RAZDELJENI BOG by Atej Tutta

g da Pe oš ko ad gr o iv

RAZDELJENI BOG

projekt s področja medkulturnega dialoga in medkulturnega učenja

Pedagoško gradivo Avtorja: Drago Pintarič in Petra Slatinšek

Kazalo str. 2 Uvod str. 2 Program str. 3 O poteku in končnih produkcijah projekta str. 1 O vsebini str. 1 Bistvo medkulturnega dialoga str. 4 Polja raziskovanja str. 1 Izhodišča za pogovor o filmskih vrednostih in aktivni filmski/medijski vzgoji str. 5 Izhodišča za pogovor o vrednosti filmov v odnosu do medkulturne vzgoje in medkulturnega učenja, religije in etike. str. 11 Umestitev filmov glede na izbrane cilje v učnih načrtih posamičnih osnovnošolskih in srednješolskih predmetov str. 9 O projektu in filmih – izjave

UVOD

edagoško gradivo je namenjeno učiteljem, ki bi želeli ob predstavljenih filmih, stvaritvah mladih avtorjev, spregovoriti o nekaterih temah, ki jih filmi odpirajo, predvsem glede vprašanj o medkulturnem dialogu in religiji. Izbrani filmi v tem programu mladim pomagajo, da ta vprašanja artikulirajo na svoj način ter se soočijo z lastnimi in družbenimi predsodki ter stereotipi, ki jih filmi posredno obravnavajo.

PROGRAM

zbor sedmih kratkih videov za uro medkulturnega učenja. Dolžina: 80 minut. Projekciji sledi pogovor z eno od udeleženk projekta, avtorico Katarino Rešek.

O nastajanju Razdvojenega boga (Making of Divided God) Luksuz produkcija, skupina avtorjev, 16 minut Društvo zaveznikov mehkega pristanka iz Krškega je kot partner v projektu beležilo njegov potek, ki se zdaj predstavlja kot krajša dokumentarna reportaža.

Otroci razdvojene šole (Children of Divided School) Katarina Rešek, Kristina Rešek, Maja Bertole, 20 minut Mladi mostarski gimnazijci, odrasli po vojni, ki je obeležila to mesto na začetku prejšnjega desetletja, pripovedujejo o svoji izkušnji življenja v razdvojenem mestu in šolanja na razdvojeni šoli.

Miselni krog (Mind Circle) Elias Raum, Atej Tutta, Nik Rovan, 2 minuti Eksperimentalni animirani film. Podobe spreminjajo svet. Vse se začne in konča v glavah. Kdo lahko ustavi ogenj? Mladi?

Še vedno razdvojeni (Still Divided) Bogdan Jankovič, Radovan Jaušovec, 15 minut Dokumentarno-igrani film, v katerem naiven mlad turist, ki namerava skočiti z obnovljenega Starega mostu, mimogrede razkriva srž današnjega Mostarja, zaznamovanega z razdvojenostjo.

Berlinaer Atej Tutta, Nik Rovan, Jernej Černalogar, 2 minuti Dinamično nizanje fotografij Berlina, podloženih z zvoki ulice, pričara pristno vzdušje tega multikulturnega velemesta.

Sonce na njeni ruti (The Sun on Her Scarf ) Katarina Rešek, 16 minut Mlada avtorica svojim vrstnicam v Istanbulu postavlja enostavno vprašanje: Kako je biti ženska? Odgovori odpirajo različne aktualne teme, ki bremenijo mlada dekleta v Turčiji.

Bog je zunaj (God is Outside) Blaž Bačar, Nejc Bahor, 9 minut Igrano-eksperimentalni film, posnet v Berlinu. »Kje je Bog?« se sprašujejo mladi avtorji in se zagnano lotijo iskanja.

O PROJEKTU

projektu Razdeljeni bog/Divided God mladi v Mostarju, Novem Sadu, Ljubljani, Berlinu in Istanbulu v razpravah in s kamero proučujejo odnose med religijo, multikulturnostjo in toleranco. Poudarek projekta je na enakopravni in dejavni udeležbi mladih pri tem raziskovanju; vanj so bili vključeni mladostniki, ki jih zanimata video raziskovanje ter humanistika, pridružili pa so se jim tudi strokovnjaki iz okolij udeležencev.

a raziskovalni video delavnici je tako nastala velika količina video gradiva. Posnetih je bilo prek 40 krajših dokumentarnih produkcij, organiziranih več kot 20 predavanj, javnih razprav in okroglih miz. Obiskali smo številne verske skupnosti ter druge sakralne in posvetne ustanove, povezane z religijo ter medkulturnim dialogom. V izmenjave je bilo vključenih prek 70 mladih, ob njih pa je (na različne načine, v različnih oblikah in z različno intenzivnostjo) sodelovalo prek 40 starejših udeležencev projekta.

Zakaj mladi?

V 3

nemirih in konfliktnih situacijah, predstavljenih v ogledalu medijev, ki smo jim priča, so praviloma v ospredju mladi. Tudi drugače jih zasledimo v vseh spremnih pojavih sodobnega medkulturnega konflikta, pa najsi bodo to mladi migranti, ki v boju za svoje preživetje potujejo v čolnih proti evropskim obalam, ali se jim zaradi nošenja naglavnih rut kot verskih simbolov zapirajo vrata šolskih institucij. Programov za mlade, ki bi prispevali k razumevanju teh problemov in bili v prid njihovim interesom, malodane ni. Politika je

tudi tokrat prevzela monopol nad tematiziranjem in opredeljevanjem te problematike. Da so mladi pogosto orodja v rokah politike ter neenakopravni partnerji v reševanju težav, ki se v bistvu nanašajo nanje in njihovo prihodnost, je več kot očitno.

Zakaj religija?

edkulturni dialog oziroma medkulturni konflikt, ki je v tej besedni zvezi prikrit, je preveč splošen in površinski pojem, zato se ga velja lotiti pri korenu. Dejstvo je, da se konflikti v sodobnem, globalnem svetu, tudi s pomočjo medijskih tehnologij, začnejo na ideološki ravni in v konkretna, lokalna okolja vstopijo od zunaj. Po drugi strani lahko z gotovostjo rečemo, da se je trk kultur v teh družbah v veliki meri zožil na konflikt religij med muslimani, kristjani, judi in pripadniki drugih verskih skupnosti. Posledično dejstvo je, da so religije kot organizirani sistemi postale močan in neizogiben politični dejavnik. Iz tega sledi osnovno vprašanje, ki smo si ga postavili v projektu: ali religije in njihovi protagonisti prispevajo k toleranci in razreševanju konkretnih konfliktnih situacij? To bi po njihovem deklarativnem zagovarjanju dobrega in pravičnega pričakovali. Morebiti pa je resnica, kot nam se kaže dandanes, v mnogih primerih povsem drugačna?

Polja raziskovanja

potujoči karavani ustvarjalnih video delavnic so se mladi “romarji” – raziskovalci soočali z različnimi vidiki in dilemami, ki se neposredno ali posredno nanašajo na vprašanje religije. Teme, ki so nas zanimale in smo jih raziskovali, so bile zelo raznolike. Obravnavali smo npr. izobraževalne sisteme v posameznih okoljih ter mesto poučevanja religije in etike; vprašanje gradnje verskih objektov manjšinskih verskih skupnosti v drugih kulturnih sredinah; novo sakralno arhitekturo v postkomunističnem obdobju na prostoru nekdanje Jugoslavije; vprašanja vzrokov vojn na Balkanu v 90-ih in vlogo religije pri tem; možnost svobodnega sobivanja različnih verskih skupnosti ter različnih marginalnih skupin v Berlinu; od blizu smo se soočili z drugo multikulturno prestolnico, Istanbulom, ter vsemi njegovimi nasprotji in aktualnimi dilemami, ki po svojem pomenu presegajo ta prostor. Rezultati raziskav so vidni v nastalih video produkcijah, njihova refleksija pa je podana tudi v končni publikaciji projekta, kjer so – ob razmišljanjih mladih o njihovih izkušnjah ter objavi posameznih diskusij znotraj projekta – objavljena tudi teoretična besedila različnih strokovnjakov s področja medkulturnega dialoga, ki so se projektu pridružili.

IZHODIŠČA ZA POGOVOR O KLJUČNIH TEMATSKIH SKLOPIH PROJEKTA Medkulturni dialog

tvarnost 21. stoletja je, da živimo v večkulturnih družbah, kjer razlike med ljudmi na žalost niso razumljene kot prednost in bogastvo – prej porajajo sum in zavračanje. Današnje večkulturne družbe so v veliki meri posledica političnih in gospodarskih procesov, ki so se začeli ob koncu druge svetovne vojne, s procesom globalizacije konec 20. stoletja pa so različne kulture in vrednostni sistemi »trčili« z vso silo. Neravnovesje in nepravična gospodarska ureditev, ki ju je peščica razvitih držav vsilila ostalemu svetu, botrujeta revščini in socialnim napetostim, ki so postale realnost dobršnega dela sveta. Dobrobit tehnološkega razvoja in potrošniške družbe, ki presega osnovne človekove potrebe, je omejena na posamezne demokratične družbe, večina svetovnega prebivalstva pa je zapisana revščini. Posledica negotovosti, hitro spreminjajočega se sodobnega sveta in vsakdanjega življenja je povečana potreba posameznika po varnosti in čutenju lastne identitete. Pri tem je ta postal zelo dovzeten za mehanizme, ki temeljijo na strahu in omogočajo lažno identiteto, ta pa vodi v nesvobodo, negotovost in neizogibno nasilje. Ob etnocentrizmu velja omeniti tudi stereotipe in predsodke kot osrednje mehanizme, ki vodijo k diskriminaciji, nestrpnosti, ksenofobiji in rasizmu ter pogosto prispevajo k temu, da kulture, ki jih sicer vidimo kot privlačne in eksotične, zavračamo zaradi prežetosti z stereotipi in predsodki. V tem smislu je pomen medkulturne vzgoje, ki je neločljiv del procesa družbene vzgoje, nenadomestljiv.

d ljudi, ki se nepripravljeni soočijo z izzivi in težavami večkulturne družbe, ne moremo pričakovati, da se bodo iz nevednežev čez noč spremenili v kritične opazovalce in aktiviste. To se zgodi šele v procesu medkulturne vzgoje, v tem primeru neformalne, v okviru katere lahko izvedemo vrsto aktivnosti in pobud. Z medkulturno vzgojo naj bi mlade naučili odkrivati vzroke in mehanizme rasizma, nestrpnosti, ksenofobije in antisemitizma.

V 5

projektu Razdeljeni bog smo gradili na dejstvu, da so ključni dejavnik medkulturnega dialoga mladi. Medkulturni dialog ne sme biti omejen (kar je, žal, pogosto resnica, po svoje se ji ni izognila niti letošnja vseevropska kampanja) na strokovnjake, politike in druge elite, vključevati mora vse družbene skupine in posameznike. V prvi vrsti mora biti

nujno medgeneracijski, saj mladi, ki so ta svet podedovali in pomenijo njegovo nadaljevanje, ne bi smeli obtičati v konfliktih sveta dedov in staršev. V “razdeljenih” mestih, ki smo jih obiskali in kjer je potekalo naše raziskovanje, smo se s tem problemom srečevali zelo pogosto. Prizadevanja, da delitve ostanejo, da mladi nadaljujejo z razdeljevanjem in konflikti “starega” sveta, je bilo očitno na številnih ravneh vsakdanjega življenja. Pomemben dialog, ki je potekal med nami, je bil tudi dialog med mladimi in strokovnjaki, ki so se priključili projektu. Paralelna “teoretična” obravnava z diskusijami je po eni strani udeležencem projekta omogočala ustrezno distanco in možnost sprotne refleksije, na drugi pa je prispevala tudi k plodni komunikaciji znotraj projekta. To je ohranjalo odprtost in iskrenost, razmerje med učitelji in učenci, kjer se učita in pridobivata obe strani. Izhajali smo iz prepričanja, da je posebna vrednost odprtega dialoga, ki išče dejanske odgovore, ravno v tem, da se vključijo v dialog neposredno prizadeti in da se slišijo tudi vprašanja in mnenja tistih, ki “ne vedo” in “nimajo prav”. To, da ravno te kategorije (še kako) ustvarjajo pojem sodobne družbene stvarnosti, je danes kot na dlani, kakor tudi, da jih velja upoštevati.

Aktivno ustvarjanje mladih

omemben del neformalnega izobraževanja, ki ga obsega t. i. vseživljenjsko izobraževanje, predstavlja izkustveno učenje. Gre za način in model učenja, blizu generaciji, ki odrašča skupaj z neslutenim razvojem sodobne tehnologije, dostopne sleherniku. Računalniki in sodobna digitalna orodja temeljijo na interaktivnosti, kar pomeni, da z njihovo uporabo paralelno poteka tudi proces učenja in (samo)izobraževanja. Po svoje gre za »problemsko« izobraževanje, ko se uporabniki lotijo reševanja problema z znanjem, ki ga imajo, dodatnega (z ustrezno motivacijo po rešitvi problema) pa pridobivajo sproti. Pri reševanju konkretnih nalog in uresničevanju postavljenega cilja praviloma sprašujejo za nasvet prijatelje, pomoč učiteljev in strokovnjakov (kar že diši po formalnem izobraževanju) pa predstavlja zaokrožitev in refleksijo naučenega. Sedanje mlade generacije niso več zgolj pasivni konzumenti znanj, ki so jim posredovana, temveč želijo pri tem procesu dejavno sodelovati. Pomemben element pridobivanja znanja predstavlja vrstniški vpliv (tu gre tudi za specifičen, dodaten emotivni vpliv in pomen vrstnikov), vrstniško učenje in izobraževanje. To po drugi strani neizogibno vpeljuje element zabave in igre, kar je tudi porok za inovativnost in ustvarjalnost mladih ter predstavlja dodano vrednost ustvarjenemu.

projektu Razdeljeni bog, ki temelji na raziskovalni videodelavnici, smo upoštevali specifičnosti mladih ter sodobnih tehnoloških orodij in temu ustreznih metodoloških pristopov. Posebno pozornost smo posvetili animaciji in pritegnitvi mladih v projekt, pri katerega zasnovi so sodelovali od samega začetka. Začelo se je na ravni razmišljanja o

temi, s konkretnimi potencialnimi temami – zgodbami, ki jih bi veljalo raziskati in osvetliti. Prvo delo se je začelo znotraj naše domače skupine, nadaljevalo pa s spletno komunikacijo z zainteresiranimi partnerji iz tujine. Konkretnejše teme – sinopsise za naše video raziskave pa smo postavili na pripravljalnih srečanjih pred potekom videodelavnic v partnerskih mestih, vključenih v projekt. Na terenu so bili načrti prilagojeni dejanskemu položaju, pogosto so se povsem spremenili, odmaknili in botrovali novim temam ter zgodbam, ki smo jih raziskali in realizirali. V videodelavnicah so bila na osnovi predznanja udeležencev posredovana tehnična znanja in veščine dela z digitalnim videom, seznanjeni pa so bili tudi s teorijo ter s praktičnimi nasveti o delu na področju dokumentarnega filma. Ob glavnem mentorju, priznanem novosadskem režiserju in filmskem pedagogu Želimirju Žilniku, so mladim udeležencem in raziskovalcem v delavnici svojo pomoč nudili asistenti, udeleženci z več izkušnjami.

oncept filmske vzgoje, kot smo ga zasnovali in realizirali v projektu Razdeljeni bog, je temeljil na hkratnem procesu posredovanja znanj – o obravnavani temi, o izbrani filmski formi ter tehnični realizaciji. Dopolnjevala so ga predavanja strokovnjakov s področja obravnavane teme, kar je udeležencem omogočalo širšo refleksijo konkretnih problemov, ki so se jih lotili pri svojem raziskovanju.

Religija in etika

filmih (in v projektu) je v ospredje postavljeno vprašanje religije. Gre za njen socialni, ideološki vidik, zato se ne ukvarjamo z religijo kot intimnim, zasebnim filozofskopsihološkim vprašanjem in razlogih za (ne)verovanje v boga.

ilm Otroci razdeljene šole neposredno obravnava vprašanje poučevanja religije in etike na mostarski gimnaziji, ki jo obiskujejo mladi različnih nacionalnosti in verskih pripadnosti. Pouk poteka ločeno, na osnovi dveh različnih učnih načrtov (eden je bil napisan v Zagrebu, drugi v Sarajevu), podobno je s poučevanjem religije. V filmu se v iskrenih odgovorih mladih, ki to šolo obiskujejo, razkrije »nenaravnost« tega idealiziranega šolskega primera, poimenovanega »Dve šoli pod isto streho«. Mladi posredno, v nekaterih primerih pa kar direktno, povedo, da bi rajši sedeli v skupnih klopeh, se učili iz enakih knjig ter poslušali predmet religije oz. etike, ki bi enakopravno predstavljal in obravnaval vse religije. V zvezi z religijsko vzgojo na področju zahodnega Balkana – oziroma na področju bivše Jugoslavije – povejmo, da so vse bivše republike, z izjemo Slovenije, uvedle v svoj šolski sistem poučevanje religije (verouk) kot obvezni predmet, ki je po pravilu predstavljen z vidika največje (nacionalne) religije. Dijaki, ki ne pripadajo tej religiji oziroma se ne odločijo za obiskovanje verouka, imajo možnost obiskovati premet etika, za

kar pa se ne odločajo prepogosto ...

filmih Otroci razdeljene šole in Še vedno razdvojeni se pojavlja tudi vprašanje odgovornosti religije za vojno v njihovem mestu, vojno med tremi nacionalnostmi, ki živijo tam že stoletja. Mladi ugotavljajo, da religija in verska pripadnost nista bili razlog za vojno (ljudje se pred vojno niso delili po verski pripadnosti, celo število mešanih zakonov je bilo veliko), temveč je to razlaga, ki se je pojavila pozneje –tudi zato, da opraviči mnoga kruta kriminalna dejanja, ki jim je botrovala politika ter povsem konkretni interesi posameznikov, ki so se s to vojno okoristili.

ilm Sonce na njeni ruti je bil posnet v Istanbulu in je povezan s temo naglavnih rut, ki je v ospredju dnevnih političnih dogodkov v Turčiji, tematsko – po svojih podobnostih in razlikah – pa se v bistvu umešča v širši kontekst vprašanja nošenja verskih simbolov, s katerim se zadnja leta srečuje tudi EU. Kakor lahko ugotovimo v filmu, so podobnosti zgolj navidezne, površinske, medtem ko so razlike – že po tem, da je Turčija po svoji veroizpovedi večinsko muslimanska država –, v primerjavi s problematiko nošenja naglavnih rut na Zahodu, očitne in bistvene. Za razliko od prepovedi, ki velja v Franciji in v drugih evropskih državah ter se nanaša na srednješolsko populacijo, ta prepoved v Turčiji vključuje tudi študente na fakultetah. O razlogih in o zgodovini prepovedi spregovori mlada aktivistka, ki nosi ruto in deluje v okviru nevladne organizacije, ki se zavzema za pravice žensk, o tej temi pa spregovorijo tudi druga dekleta. Tisto, kar izvemo od sogovornic, predstavlja presenečenje in pokaže bolj kompleksno sliko, bistveno drugačno in manj površno v primerjavi s tistimi, ki smo si jih prek medijev izoblikovali o tem vprašanju. Spoznamo več razlogov in tudi tipov mladih žensk, ki nosijo rute – od tistih, ki jih nosijo iz prepričanja, do drugih, za katere to predstavlja »modni dodatek« k atraktivnemu oblačenju, do spet tretjih, ki imajo do nošenja rut kritično stališče. Iz intervjujev, ki jih opravi mlada avtorica, pa predvsem izvemo, da gre pri tem za politično vprašanje države, svojevrsten upor zoper omejevano in dirigirano demokracijo. Skupen malodane vsem sogovornikom je demokratični imperativ pravice do izbire, ki ga zagovarjajo skoraj vsi intervjuvanci.

VPRAŠANJA ZA RAZPRAVO Vprašanja, ki so se odprla v času raziskovanja in jih je moč najti v izbranih filmih: (1) Ali religije prispevajo k miru in toleranci ter k reševanju medkulturnih konfliktov? (2) Ali naj predmet religija in etika poučuje mlade o vseh religijah, ali samo o glavnih

oziroma le o tisti, ki prevladuje v posamezni državi? (3) Ali so religije in religiozna prepričanja zanetili vojno v bivši Jugoslaviji? (4) Kaj misliš o prisotnosti in nošenju verskih simbolov na javnih mestih, recimo v šolah? (5) Kaj veš o nošenju rut muslimanskih deklet v Zahodni Evropi in kaj o tem v Turčiji in drugih islamskih deželah? (6) Ali po tvoje med obiskovanjem šolskega pouka mladi lahko nosijo verske simbole? (7) Ali so mladi religiozni? Si ti religiozen/religiozna? (Odgovoriš lahko samo sebi.) Ali so današnji ljudje, ki živijo v t. i. zahodni kulturi, tudi dejansko verni? Kje je njihov bog in kje je bog mladih? Je bog eden, jih je več ali ga morebiti sploh ni?

O PROJEKTU SO POVEDALI »Seveda, tudi naziv je svojevrstna provokacija, saj je projekt grajen na številnih mladih udeležencih iz petih mest, od juga do severa Evrope, pripadnikov islamske, katoliške, pravoslavne, protestantske, judovske in drugih verskih skupnosti. V projekt smo vključili tudi izjemne analitike, ki proučujejo religijo; imeli so izvrstna predavanja in so sodelovali v razpravah. Osnovno sredstvo, ki smo ga ponudili mladim za komunikacijo – z mesti in kulturami, kakor tudi med njimi samimi –, je bila video tehnika za snemanje in montažo. Izkušnje potovanj, druženj, razgovorov, snemanj in diskusij so bogate in spodbudne. Po eni strani so se udeleženci intenzivno družili in se učili drug od drugega, po drugi pa so dekleta in fantje zaznali številne teme, ki so jih izpovedali s pomočjo videa. Z enostavnim, neposrednim, malodane nedolžnim opazovanjem življenja, v katerega so “vrženi”, so jim uspele produkcije, ki so me prepričale bolj od marsikatere stvaritve mojih kolegov. Mi smo jim stali ob strani in jih spodbujali, da ostanejo avtentični, svoji. Nastalo je lepo število kakovostnih del inovativne vizualne in kinestetične strukture. Brez obotavljanja lahko povemo, da “video paket” Razdvojeni bog predstavlja kakovost, ki se lahko meri z rezultati bistveno bolj izkušene in tehnično opremljene produkcije.« Želimir Žilnik, mentor in koordinator video delavnice »Brez pretiravanja gre pribiti, da filmi mladih avtorjev predstavljajo vrhunec letošnjega dokumentarnega in kratkometražnega ustvarjanja v našem prostoru. Sicer daleč od produkcijskih standardov, kakršni krasijo uradne televizijske ali akademijske produkcije, pa zato še dlje od sterilnosti in preračunljivosti, ki slednje pogosto zaznamujeta.« Jurij Meden, revija Mag

»Spomnim se, ko mi je Drago (vodja projekta) prvič omenil projekt, ki bo povezan z religijo. Bilo me je kar malo strah in sem čutila odpor. No, pozneje, ko mi je predstavil celoten

koncept, me je bilo zaradi prve reakcije kar malo sram. Začela sem se spraševati, ali je lahko nekaj tako svetega in intimnega, kot je religija, v vsakdanjem življenju tudi zlorabljeno. To me je pritegnilo, seveda pa so tudi mesta, ki smo jih pozneje obiskali, zvenela mamljivo.« Katarina Rešek, avtorica »Doslej nisem imel izkušenj s temo medkulturnega dialoga in religije, tako da je bilo to zame nekaj novega. Druženje z mladimi ljudmi iz drugačnih kulturnih in verskih sredin je bilo inspirativno. Izmenjava idej in različno gledanje na posamezna vprašanja so predstavljali podlago, na kateri so sprotno nastajali scenariji. Ker zaključujem študij režije, mi je metodologija dela in srečna okoliščina, da je bil mentor v projektu Želimir Žilnik, prišla še kako prav. Najboljša možna šola za pristop k ustvarjanju dokumentarca, zagotovo!« Bogdan Janković, avtor »Lahko rečem, da je projekt Divided God najpomembnejši od vseh, pri katerih sem doslej sodeloval. Odprla so se mi mnoga vprašanja, srečal sem se z različnimi ustvarjalnimi ljudmi, predvsem pa so mi bile posredovane veščine in znanja, kako pristopiti k dokumentarnemu filmu in kako ga narediti. Vsa čast in hvala pobudnikom projekta. Mislim, da gre za uporaben primer – koristi lahko vsem, ki se nameravajo lotiti podobnega aktivističnega video raziskovanja.« Volkan Pirincci, avtor »Zame je to prvi projekt, ki se je osredotočil na tako »kočljivo temo«, kot je religija. Prihajam iz Mostarja, kjer je ta tema neizogibno dejstvo, zato mislim, da je mladim udeležencem v projektu, pa ne samo iz Mostarja, ta izlet v druge kulture in kraje sila koristil. Imeli smo enkratno priložnost vstopiti v okolja, ne kot turisti, temveč kot raziskovalci, kjer so nam domačini pomagali odpirati vrata. Od tod tudi pristnost in presežki, ki so profesionalnim produkcijam teže dostopni in dosegljivi.« Meri Musa, avtorica »Osebno sem od teh potovanj in raziskovalne video delavnice veliko pridobila. Največjo pridobitev mogoče predstavlja delo v mešanih timih, kjer sem morala popolnoma zaupati kolegom, saj nisem poznala krajev in jezika, kjer sem delala intervjuje z ljudmi iz domačih okolij. To je bila edina zadeva, na katero sem se ob lastni intuiciji lahko zanesla. Bilo je vznemirljivo in tudi uspešno.« Julija Wenegenast, avtorica

UMESTITEV PROJEKTA V SREDNJEŠOLSKE UČNE NAČRTE

ilmi so primerni in uporabni pri realizaciji izbirnih vsebin v višjih letnikih devetletke v osnovni šoli, pa tudi v srednji šoli.

Verstvo in etika

sodobnem svetu predstavljajo religiozni sistemi in velike religije močan politični dejavnik, ki gre nemalokrat z roko v roki z nacionalnimi oziroma tudi skrajnimi nacionalističnimi interesi – zoper manjšine, druge in drugačne. Gre za delitve, ki so pogosto predmet načrtovanja, zato je še kako pomembna religiozna vzgoja mladih. Filmi in razgovori, povezani z njimi, služijo kot vizualno gradivo in pripomoček, in sicer na vseh razrednih stopnjah poučevanja predmeta: • verstva sveta, iskanje identitete, nesprejemanje različnosti, človeško dostojanstvo; v prvem letu poučevanja; • verske skupnosti in njihov odnos do drugih, vprašanje sožitja, versko obravnavanje družine, ljubezni, solidarnosti in spolnosti; v drugem letu poučevanja; • osebna odgovorna dejavnost v svetu in skupnostih, pripravljenost na avtonomno in odgovorno ravnanje v večkulturni družbi, obravnavanje krščanstva; v tretjem letu poučevanja.

Državljanska in domovinska vzgoja ter etika

filmi v tem projektu lahko pripomoremo k razvijanju družbene, politične in etične pismenosti mladih, ki vključuje: • razumevanje sobivanja družbenih drugačnosti in njihovih izvorov; • razumevanje aktualnih družbenih, političnih vprašanj in problemov; • priprava na vstop v obdobje pridobitve volilne pravice in odgovorno ter kritično državljanstvo; • razumevanje pojmov domovina, država, državljanstvo; • razvijanje samozavesti in samospoštovanja, ki vključuje socialno in moralno odgovornost do sebe, drugih, narave, do duhovne in materialne kulture preteklosti in sedanjosti; • razumevanje narave družbenih pripadnosti; • razumevanje narave medosebnega in družbenega konflikta ter razvijanje zmožnosti za uporabo konstruktivnih strategij za reševanje; • razumevanje narave diskriminatornega in krivičnega ravnanja ter razvijanje občutljivosti zanju;

• razvijanje sposobnosti za vrednotno utemeljeno, etično in odgovorno zavzemanje stališč in udeleževanje v družbenem življenju.

Sociologija Filmi so aktualni v predmetnem sklopu Posameznik, družba, kultura, saj pomagajo: • razumeti oblikovanje pravil, vedenjskih slogov; analizirati družbene zapovedi in prepovedi, načine njihovega utemeljevanja; • analizirati kulturno pluralnost sodobnih družb, pojasniti kulturne različnosti med družbami in skupinami; • spoznati religiozne sisteme, osnovne tipe religij in družbene načine njihovega obstoja; • razumeti družbene vloge religije ter družbene pogoje verskega pluralizma in tolerance.

Vzgoja za medije in filmska vzgoja

redstavitev filmov je primerna tudi za medijsko vzgojo ter praktično delo v video delavnicah, ki potekajo v okviru prostočasnih dejavnostih (vseživljenjsko in izkustveno učenje) v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Analiza in dejavno ustvarjanje filmov sta bistvo medijske in filmske vzgoje. Filmi pripomorejo k razvijanju kritičnega gledalca, ki mu ne bo vseeno, kaj gleda, bere in posluša. Filmi ustvarjajo zavedanje ter spodbujajo otroke in mlade, da ustvarijo svoj pogled na svet, s tem ko raziskujejo univerzalne teme in se učijo razlikovati različne zorne kote. In kar je morda pri tem projektu najpomembnejše: spodbuja k dejavnemu filmskemu ustvarjanju mladih. Več o projektu in strokovne prispevke o religiji lahko preberete v publikaciji Divided God. Na prodaj je v knjigarni Kinodvora in na spletni strani www.pozitiv.si/dividedgod.

Uporabljena literatura: Izobraževalni priročnik / Ideje, pripomočki, metode in aktivnosti za neformalno medkulturno vzgojo in izobraževanje mladostnikov in odraslih / Svet Evrope, druga izdaja, Urad RS za mladino, 2007 Divided God and Intercultural Dialogue / KUD Pozitiv-DIC, 2008

DODATEK: Druge izbrane produkcije na DVD-ju: Toleranca v sLOVEniji Volkan Pirincci, 11 minut Izkušnja mladega turškega prostovoljca, ki je v Sloveniji prebil deset mesecev in se kot musliman srečeval z vsakdanjimi problemi, ki pestijo pripadnike te verske skupnosti v okolju, ki do njih ni ravno najbolj prijazno razpoloženo.

Rdeče jabolko Borut Bučinel, Bara Kolenc, 16 minut Kratek dokumentarni film, posnet z mobilnim telefonom v Erevanu, naslika podobo armenske družbe, močno prepredene z religijo in tradicijo. V središču filma je podrejeni položaj ženske v tej rigidni družbi.

Balkan Blues Sandi Puce, Jasenko Čučurović, 11 minut Dokumentarec o vlogi religije v Balkanskih vojnah devetdesetih.

Beg Bogdan Janković, Saša Srečkovič, 10 minut Zgodba o cerkvi, ki se nahaja na neobičajnem mestu, in vernikov, ki zahajajo vanjo – zapornikov!

Biti daleč proč Volkan Pirincci, 14 minut Portret Turkov, ki živijo v Berlinu, daleč od doma.

Dori – Slovenska katoliška misija Berlin Bojan Matjašič, Katarina Rešek, 16 minut Portret slovenskega katoliškega duhovnika Izidorja Pečovnika-Dorija, ki je bil zaradi svojega liberalnega pristopa pri opravljanju pastoralne službe premeščen v Berlin.

Ljudje so bili in bodo Bojan Matjašič, 7 minut Portret vsestransko talentiranega posebneža, Srba, ki ga je mobilizirala hrvaška vojska in se je na njeni strani boril proti svojim prijateljem.

MRLady

Katarina Rešek, 17 minut

Berlin je znan po svoji liberalnosti; označujejo ga tudi kot prestolnico istospolno usmerjenih, ki se predstavijo v tem filmu.

Počasi teče reka Bogdan Jankovič, Radovan Jaušovec, 10 minut Zgodba o Srbu, ki je po vojni ostal v Mostarju, kjer danes velja za lokalnega posebneža.

Babelia Martin Capatinta, Bomm Lee, 3 minute Provokativen kratek eksperimentalni film o tabujih v religiji.

Zgolj muslimani? Meri Musa, 10 minut Primerjava življenja bosanskih in turških muslimanov v Berlinu.

PROJEKT INFO Koordinatorja projekta: Želimir Žilnik / glavni mentor raziskovalne vodeodelavnice Drago Pintarič / vodja projekta in glavni producent

PARTNERJI IN SOFINACERJI Partnerske organizacije: KUD Pozitiv in Dijaški dom Ivana Cankarja, Ljubljana, Slovenija Terra Film, Playground Production in Kuda Org, Novi Sad, Srbija Cultural Studies Programme, Istanbul Bilgi University in TOG - Community Voulonteers Foundation, Istanbul, Turčija FilmArche in Mladi Most - Balkan Black Box, Berlin, Nemčija Mladi Most in Film klub Mostar, Bosna in Hercegovina Ostali partnerji: Društvo zaveznikov mehkega pristanka (DZMP), Krško, Slovenija Mladinski center Trbovlje Kulturni centar Abraševič, Mostar, Bosna in Hercegovina Pavaroti, muzički centar Mostar, Bosna in Hercegovina Sofinancerji: European Cultural Foundation, Amsterdam, Holand Program Mladina in Zavod Movit, Ljubljana, Slovenija Deutsches Agentur für das EU-Aktionsprogramm JUGEND IN AKTION, Bonn, Germany Mestna Očina Ljubljana (MOL) Rober Bosh Stiftung, Berlin TOG – Community Volunteers, Istanbul Avtonomna pokrajina Vojvodina – Oddelek za izobraževanje in kulturo, Novi Sad, Serbia Swiss Cultural Programme, Serbia and Montenegro - Pro Helvetia Belgrade, Serbia Ministrstvo za šolstvo in šport republike Slovenije – Urad za mladino Mladinski Svet Slovenije