Predstavitev Strategije razvoja turizma v Bohinju by Lake Bohinj

Srečanje za predstavitev SRTDB 2012-2016 Študija

Strategija razvoja in trženja destinacije Bohinj (SRTDB) 2012-2016 Javni razpis št. 2/2009/ MOTOR/ Mobilni turistični inkubator Ref. Bando pubblico n. 2/2009/ MOTOR/ Incubatore turistico mobile

dr. Tanja Lešnik Štuhec, ProVITAL d.o.o. Bohinj, 30. 11. 2012

Kažipot predstavitve študije SRTDB 2012-2016 Tehnični vidik oblikovanja študije SRTDB

Vsebinski vidik oblikovanja študije SRTDB

Izvajanje ukrepov in aktivnosti SRTDB

Srečanje za predstavitev SRTDB 2012-2016 SRTDB 2012-2016 Ref. 2/2009, MOTOR, Mobilni turistični inkubator/Ref. 2/2009, MOTOR, Incubatore turistico mobile dr. Tanja Lešnik Štuhec / Bohinj, 30. 11 .2012

Kako naprej!?

Namen oblikovanja študije SRTDB

Tehnični vidik oblikovanja študije SRTDB

V celovito zgodbo oblikovati vizijo, cilje in strateške usmeritve razvoja in trženja turizma v Bohinju ter z izvajanjem prednostnih ukrepov in destinacijskih projektov omogočiti usklajen razvoj: • mreženja in medsebojnega sodelovanja deležnikov Bohinja za doseganje sinergičnih učinkov povezovanja in večjo konkurenčnost DB na domačem in mednarodnih trgih; • trajnostno naravnane splošne, turistične in doživljajske infrastrukture v tesnem partnerstvu s Triglavskim narodnim parkom, sosednjimi turističnimi destinacijami v Julijskih Alpah, Slovensko turistično organizacijo in projektnimi partnerji destinacije Bohinj; • sonaravne, dostopne, strpne in družbeno odgovorne destinacije Bohinj s prepoznano destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj, ki s kakovostno doživljajsko ponudbo presega pričakovanja prepoznanih ciljnih skupin obiskovalcev; Srečanje za predstavitev SRTDB 2012-2016 SRTDB 2012-2016 Ref. 2/2009, MOTOR, Mobilni turistični inkubator/Ref. 2/2009, MOTOR, Incubatore turistico mobile dr. Tanja Lešnik Štuhec / Bohinj, 30. 11 .2012

Namen oblikovanja študije SRTDB

Tehnični vidik oblikovanja študije SRTDB

• tržno zanimive turistične ponudbe doživljajskih PTK s skrbno vzpostavljenimi dobaviteljskimi verigami za prepoznane ciljne skupine obiskovalcev, ki cenijo doživljanje alpskega prostora z neokrnjeno naravo, avtohtono kulturno dediščino in pristnimi ljudmi; • kakovostnega sobivanja deležnikov Bohinja, ki se izraža v: ekonomski blaginji domačinov in gospodarskih subjektov; ohranjanju značilnih posebnostih socialnega kapitala Bohinja ter usklajenem ohranjanju narave, kulturne dediščine in krajine za naslednje rodove ter čim manjšem negativnem vplivu izgrajenega okolja na podobo Bohinja; • spremljanja in evalviranja zadovoljstva ciljnih skupin turistov, ki si jih v destinaciji Bohinj prizadevamo pridobiti, zadovoljiti in ohraniti kot zadovoljne stalne goste Bohinja. Srečanje za predstavitev SRTDB 2012-2016 SRTDB 2012-2016 Ref. 2/2009, MOTOR, Mobilni turistični inkubator/Ref. 2/2009, MOTOR, Incubatore turistico mobile dr. Tanja Lešnik Štuhec / Bohinj, 30. 11 .2012

Metodologija oblikovanja študije SRTDB • Ožja odgovorna projektna skupina Dušan Jovič (KGZS), Milena Košnik (O Bohinj), Klemen Langus (T Bohinj),

Tanja Lešnik Štuhec (Provital), Jaka Žvan (TD Bohinj).

• Širša projektna skupina Marjana Bajt (turistična infrastruktura), Nežka Božnar (GO Krog), Anton Cesar (Mesnine Bohinj), Anže Čokl (MPM Engineering), Dušan Jovič (KGZS), Darinka Maraž Kikelj (O Bohinj), Milena Košnik (O Bohinj), Vida Kovačič (T Bohinj), Klemen Langus (T Bohinj), Tanja Lešnik Štuhec (Provital),

Bogdan Rupnik (ČD Bohinj), Urška Smukavec (TNP), Jure Sodja (TD Bohinj), Tanja Sodja (T Bohinj), Irena Tripič (DH Tripič), Jana Vilman (Memini), Nikica Zorč (TD Bohinj), Irma Zupanc (čebelarstvo), Jaka Žvan (TD Bohinj).

Tehnični vidik oblikovanja študije SRTDB

Metodologija oblikovanja študije SRTDB Delovne skupine

Tehnični vidik oblikovanja študije SRTDB

DS za trženje (DST)

Jaka Žvan (TD Bohinj), Nežka Božnar (GO Krog), Vida Kovačič (T Bohinj), Klemen Langus (T Bohinj),

Tanja Lešnik Štuhec (Provital), Polona Meglič (Bohinj PEH), Boštjan Mencinger (Vogel),

Tanja Sodja (T Bohinj), Grega Šilc (VSŠGT Bled), Jana Vilman (Memini).

DS za razvoj produktov (DSRP)

Vida Kovačič, (T Bohinj), Marjana Bajt (Turistična infrastruktura), Nežka Božnar (GO Krog), Dušan Jovič (KGZS), Milena Košnik (O Bohinj), Jana Vilman (Memini), Urška Alič, Nežka Božnar (GO Krog), Milena Košnik (O Bohinj),

Jaka Kusterle (G Rupa) Klemen Langus (T Bohinj), Tanja Lešnik Štuhec (Provital), Polona Meglič (Bohinj PEH),

Jana Pekovec (Bohinj PEH) Tanja Sodja (T Bohinj), Jana Vilman (Memini).

Klemen Langus (T Bohinj), Tanja Lešnik Štuhec (Provital), Polona Meglič (Bohinj Park Eko Hotel),

Tanja Sodja (T Bohinj), Klara Zalokar (Handmade in Moste).

DS za znamko Bohinj (DSZB)

Metodologija oblikovanja študije SRTDB Dušan Jovič (KGZS), Nežka Božnar (GO Krog), Primož Cvetek (Sirarna Bohinj), Anton Cesar (Mesnine Bohinj), Milena Košnik (O Bohinj), Drago Kotnik (čebelarstvo), Vida Kovačič (T Bohinj), DS za RR Klemen Langus (T Bohinj), Marjana Bajt (Turistična ter ČV (DSRRČV) infrastruktura), Nežka Božnar (GO Krog), Milena Košnik (O Bohinj),

DS za kakovost (DSK)

Tehnični vidik oblikovanja študije SRTDB

Jaka Kusterle (Gostilna Rupa), Klemen Langus (T Bohinj), dr. Tanja Lešnik Štuhec (Provital), Monika Ravnik (domača obrt in mlečni izdelki),

Tanja Sodja (T Bohinj), Irena Tripič (DH Tripič), Jana Vilman (Memini), Nikica Zorč (TD Bohinj), Irma Zupanc (domača obrt in čebelarstvo).

dr. Tanja Lešnik Štuhec (Provital), Darinka Maraž Kikelj (O Bohinj), Jure Sodja (TD Bohinj), Tanja Sodja (T Bohinj),

Urška Smukavec (TNP – geograf), Grega Šilc (VSŠGT Bled), Jana Vilman (Memini).

Strategija razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012 – 2016 (SRTDB)

Vsebinski vidik oblikovanja študije SRTDB

C - Udejanjenje Modela razvoja in trženja DB 2012-2014

A - Analiza TD Bohinj

B - Razvojne in trženjske usmeritve DB 2012-2016

D - Načrt razvoja znamke podeželske DB

Strategija razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012 – 2016 (SRTDB) Študija Strategija razvoja in trženja destinacije

Vsebinski vidik oblikovanja študije SRTDB

ANALIZA TURISTIČNE DESTINACIJE BOHINJ

A - Analiza TD Bohinj

Uvod Evalvacija podeželske Alpske destinacije Bohinj Analiza udejanjanja obstoječih programov razvoja turizma v Bohinju Analiza destinacije Bohinj z vidika P-jev marketinškega spleta SWOT analiza destinacije Bohinj z deležniki Analiza trajnostnega razvoja turizma s kazalniki trajnosti

Analiza TD Bohinj - SRTDB

Vsebinski vidik oblikovanja študije SRTDB

Bohinj – ledeniška kotlina v Julijskih Alpah: 20 krat 5 km; 333,7 km²; 5.260 preb. v 24 vaseh, 66 % v TNP, 84 % v mreži Natura 2000, več 100 naravnih vrednot, cca 300 enot nepremične KD, živa nesnovna dediščina, bogata zgodovina: železarstva, pašništva in sirarjenja, gorništva, turizma, varovanja narave in kulturne dediščine Presežniki v Sloveniji: Triglav, Bohinjsko jezero, Triglavski narodni park, Slap Savica, planine idr.

Vsebinski vidik oblikovanja študije SRTDB

Analiza TD Bohinj - SRTDB

Turistična ponudba Bohinja: Urejene poti, razgledišča, smučišča / sankališča, jezero in pritoki; 6.471 stalnih (7.317 vseh) ležišč: 11 hotelov, 1 hostl, več penzionov, 11 planinskih domov/koč, 1.400 lastnikov zasebnih sob/hiš, 2 kampa, 1 TK; v Bohinjski Bistrici (23,4 %), v Ukancu (17,8 %) in na Ribčevem Lazu (16,6 %) Tip nastanitvenega obrata

šotorišča

sobe

APP

hiše

ležišča stalna 1.155 83 111 329 751

Hoteli 485 67 Hostli 54 0 CŠOD 33 0 Penzioni 140 10 Zasebni pon. - člani TD 90 157 6 Bohinj Zasebni pon. - člani LD 9 95 1 342 turizem Ostali mali zasebni 46 211 8 910 ponudniki Kampi 370 0 1.110 Počitniški domovi 192 962 Srečanje za predstavitev SRTDB942012-2016 Planinski domovi 133 0 718 SRTDB 2012-2016 Ref. 2/2009, MOTOR, Mobilni turistični inkubator/Ref. 2/2009, MOTOR, Skupaj 370 1.065 722 Incubatore 15 turistico mobile 6.471 dr. Tanja Lešnik Štuhec / Bohinj, 30. 11 .2012 88,4 %

ležišča dodatna 234 0 0 40 111

ležišča skupaj 1.389 83 111 369 862

delež od vseh

357

4,9 %

212

1.122

15,3 %

0 56 178 846 11,6 %

1.110 1.018 896 7.317 100 %

15,2 % 13,9 % 12,2 % 100 %

19,0 % 1,2 % 1,5 % 5,0 % 11,8 %

Vsebinski vidik oblikovanja študije SRTDB

Analiza TD Bohinj - SRTDB

Turistično povpraševanje po Bohinju: 376.496 nočitev in 136.183 turistov leta 2011; povprečno 3 dni - nočitve v planinskih domovih/kočah nižajo povprečno dobo za 0,2 dni. 2010 Domači Mednarodni Skupaj 2011 Domači Mednarodni Skupaj

Domači 2010 – 2011 Mednarodni 2010 2011 Skupaj 2010 – 2011

–

Turisti 59.903 57.395 117.298 Turisti 66.167 70.016 136.183

Delež Nočitve 51,1% 170.314 48,9 % 178.512 100 % 348.826 Delež Nočitve 48,6 % 170.966 51,4 % 205.530 100 % 376.496

Delež 48,8 % 51,2 % 100,0 % Delež 45,4 % 54,6 % 100 %

Čas bivanja 2,8 dni 3,1 dni 3,0 dni Čas bivanja 2,6 dni 2,9 dni 2,8 dni

+6.264 +12.621

+652 +27.018

-3,4 % +3,4 %

-0,2 dni -0,2 dni

+18.885

+27.670

-0,2 dni

Vsebinski vidik oblikovanja študije SRTDB

Analiza TD Bohinj - SRTDB Turistično povpraševanje po Bohinju po mednarodnih trgih 2010 Država izvora turistov

Prihodi

2011 Nočitve

Delež noči.

Čas / dni

Država izvora turistov

Nemčija

8.252

30.235

8,7

3,7

1 Nemčija

Velika Britanija

4.397

17.349

5,0

3,9

Češka

6.427

16.363

4,7

Nizozemska

3.751

16.089

Italija

5.198

Hrvaška

Prihodi

Nočitve

Delež noči.

Čas / dni

10.918

37.112

9,9

3,4

2 Nizozemska

4.366

18.402

4,9

4,2

2,5

3 Velika Britanija

4.592

18.195

4,8

4,0

4,6

4,3

4 Češka

7.422

17.541

4,6

2,4

14.819

4,2

2,9

5 Hrvaška

6.966

17.502

4,6

2,5

4.705

14.286

4,1

3,0

6 Italija

6.233

16.275

4,3

2,6

Belgija

2.436

9.548

2,7

3,9

7 Belgija

3.783

14.614

3,9

Madžarska

3.024

9.184

2,6

3,0

8 Madžarska

4.156

11.272

3,0

2,7

Francija

2.610

7.209

2,1

2,8

9 Francija

2.998

7.742

2,1

2,6

Avstrija

2.199

5.641

1,6

2,6

10 Avstrija

2.802

6.486

1,7

2,3

Izrael

1.825

4.699

1,3

2,6

11 Izrael

1.556

4.504

1,2

2,9

Skupaj prvih 11 med. trgov

44.824 78 %

145.422 81 %

42 %

3,2

55.792 80 %

169.645 83 %

45 %

3,0

Ostali trgi (več kot 30 držav)

12.571 22 %

33.090 19 %

14.224 20 %

35.885 17 %

10 %

70.016

205.530

55 %

2,9

66.167

170.966

45 %

2,6

136.183

376.496

100 %

2,8

Skupaj mednarodni Srečanje za SRTDB 2012-2016 Domači

Ostali trgi (več kot 30 držav)

57.395 178.512 % 3,1 Skupaj mednarodni predstavitev SRTDB512012-2016

59.903

170.314

49 %

2,8 Domači

Ref. 2/2009, MOTOR, Mobilni turistični inkubator/Ref. 2/2009, MOTOR, Incubatore turistico mobile Skupaj vsi 117.298 348.826 100 % 3,0 Skupaj vsi dr. Tanja Lešnik Štuhec / Bohinj, 30. 11 .2012

Vsebinski vidik oblikovanja študije SRTDB

Analiza TD Bohinj - SRTDB Turistično povpraševanje po Bohinju po mednarodnih trgih

Izvorni trgi leta 2011

Ključni trgi

Št. nočitev 150.913

Delež v % vsi 40,1

Delež v % tuji 73,5

23.548

6,3

11,5

31.069

8,2

15,0

205.530

54,6

100,0

(DE, GB, NL, HR, CZ, IT, HU, BE)

Perspektivni trgi (FR, AT, IL, PL, ES, SR, BA)

Ostali trgi Skupaj mednarodni trgi (mednarodne nočitve)

Analiza TD Bohinj - SRTDB Zadrževanje turistov v Bohinju

Vsebinski vidik oblikovanja študije SRTDB

Analiza TD Bohinj - SRTDB Nočitve v Bohinju po mesecih v letu

Vsebinski vidik oblikovanja študije SRTDB

Analiza TD Bohinj - SRTDB Nočitve v Bohinju po vrsti nastanitvenega obrata

Vsebinski vidik oblikovanja študije SRTDB

Analiza TD Bohinj - SRTDB Zasedenost nastanitvenih kapacitet v Bohinju

Vsebinski vidik oblikovanja študije SRTDB

Analiza TD Bohinj - SRTDB

Vsebinski vidik oblikovanja študije SRTDB

Aktivnosti Turizma Bohinj v letu 2012 • večji poudarek promociji Bohinja na ključnih emitivnih trgih •

(partnerska prisotnost na sejmih in borzah; organizacija študijskih tur; oglaševanje in PR aktivnosti ter promocijski dogodki)a; krepitev spletnega trženja: internet – popolna prenova spletne strani, rezervacija povezovalnih domen, povečanje števila ključnih besed, redno vzdrževanje, dodajanje novih vsebin, tržna naravnanost;

• spodbujanje razvoja in trženja Bohinja kot zelene TD skozi trajnostni razvoj (z razvojem novih produktov, s partnerskimi povezavami z GIZ, Kongresnim uradom, TNP idr.; prijavami na razpise ter oblikovanjem promocijskih materialov); • večji poudarek partnerstvu in co-brandingu (produktna združenja), • upravljanje TIC-a, turističnih poti in tekaških prog.

Vsebinski vidik oblikovanja študije SRTDB

Analiza TD Bohinj - SRTDB

Budžet za izvajanje aktivnosti v Bohinju leta 2012 - 591.000 EUR Prihodki

Odhodki

Analiza TD Bohinj - SRTDB

Vsebinski vidik oblikovanja študije SRTDB

PREDNOSTI • Atraktivna geostrateška lega v JA in TNP; • Uveljavljena destinacija s tradicijo turizma v naravnem okolju; • TD za različne ciljne skupine obiskovalcev; • Turizem v naravnem okolju; • Domačini močno povezani z naravo in KD; • Tradicija organiziranosti turizma – trženje malih ponudnikov; • Ohranjena in varovana narava in KD; • Relativno dobra turistična infarstruktura; • Interes v zaposlovanju - lokalnih produktov in storitev; • Strateški dokumenti. Srečanje za predstavitev SRTDB 2012-2016 SRTDB 2012-2016 Ref. 2/2009, MOTOR, Mobilni turistični inkubator/Ref. 2/2009, MOTOR, Incubatore turistico mobile dr. Tanja Lešnik Štuhec / Bohinj, 30. 11 .2012

Analiza TD Bohinj - SRTDB

Vsebinski vidik oblikovanja študije SRTDB

SLABOSTI • Slaba prometna in komunalna infrastruktura; • Turizem Bohinj še ne deluje kot DMC ; • Pomanjkljiva strokovna usposobljenost in funkcionalna znanja; • Cene visoke, kakovost ?; • Izgubljanje KK in tradicionalne KD ter ponosa nanju; • Neizpostavljenost kakovostnih ekosistemskih storitev; • Staranje prebivalstva, beg možganov ter prevelike omejitve - TNP; • Nespecializirana gostinska prehrambena ponudba, večerno dogajanje; • Šibko medsektorsko sodelovanje; • Neprivlačnost in zaprtost za zunanje investitorje; • Nepripravljenost projektov na zalogo. Srečanje za predstavitev SRTDB 2012-2016 SRTDB 2012-2016 Ref. 2/2009, MOTOR, Mobilni turistični inkubator/Ref. 2/2009, MOTOR, Incubatore turistico mobile dr. Tanja Lešnik Štuhec / Bohinj, 30. 11 .2012

Analiza TD Bohinj - SRTDB

   

Vsebinski vidik oblikovanja študije SRTDB

PRILOŽNOSTI  Sprejeti razvojno naravnan PR OB in trajnostno urediti promet; Izboljšati konkurenčnost Bohinja - celoletna, uravnotežena, trajnostna DB prepoznana po doživetjih eko, slow, incentive, dobrega počutja; Izkoristiti lego v JA in TNP z razvojem privlačne destinacijske znamke; Izkoristiti možnosti črpanja EU idr. sredstev in ugodnih finančnih virov; Povečati povpraševanje v izven sezonskem času s krajšimi, dopadljivimi doživetji narave in KD za prepoznane nišne skupine;  Dosegati višje cene, večjo potrošnjo, daljše bivanje v DB;  Spodbuditi povezanost turizma s tradicionalnimi dejavnostmi DB;  Razviti programe in vlagati v nova znanja in vseživljenjsko učenje;  Razviti IKT in omogočiti komuniciranje z in med deležniki Bohinja. Srečanje za predstavitev SRTDB 2012-2016 SRTDB 2012-2016 Ref. 2/2009, MOTOR, Mobilni turistični inkubator/Ref. 2/2009, MOTOR, Incubatore turistico mobile dr. Tanja Lešnik Štuhec / Bohinj, 30. 11 .2012

Analiza TD Bohinj - SRTDB

Vsebinski vidik oblikovanja študije SRTDB

NEVARNOSTI  Zelene zime in dež;  Neizkoriščene konkurenčne prednosti v primerjavi z drugimi TD;  Manj kakovostno zadovoljevanje potreb in pričakovanj;  Stihijske rešitve na področjih infrastrukture, turističnih projektov in turističnega managementa;  Sprejemanje ključnih odločitev brez soglasja domačinov / lastnikov;  Neugodno podjetniško okolje z administrativnimi ovirami;  Dopuščanje okolju neprijaznih projektov ter črne gradnje;  Počasnejše sledenje novim trendom trženja glede na konkurenčne TD;  Pomanjkanje usposobljenega kadra za izvedbo razvojnih projektov in prepoznavanje poslovnih priložnosti. Srečanje za predstavitev SRTDB 2012-2016 SRTDB 2012-2016 Ref. 2/2009, MOTOR, Mobilni turistični inkubator/Ref. 2/2009, MOTOR, Incubatore turistico mobile dr. Tanja Lešnik Štuhec / Bohinj, 30. 11 .2012

Strategija razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012 – 2016 (SRTDB) Študija Strategija razvoja in trženja destinacije

Vsebinski vidik oblikovanja študije SRTDB

RAZVOJNE IN TRŽENJSKE USMERITVE DESTINACIJE BOHINJ 2012-2016

B - Razvojne in trženjske usmeritve DB 2012-2016

Uvod Oblikovanje vizije, poslanstva in ciljev destinacije Bohinj Vizija razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012-2016 Model razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012-2016 Nabor ukrepov za udejanjanje aktivnosti Modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012-2016 Zaključne ugotovitve

B – Razvojne in trženjske usmeritve TD Bohinj 2012-2016

Vsebinski vidik oblikovanja študije SRTDB

POSLANSTVO TD BOHINJ Poslanstvo destinacije Bohinj je skozi soorganiziranost in mreženje deležnikov za povezovanje dobrin, ljudi, znanj idr., oblikovati inovativno in kakovostno podeželsko alpsko destinacijo Bohinj v Triglavskem narodnem parku, ki bo skozi integralni trajnostni razvoj, družbeno odgovornost in strpnost ter nišno oblikovano in trženo ponudbo neponovljivih doživljajskih PTK za ciljne skupine obiskovalcev, na mednarodnem turističnem trgu, dosegla večjo privlačnost, odličnost ter konkurenčnost in s tem večjo /e: prepoznavnost, povpraševanje, sinergične učinke (rast, razvoj in inovacije) in posledično zadovoljstvo in blagostanje vseh deležnikov Bohinja.

B – Razvojne in trženjske usmeritve TD Bohinj 2012-2016

Vsebinski vidik oblikovanja študije SRTDB

RAZVOJNA IN TRŽENJSKA VIZIJA Bohinj, počasna in živahna, meditativna in adrenalinska, skrivnostna in drugačna, domačna in multidostopna, podeželska destinacija v Julijskih Alp in Triglavskem narodnem parku, vabi pristnih in sproščujočih doživetij sposobne sanjave in pustolovske radovedneže, ki želijo celovito, obzirno in spoštljivo začutiti čudeže prvinske narave, alpske kulturne dediščine, gastronomije in prireditev ter načina sonaravnega življenja v Alpah. Bohinjcem prijeten Bohinj naj ostane obiskovalcem oaza pristnih in sproščujočih presenečenj.

B – Razvojne in trženjske usmeritve TD Bohinj 2012-2016

Vsebinski vidik oblikovanja študije SRTDB

RAZVOJNI CILJI SRTDB 1. Vpeljati sistem organiziranosti podeželske alpske destinacije Bohinj, ki bo temeljil na partnerstvu za razvoj privlačne turistične ponudbe (ob trajnostnem razvoju in ohranjanju ter interpretaciji narave in kulturne dediščine) alpskega območja v Triglavskem narodnem parku, komunicirane s celovitim, poenotenim in učinkovitim trženjskim nastopom, usmerjenim k vrednotam rezidentov, turističnih akterjev in želenih ciljnih skupin. 2. Spodbuditi razvoj in trženje turizma in z njim povezanih dejavnosti ter pozicionirati Bohinj v mednarodnem prostoru kot prepoznavno alpsko destinacijo za pristnih in sproščujočih doživetij sposobne sanjave in pustolovske radovedneže, ki želijo celovito, obzirno in spoštljivo začutiti prvinsko naravo in alpsko kulturno dediščino TNP. 3. Vzpostaviti podporni sistem za: zagotavljanje trajnostnih raziskav in razvoja turizma usklajenega z drugimi dejavnostmi; spodbujanje odličnosti in profesionalnosti ter podjetniške naravnanosti; personaliziranega (osebnega) komuniciranja in informiranja; trajnostne naložbe v infrastrukturo, turizem in z njim povezane dejavnosti; da bi dosegli večjo kakovost in konkurenčnost na turističnem trgu.

B – Razvojne in trženjske usmeritve TD Bohinj 2012-2016

Vsebinski vidik oblikovanja študije SRTDB

TRŽENJSKI KVALITATIVNI CILJI SRTDB 1. Pozicionirati destinacijo Bohinj kot mednarodno prepoznavno alpsko destinacijo v TNP, ki cilja na izbrane nišne trge - pristnih in sproščujočih doživetij sposobne sanjave in pustolovske radovedneže, s pomočjo celovite segmentacije trga. 2. Razviti destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj in z enotnim nastopom ter povezovanjem trženjskih (klasičnih in digitalnih) aktivnosti in sredstev, dosegati večjo učinkovitost ter prepoznavnost pristnih in sproščujočih doživetij alpskega prostora TNP. 3. Nadgraditi obstoječe turistične produkte z višjo dodano vrednostjo prvinskega alpskega prostora, zagotoviti individualnost in graditi zaupanje in visoko stopnjo zadovoljstva. 4. Razviti tržno privlačne in konkurenčne destinacijske zgodbe (doživljajske PTK), ki omogočajo celovito začutiti čudeže prvinske narave, alpske kulturne dediščine, gastronomije, prireditev ter načina sonaravnega življenja v Alpah, izbranim nišnim skupinam. 5. Razviti podporni sistem za osebno komuniciranje in informiranje javnosti in pomreženih deležnikov. 6. Doseči večjo profesionalnost in odličnost vseh, ki oblikujejo izkušnjo obiskovalca. 7. Doseči večji obisk, dnevno potrošnjo in daljši čas bivanja v destinaciji. 8. Doseči ciljano povpraševanje izven glavne sezone in minimizirati vpliv sezone v destinaciji.

B – Razvojne in trženjske usmeritve TD Bohinj 2012-2016

Vsebinski vidik oblikovanja študije SRTDB

TRŽENJSKI KVANTITATIVNI CILJI SRTDB 1. 3 odstotna letna rast števila prihodov mednarodnih turistov glede na leto 2011 (leta 2011 136.183 na 158.000 leta 2016). 2. 4 odstotna letna rast nočitev mednarodnih turistov glede na leto 2011 (leta 2011 205.530 na 250.060 leta 2016), še predvsem v izvensezonskih mesecih (maj, junij, september). 3. 2 odstotna letna rast števila domačih turistov (66.167 leta 2011 na 73.000 leta 2016) in domačih nočitev (170.966 leta 2010 na 188.000 leta 2016). 4. Podaljšati dobo bivanja iz 3 dni leta 2011 na 3,5 dni leta 2016 z zadovoljevanjem nišnih potreb izbranih skupin;

5. Povečanje zasedenosti stalnih ležišč v hotelih in njim podobnih obratih iz 25 % leta 2011 na 38 % leta 2016, kampih iz 45 % leta 2011 na 50 % leta 2016 ter zasebnih in ostalih nastanitvenih obratih iz 13 % leta 2011 na 16 % leta 2016. 6. Povečanje obsega turistične potrošnje oz. povpraševanja po posameznih produktih – dnevnega obiskovalca za 25 % glede na leto 2011 (iz 20 do 40 EUR na 25 do 50 EUR leta 2016) in za 30 % stacionarnega gosta (iz 35 do 100 EUR na 45 do 130 EUR leta 2016). Obratujejo v obdobju od maja do oktobra. Srečanje za predstavitev SRTDB 2012-2016 SRTDB 2012-2016 Ref. 2/2009, MOTOR, Mobilni turistični inkubator/Ref. 2/2009, MOTOR, Incubatore turistico mobile dr. Tanja Lešnik Štuhec / Bohinj, 30. 11 .2012

B – Razvojne in trženjske usmeritve TD Bohinj 2012-2016

Vsebinski vidik oblikovanja študije SRTDB

STRATEŠKE USMERITVE •

Okrepiti delovanje Turizma Bohinj v DMC Turizem Bohinj - nosilca povezovanja razpoložljivih sredstev (dobrin, ljudi, znanj idr.) in njihove nadgradnje za doseganje sinergičnih učinkov na lokalnem, regionalnem, nacionalnem in projektnem nivoju.

•

Vzpostaviti lokalne in regionalne horizontalne in vertikalne mreže z namenom usklajenega sodelovanja in doseganje sinergičnih učinkov in večjo prepoznavnost destinacije Bohinj v alpskem prostoru TNP.

•

Vzpostaviti Center kakovosti Bohinj (v sklopu DMC Turizem Bohinj) - certificiranje, nagrajevanje kakovosti, promocija in prodaja lokalnih pridelkov / izdelkov / storitev (procesov) / doživljajskih programov z višjo dodano vrednostjo alpskega prostora, ki skozi destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj zagotavlja višjo kakovost in s tem konkurenčnost ponudbe in destinacije kot celote.

•

Vzpostaviti Center trženja Bohinj (v sklopu DMC Turizem Bohinj) - promocija in trženje usmerjenih produktov za izbrane ciljne skupine z uporabo specializiranih trženjskih politik in komunikacijskih (klasičnih in digitalnih) kanalov ob močni in prepoznavni destinacijski / kolektivni znamki Bohinj v alpskem prostoru TNP v mednarodnem pomenu. Srečanje za predstavitev SRTDB 2012-2016 SRTDB 2012-2016 Ref. 2/2009, MOTOR, Mobilni turistični inkubator/Ref. 2/2009, MOTOR, Incubatore turistico mobile dr. Tanja Lešnik Štuhec / Bohinj, 30. 11 .2012

B – Razvojne in trženjske usmeritve TD Bohinj 2012-2016

Vsebinski vidik oblikovanja študije SRTDB

STRATEŠKE USMERITVE •

Vzpostaviti Center narave in kulturne dediščine Bohinj (v sklopu DMC Turizem Bohinj) – povezovanje vrednot narave in kulturne dediščine v specializirane mreže; vzdrževanje in upravljanje v mreže povezanih vrednot; vzpostavitev in upravljanje orodij in tehnik interpretacije narave in kulturne dediščine v mreže povezanih vrednot; usposabljanje izvajalcev doživetij - kustosov, vodnikov interpretatorjev narave in kulturne dediščine, informatorjev, prostovoljnih naravovarstvenih nadzornikov idr. za neponovljiva doživetja v Bohinju.

•

Vzpostaviti Razvojni center Bohinj (v sklopu DMC Turizem Bohinj) – raziskave in razvoj turizma usklajenega z drugimi dejavnostmi; usposobljenost človeških virov za večjo odličnost in profesionalnost ter podjetniško naravnanost; ciljanega personaliziranega (digitalnega) komuniciranja in informiranja skozi skrbno oblikovane baze podatkov in sofisticirano IKT kot podporo vsem aktivnostim v destinaciji Bohinj, za usklajen, celovit trajnostni, družbeno odgovoren in strpen razvoj v alpskem prostoru TNP.

B – Razvojne in trženjske usmeritve TD Bohinj 2012-2016

Vsebinski vidik oblikovanja študije SRTDB

POZICIONIRANJE TD BOHINJ Bohinj, privlačna in konkurenčna destinacija, z lahkim dostopom v Julijskih Alpah in Triglavskem narodnem parku, ponuja visoko kakovostna, trajnostno naravnana, inovativna doživetja narave in kulturne dediščine nišnim ciljnim skupinam, ki si želijo sprostitve, občudovanja narave in kulturne dediščine, izkustev z veliko mero vključenosti ter rekreacije v naravnem okolju, ki odseva večstoletno sobivanje človeka in narave.

Slika 2: Model soorganiziranosti DMC Turizem Bohinj

B – Razvojne in trženjske usmeritve TD Bohinj 2012-2016 MODEL DMC TURIZEM BOHINJ PO PRIORITETAH DB

P4 Razvoj podpornega okolja – kakovost in konkurenčnost DB CKB - DSKB, DSZB RCB - DSRRB, DSSPB, DSČVB, MDSTIRB, DSUTIB

P1 Mreženje – partnerstvo in soorganiziranost DB DSMB

MODEL RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE BOHINJ 2012-2016 DMC Turizem Bohinj

P3 Promocija in prodaja z destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj CTB - DSTB, DSZB

Vsebinski vidik oblikovanja študije SRTDB

Razvoj in trženje produktov / programov DB CTB - DSRPB CNKDB - DSINKDB

P1 - Mreženje, povezovanje - razvoj partnerstva in celovite soorganiziranosti DB; P2 - Razvoj in trženje produktov / programov (doživljajskih PTK) za določene ciljne skupine DB; P3 - Razvoj tehnik in orodij za učinkovito promocijo in prodajo DB z destinacijsko / kolektivno znamko; P4 - Razvoj podpornega okolja za izboljšano kakovost in konkurenčnost DB (razvoj destinacijske / kolektivne znamke, sistema standardov kakovostnega poslovanja, spodbujanje podjetništva, razvoj človeških virov, razvoj podpornega komunikacijskega sistema), mreženje za skupen razvoj in raziskave s pomočjo IKT podpore in integralnega trajnostnega razvoja turizma ter spremljanje usklajenega razvoja turizma in evalvacija (sistematično spremljanje učinkovitosti) upravljanja DB.

B – Razvojne in trženjske usmeritve TD Bohinj 2012-2016 STO Krovna podporna organizacija vzpostavitve DMC TB

Vključevanje novih dobaviteljev različnih dejavnosti

GZS, OPZS Strokovna podpora delovanja DMC TB Izobraževalna in strokovna podpora mreže DMC

Razvojna enota DMC TB

Raziskovalna in strokovna podpora DMC TB

Sodelovanje z ministrstvi in drugimi partnerji

Podpora za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih v DMC TB

Koordinator DMC Turizem Bohinj

Dobavitelji gradbena podjetja, banke, pošte, trgovine, pralnice idr.

CTB, CKB, RCB, CNKDB Mreža turističnih ponudnikov Bohinj Skupnost nastanitvenih obratov Skupnost prehrambenih obratov Skupnost ponudnikov zasebnih nastanitev Skupnost ponudnikov aktivnosti Skupnost ponudnikov doživetij narave in kulturne dediščine idr.

Mreža pridelovalcev in rokodelcev Bohinj Skupnost pri- in predelovalcev živil Skupnost rokodelcev izdelkov iz lesa Skupnost rokodelcev izdelkov iz volne / blaga Skupnost rokodelcev izdelkov iz kovin Skupnost zeliščarjev

Mreža za kakovost življenja Bohinj Vključevanje novih kupcev

Skupnost obujanja tradicionalnega načina življenja Skupnost umetnikov in literatov Skupnost za ohranjanje narave in kulturne dediščine Skupnost športnih in rekreativnih društev Skupnost za trajnostni razvoj

Kupci organizatorji potovanj, posredniki, turisti

Vsebinski vidik oblikovanja študije SRTDB

P4 Razvoj podpornega okolja – kakovost in konkurenčnost destinacije Bohinj (CKB, RCB)

P1 Mreženje – partnerstvo in soorganiziranost destinacije Bohinj (DMC Turizem Bohinj)

MODEL RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE BOHINJ 2012-2016 DMC Turizem Bohinj

P3 Promocija in prodaja z destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj (CTB)

Razvoj in trženje produktov / programov destinacije Bohinj (CTB, CNKDB)

B – Razvojne in trženjske usmeritve TD Bohinj 2012-2016 DMC TURIZEM BOHINJ

P4 Razvoj podpornega okolja – kakovost in konkurenčnost destinacije Bohinj (CKB, RCB)

MTPB - MPRB - MKŽB (sonačrtovanje, soorganizianje, sovodenje, soupravljanje, monitoring in evalvacija destinacije) (partnerstvo za: razvoj in trženje, znamčenje, podjetništvo, IKT, RR, ČV, certificiranje, upravljanje infrastrukture, enot dediščine ter obiska idr.)

CKB

CTB

CNKDB

RCB

DSKB, DSZB

DSTB, DSZB, DSRPB

DSINKDB

DSRRB, DSPB, DSČVB, MDSTIRB, DSUTIB

destinacijska znamka BOHINJ

strateško in operativno trženje

kolektivna znamka BOHINJSKO

promocija z destinacijsko / kolektivno znamko

nagrajevanje kakovosti trgovina BOHINJSKO dobaviteljske verige trženje in prodaja monitoring in evalvacija

informiranje, usmerjanje in ozaveščanje obiskovalcev skozi interpretacijo narave in kulturne dediščine Bohinja

razvoj in uporaba digitalnih komunikacijskih orodij upravljanje interpretacije vrednot razvoj produktov in narave in kulturne doživljajskih PTK dediščine TIC in CRS

Vsebinski vidik oblikovanja študije SRTDB

IKT kot podpora RR, trženju, internemu in eksternemu komuniciranju, bazam podatkov za odločanje podjetništvo človeški viri trajnostni integralni razvoj upravljanje turistične infrastrukture

trajnostni razvoj, ohranjanje narave, sobivanje, strpnost, 'slow', družbena odgovornost

P1 Mreženje – partnerstvo in soorganiziranost destinacije Bohinj (DMC Turizem Bohinj)

MODEL RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE BOHINJ 2012-2016 DMC Turizem Bohinj

P3 Promocija in prodaja z destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj (CTB)

Razvoj in trženje produktov / programov destinacije Bohinj (CTB, CNKDB)

B – Razvojne in trženjske usmeritve TD Bohinj 2012-2016 Odkrivanje in doživljanje narave

Odkrivanje in doživljanje KD

Aktivno v vseh letnih časih

Sprostitev in dobro počutje

P4 Razvoj podpornega okolja – kakovost in konkurenčnost destinacije Bohinj (CKB, RCB)

Posel in prireditve

Podobmočja narave

Narava

Sprostitev in velnes Šport in rekreacija Kulinarika

Prireditve in zabava

Poddestinacije Bohinja

Turistični ponudniki Bohinja

Kultura / kult. ded.

Podobmočja kulturne dediščine Podobmočja sprostitve in velnesa Podobmočja športa in rekreacije Podobmočja kulinarike Podobmočja prireditev in zabave Podobmočja posla in srečanj

Posel in srečanja

Produktne tržne kombinacije Bohinja Ciljne skupine gostov posameznih PTK Bohinja

Vsebinski vidik oblikovanja študije SRTDB

Mreže deležnikov Bohinja

P1 Mreženje – partnerstvo in soorganiziranost destinacije Bohinj (DMC Turizem Bohinj)

MODEL RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE BOHINJ 2012-2016 DMC Turizem Bohinj

P3 Promocija in prodaja z destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj (CTB)

Razvoj in trženje produktov / programov destinacije Bohinj (CTB, CNKDB)

B – Razvojne in trženjske usmeritve TD Bohinj 2012-2016 Nosilni produkti, ki ustvarjajo primarni motiv prihoda

Produkti, ki dopolnjujejo nosilni produkt

Odkrivanje in doživljanje narave

Vsebinski vidik oblikovanja študije SRTDB

Produkti, ki so pomembna dopolnitev nosilnim produktom

Posebni produkti – P4 Razvoj podpornega okolja – specialni interesi kakovost in konkurenčnost

Planinske in tematske poti

Kulinarika

Poroke

Odkrivanje in doživljanje kulturne dediščine Zelene aktivnosti

Programi v navezi s TNP

Zabava

Klimatski tretmaji

Programi spoznavanja alpskega podeželja na ekoloških kmetijah

Naravoslovne, športne, kulturne, zabavne prireditve

Incentive

Modre aktivnosti

Delavnice sirarjenja, čebelarjenja, rokodelstva

Dogodki z naravoslovno ali kulturno noto

Muharjenje

Bele aktivnosti Sprostitev v naravnem okolju

Zabavne aktivnosti Izobraževanje in usposabljanje

destinacije Bohinj (CKB, RCB)

MODEL RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE BOHINJ 2012-2016 DMC Turizem Bohinj

P3 Promocija in prodaja z destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj (CTB)

Poslovni turizem Prireditve in dogodki

P1 Mreženje – partnerstvo in soorganiziranost destinacije Bohinj (DMC Turizem Bohinj)

Botanika Doživljajske poti (sirarska, od planine do planine)

Razvoj in trženje produktov / programov destinacije Bohinj (CTB, CNKDB)

Dan Petek

Aktivnosti PTK od Planine do planine Ob 10.00 prihod na Letališče Jožeta Pučnika, dobrodošlica in prevoz do CNKDB; vidik Ob 12.00 ogled multivizije v CNKDB, orientacija in predstavitev doživljajskega programa, sprehodVsebinski do oblikovanja Planšarskega muzeja in ogled razstave; študije SRTDB Ob 14.30 kosilo pri Mihovcu – gobova juha z ajdovimi žganci, sladek ajdov krapec ter pohodniška malica (čutara sveže bohinjske vode, sendvič s koruznim kruhom in bohinjskimi mesninami, medena bio ploščica); Ob 15.30 prevoz do Planine Blato, srečanje z bohinjsko ciko, zvenom kravjih zvoncev in majarjem; P1 P4 Mreženje – Ob 17.00 pohod do Planine pri Jezeru, čebričenje v jezerski vodi ter večerno druženje pri skupinski večerji Razvoj podpornega okolja – partnerstvo in soorganiziranost kakovost in konkurenčnost destinacije Bohinj destinacije Bohinj bohinjske mineštre iz kotla na planinski koči ter nočitev na planini v planšarskem stanu »na kobile«. (DMC Turizem Bohinj)

B – Razvojne in trženjske usmeritve TD Bohinj 2012-2016

(CKB, RCB)

Sobota

MODEL RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE BOHINJ 2012-2016 DMC Turizem Bohinj

Ob 7.00 prebujanje in hoja po rosni travi, planinski zajtrk (jajčka s slanino, ajdov kruh, bohinjski čaj z P3 P2 Promocija in prodaja z destinacijsko zeliščnim žganjem bohinjskih planin), molža bohinjske cike; / kolektivno znamko Bohinj Razvoj in trženje produktov / programov destinacije Bohinj (CTB) Ob 10.30 proti Planini Dedno polje ob spoznavanju alpskega cvetja in značilnosti gozda in dreves; (CTB, CNKDB) Ob 10.30 prihod na Dedno polje z ogledom Planine in sirarne ter degustacijo sira; kosilo na planini (bohinjski žganci iz trdinke bohinjke, kislo mleko, borovničev zavitek z bohinjsko skuto); Ob 14.30 pohod do Planine v Lazu, sodelovanje pri sirarskih opravilih, popoldan z majarjem in sirarjem; po večerji (namaz iz bohinjske skute in kisle smetane z domačim kruhom ter jote) sledi spoznavanje zelišč za čaje in žganja ter možnost senene kopeli pod zvezdami.

Nedelja Ob 7.00 prebujanje in hoja po rosni travi, planšarski zajtrk (bohinjski žganci, kislo mleko, sveže mleko, suhe mesnine, sir, domači kruh), napolnitev čutare z bohinjsko izvirsko vodo; Ob 10.00 pohod proti Planini Blato s pripovedovanjem zgodb o družabnem življenju majarjev in sirarjev; Ob 12.00 prihod do parkirišča, kjer nas čaka vozilo in vožnja do Koče na Vogarju, kjer imamo na razgledni točki krasen panoramski pogled na Bohinjsko jezero, Vogel in Komno, kosilo na koči; Ob 14.00 skočimo v neoprensko opremo in se vodeno spustimo po Koritih Mostnice – soteskanje; Ob 17.30 prihod v vas Stara Fužina, kjer si ogledamo toplarje in spoznamo zgodbo trdinke bohinjke; Ob 18.00 prihod do CNKDB, osvežitev, oddaja pohodniške opreme in prelevitev v klasične turiste, nakup daril, seznanitev z drugo dopadljivo ponudbo Bohinja in rezervacija naslednjega obiska / programa; Ob 19.00 pri Rupi aliSRTDB Tripiču2012-2016 (tradicionalne bohinjske jedi); Srečanje zavečerja predstavitev SRTDBOb 2012-2016 20.00 odhod proti Letališču Jožeta Pučnika; poslovitev vodnika etno animatorja in Ref. 2/2009, MOTOR, Mobilni turistični inkubator/Ref. 2/2009, MOTOR, Incubatore turistico mobile Ob Lešnik 22.30Štuhec polet/ Bohinj, proti Londonu. dr. Tanja 30. 11 .2012

B – Razvojne in trženjske usmeritve TD Bohinj 2012-2016 Razviti vsebino sistema IKT za promocijo in komuniciranje destinacije Bohinj: • marketing preko družabnih medijev (internet, facebook, youtube) • iskalni marketing (spletne strani, družabna omrežja) • mobilni marketing (mobilne aplikacije za pametne telefone) • izboljšana resničnost z mobilnimi orodji • skupinska prodaja/nakupi (paketi ugodnosti, popusti) • video (Youtube, 3D predstavitve hotelskih sob idr.) • marketing vezan na lokacijo (naložitev aplikacije in pridobivanje posebnih ponudb) • QR code kot marketinško orodje • green marketing (ekonomska trajnost) Srečanje za predstavitev SRTDB 2012-2016 SRTDB 2012-2016 Ref. 2/2009, MOTOR, Mobilni turistični inkubator/Ref. 2/2009, MOTOR, Incubatore turistico mobile dr. Tanja Lešnik Štuhec / Bohinj, 30. 11 .2012

Vsebinski vidik oblikovanja študije SRTDB

P4 Razvoj podpornega okolja – kakovost in konkurenčnost destinacije Bohinj (CKB, RCB)

P1 Mreženje – partnerstvo in soorganiziranost destinacije Bohinj (DMC Turizem Bohinj)

MODEL RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE BOHINJ 2012-2016 DMC Turizem Bohinj

P3 Promocija in prodaja z destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj (CTB)

Razvoj in trženje produktov / programov destinacije Bohinj (CTB, CNKDB)

B – Razvojne in trženjske usmeritve TD Bohinj 2012-2016

Vsebinski vidik oblikovanja študije SRTDB

P4 Razvoj podpornega okolja – kakovost in konkurenčnost destinacije Bohinj (CKB, RCB)

P1 Mreženje – partnerstvo in soorganiziranost destinacije Bohinj (DMC Turizem Bohinj)

MODEL RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE BOHINJ 2012-2016 DMC Turizem Bohinj

P3 Promocija in prodaja z destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj (CTB)

Razvoj in trženje produktov / programov destinacije Bohinj (CTB, CNKDB)

C – Udejanje Modela razvoja in trženja DB 2012-2014

Vsebinski Izvajanje vidik oblikovanja ukrepov in aktivnosti študije SRTDB

UDEJANJANJE MODELA RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE BOHINJ 2012-2014

C - Udejanjenje Modela razvoja in trženja DB 2012-2014

Uvod Ukrepi in cilji uresničevanja Modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012-2014 Ukrepi, cilji in aktivnosti po posameznih prioritetah MRTDB 2012-2014 Zaključna misel o načinu udejanjanja razvojne in trženjske strategije destinacije Bohinj 2012-2014

C – Udejanje Modela razvoja in trženja DB 2012-2014 CILJI 1. PRIORITETE – DSMB DMC TURIZEM BOHINJ MREŽENJE - PARTNERSTVO IN SOORGANIZIRANOST DESTINACIJE BOHINJ Nadgradnja JZ Turizem Bohinj v destinacijsko organizacijo DMC Turizem Bohinj Cilj 1 – Uspešno izvajanje funkcije destinacijskega managementa za doseganje sinergij in večjih učinkov na področju razvoja in trženja.

Pogodbena partnerstva – mreženje z namenom Cilji 2 – Konkretna in dolgoročna partnerstva – MTPB, MPRB, MKŽB.

Ustanovitev Centra kakovosti Bohinj - CKB DMC Turizem Bohinj Cilji 3 – Učinkovit CKB zagotavlja kakovost ponudbe pridelkov / izdelkov / storitev / doživljajskih programov s podeljevanjem znaka kakovosti in nagrad ter evalvacijo njihove uporabe.

Ustanovitev Centra trženja Bohinj - CTB DMC Turizem Bohinj Cilji 4 – Učinkovit CTB zagotavlja strateško in operativno izvajanje aktivnosti korporativnega ter destinacijskega in produktnega trženja ponudbe Bohinja z destinacijsko znamko Bohinj.

Ustanovitev Centra narave in kulturne dediščine Bohinj - CNKDB DMC Turizem Bohinj Cilji 5 – Učinkovit CNKDB zagotavlja interpretacijo narave in kulturne dediščine Bohinja.

Ustanovitev Razvojnega centra Bohinj - RCB DMC Turizem Bohinj Cilji 6 – Učinkovit RCB zagotavlja raziskave in trajnostni integralni razvoj, IKT, človeške vire, turistično infrastrukturo Bohinja, spodbujanje podjetništva idr.

Operativni program dela DMC Turizem Bohinj (za posamezno leto) Cilj 7 – Učinkovit razvoj, trženje in soupravljanje destinacije.

Oblikovanje in implementacija uravnoteženega sistema kazalnikov za spremljanje in vrednotenje dela DMC Turizem Bohinj Cilj 8 – Vzpostavljen sistem učinkovitega spremljanja in uresničevanja ter sprotnega nagrajevanja / prilagajanja načrta dela novim razmeram na trgu.

P4 Razvoj podpornega okolja – kakovost in konkurenčnost destinacije Bohinj (CKB, RCB)

Vsebinski Izvajanje vidik oblikovanja ukrepov in aktivnosti študije SRTDB

P1 Mreženje – partnerstvo in soorganiziranost destinacije Bohinj (DMC Turizem Bohinj)

MODEL RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE BOHINJ 2012-2016 DMC Turizem Bohinj

P3 Promocija in prodaja z destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj (CTB)

Razvoj in trženje produktov / programov destinacije Bohinj (CTB, CNKDB)

C – Udejanje Modela razvoja in trženja DB 2012-2014 CILJI 2. PRIORITETE - CTB RAZVOJ IN TRŽENJE PRODUKTOV / PROGRAMOV DESTINACIJE BOHINJ (CTB – DSRPB)

P4 Razvoj podpornega okolja – kakovost in konkurenčnost destinacije Bohinj (CKB, RCB)

Cilj 9 – Učinkovite razvojne in trženjske osnove za kakovosten razvoj in vzpostavitev izvajanja doživljajskih PTK po tematskih konceptih od 1 do 5.

Priprava načrtov za nadgradnjo obstoječih doživljajskih PTK destinacije Bohinj Cilj 10 – Večja konkurenčnost in povpraševanje na domačem in mednarodnih trgih po že uveljavljenih doživljajskih PTK Bohinja.

Vzpostavitev sistema delovanja dobaviteljskih verig za PTK destinacije Bohinj Cilj 11 – Enakomerno kakovostno in časovno usklajeno delovanje v dobaviteljske verige povezanih členov posameznih PTK.

Implementacija razvoja in nadgradnje doživljajskih PTK destinacije Bohinj z usmerjenim nagovarjanjem ciljnih skupin gostov Cilj 12 – Večje povpraševanje kot posledica večje konkurenčnosti doživljajskih PTK destinacije Bohinj.

P1 Mreženje – partnerstvo in soorganiziranost destinacije Bohinj (DMC Turizem Bohinj)

MODEL RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE BOHINJ 2012-2016 DMC Turizem Bohinj

P3 Promocija in prodaja z destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj (CTB)

Priprava načrtov za razvoj doživljajskih produktov / programov (PTK) destinacije Bohinj po tematskih konceptih (TK) od 1 do 5

Izvajanje ukrepov in aktivnosti SRTDB

Razvoj in trženje produktov / programov destinacije Bohinj (CTB, CNKDB)

C – Udejanje Modela razvoja in trženja DB 2012-2014 CILJI 2. PRIORITETE - DSINKDB INTERPRETACIJA NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE BOHINJ (CNKDB) Vzpostavitev in vodenje Centra Bohinjka skupaj s TNP Cilj 13 – Učinkovit Center Bohinjka predstavlja naravo in kulturno dediščino Julijskih Alp in Triglavskega

narodnega parka domačinom in obiskovalcem.

Vzpostavitev enovite interpretacije narave in kulturne dediščine v destinaciji Bohinj Cilj 14 – Učinkovit sistem interpretacije narave in kulturne dediščine v destinaciji Bohinj.

Vzpostavitev sistema usposabljanja interpretatorjev narave in kulturne dediščine idr. vodnikov Bohinja Cilj 15 – Učinkovita osebna interpretacija narave in kulturne dediščine Bohinja skozi doživljajske programe – PTK za nišne skupine turistov.

P4 Razvoj podpornega okolja – kakovost in konkurenčnost destinacije Bohinj (CKB, RCB)

Izvajanje ukrepov in aktivnosti SRTDB

P1 Mreženje – partnerstvo in soorganiziranost destinacije Bohinj (DMC Turizem Bohinj)

MODEL RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE BOHINJ 2012-2016 DMC Turizem Bohinj

P3 Promocija in prodaja z destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj (CTB)

Razvoj in trženje produktov / programov destinacije Bohinj (CTB, CNKDB)

C – Udejanje Modela razvoja in trženja DB 2012-2014 CILJI 3. PRIORITETE - CTB - DSTB PROMOCIJA IN PRODAJA Z DESTINACIJSKO / KOLEKTIVNO ZNAMKO BOHINJ Strateško trženjsko načrtovanje, razvoj in pozicioniranje destinacije Bohinj z destinacijsko / kolektivno znamko Cilj 16 - Celovito in enovito strateško trženjsko načrtovanje, razvoj in pozicioniranje destinacije Bohinj z destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj.

Operativno trženjsko načrtovanje, razvoj in pozicioniranje destinacije Bohinj z destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj Cilj 17 - Celovito in enovito operativno trženjsko načrtovanje, razvoj in pozicioniranje destinacije Bohinj z destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj.

Vzpostavitev in promocija destinacije Bohinj z orodji marketinškega komuniciranja z destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj Cilj 18 - Celovita in enovita promocija destinacije Bohinj z orodji sodobnega marketinškega komuniciranja z destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj

Aktivna in učinkovita administracija in uredništvo portala DMC Turizem Bohinj z destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj Cilj 19 - Portal DMC Turizem Bohinj je sodobno, ažurno in učinkovito orodje za večanje prepoznavnosti destinacije Bohinj z destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj in za konkretno trženje turistične ponudbe z IRS.

Usklajena Mreža TIC-ev in točk (IT) v Bohinju Cilj 20 - Zagotoviti usklajeno promocijo v destinaciji Bohinj pod destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj.

P4 Razvoj podpornega okolja – kakovost in konkurenčnost destinacije Bohinj (CKB, RCB)

Vsebinski Izvajanje vidik ukrepov oblikovanja in aktivnosti študije SRTDB SRTDB

P1 Mreženje – partnerstvo in soorganiziranost destinacije Bohinj (DMC Turizem Bohinj)

MODEL RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE BOHINJ 2012-2016 DMC Turizem Bohinj

P3 Promocija in prodaja z destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj (CTB)

Razvoj in trženje produktov / programov destinacije Bohinj (CTB, CNKDB)

C – Udejanje Modela razvoja in trženja DB 2012-2014 CILJI 4. PRIORITETE – CKB - DSKB KAKOVOST IN KONKURENČNOST Vzpostavitev sistema kakovosti v destinaciji Bohinj za dvig konkurenčnosti Cilj 21 - Učinkovita kakovost pridelkov / izdelkov / storitev / doživljajskih produktov z destinacijsko / k kolektivno znamko Bohinj zagotavlja usklajeno in pričakovano kakovost – podobo / imidž destinacije Bohinj

CILJI 3 IN 4 PRIORITETE – CTB IN CKB - DSZB DESTINACIJSKA / KOLEKTIVNA ZNAMKA BOHINJ Oblikovanje destinacijske / kolektivne znamke Bohinj Cilj 22 - Učinkovit sistem destinacijske / kolektivne znamke Bohinj za celovito promocijo destinacije Bohinj ter pridelkov / izdelkov / storitev / doživljajskih programov destinacije Bohinj.

Skrbništvo, upravljanje in distribucija destinacijske / kolektivne znamke BOHINJ Cilj 23 - Učinkovito skrbništvo destinacijske / kolektivne znamke Bohinj in učinkovito upravljanje in distribucija destinacijske / kolektivne znamke Bohinj.

P4 Razvoj podpornega okolja – kakovost in konkurenčnost destinacije Bohinj (CKB, RCB)

Izvajanje ukrepov in aktivnosti SRTDB

P1 Mreženje – partnerstvo in soorganiziranost destinacije Bohinj (DMC Turizem Bohinj)

MODEL RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE BOHINJ 2012-2016 DMC Turizem Bohinj

P3 Promocija in prodaja z destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj (CTB)

Razvoj in trženje produktov / programov destinacije Bohinj (CTB, CNKDB)

C – Udejanje Modela razvoja in trženja DB 2012-2014 CILJI 4. PRIORITETE - RCB - DSRRB RAZISKAVE IN RAZVOJ Vzpostavitev sistema spremljanja stanja in oblikovanja poročil na področju raziskav in razvoja v turizmu Cilj 24 – Učinkovito spremljanje stanja in poročanje o raziskavah in razvoju na področju turizma deležnikom Bohinja.

Vzpostavitev sistema izvajanja raziskav in razvojnih projektov za turistično gospodarstvo Cilj 25 - Učinkovito izvajanje raziskav in razvojnih projektov za turistično gospodarstvo s poudarkom na trajnostnem in družbeno odgovornem ravnanju.

Vzpostavitev sistema IKT podpore monitoringu, oblikovanju poročil za managerska odločanja, trženju, informiranju in komuniciranju Cilj 26 - Učinkovita IKT podpora spremljanju izvajanja aktivnosti, poročanju za managerska odločanja ter trženju, informiranju in komuniciranju v destinaciji Bohinj.

Cilji 4. Prioritete - RCB - DSSPB SPODBUJANJE PODJETNIŠTVA Vzpostavitev Podjetniškega inkubatorja BOHINJ Cilj 27 – Učinkovito spodbujanje podjetništva v Bohinju.

P4 Razvoj podpornega okolja – kakovost in konkurenčnost destinacije Bohinj (CKB, RCB)

Izvajanje ukrepov in aktivnosti SRTDB

P1 Mreženje – partnerstvo in soorganiziranost destinacije Bohinj (DMC Turizem Bohinj)

MODEL RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE BOHINJ 2012-2016 DMC Turizem Bohinj

P3 Promocija in prodaja z destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj (CTB)

Razvoj in trženje produktov / programov destinacije Bohinj (CTB, CNKDB)

C – Udejanje Modela razvoja in trženja DB 2012-2014 Cilji 4. Prioritete - RCB – DSČVB RAZVOJ ČLOVEŠKIH VIROV Vzpostavitev sistema spremljanja, načrtovanja in razvoja na področju usposobljenosti človeških virov v Bohinju Cilj 28 – Učinkovito usposobljeni človeški viri v Bohinju.

Cilji 4. Prioritete - RCB – MDSTIRB TRAJNOSTNI IN INTEGRALNI RAZVOJ BOHINJA Vzpostavitev sistema trajnostnega in integralnega razvoja turizma v Bohinju Cilj 29 – Učinkovit trajnostni in integralni razvoj turizma v Bohinju v Bohinju.

CILJI 4. PRIORITETE - RCB - DSUTIB UPRAVLJANJE TURISTIČNE INFRASTRUKTURE

Cilj 30 –

Vzpostavitev sistema upravljanja turistične infrastrukture v Bohinju Učinkovito upravljanje turistične infrastrukture Bohinja

P4 Razvoj podpornega okolja – kakovost in konkurenčnost destinacije Bohinj (CKB, RCB)

Izvajanje ukrepov in aktivnosti SRTDB

P1 Mreženje – partnerstvo in soorganiziranost destinacije Bohinj (DMC Turizem Bohinj)

MODEL RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE BOHINJ 2012-2016 DMC Turizem Bohinj

P3 Promocija in prodaja z destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj (CTB)

Razvoj in trženje produktov / programov destinacije Bohinj (CTB, CNKDB)

C – Udejanje Modela razvoja in trženja DB 2012-2014 DSMB

DSRPB

DSINKDB DSTB

DSK DSZB

Ukrep 1: Nadgradnja JZ Turizem Bohinj v destinacijsko organizacijo DMC Turizem Bohinj Ukrep 2: Pogodbena partnerstva – mreženje z namenom v destinaciji Bohinj Ukrep 3: Ustanovitev Centra kakovosti Bohinj - CKB DMC Turizem Bohinj Ukrep 4: Ustanovitev Centra trženja Bohinj - CTB DMC Turizem Bohinj Ukrep 5: Ustanovitev Centra narave in kulturne dediščine Bohinj - CNKDB DMC Turizem Bohinj Ukrep 6: Ustanovitev Razvojnega centra Bohinj - RCB DMC Turizem Bohinj Ukrep 7: Operativni program dela DMC Turizem Bohinj (za posamezno leto) Ukrep 8: Oblikovanje in implementacija uravnoteženega sistema kazalnikov za spremljanje in vrednotenje dela DMC Turizem Bohinj Ukrep 9: Priprava načrtov za razvoj doživljajskih produktov / programov (PTK) destinacije Bohinj po tematskih konceptih (TK) od 1 do 5 Ukrep 10: Priprava načrtov za nadgradnjo obstoječih doživljajskih PTK destinacije Bohinj Ukrep 11: Vzpostavitev sistema delovanja dobaviteljskih verig za PTK destinacije Bohinj Ukrep 12: Implementacija razvoja in nadgradnje doživljajskih PTK destinacije Bohinj z usmerjenim nagovarjanjem ciljnih skupin gostov Ukrep 13: Vzpostavitev in vodenje Centra Bohinjka skupaj s TNP Ukrep 14: Vzpostavitev enovite interpretacije narave in kulturne dediščine v destinaciji Bohinj Ukrep 15: Vzpostavitev sistema usposabljanja interpretatorjev narave in kulturne dediščine idr. vodnikov Bohinja Ukrep 16: Strateško trženjsko načrtovanje, razvoj in pozicioniranje destinacije Bohinj z destinacijsko / kolektivno znamko Ukrep 17: Operativno trženjsko načrtovanje, razvoj in pozicioniranje destinacije Bohinj z destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj Ukrep 18: Vzpostavitev in promocija destinacije Bohinj z orodji marketinškega komuniciranja z destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj Ukrep 19: Aktivna in učinkovita administracija in uredništvo portala DMC Turizem Bohinj z destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj Ukrep 20: Usklajena Mreža TIC-ev in točk (IT) v Bohinju Ukrep 21: Vzpostavitev sistema kakovosti v destinaciji Bohinj za dvig konkurenčnosti z/s horizontalnimi integracijami in vzpostavljanjem standardov zagotavljanja kakovosti, certificiranjem izdelkov / pridelkov / storitev / doživljajskih produktov, nagradami kakovosti idr. Ukrep 22: Oblikovanje destinacijske / kolektivne znamke Bohinj Ukrep 23: Skrbništvo, upravljanje in distribucija destinacijske / kolektivne znamke Bohinj

DSRRB

Ukrep 24: Vzpostavitev sistema spremljanja stanja in oblikovanja poročil na področju raziskav in razvoja v turizmu Ukrep 25: Vzpostavitev sistema izvajanja raziskav in razvojnih projektov za turistično gospodarstvo

DSSPB DSČVB MDSTIRB DSUTIB

Ukrep 26: Vzpostavitev sistema IKT podpore monitoringu, oblikovanju poročil za managerska odločanja, trženju, informiranju in komuniciranju Ukrep 27: Vzpostavitev Podjetniškega inkubatorja Ukrep 28: Vzpostavitev sistema spremljanja, načrtovanja in razvoja na področju usposobljenosti človeških virov v Bohinju Ukrep 29: Vzpostavitev sistema trajnostnega in integralnega razvoja turizma v Bohinju Ukrep 30: Vzpostavitev sistema upravljanja turistične infrastrukture v Bohinju

Izvajanje ukrepov in aktivnosti SRTDB

D – Načrt razvoja znamke podeželske destinacije Bohinj

Izvajanje ukrepov in aktivnosti SRTDB

NAČRT RAZVOJA ZNAMKE PODEŽELSKE ALPSKE DESTINACIJE BOHINJ

D - Načrt razvoja znamke podeželske DB

Uvod Izhodišča za oblikovanje znamke Bohinja Strateško pozicioniranje Bohinja 2012-2016 Način oblikovanja znamke destinacije Bohinj Destinacijska / kolektivna znamka Bohinj Vzdrževanje prepoznavnosti destinacijske / kolektivne znamke Bohinj Zaključna misel

PRVA DELAVNICA, 1. 6. 2011

D – Načrt razvoja znamke podeželske destinacije Bohinj

Izvajanje ukrepov in aktivnosti SRTDB

IZHODIŠČA ZA OBLIKOVANJE ZNAMKE – 1. DELAVNICA, 1. 6. 2011 Ali v Bohinju potrebujemo novo krovno blagovno znamko 'Pridelano v Bohinju? Ja. Ali za znamčenje potrebujemo sodelovanje? Ja. Kdo bo sodeloval? Zainteresirani potencialni pridelovalci pridelkov / izdelkov z delovnim naslovom 'Pridelano v Bohinju', turistična podjetja, društva, kmetijsko svetovalna služba, občina, LTO Bohinj in drugi deležniki ter notranji in zunanji sodelavci različnih strok. Kaj je potrebno narediti? Oblikovati Strategijo razvoja blagovne znamke za pridelke in izdelke z delovnim naslovom 'Pridelano v Bohinju'. Kako bomo to naredili? Z enoletnim sistematičnim delom, ki bo vključevalo več srečanj in delavnično delo deležnikov ob koordiniranju notranjih in zunanjih strokovnih sodelavcev.

Kateri so naslednji koraki? Dolgoročno: Oblikovanje Strategije mreženja pridelovalcev in razvoja blagovne znamke za pridelke in izdelke z delovnim naslovom 'Pridelano v Bohinju' (12 mesecev, junij 2011 do maj 2012), ki bo razvojni dokument za sistematično in celovito mreženje in izvajanje marketinških aktivnosti za kakovostne kulinarične pridelke in izdelke pridelane v Bohinju, kar bo kasneje izvajalo družbeno odgovorno podjetje. Srednjeročno: Procesno delo z več srečanji deležnikov v naslednjih šestih mesecih (junij do november 2011) bo pripeljalo do odgovorov na vprašanja, ki si jih postavljajo deležniki. Kratkoročno: V juniju, v obdobju treh tednov, ponovno srečanje deležnikov s tematiko delavnice, ki bo temeljito odgovorila na vprašanja postavljena pod točko 5. Naslednje srečanje v mesecu septembru 2011.

DRUGA DELAVNICA, 15. 6. 2011

D – Načrt razvoja znamke podeželske destinacije Bohinj

Izvajanje ukrepov in aktivnosti SRTDB

IZHODIŠČA ZA OBLIKOVANJE ZNAMKE – 2. DELAVNICA, 15. 6. 2011 Kako oblikovati DMC Bohinj – koordinatorja vertikalne mreže za oblikovanje PTK – turističnih doživetij za specifične ciljne skupine obiskovalcev destinacije Bohinj? Turizem Bohinj se naj kadrovsko in finančno okrepi in izvaja ob trenutnih aktivnostih tudi: . celovito mreženje vseh treh horizontalnih mrež ('Mreža turističnih podjetij Bohinja', 'Mreža pri- in predelovalcev Bohinja' in 'Mreža za kakovost življenja v Bohinju'), . skrbništvo in upravljanje destinacijske tržne znamke ter . vertikalno mreženje – oblikuje turistične koncepte in PTK ter turistične produkte za specifične ciljne skupine obiskovalcev, ki naj temeljijo na vzpostavljenih dobaviteljskih verigah v horizontalne mreže povezanih deležnikov Bohinja. Kako oblikovati mreže ponudnikov – uporabnikov destinacijske znamke zagotavljanja kakovosti 'Najboljše iz Bohinja'? Vse tri horizontalne mreže je potrebno sistematično oblikovati in za vključitev vanje zapisati pravila sodelovanja za različne skupnosti v posamezni mreži, načrtovati razvoj mreže ter standardizacije postopkov in razvoja lokalnega znanja v razvojni enoti mreže. Odlično vzpostavljene horizontalne mreže lahko zagotavljajo učinkovito vertikalno mreženje – DMC Turizem Bohinj, ki bo zagotavljala celovito kakovost doživetij Bohinja. Kakšne sinergične učinke prinese koordinacija treh mrež: 'Mreže turističnih podjetij v Bohinju', 'Mreže pri- in predelovalcev Bohinja' ter 'Mreže za kakovost življenja v Bohinju'? Vse tri mreže bodo skupaj lažje vzdrževale kakovost, se promovirale na nivoju destinacijske tržne znamke, zastopale interese deležnikov do drugih javnosti, informirale in komunicirale o celoviti kakovosti ter razvijale skupno lokalno znanje, ki bo kot lokalno dodana vrednost največja prepoznavna nota Bohinja. Kaj naj destinacijska znamka mreže ponudnikov 'Najboljše iz Bohinja' predstavlja? Najboljše iz Bohinja!

D – Načrt razvoja znamke podeželske destinacije Bohinj

Izvajanje ukrepov in aktivnosti SRTDB

IZHODIŠČA ZA OBLIKOVANJE ZNAMKE – 2. DELAVNICA Koga naj destinacijska znamka 'Najboljše iz Bohinja' vključuje in kdo jo bo lahko uporabljal? Vključuje naj vse ponudnike, ki imajo sedež v Bohinju in želijo s kakovostno ponudbo prepričati kupce / goste Bohinja. Uporabljajo jo naj vsi ponudniki Bohinja, ki bodo poslovali skladno s predpisanimi pogoji za uporabo tržne znamke 'Najboljše iz Bohinja' in zagotavljali celovito in nenehno kakovost pridelkov / izdelkov / storitev / doživetij. Koga naj destinacijska znamka 'Najboljše iz Bohinja' pritegne in zadovolji? Destinacijska znamka 'Najboljše iz Bohinja' naj pritegne in zadovolji kupce / goste, ki bodo znali ceniti in spoštovati kakovost pridelka / izdelka / storitve / doživetja, ki jih bodo zanje oblikovali uporabniki tržne znamke. Kaj naj destinacijska znamka 'Najboljše iz Bohinja' obljublja? Destinacijska znamka 'Najboljše iz Bohinja' naj obljublja največjo kakovost pridelka / izdelka / storitve / doživetja za postavljeno ceno sredi neokrnjenih Alp in tradicionalnega življenja v Bohinju. Kako naj destinacijska znamka 'Najboljše iz Bohinja' izpolni obljubo? Destinacijska znamka 'Najboljše iz Bohinja' naj izpolni obljubo z veliko odličnostjo pridelkov / izdelkov / storitev / doživetij in poslovno zavezanostjo / zaupanjem v mreže povezanih uporabnikov znamke. Kaj je lokalno dodana vrednost destinacijske znamke 'Najboljše iz Bohinja'? Tradicija življenja med alpskimi vršaci sredi TNP. Kdo naj upravlja - bo skrbnik destinacijske znamke 'Najboljše iz Bohinja'? Skrbnik in upravljavec destinacijske tržne znamke 'Najboljše iz Bohinja' naj bo konzorcij javno-zasebnega partnerstva, ki načrtovano in sistematično celovito upravlja znamko in z nenehnim spremljanjem in evalviranjem zagotavlja kakovost njenega izvajanja.

D – Načrt razvoja znamke podeželske destinacije Bohinj

Izvajanje ukrepov in aktivnosti SRTDB

IZHODIŠČA ZA OBLIKOVANJE ZNAMKE – 2. DELAVNICA Kdo naj financira vzpostavitev destinacijske znamke 'Najboljše iz Bohinja'? Sistem financiranja vzpostavitve destinacijske tržne znamke 'Najboljše iz Bohinja' in njenega nadaljnjega upravljanja naj temelji na sredstvih uporabnikov znamke, javnih sredstvih iz občinskih virov, sredstev pridobljenih iz prijav na razpise ter tržnih aktivnosti upravljavca – trgovina, razvoj znanja idr. Katere korake peljati v procesu razvoja destinacijske znamke 'Najboljše iz Bohinja'? Po osnovnih izhodiščih pridobljenih na treh srečanjih z deležniki Bohinja je potrebno: . sestaviti projektno skupino, ki bo oblikovala projektno nalogo za vzpostavitev destinacijske (krovne) tržne znamke 'Najboljše iz Bohinja'; . vzpostaviti tri mreže, in sicer: 'Mrežo turističnih podjetij v Bohinju', 'Mrežo pri- in predelovalcev Bohinja' ter 'Mrežo za kakovost življenja v Bohinju'; . nastaviti kazalo in kasneje oblikovati Priročnik za uporabo destinacijske tržne znamke 'Najboljše iz Bohinja'; . oblikovati Priročnik CGP destinacijske tržne znamke 'Najboljše iz Bohinja'; (v) vzpostaviti Center kakovosti 'Najboljše iz Bohinja'. Poslanstvo destinacijske znamke 'Najboljše iz Bohinja':

Prenašanje tradicije, sonaravnega bivanja v TNP in kakovostnega življenja, na potomce Bohinja. Vizija destinacijske znamke 'Najboljše iz Bohinja':

Bohinj zagotavlja doživetje neponovljivih zgodb sredi TNP v neokrnjenih Alpah, ki nas vračajo v preteklost ob zagotovljeni kakovosti sobivanja.

Strokovna ekskurzija v Avstrijo

D – Načrt razvoja znamke podeželske destinacije Bohinj IZHODIŠČA ZA OBLIKOVANJE ZNAMKE – SEKUNDARNA RAZISKAVA

Izvajanje ukrepov in aktivnosti SRTDB

D – Načrt razvoja znamke podeželske destinacije Bohinj IZHODIŠČA ZA OBLIKOVANJE ZNAMKE – SEKUNDARNA RAZISKAVA

Izvajanje ukrepov in aktivnosti SRTDB

D – Načrt razvoja znamke podeželske destinacije Bohinj IZHODIŠČA ZA OBLIKOVANJE ZNAMKE – SEKUNDARNA RAZISKAVA

Izvajanje ukrepov in aktivnosti SRTDB

D – Načrt razvoja znamke podeželske destinacije Bohinj IZHODIŠČA ZA OBLIKOVANJE ZNAMKE – SEKUNDARNA RAZISKAVA

Izvajanje ukrepov in aktivnosti SRTDB

D – Načrt razvoja znamke podeželske destinacije Bohinj IZHODIŠČA ZA OBLIKOVANJE ZNAMKE – SEKUNDARNA RAZISKAVA

Izvajanje ukrepov in aktivnosti SRTDB

D – Načrt razvoja znamke podeželske destinacije Bohinj KORISTI Stik z neokrnjeno naravo, prostor za pobeg / polnjenje baterij, Odkrivanje alpskega prostora in KD, Učenje in osebnostna rast, Druženje v naravi, Najti in občutiti sebe

Užitki doživljanja in sproščanja po lastni meri! RAZLIKOVALNE PREDNOSTI Neokrnjena narava, Unikatna kulturna dediščina, Sproščenost in meditativnost v JA in TNP, Osebna nota posameznika

IDENTITETA DESTINACIJSKE / KOLEKTIVNE ZNAMKE BOHINJ POSLANSTVO Doživeti Bohinj z vsemi čuti! IZKUSTVENA OBLJUBA Obilje užitkov po lastni meri

EMOCIONALNA OBLJUBA Sproščeno v naravnem okolju

VIZIJA Bohinj - destinacija v Triglavskem narodnem parku

FUNKCIONALNA OBLJUBA OSEBNOST Sproščujoča, Živahna, Skrivnostna, Pristna / prvinska, Sonaravna / tradicionalna, Domačna, Obzirna /spoštljiva, Kulturna, Zelena

Doživljanje neokrnjene narave TNP

VREDNOTE Sonaravnost, Odgovornost, Sobivanje, Raznolikost, Tradicionalnost, Navezanost, Spoštljivost, Meditativnost

Interesne skupine

Izvajanje ukrepov in aktivnosti SRTDB

D – Načrt razvoja znamke podeželske destinacije Bohinj

Izvajanje ukrepov in aktivnosti SRTDB

STRATEŠKO POZICIONIRANJE IZHAJA IZ SRTDB 2012-2016 POSLANSTVO DESTINACIJSKE / KOLEKTIVNE ZNAMKE DOŽIVETI BOHINJ Z VSEMI ČUTI Prenašanje tradicije, sonaravnega bivanja in kakovostnega življenja v Triglavskem narodnem parku, na potomce Bohinja in obiskovalce skozi izkustvo sproščenega in odgovornega doživljanja neokrnjene narave in kulturne dediščine alpskega prostora in njegovih vrednot. VIZIJA DESTINACIJSKE KOLEKTIVNE ZNAMKE

BOHINJ – DESTINACIJA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU Bohinj je domačna podeželska destinacija v Triglavskem narodnem parku, ki jo je vredno obiskati ter celovito, obzirno, spoštljivo in sproščeno začutiti čudeže prvinske narave po meri lastnih doživetij in se srečati z ljudmi, ki tam živijo. Srečanje za predstavitev SRTDB 2012-2016 SRTDB 2012-2016 Ref. 2/2009, MOTOR, Mobilni turistični inkubator/Ref. 2/2009, MOTOR, Incubatore turistico mobile dr. Tanja Lešnik Štuhec / Bohinj, 30. 11 .2012

D – Načrt razvoja znamke podeželske destinacije Bohinj

Izvajanje ukrepov in aktivnosti SRTDB

IZHODIŠČA ZA OBLIKOVANJE ZNAMKE – PRIMARNA RAZISKAVA DSZB – KAKŠNA JE DB? Sproščujoča

Živahna

Skrivnostna

Pristna / prvinska

Sonaravna /tradicionalna

Domačna

Obzirna / spoštljiva

Kulturna

Zelena

D – Načrt razvoja znamke podeželske destinacije Bohinj

Izvajanje ukrepov in aktivnosti SRTDB

ARHITEKTURNI SISTEM DESTINACIJSKE / KOLEKTIVNE ZNAMKE Korporativni nivo komuniciranja DMC Turizem Bohinj = Destinacijski nivo komuniciranja

Znamka

Destinacija Bohinj

BOHINJ

Certificiranje kakovosti pridelkov / izdelkov Certificiranje kakovosti storitev

Produktni nivo in nivo posameznih ponudnikov = kolektivna znamka

Certificiranje kakovosti doživljajskih programov Certificiranje kakovosti ponudnikov

D – Načrt razvoja znamke podeželske destinacije Bohinj

Izvajanje ukrepov in aktivnosti SRTDB

GRADNJA PREPOZNAVNOSTI ZNAMKE

Zavedanje

Dostopnost

Vrednost

Razlikovanje

Čustvena navezanost

BOHINJ - SPOSTANA DESTINACIJA ZA sproščujoča in pristna doživetja po lastni meri, v tesnem stiku z neokrnjeno naravo in s samim sabo. Srečanje za predstavitev SRTDB 2012-2016 SRTDB 2012-2016 Ref. 2/2009, MOTOR, Mobilni turistični inkubator/Ref. 2/2009, MOTOR, Incubatore turistico mobile dr. Tanja Lešnik Štuhec / Bohinj, 30. 11 .2012

D – Načrt razvoja znamke podeželske destinacije Bohinj

Izvajanje ukrepov in aktivnosti SRTDB

KOMUNIKACIJSKE AKTIVNOSTI GRADNJE ZNAMKE

Izdelava priročnika CGKP Distribucija letaka za gospodinjstva Izdelava spletnega mesta v sklopu www.bohinj.si Izdelava promocijskega materiala Izdelava promocijskih daril Oglaševanje znamke na prireditvah doma in v mednarodnem prostoru • Izdelava in načrt plasiranja promocijskega filma • Idr. po Letnem načrtu • • • • • •

D – Načrt razvoja znamke podeželske destinacije Bohinj

Izvajanje ukrepov in aktivnosti SRTDB

UPRAVLJANJE IN DISTRIBUCIJA ZNAMKE

• Priročnik za upravljanje in distribucijo destinacijske znamke BOHINJ • Priročnik celostne grafične in komunikacijske podobe destinacijske znamke BOHINJ • Priročnik za upravljanje in distribucijo kolektivne znamke BOHINJSKO • Priročnik celostne grafične in komunikacijske podobe kolektivne znamke BOHINJSKO

D – Načrt razvoja znamke podeželske destinacije Bohinj

Izvajanje ukrepov in aktivnosti SRTDB

IDEJNA ZASNOVA CENTRA KAKOVOSTI BOHINJ

• Vzpostavitev Centra kakovosti Bohinj z DSKB in DSZB • Skrb za kakovost skozi: -

upravljanje in distribucija destinacijske znamke BOHINJ upravljanje in distribucija kolektivne znamke BOHINJSKO pomoč pri razvijanju produktov in storitev (embalaža, etiketa idr.) standardizacijo kakovosti storitev in produktov podeljevanjem nagrad kakovosti

• Vzpostavitvijo trgovine in stojnice BOHINJSKO in dobaviteljskih verig, ki oskrbujejo mrežo odjemalcev • Trženjem in prodajo produktov in storitev pod kolektivno znamko BOHINJSKO • Izvajanjem monitoringa in evalvacije zagotavljanja kakovosti Srečanje za predstavitev SRTDB 2012-2016 SRTDB 2012-2016 Ref. 2/2009, MOTOR, Mobilni turistični inkubator/Ref. 2/2009, MOTOR, Incubatore turistico mobile dr. Tanja Lešnik Štuhec / Bohinj, 30. 11 .2012

Ukrep št. 23 Skrbništvo, upravljanje in distribucija destinacijske in kolektivne znamke Bohinj

D – Načrt razvoja znamke podeželske destinacije Bohinj

Cilj

Aktivnosti

Izvajanje Učinkovito skrbništvo destinacijske in kolektivne znamke Bohinj. ukrepov in Učinkovito upravljanje in distribucija destinacijske in kolektivne znamke Bohinj. aktivnosti . Oblikovati in potrditi Pravilnik skrbništva destinacijske in kolektivne znamke Bohinj in določiti skrbnika SRTDB znamke. . Vzpostaviti sistem skrbništva destnacijske in kolektivne znamke Bohinj. . Oblikovati in potrditi dokument Pravilnik upravljanja in distribucije destinacijske in kolektivne znamke Bohinj. . Vzpostaviti in izvajati sistem upravljanja in distribucije destinacijske in kolektivne znamke Bohinj.

Vzpostaviti je potrebno sistem pravilne uporabe destinacijske in kolektivne znamke Bohinj in s tem večanje njene prepoznavnosti, kar temelji na naslednjih korakih: . Izvedba vseh pravno-formalnih postopkov za ustrezno zaščito znamke; . Lastnik in upravljavec znamke je DMC Turizem Bohinj, vendar je potrebno znotraj DMC Turizem Bohinj določiti konkretnega skrbnika; . Opredelitev načinov, kako se bo spremljal, vršil nadzor nad pravilnostjo uporabe znamke; . Izvajanje aktivnosti v podporo gradnji in razvoju znamke; . Opredeliti vse potencialne nosilce = uporabnike znamke in z njimi vzpostaviti aktiven in kakovosten odnos; . Pri vsakem nosilcu / uporabniku znamke je potrebno imeti identificiranega konkretnega skrbnika znamke (konkretno osebo znotraj organizacije, podjetja, ki je odgovorna za uporabo znamke); . Distribucija 'Priročnika znamke' (ki vsebuje tudi Priročnik za uporabo CGKP, torej tehnična navodila glede uporabe ) – fizična in elektronska; . Objava 'Priročnika znamke' na destinacijskem portalu – na način, da je zagotovljen nadzor nad uporabniki. Nosilec Partnerji Viri fina. Strošek Rok

DMC Turizem Bohinj Občina Bohinj Javni in zasebni viri (DMC Turizem Bohinj in Občina Bohinj) Delo DSZB - DMC Turizem Bohinj, Občine Bohinj in deležnikov Bohinja Marec 2013 / december 2014

D – Načrt razvoja znamke podeželske destinacije Bohinj

Izvajanje ukrepov in aktivnosti SRTDB

PREDLOG KRITERIJEV ZA PODELITEV DESTINACIJSKE ZNAMKE

Okoljska trajnost: • Podjetje uporablja za svoje poslovanje okolju prijazne vire energije (vrtina, toplotna črpalka, sončna energija, gretje na bio maso) (vsaj 10 % vseh virov). • Podjetje skrbi za ločevanje odpadkov. • Podjetje skrbi za recikliranje odpadnih voda (rastlinska ali bio čistilna naprava, ponovna uporaba sanitarnih vod.

D – Načrt razvoja znamke podeželske destinacije Bohinj

Izvajanje ukrepov in aktivnosti SRTDB

PREDLOG KRITERIJEV ZA PODELITEV DESTINACIJSKE ZNAMKE

Ekonomska trajnost: • Podjetje kupuje pridelke in izdelke od pridelovalcev v lokalnem okolju - BOHINJSKO (vsaj 5 %). • Podjetje zaposluje lokalno prebivalstvo (vsaj 80 %). • Podjetje sodeluje v projektu Kartica Gost Bohinja skozi Dogovor o poslovnem sodelovanju.

D – Načrt razvoja znamke podeželske destinacije Bohinj

Izvajanje ukrepov in aktivnosti SRTDB

PREDLOG KRITERIJE ZA PODELITEV DESTINACIJSKE ZNAMKE

Socialna in kulturna trajnost: • Podjetje sodeluje z drugimi deležniki pri predstavljanju Bohinja doma in v mednarodnem prostoru. • Podjetje sodeluje pri tradicionalnih in drugih prireditvah, dogodkih in projektih v Bohinju. • Podjetje donira za varstvo, razvoj, obujanje in interpretacijo narave in kulturne dediščine Bohinja.

D – Načrt razvoja znamke podeželske destinacije Bohinj

Izvajanje ukrepov in aktivnosti SRTDB

PREDLOG KRITERIJE ZA PODELITEV DESTINACIJSKE ZNAMKE

Družbena odgovornost: • Podjetje je partner vsaj ene od Mrež Bohinja in je sklenilo Dogovor o poslovnem sodelovanju z DMC Turizem Bohinj, (vzpostavljena Kartica Gost Bohinja - spodbuja javni prevoz). • Podjetje sodeluje v Delovnih skupinah DMC Turizem Bohinj in aktivno prispeva k celovitemu načrtovanju, izvajanju in evalviranju turističnega in s turizmom povezanega razvoja DB. • Podjetje v kreiranje lastne ponudbe vključuje DMC Turizem Bohinj, društva, turistične in s turizmom povezane ponudnike in druge deležnike Bohinja in s tem obuja tradicijo Bohinja.

D – Načrt razvoja znamke podeželske destinacije Bohinj KAJ POD SVOJO PODOBO ASOCIIRA KOLEKTIVNA ZNAMKA BOHINJSKO?

Kolektivna znamka Bohinjsko skozi CGKP asociira: • tradicionalno, avtentično, lokalno iz Bohinja; • odlično kakovost; • sonaravno – trajnostno; • enostavno, po domače; • z zgodbo in okusom, ki ostaja; • takšno kot delamo / jemo / doživljamo domačini.

Izvajanje ukrepov in aktivnosti SRTDB

D – Načrt razvoja znamke podeželske destinacije Bohinj

Izvajanje ukrepov in aktivnosti SRTDB

PREDLOGI ZA PODELITEV KOLEKTIVNE ZNAMKE BOHINJSKO

Znak se podeli za: • • • • • • • •

prehranske pridelke in izdelke iz bohinjskih kmetij, prehranske izdelke prehrambenih obratov, pripravo in ponudbo hrane in pijač, proizvode ter izdelke domače in umetne obrti, proizvode industrijske proizvodnje, gostinsko-turistične storitve in ponudbe nastanitve in bivanja, storitve vodenja in interpretacije narave, ter drugih vsebin v območju Bohinja. Srečanje za predstavitev SRTDB 2012-2016 SRTDB 2012-2016 Ref. 2/2009, MOTOR, Mobilni turistični inkubator/Ref. 2/2009, MOTOR, Incubatore turistico mobile dr. Tanja Lešnik Štuhec / Bohinj, 30. 11 .2012

D – Načrt razvoja znamke podeželske destinacije Bohinj PREDLOGI ZA NADALNJE DELO

Povezani zavihajmo rokave in na delo!! Udejanimo kar smo zapisali!

Kako naprej!?

Srečanje za predstavitev SRTDB 2012-2016 Bohinj, 30. 11 .2012

Hvala za vašo pozornost in komentarje!

dr. Tanja Lešnik Štuhec, ProVITAL d.o.o. info@provital.si

Projekt MOTOR je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 20072013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev . Progetto MOTOR finanziato nell'ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazional.

Ministero dell'Economia e delle Finanze