Napiši projekt, IZBOLJŠAJ svoje kompetence.

Ta brošura ti bo pomagala do novega poglavja v tvojem življenju in te naučila, kako ustvariti svoj lasten projekt.

Erasmus+ (prednostne naloge in cilji) Erasmus+ Mladi v akciji je program Evropske Unije za obdobje 2014–2020, ki deluje na področjih izobraževanja, usposabljanj, mladine in športa. Področje izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa pomembno prispeva k reševanju ključnih družbeno-ekonomskih izzivov, s katerimi se bo Evropa soočala do konca desetletja, ter podpira izvajanje Programa politike EU za rast, delovna mesta, enakost in socialno vključevanje. Erasmus+ (2014–2020) je nov, 16 milijonov evrov vreden vseobsegajoč (okvirno) program za področje izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa, ki temelji na že zelo dobro poznanem in izjemno uspešnem programu Erasmus za študentske izmenjave. V Erasmus+ so vključeni vsi prejšnji programi, kot so Mladi v akciji, Erasmus in program Vseživljenjsko učenje. Razdeljen je v 3 glavne stebre oziroma tri ključne ukrepe. Glavni cilj Erasmus+ programa je izboljšanje zaposljivosti mladih s pridobivanjem dodatnih kompetenc, ki so cenjene s strani delodajalcev, kot tudi z izboljševanjem znanja jezikov (jezikovnih kompetenc) in fleksibilnosti. Mladinski del temelji na treh različnih vrstah projektov, poznanih kot Ključni ukrepi. Trije Ključni ukrepi so sledeči: • Ključni ukrep 1: Učna mobilnost posameznikov Namenjen je osebju (učiteljem, mentorjem/trenerjem, vodjem šol in mladinskim delavcem) in študentom. V tem ukrepu lahko najdemo stare ukrepe programa Mladi v akciji 1.1, 3.1, 2 (EVS), 4.3 (sedaj lahko traja do dveh mesecev). • Ključni ukrep 2: Sodelovanje za inovacije in izmenjavo dobrih praks Ukrep KA2(Key action 2) je namenjen sodelovanju organizacij iz različnih sodelujočih držav, da razvijajo, izmenjujejo in prenašajo dobre prakse ter inovativne pristope na področjih izobraževanja, usposabljanja in mladine. • Ključni ukrep 3: Podpora za reformo politik V tem ukrepu je vključen ukrep 5 iz programa Mladi v akciji in dogodki predsedstva EU ter Sveta Evrope. Splošni cilji: • cilji strategije Evropa 2020, vključno s krovnim ciljem izobraževanja; • cilji strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020), vključno z ustreznimi merili uspešnosti; • trajnostni razvoj partnerskih držav na področju visokošolskega izobraževanja; • splošni cilji prenovljenega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018); • cilji razvoja evropske razsežnosti v športu, zlasti množičnem, v skladu z delovnim načrtom EU na področju športa; • spodbujanja evropskih vrednot v skladu s členom 2 Pogodbe o Evropski uniji.

Za več informacij nas kontaktirajte preko info@youth-hostel.si ali +386 2 234 21 37.

Namen programa Erasmus+ je spodbujanje enakosti in vključenosti z omogočanjem dostopa udeležencem iz okolij z manj priložnostmi v primerjavi z njihovimi vrstniki, kadarkoli pomanjkanje priložnosti omejuje ali preprečuje udeležbo v mednarodnih aktivnostih iz naslednjih razlogov: • invalidnost (tj. udeleženci s posebnimi potrebami): osebe z motnjami v duševnem (intelektualne in kognitivne motnje, motnje pri učenju), telesnem, čutilnem ali drugem razvoju; • težave pri izobraževanju: mladi s težavami pri učenju; tisti, ki predčasno zapustijo izobraževanje; odrasli z nizkimi kvalifikacijami; mladi s slabim šolskim uspehom; • ekonomske ovire: osebe, ki imajo nizki življenjski standard, nizke prihodke in so odvisne od sistema socialne pomoči, ali brezdomci; mladi, ki so dlje časa brezposelni ali revni; osebe, ki so zadolžene ali imajo finančne težave; • kulturne razlike: priseljenci, begunci ali potomci priseljenih ali begunskih družin; osebe, ki pripadajo narodnostni ali etnični manjšini; osebe s težavami pri jezikovnem prilagajanju ali kulturnem vključevanju; • zdravstvene težave: osebe z dolgotrajnimi zdravstvenimi težavami, hudimi ali duševnimi boleznimi; • družbene ovire: osebe, diskriminirane na podlagi spola, starosti, etnične pripadnosti, vere, spolne usmerjenosti, invalidnosti itd.; osebe z omejenimi družbenimi spretnostmi, asocialnim ali tveganim vedenjem; osebe v negotovem položaju; (nekdanji) storilci kaznivih dejanj, (nekdanji) uživalci drog ali alkohola; mladi starši in/ali samohranilci; sirote; • geografske ovire: osebe iz oddaljenih ali podeželskih območij; osebe, ki živijo na majhnih otokih ali v obrobnih regijah; osebe iz problematičnih mestnih območij; osebe z območij z manj storitvami (omejen javni prevoz, majhno število objektov).

Sofinancirano s strani Evropske Unije, v okviru programa Erasmus+.

Mladinske izmenjave

Program Erasmus+ je mednarodni program, ki je bil ustvarjen z namenom, da mladim omogoči spoznavanje drugih ljudi, s katerimi lahko sodelujejo določen čas in na tak način spoznavajo različne kulture. Evropska unija nam s tem programom ponuja priložnost za pridobivanje novih kompetenc, doživljanje novih izkušenj in izboljšanje znanja ter spretnosti tujih jezikov. Deluje izven šolskih institucij, v sferi neformalnega izobraževanja, ki dopolnjuje običajno šolsko izobraževanje. Neformalno izobraževanje je ohlapno definiran pojem, ki zajema različna strukturirana izobraževanja, ki nimajo tako točno določenega učnega načrta, akreditacije in certifikata kot formalno izobraževanje, a so bolj strukturirana kot tista, ki so povezana s priložnostnim učenjem, ki običajno poteka spontano, kot del aktivnosti. Mladinske izmenjave trajajo od 5 do 21 dni, udeležijo se jih lahko mladi od 13. do 30. leta, odvijajo pa se lahko v drugi državi članici ali izven EU. Mladim omogočajo spoznavanje novih kultur in prijateljev, razvoj novih kompetenc in bolje ceniti vrednote, kot so solidarnost in demokracija. Za sodelovanje v mladinski izmenjavi potrebuješ pošiljajočo organizacijo, ki je vključena v aktivnosti Erasmus+ in deluje v tvoji državi/mestu. Slednja je lahko neprofitna organizacija, društvo, nevladna organizacija ali javni organ. V primeru, da ne poznaš nobene takšne organizacije, lahko kontaktiraš svojo Nacionalno agencijo, v Sloveniji je to Movit, ki ti bo pomagala najti organizacijo, ki lahko sponzorira tvojo izmenjavo.

Tečaji usposabljanja

Tečaji usposabljanja mladinskim delavcem iz različnih držav omogočajo priložnosti, da razvijejo in izboljšajo svoje kompetence, se naučijo novih metod dela in delijo svoje izkušnje. Metode neformalnega izobraževanja naredijo usposabljanja zanimivejša in uporabnejša za udeležence; pridobivanje znanja je na takšen način hitrejše. Precej pogosto metode vključujejo igranje vlog, gledališče ali igro, kar naredi aktivnosti še zabavnejše. Poleg izobraževalnega namena, so usposabljanja odlična priložnost za odkrivanje novih kultur in njihovih navad, potovanja ter sklepanja novih prijateljstev. Stroški nastanitve, hrane in potovanja so kriti s strani programa Erasmus+. Vsak udeleženec lahko po končanem usposabljanju pridobi certifikat, t. i. Youthpass, kjer so opisane njegove na novo pridobljene ali izboljšane sposobnosti. Določena aktivnost lahko traja, izključujoč čas potovanja, od dveh dni do dveh mesecev. Odvija se v eni izmed sodelujočih držav. Pri usposabljanjih lahko sodeluje do 50 mladinskih delavcev, nasprotno od mladinskih izmenjav, pa tukaj ni starostne omejitve. Za sodelovanje na tečajih usposabljanja moraš običajno biti mladinski delavec, ki je zainteresiran ali že vključen v temo.

Za več informacij nas kontaktirajte preko info@youth-hostel.si ali +386 2 234 21 37.

Kaj je EVS? Erasmus+ program mladim omogoča priložnost, da prispevajo pri spremembah preko Evropske prostovoljne službe. Evropska prostovoljna služba (EVS – European Voluntary Service) ponuja mladim priložnost, da izrazijo svojo osebno predanost preko prostovoljnega dela za polni delovni čas, v tuji državi, znotraj ali zunaj EU. EVS stremi k razvoju solidarnosti, vzajemnega razumevanja in tolerance med mladimi, medtem ko prispevajo k krepitvi družbene kohezije in spodbujanju aktivnega državljanstva. Njihovo učenje je formalno prepoznano preko Youthpass-a. Prostovoljci so preskrbljeni hrano in nastanitvijo, zavarovalnim kritjem in sredstvi za čas trajanja projekta (v nekaterih primerih morajo prispevati k stroškom potovanja). Tistim EVS prostovoljcem, ki delajo več kot dva meseca, se omogoči dodatna podpora pri učenju in testiranju njihovega napredka pri jeziku, ki ga uporabljajo tekom svojega prostovoljstva.

Prednosti sodelovanja v EVS

Prostovoljno delo preko EVS zagotavlja mladim mednarodno pridobljene izkušnje v realnem življenju, spodbujanje socialne integracije, večanje zaposljivosti in nudi priložnosti, da izkažejo solidarnost do drugih ljudi. Med mnogimi prednostmi je ta, da so organizacije in lokalne skupnosti okrepljene z izkušnjo evropskega sodelovanja in tako izmenjujejo kulturno znanje ter dobre prakse, s čimer se viša zavedanje in razumevanje mednarodnega mladinskega dela. EVS stremi k razvoju solidarnosti in spodbujanju tolerance med mladimi, predvsem za krepitev socialne povezanosti v EU. Spodbuja aktivno državljanstvo in krepi medsebojno razumevanje med mladimi.

Sofinancirano s strani Evropske Unije, v okviru programa Erasmus+.

PROBLEMSKA ANALIZA

Tehnika »problem tree« oz. problemska analiza daje celotno sliko vzrokov in učinkov, ki identificirajo dano težavo. Ta tehnika je še posebej uporabna za projekte, ki so povezani s spreminjanjem vedenja. Ko so vzroki identificirani, se lahko določen problem reši tako, da se osredotoči na vzroke, ki so resnično pomembni. Problemska analiza mora vsebovati negativne trditve (npr. pomanjkanje znanja, brezposelnost, diskriminacija). Problemska analiza: – omogoča lažje projektno načrtovanje, – prikazuje številne vzroke, saj je pomembno, da se problem predstavi kompleksno, – pomaga se osredotočiti na določen vzrok, kar pripomore k večji učinkovitosti pri posredovanju v projektu.

Za več informacij nas kontaktirajte preko info@youth-hostel.si ali +386 2 234 21 37.

KOMUNIKACIJA MED ČLANI SKUPINE

Pomembno je, da se med pisanjem projekta zavedamo, da je ključ do uspeha dobra komunikacija med člani skupine – iz tvoje države in iz partnerskih držav, s katerimi se piše projekt. Včasih odločitev, povezanih s projektom, ni mogoče sprejemati v živo, vendar v zahvalo tehnologiji to ni več problem: Skype ali druga komunikacijska orodja so zelo uporabna pri komunikaciji z ostalimi člani skupin. Med pisanjem projekta moramo razumeti kulturne in osebne razlike, ki lahko povzročijo določene nesporazume. Za dosego skupnega cilja je zato pomembno, da se prepričamo, da imajo vsi partnerji podobna stališča.

POTREBE, NAMENI IN PAMETNI CILJI Kaj so potrebe? Osnovne potrebe opredeljujejo absolutni minimum virov, ki so potrebni za dolgoročno dobro fizično počutje. Tradicionalne »osnovne potrebe« so hrana, voda, dom in oblačila. Današnja moderna družba pa poleg osnovnih potreb poudarja tudi higienske razmere, izobrazbo, zdravstveno varstvo, socialno vključenost, osebno nego, družbeno – ekonomske potrebe, kot so enakopravnost, zdravo, čisto in varno okolje, priložnosti za vse ipd. Pri Maslowi hierarhiji potreb so osnovne potrebe oz. fiziološke potrebe na dnu piramide, medtem ko se na samem vrhu piramide nahajajo ljubezen/pripadnost, spoštovanje in samorealizacija. Ko so potrebe na dnu izpolnjene, se premaknemo k potrebami proti vrhu. S projekti programa Erasmus+ si želimo izpolniti potrebe na vrhu Maslowe hierarhije potreb. Projekti so zasnovani za mlade z manj priložnostmi. Z dobrimi projekti motiviramo mlade, da težijo k nenehnemu izboljševanju. S spodbujanjem svoje samozavesti, potencialov in delovanja lahko vplivajo na razvoj lokalne skupnosti in implementacijo dobrih praks, ki jih lahko uporabijo tudi drugi mladi ali druge lokalne skupnosti. Sofinancirano s strani Evropske Unije, v okviru programa Erasmus+.

Kaj so nameni? Pri pisanju dispozicijske naloge ali uvodnega poglavja diplomske naloge lahko pride do zmede med pojmoma namen in cilj. Torej, kaj je razlika med njima? Namen je nekaj namernega ali želja, dosežena s posameznikovim trudom. Cilj je povezan z doseganjem, namen pa z dejanji. Cilj označuje, kaj je potrebno narediti, medtem ko namen nakazuje, kako je potrebno narediti. Namen je, kaj si želiš narediti ali tvoja namera v projektu oz. kaj želiš izvedeti. Je ambiciozen, a ne presega zmožnosti. Cilji morajo biti natančno definirani. Ko so nameni ugotovljeni, je potrebno formulirati cilje. Pomembno je tudi, da so nameni povezani s cilji. Primer: Moj namen v tem projektu je: začrtati, ustvarjati, graditi, oblikovati … Kaj so »pametni« (SMART) cilji? Pisanje projekta za Erasmus+ program je lahko malce zapleteno, če SMART ciljev ne definiramo od začetka. Kaj je torej cilj? Preprosto, cilj je tisto, kar si želiš doseči v projektu. Kaj mislimo s SMART? Velikokrat ne posvetimo dovolj časa da povemo in pojasnimo, kaj si resnično želimo, preden se premaknemo v dejanja. SMART seveda na prvem mestu pomeni »pameten«, a v našem primeru je kratica, ki pomeni: S za specifičen (ang. specific) tj. natančen in jasen, M za merljiv (ang. measurable) tj. izmeriti, narediti raziskavo ali ocenjevati napredek, A za dosegljiv (ang. achievable), R za realističen (ang. realistic), T za čas (ang. time) v smislu, da je potrebno upoštevati časovni okvir.

PRILOŽNOSTNO UČENJE

Je vseživljenjski proces, v katerem vsak posameznik pridobi določena vedenja, vrednote, spretnosti in znanja preko vsakdanjih izkušenj in izobraževalnih vplivov ter virov iz njegovega/ njenega družinskega, sosedskega in delovnega okolja ter drugih okoljih, kot so tržnica, knjižnica, mediji ipd.

FORMALNO IZOBRAŽEVANJE

Hierarhično strukturirano, kronološko razvrščeno v »izobraževalni sistem«, ki poteka od osnovne šole, preko univerze ter poleg osnovnih akademskih študij vključuje tudi različne specializirane programe in institucije za tehnična in profesionalna usposabljanja.

NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE

Vsaka organizirana izobraževalna dejavnost, ki poteka izven formalnega sistema izobraževanja – ali se odvija posamično ali kot pomemben del neke dejavnosti – in je namenjena določeni skupini posameznikov ter učnim ciljem.

Za več informacij nas kontaktirajte preko info@youth-hostel.si ali +386 2 234 21 37.

METODE GRAJENJA ZAUPANJA

Zaupanje je ena izmed najpomembnejših vrednot v timskem delu. Je ključnega pomena za to, da se ustvarijo učinkovite skupine za aktivnosti tekom projekta. Obstajajo različne metode, kot so igre za grajenje zaupanja in druge vrste dejavnosti, ki pomagajo mladim ustvariti neko vez za doseganje učinkovitosti v skupini. Splošno znano je, da so si ljudje bližje in da je njihov odnos boljši, če si med seboj zaupajo. Zaupanje namreč izjemno vpliva na kvaliteto učne izkušnje. Ko se udeleženci počutijo udobno, se sprostijo, česar rezultat se kaže v njihovi pozitivnosti, ustvarjalnosti in inovativnosti. Igre grajenja zaupanja so bolj učinkovite, če se začnejo uporabljati v dveh do treh dneh po tem, ko se je projekt že začel, saj se takrat udeleženci med seboj že poznajo in so si sposobnejši zaupati drug drugemu. Primer igre grajenja zaupanja: Izberi 7 ljudi. Šestim ljudem reči, da stojijo v krogu, enega pa postavi na sredino. Slednjemu naroči, da zapre oči in se sprosti, tako da lahko pade na poljubnega člana v krogu. Vsak udeleženec se bo obnašal kot »zaščitna stena« in bo člana na sredini porinil v drugo smer. Posameznik v sredini mora imeti noge skupaj ter se sukati kot bi se steklenica.

Sofinancirano s strani Evropske Unije, v okviru programa Erasmus+.

KAKO MOTIVIRATI MLADE LJUDI

Razumevanje, kako motivirati ljudi, predvsem mladino, ki je vključena v šport, pomaga mentorju pri zagotavljanju zabavnega, prijetnega in podpornega izobraževalnega okolja. Ni veliko najstnikov, ki jim popolnoma primanjkuje motivacije. Največkrat pa jim je primanjkuje, ko gre za naloge, ki se jim ne zdijo pomembne ali jih morajo narediti v skladu z dnevnim redom, s katerim se ne čutijo povezani. Glavni koraki pri motivaciji mladih, da bodo produktivnejši so: 1. Kaj lahko odnesem od naloge? To je najpomembnejša motivacijska sestavina izmed vseh! Lažje je motivirati mlade ljudi, če so informirani o namenu in vrednosti naloge. 2. Dovolite jim, da imajo besedo Mladim je potrebno ponuditi priložnost, da sodelujejo pri odločanju, kako se bodo stvari odvijale. 3. Dovolite se jim učiti iz napak Če mladim preprečimo, da delajo napake, jih okrademo za to, da izkusijo posledice neuspeha ter motivacije, da nalogo naslednjič opravijo bolje. 4. Pomagajte se jim zapomniti Zelo je pomembno, da naučimo mlade, kako si zapomniti. Na primer z uporabo pripomočkov, kot so grafikoni, barvni načrti dela ali urniki in jih postaviti na vidno mesto. 5. Zadajte uresničljive naloge Včasih problem nastane v velikosti neke naloge. Ni namreč nujno, da je problem v tem, da mladi nočejo narediti določene naloge, temveč da ne vedo, kje bi začeli, saj se jim zdi pretežko. Naloge je treba razporediti, da bodo izgledale lažje. 6. Zadajte zabavne naloge To motivacijsko načelo velja za ljudi vseh starosti, ne le za mlade. Večina ljudi je namreč bolj motivirana za to, da naredijo nekaj zabavnega, kot nekaj dolgočasnega. Zabava je torej glavna sestavina pri motivaciji mladih, da sodelujejo pri družbenih aktivnostih.

10.

Za več informacij nas kontaktirajte preko info@youth-hostel.si ali +386 2 234 21 37.

UČINEK

Uspeh projekta je odvisen od velikosti njegovega učinka. Obstaja pet stopenj učinka: 1. Lokalni

2. Regionalni

4. Evropski

5. Mednarodni učinek

3. Nacionalni

Učinek projekta se sprva kaže v udeležencih projekta, iz katerih pa se lahko učinek postopoma širi na državljane sodelujočih držav. Udeleženci prenašajo svoje izkušnje, spretnosti in informacije o novih stališčih na več ljudi s tem, ko jih obveščajo o tem, kaj so se naučili na projektu. To se lahko zgodi preko pogovora s prijatelji, z deljenjem in izboljševanjem novih spretnosti v organizaciji, kjer delajo udeleženci, z ustvarjanjem novega projekta na določeno temo ipd.

VREDNOTENJE

Prvo vprašanje, na katerega moramo odgovoriti, je: katere aktivnosti je treba izvesti za ocenitev in do katere mere je projekt dosegel zastavljene cilje in rezultate? Na kratko, vrednotenje ali ocenjevanje je analiza in interpretacija vzdušja ter celotnih ciljev projekta Erasmus+ (tj. usposabljanja, mladinske izmenjave). Vrednotenje daje udeležencem možnost, da ocenijo uspešnost projekta od začetka do konca. Da je to mogoče, mentorji konec delovnega dneva skličejo skupaj sodelujoče skupine, s katerimi se neformalno pogovorijo. Poleg tega morajo udeleženci ob zaključku projekta izpolniti evaluacijo. Mentorji morajo oceniti rezultate projekta, kot tudi vmesne rezultate njihovega dela.

RAZŠIRJANJE

Razširjanje je proces, pri katerem končni rezultati in izsledki projekta postanejo dostopni zainteresiranim in širši javnosti. Načrtovanje razširjanja: za zagotavljanje, da bodo rezultati projekta razporejeni in implementirani v skupnosti, je potrebno, da je v projektu razvit načrt razširjanja, ki razlaga, kako bodo rezultati projekta preneseni na deležnike, relevantne institucije, organizacije in posameznike. Ključni elementi načrta razširjanja: • Namen (Zakaj?) – npr. povečati ozaveščenost o problemu onesnaževanja, • občinstvo (Komu?) – npr. lokalna skupnost Bovca, • sporočilo (Kaj?) – npr. informacija o onesnaženosti Slovenije, • metode (Kako?) – npr. brošura, razdeljena v lokalni skupnosti, • čas (Kdaj?) – npr. 27. marca, ob 20. uri. Vrednotenje razširjanja: da ugotovimo, če je bila strategija razširjanja dobro izbrana in izpeljana, je pomembno, da vključimo vrednotenje, ki nam omogoča nadzorovati kvaliteto in če so bili cilji doseženi. Na primer, pred dogodkom vprašamo mimoidoče ljudi, če se zavedajo določenega problema. Po organiziranem dogodku vprašamo ista vprašanja in primerjamo rezultate.

Sofinancirano s strani Evropske Unije, v okviru programa Erasmus+.

11.

V sodelovanju med:

Slovenija – Popotniško združenje Slovenije Bolgarija – Sdruzhenie Art inovacii za mladite Španija – Amigos de Europa Romunija – Asociatia Tinerii 3D Italija – Youth4youth Poljska – Foundation Chadoo

Sofinancirano s strani Evropske Unije, v okviru programa Erasmus+.