Alen Smuk / časopis Cajtng.net by Cajtng.net

JUNIJ 2018 • ŠTEVILKA #001

KONČNI IZDELEK: Alen SMUK, 3. c

MLEKO JE IDEALNA HRANA ZA ČLOVEKA! MAR RES? Obravnava mleka in mlečnih izdelkov je zanimiva predvsem zaradi napačnega prepričanja ljudi, da je mleko nujno za zdravje, da vsebuje veliko beljakovin, kalcija in drugih mineralov in vitaminov ter da nikoli ne prerastemo potreb po mleku. Indoktrinacija o nujnosti uživanja kravjega mleka praktično traja od rojstva, vrtca in osnovne šole, vleče pa se vse do poznih let. V zgodnjem otroštvu so nas najvplivnejši ljudje prepričali, da mleko nujno potrebujemo, da brez njega ne moremo biti zdravi. Zato in tudi zaradi izkušnje stika z materjo pri dojenju, ki je povezana z občutkom ugodja, podzavestno vsako mleko doživljamo kot nekaj prijetnega in koristnega.

na hrano. Te reakcije vključujejo alergične reakcije prebavil (od bruhanja, driske, zaprtja, vnetja), dihal (zamašen nos, izcedek, vnetje sinusov, astma) in kože (atopični dermatitis, ekcem, lojavost, koprivnica). Mlečni izdelki so vzrok za več kot 50 odstotkov slabokrvnosti zaradi pomanjkanja železa pri otrocih, za nenormalno strjevanje krvi, povzroča tudi vedenjske težave (razdraženost, hiperaktivnost, glavobol, utrujenost). Živalsko mleko vsebuje veliko več rastnega hormona IGF-1. Številne študije so dokazale, da višje ravni IGF-1 vplivajo na razvoj nekaterih tumorjev, predvsem na prostati, dojkah, debelem

Mleko je hrana samo za dojenčke iste vrste Mleko je v resnici zgolj in samo hrana za dojenčke za precej natančno odmerjen čas, ko druge hrane še ne morejo uživati. Dojenje je edini naraven način uživanja mleka. Na ta način se mleko ne izpostavlja ne svetlobi ne temperaturnim, kemičnim ali fizikalnim spremembam – potuje neposredno iz telesa v telo, zato se ta, za mladička življenjsko pomembna tekočina, skoraj ne more okužiti.

Laktozna intoleranca – izmišljena bolezen Kar 75 odstotkov odrasle svetovne populacije ne sintetizira dovolj laktaze, kar je biološko logično. Na spletni strani proizvajalcev mleka piše: »Laktozna intoleranca spada med bolezni, ki širši javnosti ni dobro poznana. Ljudje, ki imajo težave pri prebavljanju mleka in mlečnih izdelkov, se jim zatorej pričnejo pogosto izogibati. S tem pa lahko ogrozijo svoje zdravje, saj človeško telo za zdravo življenje potrebuje kalcij ter druge vitamine in minerale.«

zbolel, ker ni užival kravjega mleka. Namesto da bi spoštovali pravila narave, nas mlekarska industrija, prehranski strokovnjaki in tudi farmacevtski zdravniki prepričujejo, da je treba nadaljevati uživanje mleka (in mlečnih izdelkov) druge živalske vrste do konca življenja in izmišljeno bolezen zdraviti z zdravili.

Podla laž. V številnih hranilih je vsega več kot v mleku, poleg tega še nihče ni slišal, da bi kdo

Poleg laktozne intolerance so mleko in mlečni izdelki najpogostejši vzrok alergij

V TEJ ŠTEVILKI PREBERITE ŠE: - Teliček ni nič drugega kot zgolj kolateralna škoda pri mlekarski industriji, zakolje se ga starega le nekaj mesecev!

črevesu, in drugih oblik raka. Mleko je na vrhu prehranske verige in kumulativno vsebuje vse, kar krave zaužijejo (nenaravno hrano, pesticide, fungicide, herbicide, vse kemikalije iz vode vključno z zdravili, hormoni, cepivi in drugimi škodljivimi snovmi). Zakaj nam potemtakem ponujajo in prodajajo mleko?? Ker mleko je posel. Velik posel ...

jo dajo dele telesa te iste živali.” - Ko je na Ptujskem jezeru poginilo 150 rečnih galebov, je nastala panika, le streljaj stran pa načrtno vsak dan ubijejo vsaj 30.000 kokoši in piščancev. Načrtno in vsak dan!

- Čigava odločitev je pravzaprav, da jemo meso???

- Anja Baš: “nasploh sem meso jedla celo življenje, ker so me naučili, da ga moram, ne zato, ker bi to želela!”

- Daša Zajc Kreščišin: “ljudje hodijo v živalske vrtove, tja vozijo otroke, jih evforično slikajo, potem pa jim za večer-

- Ugrabljeno veganstvo: »Veganstvo ni dieta, ni moda in ni politika!« 1

AKTUALNO

TELIČEK NI NIČ DRUGEGA KOT ZGOLJ KOLATERALNA ŠKODA PRI MLEKARSKI INDUSTRIJI, ZAKOLJE SE GA STAREGA LE NEKAJ MESECEV! A so tudi vas v šoli učili, da krava daje mleko? A se vam ne zdi sramotno, da marsikdo, ki dopolni 18 let, še vedno misli, da krava daje mleko? In še bolj, da praznuje Abrahama, pa ne ve, da krava sploh ne daje mleka?? Še huje, koliko jih je že šlo na oni svet, misleč, da krava daje mleko … Vse to je uspelo mlečni industriji. Toliko poneumiti ljudi, da marsikdo, ki se ima za pametnega, sploh ne ve, da krava daje mleko izključno takrat, ko je noseča. Torej – samo v primeru, da je oplojena oz ko pričakuje dojenčka. Isto, kot tvoja mama. Iz tega bi lahko zaključili, da če krava daje mleko, tudi tvoja mama daje mleko. Si predstavljate oglas – prodam mamo mlekarico, staro 24 let, dobro negovano, hranjeno samo z domačo krmo, ... Gnusno! Učite se. Ne verjemite mitom o srečnih kravicah in teličkih … Na srečo, hvala Zuckerbergu in ostali tehnologiji, obstajajo družabna omrežja, kjer lahko človek spozna na stotine in na tisoče ljudi, ki so naprednejši, razgledani in bolj dovzetni za spremljanje znanstvenih raziskav. In ‘kupuje’ znanje od njih. Tudi kaj vpraša in dobi odgovor iz prve roke. Ne mnenje nekoga x, temveč odgovor človeka, ki ve. Ki dejansko ve, ker tako pravi znanstveno vir. In ko tako spremljaš ljudi, ko se učiš, se ti čedalje bolj odpirajo oči. In bolj kot odpiraš oči, bolj ti je žal, da jih odpiraš. Zakaj? Žal z odpiranjem oči vidiš tudi, kako zelo pokvarjen je ta svet in koliko nepravic se dogaja na svetu. A je vredno, ker ljudje smo – po defaultu – dobra bitja, ne zlobe. Zlobe se človek nauči!! Imaš dve možnosti … Lahko nazaj zapreš oči in uživaš v nevednosti ter plavaš z večino v brezno, lahko pa si del spremembe in se pridružiš gibanju, ki nasprotuje nepravilnostim v svetu. Na katerem bregu se boš znašel, je seveda tvoj izbor! Pa se vrnimo kravicam in teličkom. Krava torej ne daje mleka. Daje ga le, če je oplojena. Morda bo kdo rekel: “Pa kaj, če daje samo takrat. Pač se jo oplodi, da imamo ljudje mleko”.

Toda ljudje ne rabimo piti mleka za preživetje. Ljudje smo celo edina vrsta, ki pije mleko v odrasli dobi. In mleko je človeku škodljivo. A vse to ljudje spregledamo, zamižimo, ker so nas v mladosti učitelji (bodisi pravi učitelji, bodisi starši ali kdo tretji) poneumili, da je mleko najbolj zdrava (univerzalna) pijača. Je, ampak mleko svoje matere za dojenčka, ne pa mleko druge matere za odraslega človeka! Posledica oploditve je seveda mleko, pa tudi mladiček! Mladiček je torej zgolj posledica človeške želje po mleku. In tega telička, ki je, kot je videti, stranski produkt pri izdelavi mleka, je potrebno zaklati, ubiti, ker ni on bistvo vsega. Ker se ga ne rabi. In tega mladega fantka se po nekaj dneh, včasih pa že takoj, kravici odvzame, da mleko lahko ostane ljudem. Telička čaka

ista usoda, kot mamico.

Kakšnih pet let jo bodo redno posiljevali, potem pa bo šla – ker ne bo več sposobna dosegati normo (beri: proizvajati zadostnih količin mleka) – v zakol. Pri človeku ni ljubezni, ni usmiljenja. Če mi ne prinašaš koristi, greš … Živalica takoj, ko postane neuporabna, ko ne prinaša zaslužka, gre. V zakol, kakopak. Da dobi njen gospodar, lastnik še zadnje evre od ‘stroja’, preden ta povsem ‘crkne’. Človek z lahkoto pozabi na 5 let dela, na tiste lepe in nežne poglede kravice, na vse dobro, kar je dobil od živalice. Človeku je pred očmi zgolj in samo – profit. Denar. Zaslužek. Mimogrede, kravica bi, če ne bi bila v službi krutega kapitalista in kaptalizma, živela tudi do 20 let! Teličku na gubček ‘nabijejo’ nagobčnik s špicami, zaradi česar mama kravica beži od njega, mleko pa ostane za ljudi.

Kdo je torej kriv, da se živali kolje?

Teličku na gobček ‘nabijejo’ nagobčnik s špicami, zaradi česar mama kravica beži od njega, mleko pa ostane za ljudi. To se dogaja zaradi tebe, spoštovani kupec!

druga usoda. Kot majhen fantek bo nekaj časa krmljen z umetno hrano, po dveh mesecih pa bo zaklan in prodan kot – teletina. Zdaj vidite, kako lepo gresta z roko v roki mlekarska in mesna industrija! In zdaj tudi veste, zakaj je teletina dražja … ker gre za zelo mlado ‘meso’, v bistvu za dojenčka, ki je moral umreti, ker ljudje želijo piti mleko. Aha, in kaj, če se rodi kravica, torej punčka? Ona gre ravno tako stran od mamice, a le do takrat, dokler ni primerna za oploditev. Potem jo čaka

BIL JE LE - ŠTEVILKA BREZ IMENA. BIL JE ŽIVLJENJE. IN BIL JE OTROK …

Uživalec mleka, uživalec mesa, mesar ali trgovec? Če zadnja dva ‘zgolj opravljata svoj poklic’, ostane odgovor na dlani. Človek, ki uživa mleko, sire, čokolade, jogurte, on je neposredni naročnik umorov. Naj bo še tako kruto slišati, da ima mesar krvave roke, in jih tudi dejansko ima, a naročnik umorov si ti, dragi potrošnik. Ti, ki to uživaš. Če ne bi ti tega užival, ne bi bilo povpraševanja in ne bi bilo potrebno delati na ponudbi. Na tebi je, da se odločiš, če boš še podpiral klanje teh mladih nedolžnih bitij … Vem, težko se je odreči okusu. A vse se da. Če se da odreči takrat, ko zboliš, se da tudi prej. Mleka nenazadnje sploh ne rabiš. Si le suženj okusa, katerega so ti isti lobiji namenoma, da od tebe služijo celo življenje, privzgojili že kot otroku. Vseeno jim je, če boš zbolel, glavno, da oni od tebe služijo … Če pa res želiš okus po mleku, obstaja rastlinsko. Še boljše. Predvsem pa manj škodljivo in manj ‘krvavo’. Obstaja tudi rastlinska smetana, čokolada brez mleka, veganski sladoled … Vse obstaja, le poiskati moraš in reči enkrat za vedno – ne, hvala, zaradi mojega prehranjevanja ne ne bo več trpela ali umrla nobena žival.

trpljenja … Na milijone takšnih, tako ljubkih in krhkih živalskih otrok, le po nekaj mesecih življenja, konča svoje poti, da lahko človek dele njihovih trupelc položi na svoje krožnike …

Piše: Gregor Vrhovnik Teletina v trgovini je bila še včeraj nežen otročiček. Komaj je začel svoje življenje. Odvzet mami ob rojstvu, brez ljubezni in njene tople bližine. Ljudje se običajno zjočemo ob takšnih prizorih, kot je ta na sliki … Ampak raje se kdaj spomnimo nanje tudi takrat, ko zlagamo meso s polic v naše košare. Zajočimo tudi takrat, ko postavijo na naš krožnik kos mesa iz njihovih teles, kos njihovega

To se dogaja zaradi tebe, spoštovani kupec!

UVODNIK

PSIHOLOGIJA ČLOVEKA:

Čigava odločitev je pravzaprav, da jemo meso??? Piše: Sandra Bijelić Ko sem prenehala jesti meso, so me prijatelji vprašali, zakaj ne jem mesa. To vprašanje se mi je zdelo tako čudno, da nanj sploh nisem znala pametno odgovoriti … A res ne veste??? Jaz sem dobro vedela, zakaj ga ne jem, a v tistem trenuku je bil edini odgovor, ki mi je padel na misel, a da pri tem ne bi prizadela prijateljev: “Zato!!!” Nekaj let kasneje sem ugotovila, da je bila to dejansko prva odločitev v zvezi s prehrano v mojem življenju. Danes mi je kristalno jasno, da jaz v bistvu sploh nikoli nisem imela izbora, če naj jem meso ali ne. Jaz se nikoli v življenju sploh nisem odločila, da bom jedla meso. Nihče se nikoli ni.

Naučeni smo, da ga jemo in jaz sem se morala od tega odučiti. Socialno pogojevanje in družbeni mehanizem Razlog, zaradi katerega vsi jemo meso, je … v bistvu ni razloga. Ne živimo na samotnem otoku z enim pujskom. Meso nam ni potrebno v prehrani, niti najmanj. Pa vseeno vsaj 80% ljudi na planetu uživa meso, brez da bi kadarkoli prišli sami do te odločitve. Fascinantno. Razlog za to je en zelo koristen družbeni mehanizem, ki nam je pomagal, da smo preživeli tisoče let, da pa se pri tem nismo zastrupili s strupenimi gobami, da nas ni pojedel lev in da nismo zgrmeli v kakšen prepad. Družba z odobravanjem gleda na dejstvo, da jemo meso. Ne le, da družba reče, da je prav, da ga jemo, temveč so meso in proizvodi iz mesa celo – pokazatelj družbenega statusa. Družba nam ploska, ko jemo meso. Pogojevanje je mehanizem učenja, mehanizem

KOLOFON: Izdajatelj: Cajtng d.o.o. • Spletna stran: www.cajtng.net • E-pošta: info@cajtng.net • Facebook stran: Cajtng.net • Telefon: + 386 40 122 005 • Številka vpisa v razvid medijev: 867 • ISSN: C503-4981 • Cenik oglaševanja v tiskani izdaji in na spletnem portalu najdete na www.cajtng.net • Za vsebino reklame odgovarja naročnik. • Nenaročenih rokopisov in slik ne vračamo. • Kolumnisti izražajo svoje mnenje, ki ni nujno enako z mnenjem uredništva. • Leto izdajanja: I •

ustvarjanja navad. Ustvarja se močna, težko razdružljiva vez med prehranjevanjem z mesom in prijetnim počutjem, kar najbolje občutimo, ko nas družba podpira. Najprej mama in oče, tete, prijatelji, kasneje pa tudi sodelavci, reklame na TV, ljudje z avtoriteto, medicinski delavci … Povezali smo okus mesa s pozitivnimi čustvi, močjo, ponosom, užitkom. Vsi nam čestitajo, ploskajo in spodbujajo. Jej meso. Bodi močan, lep, zdrav, pokočnen, visok, močan, možat. Mi pa pri tem rastemo od zadovoljstva.

Zavestne odločitve, da bomo jedli meso, nismo nikoli prinesli. Odločitev, da ničesar v življenju ne spreminjamo, ni odločitev! Zato, ko mi nekdo reče, naj spoštujem njegov izbor, da bo jedel meso, tega ne morem sprejeti. Ta stavek nima veliko smisla, ker – niti odločitev, niti izbor sploh nikoli nista prišla. Ne morem sprejeti tvojega izbora, da ješ meso, ker je tvoj ‘izbor’ – tvoj izgovor.

Lahko je biti v večini …

Skozi odraščanje sem nekje pozabila, da imam kontrolo nad tistim, kar počnem. Da ni vsaka moja odločitev determinirana z družbenimi pravili. Pozabila sem, da imam izbor, da imam kontrolo nad svojimi odločitvami. Da mi ni treba trpeti, ker jem del živali pred seboj, samo zato, ‘ker to tako mora biti’. Ne, ne rabi tako biti! Večina ljudi ima razvito naravno empatijo do drugega živega bitja. Večina ljudi bi se odločila, da ne sodeluje v jemanje življenja drugemu živemu bitju, če bi kadarkoli bila vprašana, kakšna je njegova odločitev. Prehranjevanje z mesom je naučeno obnašanje, ne pa svobodna izbira posameznika. Nikoli nisem izbrala, da bom jedla meso. To ni moja odločitev.

Te je kdo vprašal, zakaj ješ meso? Zato, ker je dobrega okusa … zato, ker večina je meso … zato, ker je to nujno, ker so tako slišali od ‘vplivnega’ … zato, ker se dobro počutiš, družba te podpira, super si … To niso razlogi. To so izgovori.

Občutek pripadnosti večini je super občutek. Hrana in rituali, povezani s hrano, so pomemben del ljudske socializacije. Družinska kosila, ‘roštiljanje’ s kolegi, bližnji in topli odnosi z ljudmi, vse to je predpogoj za kakovostno življenje.

Zapomni si, nikoli se nisi odločil, da boš jedel meso. In ne obstaja niti en razlog, da ga ješ. Obstajajo samo izgovori.

Ni se lahko boriti proti nečemu, kar večina odobrava. Ni lahko spreminjati nekaj, ko že v naprej veš, da bo vpliv majhen, ko veš, da ne moreš spremeniti celega sveta.

Poskusi 30 dni ne jesti mesa (Izziv.si). Za odvajanje od navad bo to dovolj. Odvadi se od navade, da ješ meso, med tem časom pa se poinformiraj, kako delajo z živalmi zaradi vašega prehranjevanja z njimi (Zemljani.si), o vplivu te (živinorejske) industrije na naš planet, o vplivu prekomernega vnosa živalskih proizvodod na naše telo, o vplivu živinoreje na lakoto v svetu, itd … Čez 30 dni pa se ponovno odloči, če želiš v tem sodelovati. Pridi sam do svoje in zavestne odločitve!

Edino, kar lahko spremenim, sem jaz sam! Ne morem izboljšati celega sveta, ne morem prepovedati vsem, da jedo meso, lahko pa prekinem financiranje ubijanja živali. Jaz imam moč, jaz imam kontrolo edino nad sabo.

Cajtng.net je medij, namenjen drugačnemu pogledu na določene teme, katere drugi mediji zapostavljajo ali o njih pišejo glede na svoje prepričanje ali po naročilu sponzorjev. Vse, kar zasledite na strani Cajtng.net, je zapisano z željo po pravičnosti in lepšem svetu, obelodanjati želimo teme, o katerih bi, če želimo preživeti kot človeštvo, in planet ohraniti za zanamce, morali pisati drugi, veliko večji mediji, a tega ne želijo, nočejo ali pa ne smejo. Avtorji ne dajejo medicinskih nasvetov in ne svetujejo uporabe ali opustitve katerega koli zdravila

Zato se odloči zdaj!

brez posveta z lečečim zdravnikom. Vse tukaj navedene podatke in priporočila bralec uporablja na lastno odgovornost. Splošna deklaracija o človeških pravicah v 19. členu pravi, da ima vsakdo pravico do svobode mišljenja in izražanja, vštevši pravico, da nihče ne sme biti nadlegovan zaradi svojega mišljenja, in pravico, da lahko vsak išče, sprejema in širi informacije in ideje s kakršnimikoli sredstvi in ne glede na meje. Berite in delite objave z našega portala, ker sta resnica in upanje naše edino orožje proti ‚velikim‘.

INTERVJU

DAŠA ZAJC KREŠČIŠIN: “Ljudje hodijo v živalske vrtove, tja vozijo otroke, jih evforično slikajo, potem pa jim za večerjo dajo dele telesa te iste živali.” Daša Zajc, poročena Kreščišin, 32-letnica iz Ljubljane. Gimnazijska maturantka, ki je študirala jezike, a študij opustila. Dolgo časa je bila podjetnica, v zadnjem letu pa se posveča sebi in družini. Po naravi je sicer bolj tihe sorte in nekoliko zadržana, ponavadi malo ‘rabi’, da se prilagodi okolju, ko pa ji ‘steče’, je ni za ustavit’. Za Dašo sicer velja, da je prijazna, komunikativna, delovna in težko dolgo na miru, prijatelji pa jo poznajo tudi (ali pa predvsem) po tem, da je izredno sočutna in pomaga vsem – tako ljudem, kot živalicam. Živo bitje je živo bitje. V družbi so se že navadili, da rešuje mušice iz sokov ter jim suši krila. Ja, tudi to se da. To je naša Daša. Veganka je od leta 2011. Daša, kaj delaš v prostem času, kakšni so – ob reševanju mušic in sušenju krilc – še tvoji hobiji? Sem poročena in trenutno poleg hčerkice skrbim za še enega nerojenega otročka, ki se nam bo pridružil malo kasneje. Večino svojega časa tako preživim v krogu družine in svojih živali. Sicer pa v prostem času – ko nisem noseča – tudi zelo rada tečem. Tek mi predstavlja rekreacijo, meditacijo in odklop od vsega.

Kdaj in kako si postala vegetarijanka oz veganka? Od vsejedstva do veganstva ni bilo vmesne postaje (vegetarijanstva). Veganka sem postala čez noč. Dobesedno. Prej sem bila 25 let vsejed, nikoli nisem pravzaprav razmišljala o tem, da mesa ne bi jedla, v bistvu se sploh nisem ukvarjala s tem, od kod je zrezek na mojem krožniku. Vse do nekega julijskega večera, ko sem šla čez ‘news feed’ na Facebooku in zagledala objavo prijateljice, ki je napisala: “To morate videti, priporočam!” In sem kliknila ‘play’. Gary Yourofsky. Na začetku videa sem poškilila dolžino in si mislila – niti v sanjah tega ne bom mogla gledat toliko časa …

Pa očitno si … In potem? Potem pa gledam in gledam, solze. Še malo gledam, spet solze. Potem pa – preblisk. Niti dneva več v svojem življenju ne mislim več škodovati Daša s hčerkico in dojenčkom, ki je na poti.

Daša že od nekdaj obožuje živali.

kateri koli kravi/prašičku/konju/kokoši/čemur koli že. Vstala sem, odšla do hladilnika in dala ven čisto vse, kar je bilo mesnega, mlečnega in jajčnega. Vse sem dala sosedi in od takrat naprej niti enkrat nisem posegla po tovrstnih živilih. Sem tudi doumela, da niso nikoli bila živila, bili so deli teles, izločki živali … Vse se mi je zagabilo in v nekem trenutku res sama sebe nisem mogla razumeti, kako sem lahko toliko let to jedla. No, in tako se je vse začelo … V veganstvo sem šla torej zgolj iz moralnega vidika.

Od prej, torej iz mladosti pa nimaš kakšnega žalostnega dogodka v spominu? Hvala bogu, ne … Oziroma, ne spomnim se, da bi bila navzoča ob kakšnem dogodku, kjer se je izvajalo kakršno koli nasilje nad živalicami.

“Veganka sem postala čez noč. Dobesedno. Prej sem bila 25 let vsejed, nikoli nisem pravzaprav razmišljala o tem, da mesa ne bi jedla, v bistvu se sploh nisem ukvarjala s tem, od kod je zrezek na mojem krožniku.” 4

Glede na ta ‘klik’ v glavi, predvidevam, da ni bilo nekih težav ob prehodu oz opustitvi ‘stare’ ‘hrane’? Ja, moram potrkati, da nisem imela nekih velikih težav. Sira od nekdaj nisem marala, zato ga tudi nisem pogrešala. Vem pa, da imajo mnogi težavo ravno s sirom in doživljajo prave krize. Kar se tiče mleka, sem hitro odkrila odlično sojino mleko … ker niso vsa dobra. Prav tako čokolado. Med sem nadomestila z agavinim sirupom.

Kako so tvoje veganstvo sprejeli domači? Ko sem postala veganka, sva z mamo živeli sami. Žal je moj oči umrl dobro leto pred tem. Mami tudi nikoli ni bila ravno zelo navdušena nad mesom in moram reči, da je zelo hitro stopila na isto pot. Že od leta 2012 sva obe veganki, doma jemo vegansko vsi, prav tako hčerka in mož. Nihče od nas nima zdravstvenih težav. Doma smo vsi vegani že lep čas, dosti hrane pridelamo tudi sami, na vrtu nam raste solata, bučke, koleraba, fižol, redkvice, korenje, začimbe … Kolikor nam velikost vrta dopušča.

...

Super, tu mora biti pa prijetno (so)bivanje

Ja, doma smo tudi vsi veliki ljubitelji živali. Tudi

INTERVJU hčerka gre po moji poti in je zelo nežna z živalicami, tudi ne dela razlik … Doma imamo dogovor, čisto v hecu, da se vsaki muhici, ki leta po hiši, dodeli eno ime. Predstavljajte si, ko potem zjutraj leti muhica po kuhinji, hčerka pa zakriči: “Mami, glej, Špela je!” V glavnem, luštno se imamo …

Nikoli se ne bi mogla vrniti nazaj med vsejedce. Po tolikih letih to rata del tebe, veganstvo ni samo to, kar imamo na krožniku, veganstvo je način mišljenja in način življenja. Veganstvo ni samo to, kar jemo, je to, kar oblečemo, je to, kar namažemo na obraz, veganstvo je v mnogih stvareh. Doma ne kupujemo in ne nosimo usnja in krzna, ne kupujemo kozmetičnih izdelkov podjetij, ki testirajo na živalih, itd…

Kako pa so prijatelji sprejeli ta tvoj prehod na veganstvo, kakšen je bil njihov odziv?

Imaš kakšno domačo živalico?

V svojem ožjem krogu prijateljev sicer nimam veganov, moram pa reči, da so prijatelji izjemno razumljivi že od začetka in nikoli ni prišlo do nikakršnih konfliktov zaradi drugačnega prehranjevanja. Če kaj dobrega spečem, se kvečjemu radi povabijo. Si uspel(a) koga nagovoriti na veganstvo ali si raje tiho in si s svojimi dejanji le zgled? Sem samo zgled. Tisti, ki jih zanima, me ponavadi kontaktirajo zasebno, je pa bilo takšnih že kar nekaj.

“Sem zvesta sebi in svojemu prepričanju. Je čisto drugače, ko na kmetiji crkljaš pujska ali božaš kravico, potem pa doma pripraviš hranljiv obrok brez živalskih sestavin.” Imaš kakega vzornika med vegani ali vegan aktivisti? Definitivno Gary.

Z možem se odlično razumeta in dopolnjujeta.

sacher torto ali muffine. Palačinke so tudi tedensko na meniju.

Kako izgleda tvoj dela prost dan? Ponavadi se z družino odpravimo na kakšen izlet, najraje po Sloveniji.

“Doma imamo dogovor, čisto v hecu, da se vsaki muhici, ki leta po hiši, dodeli eno ime. Predstavljajte si, ko potem zjutraj leti muhica po kuhinji, hčerka pa zakriči: “Mami, glej, Špela je!”

Ti je veganstvo prineslo kakšne koristi? Naj omenim, da sem dobro leto, preden sem začela s tovrstnim načinom prehranjevanja, sem imela težave z neplodnostjo. Zdravnik mi je povedal, da imam velike ciste na jajčnikih in da po naravni poti ne bom mogla zanositi. Precej kruto, da pri 24-tih letih od takega strokovnjaka slišiš – ne boš mogla imeti otrok. Leta so minevala, vmes sem tudi zamenjala ginekologa in ta me je na prvem pregledu vprašal, če sem bila na operaciji za odstranitev cist.

Torej si šla?? Ne, niti v sanjah, ciste so izginile same od sebe. V skoraj petih letih cist ni bilo več. Zdravnik je rekel, da ne bi verjel, če ne bi videl na lastne oči. Res pozitivna izkušnja.

Tudi zdravniki očitno ne vedo vsega. Pa drugače, kakšne so izkušnje z njimi? Sem imela to srečo, da sem imela zdravnico, ki je bila ravno kontra … Vegetarijanka že skoraj 3 desetljetja. Seveda sem imela pri njej glede prehrane absolutno podporo. Katero jed najraje pripraviš, katera veganska jed ti je ‘top of the top’? Kuhate sami ali kupujete v naprej pripravljeno (procesirano) hrano? Doma kuhamo sami, definitivno pa so naša najljubša jed testenine s hašejem. To je nekakšna veganska verzija špagetov bolognese. To vsi obožujemo. Obožujemo pa tudi sladko, zato večkrat naredim vegansko verzijo ‘čupavcev’,

V naši hiši biva pet mačjih in dve pasji duši. Vse mucke so rešene in posvojene od društev. Ne predstavljamo si hiše brez štirinožcev, od nekdaj smo jih imeli. So pa posebni, vsak ima svojo ‘foro’. En grize kable, drugi dobesedno jé vrečke, material ni pomemben, vse je okusno … Tretji zbudi celo hišo ob treh zjutraj skoraj čisto vsako noč, ker je en obrok tekom noči pač ‘res nujen’. Skratka, zabavno, nikoli ni dolgčas …

Spomnim se, da si nekoč reševala ali se nekako zelo zavzemala za eno vrano? Pri vrani sem bila jaz v bistvu le del ekipe ljudi, ki smo jo reševali. Na vrano je namreč eden od staršev streljal z zračno puško, sredi belega dne in celo na otroškem igrišču. Nedopustno! Sem pa imela tudi prste vmes, ko se je reševalo nekega ovna …

“Ljudem predvsem polagam na srce, kot je že rekel Paul McCartney, če bi klavnice imele steklene stene, bi bili vsi vegetarijanci. Če vi ne vidite, še ne pomeni, da se ne dogaja.”

Kaj naročite v restavraciji? Če gremo kdaj jest ven, se pozanimam v naprej, kaj lahko tam jemo. Ponavadi izberemo kakšno zelenjavo na žaru, krompir in solato. Sem pa tudi že našla rižoto z jurčki, ki je bila pripravljena brez mleka in mlečnih izdelkov, ampak tega nimajo povsod. Absolutno pa vedno vprašam, ali lepo ločujejo olje in ne pečejo živalskih stvari v istem, kot zelenjavo.

Kaj je bilo? Običajno popoldne, ura dve, kuham kosilo. Zazvoni telefon. Boštjan kliče, pravi: “A veš, da so me iz Centra za obveščanje klicali, da je v Rožni dolini, zraven študentskega doma, za drevo pri-

Lahko rečeš, da te veganstvo izpopolnjuje, da si z veganstvom dosegla smisel življenja? Absolutno! Sem zvesta sebi in svojemu prepričanju. Je čisto drugače, ko na kmetiji crkljaš pujska ali božaš kravico, potem pa doma pripraviš hranljiv obrok brez živalskih sestavin. Ljudje hodijo v živalske vrtove, tja vozijo otroke, jih evforično slikajo, objavljajo slike po socialnih omrežjih, potem pa jim za večerjo dajo na mizo dele telesa te iste živali. Ker sem bila tudi sama dolgo časa tako zaslepljena, se zavedam, da dokler ne klikne, pač ne klikne.

Obstaja možnost povratka med vegetarijance ali celo mesojedce?

Ubogi oven, ki je moral povsem po nepotrebnem na pot s Primorske do Ljubljane in nazaj.

vezana ovca?” Bila sem čisto šokirana: ”Čakaj, kaj? Ovca, v Rožni dolini? Ti to resno?” Boštjan se je takoj odpravil na lokacijo, tam pa ovca – žejna, utrujena, privezana, skratka, nič jasno!

Kaj se je izkazalo, čigava pa je bila?

INTERVJU / KUHARSKI RECEPT Potem pa pridejo od nekod študentje, ovca je njihova, kupili so jo za kolega, za darilo. Pripeljali so jo iz točke A na Primorskem v Ljubljano, da jo bodo potem še isti dan peljali na Primorsko na točko B. Logično vprašanje, ki jim ga je Boštjan zastavil: “Zakaj pa ste jo pripeljali iz Primorske v Ljubljano, da jo boste potem spet peljali na Primorsko? Zakaj pa je niste direktno peljali tja?” In njihov odgovor: ”Ker potem ne bi blo fore!”

In v vama je zavrelo ... Seveda. Ljudje božji, to je živo bitje, mučite ga z vožnjo, odvzeli ste ga stran od prijateljev, drugih ovčk, ubožec je utrujen, izčrpan, vam pa je to fora?? Resno? Bila sem zgrožena in brez besed. Ampak, kam zdaj z ovco, kako, s čim, h komu?

Daša priporoča: • Facebook skupina »Vegani« ni, • Facebook skupina »Vegetarijanci, vega presnojedci«

Ja, seveda, kaj sta storila? Takoj sem se sama osebno obrnila na Zavod Koki (Ksenija, hvala ti za vse, samo da sem slišala tvoj glas, mi je bilo že 50% lažje, res se ti zahvaljujem za prijaznost), ki je našel dom za ovčko. Boštjan jo je naložil v avto, zlato bitje pa je bilo mirno, kot kuža. Lepo se je peljala v avtu do cilja, brez problema. Pričakala naju je zelo prijazna družina, ki je toplo sprejela ovčko … No, v bistvu je toplo sprejela ovna!

Prijazna družina, to pomeni, da bo oven pri njih živel do naravnega konca? Ja, tako. Zelo mu bo lepo, imel bo družbo in tam dočakal starost v krogu drugih živali, s katerimi bo nedvomno prijateljeval do konca svojih dni. Tam imajo res all inclusive oskrbo.

Zagotovo imaš po tej izkušnji sporočilo tudi za študente? Joj, sem bila jezna. Študentje, da vas ni sram, pa kakšno je to darilo za sošolca? Pa kje imate glave? Pa dajte, no, vklopit možgane, pa to niso heci. To je bitje, ki čuti strah, čuti veselje, pogreša prijatelje, je žejen, je lačen, je živ. To ni igrača,

vi pa ga vozite gor pa dol – za foro? Zamislite se malo!

“Preden sem začela s tovrstnim načinom prehranjevanja, sem imela težave z neplodnostjo. Zdravnik mi je povedal, da imam velike ciste na jajčnikih in da po naravni poti ne bom mogla zanositi. Precej kruto, da pri 24-tih letih od takega strokovnjaka slišiš – ne boš mogla imeti otrok.” Imaš kakšno sporočilo za naše bralce? Ljudem predvsem polagam na srce, kot je že rekel Paul McCartney, če bi klavnice imele steklene stene, bi bili vsi vegetarijanci. Če vi ne vidite, še ne pomeni, da se ne dogaja. Če imate željo poskusit, pa ne veste kako, obrnite se h komu za nasvet, danes je tega že toliko, da prav vsak pozna koga, ki se prehranjuje drugače, tak človek vam bo z veseljem svetoval, kako začeti.

CHILLI Z AJDOVO KAŠO Danes na Cajtng.net ‘kosilo kuha’ Slovenka, ki živi in dela v Avstraliji, Neva S. Plut. Izbrala je chilli z ajdovo kašo. Nevo in njeno zgodbo o veganstvu bomo predstavili v prihajajočih dneh. Za chilli z ajdovo kašo za 2 osebi potrebujemo: • • • • •

1 drobno narezano čebulo 2 stroka česna 1 manjšo narezano steblo zelene 1 drobno narezano korenje 1 manjšo rdečo papriko (narezano na manjše koščke) • 1 skodelico ajde • 2 skodelici vode • 1 in 1/2 skodelice narezanih paradižnikov (lahko jih vržete v blender in na hitro zblendate, da ostanejo koščki)

• 2 zlički mlete kumine • 1/2 žličke dimljene paprike v prahu (lahko tudi več, lahko se doda tudi tekoči dim) • chili v prahu (po zelji) • 1 žlička origana • sol • 1 konzerva rdečega fižola (lahko dodate tudi koruzo) • 1 žlica kvasnih kosmičev

Postopek: Na vodi prepražite čebulo in česen. Dodajte zeleno, korenje in papriko ter kuhajte 5 minut. Do-

dajte še ajdo, zalijte z vodo. Dodajte paradižnik (ali pelate) in vse začimbe. Kuhajte do vrenja, nato kuhajte na zmernem ognju. Dolivajte vodo, dokler ajda ni kuhana (ponavadi 20 minut). Malo pred koncem kuhanja dodajte še fižol (po želji še koruzo) in kvasne kosmiče. Postrežete lahko z avokadom in limeto, lahko tudi koruznim čipsom. Dober tek! Idejo za kosilo je Neva dobila na spletni strani Full of plants!

NASVETI STROKOVNJAKINJE

VAŠE VPRAŠANJE, NAŠ ODGOVOR! Naša svetovalka je dolgoletna vegetarijanka, sedaj pa veganka, oboje skupaj že več kot dve desetletji. Je nosilka certifikata z Univerze Cornell v ZDA (Certificate in Plant Based Nutrition), je pa tudi del ekipe Nutritionfacts.org, ki trenutno predstavlja najbolj resno in hkrati največjo bazo znanja o prehrani, ki temelji na znanstvenih dokazih. Je tudi mama dveh deklic in ima osebno izkušnjo tako z nosečnostjo kot vegetarijanka, kot tudi veganka, pa tudi z otroci in njihovo vegansko prehrano. Naši svetovalki lahko zastavite kakršna koli vprašanja v zvezi z vegansko prehrano (info@cajtng.net – za svetovalko). Odgovori so bazirani na znanstvenih raziskavah. v obliki vitamina D. Torej, rastlinske beljakovine – vsak dan in v vsakem obroku. Pošiljam še seznam videov na to tematiko (povezava). Vse najboljše želim in veliko sreče in dobrega zdravja!

VPRAŠANJE: Spoštovana, zanima me, kakšen način prehranjevanja je – znanstveno dokazano – koristen pri raku dojke. Razumem, da veganski, toda katere surovine, sestavine, živila so najprimernejša za dvig imunitete oz. delujejo najbolj blagodejno pri odpravi tovrstne težave. Kako se boriti pri pomanjkanju apetita, kar mi hkrati predstavlja tudi eno od največjih težav. Vnaprej hvala! ODGOVOR: Pozdravljena, popolna in celovita rastlinska hrana je največ, kar lahko storite zase v tem obdobju. Kot posebej učinkoviti v prehrani so se pokazali lignani, katerih je največ v lanenem semenu, zatem folati, katere najdemo v zelenolistnati zelenjavi, pa križnice (še posebej brokoli) in soja. Kar se tiče pomanjkanja apetita, predlagam, da uvedete malo drugačen način prehranjevanja, večkrat na dan po malem, naj pa vsak obrok vsebuje beljakovine. Rastlinske, seveda. Torej stročnice, tofu, ali pa beljakovine konoplje, sončnice, kokosa, lana, kar lahko dodate recimo tudi v smuti. Navadno ne priporočam smutijev, za vaš primer pa ga priporočam zato, ker bi lahko, glede na to, da nimate teka, na tak način še najlažje dobili/ zaužili beljakovine. To je tudi eden od razlogov, zakaj zdravniki priporočajo meso rakavim bolnikom – ker vedo, da je potrebno veliko jesti, da bi človek dobil beljakovine, meso pa jim je najlažja rešitev. Ne bom posebej omenjala, da meso za seboj potegne druge probleme, saj je nenazadnje tudi prepoznano kot kancerogeno, a tako daleč (nekateri) zdravniki očitno še niso prišli. Ne bi škodilo tudi, če bi jemali dodatek prehrani

VPRAŠANJE: Oče je pred pol leta postal vegan, za tem, ko sem mu pokazala dokaze, dokumentarce in se z njim o vsem tudi osebno pogovorila. Kljub vsemu se ljudje očitno spreminjajo, ne glede na leta, moj oče ima namreč 65 let. K vprašanju: Oče ima visok pritisk (jemlje Enalapril), kot tudi preveč kilogramov. Želela bi vedeti, kako mu lahko pomagam s prehrano, da uravna pritisk, po možnosti pa tudi shujša na zdrav, za toliko starega človeka primeren način. Vsak nasvet bo dobrodošel, hvala! ODGOVOR: Spoštovani, najprej hvala za potrpežljivost in opravičilo za pozen odgovor. Bravo za očeta! Ima pa res srečo, da ima tako skrbno hči. Celovita rastlinska prehrana (stročnice, integralne žitarice, sadje, zelenjava, oreščki in semena) so se pokazali za zelo učinkoviti pri zniževanju pritiska, znano pa je tudi, da ljudje, ki jedo

tako vrsto hrane, sploh nimajo težav s hipertenzijo. Dandanes je visok pritisk v največji meri stvar lastne izbire. Vaš oče naj poleg rastlinske prehrane pazi na nivo zasičenih maščob, to po-

meni, da ne uživa preveč namazov od oreščkov (zmerno lahko), naj ne uživa tropskih olj, kot sta kokosovo in palmino, pa tudi naj ne vnaša preveč soli. Obvezno naj v prehrano vnese mleta lanena semena in čaj hibiskusa. Več si lahko ogledate na povezavi Nutritionfacts.org/topics/ blood-pressure/. S tovrstno prehrano bodo postopoma, kar je tudi najbolj pravilno, skopneli tudi kilogrami. Želim mu še na mnoga leta!

VPRAŠANJE: Ali obstaja pravilo, priporočilo, koliko bi naj bila dnevna količina oreščkov, ki se jih lahko oz jih je potrebno zaužiti? Zanima me tudi, če je vse, kar naj bi vnesli v organizem v lešnikih, mandljih, orehih, ali je potrebno v prehrano vključiti tudi dražje variante, kot so indijski oreščki, brazilski oreščki, pistacija, … In še: ali naj bo kikiriki pogosto na jedilniku ali se ga je bolje izogibati? Od pred kratkim sem na veganski prehrani, težim k zdravi prehrani, a še vedno nisem dovolj informirana, zato se že v naprej opravičujem, če je katero vprašanje neumno ... Vnaprej hvala!

ODGOVOR: Vsi oreščki so v redu. Vsi imajo tudi različne nutricionistične lastnosti, zato je najbolj primerno jesti vse, torej rotirati. Kar pa ne pomeni, da se tako MORA delati. Dovolj je namreč, če se v prehrano uvrsti vsaj ena vrsta oreščkov. Če že moram izbirati, bi izbrala oreh kot najbolj primeren, ker vsebuje največ omega 3 maščobnih kislin in drugih nutrientov (hranil), pomembnih za preventivo pred boleznimi. Kikiriki je tudi zelo dober in ni nobenega razloga, da bi se ga izogibali (razen, če je kdo alergičen nanj). Idealno bi bilo, če bi se ga jedlo vsak dan po malo, recimo okoli 1/2 skodelice, tj okoli 250 ml, ali pa 2 žlice le-tega v obliki masla (kikirikijevo maslo, mandljevo maslo in podobno). Izjema so brazilski oreščki, teh se ne priporoča vnašati več kot 2 oreščka dnevno, ker je zelo bogat s selenom in obstaja možnost predoziranja. Torej, najboljša strategija v zvezi z oreščki je, da uporabljate tiste, ki so v trgovini v akciji ali pa so vam kako drugače čim bolj dostopni.

ŠOKANTNO

KO JE NA PTUJSKEM JEZERU POGINILO 150 REČNIH GALEBOV, JE NASTALA PANIKA, LE STRELJAJ STRAN PA NAČRTNO VSAK DAN UBIJEJO VSAJ 30.000 KOKOŠI IN PIŠČANCEV. NAČRTNO IN VSAK DAN!

POZOR: VI ODLOČATE, KDO BO ŽIVEL IN KDO NE!!! Da smo si na jasnem – seveda globoko obžalujemo, da je prišlo do pogina ubogih živali, a potrebno je vedeti, da se rečni galebi ne razlikujejo od drugih ptičev. Tako eni, kot drugi radi živijo. Razlika je izključno in samo v – vašem pogledu na njih. Vi odločate, kdo bo živel in kdo ne. Pred nekaj dnevi je na Ptujskem jezeru (občina Markovci, MO Ptuj) prišlo do pogina rečnih galebov. V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) so za Večer povedali, da je zagotovo izginila kolonija kakih 150 rečnih galebov, ki gnezdijo na Ptujskem jezeru in se ta čas prehranjujejo na bližnjih poljih. “To so ptice, ki jih je v času spomladanskega oranja videti preletavati njive in iskati hrano. Nekaj deset poginulih ptic smo našli v akciji, ki je v soboto zvečer in nedeljo potekala skupaj s ptujskimi gasilci. Kam so izginile ostale, ne vemo, mogoče pa je, da so jih nekaj pojedle ribe, saj v jezeru živijo tudi ogromni somi, ki se prehranjujejo s poginulimi živalmi. Del kolonije je, kot kaže, ostal nekje v naravi in mogoče je, da bo plen različnih živali, kaj pa to pomeni za zdravje oziroma preživetje teh, ta čas ne moremo napovedovati. Vsekakor velja, da mrtvih ptic nikakor ne kaže prijemati, se jih dotikati, pač pa je treba o najdbi obvestiti pristojne službe,” je še za Večer povedal ornitolog Dominik Bombek. Medtem, ko torej odgovorni iščejo razloge za pogin 150 rečnih galebov, mediji pa opozarjajo na nevarnost posledic za ostale živali (posledično verjetno tudi za mesojede ljudi), redki pomislijo, da se takšni dogodki, kjer pogine še veliko

več ‘ptičev’, dogajajo le streljaj stran. In to vsak dan, vse z odobravanjem ljudi.

Za enimi ptiči žalujemo, druge brez slabe vesti pobijamo V bližnji perutnini namreč ubijejo toliko kokoši in piščancev, kolikor ne bo verjetno umrlo rečnih galebov v 100 letih. V Sloveniji se namreč DNEVNO, kot pove Sara Čufer, pobije preko 100.000 kokoši in piščancev! DNEVNO! Zakaj je temu tako, da ljudje za eno vrsto živali ‘žalujemo’, za drugo pa niti malo ne?

»V bližnji perutnini namreč ubijejo toliko kokoši in piščancev, kolikor ne bo verjetno umrlo rečnih galebov v 100 letih. V Sloveniji se namreč DNEVNO, kot pove Sara Čufer, pobije preko 100.000 kokoši in piščancev! DNEVNO! Zakaj je temu tako, da ljudje za eno vrsto živali ‘žalujemo’, za drugo pa niti malo ne?«

“Moje mnenje je, da ljudje pogin ptic vidijo kot večjo katastrofo zato, ker te ptice ne dojemajo kot hrano ali kot škodljivce. Isto, kot pri ljubljenčkih. Rejne živali se jim dejansko smilijo samo v primeru, če recimo na cesti po nesreči padejo s tovornjaka in poginejo. Nihče pa ne pomisli, da so bile na poti v klavnico, kjer bi ravno tako umrle. Ampak, to je ok, ker tam bi umrle na ‘human način’. Rejne živali pa itak redimo za hrano in so temu namenjene, zato je njih ubijati – opravičljivo. Teh ptic pa nismo namenili za to. So redke in zato nam je zelo žal, da so zdaj mrtve”, je za Cajtng.net povedala Aleša Muršec, Mariborčanka, veganka, že desetletje aktivna živalovarstvenica, ki bo v kratkem svojo ljubezen do živali prenesla v posel, saj želi skrbeti za hišne živali.

Vi odločate, kdo bo živel in kdo ne Da smo si na jasnem – seveda globoko obžalujemo, da je prišlo do pogina ubogih živali, a potrebno je vedeti, da se rečni galebi ne razlikujejo od drugih ptičev. Tako eni, kot drugi radi živijo. Razlika je izključno in samo v – vašem pogledu na njih. Vi odločate, kdo bo živel in kdo ne. Z nakupom ‚izdelka‘ (beri: živali) v trgovini naročite nov ‚izdelek‘, kar za trgovca pomeni, da ga mora na novo naročiti, naroči pa ga pri mesarju oz. podjetju, ki vzgaja (in za vas ubija) te ‚izdelke‘.

INTERVJU

ANJA BAŠ: “NASPLOH SEM MESO JEDLA CELO ŽIVLJENJE, KER SO ME NAUČILI, DA GA MORAM, NE ZATO, KER BI TO ŽELELA!”

Anja, kako gre tvoja zgodba, kdaj si postala vegetarijanka, kdaj veganka? Vegetarijanka sem postala za božič 2013, veganka za božič 2014. Veganstvo me je zanimalo že prej, ampak nisem bila sposobna hitre odločitve za prehod na rastlinsko prehrano, predvsem zaradi trdno ukoreninjenih navad od prej in prepričanja, da je živalska prehrana nujna za zdravje.

Kaj je bil vzrok za prehod na vegetarijanstvo in potem veganstvo?

izvedela, da obstaja veganska izbira, ki je enako okusna. Vse je bilo lažje, ko sem ugotovila, da je pizzo možno pripraviti z veganskim sirom.

Si veganka v družini samo ti? Kako ostali gledajo nate? Od moje družine sem veganka samo jaz, ampak smo eden do drugega strpni in spoštljivi. Jaz sem se pozanimala, naredila svoje raziskave in si ustvarila stališče, ki je osnovano na dejstvih, pridobljenih iz uglednih raziskav – znano je, da iz polnovredne rastlinske prehrane lahko pridobimo vse, kar telo potrebuje. Na začetku so me domači gledali malo postrani, predvsem zato, ker so se bali, da si bom uničila zdravje. Pa se je zgodilo ravno obratno …

Vegetarijanka sem postala zato, ker nikoli nisem pretirano marala mesa … razen paštet, salam in vsega, kar je bilo zmleto tako na drobno, da nisem vedela, kaj jem. Nasploh sem meso jedla celo življenje, ker so me naučili, da ga moram, ne zato, ker bi to želela. Ko sem bila majhna, baje nisem marala niti jajc, niti mleka, pa sem se potem skozi otroštvo na to navadila, saj je bil pritisk s strani okolice velik in kot otrok nisi imel kaj preveč izbire, sploh, kar se tiče šolske prehrane.

Torej je šlo z veganstvom zdravje namesto na slabše, kot so se bali starši, na bolje …

“Dejansko imam prijateljico, ki je veganka postala, ko sem ji povedala, da bi mozolji na hrbtu utegnili biti tam zaradi prevelikega vnosa mlečnih izdelkov. To jo je tako šokiralo, da je dala veganstvu priložnost … in kolikor vem, je še danes veganka, mozolji pa so izginili.”

Kaj pa okolica, prijatelji? Je bilo kaj zbadanja, morda kakšen dogodek?

Čemu se je bilo najtežje odreči? Najtežje sem se odrekla siru, vse dokler nisem

Ja, postala sem bolj zdrava kot kadarkoli prej, imam veliko več energije. Od prehoda na veganstvo, recimo, ne spim več popoldne .. ampak najbolj zanimivo pa je, da mi je izginila tudi velika večina celulita. Niti prej ga nisem imela veliko, a bil je, zdaj pa ga praktično ni. Sicer pa je moj fant (skupaj živiva) vegetarijanec, a spoštujeva eden drugega in odločitve, ki jih drugi sprejema zase. Tako da odlično funkcionirava.

Bežen znanec mi je nekoč ponudil nek čips z okusom slanine. Rekla sem, da ne bom, da ne jem tega, ker sem veganka, on pa je odgovoril: »Jaz veganov ne toleriram«. Zanimivo se mi zdi, da imajo določeni ljudje tako močno potrebo izraziti svoje nestrinjanje s tujimi odločitvami!! Jaz, recimo, nikomur ne bi rekla, da ga ne toleriram. Se ne strinjam s tujimi izbirami, drži, toleriranje nji-

Foto: Lado Črnologar

Anja Baš. 31-letnica z Jesenic. Umetnica. Pevka, avtorica glasbe, avtorica knjige Lačna življenja, ki govori o njeni izkušnji z motnjami hranjenja. Srečno v zvezi že 9 let. Veliko tudi predava o samopodobi, motnjah hranjenja ter kako uporabiti prvo, da preprečimo drugo. Ali pa katerokoli zasvojenost. Rada bere, slika, kajta, športa, teče, hodi v hribe in vrtnari. Ima dve mački, Muno in Čačko, obe sta rešeni z ulic. Veganka je tri leta in pol, od božiča 2014. hovih izbir pa mislim, da ni v moji domeni. O toleriranju govorim samo, ko me kdo žali … Tega, recimo, ne toleriram, ker posega v moj osebni prostor. Moje izbire pa ne posegajo v nikogaršnji prostor, saj glede svojih prehranjevalnih navad nisem ravno glasna, razen seveda, ko se me vpraša in ko si moram zunaj naročiti obrok.

“Ne gre za to, kdo ima prav, ampak za to, kaj so dejstva, ki so ugotovljena iz – nezlobiranih raziskav … in kaj manipulacije mlečnopredelovalnih, mesnih in farmacevtskih lobijev.” Si uspela koga nagovoriti na veganstvo ali si raje tiho in si s svojimi dejanji le zgled? Večinoma dajem informacije samo, ko me kdo vpraša in ko vidim, da je zanimanje iskreno. Ne ukvarjam se z glasnimi zagovorniki mesojedstva, naj imajo svoj prav. Jaz imam raje svoj mir, kot da bi vedno ‘imela prav’. Vedno pa delim informacijo, ko začutim, da je človek odprt za to temo. Dejansko imam prijateljico, ki je veganka postala, ko sem ji povedala, da bi mozolji na hrbtu utegnili biti tam zaradi prevelikega vnosa mlečnih izdelkov. To jo je tako šokiralo, da je dala veganstvu priložnost … in kolikor vem, je še danes veganka, mozolji pa so izginili.

Ti je veganstvo prineslo še kakšne koristi? Ogromno koristi. V času vegetarijanstva se je vnos mlečnih izdelkov pri meni izrazito povečal, čemu je sledilo – razdraženo črevesje in hudi trebušni krči, diagnosticiran kolitis, sindrom razdražljivega črevesja, izčrpanost in huda

INTERVJU vjuvanca in zakaj?

utrujenost, stalno sem bila brez energije, ker je bila moja prebava prehitra in je dobesedno vse padlo skozme. To me je mučilo od nekdaj, v letu vegetarijanstva pa še posebej. Ko sem se kasneje iz obupa poskusno odpovedala mlečnim izdelkom in jajcem, sem spremembo začutila praktično čez noč, kar me je šokiralo. Od prehoda na veganstvo sem veliko, veliko bolj polna energije, pa tudi zbolim manjkrat. Črevo pa dela normalno.

Nino Osenar. Na videz se poznava, delovala je resnično toplo, prizemljeno, prijazno.

… zamenjala zdravnika. Ne gre za to, kdo ima prav, ampak za to, kaj so dejstva, ki so ugotovljena iz – nezlobiranih raziskav … in kaj manipulacije mlečnopredelovalnih, mesnih in farmacevtskih lobijev. V dobi interneta imamo dostop do vseh informacij in res ni težko pogooglati, ali je določena oseba, ki trdi, da je meso zdravo, samostojni neodvisni raziskovalec ali je del kakšne večje prej omenjene korporacije. Zdravnik, ki trdi, da je meso nujno, očitno nima dovolj informacij, ali pa se z njimi osebno ne strinja.

Foto: Tibor Golob

Če bi ti zdravnik rekel, da za zdravje nujno moraš jesti meso, mleko in/ali jajca, bi …

“Ni lepšega, kot pogled živali, ki si ji omogočil življenje, ki si jo rešil s ceste pred gotovo smrtjo. Z mačkama imamo posebno vez, ne predstavljam si, da ju ne bi bilo. “ Obstaja možnost povratka med vegetarijance ali celo mesojedce? Niti slučajno. Od veganstva dalje šele razumem, kaj pomeni imeti živali zares rad. Dojela sem, da če trdiš, da imaš živali rad, potem jih ne ješ. Zakaj? Odgovorite si na vprašanje: bi za kosilo pojedli svojega domačega ljubljenčka? Kužka? Kaj pa mucko? Verjetno je odgovor – ne. Kaj pa tole: bi lahko za svojo prehrano sami ubili žival? Bi zmogli vzeti življenje živemu bitju in ga pojesti? Bi zmogli prerezati vrat in odreti kožo živali, ki je bila 10 let vaša domača prijateljica? Bi zmogli ločiti njeno meso od kosti? Bi zmogli na kose razrezati telo, katerega oči so vas malo prej nežno gledale? Verjetno ste ogorčeni nad tem, da vas to sprašujem in verjetno je odgovor glasen, jasen »ne«.

Hude besede … za zamislit’ se … Ja … Verjamem, da je to dejanje, ki bi natrgalo človeško dušo. Zakaj je potem v redu jesti meso krave, pujsa, kokoške? Moje mnenje: zato, ker je umazano delo za nas opravil nekdo drug in nikakor zato, ker smo to pripravljeni storiti sami. Verjamem, da obstajajo ljudje, ki so tega dejanja sposobni, a jih verjetno ni posebej veliko. Da se

razumemo: če pride tretja svetovna vojna, če ne bo ostalo niti ene glave solate, ene bučke, enega krompirja, če Zemlja postane »pustinja« in če bom tudi jaz primorana jesti meso, ga najbrž bom, a striktno za svoje preživetje. Sem trenutno v borbi za preživetje? Nisem. Imam možnost izbire? Imam. Izbiram veganstvo.

Imaš, kot si omenila, dve mucki. Kakšen odnos imate, ste zelo navezani? Ni lepšega, kot pogled živali, ki si ji omogočil življenje, ki si jo rešil s ceste pred gotovo smrtjo. Z mačkama imamo posebno vez, ne predstavljam si, da ju ne bi bilo. Prijateljica je nekoč rekla, da se resnično navadiš tega, da te nekdo ves čas »zasleduje« po stanovanju, teka za tabo, se uleže k tvojim nogam … Mački uživata, ko smo skupaj na vrtu, ko kakšno nedeljo skupaj preležimo na kavču. Čačka zelo rada zleze k meni pod odejo, Muna pa najbolj uživa ob mojih nogah. Uživam v tem, da lahko skrbim za ta bitja, resnično so mi blizu. In če bo kdo vprašal, s čim hranim svoji mački: z mesno prehrano, seveda.

Ker ... Mačke za razliko od ljudi so mesojede živali in za svoje preživetje meso potrebujejo. S tem nimam problemov in dokler ne pride raziskava, ki bo to ovrgla, jaz na svojih ljubljenkah ne bom eksperimentirala in ju silila s svojimi prehranskimi odločitvami. Enako je seveda pri ljudeh. Vsak ima pravico do odločitev. Vprašanje je le, kako jih argumentira, če sploh.

Koga bi predlagala za naslednjega inter-

“Od veganstva dalje šele razumem, kaj pomeni imeti živali zares rad. Dojela sem, da če trdiš, da imaš živali rad, potem jih ne ješ. Zakaj? Odgovorite si na vprašanje: bi za kosilo pojedli svojega domačega ljubljenčka? Kužka? Kaj pa mucko? Verjetno je odgovor – ne. Kaj pa tole: bi lahko za svojo prehrano sami ubili žival? Bi zmogli vzeti življenje živemu bitju in ga pojesti? Bi zmogli prerezati vrat in odreti kožo živali, ki je bila 10 let vaša domača prijateljica? Bi zmogli ločiti njeno meso od kosti? Bi zmogli na kose razrezati telo, katerega oči so vas malo prej nežno gledale? Verjetno ste ogorčeni nad tem, da vas to sprašujem …” Kaj želiš sporočiti ljudem? Ne obstaja ena resnica. Ne gre za to, da bi imeli eni prav in drugi narobe. Gre za naše izbire. Če vemo, da mesa ne potrebujemo, zakaj ga izbiramo? Če mislimo, da meso služi nam, se vprašajmo, kako služi živalim, ki smo jih pojedli? To meji na egoizem. Nismo edini, ki si zaslužimo živeti na tem planetu, a vendar smo si vzeli pravico življenje jemati drugim. Če bi prišla raziskava, ki bi pokazala, da je za nas najbolje, če bi jedli človeško meso – ali bi ga jedli (v primeru, da bi bilo to legalno??) Ne gre se samo za naše pravice in potrebe … Naše potrebe niso najpomembnejše na svetu.

Pravijo – saj smo na vrhu prehrambene verige … Ja, a to še ne pomeni, da smo edini pomembni. Tu je še okoljski vidik – živalska prehrana na Zemlji pusti enormen ogljični odtis. Zakaj bi bila povprečen potrošnik, ki ne razmišlja o tem, kako bodo živeli moji potomci? Meni osebno za to ni vseeno. In menim, da nimamo pravice, da bi nam bilo vseeno, saj nismo zadnja generacija, ki bo na Zemlji živela. Je pa res, da je prevzemanje odgovornosti težko, in niso ga vsi sposobni. Imamo pa možnost informiranja in lahko se vsaj potrudimo nekaj spremeniti.

ZA RAZVEDRILO

SKANDINAVKI

ŠALA Sedi mož v samih gatah za mizo in bere časopis, ko pridirja žena: - France, hitro se obleci. Mici pride na kavo in ni lepo, da vidi te tvoje stare kosti ... - Ja, kar naj vidi, kako malo mi kuhaš, da sem tako suh. Žena pa mu ne ostane dolžna: - Potem pa daj še gate dol, pa se bo vprašala, zakaj ti sploh kuham!!!

KRIŽANKA

VODORAVNO: 1. prebivalec Dola, 6. sl. pesnik in pisatelj Jože (1915-2000), 11. afriška država z glavnim mestom Kairo, 12. družina it. graditeljev godal iz Cremone, 13. indijski vodni bivol, 14. krasilna tehnika, okras, vrezan v srebro ali zlato (it.), 15. ohlapnost, lahkomiselnost, popustljivost, 17. začetnici pevke Sršen, 18. Štefan (fran.), 20. različna vokala, 22. dekadentna smer v ruski umetnosti, nastala leta 1912, 25. tanjši kol, okrog katerega se ovija fižol, 27. voz z ravno nakladalno ploskvijo, tudi dera, 28. priložnost (pog.), 29. kmečko gospodarsko poslopje za seno, kozolec, 30. šp. politik, premier od 1973 do 1976, Carlos Navarro, 31. bosanski nogometaš, Edin. NAVPIČNO: 1. mesto v JV Angliji, 2. romunsko mesto v Transilvaniji ob reki Mure, 3. nemški geofizik, Franz, 4. krvavenje iz nosu, 5. avt. oznaka za Cetinje, 6. flamski pisatelj, Johan, 7. v drobne kapljice razpršen vodni curek za zalivanje rastlin (agr., dve besedi), 8. ind. politik, Devi (1914-2001), 9. norveško moško ime, 10. čilski teniški igralec, Marcelo, 14. misel, razum, bistvo dojetja predmeta, 16. švedsko moško ime, 19. mesto pri Troji, 20. naša stand-up komičarka, Martina, 21. nekdanji naziv reke Saone v Franciji, 23. slovenski veslač Tul, 24. egipt. bombaž, tudi preja in tkanina iz njega, 26. it. naftni koncern, 29. začetnici pevke Doležal. (KS)

SUDOKU 1 (simetričen, zelo lahek) 4 3 8 1 7 6 5 2 1 7 5 3 1 8 3 4 2 9 6 7 6 1 2 3 8 5 3 9 4 7

7 5 2 9 3 5 6 4 8 3 2

SUDOKU 2 (asimetričen, zelo lahek) 4 3 8 1 7 6 5 2 1 7 5 3 1 8 3 4 2 9 6 7 6 1 2 3 8 5 3 9 4 7

7 5 2 9 3

SUDOKU 3 (simetričen, zahtevnejši) 9 8 7 4 1 4 6

5 6 6 4 8 3 2

4 2 7 5

5 6 7 6 2 4 5

9 2 7 3

ZA KONEC ... / REKLAMNO SPOROČILO

Piše: Katerina Vidner Ferkov Vegani naj bi bili sebična malomeščanska zalega, ki si rada naliva sojino mleko v kapučino in gleda berača izza hipsterskih očal. Obstajajo tudi taki. Tako kot obstajajo tudi nune, ki se vodijo z mercedesom in kadijo cigare. Marsikaj obstaja. Vendar je veganstvo veliko bolj obsežna, predvsem pa resna tema, da bi pustili, da njena ugrabitev odide brez komentarja. Kajti veganstvo se uporablja tudi za dobičke, maščevanje, politične točke ali zgolj narcisoidnost. Zdaj mi pa povejte, katero področje ni tako zlorabljeno? Vendar kljub vsemu veganstvo ne bo propadlo, temveč ostaja močnejše. Zakaj? Ne bo in ne sme podleči vsem poizkusom degradacije, zlorabe in ugrabitve. Predvsem pa zato, ker presega nas same. Veganstvo je zgolj ena posledica tega, da smo nekateri ugotovili, kako grozljivo trpijo živali, ljudje in narava. Samoprevara, ki marsikomu ustreza, je, da je veganstvo ukvarjanje s pasjimi oblekami in briketi za kunce, ker se nam ne ljubi poležavati na plaži in si puliti dlak iz bikinija. Nekateri menijo celo, da je veganom za ljudi manj mar kot za živali? Le od kje to prepričanje? Ker vržejo staro preprogo mačkam ali ker podarijo balo sena, da svinja ne zmrzne? Kaj je tu manj za človeka? Ker želi prihraniti enega najbolj gro-

znih poklicev sočloveku? Mesarji so v povprečju z drugimi poklici bolj samomorilni, zapiti in nasilni. Trpijo za poškodbami. Ampak ta človek ne zanima tistih, ki raje pljuvajo vegane. Ljudje imajo radi pašteto in nogomet. Vmesne postaje so preveč miselno in čustveno naporne. Razdirajo udobno predstavo o svetu, kjer je smrt živali »nujna«. Kajti mi smo gospodarji živali, kajne? Večina ni niti gospodarjev lastnih življenj dlje kot od položnice do položnice. Preživeti na račun drugega, je včasih neizogibno. Kaj pa je danes, tukaj in zdaj nujno za preživetje? Tudi država želi, da se ljudje razkrečijo zaradi preživetja. Mnogi kljub temu ne vidijo v živalih svojih zasužnjenih bratov in sester, kot so jih vsi staroselci. Saj vemo: najprej so pobili bizone, potem pa še ameriške staroselce. Najprej so živali zbasali v tesne prostore, jim nabili neonke na steno, vrgli ceneno GSO hrano in jih naphali z antibiotiki in cepivi. Vas še na kaj spominja ali raje ne? Tudi, če vas ne. Veganstvo je preživelo od epa Ramajane vse do danes in bo živelo naprej. Ni niti pomembno, kako se imenuje. Gre za prepoznavo, kot je zapisala Ksenija z Zavoda za zaščito rejnih živali Koki: Večkrat se namreč sprašujem, kaj je tisto, da mnogi začutimo in razumemo stisko živali tako močno kot jo sama. Prešinilo me je, da verjetno tudi zato, ker smo neštetokrat sami občutili in

NA TRGU ŠE ENA IZMED NADVSE POUČNIH IN ZA VAŠE ZDRAVJE KORISTNIH KNJIG, ZDRAVI BREZ MLEKA IN SIRA (V SLOVENŠČINI) Te dni je Založba Planet izdala še eno v nizu nadvse kakovostnih in poučnih knjig, tokrat knjigo z naslovom Zdravi brez mleka in sira. Knjiga govori o škodljivosti mleka (in mlečnih izdelkov) živalskega izvora, katerega še dandanes ljudje uživamo, ker mislimo, da je to dobro (in potrebno) za naše zdravje. Resnica je ravno obratna. To miselnost je mlekarska industrija, ki ima od tega seveda velik zaslužek, vcepila v glave našim prednikom, sedaj pa se ta stereotip prenaša iz roda v rod, posledica tega pa je, žal, čedalje več bolnih ljudi. Dr. Neal Barnard v knjigi med drugim opisuje tudi izkušnje ljudi, ki so prenehali z uživanjem mleka živalskega izvora in doživeli preporod. “Ann so mučile težave z dihali in kronične težave s prebavnim traktom. Kot hči predelovalca mleka ne bi nikoli pomislila, da bi vzrok njenih težav lahko bili mlečni izdelki. Ko ji je zdravnik svetoval, naj jih izloči iz prehrane, so njene težave izginile”, je ena od teh, druga pa pravi: “Ko je imel Chad okoli 17 let, je od prijatelja slišal, da mlečni izdelki lahko sprožajo težave z dihanjem. Z drugimi besedami, krivec bi lahko bile

doživeli vso temo, ki jo zmore človeška duša. Na mestu, ko nekoga izdamo in mu zarinemo nož v hrbet. Živalim ga pač v srce. Tako je, kar počnemo živalim, počnemo tudi drug drugemu. Če lahko enemu bitju prihranim verigo okoli vratu, uboj mladiča in rezanje vratu, bom to storila, če je le možno. Tega se ne da zares prodati, ne kupiti. Tudi to ni čustvo, kakor je zapisala pisateljica in aktivistka Jennifer Clement, ki je spremljala življenje deklic v mehiških gorah. Tam deklice polijejo vladni helikopterji s pesticidom, ki povzroči smrt na mestu ali pa jih ugrabi in posili kakšen mafijski kartel. V teh gorah se deklice skrivajo v jamah in si želijo, da bi bile svobodne kot papige v džungli, ki jih opazujejo skozi reže svojih zaklonišč. Veganstvo je nalepka, ki jo človek lahko uporabi na različne načine. Po svoji vesti. Kakšna je, lahko opazujemo. Ob tem si nekateri želimo manj bede. Kot je zapisala Clementova ljubezen ni čustvo, je darilo. Najmanj, kar si lahko podarimo na prizorišču, kjer umirajo otroci, se koljejo mladički in divjajo vojne. Darilo, ki ga ne želimo nazaj: da bi vsi skupaj manj trpeli. Če to lahko naredim s sendvičem. Vsaj malo. Bom.

njegove priljubljene testenine s sirom in druge jedi z mlečnimi izdelki. Začel je povezovati dejstva. Spomnil se je, kako je kot otrok zvečer jedel sladoled in nato ponoči kašljal in sopel. Odločil se je, da bo zadevo preizkusil. Iz prehrane je izločil mleko, sir in vse, kar je vsebovalo sledi mlečnih izdelkov. “Ni bilo lahko, a želel sem poskusiti,” pravi. “Druge izbire nisem imel.” Učinek je bil dramatičen. “V par mesecih so moje alergije izginile in sopenje je prenehalo.”

Knjiga, ki vam lahko spremeni življenje. Na bolje, seveda! Za svojo knjižno uspešnico Zdravi brez mleka in sira je dr. Neal Barnard dobil tudi številne pozitivne kritike. “Če vas zanima, kje bo medicina čez deset let, danes berite dela dr. Neala Barnar- MLEKO JE (RES) IDEALNA HRANA, da”, je med drugim A LE MATERINO MLEKO IN ŠE TO dejal Dean Ornish, dr. - LE ZA DOJENČKA! medicine in avtor številnih knjižnih uspešnic, kuharska mojstra Chad in Derek Sarno pa sta med drugim povedala: “Dr. Barnard deli resnico o eni najhujših zasvojenosti v Ameriki. Obvezno branje za vsakogar, ki si želi nekaj spodbude pri svoji odločitvi za popolnoma rastlinsko prehrano.”

Kako naročiti? Knjiga Zdravi brez mleka in sira lahko spremeni vaše življenje in ga obrne povsem na glavo. Privoščite si jo in bodite končno zdravi in srečni. Več o knjigi (z možnostjo nakupa) dobite na povezavi www.cajtng.net (zavihek Trgovina), cena knjige, ki vam lahko spremeni življenje, pa je le 27€.

KO ŽELIŠ KORISTNE INFORMACIJE IMET‘, PRIDI NA CAJTNG.NET

Reklamno sporočilo

UGRABLJENO VEGANSTVO: »VEGANSTVO NI DIETA, NI MODA IN NI POLITIKA!«