Slovenščina 6, samostojni delovni zvezek v 2. delih by Andreja Petrovčič

SLOVENŠČINA 6 SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK ZA SLOVENSKI JEZIK V ŠESTEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

VSEBINA

VSEBINA SAMOSTOJNEGA DELOVNEGA ZVEZKA SLOVENŠČINA 6 1. SLOVENŠČINA, MOJ JEZIK Vrste besedil: neuradni osebni pogovor, uradni osebni pogovor; neuradni telefonski pogovor, uradni telefonski pogovor Jezikoslovni izrazi: krajšava; zasebno besedilo

2. VESTE, KJE JE GRAD? Vrste besedil: opis kraja, javno obvestilo Jezikoslovni izrazi: osnova, končnica; sklon samostalnika: imenovalnik, rodilnik, dajalnik, tožilnik, mestnik, orodnik; javno besedilo

3. POSPRAVIMO VRVICE Vrste besedil: navodilo za delo, seznam Jezikoslovni izrazi: osebni zaimek, oseba: prva, druga, tretja; navodilo za delo; seznam

4. SKRIVNOST ŠTEVILKE SEDEM Vrste besedil: publicistično besedilo; seznam Jezikoslovni izrazi: glavni, vrstilni; odvisni govor, premi govor, dobesedni navedek, spremni stavek

5. POJDIMO SE IGRAT Vrste besedil: opis igre; obrazec o osebnih podatkih Jezikoslovni izrazi: glagol, časovna oblika: sedanjik; opis igre

6. POTOVALNA BOLEZEN Vrste besedil: opis bolezni; uradno in neuradno vabilo Jezikoslovni izrazi: glagol: preteklik, prihodnjik; opis bolezni 3

VSEBINA

7. SMUČANJE Vrste besedil: opis športa; mali oglas Jezikoslovni izrazi: glagol: neosebna oblika: nedoločnik, namenilnik; opis športa

8. KAKO NASTANE VETER Vrste besedil: opis naravnega pojava Jezikoslovni izrazi: stopnje pridevnika: osnovnik primernik, presežnik; opis naravnega pojava

9. DOBRODOŠLI V HOTELU TRANSILVANIJA Vrste besedil: ocena; seznam: (e-)telefonski imenik Jezikoslovni izrazi: prislov: krajevni, načinovni, časovni

10. POČITNIŠKI NAČRTI Vrste besedil: opis razvoja živali; predstavitev počitniških načrtov

OCENA, TELEFONSKI IMENIK; KRAJEVNI, ČASOVNI IN NAČINOVNI PRISLOVI

DOBRODOŠLI V HOTELU TRANSILVANIJA! Gremo v kino? Odlično! Le film bo še treba izbrati. Le kaj igra v našem kinematografu? Bi raje risanko ali kak bolj “odrasel” film? Kakor koli, včasih je dobro, da vemo vnaprej, kaj nas čaka na filmskem platnu. Seveda ne vsega. In če malo pobrskamo po časopisih ali medmrežju, tam najdemo tudi ocene različnih filmov. Si za film Hotel Transilvanija? K BESEDNIM VRSTAM, KI JIH POZNAŠ, BOŠ DODALA ŠE ENO, IN SICER PRISLOVE. NAUČILA SE JIH BOŠ PREPOZNAVATI V BESEDILU IN JIM DOLOČATI VRSTO.

V TEM POGLAVJU BOŠ SPOZNAL, KAKO SE TVORI OCENO FILMA, KNJIGE ALI KAKEGA DRUGEGA DELA. PRED SOŠOLCI BOŠ GOVORNO NASTOPIL S SVOJO OCENO POLJUBNEGA BESEDILA. UPORABLJAL BOŠ TUDI TELEFONSKI IMENIK V KNJIŽNI IZDAJI IN E-TELEFONSKI IMENIK.

Preberi naslednje besedilo.

Film distribucije Continental Film

Hotel Transilvanija

(družinska animirana komedija) Dolžina: 90 min Leto: 2012 Država: ZDA Scenarij: Robert Smigel in David I. Stern po zgodbi Dana Hagemana, Kevina Hagemana in Genndyja Tartakovskyja Režija: Genndy Tartakovsky Igrajo: Adam Sandler, Selena Gomez, Steve Buscemi, Andy Samberg, Kevin James, David Spade, Fran Drescher, Jon Lovitz, Molly Shannon Sinhronizirano v slovenščino. Jeseni so ustvarjalci zabavnih animacij Smrkci in Arthur Božiček ponosno predstavili novo nenavadno zgodbo o skrivnostnem gradu. V njem je hotel Transilvanija, namenjen pošastim z vsega sveta, da se tja zatečejo pred nadležnimi ljudmi. V grad ni človeška noga stopila od leta 1898 in znotraj je življenje mirno. Hotel Transilvanija je razkošno zdravilišče s petimi koli, lastnik Drakula pa navdušeno skrbi za udobje in počitek strašnih gostov. Skrbi mu dela le svojeglava hčerka Manca, ki bi se dokončno rada osamosvojila, odšla zdoma in raziskala svet. Zunaj je svet pač zabavnejši. Sprva tečejo stvari, kot morajo, potem pa želi Drakula narediti poseben konec tedna. Domov v grad povabi najbolj znane pošasti na svetu: Francija in njegovo ženo Rozi, Nevidnega moža, Ožbeja, ki je velikanska mumija, družino volkodlakov in še druge – da bi proslavili 118. rojstni dan njegove hčerke Mance. Dobro pripravljeni načrt pa se začne rušiti, ko pride tjakaj še nič hudega sluteč mladenič Toni. Ta s sabo prinese, kot menijo pošasti, svoje barbarske človeške navade, z njimi pa ogrozi mrtvaško spokojnost hotela. Pozneje se zaplete še v romantično razmerje z Manco. Človek v gradu, polnem pošasti? V filmu je v ospredju odnos med očetom in hčerko. Seveda je oče pač vampir, a kot vsi očetje preveč zaščitniški in bi za svojo hčerko storil vse. Tudi težave, s katerimi se soočajo pošasti iz Hotela Transilvanija, so nam povsem domače, saj so prav take, kot jih rešujemo tudi doma, v naših družinah. In ko se Drakuli zaljubi hči in celo razmišlja o pobegu s človekom … To si res morate ogledati! Zdaj! Vso pohvalo si seveda zaslužijo oba scenarista in režiser. Za devetdeset minut vas bodo ujeli v svoj svet, in ko boste morali spet ven, si boste želeli nadaljevanja.

Film je torej zabaven in ne srhljiv, na kar bi morda pomislili ob omembi Drakule. Mogoče bo prav to, da v njem skoraj ni prizorov, ki bi gledalca vsaj malo prestrašili, koga odvrnilo od ponovnega gledanja. Večina pa bo raje uživala v odličnih prizorih in padala v smeh ob drobnih zabavnih dejstvih. To, da ima Franc palec leve loge obrnjen napačno, je le eno od njih. (Prirejeno po: http://www.kolosej.si/filmi/film/hotel-transilvanija/14. 10. 2012/.)

1. Odgovori na vprašanja. a) O čem govori prebrano besedilo? b) Čemu je besedilo nastalo?

c) Kje je bilo besedilo objavljeno?

č) Kdo bi lahko bil avtor tega besedila?

d) Veš, kako tako besedilo imenujemo? 2. Izhodiščno besedilo je torej ocena filma. Izpiši tri stvari, ki jih avtor ocene pri filmu hvali.

OCENA Ocena je besedilo, v katerem avtor pove svoje mnenje o kakem delu in ga utemelji. Običajno v oceni navede tudi glavne podatke o delu in nakaže vsebino. O delu lahko govori pohvalno ali pa ga graja.

Ali pri filmu tudi kaj pograja? Utemelji svoje mnenje.

3. Kako si to oceno med branjem doživljal/-a ti? Izberi eno od možnosti in nadaljuj izbrano poved. Če bi oceno prebral/-a pred ogledom filma, bi si a) film zagotovo želel/-a pogledati, saj

b) si filma ne bi šel/šla pogledat, saj

4. Preberi besedilo še enkrat in dopolni naslednje povedi. Ocena filma Hotel Transilvanija je sestavljena iz

odstavkov. V prvem odstavku

nam avtor predstavlja nov film in V

odstavku se osredotoča na dogodek, ki v gradu spremeni dogajanje,

tj.

, na katerega Drakula povabi

Mednje pa se slučajno pomeša tudi

. V tretjem odstavku pisec ocene iz-

postavi temo filma, tj.

. Poudarja tudi,

da so vse težave, s katerimi se spopada Drakula, čisto

. Najkrajši

odstavek je

, saj vsebuje le

povedi. V njem je avtor besedila pose-

bej pohvalil

. Peti odstavek je zaključek,

v katerem pisec opozarja še na

filma, saj nam pove, da ne gre za

srhljivko, temveč za

film. Pred samo oceno filma so nanizani os-

novni podatki o filmu. Tam izvemo, da film traja iz

in da je nastal leta

, da prihaja . Navedeni so igralci, scenarista, režiser

in podatek, da filmske junake lahko ob gledanju poslušamo v

5. Si ob ponovnem branju morda našel/-la besede, ki jih nisi povsem razumel/-a? Nekaj malo teže razumljivih imaš izpisanih, ti pa jih poveži z razlago na desni. animirani (film) sinhroniziran nadležen barbarski spokojnost distribucija

1 razpošiljanje, razdeljevanje 2 neizobražen, surov 3 risani (film) 4 umirjenost 5 usklajen 6 zoprn, neprijeten

6. Kaj pomeni, da je film sinhroniziran v slovenščino?

7. a) V besedilu je uporabljenih kar nekaj besednih zvez, ki jih moramo razumeti v prenesenem pomenu. Izpisanim pripiši pomen, ki ga imajo v besedilu. V grad ni stopila človeška noga od leta 1898.

Sprva stvari tečejo, kot morajo.

Z njimi ogrozi mrtvaško spokojnost hotela.

Za 90 minut vas bodo ujeli v svoj svet.

Večina bo padala v smeh.

b) Čeprav nekatere od njih spominjajo na pogovorni jezik, so te besedne zveze v tovrstnih besedilih pogoste. Poskusi ugotoviti, zakaj.

8. Si že pred branjem izhodiščnega besedila kdaj slišal/-a za Drakulo? Znaš povedati, zakaj bi se njegov hotel imenoval prav Transilvanija? Če se odgovora ne spomniš, pobrskaj po spletu. Hitro se ti bodo »odprle« zanimive stvari …

9. Preberi naslednji povedi iz besedila. Lastnik Drakula navdušeno skrbi za udobje in počitek strašnih gostov. Skrbi mu dela le svojeglava hčerka Manca.

Obkroži pravilno trditev. a) Skrbi je v prvi povedi samostalnik, v drugi pa glagol. b) Skrbi je v obeh povedih glagol. c) Skrbi je v prvi povedi glagol, v drugi pa samostalnik. č) Skrbi je v obeh povedih samostalnik. Je med besedo skrbi iz prve povedi in besedo skrbi iz druge povedi še kakšna razlika? a) Da, v prvi povedi jo naglasimo na prvem zlogu, v drugi povedi pa na drugem. b) Da, v prvi povedi jo naglasimo na drugem zlogu, v drugi povedi pa na prvem. c) Ne, besedi sta enaki, njun pomen določimo iz pomena povedi. č) Ne, besedi imata enak pomen, ker ju naglasimo enako. 10. Film je za gledalce verjetno privlačen tudi zaradi omenjene povezave z našim vsakdanjim življenjem. Iz ocene pa lahko razberemo tudi dve drobni, šaljivi dejstvi, ki sta del »vampirskega« življenja, a imata povezavo z našimi navadami. Poskusi ju razložiti. Od kod misel, da je hotel razkošno zdravilišče s petimi koli?

Kaj pomeni, da praznujejo Mančin 118. rojstni dan?

11. Primerjaj drugo poved 1. odstavka in tretjo poved 3. odstavka.

Zakaj je v prvem primeru hotel v zvezi hotel Transilvanija pisan z malo začetnico, v drugem primeru pa z veliko, tj. Hotel Transilvanija?

SAMOSTOJNO DELO Izberi si film ali gledališko predstavo, ki si ga/jo pred kratkim gledal/-a, ali knjigo, ki si jo bral/-a, in napiši oceno. Potrudi se, da bodo iz besedila jasno razvidne dobre in slabe strani dela, ki ga boš ocenjeval/-a. Besedilo napiši v zvezek ali ga oblikuj z ustreznim urejevalnikom besedila na računalniku. Z oceno dela govorno nastopi pred sošolci in učiteljico/učiteljem. Pri nastopu govori knjižno. Po nastopu v razredu ovrednotite tvoj govorni nastop, sošolci naj te opozorijo na pomanjkljivosti, ti pa si naredi načrt, kako boš svoje govorno nastopanje še izboljšal/-a.

Preberi besedilo.

PIRAN

KLAN–KLAS Klančič Franc, Jurčičeva 2 30 24223 Greta, Prešernova 35 30 33435 Pavel, inž., Rejčeva 7 30 33771 Klanjšček Sonja, prof., Jurčičeva 4 32 87651 Žiga, Cankarjeva 57 32 22675 Klanjšek Brigita, Cankarjeva 34 30 22289 Klanovec Samo, dipl. inž., Breg 3 33 54888 Klarič Sašo, dr., Rejčeva 22 33 34221 Sašo, Tumova 13 33 21224 Tatjana, Breg 17 33 54878 Klasinc Franc, mag., Breg 18 33 54333 Klasinec Lilijana, Jurčičeva 5 30 88664

1188 Številka informacij o naročnikih.

(Prirejeno po: TIS, Telekom Slovenije, d.d.)

1. Premisli in odgovori. Ali si to besedilo bral/-a na enak način kot oceno filma? Da, saj

Ne, saj

2. Ker si se s telefonskim imenikom srečal/-a že v 4. razredu, boš z naslednjimi vprašanji le ponovil/-a, kar že veš. Odgovori. a) Čemu obstajajo telefonski imeniki?

SEZNAM Besedilu, kakršno je na strani 9, pravimo seznam. To so posebne vrste besedila, ki jih ne beremo v celoti, ampak v njih iščemo želene podatke. Seznamov je več vrst, npr. cenik, jedilni list, vozni red, vremenska napoved itd. Seznam na strani 9 je telefonski imenik.

b) Kdaj uporabimo to vrsto seznama?

c) Kdo izdaja telefonski imenik v Sloveniji?

č) Morda veš, kako pogosto izhaja? Zakaj je temu tako?

d) Kako obsežna je »knjiga«, v kateri je shranjen telefonski imenik?

3. Še enkrat poglej izhodiščno besedilo, tj. telefonski imenik, nato pa reši naloge. a) Kako so imetniki telefonskih številk razvrščeni v imeniku?

b) Kaj je na prvem mestu: ime ali priimek? Je tako prav?

c) Kaj je pri iskanju naslovnika poleg njegovega imena in priimka dobro vedeti? Zakaj?

č) Če bi v imeniku iskal/-a številko gospoda Saša Klariča – kateri podatek o njem bi ti še lahko pomagal, da bi bil/-a prepričan/-a, da si našel/-la številko tistega, ki ga potrebuješ? PRAVOPISNI OPOMNIK

d) Nekateri imetniki telefonskih številk imajo ob imenu izpisan še funkcijski naziv, npr. mag., dr., inž. Koliko je takih v primeru na strani 9? Izpiši te nazive.

Ko v življenju dosežemo poklic, kakšno funkcijo ali čast, dobimo t. i. funkcijski naziv. Tega po navadi pišemo okrajšanega ob imenu, in sicer z malo začetnico in s piko, npr. dr., inž., dipl. inž., mag., prof.

e) Kateri namen želijo doseči tisti, ki želijo, da jim v imeniku dopišejo ta naziv?

4. Še en izziv zate. Gospod Drakula je bil menda grof, ki svoje telefonske številke verjetno ne bi zaupal javnemu telefonskemu imeniku. Če pa bi ta v njem vendarle bila, kaj bi iskal/-a v imeniku ti, če bi ga hotel/-a poklicati? Obkroži ustrezen zapis. a) Iskal/-a bi Drakulino telefonsko številko. b) Iskal/-a bi Drakulovo telefonsko številko.

Ker je brskanje po telefonskih knjigah včasih zamudno ali nemogoče, če jih nimamo v bližini, so se izdajatelji knjižne oblike odločili še za dve obliki istega seznama. Tako lahko kupimo telefonski imenik na zgoščenki ali pa do njega preprosto dostopamo prek medmrežja. Postopek je precej enostaven, saj vpišemo le dva podatka: koga iščemo in od kod je iskani, nato pa nam računalnik izpiše vse morebitne naslovnike.

SAMOSTOJNO DELO a) Zamisli si, da bi s prijateljem želel/-a v najbližjem kinu pogledati zanimiv film. Opiši, kako bi se lotil/-a iskanja telefonske številke kinematografa. Piši v zvezek. b) Ko imaš načrt narejen, ga preizkusi. Pojdi do najbližje pošte in poprosi za telefonski imenik. Poišči telefonsko številko. Opiši, na katere težave si naletel/-a pri iskanju in kakšen je bil rezultat tvojega samostojnega dela. Piši v zvezek. c) V šolski učilnici z računalniki ali na domačem računalniku v e-telefonskem imeniku poišči telefonske številke petih poljubnih pomembnih ustanov po Sloveniji. Imena ustanov in njihove telefonske številke natančno zapiši v zvezek, ustno pa poročaj o morebitnih težavah in poteku dela.

Preberi še enkrat prvi odstavek izhodiščnega besedila in bodi pozoren/-na na označene besede. Jeseni so ustvarjalci zabavnih animacij Smrkci in Arthur Božiček ponosno predstavili novo nenavadno zgodbo o skrivnostnem gradu. V njem je hotel Transilvanija, namenjen pošastim z vsega sveta, da se tja zatečejo pred nadležnimi ljudmi. V grad ni človeška noga stopila od leta 1898 in znotraj je življenje mirno. Hotel Transilvanija je razkošno zdravilišče s petimi koli, lastnik Drakula pa navdušeno skrbi za udobje in počitek strašnih gostov. Skrbi mu dela le svojeglava hčerka Manca, ki bi se dokončno rada osamosvojila, odšla zdoma in raziskala svet. Zunaj je svet pač zabavnejši.

1. Reši naloge. a) Kaj označuje beseda jeseni v prvi povedi? Podčrtaj pravilno rešitev.

kraj dogajanja

čas dogajanja

vzrok dogajanja

b) Kako bi se vprašal/-a po njej? Označi pravilno rešitev. - Kje so ustvarjalci predstavili novo zgodbo? - Kako so ustvarjalci predstavili novo zgodbo? - Kdaj so ustvarjalci predstavili novo zgodbo? - Čemu so ustvarjalci predstavili novo zgodbo? c) Kaj označujejo besede tja, znotraj, zdoma, zunaj?

č) Kateri dve vprašalnici bi uporabil/-a, da bi se vprašal/-a po njih? d) Kaj pa označujejo besede ponosno, navdušeno in dokončno? Podčrtaj pravilno rešitev.

vzrok dogajanja

način dogajanja

namen dogajanja

e) Kako si to ugotovil/-a? Označi najprimernejše pojasnilo. - Po vseh treh besedah se vprašam kako oz. na kakšen način. - Vse tri besede mi povedo, zakaj je kdo kaj storil. - Vse tri besede mi pojasnjujejo, čemu je kdo kaj storil in odgovarjajo na vprašanje s katerim namenom.

JEZIKOVNI KOTIČEK Besede, ki označujejo kraj, čas ali način dejanja, so prislovi. Poznamo krajevne, časovne in načinovne prislove. Prislovi so samostojna besedna vrsta.

PRISLOVI

KRAJEVNI

ČASOVNI

NAČINOVNI

Vprašalnice: kje, kam, kod, od kod, do kod?

Vprašalnice: kdaj, do kdaj, od kdaj, koliko časa, kako pogosto?

Vprašalnice: kako, v kolikšni meri?

Nekaj primerov: domov, doma, zdoma, zunaj, noter, navkreber, znotraj, ven, zgoraj, dol itd.

Nekaj primerov: jeseni, letos, danes, zjutraj, najprej, sprva, kasneje, spomladi, prihodnjič, nekoč, tedaj itd.

Nekaj primerov: lepo, navdušeno, korakoma, povsem, nemudoma itd.

JEZIKOVNI KOTIČEK Prislovi v slovenskem jeziku so zelo različni. Veliko je med njimi zaimkov, npr. tja, nekje, nikjer, kjer, kot prislovi pa nastopajo tudi nekateri predlogi, npr. blizu, okoli, okrog itd. Znanstvena slovnica sicer zahteva njihovo strožje ločevanje, vendar se boš s tem spopadal/-a šele v srednji šoli. 2. Poskusi prislove izpisati še iz drugega odstavka izhodiščnega besedila na strani 4. Vpisuj jih v pripravljeno tabelo. KRAJEVNI PRISLOVI

ČASOVNI PRISLOVI

NAČINOVNI PRISLOVI

a) a) Svoje Svoje rešitve rešitve primerjaj primerjaj ss sošolcem sošolcem vv klopi. klopi. b) S ta pri reševanju imela težave? Če ja, b) Sta pri reševanju imela težave? Če ja, povejta, povejta, kakšne. kakšne. c) Naredita načrt za hitrejše in natančnejše prepoznavanje c) Naredita načrt za hitrejše in natančnejše prepoznavanje prislovov prislovov vv besedilu. besedilu. 3. V zadnjih treh odstavkih besedila na strani xy je še nekaj prislovov. Zdaj si že hitrejši/-a, zato jih poišči, razvrsti v okvirčke in reši na

3. V zadnjih treh odstavkih besedila na strani 4–5 je še nekaj prislovov. Zdaj si že hitrejši/-a, zato jih poišči, razvrsti v okvirčke in reši naloge. KRAJEVNI PRISLOVI

ČASOVNI PRISLOVI

NAČINOVNI PRISLOVI

a) Drži? Največ je krajevnih prislovov. Časovni prislov je le eden. Krajevnih prislovov je prav toliko kot časovnih. V predzadnjem odstavku je le časovni prislov. V zadnjem odstavku sta dva načinovna prislova. Po vseh načinovnih prislovih se vprašam enako.

DA DA DA DA DA DA

NE NE NE NE NE NE

b) Vse nepravilne trditve popravi.

4. Primerjaj podčrtani besedi v spodnji povedi. Hotel Transilvanija je razkošno zdravilišče s petimi koli, lastnik Drakula pa navdušeno skrbi za udobje in počitek strašnih gostov.

Kako se vprašaš po podčrtanih besedah? a) Po obeh podčrtanih besedah se vprašam kako oz. na kakšen način. b) Po prvi podčrtani besedi se vprašam kje, po drugi pa kako. c) Po prvi podčrtani besedi se vprašam kakšno, po drugi pa kako.

JEZIKOVNI KOTIČEK Načinovni prislovi so pogosto podobni pridevnikom, posebej če so ti v srednjem spolu. Zato si zapomni, da pridevnik običajno spada k samostalniku, prislov pa najpogosteje stoji ob glagolu. V veliko pomoč pa ti bo predvsem, če se boš po besedi znal pravilno vprašati. 17

Katera trditev drži? a) Podčrtana sta dva načinovna prislova. b) Podčrtana sta dva prislova, prvi je krajevni, drugi načinovni. c) Podčrtani sta dve različni besedni vrsti: prvi je pridevnik, drugi je prislov. 5. Napiši pet povedi, v katerih boš uporabil/-a isto besedo enkrat kot prislov in drugič kot pridevnik. Piši v zvezek. Zgled: Dobro premisli, preden mu zaželiš dobro jutro. 6. Prislove vstavi na pravo mesto v besedilo. Vsakega uporabi le enkrat. Drakula je nesporni vodja vseh pošasti, nadzoruje in

upravlja hotel. Težava je le v

tem, kot pravi Manca, da se hkrati obnaša

se boji za Mančino varnost, v zavetju svojega hotela jo je do

imel na varnem,

od ljudi.

, na pragu 118.

rojstnega dne, pa mora

držati

obljubo, ki jo je dal, da jo bo

spustil v svet.

Kako naj se reši iz položaja, ki ga in tišči

utesnjuje

obsedeno navzdol odlično stran mevžasto neskončno zdaj sedaj končno peklensko stoodstotno

7. Preberi naslednji povedi in opazuj podčrtani besedi. Manca se je na tihem že odpravljala v svet. Vendar je vse počela res potihoma, da njen oče tega ne bi zvedel.

a) Vprašaj se po podčrtanih besedni zvezi iz prve povedi in besedi iz druge povedi. Po besedni zvezi sem se vprašal/-a b) Kaj si ugotovil/-a?

, po besedi pa

c) Ali torej zveza na tihem in beseda potihoma sodita v isto besedno vrsto? Podčrtaj možnost, ki se ti zdi najustreznejša, nato pa v okvirčku preberi pravilo. - Mislim, da sta oba prislova. - Mislim, da je v prvem primeru podčrtan pridevnik, v drugem pa prislov. - Mislim, da je prislov le beseda potihoma. - Ne znam se odločiti, prebral bom pravilo in si ga zapomnil.

JEZIKOVNI KOTIČEK Prislovi v slovenskem jeziku so sestavljeni le iz ene besede. Po pomenu so jim sorodne predložne prislovne zveze, ki pa niso prislovi.

VAJE ZA UTRJEVANJE 1. Kateri prislovi so nastali iz naslednjih besednih zvez? a) med poletjem –

ob večeru –

na včerajšnji dan –

med zimo –

lansko leto –

v tem trenutku –

po poldnevu –

ob polovici dneva –

danes zvečer –

včeraj zvečer –

Katere vrste so ti prislovi? b) na tem mestu –

na gornjem kraju –

na tisto mesto –

na zunanjem mestu –

na tistem mestu –

na zunanje mesto –

Katere vrste prislovov si zapisoval/-a? c) na lep način –

v celoti – preko mere – Vpisoval/-a sem

gredoč mimo – po tihem –

na strokovni način –

prislove.

2. Iz naslednjega besedila izpiši prislove na prava mesta v tabeli. Toni je tipičen 21-letni mladenič, ki z nahrbtnikom brezskrbno potuje po Evropi. Prenočuje tu in tam, potem pa se znajde v hotelu Transilvanija. Tukaj mu niti njegov slogan “Samo zarolaj se dalje!” ne koristi. Da bi se laže zlil z okoljem, ga Drakula preobleče v Tonisteina. A načrt gre po gobe, ko se Toni izvrstno ujame z Manco. Ven ni več mogoče, notri pa se ne da živeti. Kaj pa sedaj?

KRAJEVNI PRISLOVI

ČASOVNI PRISLOVI

NAČINOVNI PRISLOVI

a) Svoje protipomenske rešitve primerjajprislove. s sošolcem v klopi. 3. Poišči b) Sta pri reševanju imela težave? Če ja, povejta, kakšne. sem – načrt za hitrejše in natančnejše včeraj – c) Naredita prepoznavanje prislovov v besedilu. zjutraj –treh odstavkih besedila na strani grdo – še nekaj prislovov. Zdaj si že hitrejši/-a, zato 3. V zadnjih xy je jih podnevi poišči, razvrsti v okvirčke in reši – na zgoraj – pozimi –

znotraj –

nocoj –

prvič –

hrabro –

sprva –

nato –

veliko –

4. Poišči sopomenske prislove.

5. Preberi nekaj nesmiselnih povedi, ki so nastale zaradi pomešanih prislovov. Povedi “popravi” tako, da v njih najprej podčrtaš prislove. Nato moraš ugotoviti, v katero poved podčrtani prislov dejansko sodi. Pravilne povedi piši v zvezek. Franci je Drakulov najboljši prijatelj, ki ga popolnoma ne pusti na cedilu. Je tudi Mančin stric, ki je nekoč velik in debel, hrabro, v sebi, pa mož z velikim srcem. Notri je kot pošast lomastil po podeželju in se nikoli boril s kmeti in načelniki. Zunaj je zdaj običajen poročen možakar. Na zabavi precej spozna, da ima bratranca Tonisteina, za katerega še ni začudeno slišal, a se nikdar sprijazni s tem, da ima njegova družina še enega, nemudoma majhnega sorodnika.

6. Preberi naslednjo poved in reši nalogo. V gradu so prebivale pošasti vseh vrst. Doma so se počutile varne pred nadležnimi ljudmi.

a) Katera trditev je pravilna? Podčrtaj jo. - V obeh povedih sta podčrtana krajevna prislova. - V prvi povedi je podčrtana zveza predloga in samostalnika, v drugi povedi pa krajevni prislov. - V obeh povedih sta podčrtana krajevna prislova, saj se po obeh vprašam kje?. b) Utemelji svoj odgovor.

7. Reši naloge. Odgovore piši v zvezek. a) V mreži poišči vse prislove. Upoštevaj le dve smeri: vodoravno in navpično. b) Sedem izpisanih prislovov uporabi v primernih povedih. c) Vse izpisane prislove razporedi po vrstah, tako da krajevnim dopišeš črko K, časovnim črko Č in načinovnim črko N. A