Goodlife 19

Dobro življenje

Letnik 4, številka 19 Zima 2012

www.generali.si

www.generali.si

NOVOST ZA NOVE IN OBSTOJEČE ZAVAROVANCE GENERALI Varni vozniki tudi ob morebitni prometni nesreči ohranite svoje bonitete (že doseženi premijski razred) BREZ DOPLAČILA PREMIJE! Brezplačno ugodnost lahko ob sklenitvi zavarovanja avtomobilske odgovornosti AO in AO-plus izkoristijo nove kot tudi že obstoječe stranke zavarovalnice Generali, ki imajo dosežen bonus 50% (premijski razred PR4 ali nižji) premije in hkrati v preteklih petih letih niso povzročili prometne nesreče. V tem primeru prestopijo v »zamrznjeni« premijski razred PR1. Voznikom, ki bodo deležni te ugodnosti, bo zavarovalnica Generali v zavarovalnem letu s premijskim razredom PR1 spregledala 2 škodi, v preteklih dveh letih s premijskim razredom PR1 pa 3 škode.

Več na www.generali.si.

PRIPRAVLJEN NA OSVAJALSKI POHOD. S pomočjo BMW xDrive se zlahka ponovno zaljubite v sneg. Doživite najinteligentnejši sistem štirikolesnega pogona, ki vam je na voljo v omejeni izvedbi BMW X1 Powder Ride. Poleg strešnega kovčka, aluminijastih strešnih nosilcev ter prostornega prtljažnega prostora v tej unikatni izdaji najdete tudi številne druge praktične dodatke za še več zimske zabave.

Za preizkus štirikolesnega pogona BMW xDrive v zahtevnih razmerah obiščite enega od dogodkov, ki jih to zimsko sezono pripravljamo za vas. Za več informacij obiščite www.bmw.si ali pokličite 01 88 88 208.

Z BMW xDRIVE VAS POZIMI NIČ NE USTAVI.

Kombinirana poraba goriva vozila BMW X1: od 5,5 l/100 km

BMW xDrive

www.bmw.si

xDrive 18d

U탑itek v vo탑nji

5,5 l/100 km 105 kw (143 KM)

do 7,9 l/100 km. Emisije CO2: od 150 g/km do 179 g/km.

GL Letnik 4, številka 19 ZIMA 2012

12 . ZIMSKA KOŠARICA . Povabilo na čaj .

14 . ZAJTRK S SONJO POLJANŠEK ŠKRABEC .

Ujemite jo, če jo lahko! Sonja Poljanšek Škrabec je tako urna, da jo Teja Roglič z rogljičkom v eni in skodelico kave v drugi roki komaj dohaja po Sunny Studiu.

16 . PORTRET KARPA GODINE .

Ko ga je Patricija Maličev prvič spoznala, je dišal po jagodah. Danes diši po morju, bratih Karamazovih in metrih filmskega traku, ki so spolzeli med njegovimi prsti.

51

20 . PLATNO . Prostih rož .

Tri dekleta, ki želijo arhitekturo, krajinarstvo, urbanizem, varovanje naravne in kulturne dediščine ter turizem s projektom Prostorož združiti v eno samo mestno simfonijo.

»Če množici ne boste ugodili,

boste dojeli, kako se med tekmami

počuti Ronaldinho,

ko od njega zahtevajo gol.« Dino Katalenić o obisku vročega februarskega karnevala v Riu de Janeiru

24 . ŠKARJE . Kaj imaš pod nosom? .

Od komika s klobukom, diktatorja, Salvadorja Dalija, pevca Queenov, Slavka Bobovnika, spremljevalca in še očeta – Maja Prijatelj brkačem ne more ubežati.

26 . ULOV . V mrežo ujeti dogodki.

29 .

L . DUEL: Urška Hrovat in Alenka Dovžan o zimi po smučanju . BLISKAVICA: Tilen Žbona .

NA NOŽ: sivka Marje Černe (gostilnica Gušt) . METULJČEK Mitje Meršola . NOSIM ...

42 . ZDRAVO . »Kaj boste, gospa?« . Tekoče zlato .

16

»Pravijo, ženske, seveda,

da je Karpo, tako kot človek

in tudi moški,

44 . IGRAČE . Gadgeti Gregorja Šketa . BMW xDrive vijuga po Alpah . Grongl na ismučeh

en tak medo.«

50 . POBEG . Udeleženci karnevala v Riu namesto

smučarske opreme pozimi navlečejo nase bikini .

54 . DOBRO MESTO . Berlin Dražena Dragojevića .

Patricija Maličev v portretu režiserja Karpa Godine

37

9

Goodlife.si 19

Pozdrav

Tu pri nas

v Londonu se godi sila čudnih reči. Gospa v parku čez cesto vsako jutro dela kroge in v prazno narekuje svojo avtobiografijo. Ko greš mimo, ti pomežikne, kot da si te je spravila v spomin za eno kasnejših poglavij, in veselo trobezlja naprej. Brezdomec na podzemni železnici sam sebi recitira monologe iz Kralja Leara, dvonadstropni avtobusi pa so pravzaprav azil za tiste z namišljenimi prijatelji. Ne samo majhne vasi, tudi metropole hranijo posebneže.

Kadar me obiščejo prijatelji iz Slovenije, vidim, da jih gledajo postrani, češ, »norci so zunaj«. Ne razumejo, da te samota v tako velikem mestu ulovi še hitreje kot sicer. Ni jih parkljev, ki bi znali prestrašiti bolj kot to, da si v času počasnega padanja snežink čisto sam. Morda ima to kaj opraviti z zorenjem, a sem letos še posebno vesel, da lahko z novo številko skupaj trkamo namišljene kupice kuhančka.

Da si bomo še bliže, vam po enem letu spet predlagamo volnene melodije, ki si jih lahko zavrtite med branjem člankov. Znakci, podobni temu na levi spodaj, so po straneh revije potreseni kot sladkor v prahu. Poiščite jih, skladbe izbrskajte na spletu in se priklopite na našo različico božiča. Za piškote boste, žal, morali poskrbeti sami. Ko stopite na mrzle ulice, pa takšnim in drugačnim posebnežem namesto začudenega pogleda raje namenite nasmeh. Jih bo bolj pogrel.

KISSIN' BY THE MISTLETOE - Aretha Franklin

Revija Goodlife 19 . zima 2012 dobro življenje Goodlife.si . info@goodlife.si Lastnik in izdajatelj: GL d.o.o., Erbežnikova 2, 1000 Ljubljana Vodja projekta: Mateja Janežič Odgovorni urednik: Anžej Dežan avtorji: Anžej Dežan, Ekoas, Saša Grobelšek, Klemen Ilovar, Ciril Jazbec, Dino Katalenić, Blaž Lokar, Patricija Maličev, Zarja Menart, Mitja Meršol, Grongl Mrangl, Blaž Porenta, Maja Prijatelj, Teja Roglič, Gregor Šket, Matjaž Tančič, Martin Tekše in Tilen Žbona Lektura: Nataša Simončič Vodja trženja: Vesna Hodnik Svetovalec za trženje: Saša Vitič Oblikovna & vsebinska zasnova: Anžej Dežan Naslovnica: Polona Pačnik Tisk: Delo d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, 1000 Ljubljana ISSN 1855-6957 Revija Goodlife izhaja štirikrat letno in je priloga Delu.

Izkoristite posebne ugodnosti Goodlife partnerjev in postanite oboževalec naše strani na facebooku.

Več na: www.facebook.com/goodlife.si.

Goodlife.si 19

— Anžej Dežan

Na moji božični kompilaciji bodo ... ... prepevali vsi tisti, ki me zabavajo preostali čas leta, ker pa bom za božič s sorodniki, bodo na seznamu tudi Pestner za babi, Balašević za mami in Wham za svakinjo. Bosta pa nečakinji ostali brez Bieberja, ker nekje pa moraš potegniti črto.

— avtorica naslovnice Polona Pačnik, stran 1

... zbrane klasike, kot so Last Christmas, Bela snežinka in Na božično noč, da jih bom lahko poslušal še vse leto!

— intervjuvanec Žiga Aljaž, stran 41

... večinoma tako imenovani ritmi na nepoudarjeno dobo, drobci jugonostalgije, par večnih kralja popa, indijanski napevi in nekaj komadov, ki me trenutno obsedajo, a mi lahko že naslednji dan gredo na živce.

— ilustratorka Zarja Menart, stran 38

10

flexInduction.

Za več svobode pri kuhanju.

Hišni aparati Siemens. Ljubezen do popolnosti. www.siemens-home.si

Fleksibilno kuhališče za fleksibilno kuhanje.

Kuhanje je zabavno predvsem takrat, ko si lahko vzamete veliko prostora. Siemens vam ponuja maksimalno fleksibilnost pri nastavljanju kuhalne površine, v skladu z vašimi željami in potrebami. S Siemensovo fleksibilno indukcijo imate pri kuhanju še več svobode: tako kot prej lahko delate s štirimi ločenimi površinami, s tipko Connect pa lahko po dve od njih združite v veliko pravokotno kuhališče.

flexInduction

Siemensova power indukcija omogoča, da kuhate hitreje, varneje in čisteje – in ob tem prihranite veliko energije.

S Siemensom bo čisto po vašem okusu ne le hrana, ampak tudi sama priprava hrane.

Bodisi velik lonec, podolgovat pekač za ribe ali več manjših loncev in ponev – na fleksibilni površini indukcijskega kuhališča bo prostor za vsako posodo, ki jo boste lahko poljubno premikali po kuhalni površini. Kuhališče samodejno prepozna velikost in položaj loncev in ponev ter jih na pravem mestu pravilno segreje.

Brezplačna svetovalna linija PROFI-LINE: 080 2995.

Informacije in nasveti, povezani z nakupom oziroma uporabo hišnih aparatov Siemens. Čas aktivnosti številke: ponedeljek – petek: od 10. do 18. ure.

Siemens. The future moving in.

CHE

a Fitz EK TO C geral d & Lo HEEK uis Ar mstro n

- Ell

Zimska Košarica

g

Knjiga receptov Namazi za mizo Klemna Koširja in ilustratorke Mete Wraber, 14,90 evra, Bazilika.

Čajnik My Tea Eva Solo, 59 evrov, Elementare.

Medexov kremni med z ingverjem, prodajalna Medex in druge trgovine.

Prstan Bulgari B.zero1 iz marmorja in rdečega zlata, 950 evrov ali 4 x 237,50 evra s kartico Goodlife Diners Club, draguljarna Malalan.

Po c diše imetu č Naz a sve in pom č oko areth, a Cire aranč l Tru ah i ww 92 ev don w.br r umm ov, ells ofl ond on.c om Žametni škornji Yves Saint Laurent z zlato kovinsko kapico, 1195 evrov, net-a-porter.com

Goodlife.si 19

ring tainee n u o eM le, r Whit ulove rcem Fair Is r.com p i k š Mo z vzo , mrporte evra 523,61

Zvočna postaja Samsun g DAE750 za sobno predvajanje gla sbe z i-tehnologij, 699,99 evra ali 4 x 175 evr ov s kartico Goodlife Diners Club, prodajalne Big Bang. ga žične ica Bo et z l t a k Š v 001 C čaja 1 m jabolka okuso eta, in cim večjih v vseh nah. i trgov

Šopek iz vrtnic, waxa in japonske skimije, 66 evrov, cvetličarna Emporia.

Por cela nast iB 32 e MW sk vro v, po odelici obla za ek ščen s i trg preso s k ovc i BM rožnič kom W. a,

12

NOVA DIŠAVA ZANJO Everet International d.o.o., Leskoškova cesta 9e, 1000 Ljubljana

http://www.robertocavalli.com/

Zajtrk

Sonja Poljanšek Škrabec, Sunny Studio

JUHICA ZA DUŠO Limonada, ki si jo lahko natočiš ob čakanju na manikiro, dišeči piškoti, s katerimi ti postrežejo ob kavi ... V Sunnyju vse kar »štima«. Verjetno zato, ker je lastnica Sonja Poljanšek Škrabec vedno kje naokrog. Tudi tisti dan, ko smo bili na njenem terenu dogovorjeni za zajtrk, je nekje izza recepcije privihrala s hitrimi koraki. Kot se za damo, ki je nekoč igrala v košarkarski državni reprezentanci, tudi spodobi.

Piše: Teja Roglič Foto: Klemen Ilovar Goodlife.si 19

K

ava, pomarančni sok, rogljiči in sadje nas pričakajo za mizo in še dobro, da je ura že čez deseto, saj Sonja prizna, da ni jutranja oseba in da se mora vsako jutro prav posebej motivirati, da vstane iz tople postelje. Počasno prebujanje pripisuje svojemu nizkemu pritisku in doda, da se življenje končno začne vrteti hitreje šele, ko na poti do Sunnyja v avtu zasliši kakšno dobro glasbo. »Za dobro jutro najprej spijem kozarec čiste vode, nato sedem k zajtrku. Posegam po različnih vrstah kosmičev, ki jih dopolnim s koščki svežega sadja ter probiotičnim napitkom ali kefirjem. Če le imam zalogo svežih pomaranč, si iz njih iztisnem sok. Osveži, zvitaminizira telo in doda pravi naboj energije. Včasih si privoščim tudi kos kruha z domačo marmelado in 'trjak' moje mame.

Vse to zaokrožim s primerno količino prave kave.« Kavo pije tudi med pogovorom, piškot s svojega krožnika pa odstopi fotografu.

Sicer je jasno, da mora biti šefinja studia za fitnes zgled vsem, ki se potijo na napravah, a vendarle jo izzovem z vprašanjem, ali se s

hrano nikoli ne pregreši. »Seveda se, a ne s sladkarijami. Piškote raje pripravljam, kot okušam. Nisem ljubiteljica tort in peciva, še najraje imam mamine korenčkove piškote z marmelado. Moja največja pregreha sta svež kruh in francoska solata. Brez zadržkov grešim z njima, vendar v majhnih količinah, pa še to navadno konec tedna.« Poleg peke piškotov Sonja kuha tudi zelenjavno juho, ki jo vsak dan strežejo v Caffeju. Da vselej do potankosti urejena dama kuha juhice, ki bi jih z lahkoto kje naročila, je skoraj težko verjeti, a Sonja razloži, da se je ta zgodba začela, ko je bil njen mož Janez Škrabec v bolnišnici zaradi slepiča in se je moral zdravo in lahko prehranjevati. »Od takrat vsak dan skuham zelenjavno juhico zanj in za goste. Vsak dan je drugačna, pomembno je le, da ni v njej nobenih kockic in primesi,« pravi.

MIŠICE S SUPER SPOMINOM Dam se sicer ne sprašuje po letih, lahko pa se jih podreza o tem, kako ostajajo fit. »Nenehno skačem gor in dol po Sunnyju in že tako vzdržujem dobro kondicijo. K temu prispevata tudi zdravo življenje in ščepec dobre genske zasnove. In še nekaj je, moje mišice imajo super spomin. Včasih sem bila aktivna športnica, igrala sem košarko in moje telo ne potrebuje velikih naporov za postavo, kakršno imam,« pravi.

Piškote raje pripravljam, kot okušam. Nisem ljubiteljica tort in peciva, še najraje imam mamine korenčkove piškote z marmelado.

Poleg košarke se pohvali tudi z znanjem nogometa in v smehu doda, da je imela na fakulteti za šport nogomet ocenjen z deset, posebno dobro je obvladala volej. »Seveda pa je z leti treba vsak dan več prispevati, da

14

ostaneš v formi, malce več pomigati.

Saj veste, televizijo lahko gledaš leže, sede ali pa tako, da zraven delaš vaje za trebuh, noge in zadnjico. Samo volja je pomembna. Aktivna sem vse leto, zelenice za golf pozimi zamenjam za bele strmine, spretna sem na rolerjih, uživam na kolesu po Bledu. Zdaj pa se po dolgem času odpravljam v fitnes, in to s trenerjem.

Načrtujem, da bom trenirala vsaj dvakrat na teden. Rezultate vam pokažem čez kakšen mesec,« doda v smehu.

ne odpotuje, saj verjame, da moraš ostati v stiku s poslom. In ko takole opiše svoje običajne dni, si ne morem pomagati, da se ne bi malce namuznila in začela ovinkariti z očitnim vprašanjem, a me kar sama prehiti z odgovorom. »Ne gre za to, da koga kontroliram, sem pač človek, ki mu je pomembno, da so stvari na svojem mestu.

Verjetno je to povezano tudi s tem, da sem po horoskopu devica,« pripomni v smehu.

AH, TA HOROSKOP

Pozimi se razvaja z enotedenskim pobegom na počitnice. »Vsako leto se z Janezom odpraviva smučat. Po aktivnostih na belih strminah se vedno prepustim spa razvajanju. Vsak dan grem v savno, na masaže, preizkusim kakšno novo nego, kar me včasih navdihne z novo idejo, tako da jo prilagojeno vključim v naš studio.

Obožujem zimsko idilo, a ne v mestu. Kaj je namreč lepšega kot pogled na zasneženo hribovje in sprehod po snegu v soncu,« vpraša, medtem ko z naše mize že odnašajo prazne krožnike in skodelice.

Na delovnem mestu je že pred deveto uro zjutraj. Kavica v mimohodu je obvezna, sledijo pregled stanja v studiu, pozdrav strankam, pregled elektronske pošte, kak sestanek, kuhanje juhe, kosilo in nadaljevanje dneva v še hitrejšem tempu tja do devete ali desete zvečer, ko se odpravi domov.

Ko je odsotna, vselej pogreša svoj »sončni studio«, tudi ko si vzame prost vikend, se zgodi, da pride naokoli, sicer ima kar malo slabo vest. Za dlje kot en teden navadno

OD BELIH STRMIN DO MAROKA

15

AIN'T SHE SWEET - Frank Sinatra

Kateri pa so najbolj pregrešni zajtrki, ki se jih spomni s potovanj? »Vsekakor so najboljši zajtrki v tropskih krajih, kjer se mize šibijo od eksotičnega sadja in sveže pripravljenih napitkov. Čas je tam zanemarljiv faktor, zato si lahko privoščiš dolgo zajtrkovanje brez naglice, kar ustvarja še poseben draž. Najbolj obožujem zajtrke v Maroku. Mistika Marakeša je že tako ali tako zelo opojna, tam te prebudita vonj in okus Orienta, njihove sveže napečene palačinke z marmelado so božanske, prav tako zelenjava, pravkar prinesena z vrta.

Maroški čaj in njihova glasba v ozadju, z vsem tem se lahko zelo razvadiš,« pravi.

A na zimsko idilo in maroške palačinke bo treba še malce počakati in Sonja ni oseba, ki rada poseda. Takoj po koncu zajtrka odhiti v recepcijo, da preveri, kaj se dogaja. Hja, pa naj še kdo reče, da horoskopom ne gre verjeti.

GL

Goodlife.si 19

Goodlife.si 19

16

Portret

Karpo Godina, režiser

Drugi so sanjali o njej, on jo je imel Ko sva se s Karpom prvič začela pogovarjati za časopise, je dišal po jagodah. Seveda je to zanikal, češ da se je bil ravno vrnil iz Vojvodine in da zaradi silnega mraza absolutno ni možnosti, da bi dišal po čemer koli razen po mrazu. Pa ni. Zanj velja, da je na prostoru nekdanje Jugoslavije eden bolj prijaznih in človeških režiserjev. Najprej je bil snemalec. Že od začetka hudimano dober. Že za prvi celovečerec, ki ga je posnel, je dobil zlatega medveda v Berlinu.

Kasneje so ga kot direktorja fotografije angažirali še številni priznani jugoslovanski režiserji in je zanje posnel več kot 20 filmov.

Kot režiser – in v večini primerov še kot snemalec in montažer – se je podpisal pod veliko kratkih filmov, dokumentarcev in tri celovečerce. Pred dvema letoma se je upokojil – bil je profesor za filmsko režijo in kamero za režiserje na AGRFT. Pravi, da svoje življenje deli na časovne liste predvsem po letnicah snemanj filmov, pri katerih je sodeloval.

Ali po rojstvih svojih otrok.

Piše: Patricija Maličev Ilustracije: Blaž Porenta

R

odil se je v Skopju in starši so ju, njega in sestro, nagradili z lepima imenoma: Karpom in Virinejo. Godina je priimek njegove mame in ne pomeni leto, temveč je to pravo uskoško ime, ki izvira iz staroslovanščine – še danes Lužiški Srbi govorijo »pada sitna godina«, pada droben dež, rosulja.

Ni bil hipi, to ne. Bil je en tak samosvoj mladenič, ki pa je imel velikansko in zanimivo druščino. In enako intrigantne, če ne še bolj, so tudi njegove anekdotične življenjske in profesionalne epizode, ki jih, kljub včasih grenkim okoliščinam, pripoveduje z njemu lastno šegavo prostodušnostjo. Enega svojih prvih kratkih dokumentarcev je posnel v vojski, Film o ljubavnim veštinama ili film sa 14.441 kvadrata. »Prvih šest mesecev vojaškega roka sem služil v Ajdovščini, v zimskih razmerah. V 'kazenskem bataljonu'; skupaj v četi smo bili Andrej Inkret, Ivo Vajgl, Kristijan Muck, Jaka Judnič ... Ob dveh zjutraj so nas gnali gor, na Čaven, zunaj grozljiva burja, in potem smo morali bivakirati v snegu tam v šotorih tudi po nekaj dni. Že prej sem navezal stike z Beogradom, z vojaškim filmskim zavodom Zastavo Filmom, in prosil, ali bi lahko služil vojaški rok pri njih. Nakar mi je umetniški

vodja ZF rekel, da moram najprej šest mesecev odslužiti drugje, potem pa lahko pridem k njim. In res, po šestih mesecih so me premestili v Beograd. Takoj so me vprašali, ali imam kakšno idejo, da bi posnel propagandni film za vojsko. 'Daj, naredi film, zaradi katerega bodo raje hodili v vojsko,' so mi rekli. Začel sem brskati po vojaškem časopisu Front in naletel na članek, ki je obravnaval fenomen, kako lahko v neposredni bližini biva sedem tisoč deklet, tekstilnih delavk in medicinskih sester, in osem tisoč vojakov, pa se nikoli ne družijo. V Bitoli, kamor zahajam na festival filmske kamere, imajo nekajkilometrski korzo, kjer se zvečer v strnjenem kolobarju sprehajajo predvsem mladi vse tja do druge ure zjutraj. Takrat ko sem snemal film, sem se sprehajal po Štipu, kjer tudi imajo korzo, in lahko vam povem, da so vojaki hodili v četvorkah, dekleta pa tudi. Tisoči njih, a niti enega vojaka nisem videl z dekletom.

Na Zastavi Filmu so mi rekli, da imam za snemanje propagandnega filma na razpolago vso vojsko in da sem nad nadrejenimi in komer koli. 'Vsi te morajo ubogati. Vrni se s filmom.' Jasno, da sem jih izigral, ker takrat so v nas še ostale sledi hipijevstva, in

sem namesto propagandnega filma o vojski posnel film v stilu 'facciamo l'amore non la guerra', raje se ljubimo, kot vojskujmo ... In sem kazal te punce, na drugi strani pa vojake, kako se plazijo po poligonih. Film so dobesedno s sekiro razsekali, mene poslali pred vojaško sodišče, ampak k sreči mi je uspelo v kovčku ohraniti eno kopijo. Sam sebi se čudim, kako sem se lahko spustil v takšno avanturo ...«

Ena od njegovih nekdanjih partneric se je, lepo po domače, zaljubila v njegove hrbtne mišice. Tako.

17

MEDO KARAMAZOV

Pravijo, ženske, seveda, da je Karpo, tako kot človek in tudi moški, en tak medo. Nekoč so o njem zapisali, da je videti kot »najnevarnejši od Karamazovih«, a da ima medvedje srce ...

In ko je imel leta 1990 retrospektivo svojih filmov v Strasbourgu, je na kulturni strani osrednjega časnika opazil velik naslov v slogu Drvar z nežno dušo. Toda ženske se niso zaljubljale samo v njegov talent in človeško toplino, ena od njegovih nekdanjih partneric se je, lepo po domače, zaljubila v njegove hrbtne mišice. Tako.

Goodlife.si 19

5 NAJLJUBŠIH KARPA GODINE (1) Majhen čolniček na morju, (2) fotoaparat, ki tudi snema, (3) videopredvajalnik, (4) knjige z mehkimi platnicami, (5) mehak vzglavnik.

Peripetij z ženskami in njihovimi duhovitostmi pa ni manjkalo tudi na snemanjih: na začetku snemanja filma Zgodnja dela, Želimirja Žilnika, ko so mu v sobo porinili golo igralko ... Bilo je leto 1968, Želimir Žilnik in Branko Vučičević kot koscenarist sta se odločala, kdo bi jim posnel Zgodnja dela. Žilnik je rekel, da bi to lahko bil neki nori Slovenec, Karpo, čeprav, kot pravi Godina, ne eden ne drugi ni imel izkušnje s snemanjem celovečercev ... »ŠALJE: MILJA VUJANOVIĆ«

Ampak s prijatelji je z jadrnico nekoč čisto zares šel okoli sveta.

S pokojnim Radom Štoko, Japcem Jakopinom so se leta 1974 kar odpravili in šli. Vrnili pa na osmi marec leto dni kasneje.

»No, in potem so se odprla vrata in v sobo je prišlo golo dekle s kozarcem vode na glavi in je imelo nalogo, da je ne polije. Ni vedela, da sem jaz v sobi s kamero.

Tudi jaz nisem vedel, da bo vstopila. Milja Vujanović, igralka, lepotica ...

Ah, odštekana avantura. Nisem razumel, kaj se gredo. Celotno snemanje filma je potekalo v tem duhu, veselju, čeprav je bilo kar zahtevno ...

Vojvodina je nepredvidljiva, prišli smo ravno v obdobju blata. Zgodnja dela smo posneli v osemnajstih dneh.« In Milja Vujanović je bila potem prva gola lepotica na jugoslovanskem filmu. »Ko sem bil v vojski v Ajdovščini, so jo vsi imeli nalepljeno na notranji strani vojaških omaric. Bila je tako duhovita, da mi je v vojsko pošiljala roza pisemske ovojnice, odišavljene, seveda. Zadaj pa je napisala: 'Šalje: Milja Vujanović, vojniku Karpu Godini'. Prepričan

Goodlife.si 19

sem, da so ta pisma odpirali nadrejeni, ona pa je v njih pisala ljubezenske vsebine: jedva čekam da te vidim, zagrlim, komaj čakam, da te vidim, objamem ... Drugi so sanjali o Milji, jaz sem jo pa imel…« Je tehnoman. Ko sta se s sestro kot otroka igrala v Skopju, ji je ob večerih govoril: »Cica pavaj.« »To sem ji govoril zato, ker sem ji kakšen trenutek poprej ukradel lutko in jo navadno pod odejo demontiral. Sploh če je imela kakšne vijake.« V mladosti je lahko sestavil in razstavil motor. Ta dar je imela tudi njegova mama. Ko so v nekem obdobju v Skopju ostali brez denarja, je znala prekiniti vse žice in jih potem neopazno spet sestaviti, tako da števec ni tekel in so manj plačali. »Nenavadno, ta ženska se ni bala niti elektrike,« mi je ob nežnem spominjanju nanjo povedal v enem od intervjujev. »Vse je znala sama. Po ženski liniji imam tehnični dar. Pa še Primorka je bila!«

zakrožila politična okrožnica, da črnovalovci ne smemo snemati. Leta in leta sem pošiljal projekte na filmski sklad, a so me ves čas zavračali. No, potem pa sem po 'čudežu' leta 1980 dobil priložnost, da zrežiram prvi celovečerec: Splav Meduze, ki mi je, kot je običajno, kot prvorojenec najljubši. Spomnim pa se prve poskusne projekcije v Avala filmu v Beogradu. Bili so povabljeni vsi filmarji in moja druščina. Groza. Po prvi minuti predvajanja je v dvorani nastal vakuum.

Film enostavno ni prišel do gledalcev. Uro in pol sem se mučil. In tudi ko so zapuščali dvorano, nihče ni ničesar spregovoril. Zdelo se mi je, da je vse, kar sem posnel, ena sama napaka. Takrat sem prvič pomislil, da filmski poklic ni zame. Potem pa je film obiskal 35 festivalov po vsem svetu in postal kulten.

Danes mi večina istih ljudi s prve projekcije govori, da se ga ne naveličajo gledati.«

za poseben, čudežen avtobus, prilagojen posebej za snemanje. Potujoči atelje. »Pod njega so postavili traverze, nanje tračnice, da sem se lahko med vožnjo avtobusa s svojim vozičkom vozil okoli njega in snemal skozi okna. Dal sem dvigniti tudi streho, da je dnevna svetloba osvetljevala še od zgoraj.

Ponoči pa je bilo mogoče nanj postaviti reflektorje. Ta isti avtobus je potem nastopil v filmu Kdo neki tam poje, samo da so vanj dali še gašperček ... To z avtobusom smo snemali na stari makadamski cesti med Trebinjem in Dubrovnikom. Kogar koli smo 'odpravili' in ni bil potreben v naslednjem kadru ali drugem planu, smo odložili ob cesti, da bi imela ekipa več prostora. Potem so nam drugi pripovedovali, da so ob cesti srečevali ljudi z razbitimi glavami ... Sedeli so namreč ob cesti v travi in nekaj nemških turistov se je skoraj zaletelo, drugi so ustavljali avtomobile in jim hoteli pomagati,« se v smehu spominja režiser.

IMEL JE JADRNICO ...

Imel je jadrnico, ki jo je sam izdelal in jo, še nedokončano, ker je takrat potreboval denar, prodal igralcu Branetu Grubarju. Grajena je bila tako, da bi lahko prečkala ocean ...

Ampak s prijatelji je z jadrnico nekoč čisto zares šel okoli sveta. S pokojnim Radom Štoko, Japcem Jakopinom so se leta 1974 kar odpravili in šli. Vrnili pa na osmi marec leto dni kasneje. V Opatiji je podedoval hišico. Ko se po stopničkah spusti do starega pristanišča, kjer ima parkiran čoln, se včasih usede vanj in za dolgo nekam odpelje ...

PRVOROJENA MEDUZA

Altmanov McCabe & Mrs. Miller je njegov film. Tudi zato, ker je bil direktor fotografije Vilmos Zsigmond. »Videl sem to mojstrovino, posneto na 16 milimetrov in povečano na 35 milimetrov. To je bil eden od mejnikov v mojem profesionalnem življenju direktorja fotografije. Takrat sem začel o filmski fotografiji razmišljati drugače. Še vedno sem zaljubljen v njegovo fotografijo. In naj omenim še Nebeška vrata.« Pri režiserjih, s katerimi je sodeloval, se je najbolje počutil ob Lordanu Zafranoviću.

Karpo Godina na vprašanje, za kateri film je najbolj zadovoljen, da ga je posnel, odgovarja, da je to verjetno Splav meduze. Verjetno zato, ker so ga, na neki način, dolgo spremljali porodni krči: »Leta 1972 je po Jugoslaviji

Skupaj sta, med drugim, posnela slovito Okupacijo v 26 slikah, katere prizori iz avtobusa so postali eni od najbolj krutih v zgodovini svetovnega filma. Pravi, da so ta avtobus na njegovo željo in po njegovih navodilih izdelali v Jadran filmu. Šlo je

GL

Goriški Kinoatelje je Karpu Godini za celovitost vsestranskega avtorskega dela v vlogi režiserja in direktorja fotografije ter za pedagoško delo te dni podelil nagrado Darko Bratina.

18

Platno

Urbani urbanizem treh deklet

PROSTIH ROŽ Morda še nikoli niste slišali zanje, a če ste vsaj kdaj obiskali Ljubljano ali prebivate v njej in se sprehajate po ulicah, podhodih in parkih mestnega središča, ste gotovo že opazili ali nemara celo uporabili njihove posege v javni prostor.

Bodisi pisano pobarvane klopce na Stritarjevi ulici, z rumenim vzorcem potiskane pločnike na Tavčarjevi ulici bodisi z drevesi poraslo fasado podhoda Tivoli, novo opremo v parku Tabor in tisoč in eno prireditev v njem ter nazadnje z ekološko tržnico, rdečo osvetljavo in novimi klopcami oživljeno Trubarjevo ulico. Arhitektke iz Prostoroža – Maša Cvetko, Ana Grk in Alenka Korenjak – si prizadevajo za bolj sproščeno in povezano Ljubljano.

Piše: Maja Prijatelj Foto: Blaž Lokar Goodlife.si 19

D

ekleta, dve sta se spoznali med študijem arhitekture, so se za javni prostor navdušila vsaka posebej; Maša na študijski izmenjavi v Barceloni, Alenka je delala na Dunaju, ki prav tako pripisuje velik pomen javnemu prostoru. Ko so se leta 2004 povezale v Prostorož, so se najprej na Festivalu pomladi lotile oživitve atrijev v Stari Ljubljani. Poiskale so njihove značilnosti in posebnosti in jih izpostavile tako, da so v vsak prostor postavile presenečenje: akvarije z ribicami, jabolka, hribovit travnik, gredice solate in jagod, stebre gerber ... Še prej so vse atrije temeljito očistile. »Fino se nam je zdelo, da smo lahko pripravile presenečenje, vendar takrat še nismo natančno vedele, kaj hočemo,« oriše Maša projekt, po katerem jih ljudje še vedno najbolj poznajo.

POSEDLE KLOPCE A že tedaj so prostoroževke ugotovile, da so ljudje nekdaj prezrte prostore med hišami na Gornjem, Starem in Mestnem trgu po njihovi intervenciji vzeli bolj za svoje. Zato so si rekle, da bodo vsako leto izpostavile eno temo, s katero bodo nakazale možnosti uporabe določenega javnega prostora za potrebe ljudi

v mestu. Leta 2005 so opremile parke v ožjem mestnem jedru; na Ljubljanskem gradu so se zanihale gugalnice, pred Kinodvorom so se posedle klopce, park ob Štefanovi ulici so zasedle makete psov. Leta 2006 so z začasnimi ureditvami, kot je bila izposojevalnica kanujev, pokazale na potenciale Ljubljanice in njenih bregov, leta 2008 so z novimi igrali in opremo oživile enajst otroških igrišč v središču mesta, leta 2009 pa mestna parkirišča preoblikovale v prizorišča različnih družabnih dogodkov, med drugim pravljičnega igrišča, delavnice smetumet, zajtrkovalnice, šahovske pralnice, namiznega tenisa in petanke.

OB »TABORNEM« OGNJU Projekti so dvignili utrip izpostavljenih delov mesta, a ker so bili začasni, se je dogajanje, ko so se končali, vrnilo v stare tirnice. Prostoroževke so začutile, da je čas za intervencijo s trajnejšim učinkom. Mestna četrt Tabor se je zdela kot nalašč za to, ne le ker so vsa dekleta v njej živela in delala, ampak ker je bil Sokolski dom na Taboru nekoč že središče številnih dogodkov, današnji prebivalci Tabora pa so si jih želeli obuditi. »Prej smo delale tako, da smo nekaj postavile in opazovale, kako se ljudje odzovejo, po koncu projekta

pa iz vsega skupaj ni bilo nič. Pri parku Tabor pa smo v načrtovanje projekta prvič vključile okoličane. Pri tem nam je pomagal zavod Bunker, ki je opravil raziskavo med prebivalci Tabora,« pripovedujejo dekleta. Ta je pokazala, da najbolj pogrešajo zelenje, več dogodkov in rednejšo skrb za javne površine. Prostoroževke so na ploščadi Slovenskega etnografskega muzeja leta 2011 razgrnile tudi Zemljevid želja.

Taborjani so na listek lahko napisali željo in ga z balonom pritrdili na kraj na zemljevidu, na katerega se je nanašala.

Prostoroževke so parku priskrbele klopi in mize, drevesne lučke ter dodatke, »ki so ga spremenili v lokalnega posebneža«. Za organizacijo dogodkov v njem so se povezale s posamezniki in lokalnimi društvi na Taboru in ti so svojo dejavnost preselili ven. Prvo poletje, to je lani, je bilo dogajanje osredotočeno na igrišče in balinišče znotraj ograje parka, zato je bilo več športnih dejavnosti in koncertov, letos poleti pa se je razširilo na njegovo promenado. Ob njej so se zvrstili sejmi vintage oblačil, umetniški sejem, garažna razprodaja in dan soseda, na katerem so se drug drugemu predstavili šole, muzeji, galerije, društva in druge institucije na Taboru. Tudi letos so bili vsi dogodki brezplačni.

20

DNEVNA SOBA NA PROSTEM »Z vsemi intervencijami se je spremenil odnos ljudi do parka. V njem se zadržujejo, tudi ko ni dogodkov. Navadili so se ga uporabljati kot dnevno sobo, pisarno, igralnico in še kaj. Manj je tudi smeti,« pove Ana. »Spremenila se je percepcija parka – prej so se ga ljudje bali, ker so mislili, da se v njem zadržujejo narkomani –, čeprav je skoraj tak kot prej,« ugotavlja Maša. »Sprememba dojemanja prostora torej ni nujno povezana s fizičnim posegom, ampak tudi z dogodki, programom.« Ali bo park Tabor živel tudi v prihodnosti, je precej odvisno od volje in vztrajnosti tamkajšnjih prebivalcev, saj bo v proračunu ljubljanske mestne občine vse manj denarja za vzdrževanje javnih površin. Javni prostor lahko deluje le ob rednem vzdrževanju, kar dokazujeta dva druga Prostoroževa projekta. Leta 2009 prenovljeni podhod Tivoli med Moderno galerijo in parkom Tivoli lepo živi, ker ga redno čistijo in vzdržujejo, medtem ko se Plečnikovemu podhodu, ki so ga po načrtu deklet leta 2008 opremili s perforiranimi kovinskimi stenskimi paneli, v katerih so svetila, smetnjaki in klopi, zaradi vsakdanjega nereda in umazanije okoli delilnice hrane meščani raje izogibajo. »Ljudje morajo

najprej ugotoviti, da se na javnem prostoru dobro počutijo, šele nato opazijo, da v njem na primer manjkajo klopce. V drugi fazi bodo pristojne poklicali, ali bi jih lahko namestili, v tretji pa že pomislili, da bi jih lahko naredili sami. V socializmu so naši očetje in dedki ves čas nekaj skupaj gradili. Danes pa se ljudje temu izogibajo, tudi zaradi uveljavljenega prepričanja, da si s tem kaj pridobiš.

Naša želja pa je, da bi se sodelovanje vrnilo,« prikima Alenka.

V PARK NAMESTO NA MORJE

Park, kjer so v delovni akciji postavljanja novih igral sodelovali tudi tamkajšnji prebivalci, čez kakšen mesec pa še otroško igrišče na Kolodvorski ulici.

so najboljši evropski projekti zadnjih dveh let s področja krajinske arhitekture (prostoroževke so se vanjo uvrstile s prenovo podhoda Tivoli), pa je dobila nagrado na frankfurtskem knjižnem sejmu,« Alenka prenese kolegicama svežo novico.

»Še najdlje sedimo skupaj, če imamo kakšen intervju, se pa tako že razumemo brez besed,« se nasmejijo ob vprašanju, kako delujejo.

Leta 2006 so bile s projektom Prostorož 05 parki uvrščene med finaliste evropske nagrade za javni prostor Centra za sodobno kulturo (CCCB) v Barceloni, leta 2007 jih je spletna stran newitalianblood.com uvrstila med deset najboljših arhitektov, mlajših od 40 let, leta 2008 pa so dobile nagrado perspektivni na področju interierja na Mesecu oblikovanja. »Aja, Landscape Architecture Europe, v kateri

Dekleta trdno vedo, kaj hočejo, povezati lokalne pobude in mesto. »Do pred nekaj leti so se javni prostori zelo oblikovali, vse je bilo tako pompozno, megalomansko, predizajnirano. Potem pa so ugotovili, da je to popolnoma nesmiselno. Pomembno je, da se v mestu lahko kam usedeš, da si na ulici, tržnici, kjer koli in pri tem uživaš, pri čemer ni nujno, da moraš kaj plačati. Zelo smo bile vesele, ko so nam ljudje poleti rekli, da ne bodo šli na morje, ker se veselijo garažne razprodaje v parku Tabor. Predvsem pa je pomembno, da se zadržujejo v mestih, saj ta le z njimi dihajo,« pravijo prostoroževke.

Spremenila se je percepcija parka – prej so se ga ljudje bali, ker so mislili, da se v njem zadržujejo narkomani –, čeprav je skoraj tak kot prej.

Prostoroževke spravijo večino svojih ljubljanskih projektov skozi kolesje občinskega potrjevanja pod pretvezo vzdrževalnih del, in ne kot novih projektov, saj imajo prvi večjo možnost za pridobitev občinskih sredstev.

Projekti so zato manjši, a tudi takšni prinesejo velike izboljšave, so prepričane. »Nekatere pa kar malo izsilimo,« se zahihitajo. Tako so zaradi zmotne obljube ljubljanskega župana Zorana Jankovića, da bo »otroško igrišče na Taboru pred Kinodvorom«, namesto enega igrišča preuredile dve. Avgusta letos tisto pri hotelu

21

GL

LJUBLJANČANKE - Janko Ropret

Goodlife.si 19

GOLD 24 Ka nega z zlatom – privilegij za kožo Kozmetika Afrodita predstavlja linijo izdelkov Gold 24 Ka s koščki čistega zlata za fantastično anti-age nego obraza in telesa

{5

{

{1

{

{2

»zlatih« izdelkov linije LUXURY DAY CREAM

za normalno, mešano in suho kožo, ki v

kombinaciji z izoflavoni opazno izboljša strukturo kože in podpira sposobnost njenega obnavljanja.

~

LUXURY NIGHT CREAM

za normalno in suho kože po 30. letu starosti, ki v sinergiji z izoflavoni zmanjšuje strukturno okrnjenost obstoječega

{

elastina in kolagena ter spodbuja nastanek obeh.

{3

{

{4

{

{5

Ekskluzivni darilni set

~

LUXURY AMPOULES so čudežne kapljice lepote z izjemnim i hitrim

učinkom delovanja. Namenjene so vsem tipom kože, še posebej za kožo brez tonusa in ohlapno kožo z izraženimi gubami.

LUXURY MASK

~

za utrujeno kožo obraza, vratu in dekolteja spodbuja obnovo suhe, zrele in z zunanjimi stresnimi dejavniki zaznamovane kože. Koži povrne neverjetno čvrst, svež in pomlajen videz brez izraženih linij in gub.

~

MASSAGE OIL GOLD 24 Ka z zlatimi ostružki omogoča regenerativno osvežujočo masažo obraza in telesa, ki bo kožo ovila z žametno mehkobo in nežnim zlatim sijajem.

Izdelki s koščki čistega 24-karatnega zlata so vam na voljo v ekskluzivni izdaji. Sofisticiran darilni paket sestoji iz treh izdelkov, ki omogočajo anti-age fantazijo čistega razkošja. To so luksuzna dnevna in nočna krema ter edinstvene ampule. Darilni set je namenjen vsem, ki želijo »pozlatiti« svojo kožo in svoja »zlata« leta.

Luksuzni darilni set in izdelke GOLD 24 Ka lahko kupite v izbranih kozmetičnih salonih, wellness in spa centrih po Sloveniji ali ga naročite na tel. številki: 03 / 812 11 96 e-naslovu: ana.kukovec@kozmetika-afrodita.si

Ob naročilu prejmete prikupno darilce! www.kozmetika-afrodita.com

{

MBA Master of Business Administration

Ekonomska fakulteta v Ljubljani

MBA program Ekonomske fakultete.

Vaša naložba v znanje.

Vodilna poslovna šola v regiji z dolgoletnimi izkušnjami.

Uveljavljeni domači in tuji profesorji.

Dobro poznavanje razmer v gospodarstvu.

Visoka stopnja zaposljivosti in možnost kariernega razvoja. Široka mednarodna mreža in visok ugled v domačem in mednarodnem prostoru.

Visoka prepletenost s poslovnim svetom na izobraževalnem in raziskovalnem področju.

Fleksibilnost povezovanja s programi znotraj fakultete.

Ustvarjanje poznanstev, poslovnih in osebnih priložnosti med študijskimi kolegi in profesorji.

Več informacij: Univerza v Ljubljani Ekonomska fakulteta Center poslovne odličnosti Kardeljeva ploščad 17 1000 Ljubljana +386 1 5892 495 WWW.EF.UNI-LJ.SI/MBA

Prijava 2013/2014: www.ef.uni-lj.si/mba

Škarje

O brkih in brkačih

KAJ IMAŠ POD NOSOM? Morda nisem najbolj poklicana za pisanje o brkih in brkačih, pa ne zato, ker sem ženska, temveč ker so mi bile dlake pod nosom že od pleničarskih dni samoumeven in hkrati razločevalni element moškega obraza. Oči ima brke, mami pa trajno. A če bolje pomislim, tako samoumevni brki vendarle niso bili, saj so se mi čez nekaj let – preteklosti ne moreš ubežati – strašansko dopadli mrožasti brki televizijcev Janka Šoparja in Slavka Bobovnika.

Na srečo se mi je pozneje okus spremenil, toda glej ga zlomka.

Pred okoli dvema letoma si je oseba, ki mi je še posebno draga, pod nosom začela puščati šavje, ki mu danes pogojno že lahko rečem brki. V tem času sem se tudi sama sprijaznila s kosmato realnostjo, zlasti ker povsod naokoli mrgoli moških, ki so si omislili muštace.

Piše: Maja Prijatelj Avtoportret: Matjaž Tančič Goodlife.si 19

Z

a zadnji izbruh brkomanije je poleg Filipa Flisarja precej kriv »Movember«, mednarodno gibanje, ki z zabavnimi akcijami puščanja brkov ozavešča javnost o moških boleznih, kakršni sta rak prostate in rak mod. Zbrana sredstva namenja dobrodelnim organizacijam, ki se ukvarjajo s problematiko teh bolezni, ter raziskavam, ki bodo prispevale k njihovemu zgodnejšemu odkrivanju in preprečevanju. Štos, ki si ga je leta 2003 ob vrčkih piva zamislila skupinica prijateljev iz Avstralije – zbijala je šale na račun mode iz 80. let, nato se je odločila, da je spet čas za brke –, je prerasel v eno najuspešnejših dobrodelnih kampanj. »Mo« bratje, kakor se imenujejo podporniki gibanja, so lani zbrali slabih sto milijonov evrov, kar je skoraj 40 milijonov več kot leta 2010.

Slovenska veja »Movembra«, ki se imenuje Gibanje proti diskriminaciji brkov, je tudi številne domače fante spodbudila, da si vsak november pustijo pod nosom rasti dlake in jih oblikujejo v brkovje v slogu rokerjev, pornozvezd, tovornjakarjev ali džentelmenov. Toda ali je gibanje uveljavilo

vzgojo in negovanje brkov kot celoletno dejavnost? Marsikateri »movembrski« brkač si po enem mesecu, v katerem mu je pod nosom zraslo komaj kaj več dlak kot kakemu Čehu, z največjim veseljem vse pobrije. Nekaterim pa so muštace tako prirasle k obrazu in srcu, da se od njih ne morejo več ločiti. Ni kaj, če zanje lepo skrbijo – jih strižejo s pravimi škarjami, češejo z glavnikom za brado, tu in tam namazilijo s kostanjevim voskom in poskrbijo tudi za kožo pod njimi –, obraz dobi manjkajoči ščep izkušenosti, odločnosti in drznosti. Že bolje kaka dlaka preveč kot vsesplošna goličava današnjih mladcev.

HIPNI HIPSTERJI Potem pa so se pojavili hipsterji z dolgimi in navzgor zasukanimi konicami brkov in brkačem skoraj pokvarili zabavo. Kdo so hipsterji? Tu se zadeva nekoliko zaplete, saj nihče še ni spesnil opredelitve, pod katero bi se podpisali vsi, poleg tega pa tisti, ki jih javnost prepoznava kot hipsterje, to oznako dosledno zavračajo. To je mogoče razumeti, saj se je v zadnjem času močno razpasel prezir, malone sovraštvo do njih.

Podpihujejo ga številne spletne strani in blogi, na primer Look at this Fucking Hipster, Stuff Hipsters Hate in Hipster Hitler.

Precej boljšo definicijo kot oris, da so hipsterji posamezniki med 20. in približno 30. letom starosti, ki nosijo raybanke z živo obarvanimi okvirji, majice z V-izrezom in oprijete kavbojke, navaja zbirka ameriških esejev in razprav What Was the Hipster?

Ta sicer ponuja tri razlage, najprimernejša pa se mi zdi tista, ki hipsterje označuje kot kategorijo potrošnikov. Gre za »hip«, pametnega potrošnika, ki se zaveda, da so lahko nekateri nakupi, kot na primer prava vintage kratka majica, razumljeni tudi kot oblika umetnosti.

VSEGA JE KRIV AMERICAN APPAREL Današnji hipsterji – njihovo leto nič je New York leta 1999, ko se je odprla prva trgovina znamke American Apparel, v mesto se je preselila kanadska revija Vice, na Manhattnu pa se je odprl butik s snikerji in agencija Alife – so potomci postpunkovskega obdobja, pravi profesor Mark Greif, eden od odgovornih urednikov omenjene zbirke.

24

Ker so v tem obdobju zamrla vsa kontrakulturna gibanja, se hipsterji postavljajo mainstreamu po robu s potrošnjo in uporabo izdelkov, ki so bili nekoč del mainstreama, na primer pisalnih strojev, specialk in zastarelih nosilcev zvoka.

Nekateri jih imajo zato za slepo ulico zahodne civilizacije – skupino, ki je izgubljena v površinskosti svoje preteklosti in nesposobna oblikovati kakršen koli nov pomen. »Ne le, da nima prihodnosti, temveč je tudi suicidalna. Medtem ko so včasih mladinska gibanja izzivala disfunkcionalnost in dekadenco svojih staršev, imamo danes hipsterje – mladinsko subkulturo, ki odseva pogubno plitvost mainstreamovske družbe,« je zapisal New York Times leta 2008.

KOMIK, DIKTATOR, SLIKAR IN TOVORNJAKAR Toda priznajmo si: s hipsterji ali brez njih se bodo brki obdržali na obrazih moških.

Nekateri bodo kljub brkom za vedno ostali anonimni, drugi so se prav zaradi njih vpisali v zgodovino. Guardian je sestavil lestvico desetih najbolj markantnih brkačev, na

prvo mesto je postavil Charlieja Chaplina. »Mali potepuh si je pustil zrasti krtačkaste brke leta 1915 za neme situacijske komedije, ker je upal, da ga bodo naredili zrelejšega brez zakrivanja obrazne mimike.

Nekateri ugibajo, da je njegove brke pozneje kopiral Hitler, misleč, da se bo z njimi priljubil ljudem – kar mu je pri Nemcih po svoje tudi uspelo.

Hitler je nemara najslavnejši brkač poleg Salvadorja Dalija.«

ne kadim, sem si pustil rasti brke – to je bolje za zdravje. Toda vedno sem s seboj nosil cigaretno škatlico, v kateri so bili skrbno zloženi brki. Prijazno sem jih ponujal prijateljem: 'Brki? Brki? Brki?'

Nihče se jih ni upal dotakniti.« Leta 1968 je Salvador Dali posnel televizijski oglas, v katerem je ugriznil v tablico čokolade, pri čemer je od užitka poškilil, konice brkov pa so se mu nasukljale navzgor.

Marsikateri ʻmovembrskiʼ brkač si po enem mesecu, v katerem mu je pod nosom zraslo komaj kaj več dlak kot kakemu Čehu, z največjim veseljem vse pobrije.

Španski nadrealist je vzgojil svoj zaščitni znak, tanke, dolge in z voskom navzgor zašiljene brke v 20. letih prejšnjega stoletja kot poklon enemu svojih vzornikov, slikarju Diegu Velazquezu. Dali je napisal: »Ker

Pevec Queenov Freddie Mercury je tovornjakarske brke nosil skupaj z belo spodnjo majico in oprijetimi motorističnimi usnjenimi hlačami. Rožnati panter David Niven se je proslavil z dandijevskimi enovrstičnimi brčicami, ki sta jih nosila tudi Clark Gable in Errol Flynn, feldmaršal lord Kitchener pa z metlastimi brki, s katerimi je ukazovalno gledal s plakatov, ki so pozivali k pridružitvi v ameriško vojsko. Guardian je v svoj izbor uvrstil še Neda Flandersa, lik iz

25

risane serije Simpsonovi – ta je uvrstitev na lestvico ukradel Super Mariu –, nekdanjega avstralskega igralca kriketa Mervyna Gregoryja Hughesa, ki je poznan po košatih ob kotičkih ustnic navzdol raščenih brkih, in Eddieja Murphyja, še preden si je poleg brčic pustil rasti kozjo bradico.

BI-BR-KE Da ne bomo govorili le o moških, brke imajo tudi ženske, a jih skušajo na vse načine skriti in se jih znebiti. Izjema je bila mehiška slikarka Frida Kahlo. Ta najbolj ostaja v spominu prav po avtoportretih, s katerih zre s temnimi brčicami in enojno obrvjo. Ne le, da je zavračala ustaljene lepotne ideale in si ni pulila teh dlak, marveč jih je celo poudarjala s temno barvico.

In kako je s slovenskimi trendovskimi brkači? »Brki so že passé,« odvrne znanec frizer, ko mu razkrijem, da bom pisala članek o njih. A on jih kljub temu še vedno nosi. »Kje pa potem lahko še najdem kakega brkota?« ga pobaram. »Pojdi v Bi-Ko-Fe, tam imajo vsi brke,« mi svetuje.

GL

Goodlife.si 19

Ulov

THE T

ROL

- Jud LEY SON y Gar G land

KAR OSTANE NA DITI ...

od 1. decembra Najprej odvrže svileno srajčko, nato gredo nogavice. Ko izgine še modrček, na ameriški plesalki burleske Diti Von Teese ostane le še njen Cruciani – zapestnica v tehniki makramé, ki je sprva zavzela Italijo, zdaj pa prihaja tudi k nam. Na voljo vam je na izbranih prodajnih mestih, denimo v Galeriji Emporium. Po osmih milijonih prodanih primerkov je čas, da jo okoli zapestja zavežete tudi vi. Da se boste znali zavrteti kot Dita, vam težko obljubimo – lahko pa poskusite.

ŽOGICA DO MAVRICIJA

6. oktobra Več kot 60 golfistov je na domačem finalu Diners Club Golf Challengea 2012 v zrak poganjalo žogice, z upanjem, da se bodo dokopali do enega od treh mest na mednarodnem turnirju Diners Club ProAm Classic Mauritius 2012.

Igralcem z vsega sveta se bodo z razgledom na tamkajšnji rajski hotel Four Seasons pridružili David Mir, Miran Babnik in Erik Sorbara. Fantje, ne pozabite na kopalke ...

Goodlife.si 19

DOŽIVITE BMW xDRIVE V ŽIVO

21. december–7. februar Naj sneži? To se že sliši lepo, a so razmere na cesti pozimi precej nepredvidljive. Da boste bolje pripravljeni nanje, izkusite napredni sistem BMW xDrive iz prve roke. Na BMW bodo v idilični Kranjski Gori in Mariboru za vas pripravili vznemirljive zimske dogodke: doživetje BMW xDrive, ko boste lahko v živo preizkusili njihov inovativni štirikolesni pogon. Naj gre za hitre ovinke, zahtevno strmino ali spolzko cestišče – BMW xDrive vas bo kot zaupanja vreden sopotnik varno spremljal do cilja. Za več informacij obiščite www.bmw.si ali pokličite 01/888 82 08.

VSE NAJBOLJŠE, »ŠPAS«!

10. novembra Špas teater nas v krohot spravlja že 15 let! Obletnico delovanja so letos proslavili s 15-dnevnim praznovanjem, med katerim so odigrali prav toliko predstav. Ker so tudi na zavarovalnici Generali vedno za »špas«, so se kot generalni pokrovitelj z veseljem pridružili jubileju in podelili 150 vstopnic za izbrane predstave Špas teatra. Praznovanje 15-letnice delovanja gledališča so sklenili v Cankarjevem domu s komedijo Lada Bizovičarja Slovenska glasba od A do Ž. Med njo ni bil »poškodovan« noben pop zvezdnik.

»FLEGMA« V NOVO LETO

19. decembra Skupina Alta in zavarovalnica Generali se bosta od napornega in nepredvidljivega leta 2012 poslovili v sproščenem, »flegma« duhu. Glavna pokrovitelja centra za slepe športnike Vidim cilj bosta skupaj s ključnimi poslovnimi partnerji poleg leta 2013 pozdravila tudi eno leto od ustanovitve centra. Njegov idejni vodja Alen Kobilica bo na kratko predstavil največje letošnje dosežke in zarezal v rojstnodnevno torto. Še na mnogo let!

KDO JE ZANETIL GONGE?

30. novembra Dobrodošli na Olimpu! Vam je všeč razgled na Vikendovo »pop« pokrajino? Bralci Vikenda, priloge Dela in Slovenskih novic, so pred nekaj dnevi znova izbrali najbolj priljubljene voditelje, igralce in glasbenike. Večer v prenovljeni ljubljanski Operi je minil v znamenju olimpijskega duha, gostje pa so skupaj z nagrajenci in podeljevalci gongov – slovenskimi olimpijci – zanetili nov »olimpijski« ogenj, ki bo moral goreti vse leto, dokler znova ne udarijo na gong.

26

L Duel: Urška Hrovat in Alenka Dovžan o zimi po smučanju Bliskavica: Tilen Žbona Na nož: sivka Marje Černe (gostilnica Gušt) Metuljček: Mitja Meršol Nosim ...

29

Goodlife.si 19

L

DUEL

Urška Hrovat in Alenka Dovžan o zimi po smučanju

»PICA ZAVOJ« DO OBALE Ko smo vsako od njiju vprašali, s katero bivšo smučarsko šampionko bi želela poklepetati ob prižganem diktafonu, je Alenka kot iz topa ustrelila, da z »Uršo«, in Urška, da z »Aleno«, kot jo kliče. Čeprav je minilo že nekaj časa, odkar smo zanju stiskali pesti pred zasloni, in čeprav je Alenka zdaj zapisana gostinstvu, saj ima svojo restavracijo na Jesenicah, Urška pa predaja znanje v smučarski šoli, sta ostali prijateljici. Danes ju družijo predvsem njuni otroci. Tudi med pogovorom in fotografiranjem je Alenkina fantka in deklico ter Urškinega dečka pazil Alenkin partner. »Jaz ne bom mogel nahraniti vseh treh, kje sta?« se je po nekaj časa glasilo njegovo šaljivo sms-sporočilo.

Zapisala: Teja Roglič Foto: Klemen Ilovar L

Goodlife.si 19

U

rška: Alena, ti začni, ker raje govoriš. (Smeh.)

Alenka: Takoj po koncu kariere nisva bili toliko v stiku, ker je Urša končala pred mano in je šla svojo pot. Jaz sem urejala gostilno in podobno, potem pa sva spet našli stik prek otrok. Otroci se radi družijo.

U: Sicer pa sva bili cimri že med tekmovanji.

Nato naju je zbližalo predvsem to, da je imela Alena otročke prej kot jaz, in ko sem potrebovala kakšno informacijo, sem jo vedno klicala, ker vem, da ne komplicira. Druge mame in forumi mi niso bili tako všeč. (Smeh.)

Zdaj skupaj praznujemo nova leta, poleti gremo družno na počitnice. Nimava pa tudi nobenih zamer iz smučarije, zato sva ostali prijateljici.

A: Ko smo mi smučali, je bilo drugače, veliko nam je pomenilo, da smo se razumeli, 250 dni na leto si od doma, po hotelih, in če se še grdo gledaš ... Zdi se mi, da je šel zdaj ta šport v povsem drugo smer, v ekstreme, v individualizem in egoizem. Je pa res, da lahko le tako kaj narediš. Takrat ni bilo toliko poudarka samo na rezultatu. Poudarek je bil na uspehu celotne ekipe.

U: Seveda pa si tekmoval zase in si bil žalosten, če si bil slab, tudi če je bila ekipa dobra.

A: Spomnim se, da je tisto leto, ko smo bile štiri v prvi jakostni skupini, midve, Špela Pretnar in Nataša Bokal, tista, ki je prva prišla v cilj, takoj predala informacijo tistim, ki so bile še na startu. Spodbujale smo se. Ko so prišle mlajše tekmovalke, tega ni bilo več.

SMUČANJE TJA V EN DAN

govorim le zato, ker imam smučarsko šolo, ampak tudi zdaj, ko imam otročka, je lepo.

Da pa bi smučal tja v en dan za svoj užitek, uf, smo pa preveč presmučali. Smučanje je zdaj druženje, ne bom smučala od jutra do večera, da bom izkoristila karto.

A: Mi smo smučali v progi, to je drugače. Če bi mi kdo postavil progo, bi še šla, prosto smučati je pa ...

U: Dolgčas.

A: Točno to, jaz vsem rečem, pojdi se ti vozit z avtom po letališču, ali pa da gre hokejist drsat v krogu.

U: Panorama, razgledi, lepo vreme, sneg, to smo gledali vse življenje. Raje grem na obalo in gledam lepo morje.

Ker smo šli le za pet dni, je Urša rekla, navijva uro, da bova čim prej na soncu, da bova čim bolj zagoreli. Nič se nisva namazali z zaščitnim faktorjem.

Ob dvanajstih sva se vrnili v sobo, Urša je bila rdeča, jaz vijolična, kar vzhajali sva.

U: Težko bi rekla, da je smučanje še užitek, če to počenjaš vsak dan skoraj vse življenje. Lepo pa je, da lahko predajaš znanje. Tega ne

30

A: Ravno se dogovarjava, kam bi šli na dopust, in sva obe bolj za tople kraje. Blizu imamo Kranjsko Goro in druga slovenska smučišča, ne vem, zakaj bi hodili še kam.

ABC OTROŠKE SMUKE U: Najprej je treba kupiti pravo opremo, ne prevelikih smučarskih čevljev, prav tako naj gre otrok takoj na prave in ne plastične smuči. Potem pa je veliko odvisno od otroka in vzgoje.

A: In čim bolj položen teren naj bo. Je pa dobro, da gre otrok na kakšno uro individualnega učenja.

U: Tudi zato, da starši vidijo, kako je prav.

A: Otrokom ne razlagaš vsega.

U: Največ je treba pokazati.

A: Tu je »pica zavoj«.

U: Pa »tortica« in »smrekica«. Prav je, da je otrok na snegu, na hladnem, ker se mu krepi imunski sistem. Zdaj je mnogo otrok vse dni v stanovanju. Če je zunaj pozimi, se ne bo nič prej prehladil. Vem sicer, da si vsak tega ne more finančno privoščiti.

A: No, pa saj smo mi tudi smučali po »kuceljčkih«. Za motoriko otroka je to zelo

pomembno. Starši dajo poudarek le na to, da je priden v šoli, ne pa tudi na rekreacijo, ki je pomembna tudi zato, da se otrok laže uči.

Tudi jaz moram vsaj dvakrat na teden migati, sicer se slabo počutim. Tečem ali pa tečem na smučeh. Sicer mi je mučno, a moram.

Moje telo je bilo tega vajeno, ogromno smo trenirale, tudi kondicijski treningi so bili naporni, po pet ur na dan.

V MEHIKO PO BARVO U: Uf, prigod je bilo ogromno.

A: Tista je dobra, ko smo šli po finalu svetovnega pokala v Vailu v Cancun. (Smeh.)

Ker smo šli le za pet dni, je Urša rekla, navijva uro, da bova čim prej na soncu, da bova čim bolj zagoreli. Nič se nisva namazali z zaščitnim faktorjem. Ob dvanajstih sva se vrnili v sobo, Urša je bila rdeča, jaz vijolična, kar vzhajali sva. Šli sva po hladilne kreme in ležali v sobi dva dni, ker sva bili tako opečeni. Še kosilo sva si naročili v sobo. Saj je razumljivo, dvesto dni na leto si zapet do vratu, potem pa takole na sonce.

U: (Smeh.) Hoteli sva zagoreti v treh dneh, čeprav je bilo povsem vseeno, tako ali tako

smo potem naprej smučali, nihče ne bi videl najine zagorele kože.

KNJIŽICA NAMESTO ZAHVALE U: Meni ni nič žal.

A: Bilo je super. Vsi so hodili v šolo, mi pa v Ameriko in na Švedsko. Ogromno smo trenirale, a je vse šlo.

U: To je način življenja, drugega ne poznaš. Ko sem končala kariero, sem bila povabljena na razne prireditve v Sloveniji in tujini, eno leto sem hodila naokoli in se kmalu naveličala.

A: Dobro je, če že prej razmišljaš, kaj boš počel, ko končaš, saj te ne bo potem nihče vprašal, kam zdaj.

U: Laže je nekomu, ki trenira atletiko, gre pač popoldne na trening. Me pa smo bile ogromno odsotne, nekateri učitelji ti pogledajo skozi prste, drugi ne.

A: Jaz sem imela na primer težave s telovadbo, češ da moram priti na cooperjev test. In ko smo končale, je bilo kruto. Takoj ko sem objavila, da končujem kariero, sem morala pripeljati nazaj avto, takoj sem dobila knjižico s policije, da sem brezposelna.

U: Jaz pa iz vojske. Pa sploh nisem vedela, šla

31

sem k zdravniku, kjer so mi rekli, da nimam potrjenega zdravstvenega zavarovanja, sploh me ni nihče obvestil.

A: Prej dozoriš, ker ugotoviš, da si odvisen od sebe.

U: V športu se naučiš vzponov in padcev in se znaš laže pobirati. Mraz, bolečine, psihološki pritiski, tega se navadiš. Ko končaš kariero, pa je kar šok. Prej si živel v skupnosti, kjer veš, da vsi delajo odgovorno, so pošteni, kar se dogovoriš, drži, ker sicer ne bi nič delovalo. V resničnem življenju pa ni tako.

A: Ves dan si imel načrtovan do minute natančno. Zato tudi zdaj nikoli ne bi šla na maraton ali na aerobiko ob določeni uri. Ko tečem, me nič ne zanima, koliko časa, kako hitro. Pač grem ven. In uteži? Ne prestopim več vrat fitnesa. Tega imaš preprosto dovolj.

Takrat si to delal za cilj, potem pa si najdeš nove cilje.

GL

NEVER DO A TANGO WITH AN ESKIMO - Alma Cogan

Goodlife.si 19

L

BLISKAVICA

L

Goodlife.si 19

32

TILEN ŽBONA akaDemski slikar 33

Goodlife.si 19

L

L Goodlife.si Goodlife.si 19 19

34

BLISKAVICA Tilen Žbona se je rodil leta 1976 v Kopru. Izobraževal se je na akademiji lepih umetnosti v Benetkah, kjer je leta 2001 diplomiral iz psihologije umetnosti. Iz videa in novih medijev je leta 2007 magistriral na akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Leta 2011 je prejel priznanje pomembnih umetniških del Univerze v Ljubljani. Živi in ustvarja med Koprom, Londonom in Sevillo.

Kot docent predava na Univerzi na Primorskem ter Visoki šoli za dizajn v Ljubljani. Trenutno se ukvarja s slikarstvom, fotografijo, videoumetnostjo in novimi mediji. Je aktivni član društva za povezovanje umetnosti in znanosti ArtNetLab, kjer razvija različne znanstvenoraziskovalne projekte. Njegova dela niso omejena le na bele muzejske stene, te dni jih lahko na skodelicah srečate tudi med srkanjem kave v Hiltonovem hotelu The Trafalgar – na nedavnem odprtju je iz njih pil sam Tom Cruise.

35

Goodlife.si Goodlife.si 19 19 L

NA NOŽ Marja Černe (gostilnica Gušt) o sivki

LAVANDA V FIČKU ravioli s kozjim sirom, sivko in popečeno panceto

Za 4 lačne

P

Foto: Ciril Jazbec

rovanse še nisem obiskala, zato ne vem, kako polja sivke zadišijo po francosko.

Vanjo sem se prvič zaljubila veliko bliže domu, med preživljanjem poletnih šolskih počitnic na Hvaru. Z družino smo se s starim fičkom vsako leto odpravili tja za dva tedna. Na Hvaru skorajda ni stvari, ki ne bi bila povezana z »lavando«, kakor ji rada rečem po domače. Beseda sivka gre nam Primorcem težko z jezika, saj se tako kulturno, podnebno kot kulinarično počutimo del Mediterana.

Tudi moja družina je povezana z njo. Oče jo zelo rad vzgaja na svoji njivi na Belvederju nad Izolo. Naš avtomobil je od vrnitve s počitnic še zdaj poln lavande v vseh oblikah, predvsem zato, ker dišavnost proti severu pojenja in si tako radi naredimo nekaj malega zaloge. No, pa še avtomobil je nekaj mesecev po koncu oddiha lepo odišavljen.

Zgodaj poleti, ko zacveti, v gostilnici uporabljam njene sveže cvetove v sladicah, denimo jogurtovem musu s cvetovi lavande in medom lavande, češnjevi krostati s cvetovi lavande ali marelični torti s cvetovi lavande, pa tudi za pripravo fileja brancina z oljčnim oljem in cvetovi lavande. Zima nam ni ravno pisana na kožo, ker je narava takrat bolj »škrta«, zato jo uporabljam v posušeni različici – najraje v družbi čokolade. Ne vidim je rada samo na krožniku, nepogrešljiva je tudi v drugih oblikah. Kapljica eteričnega olja lavande na vzglavnik je obvezno opravilo pred spanjem.

Ko boste snovali letošnji božični jedilnik, jo lahko potresete na namaz iz polenovke ali pa jo dodate v nadev praznične mandljeve potice. Če imate radi, da ob jutrih zadiši po sveže pečenih piškotih, lahko »grešite« z medenjaki z lavando in čokolado ali mandljevimi piškoti z lavando. Tudi v vaniljeve rogljičke zelo rada zleze. Jaz pa, z njimi, v toplo posteljo.

GL

Testo: 500 g moke 5 jajc ščepec soli malo hladne vode Nadev: 300 g mehkega kozjega sira 100 g maskarponeja Za povrhu: 8 rezin kraške pancete žlička posušenih cvetov sivke žlica masla Iz sestavin za testo zgnetemo testo za testenine in ga pustimo, da počiva.

Medtem pripravimo nadev iz mehkega kozjega sira in maskarponeja.

Testo razvaljamo približno dva milimetra debelo in z obročki izrežemo kroge. Obročki naj bodo obsega 8–10 cm. Na polovico vsakega kroga položimo žličko nadeva.

Preden nadevane kroge prepognemo, z vodo namažemo rob, da se testo laže zlepi.

Gostilnica Gušt je del Kluba restavracij Goodlife, izbora dvajsetih restavracij, v katerih lahko imetniki kartice Goodlife Diners Club izkoristite poseben popust.

L

Goodlife.si 19

Na koncu na sprednji rob rahlo pritisnemo še z vilicami, da med kuho nadev ne uide v vodo.

Raviole v slanem kropu kuhamo približno sedem minut. Kuhane preložimo v ponvico in vanjo dodamo še žlico masla in zajemalko škrobne vode, v kateri so se kuhali. Vodo pokuhamo toliko, da dobimo lepo kremo.

Popečemo še rezine kraške pancete.

Raviole nežno položimo na krožnike, nato nanje še rezine popečene pancete.

Posušene cvetove sivke nežno posujemo po raviolih. Z njimi ni treba pretiravati, saj je sivkina aroma zelo močna in lahko hitro prevzame jed.

Poleti, ko so cvetovi še mladi, jih lahko vmešate tudi v nadev, saj je njihova aroma takrat blažja.

36

37

Goodlife.si 19

L

metuljček GARBO NA TRŽNICI Piše: Mitja Meršol Ilustracija: Zarja Menart

S

uper, gospod, moja prva stranka ste danes. Na vse imate popust. Deset odstotkov,« mi je navsezgodaj zjutraj dejala prodajalka na tržnici ob East Riverju. Ti stavki mi ob spominjanju na nakupe po newyorških tržnicah vedno zazvenijo v glavi.

Prav tako v spominu imam imensko spojenko Marlitka. Z ženo sva pred več kot dvajsetimi leti na newyorškem Columbus Circlu na tržnici starin kupila čudovito lepo, v 20. letih prejšnjega stoletja narejeno svetlolaso, v dolgo elegantno obleko oblečeno porcelanasto lutkico. S kombinacijo imen najinih hčerk (Marlenka, Melita) sva jo poimenovala Marlitka.

Marlitka še sedaj sedi v fotelju v najini spalnici in občutek imam, kot da me njene oči nenehno živo sledijo.

Greta Garbo. Da, tudi to ime je povezano s spomini na newyorške tržnice. Kadar koli sem koračil iz stanovanja na Drugi aveniji proti tržnici na East Riverju, sem šel mimo stanovanja v zgradbi na 52. ulici, v kateri je še tik pred smrtjo (leta 1990) prebivala slovita zvezda nemega filma Greta Garbo.

Videl sem jo tudi, ko je hodila naokoli z velikimi temnimi naočniki, a se ni dala motiti. Njeno vodilo je namreč bilo – kot sem lahko nekoč prebral – da »sploh nisem osamljena, hočem pa, da me pustite na miru« (I am not alone, just leave me alone). Zvezdine reči pa so po njeni smrti šle na tržnico, na dražbo.

Na njej so Gretini oboževalci za poltretji milijon dolarjev pokupili vse lepote, ki so igralki v stanovanju razbijale osamo: slike psov, tihožitja s sadjem in rožami, porcelanaste pepelnike, svečnike ...

Concorde. Ta izraz mi še sedaj povzroča sline v ustih. Na tržnih policah trgovine na Drugi aveniji, v našem newyorškem mini mundusu in le nekaj sto metrov proč od našega stanovanja, sem vedno kupoval črno grozdje concorde, podobno naši izabeli.

Zaradi pogostega nakupa mi ga je lastnik Indijec včasih kakšnega pol kilograma dal tudi zastonj. Pač pa me nikakor niso pritegovala izrazito rdeča jabolka, za katera so tedaj trdili, da so umetno prebarvana in tudi zdravju nevarna. Menda so prihajala iz Južne Amerike.

L

Goodlife.si 19

Seaport na jugu Manhattna, s pogledom na Brooklyn. In Božiček. Tudi to ostaja v spominu. V Seaportu, ki je nekakšna vzhodna vzporednica nekdanjemu (in porušenemu) Svetovnemu trgovinskemu centru na zahodni strani Manhattna, so imeli – poleg krasnih trgovin – tržnico z ribami in kavo, v velikih vrečah pravkar raztovorjeno z ladij. Tu smo tudi vsako zimo čakali na prihod Božička, ki je vedno prihajal iz smeri (kasneje usodnega) Svetovnega trgovinskega centra.

Canal Street, Little Italy, Chinatown. Polno tržnic. Polno prodajalcev in kupcev. Drobni nakupi ob sobotah, nato obvezen ekspreso – tedaj še prava redkost – v Little Italy. Pač pa raje ne bi govoril o nožih nacistične SA, ki so jih prodajali na tržnici Chelsea v bližini reke Hudson. Ob pomisli nanje me vsakič znova spreleti srh.

Titanik. Krožniki in pribor (menda vse avtentično) s potopljenega Titanika na tržnici starin na aveniji Columbus. Tam se je dalo kupiti tudi vintage oblačila in odeje za piknike v Centralnem parku. V bližini je bila picerija z odličnimi, v globoki peči (deep fry) spečenimi picami. Od tam je bil tudi pogled na hotel Colonial na 81. ulici, kjer sem stanoval kot študent med prakso v nočnem desku New York Timesa. V hotelu je nadstropje pod mano stanovala mati šahista Bobbyja Fischerja. Spominjam se je kot zelo mirne, simpatične gospe.

Serendipity. Kakih pet, sedem blokov proč od našega newyorškega stanovanja sta bili dve točki, ki sta me nenehno vabili.

Ena je bila francoska restavracija Les Sans Culottes, kjer sem si po lastni presoji izbiral delikatesno predjed, ki je šla vedno »na hišo«. Nedaleč proč pa je bil lokal Serendipity. To ime me je vedno znova navajalo k izrazoma »kupuj in uživaj«. In tako je tudi bilo. Del prostora je bil kot nekakšna tržnica, kjer si lahko kupil ali kako drago Tiffanyjevo lučko ali poceni plišastega medvedka. Potem pa si sedel za mizo – menda so za njo nekoč posedali Marilyn Monroe, Andy Warhol in tudi Jackie Kennedy – in si naročil ali drag kaviar ali pa poceni hrenovko hot dog.

Sporočilo vsega tega je bilo, da je življenje prekratko, da bi ga užival monotono, cena gor ali dol.

Boston.

Tržnica z najboljšimi, pred mojimi očmi stepenimi omletami, napolnjenimi s sirom in rakci. Mešal jih je dvajsetletnik Mark, ki je med stepanjem jajc vedno poiskal kako zgodbo. Podobne omlete so imeli tudi v bližnjem Cambridgeu oziroma univerzitetnem Harvardu, kjer so na tržnico s svečkami iz zvočnikov bližnje restavracije odmevali zvoki Avsenikovih pesmi.

Indijanci. Santa Fe v Novi Mehiki. Sedimo pred hotelom in gledamo na tržnico na drugi strani ulice. Mize se šibijo od raznih indijanskih okraskov. K nam pristopi starejši dolgolasi gospod, pove, da je pripadnik plemena Navajo. Razkaže nam nekaj primerkov indijanskega nakita in enega pokloni hčerki Meliti.

Bathurst. Če skočim iz Amerike v Afriko, se mi spomin ustavi v Bathurstu, glavnem mestu Gambije, nekdanje najstarejše britanske kolonije na zahodni afriški obali.

Bilo je novo leto in z ladje Liburnije sem se spustil na potep po veliki tržnici, kjer so trgovci (pretežno indijski priseljenci) ponujali sveže morske ribe, kikirikije, lesene kipce ... Potepa po tržnici pa se najbolj spomnim zato, ker me je ob vrnitvi na ladjo čakalo sporočilo, da se mi je rodila druga hčerka.

Marakeš. Bazar Džema el Fna. Začimbe, datlji, svež pomarančni sok, kristali s snežne gore Atlas, vmes starinarnice, po katerih je hodil tudi Churchill in nabiral navdih za slikanje ...

Ananas in banane. Abidžan, glavno mesto Slonokoščene obale, mi oživlja okus po najboljšem ananasu, ki sem ga kadar koli jedel. Na tržnico me je popeljal lastnik plantaže, na kateri ga vsako leto poberejo na desetine ton. Razlagal mi je, kako goji ananas, in dodal, da pa so mu osebno še vedno najbolj všeč banane. »Banane me spominjajo na naše nekdanje brezskrbno življenje,« se mi je nasmehnil. »Nismo imeli avtomobilov, hladilnikov, električnih štedilnikov ... Lepo smo ležali pod bananovci in mirno z odprtimi usti čakali, da z njih pade banana.« Ko sem se spomnil teh besed, me je zamikalo, da bi sledil Afričanovi filozofiji. V teh mrzlih zimskih dneh bi se zavil v odejo s tržnice na aveniji Columbus, se ulegel k stojnici našega debelušnega in prijaznega prodajalca jabolk in drugega sadja na ljubljanski tržnici in počakal, da mi v naročje pade bogat izbor sadežev. Med njihovim uživanjem pa bi opazoval predpraznično nakupovalno mrzlico v slogu »shop till you drop« (kupuj, dokler ne padeš skupaj).

Saj, lepše je ležati pod drevesom upanja kot pa si prazniti žepe po trgovinah. Ampak: če ne bi bilo tržnic, ne bi bilo spominov.

GL

KRAJ MENE LEZI - Majda Sepe

38

Klub restavracij Goodlife Izbor vrhunskih slovenskih restavracij: Ljubljana: Angel, Mercator Center Šiška - 10% Evergreen, Smlednik - 10% Favola, Dunajska 129 - 10% Harfa, Koperska ulica 98 - 10% JB, Miklošičeva 17 - 10% Kaval, Tacenska 95 - 10% Kavalino, Trubarjeva 25 - 10% Separe, Koprska ulica 92 - 10% Skaručna, Vodice - 10% Pri Vodniku, Vodnikova 65a - 10% Vander restaurant, Krojaška ul. 6 - 10% Primorska: Gušt, Izola

- 10% Zemono, Vipava - Darilo Maribor:

Rožmarin, Gosposka ulica 8 - 10% Prekmurje:

Gostilna Lovenjak, Murska S. - 15% Gorenjska: Brioni, Kranj Tabor, Naklo

- 10% - 10%

Dolenjska:

Debeluh, Brežice - 10% Rakar, Trebnje - 10% Popusti veljajo le ob plačilu s kartico Goodlife Diners Club.

JB logo 4/15/08 4:32 PM Page 1 C

Composite

M

Y

CM

MY

CY CMY

K

nosim ... Žiga, 29 Ljubljana Eden od zekovcev, tudi brkat, ljubitelj Lyncha in Cronenberga ter novi frontman benda Loudspeaker Alliance. To sem jaz. Če mi rečete moda, vam bom pokazal dedkov plašč, ki je zdaj moj. Uokvirjen sem v gosposki stil, bivši časi hiphopa in trenirk se zdaj zgodijo samo še v trenutkih slabosti, čeprav me konkretni »trash« zelo navdušuje. Vzhodnjaki to obvladajo in na moji naslednji letalski karti bo zagotovo pisalo Kitajska. Pobegnil ne bom, Ljubljano imam res rad.

Zdi se mi, da je to eno redkih mest, kjer je alternativna scena tako močno vpeta v dogajanje, da je pravzaprav glavni tok kreativnosti.

Besedilo in foto: Ekoas

FROM RUSSIA WITH LOVE - Matt Monro

41

Goodlife.si 19

L

Zdravo

TEKOČE ZLATO

»KAJ BOSTE, GOSPA?« V takšno veselje in užitek, kot nam je hrana, priznajte, nam je malokaj. In zadovoljstvo polnega želodca po kakovostnem obroku se da primerjati morda le še z uspešnim projektom zapeljevanja. In ko smo že, bi kar še. In še. Čeprav se takrat po robu že sprehaja slaba vest in zmajuje z glavo. Pa ne bi bilo treba!

Ker zakaj bi vendar česar koli slabega obsojali domače testenine, svežo pisano solato ali pa še toplo jabolčno pito?

S pravo mero, pravimi sestavinami in moderno kulinarično filozofijo je vse lahko lepo in prav. In ne le to. Danes je nekaj kuharske žilice iskana veščina, prijazen odnos do sestavin iz svoje okolice pa osebnostna odlika ob bok poštenosti. Če ob vsem tem še opevamo zdrav način življenja, smo »in«, smo moderni ter še odgovorni povrhu. Vse to je pa že prestiž.

Na enem sobotnih obhodov med ekostojnicami se lahko začnemo razgledovati med vrtnimi pridelki, solatami, koreni in gomolji, ki jih, čeprav so morda nekoliko drobni, nesijoči, da ne rečem kar ubogi, njihovi prodajalci ne skrivajo v ozadju, ampak nam jih ponosno razkazujejo v prvi vrsti. Nato z zeliščarko poklepetamo o pravi čajni mešanici za razdražen želodec, njen kolega čebelar pa priporoči še žličko lipovega medu. Čaj in med? Res je zima že pred vrati.

Da bi v dolgih temnih popoldnevih začeli peči kruh, priporoča novodobni mlinar s koruzno in rženo moko nekaj metrov naprej, medtem ko peče polnozrnate palačinke. Skoraj nedopustno je priti domov brez enega izmed številnih namazov za zajtrk in recimo, da bo tokrat najbolj dišal bazilikin.

Odličen bo na slanih pirinih krekerjih, če jih le ne pohrustamo že na poti domov.

EKOBRANJEVKE Prestiž pa so postale tudi ekotržnice, tisto pravo malo zbirališče navdušencev za zdravo prehrano. Potem ko se ves teden borimo s pomanjkanjem časa za kuho, z malicami »za seboj«, poslovnimi kosili in pregrešnimi prigrizki, je sobota dan, ko se sebi in svojim morda lahko vsaj malo oddolžimo z nabiralskim pohodom med stojnicami tržnice.

ZELENE MESNINE

Pa ne katere koli. No, ljubljanska že dolgo velja za mestno znamenitost, kar turistično točko, na kateri se tudi domačini radi pokažejo s pleteno košaro v naročju. A da bi veljali za še bolj zadovoljne, zdrave in srečne, se morate pokazati na Pogačarjevem trgu, kjer je najbolj obiskana ekotržnica v deželi. Tam se na stojnicah razkazujejo pridelki in izdelki s svojimi ponosnimi certifikati ekološke pridelave in predelave, skladiščenja ter transporta.

Goodlife.si 19

NESIJOČI PRVAKI

Ekotržnica pa ima tudi svoj mesni kotiček, sicer postavljen malce v ozadje na stran (verjetno zato, da ne bi zmotil vegetarijancev), a vseeno se ekološke kmetije tukaj ponašajo tudi s suhomesnimi izdelki. Za tiste, ki bi svoje zdrave, lahke in sveže prehranjevalne navade konec tedna želeli v hladnih dneh obogatiti s čim močnim. »T'ko« za korajžo!

GL

Ekotržnica na Pogačarjevem trgu v Ljubljani je ob sobotah odprta od 8. do 14. ure.

Dostavo ekoloških živil na dom omogoča tudi Zeleni zabojček. Več na: www.zeleni-zabojcek.si

Mazljiva, nežna, razkošna in čutna. Med naravnimi lepotili so olja gotovo na prvem mestu, saj s svojimi izvornimi negovalnimi značilnostmi razvajajo in ščitijo celotno telo. Če ob tem še prefinjeno dišijo, toliko bolje.

Tokrat se pri Melviti ponašajo z razkošnim Izjemnim zlatim oljem.

V njem se preliva pet dragocenih naravnih olj s svilnato teksturo iz neokrnjenih kotičkov sveta.

Arganovo olje iz Maroka, olje inca inchi iz Peruja, buriti iz Brazilije, pracaxi iz Amazonije in kendi iz Indonezije.

Vsako s svojimi čudežnimi lastnostmi, vsako v svojem odtenku zlate, a skupaj kot nepozabna čutna dišava in žametni dotik. Popolno razvajanje kože telesa, obraza in tudi las.

GL

Melvitino Izjemno zlato olje, 100 ml, 29,90 evra. Več na: www.melvita.si

Piše: Saša Grobelšek 42

NOVI ODLIČNI OKUSI

Babičin čaj je sadna mešanica z okusom slive, jabolka in cimeta, ki vas bo popeljala na obisk k odličnim dobrotam in nepozabni toplini babičine domačije. Odprite svoje čute novemu okusu čaja, ki vam pričara popolno doživetje.

Čaji slovenskih smučarskih reprezentanc. www.1001cvet.si www.facebook.com/1001cvet 43

Goodlife.si 19

Igrače Pet zimskih gadgetov, ki jih bo Gregor Šket iskal pod jelko.

iPad MINI

Lahko bi mu rekli ipadov manjši brat, pa ni čisto tako. Res je, da je manjši, ni pa »ta mali«. iPad Mini ima kar nekaj prednosti, ki jih pravzaprav prinaša njegova majhnost. Je ravno dovolj velik, da odlično sede v roko, skoraj nobena dlan ni premajhna zanj. Je tudi ravno prave velikosti, da se ga lahko spravi v marsikateri žep (usesti nanj se vseeno ni najbolj pametno). Hkrati pa ima tako rekoč vse, kar imajo veliki.

Diagonala zaslona znaša dvajset centimetrov, tehta le 308 gramov. Na voljo je v črni in beli barvi, s 16, 32 ali 64 gigabajti spomina. Apple pa seveda v vseh izvedbah ponuja izvedbo wi-fi in wi-fi + cellular. (www.i-store.si, od 329 evrov ali 4 x 82,25 evra s kartico Goodlife Diners Club)

Polnilnik Xtrememac x5

Polnjenje baterij različnih prenosnih naprav je potreba, obveza in nočna mora.

Prav to so imeli v mislih pri znamki Xtrememac, ko so snovali polnilnike, ki hkrati polnijo do pet Applovih izdelkov.

Najzmogljivejši model z oznako X5 se ponaša s petimi priključki, na katere je možno priklapljati ipode, ipade in iphone. In do jutra je kvintet pripravljen za celodnevno cingljanje, zvončkljanje, surfanje, pošiljanje pisem in še in še. (www.xtrememac.com, okoli 118 evrov)

SANTA CLAUS GOT STUCK IN MY CHIMNEY - Ella Fitzgerald

SELETTI — THE BOX

Digitalizacija glasbe je v ropotarnico zgodovine poslala avdiokasete, LP-je in tudi zgoščenke so na poti tja. A kljub vsemu se s tem nočejo vsi sprijazniti. Njim so namenjeni tako imenovani retro-digital izdelki. Sprejeli so sicer digitalizacijo, a hkrati s svojim glasom in stasom obujajo spomine na stare dobre čase. Točno tak je tudi Selettijev The Box, zvočnik, ki ga z glasbo zalagajo MP3-predvajalniki, vse drugo pa je skoraj tako kot nekoč.

(FLAT, 390 evrov)

Bang & Olufsen A9

Danski Bang & Olufsen je že pred časom predstavil posebno linijo B&O Play.

Gre za skupino izdelkov, ki se je spoprijateljila z brezžičnostjo in drugimi modernimi načini prenosa zvoka, slike in podatkov.

Hkrati pa seveda ohranja tradicionalno vrhunski dizajn in kakovost izdelave. Zvočnik A9 je eden izmed izdelkov te serije. Je lepotec, ne glede na to, iz katerega zornega kota ga gledate. Lahko stoji ob steni ali sredi sobe, vedno je odličen, vedno dominanten.

(Bang & Olufsen Slovenija, Breg 6, Ljubljana, 1999 evrov)

Goodlife.si 19

Microsoftova tablica Surface

Pri Microsoftu se že nekaj let zavedajo, da je prihodnost računalništva v dotiku. Kljub temu, da so se v preteklosti razmeroma redko lotili izdelave strojne opreme, so tokrat predstavili svoje videnje tabličnega računalnika. Poimenovali so ga Surface in je nekakšna dvoživka – lahko je tablica, lahko je prenosni računalnik. Njegova najbolj razpoznavna značilnost je tri milimetre tanek pokrov Touch Cover, ki je hkrati tipkovnica polne velikosti. Poleg tega se ponaša z zaslonom z diagonalo sedemindvajsetih centimetrov, ki ponuja razmerje 16 : 9. Opremljen pa je tudi z USB-priključkom in odprtino za SD-kartico. Na voljo v različici z operacijskim sistemom Windows RT, ki so ga razvili posebej za tablične računalnike, in z najnovejšim operacijskim sistemom Windows 8 Pro. Oba pa ponujata 32 ali 64 gigabajtov spomina.

(Microsoft Slovenija, kmalu)

44

Letni naročniki Delovih edicij prejmejo več! do 25 % popusta na letno naročnino oziroma dodatne ugodnosti glede na izbrano edicijo zajamčeno ceno vse leto* brezplačno dostavo časopisa in revij na vaš dom

MO ŽN OS T NA KU PA

Samsungovih aparatov po najnižjih cenah

Vaša cena 339 EUR Prihranek

**

60 eUr

Vaša cena 309 EUR Prihranek

**

40 eUr

Vaša cena 189 EUR Prihranek

**

30 eUr

Vaša cena 99 EUR Prihranek**

15 eUr

Ponudba velja za edicije:

Ponudba zajema aparate: Samsung Galaxy S III mini (I8190), Samsung Galaxy Tab 2 10.1 Wi-Fi 16 GB (P5110), Samsung Galaxy Ace (S5830i), Samsung Galaxy Pocket (S5300). Ponudba velja za obstoječe in nove naročnike, ki bodo plačali letno naročnino za leto 2013 po predračunu do vključno 31.12.2012. Naročnino je potrebno plačati do roka, ki je označen na predračunu. V primeru kasnejšega plačila se naročnina prične s prvim dnem v naslednjem mesecu po prejemu plačila. Specifikacije aparatov ter splošne pogoje ponudbe si lahko ogledate na spletni strani www.delo.si/ponudba-samsung. * Cena je zajamčena za plačila do 31. 12. 2012. V primeru kasnejših plačil se cena lahko spremeni. ** Prihranek je izračunan glede na ocenjeno MPC ceno na slovenskem trgu.

Delo, d. d., Dunajska 5, SI 1509 Ljubljana

Pokličite ali pišite še danes in poslali vam bomo predračun za plačilo vaše izbrane edicije.

Telefonska ĹĄtevilka za naroÄ?anje:

080 5003

narocila@limpoworld.com

Štirikolesni pogon BMW xDrive CESTNI ALPINIZEM Če smučarjem, gorskim kolesarjem in drugim adrenalinskim zasvojencem omeniš črko X, se jim zasvetijo oči. To je zanje prav posebna oznaka. »Cross« je sinonim za svobodo, užitek, vijuganje in dirkanje po neokrnjeni naravi. Črka X najbolj uživa, kadar sneži, ko se koplje v blatu, ko ji drsi ... Prav v takšnih razmerah so njene odlike najočitnejše.

Piše: Martin Tekše foto: BMW

P

ravzaprav ni v svetu avtomobilov nič drugače. Nekateri se mesecev, ki prihajajo, ko bodo ceste spolzke, poledenele in zasnežene, bojijo kot hudič križa. Drugi pa v tem istem križu vidijo X in se ga veselijo. Bolj ko sneži, večji je njihov nasmešek. Bolj ko je mraz, večja je njihova samozavest.

X pomeni, da v prtljažniku ni treba imeti lopate. Vse, kar potrebujete, so domišljija, volja, pogum ...

AGENT X. xDRIVE. Zagotovo ni naključje, da so pri BMW za oznako štirikolesnega pogona uporabili črko X, če zapišemo nekoliko bolj natančno, se vse skupaj imenuje xDrive.

Gre za variabilno in natančno porazdelitev moči ter hiter odziv na vsako situacijo na cesti. Menda noben drug sistem štirikolesnega pogona tako zelo ne izboljša

dinamike, oprijema in stabilnosti. Kakovost elektronsko nadzorovane in spremenljive porazdelitve moči med sprednja in zadnja kolesa se je v vozilih, opremljenih s tem sistemom, izkazala tako na težavnem terenu kot na cestnih površinah.

Moč je s pomočjo razdelilnega menjalnika z elektronsko krmiljeno večplastno sklopko, ki deluje v skladu s prevladujočimi razmerami, vedno usmerjena na tisto os, katere kolesa imajo najboljši stik s cestno površino. Sistem se z izjemno natančnostjo in hitrostjo odzove na vsak izziv vožnje. V običajnih razmerah BMW xDrive porazdeli pogonski moment med sprednjo in zadnjo os v razmerju 40 : 60.

ENKA KARVER Pri tem senzorji nenehno merijo zdrsavanje koles na sprednji in zadnji osi. Sistem lahko v delčku sekunde spremeni razmerje porazdelitve moči. V primerjavi z običajnimi sistemi štirikolesnega pogona se BMW xDrive odziva tudi vnaprej, ne da bi čakal, da kolo dejansko začne zdrsavati. Vozilo se tako

stabilizira, še preden voznik začuti potrebo po poseganju v vožnjo. Za še natančnejši nadzor pa skrbi računalniška enota sistema reguliranja stabilnosti vožnje, Dynamic Stability Control (DSC).

Sistem xDrive je po novem na voljo tudi v modelih serije 1. Z njegovo pomočjo se že sicer zelo agilna »enka« prelevi v smučarja, v karverja, v uživača, ki vriska od veselja, ko drvi po alpskih serpentinah.

GL

BMW xDrive zmogljiveža serije 1 120d xDrive lahko domov odpeljete od 29.300 evrov. Več na: www.bmw.si Obvezno zavarovanje pri zavarovalnici Generali.

Več na: www.generali.si

Ata na ismučeh

Z i-napravami biva: Grongl Mrangl, twitter.com/grongl

Morda smo že omenili, da ata Grongl ni pretirano športen tip. Potem ko je v gimnaziji najbrž neponovljivo število neopravičenih ur vknjižil ravno pri telovadbi, je s športi opravil.

Ilustracija: Nika Jamnik

Skoraj. Ko Ljubljano pozimi prekrijejo sivi sivi oblaki in tako gosta megla, da bi jo lahko rezal, atu v glavi nekaj poči in potem se povrne spomin na gorenjska smučišča iz njegovega otroštva.

Ah, smučanje! Velike razdalje, hudi nakloni, hitrost, svoboda! Za to se splača celo spotiti.

SALOMON POW FINDER Odkar operativni radij Gronglovih sega onkraj slovenskih vršacev, je pri izbiri cilja pomembno merilo verjetnost pršiča. Salomon je okrog aplikacije Powfinder zbral fanatično skupnost freeriderjev, ki vgrajene napovedi snežnih padavin dopolnjujejo s poročili s terena.

iTrailMap

KING OF SLOPE Lepo oblikovana statistična aplikacija vestno beleži višinske razlike, povprečne hitrosti, kilovate energije, sproščene med atovimi spusti, pri čemer karseda milostno ravno z baterijo telefona. Ata se lahko prek aplikacije po meri z drugimi smučarji in zbira virtualne medalje.

Ski School Advanced Ata je bil eden izmed zadnjih suličarjev stare šole, ki je popustil karvingu. Zaradi tega ima še vedno občutek, da tehnika ni popolna.

V kabini žičnice lahko preleti demoposnetke te virtualne smučarske šole, včasih se s kom iz odprave pofilmata in potem v deljenem prikazu primerjata svoje zavoje z vijugami inštruktorja. Na posnetku se da celo risati idealno linijo in kritične točke.

Kadar se prvič poda na novo smučišče, ata v tej aplikaciji s seznama 750 smučišč prednaloži načrte prog, da med smuko ni treba razgrinjati papirnatih plaht, poleg tega ga telefonov GPS postavi na zemljevid.

Pozor, plačljiva 3D-različica je stran vržen denar, ker v reliefnem pogledu za evropska smučišča ne prikazuje imen prog, kar v opisu pozabijo omeniti.

47

Goodlife.si 19

Pobeg

Karnevalska vročica v Riu de Janeiru

BIKINI NAMESTO SMUČK »E um bloquinho querida!« Žur je na ulici, draga! To je izgovor, ko hočeš na še eno poulično zabavo ali »bloquinho«, ki med karnevalom potekajo v vseh mestnih četrtih brazilskega Ria de Janeira, 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Daj no, res moraš ostati še na enem žuru. In za tem še na enem.

Vsak je drugačen, skupne so jim le množice, ki se strnejo na ulice in so, polne zagona, vsakič nared še za en izliv sambe.

T

o ni edini slogan, ki si ga je vredno zapomniti. »Beijinho!« ali po domače »Poljubček!« je drugi zakon ulice. Ko se začne skupina nekaj tisoč ljudi dreti prav to geslo in zre naravnost v vas, potem veste, da se bo treba slej ali prej poljubiti, sicer se zgodba ne bo dobro končala. Še več, če množici ne boste ugodili, boste dojeli, kako se med tekmami počuti Ronaldinho, ko od njega zahtevajo gol.

Rio de Janeiro je tako družbeno kot geografsko dramatično in razgibano mesto, razdeljeno na četrti, ki zaobjemajo različne plaže – dve najslavnejši sta, jasno, Copacabana in Ipanema. Mesto je kraške narave in ga obdajajo visoke skale, osamelci, iz zaledja pa ves čas kukajo brazilski deževni gozd in njegovi odtenki zelene, kar daje prizoru zanimivo igro barv.

S FOTOAPARATOM ČEZ FAVELO

Piše: Dino Katalenić Foto: Matjaž Tančič Goodlife.si 19

Poleg slečenih teles so podobe revnih favel najpogostejši prizor, na katerega pomislijo tisti, ki se odločajo o potovanju v Rio. Prebivalci takih četrti so prepuščeni lastni domiselnosti in si morajo elektriko, vodo, kanalizacijo in druge osnovne potrebe priskrbeti sami.

Živijo v revščini, a so zelo dobro organizirani.

V favelah vlada pravilo, da se v njih nikomur nikoli nič ne zgodi. Tam vas ne bodo oropali.

Krade se v mestih, in to ljudem, ki imajo preveč, ne tistim, ki se skozi mesec prebijejo z opravljanjem treh služb hkrati. Čez favelo se lahko sprehodiš s fotoaparatom in najnovejšim iphonom in se ne bo nihče niti ozrl za tabo, a bo isti predmet poželenja že zunaj njenih meja izginil s hitrostjo Felixa Baumgartnerja.

OGLEDALO NA PLAŽI

žarkom, igraš nogomet, odbojko in opazuješ druge, ki počnejo isto. Plaža in ples sta sestavni del življenja meščana. Ni ga Brazilca, ki ne bi znal otresati z boki.

Nikoli pa to ni očitneje kot februarja, ko so v Brazilijo uprte vse oči sveta. Karneval ne posede zgolj Ria – celotna država se prelevi v veliko množično rajanje, plesanje, popivanje, poljubljanje in še kaj.

Navada karnevalov se je sprva razvila na severu, prav na vrhu brazilskega roga okoli Salvadorja de Bahie, kjer so afriški priseljenci ohranili svojo kulturo in jo aktivno razvijali ter jo po portugalskem posredovanju zlili z evropskimi običaji.

Tam karneval traja ves mesec in še dlje, jemljejo pa ga zelo, zelo resno.

Čez favelo se lahko sprehodiš s fotoaparatom in najnovejšim iphonom in se ne bo nihče niti ozrl za tabo, a bo isti predmet poželenja že zunaj njenih meja izginil s hitrostjo Felixa Baumgartnerja.

Karioke, prebivalci Ria, so znani po tem, da so lepi.

Res lepi. Izklesani Brazilci in Brazilke si upajo to tudi pokazati. Industrija bikinijev dobi na plažah Ria čisto nove razsežnosti.

Plaže tam niso zgolj plaže, prej spominjajo na niz ogledal. Tja greš na pijačo, do tja »joggaš« in se nastavljaš sončnim

50

1 (zgoraj) Ko množico popade karnevalska vročica, jo je težko ustaviti.

2 (desno) Brazilski karnevali povzdigujejo kričeče barve in ekscentričnost. Enkrat na leto so vam oproščeni vsi modni spodrsljaji.

3 (skrajno desno) Pomanjkljivo oblečena dekleta so največja turistična znamenitost v mestu.

S perjem ali brez.

4 (na drugi strani) Hipodrom Sambodromo je prizorišče najodmevnejšega karnevala v Riu.

51

Goodlife.si 19

KDO BO NA VRHU?

PRED BIKINIJEM KUPI VSTOPNICO

ZAJEZDITE TOVORNJAKE

Vsak Brazilec, če je pošten in nepristranski, lahko potrdi, da je najboljši karneval v Salvadorju de Bahia. In da si je treba zanj vzeti čas, najbolje kar en mesec ali še več. Na jugu je precej drugače, vendar mesta sama določajo dolžino karnevala. Na južnem otoku Florianopolis so znani po tem, da ga razpotegnejo malo dlje kot v preostalih delih Brazilije, na zahodu pa radi začnejo prej kot drugi. Če si vnaprej dobro zastaviš pot in potuješ od zahoda na sever in s severa proti jugu, lahko praznuješ kar dva meseca.

To je tista žurka, o kateri poročajo med poročili, z dekleti v pomanjkljivo oblečenih, peresno lahkih in mavrično obarvanih kostumih. Vsako leto se določi tema in šole pripravijo svoje kostume, ples in celoten program na določeno vižo. Letošnja tema je bila »iz Londona v Rio« in je ponazarjala obe mesti, razlike med njima ter prenos olimpijskega ognja iz mesta gostitelja letošnjih poletnih olimpijskih iger v Rio.

Drugačen, »avtentičen« karneval poteka zunaj zidov Sambodroma. To je tisto rajanje, ki se ga udeležijo karioke. Pravi karneval se dogaja v »bloquinhos«, v družbi domačinov, ki sicer niso oblečeni v barvita peresa, temveč v kostume, ki so jih izdelali doma.

Prebivalci Ria prejmejo seznam s podrobnimi navodili premikanja uličnih parad, glede na to, kje živijo.

Zabave si sledijo ena drugi, na seznamu pa jim sporočijo tudi, kakšno glasbo bodo vrteli in kakšna bo krovna tema tovornjaka, ki jih bo prevažal. Letos so razpečevali sporočilo, da je »simpatija kvazi ljubezen«.

Obstajajo karnevali in »karneval v Riu«. To sta dve različni reči. Karneval, kakor si ga v mislih slika večina med nami, je velik festivalski dogodek, ki se dogaja na enem samem mestu – Sambodromu.

Gre za ogromen stadion v obliki hipodroma, na katerem se predstavijo najboljše šole sambe Ria de Janeira, ki za ta namen vadijo vse leto. Samo v Riu jih je več kot 200, vendar se na karnevalu predstavi le 50 najboljših, kar pomeni, da je tekmovalnost med njimi čez leto zelo velika.

Goodlife.si 19

Tolkači ropotajo s tako vnemo, da ti zavre kri, ko grejo mimo. Boki pričnejo migati kar sami od sebe, četudi za sambo sploh še nisi slišal.

Vstopnice za Sambodromo gredo za med in tudi njihova cena ni prav nizka, zato je vredno – še preden si naročite bikini – čim prej rezervirati vstopnice.

Za tovornjakom potuje parada tolkal, ki iz svojih instrumentov izvabljajo vročično ropotanje, ob katerem je težko ostati pri miru. Tolkači ropotajo s tako vnemo, da ti zavre kri, ko grejo mimo. Boki pričnejo migati kar sami od sebe,

četudi za sambo sploh še nisi slišal. Simpatija je skorajda že res ljubezen in prepričani ste lahko, da je karnevalsko poplesavanje letos spodbudilo nemalo novih ljubezenskih zgodb.

Dokler ljubiš, ti je dovoljeno, da bikini kdaj in kdaj tudi snameš.

GL

Načrtovanje obiska karnevala prihodnje leto naj se začne z rezervacijo vstopnic ali katerega od paketov na naslovu: http://www.RIO. com/rio-carnival/rio-carnival-2013 Zavarovalnica Generali vas med enomesečnim rajanjem v Braziliji zavaruje od 27,49 evra. Odslej lahko turistična zavarovanja Generali Expresso poiščete tudi v izbranih trgovinah Tuš. Več na: www.generali.si

ČA ĆE MI COPACABANA - Oliver Dragojević

52

Novi katalog počitnic na Jadranu in Mediteranu 2013 vas že čaka na prodajnih mestih!

www.kompas.si • 01 2006 111

SUPER FIRST MINUTE Jadran in Mediteran 2013 POPUSTI ZA ZGODNJE PRIJAVE do 25% Ne zamudite enkratne priložnosti za poletje 2013, ki velja samo do 31.12.2012!

Izkoristite družinski popust do 750 € !

100% GARANCIJA NAJNIŽJE CENE V Kompasu vam zagotavljamo

100% garancijo najnižje cene.

VEČ ZA VAŠ DENAR Počitnice tudi na 12 obrokov, popusti za gotovinska plačila, otroci letujejo tudi BREZPLAČNO.

Dobro mesto Razlog prvega obiska ...

Zgodovina se ponavlja, žanr se spreminja, a štetje se prične z razlogom, res je. Američan v Berlinu je bil človek s posebnostmi. Umazano v elektroniki je dalo sceno z razgledom. Veter pod sivino je držal glavo na prepihu.

Fant s čepico in debelimi okvirji nad samoglasnike že nekaj let brez težav lepi »umlaute«. Živi med Ljubljano in Berlinom, malo tu, malo tam. Da bi nas voditelj oddaje Knjiga mene briga in eden protagonistov nedavno predstavljenega dokumentarca Jaz sem Janez Janša peljal na preste, smo že zdavnaj obupali. Njegove poti vodijo v klubsko podzemlje.

Ko pomislim na noč v berlinskem hotelu, se spomnim ... ... hotela Klassik, a prenočitev je bila vse prej kot klasična. Jaz oblit s potjo in neprespan. Zasebna berlinska odiseja se je začela, a Penelopa se je odločila, da ne bo čakala. Prej kot vtisnil, je spomin iztisnil.

(Hotel Klassik, Revaler Strasse 6, 030 3198-860, www.hotelklassik-berlin.de)

O TANNENBAUM

Brechtovska zapuščina živi v berlinskih gledališčih.

Zadnja predstava, ki sem jo tam videl, je bila ... ... Mati Korajža. Simultanka. Zapuščina ostaja v teatrih, a snov še kar vztraja na ulicah. No, rekviziti so sodobnejši, zdaj so to vrečke iz Aldija in Lidla. Izvedba pa je več kot prepričljiva.

- Nat King Cole

Med obema domovoma, Berlinom in Ljubljano, najraje potujem ... ... malo na krilih, malo na kolesih.

A to po sili razmer. Ljubljana je prejkone še vedno slepa pega nizkocenovnega letalskega prometa.

Stanujem ...

Na Kastanienallee. Presek okoliščin. Interier in eksterier se fino dopolnjujeta v sorazmerju s ceno. Gentrifikacija žre vse, a v zadnjem času z zasukom. Cene v četrtih, ki so danes v trendu, se vse bolj višajo, v obnovo četrti pa se vse manj vlaga. V neki skrajnosti je dotrajana četrt bolj oderuška od obnovljene. Za povrh ekonomijo četrti zelo rada prekrije identitetna politika. Berlinske četrti imajo močne in običajno nasprotujoče si identitete, ki pozabljajo, da logika kapitala ni omejena na »šikimiki« Mitte.

(Kastanienallee, predel Prenzlauer Berg)

Berlin

Dražena DragojeVIća Foto: promocijsko gradivo filma Jaz sem Janez Janša in Shutterstock

Če bi vas z dežnikom vodil do ene same znamenitosti ... ... bi izbral točko, ki se spominja in ki opominja. A obstaja arhitekturni kraj, kjer spomin in opomin človek tudi izkusi. Libeskindov Judovski muzej.

(Jüdisches Museum Berlin, Lindenstrasse 9-14, 030 25993300, www.jmberlin.de) Elektroniko iščem ...

Pred kratkim sem še hodil na CockTail d'Amore v peto nadstropje skladiščne hale na koncu Sonnenallee, a se je dogodek preselil. Za »panoramski« razgled pa se mora človek vselej najprej poglobiti v drobovje Berghaina. Ob prvem januarju ali prvem maju toliko bolj, ko se odprejo sicer zaprta vrata in ventili.

(CockTail d'Amore, Ziegrastrasse 15 – Neukölln) Vse popoldne lahko preživim v knjigarni ... … Pro QM. Redkokje je na kvadratnem metru zbrane in izbrane toliko vizualne, filozofske pa tudi medijske teorije in prakse, ki bi bila inteligentna na kvadrat.

(Pro QM, Almstadtstrasse 48-50, 030 24728520, www.pro-qm.de)

Goodlife.si 19

Garderobo osvežujem ... … s švedskimi znamkami. Švedska oblačilna abeceda pa se še vedno prične z A kot Acne.

(Acne Studio, Münzstrasse 23 – Mitte, 030 28044870, www. acne-studios.com) Berlin je najlepši ... … ob prvem maju, ko je mesto na ulicah, ko se pokažejo barve, državljanske in tiste druge, ko državljani protestirajo, iz tradicije protesta, za tradicijo protesta, ko se dan konča na ulici Oranien, pesti ujamejo ritem elektronike, Luzia pa za eno noč vznikne kot ulični klub brez primere.

(Luzia, Oranienstrasse 34, 030 81799958, www.luzia.tc) Za enodnevni pobeg pred mestom skočim v ... … vilo Schöningen ob mostu Glienicke v okolici Potsdama. Tu se je zgodovina zgoščala in lomila, prusko-plemiška, judovskobankirska, nacistično-uradniška, blokovsko-vohunska. Zdaj počiva v muzejskem miru.

(Villa Schöningen, Berliner Strasse 86, 14467 Potsdam, 0331 2001739, www.villa-schoeningen.org)

54

Telekom Slovenije, d.d., 1546 Ljubljana Publicis

Gašper

Ines

Praznična uspešnica.

Damjan

Jasna

Ana in Nik

Tomaž

Podarimo si čas.

Paket 2013 za 2013 ¤*.

2013 enot, ki jih lahko porabite po svoje: Minute

v vsa slo. omrežja

MB

prenosa podatkov

SMS MMS

sporočila

Ne spreglejte praznične uspešnice, ki vam bo ogrela srca in vas zbliževala vse leto. Paket 2013, ki vsebuje kar 2013 enot, ki jih lahko vsak mesec porabite po svoje. Ena enota je enaka minuti pogovora v vsa slovenska omrežja ali enemu SMS/MMS sporočilu ali 1 MB prenosa podatkov. Tako lahko porabite npr. 2000 minut pogovorov in 12 SMS/MMS-ov in 1 MB, ali pa 2000 MB, 12 minut pogovorov in 1 SMS/MMS. Oglejte si tudi zvezdniško zasedbo mobitelov na dotik na prodajnih mestih Telekoma Slovenije. *V obdobju od 12.11.2012 do vključno 31.1.2013 Telekom Slovenije, d.d. omogoča novim ali obstoječim naročnikom- fizičnim osebam storitev Mobitel sklenitev naročniškega razmerja za naročniški paket Paket 2013. Naročniško razmerje za Paket 2013 lahko sklene fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik ali druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost. Paket 2013 vključuje 2.013 enot storitev, ki jih naročnik lahko porabi za pogovore v vsa slovenska omrežja, pošiljanje SMS/MMS sporočil in paketni prenos podatkov, za ceno 20, 13 EUR mesečno. Ena enota storitve je enaka eni minuti pogovora v vsa slovenska omrežja ali enemu poslanemu sporočilu SMS/MMS ali enemu MB prenesenih podatkov. Vključene količine veljajo za storitve, opravljene v omrežju Mobitel v okviru enega obračunskega obdobja. Neporabljene količine se ne prenašajo v naslednje obračunsko obdobje. Za obračun pogovorov velja interval 60/1, kar pomeni, da se prva minuta obračuna v celoti, nadaljnji pogovor pa po sekundah. Pri obračunavanju sporočil SMS/MMS se kot obračunska enota upošteva poslano sporočilo SMS/MMS, pri obračunavanju prenosa podatkov pa se kot obračunska enota upošteva 1kB prenesenih podatkov. Cenik storitev nad vključeno količino ter prodajna ponudba Paket 2013 so objavljeni na www.mobitel.si. S sklenitvijo naročniškega razmerja za Paket 2013 Telekom Slovenije, d.d. naročniku zaračuna priključno takso v višini 11,87 EUR, v primeru spremembe iz obstoječega naročniškega paketa za storitve Mobitel na Paket 2013 pa naročniku zaračuna enkratni znesek v višini 30 EUR. Za naročnike Paketa 2013 vklop storitev Neomejeni pogovori v omrežje Mobitel, Večerni in vikend pogovori ter SMS 1000 ni možen.

Za dodatne informacije obiščite najbližji Telekomov center, www.mobitel.si ali pokličite Center za pomoč uporabnikom na 041 700 700 ali 080 80 00. Cene so navedene v EUR in vključujejo DDV. Telekom Slovenije, d.d., si pridržuje pravico do spremembe cen in pogojev.

Čarobna dar ila iz Provanse

Prisrčno vabljeni v trgovine L’OCCITANE, kjer vas že čaka božični katalog, poln idej za čarobna darila. Katalog lahko naročite tudi na info@loccitane.si.

Tudi v spletni trgovini

www.loccitane.si

Ljubljana: Mestni trg 7 • Ljubljana: NS Citypark • Ljubljana: Mercator Center Šiška • Ljubljana: Nama • Ljubljana: Maxi Maribor: NS Europark • Maribor: Gosposka ulica 11 • Novo mesto: Glavni trg 13 • Novo mesto: NS Qlandia Bled: Cesta svobode 10 • Celje: NS Citycenter • Koper: Čevljarska ulica 35 • Portorož: Obala 20 • Nova Gorica: NS Qlandia