JERICA VOGEL, MILENA ČUDEN, TATJANA KOŠAK
slovenščina 9 SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK ZA SLOVENŠČINO – JEZIK V 9. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE 1. DEL
1
Vsebina 1. KAM NAS JE VODILA POT .................................................5
Novodobni Maji ........................................................................................... 6 (Potopis, tvorjenke in netvorjenke) S kolesom na potep ...................................................................................15 (Vezaj)
2. KAKŠNI SMO IN KDO SMO ............................................. 33
Prešernova nagrajenka .............................................................................35 (Opis in oznaka osebe) (Pomišljaj, propagandno besedilo)
3. PRAZNIČNI VRTILJAK ................................................... 63 Ko se srečata opera in pop ...........................................................................65 (Prepričevalni pogovor) Oh, koga naj predstaviva! ............................................................................65 (Medmet) Zvezde pop opere .........................................................................................70
4. POTOVANJE BREZ MEJA ................................................ 95 Po Rilkejevi poti .........................................................................................97 (Opis poti) Kraj, kjer pozabiš na čas ..........................................................................108 (Priredno zložena poved) (Zamejci, izseljenci)
2
PRAZNIČNI VRTILJAK Prepričevalni pogovor Neuradni in uradni telefonski pogovor Medmet
3
3
1 Marsikdaj slišimo, da glasba ustvarja razpoloženje. Ob poslušanju počasnih, žalostnih pesmi postanem še bolj otožni. Ob poskočnih in veselih melodijah postanemo tudi sami razigrani. •
Kakšno glasbo sam/-a najraje poslušaš, kadar si vesel/-a, in kakšno, kadar si žalosten/tna? Bi znal/-a razložiti, zakaj ti je ljubša taka glasba? Dopolni povedi.
Kadar sem vesel/-a, poslušam _____________________________ glasbo, ker ____________ __________________________________________________________________. Kadar sem žalosten/-tna, poslušam ________________________ glasbo, ker _____________ ______________________________________________________________. •
Ali glasba po tvojem mnenju prispeva tudi k razpoloženju na praznovanjih in prireditvah? Podčrtaj možnost, s katero se strinjaš, in navedi vsaj dva dokaza/argumenta ali svoji izkuš- nji, ki potrjujeta tvojo izbiro. Glasba vpliva/ne vpliva na razpoloženje na praznovanjih in prireditvah. Dokaza/argumenta ali izkušnji: •
___________________________________________________________________________
•
___________________________________________________________________________
•
S sošolcem/sošolko si zamislita, da pripravljata skupno praznovanje rojstnega dne. Brez težav sta se dogovorila, koga bosta povabila in kaj boste počeli, o izbiri glasbe pa se ne strinjata. Eden/ena od vaju bi namreč rada ves čas predvajala tri vajine najljubše izvajalce, drugi/druga pa bi izbral kompilacije trenutno najbolj priljubljenih skladb različnih pevcev in zvrsti. Drug drugega poskusita prepričati, naj spremeni svoje mnenje.
•
Po pogovoru naj vsak od vaju razmisli o tem, ali je bil pri prepričevanju uspešen in ZAKAJ. Pri odgovoru na to vprašanje si lahko pomagaš z naslednjimi vprašanji: - Ali sem svojo izbiro utemeljil/-a? - Sem sošolcu/sošolki razložil/-a, zakaj se mi njegova/njena izbira ne zdi ustrezna? - Sem bil/-a do sogovorca strpen/-pna in spoštljiv/-a? - Sem dovolj jasno in razločno govoril/-a? Svoje prepričevanje oceni z oceno od 1 do 5.
4
1
2
3
4
5
KO SE SREČATA OPERA IN POP PREPRIČEVALNI POGOVOR Na eni izmed slovenskih osnovnih šol že več let učenci devetih razredov na zadnji dan pred božično-novoletnimi počitnicami pripravijo prireditev, ki so jo poimenovali Praznični vrtiljak. Na njej se ob določeni temi predstavijo različni razredi in krožki, z glasbo po šolskem radiu pa ustvarjajo pravo razpoloženje. Z izbiro teme tudi letos niso imeli težav. Vsi so namreč z navdušenjem sprejeli predlog, da bodo učencem – tudi tistim, ki ne berejo prav radi – poskusili približati znana književna dela, povezana z zimo in božičnim časom. Zataknilo pa se je pri izbiri glasbe za šolski radio. Oblikovali sta se namreč dve skupini: ena je zagovarjala mnenje, da bo najbolje predvajati znane božične pesmi in popevke, druga pa, da je ustrezneje izbrati različne izvajalce t. i. pop opere. 1. Kateri predlog se ti zdi ustreznejši? Podčrtaj možnost, ki bi jo izbral/-a, in navedi dva razloga (protiargumenta), zakaj ne bi izbral/-a druge možnosti. Izbral/-a bi p r i ljubljene božične pesmi/pesmi različnih iz vajalcev pop - opere. Zakaj se ne bi odločil/-a za drugo možnost? ______________________________________________ ______________________________________________ 2. Vsaka skupina devetošolcev je poskušala prepričati drugo skupino, da je njena izbira boljša. Pozorno preberi ali poslušaj pogovor, ki je nastal na enem zadnjih pripravljalnih sestankov, in si zapomni čim več argumentov vsake skupine. Pri tem si pomagaj z naslednjo preglednico.
Učitelj: Ja, idej za sejem in okrasitev imamo veliko, samo naloge si moramo razdeliti. Ampak o tem smo se dogovorili že včeraj. Zdaj moramo razmišljati o glasbi, pri njej se nam je včeraj ustavilo! Učenec: Joj, pa se ne bomo spet kregali! Učitelj: Ne, ne bomo se. Glejte – vsi se strinjamo, da bo šele prava glasba res ustvarila praznično razpoloženje. Ko smo se včeraj o tem pogovarjali, pa sta se oblikovali dve skupini. Del vas misli, da je najboljše, če vrtimo znane božične pesmi, od črnskih duhovnih do popa. Druga pa misli, da bi bilo bolje, če bi predstavili izvajalce slovenske pop opere. Kaj če bi vsaka skupina predstavila svoje mnenje in se potem skupaj odločimo, kaj bomo storili? Glasovi učencev v ozadju, govorijo drug čez drugega: Ja, jasno. – Kaj sploh je pop opera? – Aha, brez glasbe ne bo v redu. – Jaz bi samo kaj drugačnega. 5
1 Učitelj: No, predlagam, da obe strani predstavita svoje argumente in se potem odločimo, kaj bomo storili. Miha, Tanja, a bosta vidva predstavila mnenje vsak svoje skupine? Miha: V redu. Tanja: Lahko. Miha: Nam se zdi, da bo najbolje, če bomo tako kot lani izbrali pesmi, ki jih vsi poznajo in povezujejo z božičem. Ob njih bo vsak kar »zavohal« piškote in čaj s cimetom, razpoloženje pa bo takoj prijetno domače. Tanja: To, kar si rekel, je res, vendar imamo mi ob vašem predlogu nekaj pomislekov. Če smo se odločili, da bomo letos s »predbožičnim dnem« poskusili našim učencem približati »pravo, visoko« umetnost, potem mora po našem mnenju to podpirati tudi glasba. Nam se zdi pop opera ravno prava izbira, saj povezuje klasično in popularno glasbo. S tem po našem mnenju na malo bolj izviren način tudi ustvarja praznično razpoloženje. Miha: Vaša ideja je zanimiva – ampak kaj pa tisti, ki na tako petje niso navajeni? Nekaterim bo sicer zagotovo všeč, ampak marsikoga pa bo tudi odbilo. Glasba mora biti taka, da bo učence pritegnila, ne da jih bo odvrnila od naše prireditve. Priljubljene božične popevke imamo – nasprotno – že v ušesu, zato ne bodo nikogar motile, tudi če komu katera ni najbolj všeč. Tanja: Ne vem, zakaj vas skrbi, da bi pop opera učence odvrnila od našega sejma. Strinjam se, da na operno petje danes nismo več navajeni, ampak to ni čisto prava opera. V njej so operne arije predstavljene v sodobnem aranžmaju, hkrati pa je na tak način zapetih veliko zimzelenih popevk. Ne nazadnje je ta zvrst je že nekaj časa zelo priljubljena in vsi poznajo vsaj Il Divo. Miha: Ja, njih res poznamo. Ampak to pomeni, da bomo ves dan poslušali pesmi istega glasbenega sloga in enega ali dveh izvajalcev. Izbor znanih božičnih pesmi pa je veliko večji, saj lahko vrtimo skoraj vse – od črnskih duhovnih pesmi do cele vrste znanih pop in rok skladb, pa celo Sveto noč. Tako bo vsak našel kaj za svoj okus. Tanja: Vaša bojazen, da bi bila glasba preveč enolična, je odveč. Pop opera še zdaleč ni enoten žanr. Že zasedb, kot je Il Divo, ni tako malo. Pomislite samo na slovensko Eroiko ali na slavne Tri tenorje. Da ne govorim o najrazličnejših duetih opernih pevcev in pevcev popa in roka. Dodatni argument pa je v tem, da so vsi ti izvajalci – pa naj bodo operni pevci ali njihovi partnerji v duetu – res kakovostni. Miha: No, s tega vidika pa nismo razmišljali. Če želimo govoriti o umetnosti, je kakovost najbrž res najpomembnejša. In očitno pop opere še mi ne poznamo dovolj. Sploh nismo pomislili na Barcelono, ki je vsi poznamo; ali na Zorana Predina. Mislim, da ste nas vse prepričali – s tako glasbo bomo tudi mi z veseljem preživeli praznični dan. Učitelj: Me veseli, da ste se dogovorili. Če prav razumem vašo odločitev, potem moramo zdaj najprej zbrati čim več glasbe, da bomo lahko oblikovali še glasbeni program. Kar za računalnik …
6
Zagovornik priljubljenih božičnih pesmi in popevk Razlog/argument ZA svojo izbiro
Razlog/argument PROTI drugi možnosti
Zagovornik pesmi različnih izvajalcev pop-opere Razlog/argument ZA svojo izbiro
Razlog/argument PROTI drugi možnosti
3. V katerih okoliščinah je potekal pogovor? a) Na kratko predstavi pogovor, ki si ga poslušal/-a, tako da v vsaki vrstici podčrtaš pravilno mož- nost. V pogovoru s t a sodelovala dva sogovorca/so sodelovali tr ije sogovorci/je sod e l ova l o ve č s ogovorcev. Pogovor je potekal pred sestankom/ med sestankom/po sestank u pripravljalnega odbora. Učenci so se pogovarjali, ker prejšnji dan niso imeli dovolj časa/niso sprejeli odločit ve / n i s o ra z m i š ljali o glasbi. b) Ali je bil pogovor uraden ali neuraden? Podčrtaj ustrezno možnost in svojo izbiro utemelji v povedi (pri tem si pomagaj s trditvami iz naloge a). Pogovor je bil uraden/neuraden. Utemeljitev: __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ 4. S katerim namenom so se pogovarjali učenci na posnetku? Obkroži črko pred ustreznim odgovorom. A Da jim ne bi bil dolgčas, saj so se že dogovorili o vseh bistvenih vprašanjih, povezanih s prireditvijo. B Da bi drug od drugega izvedeli čim več o glasbi, ki jo poslušajo med božično-novoletnimi prazniki.
7
1 C
Da bi našli srednjo pot in oblikovali nov predlog za glasbeno opremo, sprejemljiv za obe strani.
Č
Da bi ena stran prepričala drugo, da je njena izbira ustreznejša in da naj spremeni svoje mnenje.
5. Pozorno si oglej preglednico, ki si jo izpolnil/-a med poslušanjem oz. po branju. a) Povzemi mnenje prve skupine, tako da dopolniš besedilo z manjkajočimi podatki. Prva skupina meni, da je boljša izbira ________________________________________, saj smo na tako glasbo ____________________, tako da takoj prikliče ___________________ razpoloženje. Priljubljene božične popevke vsi poznajo, zato v nasprotju s popopernimi skladbami nikogar ne bodo ______________________. Predvsem pa je mogoče izbirati med pesmimi različnih ________________ in _____________________. b) V dveh ali treh povedih ustno povzemi mnenje druge (Tanjine) skupine.
6. Še enkrat poslušaj ali preberi začetek pogovora in ugotovi, kako je potekal. Pred tem preberi spodnje naloge, ki jih boš rešil/-a, ko se posnetek konča oziroma, ko boš besedilo prebral/-a. a) Kakšna je v pogovoru učiteljeva vloga? Podčrtaj ustrezno možnost. Učitelj p o govor samo usmerja/ sodeluje pr i odločit vi. b) Kako poteka pogovor med Mihom in Tanjo? Obkroži črko pred ustreznim odgovorom.
8
A
Miha začne pogovor tako, da Tanji postavi vprašanje. Tanja odgovori na Mihovo vprašanje, nato pa bi še sama rada nekaj izvedela od njega. Tudi Miha v nadaljevanju najprej pove Tanji, kar jo zanima, nato pa postavi novo vprašanje.
B
Miha predstavi svoje mnenje in ga utemelji. Nato svoj predlog predstavi in ga utemelji še Tanja. Miha zatem poskuša poiskati skupne točke v obeh predlogih in razmišlja o tem, kje lahko njegova skupina tudi malo popusti. Podobno naredi še Tanja.
C
Miha predstavi svoje mnenje in ga utemelji. Nato svoj predlog utemelji še Tanja. Miha se odzove tako, da predstavi dodatne dokaze za svoj predlog in pomisleke ob Tanjinem predlogu. Tanja v odgovoru najprej zavrne Mihove pomisleke, nato pa svoj predlog dodatno argumentira.
7. Ali si bil/-a med poslušanjem pozoren/-rna tudi na to, kako sta se Miha in Tanja pogovarjala? Poskusi odgovoriti na naslednja vprašanja, tako da obkrožiš DA ali NE. Sogovorca sta se med pogovorom prekinjala in si »skakala v besedo«.
DA
NE
Pozorno sta poslušala tudi predlog druge strani in o njem razmišljala.
DA
NE
Trditve sogovorca sta sprejemala spoštljivo, brez posmehovanja.
DA
NE
Dajala sta tudi pripombe o sogovorcu, npr. o njegovi zunanjosti, lastnostih.
DA
NE
Trditve sogovorca sta zavračala z besedami To, kar si rekel, je neumno. Vaša ideja je čisto brez veze ipd.
DA
NE
Svoje strinjanje sta izrazila vljudno, npr. s To, kar si rekel, je res – vendar …; Vaša ideja je zanimiva, ampak …
DA
NE
8. Kdo je bil po tvojem mnenju prepričljivejši sogovorec – Miha ali Tanja – in zakaj? Odgovori v povedi. __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ 9. V svoji utemeljitvi, zakaj je bil eden od sogovorcev prepričljivejši, si navedel/-dla nekaj značilnosti prepričevalnega pogovora. Preberi naslednjo opredelitev in ugotovi, katere so še preostale. PREPRIČEVALNI POGOVOR Kaj je prepričevalni pogovor? Prepričevalni pogovor je pogovor, v katerem želimo drugega prepričati, naj sprejme naše mnenje. Druge prepričujemo tudi, kadar želimo od njih doseči, da bi naredili kaj, česar sprva ne želijo narediti (npr. obiskati koncert popopernih izvajalcev), ali pa jih želimo odvrniti od dejanja, ki ga nameravajo storiti (npr. sošolce prepričevati, da je pop opera brez zveze). Po čem se prepričevalni pogovor razlikuje od pogajalnega? Kadar se pogajamo, iščemo skupno rešitev (srednjo pot) in smo pripravljeni pri svojem predlogu tudi nekoliko popustiti. Pri prepričevanju pa si želimo, da bi sogovorec v celoti sprejel naše mnenje ali da bi v celoti izpolnil našo željo (ne more npr. samo „na pol” odnesti vabila ravnatelju ali kupiti nove CD-plošče). Kako po navadi poteka prepričevalni pogovor? Prepričevanje pogosto poteka tako, • da prvi sogovorec predstavi svoje mnenje in dokaze/argumente zanj, • nato svoje mnenje predstavi še drugi sogovorec in ga ravno tako utemelji, • prvi sogovorec nadaljuje pogovor z novimi dokazi/argumenti za svoje mnenje ali pa navaja protiargumente za „nasprotnikov” predlog; • nato nove dokaze ali protiargumente navede še drugi govorec. 9
1 Pogovor se nadaljuje, dokler eden izmed govorcev ne prepriča drugega ali doker sogovorca ne ugotovita, da nikomur ne bo uspelo prepričati drugega. Kdaj sogovorce prepričujemo in o čem? Drug drugega prepričujemo vsak dan. Starše prepričujemo, naj nam dovolijo oditi v kino, prespati pri sošolcu, da naj ne odidejo na roditeljski sestanek ipd.; starši pa prepričujejo nas, naj se učimo, pospravimo sobo, odnesemo smeti, ne gledamo preveč televizije ipd. Učitelja npr. prepričujemo, naj ne sprašuje; prijatelje, naj si z nami ogledajo film, ki jim ni najbolj všeč. Z njimi, pa tudi z učitelji in s starši zelo pogosto �������� »razpravljamo« tudi o najrazličnejših vprašanjih in mnenjih – od takih, povezanih z modo, s športom ali popularno glasbo, do resnejših in čisto osebnih. Prepričevalne pogovore lahko spremljamo tudi v medijih, npr. v okroglih mizah, pa tudi na javnih debatah. Na kaj moramo biti pozorni pri prepričevalnem pogovoru? Ker gre pri prepričevalnem pogovoru za različna mnenja in za različne cilje, moramo še posebej paziti, da svoje predloge vedno utemeljimo ter da do sogovorca ne postanemo nespoštljivi in nevljudni.
10. Ali je tudi tebe Tanja s svojimi argumenti prepričala? Obkroži DA ali NE in na črti: • zapiši še dva argumenta, če te je Tanja prepričala. • zapiši še dva protiargumenta, če te Tanja ni prepričala. DA NE Argumenta ali protiargumenta: • ____________________________________________________________________________________ • ____________________________________________________________________________________
10