Боб Дилан - Хроники by B.K5

Боб Дилан ХРОНИКИ

IZDAVA^KI CENTAR TRI ul. Wego{eva 29A, 1000 Skopje, Makedonija tel./faks: +389 2 3245 622 e-mail: tri@kniga.com.mk www.kniga.com.mk

Glaven urednik

Vinka Sazdova

Art direktor

Aleksandar Sazdov

Urednik

Bojan Sazdov

Naslov na originalot

Bob Dylan CHRONICLES

Viktor Ilievski

Site prava se zadr`ani. Nitu eden del od ova izdanie ne smee da bide prepe~a tuvan, kopiran ili objavuvan vo koja bilo forma ili na koj bilo na~in vo elek tronskite ili pe~atenite mediumi, bez pismena soglasnost od izdava~ot.

Боб Дилан

ХРОНИКИ

1 Удирање цртки

Lu Levi, prviot ~ovekot na diskografskata kompanija Lids, me dovede so taksi do Pitiskiot hram na zapadnata Sedumde setta ulica za da mi go pokaè minijaturnoto studio vo koe Bill Halley and His Comets go snimile Rock Around the Clock – potoa do restoranot na Xek Dempsi, {to se nao|a{e na agolot na Pedeset i osmata ulica i Brodvej, i tamu sednavme vo separeto tapacira no so crvena koà i svrteno kon uli~niot izlog. Lu me pretstavi na slavniot bokser Xek Dempsi. Xek me poz dravi so tupanicata. „Deluva{ nekako preslab za te{ka kategorija, }e mora{ da dodade{ nekolku kila. I obavezno }e mora{ malku pofino da se oblekuva{, za da deluva{ poeleganto – koga si vo ring, toga{ ne ti treba mnogu obleka – nemoj da se pla{i{ deka nekogo prejako }e spuka{.# „Xek, toj ne e bokser. Pi{uva pesni, a nie }e gi objavime.# „Aha, daaaa, dobro, se nadevam deka }e gi slu{nam naskoro. Neka ti e so sre}a, sinko.# Nadvor duva{e veter, po neboto se vle~kaa leleavi oblaci, snegot vee{e po ulicite so crveni svetilki, dobro zatopleni te gradski tipovi brzo se dvièa nasekade, uli~nite trgovci so kapi od zaja~ka koà nudea drebulii za proda`ba, tuka bea i prodava~ite na kosteni, parea se izdiga{e od {ahtite. Ni{to od toa ne se ~ine{e bitno. [totuku potpi{av dogo vor so diskografskata ku}a Lids mjuzik, davaj}i im pravata na moite pesni, so mali izgledi deka napraviv nekakva dobra zdel ka. Nemav napi{ano ba{ mnogu pesni. Za da se potpi{am na har tijata, Lu mi dade sto dolari avans vo ime na idnite tantiemi, i jas so toa bev zadovolen.

Xon Hemond, koj me dovede vo diskografskata ku}a Kolumbija rekords, me sprovede direktno do Lu i go zamoli da se pogriì za mene. Dotoga{ Hemond ima{e slu{nato samo dve moi origi nalni kompozicii, no pret~uvstvuva{e deka }e gi ima pove}e. Koga se vrativme vo kancelarijata na Lu, ja otvoriv futrola ta, ja izvadiv gitarata od nea i po~nav da prebiram po ìcite. Prostorijata be{e prenatrupana – kupi{ta kutii so noti, da tumi za snimawe istaknati na oglasni tabli, plo~i presle~eni so crn lak, sè u{te neizreàni plo~i so bela etiketa rasfr lani na site strani, potpi{ani fotografii na izveduva~ite, bleskavi portreti – Xeri Vejl, Al Martino, The Andrews Sisters (Lu be{e oènet so edna od niv), Net King Kol, Peti Pejx, The Crew Cuts – nekolku magnetofoni-lenta{i vo ku}i{ta, golema temnokostenliva rabotna masa prenatrupana so sè i se{to. Lu stavi mikrofon na masata pred mene i vklu~i kabel vo eden od magnetofonite, bez prestan grickaj}i golema egzoti~na pura. „Xon polaga golemi nadeì vo tebe#, mi re~e Lu. Xon be{e Xon Hemond, pro~ueniot lovec na talenti i ~ove kot koj gi otkri figurite od trajna vrednost vo istorijata na snimenata muzika – Bili Holidej, Tedi Vilson, ârli Kristi jen, Keb Kelovej, Beni Gudmen, Kaunt Bejsi, Lajonel Hempton – umetnici koi sozdadoa muzika koja odeknuva niz amerikanskiot ìvot. Tokmu toj £ go svrte vnimanieto na javnosta kon site niv. Hemond duri gi vode{e i poslednite setovi na Besi Smit. Toj be{e legenda, ~ista amerikanska aristokratija. Majka mu bila avtenti~en ~len na semejstvoto Vanderbilt, a Xon bil vospitu van vo povisokite krugovi, vo svetot na komfor i udobnosti – no toj ne be{e zadovolen so tie ne{ta, pa ja slede{e qubovta na svoeto srce, muzikata, pred sè, yvonliviot ritam na vè{teniot xez, crne~kite duhovni pesni i bluzot – koi gi objavuva{e i brane{e so du{a i telo. Nikoj ne smee{e da mu go popre~i patot, a toj nema{e vreme za gubewe. Edvaj moèv da poveruvam deka ne sonuvam deka sedam vo negovata kancelarija, tolku nestvarno deluva{e faktot {to potpi{av dogovor so Kolumbija rekords. Seto toa mi izgleda{e kako totalna izmislica. Kolumbija be{e edna od prvite i najistaknati diskografski ku}i vo zemjata, i za mene i samoto stapnuvawe na nejziniot prag be{e seriozna rabota. Pred sè, folk-muzikata se smeta{e za po

malku vredna, vtoroklasna, pa ja objavuvaa samo pomalite disko grafski ku}i. Najprofitabilnite diskografski kompanii bea naso~eni strogo kon elitata, kon steriliziranata i pasterizi ranata muzika. Nekoj kako mene tamu nema{e pristap, osven vo isklu~itelni okolnosti. A Xon be{e isklu~itelen ~ovek. Toj ne snima{e amaterski plo~i nitu rabote{e so izveduva~i-ama teri. Ima{e vizija i intuicija, me vide i me slu{na, me po~uv stvuva i ima{e verba vo ona {to }e dojde. Mi objasni deka me gleda kako pripadnik na edna dolga tradicija, na tradicijata na bluzot, xezot i folkot, a ne kako najnov avangarden vunderkind. Avangardata, vpro~em, ne ni postoe{e. Amerikanskata muzi~ka scena vo docnite pedesetti i ranite {eesetti be{e prili~no zaspiena. Pop radioto be{e vo nekoj vid miruvawe i nude{e isk lu~ivo prazni zadovolstva. Toa se slu~uva{e niza godini pred da se pojavat The Beatles, The Who, ili The Rolling Stones i vo ne go da vdahnovat nov ìvot i vozbuda. Ona {to go svirev jas vo toa vreme bea nesentimentalni folk-pesni od koi blikaa ogan i sulfur i nema{e potreba od anketi za da se utvrdi deka na radioto nema{e ni{to nitu sli~no na niv, a i deka ne bea ni malku komercijalni. Me|utoa, Xon mi re~e deka toa seedno ne se negovite prioriteti i deka mu e jasna podlabokata smisla na ona {to go rabotam. „Sfa}am iskrenost#, re~e. Xon go kaà toa so grub, neprefi net stav, no vo o~ite mu zabeleàv iskra na po~it. Ne dolgo pred toa vo svojata kompanija go dovede Pit Siger. Iako Xon ne go otkri Pit. Toj ve}e so godini prisustvuva{e na folk-scenata. Najprvin ~lenuva{e vo poznatata folk-grupa The Weavers, a vo vremeto na Makarti se najde na crnata lista, pa ima{e maki poradi toa, no nikoga{ ne prestana da raboti. He mond so gor~ina vo glasot govore{e za Siger, za toa kako Pito vite predci do{le vo Amerika so brodot Mejflauer, za toa kako negovite rodnini se borele vo bitkata kaj Banker Hil, doboga! „Moè{ li voop{to da zamisli{ deka tie ku~kini sinovi se osmelija da go stavat na crna lista? Bi trebalo da se nama~kaat so katran i da se izvalkaat vo perduvi.# „]e ti ja kaàm celata vistina#, re~e. „Ti si talentirano mom~e. Ako uspee{ da se sosredoto~i{ i da go kontrolira{ svo jot talent, }e pomine{ fantasti~no. ]e te odvedam vo studio i }e te snimam. Pa, da vidime {to }e bide.#

Mene toa mi be{e sosema dovolno. Go poloì dogovorot pred mene, onoj standardniot, a jas vedna{, na samoto mesto go pot pi{av ne zamaraj}i se so detalite – nemav potreba nitu od advo kat, nitu od sovetnik, nitu od koj bilo {to }e mi stoi nad glava ta. So zadovolstvo bi potpi{al kakov i da e formular {to bi go stavil toj pred mene. Go pogledna kalendarot, izbra datum za po~etok na snimawe to, mi go pokaà i go zaokruì so moliv, me izvesti vo koe vreme da dojdam i mi re~e da razmislam za toa {to sakam da sviram. Potoa go povika Bili Xejms, {efot za propaganda vo kompani jata, i mu kaà da napi{e promotiven tekst za mene, nekoi li~ni podatoci za pe~atot. Bili be{e oble~en vo stilot na Br{lenskata liga, kako {totuku da pristignal od Jeil – so sreden rast, gusta crna kosa. Izgleda{e kako nikoga{, nitu eden edinstven pat vo ìvotot da ne stoniral, kako nikoga{ da nemal nikakva maka. Za~ekoriv vo negovata kancelarija, sednav sproti rabotnata masa, a toj se obi de da me natera da iska{lam nekoi fakti, kako da se o~ekuva{e od mene da bidam iskren i precizen. Izvadi notes i moliv i me pra{a od kade sum. Rekov deka sum od Ilinois, a toj go zapi{a toa. Me pra{a dali nekoga{ sum rabotel ne{to, a jas mu rekov deka sum imal eden kup raboti i deka sum vozel kamion za nekoja pekarnica. I toa go zapi{a, pa me pra{a dali sum rabotel u{te ne{to. Odgovoriv deka sum bil i gradeèn rabotnik, a toj me pra{a kade. „Vo Detroit.# „Dali ima{ patuvano naokolu?# „Da.# Mi postavi pra{awe za moite roditeli, kade ìveat. Mu re kov deka ne znam, deka odamna gi nemam. „Kakov ti be{e ìvotot so roditelite?# Rekov deka me isfrlile od doma. „[to rabote{e tatko ti?# „Elektri~ar.# „A majka ti?# „Doma}inka.# „Kakov vid muzika sviri{?# „Folk-muzika.#

„Kakva e taa muzika?# Mu rekov deka tuka se raboti za tradicionalni pesni. Gi mrazev takvite pra{awa. ûvstvuvav deka moàm ednostavno da gi ignoriram. Bili mi deluva{e kako da ne znae {to da misli za mene i toa voop{to ne mi pre~e{e. I onaka ne bev raspoloèn da odgovaram na negovite pra{awa, ne ~uvstvuvav potreba niko mu ni{to da objasnuvam. „Kako pristigna do ovde?# „So tovaren voz.# „Misli{ so patni~ki?# „Ne, so tovaren voz.# „Misli{, zna~i, so tovaren vagon?# „Da, zna~i, so tovaren vagon. Zna~i, so tovaren vagon.# „Okej, so tovaren voz.# Vko~aneto gledav pokraj Bili, pokraj negoviot stol, niz pro zorecot vo delovnata zgrada na sprotivnata strana na ulicata, kade {to moèv da vidam nekakva raspametena sekretarka pot polno obzemena so ne{to – se raspa|a{e od pi{uvawe sedej}i vo meditativna polo`ba na svojata rabotna masa. Voop{to ne deluva{e sme{no. Posakav da imam teleskop. Potoa Bili me pra{a na kogo se ugleduvam od aktuelnata muzi~ka scena. Na ni kogo, mu rekov. Toj del od odgovorot be{e vistinit. Navistina ne se ugleduvav na nikogo. Me|utoa, ostanatiot del be{e ~isto folirawe – ìv majtap. Voop{to ne pristignav so tovaren voz. Vsu{nost, ja prejdov zemjata od Sredniot Zapad vo sedan so ~etiri vrati, {evrolet impala od ’57 – direktno od îkago, begaj}i ottamu kako spoula ven – bez prestan zadi{ano dvièj}i se niz za~adeni gradovi, po krivulesti pati{ta, preku zeleni poliwa prekrieni so sneg, napred, kon istok, preku dràvni granici, Ohajo, Indijana, Pen silvanija, - dvaeset i ~etiri~asovno vozewe – dremej}i vo tekot na najgolemiot del od patot na zadnoto sedi{te, vodej}i prazni muabeti. So mislite sosredoto~eni na tajni ne{ta... i kone~no go preminav mostot Xorx Va{ington. Ogromniot avtomobil zapre na drugata strana na mostot i me istovari. Ja tresnav vratata zad sebe, mafnav so rakata vo znak na razdelba i za~ekoriv vo tvrdiot sneg. Ostriot vetar me plesna sred lice. Kone~no se najdov na samoto mesto, vo Wujork

Siti, gradot {to nalikuva{e na mreà premnogu kompleksna za da se sfati, i jas nema{e nitu da se obidam da go sfatam. Tuka dojdov za da gi najdam peja~ite, onie koi gi imav slu{ nato od plo~i – Dejv van Ronk, Pegi Siger, Ed Makardi, Brauni Mekgi i Soni Teri, Xo{ Vajt, The New Lost City Ramblers, pasto rot Geri Dejvis i masa drugi – no, pred sè, za da go najdam Vudi Gatri. Wujork Siti, gradot koj }e mi ja izmeni sudbinata. So vremenata Gomora. Se nao|av na pragot na po~etnata faza, no vo nikoj slu~aj ne bev po~etnik. Koga pristignav, vo gradot vladee{e surova zima. Studot be {e uàsen, a site glavni ulici bea zatrupani so sneg. Jas, me |utoa, doa|av od zamrznatata severna zemja, maloto kat~e na pla netava vo koe mra~nite, zamrznati {umi i zaledenite pati{ta voop{to ne me voznemiruvaa. Bev vo sostojba da gi transcenden tiram ograni~uvawa. Ona po {to tragav ne bea nitu pari nitu qubov. Imav izostreno ~uvstvo na samosvest, vostanoveni navi ki, bev neprakti~en, a pokraj toa i vizioner. Umot mi be{e ne pokolebliv kako stapica i ne mi be{e potrebna nikakva garan cija na validnost. @iva du{a ne poznavav vo ovoj mra~en, leden velegrad, no seto toa be{e na pat da se promeni – i toa brgu. Kafeto Wha? be{e klub na ulicata Makdugal, vo samoto srce na Grini~ Vilix. Toa mesto nalikuva{e na nekakva podzemna pe{tera, slabo osvetleno, so nizok tavan, nalik na prostran re storan so masi i stolovi – se otvora{e napladne, a zatvora{e vo ~etiri nautro. Nekoj prethodno mi spomena da otidam tamu i da se raspra{am za peja~ot Fredi Nil, koj rakovodel so dnevnoto {ou vo Wha?. Go najdov mestoto i mi rekoa deka Fredi e dolu, vo podrumot, na mestoto kade {to se ostavaat paltata i {apkite, pa tamu i go najdov. Nil be{e ceremonijal-majstor i be{e zadolèn za site izveduva~i. Ne moè{e da bide poqubezen. Me zapra{a so {to se zanimavam, a jas mu rekov deka peam, sviram gitara i usna har monika. Me zamoli da mu otsviram ne{to. Ne projde nitu minu ta, a toj mi re~e deka moàm da go pridruùvam na usna harmoni ka za vreme na negovite nastapi. Se mrdnav od sre}a. Sega barem imav kade da se zasolnam od studot. Toa be{e dobro. Fred pee{e okolu dvaeset minuti, potoa gi najavuva{e site ostanati to~ki, i na krajot povtorno se vra}a{e da pee koga

}e be{e raspoloèn za toa, t.e. koga }e be{e prepoln lokalot. Izveduva~ite bea razglobeni, nesmasni, i kako da doa|aa direk tno od popularnoto TV-{ou na Ted Mak – Vreme za amateri. Publikata glavno ja so~inuvaa studenti, lu|e od predgradieto, sitni ~inovnici na pauza za ru~ek, mornari i turisti. Nasta pite traeja od deset do petnaeset minuti. Fred svire{e kolku {to }e posaka{e, dodeka go drè{e inspiracijata. Fredi be{e razgovorliv, se oblekuva{e konzervativno, be{e melanholi~en i kapriciozen, so zagado~en pogled vo o~ite, ten kako na devoj ka, kosa so rasfrlani kadrici, i lut i mo}en bariton koj dobro gi pronao|a{e bluz-notite i gi diga{e vo vozduh sè do gredi te na tavanot, so ili bez mikrofon. Toj tuka be{e car, ima{e duri i svoj harem, svoi oboàvatelki. Nikoj ne smee{e nitu da go pipne; sè se vrte{e okolu nego. Dosta godini podocna Fredi go napi{a hitot Everybody’s Talkin’. Nikoga{ ne nastapiv solo. Ednostavno go pridruùvav Nil dodeka gi izveduva{e negovite numeri, i tuka zapo~naa moite redovni svirki vo Wujork. Dnevnoto {ou vo kafeto Wha?, vistinski pana|ur, vklu~u va{e sè i se{to – komi~ar, lik koj zboruva{e od stomak, gru pa svira~i na ~eli~ni buriwa, poet, èna-imitator, duet koj pee{e brodvejski materijal, magioni~ar koj izvlekuva{e zajak od {apka, tip so turban na glavata koj gi hipnotizira{e lu|eto vo publikata, nekakov tip ~ij nastap se sostoe{e ednostavno od akrobatika na liceto – nakratko sekogo koj ima{e èlba da se probie vo svetot na {ou biznisot. Ni{to {to bi ti go prome nilo pogledot na svetot. Ni za ìva glava ne sakav da bidam na mestoto na Fred. Nekade okolu osum ~asot, celata taa dnevna menaèrija si zaminuva{e od scenata i toga{ zapo~nuva{e profesionalnata {ou-programa. Na binata se iska~uvaa komi~ari kako Ri~ard Prajor, Vudi Alen, Xoan Rivers, Leni Brus i komercijalni folk-grupi kako The Journeymen. Site onie koi bea tuka vo te kot na denot, }e se spakuvaa. Eden od de~kite koi nastapuvaa po pladne se vika{e Maliot Tim i zboruva{e vo falset. Svire{e ukulele i pee{e so ènski glas – stari standardni numeri od dvaesettite. Vo nekolku priliki razgovarav so nego i go pra{av kakvi u{te mesta za rabota ima vo okolinata, a toj mi odgovori deka ponekoga{ nastapuva na Tajms skver, vo edno mesto {to se

vika Hubert’s Flea Circus Museum. Za toa mesto duri podocna do znav ne{to pove}e. Na Fred postojano mu dodevaa i go pritiskaa gluvatori koi sakaa da svirat ili da izveduvaat ova ili ona. Najtaèn lik od site be{e tipot Bil Kasapot. Izgleda{e kako da doa|a direk tno od nekoj horor film. Izveduva{e samo edna pesna – HighHeel Sneakers, i be{e navle~en na nea kako na droga. Fred obi~no mu dozvoluva{e da nastapuva vo tekot na denot, naj~esto koga lokalot be{e prazen. Bil sekoga{ ja najavuva{e svojata pesna so zborovite: „Ova e za site vas klinki#. Kasapot nose{e man til {to mu be{e pretesen i od koj{to re~isi visea kop~iwata na gradite. Be{e nervozen – edna{ vo minatoto nosel luda~ka ko{ula vo Belvi – a zapalil i du{ek vo zatvorska }elija. Na Bil mu se slu~ile site mo`ni lo{i raboti. Negovata èstina go izdvojuva{e od ostanatite lu|e. Svojata pesna, me|utoa, toj prili~no dobro ja pee{e. Eden drug popularen tip nose{e sve{teni~ka odora i ~izmi so crven preden del i mali yvon~iwa, i dava{e otka~eni komen tari na bibliskite prikazni. I Mundog nastapuva{e tuka. Mun dog be{e slep poet, koj prete`no ìvee{e po ulicite. Nose{e vikin{ki {lem, guwa i visoki krzneni ~izmi. Govore{e mono lozi i svire{e flejta od bambus i frula. Pogolemiot del od vremeto nastapuva{e na êtirieset i vtorata ulica. Mojata omilena tamo{na peja~ka be{e Kerin Dalton. Taa be{e visoka, bela bluz-peja~ka i gitaristka, fanki, vitka i è{ka. Jas, vsu{nost, ve}e ja imav zapoznaeno prethodno – nale tav na nea minatoto leto nekade okolu Denver, vo folk-klub vo edno planinsko grat~e. Kerin ima{e glas kako Bili Holidej, svire{e gitara kako Ximi Rid i vo toa ode{e do kraj. Peev so nea nekolku pati. Fred sekoga{ se obiduva{e da sozdade prostor za pove}eto izveduva~i i vo toj pogled be{e golem diplomat. Ponekoga{ sa lata be{e neobjasnivo prazna, ponekoga{ poluprazna, i toga{, odnenade`, bez o~igledna pri~ina, posetitelite ednostavno ja preplavuvaa – vo tolkava mera {to lu|eto ~ekaa nadvor vo redo vi. Fred be{e ~ovek broj eden dolu vo salata, glavna atrakcija, i negovoto ime be{e ispi{ano na nastre{nicata pred lokalot, taka {to golem broj od tie lu|e, moèbi, i doa|aa poradi nego.

Ne znam. Toj svire{e golema, te{ka gitara, muzikata mu be{e polna so tropawe, ostar, pogonski ritam – ~ovek-orkestar, so mo}en glas {to udira{e direktno vo glava. Izveduva{e èsto ki verzii na raznoobrazni pesni koi gi peele crne~kite robo vi i publikata ja doveduva{e do ludilo. Za nego imav slu{nato se{to – deka bil mornar-skitnik, deka ima brot~e ukotveno na Florida, deka e prepraven policaec, deka imal prijatelki me|u prostitutkite i mra~no minato. Se zboruva{e deka znae da sko kne do Ne{vil, da gi otsviri pesnite {to gi napi{al, a potoa da kidne za Wujork i da se prikrie ~ekaj}i ne{to da projde i da gi napolni xebovite so {u{ki. Kako i da e, ne se rabote{e za krupna prikazna. Toj kako da nema{e nikakvi aspiracii. Nie dvajca odli~no se soglasuvavme, ne razgovaravme za ni{to li~no. Toj vo golema mera nalikuva{e na mene, u~tiv, no ne premnogu prijatelski nastroen, mi dava{e xeparlak na krajot na denot, velej}i: „Eve ti... da te spasi od nevolji.#. Sepak, najdobriot del od sorabotkata so nego be{e od strogo gastronomska priroda – siot toj pomfrit i hamburgerite {to moèv da gi jadam. Vo odreden moment vo tekot na denot Maliot Tim i jas odevme vo kujnata i po~nuvavme da se matkame po nea. Gotva~ot Norbert obi~no ve}e nè ~eka{e so mrsen hamburger. Ili ni dozvoluva{e da istreseme konzerva so svinsko i grav ili {pageti vo tava. Norbert be{e haos. Nose{e kecela celosno isflekana od domati i ima{e mesnato, ogrubeno lice, nadueni obrazi, so luzni koi nalikuvaa na tragi od kanxi – se smeta{e sebesi za golem {valer – i site svoi pari gi {tede{e za da moè eden den da otpatuva vo Italija, vo Verona, i da ja poseti grob nicata na Romeo i Julija. Samata kujna nalikuva{e na pe{tera izdlabena vo nekakva karpa. Edno popladne se zatekov tamu, sipuvaj}i si koka-kola vo ~a{a od bokal za mleko, koga se za~u kul glas {to doa|a{e od mreàta na radiskiot zvu~nik. Toa be{e Riki Nelson so nego vata nova pesna Travelin’ Man. Rikieviot glas go krase{e poseb na mekost, specifi~en tonalitet i pee{e tivko i vo brz ritam. Be{e poinakov od ostanatite tinejxerski idoli, ima{e odli~en gitarist koj svire{e kako hibrid na honki-tonk heroj i violi nist na selska zabava. Nelson nikoga{ ne bil bestra{en inova tor, kako onie stari peja~i koi peat kako da upravuvaat so brod

vo plamen. Nema{e beznade`nost vo negoviot glas, ne predizvi ka golema {teta i nema{e {ansi da si pomislite deka e {aman. Vsu{nost, negovata izdr`livost nikoga{ ne be{e podloèna na isku{uvawe do krajnite granici, no toa ne ni be{e bitno. Svo ite pesni gi pee{e smireno i odmereno, kako da stoi vo centa rot na burata, dodeka ostanatite viorot gi rasfrla okolu nego. Glasot mu be{e donekade tainstven i vovlekuva{e vo odredeno raspoloènie. Jas bev golem oboàvatel na Riki i toga{ sè u{te go po~itu vav, no toj vid muzika be{e na umirawe. Nema{e {ansi da zna ~i {to bilo. Za takva rabota vo idninata nema{e idnina. Seto toa be{e edna golema gre{ka. Ona {to ne be{e gre{ka, be{e duhot na Bili Lajons, koj uriva planini i gi sramnuva so zemja, opstojuva vo isto~no Kairo, Blek Beti bem bi lem. Toa ne be{e gre{ka. Toa be{e ona {to navistina se slu~uva{e. Toa be{e ona {to moè{e da te natera da go preispita{ ona {to sekoga{ si go prifa}al, {to moè{e da rasfrli skr{eni srca po pejzaòt – ona {to ima{e duhovna mo}. Riki, kako i sekoga{, pee{e {tirkani tekstovi. Tekstovi verojatno napi{ani samo za nego. Sepak, otsekoga{ sum ~uvstvuval izvesno srodstvo so nego. Bev me gore-dolu na ista vozrast, verojatno ni se dopa|aa isti ne{ta, pripa|avme na ista generacija, iako na{ite ìvotni iskustva bea tolku razli~ni – zemaj}i predvid deka toj be{e izrasnat na Zapadot i odgledan so semejni TV-{ou programi. Se ~ine{e kako toj da be{e roden i vospitan na ezeroto Valden, kade {to sè e cakum-pakum, a jas izniknav od mra~ni demonski korii, ista {uma, no poinakvi gledi{ta kon ne{tata. Rikieviot talent mi be{e mo{ne pristapen. ûvstuvav deka nie dvajca delime mnogu zaedni~ki ne{ta. Nekolku godini podocna toj snimi nekoi od moite pesni, napravi da zvu~at kako da se li~no negovi, kako da gi napi{al samiot. Kone~no, toj i napi{a edna svoja pesna i vo nea go spomena moeto ime. Desetina godini podocna Riki duri i }e bide isvirkan na scena zatoa {to go promenil ona na {to se gleda{e kako na negova muzi~ka nasoka. Ispadna deka navistina imavme mnogu zaedni~ko. Nema{e nikakvi {ansi da go doznaam seto toa stoej}i taka vo kujnata na kafeto Wha? i slu{aj}i gi maznite, monotono razvle~eni tonovi. Se rabote{e za toa {to Riki sè u{te sni

ma{e plo~i, a jas, isto taka, sakav da go pravam tokmu istoto. Se zamisluvav sebesi kako snimam za Folkvej rekords. Toa be{e etiketata na koja sakav da se pojavam. Toa be{e diskografskata ku}a koja gi objavuva{e site navistina dobri plo~i. Pesnata na Riki zavr{i, a jas mu go dadov ostatokot od svojot pomfrit na Maliot Tim i se vrativ vo prednata sala za da vidam {to misli da pravi Fred. Edna{ go imav pra{ano Fred dali isfrlil nekoja plo~a, a toj mi re~e: „Ne sum jas po toj sport.# Fred koriste{e temnina kako muzi~ki mo}no oru`je, no kolku i da be{e ve{t i mo}en, ima{e ne{to {to mu nedostasuva{e kako na izveduva~. Ne moèv da sfatam za {to se raboti. Doznav koga go vidov Dejv van Ronk. Van Ronk rabote{e vo Gaslight, kripti~en klub – dominira{e so ulicata, uìva{e pogolem presti` od koe i da e drugo mesto. Zra~e{e so mistika, golem {aren simbol mu ja krase{e predna ta strana, a davaa i nedelna plata. Smesten na dnoto na skalila ta vedna{ do barot Kettle of Fish, vo Gaslight ne se to~e{e piewe, no be{e dozvoleno da si donese{ {i{e vo hartiena kesa. Preku den ne rabote{e, a se otvora{e rano nave~er, so nastap na oko lu {estmina izveduva~i koi se menuvaa vo tekot na celata no}, formiraj}i razvle~en zatvoren krug vo koj neznajnik ne moè{e da pronikne. Nema{e audicii. Toa be{e klub vo koj sakav, i imav potreba, da sviram. Van Ronk svire{e tamu. Ve}e gi imav slu{ano plo~ite na Van Ronk na Sredniot Zapad, smetav deka e navistina dobar, pa kopirav nekoi od negovite pesni fraza po fraza. Be{e stras ten i èstok, pee{e kako legioner i zvu~e{e kako stradal vo ìvotot. Van Ronk moè{e da zaviva i {epoti, da pretvori bluz vo balada i balada vo bluz. Go sakav negoviot stil. Toj ja pretstavuva{e su{tinata na gradot. Vo Grini~ Vilix Van Ronk be{e kralot na ulicata, ima{e vrhovna vlast. Eden studen zimski den, blizu Tomsonova i Treta, dodeka iznemo{tenoto sonce se nayira{e niz izmaglicata, go zdogle dav kako niz veavica od siten sneg se dviì kon mene vo ledena ti{na. Se ~ine{e kako da go nosi veterot tokmu kon mene. Sa kav da mu prozboram, no ne{to ne mi dade. Go nabquduvav dodeka minuva{e kraj mene, go zdogledav blesokot vo negovoto oko. Toa

be{e kratkotraen moment i jas dozvoliv da mine. No, sepak, sa kav da sviram pred nego. Vsu{nost, sakav da sviram pred kogo bilo. Nikoga{ ne moèv da sedam vo soba i da sviram sam. Imav potreba da sviram pred lu|e, postojano ja imav taa potreba. Bi moèlo da se kaè deka se podgotvuvav za nastap vo javnost i siot moj ìvot stanuva{e ona za {to se podgotvuvav. Go drèv Gaslight na oko. Kako moèv da ne go pravam toa? Vo sporedba so nego site ostanati mesta na ulicata bea bezimeni i bedni, nis koklasni birtii ili mali kafea kade {to izveduva~ite sobiraa donacii vo {apka {to ode{e od raka vo raka. No, po~nav da svi ram vo {to e mo`no pove}e mesta. Nemav izbor. Tesnite uli ci bea na~i~kani so niv. Bea male~ki i so raznoobrazen izgled, glasni i bu~ni i se grièa za potrebite na razno-raznite turi sti koi nave~er se dvièa vo roevi po ulicite. Prakti~no, sè moè{e da projde kako kafe-gostilnica so dupli vrati, preden izlog na du}an, magacinski prostorii na vtor kat, sutereni pod nivoto na ulicata, kakva bilo dupka vo yidot. Ima{e edno neobi~no mesto kade {to se sluè{e pivo i vino, na Tretata ulica, na mestoto na nekoga{nata kowu{nica na Aron Bur, a se vika{e Cafe Bizzare. Posetitelite glavno bea rabotnici koi sedea tamu i se smeeja, pcueja, jadea crveno meso i zborea za ènski. Vo zadniot del be{e smestena mala bina i jas svirev tamu edna{ ili dvapati. Verojatno nema{e nitu edno mesto vo koe nemav svireno vo nekoja prilika. Pove}eto od niv ostanuvaa otvoreni dodeka ne zazori, so kerozinski svetilki i strugotina na podovite, nekoi od niv so drveni klupi, tip so muskulesti race na vratata – ne se pla}a{e vleznica, a sopstve nicite se trudea da se otka~at od {to e mo`no pove}e kafe. Izveduva~ite ili sedea ili stoeja vo izlogot, vidlivi od ulica ta, ili pak bea smesteni na sprotivniot kraj od prostorijata na sproti vlezot, peej}i najglasno {to moàt. Nema{e mikrofoni ili ne{to sli~no. Lovcite na talenti ne vleguvaa vo takvite ko~ini. Bea temni i za~adeni, a atmosferata be{e haoti~na. Izveduva~ite peeja i sobiraa donacii vo {apka ili svirea gledaj}i ja kolonata turi sti vo minuvawe nadevaj}i se deka nekoj od niv }e frli para vo ko{nicata za leb ili vo futrolata za gitara. Vo vikendite, do kolu sviri{ bez prestan od samrak do zori, moèbi bi moèl da

zaraboti{ dvaeset dolari. [to se odnesuva do no}ite vo tekot na nedelata – te{ko e da se kaè. Ponekoga{ ne mnogu, pora di silnata konkurencija. Za da preìvee, ~ovek mora{e da znae trik ili dva. Eden peja~, so kogo {to ~esto ni se vkrstuvaa pati{tata, Ri~i Hevns, sekoga{ be{e vo dru{tvo na zgodna devojka koja ja {eta{e {apkata, i zabeleàv deka toj sekoga{ dobro proa|a{e. Ponekoga{ taa }e pomine{e so {apkata dvapati. Ako ne znae{ da se posluì{ so nekoj trik, }e zavr{i{ kako seni{te, {to ne e dobro. Jas nekolku pati se zdruìv so devojka koja ja zna ev od kafeto Wha?, kelnerka koja dobro izgleda{e. Odevme od mesto do mesto, jas svirev a taa gi sobira{e donaciite. Nose{e sme{en mal ka~ket, te{ka crna maskara, ~ipkana bluza so dla boko dekolte – izgleda{e re~isi gola od polovinata nagore, za grnata so kusa pelerina. Posle gi delev parite so nea, no seto toa pretstavuva{e pregolema gwavaà za da go pravam postoja no. No, sekako zarabotuvav pove}e koga taa }e dojde{e so mene otkolku koga rabotev sam. Ona {to navistina me izdvojuva{e vo toa vreme, be{e mojot repertoar. Be{e poseriozen i pozastra{uva~ki od repertoari te na drugite izveduva~i koi nastapuvaa po kafeata. Kako obra zec mi sluèa hard-kor folk-pesni, koi grubo gi ispresekuvav so neprekinato glasno udirawe po ìcite. Taka ili }e gi izbr kav lu|eto, ili }e gi privle~ev da prijdat poblisku i vidat za {to se raboti tuka. Nema{e ni{to pome|u. Toga{ po kafeata ima{e mnogu podobri peja~i i podobri muzi~ari, no nikoj ne be{e nitu blizu do su{tinata na ona {to go rabotev. Folk-pes nite bea na~inot na koj go istraùvav univerzumot, tie bea sli ki, a slikite se povredni od {to i da bilo {to bi moèl da go kaàm. Gi znaev vo s’r`. Moèv lesno da gi povrzam del~iwata. Za mene ne pretstavuva{e nikakov problem da izverglam stvari kako {to se Columbus Stockade, Pastures of Plenty, Brother in Korea i If I Lose, Let Me Lose, site edna po druga, kako da be{e vo pra{awe samo edna, dolga pesna. Pove}eto ostanati izveduva~i se obidu vaa da se istaknat sebesi, a ne pesnata, no mene toa voop{to ne me tangira{e. Koga bev jas vo pra{awe, se rabote{e za pesnata i za toa kako da dopre do lu|eto. Prestanav da odam popladne vo kafeto Wha?. Nikoga{ pove }e ne stapnav tamu. Zagubiv kontakt i so Fredi Nil. Namesto

tamu, po~nav da kisnam vo Folklorniot centar, tvrdinata na amerikanskata folk-muzika. Toj, isto taka, se nao|a{e na uli cata Mekdugal, me|u Blikerova i Treta. Do malata prodavnica se doa|a{e po skali i mestoto go krase{e nekakov starinski {arm. Be{e kako drevna kapela, institut so golemina na kutija za ~evli. Vo Folklorniot centar se prodava{e i se izvestuva{e za sè {to ima{e kakva bilo vrska so folk-muzikata. Ima{e pro stran izlog vo koj{to bea izloèni plo~i i muzi~ki instrumen ti. Edno popladne se iska~iv po skalite i vlegov. Razgleduvav malku naokolu i go sretnav Izi Jang, sopstvenikot. Jang be{e folk-entuzijast od stara {kola, mo{ne cini~no nastroen, no se{e debeli o~ila so ro`nat okvir, zboruva{e so izrazen bru klinski dijalekt, be{e oble~en vo {iroki volneni pantaloni so tenok remen i rabotni~ki ~izmi, a kravatata mu be{e nebre`no nakrivena. Ima{e glas kako buldoèr i sekoga{ deluva{e pre glasen za malata prostorija. Izi sekoga{ be{e po malku zbr kan poradi ova ili ona. Be{e trapavo dobrodu{en. Vo su{tina, romanti~ar. Za nego folk-muzikata bleska{e kako kup~e zlato. Jas go imav istoto mislewe. Toa mesto pretstavuva{e krstopat za site folkerski aktivnosti na koi bi moèlo da vi tekne, i tamu moèvte vo sekoe vreme da sretnete vistinski prekaleni folk-peja~i. Nekoi lu|e tamu ja podigaa svojata po{ta. Jang povremeno organizira{e folk-koncerti so nepogre{ livo avtenti~ni folk i bluz-umetnici. Gi doveduva{e od razni mesta za da svirat vo Gradskoto sobranie ili na nekoj univerzi tet. Taka vo razni priliki gi vidov Klarens E{li, Gas Kenon, Mens Lipskomb, Tom Pejli, Erik Darling kako se motaat po ne goviot lokal. Ima{e i mnogu ezoteri~ni folk-plo~i, site plo~i koi sakav da gi slu{am bea tamu. Folio primeroci od izumreni pesni od site vidovi – mornarski pesni, pesni od Gra|anskata vojna, anti Xim Krou pesni, sindikalni pesni – drevni knigi so narodni prikazni, ùrnali na Svetskoto zdruènie na in dustriskite rabotnici, propagandni pamfleti za sè i se{to, od ènskite prava do opasnostite od prekumerno piewe, eden napi{an od Daniel Defo, avtorot na Mol Flenders. Nekolku instrumenti za proda`ba: cimbali, benxa so pet ìci, kazui, ev tini metalni flejti, akusti~ni gitari, mandolini. Ako ~ovek

se pra{uva{e {to e navistina folk-muzikata, ova be{e mestoto kade {to moè{e da dobie pove}e od neodredena sugestija. Vo zadniot del Izi ima{e edna prostorija so okrugla pe~ka na drva, iskriveni sliki i razni{ani stolovi – stari patrioti i heroi na yidot, grn~arija ukrasena so {ari od krv~iwa, crni lakirani sve}nici... mnogu ne{ta povrzani so zanaet~istvo. Ma lata prostorija be{e polna so amerikanski plo~i, a ima{e i eden fonograf. Izi mi dozvoluva{e da sedam tamu i da gi slu{am plo~ite. Slu{av {to moèv pove}e, duri gi prelistuvav i nego vite pretpotopski svitoci so folk-pesni. Ludo komplicirani ot sovremen svet be{e ne{to za {to ne se interesirav premnogu. Nema{e zna~ewe, nema{e teìna. Ne be{e vo sostojba da me za vede. Ona {to za mene be{e polno so ìvot, aktuelno i moderno bea rabotite kako potonuvaweto na Titanik, poplavata vo Gal veston, Xon Henri, koj so ~eli~ni {ilci gi dup~i planinite, Xon Hardi kako ubiva ~ovek kraj pruga vo Zapadna Vrixinija. Toa bea tekovni slu~ki, vistinski i javni. Za takvite novosti jas razmisluvav, niv gi sledev i gi beleèv. Koga sme ve}e kaj sledeweto na ne{tata, i Izi vode{e dnev nik. Toa be{e nekakov vid delovna kniga {to leè{e otvorena na rabotnata masa. Mi postavuva{e li~ni pra{awa, kako na pri mer kade sum izrasnal ili kako sum se zainteresiral za folk-mu zika, kade sum ja otkril, takvi raboti. Potoa pi{uva{e ne{to za mene vo svojot dnevnik. Nemav poim zo{to. Mi dodeva{e so svoite pra{awa, no, sepak, mi be{e drag, bidej}i kon mene se odnesuva{e qubezno. Pa zatoa se obiduvav da bidam obyiren i otvoren. Bev mo{ne vozdràn koga se rabote{e za razgovor so lu|e koi ne mi bea bliski, no Izi be{e okej i jas mu odgovarav iskreno. Postavuva{e pra{awa za moeto semejstvo. Mu raskaàv za baba mi od maj~inata strana, koja ìvee{e so nas. Be{e olice tvorenie na blagorodnost i doblest. Edna{ mi re~e deka sre}ata ne se nao|a na pati{tata koi vodat kon ne{to. Sre}ata e vo sa miot pat. Isto taka, me pou~i sekoga{ da bidam qubezen, bidej}i site lu|e so koi se sre}avame vodat te{ka bitka. Ne moèv da zamislam kakvi bitki vode{e Izi. Vnatre{ni, nadvore{ni, koj }e go znae. Jang be{e ~ovek preokupiran so op{ testvenite nepravdi, so gladot i bezdomieto i toa ne go krie{e.

Negovi heroi bea Abraham Linkoln i Frederik Daglas. Mobi Dik, vrvnata ribarska prikazna, be{e negovata omilena skazna. Jang go opsednuvaa inkasatori i naemodavecot so svoite nalozi. Postojano nekoj go progonuva{e za pari, no se ~ine{e deka toa ne go voznemiruva. Be{e navistina fleksibilen, edna{ duri i gi ubedi lu|eto od Gradskoto sobranie da dozvolat da se sviri folk-muzika vo parkot Va{ington skver. Moè{e da se nosi so sekogo. ]e izvle~e{e plo~a od kolekcijata za mene. Mi dade plo~a od Country Gentlemen i re~e deka treba da ja slu{am Girl Behind the Bar. Mi ja pu{ti White House Blues od ârli Pul, re~e deka toa bi bila sovr{ena stvar za mene i napomena deka tokmu taa verzija ja imaat snimeno i The Ramblers. Mi ja pu{ti Somebody‘s Got to Go na Big Bili Brunzi, a taa, isto taka, sovr{eno mi legna. Sakav da visam kaj Izi. Ognot sekoga{ potpuknuva{e. Eden zimski den vleze krupen tip. Izgleda{e kako da doa|a direktno od ruskata ambasada – go istrese snegot od rakavite na kaputot, gi izvadi rakavicite i gi spu{ti na pultot, pa pobara da ja vidi gitarata Gibson, koja{to vise{e na yidot. Toa be{e Dejv van Ronk. Deluva{e osorno, kup~e nakostre{ena kosa na glavata, so stav „gajle mi e za sè#, samouveren lovec. Umot mi zo vre. Ni{to ne stoe{e pome|u toj ~ovek i mene! Izi ja simna gi tarata i mu ja dodade. Dejv po~na na prebira po ìcite. Svire{e nekakov xezi valcer, pa ja vrati gitarata na pultot. Kako {to toj ja spu{ta{e gitarata, jas pristapiv, gi staviv racete na nea i ednovremeno go pra{av kako se doa|a do rabota vo Gaslight, kogo treba da znae{? Ne e deka se obiduvav da se sprijatelam so nego, ednostavno sakav da znam. Van Ronk se zagleda vo mene so qubopitstvo, pa zajadlivo i mrzovolno me pra{a dali rabotam kako hausmajstor? Ne, mu odgovoriv, ne rabotam, i moè da zaboravi na pra{a weto, no dali bi moèl ne{to da mu otsviram? „Sekako#, odgo vori toj. Ja otsvirev No Body Knows You When You‘re Down and Out. Na Dejv mu se dopadna ona {to go slu{na, me pra{a koj sum i kolku dolgo sum vo gradot, a potoa re~e deka bi moèl da dojdam okolu osum ili devet nave~er i da otsviram pesna ili dve za vreme na negoviot nastap. Taka go zapoznav Dejv van Ronk.

Izlegov od Folklorniot centar i se vrativ na ~eli~no stu denata zima. Prikve~erieto go minuvav vo kafeto Mills Tavern na ulicata Bleker, kade {to se sobiraa peja~ite koi nastapuvaa na birtiite, muabetea i se podgotvuvaa za nastap. Mojot prija tel Huan Moreno, koj svire{e flamenko gitara, mi zboruva{e za novoto kafe Outre, {totuku otvoreno nekade na Tretata uli ca, no jas edvaj go slu{av. Huanovite usni se dvièa, no re~isi bez da proizvedat zvuk. Nekoga{ nema da sviram vo Outre, nemam zo{to. Naskoro }e dobijam anga`man vo Gaslight i ve}e nikoga{ nema da moram da gi vidam birtiite. Nadvor termometarot se dobliùva{e do okolu minus deset. Zdivot mi se lede{e na ve terot, no ne go ~uvstvuvav studot. Se dvièv kon fantasti~ni svetlini. Nema{e somne` vo toa. Be{e li mo`no da se laàm? Te{ko. Mislam deka nemav dovolno razviena imaginacija za da se zalaùvam, a nemav nitu la`ni nadeì. Dojdov od daleku, zapo~nav od dnoto. Sega be{e vreme za sudbinata da se obelode ni. ûvstvuvav deka gleda direktno vo mene i vo nikoj drug.

2 Загубената земја