Zgodovinski atlas by Andreja Petrovčič

ZGODOVINSKI ATLAS

PRAZGODOVINA IN STARI VEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Življenje prvih človeških skupin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Slovenski prostor v prazgodovini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Začetki znanosti, umetnosti in razvoj pisave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Stari Egipt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Območje Mezopotamije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Stara Indija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Stara Kitajska . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Hetiti, Feničani, Judi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Stara Grčija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Perzijski imperij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Obdobje klasične Grčije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Osvajanja Aleksandra Velikega . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Obdobje helenizma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Nastanek rimske države . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rimska država kot republika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rimski imperij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Propad rimskega imperija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Naši kraji pod rimsko oblastjo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 29 30 32 34 36 39 40 42

SREDNJI VEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 Vpadi barbarov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Frankovsko cesarstvo in Karel Veliki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Evropa okrog leta 1000 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Krščanstvo v Evropi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Bizanc in Slovani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Naselitev prednikov v Vzhodnih Alpah – Karantanija in Spodnja Panonija Nastanek in širjenje islama . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Križarske vojne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Mongolski imperij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Religija in kultura v srednjem veku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Združitev Španije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Anglija v srednjem veku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Francija v srednjem veku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rimsko nemško-cesarstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Italijanske mestne države . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Oblikovanje dežel na Slovenskem in srednjeveška mesta . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kultura in umetnost na Slovenskem v srednjem veku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

44 46 48 50 52 54 56 58 60 62 64 66 68 70 73 74 76

NOVI VEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78 Geografska odkritja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Umetnost in kultura v renesansi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Odkritje Amerike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Reformacija in protireformacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Evropa v 16. stoletju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Habsburžani in Otomani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Afrika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Azija od 16. do 18. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

78 80 82 84 86 88 90 92

K AZALO Evropa v 17. stoletju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Francija in Anglija od 16. do 18. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Evropska širitev v 17. in 18. stoletju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Evropa v 18. stoletju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Naši kraji v novem veku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

94 96 98 100 102

MODERNI SVET . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104 Evropa – gospodarica sveta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Industrijska revolucija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Nastanek Združenih držav Amerike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kriza starih režimov in francoska revolucija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Obdobje Napoleonovega vladanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Doba obnove v Evropi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Upori in revolucije v prvi polovici 19. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Nastanek združene Italije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Nastanek Nemčije in Avstro-Ogrske . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kriza in propad Osmanskega cesarstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Industrija ob koncu 19. in začetku 20. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Slovenci ob koncu 18. in v prvi polovici 19. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Slovenci v drugi polovici 19. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

104 106 108 110 112 114 116 119 120 122 124 126 128

20. IN 21. STOLETJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 130

Imperializem in tekma za prevlado v svetu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Prva svetovna vojna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Fronte v prvi svetovni vojni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Revolucija v Rusiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Prva povojna doba v Evropi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Finančna kriza zajame svet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Evropa med obema svetovnima vojnama . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Razmere v svetu med obema svetovnima vojnama . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Hitler začne drugo svetovno vojno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vojna sreča se prevesi na stran zavezniških sil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Železna zavesa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Hladna vojna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Dekolonizacija in težave novonastalih držav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ustanovitev Izraela in bližnjevzhodna kriza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Razpad Vzhodne Evrope . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Krize in konflikti v svetu po hladni vojni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Evropa in evro . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Slovenci med prvo svetovno vojno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Jugoslavija in Slovenija med svetovnima vojnama . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Slovenci med drugo svetovno vojno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Slovenci po drugi svetovni vojni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

130 132 134 136 138 140 142 144 146 149 150 152 154 156 158 160 162 164 166 168 170

Viri in literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 172

STARI EGIPT Stara egipčanska civilizacija se je pojavila v dolini reke Nil pred več kot 5000 leti. Življenje v dolini reke Nil so omogočile poplave, ki so s seboj prinašale rodovitno blato. Egipt je bil v tem najzgodnejšem obdobju razdeljen na Zgornji in Spodnji Egipt. Postopoma je ljudstvo Spodnjega dela sprejelo običaje Zgornjega dela in nazadnje je kralj Menes oba dela združil. Za prestolnico Stare države je izbral mesto Memfis. Sledil je

hiter tehnični razvoj, ki je pospešil izdelavo predmetov iz kovine, obdelavo kamnov za gradnjo stavb in tudi razvoj hieroglifske pisave. Pogoji za življenje so se izboljšali in število prebivalstva je naraslo. Faraoni so gradili ogromne piramide, grobove spomenike, da so tudi tako pokazali na svojo moč. Zaradi nerednih poplav reke Nil je sledilo prvo vmesno obdobje – obdobje lakote in nemirov. Toda močna centralizirana oblast se je že

Bazaltni kip faraona Tutmozisa III., ki je vladal med letoma 1504 in 1450 pr. n. š. Vpliv Egipta je razširil tudi na Palestino in Sirijo.

kmalu obnovila – sledilo je obdobje Srednjega kraljestva, čas gradnje namakalnih sistemov, razcveta trgovine. Temu je sledilo drugo vmesno obdobje, v katerem so Hiksi za več kot sto let zasedli dolino Nila. Nazadnje so jih pregnali in začelo se je obdobje Novega kraljestva. Močni faraoni so razširili kraljestvo na območje Palestine, Sirije in daleč Rozeta, kamen s pomočjo katerega je Jean-François Champollion razvozlal egipčanske hieroglife.

PR AZGOD OVINA IN STARI VEK 2

proti jugu na območje Nubije, današnjega Sudana. Nazadnje je Aleksander Veliki zasedel tudi dolino reke Nil.6

Dogodki na časovni premici: ok. 3500 pr. n. š. nastanek prvih mest 3150–2686 pr. n. š. čas zgodnje dinastije; kralj Menes združi Zgornji in Spodnji Egipt 2686–181 pr. n. š. čas obstoja Starega kraljestva; obdobje gradnje piramid 2040–1782 pr. n. š. obdobje Srednjega kraljestva 17. stoletje pr. n. š. v Egipt se priselijo Hiksi (zveza semitskih plemen, ki so se priselila iz Anatolije pred indoevropskimi ljudstvi) 1530–1520 pr. n. š. faraon Tutmozis I. osvoji Nubijo in deželo poimenuje Kuš; državo razširi do Sirije in Evfrata 1505–1450 pr. n. š. faraon Tutmozis III. osvoji še Sirijo in Palestino 1570–1070 pr. n. š. obdobje Novega kraljestva 1372–1354 pr. n. š. faraon Amenofis IV. uvede monoteistično vero v enega boga Atona 1354–1345 pr. n. š. faraon Tutankamon 1298–1235 pr. n. š. Ramzes II. – gospodarski, politični in kulturni razcvet 1198–1188 pr. n. š. Ramzes III. 1070–332 pr. n. š. obdobje pozne dinastije 332 pr. n. š. vojska Aleksandra Velikega zavzame Egipt

Sfinga (v ospredju), za njo Kefrenova piramida v Gizi, Egipt.

Stara Kitajska Kitajska je domovina najstarejše neprekinjene civilizacije, kar jih pozna svet. Prva dinastija, o kateri imamo zanesljive podatke, je dinastija Šang. Država je obstajala na območju spodnjega toka Rumene reke. Uvedli so upravo s stalnim uradništvom, za obrambo pred ljudstvi s severa, ki so stalno vdirala na Kitajsko, pa so uvedli stalno vojsko. V tem času je bilo zlasti pomembno vlivanje brona. Največjo popolnost je doseglo v obrednih posodah, ki veljajo za največ je umetnostne dosežke Kitajske. To pa je tudi čas nastanka pojmovne pisave. Prednost te pisave je bila, da je bila razumljiva vsakomur, kdor je poznal pomen pismenk. Pisala se je od zgoraj navzdol in z desne v levo. Dinastijo Šang so spodrinila turška plemena, ki so prodirala z zahoda. Posledica tega je bila, da je sredi 11. stoletja zavladala dinastija Džou. Vlado dinastije delimo glede na njeno geografsko središče v obdobje Zahodne in Vzhodne Džou. To obdobje imenujemo tudi obdobje klasične Kitajske, ki je trajalo do 3. stoletja pr. n. š., ko je bila Kitajska razdeljena na številne države. Stal-

ni spopadi med državami (čas vojskujočih držav) so se končali leta 221 pr. n. š., ko je zavladala dinastija Čin. Ta dinastija je ponovno združila Kitajsko. Dinastija Čin se je obdržala le kratek čas, vendar jim je uspelo s številnimi centralističnimi ukrepi (enoten pravni sistem, kulturna poenotenost, standardizacija pisave, mer in uteži) vzpostaviti močno osrednjo oblast. V času vladanja te dinastije so mnogo mejnih zidov Kitajskega zidu povezali in obnovili. Po vsem cesarstvu so gradili ceste, zase pa je dal cesar

Ši Huangdi zgraditi mogočno grobnico. Kipi iz terakote so znani kot kamnita armada cesarja Ši Huangdija. Že leto po smrti velikega vladarja je z vojaškim uporom zasedla prestol dinastija Han. Obdobje vladanja te dinastije odlikuje bogastvo moči, kakršne prej niso poznali. Država se je razširila. To pa je tudi čas številnih iznajdb in odkritij.9 V času vladanja te dinastije so mnogo mejnih

Slavna vojska iz terakote šteje skoraj 10.000 kipov vojščakov. Ti so nekoliko višji od naravne velikosti. Najdeni so v grobnici prvega velikega kitajskega cesarja Ši Huangdija, pri mestu Šjan. Zgoraj: obredni predmet, ki izvira iz časa dinastije Džou.

PR AZGOD OVINA IN STARI VEK 2

Pamir, gorata pokrajina, ki je razdeljena med Kitajsko, Rusijo in Afganistanom. Tukaj je potovanje s karavanami še vedno vsakdanji prizor.

zidov Kitajskega zidu povezali in obnovili. Po vsem cesarstvu so gradili ceste, zase pa je dal cesar Ši Huangdi zgraditi mogočno grobnico. Kipi iz terakote so znani pod imenom kamnita armada cesarja Ši Huangdija. Že leto po smrti velikega vladarja je z vojaš kim uporom zasedla prestol dinastija Han. Obdobje vladanje te dinastije odlikuje bogastvo moči, kakršne prej niso poznali. Država se je razširila. To pa je tudi čas številnih iznajdb in odkritij.

Dogodki na časovni premici: 1766 pr. n. š. dinastija Šang zavlada na območju severne Kitajske ok. 1450 pr. n. š. začetek razvoja pisave 1027–771 pr. n. š. obdobje Zahodne Džou 771–221 pr. n. š. obdobje Vzhodne Džou 605–520 pr. n. š. živi kitajski filozof Lao Ce, utemeljitelj daoizma ok. 551–479 pr. n. š. živi najbolj znan utemeljitelj kitajske misli, Konfucij 480–221 pr. n. š. obdobje vojskujočih se držav 221 pr. n. š. cesar Ši Huangdi se razglasi za prvega cesarja dinastije Čin 206 pr. n. š.–220 n. š. čas vladanja dinastije Han

NASTANEK RIMSKE DRŽAVE Rimska civilizacija, ki je obstajala več kot tisoč let, ima skromne začetke. Prvi nosilci stare kulture na Apeninskem polotoku so bili Etruščani. Od začetka 1. tisočlet ja pr. n. š. so prihajali v Italijo s severa Itali

in se mešali s staroselci. Sredi 5. stoletja pr. n. š. so na Apeninskem polotoku prebivala številna italska plemena. Najpomembnejši so bili Latini. Njihovo versko in politično središče je bilo Alba Longa. Ob reki

Tiberi pa je nastalo najpomembnejše mesto stare Italije Rim. Širjenje Rima na sosednje pokrajine, odnos patricijev do plebejcev, razslojevanje stare rimske družbe v Rimu, vodstvo Rima v latinski zvezi – vse to je povzročilo, da se je rimska občina razvila v državo. Po izročilu je Rimu vladalo sedem kraljev. Ker so bila nasprotja med patriciji in plebejci vedno večja, se je kralj

PR AZGOD OVINA IN STARI VEK 2

copyright MKZ Servij Tulij lotil reform – prebivalce rimske države je, glede na njihovo premoženje, razdelil na pet delov. Rimska aristokracija se je ob koncu prvega obdobja rimske države spopadla z zadnjim kraljem, ki je skušal vladati neomejeno. Plemstvo je izgnalo kralja in zavladalo samo. Državo sta vodila dva konzula. Imela sta najvišjo vojaško in sodno oblast. Ko je bilo kraljestvo odstranjeno, je rimska država postala aristokratska republika.

Dogodki na časovni premici: ok. 1000 pr. n. š. prvotnim prebivalcem

peninskega polotoka se priključijo A priseljenci indoevropskega izvora – Itali ok. 1000 pr. n. š. na enem od sedmih rimskih gričev, na Palatinu, nastanejo prve manjše naselbine konec 9. stoletja pr. n. š. na severnoafriški obali nastane feničanska kolonija – Kartagina ok. 8. stoletja pr. n. š. Etruščani – nosilci kulture na Apeninskem polotoku 8.–6. stoletje pr. n. š. obdobje sedmih rimskih kraljev 753 pr. n. š. po pripovedki o Romulu in Remu nastane Rim 6. stoletje pr. n. š. šesti rimski kralj Servij Tulij

Znamenita Kapitolska volkulja, odličen primerek etruščanske umetnosti iz 5. stoletja pr. n. š.

vpelje reformo, s katero je izvedel teritorialno delitev države na tribuse 509 pr. n. š. odstavijo zadnjega rimskega kralja Tarkvinija Superbusa (Ošabnega); tako se konča ok. 250-letno obdobje rimskih kraljev in s tem tudi etruščanska oblast nad Rimom 35

NASELITEV NAŠIH PREDNIKOV V VZHODNIH ALPAH – KARANTANIJA IN SPODNJA PANONIJA Karantanija predstavlja najstarejšo in najpomembnejšo plemensko kneževino v vzhodnoalpskem prostoru od 7. do začet ka 11. stoletja. Spodnja Panonija predstav lja ozemlje med Dravo, Donavo in Rabo, ki je bilo v času od 869 do 874 samostojna slo vanska kneževina. 8

Dogodki na časovni premici: 623 prvi znani karantanski knez Valuk 623–658 Samova plemenska zveza ok. 740 se avarski pritisk toliko poveča, da Karantanci prosijo Bavarce za pomoč 772 Bavarski vojvoda Tasilo III. zatre zadnji poganski upor med Karantanci 772–820 so znana naslednja imena knezov: Valtunk, Domicijan, Pribislav, Semika, Stojmir in Etgar 1

SREDNJI VEK 2

Stran 54: Krnski grad nad Gosposvetskim poljem. Od 7. do 9. stoletja je bil sedež karantanskih knezov; do 1862 je na travniku severovzhodno od cerkve sv. Petra stal knježji kamen. Risba iz okoli 1860 je delo Marka Pernharta. Hrani jo Zgodovin sko društvo iz Celovca. Zgoraj: Čedajski evangeliar. Na sliki je stran z imeni Hotimir, Kocelj, Pribina, Trudopolk idr. Vpisana so bila v 9. in 10. stoletju, ko je bil evangeliar hranjen v enem izmed furlanskih samostanov, domnevno Štivanu. Hrani Narodni arheološki muzej v Čedadu.

819 knez Etgar (zadnji domači slovanski vladar v Karantaniji) se pridruži uporu Ljudevita Posavskega ok. 840 v Spodnji Panoniji, zahodno od Blatnega jezera dobi fevd slovanski knez Pribina; ob izlivu Zale v Blatno jezero zgradi prestolnico Blatenski kostel in kolonizira območje v veliki meri s Karantanci 847 Ludvik Nemški Pribini njegova posestva podeli v last in ga imenuje za frankovskega mejnega grofa v Spodnji Panoniji 860/61 Pribinov sin Kocelj kot mejni grof nasledi očeta od 863 Ciril in Metod, brata, učitelja Slovanov, na prošnjo moravskega kneza Rastislava in po nalogu bizantinskega cesarja Mihaela III. odideta

na Moravsko, da bi Slovane poučevala o krščanstvu; za ta namen sestavita pisavo glagolico 867 Ciril in Metod se na poti v Rim ustavita še v Spodnji Panoniji 868 v Rimu papež Hadrijan II. potrdi slovanske knjige in bogoslužje 869 Kocelj se z Moravani otrese frankovske oblasti in zavlada kot samostojni slovanski knez 869–874 Spodnja Panonija – samostojna slovanska kneževina 874 po sklenitvi miru med Moravani in Franki ti Koclja odstranijo kot izdajalca; s Kocljevim padcem izgine tudi zadnja samostojna kneževina prednikov Slovencev

Listina kralja Ludvika II. Nemškega iz 860. V njej je zadnjič omenjen slovanski knez Pribina. Hrani Bavarski glavni državni arhiv v Münchnu.

KULTURA IN UMETNOST NA SLOVENSKEM V SREDNJEM VEKU Na Slovenskem je ljudska kultura za živela z nastajanjem in prenašanjem ustne ga izročila (pesmi, bajke, legende, pripovedi, kolednice in cerkvene pesmi.) Pravi razmah sta doživela ljudsko pesništvo in pripove dništvo. Pripovedi so se navezovale na po gansko obdobje in na čas pokristjanjevanja. Tem motivom so se pridružili tudi motivi kmečkega in grajskega življenja, boji s Tur ki in legende o Kralju Matjažu. V 11. stole tju zasledimo na fevdalnih dvorih ter v sa mostanih in cerkvenih središčih tudi pisno in knjižno kulturo. Najlepši primer pisane slovenske besede je Stiški rokopis z doma čimi molitvami in nabožnimi pesmimi. V 13. in 14. stoletju so delovale že prve meš čanske šole v Ljubljani, Kamniku, Piranu in drugod. 1

Romanika se je pri nas razvila v 11., še bolj pa v 12. in 13. stoletju. To je čas nastankana

ših najstarejših še danes ohranjenih župnij skih in podružničnih cerkva, npr. na Ptuju

SREDNJI VEK Sv. Jurij, Selo v Prekmurju, Sv. Primož nad Kamnikom. V romanskem slogu so gradili tudi velike samostanske cerkve (Krka, Žiča, Stična, Gornji Grad, Jurklošter). Kot umet nostni slog pa se je romanika uveljavila tudi pri gradnji gradov. Romansko osnovo najde mo npr. pri ptujskem gradu, pri gradu v Slo venj Gradcu itd. Sredi 13. stoletja se je na Slovenskem pojavil novi slog, gotika. Got sko zasnovo imajo tudi nekateri naši grado vi. Izrazita primera gotskega gradu z značil nim razpotegnjenim tlorisom predstavljata Celjski in Konjiški grad, ki sta se oba razvi la iz romanskih gradov. Gotika pa se je uve ljavila tudi pri gradnji meščanskih hiš, npr. beneška hiša iz Pirana, kot tudi v slikarstvu, predvsem v stenskih slikarijah.21

Dogodki na časovni premici: do leta 1156 zgrajena prvotna samostanska cerkev cistercijanskega reda v Stični na Dolenjskem 1160 kartuzija Žiče 1173 kartuzija Jurklošter 1260 kartuzija Bistra 13. stoletje gotiko, umetnostni slog, prinesejo v naše kraje dominikanci in frančiškani druga tretjina 13. stoletja Kostanjevica na Krki, samostanska cerkev 1403 kartuzija Pleterje ok. 1410–1420 nastanek najlepšega okrasa ptujskogorske cerkve Marija zavetnica s plaščem ok. 1440 v slikarstvu se uveljavi koroška smer slikarja Janeza Ljubljanskega 14. in 15. stoletje nastanejo najlepši primeri pisane slovenske besede Rateški, Stiški in Starogorski rokopisi 1490 Janez iz Kastva dokonča Mrtvaški ples v cerkvi v Hrastovljah

Stran 76: Miniatura iz Turnirske knjige prika zuje dvoboj Gašperja Lamberga in Vajkarda Turjaškega. Hrani Umetnostnozgodovinski muzej na Dunaju.

copyright MKZ Zgoraj: Kartuzija v Pleterjih. Kartuzijo Prestol presvete Trojice je osnoval grof Herman II. Celjski. Desno: Stiški rokopis iz prve polovice 15. stoletja Spodaj: Freska Mrtva ški ples v hrastoveljski cerkvi Sv. trojice. Osnovna misel prizora je enakost vseh ljudi v smrti in njena za vse enako pravična neizbežnost.

REFORMACIJA IN PROTIREFORMACIJA Reformacija je skupno ime za razne smeri novega verskega gibanja, ki se je začelo v 16. stoletju v okviru krščanstva, usmerjeno pa je bilo proti Cerkvi in papežu. Začetnik gibanja Martin Luter je zapisal, da človek odrešitve ne more doseči z dobrimi deli (z odpustki), ampak le z vero v Boga in njegovo odpuščanje. Zahteval je, da bi moral ves cerkveni nauk temeljiti na besedah iz Svetega pisma. Nastopil pa je tudi proti vsemogočnosti in nezmotljivosti papeža in sploh cerkvene tradicije. Bil pa je tudi prepričan, da je moč vere vseh ljudi enaka, zato ljudje ne potrebujejo duhovnikov, da jim razlagajo Biblijo, ampak lahko to počne vsak sam. S tem je postavil zahtevo po Svetem pismu v jeziku vernikov, ne le v latinščini, kot je to veljalo do takrat. Lutrove ideje so se začele 1

širiti po nemškem cesarstvu in že kmalu tudi po vsej Evropi. To je sprožilo razkol v do takrat enotni krščanski Cerkvi.4

Dogodki na časovni premici: 31. oktober 1517 Martin Luter v 95 tezah obrazloži svoj protest proti prodaji odpustkov in pozove k razpravi 1519 Karel, vnuk nemškega cesarja Maksimilijana, je izvoljen za cesarja kot Karel V. 1521 Cesar Karel V. na državnem zboru v Wormsu prepove luteranstvo in obsodi Lutra kot heretika 1522 upravo v avstrijskih dednih habsburških deželah prevzame brat Karla V. Ferdinand 1523 Ulrich Zwingli, švicarski reformator, začetek reformacije v Zürichu 1524 po južni Nemčiji se razširl kmečki upor

Detajl s slike “Lazarjevo vstajenje”, ki jo je ustvaril Lucas Cranach. Na njej je prikazan tudi Luter z nekaterimi pomembnimi reformatorji.

1531 angleški parlament razglasi kralja Henrika VIII. za vrhovnega poglavarja in varuha Anglikanske cerkve in duhovščine 1536 na Danskem kralj Kristijan II. razglasi luteranstvo za državno vero

NOVI VEK 2

copyright MKZ 1541 francosko-švicarski reformator John Kalvin uvede cerkveni red, ki ga je sam sestavil 1540 papež prizna novi meniški red – jezuite, ki ga je leta 1534 ustanovil Ignacij Lojolski 1545–1564 (1563) koncil v Tridentu 1555 državni zbor v Augsburgu prizna knezom versko svobodo; pravica verske svobode je p priznana le knezom, podložniki pa p morajo sprejeti vero svojih gospodov po načelu: »Čigar dežela – tega vera« (Cuius regio – eius religio)

V šentjernejski noči (24. avgusta 1572) so katoliški skrajneži, privrženci vojvode Guiškega, pomorili več kot tisoč hugenotov, ki so prišli na poroko Henrika Burbonskega in Margarete Valoiške v Pariz. 85

KRIZA STARIH REŽIMOV IN FRANCOSKA REVOLUCIJA

V drugi polovici 18. stoletja Evropo zaznamujejo nemiri, politične in socialne napetosti. Upirali so se tako kmeti kot tudi nižje in višje plemstvo. Zaradi stoletja neprestanih vojn in slabe letine je marsikatera regija doživljala pomanjkanje in lakoto. Nasprotniki starega režima so tako postajali vse glasnejši. Filozofi, navdahnjeni z razsvetljenskimi idejami, so se vse glasneje zavzemali za demokratične in liberalne ideje. Nove ideje so dobile zagon zlasti po uspešni vojni za neodvisnost Amerike. Prezadolžena Francija, ki se je znašla na robu bankrota, je postala osrednje prizorišče boja med starim fevdalnim redom absolutistične monarhije in novimi, revolucionarnimi načeli, ki so stremela k politični enakopravnosti in spoštovanju človekovih pravic. Pred Bastiljo (zapor) v Parizu – simbolom kraljeve oblasti – se je zbrala množica razjarjenih kmetov, obrtnikov, meščanov in celo nekaterih gardistov. Njihov cilj je bil zavzetje Bastilje.4 Ta je padla še istega dne in Parižani so tako zasedli najbolj osovraženi simbol kraljeve oblasti. Revolucija je v Franciji zrušila stare temelje fevdalizmain postavila osnove ustavni mo110

narhiji. Ta bi naj slonela na temeljnih človekovih pravicah.

Dogodki na časovni premici:

1789–1791 prvo obdobje francoske revolucije 1791–1795 drugo obdobje francoske revolucije 5. maj 1789 Ludvik XVI. prvič po letu 1614 skliče deželne stanove 14. julij 1789 napad na Bastiljo v Parizu 20. julij–5. avgust 1789 vstaja kmetov proti fevdalizmu avgust 1789 narodna skupščina odpravi fevdalni red; 27. avgusta sprejetje deklaracije o pravicah človeka in državljana 1798–1791 prvo obdobje francoske revolucije 1791–1795 drugo obdobje francoske revolucije 1791 Ludvika XVI. in Marijo Antonieto aretirajo ob poskusu pobega iz države 1792 Francija napove vojno habsburški monarhiji, Prusiji in kraljestvu na Sardiniji 1793 usmrtitev kraljevega para 1798–1802 druga koalicijska vojna Zgoraj: Trdnjava Bastilja, ki je padla 14. julija 1789. Spodaj: Kralj Ludvik XVI. in njegova žena Anto inetta, ki ju je narodni konvent leta 1792 obsodil na smrt. Obsodbo so izvršili leta 1793.

MODERNI SVET 1

111

OBDOBJE NAPOLEONOVEGA VLADANJA

Državni udar je za Napoleona pomenil priložnost, da dokaže svoje vodstvene sposobnosti in Franciji ponudi to, kar je najbolj potrebovala – mir. Postal je konzul in kmalu začel z postopkom centralizacije birokratsko urejene državne uprave. Velik dosežek je tedaj pomenila izdaja Napoleonovega zakonika leta 1804, ki še danes velja za temelj francoske zakonodaje. Istega leta se je dal okronati za dosmrtnega cesarja Francozov. Močna želja po osvajanju in izjemen talent sta Napoleonu omogočila, da je francosko cesarstvo razširil na ozemlje Nizozemske, Belgije, Italije in Nemčije. Kljub carinski zapori, ki jo je uvedel Napoleon proti Angliji, je ta zaradi izjemno močne mornarice skoraj nemoteno trgovala naprej. 5 Hkrati je podpirala upornike proti Franciji v Španiji in na Portugalskem. Napoleonova diktatura je v ljudeh začela vzbujati upor. Ključni trenutek v vladavini Napoleona je bil hud poraz francoskih čet v osvajalnem pohodu na Moskvo. Smrt več kot pol milijona vojakov je ljudstvu dala povod da se upre Napoleonu, dokončen poraz pa je doživel v bitki pri Waterlooju.6 112

Dogodki na časovni premici:

1769–1821 Napoleon Bonaparte 1796–1797 Napoleon se uspešno bojuje proti Avstrijcem; na območju Lombardije nastane Cisalpinska republika s sedežem v Milanu 1798 Napoleon premaga Mameluke in osvoji Kairo; admiral Nelson v pomorski bitki premaga Napoleona 1799 po državnem udaru Napoleon postane konzul 1802 Napoleon se razglasi za dosmrtnega konzula; čez dve leti pa se da kronati za prvega francoskega cesarja Napoleona I.; odpravi drugo republiko in ustanovi francosko cesarstvo

Zgoraj: Upodobitev bitke pri Waterlooju 18. junija 1815, slikarja ClémentAuguste Andrieuxa (1829–1880). Spodaj: Upodobitev Napoleona na sliki Charlesa Verneta. Obe deli hrani Versajski muzej v Parizu.

MODERNI SVET 1

1812 Napoleonov osvajalni pohod na Moskvo, kjer doživi pravo katastrofo 1813 na bojnem polju pri Leipzigu v »bitki narodov« doživi poraz; bitka pri Leipzigu

bila največja bitka v vsem 19. stoletju in ena največjih v zgodovini človeštva; naslednje leto je izgnan na otok Elbo 1815 Napoleon zruši kralja in ponovno prevzame

oblast; sto dni po vrnitvi je v bitki pri Waterloojudokončno premagan 1821 Napoleon umre v izgnanstvu na otoku Sv. Helena 113

PRVA SVETOVNA VOJNA Balkanski polotok je postajal žarišče sporov, nesoglasij in interesov evropskih držav. Vse močnejša Nemčija je bila pri svojih načrtih neomajna in je tako v Evro-

pi vzbujala strah in nelagodje. Zaostrili so se tudi odnosi med Francijo in Nemčijo. Slednja je namreč Franciji v vojni 1870 odvzela Loreno in Alzacijo, ki si ju je Franci-

ja prizadevala dobiti nazaj. Skrhani odnosi med državama so sčasoma razdelili svet. Države, ki so se povezale z Nemčijo, so predstavljale zvezo centralnih sil (Nemčija, Avstro-Ogrska, turški imperij). Tem so se nasproti postavile antantne sile (Francija, Velika Britanija, Rusija, Italija, Združene države Amerike). Tekmovalnost med

132

20. IN 21. STOLETJE državami se je odražala v povečanem obsegu težke industrije na obeh straneh. Zaradi napetih razmer na Balkanu so države obeh strani začele z mobilizacijo in nevarno akcijo oboroževanja, ki se je končala s katastrofalnimi posledicami prve svetovne vojne. »Sod smodnika«, kot so imenovali Balkan, je eksplodiral v Sarajevu 28.

t ežko topništvo in kemično orožje so povečali obseg bojevanja in za vedno spremenili način vojskovanja. Centralne sile so se novembra 1918 dokončno zlomile in priznale premoč antanti.3

Dogodki na časovni premici; 1915 v vojno vstopi Italija 1917 v vojno vstopijo Združene države Amerike Levo: 28. junija 1914 je v Sarajevu Gavrilo Princip ustrelil nadvojvodo Franca Ferdinanda, kar je po avstrijskem posredovanju proti Srbiji sprožilo prvo svetovno vojno. Spodaj: Prva svetovna vojna je bila drugačna od prejšnjih, saj so uporabili nova, močnejša orožja.

junija 1914. Takrat je pod streli srbskega aktivista Mlade Bosne umrl avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand. Avstrija, ki je bila pod močnim vplivom Nemčije, je brezkompromisno natanko mesec dni po atentatu napovedala vojno Srbiji. V njej je namreč videla krivca za atentat. Zavezniške pogodbe med državami so v nekaj mesecih v vojno potegnile večino evropskih držav. Kmalu se je v vojno na strani antantnih sil vključila še Japonska, ki je želela pod svoje okrilje dobiti nemška ozemlja v Aziji. Antantne sile so se okrepile ob vstopu Italije in Združenih držav Amerike v vojno, ki je tako dobila svetovne razsežnosti. Fronte v prvi svetovni vojni so bile bolj krvave kot kadarkoli prej. Uporaba novega težkega orožja je za seboj puščala nepopisno morijo.2 Letala, tanki, podmornice,

133

FRONTE V PRVI SVETOVNI VOJNI Vojaški spopadi prve svetovne vojne so se odvijali na šestih frontah. Te so bile: zahodna fronta, vzhodna fronta (ruska), balkansko bojišče (južna fronta), avstrijskoitalijanska fronta (soška), grška fronta in bližnjevzhodna fronta (kavkaška).4

Dogodki prve svetovne vojne 1914

28. 6. Sarajevo; Gavrilo Princip, član Mlade Bosne, umori avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo 28. 7. začetek prve svetovne vojne; Avstro-Ogrska napove vojno Srbiji 1. 8. Nemčija napove vojno Rusiji 3. 8. Nemčija napove vojno Franciji in že naslednji dan vdre prek Belgije proti Franciji 4. 8. Velika Britanija napove vojno Nemčiji; isti dan z vzhoda na nemško ozemlje vdrejo ruske čete 26. 8. slovenski 17. pešpolk se prvič spopade z rusko vojsko na vzhodni fronti; več kot polovica polka »krajnskih Janezov« pade september zavezniške sile uspejo zaustaviti prodiranje Nemcev na reki Marni; nemška podmornica U9 potopi tri britanske križarke

134

20. IN 21. STOLETJE 1915 april prvič v zgodovini za bojevanje uporabijo strupeni plin Iperit; uporabijo ga Nemci 3. 5. Italija izstopi iz zveze med Nemčijo in Avstro-Ogrsko 4. 10. Bolgarija napove Srbiji vojno

10. 9. podpis mirovne pogodbe v Saint-Germainu med Avstrijo in antanto 27. 11. podpis mirovne pogodbe v Neuillyju med Bolgarijo in antanto

4. 6. podpis pogodbe v Trianonu med Madžarsko in antanto 10. 8. podpis mirovne pogodbe v Sèvresu med Turčijo in antanto

1916 21. 2. začetek verdunske bitke maj Lawrence Arabski organizira uspešen upor Arabcev proti Osmanski državi 16. 5. sporazum Sykes-Picot; tajni dogovor med Francijo in Veliko Britanijo o razdelitvi Bližnjega vzhoda 26. 8. Italija napove vojno Nemčiji 15. 12. konec bitke pri Verdunu v korist nemških sil

Oddelek italijanske konjenice; v spopadih proti Avstriji v Alpah je padlo skoraj 600.000 vojakov, med njimi ogromno Slovencev.

1917 6. 4. ZDA vstopijo v vojno marec–julij zadnja neuspešna nemška ofenziva na zahodni fronti avgust papež Benedikt XV. neuspešno nagovori vladarje vojskujočih se držav, da prenehajo z vojnimi akcijami 14. 9. po uspehu februarske revolucije v Rusiji (marca odstopi car Nikolaj II.) ministrski predsednik Aleksander F. Kerenski razglasi republiko Rusijo december; z mirom v Brest-Litovsku pride do premirja med Nemčijo in Rusijo; v Rusiji prevzamejo oblast boljševiki

1918 3. 3. dokončno sklenjen mir med Centralnimi silami in Rusijo 21. 3. Nemčija začne veliko ofenzivo na zahodni meji; avgusta je ofenzive konec in Nemčija doživi velike izgube 28. 10. Avstro-Ogrski cesar Karel I. ponudiantant nim silam mir; v Pragi razglasijo n eodvisno Češkoslovaško republiko, 29.10. v Ljubljani razglasijo Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov 3. 11. podpisan mir med antanto in Avstro-Ogrsko 9. 11. odstopi nemški cesar Vilijem II. 11. 11. Nemčija podpiše premirje pri Compiègnu 12. 11. Združitev nemške Avstrije z dotedanjo Nemško republiko, česar zavezniki ne priznajo

1919 18. 1. začetek pariške mirovne konference v Versaillesu 28. 6. Nemčija podpiše mirovno pogodbo 135

REVOLUCIJA V RUSIJI Nezadovoljno rusko prebivalstvo se je v začetku 20. stoletja začelo upirati despotskemu načinu vladanja Nikolaja II., ki je kljub obljubljeni monarhično-parlamentarni ureditvi obdržal položaj samodržca. Prva svetovna vojna je Rusiji zadala hud udarec. Vse slabši gospodarski položaj kmetov in delavstva (proletariata) je povzročil množične upore. Sledile so stavke delavstva in upori vseh slojev prebivalstva. Težke razmere doma so s front priklicale mnogo dezer-

terjev, ki so tako kot večina čutili potrebo po spremembi političnega sistema. Revolucionarne ideje, ki so klicale po revoluciji, so dozorevale med boljševiki, ki so svoj navdih iskali v delih Karla Marxa. Ko je v Sankt Peterburgu prišlo do protestov lačnega in obubožanega delavskega razreda, je vojska dobila ukaz o streljanju na protestnike, a ga je zavrnila in se pridružila protestnikom. Spomin na »krvavo nedeljo« leta 1905, ko so vojaki streljali na protestnike in jih več tisoč

Zgoraj: Napad na Zimski dvorec v Petrogradu 25. oktobra leta 1917, eden pomembnejših dogodkov v ruski revoluciji. Stran 137, zgoraj: Lenin med Stalinom in Kalininom. Fotografija je nastala leta 1919. Stran 137, spodaj: Vojak Rdeče armade na propagandnem plakatu, detajl, hrani Muzej svetovnih vojn v Parizu. 136

20. IN 21. STOLETJE tudi ubili, je bil še živ. Uspešen protest je vzpodbudil množične vstaje po vsej Rusiji. Februarska revolucija je uspela. Cesarski režim je bil zrušen. A prišlo je do sporov med sovjeti (sveti delavcev, kmetov in vojakov) in začasnimi vladami, ki so se hitro menjavale. Temu je konec naredila oktobrska revolucija.5 Boljševiki so pod vodstvom Vladimirja Iljiča Lenina po napadu na Zimski dvorec v Sankt Peterburgu prevzeli nadzor nad sovjeti. Lenin je začel izvajati temeljito prenovo Rusije – prve socialistične države sveta. S sporazumom med Belorusijo, Zakavkaško federativno republiko, Ukrajino in Rusijo je konec leta 1922 nastala Sovjetska zveza.6

Dogodki na časovni premici: 1905 v Sankt Peterburgu je 200.000 delavcev protestira proti neznosnim in težkim razmeram v Rusiji; vojska in policija sta streljata na demonstrante in pri tem pade okoli 500 delavcev 1917 izbruh februarske revolucije 6.–7. 11. 1917 (24.–25. oktober po pravoslavnem koledarju) Lev Trocki ukaže zasedbo Sankt Peterburga

7. 11. 1917 oktobrska revolucija; boljševiki pridejo na oblast 8. 11. 1917 Vladimir Iljič Lenin postane predsed nik nove vlade 1918 atentat na cesarsko družino 1921 Rdeča armada zmaga v državljanski vojni proti belogardistom; več kot 100.000 žrtev december 1922 ustanovitev ZSSR 21. 1. 1924 umre Vladimir Iljič Lenin

137

HITLER ZAČNE DRUGO SVETOVNO VOJNO Hitler je kmalu po zasedbi položaja kanclerja uvedel enostrankarsko diktaturo in se še istega leta v t. i. noči dolgih nožev (30. 6. 1934) znebil vseh svojih političnih tekmecev. V skladu z vizijo o širitvi tretjega rajha je Nemčiji kot prvo priključil Avstrijo, 1. septembra 1939 pa je v sodelovanju z Sovjetsko zvezo napadel Poljsko in tako začel drugo svetovno vojno, ki je bila še bolj pogubna in surova kot prva svetovna vojna. Japonska, Rusija in Italija, ki so z Nemčijo podpisale zavezniške sporazume, so bile pripravljene na vojno. Večina preostalih držav si vojne ni želela in se nanjo tudi ni pripravljala. Nemčiji sta vojno prvi napovedali Francija in Velika Britanija. Hitler je v desetih dneh okupiral Dansko in Nizozemsko. Junija 1940 je padel Pariz in z njim Francija. Kmalu je po zraku napadel Veliko Britanijo, Mussolini pa je odprl novo fronto v Afriki. Uspehi v Evropi, Afriki in na Balkanu so Hitlerja toliko opogumili, da je napadel svojo zaveznico Sovjetsko zvezo. Po Japonskem napadu na Pearl Harbour se je odprla azijska fronta. V vojno so se takrat vključile Združene države Amerike. Svet je zajela totalna vojna.10 Tehtnica moči se je v drugi polovici leta 1942 prevesila na stran zavezniških sil. Nemčija je počasi začela

izgubljati vojno. Hitler ki je vojno videl kot maščevanje za ponižanje Nemčije po prvi svetovni vojni, je ob uspehih zavezniških sil dodatno stopnjeval množično pobijanje vseh, ki niso ustrezali kriterijem arijske rase. Vrhunec je pobijanje doseglo s holokavstom.11

Dogodki na časovni premici: marec 1939 Nemčija okupira Češko in Moravsko, Slovaška postane nemški protektorat april 1939 italijanska invazija na Albanijo maj 1939 Hitler in Mussolini podpišeta »jekleni pakt« avgust 1939 nemško-sovjetski pakt o nenapadanju september 1939 nemški napad na Poljsko; delitev Poljske med Nemčijo in Sovjetsko zvezo; Velika Britanija in Francija napovesta vojno Nemčiji; začetek druge svetovne vojne

146

Znamenita fotografija Adolfa Hitlerja v Parizu. Nemške čete so Pariz zasedle 14. junija 1940.

20. IN 21. STOLETJE april 1940 Nemčija okupira Dansko in napade Norveško maj 1940 Nemčija okupira države Beneluksa in od tod napade Francijo junij 1940 Francija podpiše premirje september 1940 Japonska se priključi silama osi

oktober 1940 Italija napade Grčijo april 1941 Nemčija in Italija napadeta Jugoslavijo in Grčijo junij 1941 Turčija z Nemčijo podpiše pakt o nenapadanju; Nemčija napade Sovjetsko zvezo avgust 1941 Churchill in Roosevelt podpišeta

Atlantsko listino oktober 1941 Nemci pred Moskvo december 1941 Japonci napadejo Pearl Harbour; ZDA in Velika Britanija napovesta vojno Japonski, ZDA napovejo vojno še Italiji in Nemčiji

147

USTANOVITEV IZRAELA IN BLIŽNJEVZHODNA KRIZA Po drugi svetovni vojni so se v Palestino začeli v velikem številu naseljevati Judi. Prepričani so bili, da jih ščiti ena izmed prvih resolucij Združenih narodov (1947), ki je spoštovala pobeg Judov v Jeruzalem pred antisemitizmom v Evropi. Problem naseljevanja je razburil Palestince, ki so si z Judi že stoletja delili to ozemlje. Dolgoletni so bili tudi spori med Judi in Palestinci. Te je neuspešno reševala Velika Britanija, ki ji je po razpadu Osmanskega cesarstva pripadlo ozemlje Palestine. Kljub nasilnemu vedenju judovske ekstremistične skupine Irgun so predstavniki Združenih narodov predlagali ustanovitev dveh držav – Izraela in Palestine. Arabci so predlog zavrnili, saj je število Arabcev na tem ozemlju krepko presegalo številoJudov. V takšnem ozračju se je rodila

država Izrael. Začele so se izraelsko-arabske vojne, ki so v naslednjih letih pretresale svet. Izraelsko-palestinski konflikt je postal pomembno žarišče hladne vojne, ki je pripomogel k razdelitvi svet na dva pola. Sprte velesile so zavzele vsaka svoje stališče. Arabska liga je imela močno podporo SZ, Izraelu pa so v bran stopile Združene države Amerike. Zaradi nemirov, ki trajajo še danes, je moralo svoje domove zapustiti približno milijon Arabcev, ki so se naseljevali v begunskih taboriščih v sosednjih arabskih državah.19

Dogodki na časovni premici: 1947 resolucija združenih narodov razdeli območje Palestine na dva dela, na Arabski in hebrejski del

156

20. IN 21. STOLETJE 1948 razglasitev države Izrael; ofenziva arabskih držav na Izrael (prva izraelsko-arabska vojna) 1956 druga izraelsko-arabska vojna 1963 državni udar stranke Bass v Siriji vzpostavi enostrankarski sistem in uvede diktaturo družine Al–Asad 1964 ustanovitev Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) 1967 šestdnevna izraelsko arabska vojna (Izrael zavzame Sinaj in planoto Golan v Siriji) 1969 vodja PLO postane Jaser Arafat 1975–1990 libanonska državljanska vojna 1980 Izrael vrne Sinaj Egiptu 1993 podpis mirovnega sporazuma v Oslu (snovalci sporazuma so bili nagrajeni z Nobelovo nagrado za mir)

Moše Dajan, izraelski general, zmagovalec sinajske vojne leta 1967. Takrat je Izrael hkrati napadel Egipt, Sirijo in Jordanijo in v šestih dneh zavzel Sinaj, Zahodni del Jordana z Jeruzalemom in Golansko planoto.

157