PRAVI VODIČ ZA STARŠE
Raj za družine s u r i v a t Ro
Preveč soli škodi
Kaj bo ko bošš pa ti, velik?
i t o r p e j n Cepljeopnemu kl isu t i l a f e c o me n i ng
Tim strokovnih sodelavcev: Bern Jurečič, astrolog, Spletna stran: www.astrology.si kontakt: bern@astrology.si
Nataša Rijavec Klobučar, specialistka zakonske in družinske terapije, Spletna stran: www.stik.si kontakt: info@stik.si
Sara Jerebic, Družinski inštitut Bližina Spletna stran: www.blizina.si Kontakt: info@blizina.si
Dejan Kilar, Finačni svetovalec in senior partner Kontakt: dejan.kilar@asista-skupina.si
Damir Dabranin Dr.Med.Spec. Pediater, zasebna pediatrična Ambulanta Spletna stran: www.zpa.si kontakt: dabranin@zpa.si
Tina Teršek, vizažistka, Kozmetika Fresh Look Spletna stran: www.drumla.si Kontakt: info@drumla.si
Anže Avbelj, Osebni trener, Trener.si Spletna stran: www.trener.si Kontakt: info@trener.si Studio splet, Pot na brod 12, 1433 Radeče Urednica: Vanja Rainer Grafično oblikovanje: www.littlechick-design.com Oglasno trženje: Natalija Premužič Fotografije: stockxpert, sxc, osebni arhiv
Špela Leskovic, Uni. dipl. inž. Arhitekture Spletna stran: www.aksl.org Kontakt: info@aksl.org
Depresija pri očetih Sladki sokovi povezani z višjim krvnim tlakom vpliva na vzgojo otrok Pogosto uživanje sladkih brezalkoholnih sokov lahko privede do povišanja krvnega tlaka, v reviji Hypertension opozarja skupina ameriških in britanskih znanstvenikov. Podatki zbrani pri 2.500 prostovoljcih kažejo, da za povišanje krvnega tlaka zadostuje vsakodnevno zaužitje vsaj 355 mililitrov gaziranih ali negaziranih sladkih sokov. Verjetnost visokega krvnega tlaka se je proporcionalno zviševala s povečanim zaužitjem omenjenih sokov. Znanstveniki verjamejo, da lahko prevelika količina sladkorja v krvnem obtoku, vpliva na stanje krvnih žil in na ta način privede do povišanega krvnega tlaka. Sokove z nižjo vsebnostjo sladkorja niso povezali s hipertenzijo.
Depresivni očetje se kar štirikrat pogosteje zatekajo k fizičnemu kaznovanju majhnih otrok, opozarjajo znanstveniki iz ameriške Eastern Virginia Medical School. Poleg telesnega kaznovanja, pa so depresivni očetje svojim otrokom redkeje pripovedovali ali brali pravljice. Predhodne raziskave so potrdile povezavo med telesnim kaznovanjem otrok, ter razvojem agresivnosti v adolescenci in v odrasli dobi. Zadnji podatki temeljijo na anketnih odgovorih 1.700tih očetov enoletnih otrok. Potrdili so, da je 7% sodelujočih v preteklem letu imelo vsaj en napad hude depresije. Depresija je pogosteje prizadela nezaposlene in alkoholike, piše Pediatrics.
Podvojilo se je preživetje Prehranjevalne motnje najstnikov žensk z rakom na jajčnikih Strokovna revija Archives of General Psychiatry je objavila pretresljive podatke, ki kažejo, da ima prehranjevalne motnje več kot pol milijona najstnikov v ZDA. Strokovnjaki opozarjajo, da strokovno pomoč poišče zelo malo prizadetih najstnikov. ajpogostejša motnja je kompulzivno prenajedanje, ki med trinajstim in osemnajstim letom prizadene 1,5% najstnikov. Odstotek je prizadela bulimija, tretjina odstotka pa anoreksija. Okoli tri odstotke najstnikov je imelo eno izmed prehranjevalnih motenj, prvi simptomi pa so bili opaženi še pri treh odstotkih najstnikov. Več kot polovica prizadetih najstnikov je trpelo za depresijo, anksioznostjo ali eno izmed drugih duševnih motenj. Pri tej skupini najstnikov se je pojavilo tveganje samomora.
B vitamin proti PMS Ženske, ki zaužijejo večje količine vitaminov skupine B imajo nižje tveganje za predmenstrualni sindrom, je objavila revija American Journal of Clinical Nutrition. Znanstveniki iz University of Massachusetts poudarjajo, da farmacevtski dodatki vitamina B nimajo preventivnega učinka. Po njihovem mišljenju sta ključna vitamina tiamin (B1) in riboflavin (B2). Ocenjuje se, da hudi simptomi PMS prizadenejo vsako šesto žensko. V desetih letih so spremljali prehranjevalne navade okoli 3.000-ih žensk. Poleg rdečega mesa so odličen vir vitaminov B tudi špinača, grah in žita. Sprostite se in sprejmite svojo nepopolnost, saj je to prvi korak do boljšega zdravja, ugotavljajo strokovnjaki s Texas University. Sočutni ljudje so manj depresivni, znatno srečnejši in mnogo bolj optimistični, odkrivajo ameriški znanstveniki. »Ker skrbite zanj, svojemu otroku zagotovo ne dovolite, da na dan zbaše pet sladoledov. Če skrbite zase, delajte tisto, kar je zdravo za vas,« je za New York Times dejala raziskovalka Kristin Neff.
Po podatkih britanskih strokovnjakov, se je v zadnjih tridesetih letih petletna stopnja preživetja po zgodnjem stadiju raku na jajčnikih, podvojila. Na žalost je stopnja petletnega preživetja v tretjem stadiju še naprej zgolj dvajset odstotna. Prav zaradi tega je potrebno zavzeti potrebne mere, da se karcinom na jajčnikih odkrije že v zgodnji fazi bolezni. Rak na jajčnikih je peta najpogostejša oblika raka pri ženskah in najbolj smrtonosna ginekološka maligna bolezen. Najpogosteje se pojavlja pri ženski populaciji v razvitih državah. Karcinom je težaven predvsem zato, ker v zgodnjem stadiju ne kaže prav nobenih posebej značilnih simptomov. Simptomi niso specifični za omenjeno bolezen in so podobni številnim običajnim stanjem, kot so težave s prebavnim sistemom ali težave z mehurjem. Prav zaradi tega lahko ultrazvočni pregled in krvni test pogosto rešita življenje. Strokovnjaki upajo, da bi se s pomočjo programa za pregled raka na jajčnikih, karcinom pri obolelih ženskah odkril bolj zgodaj.
Dober holesterol za dolgo življenje American Journal of Cardiology je objavil rezultate raziskave izvedene v ZDA, ki kažejo, da je povišana koncentracija t.i. dobrega holesterola (HDL) povezana z dolgim življenjem. Vsi v raziskavo vključeni 85 letniki so imeli, v primerjavi s testiranjem v 65 letu, povečano koncentracijo HDL v krvi. Že predhodne raziskave so kazale na višje tveganje srčnih bolezni pri ljudeh, z nižjo koncentracijo HDL v krvi (manj kot 40 mg na deciliter). Potrdili so še, da je vsako povišanje koncentracije HDL-a za 10mg/dl, povezano s 14% nižjim tveganjem smrti pred 85tim letom starosti.
3
i t e v s a n o avi
Zdr
4
n i 탑 u r d o s v za
Infektologi pozivajo k cepljenju
proti klopnemu meningocefalitisu
Slovenski infektologi prebivalce pozivajo k cepljenju proti meningocefalitisu, ki ga povzroča vbod inficiranega klopa. Cepljenje je najučinkovitejša preventivna metoda pred to hudo in nevarno boleznijo. Slovenija je ena izmed evropskih držav z največ primeri pacientov z meningocefalitisom, še posebej to velja za osrednji, severni in severovzhodni del države. Prav zaradi tega dejstva je potrebno pospešiti in povečati število cepljenj, ki je edina učinkovita preventivna metoda, pravijo naši infektologi. Slovenija se po številu obolelih na prebivalca uvršča na tretje mesto v Evropi. Kljub temu pa se proti bolezni cepi zgolj 12% prebivalcev, kar je malo glede na to, da na leto zboli okoli 260 ljudi, oz. kar 10% vseh primerov zabeleženih v EU, opozarja predstojnik infekcijske klinike Kliničnega centra v Ljubljani, dr. Franc Strle. Za posledicami te nevarne bolezni 1% obolelih umre, preživeli pa trpijo hude posledice, saj lahko vbod klopa povzroči trajne posledice v obliki paralize različnih delov telesa, težave z dihanjem, nižjo koncentracijo, motnje razpoloženja, itd. Cepljenje z dvema dozama cepiva je varno in preizkušeno. Kot stranski učinek cepiva se lahko pojavita povišana telesna temperatura ali vrtoglavica. Cepljenje se izvaja v hladnejših mesecih, odmerka se prejmeta v razmaku meseca dni. Cepljenje se nato ponovi čez devet do dvanajst mesecev. Nato se obnova imunskega sistema obnavlja v obdobju treh do petih let. Pri nas se morajo proti klopnemu meningocefalitisu cepiti ljudje, ki so poklicno ali na druge načine povezani z naravo; gozdarji in lovci; za ostale je cepljenje prostovoljno. Sicer samoplačniško cepljenje priporočamo vsem, ki veliko časa preživite v naravi.
5
Slabi učitelji
zavirajo dobre učence
Neobičajna genetska raziskava je podprla trditev, da so dobri učitelji za intelektualni razvoj otrok še kako pomembni in da lahko slabi učitelji celo škodujejo nadarjenim učencem, trdijo znanstveniki. Raziskava, ki so jo objavili v reviji Science je pokazala, da dobri učitelji otrokom z najboljšimi geni pomagajo, da berejo še boljše, slabši učitelji pa onemogočajo hitrost njihovega razmišljanja in jo približajo na povprečen razredni nivo. Jeanette Taylor iz floridske univerze je s svojimi kolegi zaključila, da se uspeh v razredih odličnih učiteljev razlikuje odvisno od genetskih predispozicij učencev. »Slabi učitelji preprečujejo razvoj otrokovih intelektualnih zmožnosti,« so poudarili znanstveniki. Za dokaz svoje teorije so znanstveniki v raziskavo vključili dvojčke. Enojajčni dvojčki imajo popolnoma enak DNK-a, dvojajčni pa delijo približno polovico DNK, podobno kot ostali bratje in sestre. Njihova teorija se glasi: če je eden od enojajčnih dvojčkov uspešnejši od brata ali sestre v drugem razredu, so zato krivi učitelji. Znanstveniki so preučevali 280 parov enojajčnih in 526 parov dvojajčnih dvojčkov, v prvem in drugem razredu osnovne šole. Če so bili učitelji, so bili geni otrok zares pomembni. V primeru, da je bil eden od enojajčnih dvojčkov odličen v razredu dobrega učitelja, je bil izvrsten tudi drugi. No, v primeru, ko je bil eden od dvojčkov pri dobrem, drugi pa pri slabem učitelju, so otroci velikega genetskega potenciala pri slabših učiteljih dosegali zgolj povprečne rezultate.
6
Rotavirus
Kaj je rotaviroza? Rotavirusi so okrogli virusi, ki povzročajo bolezen pri človeku in številnih živalih kravah, miših, prašičih, ovcah, psih, mačkah, perutnini in drugih. Rotavirusi so odporni na številna razkužila, preživijo tudi kloriranje. Uničijo jih alkohol, formalin, lizol in nekatere kisline. Rotavirus povzroča drisko, bruhanje, krčevite bolečine v trebuhu in vročino. Je močno kužen, kar pomeni, da se zlahka prenaša iz osebe na osebo na več načinov: največkrat z neposrednim stikom, kar pomeni, da se iztrebki okužene osebe zanesejo v usta druge osebe. Okužba se lahko prenaša tudi posredno z onesnaženih površin, ko se osebe dotikajo okuženih predmetov, površin, igrač in se rotavirus preko rok zanese v usta. Možen je tudi aerogeni prenos (po zraku), ko se rotaviusi iz fekalnih iztrebkov ali izbruhanine sprostijo v zrak in pride do vdihavanja okuženega zraka.
Kakšni so znaki bolezni? Obolenje nastopi v času od 1 do 3 dni po okužbi. Okužba lahko poteka brez simptomov, s kliničnimi znaki akutnega enterokolitisa ali kroničnega enterokolitisa. Najbolj dovzetni za okužbo so mali otroci. Zaradi bruhanja, driske in povišane telesne temperature lahko hitro pride do izsušitve, ki otroka življenjsko ogroža. Otrok postane utrujen, brezvoljen, zaspan, odvaja malo ali nič urina, urin potemni. Pri tako hudi izsušitvi nadomestimo izgubo tekočine le z dajanjem raztopin direktno v žilo in je zato potrebno zdravljenje v bolnišnici. Običajno pri starejših prebavne težave ob zadostnem uživanju tekočine minejo same po sebi v nekaj dneh. Bolnik izloča virus predvsem v času bolezni in še nekaj časa potem, ko driska in bruhanje mineta. Otroci, ki so preboleli rotavirozo, naj še vsaj en dan po koncu bolezni ostanejo v domačem varstvu, zaradi omejevanja prenosa okužbe na ostale otroke v kolektivnem varstvu. Posebnega zdravljenja ni, zelo pomembno je nadoščati tekočino. Otroci in odrasli lahko pijejo kakršnokoli tekočino, odsvetujemo le močno gazirane pijače, ker povzročajo napetost v trebuhu. Otrok mora piti velikokrat, vendar po malem - nekaj žlic ali požirkov, kolikor prenese. Posebna dieta ni potrebna, otrok naj je hrano, ki jo želi. Če otroka dojite, je povsem napačno, da z dojenjem prenehate. Prav nasprotno, dojene otroke je v času bolezni potrebno večkrat kot običajno pristavljati k prsim. Ker drisko in bruhanje povzroča virus, jemanje antibiotikov na potek bolezni ne vpliva. Tudi zdravljenje z živalskim ogljem ni smiselno.
Kako preprečimo širjenje okužbe? Vsi ukrepi za preprečevanje širjenja obolenj imajo namen preprečiti zbolevanje in prenos virusa na zdravega človeka. Zelo pomembno je, da s higienskimi ukrepi poskušamo preprečiti širjenje virusa, kar pa je zlasti v kolektivih težko, ker je virus močno kužen. Otroci, ki imajo prebavne težave, morajo ostati doma. Posebno pozornost je potrebno nameniti umivanju rok; če pride do bruhanja, je potrebno izbruhanino čimprej očistiti, krpe zapreti v vrečke, da ne pride do širjenja rotavirusov v zrak, prekuhati ali pa vreči v smeti. Prostor je potrebno dobro mokro očistiti z vročo vodo in prezračiti. Rotavirus se prenaša tudi med družinskimi člani, kjer veljajo enaki preventivni ukrepi za omejevanje širjenja okužbe kot v kolektivih. Z upoštevanjem nasvetov lahko do neke mere zmanjšamo tveganje za okužbo in širjenje bolezni. Vir: Zavod za zdravstveno varstvo Celje
7
Norice Norice so po vsem svetu razširjena, močno nalezljiva bolezen, ki prizadene tako otroke kot odrasle. Virusi se prenašajo s kapljično okužbo in z zrakom oziroma z vetrom. Nevarnost okužbe se prične dva dni prej, preden se pojavijo prvi bolezenski simptomi, ki traja do sedmega dneva po začetku značilnih izpuščajev. Inkubacijska doba traja od 12 do 21 dni. Značilen izpuščaj noric se začne z nekaj rdečimi madeži v velikosti leče, ki se hitro razvijejo v mehurčke, v katerih je tekočina. Izpuščaji zelo srbijo. Prizadeta je cela koža in tudi sluznica v ustih, v vagini in na lasišču. Vlažni mehurčki počijo, naredijo se kraste,v valovih se teden do dva pojavlja nov izpuščaj tako, da so vidne vse tri faze – madeži, mehurčki, kraste. Nekateri otroci imajo visoko vročino do 40st. C, drugi so brez nje. Če se izpuščaj pri noricah spraska, lahko ostanejo brazgotine, mehurčki pa se lahko zaradi umazanije na prstih vnamejo in zagnojijo. Po preboleli bolezni smo več let imuni nanjo. Če ta zaščita popusti, se lahko pojavi ponovna okužba ali celo pasovec, pri katerem so prizadeti deli kožnih živcev.
Zapleti Norice so za sicer zdrave otroke nenevarne. Nevarne so, če za njimi zboli nosečnica v obdobju pred porodom, saj se novorojenček rodi z noricami. Pri otrocih z oslabljenim obrambnim sistemom - zaradi levkemije, prirojene slabe imunosti ali zaradi zdravil, ki zavrnejo lastne obrambne reakcije – je potek noric težji. Tem ogroženim otrokom lahko zdravnik vbrizga imunoglobulin, ki bolezen prepreči ali omili njen potek.
Mora otrok k zdravniku? Zdravnik naj postavi diagnozo. Če se mehurčki vnamejo in zagnojijo, se posvetujte z zdravnikom.
Tako pomaga zdravnik: • Zdravnik lahko predpiše antihistaminik, če je srbenje zelo mučno. Če se mehurčki okužijo, zdravnik predpiše antibiotik.
Tako vi pomagate otroku: • Proti srbenju pomaga pivnanje mehurčkov s tekočino, kot je lotio alba. Tudi puder za zmanjševanje srbenja ( iz lekarne) deluje blažilno. • Otroka umivajte z mrzlo vodo, izogibajte se toplih kopeli, kar povečuje srbenje. • Vročino pri noricah znižujte raje s svečkami kot z obkladki, ker vlažna toplota pod obkladkom naravnost izvablja nove izpuščaje. • Bolnega otroka previjajte pogosteje – ne sme dolgo ležati v vlažnih plenicah. • Otroku postrizite nohte na rokah čisto na kratko, da se ne bo mogel praskati. Dojenčku dajte na roke npr. nogavičke, starejšim otrokom pojasnite, kako naj se vedejo. • Pri deklicah lahko mehurčki v nožnici zaradi seča bolj pečejo, kot srbijo. Pomagajo sedeče kopeli z dodatkom kamilic.
8
Živila, ki pospešujejo presnovo Večino ljudi ve, da za uspešnim hujšanjem stoji uspešno odrekanje hrani. Kljub vsemu pa obstajajo živila, ki ob pravilni kombinaciji pospešujejo presnovo in organizmu pomagajo pri dodatnemu izgorevanju kalorij. Čili je prva izbira, če želite povečati izgorevanje vnesenih kalorij. Najboljši efekt dosežete v kombinaciji z zelenjavo, surovo ali kuhano na pari. Lahko jo kombinirate z borovim mesom, v kombinaciji z ogljiko-hidrati pa učinek zbledi. Ananas prav tako pospeši presnovo, zato se ne gre čuditi, da so na tržišču številni pripravki, na osnovi ananasa, ki pomagajo pri shujševalnih kurah. Vseeno pa je najboljše zaužiti svežega. Ingverju se zaradi specifičnega okusa številni ljudje raje izognejo. Če pa ga namesto številnih začimb z dodanimi konzervansi dodate jedem, bo obrok bolj zdrav, organizem pa bo zaužito hrano lažje prebavil. Limona je zaradi blagodejne kisline našla pot do dnevne rutine številnih zvezd. Če želite pospešiti prebavo, nutricionisti svetujejo, da na tešče popijete kozarec mlačne vode v katerega iztisnete polovico limone. Jogurt je zaveznik zagovornikov vitke linije. Poleg tega, da regulira črevesno mikrofloro, pomaga pri hitrejšem hujšanju. Najbolje je zaužiti čistega ali sadnega brez dodanega sladkorja. Zelena je Angelini Jolie po porodu pomagala pri vrnitvi v top formo. Zelena je zelenjava, ki je znana uničevalka kalorij. Organizem mora za njeno razgradnjo porabiti več energije, kot jo omenjeno živilo vsebuje.
Zgodnje učenje tujega jezika
Ko govorimo o zgodnjem učenju tujega jezika, mislimo na predšolske otroke (4 in 5 letnike) v prvih letih »šolanja«. Vsak dober vzgojitelj pa mora vedeti, da kronološka starost sama po sebi ni tako pomembna, kot je pomembna zrelost otroka. Kljub priporočljivi starosti, za začetek zgodnjega učenja tujega jezika, moramo vedeti, da je to le priporočljiva smer, ne pa pravilo, ki se ga moramo držati. Če otroku ne omogočimo kontinuiranosti v trajanju učenja, bo elemente tujega jezika hitro pozabil. Zato je zelo pomembno, da se znanje utrjuje in nadgrajuje. Staršem, ki svojemu otroku ne morejo omogočiti zgodnjega učenja tujega jezika, strokovnjaki zagotavljajo, da ni nič izgubljeno, če začne z učenjem kasneje. Če bo otrok kasneje dovolj motiviran in bo stik z jezikom dovolj intenziven ter bo temu namenil dovolj časa, bo dosegel visoko raven obvladovanja tujega jezika. Znanje tujega jezika postaja vedno bolj zaželeno. Predšolsko obdobje je izjemno pomembno za razvoj otrokovega intelekta, čustev in socialnega razvoja. Otroci napredujejo skozi serijo razvojnih stopenj, ki jim odpirajo nov svet in znanja. Jezik je tisto področje, ki je integrirano v vsa področja življenja, zato je učenje tujega jezika pomembno. Otroci so v primerjavi z mladostniki tudi veliko boljši posnemovalci ter z večjo sposobnostjo dojemajo. Otroci so tudi želji znanja. Nikoli več ne bodo pokazali toliko entuziazma za učenje in raziskovanje kot na predšolski stopnji. Če vzgojitelju/učitelju tujega jezika uspe ujeti otroško vznesenost v dobro organizirano učenje, prilagojeno potrebam in razvojni stopnji otroka, bodo otroci napredovali in ugotovili, da so dobri v obvladovanju jezika. Pri zgodnjem učenju tujega jezika je pomembno, da si otrok pridobi posluh za jezik in za izgovorjavo tistih glasov, ki jih v maternem jeziku ni. Manj pomemben je besedni zaklad in usvajanje slovničnih pravil pri oblikovanju povedi. Pri učenju je potrebno uporabiti veliko slikovnega materiala, dejavnosti temeljijo predvsem na pesmih, rimah, plesu in gibanju nasploh. Tuj jezik ni zgolj učenje jezika kot takega, temveč zajema tudi kulturo nekega naroda, kar pripomore k večji razgledanosti otroka. V kolikor pobuda o učenju tujega jezika prihaja iz otroka je učenje vsekakor učinkovito in priporočljivo. Ines Godec Žavcer, dipl.vzg.pred.otr.
9
Ne skrbi mali, Tantum Verde v pršilu je primeren tudi zate. Tantum Verde je zdravilo, ki učinkovito lajša bolečine in otekline pri vnetju žrela. V obliki pršila je primerno tudi za otroke mlajše od 6 let.
Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
10
www.tantum-verde.si
Imetnik dovoljenja za promet CSC Pharma d.o.o. Jana Husa 1a 1000 Ljubljana
Dioksini Dioksini so onesnaževalci okolja, ki se jih bojimo, saj so v večjih koncentracijah zelo strupena umetno narejena snov, čeprav ne najbolj strupena znana kemikalija – te so iz rastlinskih (npr. ricin) ali bakterijskih vrst (toksin botulin). Nekateri verjamejo, da dioksin spada med najbolj toksične kemikalije, ki jih je naredil človek. Bil naj bi kar 11.000- krat smrtonosnejši od natrijevega cianida. Bo držalo? Dioksini so onesnaževalci okolja, ki se jih bojimo, saj so v večjih koncentracijah zelo strupena umetno narejena snov, čeprav ne najbolj strupena znana kemikalija – te so iz rastlinskih (npr. ricin) ali bakterijskih vrst (toksin botulin). Dioksini so skupina kemijsko in strukturno podobnih halogeniranih aromatskih ogljikovodikov. Skupina pokriva 75 polikloriranih dibenzo-p-dioksinov (PCDD) in 135 polikloriranih dibenzofuranov (PCDF). Samo nekatere izmed teh spojin so bolj strupene, bolj so tiste, kjer so na dveh aromatskih obročih substituirana mesta 2-,3-,7- in 8-. Teh 17 predstavnikov skupine ima podoben toksikološki profil, najbolj toksičen od njih pa je 2,3,7,8 – tetraklorodibenzo – p-dioksin ali 2,3,7,8 – TCDD.
Kako smo sploh ustvarili dioksine, kdaj smo ga odkrili? Kje vse jih lahko najdemo? (kamin, cigareti, tamponi, sežiganje odpadkov …) Dioksini nastajajo naravno, npr. pri gorenju gozdov. Lahko nastajajo pri različnih dejavnostih, od kemijske sinteze do sežiganja plastike (npr. PVC) in industrijskega beljenja papirja s klorom. Tudi sežiganje vsakovrstnih odpadkov lahko povzroči nastanek dioksinov, proizvajajo pa jih tudi avtomobilski motorji. Dioksini nastajajo pri: proizvodnji klorofenolov, kloriranih herbicidov, sežiganju PVC, lesa, izgorevanju goriva v avtomobilih, sežiganju odpadkov, pridelavi in beljenju papirja, pridelavi pesticidov in sredstev za zaščito lesa. Zaradi številnih virov so dioksini povsod v okolju. Zaradi vse občutljivejših analiznih metod so jih ugotovili v papirju, materinem mleku, cigaretnem dimu, živilih, zraku, zemlji in vodi. Možnost, da sledi dioksinov lahko zaznamo povsod, je ustvarila predstavo o dioksinih kot veliki nevarnosti, čeprav to še ne pomeni, da nas resnično ogroža. (J.Timbrell , PARADOKS STRUPA, Kemikalije kot prijatelji in sovražniki, IVZ RS 2008, str. 123-129)
Kako je z dioksini pri živalih? Pri živalih dioksini povzročajo širok spekter škodljivih učinkov. Razlika v smrtnih odmerkih med vrstami je velika. Tako morske prašičke ubije že 0,5µg/kg telesne teže, medtem ko hrčke kar 10.000-krat višji odmerek. Živali, ki so izpostavljene dioksinu, izgubljajo težo, imajo okvarjena jetra in atrofijo (zmanjšanje obsega organa zaradi zmanjševanja celic; upadanje) priželjca (timusa), ki je še posebej občutljiv. Tudi razpolovni čas dioksinov v morskih prašičkih (94 dni) je bistveno daljši kot v hrčkih (15dni). Spremembe timusa zmanjšajo učinkovitost imunskega sistema. Dioksin lahko vpliva tudi na razmnoževalni sistem, ker spremeni raven estrogenov in zmanjša nastajanje spermijev že pri izpostavljenosti majhni koncentraciji npr. 0,001µg/dan. Če so dioksinu izpostavljene breje živali, so možne prirojene okvare mladičev. V nedavnih raziskavah so dokazali, da dioksini povzročajo raka pri živalih, čeprav dejstvo, da večajo pogostost nekaterih vrst raka in manjšajo pogostost drugih kaže, da utegnejo biti promotorji ali da delujejo rakotvorno skupaj z drugimi dejavniki, niso pa izključni povzročitelj raka.
11
So ljudje bolj ali manj občutljivi na dioksine kot živali? Dioksini pri ljudeh povzročajo trajne poškodbe kože, pojavi se lahko huda oblika aken t.i. klorakne. Spremembe imunskega sistema so opazili tudi pri otrocih, ki so bili izpostavljeni v nesreči v Sevesu v Italiji in pri delavcih v tovarni Coalite v Veliki Britaniji. Trdnih dokazov, da so ljudje bolj ali manj občutljivi za dioksin kot drugi sesalci ni, toda po dokazih sodeč so manj občutljivi kot večina živali. (J.Timbrell , PARADOKS STRUPA, Kemikalije kot prijatelji in sovražniki, IVZ RS 2008, str. 123-129)
Ali drži, da dioksini za razgradnjo v naravi potrebujejo 9-25 let? Dioksini spadajo med t.i. obstojna organska onesnaževala, kar pomeni da je njihov razpolovni čas res daljši od 10 let. Razgradnja je sicer odvisna od več okoljskih dejavnikov.
Kako dioksini vplivajo na človeško zdravje? Klorakne naj bi bila prva bolezen, ki so jo povezali z dioksini? Kakšni so simptomi okuženosti? Primeri znane izpostavljenosti ljudi dioksinom so številni, pri večini gre za nesreče v industriji. Prva takšna nesreča, o kateri so poročali, je bila leta 1945 v kraju Nitro v Zahodni Virginiji v tovarni, ki je proizvajala herbicid 2,4,5-T. Kemikaliji je bilo izpostavljeno več kot 120 delavcev, pri katerih so se pojavile reverzibilne klorakne. Skupino teh delavcev so še 30 let spremljali na Inštitutu za proučevanje vplivov okolja na zdravje ljudi na Univerzi v Cincinnatiju, presenetljivo pa je bilo, da so ti delavci v povprečju živeli dlje in obolevali manj kot tisti, ki niso bili izpostavljeni dioksinom. V kasnejši nesreči v nemški tovarni BASF v Ludwigshafnu, kjer so proizvajali trifenol, je bilo izpostavljeno 250 ljudi, pri približno polovici pa so se pojavile klorakne. Pri spremljanju prizadetih posameznikov so ugotovili, da jih je zaradi raka umrlo več kot običajno. V naslednjem primeru, leta 1963 na Nizozemskem, so umrli štirje delavci, ki so sodelovali pri odpravljanju posledic nesreče. Najbrž so umrli zaradi izpostavitve dioksinom, saj so imeli vsi klorakne. Še ena nesreča se je zgodila v kemijski tovarni Coalite v Veliki Britaniji leta 1968. Takrat so se klorakne pojavile pri približno 80 ljudeh. Leta 1976 pa se je v tovarni Icmesa v Sevesu blizu Milana zgodila nesreča, v kateri so bili dioksinom izpostavljeni okoliški prebivalci. Pritisk v reakcijski posodi za pridobivanje klorfenola je narasel, varnostni sistem pa je odpovedal, zaradi česar se je vsebina posode kot oblak razprostrla nad Sevesom. Ta oblak je sestavljal večinoma 2,4,5-triklorofenol, ki je bil kontaminiran z okoli 16kg dioksinov. Približno 3 kg so se razpršili na okrog 17.000 prebivalcev mesta. Človeških žrtev ni bilo, čeprav so se pri številnih ljudeh pojavile klorakne, zlasti pri otrocih. Izpostavljene so bile številne nosečnice in nekatere izmed njih so se odločile za splav. Pri nobenem od splavljenih zarodkov in kasneje rojenih otrok niso opazili nepravilnosti, ki bi bile povezane z dioksinom, pojavljanje anomalij pa ni bilo večje od povprečja. Kasneje je bila izvedena študija o več kot 15.000 rojstvih - spremljali so ženske, ki so živele najbližje tovarni in bile torej najbolj izpostavljene. Tudi ta študija ni pokazala nadpovprečne pogostosti deformacij. V študiji prebivalcev 10 let po nesreči, ki jo je izvedel Inštitut za medicino dela Univerze v Milanu, niso opazili bistveno večjega obolevanja za rakom. Doslej znane informacije kažejo, da po nesreči v Sevesu ni bilo smrtnih primerov, ki bi jih lahko povezali z dioksini, niti bistveno več rakavih obolenj, prirojenih napak ali drugih bolezni. Znano je, da je bila količina dioksinov v Sevesu velika in da je poginilo ogromno živali. To nas napelje na misel, da so ljudje verjetno manj dovzetni za učinke dioksinov kot drugi sesalci.
Dioksine naj bi Američani uporabili tudi v vietnamski vojni. Kako? Okoli leta 1976 so se zaradi pojava različnih bolezni in slabega zdravja vietnamskih veteranov pojavili sumi o izpostavljenosti vojakov dioksinom v vietnamski vojni. Herbicid 2,4,5-T, ki so ga v Vietnamu na veliko uporabljali kot sredstvo, ki povzroči odpadanje listja, je bil kontaminiran z dioksini. Herbicid so iz letal škropili na dele pragozda, pri čemer so prišli v stik z njim vojaki in piloti, predvsem pa prebivalci Vietnama. V močno škropljenih predelih Vietnama je prišlo do povečanja prirojenih napak pri novorojenčkih, vzrok za to pa še ni povsem pojasnjen. Ocenjuje se, da so bili ljudje v Sevesu sicer izpostavljeni veliko večji količini dioksinov kakor v Vietnamu, vendar to njihovega zdravja ni dolgoročno prizadelo. Je bila pred kratkim kakšna zastrupitev v diosinom? Zastrupitev z dioksinom je pred kratkim ponovno vzbudila svetovno pozornost, saj so ga uporabili v poskusu zastrupitve ukrajinskega politika Viktorja Juščenka leta 2004. Njegov obraz z značilnimi kloraknami je postal sinonim za zastrupitve z dioksini. (J.Timbrell , PARADOKS STRUPA, Kemikalije kot prijatelji in sovražniki, IVZ RS 2008, str. 123-129)
Kako zmanjšati vnos dioksina? Poseben rezervoar te strupene snovi naj bi bil v živalski maščobi? V vseh zgoraj navedenih primerih je šlo za izpostavljenost dioksinom kot posledico nesreč. Ostaja pa previdnost pri dolgotrajni izpostavljenosti ljudi nizkim koncentracijam v okolju, kljub temu da opažamo, da se stopnja onesnaženosti zmanjšuje. V nizkih koncentracijah ali sledovih so dioksini prisotni v zemlji, zraku, vodi. V okolju se vežejo na različne organske snovi. Rastline jih vsrkavajo iz zraka oziroma prek korenin. Rastlinojede živali jih vsrkavajo iz onesnaženih ra-
12
stlin, mesojede živali pa iz mesa onesnaženih živali. Obe skupini pa jih lahko vsrkavata iz onesnažene vode. Zaradi maščobotopnih lastnosti dioksinov jih več kopičijo bolj »zamaščene« živali in tiste, ki živijo dalj časa. Na takšen način prihaja do akumulacije oziroma kopičenja teh snovi v maščevju izpostavljenih organizmov v večji koncentraciji kot v okolju.
Ali kdo preverja vnos dioksinov v prehranski verigi? Vnos dioksina se z določenimi ukrepi v živilski verigi (zakonske mejne vrednosti v najbolj kritičnih živilskih kategorijah) obvladuje in spremlja. Ugotovljene presežene vrednosti se poročajo v sistemu hitrega obveščanja (RASFF http://ec.europa.eu/food/food/rapidalert/index_en.htm).
Nevarno naj bi bilo tudi pogrevanje hrane v plastičnih posodah v mikrovalovnih pečicah, ker naj bi kombinacija maščobe, plastike in visoke temperature sproščala dioksine? Ob normalni uporabi mikrovalovne pečice za pogrevanje in pripravo hrane ni nevarnosti za nastanek dioksinov.
Kako meso z dioksini vpliva na ljudi, če ga zaužijejo? Kakšne bolezni lahko povzroči? Za koga je še posebej nevarno? Iz podatkov spremljanja ljudi, ki so bili izpostavljeni visokim koncentracijam dioksinov v industrijskih nesrečah ali spremljanja delavcev v industriji vemo, da dioksini vplivajo na zdravje ljudi. Vendar pa ti podatki niso ustrezni za predvidevanje škodljivih učinkov na zdravje, ki so posledica izpostavljenosti dioksinom v nizkih koncentracijah oziroma sledovih, kot je to primer v onesnaženih živilih. V skupini dioksinov so posamezne substance različno toksične. Iz podatkov na testnih živalih sklepamo, da se škodljivi učinki lahko pokažejo čez leta oziroma tudi v drugi generaciji. Dioksini imajo lahko v nizkih koncentrarcijah vpliv na imunski oziroma endokrini sistem, nekateri od njih so kancerogeni, najbolj kritični pa so škodljivi razvojni učinki na zarodkih. Ob tem je treba poudariti, da gre za podatke, pridobljene pri eksperimentih na živalih. Ugotovitve za ljudi pa kažejo, da nimamo sistema za razgradnjo dioksinov, zato se ti potem, ko jih zaužijemo, nalagajo v maščobnem tkivu. Kakršnikoli učinki se lahko izrazijo čez leta ali celo nikoli. Zaenkrat nobene od bolezni ne moremo neposredno povezati z izpostavljenostjo nizkim koncentracijam dioksinov, vseh mehanizmov delovanja pa po vsej verjetnosti niti ne poznamo. Prav zato je treba izpostavljenost dioksinom zmanjšati na najnižjo možno raven , kar se na področju živil izvaja z zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi dioksinov v živilih (predvsem živalskega izvora). Otroci so zaradi svoje nizke telesne mase in razvoja za vsa onesnaževala in neželene snovi v živilih bolj izpostavljeni in zato vedno veljajo za občutljivo populacijo. V primeru dioksinov vsaka izpostavljenost otrok in mladih ljudi prispeva k bremenu skladiščenja prek celega življenja. Ali bodo te substance kdaj ali nikoli škodljivo delovale na njihovo zdravje ali na zdravje njihovih potomcev, pa ne moremo z gotovostjo napovedati.
Kako lahko zmanjšamo možnost zaužitja dioksinov? S prehrano? Priporočamo uživanje pestre, mešane, lokalno pridelane hrane. Na ta način najbolj uravnotežimo nihanje med tveganji in koristmi. Največ dioksinov najdemo namreč v ribjem olju, ki pa je znano zaradi visokih vsebnosti dolgoverižnih nenasičenih maščobnih kislin, ki so dokazano koristni dejavnik pri obvladovanju bolezni srca in žilja.
Ali je nevarno samo meso piščancev ali tudi jajca? V zadnjem primeru v Nemčiji sledi dioksinov iz krme lahko najdemo tako v mesu piščancev kot v jajcih kokoši. Za te kategorije živil za dioksine obstajajo zakonske mejne vrednosti. V mesu in izdelkih iz perutnine je sprejemljivih še 2,0pg (pikograma) vsote dioksinov/g maščobe, v kokošjih jajcih in proizvodih pa 3,0pg vsote dioksinov/g maščobe. Po nekaterih podatkih naj bi bilo pet jajc dovolj za odraslo osebo, dve jajci pa dovolj za otroka, da bi prekoračil dovoljeno vrednost in bi bil dioksin že škodljiv. Kaj to pomeni? Bi po petih jajcih na primer že lahko prišlo do spontanega splava? Znanstveni odbor za hrano (SCF) je leta 2001 določil dopustni tedenski vnos (TWI) za vsoto dioksinov 14pg WHO-TEQ/ kg tm, saj se dioksini v organizmu nalagajo v maščobnem tkivu in imajo daljši razpolovni čas. TWI je bil določen na podlagi najbolj občutljivih škodljivih učinkov, ki so bili opaženi pri testnih živalih, in sicer na podlagi razvojnih učinkov pri zarodkih. Najbolj občutljiv za razvojne škodljive učinke je plod v maternici, izpostavljen dioksinom, ki jih je absorbirala mati preko celega življenja. Podatkov o vsebnosti vsote dioksinov v jajcih kokoši, ki so bile krmljene z onesnaženo krmo, sicer ni, so pa akutni oziroma takojšnji škodljivi učinki glede na ugotovljene vsebnosti v krmi manj verjetni.
13
Resnica o
rjavem sladkorju
Zagotovo ste kdaj naročili kavo z rjavim sladkorjem, misleč, da bo vrečica rjavih kristalov preprečila nabiranje 'michelink' okoli pasu. Kljub medijski gonji proti rafiniranemu sladkorju, z izbiro rjavega sladkorja za svoje zdravje in linijo niste naredili ničesar. Rjavi ali beli, pretiravanje z obema je nevarno, opozarja britanski nutricionist prof. John Yudkin. Prekomerno uživanje sladkorja, letno se na svetu proizvede in porabi 180 milijonov ton sladkorja, poleg debelosti pospeši razvoj kardiovaskularnih bolezni. V poročilu, ki so ga objavili v reviji American Journal of Clinical Nutrition se spominjajo rezultatov raziskave o tem, kako sladkor – še posebej v sladkih pijačah, celo za 30% poveča tveganje za nastanek srčne kapi, še dodatnih 30% gre pripisati ženskam v menopavzi. Človek se že od prvega dneva življenja sreča s sladkorjem in sladkimi okusi v hrani, od laktoze v materinem mleku do prvih čajev in kašic. Lahko rečemo, da je sladkor povsod okoli nas in se mu ne moremo izogniti, saj se nahaja tudi v ogljikovih-hidratih, ki sprožajo telsno energijo. Na naših ramenih je odločitev, katere sladkorje bomo jemali in na ta način zmanjšali njihovo škodljivo delovanje: saharozo – sladkor iz sladkornega trsa in sladkorne pese, fruktozo – sladkor iz sadja, slad ali maltozo – sladkor pridobljen s fermentacijo žit. Možganom, ki so glavni odgovorni za pot sladkorja v organizmu, je prav vseeno ali je sladkor v kavi rjav ali bel. Možgane ne morete prevarati, saj sami ne vidijo ali gre za beli ali rjavi sladkor, njune kalorije pa štejejo enako. Sladkorji so enostavne spojine, ki se v organizmu hitro razgradijo in nalagajo v maščobne obloge. Zaradi tega bi morali sladkor uživati v kombinaciji z ogljikovimi hidrati in vlakninami. Ta kombinacija živil za razgradnjo potrebuje več energije in tako manj sladkorja konča v salu.
Ali ste vedeli: Otroci ne 'podivjajo' zaradi sladkorja Kljub vražnemu mišljenju, da so zaradi sladkorja otroci preveč razigrani, ta teorija nima znanstvene podlage. Še več, dokazano je, da sladkor ne spreminja otroškega obnašanja in ne izzove hiperaktivnosti. Zaradi njega pa zobki vseeno propadajo. Po zaužitem sladkem prigrizku naj si otroci zobke umijejo.
Povzroča diabetes? Diabetes je nesposobnost organizma, da samostojno uravnava vsebnost sladkorja v krvi in ga sladkor iz živil ne povzroča. Sladkorni bolniki se morajo sladkorju v živilih izogibati zato, da se izognejo prehitremu dvigu sladkorja v krvi. Povezava med umetnimi sladili in rakom ni dokazana Čeprav se leta govori o škodljivosti umetnih sladil (saharin – rak na mehurju, aspartam – rak na možganih) znanstvenega dokaza za to ni. Če vas pogosto napenja v trebuhu se izogibajte sorbitolu, manitolu in ksilitolu, ki se uporabljajo pri proizvodnji žvečilnih gumijev, v črevesju pa fermentirajo in povzročajo pline.
Sladkor in maščobe Brezalkoholni s sladkorjem bogati napitki, gazirana pijača, gosti sokovi, katerih baza je pravzaprav buča, smoothiei… so prave kalorijske bombe. Višek omenjenih kalorij se takoj pretvori v maščobo. Nabiranje maščob v telesu povečuje tveganje za nastanek kardiovaskularnih bolezni.
14
Skrivnost v postopku melase in čistosti Mišljenje, da je rjavi sladkor zdrava alternativa nezdravemu belemu sladkorju, je popolna zabloda. Rjavi sladkor je pravzaprav beli sladkor, kateremu je dodana melasa, črni sirup, ki se pojavi kot stranski produkt rafinacije sladkorja. Svetlorjavi sladkor, s katerim se najpogosteje srečujemo v lokalih in trgovinah, vsebuje okoli 3% melase, temnorjavi pa okoli 6%.
Priporočene dnevne količine sladkorja Priporočen dnevni vnos sladkorja je okoli 10% skupne količine zaužite hrane, 50 do 60 gramov (povprečno zaužijemo 80 – 95 gramov; 19 čajnih žličk). V to količino so vključeni tudi sladkorji iz sladkih živil, ter tudi sadja. Največ sladkorja je skritega v gaziranih pijačah, pivu, čokoladi in sokovih. Človek v življenju povprečju poje 1,75 tone sladkorja, kar je enako teži avta srednjega razreda.
Branje: A res moram? Branje se nekaterim otrokom zdi izjemno zanimivo in zabavno, drugim pa predstavlja nepredstavljive težave. Nekaterim otrokom knjige zaradi številnih novih informacij predstavljajo veselje, drugim pa nepredstavljive težave. Počasnejše branje, nerazumevanje prebranega, branje na pamet, so samo nekatere od težav, ki jih najprej opazijo starši. Zaradi težav z branjem je izguba interesa samo logična posledica. Otroke pogosto, tudi učitelji, etiketirajo za lene in nezainteresirane, nekateri otroci pa kažejo objektivne težave pri osvajanju tehnike branja. V zadnjem času se veliko govori o disleksiji in disgrafiji, značilno motnjo branja, ter pisanja. Vsako težavo pa ne moremo povezovati s tima motnjama. Z diagnostičnim pregledom logopeda in psihologa se potrdi stopnja težave in starše napoti k pravilni obliki terapije.
Nekaj pogostih zaznamkov pri težavah z branjem: • Težave pri povezovanje črkovnih slogov v besedah • Nepravilno branje ali spreminjanje zlogov (vrata –trava) • Zamenjava črke ali zlogov (do – od) • Ugibanje besed (mračen – mačka, dober – obed) • Izpuščanje črk, zlogov ali besede (davnina – davni) • Vračanje na prebrano vrstico • Otroci se lahko pritožujejo, da jim besede bežijo, menjajo položaj…
Nekaj zaznamkov pri težavah s pisanjem: • Težko sledijo smer pisanja, pišejo počasi, rokopis se ne da prebrati • Težave pri povezovanju glasu in črk • Zamenjava črk, ki so podobne in zvenijo podobno (b-d, m-n, a-e, d-t, p-b, k-g, s-z) • Zrcalno pisanje • Vstavljanje, dodajanje, ponavljanje, premikanje besed in zlogov • Izpuščanje besed ali del besede • Težave pri uporabi pravopisnih pravil • Zamenjava besednega reda v stavkih V kolikor zaznate eno od omenjenih težav, se obrnite k logopedu ali psihologu, ki bosta ocenila stopnjo težave in določila obliko terapije.
15
Kaj boš pa ti, ko boš velik?
Otroci hitro rastejo in tudi vaš nadebudni malček bo še prehitro postal mladostnik na pragu odraslosti. Življenje si bo začel graditi sam, vi pa mu lahko pot v svet samostojnosti olajšate. Da bi vašim otrokom, vnukom in nečakom omogočili brezskrbnejše šolanje, smo v NLB Viti, življenjski zavarovalnici pripravili štipendijsko zavarovanje NLB Vita Razigrana. Kako NLB Vita Razigrana deluje? NLB Vito Razigrano smo zasnovali izredno fleksibilno. Izbirate lahko med: • Zavarovanjem z zajamčenim donosom na privarčevani del sredstev. Zajamčen donos trenutno znaša 2,75 odstotka na leto, poleg tega pa imate možnost udeležbe v presežku. • Zavarovanjem z naložbo v vzajemne sklade družbe NLB Skladi. Donosnost je odvisna od gibanja vrednosti enot premoženja izbranih vzajemnih skladov.
Z majhnimi prihranki v sedanjosti lahko otroku zagotovite štipendijo, ki jo bo dobival v času srednje šole ali študija. V dobi varčevanja ste starši življenjsko zavarovani v korist otroka, nezgodno zavarovan pa je tudi otrok, z možnostjo, da se dodatno življenjsko ali nezgodno zavarujete. Se ne morete odločiti? Poglejmo informativna izračuna za obe možnosti! Mati, stara 30 let, je pripravljena 17 let vplačevati mesečno premijo 35 EUR in se življenjsko zavarovati v korist otroka z zavarovalno vsoto 7.140 evrov. V dobi varčevanja je za primer nezgodne smrti in popolne trajne invalidnosti, z enako zavarovalno vsoto zavarovan tudi otrok. Otrok bo: • v primeru sklenitve NLB Vite Razigrane z zajamčenim donosom 3 leta prejemal mesečni znesek štipendije (izračun je informativen): - 225 evrov, ob upoštevanju letnega zajamčenega donosa oziroma - 263 evrov, ob upoštevanju letnega zajamčenega donosa in predvidenega presežka. • v primeru sklenitve NLB Vite Razigrane z naložbo v sklade pa bo v dobi izplačevanja prejemal naslednje mesečne zneske štipendije v evrih (izračuni so informativni)
Katere so še ostale prednosti? • Odločite se lahko za enkratno ali postopno plačevanje premij. • Višino premije določite sami. Najnižja premija znaša 35 evrov mesečno, oziroma 3.000 evrov v primeru enkratnega vplačila. • Glede na vašo finančno situacijo imate vedno možnost vplačati dodaten znesek premije ali začasno prenehati z vplačevanjem. • Izplačilo štipendije je vašemu otroku zagotovljeno tudi, če vas ta izgubi. V primeru nastanka zavarovalnega primera zavarovalnica sama dopolni vrednost zavarovalne police do višine dogovorjene zavarovalne vsote.
Kje do dodatnih informacij in sklenitve zavarovanja? • obiščite nas v poslovalnicah Nove Ljubljanske banke in Banke Celje • vabljeni na našo spletno stran http://www.nlbvita.si/brezskrbnosolanje • pišite nam po elektronski pošti info@nlbvita.si
16
Potenje
in neprijeten vonj
Potenje je naravni fiziološki proces prek katerega organizem uravnava telesno temperaturo in preko znoja izloča številne škodljive, ter strupne snovi. Znoj je normalni izloček znojnih žlez – znojnic, ki je v normalnih pogojih brez barve in vonja. V poletnih ali vročih dneh in med povečano fizično aktivnostjo pa prihaja do povečanega znojenja in razmnoževanja določenih bakterij, ki dajejo znoju pritaknejo neprijeten vonj. Prav zaradi tega dejstva so dezodoranti, ki z zapiranjem znojnic preprečujejo znojenje zelo nevarni. Tako se nevarne snovi ne izločijo in se nabirajo v organizmu. S potenjem se skozi kožo iz organizma izloči okoli 30% vseh strupov.
V toplih in vročih dneh se je potrebno držati določenih priporočil. Uporabljajte dezodorante in šampone, ki vsebujejo antibakterijska esencialna olja, kot je npr. sivka. Izogibajte se dezodorantom, ki vsebujejo aluminij. Aluminij preprečuje potenje in zapira odprtinice znojnih žlez. Sumi se, da ti dezodoranti lahko povzročijo rak na dojki ali Alzheimerjevo bolezen, še posebej v primerih ko se nanaša na depilirano kožo, kar je pogosta navada številnih žensk. Pozabiti ne smemo sredstev, ki vsebujejo paraben, konzervans, ki ima podoben efekt kot hormoni estrogeni, ki so odgovorni za nastanek malignih obolenj. Pri kar 90% žensk z diagnosticiranim rakom na dojki, so preiskave pokazale na previsoko prisotnost parabena v krvi. Raztopina kuhinjske soli oz. fiziološka raztopina se je pokazala za zelo učinkovito telesno osvežilno sredstvo. Raztopina ima antibakterijsko delovanje, kožo pa z njo navlažite večkrat na dan. Popiti je potrebno čim več tekočine, ki razredči znoj. Znano je, da ima višja koncentracija znoja intenzivnejši vonj. Vonj znoja je odvisen od hrane, ki jo uživamo. Zaužiti je potrebno veliko zelenjave, ki vsebuje klorofil. Takšna prehrana preprečuje nabiranje strupov, ki jih sproščajo bakterije, očistila bo našo kri in uravnala presnovo.
17
Zbogom afte Ljudje pogosto trpijo za bolečimi ulceroznimi spremembami v ustni votlini, ki jih v glavnem povzroča (poleg pekoče in prezačinjene hrane) preobčutljivost na salicilate v živilih. Verjetno veste da pogosta uporaba acetilsalicilne kisline (aspirin) lahko izzove spremembe na mukozni plasti sluznice gastrointestinalnega trakta in pojav aft v ustih, želodcu in črevesju. Vsak ima svoj tolerantni prag na salicilate in ko ga presežemo prične reakcija organizma in poškodbe sluznice. Učinki salicilatov so kumulativni in so v hibernaciji 1-2 dni, preden se afte pojavijo. Na salicilate občutljivi ljudje ne prenašajo umetnih barvil in konzervansov v prehrani. Na tržišču najdemo številne kreme, gele in obliže, ki naj bi zdravili boleče razjede. Razjede otežujejo prehranjevanje, še posebej pri malih otrocih, za najučinkovitejšo pa se je pokazal 100% gel Aloe Vere, ki poleg tega, da blaži bolečino, pospešuje celjenje razjed. Živila z nizko vsebnostjo salicilatov se priporoča pacientom s kroničnim vnetjem črevesja (Kronova bolezen, ulcerativni kolitis in diverti kolitis). Naštejmo nekaj živil iz te skupine: Banane, hruške, jabolka, papaja, šipek, zelje, zelena, krompir, grah, fižol, leča, solata, por, čebula, mak, kakav, peteršilj, žafran, soja, vanilija, kava, kamilice
Z visoko vsebnostjo salicilatov se lahko »pohvalijo«: Jagode, maline, borovnice, breskve, marelice, grozdje, dateljni, melone, ananas, pomaranče, mandarine, kiviji, paprika, feferoni, kisle kumarice, olive, paradižnik, bučke, mandlji, hren, med, meta, vino…
18
Slovenci pojemo preveč soli Čezmerno uživanje soli dokazano škoduje zdravju. Zato sta Ministrstvo za zdravje in Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ) pripravila nacionalno promocijsko kampanjo za spodbujanje k manjši uporabi soli v prehrani prebivalcev Slovenije. Podatki namreč kažejo, da odrasli prebivalci (za)užijejo za kar 150 odstotkov več soli kot je zgornja meja za dnevni vnos soli, ki naj še ne bi predstavljal tveganja za zdravje, medtem ko mladostniki to mejo presežejo za 100 odstotkov, otroci pa za 67 odstotkov. Sol je kot glavni vir natrija pomemben dejavnik tveganja za povišan krvni tlak ter posledično za možgansko kap in druge bolezni srca in ožilja, ki so med najpogostejšimi vzroki smrti pri nas in v svetu. Čezmeren vnos natrija je posredno povezan tudi s pojavom in poslabšanjem drugih kroničnih bolezni: bolezni ledvic, sladkorne bolezni tipa 2, osteoporoze, debelosti in nekaterih vrst raka.
Krušni in mesni izdelki najpomembnejši vir vnosa soli v prehrani Raziskave kažejo, da krušni in mesni izdelki poleg ostale predelane, pol- in predpripravljene hrane, dosoljevanja pri mizi ter zaužitih obrokih v restavracijah in pri ostalih ponudnikih prehrane, predstavljajo enega od najbolj pomembnih deležev vnosa soli v populaciji. Tako je IVZ decembra 2009 in januarja 2010 izvedel raziskavo o vsebnosti soli v kruhu in mesnih izdelkih. Nabor vzorčenih izdelkov iz kategorije mesnih izdelkov je vseboval barjene in poltrajne mesnine, konzervirano in sušeno meso, klasično sušene klobase ter hitro fermentirane in presne klobase. Ugotovitve so pokazale, da vzorci mesnih izdelkov trenutno presegajo priporočene ciljne vrednosti vsebnosti soli, ki jih določa FSA (Food Standards Agency) iz Velike Britanije. »Tako barjene mesnine na našem trgu vsebujejo povprečno 2 g soli na 100 g izdelka, poltrajne mesnine 2,3 g soli na 100 g izdelka, konzervirano meso povprečno 2,2 g na 100 g izdelka, sušeno meso 4,6 g na 100 g izdelka, sušene klobase 4,7 g na 100 g izdelka (hitro fermentirane klobase povprečno 4,4 g na 100 g izdelka) in presne klobase povprečno 2,4 g na 100 g izdelka,« je poudarila doc. dr. Cirila Hlastan Ribič z IVZ.
Država pripravila strategijo do leta 2020 Za izboljšanje tega zaskrbljujočega stanja je Ministrstvo za zdravje junija letos sprejelo Nacionalni akcijski načrt za zmanjševanje uživanja soli v prehrani prebivalcev Slovenije za obdobje 2010–2020, ki predstavlja celovito strategijo države za zmanjševanje problematike čezmernega vnosa soli. Nacionalni načrt opredeljuje sodelovanje z različnimi sektorji in želi povezati vse ključne partnerje, ki lahko prispevajo, da bo manj slana hrana na voljo tako na policah v trgovini, kot povsod tam, kjer jo pripravljajo.
Ključno je ozaveščanje javnosti Promocijska kampanja je nadaljevanje dosedanjih prizadevanj za ozaveščanje javnosti o problematiki posledic nezdravega prehranjevanja. V zadnjih letih je bilo sprejetih vrsto smernic zdravega prehranjevanja za vse skupine prebivalcev, ki med drugim vključujejo tudi priporočila za vnos soli.
O kampanji • osrednji vir informacij je spletna stran www.nesoli.si • oglaševanje prek televizijskih in radijskih oglasov ter spletnih pasic na spletnih straneh • elektronska in tiskana promocijsko-izobraževalna gradiva v obliki zloženke in plakatov (uporabljajo jih že zdravstveni domovi, bolnišnice, šole, društva, ponudniki organizirane prehrane, drugi zainteresirani) • vzporedno intenzivno sodelovanje z industrijo in ponudniki prehrane z namenom postopnega zmanjševanja soli (natrija) v živilih/obrokih • usklajeno sodelovanje z zdravstvenimi delavci v podporo programu pri preprečevanju, zniževanju in pri boljši urejenosti krvnega tlaka ter drugih dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni • trajanje oglaševalske kampanje: od 6. oktobra 2010 do 28. februarja 2011, promocija zmanjševanja soli (natrija) v živilih/obrokih pa se bo nadaljevala tudi v prihodnjem obdobju Vir: IVZ
19
, e n i ž u r d a z j a R e naravo d a r o j a m ki i o d o b o v s in
rajBreginjski kot je dolina na sk e, nem zahodnem robu Slovenij , em med Starim selom in Breginj poob meji z Italijo. Vije se pod gorjem Stola na Severu ter Ma lž tajurjem in Mijo na jugu. Vzdo reke Nadiže je nanizanih 13 honaselij, med njimi tudi najza išče. dnejša slovenska vas, Robid ajpomembnejše izročilo obka močja sta naravna in etnološ dediščina. eli smo le iža v Podb kampa d a N a p am a V sklopu k trov od obstoječeg ke e m je n ira (sli nekaj sto r za kamp anitarto s ro p v vim s uredili no ljen je z no di savna. 30 m re p O . j) zgora m je tu : m, v katere premljenih nim bloko est je komunalno o m em ali kampirnih a, odtoki. S kamperj ljučite na rik od elektrika, v ko lahko direktno p ni prota reje e prikolico s . Na terasah (3) so u kampu ro em infrastruktu . Kampiranje v nov Prijave in re to it o č ve. stori za š alno tri no im in m a z mpu. je možno mamo v starem ka je re odjave sp KAMP NADIŽA PODBELA (CCI, ADAC, DCC, AC SI) Stresova ulica 18 SI-5222 Kobarid Tel.: +386 (0)5 38 49 110, Fax: +386 (0)5 38 49 110 GSM: +386 (0)41 443 535, +386 (0)41 454 408 E-mail: info@kamp-nadiza.co m http://www.kamp-nadiza.c om/slo.html
V skrivnostnem Breginjsk em kotu leži na dnu doline tudi vasic a Podbela. Pod vasjo, tik ob reki Na diži, pa se nahaja kamp Nadiža. V sv oj objem vabi vse, ki imajo radi neokrn jeno naravo ter čisto reko s čudovitim i prodišči. Domačini celo pravijo, da Nadiža v sebi skriva nekatere zdrav ilne lastnosti. Kamp je zelo primeren za družine z majhnimi otroki, saj se lah ko razposajeno igrajo ob vodi in v njej.
Obiskovalc i lah tnice. Poleg ko pri nas preživijo tu di kopanja v n aravnih tolm aktivne počiin brezskrb nega polež unih reke N ava adiže drugih mo žnosti. Lahk nja ob njej imajo še v e o lik igrajo koša o mivki, mali rko, odbojk nog o na po označen omet, namizni tenis, balinajo, ko ih kolesarsk lesarijo ih poteh. V doline je tu začetku na di naravna d iš p ke le 1673 metro zalna stena v visokega, . Na poboč ju pa imajo id Stola, se ukvarjajo ealn s pohodniš tvom, jadra e razmere vsi, ki zmajarstvo lnim padals m. tvom in Otroško igri šče je opre m lje cami, pesko vnikom, dv no z igrali: tobogani, g ema tramp ugalniLočeno od olin kampa odd ajamo tudi oma. in skavte. prostor za ta bornike Odprto: 1.3 . - 15.10. Kapaciteta : 3 ha, 150 p arcel, možn o število go stov 450.
Naslednji
Pravi vodič za starše izide meseca junija 2011.
a m a M nosečnost
otroci zdravje
www.bambino.si