V zajčjo luknjo | Za njih smo bili hrana

ZA NJIH SMO BILI HRANA

Če smo mislili, da smo videli že vse, potem nas je preteklo leto udarilo s težko macolo in to prav po temenu. Na dan prihajajo stvari, informacije, podatki in dokazi, ob katerih se vsakemu čutečemu človeškemu bitju obrača želodec in ledeni kri. V seriji člankov na temo o tem, komu, kako, zakaj in kako dolgo je človeštvo služilo kot hrana, se bomo spustili v globine, iz katerih prihajajo najhujše nočne more. Podali se bomo “v zajčjo luknjo” - termin prihaja iz pravljice Lewisa Carolla Alica v čudežni deželi in je prispodoba za potovanje na docela neznana področja.

Piše: Sara Zupan

Otroci, umetnost in pica (III. del)

(nadaljevanje 2. dela: Ljubitelji otrok vsepovsod in 1. dela: Vampirji obstajajo - in najraje imajo otroke)

Seksualizacija otrok preko risank in normalizacija pedofilije v družbi je nekaj, kar se dogaja na dnevni bazi in popolnoma odkrito, pred našimi očmi. “Nedolžnost je bolj seksi, kot si mislite.” (?!) Obstajajo trgovine z oblačili, ki se imenujejo “Sweet & sexy kids”. Le kaj,

za vraga, je lahko pri otrocih tako seksi?! Zakaj tega ne vidimo ali pa - še huje - se delamo, da ne vidimo?

Na akademskem predavanju na Univerzi Cambridge junija 2018 je bilo izjavljeno, da je večina moške populacije pedofilov in da je zanimanje za pedofilijo za moške normalno in zdravo. New York Times je leta 2014 zapisal, da pedofilija ni zločin, temveč motnja, na dveh govorih v Tedx-u pa je bila pedofilija predstavljena ne kot motnja, temveč kot spolna usmerjenost. Cosmopolitan je objavil članek o ženski, ki je postala ljubica svojega očeta: “Intenzivnost spolnih odnosov je bila boljša od česar koli, kar sem prej poznala. Oba dobro poznava telesi drug drugega, kot bi bila ljubimca že vse življenje ...”

Da bi lahko vse to postalo legalno, je moral biti seveda izpolnjen temeljni pogoj: starostna meja, pri kateri so spolni odnosi z otroki “dovoljeni”, se je morala znižati, zato da to ne bi bil več zločin. Nič lažjega. Sodniki in politiki na najvišjih položajih so se pošteno potrudili, da so to uredili. Ruth Bader Ginsberg, sodnica na vrhovnem sodišču ZDA, je mejo za pregon prestopnikov, ki imajo spolne odnose z otroki, znižala na 12 let. Patricia Hewitt, angleška političarka, je določila starostno mejo 14 let, v nekaterih primerih pa celo 10 let. Izjavila je: “Ne moremo dokazati, da seks z otrokom slednjemu dejansko škoduje.” Le malo ljudi ve, da je bila Hewittova generalna sekretarka NCCL-ja, kasneje znanega kot “Liberty”, organizacija, ki je bila pridruženi član združenja “Paedophile Information Exchange” (Izmenjava informacij za pedofile). In ne smemo pozabiti še na nekdanjo britansko premierko Thereso May, ki meni, da bi bilo treba pedofilom omogočiti, da lahko otroke tudi posvojijo.

Zdi se, da je za vsem tem neki večji načrt. Zakaj je legalizacija pedofilije tako izjemnega pomena? Zakaj je seks z otroki tako zelo pomemben? Vsak psiholog lahko potrdi, kako zelo otroku škodujejo spolni odnosi v rani dobi. Gre za izredno nevaren koncept. Pedofili namreč svojim žrtvam pogosto ponavljajo, kako zelo jih imajo radi. Seks se tako pomeša z ljubeznijo. Otrok ne more razumeti občutij bolečine, sramu, besa in strahu, ki pridejo kot posledica te “ljubezni”. Poleg tega se težko spopada s tajnostjo tega početja. Vse to vodi v hude travme.

Zakaj nas potem družba tako posiljuje s pedofilijo? Malo po malo, korak za korakom jo čedalje bolj normalizira, tako da jo nazadnje sprejmemo, namesto da bi jo zavrnili. Zakaj ustvarjati družbo travmatiziranih ljudi? Zakaj se pedofilski simboli pojavljajo v risankah, Disneyevih filmih, sladkarijah in sladoledih, centrih za zaščito otrok, agencijah za posvojitve, v poslovnem svetu in v politiki?

Trikotni znak ljubiteljev dečkov se pojavi tudi v videospotu skupine Sex Stains (Madeži seksa), ki je nastopala v restavraciji Komet Ping Pong v Washingtonu, znani po svojih picah in mizah za namizni tenis, ki se nahajajo v kleti. Restavracija ima redne visoke stranke, kot sta Hillary Clinton in Obama. Znana pa je tudi po aferi Pizzagate - sum, da elita

na veliko trguje z otroki in dojenčki, da jih posiljujejo, mučijo in ubijajo. Lastnik picerije je James Achilles Alefantis. Ko je leta 2006 odprl restavracijo, ni imel kaj dosti pod palcem. Leta 2012, samo šest let kasneje, je bil med petdesetimi najvplivnejšimi ljudmi v Washingtonu. Fascinantno! Tako vpliven menda ne postaneš le zaradi vodenja picerije - ali pač?

Kdo je pravzaprav J. A. Alefantis? Sam svojo restavracijo opisuje kot družinam prijazno, toda njegovi tviti, in enako tudi tisti, poslani njemu, so - milo rečeno - kontroverzni. Jasno je, da je ljubitelj umetnosti. Restavracija namreč pogosto razstavlja dela umetnikov z zelo specifičnim okusom. Zidove picerije, ki naj bi bila družinska in torej vanjo zahajajo tudi

James Achilles Alefantis, lastnik picerije v Washingtonu, znane po aferi Pizzagate - sum, da elita na veliko trguje z otroki in dojenčki, da jih posiljujejo, mučijo in ubijajo.

Na akademskem predavanju na Univerzi Cambridge junija 2018 je bilo izjavljeno, da je večina moške populacije pedofilov in da je zanimanje za pedofilijo za moške normalno in zdravo.

John Podesta, tesen prijatelj Jamesa Alefantisa, je bil šef osebja Bele hiše v času predsednika Obame in vodja predsedniške kampanje Hillary Clinton leta 2016. Zakaj nas družba tako posiljuje s pedofilijo? Malo po malo, korak za korakom jo čedalje bolj normalizira, tako da jo nazadnje sprejmemo, namesto da bi jo zavrnili.

Kakšna picerija je to, ki na svojih zidovih razkazuje gole, zlorabljene, mučene, posiljene in ubite otroke?

otroci, krasijo slike, ki so izredno sporne. Alefantis očitno ljubi dobro zabavo. Imel je ljubezensko razmerje z Davidom Brockom, političnim svetovalcem in ustanoviteljem agencije “Media Matters for America” (Medijem je mar za Ameriko), ki naj bi bila “napredni raziskovalni in informacijski center za celovito spremljanje, analizo in popravke konzervativnih dezinformacij v ameriških medijih”. Z drugimi besedami, organizacija za cenzuro. Cenzura predstavlja eno

največjih groženj demokraciji in svobodi govora. Brockova agencija je leta 2010 prejela milijon dolarjev od nikogar drugega kot Georga Sorosa. Njena naloga je bila cenzurirati vse negativne podatke in poročila v zvezi s Hillary Clinton na družabnih omrežjih.

Alefantis je tudi najboljši prijatelj samega političnega vrha ZDA. Tesno je povezan z bratoma Podesta. John Podesta je zelo vidna figura v ameriški politiki. Bil je šef osebja Bele hiše v času predsednika Obame in vodja predsedniške kampanje Hillary Clinton leta 2016. Tony Podesta je politični lobist in velik podpornik umetnosti. Skupaj z bivšo ženo zbira umetniška dela več umetnikov, na primer nizozemske avtorice Margi Geerlinks. Prav tako sta velika oboževalca in kupca del Patricie Piccini. Dnevno sobo jima je s svojimi deli opremila umetnica Biljana Đurđević.

V vili Tonyja Podeste so ponosno razstavljena tudi dela Louise Bourgeois. Med njimi je skulptura, imenovana “Arch of Hysteria” (Lok histerije), ki močno spominja na “delo” Jeffreya Dahmerja, serijskega morilca, ki je užival v razkosavanju svojih žrtev in nameščanju njihovih teles v čudne položaje.

Vznemirljive (milo rečeno) so tudi stvaritve Kim Noble, ki je v otroštvu doživela hude travme, kar ji je za posledico pustilo razcepljenost na trinajst različnih osebnosti. Njeno delo prikazuje grozljive stvari, ki jih je doživela kot otrok. Slike upodabljajo mučenje in posilstva. Je ena od umetnic, katerih dela so razstavljena tudi v restavraciji Komet Ping Pong.

Kakšna picerija je to, ki na svojih zidovih razkazuje gole, zlorabljene, mučene, posiljene in ubite otroke? Kako lahko človek, ki streže pice, postane najvplivnejša oseba v Washingtonu? Kako to, da ves politični vrh ZDA - Clintonovi, Obama idr. - uživa v druženju s človekom, kot je Alefantis? Je mogoče, da je njegov priimek izpeljan iz francoskih besed “j’aime les enfants” (ljubim otroke)?

Neki Anon je posumil, da bi Alefantis mogoče lahko bil Rothschild. In poglobljeno raziskovanje družinskega drevesa Rothschildov nas res pripelje do zanimivih odkritij: Evelyn Aschille de Rothschild (1886-1917), ki je bil rojen v Buffalu v New Yorku, umrl pa v prvi svetovni vojni, je dve leti pred smrtjo dobil nezakonskega sina Louisa Georga,

ki je prevzel materin priimek: Alefantis. Louis George Alefantis (1915-2001) se je poročil s Helen Rappas (1921-2007), s katero sta imela dva sinova. Eden od njiju je Achilles Louis Alefantis (1945), oče našega Jamesa Alefantisa (1974-). Ime njegove matere je Susan Reid Schumaker (1946-). Njegovo srednje ime, Achilles, nas popelje do njegove pra-, pra-, prababice, Italijanke Marie Perugia Rothschild, katere oče je bil Achilles Perugia.

Na kratko: James A. Alefantis je pravi, polnokrvni Rothschild. Zdaj vemo, od kod njegova moč in visoki prijatelji, kot so Clintonovi. Menda ne bomo verjeli, da politični voditelji uživajo samo

v pici in bolni umetnosti? Je to res vse? Kaj je pravzaprav s to pico? Zakaj je tako seksualizirana? Kaj je s pedofilskim simbolom na pici - ki je bil, mimogrede, takoj umaknjen in zamenjan z drugim, ko je Pizzagate postala razvpita tema? Je naključje, da je leta 2016 Wikileaks odkril Podestove e-maile, ki so vsebovali neskončno število besed, kot so sir, hot dog, pasta, pizza ...? Na primer: “Would love to get a pizza for an hour.” (“Želim pico za eno uro.”) Pica za eno uro?! Ti e-maili postanejo naravnost šokantni, ko vemo, kaj pomenijo besede, uporabljene v njih. In pomen teh besed je v industriji seksa splošno znan.

Nenadoma stavki, kot je: “Instead of pasta and wonderful sauces, it was a lovely, tempting assortment of cheeses,

yummy.”, ki je le eden od mnogih podobnih stavkov v omenjenih e-mailih, dobijo povsem drugačen pomen. (“Namesto dečkov in čudovitih orgij je bil na voljo ljubek, mikaven izbor deklic, njami.”)

Je bil to razlog, da je Hillary Clinton izbrisala 33.000 e-mailov, zaradi česar je bila potem pod drobnogledom? Ali to pojasnjuje, kaj je imel v mislih Obama,

Tony Podesta, brat Johna Podeste in tesen prijatelj Jamesa Alefantisa, je politični lobist in velik podpornik umetnosti.

Kaj je imel v mislih Obama, ko je naročil hot doge in pice v vrednosti 65.000 dolarjev, ki so sredi noči prileteli iz Chicaga v Belo hišo na zasebno zabavo?

Stvaritve umetnice Patricie Piccini. Tony Podesta je njen velik oboževalec in kupec njenih del. V vili Tonyja Podeste je razstavljena tudi skulptura, imenovana “Arch of Hysteria” (Lok histerije), ki močno spominja na “delo” Jeffreya Dahmerja, serijskega morilca, ki je užival v razkosavanju svojih žrtev in nameščanju njihovih teles v čudne položaje.

New York Times je leta 2014 zapisal, da pedofilija ni zločin, temveč motnja, na dveh govorih v Tedx-u pa je bila pedofilija predstavljena ne kot motnja, temveč kot spolna usmerjenost.

Dela umetnice Kim Noble, ki je v otroštvu doživela hude travme, kar ji je za posledico pustilo razcepljenost na trinajst različnih osebnosti. ko je naročil hot doge in pice v vrednosti 65.000 dolarjev, ki so sredi noči prileteli iz Chicaga v Belo hišo na zasebno zabavo? Je zaradi tega Hillary poslala Baracku e-mail, v katerem ga je opozorila, naj bo naslednjič previdnejši?

Mar ni čudno, da se posnetki z varnostnih kamer v kleti restavracije, kjer otroci ležijo na mizah za namizni tenis, prikazujejo na stenah v zgornjem nadstropju? Kdo jih gleda? In zakaj ima spletna stran picerije strogo zaščiten vstop na skrivne oddelke, kjer lahko naročite pice za absurdno velike vsote? Na nekem posnetku s spletne strani, ki ga je naredil heker, lahko preberemo: “Ta mesec imamo pet svežih pic za vaš užitek. Imamo tudi štiri preživele pice s seanse prejšnjega meseca. Vse so naprodaj po izredno nizki ceni, ker so v slabem stanju in najbrž ne bodo preživele. Zato je zaželeno, da po končani seansi svojo pico pojeste. Posebna ponudba tega meseca vključuje 30 % popusta na hudo mučenje! Vsaka fotografija spodaj je dostopna za 1000 dolarjev, kot piše v drobnem tisku.”

Te stvari so tako nepopisno grozljive, da velika večina ljudi, ki pridejo v stik s takšnimi in podobnimi informacijami, doživi kognitivno disonanco. Tako imenujemo izredno neprijeten občutek, ki se pojavi pri ljudeh, ki imajo neko zelo globoko, ukoreninjeno prepričanje, ko pa so soočeni s trdnimi dokazi, ki govorijo proti temu prepričanju, dokazov ne morejo sprejeti. Ker je tako velikega pomena, da se zaščiti temeljno prepričanje, bodo ljudje - kljub dokazom - racionalizirali, ignorirali in celo zanikali vse, kar se ne ujema s tem njihovim prepričanjem. Kako je mogoče, da so ljudje, ki jim zaupamo in za katere smo volili, tako zli? Kako so lahko ljudje, ki so tako šarmantni, sposobni, inteligentni in uspešni, del trgovine z otroki in pedofilskih krogov,

kjer so otroci mučeni, posiljeni in ubiti zaradi užitka? Ali pa počnejo z njimi kaj celo še bolj grozljivega? Mogoče pa so Clintonovi, Obama in prelepi, šarmantni Trudeau samo “okuženi” s takšnimi prijatelji? Če so njihovi prijatelji pedofili, to še ne pomeni, da so tudi oni, mar ne? Mogoče niti ne vedo za seksualna nagnjenja svojih prijateljev? (Se je lepo slepiti, kajne?) No, treba je vedeti, da so Clintonovega “zdravilca”, brazilskega “Johna božjega”, aretirali, ker je vodil največji brazilski seks-ring. Imel je spolne sužnje, ki so bile nenehno noseče. Priznal je, da prodaja dojenčke za tisoče dolarjev in da mame sužnje po desetih letih rojevanja ubije. Vedeti je treba tudi, da je glavna žvižgačica tega primera nenadoma umrla v sumljivih okoliščinah. Pa vendar ... Kako smo lahko prepričani, da je Bill Clinton vse to vedel? Ne smemo sicer pozabiti, da je zahajal na zasebni otok obsojenega pedofila Jeffreya Epsteina in da je bil na seznamu potnikov kar šestindvajsetkrat, skupaj z mnogimi drugimi prestopniki, kot je Kevin Spacey, ki je bil nedolgo tega aretiran zaradi več posilstev, med drugim tudi dečkov. (Spacey naj bi nad svojimi žrtvami izvajal grozodejstva, ki so se celo njegovim “partnerjem pri zločinu” zdela prehuda!) Vedeti je treba tudi, da so Clintona preiskovali zaradi posilstva dečka. Jenny Moore, nekdanja

policistka, ki je o tem obvestila FBI in domovinsko zaščito, je kmalu zatem, 12. 8. 2018, umrla v hotelski sobi. A vse to še ne pomeni, da je Clinton seksualna zver in morilec! Ali pač?

Potrebujemo več dokazov, ki bodo vse to potrdili. V naslednjem delu se bomo vrnili k umetnosti. (se nadaljuje)

Dela umetnice Biljane Đurđević krasijo dnevno sobo Tonyja Podeste.

Vir: dokumentarni film Fall of Cabal

STOPI IZ ZASEBNOSTI, ZA NAS SI JUNAK!

Dragi bralci in bralke, vabimo vas, da napotite k nam ljudi iz javne uprave (policija, zdravstvo, šolstvo itd.), ki SO DALI ODPOVED na svojih delovnih mestih zaradi teroriziranja nadrejenih s Covid plandemijo. Torej ljudi, ki so

raje dali odpoved, kot da bi nosili ma-

ske, se testirali ali celo cepili.

Hkrati prosimo, da se nam javijo tudi tisti, ki so dali odpoved brez teroriziranja nadrejenih, a so sami ugotovili, da so (bili) uporabljeni (beri: podkupljeni) za najbolj umazan del te umazane igre.

Radi bi jih izpostavili, predstavili javnosti. Če bodo za to, seveda. Menimo, da so junaki posebne vrste. Če ne za MSM, za nas so! Težko je zapustiti

takšno delovno mesto, v družbi, kjer je denar sveta vladar ...

In ja, želimo spodbuditi vse, da vsaj razmislijo, ali je to, kar delajo, prav. Morda pa le ni vse v denarju ...