Goodlife 18 by Anzej Dezan

Dobro življenje

Letnik 4, številka 18 Jesen 2012

ZA DELO, PROSTI ČAS ZA DELO, PROSTI ČAS IN KARKOLI VMES. IN KARKOLI VMES.

V center mesta v ponedeljek zjutraj ali na vikend v petek zvečer – novi BMW X1 je dovolj vsestranski, da vas popelje, kamorkoli je treba … in kamorkoli si resnično želite. V center mesta v ponedeljek zjutraj ali na vikend v petek zvečer – novi BMW X1 Vse, kar počnemo, ima en sam cilj. Užitek v vožnji. je dovolj vsestranski, da vas popelje, kamorkoli je treba … in kamorkoli si resnično želite. Vse, kar počnemo, ima en sam cilj. Užitek v vožnji.

NOVI BMW X1. NOVI BMW X1.

Kombinirana poraba goriva vozila BMW X1: 4,9 l/100km – 7,9

Novi BMW X1

www.bmw.si

Užitek v vožnji

9 l/100km. Kombinirane emisije CO2: 128 g/km – 185 g/km.

Resno branje. 3. številka v pRodaji od 4. oktobRa

Poglobljeno pisanje o družbi, politiki, kulturi in naravi.

Ob narOčilu 4 številk vam PriPada POseben POPust: 25 % za naročnike delovih edicij 15,60 eur – 25 % = 11,70 eur 15 % za druge 15,60 eur – 15 % = 13,26 eur

080 11 99 | narocnine@delo.si | www.delo.si Naročnik se na revijo Delo De facto naroči za nedoločen čas oziroma do pisnega preklica. Splošne pogoje naročnine najdete na etrafika.delo.si.

Delo, d. d., Dunajska 5, SI 1509 Ljubljana

več o vsebini 3. številke na www.delo.si/defacto.

GL Letnik 4, številka 18 JESEN 2012

10 . JESENSKA KOŠARICA . Spalnik . 12 . ZAJTRK Z MARJANOM SIMČIČEM .

Kdaj je zajtrk dovolj pozno, da upraviči spremstvo kozarca vina? Teja Roglič se je zapeljala v Goriška brda in z enim najboljših slovenskih vinarjev nazdravila trgatvi.

14 . PORTRET MARINE ABRAMOVIĆ .

Patricija Maličev se ni tiščala med dvema golima telesoma v muzeju, da bi jo ujela. Za odkrivanje največje in najbolj surove umetnice performansa je zadostovalo že nekaj izmenjanih »mejlov«.

18 . PLATNO . BMW Art Guide .

Radi imamo debele umetnostne bukve, a je treba o moderni umetnosti kdaj spisati tudi kaj jedrnatega. Tokrat jo odkrivamo z BMW-vodnikom po 173 najboljših zasebnih, a javno dostopnih zbirkah.

»Prideš v obdobje,

ko bi se želel odseliti na podeželje.

Zakaj bi odšli na angleško,

ko pa ga imamo tu?«

Modna oblikovalka Nataša Čagalj v rubriki Škarje

20 . ŠKARJE . Spet doma z Natašo Čagalj .

Londonsko modno prizorišče, kjer je leta »krojila« ženske podobe Stelle McCartney, je nedavno zamenjala za mirnejše Celje. Dobrodošli nazaj!

22 . ULOV . V mrežo ujeti dogodki. 25 .

L . DUEL: Miša Molk in Katja Šulc o karizmah . BLISKAVICA: Toti novi Maribor . NA NOŽ: buče Davida Vračka (Mak) . METULJČEK Mitje Meršola . NOSIM ...

36 . ZDRAVO . Bio »grickanje« . 1001 cvet .

»Lahko spim v najdražjih hotelih,

toda nobene težave ne vidim

38 . IGRAČE . Gadgeti Gregorja Šketa . Prostorski načrt novega BMW serije 3 Touring . Gronglov iTV

40 . POBEG . Neskončni kilometri na transsibirski železnici niso podloženi s krzni Ane Karenine .

44 . DOBRO MESTO . Rim Lare Ham, Quintessentially .

v tem, da bi morala

prespati na ulici.«

Umetnica Marina Abramović v portretu Patricije Maličev

Goodlife.si 18

Pozdrav

Elda

Viler je lokomotiva mojih poti z vlakom. Od nekdaj se mi je zdelo, da mora biti puhanje vlaka po tirih podobno melodiji v njenih rokah. Kadar teče z lastovkami, je najlepše, če valovi nežno, občuteno. Ko vsake toliko butne v predor, je edino prav, da udari z vibratom, ki bi razpihal še najbolj deževen dan. Njene kancone niso manjkale na niti enem mojih raziskovanj Otoka z vlakom v zadnjih letih. Po zavrtnem venčku uspešnic se še sprevodnikov mrki obraz razleze v tisti Eldin nasmeh, mešanico modne oblikovalke Diane von Furstenberg in Anite Ekberg iz La Dolce Vite. Ko iztegnem svojo kartonasto vozovnico, si po tihem želim, da bi jo preščipnila prav ona. Moja domišljija jo umešča na peron, ker me njene melodije vračajo domov, kakor so me o njem učili Elza Budau, Gregor Strniša in Milan Jesih. V čas, ko so se slovenske popevke še pripovedovale iz drobovja, ko je bil Trst za vogalom, ko te je vlak odnesel k prvim poljubom pod svetilko na železniški postaji in si cenil prav vsak narejen kilometer, saj je trajal tako presneto dolgo. Rad bi, da mi še enkrat zapoje o tistih dveh drobnih lučkah, ki sta si zmeraj bliže. — Anžej Dežan

Revija Goodlife 18 . jesen 2012 dobro življenje Goodlife.si . info@goodlife.si Lastnik in izdajatelj: GL d.o.o., Erbežnikova 2, 1000 Ljubljana Vodja projekta: Mateja Janežič Odgovorni urednik: Anžej Dežan Urednik fotografije: Matjaž Tančič avtorji: Anžej Dežan, Ekoas, Saša Grobelšek, Ciril Jazbec, Robert Krim, Patricija Maličev, Zarja Menart, Mitja Meršol, Grongl Mrangl, Blaž Porenta, Maja Prijatelj, Maja Rak, Teja Roglič, Matjaž Rušt, Gregor Šket, Matjaž Tančič in Martin Tekše Lektura: Nataša Požun Vodja trženja: Vesna Hodnik Svetovalec za trženje: Saša Vitič Oblikovna & vsebinska zasnova: Anžej Dežan Naslovnica: Meta Wraber Tisk: Delo d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, 1000 Ljubljana ISSN 1855-6957 Revija Goodlife izhaja štirikrat letno in je priloga Delu. Izkoristite posebne ugodnosti Goodlife partnerjev in postanite oboževalec naše strani na facebooku. Več na: www.facebook.com/goodlife.si.

Goodlife.si 18

Vlak, ki me je skoraj spravil ob živce ... ... še ni prišel. Vlaki prinašajo nekaj pomirjajočega, brezčasnega, nostalgičnega, vlak ima svoj ritem, svoj zvok in lepe pokrajine skozi okno. — udeleženka duela Katja Šulc, stran 26

... je iz Ljubljane do Budimpešte vozil osem ur in pol. Dolga pot bi bila krajša, če je ne bi tik pred tem, ko potoneš v spanec, prekinili slovenski sprevodniki, policisti in cariniki, potem spet madžarski sprevodniki, policisti in cariniki – od tebe pa zahtevali potrdila, ki sploh ne obstajajo. — ilustratorka Meta Wraber, stran 1

... so tiste primestne železnice, s katerimi se iz prestolnic voziš na letališče. Vedno paničarim, ali bom pravočasno tam, ali bom zamudila jaz ali vlak, naj kupim vozovnico pri okenčku ali na avtomatu? V glavi pa si ves čas zastavljam vprašanje: kdaj spet, kam spet pobegniti, oh, naj bo čim prej. Vedno je pač lepša pot naprej kot nazaj. — novinarka Teja Roglič, stran 12

Razkošna monografija Slovenski impresionisti, 54,96 evra, knjigarne Mladinska knjiga.

Jesenska Košarica m isoki če z v een, a l h u e metn der McQr.com n ke ža e Žens m Alexa t-a-port paso rov, ne v 675 e

R de ibez Bo ca ov na ud ssis like de jlju ier « G r » Po tek bši a iz abr crè th iro tiv dig Dijo iela me ed ta a H es n ri , o er tiv a, nk ko c sh li ul op 25 a .co ev m ro v,

enim isnj ison t v z Ma te« het pitona a, c o l »P rcem rgie and vzo tin Ma ultibr 5. a M Mar evrov, olfov 950 vina W o trg

Potovalna torba BMW, 103 evre, pooblaščeni BMW trgovci. el an , l, h C oir 50 m um N za ih rf o č Pa Coc vrov oma h, . e d ija izu 2 i 9 u v er r ol al m Pa ok km arfu pa v p aj zd že

Žametna ogrlica s kraljevim obeskom Miu Miu, 554 evrov, net-a-porter.com

M 12 e aska za Bou vrov, Ba oči, tiqu e, Lju bushka blja na.

Goodlife.si 18

vitek iPhone o Lara y b o s Calyp , c in h Bo 149 evrov, stal.com ry calypsoc

Zajtrk

Marjan Simčič, vinar

KOZARČEK ZA DOBRO JUTRO H Za zajtrk je izbral deževen dan, ker je bil to edini dan, ko se v času trgatve lahko odtrga od dela. Sprejel nas je v restavraciji butičnega hotela Gredič v Goriških brdih, kjer ni udeležen samo s svojimi vini, temveč tudi kot partner, in s katerega se razgled razteza prek morja vinogradov. Sprva malce zadržani mož se raje kot o zajtrkovalnih navadah pogovarja o vinih. Ob opisovanju vonja dežja v vinogradu, ki ga lahko s seboj v steklenici odneseš v London, Pariz, New York ali Hongkong, mu oči še posebno žarijo.

Piše: Teja Roglič Foto: Matjaž Tančič Goodlife.si 18

otel Gredič je od njegove hiše in vinarstva oddaljen pet minut hoje, tukaj zajtrkuje s poslovnimi partnerji ali ob vikendih z družino, mi razlaga, medtem ko pred naju postavljajo pršut, sire, pecivo in privlačno v kozarcih postreženo kavo, ki spomni na bližino Italije. Marjan si zmeša macchiato, seže po pršutu in prizna, da ima raje slane zajtrke, vsaj takrat ko ne jé ob zelo zgodnji uri: »Običajen zajtrk ni prav obilen, je pa poln vitaminov. Moje delo se pogosto zavleče pozno v noč, navadno se zvečer ali ponoči vračam tudi z daljših poti, zato je jutro zame zelo pomembno, takrat si vzamem nekaj časa zase. Obvezni so pomarančni sok, voda, sezonsko, če je le mogoče briško sadje, jogurt in nazadnje kava, ekspreso ali macchiato.«

Sokovi seveda spadajo k zajtrku, a ko sediš nasproti priznanega vinarja, si ne moreš pomagati, da ne bi vprašal, kdaj je ura dovolj za prvi kozarček vina. Se to spodobi šele ob brunchu ali že ob poznem zajtrku? »Tudi po zajtrku, če je kasnejši ali pa si na dopustu. Ob desetih ali enajstih lahko

zajtrku sledi kozarec penine ali vina. Sicer pa sam bolj zagovarjam kozarec belega vina kot aperitiv pred in med kosilom. Moj prvi kozarec pa je največkrat na sporedu že zjutraj, a to je delovno degustiranje. Občutljivost za okuse je namreč med deseto in enajsto uro največja, ker si svež in spočit,« pravi Marjan. VSAK DAN BELEGA

s hrano in gibanjem je lahko le dobro. Najboljši primer za to je moj oče, ki je nekoč vsak dan spil steklenico našega vina, vedno belega. Zdaj spije malo manj, a pri 83 letih ni videl veliko zdravnikov.« DRUŽINSKE ZGODBE Družina Simčič se z vinarstvom ukvarja od leta 1860. Marjan sodi v peto generacijo in ko se pogovarjava o družinski tradiciji, se njegova izreka največkrat spremeni iz zborne, ki jo ima pripravljeno za novinarje, v tisto prijetno severno primorščino, ki jo tako radi poslušamo, ko se iz sive Ljubljane pripeljemo v Brda. »Vse velike vinske zgodbe so družinske, če ni naslednika, lahko hitro vse propade. Zelo pomemben

Pravijo, da je moja največja konkurenca moj prijatelj Aleš Kristančič. A midva sva soseda vinarja, ki sva ustvarila vsak svojo prepoznavnost. Sva pa tudi bratranca v drugem kolenu.

Pa profesionalni vinar tudi uživa v vinih ali jih vedno degustira in ocenjuje? Marjan ugotavlja, da je degustiranje naravno pridelanih vin vselej užitek: »Če pijem ali degustiram vina naravne pridelave, nikoli nimam težav, ne takrat ne naslednji dan. Naravno vino v kombinaciji

je prehod, ko skupaj delata dve generaciji. Oče me je že zelo zgodaj spustil v prve vinarske vrste. Šel sem na izobraževanje v Francijo in domov prinesel polno idej, hotel sem vse spremeniti. A na koncu vedno upoštevaš zakonitosti, ki si jih izvedel od predhodnika. Prehod med generacijami mora biti mehak, sicer se to opazi na vinih. Tudi sam imam sina Leonarda, zdaj je star 14 let. Že od malega je z menoj, v vinogradu, v kleti, na sejmih, v tujini … to je naš način življenja,« pove. Tudi zato veliko potuje, poleti in jeseni sicer nekoliko manj, ker je takrat največ dela v vinogradu. »V 22 letih nisem niti enkrat zamudil trgatve,« ponosno prizna. A kmalu po trgatvi ga čakajo poti po Evropi, Severni in Južni Ameriki ter Aziji. Vinar mora obiskati kupce in jim predstaviti novo zgodbo. In prav to sem želela izvedeti od priznanega vinarja, njegov pogled na dvojnost njegovega poklica. Na eni strani salonski pogovori ter drsanje po parketih najbolj finih degustacij in na drugi strani težaško delo v kleti in vinogradu. »Brez

družine in izjemne delovne ekipe je to nemogoče. A ključna dela od nekdaj delam sam. Gotovo je visokokakovostno vino del elitizma in prestiža, a s tem se večinoma ukvarjajo ljudje, ki so razgledani in imajo vinsko kulturo. Po svetu sem ob svojem delu spoznal ogromno čudovitih ljudi, a naporno je tudi doma, v času trgatve, ko delamo do 16 ali 18 ur na dan. Svoja zgodba je tudi stekleničenje. Nazadnje smo vino stekleničili neprenehoma 27 ur. Čestitke fantom, da so zdržali. Vinski 'lajf' je pač tak, poln odrekanja,« pravi Marjan. A izjemno si ponosen, ko na drugem koncu sveta v vinu zaznaš vonj po domači zemlji. Ko ti uspe močan karakter briškega laporja ohraniti v steklenici in čez nekaj let steklenico odpreš v Hongkongu in se spomniš vonja, ko te je v vinogradu ujel dež. ZELIŠČA Z VRTA IN RIBA OD RIBIČA Odnosi med družinskimi vinarji v Sloveniji so prijateljski. Z nekaterimi imajo iste izvoznike, zato so večkrat skupaj na poti. Zdaj ko je kriza, je sicer vsem teže. Konkurenca v tujini je neizprosna, trg je

zasičen z vinom z območij, ki do včeraj niso obstajala. A vinarji iz Brd, Medane in še prav posebej s Ceglega držijo skupaj. »Pravijo, da je moja največja konkurenca moj prijatelj Aleš Kristančič. A midva sva soseda vinarja, ki sva ustvarila vsak svojo prepoznavnost. Sva pa tudi bratranca v drugem kolenu in večkrat smo bili z družinami skupaj na dopustu,« pove. In ko so kozarci s kavo že zdavnaj prazni, osebje pa pospravlja zajtrk, se z Marjanom še enkrat vrneva k hrani. O tem, kaj ima pravi vinar vselej pripravljeno v omari in katera hrana tujce najbolj navduši. »Stalni gostje radi povprašajo po naši doma pridelani salami in olivnem olju. Tisto, kar imam jaz najraje, največkrat navduši tudi naše goste. Zelenjava in zelišča z maminega vrta, meso lokalnega mesarja, riba od ribiča,« skrivnosti opiše Marjan. In ker brez malo degustacije ni šlo niti tokrat in ker je vinar rekel, da se po poznem zajtrku spodobi, s fotografom za slovo poskusiva sladek mošt, ki so ga pridelali pred dnevi. Odličen je, kakšno bo šele vino ...

Goodlife.si 18

Portret

Marina Abramović, umetnica

IZVLECITE ROBCE M

Neverjetno, kako se zdi njeno telo kljub temu, kar je zaradi fizično izredno zahtevnih performansov v desetletjih prestalo, mlado, celo privlačnejše kot nekoč. Njen zaščitni znak ostajajo dolgi črni lasje in zdaj, ko se zaradi dveh dokumentarcev, filma Marina Abramović: The Artist Is Present v režiji Matthewa Akersa in Jeffa Dupreja ter predstave Boba Wilsona, ki jo je na film posnela Giada Colagrande, The Life and Death of Marina Abramović, vse pogosteje pojavlja na rdečih preprogah filmskih festivalov – tudi rdeča šminka. Chanel. Marinino življenje je projekt. Dogodki, predvsem pa čutenje in emocije, ki se proizvajajo ob tem, laboratorij.

Piše: Patricija Maličev Ilustracije: Blaž Porenta

ariskdo misli, da mora biti 'body art' enkratno doživetje, jaz pa ne. Moja umetnost mora pripadati vsem in ne sme umreti z menoj. Sklenila sem ustanoviti odbor strokovnjakov, in ko bo napočil pravi trenutek, bo presodil, ali je kakšen umetnik zmožen ponoviti moje delo,« je pred časom dejala Marina, za zdaj edina in še neponovljiva velika umetnica 'body arta', skrajne oblike performansa, s katerim gostuje v najpomembnejših muzejih sodobne umetnosti po svetu. Nekaj od tega se je že zgodilo pred dvema letoma na ogromni retrospektivi v newyorški Momi. Njena dela niso slike, temveč njeno telo. Golo na križu iz ledu, z vrezano peterokrako zvezdo na trebuhu, ovešena s pitoni, v objemu okostnjaka, v izčrpavajočem plesu … Protagonistka je zmeraj ona, sedeča med ostanki kravjih kosti, ki jih poskuša pomesti z železno smetišnico – v Balkan baroque, za katerega je leta 1997 dobila zlatega leva v Benetkah. Nič drugače se ne predstavi v dokumentarcu The artist is present. Pozor, pripravite robce. »Ko se pogovarjam z njo, nikdar ne vem, kdo sedi pred menoj, Marina Abramović performerka ali Marina Abramović zasebno ...« med drugim pove sicer zagonetni Klaus Biesenbach, kurator njene največje retrospektive. »Nekaj časa sem

bil prepričan, da je zaljubljena vame ... Ha, pa ni bilo res. Ugotovil sem, da imajo podoben občutek mnogi v njeni bližini. Marina je enostavno zaljubljena v svet. Življenje,« še doda. Tisti, ki so v njeni družbi preživeli več časa, bi morebiti vedeli povedati drugače. NEW YORK, NEW YORK Lofta v tretjem nadstropju na križišču ulic Grand in Wooster v Sohu so ena sama okna. V najtemnejšem kotu spi ogromna postelja, na sredini ogromna lesena masivna miza z desetimi stoli, popolnoma nedotaknjen pa se zdi kavč Moroso v barvi sivke. Stene so prazne. Z izjemo ene same Marinine črno-bele fotografije. Zidana kad evocira prvinskost.

bili umetniki okras družbenega življenja. Ali ni danes enako? Nekoč se je hodilo na dvor, danes pa v Firence, London, Benetke. Tudi naravna selekcija v zgodovini umetnosti se ni spremenila. Vsaka doba ima nešteto umetnikov, a le malo se jih ohrani.«

Lofta v tretjem nadstropju na križišču ulic Grand in Wooster v Sohu so sama okna. Stene so prazne. Z izjemo ene same Marinine črno-bele fotografije.

Za Marino je ustvarjanje v New Yorku etična zapoved. »Kakšen smisel pa ima, da umetnik živi v okolju brez težav? Umetnik mora živeti v razburkani družbi. Da razume, da spreminja, da kaže smer!« Marina gleda na umetnost globalno: »V bistvu se ni nič spremenilo. Kdor prebira Michelangelove dnevnike, vidi, da sploh ni razlike med današnjo in takratno dobo. Drugi so ljudje, struktura je ostala enaka. V preteklosti so

MATI JE NI POLJUBILA

Hči eminentnih srbskih partijskih funkcionarjev je za prvi škandal poskrbela že kot študentka beograjske likovne akademije, ko se je pojavila v letalskem vojaškem oporišču na Batajnici in zahtevala šest lovskih letal, s katerimi je hotela na nebu naslikati tridimenzionalno sliko. »Moja mati me ni nikoli poljubila, ker je mislila, da me bo s tem razvadila, zato sem morala v svojem življenju narediti toliko več, da sem pridobila pozornost,« je povedala. In to je bilo res veliko, saj se ves čas giblje po samem robu fizičnih in emocionalnih izkušenj, na svetovno umetnostno sceno pa se je pravzaprav lansirala

Goodlife.si 18

5 NAJLJUBŠIH MARINE ABRAMOVIĆ (1) Ogledalo, (2) vgrajena kvadratasta kopalna kad, (3) računalnik, (4) peterokraka zvezda, (5) bela srajca.

že s prvim projektom Rhythm 10; rusko »igro« hitrega zabadanja z noži med razširjenimi prsti je posnela na videotrak in nato postopek ponovila, vključno z dvajsetimi ranami, ki si jih je medtem zadala. Kaplja čez rob za tedanji jugoslovanski režim je bil njen performans Lips of Thomas leta 1975 v Innsbrucku, ko si je v trebuh z britvico urezala pentagram. »Šlo je za peterokrako zvezdo, komunistični simbol, ki sem ga videvala na vsakem koraku in čutila sem nepremagljivo željo, da s tem simbolom opravim enkrat za vselej,« je bil njen komentar. V tistem času je spoznala Josepha Beuysa pa tudi predstavnika dunajskega akcionizma Günterja Brusa in Hermanna Nitscha, s katerim je izvedla performans, v katerem je bila pribita na križ in obložena z ovčjimi očmi. Prelomno pa je bilo njeno srečanje z nemškim performerjem Ulayem (Uwe Laysiepen), s katerim je izvedla vrsto projektov, od dveurnega kričanja drug na drugega do dvanajstdnevnega izčrpavajočega posta, dokler se nista razšla kot partnerja in tudi kot umetniški tandem.

rad. Močno rad. Do njenega statusa zvezde, ki si ga je v preteklem poldrugem desetletju v New Yorku zgradila skorajda na novo – v Evropi ga je imela že dolgo, ima njen nekdanji partner skeptičen odnos. Rahlo posmehljiv, a to si nekdanji ljubimci lahko privoščijo. Eden prelomnih trenutkov v filmu, po tistem, ko so se ji že vsi poklonili, pred vrati njenega bivališča, v kader vstopi Ulay in jo vpraša, ali naj jo kliče »diva« ali kako že. Umetnica je za trenutek v zadregi, pred njo stoji človek, ki jo verjetno pozna bolj kot kdor koli drug. A o skupni preteklosti oba spregovorita iskreno, brez relativiziranja, nemalokrat z vlažnimi očmi.

Nisem razvajena. Denar mi ne pomeni veliko. To, kar bo vedno preživelo, so – dobre ideje. Dobra umetnost. In če je umetnost res dobra – ima več življenj.

NAJ TE KLIČEM »DIVA«? V dokumentarcu pove, da ga je ljubila bolj kot svoje življenje. In Ulaya je težko ne imeti

Goodlife.si 18

Kdor ni bil na odprtju retrospektive v Momi, kjer Ulay sredi njenega performansa sede pred njo – njej pa se ulijejo debele solze in občinstvo to srečanje pozdravi s spontanim aplavzom – bo imel priložnost to videti v filmu. Še enkrat, robčke na plan. Marina joka, Ulay jo nemo tolaži z očmi. Edini, ki dogodek, kolikor to uspe pokazati kameri, spremlja ravnodušno, je Tom McEvilley, njun dolgoletni prijatelj, polihistor, enciklopedija na dveh nogah, ki mi je pred časom dejal, da je v življenju težko doživeti bolj intenzivno zvezo, kakor sta jo imela Marina in Ulay, zato je bila obsojena na prepad.

»Sovražim tvoje performanse,« je Marini nedavno zabrusil njen dobri prijatelj. »Vsakokrat, ko jih gledam, jokam.« Povedal je bistvo, je kasneje komentirala Abramovićeva, češ da umetnost hočemo vedno razumeti. V resnici pa mora umetnost do nas priti prek čustev. Šele nato jo je treba razumsko procesirati.

bi služila s svojo umetnostjo. Ničesar v življenju nisem dosegla zlahka. Lahko spim v najdražjih hotelih, toda nobene težave ne vidim v tem, da bi morala prespati na ulici. Nisem razvajena. Denar mi ne pomeni veliko. Naj ga odnesem s seboj v grob? To, kar bo vedno preživelo, so – dobre ideje. Dobra umetnost. In če je umetnost res dobra – ima več življenj.«

Zdi se, da je v življenju bolj kot z ugodjem, hipnimi srečami, imela opravka z bolečino, žalostjo. »Seveda. Bolečina ponuja umetniku možnost transformacije. Z veseljem res nimamo kaj početi ...« Zato se tudi ne more ogniti temu, da umetnosti in življenja ne bi spajala. »Na začetku sem bila prepričana, da gre za dve ločeni stvari. Trapa. Kmalu pa sem razumela, da je pri meni umetnost več od življenja. Vse sem žrtvovala zanjo: nimam otrok, partnerski odnosi so šli k vragu – tako sem osredotočena na svoje delo, da je z menoj tako rekoč nemogoče živeti. Prepričana sem, da se ne bom nikoli več poročila. Vem, da ne bom več živela z umetnikom.« In to v svojem manifestu kar naprej ponavlja, da se umetnik nikdar ne sme zaljubiti v umetnika. Ha, ampak to je precej teže kot odreči se čokoladi.

Pri štirinajstih je na življenje in smrt hotela imeti nos Bardotove. Vsakokrat, ko je materi pokazala fotografije BB, češ da bi bila rada takšna kot ona, ji je primazala klofuto. Toda nekega dne je vzela usodo v svoje roke: povzpela se je na zakonsko posteljo staršev, da bi se na njej vrtela tako dolgo, dokler ne bi z obrazom treščila ob ostro leseno ogrodje. Tako bi si, vsa srečna, zlomila nos. Potem bi jo peljali v bolnišnico, kjer bi jim pokazala fotografijo Brigitte, in oni bi njen zlom preoblikovali v nekaj tako čudovitega, kot je tisto, kar ima na obrazu ona. Pri padcu je nos seveda zgrešil posteljno ogrodje, krvavela je brada. Mama je zaradi hrupa pridrvela v sobo in ko je na tleh zagledala fotografije BB, je Marina na licu spet začutila njeno roko.

NOS BARDOTOVE, A NE ZA DENAR Zdi se, da je med gručami umetnikov, ki hrepenijo po zabavi in denarju, ena redkih, ki svet jemlje resno, razmišljam in jo vprašam, ali je tudi to samo performans, vendar odvrne, da ne. »To je moja resničnost. Do materialnih zadev imam precej budističen odnos. Toliko let sem živela in ustvarjala brez prebite pare, velikokrat nisem imela dovolj, da bi plačala račun za elektriko. Danes, pri 64 letih, imam v lasti Inštitut Marine Abramović in tale loft. Vse to sem si lahko privoščila zato, ker sem prodala hišo v Amsterdamu ravno v času, ko je bil menjalni tečaj izjemno ugoden, in ne zato, ker

Lepota? »Mislim, da sem lepa takrat, ko verjamem v to, kar počnem, ko nisem žalostna ali jezna, ko vem, da me imajo radi … Takrat sem nežna in mila. Ne da bi se za to posebej trudila, sem takrat nežna in mila. Na trenutke celo lepa.« Nekje proti koncu filma Klaus Biesenbach brez patetike pove bistvo Marine, njenega življenja in dela: »Občinstvo je njen najintimnejši partner. Tako kot mi vsi si želi biti ljubljena, želi si, da bi si je želeli ...«

Več o Marina Abramović: The Artist Is Present na: marinafilm.com.

P PO OS SL LO OV VN NA A A AK KA AD DE EM M II JJ A A T TR RA A JJ N NO OS ST TN NE EG GA A R RA AZ ZV VO O JJ A A

Akademija je namenjena perspektivnim kadrom srednjega in vrhnjega managementa podjetij, katerih strateška usmeritev je ohranitev oz. pridobitev vodilnega položaja na trgu in ustvarjanje dodane vrednosti s hkratnim usmerjanjem gospodarskih tokov v dolgoročno trajnost. 28. sep.

5. okt.

12. okt.

MODUL 1: Ohranjanje in razvoj konkurenčnih prednosti s pomočjo trajnostnega razvoja MODUL 2: Implementacija strategije v vsakodnevno poslovanje MODUL 3: Zeleno trženje: nova paradigma trženja?

18. okt.

9. nov. 10. nov.

Dodatne informacije: Tel.: 01 5892 854, cpoef@ef.uni-lj.si, www.ef.uni-lj.si/sustainability

MODUL 4: Kako do trajnostno naravnanih procesov? MODUL 5: Voditi za trajnostni uspeh podjetja MODUL 6: Obvladovanje strateškega področja trajnostnega poslovanja

Platno

BMW Art Guide

KAM Po PICASSA? Ločite Matissa od Chagalla in Josepha Beuysa od Jeffa Koonsa? Dobro za vas. Če ne in zdaj že odkimavate levo in desno kot v televizijski reklami za pralni prašek, še ni treba vreči puške v koruzo – berite naprej. Da spustiš moderni umetnosti blizu, ne potrebuješ diplome iz umetnostne zgodovine. Niti statusa zbiratelja. Na srečo je na svetu precej takih, ki so imeli dovolj globoke žepe in pameti, da so svoje premoženje usmerili na ali pred svoje bele stene.

ola nas je naučila, da je treba umetnost enačiti z obiski muzejev. Z neskončnimi pohodi po dolgih, hladnih hodnikih, vzdolž katerih so nas v skupini dvajsetih kratkohlačnežev usmerjale pretirano navdušene prostovoljke. »Na levi je eden najžlahtnejših primerov avantgardizma,« so rekle in postale, da smo lahko družno zavili z očmi. Kakšna avantgarda neki, še črkovati je nismo znali?! Tudi zato lahko traja več desetletij, preden odložiš vso to odvečno prtljago in znova prestopiš prag umetnostne ustanove. A ko enkrat ga, ni nič nikoli več enako. 173 ZBIRK, 164 STRANI, 34 DRŽAV Odkrivati moderno umetnost, to najbolj obrekovano vejo umetnosti, ni bilo še nikoli laže kot danes. Naj se stereotipi o »čečkarijah«, »kepah gline« in »praznih poljih« končno razblinijo v nič. Da jo gledaš, ti sploh ni treba več v muzej, tako se je »modernizirala«. Novi BMW Art Guide, vodnik po zasebnih zbirkah, odprtih za javnost, prinaša prvi tak pregled. Na 164 straneh se lahko s pomočjo najbolj izkušenih zbirateljev, novinarjev in kuratorjev sprehodite po 173 domačih zbirkah moderne umetnosti v 34 državah. In kar je najboljše? Mnoge od njih so le nekajdnevni izlet stran.

Piše: Maja Rak Foto: BMW Goodlife.si 18

Nemčije, kar 167. Ameriških je le 23, južnoameriških pa še manj. Preden ponovno, kot v otroštvu, zavijete z očmi, rekoč, da je šlo za zaroto evropskih avtorjev, ki so se raje razgledali k sosedom kot čez lužo, je treba povedati, da je odpiranje zasebnih zbirk v resnici zelo »germanska« reč. Zakaj se nemški, avstrijski, švicarski in belgijski zbiratelji tako pogosto odločijo punčice svojega očesa deliti z množicami? Delno zato, ker snovanje neprofitnih organizacij v teh državah prinaša davčno olajšavo, pa tudi, ker se – tako zbiratelji sami – želijo s tem »pokloniti svojim skupnostim«. Nemški ljubitelji umetnosti tudi ne poznajo tegob brazilskih kolegov, pri katerih bi pretirano oglaševanje privlačilo še več tatov.

Knjižica se sicer ozira po vsem svetu, a nenavadno veliko zasebnih zbirk prihaja iz

LJUBEZEN V BUNKERJU

kako se izognejo čiščenju blatnih odtisov škornjev nemarnih obiskovalcev na preprogi v dnevni sobi?

SKRIVNOST BLATNIH ODTISOV Vodnik je nastal na skupnem zelniku nemškega založnika Hatje Cantz, umetnostnega združenja Independent Collectors in družbe BMW, ki v vlogi kulturnega mecena podpira umetnost že več kot 40 let. Jezik je jedrnat in prusko jasen. Poleg kratkih opisov zbirk, izčiščenih fotografij in minimalističnih skic so vanj vključene tudi pripovedi o doslej nepojasnjenih plateh zbirateljstva. Vas je od nekdaj dražilo, ali dobijo zasebni zbiratelji v zameno za posodo umetnostnega dela muzeju honorar? In, veliko bolj praktično,

Izdaja publikacije je bila tako težko pričakovana, da sta se zbirki Christiana Schwarma v Berlinu in Patricka Majerusa v Luksemburgu prvič odprli prav na pobudo urednikov. Po nekaj časa so v japonskem mestu Ičikava znova odškrnili vrata »sanjske hiše« japonskega tajkuna Daisukeja Mijacuja, med zanimivejšimi protagonisti pa sta tudi Schürmannova zbirka v Berlinu in Djurhuuseva v Köbenhavnu. Kar po večini razlikuje zasebne zbirke od muzejskih, je to, da so instalacije in kiparska dela pogosto ustvarjeni posebej za njihova prostrana okolja in bi bili neponovljivi v fizičnih omejitvah muzejskega prostora. Zanimivejša primera tega sta postavitev »Bio Art« na 20.000 hektarjev velikem belgijskem posestvu fundacije Verbeke in barvita dela fundacije Deste v Atenah.

Pariško domovanje zbirateljev Steva Rosenbluma in njegove soproge Chiare bralca na strani 38 pokoplje tudi globoko pod zemljo. V podzemni bunker, ki ga je arhitekt Joseph Dirand po vojni spremenil v pol muzej, pol stanovanje. Po štiridesetih metrih prebijanja skozi temačen rov prispeš pred vrata, ki vodijo do nabranih umetniških del zbirateljevih sodobnikov Christopha Büchela, Gregorja Hildebrandta in Aleksandre Mir. Primer z obrobja dokazuje, da se obiski francoske prestolnice ne rabijo vrteti le okoli turističnega Louvra in njegove Mone Lize. Pobegnite pred množicami in barvito jesensko popoldne raje preživite v družbi teh »podzemnih Parižanov« – na dober dan ti menda dovolita brskati celo po svoji obsežni knjižnici umetnostnih knjig in dvd-jev. Šolski avtobus verjetno nikoli ne bo znal najti do njunih vhodnih vrat. Če bodo tudi za vas vseeno predaleč stran, lahko s pomočjo BMW Art Guida tja zavijete vsaj v mislih, iz udobja domačega naslonjača. Umetnost je tukaj zato, da nam pomaga bežati v boljše življenje. Ali spoznati, da je že to, ki ga imamo, prav dobro.

BMW Art Guide vam je v angleščini in nemščini za 15 evrov na voljo v spletni trgovini založnika Hatje Cantz. Več na: www.hatjecantz.de.

Goodlife.si 18

Škarje

Nataša Čagalj, modna oblikovalka

SPET DOMA Na pogovor v prostor poleg bodočega studia prihiti z roditeljskega sestanka za osemletnega sina Vitana. Nismo je posebej vprašali, zakaj je studio osnovala tako blizu njegove šole, saj novinar, ki se je vsaj enkrat pogovarjal z v tujini nemara najuspešnejšo slovensko modno oblikovalko, lahko ve, da je kraj izbrala namerno. V poklicu, kjer prevladujejo samski, Nataša Čagalj na prvo mesto postavlja otroka in moža. Vseeno je v modi dosegla tako rekoč vse. Delala je za Cerrutija, Lanvin in nazadnje za Stello McCartney. Ob vrnitvi domov jo čaka še največji izziv – zagon svojega modnega projekta.

Piše: Maja Prijatelj Foto: Matjaž Tančič Goodlife.si 18

elik prostor poleg studia, ki še čaka na zidarske in druge mojstre, je poln kartonastih škatel, v katerih je Natašino bogastvo, arhiv knjig, revij in slikovnega gradiva, ki ga je izdelala v 18 letih dela v tujini. Vmes je tudi kakšna škatla z njeno šibkostjo, čevlji najljubših znamk, Lanvin in Stella McCartney. »Črni ali sivi?« nama s fotografom prepusti izbiro salonarjev, v katerih bo stopila pred objektiv. »Saj bi se bolj uredila, a nikoli nimam časa,« se skorajda opravičuje med obuvanjem lakasto sivih z rdečim podplatom. Štorčanka si je vrata na mednarodno modno prizorišče odprla s trdim delom med magistrskim študijem na sloviti londonski fakulteti Central Saint Martins. Iz Londona je najprej odšla v Pariz, kjer jo je domala za svojo hčerko sprejel Nino Cerruti. Od njega se je težko poslovila, toda ponudba iz hiše Lanvin je bila le preveč mamljiva. Z Alberom Elbazom sta postala velika prijatelja. Donna Karan ji je sedemkrat ponudila službo, tudi svoje delovno mesto, toda Nataša ni bila pripravljena oditi čez lužo. Raje se je z družino preselila v London, kjer je postala vodja

oblikovalske ekipe pri mladi obetavni znamki Stella McCartney. PRESTAVIMO ZA EN MESEC? Tam je preživela dobrih sedem let in v tem času znamko pomagala povzdigniti med paradne konje skupine Gucci, njeno izvršno direktorico Stello McCartney pa je popeljala iz sence slavnega očeta. S Stello sta še vedno v prijateljskih odnosih, toda zadnje leto je Nataša začutila, da mora »prekiniti tak način dela«. Moda je pobezljala, usklajevanje vseh niti oblikovalskega procesa je postalo prenaporno. »Letiš iz ene kolekcije v drugo, dela je toliko, da sploh ne moreš zadihati. Tudi izdelku se ne moreš posvetiti z ljubeznijo,« pojasnjuje. Modno kolesje se je z dvojno hitrostjo začelo vrteti z uvedbo vmesnih kolekcij med sezonami leta 1997, ko je Nataša začela delati za Cerrutija. Vpeljali so jih ameriški modni oblikovalci, ki so ugotovili, da imajo trgovine preveliko luknjo med dvema sezonama, ljudje pa hočejo nova oblačila. Na začetku so bile vmesne kolekcije manjše in manj pomembne, zdaj so enakovredne ali celo pomembnejše od

sezonskih. Namenjene so namreč prodaji – z njimi modne znamke pokrivajo zahteve vseh tržišč ali starostnih skupin potrošnikov –, kolekcije z modnih revij pa bolj prispevajo k ustvarjanju javne podobe blagovne znamke. »Upam, da se bo sistem nekega dne sesul in se bo moda spet upočasnila. Še ne tako davno je Azzedine Alaïa v Parizu delal kolekcijo, a je ni mogel dokončati pred začetkom modnega tedna. Povabljene je prosil, naj se vrnejo en mesec kasneje – in so se. Za koga od manj uveljavljenih se morda ne bi. Moda je polna zahtev. Mladi oblikovalci, ki stopijo na modno pot v Londonu, morajo za doseg širšega kroga potrošnikov na primer narediti ekskluzivno kolekcijo za NET-A-PORTER in sodelovati s 'high street' modnimi znamkami.« ČE NE DRUGIH, UPOČASNI SEBE Pravzaprav si je vsa Natašina družina hotela oddahniti od napornega londonskega ritma. »Prideš v obdobje, ko bi se želel odseliti na podeželje. Zakaj bi odšli na angleško, ko pa ga imamo tu? Otroka, sploh hči, sta si zelo želela priti sem in tu hoditi v šolo. Stela je bila ravno pred prestopom iz osnovne šole v šestletno srednjo, zato je bil še pravi čas za selitev.

Če ne bi odšli v enem letu, bi verjetno ostali v angleško govorečih okoljih.« Postati kreativna direktorica večje modne znamke bi bilo na tej točki pričakovana poteza v Natašini karieri, vendar se zanjo ni odločila. »Ker ne morem upočasniti mode, sem upočasnila sebe,« sklene. Zadnjega pol leta iz Celja svetuje »velikim svetovnim modnim znamkam«, več zaradi pogodbene zaveze o zaupnosti javnosti ne sme razkriti. FINO, NOBENEGA »ŠOPINGA« Idejo o kolekciji posteljnine, keramike in otroških oblačil – zadnjo je uresničila še pri nekdanji delodajalki – je že opustila, saj sta enajstletna Stela in Vitan vmes zrasla. »Imam že novo idejo, vendar za uresničitev potrebujem čas.« Pove le, da ne bo ustvarila še ene blagovne znamke oblačil, ker ve, koliko dela zahteva, povrhu se sprašuje, kdo bi jo potreboval. »Cela četa ljudi pričakuje od mene, da bom nekaj naredila, le še skupaj se moram spraviti. Težava je, ker sem bila že več kot pol leta zaposlena s selitvijo in modnim svetovanjem. Ko se bo življenje uteklo, pa bi res rada začela.«

Zaveda se, da se domov vrača v neprimernem obdobju, saj se gospodarska kriza samo še poglablja. »Vendar živimo v kozmopolitskem duhu in se s tem nočemo obremenjevati. V Slovenijo smo prišli pobrat najboljše: biti blizu družine, uživati življenje, upočasniti ritem. To zadnje sem takoj začutila. V Londonu se stalno kam mudi; čeprav ob petkih nisem delala, sem vedno imela kaj. Tudi konci tedna so narejeni tako, da nenehno hodiš sem in tja. Tu je super fino, ker ni nobenega 'šopinga' …« se navihano nasmehne. Po drugi strani pa je imela Nataša v Londonu »svoje ljubljene trgovine s hrano«, ki jih v Celju ni. »Rada bi tudi, da bi se moja otroka lepo

vklopila v šolo. Če nas bo okolje začelo dušiti, pa bomo šli naprej.«

Najprej se nad mano razhudi uslužbenka v trgovini, nato imam telefonski pogovor, v katerem mi lastnica velike modne znamke prijazno reče, da jo lahko kadar koli pokličem.

Sooča se tudi z »gostoljubnostjo« države, v kateri je odraščala. »Najprej se nad mano razhudi uslužbenka v trgovini, nato – kako nadrealistično – imam telefonski pogovor, v katerem mi lastnica velike modne znamke prijazno reče, da jo lahko kadar koli pokličem.« DO PETIH? POSKUSI DO PETIH ZJUTRAJ

Govoric, da se je s skupino Aha dogovarjala za prevzem položaja kreativne direktorice Mure, ne želi komentirati. Slabo pozna tudi slovensko modo. Na razmere v njej in slab položaj mladih modnih oblikovalcev pa odvrne s pogledom v prihodnost. Treba bi bilo prevetriti modno področje, na fakultete povabiti tuje profesorje, študente pa spodbujati, da del študija opravijo v tujini, nato jih privabiti nazaj.

»Obsedeni smo s slovenskostjo, vendar smo premajhni, da bi to delovalo. Če hoče kdo kaj doseči, naj gre študirat v tujino in se mu bodo tam odprla kakšna vrata. Naj poskusi. To zahteva nekaj poguma, a se bo tako vsaj skušal dokazati širnemu svetu,« spodbuja. Še vedno jo preseneča, da v Sloveniji vse poteka po poznanstvih. »Ta svet mi je tuj. Kar sem ustvarila in počnem, sem dosegla zato, ker sem imela kaj pokazati. Upam, da se mlada generacija ne bo več obremenjevala s tarnanjem. Študij v tujini ni enostaven in poceni, tudi jaz nisem imela denarja, a sem ga nekako napraskala.« Slovenci nismo leni, meni, le preveč udobno nam je. »Prijatelj mi je nekoč rekel, danes sem pa tako dolgo delal – do petih. Kaj pa, ko sem jaz delala do petih zjutraj? Zdaj sem končno dosegla položaj, ko lahko sama narekujem pogoje svojega dela.«

Goodlife.si 18

Ulov

GOODLIFE UDARJA NA GONG

30. novembra Vikendovi gongi, medijska nagrada, ki jo časopisna priloga Vikend podeljuje za presežke pod žarometi, bodo letos zadoneli tudi v zlatih barvah »dobrega življenja«, saj je Goodlife partner težko pričakovanega sklepnega dogodka v prenovljeni ljubljanski Operi. Skupaj z nominiranci bomo do zadnjega stiskali zobe, ali bo glasbeni gong znova odnesel Adi Smolar ali Tanja Žagar. Kateri od njiju bi bil boljši sumoborec? In, še pomembneje, čigav čop prenese več puljenja?

VSELEJ FLEGMA

20. avgusta Alen Kobilica, idejni vodja Centra za slepe športnike Vidim cilj, ki ga v sklopu naložbenega življenjskega zavarovanja Flegma podpirajo tudi pri Generaliju, je v njem poleti pozdravil dva častna »flegmatična« člana centra – vrhunska plavalca Darka Đurića in Aleša Sečnika. Darko je edini od trojice zastopal Slovenijo na nedavnih paraolimpijskih igrah v Londonu in postavil svetovni rekord na 50 metrov delfin, Kobilica pa se bo v vlogi smučarja poskušal uvrstiti na zimske paraolimpijske igre v Sočiju 2014.

Goodlife.si 18

TECITE Z BMW

28. oktobra Ne zgodi se pogosto, da lahko med tekom uzreš na svoji levi ali desni Jureta Koširja. Če želite teči z njim ali katerim od BMWambasadorjev, se na 17. Ljubljanskem maratonu pridružite BMW-posadki. Vanjo lahko vstopi vsak na maraton že prijavljen tekač, v zameno pa bo prejel tekaško majico BMW. Člani, ki bodo z njo zmagali v kateri koli kategoriji, bodo prejeli še tekaško torbo in kapo iz kolekcije BMW Athletics. Pot pod noge, prijave pa kar prek facebooka na spletnem naslovu: bit.ly/bmw-ekipa.

AKADEMIJA BOLJŠIH PRODAJALCEV

5. oktobra »Premoč s prodajo« je eksplozivno ime akademije poslovnega izobraževanja na ekonomski fakulteti, namenjeno vsem tistim, ki si želijo izboljšati svoje prodajne sposobnosti. Koristilo bo tudi vodjem prodaje in drugim odločevalcem, ki bi radi zmanjšali vrzel med poslovno strategijo in njeno izvedbo z boljšim razumevanjem povezave med prodajo, strateškimi prioritetami podjetja ter cilji ostalih poslovnih funkcij. Če ste se v opisu nemudoma prepoznali, lahko več izveste na naslovu: www.ef.uni-lj.si/premocsprodajo.

SIEMENSOVA HIŠA INOVACIJ

4. septembra Berlin vsako leto v začetku septembra gosti svetovno priznani sejem IFA, na katerem predstavijo novosti s področja zabavne elektronike in gospodinjskih aparatov. Blagovna znamka Siemens je svoje ovila v tematski slogan »hiša inovacij«. Izstopali so pametni in inovativni sistemi ter tehnološko dovršene rešitve Siemensovih gospodinjskih aparatov, ki jih odlikujeta najsodobnejši dizajn in vrhunska kakovost. »The future is moving in.« Več na: www.siemens-home.si.

101 DRUŽINA NA KOPE

do 28. septembra

Uporabniki kartic Diners Club imate samo še jutri čas, da skupaj z nami proslavite 101. številko Diners Club novic, mesečnega glasila za člane kluba. Prav toliko družin – 101 – bo po žrebanju 1. oktobra za tri dni brezplačno odpotovalo na Kope nad Slovenj Gradcem. Pošljite sms KOPE na 3737. Rezultati bodo že 2. oktobra objavljeni na spletni strani www.dinersclub.si. Mobilnik v roke, otroke v avto – in, hop, na Kope.

L Duel: Miša Molk in Katja Šulc o karizmah - Bliskavica: Toti novi Maribor - Na nož: buče Davida Vračka (restavracija Mak) - Metuljček: Mitja Meršol - Nosim ... 25

Goodlife.si 18

DUEL

Miša Molk in Katja Šulc o karizmah

Knjiga, pamet, mila, tank

Gospodična v črnem, za katero se zdi, da vselej diši po portugalskem fadu, je prišla prva. S knjigo Pobliski proznega čarodeja Jeana Echenoza, ki se je med potovalnimi dokumenti zadnji dan pred odhodom v Mehiko gnetla v njeni veliki torbi. »Darilo za Mišo,« pojasni voditeljica in glasbena interpretinja Katja Šulc, ko ji skoraj pade ven. Potem smo čakali, kakor napol odprtih ust čakaš mesijo. Miša Molk, prva dama nacionalne televizije, je vkorakala dobre pol ure kasneje. Najprej se je opravičila hčerki Uli, ker je morala končati njun pogovor po telefonu, nato je v visokih platnenih platformah pokleknila še pred nami. »Žal mi je, res mi je žal za zamudo,« je izdahnila na kolenih. In mi? Mi smo ji, zadeti s karizmo, res verjeli.

Zapisal: Anžej Dežan Foto: Matjaž Tančič L

Goodlife.si 18

iša: Lepa si, draga. Katja: Hvala, ti tudi. M: (Poudari.) Zelo si lepa. Si se malo »naštimala«. No, jaz te poznam ... K: ... v »street style« različici. Za najin zmenek sem se pa seveda uredila. (Smeh.) M: Ne, ne za zmenek. Koliko si stara? K: 39. M: Po tridesetem letu si začela postajati ženska, prej te nisem tako opazila. Si bila bolj »knjiga pamet«. K: (Presenečeno.) Ne, to se mi pa ne zdi, da bo držalo. M: No, ne vem, kako si prešuštvovala ... K: S knjigo in pametjo že ne. (Smeh.) M: Doživljam te bolj čutno. Fatalno se oblečeš, pa taka sploh nisi. K: Lepo, če me tako vidiš. Oblečem sicer tisto, v čemer se dobro počutim, kar ulovi atmosfero, priložnost. Obleka mi mora nekaj dati. Je ščit okoli mene, a ne predebel. M: Pod njim vedno začutim tudi tvoje telo. Oblečeno imaš lahko mini krilce nad kolenčki, frfotavo, metuljčkasto, pa vem, da si v njem vsa nedolžna. Ne želiš pripovedovati o sebi ... Pogosto se napraviš zelo dekliško in bi bila lahko pri tem spogledljivka, nagajivka, izmuzljivka, a imaš to gor samo zato, da ti ni pretežko, da lahko dihaš. Ko obleka pade dol, Katja ne izgine.

ALI TO VPLIVA NA KARIZMO?

MORDA SE »ZAVOHAJO«

M: Ne da pomaga, to je karizma. Čutnost je karizma – če je ne izsevaš, te ni. No, vsaj nekaterih ni. K: Čutnost je prav gotovo del karizme. Sicer pa je karizma eno vesolje stvari. M: Zato pa tako radi govorimo o »faktorju x«, ker jo je nemogoče ubesediti. K: Razložiš jo težko, jo pa takoj prepoznaš. M: Pa karizme ne »nosijo« nujno zgolj nekateri tv-voditelji, igralci, pevci, gre za kogar koli. Nekdo izžareva, drug pa ne. Zakaj se mi ob nekom, ki ima 160 cm, dvigne glava, ko spregovori? Ljudje smo lupina, v katero naseljujemo idejo in jo posredujemo. Ko zares verjamemo vanjo, postanemo prepričljivi. Če poenostavim, duša in ideja sestavljata karizmo. K: Všeč mi je ta primera s »shiningom«, izžarevanjem. M: Če bi Kennedyjev znameniti nagovor prebrali zgolj v elektronskem sporočilu, bi se nas dotaknil enako močno kot takrat, ko ga je sam bral za tistim govorniškim pultom? Ne, on je s svojo karizmo, prezenco, interpretacijo, pogledom nagovoril ljudstvo ... Poosebljal je svoj govor.

K: Po mojem imava precej skupnega, od nekdaj si mi bila zelo domača. M: Kar zadeva literaturo, se v njej kar dobro najdeva, pa to pravim na pamet, saj te zasebno ne poznam. Zdi se mi, da si močnejša od mene. Verjetno si ti misliš drugače ali isto o meni. K: Mislim, da sva tam tam. (Smeh.) M: Ti hitreje ukrepaš. Prej znaš končati stvari in si strašno disciplinirana. K: A res, se ti zdi? To, kar ti naštevaš, gre tudi k tebi. Pravo vprašanje je, ali misliš, da se karizme med sabo »zavohajo« ali ne. Po mojem se prepoznajo. M: Tudi jaz mislim tako. Včasih so temu rekli kemija ... K: Karizmatični ljudje me pritegnejo kot magnet. M: Pa imaš kakšnega Slovenca v mislih? K: Več njih. Borisa, denimo. Cavazzo. M: Mmmm ... (Premišljuje.) Vidiš, včasih zmoti, če ljudi dobro poznaš. Tako mi je blizu, da lahko zatrdim, da je markanten človek, občudujem modrost, ki jo nosi s sabo. Ne vem pa, ali bi rekla, da je to karizma. K: Potem pa ti eno povej. M: Zato sem te pa vprašala, ker je tukaj luknja.

K: Kdo pa potem? Katere so značilnosti karizmatičnega človeka? M: Da pritegne ljudi k sebi, da jih privlači. To je del karizme. K: Magnetizem ... M: ... da mu prisluhnejo, da ga občudujejo, zaradi česar koli že, lahko je tudi pod vprašajem, zakaj, a da se dobro počutijo v njegovi družbi, da ga poslušajo odprtih ust, mu zaupajo. Šarm, ki pa ni lepota, je del karizme. Ko bi ga le imela pred očmi, bi ga imela tudi doma. (Smeh.) SPOL KARIZEM M: Beseda karizma je, podobno kot lepota, ženskega spola. Tu ni naključij. (Smeh.) V resnici pa je to nedeljivo – tako ženske kot moški so lahko karizmatični. K: Ali je karizmatična oseba tudi erotična? Ne nujno. Ravno sem prebrala biografijo Nikola Tesla, ki sem ti jo prinesla. Nedvomno zelo karizmatičen, hkrati pa erotično zelo zapleten. Bi rekla, da karizmatičnim ljudem v življenju morda ni lahko. Karizma s sabo nosi zapletenosti. M: Ko pomislimo na karizme, se običajno obrnemo v zgodovino, iščemo jih tam, in ne danes tukaj. To pomeni, da občudujemo tudi njihovo delo, to, kar so počeli. Ne vem,

ali bi me karizmatični moški sploh lahko vzburil na ta način ... Bolje je biti zraven njega kot pod ali nad njim. BREZČUTNI TANK M: Največkrat sem o sebi slišala, da sem »topla« in »sočutna«. Po drugi strani me ljudje, ki me ne poznajo, dojemajo kot tank, ki gre čez, ki ne trpi, ki zmore takoj vse rešiti, ki se ne zasanja in ne zapada v lastne konflikte. To je odvisno od tega, kako blizu si prideš in koliko je kdo med spoznavanjem radoveden. Nalepiš se na svoje projekcije. Mene si ti privlačila z načinom govora, ta tvoj glas, topel, žameten, tvoj pogled, ki ti pove, da te posluša, nikoli nisi bila nastopaška. Vse to sem dobila v tistih nekaj oddajah Knjiga mene briga, v katerih sem gostovala pri tebi. K: Prav v čisto prvi oddaji si bila moja gostja. Pomagala si nam jo splaviti. M: Takoj sem opazila, da postavljaš prava vprašanja, ki gledalcu omogočijo, da nekaj izve. Ko si začela peti in si si izbrala pesmi Mile Kačič, mi je dalo to vedeti še več o tem, kako se potikaš po svetu. Če ti je bila blizu tovrstna poezija, ta ženska, ki je bila premalo brana in premalokrat omenjena, se mi je lahko le znova potrdilo to, da sem te

prav začutila. Ne vem, zakaj si tako pozno začela peti. Si tudi prej hotela? K: Pela sem od malega, a sem se potem nekje vmes izgubila. M: Kam si se izgubila? K: Izgubila sem stik z glasom, nekje v srednji šoli in na faksu, leta sploh nisem pela. Pač greš drugam, izgubiš pot. M: Zakaj pa Mila? K: Kar prišla je. Uglasbena poezija me je privlačila že sama po sebi, še v New Yorku med študijem ... Predvsem me je vznemirjalo to, kako poezijo, ki že sama po sebi stoji na belem listu, preliti v muziko, ponesti nekam drugam. Milina zbirka poezije mi je prišla v roke in zazvenela, melodično, ritmično ... M: Komu poješ? K: Različno, težko opredelim, komu. Včasih pesem sama narekuje, komu, včasih si izberem določeno osebo, situacijo, da je interpretacija bolj zares. Če si imela v mislih dvojino, res zveniš najlepše, kadar si zaljubljen, ko čutiš tisto eno osebo. M: Pa si, zaljubljena? K: (Nasmešek in premor.) Podobno je tudi z določenimi kraji. Ko denimo pridem v Sarajevo, se glas odpre, zazveni, postane pretočen, kot da bi se inštrument na novo uglasil. Sarajevo je kraj, kjer se zelo zmehčaš.

M: Dobro, tem ljudem in krajem poješ. Komu pa govoriš? K: Različnim karizmam okoli sebe. (Smeh.) MILINA (IN) KARIZMA K: So Milo Kačič dojemali kot karizmatično? Nisem je poznala. Ko je vstopila v prostor, je verjetno učinkovala tako? M: (Tuhta.) Mislim da. Ne da mislim, prepričana sem o tem. Želel si biti poleg nje, jo poslušati. Tako je tkala stavke, da si samo nemo strmel vanjo, ko je govorila. Pa je težko govorila in pozno je začela govoriti o sebi. Mislim, da je bila ona ena naših velikih karizem. K: Jaz sem jo prepoznala skozi poezijo, blizu mi je to, o čemer govori. Njeno čutenje ljubezni, ki obsega celo paleto čustev, od najtemnejše barve do najbolj vijolične. Karizme najbrž dajo čez vse barve. Niso ves čas v rdečem, vijoličnem, črnem ali zelenem ... M: Karizma bi bila lahko tudi indigo barve – za modrost. Pa je to premalo, preveč izčiščeno. Včasih so lahko samo zelene in je to dovolj.

Goodlife.si 18

BLISKAVICA 1

TOTI NOVI MARIBOR »100 Year City (Maribor)«/ »100-letno mesto (Maribor)« slovenija na 13. beneškem arhitekturnem bienalu benetke (Galerija A+A), do 25. novembra 2012 L

Goodlife.si 18

L Goodlife.si Goodlife.si 18 18

BLISKAVICA 4

KAŽIPOT 1 Univerza v Innsbrucku, Bart Lootsma: News From Now 2 SCI Arc Los Angeles, Hernan Diaz Alonso: Maribor Mutations 3 RMIT University Melbourne, Jose Alfano in Tom Kovač: Transformer

Maribor, stoletje kasneje. Bo stara trta še obrodila, Lent še pel? Na letošnjem arhitekturnem bienalu v Benetkah svoje preroške zamisli o prihodnosti mesta predstavlja več kot tisoč študentov, vodij studiev, arhitektov, svetovalcev in mentorjev, ki so se združili v projekt 100YC (»100 Year City«). Kurator slovenskega paviljona, Tom Kovač, je prvo prisotnost Maribora na največjem svetovnem arhitekturnem festivalu zaznamoval s prepletom 23 ustanov iz 11 držav, ki so izdelale več kot sto projektov. Od strogih grafitastih črt, ki jih najpogosteje povezujemo z arhitekturnimi risbami, do prikazni iz štajerske izdaje Vojne zvezd, tukaj ne gre več samo za gradnjo hiš. Katera od vizij se bo uresničila? Počakajte sto let.

Več na: www.facebook.com/2112Ai.

4 Univerza v Innsbrucku, Patrik Schumacher (Zaha Hadid Architects): City of Knowledge 5 Dessau Institute of Architecture, Matias del Campo: Convoluted Corrosion 6 Univerza v Ljubljani, Peter Gabrijelčič: South Infrastructural Zipper 6

Goodlife.si Goodlife.si 18 18 L

NA NOŽ David Vračko (restavracija Mak) o bučah

BUČKA Z LUČKO Trikrat hura za bučo Za 2 »buči«

Foto: Matjaž Tančič

zrezovanje buč za noč čarovnic je cel žur. Eno sodi k drugemu kot jelka k božiču, zato naj vas ne preseneti, da moj prvi spomin na buče sega do ameriških grozljivk in tistih njihovih piškavih nasmeškov. Sicer sem se z bučnim oljem srečal že zelo zgodaj, v klasični solati, pa tudi v bolj nenavadnih kombinacijah, z zdrobovimi žličniki ali vaniljevim sladoledom. Doma smo jih vlagali in uporabljali za juho in zavitek iz buče.

Zame je buča »uniseks« zelenjava, saj se dobro poda k skoraj vsem – slanim, sladkim, kislim in pekočim – okusom. Da se jo da združiti z ingverjem in limonino travo, ni nič več takega, prilaga se jo lahko tudi tartufom, pomarančni sok se rad druži z njo, s paradižnikom pa sta pravi »dream team«. To, seveda, še ne pomeni, da moramo z njo pretiravati. Buča v večini jedi sploh ne igra glavne vloge, je čisto okej tudi v stranski, le v sladicah, predjedeh in juhah ji pustimo, da zasije. Razen če ste vegetarijanci – za vas je lahko vedno v prvem planu.

Buče se razlikujejo po barvi, strukturi mesa in namenu uporabe. V svoji kuhinji uporabljam vrsto hokaido, malega »patissona«, dolge iz Neaplja pa tudi buče »butternut« in špagetarice. Iz njih delam sok za žele, jih konfitiram, »patissona« polnim, pečem čips, mešam juhe in sorbete ... Mislim, da so ravno buče naredile »haute cuisine«. Brez njih bi bilo ustvarjati bolj težko. Z leti kuhanja v najboljših restavracijah na svetu so me natrenirali na vse letne čase in sezonskost se mi zdi ena od najbolj pomembnih reči. Logično, jeseni mi buče še bolj dišijo! Raznolikost na krožniku je izredno pomembna, priznam pa, da se vsakega letnega časa enako razveselim, ker v »kuhni« zapiha nov veter. Samo grozljivk vidim malo manj.

Goodlife.si 18

MESO: 160 g odojka (hrbet) 5 rezin kraškega pršuta sol poper

minute, dodamo česen, zalijemo s sokom buče in tako dolgo kuhamo, da spominja na omako. Vse skupaj pasiramo.

V tanke rezine pršuta ovijemo hrbet začinjenega odojka in ga v prozorni foliji 15 minut poširamo pri 60 stopinjah.

KANELON IZ BUČE: 1 buča »butternut«

Pire iz buče: 200 g buče hokaido 50 g masla 1 čebula Bučo hokaido olupimo, narežemo na kose in na čebuli ter maslu lepo počasi pražimo, da se zmehča, nato jo pretlačimo. Omaka iz buče in kulena: 300 g buče špagetarice 100 g slavonskega kulna 1 česen Bučo stisnemo skozi sokovnik. Kulen narežemo zelo drobno in ga v kozici počasi pražimo štiri

Bučo olupimo do 3 cm širokih trakov, olupke zavržemo. Trakove z jabolčnim kisom vakuumiramo in pri 80 stopinjah poširamo 15 minut. Kuhane položimo drug na drugega, da dobimo dolžino 9 cm, in polnimo s pirejem iz buče, nato zvijemo. Končna izdelava: Komponente zložimo na krožnik tako, da čim bolj spominjajo na fotografijo na desni strani. (Smeh.)

Goodlife.si 18

metuljček TANDOORI EKSPRES Piše: Mitja Meršol Ilustracija: Zarja Menart

lak. Moj vlak.

»Ne sklanjaj se skozi okno.« Kadar koli teče beseda o vlakih, se spomnim tega opozorila, ki je bilo pred dolgimi desetletji napisano še v srbohrvaščini (Ne naginji se kroz prozor), pač v slogu JDŽ, Jugoslovanskih državnih železnic. In v spominu na vlak mi vedno odzvanja tudi sopihajoč, zamolkel staccato koles vagonov, zategel pisk dimaste lokomotive. Lahko bi celo dejal, da gre za nekakšen nenehen, podzavesten življenjski ritem. Vlak. Moj vlak je bil kamničan. V gimnazijskih letih sem bil »vozač« in vlak me je vsako jutro že pred šesto uro pobral s postaje Rodica (to postajo tik pred Domžalami smo pomagali graditi tudi z mladinsko delovno akcijo) in me potegnil v Ljubljano. Ne samo mene, ampak kup drugih vrstniških vozačev. Na vlaku smo igrali karte, klepetali, delali razne načrte. Vozači smo med sošolci veljali za posebno »neljubljansko« sekto, saj smo vsako jutro prvi »zasedli« šolo (v mojem primeru bežigrajsko gimnazijo) in imeli smo to prednost, da skupaj pregledamo pravilnost domačih nalog (no, malce je bilo kdaj pa kdaj tudi »plonkanja«). Kamničan me je vozil ne samo v Ljubljano, ampak tudi v Kamnik na druženje z dekletom, ki je kasneje postala moja žena. Skratka, vozi me kamničan v spomine. Posebno mesto v spominu imajo tudi vlaki, ki so nas vsako poletje vozili v

počitniško kolonijo v Banjole pri Pulju. Otroci smo se pozno ponoči zbirali v parku pred ljubljansko železniško postajo in se opolnoči vkrcali na vlak, ta pa nas je skozi Istro in križno postajo Kanfanar pripeljal do Pulja. In potem moj prvi mednarodni vlak. Pred malone pol stoletja – na Škotsko, v Edinburg, k prijatelju Murrayju Erskinu. Spoznala sva se med mednarodno delovno akcijo pri gradnji prizidka mladinskega doma v Bohinju. Na skupinskem izletu na Triglav sva bila tudi z Murrayjem in mislim, da je bil prav on eden izmed prvih, če ne edini, ki je na vrh našega očaka prisopihal v izvirnem škotskem kiltu.

V Ljubljani sem si uredil vse potrebno glede vizuma, kupil povratno železniško vozovnico in v vročem avgustovskem poletju sedel na vlak. V torbo sem si pred tem na ljubljanski postaji natrpal nekaj sendvičev in pločevink s sokom. Pot skozi Avstrijo, Nemčijo do belgijskega Ostendeja je bila dolga, a zanimiva. Kot osnovnošolec sem bil sicer dvakrat v Avstriji, ki sem jo seveda doživljal po otroško, a med potjo na Škotsko sem brez »sklanjanja skozi okno« s povsem drugačnimi očmi gledal avstrijske, nemške, belgijske pokrajine in njihov utrip. V Ostendeju me je čakal prestop na trajekt in ta me je popeljal do britanskega Dovra. Od tam pa spet na vlak do londonske postaje Victoria ... V Oxfordu me je veselo sprejel Murray in mi razkazal znamenitosti univerze. In potem sva se odpeljala v Edinburg. Starši so me prijazno sprejeli in če česa nisem znal povedati po angleško, sem lahko dodal kaj po francosko, ker so znali tudi ta jezik. Logistika bivanja ni bila problem, saj sem dobil na voljo lastno sobo s čudovitim pogledom na edinburški grad.

Kamničan me je vozil ne samo v Ljubljano, ampak tudi v Kamnik na druženje z dekletom.

No, Murray me je kmalu po Bohinju povabil, naj pridem na Škotsko. Njegovi starši so imeli v Edinburgu družinsko knjižno založbo in sploh so Erskini znana škotska rodovina s koreninami, ki segajo vse tja do škotske kraljice Mary. Vabilo sem navdušeno sprejel, ne da bi sploh pomislil, kako priti v Edinburg. Bilo je v začetku 60. let. Na letalo niti pomisliti nisem mogel, a ko sem preštel privarčevane dinarčke, sem ugotovil, da bi imel povsem zadosti za – vlak. Z Murrayjem sva se dogovorila za potovalni scenarij. Najprej naj bi se oglasil v Oxfordu, kjer je začel študirati, potem pa bi se odpeljala naprej v Edinburg. »Za žepnino ne skrbi. Pridelala si jo bova, ko bova v Edinburgu,« mi je sporočil.

In prav na gradu sem dobil žepnino, o kateri je že preroško govoril Murray. Bilo je ravno v času slovitega edinburškega kulturnega festivala in Murray se je z organizatorji dogovoril, da bova skrbela za protokol in kazala obiskovalcem, kje naj se posedejo v dvorani. Honorar je bil nekaj funtov na predstavo. Posebna

in neprecenljiva nagrada pa je bila seveda priložnost, da sva zastonj gledala in poslušala vsako predstavo. V spominu mi je najbolj ostal koncert in zgodovinski skupni nastop vrhunskih glasbenikov Mstislava Rostropoviča in Svjatoslava Richterja, ki sta zaigrala vse Beethovnove sonate za čelo in klavir. Vedno se tudi sicer spominjam angleških vlakov s pravimi angleškimi zajtrki. Najlepša so bila potovanja v slikoviti Cornwall in hribovite pokrajine Walesa. Spominski ritem koles vlaka me popelje zlasti v ozko, dvojno dolino južnega Walesa Rhondda Valley, mimo Pontypridda, rojstnega kraja pevca Toma Jonesa, kraja, ki te s svojim zelenilom spodbode, da si zapoješ »green, green grass of home«. Sploh sem po Walesu najraje potoval z lokalnim mini vlakom in z vozovnico, ki je ni bilo treba zamenjati ali dokupiti, čeprav sem na kaki postaji izstopil in se preselil na drug vlak. Z vozovnico za British Pullman kot podaljška simplon-orient ekspres z London-Victorie v letoviški Bath sem hotel za eno izmed najinih okroglih obletnic presenetiti ženo, a je bil vlak na žalost v celoti razprodan. No, kljub temu pa imam o Orient ekspresu v spominu zelo prijetno, mljask, zgodbo. Bilo je v januarskih dneh 2001 v New Delhiju. Na mednarodnem srečanju smo razpravljali o medijih in njihovem vplivu, o novinarskem raziskovalnem poročanju ... ko nas je streslo in nas je pretresla novica o hudem potresu južno od Delhija, v območju Gudžarata. Le štirje od več sto novinarjev smo se odločili, da poletimo v štirimilijonsko mesto Ahmedabad, ki je ležalo v središču potresa. Več sto tisoč porušenih hiš, iz katerih so odnašali mrtve in ranjene, brezciljno tavajoči ljudje, iščoč vodo, hrano ... Z Jannenom in Hannochom, kolegoma z Norveške in iz Izraela, smo si bili edini, da je vse spominjalo na konec sveta. Optimističen sem spet postal, ko sem se vrnil v New Delhi in je k meni pristopil prijateljski kolega Boris (Piki) Bergant. »Zdaj ko si prestal potres, te vabim na Orient ekspres,« mi je dejal. »Orient ekspres? Ga tudi tukaj imajo? Kam pa greva?« sem ga nejeverno pogledal. »Imajo ga, gre ti pa v želodec,« se mi je zasmejal in me povedel v širok atrij, sredi katerega je stalo več vagonov. V njih pa je bila – restavracija. Najbolj nenavaden vlak v mojem življenju. Z izjemno okusnim jedilnikom. Po spominu: trio piščančjih zalogajčkov murg tikka v čilijevi marinadi, šefov krožnik z lososom, rakci tandoori ... Tudi za to – ko kolesa vagonov le mljaskajo – so vlaki na svetu. Čeprav stojijo in se ne premaknejo nikamor.

Goodlife.si 18

nosim ... Silvia, 36 Ljubljana Naj razčistim že takoj na začetku. Sicer občudujem vse čudovite čope na gospodičnah in njihove dolge lase, ampak jaz pravim, da smo dekleta s kratkimi lasmi še bolj posebne sorte. Tako, zdaj pa naprej. Sem lastnica Sisi, tiste barvite trgovinice z lepimi rečmi na Starem trgu, in ljudje so najbolj začudeni, ko ugotovijo, da je moja garderoba daleč od barvitega in ljubkega. Rick Owens, Acne in Yamamoto so tisti moji. Nič kaj barvito, kajne? Čisto med nami, ampak pod Alpami so preveč mahnjeni na barvite stvari. Črno-beli skandinavski dizajn se v tem mestu sploh ne prebavlja. Jaz bi pa tako rada naročila stvari, ki jih vidim v danski reviji Rum. Moji najljubši, mimogrede. Naslednje leto se selim v Amsterdam, ki je poleg Stockholma in New Yorka zame najbolj »oh-in-ah« mesto. Takim priložnostim vedno rečem JA!, tako kot tista pesem »Just Say Yes« najljubšega benda Snow Patrol. No, sem vam rekla, da dekleta s kratko pričesko nismo kar tako. Besedilo in foto: Ekoas

Goodlife.si 18

Zdravo

BIO »GRICKANJE«

1001 CVET

Nič ne bo z načrtovano potjo. Pa tako ste se je veselili. Nekatere novice nam pač neobzirno prekrižajo načrte, uničijo dodelane zamisli in veselo vznemirjenje. Pa kdaj drugič. In drugače. V žepih potovalne torbe pa so se že gnetle majhne radosti, prigrizki, v družbi katerih je pot vedno prijetnejša. Okusnejša, če želite. Običajno slana, ravno prav začinjena ... Udobno se namestite, sezite po prvem in zaprite oči.

ODPORNI MANDLJEVEC Lahko bi rekli, da ob prvem ugrizu rahlo zagreni, ravno prav, da ga prepoznate v množici drugih oreškov, nato pa se začne z nežno sladkobo kotaliti po vaših ustih. Mandelj, tisočletni ponos Sredozemlja, omenjen celo v Svetem pismu. Na skromnih zaplatah zemlje med ostrimi otoškimi skalami kljubuje hladnim valom vetra in vročini, saj bogati sadeži mandljevca zorijo, ko pripeka poletno sonce. Polni so vitalnih snovi, celo idealni za uravnavanje prehranskih pomanjkljivosti in izgubljene energije. Bogati z maščobami in vitaminom E veljajo za enega najmočnejših antioksidantov. Kaj šele vse tiste sladice, posute s praženimi mandeljni ...

In čeprav so šle počitnice po zlu, smo pripotovali vse do dežele tam spodaj, kar je še dlje, kot ste načrtovali, kajne? Hvala, ker ste potovali z nami.

Ekološko pridelane oreške poiščite v prodajalnah VITACARE po vsej državi. Več na: www.vitacare.si.

L'OCCITANOV Žlahtni serum »immortelle«, 30 ml, 55 evrov. Več na: www.loccitane.si.

Srce in ožilje pa menda varuje tudi okrogla in hrustljava avstralska (nekateri raje stavijo na: havajska) delikatesa, ki jo imate spravljeno za posebne priložnosti. Zato tudi za posebne poti. Za takrat, ko potrebujete poseben odmerek energije, ko lakota že terja svoje, a restavracije še ni na vidiku. Olje oreškov makadamije ima podobno sestavo kot olivno, ne vsebuje holesterola in je prava izbira pri dietah. Po njih pa radi sežejo tudi vegetarijanci in z njimi obogatijo svoj jedilnik.

Nedaleč stran je nasad majhnih dreves, na katerih v šopih zorijo belkasta semena. Legenda pravi, da je zaljubljencem, če pod njihovimi krošnjami poslušajo odpiranje zrelih semen, sreča v ljubezni zagotovljena. In ko lupine semen popokajo, se zasveti zelen plod. Seveda, kaj drugega kot – pistacija. Bogatega okusa, izjemno hranljiva, priporočljiva za zbrano mišljenje. In čeprav jo imamo najraje osoljeno, se je z lastnostmi afrodiziaka v svetu proslavila kot iranska znanilka najslajših užitkov življenja.

Z mislijo o nesmrtnosti se je poigravala že vsaka. Kako je čutiti, ko te poboža večnost, vedo le redke ... Morda je sreča, morda prekletstvo, če te objema nesmrtna lepota. Ko bi o svoji božanski izkušnji le znale pripovedovati zlatorumene kraljice Korzike, »immortelle« – suhocvetnice. Cvetlice, ki ne ovenijo, niti ko jih požanjejo. Njihovo eterično olje in izvlečki iz celic cvetov prav čudežno delujejo na kožo, zato jih je L'OCCITANE prelil v celovito kolekcijo negovalnih izdelkov, ki delujejo proti znakom staranja in globinsko gladijo gube. Izjemno visoka koncentracija izvlečkov 1001 cveta mladosti pa je ujeta v steklenički novega Žlahtnega seruma. Ta kot dragoceni eliksir spodbuja tvorbo kolagenskih vlaken, jih ščiti, popravlja in šepeta, da so leta pozabljena.

»MAKADAM« ZA POSEBNE PRILOŽNOSTI

PRISLUHNI SEMENOM

Goodlife.si 18

So vam zdaj v pest zdrsnile pomešane in rahlo popražene semenke buč in sončnic? Resda spominjajo na nedolžno brezskrbnost in srednješolske počitnice, na posedanje v parku, na nogometne tekme in nagajivo »grickanje«, a prihranite jih raje za pot domov, saj so zdaj na vrsti akažu, najbolj zdravi med oreški. Ali ni to najbolj kremast orešek na svetu?! Morda se sliši neobičajno, a indijski orešček je tista bela školjkica, ki bogato masleno napolni naša usta. Poln je beljakovin in vlaknin, vsebuje mononenasičene maščobe in še celo vrsto drugih hranljivih snovi, tako da je priporočljiv predvsem za srčne bolnike, saj uravnava raven holesterola.

Piše: Saša Grobelšek 36

Goodlife.si 18

Igrače Pet jesenskih gadgetov, s katerimi bo Gregor Šket bežal pred zmrzaljo.

JVC Procision DLA-X95R

Tudi dnevna soba je lahko kinodvorana. In to taka najboljša, kjer ni glasnih sogledalcev, ki glodajo kokice. Najboljša stran domače kinodvorane pa je dejstvo, da tam vrtijo filme po vaši lastni izbiri. Potrebujete le dober projektor. JVC je pred kratkim poslal na trg prvovrstnega. Sliši na ime Procision DLA-X95R in ponuja vrhunsko kvaliteto slike, podpira celo 3D-format. (www.jvc.com, v prednaročilu)

Pametna brezžična tehtnica

Ohranjanje telesne teže je bistvo zdravega načina življenja in tudi rednega ukvarjanja s športom. Prav zato je kvalitetna tehtnica sestavni del redne opreme vsakega resnega rekreativca. Tega se zavedajo tudi pri ameriški znamki Withings, kjer so izdelali tehtnico, ki je brezžično povezana z osebnim računalnikom, iphonom, ipadom in ipodom pa tudi z drugimi pametnimi računalniki, ki jih poganja operacijski sistem Android. Tehtnica s pomočjo wifija pošilja podatke omenjenim napravam, katerih zasloni prikazujejo podatke o telesni teži, odstotku mišične mase in maščobe. S pomočjo posebne aplikacije je možna tudi dokaj natančna analiza. Predvsem pa je tako mogoče shraniti in analizirati podatke za do osem uporabnikov, kar je zelo priročno za manjše skupine športnikov ali družine. (www.cekarcek.si, 149 evrov)

Kasetni konverter

Pravijo, da so časi avdiokaset in walkmanov preteklost. Morda. A kljub vsemu imate mnogi še vedno v škatli spravljeno vso tisto glasbo, ki ste jo v sedemdesetih, osemdesetih in devetdesetih posneli na kasetne trakove. Pri ameriškem prodajalcu nenavadnih tehničnih pripomočkov Hammacher Schlemmerju, ki svoje stranke osrečuje že od daljnega leta 1848, so izdelali napravo, ki zapis na kasetnem traku s pomočjo posebne aplikacije konvertira v MP3-format. In potem spet zaživi vsa tista pozabljena glasba. (www.hammacher.com, okoli 62 evrov)

Camelbak Ultra LR Vest

Tekači, ki tečejo na dolge proge, se pogosto soočijo s težavo hidracije. Pravzaprav je najbolj problematično prenašanje pijače. Nositi bidon vode petnajst ali celo dvajset kilometrov je precej nerodno. Zato so pri Camelbaku posebej za tekače izdelali nahrbtnik Ultra LR Vest. Gre za nahrbtnik, ki se odlično oprijema telesa in se med tekom ne premika. Izdelali so tudi poseben trilitrski meh za vodo, ki je nameščen okoli bokov in je tako rekoč nemoteč. Na sprednjem delu pa so še zanke, v katere je možno pritrditi dodaten bidon. Pitje po cevki je tudi med tekom precej enostavnejše kot iz plastenke ali celo plastičnega kozarca. (www.cult-trgovina.si, kmalu)

Goodlife.si 18

Suunto Ambit

Suunto Ambit je zapestni računalnik, kakršnega so si vsestranski športniki od nekdaj želeli. Njegov glavni atribut je zmogljiv GPS, s pomočjo katerega lahko uporabnik določi točke, po katerih bo potekala pot, ter vidi svojo lokacijo na koordinatnem sistemu. Ponaša se tudi z drugimi naprednimi funkcijami, kot so unikatni 3D-kompas, natančni barometrični senzor, termometer in funkcije, ki vas obveščajo o poteku vaše poti in spremembah, ki se okoli vas dogajajo. Monitor srčnega utripa, ki odčitava vrhunce treninga, bo poskrbel, da boste vedno trenirali optimalno glede na svoje zmožnosti, funkcija Recovery time vas bo obvestila, kdaj ste obnovili zaloge energije in ste dovolj spočiti za naslednjo pustolovščino, aplikacija Movescount pa omogoča natančno analizo na računalniku. Suunto Ambit je na voljo v črni in srebrni barvi, obema je mogoče dodati tudi pas za srčni utrip. (Urarna Lečnik, 479,99 evra)

novi BMW serije 3 Touring PROSTORSKI NAČRT Po limuzini je prišla tudi karavanska, prostornejša različica šeste generacije BMW serije 3, nad katero bodo navdušeni predvsem aktivneži z razgibanim življenjskim slogom in tisočerimi potrebami. Piše: Martin Tekše foto: BMW

isalo se je leto 1975, ko so v času svetovne naftne krize v bavarski prestolnici predstavili naslednika legendarnega modela 2002, ki je nosil še delovno oznako E21, po vsem svetu pa ga zdaj poznajo kot serijo 3. Izkazalo se je, da se je rodil paradni konj znamke, njihov najpomembnejši avtomobil, ki so ga doslej izdelali in prodali v dvanajst milijonov primerkih, utemeljitelj razreda športnih limuzin, še vedno najbolje prodajani model tega razreda in hkrati najbolje prodajani premijski avtomobil. Seveda je tudi daleč najuspešnejši »beemve«. Leta 2005 je recimo obsegal kar štirideset odstotkov prodaje münchenskega giganta, ki velja za globalno številko 1 v svetu premijskih vozil. Trojka je za BMW isto kot golf za

Volkswagen ali punto za Fiat. In zato je, vsakič ko se v zvezi s trojko zgodi kar koli, v Münchnu praznik. Pravzaprav je povsem logično, da tradicionalno nastaja v tovarni nedaleč od legendarne upravne stavbe v obliki štirih cilindrov. NEUKALUPLJENI KALUP Lansko jesen je na ceste zapeljala že šesta generacija trojke. Tokrat prihaja njena karavanska različica, ki je v primerjavi s predhodnico, pa tudi s konkurenco, precej bogatejša, prostornejša, udobnejša, zmogljivejša ... Trojka ni navaden karavan, saj združuje dinamično zmogljivost, eleganco in raznovrstnost v dovršeno dimenzioniranem celotnem paketu. Harmonične dimenzije zagotavljajo, da avtomobil z vseh zornih kotov deluje, kot da je izdelan iz enega kalupa, in dokazuje, da se impresivna praktičnost in dinamična oblika ne izključujeta nujno. Razpotegnjena silhueta z mehko usločeno linijo strehe, stranskimi okni, ki se raztezajo daleč proti zadnjemu delu vozila, ter močnim zadkom skupaj ustvarja prepoznaven značaj.

Ata na morju

Z i-napravami biva: Grongl Mrangl, twitter.com/grongl

To je avtomobil za aktivneže z bujno domišljijo. Pravzaprav se lahko z njim pojaviš kjer koli in zapustiš odličen vtis. Lahko si gospod, športnik, umetnik,

boem – trojka je skupni imenovalec. Voziš ga lahko, če greš z zavezano kravato na poslovni sestanek. Lahko se v večerni toaleti pripelješ v gledališče, opero ali filharmonijo. Celo violončelo ali kontrabas lahko pelješ na izlet. Brez težav se z njim odpraviš na šport. V prtljažniku je več kot dovolj prostora za golf opremo, za gorsko kolo in smuči. PRAKTIČNA TROJKA Možne nadgradnje, kot so prilagodljiv sistem pritrjevanja s prilagodljivimi vtičnimi elementi za tla prtljažnega prostora, funkcija prostoročnega odpiranja pokrova prtljažnika in elektronsko premična vlečna kljuka, še dodatno povečajo udobje med dolgimi vožnjami in olajšajo prevažanje opreme. Poleg izjemne praktičnosti in raznovrstnosti novega BMW serije 3 Touring prav tako krasi povečano udobje, ki ga zagotavljajo različni paketi opreme Sport Line, Luxury Line in Modern Line. Ob vsem tem pa ohranja BMW-jevo bistvo, se pravi užitek v vožnji. Novi karavan je tehnološki biser, ki se odlično znajde v mestu, hkrati pa mu tudi dirkaški podvigi na avtocesti ali na razgibani podeželski cesti niso tuji.

Novega prostornega predstavnika serije 3 Touring lahko domov odpeljete od 38.200 evrov. Več na: www.bmw.si. Obvezno zavarovanje pri zavarovalnici Generali že od 167 evrov. Več na: www.generali.si.

Atov iTV

Z i-napravami biva: Grongl Mrangl, twitter.com/grongl

Ilustracija: Nika Jamnik

Gronglovi so tiste vrste snobi, ki se znancem na zabavah hvalijo s TV-abstinenco. Nič več. Slavnostno proslavitev pete obletnice neposedovanja TV-aparata je prekrižalo Juniorjevo rojstvo, ki je kmalu terjalo mehke droge na velikem formatu. Po nakupu aparata je Ata v krizi identitete izbral manjše zlo: prestopil je med »cordcutterje«, ki medijske potrebe izpolnjujejo brez kabelske naročnine. Ker med snobovske poteze Gronglovih sodi tudi ignoriranje vseh športnih dogodkov od olimpijskih iger naprej, je bil podvig z nekaj triki (in aplikacijami, kakopak) celo izvedljiv. Zdaj se pri Gronglovih gleda, kar se hoče, kadar se hoče – in to brez nadležnih oglasov.

STROJNA OPREMA

GLASBA

Apple TV

Spotify

Kljub temu da jo Apple še vedno Ata iz velikanskega kataloga ljubkovalno kliče »naš hobi«, se črna sestavlja svoje zbirke ali preskuša škatlica prodaja v milijonih. Na njej potrpljenje s storitvijo »radio«, ki so dostopne vsebine iz iTunesove na podlagi izbranega albuma ali trgovine, poganja še nekaj drugih izvajalca predlaga sorodne skladbe medijskih aplikacij, Ata pa prek nje drugih izvajalcev. Za deset evrov pretežno zrcali vsebine z ipada. Zanjo mesečno lahko izbrano glasbo je v Apple Storu odrinil 99 evrov. prenaša naokrog na svojem iphonu.

NAROČNINE Unblock-us.com

Evropa je z digitalnimi storitvami približno tako dobro preskrbljena kot Etiopija z vodo, godrnja Ata, ko celo stanovanje virtualno preseli v Ameriko. Unblock US to uredi do uporabnika najprijazneje za pet dolarjev na mesec.

VEVO

Ata od žive televizije še najbolj pogreša MTV iz tistih časov, ko je bil to en kanal in je še vrtel glasbo. Ta zbirka glasbenih videov v HD-kvaliteti je v App Storu temu še najboljši približek. Žalosti ga le to, da večina ponudbe ne ustreza njegovemu snobovskemu okusu, zato mora z Juniorjem (kadar sta sama doma in so zastori spuščeni) poplesavati na J-Lo. Brezplačno.

VIDEO

Netflix

Ata v neskončni knjižnici izbrska kako nadaljevanko in potem ne odneha, dokler ne mine zadnja sezona. Leta življenj fiktivnih likov se pred njegovimi očmi odvrtijo v nekaj tednih. Mama izbira umetniške filme, Juniorju pa je Netflix pomembnejši od youtuba. Za naročnino je potrebna ameriška kreditna kartica, stane pa osem dolarjev mesečno.

Voyo in RTVSLO

Gronglovi običajno pogledajo večerna poročila med zajtrkom. Junior ima na Voyu rezervno zalogo risank, Ata se prek RTVSLO včasih mazohistično priklopi na kako zasedanje državnega zbora. Naročnina na Voyo stane pet evrov mesečno, za Ata je mir pred TV-oglasi vreden vsakega centa.

BBC, ABC, NBC

Ameriške in angleške televizijske postaje imajo odlične aplikacije, na katerih objavljajo svojo produkcijo. Seniorja tukaj sproti spremljata novejše nadaljevanke, dokumentarce in poročila, Junior pa Backa Jona in druge angleške risanke. Brezplačno.

Goodlife.si 18

Pobeg

Rusko hladna transsibirska železnica

Nič. In vse. »Kumče,« bo završalo vzdolž vagona, ko bodo ruski bratje enkrat dojeli, da bi morali to jugoslovansko besedo Slovenci verjetno še prepoznati. Brkatež bo palec zaradi pretiranega ogrevanja iztegoval napol gol, oblečen le v spodnjice – tiste prevečkrat oprane, bele, socialistične »gate«, ki jih je v pasu že davno razrahljal čas. Zunaj bo 35 stopinj pod ničlo, odprtine okoli vrat ne bodo tesnile, na šipah bo poganjalo ivje, vi pa se boste lahko samo še uščipnili. Ste se decembra, sredi hude zime, res prostovoljno znašli v Sibiriji? In za to nekomu še pošteno plačali? Na ruski strani transsibirske železnice, tretji najdaljši neprekinjeni železniški poti na svetu, se lahko pripeti marsikaj, le da vam ne zmanjka vodke.

Piše: Robert Krim Foto: Matjaž Rušt Goodlife.si 18

imske dogodivščine, še posebno tiste, ki morajo za dramatični poudarek spominjati na pravljično Narnijo, je najbolje začeti načrtovati pozno poleti. Po možnosti na barki, sredi Jadrana, kjer te greje še ponoči. Takrat se zdi vsaka ideja, celo misel na silvestrovanje v Sibiriji, dobra. Kaj bi lahko preseglo odštevanje od 10 v neposredni bližini Mongolije? Pred očmi se rišejo romantični prizori iz romanov Dostojevskega, lesene babuške, toplina krznenih plaščev in Ana Karenina, ki v podobi igralke Keire Knightley iz aktualne filmske uspešnice pleše naokoli v večplastnih krilih. Zdaj vzemite vso to romantiko, zaprite jo v potovalni kovček, prav nepredušno, in nemudoma vrzite čez krov. Ker je ne bo – vsaj na transsibirski železnici ne. To ni orient ekspres in v usnje oblečenem spalniku se neke noči ne bo zgodil nepričakovan umor. No, morda se bo, a ne boste potrebovali ravno Agathe Christie, da bi pogruntali, kaj se je zgodilo. Sveta trojica preživetja v vagonih transsibirske železnice so sicer salo, kumarice in vodka. Če se pred občasnimi sestopi z vlaka zaposliš z grizljanjem čiste strjene živalske masti, pogoltneš nekaj kolutov surove

kumarice in vse skupaj zaliješ z alkoholnim pripravkom, boš povečini preživel. Sicer se vidimo v naslednji vojni. 9258 SIBIRSKIH KILOMETROV

Ural. Sicer vas za dobrih 300 evrov v eno smer v drugem razredu čakajo spalniki ali še cenejši štirisedežni kupeji. Do jedilnega vagona korake usmerjajo pogradi na hodnikih, v katere se lahko zaletavate, kolikor vas je volja, če le niste Anglež ali Američan.

To ni orient ekspres in v usnje oblečenem spalniku se neke noči ne bo zgodil nepričakovan umor. No, morda se bo, a ne boste potrebovali ravno Agathe Christie, da bi pogruntali, kaj se je zgodilo.

Vsak drugi dan se z zasnežene moskovske postaje Jaroslavski na sedem dni dolgo romanje skozi prav toliko časovnih pasov poda veriga vagonov pod skupnim imperialnim imenom Rossiya. V tem kratkem času bodo opravili zavidljivo, 9258 kilometrov dolgo romanje. Če vam denarnica omogoča trohico aristokratskega »blišča«, se lahko pred trumami delavcev za enkrat dražjo vozovnico umaknete v prvi razred in se odpoveste občutju pristnega sibirskega potovanja skozi

Rusko odisejado je na papirju mogoče opraviti v enem dolgem, nepretrganem puhanju po tirih, a je dobro, če jo vmes prekinete in vozovnice kupujete kar po etapah. Tako lahko do Vladivostoka, kjer se uradni del poti konča, prek Kazana, Jekaterinburga, Omska, Novosibirskega, Krasnojarska, Irkutska, Ulan Udeja in mesta Čita tavate tudi več mesecev.

Če se do cilja podate v ravni črti, boste zamudili trume mladih Rusov, ki se negotovi odpravljajo v vojsko, saj se iz nje zelo verjetno ne bodo vrnili v enem kosu, cirkuške skupine, po katerih so tako zelo znani, ali raziskovanje vasic, ki nosijo

1 (zgoraj) Mestni tramvaj v mestu Iževsk, v katerem se nihče nikoli ne ustavi, saj naj bi bilo preveč dolgočasno, vendar je prav tam največja tovarna pušk kalašnikovk v Rusiji. 2 (desno) Ladja v popravilu na bregu Bajkalskega jezera. 3 (skrajno desno) in 4 (na drugi strani) Fantje so pred odhodom v vojsko večinoma močno zaskrbljeni, saj se jih veliko nikoli ne vrne ali se po »dedovščini«, krutih iniciacijskih obredih, vrnejo poškodovani.

Goodlife.si 18

oznako »najbolj onesnaženih na svetu«, pa so pristnejši od katerega koli turistično bolj obleganega mesta. Mimo Bajkalskega jezera se je priporočljivo voziti podnevi, saj so zimski prizori osupljivi. Jezero, ki pred tabo zamrzne 25 metrov v globino, je eno od nerazglašenih svetovnih čudes.

razširili in končno združili v omrežje, ki danes vijuga vse do japonskega Tokia, v Peking, Singapur, Bangkok, Tibet ali Hongkong.

Notranje ruske povezave se je marca 1890, ko se je na obzorju že risala možnost prijaznejšega poletja, prvi domislil car Nikolaj II., ki se je po obisku Japonske mudil v Vladivostoku. Takrat se mu je posvetilo, da bi bilo to za lažje obvladovanje države verjetno praktično, strateško pa celo pametno. Carjev vlak so za potrebe njegovih poti zasnovali v Sankt Peterburgu, železnico pa gradili med letoma 1891 in 1916.

Pozimi do naftnih ploščadi, na katerih delajo, z vlakom največkrat tavajo delavci. Ker vam bi turistični vodniki svetovali, da se na pot podajte izključno med aprilom in septembrom, boste decembra zelo verjetno eni redkih tujcev na krovu. Če vas napade katera od domobransko razpoloženih skupin ruskih mož, se ne dajte. Slovensko poreklo morda ne pride prav zelo pogosto, a jih bo pravilna izgovarjava besede »Slovenija« nemudoma razorožila. Nič več hude jeze, odslej boste pivski kolegi. Vodka, ki bi jo pričakovali kot edino veljavno valuto na vlaku, je uradno prepovedana.

Sprva je tekla le v eno smer, kar je pomenilo pravo logistično nočno moro, dokler je niso

Čeprav se jo da pretihotapiti na krov, jo je treba skrivati pred uslužbenci vlaka. Kadar zmanjka

RAZREDČENI ČISTI ALKOHOL

Goodlife.si 18

Edino, kar lahko takrat slišiš na vlaku, je piš vetra, ki se upira ob lokomotivo, ne Silvestrski poljub Alfija Nipiča.

rubljev in je vodka predraga, se v družbi pije čisti alkohol, razredčen le z vodo. Previdno, hitro bo stopil v glavo, med drugim pa zna prinesti tudi halucinogenost. Kako trajne bodo »poškodbe«, je vprašanje časa – kot vse drugo na transsibirski železnici. KO PRIDE POLNOČ ... Morda vam misel na silvestrski večer v objemu transsibirske železnice diši po avanturi? Pomislite znova. Vagoni so takrat surrealistično prazni. Praznovanje novega leta je eden nosilnih stebrov ruske kulture, zato ga najraje dočakajo v družinskem okolju. Edino, kar lahko takrat slišiš na vlaku, je piš vetra, ki se upira ob lokomotivo, ne Silvestrski poljub Alfija Nipiča. Ker tako pogosto menjaš časovne pasove, novo leto tudi zlahka zamudiš. Optimistični med vami bodo sklenili, da lahko s kozarcem česa močnejšega tako nazdraviš kar dvakrat ali trikrat, pesimisti obupovali, ker da je tako izgubljen ves čar. Izkušnja transsibirske železnice zna od blizu hitro spomniti na počasno trganje obliža s kože. To je del njenega šarma in jo druži s krvavo zgodovino »mame Rusije«. Naj vas abstraktna cirilica in trde življenjske razmere

ne odvrnejo od tega, da bi varne alpske vasice to zimo zamenjali za razhudeno Sibirijo. Šele na drugi strani boste spoznali, ali zares sodite med potovalne junake, ki hrepenijo po neznanem, neraziskanem, neprijaznem in nepokvarjenem. Po ničemer. In hkrati vsem.

Načrtovanje potovanja s transsibirsko železnico naj se, kot vsako drugo dolgo potovanje z vlakom, začne na blogu »Mož v sedežu 61«. Več na: www.seat61.com. Če se ga odločite preskočiti, lahko vozovnice v angleščini poiščete in rezervirate s pomočjo portala »Prava Rusija«. Več na: www.realrussia.co.uk. Poznavalci ruske cirilice si lahko brez provizije isto uredijo na spletnem naslovu www.rzd.ru. Zavarovalnica Generali vas med enomesečnim tavanjem po Sibiriji zavaruje od 27,49 evra. Odslej lahko turistična zavarovanja Generali Expresso poiščete tudi v izbranih trgovinah Tuš. Več na: www.generali.si.

Slovenijo poznam kot lasten žep ... s pomočjo

Velikega atlasa Slovenije

Vse materialne avtorske pravice so last Mladinske knjige.

Izide oktobra 2012

PRVIČ • véliki atlas – več kot 600 strani velikega formata (21 x 30 cm) • z veliko ekipo priznanih strokovnjakov

RANIT

• s QR-kodami, ki vodijo do dodatnih spletnih vsebin

bolič na.

je sim

DNAROČ

Slika

20 € RE

RIH

• z vrhunskimi fotografijami slovenskih fotografov po izboru Arneja Hodaliča

! O N Č A EZPL

Medijski pokrovitelj:

Informacije in naročilo:

v knjigarnah

• 218 topografskih zemljevidov • 65 mestnih načrtov • 45 tematskih kart

Za več informacij poskenirajte QR-kodo.

www.mladinska.com/veliki_atlas_slovenije

080 12 05

pri zastopnikih

PROSIMO, ODREŽITE

DA, želim izkoristiti ugodno prednaročilo in prihraniti 20,10 €.

Naročam Veliki atlas Slovenije po ceni 18,30 € x 6 (ali 109,80 €). V prednaročilu prihranim 20,10 € (cena po izidu: 129,90 €).

Ob naročilu prejmem brezplačen daljnogled.

NAROČILNICA 12078

Prosimo, izberite način plačila: s položnico v enem obroku

s položnicami v ___________ (2–6) obrokih (prosimo, vpišite št. obrokov)

V primeru več obrokov obvezno vpišite davčno št.: Prosimo, vpišite podatke polnoletne osebe (*obvezno izpolnite) *Ime in priimek: *Naslov: *Poštna št.: Datum rojstva: *Datum naročila:

*Pošta: Telefon/GSM: *Podpis:

E-pošta:

S podpisom potrjujete, da ste seznanjeni s splošnimi pogoji poslovanja. Ponudba velja do 30. 9. 2012

Knjigo in darilo boste prejeli po pošti v 10 dneh od izida. Vaša soudeležba pri pošiljanju znaša 4,39 €.

SPLOŠNI POGOJI POSLOVANJA: S podpisom na naročilnici potrjujete, da ste seznanjeni s celotnim besedilom prodajno-plačilnih pogojev, ki so natisnjeni na naročilnici, in da ste bili nanje ob nakupu izrecno opozorjeni. S podpisom tudi dovoljujete, da Mladinska knjiga Založba, d. d., Mladinska knjiga Trgovina d. o. o., in Cankarjeva založba – Založništvo, d. o. o., z namenom izpolnjevanja ali uveljavljanja pravic iz pogodbenega razmerja in neposrednega trženja vzpostavijo, vzdržujejo in upravljajo evidenco z vašimi osebnimi podatki za neomejeno časovno obdobje ter posredujejo podatke za te namene druga drugi. Vse navedene družbe zagotavljajo varstvo osebnih podatkov po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Kadar koli lahko pisno ali po telefonu zahtevate, da v 15 dneh trajno ali začasno prenehamo uporabljati vaše osebne podatke za namen neposrednega trženja ter vas o tem v nadaljnjih 5 dneh obvestimo na naše stroške. Pravico imate obvestiti Založbo, da odstopate od pogodbe v 14 dneh od prejema blaga na naslov Mladinska knjiga Založba, d.d., Slovenska 29, 1000 Ljubljana. Tej pravici se ne morete vnaprej odpovedati. Sporočilo je pravočasno, če je pošiljka oddana v roku. Prejeto blago morate nepoškodovano in v nespremenjeni količini vrniti na naslov Mladinska knjiga Založba, d.d., Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana Črnuče, v 14 dneh od dne, ko ste obvestili Založbo o odstopu od pogodbe. Vrnitev prejetega blaga v roku za odstop od pogodbe se šteje za sporočilo o odstopu od pogodbe. Pridržujemo si pravico, da izjemoma delno odstopimo od izvedbe naročila v primerih, če naročenih knjig ni več na zalogi, če ugotovimo povečano plačilno rizičnost kupca ali če naročilnica ni bila izpolnjena v skladu s splošnimi pogoji. V vseh takih in podobnih primerih vas bomo o morebitnem našem odstopu od pogodbe takoj obvestili po e-pošti oz. telefonu. Za naročila izdelkov v prednaročilu velja prednaročniška cena do datuma, navedenega v prednaročniških pogojih, po tem datumu pa velja za vse kupce običajna cena. Pri obročnem plačevanju kupnine Založba kupcu ne zaračuna obresti, stroškov kreditiranja ali zavarovanja plačila. Kupec ima pravico kadar koli pred zapadlostjo posameznih obrokov poravnati celotno kupnino brez dodatnih stroškov. V primeru, da se odločite za plačilo na obroke, vpišite davčno številko. Če boste zamudili s plačilom najmanj dveh zaporednih obrokov, zapade celotna preostala kupnina v takojšnje plačilo ter jo bomo sodno izterjali z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pred tem pa vam pustili petnajstdnevni rok za poravnavo obveznosti. Sklenjena pogodba je shranjena v Službi oskrbe kupcev Založbe Mladinska knjiga, d. d., Slovenska 29, Ljubljana. Družba je vpisana v register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod številko 1/02643/00. Osnovni kapital znaša 5.141.149,22 EUR. Cene izdelkov in poštnine so v evrih (€ ali EUR) z DDV.

Poštnina plačana. Pog. št. 30/1/S.

Mladinska knjiga založba, d. d. Direktno trženje Slovenska 29 1536 Ljubljana

Dobro mesto Rim sem prvič spoznavala … … pri osemnajstih. Starši so me vprašali, kaj si želim za rojstni dan, nakit ali potovanje v Rim za vso družino, in odločila sem se za slednje.

Že njeno ime zveni filmsko, zato si je ni težko zamisliti, kako kot Audrey Hepburn v Rimskih počitnicah po večnem mestu drvi na repu kakšne vespe. Lara Ham je direktorica Quintessentially Adriatic, vzhodnoevropskega podaljška ene najbolj znanih skupin svetovalcev najpremožnejšim. Čeprav zna izpolniti še tako neuresničljive želje, ji našemljenih gladiatorjev na vsakem koraku še ni uspelo odpraviti.

Zdaj tja potujem ... ... vsaj štirikrat letno, nazadnje sva ga z možem obiskala konec junija. V Rim sva začela potovati poslovno, ko so začeli prihajati prvi italijanski klienti. V večno mesto letim ... ... vedno z Alitalio iz Trsta ali Benetk, saj živimo v Portorožu. (Alitalia, www.alitalia.com) Nikoli ne menjam ... ... hotela. Vsakič rezerviram hotel Raphael iz verige Relaix et Chateaux. Leži le korak stran od Panteona in bazilike sv. Petra in je kot mali muzej, tih in miren, s prelepimi kipi, slikami in zbirko Picassove keramike ter majevske umetnosti. Sobe v zgornjem delu je opremil ameriški arhitekt Richard Meier. Ko se sprehajaš mimo njega, ga sploh ne opaziš, saj je fasada porasla z bršljanom. Ima pa dva skrita bisera: teraso Bramante na vrhu strehe in restavracijo Santa Lucia, v kateri so snemali Julio Roberts v filmu Jej, moli, ljubi, ko jo italijanski prijatelj uči jesti špagete in uživati ob tem. (Hotel Raphael, Largo Febo, 2 Piazza Navona, (06) 682 831, www.hotelraphael.it) Pot iz hotela me vodi … ... mimo Panteona do Via Carducci. Na poti si ogledujem izložbe italijanskih modnih oblikovalcev, opazujem ljudi, poslušam mehko italijansko čebljanje, kar je med napornimi dnevi ena sama sprostitev. Desno od hotela leži tudi najznamenitejše središče antikvitet v Rimu, ulica antikvariatov, ki so pomešani s krojaškimi delavnicami in umetniškimi ateljeji. (Via dei Coronari, središče aktikvitet)

Zavarovalnica Generali vas med skokom v Rim za konec tedna turistično zavaruje od pet evrov. Več na: www.generali.si.

Rim

Lare Ham Foto: Romeo Ibriševič in Shutterstock

Po mestu najraje ... ... hodim peš. Sestanki naju običajno vodijo mimo parlamenta in vladne palače, Fontane di Trevi ter vse do Španskih stopnic. Od vseh turističnih znamenitosti imam še najraje ... ... Španske stopnice. Biti v Rimu v času predstavitve pomladno-poletnih ali jesensko-zimskih kolekcij, ko se vsaj ena modna revija dogaja prav tam, je posebno doživetje. (Prada, Via Condotti 88-90, (06) 679 0897, www.prada.com) Vas zlakotijo »michelinke«? Obšla sva že mnogo restavracij z Michelinovimi zvezdicami, denimo La Rosetto ali eno najelegantnejših italijanskih restavracij La Pergolo, vendar je najina najljubša še vedno Da Fortunato. Že leta je zbirališče svetovnih popotnikov, umetnikov, ustvarjalcev, filmskih zvezd in politikov. Vedno z veseljem pogledam tudi fotografijo nekdanjega slovenskega predsednika Milana Kučana. (Ristorante Da Fortunato, Via del Pantheon 55, (06) 679 2788, www.ristorantefortunato.it)

Goodlife.si 18

V Da Fortunatu me premami … … tisto, kar kuhar zjutraj izbrska na tržnici in potem ponudi za kosilo. Enkrat so to špageti z artičokami, drugič z rdečim treviškim radičem, naslednjič je mocarela buffalo ali pašta z »grancipori« ... Če bi morala pobegniti iz mesta za en dan ... … bi se zapeljala do kraja Fuggi, čisto blizu Rima, kjer v parku počiva grand hotel Palazzo della Fonte. Zelo malo ljudi ve, da tam že nekaj let zapored poteka ena največjih marketinških konferenc na svetu, ki jo družno organizirajo CNN, Fortune in Time. (Grand Hotel Palazzo della Fonte, Largo Febo, Via dei Villini 7, 03014 Fiuggi, (07) 755 081, www.palazzodellafonte.com) V Rimu bi zlahka živela ... … kot še v Barceloni ali Madridu. Privlačijo me mesta z dobro kulinarično ponudbo, vini in kavo, mesta, kjer lahko kar obsediš in opazuješ mimoidoče. Kot bi rekli Italijani – »dolce far niente«. (Antico Caffè Greco, Via Condotti 86, (06) 679 1700, www.anticocaffegreco.eu)

BODI MINI

ZA 277 € NA MESEC, KO DENAR NI VEČ VPRAŠANJE … … VAS ČAKA * LE ŠE POPOLNI UŽITEK. BREZ POLOGA. Kompasovi svetovalci so vam na voljo

Oglaševalec je BMW Vertriebs GmbH - Podružnica Ljubljana.

01 2344 140

OAZA NA ORIENTU all inclusive za samo 6 x 99 €

Popoln oddih v modernem naselju Madinat Makadi ob Rdečem morju si lahko privoščite že za neverjetnih 594 € (6 x 99 €). Ponudba velja le za prijave do konca oktobra 2012 in odhode v decembru 2012 ter januarju 2013*. Za omenjene termine je število prostih mest po tako ugodnih pogojih omejeno in tako ugodne pogoje lahko zagotovimo le najhitrejšim. * Ponudba ne velja za božične€ in novoletne odhode.. MINI ONE ŽE ZA NORIH 13.999 - S STORITVAMI TELEKOMA SLOVENIJE.

Zagotovite si kupon za ugodnejši MINI, tako da podaljšate naročniško razmerje ali odigrate igro na enem izmed Hotel MAKADI CLUB OASIS 4<, Hurgada prodajnih mest Telekoma Slovenije. VečIBEROTEL o tem preberite na www.MINI.si ali www.telekom.si.

Hotel se nahaja v prelepem zalivu Makadi in predstavlja pravo oazo tako za družine kot pare. Je del priznane hotelske verige Iberotel, kjer poskrbijo za popolno ugodje prav vsakega gosta. Poleg kopanja, potapljanja in izletov, si boste lahko privoščili tudi uživanje v atraktivnem zabaviščno vodnem parku, ki se nahaja v bližini hotela. *Vozilo MINI One (72 kW/98 KM, izpust CO2 127 g/km, kombinirana poraba 5,4 l/100 km, s specificirano dodatno opremo, v dveh barvah) je možno ob predložitvi kupona, ki ni prenosljiv, plačati v obliki finančnega lizinga ponudnika BMW Financial Services že za 277 EUR/mesec. Primer informativnega izračuna ponudnika velja za trajanje 60 mesecev: na financirani znesek vozila 13.999 EUR, brez pologa. Ponudba je informativna in neobvezujoča, izdelana na dan 15. 3. 2012 z variabilno obrestno mero. EOM je 7,18 % in se lahko spremeni, če se spremeni kateri od elementov izračuna (obrestna mera na mednarodnem trgu – EURIBOR, stroški refinanciranja, polog, stroški zavarovanja posla ali datum zapadlosti obrokov). Ekskluzivna ponudnika BMW Financial Services v Sloveniji sta Hypo Leasing, d. o. o. in Hypo Alpe Adria Bank, d. d. Ponudba velja za vse Telekomove naročnike, ki v eni od Telekomovih prodajnih akcij podaljšajo naročniško razmerje za najmanj 12 mesecev s sklenitvijo aneksa k naročniški pogodbi za nakup naprave v skladu s prodajnimi pogoji za nakup teh naprav. Prodajne akcije Telekoma Slovenije so na voljo na www.mobitel.si, www.telekom.si, www.siol.net. Več informacij dobite na 041 700 700, 080 8000 ali na prodajnih mestih Telekoma Slovenije. Akcijski kupon se lahko pridobi tudi brez sklenitve naročniškega razmerja/nakupa naprave z igranjem igre na predstavitveni napravi ali SiOL BOX-u na prodajnih mestih Telekoma Slovenije. Akcija traja od 23. 4. 2012 do preklica oz. do odprodaje zalog. Kupon, ki ni prenosljiv, pridobite na prodajnih mestih Telekoma Slovenije, vozilo pa naročite pri prodajalcih vozil MINI. Oglaševalec in ponudnik naprav in kuponov je Telekom Slovenije, d. d., oglaševalec in ponudnik vozil pa BMW Vertriebs GmbH - Podružnica Ljubljana. Družbi si pridržujeta pravico do spremembe cen in pogojev. Cene so v EUR in vključujejo DDV. Slike so simbolične. Več informacij o akciji je na voljo na www.telekom.si ali www.MINI.si, na prodajnih mestih Telekoma Slovenije, Telekomovem Centru za pomoč uporabnikom na 041 700 700, 080 8000 ali pri pooblaščenih trgovcih z vozili MINI. To so: A-Cosmos, d. d., Celovška cesta 182, 1000 Ljubljana, Avto Select Koper, d. o. o., Vojkovo nabrežje 32, 6000 Koper in Selmar Maribor, d. o. o., Ptujska cesta 83, 2000 Maribor.

Cena na osebo: 7 dni z all inclusive ponudbo za samo 6 x 99 € (594 €) Odhodi: 1., 8., 15.12.2012 in 5., 12., 19., 26.1.2013

Cena na osebo vključuje: 7 nočitev v dvoposteljni sobi, storitev all inclusive, letalo, prevoz do hotela in nazaj, slovenski predstavnik. Popust za otroke: otrok 2-12 let na dodatnem ležišču pavšalna cena od 369 €.

Kombinirana poraba goriva vozila MINI One: 5,4 l/100 km. Emisije CO2: 127 g/km. www.kompas.si • Pokličite telefonsko številko 01 2344 140

ADIJO, OČALA! Od prvega raziskovanja problemov z vidom, ki se ga je v 16. stoletju lotil vsestranski Leonardo da Vinci, do današnje najbolj napredne tehnologije Wavefront, ki zagotavlja najvišjo stopnjo natančnosti in varnosti pri laserski odpravi dioptrije, je preteklo polnih 500 let. In če so bile prve operacije za odpravo dioptrije na očesu narejene v 20. stoletju, ko jih je Barraquer izvajal še s kirurškim posegom, je v 80. letih nož končno zamenjal laser. Pionir, ki je laser Excimer prvi preizkusil v praksi, je bil Theo Sailer leta 1985 v Nemčiji.

d takrat do danes je s pomočjo laserske tehnologije trajno spregledalo več kot 40 milijonov ljudi po vsem svetu, v skoraj 30 letih pa je močno napredovala tudi tehnologija. Ta, seveda ob predpostavki, da jo uporabljajo visoko usposobljeni zdravniki, danes omogoča popoln vid kar 98 odstotkom ljudem, ki se odločijo zanjo. Ledino na tem področju so že pred 10 leti orali tudi v centru za očesno kirurgijo Morela okulisti, v katerem danes opravijo približno 1500 očesnih operacij na leto.

Strahovi so odveč

Goodlife.si 18

Kljub dobrim rezultatom laserskih posegov in zadovoljstvu tistih, ki so po operaciji očala in kontaktne leče za zmeraj vrgli v koš, veliko ljudi pred odločitvijo za trajno odpravo dioptrije še vedno obhajajo strahovi, ki so s strokovnega vidika popolnoma neupravičeni. Večinoma jih skrbijo morebitni zapleti pri operaciji, izguba pa vida, neuspešnost posega, največkrat 46

oglasno sporočilo

Izkoristite akcijski,

se bojijo kar samega laserja. Prepričani so namreč, da jih bo ta prežarčil tako, kot se to dogaja v znanstvenofantastičnih filmih. V resnici laser, ki se ga uporablja za odpravo dioptrije, proizvaja hladen žarek, postopek pa je kratek in popolnoma neboleč. Tveganje za nepredvidene zaplete je minimalno in obvladljivo, zagotovo pa pri posegu ne boste oslepeli ali si poslabšali vida, tudi če boste med postopkom nehote kihnili ali zakašljali. Neprijetni posledici, ki se lahko zgodita po operaciji, sta bleščanje in suhost oči, ki se odpravlja s kapljicami. Vendar se zgodita redko in običajno mineta v nekaj dneh.

Najprej temeljit pregled oči Seveda, če hočemo, da bo poseg uspešen, moramo najprej ugotoviti, ali je človek za operacijo sploh primeren. Zanjo je namreč treba izpolnjevati nekatere osnovne pogoje, kot so, da imamo zdrave oči, torej oči brez bolezenskih znakov, vsaj nekaj let stabilno očesno dioptrijo, dovolj debelo roženico ipd., končna odločitev za operativno korekcijo očesne dioptrije pa zahteva še podrobne očesne preiskave. Te v centru Morela okulisti jemljejo zelo resno in po njihovih izkušnjah je med ljudmi, ki pridejo na prvi pregled, za operacijo primerna približno polovica. Zanje so potem pripravljeni prevzeti doživljenjsko odgovornost za stabilnost rezultatov posega. Zdravnikom in tehnologiji, ki jo uporabljajo, namreč povsem zaupajo.

-odstotni popust 35 na lasersko odpravo dioptrije

Izšla je posebna izdaja revije VID. Brezplačno jo lahko naročite na e-naslovu: info@morelaokulisti.si.

z metodo LASEK!

Več informacij o trenutnih popustih in ugodnostih najdete na spletni strani www.morelaokulisti.si. Všečkajte Facebookovo stran Morela okulisti in preberite, kaj o odpravi dioptrije menijo pacienti, ki so poseg že prestali.

Konec v 15 minutah Laserska korekcija očesne dioptrije je poseg, ki se izvede ambulantno, s pomočjo lokalnega anestetika, s katerim omrtvijo površino roženice, in traja približno 15 minut. Obstaja več operativnih tehnik, ki se med seboj razlikujejo glede na kirurški način priprave površine roženice, najpogosteje uporabljeni sta metodi LASEK in SBK.

da se izogibajo zakajenim in prašnim prostorom, da ne vozijo, dokler vid ni jasen. Vseeno pa njihov življenjski slog zaradi operacije običajno ni dolgo okrnjen. Še nekaj dni po posegu je sicer priporočljivo, da se izogibajo daljšemu gledanju TV-ja, uporabi računalnika ali čezmernemu branju, da na sončni svetlobi uporabljajo kakovostna sončna očala in da se izogibajo plavanju ali smučanju, načeloma pa se že po treh dneh spet lahko vrnejo v svoj običajni ritem.

Pri prvi tehniki gre za metodo naprednega površinskega laserskega glajenja roženice, v primeru druge gre za lasersko glajenje v globljih slojih roStrokovnost in mednarodni ženice, ki se izvede po privzdvignjenju certifikat kakovosti povrhnjega sloja roženice v obliki zelo V centru Morela okulisti svojim patankega režnja. Zaradi izjemne hitrosti cientom hočejo in znajo ponuditi le laserja, ki odda 400 laserskih impulzov najboljše. Prav zato veliko vlagajo v v eni sekundi, je povprečno trajanje najsodobnejšo tehnologijo in sledijo delovanja laserja le mednarodnim 10 do 12 sekund! strokovnim smerPo posegu so v centru Na koncu posega nicam na področju Morela okulisti za stabilnost kirurškega zdrase roženica spet prekrije s slojem vljenja refraktivnih rezultatov pripravljeni prej odmaknjenih napak očesa ter prevzeti doživljenjsko epitelnih celic ali z jih sproti uvajajo v predhodno ustvarodgovornost. Zdravnikom in prakso. Obenem jenim režnjem. svoje znanje delijo tehnologiji, ki jo uporabljajo, na mednarodnih Mag. Kristina Mikek, dr. med., spec. oftalmologije Po posegu vsak strokovnih konnamreč povsem zaupajo. pacient dobi gresih, kjer redno »Tisti, ki se odločijo za ustrezna zdravila (kapljice z antibiotisodelujejo kot vabljeni predavatelji, od odpravo dioptrije, so seveda kom in kapljice s kortikosteroidom) ter leta 2005 pa vsaki dve leti strokovno najbolj zadovoljni, ker po natančna navodila za njihovo jemanje. srečanje »Ljubljana refractive surgery posegu za oster vid ne Po laserski operaciji dioptrije praviloma meeting« organizirajo tudi sami. potrebujejo več očal ali dobro vidimo že takoj po operaciji, celeč. Še posebej so nad tem ljenje roženice traja 3 do 4 dni, vidna Da je kakovost res njihovo vodilo, so navdušeni tisti, ki jih očesni ostrina pa se povsem stabilizira v treh pred kratkim dokazali tudi s pridobipripomočki bolj ovirajo ali mesecih po operaciji. tvijo visoko cenjenega mednarodnepri njihovem poklicu ali pri ga standarda varnosti in kakovosti športnih dejavnostih. In ker je medicinskih storitev, akreditacije »Joint poseg res kratek, neboleč in v Nazaj v običajni ritem Commision International«, ki ga je 98 odstotkih uspešen, se zanj Laserski poseg odprave dioptrije od center za očesno kirurgijo Morela okuv zadnjih letih odloča vse več bolnikov nekaj dni zahteva pazljivost, listi, skupaj s partnersko družbo Artros, da si denimo ne drgnejo oči, da so ljudi.« pridobil kot prvi v Sloveniji. previdni pri čiščenju obraza z brisačo, 47

Za brezplačen in neobvezujoč pregled oči ter posvet z zdravnikom o možnostih za trajno odpravo dioptrije pokličite center Morela okulisti na tel.: (01) 51 02 340.

Nova podoba na spletu Še več kakovostnih vsebin o trajni odpravi očesne dioptrije in očesnem zdravju nasploh lahko odslej najdete tudi na prenovljeni strani www.morelaokulisti.si. Na njej se lahko hitro naročite tudi na okulistični pregled in preverite, kakšne so modne smernice pri sončnih ter korekcijskih očalih, posebej pozorni pa bodite na podstran, kjer bodo redno objavljali akcijske ugodnosti, tako za okulistiko in trajno odpravo dioptrije kot za storitve v optiki MOOP. Prav tako se lahko z njimi povežete na Facebooku, se prijavite na njihov videokanal YouTube in se naročite na elektronske novice. Goodlife.si 18

INTENZIVEN KONCENTRAT MLADOSTI NOVI ŽLAHTNI SERUM IMMORTELLE VIDNO ZMANJŠA TUDI NAJBOLJ GLOBOKE GUBE (1)

(1) Delovanje na povrhnjico. (2) Testi in vitro. (3) Uporabniški test na 53 ženskah v 28 dneh.

»L’OCCITANE je pred več kot desetimi leti v osrčju korziške makije odkril skrivnost izjemne immortelle/suhocvetnice – cvetlice, ki nikoli ne oveni ter dokazano preprečuje in zmanjšuje znake staranja. Novi Žlahtni serum Jean-Louis PIERRISNARD, z maksimalno močjo popravljanja direktor Oddelka za raziskave in razvoj gub in ohranjanja čvrstosti kože je rezultat naših dolgoletnih znanstvenih raziskav. Patentirana negovalna formula ultralahke teksture, ki vsebuje eterično olje in izvlečke iz celic cvetov immortelle/suhocvetnice, spodbuja tvorbo kolagenskih vlaken, jih ščiti in popravlja(2). Posledice staranja kože so omiljene, koža je vidno pomlajena, kot bi pozabila na leta …«

Rezultat: V le 4 tednih so tudi najbolj globoke gube vidno zmanjšane, kar je potrdilo 74 % uporabnic.(3) L’OCCITANE, resnična zgodba.

Tudi v spletni trgovini

www.loccitane.si

Ljubljana: Mestni trg 7 • Ljubljana: NS Citypark • Ljubljana: Mercator Center Šiška • Ljubljana: Nama • Ljubljana: Maxi Bled: Cesta svobode 10 • Maribor: NS Europark • Maribor: Gosposka ulica 11 • Celje: NS Citycenter Novo mesto: Glavni trg 13 • Novo mesto: NS Qlandia • Koper: Čevljarska ulica 35 • Portorož: Obala 20