>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>
Rezultati raziskave, ki je potekala v okviru projekta Marš na kulturo!
Uvod
>>>>>>>>>>>>
Za metodo intervjuja se je projektni tim odločil, ker smo želeli od mladih dobiti kar najbolj neposredne odgovore na vprašanja, ki so nas zanimala, in ker smo menili, da lahko z njo sledimo vsaj 3 od 4 v projektu zastavljenih ciljev: raziskati razumevanje pojma kulture / mladinske kulture, subkulture…/ med mladimi/uporabniki in aktivno vključenimi dijaki/ ter proučiti njihov dejanski odnos do kulture, poiskati vzporednice, podobnosti in razlike v pojmovanju in vrednotenju kulture za posameznika in skupnost – ob primerjavi ugotovljenih rezultatov - med mladimi v Sloveniji in v zamejstvu, v projektno skupino vključiti mlade kot enakovredne člane, ki sodelujejo pri snovanju, realizaciji ter pri sprotnemu in končnemu vrednotenju projekta. Dijakom, ki so bili pripravljeni sodelovati, smo pripravili pisna navodila za izvajanje intervjuja ter zapisana vprašanja ter rubrike za osnovne podatke o intervjuancu, kraju, času ter vrsti dogodka oz. mestu intervjuja. Oblikovale so se dvojice dijakov /izpraševalec in zapisovalec/ in v začetku oktobra
2006 smo začeli s poskusnim
intervjuvanjem na prireditvah v Kreatoriju DIC. Vse odgovore intervjuancev so sproti dobesedno zapisovali. Zapisane intervjuje je del tima dijakov in pedagogov sproti pregledoval in vnašal v tabele. Tako smo imeli možnost sprotnega dopolnjevanja in spreminjanja oz. izločanja vprašanj, dokler nismo oblikovali zadnje verzije. Po dveh mesecih smo se odločili, da začnemo intervjuvati tudi na prireditvah, ki jih mladi obiskujejo izven DIC-a, v Drami, CD, v okviru šolskih abonmajev ali kulturnih dnevov, organiziranih pod okriljem šole, naključne mimoidoče v mestu ter zamejce (nastopajoče iz partnerskih skupin v projektu in obiskovalce prireditev v zamejstvu). V intervjuje so bili zajeti mladi iz različnih krajev Slovenije, ki se šolajo v Ljubljani ter zamejski Slovenci. Nastalo je več vrst vprašalnikov, pri čemer je bil vsem skupen sklop vprašanj o razumevanju in pomenu kulture (o privlačnosti). Nekatera vprašanja pa so se razlikovala glede na »vlogo« posameznega inervjuvanca (obiskovalec ali nastopajoči), glede na prostor intervjuja (na cesti, v kulturni ustanovi, v Kreatoriju DIC), posebna vprašanja smo postavili tudi zamejcem (npr.: o pomenu izražanja v maternem jeziku). Vprašalniki:
za obiskovalce prireditev v Kreatoriju za nastopajoče na prireditvah za obiskovalce drugih prireditev /Drama, CD… za obiskovalce prireditev v zamejstvu za nastopajoče zamejce za naključne mlade /mimoidoči v mestu. Vsi primeri vprašalnikov so v prilogi!
212 (Ž:128 in M:84) mladih v starosti od 15 do 24, let in sicer: na 11 prireditvah/dogodkih v DIC-u: 65 obiskovalcev (Ž: 40 in M:15) in 14 nastopajočih (Ž: 2 in M:12) na 2 prireditvah/gostovanjih zamejskih skupin v DIC-u: 24 nastopajočih zamejcev (Ž: 13 in M: 11) na 5 prireditvah/Drama SNG, CD…/v okviru šolskih abonmajev: 40 obiskovalcev (Ž: 28 in M: 12) na različnih lokacijah v mestu/na ulici, tržnici…./ 39 naključnih mimoidočih (Ž: 15 in M: 24) na 2 prireditvah v zamejstvu/ 40 obiskovalcev (Ž: 30 in M: 10). Intervjuje je izvedlo 22 dijakov v dvojicah. Intervjuvanih je bilo
Intervjuvanci na nekatera vprašanja niso odgovorili, nekateri pa so bili gostobesedni in so podali pestre odgovore, ki smo jih razvrstili v več kategorij. Pri vsakem sklopu vprašanj so navedeni rezultati v % za posamezne skupine intervjuvanih in zanimivi odgovori. Za zamejce smo zaradi specifičnosti sestavili poseben vprašalnik ter prilagodili kategorije odgovorov.
I. sklop vprašanj »OBISKOVANJE PRIREDITEV« 1. »Kje si izvedel za nocojšnjo prireditev?« Najpogostejši odgovor na zgoraj zastavljeno vprašanje med obiskovalci prireditev v DIC-u smo dobili v kategoriji
58,7 %
»drugo« s
odgovorov. Sledila je kategorija
slovenščina.«
stvovanje v maternem jeziku pomeni »možnost ohranjanja maternega jezika«, po številčnosti odgovorov sledita kate-
Obiskovalci abonmajskih dogodkov odgovarjajo, da so iz-
4. »Pogosto obiskuješ (kulturne) prireditve?«
vedeli za prireditev »v šoli« s
Obiskovalci prireditev v DIC-u so odgovorili v
je v kategorijah »po delovni dolžnosti« in »v šoli«.
33,3 %, da so bili se20 %, in naj-
takšne
65,1 %,
znanjeni preko »abonmaja« jih odgovori
»da« pogosto obiskujejo takšne kulturne prireditve.« Da jih
manj
»ne« jih je odgovorilo
3,3 % jih je izvedelo za prireditev »po službeni dolžnosti«. 43,3 % intervjuvanih pa na zastavljeno vprašanje ni odgovorilo.
17,5 % intervjuvancev , 12,7 % pa kulturne prireditve obiskuje »včasih«. 1,6 % in-
tervjuvancev pa je svoj odgovor dalo v kategorijo »drugo«.
Zanimivi odgovori:
»Glasna muzka se je slišala v študentski dom.«
3,2 % intervjuvancev ni podalo odgovora.
Nastopajoči na prireditvah v DIC-u v intervjujih odgovarjajo s kategorijo »da« v
12,7 %, kar 87,5 % v tej
skupini intervjuvancev ni dalo odgovora na zastavljeno vpra-
2. »Si tukaj s prijatelji?«
šanje.
Obiskovalci prireditev v DIC-u na zastavljeno vprašanje v
63,5 % odgovorijo, da so na prireditev prišli »s prijatelji«, 30,2 % jih je prišlo »samih« in preostalih 4,8 % odgovorov je bilo iz kategorije »drugo«. 1,6 % odgovorov na zastavljeno vprašanje nismo dobili. V skupini dijakov, ki so obiskali abonmajske predstave jih
76,7 % ni odgovorilo na zastavljeno vprašanje, da so prišli »s prijatelji«, pa jih je odgovorilo 23,3 %.
30 % odgovorili, »da« obiskujejo takšne prireditve, 23,3 % jih je odObiskovalci abonmajskih predstav so s
govorilo, da »ne« obiskujejo takšnih kulturnih prireditev,
3,3 % pa so odgovorili, da jih »včasih«. 43,3 % pa je manjkajočih odgovorov na zastavljeno vprašanje.
Naključni mimoidoči intervjuvanci so na to vprašanje odgovo-
2.a »Bi prišel tudi sam?«
53,8%, »da« pogosto obiskujejo kulturne priredi25,6 %, v kategoriji »drugo« je bilo razvrščenih 7,7 % odgovorov in v kategorijo »včasih« 2,6 % intervjuvancev.
Obiskovalci prireditev v DIC-u odgovarjajo z zelo visokim
Zanimivi odgovori:
69,8 %, »da« bi prišli na prireditve tudi sami. Da »ne« bi prišli sami, jih je odgovorilo 19 %, z manjšim deležem odgovorov pa sledita kategoriji »mogoče« s 4,8 % ter »drugo« z 1,6 %. 4,8 % intervjuvancev ni odgovorilo na vprašanje, če bi prišli odstotkom, kar z
na prireditev tudi sami. V skupini dijakov, ki so obiskali abonmajske predstave, pa na zastavljeno vprašanje odgovorijo z
20 % s kate-
gorijo »ne«, da bi »mogoče« prišli tudi sami, jih odgovori
3,3 %, kar 76,7 % dijakov pa na zastavljeno vprašanje ni podalo odgovora.
Obiskovalci abonmajskih dogodkov so z visokim odstotkom,
40 %, odgovorili, da si »ne« bi ogledali dogodkov,
če ne bi imeli abonmaja. Sledijo odgovori, ki so zastopani z
10 % v kategorijah »da« ter »drugo«. Bistveno manjši – 3,3 % pa je delež odgovorov v kategorijah »da, če bi bila možnost« ter »ne vem«. Žal pa 33,3 % intervjuvanih na to vprašanje ni dalo odgovora.
2.c »Zakaj ja oz. ne?« Obiskovalci abonmajske predstave so z
31,6 % od-
govorili na zastavljeno vprašanje, s kategorijo »ker me zanima, prosti čas, družabno življenje«, sledi kategorija »me
26,3 %, s kategorijo »odvisno od predstave, stila« je odgovorilo 15,8 % dijakov – abonentov. 10,5 % dijakov je odgovorine zanima, nisem navajen/a« s
lo, da drugače »ne bi izvedeli« in s kategorijo »drugo«. Le
5,3 % vprašanih pa meni, da je to odvisno od njihovega »prostega časa«. Zanimivi odgovori
»Ker so mi take predstave všeč, so zanimive in uporabne za vsakdanje življenje. Pa tudi v šoli – neko zgodbo lažje razumeš, če jo tudi gledaš, ne samo bereš.« 4. »Se tudi sam/a udeležuješ različnih kulturnih dogodkov?« Nastopajoči zamejci iz Trsta pritrdilno odgovarjajo, »da« se udeležujejo različnih kulturnih dogodkov v
81,8
%, da se »ne« z 9,1 % ter v kategoriji »drugo« tudi z 9,1,%. Nastopajoči zamejci iz Šentjanža odgovarjajo v 92,3 % »da« se udeležujejo kulturnih dogodkov, preostali odgovori 7,7 % pa so razvrščeni v kategorijo »drugo«. 4.a »Katerih?« Na vprašanje, katerih prireditev se udeležujejo, nastopajoči zamejci iz Trsta odgovarjajo v tegorijo »drugo«, v
52,9 % s ka-
47,1 % pa odgovarjajo, da se
udeležujejo »tistih, s katerimi se tudi sami ukvarjajo«. Med nastopajočimi zamejci v Šentjanžu intervjuvanci odgovarjajo v
81,8 %, da se udeležujejo tistih dogodkov
»s katerimi se sami ukvarjajo«, preostali pa svoje odgovore
18,2 %. Pri obiskovalcih - zamejcih iz Celovca v 47,4 % nismo združijo v kategorijo »drugo« z
dobili odgovorov na zastavljeno vprašanje, nastali pa sta
26,3 % jih je odgovorilo, da se udeležujejo tudi »drugih prireditev«, v 15,8 % se tudi »sami ukvarjajo« na tak ali drugačen način s kulturnimi dogodki, v kategorijah »novejše prireditve« ter »drugo« pa najdemo preostale razporejene odgovore v
5,3 %.
Zanimivi odgovori: (zamejci nastopajoči in obiskovalci prireditev)
tve. Da jih »ne« obiskujejo, jih je odgovorilo
»Če je nujno v šoli.« »Ni šans, samo kadar moram!« 4.a »Zakaj te to zanima ali ne?« Obiskovalci prireditev v DIC-u povedo, da jih zanima »lastna
25,5 %, da čutijo »pripadnost skupini« v 23,6 %, sledijo kategorije: »drugo« s 16,4 %, »sprostitev, zabava, prosti čas, druženje« z 12,7 %, da jih prireditve zanimajo, če je »kaj zanimivega« z 10,9 %. Manjše število odgovorov pa je v kategorijah »me ne zanima,
7,3 % in »ne vem« s 3,6 %. Obiskovalci abonmajskih dogodkov v 38, 5 % odgonimam časa« s
2.b » Ali bi si tudi sam ogledal, če ne bi imel abonmaja oz. če ne bi bilo obvezno?« kar v
rili s
ustvarjalnost« v
tudi dve novi kategoriji na podlagi danih odgovorov.
Rezultati
»osebno«
28,6 % in kategoriji »oboje« ter 4,8 %. Zelo malo odgovorov 1,6 % pa
»oglasna deska« z
»Zdi se mi pomembno, da se ljudje udeležujejo predstav (opera, gledališče) in raznih drugih dogodkov, saj s tem spoznamo našo zgodovino in se hkrati zabavamo.« »Sodelujem pri kulturnem prazniku v Železni Kapli, sem pa tudi pri gledališki skupini in pevskem zboru, kjer je pogovorni jezik
varjajo, da »jih ne zanima, nimajo časa«, sledijo kategorije »kaj zanimivega«, »sprostitev, zabava, prosti čas, druženje« ter »drugo« v
15,4 %. S 7,7 % pa odgovarjajo
posamezniki - obiskovalci prireditev, da jih to zanima zaradi »lastne ustvarjalnosti« in s kategorijo »ne vem«.
27,3 % odgovarjajo, da jih kulturni dogodki zanimajo, če je »kaj zanimivega«. S 25 % Intervjuvani mimoidoči s
sledijo odgovori, da jim to pomeni »sprostitev, zabavo, prosti
18,2 % jih odgovarja, da »jih ne zanima, nimajo časa« in 11,4 %, da jih zanima zaradi »pripadnosti skupini«. V kategoriji »drugo« je zbranih 9,1 % čas, druženje«.
odgovorov, sledita pa še kategoriji »lastna ustvarjalnost« s
6,8 % in »ne vem« z 2,3 %. Zanimivi odgovori:
»Me ne zanima, jih obiskujem zato, da dobim izhod.« »Ker je kultura dolgočasna, brez veze.« »Ker je lepo, da preživiš svoj prosti čas na kvaliteten način, da se kaj novga naučiš.« »Ker to šola ponuja, pa če greš s starši, ko si mlajši, se navadiš, pa greš pol k si starejši rajš tja k pa v diskača.« 5. »Ali se tudi ti ukvarjaš s kakšno od dejavnosti in nastopaš?« Obiskovalci prireditev v DIC-u odgovarjajo na zastavljeno
60, 3 %, »da« se ukvarjajo s kakšno od dejavnosti in da nastopajo. Sledijo odgovori z »ne« 28,6 % ter odgovori v kategoriji »drugo« s 6,3 % in s kategorijo »včasih sem se« s 3,2 %. 1,6 % vprašanih ni vprašanje v
odgovorilo na zastavljeno vprašanje. Obiskovalci abonmajskih dogodkov odgovarjajo v
43,3
%, da se »ne« ukvarjajo s kakšno od dejavnosti in da ne nastopajo. 10 % jih odgovarja, »da« se sami ukvarjajo s kakšno od dejavnosti ali nastopajo in 3,3 % jih odgovarja, da so se »včasih« ukvarjali ali nastopali. Kar 43,4 % vprašanih ni odgovorilo na zastavljeno vprašanje. Zanimivi odgovori:
»Ne, ma kaj je s tabo… a ti zgledam tko samozavestna.« II. sklop vprašanj »PRIVLAČNOST KULTURE« 2. »Kaj ti pomeni kulturno udejstvovanje v maternem jeziku?«
36,4 % nastopajočih zamejcev iz Trsta je odgovori-
lo na zastavljeno vprašanje, da jim to predstavlja »možnost ohranjanja maternega jezika«, sledijo odgovori s kategorijo »negovanje narodnosti (slovenske kulture)« s V kategoriji »drugo« je
27,3 %.
18,2 % odgovorov in najmanj
– 9,1 % odgovorov smo dobili v kategorijah »zame je to samoumevno« in »svobodo izražanja (in bolj osebno izražanje)«. Nastopajoči zamejci iz Šentjanža so na isto vprašanje najpogosteje odgovorili s kategorijo »zame je to samoumevno« v
38,5 %. Po 15,4 % pa so svoje odgovore razvrstili v sledeče kategorije: »možnost ohranjanja maternega jezika«, »negovanje narodnosti (slovenske kulture)« ter v kategorijo »drugo«. Najmanj odgovorov
7,7 % pa je
v kategoriji »svoboda izražanja«, v enakem odstotku tudi ni zapisanih odgovorov. Med obiskovalci-zamejci iz Celovca smo dobili sledeče rezultate:
42,1 % jih odgovarja, da jim kulturno udej-
goriji »svoboda izražanja« ter »negovanje narodnosti« z
21,1 %. Nekoliko nižji odstotek odgovorov je v kategoriji »zame je to samoumevno« 10,5 % in v kategoriji »drugo« 5,3 %. Zanimivi odgovori:
»Kultura je v maternem jeziku pristnejša, spontana, živa. Jezik je pomemben za nas, ki živimo v Trstu, sicer pa ni.« »Ohranjanje vrednot, ki so mi jih prenesli starši.« »Pomeni, da se lahko izražam na bolj pristen in oseben način.« »Kot rekoč je meni osebno važno, da obstajajo slovenske kulturne organizacije na Koroškem, da naš jezik preživi.« »To mi pomeni veliko, ker lahko to narediš v svojem jeziku.« »Mislim, da je slovenska kultura zelo bogata in predvsem zelo lepa, zato se mi zdi važno, da jo ohranimo. Zelo pri srcu mi je slovenščina, moj materni jezik, v katerem sem spregovorila prve besede.« »Kulturno udejstvovanje v maternem jeziku mi zelo veliko pomeni, ker je zelo važno, da v svoji materinščini nekaj spremeniš v kulturi.« »Mi ne pomeni nekaj posebnega. Mi je nekako samoumevna.« »Veliko, kajti, če bo nekaj slovenskega obstalo na Koroškem, potem bo to kulturno udejstvovanje.« »Kulturno udejstvovanje v slovenskem jeziku mi da občutek, da so moje korenine važne, da sem lahko ponosna na ta jezik, ta občutek, da je »domače«.« »Za mene je moja materinščina zelo važna in sem vesela, da se ustvarijo slovenske igre. Tako se jezik ne bo pozabil in naučim se novih stvari.« 3. »Kaj ti pomeni sodelovanje v prav tej gledališki skupini? / navedi razloge za sodelovanje?« Nastopajoči zamejci iz Trsta odgovarjajo v
50 %, da
Zanimivi odgovori:
»Ta ideja tega Kreatorija, neprofitna, taka ljubiteljska ideja.«
razvijanje vsakega posameznika) izražanje« z
»del vsakdana«.
Po množičnosti odgovorov sledijo naslednje kategorije: s
časa«, »zahteva določen trud« ter da jih odvrača »vpliv cene«
posameznika), izražanje, notranja rast, obogatitev«. S kar
4,5 %, smo dobili v kategoriji »mi nič ne pomeni, ni nekaj pomembnega« in z 2,3 % v kategoriji »način
s
veliko razliko v odgovorih,
življenja (preživljanje prostega časa)«.
kar
98,4 %. Drugih odgovorov ni bilo, 1,6 % inter-
vjuvanih ni dalo odgovora. Tudi nastopajoči na prireditvah v DIC-u so z
81,3 %
odgovorili z »da«. Drugih odgovorov na to vprašanje ni bilo.
18,8 % odgovorov je manjkalo oziroma niso odgovo-
kulturi. Nastopajoči na prireditvah v DIC-u:
privlači to, da »najdejo nekaj zase (jih zanima)«, »da so sami aktivni« in da jih privlačijo »igralci, nastopajoči«.
5,3 %
vlači h kulturi »druženje, zabava« ter da »ne ve«, kaj mlade
Zanimivi odgovori:
»ustvarjalno udejstvovanje«, »običaji, zgodovina, kulturne
razvrščeni v kategorijo »drugo« smo skupinama zamejcev
navade, dosežki civilizacije, duhovnost, vrednote« in »del
prilagodili nove kategorije odgovorov:
vsakdana« z
življenjsko pomembna (npr.: »potrebna kot voda, zemlja«,
je na vprašanje, kaj mislijo, kaj mlade
46,9 %,
privlači h kulturi,
odgovorov ji sledi kategorija »za druge mogoče, zame ne«
odgovorilo, da »vsebina, (zanimivo, smešno, aktualno, zabav-
s
no, humor, estetsko, novosti)«. Sledijo štiri kategorije od-
9,4 %, in sicer, da »najdejo nekaj zase (jih
vorov, ki bi jih lahko uvrstili v kategoriji »ne« in »drugo«,
govorov z
nismo dobili.
zanima)«, da je to »druženje, zabava«, da jih privlačijo raz-
Naključni mimoidoči intervjuvanci – tu je največ odgovorov,
lične »zvrsti (opera, gledališče, balet…)« in da »ne ve« kaj
v kategoriji »da«
mlade privlači h kulturi. V
6,3 % intervjuvanci menijo,
da mlade h kulturi privlačijo »igralci, nastopajoči« in »drugo«.Najmanj odgovorov,
3,1 %, pa je v kategoriji »da so
sami aktivni«. Naključni mimoidoči intervjuvanci so na isto vprašanje odgo-
I.a »Zakaj?«
vorili v
Obiskovalci prireditev v DIC-u so odgovarjali takole:
41,2 % odgovorov so uvrstili v kategorijo »druženje, zabava, sprostitev«, 25 % odgovorov v kategorijo »širjenje obzorja«, 11,8 % odgovorov v kategorijo »drugo« in 10,3 % obiskovalcev je odgovorilo z od-
36 %, da menijo, da mlade h kulturi privlači »vse-
bina (zanimivo, smešno, aktualno, zabavno, humor, estetsko, novosti)«,
18 % jih je odgovorilo, da jih privlači »drugo«.
12 % jih je odgovorilo, da menijo, da jih privlačijo različne »zvrsti (opera, gledališče, balet….)«. Sledita kategoriji, ki sta zastopani z
10 %: »druženje, zabava« in »višji nivo,
govori, ki smo jih uvrstili v kategorijo »zaradi sebe – iz-
splošna razgledanost«. Da mlade h kulturi privlačijo »igralci,
boljšati samopodobo, duševna rast«. Z odgovori, ki smo jih
nastopajoči«, jih je odgovorilo
uvrstili v kategorijo »preživljanje prostega časa« pa je
mladih odgovarja s kategorijami, da »najdejo nekaj zase«, da
odgovorilo
jih h kulturi privlačijo »droge, sex, rock’n’roll in alkohol« in
7,4 % intervjuvancev. Nekoliko manj odgovorov, 4,4 %, je v kategoriji »širši družbeni interes – narod, mesto«.
35,7 %, uvrščenih v kategorijo »druženje, zabava, sprostitev«. 28,6 % intervjuvanih v tej skugovorov,
pini je odgovorilo z odgovori, ki smo jih uvrstili v kategorijo »drugo«, naslednja najpogostejša kategorija je »širši družbeni interes – narod, mesto« z
21,4 %. Enako
število nastopajočih je odgovorilo s kategorijama, da so takšni in podobni dogodki pomembni in potrebni »zaradi sebe – izboljšati samopodobo, duševna rast« in zaradi »širjenja
7,1 %.
obzorja«-
Obiskovalci abonmajskih prireditev najpogosteje odgovarjajo, zakaj se jim zdijo kulturni dogodki pomembni in potrebni s kategorijo »širjenje obzorja«, in sicer v
%.
8 % in 2 % mimoidočih
da »ne ve«, kaj mlade privlači h kulturi. Zanimivi odgovori:
Pri nastopajočih na prireditvah v DIC-u je bilo največ od-
47,2
Sledijo odgovori v kategorijah »druženje, zabava,
19,4 %, »širši družbeni interes – narod, 11,1 %, »me ne zanima, ne vem« z 8,3
%. Nato se vrstijo odgovori v kategorijah »zaradi sebe – izboljšati samopodobo, duševna rast« in »preživljanje pro-
5,6 %.
2,8 %.
V skupini naključno intervjuvanih mladih / mimoidočih so
»niso aktivni v tej skupini ter da se ne udejstvujejo v gle-
»druženje, zabava, sprostitev« in »me ne zanima, ne vem«
dališču« kar
s
pini »druženje, zabavo«. Da jim to predstavlja »stik s slo-
13 %. V kategoriji »širši družbeni interes – narod, mesto« je 10,9 % odgovorov. Da jim to predstavlja »preživljanje prostega časa«, jih meni 4,3 %, nihče pa
vensko kulturo«, jih meni
ni podal odgovora v kategoriji »drugo«. Zanimivi odgovori:
»Zaradi druženja, ker mladi premalo obiskujejo take dogodke, všeč mi je, ker je ozračje v mladinskih predstavah sproščeno.« »Zaradi druženja, mladi ne dajo veliko na to, drage predstave, veliko odneseš od predstave.« »Se spodobi za vsako prestolnico. Mesto mora imeti take ustanove, ki jih je v Sloveniji premalo.« »Ker je to za starejše.« »Da mladina vidi tudi take teme, kot je bila današnja in o tem tudi premišljujejo.« »Zato ker omogoča mladim, da se seznanjajo s takšnimi ali drugačnimi anomalijami.« »Zato, da vedo, da obstaja tudi kultura, ne samo party in disco.« »Boljše je biti na prireditvi in sodelovati, kot pa gledati v TV.« IV. »Zanima me, kaj misliš: Kaj mlade privlači h kulturi?«
41,3 % mladih obiskovalcev prireditev v DIC-u misli,
kultura »druženje, družabnost, zabava, sprostitev« in »neZaradi specifičnih odgovorov, ki so bili v velikem številu
stav-kar
zame ne«. In nič odgovorov v kategoriji »drugo«.
12 %, pa jih meni, da je
»Privlači to, da jih vzgojitelji navdušijo z idejami, plakati...« »Golota, igralci…« »Zabavni dogodki, nepozabni, pa najsi gre za ples v narodnih nošah.« »Kreativne stvari, vse kar je novo in fascinantno, kar jih spominja na…občutke.« »Ko dozorijo, jih začne zanimati, ker nočejo biti nerazgledani.« »Partyji, tam so masovno dostopne droge. To miksa kulturo in mladino skup.« »Nenavadno, da ni vse starinsko.« »Predvsem množica ljudi, ki so radovedni in jih kultura privlači.« »Kar je na malo višjem nivoju kot vsakdanji dogodek.« »Kadar se čutijo blizu, vsebina je bolj pomembna kot druženje, da izveš kaj novega.« »Neka pozitivna energija, vzdušje.« »Mladi iščejo nekaj, v čemer bodo kasneje našli sami sebe.« »Privlačijo jih predvsem alkohol, droge in seks.« »Drugačen način razmišljanja od vsakdanjega (materializem, ki ga promovirajo mediji), navdih, sproščenost, drugačnost.« »Zanimivost, dostopnost glede denarja.« »Druženje - to je največ in nek kulturni dogodek – alternativa sodobnemu življenju, kjer najde vrstnike, širijo obzorja.« IV.a »Kaj jih odbija?«
44,6 % od kulture odvrača »ne/primernost dogodka ali vsebine«. 16,1 % Obiskovalce prireditev v DIC-u v
obiskovalcev odgovarja, da mlade od kulture odvrača »prisila« ter da je to odvisno »odvisno od posameznika, njegovih lastnosti, časa«. Naslednji odstotek,
7,1 % obiskovalcev,
je dalo odgovor, da mlade od kulture odvračajo »stereotipi o kulturi (da je elitistična, staromodna)«. Sledita kategoriji
»Ziher ne bi šla na predstavo, če bi mi en reku, da moram it…« »Mlade odvrača, da šole silijo, zapovedo predstave.« »Odvisno od mnenja posameznika, mlade odvrača zategnjenost predstav, npr.: opera, balet, klasični koncerti.« »Narobe je prisila v šoli – moraš v abonma. Včeraj smo morali v kino gledat film »Zvoki Istanbula« grozno. Zato so šoloobvezni obiski kulturnih prireditev zoprni.« »Šola, da se naučiš »Povodnega moža« na pamet že v OŠ, pa še kdo te v to prisili; ženska srednjih let.« »Obvezen ogled dolgočasnih in zamorjenih predstav s šolo.« »Kopiranje in delo za denar, da ni ljubezni do tega dela.« »Bojijo se, da bo predstava dolgočasna, staromodna, slabo predstavljena, da je ne bomo razumeli, zato se ob novici, da gremo v gledališče nepravilno odzovemo.« »K mislijo, da jih more zmeri vse zabavat, ne vem, kaj pričakujejo, mislijo, da to kao ni za njih, da ni treba nč delat, da ti postane neki všeč.« »To, da obiskujejo to samo stare mame.« »Cena vstopnic.« »Zdolgočaseni dogodki, za katere mislijo, da jih morajo doživljati na silo (npr. dan mrtvih in razni spomini na vojno).« »Prisilni šolski ogledi bednih muzejev, oper, itd.« »Če je v šoli obvezno, se jim potem zagravža.« »Starost, da kulturne prireditve obiskujejo stari.« »Obvezni ogledi s šolo, dolge, nezanimive predstave. Nimam pojma, o tem niti malo ne razmišljam samo, da ne dobiš neopravičenih ur, ker nisi šel.« »To, da je nek napor zraven, recimo, da bi se njegova družba delala norca iz njega, ker gre tja, ker naj bi bila kultura za stare ljudi.« »Predolge prireditve, če njihovi kolegi ne hodijo, tudi oni ne bodo, da jih ne bodo jemali za čudne.« »V principu ne bi smela odvračat, kvečjemu nekoga, ki ga to ne zanima.« »Prisilne predstave v otroštvu.« »To, da elita obvladuje kulturo.« »Šola po moje, ta sistem, ker vsiljuje, ne znajo predstaviti zanimivosti.« »Temačne vsebine, kakšni čudni nastopi, pač nastopanje neizobraženih ljudi.« III. sklop vprašanj »DEFINICIJA KULTURE«
8 %. Na zastavljeno vprašanje pa so s 4
% odgovorili z naslednjimi kategorijami: »kulturne pri-
individualna kategorija (npr.: »vsak si jo zgradi po svoje«,
nje prostega časa)«, »širok pojem«, »nekaj, kar je potrebno
»stvar posameznika«)
spoštovati, negovati« in s kategorijo »drugo«.
vedenje (npr.: »kako se vedeš«, »vedenje«)
Za obiskovalce abonmajskih dogodkov je definicija kulture
kulturne zvrsti (npr.: »ples«, »pesmi«, »gledališče«)
najpogosteje označena kot »kulturna prireditev« z
pomembna za narod (razvoj družbe) (npr.: »rast družbe«,
22,9
%, z 11,4 % sledita kategoriji »ustvarjalno udej-
druženje, članstvo v društvih (npr.: »spoznaš nove ljudi«,
ki civilizacije, duhovnost, vrednote«. Z
»biti član društva«)
8,6 % sledijo
kategorije: »individualnost (del vsakega človeka, splošno razvijanje vsakega posamezni-
znika ali skupine na svet, socialna vpra-
izražanje, notranja rast, obo-
šanja..«)
gatitev«, »ne vem« ter »drugo«.
5,7 %
lastna aktivnost (npr.: »igranje
»abonmajcev« pa
inštrumenta«, »igranje v gleda-
definira kulturo kot »navade,
liški skupini«, »vse, kar delaš
vedenje« in kot »način življe-
dodatno«)
nja (preživljanje prostega
drugo (npr.: »nekaj pušča
časa)«. Ostali odgovori na zastavljeno se z
vprašanje
v človeku«, »nič«, »najpo-
pa
2,9 % porazdeli-
membnejša med vsemi vrednotami«)
jo med sledeče kategorije: »druženje, družabnost, zabava,
sprostitev«,
vzvišenega,
Zamejci nastopajoči iz Trsta
»nekaj
Največ,
inteligentnega,
rat«, »širok pojem«, »nekaj
govore dalo v kategorijo
kar je potrebno spoštovati,
»drugo«, sledita kategoriji
negovati« ter, da je to »lepo
»življenjsko pomembna« in
vedenje, primerna obleka«.
»vedenje« z
V
Naprej:
skupini
intervjuvanih
družbe)« s
vljeno vprašanje razvrščeni
Najmanj odgovorov pa je v
v kategorijo »običaji, zgo-
kategorijah
dovina, kulturne navade, do-
kategorija«
sežki civilizacije, duhovnost,
zvrsti« -
vrednote« z
Zamejci nastopajoči iz Šen-
v
22,4 % in
kategorijo
posameznika),
»druženje (član-
žabnost, zabava, sprostitev«
stvo v društvih),
razvrstijo v kategorijo »drugo«, številčno najbolj zastopana
ter »ne vem« z
»gibalo
sledi kategorija »zelo vpliva« z
8,2 %.
inteligentnega,
in
sko pomembna« in »kulturne
s kategorijo »drugo«, sledita pa ji kategoriji da to »ne vpli-
poda odgovore, ki so razpo-
zvrsti«. Najmanj odgovorov
va« s
da
lepega«
je
rejeni v kategorijo »drugo«.
7,1 % pa je razvrščenih
V kategorije: »kulturne pri-
v kategorijo »pomembna za
reditve«, »navade, vedenje«,
narod (razvoj družbe)«.
Obiskovalci zamejci iz Celovca – ponovno smo morali zaradi po-
»splošna
Zanimivi odgovori:
sebnosti odgovorov postaviti nove kategorije.
razgledanost«,
»se ne da definirati« ter da je kultura »širok pojem« je bilo razvrščenih odgovorov.
4,1 %
Preostali
mimoi-
doči, 2 %, pa odgovarjajo, da je kultura »ustvarjalno udejstvovanje«, »način življenja (preživljanje prostega časa)«, »me ne zanima«, »nekaj kar je potrebno spoštovati, negovati«, »ima izobraževalno vlogo« in da je »nekaj za odrasle, mladim nerazumljivo«. Zamejci nastopajoči iz Trsta Pri tej skupini je bil najpogostejši odgovor
35,7 % v
kategoriji »običaji, zgodovina, kulturne navade, dosežki civilizacije, duhovnost, vrednote (npr.: »običaji, umetnost«, »vedenje, vrednote neke skupnosti«, »dosežki neke civilizacije«)«, z
35,7 % intervjuvancev svoje odgovore dalo v kategorijo »drugo« in 14,3 % v kategorije: »ustvarjalno udejstvovanje«, »kulturne V tej skupini nastopajočih je
razvijanje vsakega posameznika) izražanje« in »splošna
tualno, zabavno, humor, estetsko, novosti)«,
kulturi (da je elitistična – staromodna)«.
obogatitev« ter da »ima izobraževalno vlogo«,
razgledanost«. Najmanj odgovorov,
9,5 %, 7,9 % jih meni, da jih privlačijo h kulturi »igralci, nastopajoči«, 6,3 % obiskovalcev pa odgo-
14,7 % odgovorov navajajo v kategoriji »stereotipi o kulturi (da je elitistična – staromodna)«, 8,8 % ne«.
14,3 %
25 % ter da jim to »omogoča spoznavanje drugih kultur« s 16,7 %. Da to »zelo vpliva« jih odgovarja 8,3 %.
razvijanje vsakega posameznika), izražanje, notranja rast,
mlade od kulture odvrača »ne/primernost dogodka ali vsebi-
31,3 % ter z 18,8
sledita kategoriji »življenj-
aktivnost«. S
meni,
manj odgovorov,
(jih zanima)«. Sledijo kategorije »da so sami aktivni« z
43,8 %
kultura »nekaj vzvišenega,
tervjuvancev
da mlade h kulturi privlači »vsebina, (zanimivo, smešno, ak-
vprašanje tudi najpogosteje odgovorili s kategorijo »do-
Nastopajoči zamejci iz Trsta svoje odgovore v
%, da jim to »omogoča spoznavanje drugih kultur«. Samo 6,3 % odgovorov smo dobili v kategoriji »ne vpliva«. Tudi 50 % nastopajočih zamejcev v Šentjanžu odgovarja
(izraz, odsev)« ter »lastna
prireditve«, »individualnost (del vsakega človeka, splošno
jakov meni, da »se ne da definirati« kulture ter da je »širok
družbe
6,1 % mimoidočih in-
da je kultura »individualnost (del vsakega človeka, splošno
52,9 %, da
5. »Kako vpliva dejstvo, da živiš v zamejstvu na tvoj odnos do kulture?«
kategoriji »druženje, dru-
Zamejci nastopajoči iz Šentjanža
Obiskovalci abonmajskih prireditev menijo v
»Neobhodno potrebna, kot zemlja, seme, voda, cvet.« »Tisto kar človeka loči od živali in ga dvigne na višjo raven - brez kulture je divji.« »Je tisto, kar žene naprej narod, slovenstvo se brez kulture ne bi ohranilo (tudi manjšina ne).« »Zame je kultura zelo važna, ker je ni več veliko na Koroškem. Zelo me vesli, ker imamo Koroški Slovenci svoje kulturno društvo.« »Kultura je izražanje občutkov, mnenja in mišljenja ter reakcija na socialno politično in pristno življenje.« »Kultura je druga beseda za lepše obnašanje in lepši odnos do narave.« »Če mi nekdo omeni besedo kultura, se spomnim na gledališče in hkrati lepo obnašanje.« »Kultura mi pomeni nekaj, brez česar ljudje ne bi mogli živeti. Tu zraven spadajo predstave ipd.« »Nekaj, kar je povezano s krajem, značilnostim, kulturnimi dogodki, druženjem, navadami, običaji.« »Kultura je v tesni povezavi z zgodovino ljudstva. Zame je kultura spomin in obnavljanje zgodovinskih dogodkov in hkrati zabava, druženje.« »Kultura je zgodovina, spomeniki, običaji, narečje (jezik, odnos do materinščine, zavedanje svojega naroda).« »Važna mi je kultura, važno se mi zdi, da se ljudje srečajo. Kultura je zame skupnost in pogum k življenju, ki ga živim kot Koroška Slovenka.« »Kultura je zaklad, ki ga ima vsak narod.« »Kultura – znanje, dediščina, ki nam jo zapustijo predniki, navade, družba, vsi dogodki, prireditve v družbi.« »Kultura je zame življenje.« »Kultura je nekaj, kar naj bi se ohranilo, ker vsak človek ima svojo kulturo in pokaže s tem, od kod prihaja in njegove korenine, je nekaj važnega in zame kot Koroško Slovenko sploh.«
sledeče kategorije:
in »drugo« z
obiskovalcev meni, da jih privlači to, da »najdejo nekaj zase
so
reditev)
Sledita
s
odgovorov
Obiskovalci abonmajskih dogodkov – predstav so na isto
v
bili razvrščeni v
notranja rast, obogatitev«
16,3 %.
odgovori
21,4 %
izražanje,
razvijanje vsakega posameznika) izražanje«.
3,8 % di-
7,1 %.
tej skupini nastopajočih z
razliko v odgovorih sledita kategoriji »kulturne prireditve«
9,5 %, je bilo v kategoriji »stereotipi o
»kulturne
splošno razvijanje vsakega
Med nastopajočimi na prireditvah v DIC-u smo dobili največ
19 %. 14,3 % obiskovalcev je odgovorilo,
in
Najpogostejši
reditve« in »individualnost (del vsakega človeka, splošno
in sicer z
»individualna
nost (del vsakega človeka,
žabnost, zabavo in sprostitev« s
6,3 % dijakov pravi, da »ne vedo«, kako bi definirali kulturo, 5,1 % dijakov meni,
14,3 %.
tjanža
»individual-
da mlade od kulture ne odvrača »nič«.
lizacije, duhovnost, vrednote«.
»po-
gostejši odgovori na zasta-
turo kot »ustvarjalno udejstvovanje« ter »druženje, dru-
kategoriji »odvisno od posameznika, njegovih lastnosti, časa«,
kategorija
membna za narod (razvoj
ka«, »neobjavljenost dogodka« ter »vpliv cene« in kategorija,
kategorija »običaji, zgodovina, kulturne navade, dosežki civi-
21,4 %.
mimoidočih so bili najpo-
Obiskovalci prireditev v DIC-u najpogosteje definirajo kul-
ture »ne/primernost dogodka ali vsebine«. Sledijo odgovori v
in-
tervjuvancev, je svoje od-
tegorijah: »vpliv okolja, mnenja drugih«, »obiskanost dogod-
12,7 %. Na 3. mestu z 10,1 % je
28,6 %
lepega«, »se ne da defini-
28,6 % sledi kategorija »navade, vedenje« in z 21,4 % kategorija »drugo«. Najmanjši odstotek, 7,1 %, pa je odgovorov v kategorijah »kulturne pri-
42,9 %, da mislijo, da mlade odvrača od kul-
gibalo družbe (izraz, odsev) (npr.: »reakcija na socialno politiko«, »pristno življenje«, »izraz posame-
k a ) ,
3,6 %. Enaki deleži–1,8 %, pa so razvrščeni v ka-
13,9 %; z zelo majhno
»namenjena razvoju družbe«, »navade, običaji naroda«)
stvovanje« in »običaji, zgodovina, kulturne navade, dosež-
III. a »Kako bi ti definiral kulturo?«
»da zahteva določen trud« in da »ne znam povedat, ne vem«
»je življenje«, »človeka loči od živali«)
reditve«, »se ne da definirati«, »način življenja (preživlja-
da mlade od kulture odvrača »prisila« in »vpliv cene«. Naj-
17,5 %
vorov,
kaj vzvišenega, inteligentnega, lepega«. Sledijo kategorije:
Največ obiskovalcev abonmajskih dogodkov, kar
- 87,2 %, sledi ji kategorija »ne« s 7,7 % odgovorov. Enaka odstotka odgovorov 2,6 %, pa sta v kategorijah: »srednje« in »za druge mogoče,
6,3 %. Najmanj odgovorov na zgoraj zastavljeno vprašanje, 2,1 %, pa je v kategoriji »vpliv okolja (mnenja
28 %, meni, da je kultura »indivi-
drugih)«.
Največ odgovorov v skupini obiskovalcev abonmajskih pred-
6,7 % in kategorija »srednje« s 3,3 %. Odgo-
14,6 % pa jih meni, da je vzrok »prisila«. Sle-
18,2 %.
nastopajočih v DIC-u je odgovorilo , da misli, da mlade priprivlači h kulturi.
90 %, je v kategoriji »da«. Po pogostosti
10,5
% nastopajočih je odgovorilo, da misli, da mlade h kulturi
rili na to vprašanje.
Pri obiskovalcih-zamejcih iz Celovca je bilo v kategoriji
bili všeč »nastopajoči«, »vzdušje,energija« in »nič«.
»nekaj, kar je potrebno spoštovati, negovati« in pomemben
dualnost (del vsakega človeka, splošno razvijanje vsakega
30,4 %. Po pogostosti ji sledi kategorija »širjenje obzorja« z 28,3 % odgovorov, nato pa kategoriji
62,5 %. Po 12,5 % obiskovalcem so
prireditve« in »individualnost (del vsakega človeka, splošno
dijo kategorije »odvisno od posameznika, njegovih lastnosti,
radi sebe – izboljšati samopodobo, duševna rast«, in sicer
godek« v
danost«, »način življenja (preživljanje prostega časa)«,
Sledijo tri kategorije odgovorov z enakim deležem.
di nastopanja«, »drugo«. Najmanj odgovorov
2,9 %) pa je bil všeč »dialekt, ker so Primorci« in »to , da sem varnostnik« z 1,5 %.
47,9
lizacije, duhovnost, vrednote«, sledita kategoriji »kulturne
obiskovalcev prireditev v DIC-u smo dobili v kategoriji »da«,
na isto vprašanje najpogostejši odgovori s kategorijo »za-
ali »vzdušje, energija«. Najmanjšemu procentu odgovorov (
Naključni mimoidoči intervjuvanci so odgovarjali v
% dijakov pa odgovarja, da je kultura: »splošna razgle-
»ustvarjalno udejstvovanje« ter »drugo«. Najmanj odgo-
s sledečimi kategorijami: »stik s slovensko kulturo«, »zara-
61,8 % obiskovalcem prireditev v DIC-u je bil najbolj všeč sam »dogodek«. 22,1 % so bili najbolj všeč »nastopajoči«, nekaterim (5,9 %) pa je bilo všeč »vse«
cene« in »ne znam povedat, ne vem«.
1,3
nastopajočih, kar
in sicer
3. »Kaj ti je bilo pri tej prireditvi všeč?«
4,8 %, isti procent je zastopan tudi v kategoriji »drugo«. 1,6 % obiskovalcev »ne ve«, kaj mlade privlači h
dijakov.
dna)«,
vprašanje v
»Veselje, koristna poraba prostega časa, priložnost, da spoznaš nove kraje in ljudi.« »Druženje s prijatelji, nabiranje zanimivih izkušenj.« »Obstajamo že 10 let, vsi smo dobri prijatelji, zmeraj je fletno in zelo radi gremo na gostovanja.« »Meni važne osebe.« »Jaz nisem v tej skupini – pa sem bila v drugi. Rada sem na odru v prostem času, da mi ni dolgčas.« »Da je naša skupina postala skupnost in da se ne srečamo samo na vajah, temveč tudi v prostem času.«
tegoriji »običaji, zgodovina, kulturne navade, dosežki civi-
2,5 %
mivo, smešno, aktualno, zabavno, humor, estetsko, novosti)«.
Najmanj odgovorov je bilo uvrščenih v kategorijo »drugo«,
Zanimivi odgovori:
nerazumljivo« je odgovorilo
Najpogostejši odgovor na zgoraj zastavljeno vprašanje
Med nastopajočimi zamejci iz Šentjanža so na zastavljeno
12,9 % ter, da je to njihov način »kreativnega ustvarjanja«, jih je odgovorilo 6,5 %, enak je tudi delež odgovorov v kategoriji »drugo«.
»odvisno od posameznika, njegovih lastnosti, časa«, »vpliv
13,6 % »druženje, družabnost, zabava«, z 9,1 %
stega časa« z enakim deležem odgovorov, to je
29 %, da jim pomeni sodelovanje v tej gledališki sku-
Da jih privlačijo »droge, sex, rock’n’roll in alkohol« jih meni
25 % v ka-
Nastopajoči na prireditvah v DIC-u: zelo velik odstotek
ter zaradi »kreativnega ustvarjanja«.
45,2 % odgovorov, sledijo pa odgovori z
Pri tej skupini je bil najpogostejši odgovor
kategorijo »stereotipi o kulturi (da je elitistična – staromo-
mesto« z
pa je v kategoriji »kreativno ustvarjanje«.
Zamejci obiskovalci iz Celovca
nega, inteligentnega, lepega« in »nekaj za odrasle, mladim
5,9 %,: »prisila«,
rilo, da mislijo, da mlade h kulturi privlači »vsebina, (zani-
bavo«,
-5,9 %
pojem«. S kategorijami: »navade, vedenje«, »nekaj vzviše-
kategorije odgovorov z enakim deležem,
57 % jih je odgovo-
sprostitev« z
58,8 % odgovorili, da jim sodelovanje pomeni »druženje, zabavo«, z 11,8 % pa so odgovorili
pa v kategoriji, da »zahteva določen trud«. Potem sledijo štiri
gledališče, balet…).«
%, da mlade od kulture odvrača »ne/primernost dogodka ali vsebine«. 16,7 % njihovih odgovorov smo razvrstili v
I. »Ali meniš, da so takšni in podobni dogodki pomembni in potrebni?«
jim sodelovanje v gledališki skupini pomeni »druženje, za-
30 % pa jih odgovarja, da s tem dobijo »neka nova spoznanja, učenje«. 10 % jih sodeluje »zaradi nastopanja« in 5 % zaradi »stika s slovensko kulturo«
varja s kategorijama »druženje, zabava« in »zvrsti (opera,
7,1 %,
kategoriji »druženje, družabnost, zabava«.
je bilo v
»S kulturo smo zrasli, živimo z njo, vsakodnevno jo ustvarjamo. Jo je treba negovati in spoštovati, je del vsakega človeka.« »Kultura je neki tak lepga, da se ne da opisat.« »Se ne da opisat…ja ne vem… to je predstava, nekaj kar ti popestri večer, vse… tudi hrana, opera, gledališče.« »Umetnost je vzvišeno poslanstvo, ki zahteva fanatizem. Vse, kar je človek naredil, pa ni narava – je aplikacija umetnosti.« »Kultura je nekaj za odrasle, ni zame. Kultura je način obnašanja.« »Neki v gledališču, neki tazga.« »Kultura je nekaj, kar bi moral vsak človek vedeti, kaj je to.« »Kultura je nekaj posebnega, pomiri ti srce in ti ga olepša. Z njo začneš razmišljati, sanjaš od nje, kot bi bil zaljubljen.« Zanimivi odgovori: (zamejci nastopajoči in obiskovalci pri-
zelo vpliva/me bogati (»zelo«, »zelo vpliva«, »me bogati«) ne vpliva (»ne vpliva«) zamejski fenomen/nepoznavanje dveh kultur (»poznam dve kulturi«, »lahko spoznam dve kulturi«) vez z matično domovino (»na Koroškem živi kultura z njo smo povezani z vsemi Slovenci«) pomembno za obstoj (»zavedamo se korenin, celo bolj kot v matični domovini«, »brez nje bi izginili, propadli«) drugo (»nima velikega vpliva name«, »zaradi tega sem bolj odprt-a za druge kulture«, »zakaj naj bi vplivalo?«) šolanje v zamejstvu, ne živim v zamejstvu (»ne živim v zamejstvu«, »tukaj hodim samo v šolo«, »v zamejstvu živim samo med tednom, ko obiskujem šolo«) Obiskovalci zamejci iz Celovca v
30,4 % odgovarjajo,
da »se samo šolajo in ne živijo v zamejstvu«. Ostali obiskovalci pa odgovarjajo v
26,1 %, da dejstvo, da živijo v
zamejstvu, »zelo vpliva« na njih in njihov odnos do kulture.
21,7 % jih tudi meni, da je to pomembna »vez z matično domovino«, 13 % jih meni, da to »ne vpliva« na njihov odnos do kulture. S kategorijo »drugo« pa odgovarja 8,7 % intervjuvancev. Zanimivi odgovori: (zamejci nastopajoči in obiskovalci prireditev)
»Močno vpliva. Težje je, ko nimaš svoje države. Ja Italija, ampak je ne čutim za svojo, kot ne čutim Slovenije. Zamejska resničnost je nekaj samosvojega. Se borimo in smo ponosni.«
»Mislim, da je moj odnos, ki živim v zamejstvu, do kulture enak, kot tisti odnos, ki ga imajo druge manjše etnične skupine. Vsaka družba se trudi pri ohranitvi in ovrednotenju lastne kulture.« »Včasih je to celo prednost, saj se tudi v zamejstvu vsi zelo dobro zavedamo svojih korenin, mogoče celo več kot v matični državi.« »Ponosna sem, da sem Koroška Slovenka, in zanima me zgodovina Praslovencev. Kultura Slovencev je zelo zanimiva. Ne skrivam se oz. sramujem, da znam slovensko. V trgovini rada govorim slovensko.« »Vpliva zelo, ker ima npr. Prešeren tudi vpliv na našo kulturo, zato je pa tudi važno, da ne odklanjamo te kulture, katere korenine so v Sloveniji. To je naša skupna kultura, čeprav Korošci živimo v Avstriji, kljub temu pripadamo Slovencem. Vseeno: koroški Slovenci ali slovenski Slovenci!«
Pri zadnjem odgovoru vse tri skupine intervjuvanih posta-
ZAKLJUČKI
Sklepno razmišljanje
Zanimala so nas stališča in odnos mladih do kulture; tako tistih, ki sami aktivno sodelujejo v različnih programih kulturnega udejstvovanja, kakor tudi tistih, ki so zgolj »potrošniki« oz. »uporabniki« kulturne ponudbe. Kako kulturo pojmujejo in kaj mladim pomeni kultura? Kaj je tisto, kar jih privlači oziroma jih odbija in odvrača? Z začetnim intervjuvanjem mladih obiskovalcev rednih prireditev v Kreatoriju DIC, smo trčili na problem »uniformiranosti« domače kategorije intervjuvancev, ki obiskujejo Kreatorij. Zato smo po dveh mesecih dela sprejeli odločitev, da v raziskavo vključimo tudi mlade, ki obiskujejo druge kulturne prireditve. Več kot očitno je namreč postalo dejstvo, da z intervjuvanjem mladih obiskovalcev v Kreatoriju, ne bomo dobili relevantnih odgovorov, ki bi pokazali dejansko sliko odnosa mladih do kulture. Kreatorij DIC je namreč v petih letih svojega delovanja že v veliki meri vzgojil svojo publiko ter oblikoval svoj koncept. Intervjuji njegovih stalnih obiskovalcev oziroma slučajnih mladih obiskovalcev, narejeni pod vtisom konkretnega kulturnega dogodka, ki so se ga udeležili prostovoljno, niso nujno merodajni. V raziskavo smo tako vključili še obiskovalce šolskih abonmajev ter naključnih mimoidočih. To nam je po eni strani dvignilo kredibilnost rezultatov raziskave, odnosa mladih do vprašanja kulture na splošno, po drugi strani pa tudi notranjo primerjavo rezultatov med različnimi skupinami intervjuvancev. In – hoteli ali ne – tudi evalvacijo koncepta in delovanja Kreatorija DIC. Sodelovanje partnerjev iz zamejstva v projektu je omogočilo tudi primerjavo pri presojanju pomena kulture ter nakazalo tudi njen širši pomen. Zaključki ob posameznih sklopih vprašanj v intervjujih I. Obiskovanje prireditev Prvi sklop vprašanj smo delovno označili za začetna, »ogrevalna« vprašanja in so se nanašala na konkretne dogodke. Iz odgovorov lahko razberemo način informiranja in učinkovitega obveščanja za kulturne dogodke, ki štejejo pri mladih, pomen družabnega vidika kulturnega dogodka, ki so se ga udeležili, pomen priložnosti in dostopnosti kulturnih dogodkov, osebni odnos in aktivno oz. pasivno participiranje le-teh. Pri odgovorih, ki smo jih dobili v Kreatoriju, prevladuje osebno informiranje. Med obiskovalci je več takšnih, ki so tudi sami ustvarjalci, pri čemer jim je pomembno druženje ob ustvarjanju. Pri intervjuvanih obiskovalcih abonmajev so rezultati seveda drugačni, kar je mogoče pripisati različnemu kontekstu obiskovanja teh predstav (pol šolsko “obvezne”). Na teh prireditvah bi obiskovalci predstav v Kreatoriju zelo verjetno odgovarjali podobno. II. Privlačnost kulture Drugi sklop smo na podlagi odgovorov v intervjujih in po njihovem razvrščanju v kategorije poimenovali “Privlačnost kulture”. Preko uvodnih vprašanj, ki so se nanašala na konkretno prireditev so nas zanimala tudi vprašanja, povezana s privlačnostjo kulture nasploh. Obiskovalci v Kreatoriju so v svojih odgovorih na vprašanja, povezana s konkretnimi prireditvami, poseben pomen pripisovali temu, da so nastopajoče poznali ali so jih ti celo povabili, pomembno pa je tudi dejstvo, da so se obiska dogodka udeležili v družbi. Glede potrebnosti kulturnih dogodkov so smatrali, da so potrebni, predvsem zaradi možnosti druženja in zabave. Abonmajci soglašajo s potrebnostjo kulturnih dogodkov, vendar pri odgovorih na prvo mesto postavljajo širjenje obzorja, intervjuvani, ki smo jih uvrstili pod skupino mimoidoči, pa so izpostavili osebno rast. Pogostost obiskovanja kulturnih dogodkov je v primerjavi z abonenti in mimoidočimi večja. Tisto, kar jih privlači h kulturi, je na prvem mestu vsebina, na prvo mesto so jo postavili tudi abonmajci in mimoidoči. Za razliko od drugih dveh skupin intervjuvanih pa na drugo mesto obiskovalci Kreatorija postavljajo kategorijo, da nekaj najdejo zase in da so aktivni.
vljajo kot odbijajoče neprimerno vsebino, sledita elitističnost in prisila. Slednja kategorija je posebej opazna pri obiskovalcih abonmaja, kar je po svoje razumljivo. Pri odgovorih, ki smo jih dobili od mladih obiskovalcev Kreatorija, velja še omeniti, da so v primerjavi z intervjuvanci ostalih dveh kategorij podali bolj strukturirane odgovore, kar kaže na večji aktivni stik (odnos) in razmišljanje o fenomenu kulture in obiskovanju kulturnih dogodkov. III. Definicija kulture V tretjem sklopu vprašanj smo spraševali po definiciji kulture. Vprašanje je bilo postavljeno široko in rezultati odgovorov so temu ustrezni – razpršeni ( vsi posamezni odgovori skupaj zajemajo splošno definicijo kulture kot skupka dosežkov in vrednot, ki so rezultat človekovega ustvarjanja, preko dejavnosti…), v osebnem smislu pa odražajo to, kar je mladim blizu. Pri odgovorih obiskovalcev Kreatorija se opaža dokaj »oseben«, aktiven odnos do kulture, povezan z lastno osebnostjo (rastjo in realizacijo) in socialnimi stiki (druženje, zabava). Abonmajci jo razlagajo bolj v smislu »pasivne« participacije in z vidika izobraževanja, omike in osebne rasti. Podobne odgovore smo dobili tudi od mimoidočih. To vprašanje je bilo postavljeno tudi skupini zamejcev – odgovori so bili podobni. Opažen je tudi socialno izobraževalni vidik. V odgovorih navajajo tudi običaje in navade, kar kaže na kulturo kot socialni instrument identifikacije in tudi »družinske privzgoje«. Individualna rast in razvoj sta manj izpostavljena. Vprašanje, ki smo ga postavili prav vsem intervjuvancem »Kaj za vas predstavlja kultura?«, je postavilo v zadrego vse kategorije izprašanih. Tudi najbolj poklicane za odgovor (mentorje, umetnike in kulturne delavce), s katerimi smo vzporedno s pričujočo raziskavo opravili nekaj video intervjujev. Še najmanj težav z odgovorom so imeli tisti mladi, ki so na tem širokem polju aktivni in so navedli, kaj jih za to motivira in kaj jim to prinaša. Odgovori, ki smo jih dobili od mladih, predstavljajo bogato paleto vsemogočih zornih kotov in možnih opisov kulture, ki so praviloma zelo konkretni in mnogokrat povezani z njihovimi interesi in konkretnimi udejstvovanji ali udejstvovanji njihovih prijateljev na področju kulture. V odgovorih, ki se na različne načine dotikajo vprašanja kulture, obiskovanja dogodkov, obveščanja, privlačnosti oziroma odpora do kulturnih dogodkov ipd. tudi drugače prevladujejo elementi, ki jih lahko povežemo s specifičnostjo mlade populacije in njihovimi značilnostmi. Socialni moment, ki po pravilu vključuje tudi zabavo in sprostitev, postavljajo v ospredje, najsi gre za vsebino konkretnega kulturnega dogodka, načina sodelovanja na njem ali že za njegovo oglaševanje oziroma obveščanje o njem. Vrstniški vpliv pri vprašanju mladih in njihovega odnosa do kulture je osrednjega pomena. Bržkone gre za fenomen vrstniške kulture. Ustreznost termina, ki se počasi uveljavlja na področju mladinske kulture, potrjuje več elementov, ki smo jih zasledili v odgovorih. Mlade zanima, kaj lahko pokažejo njihovi prijatelji, in do tega početja imajo pozitiven odnos. Vrstniški vpliv temelji na specifični lastnosti odraščajoče populacije, za katero je druženje, pripadnost skupini in njenim vrednotam osrednjega pomena. Neformalne in v določeni meri tudi formalne skupine mladih, ki se oblikujejo na podlagi interesov po udejstvovanju na področju kulture, predstavljajo platformo, na kateri velja graditi. Pri animaciji mladih za sodelovanje v kulturnem ustvarjanju, kakor tudi za uspešno promocijo kulture nasploh je upoštevanje specifičnosti te ciljne populacije ključnega pomena. Iz navedenih spoznanj lahko povzamemo nekaj konkretnih ugotovitev: Mlade zanima sodobno umetniško izražanje: od glasbe, gledališča, plesa…še posebej, če je veselo, zabavno, duhovito. Zanimajo jih mlajši izvajalci, vrstniki. Ne marajo preresnih, klasičnih, kot navajajo sami težkih prireditev. Ne marajo obveznih prireditev, ker ne marajo prisile. In ne razmišljajo o kulturi, dokler ne pridejo z njo v tesen stik. Zato je pomembno ponujati jim stalne možnosti obiskovanja kulturnih prireditev (ne samo na »kulturni dan«), brez oziroma z ne predrago vstopnino. Ponujati vsebine, ki so jim blizu (zabavno, aktualno…). In jim predvsem dati možnosti, da se tudi sami preizkusijo v ustvarjanju. Od tod je pot do potrebe po kulturnem udejstvovanju ali potrebe po konzumiranju kulturnih dobrin nekoliko krajša. Poti, kako približati kulturo mladim in ljudem nasploh, so številne. Ne smemo jih zapirati in omejevati s togimi poimenovanji in delitvijo na visoko, omikano kulturo, na kulturo in subkulturo. Kultura in umetnost sta živa pojma, nič manj kot mladost. Prav tako je ni mogoče razmejiti na njeno pasivno in aktivno dimenzijo. Pobude »od zgoraj« so dobrodošle, vendar bi bilo zelo primerno upoštevati in graditi, sploh ko se obračamo na mlade, tisto, kar obstaja in prihaja iz njih. Oder velja prepustiti tudi mladim akterjem, novim (ne) kulturnim in (ne)umetniškim oblikam, zvrstem in podzvrstem… odkrivati in spoznavati tudi novi “heretični” “subkulturni” jezik…,če kaj takega morebiti obstaja. Rezultate raziskave v celoti in podrobneje skupaj z vsemi primeri vprašalnikov si lahko ogledate na www.dic.si/projekti