РОДЕНДЕНСКИ ПРИКАЗНИ- избор и предговор Харуки Мураками by B.K5

РОДЕНДЕНСКИ ПРИКАЗНИ

I Z D AVA ^ K I C E N TA R T R I ul. Wego{eva 29A, 1000 Skopje, Makedonija tel./faks: +389 2 3245 622 e-mail: tri@kniga.com.mk www.kniga.com.mk

Glaven urednik

Vinka Sazdova

Art direktor

Aleksandar Sazdov

Urednik

Bojan Sazdov

Naslov na originalot

Prevod od angliski

Mirjana Burazer

Site prava se zadr`ani. Nitu eden del od ova izdanie ne smee da bide prepe~atuvan, kopiran ili objavuvan vo koja bilo forma ili na koj bilo na~in vo elektronskite ili pe~atenite mediumi, bez pismena soglasnost od izdava~ot.

РОДЕНДЕНСКИ ПРИКАЗНИ избор и предговор

Харуки Мураками

Ubavo si pominuvam V~era slavev rodenden Na~ukav u{te edna godina Treba da sum vo depresija @ivotot mi e havarija A ubavo si pominuvam Sakav i sakav i sakav Od tolku sakawe du{a nemam Treba da si legnam A ne{to vo glava mi vergla â&#x20AC; E, pa {to deka#. Pol Simon

MOJ RODENDEN, TVOJ RODENDEN

Najnapred, dozvolete mi da vi raskaàm eden nevo obi~aen rodenden ≠ mojot. Na ovoj svet dojdov na 12 januari, 1949 g., {to zna~i deka ‹ pripa|am na †bebi-bum∏ generacijata. Na dolgata Vtora svetska vojna kone~no ‹ dojde krajot, a onie {to preìveaja poglednaa okolu sebe, vdi{aa dlaboko, se ispoènija i po~naa da {tancaat deca edno po drugo. Za vreme na narednite ~etiri-pet godini, svetskoto naselenie se zgolemi ≠ vsu{nost, eksplodira na dosega neviden na~in. Bev eden od bezimenite, bezbrojni deca proizvedeni vo toj period. Rodeni vo izgorenite ru{evini {to ostanaa zad in tenzivnite bomba{ki napadi, nie vo Japonija zreevme so Studenata vojna i periodot na brz ekonomski razvoj, vlegovme vo cutot na pubertetot i go poprimivme kr{ tevaweto na sprotivnata kultura (hipi). Gorej}i od idealizam, protestiravme protiv suroviot svet, gi slu {avme Dors i Ximi Hendriks (Mir!) a potoa, sakale ili nej}ele, moravme da go prifatime realniot ìvot {to ne be{e nitu premnogu idealisti~ki, nitu preplaven so rokenrol. A sega sme vo ekot na pedesettata. Popat se slu~ija dramati~ni nastani≠lu|e na Mese~inata, urivaweto na Berlinskiot yid. Se razbira, svoevremeno mi izgledaa kako zna~ajni nastani, i moèbi navistina nametnaa nekakvo prakti~no vlijanie vrz mojov ìvot. Sepak koga }e se navratam, moram najiskreno da priz naam deka po s¢ izgleda, ovie nastani i nemaa nekoe posebno vlijanie na na~inot na koj{to gi balansirav

sre}ata i tagata ili nade`ta i o~ajot vo mojot ìvot. Kolku rodendeni i da sum izbrojal, na kolku brojni va`ni nastani i da sum svedo~el ili po~uvstvuval na svoja koà, se ~uvstvuvav kako sekoga{ da ostanuvav ist, nikoga{ ne moèv da stanam ne{to drugo. Denovive koga se vozam vo kola, gi stavam srebrenite diskovi na Rejdiohed ili na Blur vo sistemot. Vakvi sitnici me potsetuvaat deka vremeto te~e. Naedna{, gledam deka ìveam vo dvaeset i prvi vek. Bez ogled dali li~nosta {to smetam deka sum jas e predmet na nekakvi neophodni promeni, zemjata nikoga{ ne prestanuva da se vrti okolu sonceto so istata dobro poznata brzina. Na ist na~in, rodenden mi e edna{ sekoja godina. Dali rodendenive me pravat sre}en? Moram da odgovoram, †Ne ba{#. Tuku{to napolniv 54: koj go smeta ova za nekakvo golemo dostignuvawe? Se razbira, ako doktorot na eden ~ovek mu re~e, †Nema da doìvete pove}e od 52 godini. Izvinete, ama }e mora da se pomirite. Vreme Vi e da go podelite imotot i da napi{ete testament #, a potoa ~ovekov go do~ekuva utroto na 54-tiot rodenden, e toa e za slavewe. Toa e golemo dostignuvawe. Za toa, gledam iznajmuvawe na brod i ispaluvawe na ogromen ognomet srede Tokiskiot Zaliv. Me|utoa, vo mojov slu~aj, za sre }a ili nesre}a (iako se razbira, za sre}a), nikoga{ ne mi vra~ile vakva smrtna kazna. I taka mojot rodenden nikoga{ ne me pravi posebno sre}en. Najmnogu {to moè da napravam e da otvoram {i{e vino za ve~era. No na ova podocna }e se navratam. * * * Jas li~no, imav edno mnogu ~udno rodendensko is kustvo≠iako be{e ~udno samo za mene. Edno rano rodendensko utro, slu{av radio vo kujna ta vo mojot stan vo Tokio. Obi~no stanuvam rano za da

rabotam. Se budam me|u ~etiri i pet nautro, si pravam edno kafe (`ena mi u{te spie), jadam par~e tost i odam vo rabotnata soba za da po~nam so pi{uvaweto. Dodeka si go pravam pojadokot, obi~no gi slu{am vestite na radio≠ne po moj izbor (nema ne{to posebno {to vredi da se ~ue), tuku bidej}i nema {to drugo da se pravi tolku rano. Toa utro, dodeka ~ekav da zovrie vodata, voditelot soop{tuva{e lista na javni nastani {to se vo najava za toj den, so vreme i mesto na slu~uvawe. Na primer, Imperatorot }e odel da zasadi ceremonijalno drvo, ili eden golem britanski patni~ki brod trebalo da pristigne vo Jokohama, ili }e imalo nastani niz zemjata po povod oficijalniot den na xvakawe mastiki (znam deka zvu~i nenormalno ama ne izmisluvam: navistina postoi takov den). Poslednata informacija na spisokov na javni nasta ni be{e soop{tuvaweto na imiwata na poznati lu|e ~ij rodenden se pa|a na 12 januari. A me|u niv be{e i moeto! †Pisatelot Haruki Murakami denes go slavi negoviot toj-i-toj rodenden#, re~e voditelot. Odvaj go ~uv, no duri i vaka, {tom si go ~uv imeto za malku ne go prevrtev ~ajnikot. †Ajde!# izvikav na glas i poglednav niz sobata so nedoverba. †Zna~i#, po nekolku minuti me tresna po glava, †mojot rodenden pove}e ne e samo za mene. Sega go vbrojale kako javen nastan#. Javen nastan? Pa dobro, javen ili nejaven nastan, barem vo toj mig, na nekoi od lu|eto vo Japonija≠se emituva{e niz cela zemja≠zastanati (ili sednati) pred radioto mo`ebi im preletala barem edna misla za mene. †Zna~i denes mu e rodenden na Haruki Murakami, a?# Ili, †Ajdee, sega i Haruki Murakami ima tolku-i-tolku godini!# Ili †Ej, vidi, duri i tipovi kako Haruki Murakami imale rodenden!# Makar {to, da bideme realni, kolku lu|e vo Japonija se budni vo ova sme{no vreme pred izgrej

sonce i slu{aat vesti na radio? Dva-trieset iljadi? A kolkumina od niv mi go znaat imeto? Dve-tri iljadi? Pojma nemam. Sepak, dosta so statistikata, ne moèv a da ne po~uv stvuvam eden vid razne`neta, prirodna povrzanost so svetot. Ne be{e toa povrzanost so nekoja prakti~na cel, nitu pak ima{e nekakvo konkretno vlijanie vrz ~ovekoviot ìvot. Pretpostavuvam deka be{e onaa posebna povrzanost {to ja ~uvstvuvaat lu|eto me|u sebe koga znaat deka nekoj od niv si go slavi rodendenot. Za mig, se obiduvav da si ja pretstavam povrzanosta so mojata fantazija≠nejziniot materijal, boja, dolìna, agol, intenzitet. Povtorno, se zamisliv za idealite i za kompromisot, za Studenata vojna i ekonomskiot po rast vo Japonija. A potoa, prestanav da mu ja mislam i se skoncentrirav na pomislata da si svaram edno dobro kafe. Koga stasa kafeto, go preturiv vo {olja (so logo na Avstraliskiot muzej: si ja kupiv vo Sidnej), ja odnesov vo rabotnata soba, sednav na biroto, go vklu~iv mojot laptop †Epl∏, pu{tiv tivko eden koncert od Teleman za duva~ki instrumenti na sistemot, i si ja po~nav rabotata za toj den. Nadvor s¢ u{te be{e temnica. Denot {totuku po~nuva{e. Be{e poseben den od godinata, a istovremeno sosema obi~en den. Si rabotev na kompjuterot. Moèbi edna od narednive godini }e imam onakov dramati~en ro denden koga }e sakam da otplovam srede Tokiskiot Zaliv i da ispukam ogromen ognomet. A ako nekoga{ do~ekam takov rodenden, ima da iznajmam brod bez mnogu mislewe, {to i da re~at drugite, i ima da odam do Tokiskiot Zaliv srede zima so polni race ognomet. No denes, vo najmala raka, ne be{e takov denot. Ovogodine{niot rodenden ne be{e takov rodenden. ]e si sedam na biroto kako i sekoga{, i tivko }e si ja izvr{uvam dene{nata rabota.

* * * Kako {to ve}e rekov, rodendenot mi pa|a na 12 janu ari. Vedna{ proveriv na Internet so koj drug go delam ovoj den i se voodu{eviv koga go najdov imeto na Xek London (i na edna od Spajs Grls, mora da dodadam). So godini sum posveten ~itatel na Xek London. Ne samo {to mu gi imam pro~itano poznatite dela, kako {to se Beliot pesjak i Povik na divinata so mnogu entuzija zam, tuku i nekolku od negovite pomalku poznati prika zni i negovatata biografija. Go sakam negoviot silen, ednostaven stil, negovata neobi~no jasna novelisti~ka vizija, ja sakam negovata edinstvena energija, na~inot na koj{to go nadminuva zdraviot razum i ednostavno se probiva napred, bez ogled na s¢, nebare da popolni nekakva golema praznina. Otsekoga{ sum go smetal za pisatel {to zasluùva daleku pogolemo knièvno ve li~ewe od ona {to obi~no mu se pridava. Pomislata deka Xek London i jas imame intimna povrzanost so zaedni~ki rodenden! Negoviot 12 januari se slu~il vo 1876 g., 73 godini pred mojot. Koga patuvav niz Kalifornija na po~etokot na deve desettite, ja posetiv farmata, ~ij sopstvenik bil Xek London vo mestoto nare~eno Glen Elen, Sonoma Kaunti, za da mu oddadam po~it na ovoj legendaren pisatel. Ili poto~no, edna{, koga pravev obikolka niz vinarskite vizbi vo Napa Veli so iznajmen avtomobil, odnikade niz glava mi proleta mislava, †Ako ne se laàm, Xek London ima{e farma vo blizinava#, pa go proveriv vodi~ot i se vrativ nazad za da go posetam mestoto. London si kupil vinarska vizba vo Glen Elen vo 1905 g. i ja pretvoril vo ogromna eksperimentalna farma od okolu 570 hektari. Tamu ìveel s¢ do negovata smrt vo 1916 g., ja vodel far mata i pi{uval proza. Del od negovata farma (okolu 15 hektari) e za~uvana kako Dràven istoriski park na Xek

London. Prekrasno mesto. Denta koga bev tamu sonceto svete{e so bezrezervna jasnotija, i tivko, prijatno vetre ja miluva{e trevata dodeka duva{e niz padinite. Toa esensko popladne go pominav vo obikolka na sobite i rabotnata masa {to nekoga{ ja koristel London. Blagodarenie na vakvite prijatni spomeni, ova e po vod da otvoram {i{e od vinoto na Xek London (†kaberne сoviwon∏) za ve~era sekoja godina na mojot rodenden. Ova vino konkretno ne se pravi vo Glen Elen, tuku vo sosednoto mesto Kenvud. Sepak, se pravi vo vinarska vizba krunisana so imeto †Vinarska vizba Xek London# i nejzinata etiketa ja ima originalnata slika so volkot {to se koristel za koricata na Beliot pesjak. Ja krevam ~a{ata vo nade` deka na ovoj isklu~itelen amerikanski pisatel mu e lesna zemjata. Ova mo`ebi i ne e najsoodvet nata ceremonija za pomen na eden pijanica od nevideni razmeri kako London (si go uni{til xigerot i umrel na 40 godini). No vo sekoj slu~aj, ova †Xek London# e vkusno suvo, silno vino. Ne pravat mnogu od nego, pa ponekoga{ te{ko se nao|a, no e sovr{ena pridru`ba za ~itawe na delata na London. * * * Ona {to vsu{nost mi ja dade idejata da soberam anto logija na rodendenski prikazni napi{ani na angliski i da gi prevedam na japonski bea dvete izvonredni prika zni {to gi pro~itav edno po drugo, a slu~ajno se baziraa na rodendenska tema: †Rodendenot na Timoti# od Vilijam Trevor i †Mavarecot# od Rasel Benks. Obete prikazni mi ostavija ~uvstvo deka ne{to me progonuva. Pa si re kov, †Ete, naletav na dve super prikazni za rodendeni. Verojatno }e mo`am da najdam u{te stotici ako po~nam da gi baram, i ako gi soberam na kup~e sigurno }e bidat mnogu interesna kniga. ]e stane cela antologija dur da

trepne{!# Dokolku be{e vozmo`no, sakav da napravam kniga so sveì dela izdadeni vo tekot na izminatite desetina godini namesto zbirka na zastoeni klasici. I taka, den za den, orav niz zbirkite kratki prikazni na moite polici i vo kniàrnicite barav antologii koi s¢ u{te gi nemav pro~itano ≠site knigi so naslov †Najdobroto od ...# {to uspeav da gi najdam vo naumenata potraga po rodendenski prikazni. Procesot vo nikoj slu~aj ne be{e lesen kolku {to o~ekuvav deka }e bide. Bev {okiran i zbunet koga sfativ deka prikaznite za rodendeni moè da izgledaat tolku brojni, a sepak tolku te{ko da se nao|aat. Zo{to e toa taka? Se ~udev. Zarem postoi nekakva prirodna pote{kotija za temava da se upotrebi vo proza? Ili pak, mojava te{ka situa cija, bez ogled na temata, be{e samo nekakva †kletva na antologi~arot# {to go prokolnuva sekogo {to }e se osmeli da sobere zbirka na povrzani dela? Sum prevel eden kup britanski i amerikanski prikazni vo minatoto, no ova mi be{e prviot obid da napravam svoja antologija. Moèbi ednostavno ja potceniv teìnata na zada~ata. †Preobrazba# na Linda Sekson i †Bawa# na Rejmond Karver, bea prikazni {to gi imav objaveno vo prevod na japonski, pa treba{e samo da gi zemam od moite po rane{ni dela. †Partija kraps# be{e objavena vo †Hotel Honolulu# na Pol Teru, koja slu~ajno ja ~itav vo toa vre me, pa odlu~iv i nea da ja iskoristam. Na †Rodendenska torta# na Daniel Lajons naletav sosema slu~ajno dodeka prelistuvav edna kniga od policata. A sosema slu~aen nastan me potseti deka †Dandan# na Denis Xonson e u{te edna dobra rodendenska prikazna {to ja znam. So prikaznite na Trevor i na Benks, s¢ na s¢ bea sedum, no potoa procesot gore-dolu zastana. Izgubiv nade` deka sam }e najdam dovolno prikazni, pa po~nav da baram pomo{ od poznanicite. Se javuvav kaj sekoj {to mi pa|a{e napamet za da go pra{am dali znae

nekoja ponova dobra prikazna za rodendeni. Razgovarav na telefon so Amanda (Binki) Urban, mojata agentka vo ICM vo Wujork, koga mi tekna i nea da ja pra{am za isto vo. †Ima{ sre}a, Haruki#, re~e. †Vo minatonedelniot Wujorker ima{e odli~en rodendenski raskaz od Andrea Li. ]e ti go pu{tam po faks#. Nabrgu potoa pristigna †Rodendenski podarok# na faksot vo kancelarijata vo Tokio {to be{e definitivno najsveìot proizvod vo kup~eto. A samata prikazna be{e vistinski pogodok. Nitu †Angel na milost, angel na gnev# na Itan Kanin, nitu †Zasekoga{ odozgora# na Dejvid Foster Valas, ne se prikazni {to gi otkriv sam. Eden prijatel me izvesti za ednata, a eden urednik za vtorata prikazna. Dvete bea relativno novi dela na mladi avtori i, iako so sosema razli~en stil, i dvete imaa dovolna teìna vo sebe {to vedna{ me osvoi. Sega bea deset prikazni i, iako s¢ u{te brevtav od napor, barem zalikuva{e na antologija. Kone~no, se setiv deka koga ve}e go zapo~nav proek tov, bi moèl i samiot da napi{am edno rodendensko par~e. Dodeka gi ~itav prikaznite na drugite pisateli kako urednik, po~uvstvuvav èlba da si ja isprobam sre }ata. Najverojatno ne sakav da ja propu{tam zabavata≠du ri i da zna~e{e deka mora da ja rasipam. Pi{uvaweto na †Slaveni~kata# mi pretstavuva{e pove}e zadovolstvo otkolku napor, i se nadevam deka }e ja ~itate so istata lesnotija. Toa e prikazna za 20-tiot rodenden na edna osamena devojka, edna vrne`liva no} vo Tokio. Bidej}i nitu edna od prikaznite {to gi sobrav ne be{e za ro dendenot na mlada devojka, karakterot pomalku ili pove}e go odbrav svesno, za da go nadoknadam elementot {to nedostasuva{e. Kako {to }e otkriete koga }e ja pro~itate zbirka ta, rodendenite kako tema davaat iznenaduva~ki malku veseli prikazni, a nekolku od niv se navistina mra~ni. Duri i da ja isklu~am †Bawa# kako ekstremen primer,

so prikaznata za edno dete {to }e go udri kola i {to pa|a vo koma na negoviot rodenden, sepak ostanuvaat golem broj na bolni, trogatelni prikazni: †Rodendenot na Timoti#, vo koja eden mlad ~ovek, skaran so rodite lite, ne moè (i nema) da se natera sebesi da si dojde doma za negoviot rodenden; †Dandan#, vo koja eden ma`, izdrogiran, slu~ajno go pogoduva najdobriot prijatel; †Rodendenska torta#, vo koja edna osamena stara èna tvrdoglavo odbiva da mu dade rodendenskata torta na edno devoj~e {to inaku }e ostane bez torta. Zo{to tolku mnogu rodendenski prikazni se volku mra~ni? Se somne vam deka e taka bidej}i zastra{uva~koto mnozinstvo od pisatelite, po priroda, ne se sposobni da go prifatat svetot na o~igledni vrednosti. Ako pove}eto lu|e si zamisluvaat torta so sve}i~ki i peewe na †Sre}en ro denden#, od druga strana pisatelot, koga }e go ~ue zborot †rodenden#, verojatno }e si pomisli, †Ima da vidat {to e ne-sre}en rodenden#. Jas, barem, taka pretpostavuvam. Zemete ja za primer, †Imperatorot {to nema{e koà#, vo †Preobrazba# na Linda Sekson, {to na prv pogled e kako nevina bajka. Zo{to tri starici bi oti{le na ro dendenskata zabava kaj edno mom~e i bi ja raskaùvale prikaznata za imperatorot bez koà? Samoto toa sekomu }e mu ostavi prostor za razmisluvawe i }e mu predizvika neobi~no ~uvstvo na nemir. Za sporedba, po prikaznata na Itan Kanin izlegu vame so vistinsko ~uvstvo na olesnuvawe. Moèbi centralniot lik e istiot tip na inaetliva starica kako vo †Rodendenska torta#, no, za vreme na nejzinite spravuvawa so gavranot {to vletuva vo nejzinata soba i dobrodu{nata dama od centarot za za{tita na ìvotni, nejziniot karakter donekade smeknuva. Elegantniot hu mor {to se provlekuva niz celata prikazna e vistinski mevlem za du{a. †Mavarecot# e u{te edna trogatelna prikazna. Sredove~en ~ovek i edna starica neo~ekuvano

se sretnuvaat edna sne`na no} i se prisetuvaat na nivna ta minata qubovna vrska. Naslovot e so poseben {mek. Prekrasna sveìna se rasprskuva niz †Zasekoga{ odoz gora# na Dejvid Foster Valas, dodeka ni dolovuva eden ubav son~ev den vo ìvotot na edno mom~e na rabot na zrelosta. Detalite, senzualnite opisi na mirisite i na svetlinata i dopirot na vetrot, se veli~estveni. Vo spravuvaweto so temata podaruvawe na †qubovnik za edna ve~er# za rodendenot na svojot bra~en drugar, †Rodendenski podarok# na Andrea Li i †Partija kraps# na Pol Teru se na nekoj na~in vo ne`na konkurencija, iako od aspekt na sprotiviot pol. Obete prikazni go ostavaat ~itatelot nesiguren dali da go smeta krajot za sre}en ili nesre}en. Da bidam iskren, duri i jas osta nav vo nedoumica dali e neophodno da se odi dotamu za rodendenski podarok. Ne znam za vas, no koga nekoj bi mi podaril ne{to takvo (a dosega, nemalo takov), samo bi se iznerviral. Na †Blizu do rabot na vodata# na Kler Kigan naletav otkako se objavi japonskoto izdanie na knigata. Otkako ja pro~itav, mi ostavi tolku ubavo ~uvstvo {to odlu~uv da ja vklu~am vo angliskoto izdanie. Kako Trevor, i Ki gan e irska pisatelka. Zaedni~ka im e navidum sosema prirodnata dol`nost za raskaùvawe, {to moèbi vodi koreni od irskata po~va. Vo sekoj slu~aj, mi be{e milo {to otkriv u{te edno izvonredno delo so rodendenska tema. †Vozewe# e prekrasna prikazna (so tro{ka melan holija) na amerikanskiot pisatel Luis Robinson. Kako {to naglasiv vo vovedot na prikaznata, prvata zbirka raskazi na Robinson, Pogodno za policajci, sodrì u{te edna prekrasna prikazna so rodendenska tema, i mi be{e te{ko da odlu~am koja da ja odberam. Kone~no, ta`niot karakter na tatkoto vo †Vozewe# me osvoi.

Za kraj kako urednik (i, vo eden slu~aj, kako avtor), se nadevam deka barem edna od trinaesette prikazni {to se vklu~eni vo ovaa zbirka, bez razlika dali e sre}na ili nesre}na, }e vi predizvika vistinsko zadovolstvo i }e napravi da posakate da posvetite del od va{iot sleden rodenden za da ja prepro~itate. SÂ˘ dodeka ovaa na{a zemja se vrti okolu sonceto, va{iot rodenden }e se slu~uva edna{ vo godinata i, bez razlika dali }e ima izvestuvawe na radio, za vas }e bide poseben den.

â&#x20AC;&#x201A; 17

Rasel Benks (Roden vo Masa~usets, 1940 g.)

Benks e nesomneno eden od najmo}nite sovremeni amerikanski pisateli, i nastojuvam da gi ~itam site negovi novi dela. Negovite prikazni sekoga{ se dvi`at po jasna, prava linija. Se razbira, toj mo`ebi nema da mu se dopadne na sekoj ~itatel: ne govite heroi bez isklu~ok se od belata rabotni~ka klasa so mra~ni opsesii i ma~eni~ki prikazni za samouni{tuvawe. Za prikaznite na Benks ne se diskutira tolku kako za negovite silni (ponekoga{, duri i premnogu silni) romani, no ponekoga{ ~ovek }e naleta na prekrasno delo kako {to e †Mavarecot#, vo koe av torot donekade go spu{til nivoto na intenzitet. Priikaznata, objavena vo Angel na pokrivot (2000), e nevoobi~aeno veselo delo za Benks, no osobeno mra~noto ~uvstvo na bolka {to vi ostanuva otkako }e ja pro~itate ja ozna~uva kako o~igleden proizvod na ovoj svet. Pretstavuva odli~en po~etok za ovaa antologija.