Makedonija Makedonija PJR
Idnina so Evropa [2000-2001] [2000-2001]
Nova veb-stranica na Delegacijata na Evropskata komisija (EK) Delegacijata na Evropskata komisija ja promovira{e svojata veb-stranica koja se nao|a na adresata www.delmkd.cec.eu.int Ovaa veb-stranica sodr`i informacii na makedonski i na angliski jazik za razli~ni temi {to se odnesuvaat na Evropskata unija, vklu~uvaj}i:
Za nas
4Pozdravna poraka od {efot na Delegacijata 4Istorijat na Delegacijata na EK
EU i PJR Makedonija
4Dogovorite na EU so PJR Makedonija (Spogodbata za stabilizacija i asocijacija, Vremenata spogodba, Spogodbata za sorabotka) 4Vladiniot sektor za evropska integracija 4Instituciite na EU
Izvori na informacii 4Informativen centar na EU 4Dokumentaciski centar na EU 4Bilteni (tekovni i arhiva) 4Soop{tenija za javnosta (tekovni i arhiva)
Bro{uri
www.delmkd.cec.eu.int
4 Evropa vo 10 ~ekori 4 Kako raboti Evropskata unija 4 PJR Makedonija: Idnina so Evropa 4 Koj e koj vo Evropskata unija
Programi na EU 4Pomo{ta od Evropskata unija 4Glavnite celi na pomo{ta na EU 4Nacionalni programi 4Primeri na proekti finansirani od EU 4Pomo{ta od EK 1991-2001 ( )
Evro ( ) 4Informacii za evroto
Kontakti i linkovi 4Detali za kontakt so Delegacijata na EK 4Linkovi do instituciite na EK, do vladinite institucii i drugi.
S o d r ` i n a [str.]
[4] [5]
Voved Pozdravna poraka
[6]
Evropskata komisija i PJR Makedonija 2000 - 2001
[6] [6] [7] [9]
[10] [10] [10] [11]
[12] [12] [12] [14] [15] [15] [15] [15] [15] [16] [17] [18] [18] [19] [20]
[22] Izdadeno od: Delegacijata na Evropskata komisija - Skopje Ureduvawe i dizajn: Koma lab. - Skopje
[22]
[23] [24]
[25]
Orgaznizacija na pe~atewe: Koma lab. - Skopje Ilustracija na naslovnata stranica: EC Visual Library (redizajnirana od Koma lab.)
[25] [26] [26] [27]
Razvoj na odnosite EU - PJR Makedonija (1996-2001) Otvorawe na Delegacijata na EK Spogodba za stabilizacija i asocijacija (SSA) Regionalna sorabotka
Programite na Evropskata komisija vo PJR Makedonija 2000 - 2001 Voved Celi na pomo{ta Finansiski mehanizmi na EK
Primeri na proekti poddr`ani od Evropskata komisija 2000 - 2001 Demokratija i gra|ansko op{testvo Obrazovanie Kultura Socijalni pra{awa @ivotna sredina i zemjodelstvo Transport i infrastruktura Poseta na op{tinite Prekugrani~na sorabotka Pribli`uvawe na zakonodavstvoto Reforma na javnata administracija Integrirano upravuvawe so granicite Reforma na sistemot za statistika Poddr{ka na pretprijatijata i na finansiskiot sektor Humanitarna pomo{
Kancelarija na specijalniot pretstavnik na EU Ohridski ramkoven dogovor
Evropska agencija za rekonstrukcija Programa za itna pomo{
Vladin sektor za evropska integracija Kus istorijat na Evropskata unija Pro{iruvaweto na EU Akronimi Instituciite na Evropskata unija
Voved Voved
Ovaa bro{ura, so naslov PJR Makedonija - Idnina so Evropa , dava pregled na rabotata na Evropskata komisija vo periodot 2000-2001 godina. Isto taka, vo nea e pretstaven napredokot postignat vo razvojot na po{irokite odnosi pome|u PJR Makedonija* i Evropskata unija, so poseben fokus na potpi{uvaweto na Spogodbata za stabilizacija i asocijacija i prednostite {to taa }e gi donese za dr`avata. Celite na finansiskata poddr{ka na Evropskata komisija vo PJR Makedonija se isto taka nakuso razgledani, a dadeni se i primeri na proekti sprovedeni od Komisijata, od oblastite kako {to se transportot, obrazovanieto, kulturata, demokratijata i gra|anskoto op{testvo, pribli`uvaweto na zakonodavstvoto, `ivotnata sredina, pretprijatijata i finansiskiot sektor, sektorot za socijalnite pra{awa i humanitarnata pomo{. Ponatamu, vo bro{urata e prika`ana rabotata na drugite institucii na EU vo dr`avata vo periodot 2000-2001 godina, Kancelarijata na specijalniot pretstavnik na EU i Evropskata agencija za rekonstrukcija, kako i ulogite i funkcioniraweto na telata povrzani so EU, kako {to e Vladiniot sektor za evropska integracija. * Ustavnoto ime na zemjata e Republika Makedonija, no taa be{e primena vo Obedinetite nacii pod nazivot porane{nata jugoslovenska Republika Makedonija .
Evropska komisija Evropskata komisija vo ime na EU e odgovorna za telata koi ja sledat realizacijata na Spogodba za sorabotka. Taa pregovara{e za Spogodbata za stabilizacija i asocijacija (SSA) pome|u PJR Makedonija i EU. Evropskata komisija, kako izvr{no telo na Evropskata unija, upravuva so pomo{ta na EU vo zemjata. Taa isto taka vr{i monitoring na Procesot na stabilizacija i asocijacija i izdava godi{ni izve{tai za negoviot napredok.
(foto:5Koma lab.; 4Delegacija na EK)
4
PJR Makedonija [2000 - 2001]
Romano Prodi, pretsedatel na Evropskata komisija
Pozdravna Pozdravna poraka od {efot na Delegacijata*
^est mi e da ve vovedam vo ovaa bro{ura za rabotata na Evropskata komisija vo PJR Makedonija vo periodot 2000-2001 godina. Slednite stranici se stremat da vi dadat pregled na uspe{niot napredok na na{ite odnosi vo poslednite nekolku godini, kako i primeri za programite {to Evropskata komisija aktivno gi sproveduva{e vo ovoj period. Vo bro{urata se pretstaveni najzna~ajnite nastani vo odnosite me|u PJR Makedonija i Evropskata unija, so poseben fokus na uspehot na ovaa dr`ava vo Procesot na stabilizacija i asocijacija i potpi{uvaweto na Spogodbata za stabilizacija i asocijacija vo april 2001 godina, kako prva zemja vo regionot. Se nadevam deka ovaa publikacija }e gi zbogati va{ite poznavawa za rabotata na Evropskata komisija vo PJR Makedonija i za napredokot koj{to e napraven vo odnosite so EU. Ve molam slobodno i direktno da kontaktirate so Delegacijata, dokolku vi se potrebni dopolnitelni informacii za na{ata rabota. Na{ite podatoci za kontakt mo`ete da gi najdete na poslednata stranica na bro{urata.
@oze Manuel Pinto Te{eira ambasador, {ef na Delegacijata Delegacija na Evropskata komisija * Ambasadorot Pinto Te{eira ja napu{ti zemjata vo juli 2002 i se o~ekuva da go zameni ambasadorot Donato Kiarini.
(foto:6Delegacija na EK i Koma lab.; 5Profoto - Zdravko)
‘Idnina so Evropa’
5
Napredok Napredok na odnosite EU - PJR Makedonija
1992 4 Za vreme na voenata kriza vo regionot, PJR
Makedonija prvpat dobiva humanitarna pomo{ od EKO (ECHO), kako i zna~itelna pomo{ od programata Fare (Phare) na EU.
1996 4PJR Makedonija dobiva pravo da se finansira od programata Fare na EU.
1997 4Sovetot na ministrite na EU utvrduva politi~ki i ekonomski uslovi za razvoj na bilateralnite odnosi.
Otvorawe na Delegacijata na EK Vo mart 2000-ta godina komesarot Paten oficijalno ja otvori Delegacijata na Evropskata komisija vo Skopje.
1998 4Spogodbata za sorabotka i Dogovorot na poleto na
transportot vleguvaat vo sila vo januari. Vo mart se otvora Kancelarijata na Postojaniot pratenik.
1999 4EU predlaga nov proces za stabilizacija i asocija-
cija za pet dr`avi na Jugoisto~na Evropa. Vo juni zaklu~ocite na fizibiliti studijata za po~etok na pregovorite so PJR Makedonija se ocenuvaat kako pozitivni.
2000 4Vo januari Sovetot usvojuva direktivi za pregovo-
rite za Spogodbata za stabilizacija i asocijacija. 4Vo fevruari pretstavni{tvoto na EK vo Skopje e unapredeno vo postojana Delegacija na Evropskata komisija, a vo mart komesarot Kris Paten oficijalno ja otvori Delegacijata. 4Po~etok na pregovorite pome|u EU i PJR Makedonija za Spogodbata za stabilizacija i asocijacija. 4Vo juni Evropskiot sovet, na sostanokot vo Santa Marija de Feira (Portugalija), istakna deka i ponatamu ja poddr`uva celosnata integracija na dr`avite od regionot vo politi~kite i ekonomskite tekovi na Evropa i potvrdi deka site dr`avi vo regionot se potencijalni kandidati za ~lenstvo vo EU .
2001 4Po uspe{noto zavr{uvawe na pregovorite na Samitot vo Zagreb vo noemvri, Spogodbata za stabilizacija i asocijacija e potpi{ana vo april vo Luksemburg. Istiot den e potpi{ana i Vremenata spogodba, koja ovozmo`uva asimetri~ni povlasteni trgovski tarifi za PJR Makedonija so EU, po~nuvaj}i od juni.
6
PJR Makedonija [2000 - 2001]
Oficijalnoto otvarawe na Delegacijata na EK (Foto: Profoto - Zdravko)
Pretstavni{tvoto na Evropskata komisija prethodno se vika{e Kancelarija na postojaniot pratenik . Nejzinoto pro{iruvawe vo Delegacija be{e pokazatel za unapreduvaweto na odnosite {to EU gi vospostavi so PJR Makedonija, bidej}i delegaciite se najvisokoto nivo na pretstavuvawe na Evropskata unija vo dr`avite koi ne se ~lenki na EU. [efot na misijata, @oze Manuel Pinto Te{eira, toga{ stana {ef na Delegacijata.
Spogodba za stabilizacija i asocijacija (SSA)
Stabilizacija Proces na stabilizacija i asocijacija
Vo maj 1999 godina, Evropskata komisija predlo`i nov proces za stabilizacija i asocijacija za regionot Zapaden Balkan. Celta na ovoj proces, koj gi vklu~uva Albanija, Bosna i Hercegovina, Jugoslavija, PJR Makedonija i Hrvatska, e da sozdade ramka za razvoj na uspe{na sorabotka so Zapaden Balkan, kako me|u samite dr`avi, taka i so EU.
Ovoj proces mo`e da se razgleduva kako prv ~ekor na patot kon ~lenstvoto vo EU za dr`avite od Zapaden Balkan i e jasen znak za pobliski odnosi pome|u ovoj region i Unijata. Ovoj proces dava poddr{ka na odr`livite reformi i razvojot na dr`avite skroeni spored potrebite na sekoja dr`ava, preku posebno dizajnirani dogovori. Procesot na stabilizacija i asocijacija dava dva komplementarni instrumenti: Spogodbata za stabilizacija i asocijacija sklu~ena bilateralno pome|u dr`avite i EU, i Programata za pomo{ KARDS (Pomo{ na zaednicata za rekonstrukcija, razvoj i stabilnost) ~ija cel e da & pomogne na sekoja dr`ava vo nejziniot napredok kon integracijata vo EU.
Spogodba za stabilizacija i asocijacija Ovaa dr`ava se potvrdi kako lider vo Procesot na stabilizacija i asocijacija i be{e prvata koja uspe{no gi zaklu~i pregovorite i ja potpi{a Spogodbata za stabilizacija i asocijacija (SSA). Pregovorite zapo~naa vo Skopje vo mart 2000-ta godina i po tri rundi razgovori SSA be{e parafirana na marginite na Samitot vo Zagreb, vo noemvri 2000-ta godina, a formalno be{e potpi{ana vo Luksemburg, vo april 2001 godina. Podocna, istiot mesec, Sobranieto vo Skopje ja ratifikuva Spogodbata, a Evropskiot parlament ja dade svojata soglasnost vo maj 2001 godina. Ratifikacijata od strana na nacionalnite parlamenti na EU e vo tek.
Potpi{uvawe na SSA
(foto: Delegacija na EK)
Spogodbata za stabilizacija i asocijacija e podelena vo poglavja i se fokusira na slednite klu~ni elementi: 4 Sozdavawe asocijacija pome|u Evropskata zaednica i nejzinite dr`avi-~lenki od edna strana, i PJR Makedonija od druga, vo tekot na tranziciskiot period od najmnogu 10 godini. 4 Po~ituvawe na me|unarodniot mir i stabilnost, razvojot na dobrososedski odnosi, demokratijata i ~ovekovite prava, pravata na malcinstvata, principite na me|unarodnoto pravo i vladeeweto na pravoto. 4 Politi~ki dijalog so PJR Makedonija. 4 Odredbi za podobra regionalna sorabotka, vklu~uvaj}i ja mo`nosta za sozdavawe bescarinski zoni pome|u dr`avite od regionot. 4 Mo`nost za sozdavawe bescarinska zona pome|u Evropskata zaednica i PJR Makedonija 10 godini po stapuvaweto na sila na Spogodbata. 4 Odredbi za dvi`ewe na rabotnicite, sloboda na osnovawe pretprijatija, davawe uslugi, tekovni pla}awa i dvi`ewe na kapitalot. 4 Obvrzuvawe na PJR Makedonija da go pribli`i svoeto zakonodavstvo so ona na EU, osobeno vo klu~nite oblasti na zaedni~kiot pazar na EU. 4 Obvrzuvawe na PJR Makedonija da go pribli`i svoeto zakonodavstvo so ona na EU, osobeno vo klu~nite oblasti na zaedni~kiot pazar na EU. 4 Odredba za sozdavawe Sovet za stabilizacija i asocijacija koj }e go nadgleduva sproveduvaweto na Spogodbata, sozdavawe Komitet za stabilizacija i asocijacija i sozdavawe Sobraniska komisija za stabilizacija i asocijacija.
‘Idnina so Evropa’
7
Spogodbata ima golemo politi~koto zna~ewe bidej}i na ovaa dr`ava & dodeluva status na potencijalen kandidat, otvoraj}i ja taka mo`nosta za idno priklu~uvawe kon Evropskata unija. Ova e jasno navedeno vo preambulata koja veli:
“Evropskata unija e podgotvena da ja vklu~i PJR Makedonija vo politi~kite i ekonomskite tekovi na Evropa i go potvrduva nejziniot status kako potencijalen kandidat za ~lenstvo vo EU vrz osnova na Dogovorot za Evropskata unija i ispolnuvaweto na kriteriumite definirani od strana na Evropskiot sovet na sredbata vo Kopenhagen vo juni 1993 godina, dokolku PJR Makedonija uspe{no ja realizira Spogodbata, osobeno vo odnos na regionalnata sorabotka”. Celite na regionalnata stabilnost i integracijata, kako i po~ituvaweto na osnovnite ~ovekovi prava i pravata na malcinstvata, go so~inuvaat centralnoto na~elo na Spogodbata i se vgradeni vo preambulata i vo op{tite principi na Spogodbata. I pokraj toa {to SSA se fokusira na regionalnata sorabotka, taa e sli~na na evropskite dogovori koi bea potpi{ani so sega{nite dr`avi kandidati za ~lenstvo vo EU.
Vremena spogodba Vremenata spogodba pome|u Evropskata unija i dr`avata doma}in e potpi{ana vo april 2001 godina. Ovaa Vremena spogodba predviduva poglavjata na SSA povrzani so trgovijata da stapat vo sila na asimetri~na osnova vo juni 2001 godina i bez prethodna formalna ratifikacija od nacionalnite parlamenti na dr`avite ~lenki na EU, koja e vo tek.
Mapa na Evropa (podgotovka: Koma lab.)
Procesot na stabilizacija i asocijacija: Hronologija na nastanite April 1997
Razmena na pisma za Spogodba za sorabotka.
Januari 1998
Stapuva vo sila Spogodbata za sorabotka.
Juni 1999
Evropskata komisija go usvojuva Izve{tajot za zapo~nuvawe na pregovorite za SSA so PJR Makedonija.
Septemvri 1999
Evropskata komisija gi usvojuva direktivite za pregovorite.
Januari 2000
Evropskiot sovet gi usvojuva direktivite za pregovorite.
Mart 2000
Evropskata komisija gi po~nuva pregovorite za SSA.
Noemvri 2000
Zapo~nuvawe na SSA.
Januari 2001
Zapo~nuvawe na pregovorite za Vremenata spogodba.
Fevruari 2001
Zapo~nuvawe na Vremenata spogodba.
April 2001
Potpi{uvawe na SSA i na Vremenata spogodba.
Juni 2001
Stapuvawe na sila na Vremenata spogodba.
Izjava od premierot Qub~o Georgievski Ovoj istoriski proces jasno i nedvosmisleno ja odreduva idninata na na{ata zemja. Taa idnina nie ja odbravme so konsenzus. Republika Makedonija }e go anga`ira celiot svoj potencijal so maksimalna racionalnost i }e gi upotrebi site raspolo`livi resursi, vklu~uvaj}i ja i zna~itelnata poddr{ka od stranata na EU, za da gi zabrza reformite i da go skrati patot do polnopravno ~lenstvo vo Evropskata unija. So ovaa Spogodba, nie uspe{no ja zavr{ivme prvata faza i sozdadovme ogromna mo`nost za ovaa generacija da go dade svojot pridones na narednite generacii .
Izjava od evropskiot komesar za nadvore{ni odnosi Kristofer Paten Potpi{uvaweto na Spogodbata za stabilizacija i asocijacija e istoriski den za porane{nata jugoslovenska Republika Makedonija i EU. Za lu|eto i za Vladata na porane{nata jugoslovenska Republika Makedonija toa pretstavuva politi~ki i ekonomski izbor. Kone~no, vi pretstoi naporna rabota i predizvici. Nie imame celosna doverba deka vie }e odgovorite na ovie predizvici i }e go zazemete svoeto mesto vo po{irokoto evropsko semejstvo. (foto: Profoto - Zdravko)
(foto: Andrej Ginovski, Aktuel)
Regionalna sorabotka Evropskata unija e izgradena vrz temelite na regionalnata sorabotka. Iskustvoto na nejzinite ~lenki e deka politi~koto razbirawe i ekonomskiot i socijalniot napredok zavisat od bliskata sorabotka so sosednite dr`avi. Dr`avite vklu~eni vo Procesot na stabilizacija i asocijacija moraat da poka`at deka imaat volja i deka se sposobni pozitivno da sorabotuvaat so svoite sosedi. Ottamu sorabotkata e klu~en faktor za sproveduvawe na Procesot na stabilizacija i asocijacija. Evropskata unija sproveduva nekolku proekti i inicijativi za ponatamo{en razvoj na sorabotkata pome|u dr`avite vo Zapaden Balkan. Spogodbite za stabilizacija i asocijacija
baraat od sekoj potpisnik da sklu~i bilateralna konvencija za regionalna sorabotka so drugite potpisnici za da se poddr`i sozdavaweto vrski me|u partnerite na Procesot na stabilizacija i asocijacija. Isto taka, razviena e mre`a na dogovori za slobodna trgovija pome|u dr`avite od Procesot na stabilizacija i asocijacija i po{iroko. Ponatamu, Komisijata predlo`i formirawe politi~ki forum - Zagrepskiot proces - za da gi povrze na postojana osnova politi~kite lideri od regionot i nivnite sorabotnici na ministersko nivo od EU, so cel da se prodlabo~i nivnoto razbirawe na procesot na asocijacija i da se pridonese kon celta za podlaboka sorabotka.
Izjava od vicepremierot Zoran Krstevski Republika Makedonija procesot za evropska integracija go prifati vedna{ po osamostojuvaweto, bezrezervno, kako edinstvena strate{ka cel i perspektiva za zemjata. Procesot za stabilizacija i asocijacija e na{iot pat kon polnopravno ~lenstvo vo Evropskata unija, a Spogodbata za stabilizacija i asocijacija e na{iot road map . Vladata na Republika Makedonija izvonredno seriozno zapo~na so implementacijata na Vremenata spogodba za trgovski odnosi so EU, vo o~ekuvawe na ratifikacijata na SSA od zemjite ~lenki. Brzata ratifikacija na SSA za nas bi zna~elo i ogromen pottik i impuls za novi napori . (foto: Andrej Ginovski, Aktuel)
Idnina so Evropa
9
Programi
Programi na Evropskata komisija vo PJR Makedonija
Voved Pova`nite dolgoro~ni celi na programite na Evropskata komisija vo PJR Makedonija se: poddr{ka na demokratijata preku zajaknuvawe na dr`avnite institucii, na administracijata i na gra|anskoto op{testvo; da & pomognat na Vladata na centralno i na lokalno nivo da go vodi procesot na ekonomska i socijalna transformacija kon pazarna ekonomija; da ja pribli`at dr`avata poblisku do standardite i prinicipite na EU i da & pomognat na dr`avata vo ramkite na Procesot na stabilizacija i asocijacija. Za ostvaruvawe na ovie celi, Evropskata unija obezbedi okolu 570 milioni evra za PJR Makedonija vo periodot me|u 1992 i 2000 godina. Za Nacionalnata programa za 2000 godina EU dodeli 20,2 milioni evra za poddr{ka na reformite vo javnata administracija, vo pravniot sistem i vo obrazovanieto. Nacionalnata programa za 2001 godina opfati vkupno 42,4 milioni evra nameneti za obuka na sudstvoto, za integrirano upravuvawe so granicite, za grani~nata administracija, za transportot, za `ivotnata sredina, za zemjodelstvoto, za obrazovanieto i za poddr{ka na ekonomskite reformi. Evropskata komisija isto taka obezbedi poddr{ka na platniot bilans za PJR Makedonija. Vo 1997 godina bea obezbedeni 40 milioni evra, a vo 2000 godina, bea odobreni dopolnitelni 80 milioni evra, a vo 2002 godina bea odobreni u{te 18 milioni evra. Ponatamu, vo kontekst na Spogodbata za sorabotka, be{e ovozmo`en zaem od Evropskata investiciska banka (EIB) vo visina od 150 milioni evra, vklu~uvaj}i grant od 20 milioni evra za kamatni olesnuvawa.
Vo 2001 godina Evropskata komisija dopolnitelno obezbedi okolu 25 milioni evra kako itna pomo{ za ubla`uvaweto na posledicite od krizata. Pomo{ta be{e raspredelena vo oblasta na rekonstrukcija na ku}ite, ras~istuvawe mini, poddr{ka na raselenite lica i begalcite i obnovuvawe na mre`ite za elektri~na energija.
Glavnite celi na programite na EK 4 EU ima za cel da gi poddr`i dosega{nite rezultati vo oblasta na demokratijata preku zajaknuvawe na dr`avnite instituciite, na administracijata i na gra|anskoto op{testvo. 4 EU ima za cel da & pomogne na Vladata na centralno i na lokalno nivo da go vodi procesot na ekonomska i socijalna transformacija kon pazarna ekonomija. 4 EU ima za cel da ja pribli`i dr`avata poblisku do standardite i do prinicipite na EU i da & pomogne na dr`avata vo ramkite na Procesot na stabilizacija i asocijacija.
(foto: Koma lab.)
10
PJR Makedonija [2000 - 2001]
Finansiskite mehanizmi na EK
4KARDS
Kratenkite kako KARDS (CARDS) i Fare (Phare) ne bi trebalo da sozdavaat zabuna, bidej}i tie se imiwa na mehanizmite preku koi se dava pomo{ta od EU za ovaa dr`ava. Sepak, za pravilna upotreba na kratenkite, korisno e da se objasni nivnata specifi~na struktura i orientacija.
Novata programa na EU nare~ena “Pomo{ na zaednicata za rekonstrukcija, razvoj i stabilizacija”, poznata kako KARDS, sega ja zameni Fare kako glaven kanal za finansiskata i tehni~kata sorabotka na Evropskata komisija so dr`avite od Jugoisto~na Evropa.
4FARE
Programata KARDS ima postrate{ki priod kon pomo{ta i gi poddr`uva celite i mehanizmite na Procesot na stabilizacija i asocijacija i novite spogodbi za stabilizacija i asocijacija.
Programata Fare be{e zapo~nata vo 1989 godina po raspa|aweto na komunisti~kite re`imi vo Centralna i vo Isto~na Evropa. Nejzinata namena e da im pomogne na ovie dr`avi da gi rekonstruiraat svoite ekonomii. Prvi~no taa se koriste{e samo za Polska i za Ungarija, no postepeno se pro{iri na 13 dr`avi (Albanija, Bosna i Hercegovina, Bugarija, ^e{ka, Estonija, PJR Makedonija, Ungarija, Letonija, Litvanija, Polska, Romanija, Slova~ka i Slovenija). Vo periodot od 1995 do 1999 EU preku programata Fare obezbedi vkupno 6.7 milijardi evra. Pomo{ta be{e nameneta za: 4 Infrastruktura (energetika, transport, telekomunikacii); 4 Razvoj na privatniot sektor i pomo{ za malite biznisi; 4 Obrazovanie, obuka i istra`uvawe; 4 restrukturirawe na zemjodelstvoto.
Vo ponatamo{nite stadiumi na Procesot na stabilizacija i asocijacija pomo{ta za PJR Makedonija prete`no }e se fokusira na poddr{kata na reformite i na jaknewe na istituciite, koi se neophodni za sproveduvawe na obvrskite predvideni so Spogodbata za stabilizacija i asocijacija. Sepak, toa ne zna~i deka }e bide zanemarena potrebata od pomo{, prevencija ili spravuvawe so krizite, a politikata na EU e naso~ena kon efikasno razre{uvawe na nepredvidlivite okolnosti {to mo`at da se javat na patot kon integracijata vo EU. Evropskata komisija usvoi {estgodi{na strategija i opredeli regionalen buxet od 4,65 milijardi evra povrzan so Procesot za stabilizacija i asocijacija. Glavninata od sredstvata }e odi vo sekoja od dr`avite, a okolu 10% od buxetot }e bide naso~en kon poddr{ka na regionalnata sorabotka, vklu~uvaj}i ja borbata protiv prekugrani~niot kriminal, stimulacijata na me|uregionalnata trgovija, zajaknuvawe na instituciite, poddr{ka na gra|anskoto op{testvo i podgotvuvawe novo zakonodavstvo {to }e go unapreduva regionot. Kako {to be{e prethodno spomenato, Nacionalnata programa KARDS 2001 za PJR Makedonija iznesuva vkupno 42.5 milioni evra nameneti za obuka na sudstvoto, za integrirano upravuvawe so granicite, za grani~nata administracija, za transportot, za `ivotnata sredina, za zemjodelstvoto, za obrazovanieto i za poddr{ka na ekonomskite reformi.
Izgradba na avtopatot E-75 (foto: Delegacija na EK)
Primeri na proekti poddr`ani od Evropskata komisija
Primeri
Evropskata komisija finansira {iroka paleta na programi vo PJR Makedonija, pokrivaj}i golem broj oblasti, od transportot do kulturata, i od reformata na javnata administracija do obrazovanieto. Vo periodot 2000-2001 godina pomo{ta za PJR Makedonija prodol`i da se pro{iruva. Ova poglavje dava pregled na programite sprovedeni vo PJR Makedonija koi bea finansirani od EU. Treba da se naglasi deka ovaa lista na aktivnosti na Evropskata komisija vo PJR Makedonija ne e celosna, odnosno prika`uva samo del od programite. Demokratija i gra|ansko op{testvo
Obrazovanie
Evropskata inicijativa za demokratija i ~ovekovi prava EIDHR (EIDHR), finansirana od Evropskata komisija, pomogna za razvoj i zajaknuvawe na demokratijata i na gra|anskoto op{testvo vo PJR Makedonija.
Obrazovanieto e kamen-temelnik na pomo{ta na EU za PJR Makedonija i pretstavuva zna~aen segment vo izgradbata na idninata na dr`avata. Programata TEMPUS, Programata za reforma na srednoto stru~no obrazovanie (VET) i Jugoisto~no-evropskiot univerzitet vo Tetovo se glavnite stolbovi na obrazovnite programi za pomo{ na Evropskata komisija.
Programata EIDHR gi poddr`uva nevladinite organizacii i asocijacii aktivni vo edna od slednite oblasti: borbata protiv diskriminacijata (vklu~uvaj}i gi etni~kite malcinstva i antirasizmot); pravata na decata i mladite; obrazovanieto na gra|anite; razre{uvaweto konflikti; pravata na potro{uva~ite; promocijata na ~ovekovite prava (vklu~uvaj}i ja reformata na zakonite); informativnite centri (vklu~uvaj}i gi pravnite soveti); lokalnata administracija (vklu~uvaj}i go gra|anskoto u~estvo vo lokalnata demokratija); mediumite (vklu~uvaj}i sloboda na pe~atot i obuka za mediumite); reformata na kazneniot sistem (vklu~uvaj}i gi pravata na zatvorenicite); razvojot na profesionalni asocijacii; pravata na begalcite i emigrantite; promocijata na vladeeweto na pravoto; reformata i razvojot na sindikatatite; i pravata na `enite (vklu~uvaj}i ja rodovata ednakvost). Buxetot na EIDHR za 1999 godina be{e 100,000 evra, a za 2000-ta, 518,000 evra. Najgolemiot del od 32-ta proekta finansirani preku EIDHR po~na da se ostvaruva vo septemvri i vo oktomvri 2001 godina. Periodot na realizacija na proektite e od 4 do 12 meseci.
EIDHR Proekt: Del od kampawata “Da bideme iskreni” (foto: Polio Plus)
12
PJR Makedonija [2000 - 2001]
4Programata TEMPUS (TEMPUS) Programata TEMPUS poddr`uva kvalitativni promeni vo sistemot na visokoto obrazovanie kako osnova za postepeno usoglasuvawe so modelite na EU. Programata ja poddr`uva sorabotkata pome|u univerzitetite na dr`avite - ~lenki na EU i dr`avite vo koi se sproveduvaat KARDS i TACIS - programa za pomo{ za porane{nite sovetski republiki, finansirani od EU. Celta e da se pottikne razvojot na sistemite na visoko obrazovanie i nivnata sorabotka so gra|anskoto op{testvo i industrijata. Za akademskite 2000/ 2001 i 2001/2002 godina TEMPUS dava prioritet na zajaknuvaweto na ~ove~kite resursi koi }e pomognat vo razvojot na politi~kite, ekonomskite i institucionalnite pra{awa.
Zajaknuvaweto na regionalnata sorabotka vo Jugoisto~na Evropa e isto taka prioritet za ovaa programa. Postojat 53 zaedni~ki evropski programi {to gi povrzuvaat nacionalnite univerziteti i univerzitetite na EU za realizacija na zaedni~ki aktivnosti. Od 1996 godina isto taka ima{e 210 individualni mobility grantovi koi im ovozmo`ija na nastavnicite i na profesorite od ovaa dr`ava i od EU da ostvarat me|usebni poseti. 4Programa za reforma na srednoto stru~no obrazovanie (VET) Od 1997 godina bea dodeleni 4 milioni evra za reforma na srednoto stru~no obrazovanie, so glavna cel mladite da se podgotvat za podobro iskoristuvawe na prednostite na pazarnata ekonomija i za pogolema usoglasenost so potrebite na moderniot pazar na trud, so {to se pridonesuva vo izgradbata na idninata na dr`avata. 4JIE univerzitet Jugoisto~niot evropski univerzitet vo Tetovo be{e oficijalno otvoren vo noemvri 2001 godina. Ovoj proekt be{e realiziran so finansiska pomo{ na me|unarodnata zaednica, a Evropskata komisija dosega ima obezbedeno 5 milioni evra. Vklu~uvaj}i ja bilateralnata pomo{ od dr`avite ~lenki, EU e najgolemiot donator za ovoj proekt. JIE univerzitetot e me|unarodna institucija kade predavawata se odvivaat na makedonski, na albanski i na angliski jazik, kako i na drugi evropski jazici so studenti od razli~ni nacionalnosti. Okolu 1000 studenti studiraat na disciplinite menaxment, informatika, pravni studii i javna administracija.
D-r Pande Lazarevski,
nstitut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa, Skopje
Programata TEMPUS ni otvori vrati za sorabotka Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa, vo ramkite na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij od Skopje, e korisnik na programata TEMPUS u{te od 1992 godina. Toga{ be{e realiziran prviot proekt TEMPUS JEP vo sorabotka so MSM (MSM Maastriht School of Management - toga{ RVB) so koj gi organiziravme prvite MBA (MBA - Management Bussiness Administration) studii vo Republika Makedonija. Podocna, vo 1997 godina, po mojot trimese~en prestoj na Univerzitetot Makedonija vo Solun, Grcija vo ramkite na Individual Mobility Grant, se vospostavi sorabotkata me|u ovoj Univerzitet i Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij od Skopje. Kako rezultat na ve}e vospostavenata sorabotka me|u dvata univerziteta sleden proekt koj be{e realiziran e proektot CME `Europe and `Socrates Project: Developing Strategies and Administrative Structures for European Programmes Network vo ~ija realizacija, pokraj Univerzitetot Makedonija od Solun, u~estvuvaa i drugi univerziteti od zemji-~lenki na EU, a od zemjata pokraj Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij , Skopje, vo ~ie ime u~estvuvaa ISPPI i Ekonomski institut, u~estuva{e i Univerzitetot Sv. Kliment Ohridski , Bitola. Proektot be{e realiziran vo 1999 godina i ima{e za cel razvivawe strategii i administrativni strukturi za akademsko Evropsko programsko umre`uvawe. Vo sorabotka so Univerzitetot Makedonija , Solun i so vklu~uvawe na Univerzitetot od Bitola, se realizira{e vtoriot proekt JEP (JEP - Joint European Projects), vrz osnova na koj se formiraa dodiplomski studii za javna administrcija pri Univerzitetot vo Bitola, vo ramkite na koi ISPPI dava ekspertska poddr{ka. Vo 2000 godina u~estvuvavme vo zapo~nuvaweto na tretiot proekt JEP, Proektot za Evropski studii, vo koj pokraj Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij od Skopje i Univerzitetot Makedonija od Solun, u~estvuvaat univerziteti i institucii od drugi zemji, a ISPPI ima status na posebna edinica. (foto: Koma lab.)
JIE Univerzitet vo Tetovo
(foto: Ida Hrisoho-Lozanovski)
Kur{umli An (foto: Delegacija na EK)
Gallery of Icons (foto: Delegacija na EK)
Kultura Preku Programata za razvoj na kulturata EU dodeli okolu 1.6 milioni evra za poddr{ka na kulturata vo PJR Makedonija. Edna od glavnite celi na Programata be{e da se razvie samostojnoto finansisko upravuvawe kaj instituciite od oblasta na kulturata. Isto taka, Programata poddr`a i 50 mali proekti od oblasta na kulturata niz celata dr`ava. Da spomeneme samo nekoi od rezultatite na proektite: Makedonskiot nacionalen teatar sega ima moderen sistem za osvetluvawe; pomo{ be{e dodelena za arheolo{kiot lokalitet Stobi; anti~kite mozaici vo Heraklea se za{titeni; Makedonskiot filmski arhiv ima nova ma{ina za ~istewe filmovi; galerijata vo Muzejot na Makedonija be{e renovirana so cel najvrednite ikoni da bidat izlo`eni vo soodvetni uslovi, dodeka anti~kiot teatar vo Ohrid be{e renoviran vo sorabotka so Ministerstvoto za kultura. Preku otvoreniot konkurs na Programata za razvoj na kulturata bea izbrani 31 proekt koi dobija finansiska pomo{. Pokraj toa, bea organizirani pove}e lokalni umetni~ki nastani i festivali, kako i brojni rabotilnici, seminari i studiski patuvawa. Isto taka, ovaa programa povrza razli~ni etni~ki grupi za postignuvawe zaedni~ki celi i unapreduvawe na zaedni~kite vrednosti. Druga cel na ovaa programa be{e da razvie pobliski vrski so instituciite i so organizaciite na EU. Be{e formirano Oddelenie za sproveduvawe na programata za pobliska sorabotka so Timot za upravuvawe na proektot, {to e efikasen metod za obezbeduvawe obuka na rabotnoto mesto.
Izjava na {efot na Delegacijata, @oze Manuel Pinto Te{eira “Programata za razvoj na kulturata ne samo {to pomaga za za~uvuvawe na kulturata za idnite generacii, tuku isto taka postavuva va`ni vrski pome|u konzervacijata na kulturata i promocijata na turizmot... Ova e dr`ava so bogatstvo na kulturni razli~nosti i istorija i e su{tinski va`no toa da se istra`uva i da se proslavi. Celite na Programata bea da se so~uva i da se otvori arhitektonskata i arheolo{kata istorija vo dr`avata za site gra|ani i posetiteli...” Anti~kiot amfiteatar vo Ohrid (foto: Koma lab.)
Socijalen sektor Programata za zajaknuvawe na instituciite i za razvoj na socijalnata gri`a i blagosostojba, finansirana od Evropskata komisija, ima za cel da mu pru`i pomo{ na Ministerstvoto za trud i socijalna politika. Programata se sostoi od dve me|usebno povrzani komponenti za davawe tehni~ka pomo{. Prvata e davawe pomo{ na Ministerstvoto za voveduvawe strukturi na upravuvawe, upravuva~ki proceduri i podobruvawe na upravuva~kiot kapacitet so cel da se obezbedi podobruvawe na odgovornostite na Ministerstvoto i negovite sektori. Vtorata komponenta e pomo{ na instituciite za socijalna gri`a i centrite za socijalna rabota so cel istite da se adaptiraat i da se moderniziraat soglasno standardite na Evropskata unija. Vkupniot iznos namenet za ovaa programa iznesuva 2 milioni evra, a realizacija }e zapo~ne 2002 godina so vremetraewe od 2 godini.
@ivotna sredina i zemjodelstvo Evropskata komisija ja sogleduva va`nosta na neizmernoto prirodno bogatstvo na dr`avata i potrebata toa da se so~uva za idnite generacii. Za da go poddr`i toj proces, EU im pomaga na nadle`nite ministerstva vo izgotvuvaweto nacionalni strategii za otpadnite vodi, za kvalitetot na vodata i za upravuvaweto so cvrstiot otpad. Od oktomvri 1998 do fevruari 2000 godina, EU sprovede programa od 1 milion evra, so koja obezbedi pomo{ za zajaknuvawe na kapacitetite na Ministerstvoto za `ivotna sredina, kako i poddr{ka vo izgotvuvaweto i sproveduvaweto na politikata za `ivotnata sredina. EU, isto taka, ja finansira modernizacijata na veterinarnite i na fitosanitarnite stanici na odredeni grani~ni premini. EU go poddr`uva Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo vo izgotvuvaweto politika i strategija za premin kon pazarnata ekonomija i za pribli`uvawe na zdravstvenata kontrola na rastenijata i na `ivotnite do standardite na EU, kako na primer programata za voveduvawe nacionalen sistem za identifikacija na `ivotnite. Evropski eksperti isto taka pomognaa da se izgotvi nacrtot na noviot Zakon za zemjodelsko zemji{te {to sega e vo sila. Programata za poddr{ka na Vladata }e prodol`i da se sproveduva vo definiraweto na politikata, izgotvuvaweto strategija, zajaknuvaweto na instituciite i harmonizacijata na zakonodavstvoto.
Popis na naselenieto Vo juli 2001 godina, EU na barawe od Vladata, re{i da pomogne vo nabquduvaweto na popisot. Vkupno 1.8 milioni evra se nameneti za vr{ewe nepristrasna procenka za toa kolku popisot e vo soglasnost so Zakonot za popis na naselenieto i so me|unarodnite preporaki i metodi za vr{ewe popis. Osven toa, sredstvata }e se upotrebat za obezbeduvawe tim na eksperti za nabquduvawe i za proverka na rabotata na teren, za pridones vo gradeweto doverba, za nepristrasnosta i za objektivnosta vo rabotata na popisnite prebrojuva~i, kako i za obezbeduvawe doverlivost na podatocite.
Transport i infrastruktura 4
Evropskata unija dava zna~aen pridones vo izgradbata na novi pati{ta i na grani~ni premini vo PJR Makedonija koi pretstavuvaat porti kon sosedite od regionot i kon EU. E-65
Izgradbata na pati{tata e finansirana od EU preku nekolku izvori, vklu~uvaj}i gi nacionalnite programi, Programata za prekugrani~na sorabotka i zaemite od Evropskata investiciska banka (EIB).
Sekcijata Stobi-Negotino od avtopatot E-75 (15,8 km), finansirana preku zaem na EIB od 25 milioni evra, be{e pu{tena vo upotreba vo dekemvri 2000 godina. So doma{ni par-
4
Vo septemvri 2000 godina, bea potpi{ani dvata glavni dogovori za izgradba na pati{ta so nacionalni kompanii. Prviot dogovor, vreden 7.3 milioni evra, se odnesuva na izgradbata na sekcijata Negotino-Demir Kapija od avtopatot E75, koj e del od koridorot 10. Vtoriot dogovor obezbeduva finansiska pomo{ od vkupno 8.7 milioni evra za izgradba na Tetovskiot zaobikolen pat na E-65 Skopje. Rabotite na dvata proekta se o~ekuva da bidat zavr{eni vo tekot na 2002 godina.
E-75
4
Pomo{ta e glavno naso~ena kon dvata glavni koridori niz dr`avata - koridorot 8 od istok kon zapad, obezbeduvaj}i vrska me|u Jadranskoto i Crnoto More, i koridorot 10 od sever kon jug, povrzuvaj}i gi Grcija i Jugoslavija. Dvata koridora se vkrstuvaat vo Skopje.
4
E-75 Evropski koridor 10 jug-istok-sever Tesaloniki - Skopje - Belgrad - Zagreb - Pasau ili Minhen E-65 Evropski koridor 8 istok-zapad Dures - Tirana - Skopje - Sofija - Varna
tneri EIB sklu~i dogovori za zaem za izgradba na sekciite Stobi-Negotino i Skopje-Tetovo, vo vkupna vrednost od 70 milioni evra, i za izgradba na zaobikolniot pat okolu Skopje i del od sekcijata Demir Kapija-Gevgelija, vo vrednost od 60 milioni evra. Idnina so Evropa
15
Evropskata unija, pri izgradba na pati{tata, sorabotuva{e so doma{ni kompanii bidej}i smeta deka iskoristenosta na lokalnite resursi e od su{tinsko zna~ewe. Ovoj proces ovozmo`uva vrabotuvawe na iljadnici lu|e vo grade`niot sektor i upotreba na grade`ni materijalni od doma{no proizvodstvo. Tehni~kata pomo{ na EU e zna~ajna za proektite od ovoj vid bidej}i ovozmo`uva razmena na znaewa.
Stobi Negotino section of the E-75 motorway, 15.8 km (Photo: EC Delegation)
Drug va`en proekt finansiran od EU be{e Mo`nosti za investicii vo sektorot na transportot , vreden 1,15 milioni evra, preku koj bea izraboteni fizibiliti studii, tenderski dokumentacii i planovi za akcija za pati{tata i za `elezni~kite linii vo evropskiot transporten koridor 8 i koridor 10. EU isto taka go finansira proektot Mo`nosti za investicii vo sektorot na energetikata , vreden 1,4 milioni evra. Ovoj proekt obezbeduva poddr{ka za Vladata i za kompaniite od energetskiot sektor vo procesot na izgotvuvawe proekti i investiciski planovi.
Unapreduvawe na grani~niot premin Blace Na po~etokot na 2002 godina oficijalno bea zapo~nati grade`nite raboti za unapreduvawe na grani~niot premin Blace. Unapreduvaweto na preminot Blace e eden od prvite proekti koi bea zapo~nati vo ramkite na Programata za brz po~etok na Paktot za stabilnost. Negovata cel e da gi namali problemite na preoptovarenost na preminot Blace, {to bea predizvikani od zgolemeniot protok na soobra}aj na ovoj premin. Evropskata komisija za ovoj proekt obezbedi 4 milioni evra, za unapreduvawe na grani~niot premin, vklu~uvaj}i prostor za parking od tvrda podloga pokraj postojnite objekti na carinarnicata za te{ki vozila, kako i pridru`ni pati{ta, osvetluvawe i objekti. Evropskata komisija }e obezbedi sredstva za izgradba na sli~na infrastruktura i od drugata strana na granicata.
Oficijalen po~etok na rabotata na grani~niot premin Blace (foto: Delegacija na EK)
Programa za poseta na op{tinite Vo tekot na 2000 i 2001 godina, {efot na Delegacijata na EK, @oze Manuel Pinto Te{eira, prodol`i da gi posetuva op{tinite od severniot, od ju`niot, od isto~niot i od zapadniot kraj na zemjata. Ovie poseti mu ovozmo`ija na [efot na Delegacijata da se zapoznae so problemite na oddelnite regioni vo dr`avata, kako i direktno da govori za celite i za aktivnostite na EU na op{tinsko nivo. Vo tekot na negoviot prestoj vo op{tinite, [efot na Delegacijata vr{e{e poseti na proekti finansirani od EK. Ovie poseti bea mo{ne uspe{ni i pretstavuvaa osnova za razvoj na silni vrski pome|u Delegacijata na EK vo Skopje i op{tinite.
(foto: Delegacija na EK)
16
PJR Makedonija [2000 - 2001]
Prekugrani~na sorabotka (PGS) Programata za prekugrani~na sorabotka koja zapo~na vo 1996 godina ima{e za cel da ja pomogne sorabotkata pome|u PJR Makedonija i Grcija. PGS go poddr`uva{e i go promovira{e razvojot na ekonomskiot potencijal na prekugrani~nata zona, taka {to gi razviva{e postojnite vrski i obezbeduva{e poddr{ka na ekonomijata na dvete strani na granicata. Ottamu, trite prioriteti na ovaa programa bea transportot i prekugrani~nata infrastruktura, za{titata na `ivotnata sredina i socijalno-ekonomskiot razvoj. Najgolemiot del na finansiite od pove}egodi{nata programa na PGS, vo vrednost od 37 milioni evra, bea naso~eni kon transportot i infrastrukturata, dodeka 1 milion evra bea upotrebeni za Fondot za mali proekti na PGS. Dopolnitelni 1,4 milioni evra bea dodeleni za finansirawe na fizibiliti studii za socijalno-ekonomski proekti. Kako {to be{e spomenato vo prethodniot del za transportot, visok prioritet be{e daden na zavr{uvaweto na glavnite transportni koridori sever-jug, koi gi povrzuvaat dvete dr`avi. Zgradite i drugite objekti na grani~niot premin Mexitlija, koi gi finansira{e EK so vkupna vrednost od okolu 2.5 milioni evra, bea oficijalno pu{teni vo upotreba vo septemvri 2000 godina. Pokraj toa, bea dodeleni i 3 milioni evra preku programata PGS za modernizacija na grani~niot premin Bogorodica, blizu Gevgelija. Be{e iz-
graden nov terminal za te{ki vozila i be{e modernizirana sekcijata na patot {to vodi od Gevgelija do granicata. Vo dekemvri 2000 godina ovie objekti bea oficijalno pu{teni vo upotreba. Preku PGS bea finansirani 28 mali proekti vo oddelni op{tini, so cel da se promoviraat i da se sprovedat pove}e socijalno-ekonomski aktivnosti, osobeno za razvivawe na sorabotka so Grcija. Na primer, blagodarenie na Fondot za mali proekti, ribarite od Dojranskoto Ezero gi pretstavuvaat svoite tradicionalni ve{tini za ribarewe preku TVdokumentarec. Ov~arite od Pelagonija }e nau~at od nivnite gr~ki kolegi kako da koristat su{ena lucerka za hranewe ovci. Seloto Malovi{te }e mo`e da go za~uva svoeto kulturno bogatstvo. Vrabotenite vo Op{tinskiot centar za mentalno zdravje vo Gevgelija gi unapredija svoite profesionalni kapaciteti. Op{tinite kako Gevgelija i Bitola osnovaa biznis centri i jazi~ni centri. Isto taka, vo oblasta na `ivotnata sredina PGS obezbedi sredstva za postavuvawe stanici za nabquduvawe na kvalitetot na vodata na rekata Vardar, kakvi {to postojat i na gr~kata strana. Problemite na `ivotnata sredina nemaat granici i poradi toa sorabotkata na ova pole e isklu~itelno zna~ajna.
Tradicionalni ve{tini za ribarewe na Dojranskoto ezero (foto: Profoto - Zdravko)
Pribli`uvawe na zakonodavstvoto Pribli`uvaweto na nacionalnoto zakonodavstvo so zakonodavstvoto na EU (poznato kako Acquis Communautaire ) e eden od najva`nite aspekti na Procesot na stabilizacija i asocijacija, soglasno ~len 68, stav 1 od Spogodbata za stabilizacija i asocijacija, kade {to se veli: Stranite ja sogleduvaat va`nosta od pribli`uvawe na postoe~kite i
Reforma na javnata administracija Evropskata komisija dade svoj pridones od 3 milioni evra za proekt ~ija cel be{e da se poddr`at reformite vo javnata administracija. Proektot be{e realiziran vo periodot avgust 1998 - dekemvri 2000 godina, a ima{e za cel da gi podobri strukturata i procedurite na javnata administracija. Aktivnostite se fokusiraa na podobruvawe na slu`bite za gra|anite, javnite finansii, lokalnata vlast i sudstvoto vo dr`avata. Dopolnitelni 2 milioni evra bea dodeleni za zajaknuvawe na razvojot na lokalnata vlast.
idnite zakoni na PJR Makedonija so onie na Zaednicata. PJR Makedonija }e nastojuva postapno da obezbedi kompatibilnost na svoite zakoni so onie na Zaednicata... . Procesot na pribli`uvaweto na zakonodavstvoto e ve}e zapo~nat vo PJR Makedonija. Ovoj proces be{e zajaknat vo proletta 2001 godina, koga Sektorot za evropska integracija pri Vladata razvi Nacionalen plan za pribli`uvawe na zakonodavstvoto. Za da go poddr`i procesot na pribli`uvawe na zakonodavstvoto, EU vo 2001 godina obezbedi tehni~ka pomo{ za instituciite koi go nosat najgolemiot tovar vo procesot na harmonizacija na zakonodavstvoto. Toa se Oddelenieto za pribli`uvawe na zakonodavstvoto i Oddelenieto za prevod na evropskite propisi pri Sektorot za evropska integracija; Sekretarijatot za zakonodavstvo, kako i Zakonodavno-pravnata komisija i slu`bata na Sobranieto. Proektot za tehni~ka pomo{ na Sekretarijatot za zakonodavstvo na Vladata {to go finansira{e EK be{e zavr{en vo 2001 godina. Be{e organizirana obuka za pribli`uvawe na zakonodavstvoto i problemite {to proizleguvvat od toj pro Idnina so Evropa
17
Timot za tehni~ka pomo{ pri Oddelenieto za pribli`uvawe na zakonodavstvoto, vo tesna sorabotka so vrabotenite, gi razgleda institucionalnite aspekti, postojnite proceduri za transpozicija na zakonskite odredbi i izvestuvawe za rezultatite {to ministerstvata gi postignale vo toj proces; Proceduralniot prira~nik za pribli`uvawe na zakonodavstvoto {to }e go koristat rabotnite grupi za podgotovka na zakoni pri nadle`nite ministerstva; kako i Modelot na baza na podatoci za nabquduvawe na procesot za pribli`uvawe na zakonodavstvoto. Preku ovoj proekt, isto taka, bea obezbedeni ~etiri kompjuteri, koi }e bidat povrzani so kompjuterskata oprema vo Oddelenieto za prevod na evropski propisi. Tehni~kata pomo{ za Oddelenieto za prevod na evropski propisi be{e fokusirana na obezbeduvawe pilotkonfiguracija so najefikasni kompjuterski alatki so cel da se obezbedi visokokvaliteten prevod na okolu 190,000 stranici na zakonodavstvoto na EU. Be{e obezbedena kompjuterska oprema soodvetna na organizaciskata struktura na ova Oddelenie, vklu~uvaj}i softver za sistemite za upravuvawe so dokumentacijata i tekot na rabotata, kako i specijalen softver za vodewe i za koordinirawe na procesot na preveduvawe i negovite specifi~ni potrebi.
Proektot za tehni~ka pomo{ za Sobranieto gi utvrdi mo`nite podobruvawa vo sobraniskite postapki koi bi im ovozmo`ile na sobraniskite komisii da gi pregleduvaat zakonite i da gi zemat predvid stavovite i potrebite na zainteresiranite grupi. Proektot opfati organizacija na trkalezni masi za pratenicite vo Sobranieto, kako i pe~atewe bilten na temi povrzani so pribli`uvaweto i harmonizacijata na nacionalnoto zakonodavstvo so zakonodavstvoto na EU. Isto taka, be{e podgotven “Vodi~ za pribli`uvawe kon zakonodavstvoto na EU”, namenet i za sega{niot i za idniot sostav na Sobranieto. “Vodi~ot” be{e dostaven do Pretsedatelot na Sobranieto i do negovite ~lenovi. Programite vo drugite sektori, kako {to se zemjodelstvoto, `ivotnata sredina, razvojot na mali i sredni pretprijatija, bankarstvoto i dr., isto taka vklu~uvaat komponenta za pribli`uvawe na zakonodavstvoto.
Reforma na statisti~kiot sistem Vo april 2000 godina zapo~na dvegodi{nata programa za poddr{ka na reformite vo statisti~kiot sistem, finansirana od EU. Ovaa nova programa, koja ~ine{e 2 milioni evra, se nadovrzuva na prethodnata dvegodi{na programa vo oblasta na statistikata, i e dizajnirana so cel da im pomogne na Dr`avniot zavod za statistika i na Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita da obezbedat usoglaseno i optimalno funkcionirawe na statisti~kiot sistem vo PJR Makedonija, koj }e bide vo soglasnost so ekonomskata tranzicija na dr`avata i so procesot na reforma na javnata administracija. Ovoj proekt, isto taka, ima za cel da ovozmo`i korisni i kvalitetni statisti~ki informacii preku obezbeduvawe statistika {to e sigurna, relevantna, ~ista i precizna, kako i konceptualno usoglasena i obnovuvana. Osven toa, celta e i da se proizveduvaat podatoci, koi pred s$ }e im bidat od pomo{ na korisnicite, po pat na sorabotka so niv, olesnuvawe na pristapot do uslugite i namaluvawe na obvrskata na statisti~arite za davawe podatoci. Kone~no, proektot ima za cel da ja zgolemi usoglasenosta so evropskiot statisti~ki sistem.
Integrirano upravuvawe so granicite Glavna cel na Programata za integrirano upravuvawe so granicite, koja ~ini okolu 4.35 milioni evra, e da se izgotvi, realizira i vodi koordinirana strategija za upravuvawe i kontrola na vlezot, izlezot i tranzitot na lica i stoki preku PJR Makedonija. Ovaa programa ima za cel da im obezbedi na Sektorot za pograni~na policija i na Carinskata uprava specijalizirana moderna oprema, kako i tehni~ka pomo{ vo vid na obuka za pograni~nite proceduri i za upotrebata na novata oprema. 18
PJR Makedonija [2000 - 2001]
Palata na pravdata (foto: Koma lab.)
foto: EC Audiovisual Library
ces za 13-te vraboteni pravnici, preku redovni seminari koi sodr`ea 12 moduli i specijalizirani temi kako {to se transport, naem (leasing), koncesii, konkurencija, javna bezbednost, privatizacija i osiguruvawe. Isto taka, be{e obezbedena kompjuterska oprema i soodvetna obuka za personalot.
Poddr{ka na pretprijatijata i na finansiskiot sektor 4Mali i sredni pretprijatija (MSP) Pomo{ta na EU vo oblasta na ekonomijata be{e dadena prvpat preku Programata za razvoj na mali i sredni pretprijatija (MSP) koja zapo~na vo 1997 godina. Pokraj pomo{ta za razvoj na institucionalnata poddr{ka za MSP, ovaa programa obezbedi direktna pomo{ na MSP preku osnovaweto mikrokreditna linija, so okolu 600 dodeleni zaemi i sozdavawe nad 2.500 novi rabotni mesta. Isto taka, be{e organizirana serija od 105 specijalizirani kusi kursevi za me|unarodnite standardi na smetkovodstvo.
zapo~na vo juni 1998, a zavr{i vo juni 2000 godina, im obezbedi na lokalnite banki direktna tehni~ka pomo{, a vo negovi ramki se organizira{e i obuka za vrabotenite vo nekolku komercijalni banki za kreditna evaluacija i upravuvawe so rizik, so cel da im se pomogne na bankite da gi ispolnat me|unarodnite standardi. Ovoj proekt ima{e za cel da ja podobri regulatornata ramka na finansiskiot sektor i tekovnite investicii, i na toj na~in da sozdade podobri uslovi za pretrprijatijata i za po{irokata javnost.
4Reforma na sistemot za plate`ni operacii Evropskata komisija dodeli okolu 1,8 milioni evra za ovoj proekt, vo ~ii ramki be{e sozdaden Klirin{ki inter bankarski sistem (KIBS). Toj be{e sozdaden za da odgovori na potrebite EU, isto taka, pomogna vo formirana finansiskiot sektor i za da bide weto mre`a na regionalni centri za celosno usoglasen so me|unarodnite poddr{ka na pretprijatija niz dr`abankarski operacii i transakcii. Pretprijatieto Kontesa dobi kredit od Programata MSP finansirana od EU vata, vo Skopje, Veles, Kumanovo, BiStrategijata za reforma na sistemot (foto: Koma lab.) tola i Strumica, so cel da im se ponuza plate`ni operacii, koja be{e dat na pretprijatijata direktni uslugi kako poddr{ka na predlo`ena od nekolku eksperti, be{e usvoena od Vladata nivnite rabotni dejnosti. Isto taka, bea sozdadeni mikro- kako nejzina platforma za reformata na ovoj sektor. EU isto kreditni {emi so cel da im se pomogne na MSP da dobijat taka pomogna da se vospostavi Makedonski interbankarski bankarski zaemi, a be{e organizirana i intenzivna obuka platen sistem (MIPS) - me|ubankoven sistem za poramnuza bankarskite slu`benici za podobruvawe na nivnite spo- vawe na golemi pla}awa vo realno vreme (banka/banka). sobnosti vo odnos na upravuvaweto so kreditnite rizici, za da mo`at podobro da go poddr`at razvojot na MSP. 4Ekonomski reformi Razvojot na ekonomijata i zgolemenata sorabotka i trgovija 4Poddr{ka za Narodnata banka so EU e zna~aen aspekt za razvojot na PJR Makedonija. EU ja Evropskata komisija sprovede proekt preku koj be{e obez- poddr`uva ovaa zemja vo nejzinite napori za usoglasuvawe bedena tehni~ka pomo{ za Narodnata banka na Republika na ekonomskite i trgovskite zakoni so onie na EU, preku Makedonija (NBRM). Proektot vklu~i eksperti od Central- davawe tehni~ka pomo{ za podgotovka na novi zakoni. nata banka na Holandija, koi rabotea neposredno so nivnite kolegi vo NBRM. Aktivnostite {to gi vr{e{e timot za teh- Vo ramkite na novata programa KARDS }e bide obezbedena ni~ka pomo{ vklu~ija bankarska supervizija, vnatre{na re- pomo{ za Nacionalnata programa za ekonomski razvoj i za vizija, smetkovodstvo, ekonometrisko modelirawe, Slu`bata za standardizacija i metrologija koja gi pokriva centralno bankarsko operirawe i operacii za razmena na i pra{awata od oblasta na akreditacijata. Isto taka, }e bide stranski pazari. Ovoj proekt vreden 500.000 evra ima{e za obezbedena postojana pomo{ za reforma na bankarskiot cel da gi podobri transparentnosta i performansite na sistem i za razvoj na osiguritelnata industrija, carinite, NBRM, kako i da ja dobli`i NBRM do me|unarodnite stan- regionalnata sorabotka i drugo. dardi i praktika. Za vozvrat, toa i ovozmo`i na NBRM da go zajakne bankarskiot sektor vo dr`avata, {to e isOvie aktivnosti se samo del od aktivnostite koi klu~itelno va`no za obezbeduvawe doverba kaj Evropskata komisija gi sproveduva kako poddr{ka investitorite i od dr`avata i od na ekonomskiot razvoj na PJR Makedonija i tie stranstvo. treba da poslu`at kako osnova za ekonomskiot razvoj na dr`avata, kako i da obezbedat mo`nost celosno da se iskoristat mo`nostite {to gi nudi 4Reforma na bankarskiot sektor Spogodbata za stabilizacija i Evropskata komisija dodeli vkupno 1 asocijacija. milion evra za dvegodi{en proekt kako pomo{ za razvojot na moderen i odr`liv bankarski sektor vo zemjata. Proektot, koj
Narodna banka
(foto: KOMA lab.) Idnina so Evropa
19
Humanitarna pomo{ Kancelarijata za humanitarna pomo{ na Evropskata komisija (EKO / ECHO - European Commission Humanitarian Aid Office) otvori svoja kancelarija vo PJR Makedonija za da gi nadgleduva i za da gi koordinira humanitarnite aktivnosti. EKO e prva kancelarija vo dr`avata koja izleze vo presret na potrebite na begalcite od vojnata vo porane{na Jugoslavija i koja vovede preventivni merki vo odnos na nesigurnata sostojba na Balkanot, vo periodot me|u 1992 i 1996 godina. Po~nuvaj}i od 1999 godina, EKO obezbeduva pomo{ za nadminuvawe na posledicite od krizata vo Makedonija vo 2001 godina. Vo proletta 1999 godina, EKO izleze vo presret na itnite potrebi na pove}e od 340.000 begalci od Kosovo koi baraa za{tita vo PJR Makedonija. EKO pomogna vo podignuvaweto kampovi preku vr{ewe grade`ni raboti, postavuvawe {atori i obezbeduvawe osnovni neprehranbeni i sve`i prehrabeni proizvodi, kako pomo{ za begalcite vo kampovite i onie smesteni vo semejstva. Poradi dolgiot prestoj na nekoi begalci vo zemjata, EKO prodol`i, i po ubla`uvaweto na krizata, da obezbeduva kompenzaciska pomo{ za semejstvata koi zgri`uvaat begalci, so cel da ja namali nivnata materijalna optovarenost. Isto taka, vo1999 i vo 2000 godina bea obezbedeni paketi so hrana za bebiwa i higienski paketi za begalcite i za semejstvata koi zgri`uvaat begalci. Vo isto vreme, priznavaj}i ja golemata pomo{ na makedonskiot narod za ubla`uvawe na stradawata na begalcite, EKO realizira{e programa za ranlivi grupi na lu|e, koja opfati renovirawe na u~ili{ta, zdravstveni centri, domovi za stari lica i socijalni institucii. Osven toa, EKO obezbedi pomo{ vo hrana za socijalnite slu~ai, gi podobri sistemite za vodosnabduvawe vo ruralnite oblasti, i obezbedi medicinska oprema i obuka za medicinski personal.
20
PJR Makedonija [2000 - 2001]
Proletta 1999 godina, EKO zapo~na da dava pomo{ vo hrana na semejstva koi se najranlivi socijalni slu~ai i koi imaat potreba od postojana pomo{ od Ministerstvoto za trud i socijalna politika. Do letoto 1999 godina ovoj proekt na EKO opfati okolu tretina od vkupnite socijalni slu~ai vo dr`avata. Letoto 2000 godina, vo sorabotka so Ministerstvoto za trud i socijalna politika, EKO zapo~na da gi namaluva svoite aktivnosti vo zemjata, no vo isto vreme prodol`i da dava pomo{ na najranlivite semejstva, po~ituvaj}i ja minimalnata granica na ranlivost. Vo oblasta na socijalnata za{tita EKO gi poddr`a 19-te socijalni i zdravstveni institucii vo dr`avata, pomagaj}i im taka na najranlivite grupi, me|u koi se i postarite lica bez semejstvo, licata so psihi~ki i fizi~ki pre~ki vo razvojot i decata bez roditelska gri`a. So cel da se promoviraat alternativni formi na socijalna za{tita vo ramkite na reformite kon procesot na deinstitucionalizacijata, EKO realizira{e proekti za natamo{no pottiknuvawe i zajaknuvawe na formite za smestuvawe na decata bez roditelska gri`a i napu{tenite deca vo dom-semejstva. Vo bliska sorabotka so Centrite za socijalna rabota be{e obezbedena materijalna pomo{ za semejstvata koi zgri`uvaat nad 500 deca niz celata dr`ava. Kako del od ovoj proces, EKO go poddr`a otvoraweto na Centrite za dnevna gri`a za deca so pre~ki vo razvojot, vo sorabotka so Ministerstvoto za trud i socijalna politika i so drugi agencii vklu~eni vo ovoj proces. Vo sorabotka so Ministerstvoto za zdravstvo, EKO obezbedi sredstva za zdravstveniot sektor i poddr{ka za po{irokite zdravstveni potrebi na naselenieto. Zna~aen pridones be{e daden vo procesot na prevencijata od tuberkuloza vo
ramkite na regionalnata programa za kontrola na tuberkulozata. Isto taka, Ministerstvoto za zdravstvo be{e poddr`ano vo reformata na sistemot za gri`a za mentalnoto zdravje, kako vo kreiraweto na politikata, taka i vo sproveduvaweto na pilot-proektite vo praksa.
Seqadin Abdulahu, begalec od Kosovo
Se hranime blagodarenie na humanitarnata pomo{
Isto taka, EKO finansira{e proekti za vodosnabduvawe, preku obezbeduvawe sve`a voda i hemikalii za pre~istuvawe na vodata, promocija na higienata, ne samo za begalcite, tuku i za lokalnite zaednici, osobeno vo ruralnite oblasti. Od sredinata na 1999 i vo tekot na 2000 godina, vo pove}e od 90 osnovni u~ili{ta bea renovirani toaletite. Golem broj lokalni zaednici u~estvuvaa vo obnovuvaweto i podobruvaweto na bunarite, na izvorite, na pre~istitelnite stanici i na kanalizaciskite mre`i.
Seqadin Abdulahu, zaedno so svojata sopruga i ~etirite deca, `iveat vo Makedonija ~etiri godini kako begalci od Kosovo. Otkako negovoto semejstvo go napu{ti nivnoto selo Preletnica kaj Gwilane, tie opstanuvaat skoro celosno od humanitarnata pomo{ obezbedena od me|unarodnite donatori, me|u koi eden od najgolemite e EKO. Seqadin Abdulahu veli deka se obiduva da zaraboti za `ivot, no bez uspeh, taka {to negovoto semejstvo s$ u{te zavisi od humanitarnata pomo{.
Vo 2000 godina, kako del od pogolem paket na proekti koi podrazbiraa aktivnosti na zaednicata, vo multietni~ka atmosfera za gradewe doverba i integracija, osum multietni~ki Vavilon centri - prijateli na mladite bea otvoreni za obrazovni aktivnosti od neformalen karakter. So istata cel, gradewe na doverbata i podignuvawe na javnata svest na nacionalno nivo, vo 1999 godina be{e promovirana inicijativata Celo e koga ima s$ .
Nikade ne e kako doma, no sepak, nie sme mnogu blagodarni za pomo{ta {to ja dobivame. @iveeme vo semejstvo koe prima finansiska pomo{ za toa {to n$ zgri`uva. Nie `iveeme vo nivniot dom (po smestuvaweto vo kampot za begalci Stenkovec) besplatno, taka {to finansiskata pomo{ {to ja dobivaat na{ite doma}ini dobro im doa|a . Abdulahu objasnuva deka semejstvoto-doma}in dobiva pari~ni sredstva od Evropskata unija za pokrivawe na komunalnite tro{oci (voda i elektri~na energija).
Op{tata strategija na EKO za namaluvawe na aktivnostite koja zapo~na vo juni 2000 godina be{e prekinata so po~etokot na krizata vo PJR Makedonija, vo fevruari 2001 godina. Vo soglasnost so svojot mandat, EKO za brzo vreme preorientira nekoi od svoite programi za da im izleze vo presret na itnite potrebi na raselenite lica. Vo periodot fevruari-avgust 2001 godina, EKO odigra zna~ajna uloga vo pomo{ta na 150.000 vnatre{no i nadvore{no raseleni lica.
(foto: Koma lab.)
period po konfliktot, zna~ajno pridonesoa za vra}awe na najgolemiot broj VRL i begalci vo nivnite domovi.
U{te na po~etokot na krizata, EKO zapo~na da distribuira pomo{ vo hrana na vnatre{no raselenite lica (VRL), i po krizata, na povratnicite i nalokalnite ranlivi grupi vo regionite pogodeni od konfliktot. EKO be{e prvata agencija koja obezbedi pomo{ za semejstvata koi zgri`uvaat VRL. Isto taka, najgolemiot broj od u~ili{tata i ambulantite koi bea o{teteni ili uni{teni bea obnoveni, a be{e obezbedena itna pomo{ za raselenite farmeri koi s$ u{te imaa dobitok. Ogrev be{e distribuiran za najranlivite `iteli vo regionite pogodeni od konfliktot vo zimata 2001/2002 godina.
Politikata na EKO vo narednite meseci, do zavr{uvaweto na nejzinita misija vo PJR Makedonija predvideno za proletta 2003 godina, e da odgovori na preostanatite potrebi vo zemjata, sledej}i gi aktivnostite na drugite donatori, osobeno drugite zna~ajni aktivnosti na Evropskata komisija, da se premosti prazninata pome|u humanitarnata pomo{ i dolgoro~niot razvoj na zemjata. EKO }e prodol`i so planiranoto namaluvawe na aktivnostite, pomagaj}i go procesot na vra}awe na preostanatite VRL i begalci, i zajaknuvaj}i gi trajnite re{enija za preostanatite slu~ai na kosovski begalci. Vo isto vreme EKO }e prodol`i so zavr{uvawe na aran`manite na povrzuvawe na pomo{ta, obnovata i razvojot za onie proekti za koi postoi realna {ansa za realizacija.
Postojanite napori na me|unarodnata zaednica rezultiraa so sozdavawe uslovi za ponapredna idnina. EKO, zaedno so drugite vode~ki humanitarni agencii, vo ~uvstvitelniot
Vo celost, aktivnostite na EKO vo PJR Makedonija rezultiraa so uspe{no sproveduvawe na 97 proekti vo vkupna vrednost od 106 milioni evra.
(foto: ECHO Office)
Idnina so Evropa
21
Pretstavnik
Specijalniot pretstavnik na EU vo Skopje
EU nazna~i svoj specijalen pretstavnik vo Skopje, kako rezultat na zna~eweto {to taa mu go dava na svojot pridones vo razre{uvaweto na krizata. Celta na ova nazna~uvawe e da se obezbedi podirektno i postojano prisustvo na Sovetot na Evropskata unija (koj e sostaven od ministri za nadvore{ni raboti na EU od zemjite-~lenki) vo dr`avata, so {to se zajaknuva efikasnosta na politi~kiot forum i na pomo{ta za re{avawe na krizata.
Fransoa Leotar
(Delegacija na EK)
Vo juni 2001 godina, Fransoa Leotar be{e nazna~en za prv specijalen pretstavnik na EU od ministrite za nadvore{ni raboti na EU vo Luksemburg. Kako pretstavnik na Sovetot na Evropskata unija, Leotar odgovara{e direktno pred EU preku visokiot pretstavnik za zaedni~ka nadvore{na i bezbednosna politika, Havier Solana. Leotar tesno sorabotuva{e so Pretsedatelot, so Vladata, so liderite na politi~kite partii i so pretstavnicite na me|unarodnata zaednica vo iznao|aweto re{enija za krizata od 2001 godina. Ovoj proces be{e realiziran preku Ohridskiot ramkoven dogovor koj be{e potpi{an vo avgust 2001 godina. Po istekuvaweto na mandatot na Leotar, vo noemvri 2001 godina, be{e nazna~en Alen le Roa ~ija odgovornost e da ja nadgleduva i da ja olesnuva realizacijata na Ohridskiot ramkoven dogovor.
Alen le Roa (foto: EU SR Office)
22
PJR Makedonija [2000 - 2001]
Ohridski ramkoven dogovor TOhridskiot ramkoven dogovor, koj be{e potpi{an vo avgust 2001 godina, ja privede kon kraj nekolkumese~nata kriza vo PJR Makedonija i sozdade osnova za izgradba na mirot i stabilnosta vo dr`avata. Dogovorot, usvoen od pretsedatelot Boris Trajkovski i od liderite na ~etirite najgolemi politi~ki partii, gi obvrzuva potpisnicite da sproveduvaat politika na mirno razre{uvawe na krizite, za~uvuvaj}i go teritorijalniot integritet na dr`avata. Specijalniot pretstavnik na EU, zaedno so Specijalniot pratenik na SAD, gi olesni pregovorite koi dovedoa do Dogovorot. Komesarot Kris Paten go nare~e Dogovorot vitalen prv ~ekor , dodeka visokiot pretstavnik na EU, Havier Solana, re~e deka Ramkovniot dogovor go otvora patot za razre{uvawe na konfliktot vrz osnova na principite na evropskata demokratija.
Potpi{uvawe na Ramkovniot dogovor (foto: Delegacija na EK)
Vo noemvri 2001 godina, Sobranieto na PJR Makedonija gi odobri ustavnite amandmani so koi se realiziraat odredbite na Ohridskiot ramkoven dogovor. So izminuvaweto na sekoj nareden mesec od potpi{uvaweto na Dogovorot sostojbata vo dr`avata s$ pove}e se normalizira{e. Vo mart 2002 godina, EU i Svetskata banka zaedni~ki ja organiziraa Donatorskata sredba. Sredbata gi opfati potrebite za mikrofinansiska pomo{, obnova i rekonstrukcija za oblastite pogodeni od konfliktot, kako i za poddr{ka na merkite {to treba da se prezemat vo ramkite na Ramkovniot dogovor.
Evropska agencija za rekonstrukcija
Rekonstrukcija Evropskata agencija za rekonstrukcija gi vodi glavnite programi za pomo{ na EU vo Sojuzna Republika Jugoslavija (Republika Srbija, Kosovo i Republika Crna Gora) i PJR Makedonija. Taa be{e osnovana vo fevruari 2000 godina so sedi{te vo Solun i so operativni centri vo Belgrad, Pri{tina, Podgorica i Skopje. Taa e avtonomna agencija na Evropskata unija, odgovorna pred Sovetot na Evropskata unija i pred Evropskiot parlament, a ja nadgleduva Upravuva~kiot odbor sostaven od Evropskata komisija i od pretstavnici na dr`avite-~lenki na EU. Vo dekemvri 2001 godina, Sovetot na Evropskata unija odlu~i da go pro{iri oficijalniot mandat na Agencijata za pokrivawe na PJR Makedonija. Podocna, istiot mesec, Evropskata komisija formalno & ja dodeli na Evropskata agencija za rekonstrukcija odgovornosta za upravuvawe so Programata za itna pomo{ za 2001 godina, po~nuvaj}i od januari 2002 godina. Odgovornosta za ostanatite programi finansirani od EU vo PJR Makedonija, Agencijata ja prezede na po~etokot na mart 2002 godina. Ottamu, ovaa bro{ura gi vklu~uva proektite koi se vo tek ili koi se planira da se realiziraat. Agencijata vo momentov upravuva so okolu 180 milioni evra od programite za pomo{ na EU vo PJR Makedonija, vklu~uvaj}i 35 milioni evra od programata za 2002 godina.
Programa za itna pomo{ vo 2001 godina Vo avgust 2001 godina, Evropskata komisija (podocna so pomo{ od Agencijata) go zapo~na paketot proekti za itna pomo{, vo vrednost od okolu 25 milioni evra. Ovaa programa ima{e dve glavni celi: prvo, rekonstrukcija na oblastite pogodeni so konfliktot od 2001 godina; i vtoro, poddr{ka na merkite za gradewe doverba za uspe{na realizacija na Ohridskiot ramkoven dogovor. Paketot na pomo{ta gi opfa}a{e slednite glavni oblasti na aktivnosti: 4Rekonstrukcija na ku}ite Do krajot na juli 2002 godina, vkupno 970 ku}i se izgradeni so sredstva na EU vo op{tinite Tearce, Kumanovo i Ara~inovo. Za okolu 900 preostanati o{teteni ku}i bea prenaso~eni 3,6 milioni evra od prethodnite programi za rekonstrukcija na pove}e od 200 ku}i, dodeka ostanatite ku}i }e bidat obnoveni od strana na drugi donatori. 4Proekt za obnova na snabduvaweto so elektri~na energija Rabotite vo ramkite na programata za obnova na mre`ata za elektri~na energija, celosno finansirana od EU, bea zavr{eni vo maj 2002 godina, vo regionite na Tetovo, Skopje i Kumanovo. Vkupno, okolu 150,000 lu|e vo 49 sela bea korisnici na ovoj proekt.
(foto: Delegacija na EK)
‘Idnina so Evropa’
23
4Soveti i obuka za policiskite sili Ovoj proekt im pomaga na lokalnata policija i na sudstvoto vo razvivawe sestrani strategii za reforma. Eksperti od pet dr`avi-~lenki na EU rabotat vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, vo sudovite i vo OBSE so cel da obezbedat tehni~ka pomo{ i obuka. 4Otstranuvawe mini Potpi{an e dogovor so International trust fund (Me|unarodna fondacija za deminirawe i pomo{ na `rtvite od mini) za obezbeduvawe oprema za otstranuvawe mini za nacionalnite bezbednosni sili.
4Obuka na mediumite Be{e odr`ana obuka na novovraboteni, aktivni novinari i iskusni novinari. Ovoj proekt, koj ima{e za cel da gi podobri profesionalnite standardi, isto taka vklu~uva aktivnosti za gradewe doverba i monitoring na mediumite. 4Podobruvawe na lokalnata infrastruktura Fokusot na ovoj proekt e re{avaweto na hroni~niot problem so vodosnabduvawe vo Kumanovo, preku eksploatacija na nekanalizirana podzemna voda. 4Pomiruvawe na razli~nite etni~ki zaednici Be{e zapo~nata intenzivna {estmese~na programa so tim od psiholozi, socijalni rabotnici i advokati koi sekojdnevno posetuvaa grupa od 14 odbrani sela. Isto taka, bea organizirani rabotilnici za posreduvawe me|u razli~nite etni~ki zaednici, koi se odnesuvaa na temi {to se va`ni za ovie sela. Agencijata sproveduva i dogovor za davawe soveti na Ministerstvoto za finansii vo odnos na tro{ocite okolu realizacijata na Ohridskiot ramkoven dogovor. Agencijata upravuva i so proekt za poddr{ka na rekonstrukcija na verskite objekti.
(foto:Delegacija na EK)
4Finansiska poddr{ka za semejstvata koi zgri`uvaat vnatre{no raseleni lica Poddr{kata za re~isi 3.000 semejstva koi zgri`uvaat vnatre{no raseleni lica (VRL) i begalcite be{e obezbedena preku proekt {to gi koriste{e listite na korisnici sostaveni od Me|unarodniot komitet na Crveniot krst (ICRC) i Visokiot komesarijat za begalci na OON (UNHCR).
Vladin sektor za evropska integracija
Integracija
Sektorot za evropska integracija na Vladata e organiziran vo razli~ni oddelenija i pokriva oblasti kako {to se pribli`uvawe na nacionalnoto zakonodavstvo so zakonodavstvoto na EU, prevod na evropskite propisi na makedonski jazik, jaknewe na instituciite, poddr{ka na Rabotnata komisija za evropska integracija, koordinacija na stranskata tehni~ka pomo{ i informirawe na javnosta.
operativno telo vo sistemot na koordinacija na procesot na evropskata integracija. Oddelenieto za koordinacija na stranskata tehni~ka pomo{ e odgovorno da ja koordinira tehni~kata pomo{ na operativno nivo vo funkcija na procesot na evropska integracija, preku izgradba i podobruvawe na soodvetni instrumenti, proceduri i kontakti (centralna baza na podatoci vo ramkite na Vladata za stranska pomo{, mre`a za kontakti, koordinativni sostanoci i dr.). Oddelenieto za informirawe na javnosta e zadol`eno za obezbeduvawe povisoko nivo na informiranost za EU i za procesot na evropskata integracija. Vsu{nost, ova Oddelenie e odgovorno za informirawe na obi~nite gra|ani i na site segmenti na op{testvoto za procesot na evropska integracija.
Kus istorijat na Evropskata unija
(foto: EC Audiovisual Library)
Osnovnata zada~a na Oddelenieto za pribli`uvawe na zakonodavstvoto e da go koordinira i da go sinhronizira procesot na pribli`uvawe na nacionalnoto zakonodavstvo so zakonodavstvoto na EU. Toa e obemna, dolgotrajna aktivnost koja vklu~uva golem del od administracijata, osobeno po potpi{uvaweto na Spogodbata za asocijacija i stabilizacija. Osnovna zada~a na Oddelenieto za prevod na evropskite propisi e sistematsko preveduvawe na evropskite zakoni, ~ija cel e dobivawe kone~en kvaliteten prevod so harmonizirana terminologija koja }e bide vo oficijalna upotreba. Oddelenieto za jaknewe na instituciite e odgovorno za organizirawe na postojnite i za izgradba na novi institucii so zajaknati kapaciteti, podgotveni da funkcioniraat vo ramkite na vnatre{niot pazar na EU, kako i da vospostavat redoven dijalog so instituciite na EU. Oddelenieto za poddr{ka na Rabotnata komisija za evropska integracija e Sekretarijat na Rabotnata komisija za evropska integracija. Negovata osnovna zada~a e da gi podgotvuva i da gi sledi rabotnite sredbi na Rabotnata komisija, da izgotvuva zapisnici, da gi distribuira materijalite i da ja sledi realizacijata na zaklu~ocite i preporakite koi gi donesuva Komisijata. Rabotnata komisija e najvisokoto
Dene{nata Evropska unija poteknuva od Deklaracijata na Robert [uman od 9 maj 1950 godina. Taa be{e zamislena kako na~in na so~uvuvawe na mirot, zdru`uvaj}i gi sprotivstavenite dr`avi po Vtorata svetska vojna. Belgija, Francija, Germanija, Italija, Luksem-
1957. Prvite {est zemji gi potpi{uvaat Dogovorite {to ja formiraat EEZ i Euratom vo Kapitolot, Rim
burg i Holandija ja formiraa Evropskata zaednica za jaglen i ~elik, a vo 1957 godina zaednicata prerasna vo Evropska ekonomska zaednica. Danska, Irska i Velika Britanija se za~lenija vo Zaednicata vo 1972 godina, Grcija vo 1981, [panija i Portugalija vo 1986, a Avstrija, Finska i [vedska vo 1995 godina. Evropskata unija e osnovana so Dogovorot od Mastriht od 1992 godina, dodeka so Dogovorot od Amsterdam od 1997 godina e osnovana zaedni~kata nadvore{na i bezbednosna politika, slobodata na dvi`eweto, evropskoto gra|anstvo, monetarnata unija i pobliskata sorabotka vrz zakonskite pra{awa na Unijata. ‘Idnina so Evropa’
25
Pro{iruvaweto na EU EU sega se podgotvuva za nova runda na pro{iruvawe. ^lenot 49 od Dogovorot na Evropskata unija predviduva sekoja evropska dr`ava koja gi po~ituva principite zacrtani vo ~lenot 6 (sloboda, demokratija, po~ituvawe na ~ovekovite prava i osnovni slobodi, i vladeweto na pravoto) da mo`e da pobara ~lenstvo vo Unijata . Za vreme na sostanokot vo Kopenhagen, vo 1993 godina, Sovetot na Evropa zacrta odredeni uslovi za odr`livo nivo na ekonomski i politi~ki razvoj {to treba da gi zadovoli zemjata koja aplicira za ~lenstvo. Pokonkretno, kriteriumite od Kopenhagen zacrtuvaat deka Za~lenuvaweto }e se slu~i {tom pridru`nata zemja }e bide vo sostojba da gi prifati obvrskite na ~lenstvoto preku zadovoluvawe na ekonomskite i politi~kite uslovi . Vo isto vreme, bea utvrdeni Kopenhagenskite kriteriumi : stabilnost na instituciite koi garantiraat demokratija, vladeewe na pravoto, ~ovekovi prava i po~ituvawe i za{tita na malcinstvata, postoewe pazarna ekonomija, kako i kapacitet da se spravat so natprevaruva~kiot pritisok i pazarnite sili vo Unijata; i sposobnosta da se preze-
mat obvrskite na ~lenuvaweto, vklu~uvaj}i ja privrzanosta na celite na politi~kata, ekonomskata i monetarnata unija. Dr`avite {to ja izrazile svojata cel da pristapat i imaat namera da gi ispolnat kriteriumite zacrtani vo Kopenhagen se Bugarija, Kipar, ^e{kata Republika, Estonija, Ungarija, Letonija, Litvanija, Malta, Polska, Romanija, Slovenija, Slova~ka i Turcija.
Pro{iruvawe na EU (izvor: Enlargement of the EU leaflet, June 2001)
Akronimi upotrebeni vo Bro{urata VRL KARDS (CARDS)
Vnatre{no raseleni lica Pomo{ na zaednicata za rekonstrukcija, razvoj i stabilnost (Community Assistance for Reconstruction, Development and Stability) PPS (CBC) Prekugrani~na sorabotka (Cross Border Co-operation) CDP (CDP) Programa za razvoj na kulturata (Cultural Development Program) EKO (ECHO) Kancelarija za humanirarna pomo{ na Evropskata komisija (European Commission Humanitarian Aid Office) EIB (EIB) Evropska investiciska banka (European Investment Bank) EIDHR (EIDHR) Evropska inicijativa za demokratija i ~ovekovi prava (European Initiative for Democracy and Human Rights) EU (EU) Evropska unija (European Union) ICRC (ICRC) Me|unaroden komitet na Crveniot krst (International Committee of the Red Cross) JEPs (JEPs) Zaedni~ki evropski proekti (Joint European Projects) NBRM Narodna banka na Republika Makedonija OBSE(OSCE) Organizacija za bezbednost i sorabotka vo Evropa (Organization for Security and Cooperation in Europe) Fare (Phare) Polska i ungarska pomo{ za rekonstrukcija na ekonomijata (Poland and Hungary Assistance to Reconstruction of the Economy) SSA Spogodba za stabilizacija i asocijacija SAp Proces na stabilizacija i asocijacija JIE Jugoisto~na Evropa SEI Sektor za evropska integracija MSP Mali i sredni pretprijatija TACIS (TACIS) Tehni~ka pomo{ na Komonveltot na nezavisnite dr`avi (Technical Assistance to Commonwealth of Independent States) TEMPUS (TEMPUS) Transevropska sorabotka vo oblasta na visokoto obrazovanie(Trans-European cooperation scheme for higher education) UNHCR (UNHCR) Visok komesarijat za begalci na Obedinetite nacii(United Nations High Commission for Refugees) VET (VET) Obrazovanie i obuka za sredno stru~no obrazovanie(Vocational Education and Training) 26
PJR Makedonija [2000 - 2001]
Instituciite na Evropskata unija
Institucii
Evropskata unija e sostavena od brojni institucii i tela. Ovaa rubrika na bro{urata ima za cel da dade opis na funkciite i ulogite na glavnite institucii i tela na EU.
4Evropska komisija
Komisijata deluva kako nepristrasen nabquduva~ i za{titnik na dogovorite na EU. Komisijata e, isto taka, katalizator na Unijata. Taa ima isklu~itelno pravo da predlaga zakoni i mo`e da go upotrebi svoeto vlijanie vo sekoja faza na procesot koja vodi kon usvojuvawe nov evropski zakon . Taa mo`e isto taka da inicira proceduri protiv zemjite~lenki poradi prekr{uvawe na zakonite na EU. Komisijata e izvr{no telo na Unijata. Taa upravuva so buxetot na EU. Vo nadvore{nite odnosi, taa pregovara so treti zemji ili organizacii (osobeno vo oblasta na trgovijata) i e celosno vklu~ena vo zaedni~kata nadvore{na i bezbednosna politika na EU. Ima 20 evropski komesari. Niv gi predlagaat dr`avite-~lenki a gi odobruva Evropskiot parlament. Aktuelen pretsedava~ na Komisijata e Romano Prodi. Nejzinoto sedi{te e vo Brisel i se sostoi od okolu 15.000 slu`benici. Delegaciite na Komisijata niz svetot gi pretstavuvaat interesite na EU vo 123 dr`avi i vo 5 centri na me|unarodni organizacii preku prezentacija, pojasnuvawe i realizacija na politikata na EU, analizirawe i izvestuvawe za politikata i razvojot na dr`avite vo koi tie se akreditirani, kako i preku vodewe pregovori.
4Evropski parlament Izbran so direktna zaedni~ka soglasnost vo 1979 godina, Evropskiot parlament denes broi 626 ~lenovi. Parlamentot e sostaven od politi~ki grupi organizirani na nivo na Unijata. Pretstavuvaj}i 370 milioni lu|e, glavnata cel na Parlamentot e da bide politi~ka dvi`e~ka sila, koja generira razli~ni inicijativi za razvoj na politikite na EU. Parlamentot glasa za programi predlo`eni od strana na Komisijata i sekojdnevno go nabquduva vodeweto na politikata na EU. Parlamentot i Sovetot se odgovorni za buxetot na EU. Parlamentot go izglasuva usvojuvaweto na godi{niot buxet i ja nadgleduva negovata realizacija, so {to se ovozmo`uva realizacija na politi~kite prioriteti na Unijata.
4Evropski sovet
Evropskiot sovet e formiran vo 1974 godina. Negovi ~lenovi se pretsedatelite na dr`avite ili vladite i pretsedatelot na Komisijata. Sovetot odr`uva sredbi dvapati godi{no za da gi definira op{tite nasoki za idnite aktivnosti na EU.
4Sovet na Evropskata unija Sovetot se sostoi od pretstavnici od sekoja dr`ava~lenka na ministersko nivo, koi se ovlasteni da deluvaat vo imeto na svojata vlada. Na sredbite prisustvuvaat ministri od razli~ni resori vo zavisnost od dnevniot red na sredbata. Na primer, ministrite za zemjodelstvo diskutiraat za cenite na zemjodelskite proizvodi, ministrite za trud i socijalna rabota gi re{avaat problemite so vrabotuvaweto i taka natamu.
4Sud na pravdata Sudot na pravdata e sostaven od 15 nezavisni sudii, po eden od sekoja dr`ava-~lenka. Ulogata na Sudot e da obezbedi evropskite dogovori da se tolkuvaat i da se primenuvat vo soglasnost so zakonot.
4Evropski sud na revizori Evropskiot sud na revizori vr{i proverka dali site prihodi na Unijata se sobrani i dali se potro{eni na zakonski i regularen na~in. Toj ja sledi i regularnosta na finansiskoto upravuvawe.
4Evropska centralna banka Od juni 1998 godina, Evropskiot sistem na centralni banki i Evropskata centralna banka e odgovorna za izdavawe i tekovno rabotewe so zaedni~kata valuta na EU. Tie bea osnovani vo ramkite na procesot na formirawe na ekonomskata i monetarna unija soglasno Dogovorot na Unijata.
4Evropska investiciska banka (EIB) Evropskata investiciska banka finansira investicii za poddr{ka na celite na Unijata. EIB e pravno lice so finansiska nezavisnost.
Zakonodavstvoto na Evropskata unija se formulira preku tronaso~en proces: Komisijata predlaga zakonodavni instrumenti, dodeka Parlamentot i Sovetot se odgovorni za nivnoto sproveduvawe.
Idnina so Evropa
27
Podatoci za kontakt so Delegacijata na EK 4 Adresa: Mar{al Tito 12, 1000 Skopje 4 Telefon: (+ 389 2) 122-032 4 Telefaks: (+389 2) 126-213 4 E-mail: Delegation-FYRMacedonia@cec.eu.int
Podatoci za kontakt so Evropskata agencija za rekonstrukcija 4 Adresa: Makedonija 11, 1000 Skopje 4 Telefon: (+ 389 2) 286-700 4 Telefaks: (+ 389 2) 286-750 4 E-mail: heidi.modro@ear.eu.int
Podatoci za kontakt so Kancelarijata na specijalniot pratenik na EU 4 Adresa: Mar{al Tito 12, 1000 Skopje 4 Telefon: (+ 389 2) 222-089 4 Telefaks: (+ 389 2) 226-176 4 E-mail: eusperep@yahoo.fr
Izdadeno vo septemvri 2002