Zgodovina 8 by Andreja Petrovčič

zgodovina 8

zgodovina 8 U»BENIK ZA zgodovino V osmEM RAZREDU OSNOVNE ©OLE

uËbenik, DELOVNI ZVEZEK IN priroËnik za uËitelje

Svet skozi Ëas UËbenik in delovni zvezek uËencem in uËiteljem ponujata: • vsebine, ki obravnavajo teme od prvih velikih odkritij do življenja in umetnosti v

19. stoletju; • prerez dogajanj po svetu in v Sloveniji s poudarki na gospodarstvu, razvoju

U»BENIK

DELOVNI ZVEZEK

zgodovina 8 — U»BENIk

tehnologij in na politiËnih spremembah; • vsebinske elemente, ki bodo uËencem olajšali in popestrili pomnjenje snovi (vprašanja za ponavljanje, Ali veš?, slovarËek novih pojmov); • povezovanje snovi z drugimi predmetnimi podroËji, predvsem z geografijo, slovenskim jezikom in likovno vzgojo.

PRIRO»NIK ZA U»ITELJE

www.mladinska.com/ucbeniki

11,40 €

oprema ZGO 8 - UCB.indd 1

10/22/09 12:47:23 PM

ZGODOVINA 8 UËbenik za zgodovino v osmem razredu osnovne πole

Svet skozi Ëas Avtorji: Recenzenta: Urednica: Lektor: Slikovno gradivo:

dr. Dragan PotoËnik, Marta OtiË, Metka SevËnikar Krasnik dr. Marko ©tuhec, dr. Anton Ožinger, Milena Salobir Tihana Kurtin Jeraj Tine Logar Dragan PotoËnik, arhiv MKZ

Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2009 Milan Matos Tina ©kerlj Maja Jug Hartman

Prelom in priprava za tisk: Opremila: TehniËni urednik: Tisk:

KULT, Oblikovalski studio, Simon Kajtna, s. p. Barbara Jenko Peter Svetek Tiskarna Grafika SoËa, d. d., Nova Gorica, 2009

Naklada: 2000 izvodov Prvi natis UËbenik je tiskan na okolju prijaznem papirju.

Vse informacije o knjigah Mladinske knjige Založbe lahko dobite tudi na spletnih straneh: www.mladinska.com/ucbeniki in CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(075.2) OTI», Marta Zgodovina 8 : svet skozi Ëas : uËbenik za zgodovino v osmem razredu osnovne šole / Marta OtiË, Metka SevËnikar Krasnik, Dragan PotoËnik ; [slikovno gradivo arhiv MKZ]. - 1. natis. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2009 ISBN 978-961-01-0606-7 1. SevËnikar Krasnik, Metka 2. PotoËnik, Dragan 238977536

Na podlagi 25. Ëlena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 115/03 − ZOVFI-UPB3) in 15. Ëlena Pravilnika o potrjevanju uËbenikov (Uradni list RS, št. 57/06) je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na seji 23. 4. 2009 sprejel sklep številka 6130-1/2009/112 o potrditvi uËbenika za osmi razred osnovne šole Zgodovina 8, vet skozi Ëas avtorjev Dragana PotoËnika, Marte OtiË in Metke SevËnikar Krasnik. Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobËitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela in njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru doloËil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.

zgo_8_za tisk.indd 2

5/13/09 10:08:06 AM

copyright MKZ Vojna je najveËji zloËin vseh zloËinov. Pa vendar ni napadalca, ki tega zloËina ne bi utemeljil z izgovorom o praviËnosti. (Voltaire)

zgo_8_za tisk.indd 3

5/13/09 10:08:10 AM

Vsebina OBVEZNA TEMA: MEJE EVROPEJCEM ZNANEGA

SVETA SE ŠIRIJO..................................... 7 ü POTOVANJA, OSVAJANJA, OSVAJALCI IN POSLEDICE OSVAJANJ................ 8 ü NASTANEK IN RAZVOJ HUMANIZMA........................................................15 ü RENESANSA........................................................................................ 18

IZBIRNA TEMA: POTOVANJE V SKRIVNOSTNE KRAJE AFRIKE .... . 21 IZBIRNA TEMA: POTOVANJE V SKRIVNOSTNE KRAJE AZIJE........ 25 IZBIRNA TEMA: NOV POGLED NA SVET IN ČLOVEKA ............. 29 OBVEZNA TEMA: SPREMENJENA POLITIČNA IN VERSKA

ü ü ü ü ü

PODOBA EVROPE ................................... 33

REFORMACIJA . ............................................................................ 34 SMERI REFORMACIJE . ........................................................................ 36 REFORMACIJA NA SLOVENSKEM ......................................................... 38 PROTIREFORMACIJA IN KATOLIŠKA REFORMA ...................................... 40 NASTANEK IN ŠIRJENJE TURŠKE DRŽAVE.............................................. 44

IZBIRNA TEMA: TURŠKA DRŽAVA...................................... 47 ü

TURŠKO CESARSTVO........................................................................... 48

IZBIRNA TEMA: KMEČKI UPORI......................................... 50 ü ü

VZROKI IN POSLEDICE KMEČKIH UPOROV............................................. 51 LJUDSKE POBOŽNOSTI........................................................................ 54

OBVEZNA TEMA: OD FEVDALNE RAZDROBLJENOSTI DO

KONCA STAREGA REDA............................ 55 ü ü ü ü ü ü ü ü

zgo_8_za tisk.indd 4

VLADARJI DOBIVAJO MOČ – ČAS ABSOLUTIZMA ................................. 56 RAZSVETLJENSTVO – RAZUM, VODILO ŽIVLJENJA ................................. 58 NARODNO PREBUJENJE NA SLOVENSKEM........................................... 60 RAZSVETLJENI ABSOLUTIZEM IN HABSBURŠKA MONARHIJA................... 62 NASTANEK ZDA – BOJ ZA NEODVISNOST............................................... 64 FRANCOSKA REVOLUCIJA ................................................................... 66 NAPOLEON – MOČ VLADANJA IN OSVAJANJA ........................................ 68 ILIRSKE PROVINCE . ............................................................................ 71

5/13/09 10:08:15 AM

IZBIRNA TEMA: NOVOVEŠKI VLADARJI IN NJIHOVE DRŽAVE.... 73 ü ŽIVLJENJE IN DELO POMEMBNIH VLADARJEV............................................. 74

IZBIRNA TEMA: BAROK.................................................. 77 IZBIRNA TEMA: BAROK NA SLOVENSKEM.......................... 81 OBVEZNA TEMA: INDUSTRIALIZACIJA............................... 85 ü ZAČETKI INDUSTRIALIZACIJE IN EVROPSKO GOSPODARSTVO V 18. STOLETJU ......................................................................................86 ü GOSPODARSKI TOKOVI MED RAZVITIM IN NERAZVITIM SVETOM .................88 ü INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA....................................................................89 ü POSLEDICE INDUSTRIJSKE REVOLUCIJE ..................................................92

OBVEZNA TEMA: VZPON MEŠČANSTVA ............................. 95 ü DUNAJSKI KONGRES IN NOVA UREDITEV EVROPE.....................................96 ü EVROPA PO DUNAJSKEM KONGRESU......................................................98 ü REVOLUCIJA LETA 1848 IN ZAČETEK NOVE DOBE.................................... 100 ü POLITIČNE SPREMEMBE V EVROPI V DRUGI POLOVICI 19. STOLETJA........ 104 ü RAZMERE V EVROPI SE SPREMINJAJO.................................................... 106 ü SLOVENSKO NARODNO GIBANJE........................................................... 109 ü SLOVENCI V MARČNI REVOLUCIJI LETA 1848 ..........................................112 ü SLOVENCI V DRUGI POLOVICI 19. STOLETJA ...........................................114

IZBIRNA TEMA: PRVE KAPITALISTIČNE VELESILE ................ 121 ü NOVA ODKRITJA IN SPOZNANJA, KI SO SPREMENILA ŽIVLJENJE LJUDI...........125

IZBIRNA TEMA: ŽIVLJENJE LJUDI V 19. STOLETJU................ 127 ü ŽIVLJENJE LJUDI.................................................................................... 128 ü POLOŽAJ DELAVCEV IN REŠEVANJE DELAVSKEGA VPRAŠANJA ................ 130

IZBIRNA TEMA: UMETNOST V 19. STOLETJU ...................... 133

zgo_8_za tisk.indd 5

5/13/09 10:08:20 AM

Zgradba uÄ?benika Naslov in barva tematskega sklopa

Fotografije, zemljevidi in skice dopolnjujejo in pojasnjujejo osnovno besedilo. So pomemben dodatni prikaz snovi.

VpraĹĄanja za ponovitev snovi

Novi pojmi dodatno pojasnjujejo snov v poglavju.

zgo_8_za tisk.indd 6

5/13/09 10:08:32 AM

OBVEZNA TEMA

MEJE EVROPEJCEM ZNANEGA SVETA SE ŠIRIJO POTOVANJA, OSVAJANJA, OSVAJALCI IN POSLEDICE OSVAJANJ NASTANEK IN RAZVOJ HUMANIZMA RENESANSA

zgo_8_za tisk.indd 7

5/13/09 10:08:45 AM

POTOVANJA, OSVAJANJA, OSVAJALCI IN POSLEDICE OSVAJANJ Portugalska osvajanja Trgovski zaslužki, želja po širjenju krščanstva, nova znanstvena odkritja, tehnični izumi (tudi boljše ladje – karavele) so na odprto morje najprej privabili Portugalce. Prve odprave niso odhajale dlje od današnjega Maroka. Šele kasneje so se previdno odpravljali proti jugu. Afriška obala se je namreč zdela neskončna in nedostopna, na morju pa je po vraževerju mornarjev čakalo nešteto nevarnosti. Leta 1488 je Bartolomeu Diazu uspelo objadrati skrajni jug Afrike. Zaradi hude nevihte ga je poimenoval Viharni rt. Kasneje je portugalski kralj rt preimenoval v Rt dobrega upanja. Deset let pozneje je prav tako portugalskemu pomorščaku Vascu da Gami uspelo pripluti v Indijo. Na vzhodni obali Afrike je njegova odprava naletela na velike muslimanske naselbine, ki so že stoletja trgovale z indijskimi mesti. Arabske in indijske ladje so takrat redno prevažale tovor po Indijskem oceanu. Da Gama je ob pomoči lokalnega kapitana leta 1498 prispel v indijsko pristanišče Calicut. To je bil hkrati tudi začetek vzpona Portugalske v kolonialno silo.

Evropski pomorščaki v Ameriki in okoli sveta Italijanski kapitan Krištof Kolumb je verjel, da lahko doseže Azijo tako, da pluje proti zahodu, čez Atlantski ocean. S podporo španskega dvora je avgusta leta 1492 odplul s tremi ladjami proti zahodu. Po petih tednih je prispel do Karibskega otočja. Prepričan je bil, da je odkril zahodno pot v Indijo. Ker je mislil, da je v Indiji, je domačine imenoval Indijanci. Pozneje je Italijan Amerigo Vespucci prvi opisal novo celino, ki je zato po njem dobila ime Amerika. Kolumbovo potovanje je sprožilo številna potovanja in posledično tudi pospešeno evropsko poselitev Severne Amerike.

Skoraj petsto let za prvim odkritjem ameriške celine se je Krištof Kolumb 12. oktobra 1492 izkrcal na enem izmed bahamskih otokov in tako odkril Ameriko.

Vasco da Gama; končni cilj potovanja Vasca da Game je bil priti iz Evrope čez Indijski ocean do obale Indije.

zgo_8_za tisk.indd 8

Kolumb ni bil prvi Evropejec, ki je priplul Ameriko. Pred njim so to storili Vikingi, ki so jadrali proti Novi Fundlandiji in Labradorju (vzhodnim obalam Severne Amerike) že petsto let prej. A njihovo védenje se ni ohranilo. Po uspešni Kolumbovi odpravi je sledilo več odprav

5/13/09 10:08:46 AM

POTOVANJA, OSVAJANJA, OSVAJALCI IN POSLEDICE OSVAJANJ

v »novi svet«. Leta 1508 je odprava pod vodstvom Španca Juana Diaza de Solisa prva prispela v Srednjo Ameriko. Nekaj let kasneje je plul po reki Urugvaj, kjer so ga domačini ubili. Naslednje španske odprave, ki so iskale zlato, so Špance pripeljale do zmage nad mogočnim azteškim imperijem na območju današnje Mehike in inkovskim imperijem na območju današnjega Peruja. Na območju Srednje Amerike sta se v obdobju evropskega srednjega veka razvile azteška civilizacija in majevske mestne države, v Južni Ameriki pa je nastala inkovska civilizacija s središčem v današnjem Peruju. Gospodarstvo prvotnih prebivalcev v Ameriki je temeljilo na kulturnih rastlinah, ki jih v Evropi takrat še niso poznali. Najpomembnejše so bile koruza, fižol, buče, krompir, paradižnik, kakav in tobak. Indijanci so bili odlični gradbeniki. Tako so bile v azteški prestolnici veličastne palače in piramide, ki so jih na vrhu krasili templji. Mesto so krasili tudi kipi in okrasje iz dragocenih kovin. Še večji razcvet so doživela majevska mesta, kjer so gradili razkošne piramide, ki so bile svetišča.

Mesto Tenochtitlan (današnji Ciudad de México) je imelo približno 300.000 prebivalcev. Slika znanega mehiškega slikarja Diega Rivere prikazuje ogromni trg, na katerem so prodajali najrazličnejše proizvode. Za plačilno sredstvo so navadno rabili zrna kakava in koščke bakra. Na tržnico so poljščine pripeljali s kanuji. Vedeti moramo, da Azteki niso imeli tovornih živali.

Maji so bili zelo zavezani naravi. Koliko jim je pomenila, kažejo že njihovi bogovi, ki so imeli večinoma podobo živali (pes, opica, jaguar, kača).

Iz vsakdanjega življenja Indijancev Za vsa ljudstva predkolumbovskih civilizacij je značilno verovanje v številne bogove. Božanstva, ki so bila moška ali ženska, so združevala tako človeške kot živalske lastnosti. Poleg bogov so častili tudi prednike in verjeli v posmrtno življenje. Pogosto pa so bogovom žrtvovali tudi ljudi.

Novo pomorsko pot v Indijo so kmalu začeli iskati tudi Angleži in Francozi. Tako se je leta 1497 John Cabot, Italijan, ki je bil v angleški službi, odpravil čez severni Atlantik do Nove Fundlandije v današnji Kanadi. Namen te odprave je bil odkriti prehod proti Aziji na severu Atlantika.

zgo_8_za tisk.indd 9

5/13/09 10:08:48 AM

10 Še bolj drzen na svojih potovanjih pa je bil Ferdinand Magellan, ki je plul pod špansko zastavo. Ta portugalski pustolovec je namreč prvi objadral svet in tako dokazal, da je Zemlja res okrogla. Njegova plovba, ki jo je začel leta 1519, je zabeležila številna pomembna odkritja. Našel je morski preliv med južnim koncem Južne Amerike in Ognjeno zemljo, kot prvi je preplul Tihi ocean in prišel z zahodne smeri v jugovzhodno Azijo. Da bi preprečil prepire med takratnima pomorskima velesilama, je papež leta 1494 razdelil novo osvojeni nekrščanski svet med pomorski velesili Portugalsko in Španijo. Državi sta podpisali sporazum, v katerem sta si razdelili monopol pri osvajanju novih dežel po dveh poldnevnikih na Atlantskem in Tihem oceanu. Zaradi te pogodbe je pozneje ozemlje današnje Brazilije pripadalo Portugalski.

njihovo slo po bogastvu. S svojo brezobzirnostjo so povzročili smrt vladarja in uničenje mogočne kulture Aztekov. Podobno kot Cortez je Pizzaro v prvi polovici 16. stoletja v Južni Ameriki, v Andih, brezobzirno uničil mogočno inkovsko civilizacijo in zavzel njihovo glavno mesto Cuzco (izgovori se Kusko). Za razliko od Aztekov in Inkov je bila civilizacija Majev v obdobju zatona. Moč države, ki je ležala na polotoku Jukatan v današnji Mehiki, so slabili notranji spori. Tako so Španci kmalu osvojili tudi nekdaj mogočno majevsko državo. Ti osvajalci, ki jih imenujemo konkvistadorji, so začeli osvojena ozemlja spreminjati v kolonije. V osvojenih deželah so Španci vladali s podkralji in uradniki. Zemljo so si razdelili, z Indijanci pa so ravnali zelo nečloveško. Uporabljali so jih za težka dela na plantažah, kjer jih je veliko umrlo. Z osvajalci so prišli tudi duhovniki, misijonarji, ki so med Indijanci širili krščansko vero.

Posledice evropskih odkritij in osvajanj

S prihodom Evropejcev v Ameriko sta se srečala dva povsem različna svetova. V želji po bogastvu so Španci uničevali prvotne prebivalce skupaj z njihovo kulturo. To so počeli brezobzirno in kruto, velikokrat v imenu krščanskega Boga, ki ljudi uči ljubezni, dobrote in nesebičnosti. Še posebno krut je bil osvajalec Fernando Cortez, ki je leta 1519 začel osvajati azteško državo. Ker Indijanci še nikoli niso videli belih ljudi, topov, mušket in konj, so se španskih roparjev zelo prestrašili. Tako so Španci skupaj z nasprotniki Aztekov z lahkoto prodirali v notranjost. Ob tem so požigali indijanske vasi in pobili na tisoče domorodcev. Nazadnje so prišli do mogočnega kralja Montezume, ki jih je spoštljivo sprejel v mestu, ki je bilo zgrajeno na prostoru današnjega Ciudad de Mexica, glavnega mesta Mehike. Cortezovi vojaki so bili nad bogastvom in lepoto mesta navdušeni. To je seveda še bolj podžgalo

zgo_8_za tisk.indd 10

Osvajalec Cortez na azteškem prestolu sprejema poklone plemenskih poglavarjev.

Kruto početje španskih osvajalcev je obsojal španski menih Las Casas. V knjigi Osvajanje Indije piše, da so Španci lovili Indijance s psi, ki so jih hranili s človeškim mesom, ker so jih samo na ta način lahko hitro izsledili. Svetoval je, naj za težja dela uporabljajo raje črnske sužnje iz Afrike. Kmalu zatem se je začelo eno najbolj temačnih obdobij človeške zgodovine – lov črnske sužnje, ki so jih prodajali v Ameriko.

5/13/09 10:08:49 AM

POTOVANJA, OSVAJANJA, OSVAJALCI IN POSLEDICE OSVAJANJ

orožja, tisk, uporaba kompasa in izdelava ur. Poznali so celo zaščitno cepljenje proti kozam. Ugotovitve v različnih znanostih so že v času pred letom tisoč zbirali v obsežnih strokovnih delih, ki so jih širili s tiskom. Izum boljše tehnike v času dinastij Song je pospešil razvoj kulture in znanstvenih ved, saj je omogočil širjenje knjig med množice. Kitajci so izumili tudi izdelavo papirja in tudi prvi uporabljali papirni denar.

Skupina Indijancev na prisilnem delu v rudnikih zlata na Haitiju

V obdobju dinastije Ming (vladala je od leta 1368 do 1644) so se na dolga potovanja po morju odpravljali tudi Kitajci. Najbolj znane so trgovske ekspedicije, ki jih je vodil admiral Dženg He. Te pomorske odprave so bile po obsegu orjaške, in vse to z namenom, da bi tujci ob pogledu na mogočnost ladjevja sprejeli kitajske pogoje trgovanja. V vsaki odpravi je sodelovalo več deset velikih džunk (na spodnji sliki), dolgih približno 135 metrov, ki so prevažale več kot dvajset tisoč mož in veliko ton blaga za izmenjavo in darove. Na teh dolgih potovanjih so se odpravljali v Indijo, Arabijo in vzhodno Afriko. Na potovanjih je šlo le za razkazovanje moči dinastije in za trgovanje. V novoodkritih de-želah Kitajci niso širili ali vsiljevali svoje religije. Bili so spoštljivi do vseh.

Azija in Avstralija

V obdobju, ko so Španci odkrivali Ameriko, so se Rusi odpravili na kopenske pohode v notranjost Sibirije. Ta prostrana, do takrat še povsem neznana dežela je bila zelo bogata. Tudi ruski trgovci so osvajali zaradi pohlepa po denarju, krznu in drugih naravnih bogastvih. Kljub nenehnim spopadom z bojevitimi Tatari je do leta 1590 nastalo veliko utrjenih naselbin vse do rek Ob in Irtiš. Trgovcem in pustolovcem so se v naslednjem stoletju pridružili tudi kmetje, ki so začeli naseljevati predvsem zahodni del Sibirije. Kitajski so v obdobju evropskega srednjega veka vladale domače dinastije (Tang, Song, Ming). V 13. stoletju je dežela doživela vpade Mongolov. V tem obdobju so se močno povečali trgovski stiki med Evropo in Kitajsko. Trgovci, ki so potovali po svilni poti, so v Evropo prinašali poročila o življenju na Kitajskem. Za obdobje vladanja dinastije Song so bili značilni številni izumi: izdelovanje strelnega

zgo_8_za tisk.indd 11

Kitajska džunka

5/13/09 10:08:50 AM

Kitajski cesarji dinastije Ming so prebivali v Pekingu v Prepovedanem mestu, velikem skupku palač in vrtov.

V Indiji je v 16. stoletju vladala dinastija Mogulov, muslimanov, za katere je bilo značilno, da večinskemu hindujskemu ljudstvu niso skušali vsiljevati svoje vere, temveč so spoštovali bogato tradicijo indijske kulture. Poleg strpnosti jih je odlikoval tudi velik posluh za umetnost. Prihod Vasca da Game v indijsko pristanišče Calicut je pomenil enega najpomembnejših dogodkov v indijski zgodovini novega veka. Portugalski monopol nad Indijskim oceanom pa so želele zrušiti tako Nizozemska kot Francija in Anglija. Slednja je začela prodirati tudi v notranjost Indije in ob koncu 18. stoletja postala dokončno vodilna kolonialna sila.

Perzija je svoj vrhunec doživela v času vladanja šaha Abasa v začetku 17. stoletja. To je bil čas gospodarskega razcveta, trgovinskih stikov z ev ropskimi državami in tudi s Kitajsko ter razcveta v znanosti in umetnosti. Glavno mesto kraljestva je postal Esfahan, v katerem so gradbeniki zgradili tudi številne čudovite mošeje (s kupolami, pre kritimi z modrimi, belimi in rumenimi keramič nimi ploščicami, ki oblikujejo različne geometrijske vzorce), medrese, karavanseraje, bazarje. V tem času, so nastajale dvorne delavnice, v katerih so izdelovali izjemne preproge, po katerih Iran slovi še danes. To je bil tudi čas, ko je v Perziji veljala velika strpnost do drugače verujočih.

Imamov trg v Esfahanu

zgo_8_za tisk.indd 12

Tadž Mahal v Agri (Indija)

5/13/09 10:08:56 AM

POTOVANJA, OSVAJANJA, OSVAJALCI IN POSLEDICE OSVAJANJ

V 17. stoletju so Evropejci začeli odkrivati še Avstralijo. Tako so se leta 1601 na severnoavstralski obali najprej izkrcali Portugalci. Njihovo odkritje je ostalo skrivnost vse do leta 1770, ko je James Cook tudi uradno odkril to najmanjšo celino. V Afriki so že od antičnih časov dalje obstajala pomembna kraljestva. Od 13. stoletja dalje je bilo eno od teh kraljestvo Mali. Njegov razcvet je privabil številne islamske učenjake, zdravnike in verske voditelje, saj se je islam v tem času že močno utrdil. V času med letoma 1300 in 1800 je južno od Sahare obstajalo več pomembnih afriških kraljestev, npr. kraljestvo Songaj na območju zahodne Afrike, ki je v času največjega razcveta nadzorovalo večino trgovskih poti čez Saharo, in kraljestvo Benin, ki je obsegalo večino današnje Nigerije. To kraljestvo se je že zgodaj razvilo v središče trgovine s sužnji. Kraljestvo Ojo je bilo znano po izdelkih iz brona in gline. Nekoliko kasneje pa je na tem območju obstajalo še mogočno kraljestvo Dahomej; v začetku 18. stoletja je dahomejski kralj Agaja postal glavni oskrbovalec sužnjev za čezmorsko trgovino s sužnji. Kljub temu da so Portugalci in Nizozemci na afriških tleh razmeroma zgodaj začeli ustanavljati trgovinske postojanke in kolonije (kmalu so se jim pridružili tudi Francozi in Angleži) in da se je v zgodnjem 16. stoletju začela trgovina s sužnji, je bila notranjost Afrike Evropejcem še ob koncu 18. stoletja skoraj povsem neznana.

V času največjega razcveta je kraljestvo Songaj nadzorovalo tudi mrežo pomembnih trgovskih mest, kot so Timbuktu, Gao in Jenne. Na fotografiji je mesto Bani v današnji Burkini Faso.

zgo_8_za tisk.indd 13

Med najpomembnejše posledice evropskih odkritij in osvajanj sodi izmenjava rastlinskih in živalskih vrst. Iz Amerike so v Evropo prinašali rastline, ki jih Evropejci niso poznali. Posebnega pomena sta bila krompir in koruza. Sprva so ju v Evropi gojili kot okrasni, šele kasneje pa kot kulturni rastlini, ki sta precej pripomogli k odpravi pogostih lakot. Poleg krompirja in koruze so Evropejci iz Amerike prinesli še paradižnik, kumare, fižol, kakav, papriko, kikirikije, lešnike, ananas, tobak in drugo, od domačih živali pa purana, lamo, alpako in činčilo. Iz Evrope pa so v Ameriko prepeljali nekatere vrste žita in sadja, vinsko trto, sladkorni trs, oljko … ter različne vrste domačih živali: konje, govedo, ovce, osle, kokoši, prašiče. Za prvotne prebivalce novoodkritih dežel so bile posledice osvajanj katastrofalne: uničenje njihovih cvetočih kultur in množično izumiranje prebivalstva. Osvajanje Amerike je močno prizadelo tudi Afriko, saj so Portugalci prvi začeli prodajati ujetnike iz zahodne Afrike kot sužnje za delo v rudnikih in na plantažah v Ameriki. Tako je bilo do konca 19. stoletja v Ameriko prepeljanih približno 20 milijonov sužnjev iz Afrike.

5/13/09 10:08:57 AM

14 Za Evropo so bila odkritja in osvajanja začetek gospodarske, politične in kulturne prevlade v svetu. Brezobzirnost evropskih osvajalcev je povzročila, da sta kitajski in islamski svet vse bolj izgubljala moč. Zaradi odkritja novih pomorskih poti se je središče svetovne trgovine postopoma preneslo s Sredozemskega morja na Atlantski ocean. Španija je do konca 16. stoletja postala najmočnejša in najbogatejša evropska država. Veliko španskega bogastva je prišlo iz ameriških rudnikov srebra. Toda sto let kasneje je Španija postala revna in šibka. Del njenih težav je bil v tem, da je večina njenega bogastva prišla iz čezmorskega sveta oz. da je velik dotok zlata povzročil padec vrednosti denarja. Cene so porasle, sledile so gospodarske krize, ki so jih najbolj občutili revni prebivalci. Vse to in stroški vojn so Španijo toliko oslabili, da je Nizozemska dosegla neodvisnost od Španije, nato pa so ji Francija, Anglija in Nizozemska odvzele prevlado nad nekrščanskim svetom. Omenjene tri države so v 17. stoletju postale najmočnejše evropske sile. Pomembne posledice odkritij so bile tudi selitve evropskega prebivalstva v Ameriko. Z razširitvijo

trgovine je Evropa spoznala tudi nove užitke. V drugi polovici 17. stoletja se je zelo hitro uveljavila kava, vse bolj priljubljen pa je postajal kakav.

Z odkritjem čezmorskega sveta je dobila Evropa nova trgovska središča na obalah Severnega morja in Atlantskega oceana.

Vprašanja 1. Navedi vzroke za evropsko pomorsko trgovino z Vzhodom. 2. Na zemljevidu sveta pokaži najpomembnejša odkritja posameznih pomorščakov v 15. in 16. stoletju in jih opiši. 3. Pojasni, zakaj so v kratkih sto letih evropski mornarji postali raziskovalci vsega sveta. 4. Opiši nekaj posledic uničevanja predkolumbovskih kultur. 5. Ovrednoti pomen trgovine s sužnji za novi svet z vidika človekovih pravic.

konkvistador: osvajalec, ki je odhajal v Ameriko, da bi pridobil čim več bogastva kolonializem: osvajanje, podrejanje in izkoriščanje kolonij kolonija: naselbina, ki jo je ustanovila večja skupina ljudi zunaj svoje domovine misijonar: oseba, ki si prizadeva za širjenje krščanske vere med nekristjani plantaža: obsežno zemljišče, na katerem so gojili eno kulturo, npr. tobak, koruzo … mušketa: starinska puška z gladko cevjo, ki se polni spredaj s palico za nabijanje kan: azijski vladarski naslov indijanec: evropsko poimenovanje za staroselca v novem svetu karavela: španske in portugalske ladje s križnim jadrom, ki omogoča plovbo proti vetru epidemija: izbruh in hitro širjenje kake nalezljive bolezni

zgo_8_za tisk.indd 14

5/13/09 10:08:59 AM

POTOVANJA, OSVAJANJA, OSVAJALCI IN POSLEDICE OSVAJANJ

NASTANEK IN RAZVOJ HUMANIZMA Srednjeveška tradicija se je vse bolj umikala novemu pogledu na svet in človeka. Gospodarske razmere v Evropi so se izboljšale, število prebivalcev se je povečalo, trgovina je spet začela cveteti, nastajale so nove trgovske poti, ob njih pa tudi številna nova mesta. Vse pomembnejša pa je postala tudi trgovina z islamskim svetom, Indijo in Kitajsko.

Največji gospodarski razcvet so doživela italijanska mesta. Na zgornji fotografiji so Firence in zvonik ob stolnici, na desni pa bolonjska tržnica.

Nove metode kmetovanja so povzročile povečanje števila prebivalstva v Evropi.

Predvsem mestne države na prostoru današnje Italije so doživljale pravi gospodarski razcvet. Svobodni in bogati meščani so v ospredje zanimanja postavili človeka ter njegovo vlogo v svetu. Vse manj je postajalo pomembno poreklo posameznika, njegov poklic ali vera. Pomembnejše je postalo vprašanje, kakšen človek si. Ob novih pogledih na svet se je povečalo zanimanje za antične dosežke in nove umetnostne stile. Na spremenjen pogled na svet so močno vplivala tudi kolonialna osvajanja, iznajdba tiska in s tem širjenje knjig ter izobrazbe. Ta novi pogled na svet, to kulturno gibanje imenujemo humanizem (iz latinske besede humanus – človeški).

zgo_8_za tisk.indd 15

Humanistični pisatelji in misleci so se zgledovali po klasični umetnosti in vedah stare Grčije in Rima. Z velikim zanimanjem so preučevali poglede antičnih grških in rimskih piscev na življenje, naravo in človeka. Zlasti so občudovali Cicerona in Platona. V ospredje svojega delovanja so postavili tudi zahtevo po drugačnem, bolj humanem človeku, ki bo znal prisluhniti sebi, drugim in naravi. Želeli so uveljaviti stare vrednote, pa tudi umetnost, arhitekturo, literaturo in jezik starega Rima. Med najpomembnejšimi humanističnimi misleci te dobe so bili Niccolo Machiavelli, Erazem Rotterdamski in Thomas More. Ti so v svojih delih kritizirali takratne cerkvene in družbene razmere.

5/13/09 10:09:05 AM

N. Machiavelli (na levi sliki) ter E. Rotterdamski in T. More (obkrožena) med pogovorom z angleškim kraljem (na spodnji sliki)

iz Ljubljane, ki je bil najprej vodja cesarjevih dvornih pevcev in glasbenikov, nato pa celo dunajski škof. Pomemben je bil tudi tržaški škof Peter Bonomo, ki je s svojimi humanističnimi idejami močno vplival na Primoža Trubarja. Več humanističnih izobražencev iz slovenskega prostora je v tem obdobju doseglo najvišje znanstvene nazive in ugledne položaje, tako na primer profesor dunajske univerze Andrej Perlach iz Svečine, jezikoslovec in matematik Bernard Perger iz Zgornje Ščavnice, Ljubljančan Jakob Strauss, fizik, astronom in zdravnik, ter številni drugi.

Tisk in smodnik v evropskem prostoru Z novimi mislimi in idejami pa se niso ukvarjali samo v Italiji, marveč tudi v francoskih in nemških mestih. Tako je Nemec Gutenberg okoli leta 1450 »izumil« tiskarski stroj. To odkritje velja za tako pomembno, kot je bilo daleč nazaj feničansko odkritje črk. Tisk so sicer poznali že dolgo pred evropskim »izumom« na Kitajskem, a ta ni omogočal tiskanja knjig. V Evropi so do »izuma« tiska knjige ali prepisovali ali pa so vsako stran posebej vrezali v leseno ploščo, jo premazali z barvo in odtisnili kot lesorez. Taka izdelava knjig je bila izjemno zamudna, knjige pa so bile zelo drage in večini nedostopne. Gutenberg je naredil premične črke. Vsaka črka je bila na podstavku in jih je bilo moč sestavljati v besede, vrstice, strani ter jih večkrat uporabiti. Poleg vedno bolj razširjene uporabe papirja si je Gutenberg pomagal še z enim pripomočkom, ki so ga v kraje ob reki Ren prinesli Rimljani. Izdelal je leseno stiskalnico na vijak, podobno stiskalnici za grozdje. Uporabil jo je za pritiskanje papirnega lista na sestavek, premazan s črnilom. Naporno prepisovanje rokopisov je tako zamenjalo razmeroma hitro tiskanje. Po izumu tiskarskega stroja je Gutenberg začel tiskati Biblijo, ki je bila natisnjena leta 1456. Po razkritju skrivnosti tiska se je tiskarstvo hitro širilo po Evropi. Knjige in s tem izobrazba so šele tako lahko postopoma prodrle do ljudi.

copyright MKZ Humanizem na Slovenskem Slovenski prostor takrat še ni premogel višješolske ustanove ali pomembnejšega intelektualnega središča. Tako so se naši študenti na tujih univerzah, na primer v italijanskih mestih in na Dunaju, seznanjali tudi s humanističnim gibanjem. Kar nekaj izobražencev iz naših krajev je na prehodu iz 15. v 16. stoletje in v 16. stoletju doseglo visoke znanstvene nazive in položaje. Med njimi so bili prvi ljubljanski škof Žiga Lamberg, njegov naslednik Krištof Ravbar, ki je bil tudi diplomat in pravnik ter Jurij Slatkonja

zgo_8_za tisk.indd 16

5/13/09 10:09:06 AM

NASTANEK IN RAZVOJ HUMANIZMA

Drugo odkritje tega prelomnega časa je bil smodnik. Tudi smodnik so Kitajci poznali že prej, toda uporabljali so ga v miroljubne namene, za ognjemete. Po letu 1326 so v Evropi začeli uporabljati topove (slika na levi), po letu 1500 pa so izdelali prve puške. Kljub temu je bila uporaba loka veliko bolj pogosta, saj je dober lokostrelec lahko v četrt ure izstrelil 180 puščic. V tem času je bilo mogoče s puško ustreliti le enkrat. Uporaba novega strelnega orožja je napovedala nov čas čas, v katerem je postajal viteški način bojevanja le spomin.

Vprašanja

Gutenbergov tiskarski stroj

1. Opiši nov pogled na vlogo in pomen človeka na svetu, ki se je pojavil v Evropi v 15. in 16. stoletju. 2. Pojasni vzroke za drugačno doživljanje antične miselnosti in kulture. 3. Naštej nekaj najpomembnejših dosežkov antične kulture. 4. Pojasni pomen tiska za širjenje pismenosti in kulture.

humanizem: miselnost, ki poudarja vlogo človeka v svetu in družbi ter njegovo dostojanstvo Ciceron: rimski govornik in državnik Platon: grški filozof

zgo_8_za tisk.indd 17

5/13/09 10:09:09 AM

RENESANSA Kot smo že omenili, so se v Evropi od 14. do 16. stoletja rojevale številne nove ideje. Tako meščani kot tudi aristokrati v italijanskih mestih so se počutili svobodni in neodvisni kot nekoč atenski meščani. Navduševali so se nad deli Atencev iz Periklejevega časa, nad Aleksandrom Velikim, helenizmom ter veličino rimskih vladarjev. Ob odkrivanju antične zgodovine so se počutili kot prerojeni, še posebej v primerjavi s cerkveno umetnostjo, ki je dosegla vrh v gotiki, ki se jim je zdela mračna in toga. Zaradi tega so veliko govorili o preporodu. V Italiji so temu rekli »rinascimento«, v Franciji pa »renaissance«. Od tod izraz renesansa.

Renesansa ni pomenila le posnemanja antičnih dosežkov. Bila je široko gibanje, ki je vplivalo na kulturne tokove v vsej Evropi. Misleci in umetniki te dobe niso le iskali stare stvari, ampak so tudi ustvarjali. Njihova dela, tudi z verskimi motivi, so veliko bolj realistična od srednjeveške gotske umetnosti. Vsakdanje življenje so slikali veselo, sproščeno, z jasnimi in svetlimi barvami. Tudi v umetnosti se je kazalo njihovo veselje nad človekom, naravo in življenjem. Središče renesanse so postajale Firence (na sliki spodaj). Razkošje firenških ulic, trgov, bogatih meščanskih hiš z bogatimi pročelji je spominjalo na razkošje antičnih mest, Aten ali Rima.

Neodvisna in bogata republika Siena

zgo_8_za tisk.indd 18

Leonardo da Vinci: znamenita skica idealnega razmerja človeškega telesa

5/13/09 10:09:15 AM

RENESANSA

Pred pojavom renesanse je v stavbarstvu prevladoval gotski slog z mogočnimi katedralami, v katerih je bil človek majhen in nepomemben. V 16. stoletju so zidali meščanske stavbe, palače in cerkve. Razkošne meščanske stavbe in palače delujejo preprosto in skladno. Stavbe so bile nižje, z večjimi okni in z več svetlobe v notranjosti. Ena najveličastnejših renesančnih stavb je cerkev sv. Petra v Rimu. Slikarji in kiparji so težili k natančnemu prikazovanju narave in človeka. S poudarjanjem lepote človeškega telesa so želeli poudariti pomen človeka, njegovo zunanjo in notranjo lepoto, podobno, kot so to počeli v antiki. Nasprotno so v srednjem veku namesto podobe vsakdanjega človeka upodabljali podobe svetnikov.

Umetniki so začeli uporabljati tudi nove tehnike slikanja in kiparjenja. Umetnosti so želeli dati tudi teoretične temelje, zato so študirali kompozicijo, perspektivo in svetlobo. V renesansi so delovali številni umetniki, ki so ustanavljali tudi slikarske šole. Med najbolj slavne in vsestranske sodijo Leonardo da Vinci, Michelangelo Buonarrotti, Sandro Botticelli, Rafaelo Santi, Donatello, zunaj italijanskih mest pa Albrecht Dürer v Nemčiji in Jan van Eyck (izg. Ejk) v Flandriji. Pravi razcvet je doživela tudi besedna umetnost. V italijanskem prostoru sta bila pomembna pesnik Francesco Petrarca in pisatelj Giovanni Boccaccio. V Angliji je med renesanso ustvarjal najpomembnejši dramatik vseh časov William Shakespeare (1564—1616). Renesansa je nastopila tudi na področju glasbe. V Italiji je bila glasba v 16. stoletju še močno pod vplivom polifonije. Znamenita so dela G. P. Palestrina. Beneška šola pa je začela opuščati polifoničnost na račun prevladovanja ene melodije nad drugimi (monodija). To šolo je zastopal tudi naš rojak, vejetno iz Ribnice na Dolenjskem, Jakob Gallus (Petelin) (1550-1591) z vzdevkom Carniolus (Kranjec), eden največjih skladateljev tiste dobe.

Michelangelo Bounarroti, David – primer renesančnega kiparstva

zgo_8_za tisk.indd 19

William Shakespeare

5/13/09 10:09:18 AM

20 Spremembe so se dogajale tudi v vsakdanjem življenju. Ko so ljudje postajali bogatejši, so imeli naenkrat kar veliko prostega časa. Tako so večjo pozornost namenjali higieni in obleki. Tudi mesta so dobila novo podobo. V zgodnjem 15. stoletju je postalo že povsem normalno, da so imele bogatejše meščanske družine svojo hišo ali stanovanje. Hiše so imele številne manjše sobe, tako da člani družine niso več preživljali prostega časa skupaj, v enem prostoru. Povečevanje trgovanja je prineslo spremembe v modi. V 15. stoletju so tako v Italiji začeli nositi nagubano ogrinjalo in okrašene nogavice.

Renesansa na Slovenskem Renesančne umetnostne dosežke na Slovenskem so ustvarjali tuji mojstri, predvsem iz Italije. Arhitekturni in gradbeni dosežki v renesančnem slogu so se začeli najprej pojavljati v obmorskih krajih, na primer piransko in koprsko mestno obzidje in Pretorska palača v Kopru. Tudi v mestih v notranjosti se je renesančni slog najpogosteje uveljavljal na obrambnih objektih in v renesančnih predelavah gradov (ljubljanski grad, celjski stari grad, grad Lemberg pri Dobrni). Graditi so začeli tudi meščanske hiše z renesančnim okrasjem.

Celjski stari grad

Vprašanja 1. Naštej največje renesančne slikarje in kiparje ter navedi vsaj eno znano njihovo delo. 2. Opiši nekaj razlik med srednjeveškimi freskami in renesančnimi slikami. 3. Primerjaj dela grških kiparjev, npr. Mironovega metalca diska ali Fidijevega Zevsa, z renesančnimi umetninami. Je med njimi kaj podobnosti?

kompozicija: sestava, tudi sestavljanje delov v celoto (na primer: razporeditev oseb na sliki) perspektiva: upodabljanje predmetov, kot jih vidi opazovalec z določene točke Flandrija: pokrajina v današnji Belgiji in Nizozemski polifonija: večglasje

zgo_8_za tisk.indd 20

5/13/09 10:09:24 AM