18. 18th festival festival dokumen – of docu – tarnega mentary filma film 9. —9.17. marec — 17. march
5
sreda, 9. 3. 20.00
Kosovelova dvorana
nedelja, 13. 3.
sreda, 16. 3.
Odprtje festivala Ruski detel, 80’
11.00
Kinodvor
Kako spremeniti svet, 110’
17.00
Kosovelova dvorana
Megla Srebrenice, 62’
Kosovelova dvorana
Lampedusa pozimi, 93’ Po filmu pogovor z Boštjanom Videmškom
17.00
Kinodvor
Rekviem za ameriške sanje, 73’
18.15
19.00
Kinodvor
Sonita, 90’
Kosovelova dvorana
Dobri državljan, 110’ Po filmu pogovor z režiserjem in glavnim protagonistom
19.00
Slovenska kinoteka
Sergej Loznica: Dogodek, 74’
18.30
Slovenska kinoteka
Otroci tranzicije, 81’ Prisotnost režiserja
19.15
Kosovelova dvorana
Med radikalnimi verniki, 84’
20.30
Slovenska kinoteka
Sergej Loznica: Naselbina, 78’
20.30
Slovenska kinoteka
Megla Srebrenice, 62’
21.00
Kosovelova dvorana
Med radikalnimi verniki, 84’
Kosovelova dvorana
Cenzurirani glasovi, 84’
četrtek, 10. 3. 16.45
21.00
petek, 11. 3. 17.00
Kosovelova dvorana
Sonita, 90’ Po filmu pogovor z Gorazdom Rečnikom, avtorjem Afganistanskih dnevnikov
ponedeljek, 14. 3. 17.00
Kosovelova dvorana
Kako spremeniti svet, 110’ Po filmu pogovor z Nino Štros, direktorico pisarne Greenpeace
19.00
Kinodvor
Dobri državljan, 110’ Po filmu pogovor z režiserjem in glavnim protagonistom
19.00
Kinodvor
Lampedusa pozimi, 93’
19.15
Kosovelova dvorana
Garaža 2.0, 85’
19.45
Kosovelova dvorana
Don Juan, 92’
20.45
Slovenska kinoteka
Sergej Loznica: Maidan, 130’
21.00
Slovenska kinoteka
21.00
Kosovelova dvorana
Selfie brez retuše, 53’
Sergej Loznica 1. sklop kratkih filmov: Življenje, jesen; Portret; Artel, 93’
Kosovelova dvorana
Helmut Berger, igralec, 90’
21.30
sobota, 12. 3. 17.00
Kosovelova dvorana
Don Juan, 92’
18.45
Kosovelova dvorana
Otroci tranzicije, 81’ Prisotnost režiserja
19.00
Kinodvor
Najboljša sovražnika, 87’
20.45
Slovenska kinoteka
Sergej Loznica: Predstava, 83’
21.00
Kosovelova dvorana
Helmut Berger, igralec, 90’
torek, 15. 3. 17.00
Kosovelova dvorana
To vse spremeni, 89’ Po filmu pogovor z Luko Omladičem
19.00
Kinodvor
Cenzurirani glasovi, 84’
19.30
Kosovelova dvorana
Rekviem za ameriške sanje, 73’
20.45
Slovenska kinoteka
Sergej Loznica 2. sklop kratkih filmov: Blokada; Pokrajina, 112’
21.00
Kosovelova dvorana
Dobrodošli v Leithu, 85’
17.00
Kosovelova dvorana
Najboljša sovražnika, 87’ Po filmu pogovor z Marcelom Štefančičem, jr.
19.00
Kinodvor
To vse spremeni, 89’ Po filmu pogovor
19.15
Kosovelova dvorana
Garaža 2.0, 85’
20.45
Slovenska kinoteka
Jackson Heights, 190’
21.00
Kosovelova dvorana
Chuck Norris proti komunizmu, 80’
četrtek, 17. 3. 17.00
Kosovelova dvorana
Dobrodošli v Leithu, 85’
19.00
Kinodvor
Ruski detel, 80’
19.30
Kosovelova dvorana
Zaključek festivala Chuck Norris proti komunizmu, 80’
20.45
Slovenska kinoteka
Sergej Loznica 3. sklop kratkih filmov: Danes bomo zgradili dom; Železniška postaja; Tovarna, 83’
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. We reserve the right to make alternations to the programme. Cene vstopnic 5, 4’50* EUR Popusti 10-odstotni ob nakupu petih in 20-odstotni ob nakupu desetih vstopnic za razliène filme * za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence; število vstopnic s tem popustom je omejeno. Admission EUR 5, 4.50* Discounts 10 % on tickets purchased for 5 films, 20% on tickets purchased for 10 different films. * Younger than 25 and seniors 65 + as well as OAPs
vsebina | content
6 4 8
uvodni besedi introductions mednarodna žirija international jury
tekmovalni sklop competitive section 10 Cenzurirani glasovi Censored Voices Mor Loushy 11 Lampedusa pozimi Lampedusa in Winter Jakob Brossmann 12 Megla Srebrenice The Fog of Srebrenica Samir Mehanović 13 Otroci tranzicije Children of Transition Matija Vukšić 14 Sonita Sonita Rokhsareh Ghaem Maghami
15 16
17
18
19
20 21 22
23 24
aktualni, družbeno kritični topical, socially critical Dobri državljan A Good American Friedrich Moser Dobrodošli v Leithu Welcome to Leith Michael Beach Nichols, Christopher K. Walker Med radikalnimi verniki Among the Believers Mohammed Naqvi, Hemal Trivedi Rekviem za ameriške sanje Requiem for the American Dream Peter D. Hutchison, Kelly Nyks, Jared P. Scott To vse spremeni This Changes Everything Avi Lewis intimni in globalni portreti intimate and global portrayals Don Juan Don Juan Jerzy Sladkowski Garaža 2.0 Garage 2.0 Catherine van Campen Helmut Berger, Igralec Helmut Berger, Actor Andreas Horvath Jackson Heights In Jackson Heights Frederic Wiseman Selfie brez retuše Unretouched Selfie Vinci Vougue Anžlovar
3
miti, ikone, mediji myths, icons, media 25 Chuck Norris proti komunizmu Chuck Norris vs Communism Ilinca Calugareanu 26 Kako spremeniti svet How to Change the World Jerry Rothwell 27 Najboljša sovražnika The Best of Enemies Robert Gordon, Morgan Neville 28 Ruski detel The Russian Woodpecker Chad Gracia 30 retrospektiva retrospective Sergej Loznica 32 Dogodek The Event 33 Maidan Maidan 34 Danes bomo zgradili dom Today We Are Going To Build A House 34 Življenje, jesen Life, Autumn 35 Železniška postaja The Train Stop 35 Naselbina Settlement 36 Portret Portrait 36 Pokrajina Landscape 37 Tovarna Factory 37 Blokada Blockade 38 Artel Artel 38 Predstava Revue spremljevalni program accompanying programme 40 Pripoved dokumentarista Strokovni seminar za ustvarjalce dokumentarnih filmov 41 Nori na dokumentarni film MAF – Mad About Film Predavanje in delavnici za mlade Lecture and workshops for young people AIS – Šola človekovih pravic Human Rights School 42 informacije information
4
uvodnik | introduction
Med obupom in upanjem Če pogledamo izbor tekmovalnih filmov za letošnji festival, ki z osemnajsto izdajo dosega polnoletnost, potem lahko ugotovimo, da (znova) nagovarja nekatere elementarne probleme, ki nikoli ne izginejo z zemljevida družbe in medčloveških odnosov: problem cenzure in prikrojevanja zgodovinskih dejstev (Cenzurirani glasovi), nujno potrebo po spominjanju in opominjanju (Megla Srebrenice), pravico do svobode in izražanja (Sonita), večni in vedno aktualni problem migracij in izključenosti iz družbe (Lampedusa pozimi) ter nemalokrat boleče ločevanje med mladimi, vse bolj prevladujoče »kulture«, ki poudarja zmagovalce in poražence (Otroci tranzicije). V sodelovanju z Amnesty International Slovenija bomo znova podelili nagrado za najboljši film na temo človekovih pravic, kar pa ne pomeni, da se tovrstna dela predstavljajo le v tekmovalnem sklopu festivala. V dobrem filmskem dokumentarcu lahko skoraj vedno, ne glede na tematsko osredotočenost, najdemo vsaj prgišče gradiva, ki bi ga lahko pripisali sintagmi človekove pravice. Krasen primer ponuja sklepni film festivala z zanimivim naslovom Chuck Norris proti komunizmu, ki na prvi pogled sugerira eskapistično zabavo, toda zgodba o piratiziranju hollywoodskih filmov na videokasetah v socialistični Romuniji, kolektivnem uživanju v iluzijah zahodnjaškega načina življenja, s sabo nosi nezgrešljivo sled državljanske nepokorščine in zametke nečesa večjega, kar se bo v ljudstvu manifestiralo konec osemdesetih let. Po drugi strani so človekove pravice lahko izmuzljiv pojem, praviloma o njih govorimo v povezavi z manjšinami, zatiranimi ali neprivilegiranimi. Kako lahko hladna zakonodaja stvari hitro obrne in zakonsko zaščiti ekstremizem, nazorno pokaže Dobrodošli v Leith, saj razkriva pasti
uvodnik | introduction
5
Between Hope and Despair demokracije, ki po travmatičnem dogodku (11. september) preganja eno vrsto ekstremizma (radikalni islam), medtem ko na druge (npr. neonacizem) pozablja oziroma jih tolerira. Živimo v zapletenem in vse bolj pokvarjenem svetu, kar pa ne pomeni, da ni upanja. Najboljši dokumentarci nikoli niso idealizirali sveta, lepo pa je videti, če v problematičnih razmerah najdejo in izluščijo upanje. Jackson Heights Fredericka Wisemana je portret narodnostno pisane skupnosti v newyorškem Queensu, ki prikazuje vsakdanje tegobe povečini zgaranih in zadolženih prebivalcev, toda po drugi strani je film čudovit portret multikulturnega povezovanja in solidarnosti, podobno kot Garaža 2.0, kjer v osrčju korporativne logike in nujnosti prodajanja za vsako ceno tli ideja o »družinski« povezanosti in komunikaciji. Obrnjeno sliko denimo ponuja Kako spremeniti svet, ki zgovorno spregovori o tem, kako v organizacijah (Greenpeace), ki jih javnost ter mediji idealizirajo in dojemajo kot harmonična okolja, sistem med naraščajočimi konflikti in osebnimi interesi lahko postane enako destruktiven. Svet je en, je pa vedno več resnic kot tudi načinov, da se iz obupa prebijemo do upanja. Tudi to bo med drugim skušal prikazati 18. fdf. Simon Popek, vodja filmskega programa CD
The movies selected for competition at this year’s documentary film festival (pushing eighteen in 2016, which means it has come of age) are (again) addressing some elementary, seemingly never-ending social issues and interpersonal relations: the issue of censorship and tampering with historical facts (Censored Voices), the vital need for remembrance and admonition (The Fog of Srebrenica), the unalienable right to freedom and free speech (Sonita), the eternal and perpetually relevant issue of migration and social exclusion (Lampedusa in Winter) and the oft painful segregation among the young people, the ascendant ‘culture’ that separates the winners from the losers (Children of Transition). The best human rights film award will again be presented in association with the Amnesty International Slovenia. Nevertheless, it is not only the competing films that examine these issues. A good documentary film will almost invariably, regardless of its overriding theme, include scraps of material touching on human rights. An excellent example of such picture is the festival’s concluding film, attractively titled Chuck Norris vs Communism. Although giving an impression of revolving around escapist entertainment, the story about bootleg vhs tapes, mostly Hollywood movies, smuggled to socialist Romania, the collective illusions about Western lifestyle, bears unmistakable traces of civil disobedience and the genesis of something greater that sparked the coming social changes in late 1980s. On the other hand, human rights can be an elusive concept, normally addresses in connection with minorities, the oppressed or underprivileged people. Disclosing the pitfalls of democracy, the political
power persecuting one kind of extremism (radical Islam) after a traumatic event (9/11) while disregarding or tolerating others (e.g. neo-Nazism), Welcome to Leith shows how indifferent legislation can turn things upside down and choose to protect extremism. We live in a complex and ever more corrupted world, which does not mean that we should abandon all hope. True, the finest documentaries have never idealised our world, but it’s nice to see that some hope can be nonetheless found in a problematic situation. A portrait of a multiethnic community in Queens, New York City, In Jackson Heights deals with the daily ails of predominantly overworked and indebted inhabitants of this community. However, Frederick Wiseman’s film is a beautiful example of multicultural collectiveness and solidarity, similarly to Garage 2.0 that harbours the idea about a closely-knit community and communication in the face of corporative logic and cut-throat sale. Centring on the other side of the coin, How to Change the World eloquently spotlights an organisation (Greenpeace), idealised and considered a model of perfect harmony by the general public and the media, whose system can become equally destructive with mounting conflict and prevailing personal interest. There’s only one world, but there are increasingly more truths and ways to find hope in the midst of despair. This is also one of the main goals of the 18th dff. Simon Popek, CD Film Programme Director
6
uvodnik | introduction
Spoštovani ljubitelji filma! Veselimo se vnovičnega druženja: letos bo žirija Amnesty International Slovenije (ais) že osmič izbrala najboljši film na temo človekovih pravic. V teh letih smo spoznali številne izjemne posameznike. Ustvarjalce, ki uporabljajo dokumentarni film za družbeno kritiko in klic k ukrepanju. Žirante, ki so skupaj z nami pokazali, kako veliko poti vodi do spoštovanja človekovih pravic in da so te poti zlasti dobro »uhojene«, če sodelujemo – tudi umetniki in aktivisti. In tudi prek platna smo se ob filmih pogosto družili z izjemnimi ljudmi. Letos bomo tej »izjemnosti« sledili še bolj načrtno. Med drugim s tretjim natečajem, v okviru katerega smo mlade povabili k ustvarjanju kratkega dokumentarnega filma na temo »izjemni posamezniki«. S temo natečaja nadgrajujemo naše kartice Izjemni ljudje za boljši jutri – izobraževalni pripomoček, s katerim predstavljamo bolj ali manj znane posameznike, ki so nekoč s svojim delovanjem spreminjali svet ali to počnejo še danes. Med naše žirante nam prav tako uspeva pridobiti ljudi, ki si prizadevajo za spremembe. Tudi letos: ob mladi režiserki Urši Menart in predsednici ais Dragani T. Trivundža je žirantka še Zlata Filipović. Zlatin dnevnik o otroštvu v obleganem Sarajevu je postal mednarodna uspešnica. Sedaj živi na Irskem, ustvarja na področju dokumentarnih filmov in s prostovoljnim delom v vrsti organizacij udejanja temeljno značilnost izjemnih ljudi iz naše izobraževalne serije: vsakdo lahko izboljšuje in spreminja svet, zase in za druge. Verjamemo, da bomo takšne ljudi ponovno spoznali tudi v prikazanih dokumentarcih, vključno s tistimi v tekmovalnem sklopu. V imenu Amnesty vas vabim k ogledu, pa tudi pogovorom po filmih. Upamo, da morda v vas prižgejo tudi iskrico za aktiviranje. Merilo izjemnosti so tudi dobra
uvodnik | introduction
7
Dear film lovers, dela in spoštovanje soljudi. Časi so takšni, da imamo za takšno vadbo izjemnosti veliko priložnosti. Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije
We look forward to being in your company again: this year, Amnesty International Slovenia (ais) will choose the best human rights documentary for the eighth time. During these years, we have gotten to know many extraordinary individuals. Artists who use documentary film for social critique and as a call to action. Members of the jury who have, together with us, shown that an unlimited number of paths are leading to respecting human rights and that these paths are particularly ‘better-trodden’ if we cooperate – including the artists and activists. And on screen, we have often enjoyed the company of amazing people throughout the duration of the film. This year, we will follow this “exceptionalism” even more intentionally. Among other things, with the third competition, with which we have invited the young to create a short documentary film on the subject of “extraordinary individuals”. With the subject of the competition we are enhancing our cards Extraordinary people for a better tomorrow – an educational source with which we are showcasing more or less known individuals who have or are still changing the world through their action. We have also attained great success in welcoming people who are striving for change to our jury. Also this year: apart from the young director Urša Menart and the president of ais Dragana T. Trivundža, the third juror is Zlata Filipovič. Zlata’s diary about childhood in besieged Sarajevo has become an international bestseller. Now she lives in Ireland, is a documentary filmmaker and has become, by volunteering in a series of organizations, the epitome of extraordinary people of our educational series: anyone can improve and change the world, for the sake of oneself and for the others.
We are confident that the featured documentaries, especially those in the competitive section, will show many of such people. On behalf of Amnesty, I would like to invite you to see the films, but also to engage in conversations after the screenings. We hope that they might light the spark for activism. The yardsticks of exceptionalism are also good deeds and respect for fellow people. Our times are such that they provide plenty of opportunities to practise such exceptionalism. Nataša Posel, Director of Amnesty International Slovenia
8
mednarodna žirija | international jury
mednarodna žirija | international jury
Zlata Filipović
internationally. Her written work includes contributions to several books, radio programs and newspapers. Zlata has served six years on the Executive Committee of Amnesty International Ireland and has been volunteer in several other ngos.
9
Dragana T. Trivundža
Urša Menart
mednarodna international žirija jury
Nagrada Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic (sklop Tekmovalni filmi) Amnesty International Slovenia Human Rights Film Award (Competitive Section)
Rojena v Sarajevu, je pri desetih letih začela pisati dnevnik, ki je po izbruhu konflikta postal zapis o vojni in preživetju v njenem mestu. Zlatin dnevnik, ki je bil prvič objavljen leta 1993 v Franciji, je takoj postal mednarodna uspešnica. Diplomirala je iz družboslovja na Univerzi v Oxfordu, magisterij iz mednarodnih mirovnih študij pa je pridobila na Kolidžu Trinity v Dublinu. Zadnjih osem let se ukvarja z dokumentarnimi filmi, večkrat nagrajenimi na Irskem in drugod po svetu. Napisala je prispevke za več knjig, radijskih programov in časopisov. Šest let je bila članica izvršnega odbora Amnesty International Irske, kot prostovoljka pa sodeluje še z vrsto drugih nevladnih organizacij. Zlata Filipović was born in Sarajevo. At the age of ten, she started keeping a diary, which, when conflict began, became a record of the war and survival in her city. Zlata’s Diary was published first in France in 1993 and was an instant international bestseller. She holds a ba in Human Sciences from Oxford University and an MPhil in International Peace Studies from Trinity College Dublin. For the last eight years she has been engaged in making documentary films that have won numerous awards in Ireland and
Rojena 1985 v Ljubljani, kjer je leta 2010 diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Dela kot režiserka in scenaristka filmov in televizijskih oddaj. V celovečernih dokumentarnih filmih Nekoč je bila dežela pridnih (2012) in Kaj pa Mojca? (2014) se ukvarja z narodno kulturo in identiteto. Born in Ljubljana in 1985. In 2010, she graduated in Film and Television Direction from the Academy of Theatre, Radio, Film and Television in Ljubljana. She works as director and screenwriter for film and television. In her documentary features There once was a land of hardworking people (Nekoč je bila dežela pridnih, 2012) and What about Mojca (Kaj pa Mojca, 2014), she deals with the issues of national culture and identity.
Rojena leta 1974, je od 2012 predsednica Amnesty International Slovenije, članica pa že iz študentskih let. Po izobrazbi je univerzitetna diplomirana novinarka, profesionalno se ukvarja z vsemi oblikami spletnega komuniciranja in vodi svoje mikropodjetje. Dejavno spremlja in sodeluje z organizacijami, ki spreminjajo svet na bolje, med drugim je soustanoviteljica Društva Edirisa Slovenije. Najraje od vsega na svetu je mama Tamari in Katarini. Born in 1974. She’s been member of Amnesty International Slovenia since her student days; in 2012 she was elected chair of ai Slovenia. She graduated in journalism. Professionally, she works in the area of different kinds of online communications and also manages her own micro-company. She’s been active in many organisations striving to make the world a better place; among others, she was founding member of association Edirisa Slovenije. What she likes most in the whole world is being the mother of Tamara and Katarina.
10
tekmovalni sklop | competitive section
Cenzurirani Censored glasovi Voices 10. 3. ob 21.00, Kosovelova dvorana 15. 3. ob 19.00, Kinodvor
»Film prikazuje duševnost ljudi v vojni, zaradi česar je univerzalen. Ti Izraelci so odšli v vojno, da bi si rešili življenje; vendar so se ob koncu vojne znašli v vlogi okupatorjev. Zmaga ima lahko tudi tragični izid; vsak dan izgubljamo delček zmage, ki smo si jo tedaj izbojevali. Vojaki v prvih bojnih linijah so se spoprijemali z resno moralno dilemo. Eden od njih je priznal, da so mu njegovi padli tovariši bolj pomembni od vojne, v kateri gre za okupacijo svetišč.« (Mor Loushy) Mor Loushy – filmografija Israel Ltd. (2009)
Režija/By Mor Loushy Izrael, Nemčija/Israel, Germany, 2015, 84’ dcp Prodaja/Sales: Restart; restart@restarted.hr
Pisatelj Amos Oz in Avraham Shapira sta junija 1967, teden dni po koncu šestdnevne vojne, med katero je Izrael zasedel Sinaj, Golansko planoto in Zahodni breg, intervjuvala kopico izraelskih vojakov. Ob nastanku je uradni Izrael dovolil uporabo zgolj tretjine posnetega gradiva. Po tem, kar lahko po skoraj pol stoletja končno slišimo v necenzurirani različici, izraelski odziv ni bil presenetljiv; vojaki govorijo o lastnih dvomih do okupacije in zasedbe arabskih ozemelj, nasilju nad neoboroženimi vojaki po sklenitvi premirja, razčlovečenju civilistov, skratka o vseh grdih stvareh kot delu vsakega vojaškega konflikta, predvsem pa o ceni, ki jo vsaka vojna pusti na človeku. One week after the 1967 ‘Six-Day War’, a group of young kibbutzniks, led by renowned author Amos Oz and Editor Avraham Shapira, recorded intimate conversations with soldiers returning from the battlefield. The Israeli army censored the recordings, allowing only a fragment of the conversations to be published. Censored Voices reveals these original recordings for the first time.
tekmovalni sklop | competitive section
11
Lampedusa Lampedusa pozimi in Winter Režija/By Jakob Brossmann Italija, Avstrija, Švica/Italy, Austria, Switzerland, 2015; 93’ dcp Prodaja/Sales: Taskovski Films; festivals@taskovskifilms.com
10. 3. ob 16.45, Kosovelova dvorana 11. 3. ob 19.00, Kinodvor
Metem ko je Lampedusa, italijanski otoček, 110 kilometrov oddaljen od afriške obale, neprestano medijsko oblegan zaradi beguncev in tragičnih človeških nesreč v njeni bližini, se nihče v resnici ne ukvarja s tamkajšnjimi prebivalci, maloštevilno skupnostjo, ki je odrezana in največkrat pozabljena pri domovini in političnih odločevalcih. Brossmannov portret se seveda ne more izogniti neprestanim prihodom beguncev, čeprav so v ospredju domačini, predvsem ribiči, ki po nesreči pogorelega trajekta, edine vsakodnevne povezave s Sicilijo, ostanejo brez možnosti prodaje ulova. Pozivi županje k pomoči ne zaležejo, sledijo protesti in ogorčeni odzivi drugih prebivalcev, v mrzlih in vetrovnih zimskih mesecih se zdijo begunci prepuščeni sami sebi, saj imajo domačini dovolj lastnih preglavic; nemalokrat se enako kot begunci počutijo kakor žrtve istega ciničnega političnega sistema.
»Moj namen je bil dobiti vpogled v življenje domačinov in kontekst onkraj običajnega medijskega pristopa ter zrcaliti srečanja med begunci in krajevnimi prebivalci. Lampedusa je verjetno bolj pod vplivom priliva migrantov kot kateri koli kraj na svetu. Želel sem ugotoviti, kako to dejstvo učinkuje na določeno družbo. Turisti in mediji izginejo, prihaja vedno manj beguncev, eksistencialna vprašanja postanejo očitna. Zelo kmalu se je razjasnilo, da težava otoka niso begunci.« (Jakob Brossmann)
The Italian ‘refugee island’ of Lampedusa is in the firm grip of winter’s tristesse. As a fire destroys the worn down ferry that connects the island to Italy, the mayor and the local fishermen struggle for a new ship. The tiny community at the edge of Europe is engaged in a desperate struggle for solidarity with those who many consider the cause of the ongoing crisis: the African boat people.
Jakob Brossmann – filmografija Rückruf (2010); Tagwerk (2011)
12
tekmovalni sklop | competitive section
Megla Srebrenice The Fog of Srebrenica
Izmaglica Srebrenice 10. 3. ob 20.30, Slovenska kinoteka 13. 3. ob 17.00, Kosovelova dvorana
» Življenje je ženskam eno samo kaznovanje, odraža se na njihovih obrazih. Ponazarja, kako so ženske vojne žrtve. Možje odidejo v vojno, ženske plačajo ceno. […] Grozote v Srebrenici imajo bolj neposredne posledice. Na žalost se nekateri ljudje iz Srebrenice borijo na strani isis. Nedavno je dvajsetletni mladenič ubil dva policista. Mediji so poročali, da je zavpil ‘Allahu akbar’, bil je terorist. Nikjer ni bilo omenjeno, da je bil med vojno ubit njegov oče. Vse od genocida muslimani v Bosni živijo v neprestani diskriminaciji.« (Samir Mehanović) Samir Mehanović – filmografija The Way We Played (2006); Class Enemy: A Message from Sarajevo (2009); Anant (2014)
Režija/By Samir Mehanović BiH, VB/Bosnia and Herzegovina, UK, 2015; 63’ dcp Prodaja/Sales: Paradiso Films Docs Ltd.; smehanovic@yahoo.co.uk
Verjetno najbolj prepričljiv dokumentarec ob dvajsetletnici genocida v Srebrenici, ko je srbska vojska julija 1995 poklala več kot osem tisoč civilistov. Mehanovićev ni želel slikati velike freske bosenske tragedije, temveč poudariti osebne izpovedi ljudi, ki so tragediji srebreniškega kotla tako ali drugače ubežali. Izpovedi brez konkurence prispevajo ženske, ki so jih serijsko posiljevali, jim pobili vso družino, ki so izgubile vse otroke; pa moški, ki so kot vojaki tik pred napadom srbskih čet 11. julija nekaterim omogočili beg na osvobojeno ozemlje. Naslov filma je pomenljiv, zgodba o srebreniški tragediji je še vedno prevečkrat obdana z meglo, posebej ko je treba prevzemati odgovornosti in priznati krivdo; za številne preživele so zahodne države, ki so kot pripadnice modrih čelad soomogočale masaker, krive in odgovorne enako kot agresor. The Fog of Srebrenica is about the genocide in the ‘safe haven’ of Srebrenica in 1995. In the film, we meet people who have been struggling to come to terms with the past while dealing with the harsh realities of living in one of the poorest countries in Europe. Their stories raise serious and profound questions about the nature of human existence, war and forgiveness
tekmovalni sklop | competitive section
13
otroci Djeca tranzicije tranzicije Children of Transition 12. 3. ob 18.45, Kosovelova dvorana Režija/By Matija Vukšić 13. 3. ob 18.30, Slovenska kinoteka Hrvaška/Croatia, 2015; 81’ dcp Prodaja/Sales: Factum; info@factum.com.hr
Otroci tranzicije je strašljiv in poučen dokumentarec, ki ne odslikava samo nove hrvaške stvarnosti, temveč stvarnost nasploh, nazoren primer gospodarstva in kulture, ki izloča zmagovalce in poražence. Režiser Vukšić predstavi zgodbe štirih otrok in najstnikov, ki se različno uspešno znajdejo v sodobni medijski in materialistični družbi. Zgodba 15-letne Marte se je končala tragično; zaradi izživljanja vrstnikov na družabnih omrežjih je storila radikalno dejanje. Druga »junakinja« je enajstletna Natalija, ki jo vrstniki v šoli maltretirajo samo zato, ker prihaja iz revne družine s podeželja. Tovrstnih problemov šestletna Lana nima, saj živi v razkošni vili, zasuta je z materialnimi dobrinami, njena želja je postati pevka narodno zabavne glasbe. Četrti junak je osemletni David, ki velja za čudežnega dečka nogometa; z očetom živita v iluziji, da bodo skavti iz Barcelone z njim podpisali pogodbo. Children of Transition is a coming-ofage story about David, Natalija, Lana and Marta. What do a happy childhood and healthy growing up look like? Are they possible in a society which has not yet reached its own maturity? This is a film about the environment we create for our common future.
»Želel sem posneti film o tem, kaj danes pomeni biti otrok ali mladenič na Hrvaškem, katere bolezni kapitalistične družbe smo prenesli na najmlajše. Ravno ob začetku snemanja sem postal oče in si postavljal vprašanja, ki verjetno večini staršev rojijo po glavi: V kakšno okolje prinašamo tega malčka? To je bil glavni razlog za odločitev, da se ukvarjam s posledicami, ki jih ima večna tranzicijska družba na otroke.« (Matija Vukšić) Matija Vukšić – filmografija Benjamin (2010); Iroquois (2011); Život (2013); Zagreb Stories Vol. 3 (2015)
14
tekmovalni sklop | competitive section
sonita
sonita 10. 3. ob 19.00, Kinodvor 11. 3. ob 17.00, Kosovelova dvorana
»K pomoči Soniti me je spodbudil njen odziv na majhne dobronamerne geste, ki spominja na cvet. Če ji vsak dan daš malo vode, malo svetlobe, drobne stvari, ti bo poplačala z velikim cvetom. Tako pozitivna je.« (Rokhsareh Ghaem Maghami) Rokhsareh Ghaem Maghami – filmografija Pigeon Fanciers (2000), A Loud Solitude (2010), Born 20 Minutes Late (2010), Going Up the Stairs (2011), Cyanosis (2007)
Režija/By Rokhsareh Ghaem Maghami Iran, Nemčija, Švica/Iran, Germany, Switzerland, 2015; 90’, dcp Prodaja/Sales: Beldocs; office@beldocs.rs
Sonita, osemnajstletna Afganistanka, je pred leti prebežala iz domovine in se nastanila v Iranu. Zdaj živi za glasbo, piše pesmi, rada bi se uveljavila kot raperska ustvarjalka. Ampak kako naj se uveljavi v družbi, v kateri ženskam ni dovoljeno peti? Nihče noče posneti njenih pesmi, ker se bojijo ukrepov iranske države. Povrh vsega je Sonita v Iranu nelegalno, in da je mera polna, ponjo iz Kabula pride mama, da jo odpelje domov in proda njenemu izbranemu možu. Sonita, ki naj bi jo starši »prodali« za devet tisoč dolarjev, se namerava upreti njihovi nameri. Po prvem objavljenem videospotu na YouTubu glas o njeni uporniški glasbi pride do ZDA, kjer bi Sonita morda lahko dobila štipendijo; a za štipendijo potrebuje vizo, za vizo pa potni list, zato se mora najprej vrniti v Afganistan … 18-year-old Sonita is an undocumented Afghan illegal immigrant living in the suburbs of Tehran. She fights to live the way she wants: As a rapper in spite of all her obstacles she confronts in Iran and her conservative family. In harsh contrast to her goal is the plan of her family – strongly advanced by her mother – to make her a bride and sell her to a new family for the price of $9,000.
aktualni, družbeno kritični | topical, socially critical
15
dobri a good državljan american Režija/By Friedrich Moser Avstrija, ZDA/Austria, USA, 2015; 110’ dcp Distribucija/Distribution: Demiurg; demiurgos@siol.net
Bill Binney, nekdanji član National Security Agency (nsa), matematični genij in kriptograf, avtor številnih orodij za nadzor in obdelavo podatkov, je podobno kot Edward Snowden opozoril na nepravilnosti ameriškega vojaškega in političnega vrha, čeprav je bil njegov nastop medijsko manj odmeven. Binney v dokumentarcu trdi, da bi se lahko izognili tragediji 11. septembra 2001 … če bi nsa, v tistem času že dodobra skorumpirana organizacija, ki je ščitila predvsem lastne interese, prisluhnila njegovi ekipi in programu ThinThread, zasnovanem ob prevladujoči digitalizaciji v devetdesetih letih. Film izriše celosten portret avtorja principa »metadata«, s katerim je znal pregledati goro neuporabnih informacij in izluščiti bolj pomembne. V preteklosti je Binney z analizo ponavljajočih se vedenjskih vzorcev določil datum sovjetske invazije na Češkoslovaško in Afganistan, ofenzivo Tet v Vietnamu, v kateri so Američani izgubili dva tisoč vojakov ... Ob digitalizaciji si je zamislil izpopolnjeni sistem ThinThread, ki pa ga je nsa zavrnila … A codebreaker genius, a revolutionary surveillance program and corruption across the board of nsa. Against this backdrop unfolds the feature documentary A Good American. The film tells the story of Bill Binney and his program ThinThread and how this perfect alternative to mass surveillance got ditched by nsa for money – 3 weeks prior to 9/11.
13. 3. ob 18.15, Kosovelova dvorana 14. 3. ob 19.00, Kinodvor
»Kot ameriški državljan sem prepričan, da potrebujemo politične spremembe v zvezi z delovanjem obveščevalnih služb. Ne gre za tehnologijo, temveč za načela. Ob analogni komunikaciji je bil v veljavi zakon, ki je narekoval kazni za nedovoljeno odpiranje ovojnic. Tukaj potrebujemo enake ukrepe. Potrebujemo nadzor.« (Friedrich Moser) Friedrich Moser – filmografija The Brussels Business (2012)
16
aktualni, družbeno kritični | topical, socially critical
dobrodošli welcome v leithu to leith 15. 3. ob 21.00, Kosovelova dvorana 17. 3. ob 17.00, Kosovelova dvorana
»Film je navsezadnje kavbojski spoprijem, ki zastavlja vprašanje, kako se izolirana skupnost odzove na z zakonom zaščiteno različico ekstremizma. Mislim, da je veliko ljudi v mestecu težko sprejelo zamisel, da ima Cobb zakonske pravice, težko je bilo njegova prepričanja razmejiti od resničnih dogodkov v mestecu. […] Nismo želeli posneti filma, ki ne bi obravnaval obeh strani, vseh stališč. Zelo preprosto bi bilo prikazati le zgodbo prebivalcev Leitha, vendar nas to ni zanimalo. Želeli smo povedati tudi Cobbovo zgodbo in predstaviti njegove namere. Saj v tem je bilo bistvo.« (Michael Beach Nichols) Michael Beach Nichols – filmografija The Man Behind the Curtain (2010); Flex Is Kings (2013); Delivery (2014) Christopher K. Walker – filmografija Delivery (2014)
Režija/By Michael Beach Nichols, Christopher K. Walker ZDA/USA, 2015; 85’ dcp Prodaja/Sales: Submarine; michaelbnichols@gmail.com
Leith, mestece s 24 prebivalci v Severni Dakoti, je bilo mirna, tesno stkana družinska skupnost ..., dokler se tja ni preselil Craig Cobb, postaran, na videz rahlo ekscentričen nemarnež, za katerega se je postopoma izkazalo, da je eden najbolj poznanih ameriških neonacistov. Cobbovi naklepi so bili hitro jasni: z nakupom poceni zemljišč v Leithu in s priseljevanjem somišljenikov je nameraval podeželsko idilo spremeniti v središče belega suprematizma, še več, dobiti je želel večino v mestnem svetu in prevzeti oblast! Lokalna skupnost iz sosednjih mest se je organizirala in začela protestirati, toda Cobb in vse številčnejši oboroženi črnosrajčniki v Lethu so bili zaščiteni z ustavo in prvim amandmajem. Kar ni preprečilo vse večjih trenj med prišleki in domačini, ki so se nenadoma znašli v nočni mori … Leith, North Dakota, is a ghost town with 24 residents. Its inhabitants are mostly farmers or ranchers, working land passed down from generation to generation. In 2012, an outsider named Craig Cobb moved in and started buying up property. It turns out he was a notorious white supremacist plotting a takeover of the city government in Leith.
aktualni, družbeno kritični | topical, socially critical
17
Med radikalnimi Among verniki the Believers Režija/By Mohammed Naqvi, Hemal Trivedi Pakistan, ZDA/Pakistan, USA, 2015; 84’ dcp Prodaja/Sales: Cinephil; info@cinephil.co.il
10. 3. ob 19.15, Kosovelova dvorana 13. 3. ob 21.00, Kosovelova dvorana
Dokumentarec nam ponuja redek in nadroben vpogled v šolo radikalnega islama, ki ga v pakistanskem Islamabadu in okolici širi Abdul Aziz Ghazi, spiritualni vodja sekte Rdeče mošeje, ki z obljubo zastonjske izobrazbe novači otroke iz revnih družin in jih v svoji cerkvi postopoma spreminja v džihadiste. Rdečo mošejo in Ghezija, ki oblasti očita pomanjkanje vere v Koran, povezujejo s Talibani, oboje sta v začetku osemdesetih »Ameriška ‘vojna s terorizmom’ ni let med sovjetsko okupacijo Afganistana rešila problema militantnega verskega začeli podpirati savdska in ameriška oblast. ekstremizma – v nekem smislu je položaj Med letoma 2007 in 2014 so se odnosi še zaostrila s projiciranjem tako črno-bele med pakistansko oblastjo in Rdečo mošejo podobe. V celotni sliki vera resnično morda vse bolj zaostrovali ter dokončno dosegli sploh ni tako pomembna. Pravzaprav gre vrhunec v oboroženih spopadih med za vojno idej, ki se dogaja za prevlado oblastjo in radikalci. Največje žrtve so bili nad umom ubogih otrok. Kot si prizadeva seveda otroci, ki so umirali v oboroženih predstaviti film, v tej vojni ni mogoče napadih na civilne šole, kar je leta 2014 zmagati vojaško, mogoče pa jo je ublažiti dokončno sprožilo veliko ljudsko vstajo. s temeljitimi reformami izobraževanja tako Charismatic cleric Abdul Aziz Ghazi, an isis supporter and Taliban ally, is waging jihad against the Pakistani state. His dream is to impose a strict version of Shariah law throughout the country, as a model for the world. With unprecedented access, Among the Believers follows Aziz on his very personal quest to create an Islamic utopia, during the bloodiest period in Pakistan’s modern history.
v Pakistanu kot tudi drugje. Knjige in ne bombe so ključ za ustavitev začaranega kroga revščine in ekstremizma.« (Hemal Trivedi) Mohammed Naqvi – filmografija Shame (2006); Shabeena’s Quest (2012); Pakistan’s Hidden Shame (2014) Hemal Trivedi – filmografija Tell Me a Story (2006); Shabeena’s Quest (2012)
18
aktualni, družbeno kritični | topical, socially critical
Rekviem za ameriške sanje the American Dream
Requiem for 13. 3. ob 17.00, Kinodvor 15. 3. ob 19.30, Kosovelova dvorana
»Danes, ko se Amerika ponaša z dvomljivim priznanjem najvišje ravni dohodkovne neenakosti med razvitimi državami, besede Chomskega zvenijo grozljivo preroške. V Rekviemu raziskuje petdesetletno zgodovino politike, zasnovane z namenom podpirati najbolj premožne, in razkriva postransko škodo – zakaj večina Američanov čuti, da nimajo več realne možnosti doseči Sanje, ki so jih uresničili njihovi starši in stari starši.« Kelly Nyks – filmografija Split: A Divided America (2008); Split: A Deeper Divide (2012); Do the Math (2013); Disruption (2014) Jared P. Scott – filmografija Do the Math (2013); Disruption (2014)
Režija/By Peter D. Hutchison, Kelly Nyks, Jared P. Scott ZDA/USA, 2015; 73’ hd Prodaja/Sales: Films Transit Int.; office@filmstransit.com
Noam Chomsky v seriji intervjujev, ki so jih avtorji snemali štiri leta, govori o propadu ameriškega sna oziroma izginulem upanju navadnega človeka, predstavnika delavskega razreda, ki je v tridesetih letih 20. stoletja kljub hudi depresiji lahko upal na boljši jutri; ta je tudi prišel, ko je v petdesetih in šestdesetih letih Amerika doživela nesluten gospodarski razcvet, še več, v tem času se je okrepilo civilno gibanje za svoboščine, skratka šlo je za zlato obdobje zahodnega sveta, ki pa se je v sedemdesetih letih s pojavom izrazito krvoločne korporativne logike nenadoma ustavilo. Chomsky v Rekviemu predstavi deset točk, v katerih analizira popolno zmago neoliberalizma nad človečnostjo, solidarnostjo in individualnostjo. Z drugimi besedami, v tem svetu po njegovem upanja preprosto ni več, zato si bodo predstavniki t. i. 99 % ponovno morali izbojevati svoje (tudi ustavne) pravice. The definitive discourse with Noam Chomsky, widely regarded as the most important intellectual alive, on the defining characteristic of our time – the deliberate concentration of wealth and power in the hands of a select few.
aktualni, družbeno kritični | topical, socially critical
19
To vse spremeni Everything This Changes
Režija/By Avi Lewis Kanada, ZDA/Canada, USA, 2015; 89’ dcp Distribucija/Distribution: Demiurg; demiurgos@siol.net
15. 3. ob 17.00, Kosovelova dvorana 16. 3. ob 19.00, Kinodvor
Film je navdihnila istoimenska knjiga kanadske novinarke in aktivistke Naomi Klein in skuša ponuditi alternativne predloge za rešitev planeta pred ekološko katastrofo. Kleinova že v uvodnih prizorih priznava, da je televizijske podobe polarnih medvedov med talečimi se ledenimi ploščami ne morejo ganiti oziroma mobilizirati za akcijo, saj je potrebno veliko več. Okoljevarstvena kriza ponuja priložnost za spremembo brezdušne eksploatacije za finančne dobičke; od motivov po napredku in dobičku se je treba obrniti k človeškim vrednotam in ohranjevanju čistega okolja. Avtorja naštejeta številne primere grozljivega izkoriščanja v službi dobička, od Kanade in ZDA do Grčije, Indije in Kitajske, kjer prebivalstvo severovzhoda zaradi smoga več kot polovico dni v letu ne vidi neba ali sonca.
»Da, ljudje so preplašeni in nekatere od teh zgodb se zares žalostno končajo, vendar je v njih tudi kar nekaj zmag. Ljudje se zavzemajo, spoprijemajo z dejstvi in nadvse iznajdljivo vračajo udarec. Ne priznajo poraza. Ne gre za žalostno zgodbo. Ne gre za film o klimatskih spremembah, zaradi katerega bi si rezali žile. Je zgodba o ljudeh, ki si dandanes prizadevajo za spremembe.« (Avi Lewis)
Filmed in nine countries and five continents over four years, This Changes Everything is an epic attempt to re-imagine the vast challenge of climate change. Directed by Avi Lewis, and inspired by Naomi Klein’s bestseller This Changes Everything, the film presents seven powerful portraits of communities on the front lines, from Montana’s Powder River Basin to the Alberta Tar Sands, from the coast of South India to Beijing and beyond.
Avi Lewis – filmografija The Take (2004)
20
intimni in globalni portreti | intimate and global portrayals
Don Don Juan Juan 12. 3. ob 17.00, Kosovelova dvorana 14. 3. ob 19.45, Kosovelova dvorana
»Film prikazuje, da je Oleg našel najboljše zdravljenje onkraj poklicnih krogov, sistema. Vsi ti ljudje, ki so ga silili, naj se razvije, naj bo pravi moški, zapeljivec, ženskar, mu niso preveč pomagali. Ko sem slišal, da bo mati Olega poslala v gledališko skupino, sem vedel, da imam film, vedel, da mu bodo dovolili igrati različne vloge, različne osebnosti.« (Jerzy Sladkowski) Jerzy Sladkowski – filmografija Triangle of Death (1990); Swedish Tango (1999); My American Family (2004); Vodka Factory (2010)
Režija/By Jerzy Sladkowski Švedska, Finska/Sweden, Finland, 2015; 92’ dcp Prodaja/Sales: Cat & Docs; maelle@catndocs.com
Don Juan je bil zamišljen kot kritika ruskega psihiatričnega sistema, nastalo pa je veliko več, intimni dokument 22-letnega Olega in njegovega razmerja s svetom, najprej s pretirano zaščitniško in pokroviteljsko mamo, ki ima sama duševne težave, saj neprestano pada v histerijo in v vsem pretirava. Olegu so že v mladosti diagnosticirali avtizem, ki morda ni avtizem, temveč globoko ukoreninjena travma, ki ga spremlja od otroštva, ko ju je z mamo zapustil oče. Mama zdaj meni, da se mora sin osamosvojiti in najti dekle, kar za kronično nekomunikativnega in vase zaprtega Olega ni lahko. Z zdravnikom iščejo alternativne načine pomoči, nazadnje se za najbolj učinkovito metodo socializacije izkažejo vaje v gledališki skupini, v kateri Oleg, obkrožen z dekleti, pripravlja vlogo Dona Juana. A four-sided love triangle, spiced with autism, neuroses and life crises in the Russian city of Nizhny Novgorod. The 22-year-old autistic young man Oleg is seeking approval and love. He is surrounded by many who want to help him, but no-one succeeds. Suddenly help comes from an unexpected direction.
intimni in globalni portreti | intimate and global portrayals
garaža garage 2.0 2.0 Režija/by Catherine van Campen Nizozemska/The Netherlands, 2015; 85’ dcp Prodaja/Sales: Zuidenwind; rob@zuidenwind.nl
11. 3. ob 19.15, Kosovelova dvorana 16. 3. ob 19.15, Kosovelova dvorana
Duhovita in obenem krvavo realistična odslikava razmer v sodobni, s krizo zaznamovani realnosti v prodaji, konkretno avtomobilski industriji, ki ji recesija kot številnim drugim ni prizanašala. Režiserka se je s kamero odpravila v giganta nizozemske prodaje avtomobilov, družinsko podjetje Kooijman, ki je v skoraj polstoletni zgodovini zraslo v regionalnega velikana. V tem okolju spoznamo vse vidike posla, pomembnost stroke ter še večjo pomembnost dobrega vtisa, prijaznosti in učinkovitosti. Direktor podjetja Gert ima individualne motivacijske pogovore z zaposlenimi; v sproščenem ozračju jih skuša motivirati za drugačne prijeme, sodelavcem npr. brez dlake na jeziku pove, da so padli v rutino, drugim očita mrke poglede pri komuniciranju s strankami, tretje pošlje na plačan fitnes, da bi popravili postavo ... Garaža 2.0 je izbran primer nizozemske dokumentarne šole, ki v resnem problemu prepozna komični potencial in ga – brez banaliziranja – relevantno izpelje.
»Na obrazu nikoli nimaš preveč prijaznega izraza – razen če si v baru. […] Imaš eno slabo lastnost: tvoj obraz ne izraža prav nobenega čustva.« (Gert Kooijman v pogovoru s sodelavci)
Gert is the ambitious managing director of a car dealership in Vianen who is way ahead of his troops. With a boundless energy he encourages his employees to be the very best. No department is spared in learning ‘The New Way of Working’ through countless training sessions and endless meetings. But will he manage to eventually turn employee 1.0 into employee 2.0.
Catherine van Campen – filmografija Eternal Mash (2007); Joan’s Boys (2013)
21
22
intimni in globalni portreti | intimate and global portrayals
12. 3. ob 21.00, Kosovelova dvorana 14. 3. ob 21.30, Kosovelova dvorana
»The official German title of the 1974 Visconti film Gruppo di famiglia in un interno (Conversation Piece) in which the young actor Berger plays the hot-headed revolutionary, seems almost like a motto for Helmut Berger’s world view. Dealing with Berger means being caught up between extremes: arrogance and humility, grandeur and ridiculousness, closeness and distance, and yes, violence and passion. It’s not that I hadn’t been warned. And yet I wanted to enter Helmut Berger’s world. Being mindfucked by this charming imposter, this winking, yet deeply sincere non-acting actor.« (Andreas Horvath) Andreas Horvath – filmografija The Silence of Green (2002); This Ain’t No Heartland (2004); Arab Attraction (2010); Earth’s Golden Playground (2013)
intimni in globalni portreti | intimate and global portrayals
23
Helmut Berger, Helmut Berger, Igralec Actor
jackson In Jackson Heights Heights
Režija/by Andreas Horvath Avstrija/Austria, UK, 2015; 90’ dcp Prodaja/Sales: Andreas Horvath; contact@andreashorvath.com
Režija/By Frederic Wiseman ZDA/USA, 2015; 190’ dcp Prodaja/Sales: Zipporah Films; info@zipporah.com
16. 3. ob 20.45, Slovenska kinoteka Projekcija brez slovenskih podnapisov
Vse od prvega prizora, v katerem Helmuta Bergerja, nekdanjo Viscontijevo muzo, zvezdnika evropskega filma in razvpitega predstavnika jet-seta, zagledamo z golo zadnjico, razkuštranega in opitega, je jasno kot beli dan, da ne bomo priča klasičnemu biografskemu dokumentarcu. Pred nami se razkrije človeška razvalina, zapiti, napol obubožani Berger, ki je z mislimi vseskozi v preteklosti, čeprav je zdaj zreduciran na življenje v majhnem apartmaju v stanovanjskem bloku sredi Salzburga. Od stare slave ni ostalo skoraj nič, zgolj fotografije Brigitte Bardot čez celo steno ter slike s posvetili Viscontija, njegovega zaščitnika in ljubimca, po čigar smrti v drugi polovici sedemdesetih let je šla njegova kariera strmo navzdol. V svojevrstnem »razmerju« je Berger tudi z režiserjem Horvathom, s katerim se neprestano prička…
Jackson Heights v newyorškem Queensu ni le najbolj etnično in kulturno mešana skupnost v ZDA, temveč verjetno kar na svetu. V tem neverjetnem, razmeroma revnem predelu velemesta je zbrano jedro »talilnega lonca«; ljudje vseh ras, verskih in spolnih prepričanj menda govorijo kar 167 jezikov. Kar še ne pomeni, da je Jackson Heights jedro urbane harmonije. Wiseman je bil s kamero tam tudi zato, da pokaže tegobe in konflikte. Predvsem spolno drugačni so lahko pogoste tarče napadov ali izživljanja, najemniki trgovin tarnajo nad vse višjimi najemninami in korporativnimi zlorabami itd. Toda po drugi strani je četrt neverjetno živahna in aktivna v civilnodružbenih iniciativah in solidarnosti, dialog in strpnost sta vrlini, ki jih ozaveščeni posamezniki prenašajo iz ene generacijo na drugo.
»Ustvarjal sem institucionalni cikel brez kakršne koli natančne definicije institucije. Včasih je tematika filma dejavnosti znotraj ene same stavbe, včasih skupine sosednjih stavb in občasno manjšega ali večjega geografskega območja. Jackson Heights spada v to kategorijo in je tretji v skupini filmov, ki sem jih posnel o skupnostih (druga dva sta Aspen in Belfast, Maine).« (Frederic Wiseman)
Jackson Heights, Queens, New York City is one of the most ethnically and culturally diverse communities in the United States and the world. The subject of the film is the daily life of the people in this community – their businesses, community centers, religions, and political, cultural and social lives – and the conflict between maintaining ties to traditions of the countries of origin and the need to learn and adapt to American ways and values.
Frederick Wiseman – filmografija (izbor/ selection) Titicutske norčije/Titicut Follies (1967), Zakon in red/Law & Order (1969), Socialna podpora/Welfare (1975), Belfast, Maine (1999), Nasilje v družini/Domestic Violence (2001), Berkeley/At Berkeley (2013)
24
intimni in globalni portreti | intimate and global portrayals
Selfie Unretouched brez retuše Selfie 11. 3. ob 21.00, Kosovelova dvorana
Režija/By Vinci Vogue Anžlovar Slovenija/Slovenia, 2016; 53’ DCP Produkcija/Production: Friendly Production; friendly@friendly.si
»Od nekdaj je v zavedajočem se človeku želja, da bi nekako pustil odtis v mehki mivki zgodovine – da bi odtis ostal in ga ne bi opral prvi val pozabe. Od barvitih rok v Cueva de las Manos pa do dandanes se dotikamo časa in prostora z željo, da naš trenutek ni bil zaman. V morju sodobnih selfijev je vprašanje, koliko jih bo preživelo valove, ki predrugačijo podobo zrnc peska, v katere se vtisujemo.«
Vinci Vogue Anžlovar, enfant terrible slovenskega filma, z novim delom o samem sebi; natančneje, o Vinciju pred kamero, ki prevzame vlogo novodobnega »selfija«, ne govori le Vinci, temveč številni njegovi prijatelji, znanci in sodelavci, ki so šli v zadnjih petindvajsetih letih z njim skozi nemalokrat konflikten in čustven produkcijski drn in strn. Od študentskih let, prvih poskusov v glasbenem ustvarjanju, prvega filma samostojne Slovenije, ki so ga financirali Japonci, in prvega filma, ki ga je slovenski režiser posnel za hollywoodskega producenta ..., o vsem tem – brez olepševanja ali zavor – pripoveduje ta dokumentarec. Vinci medtem znova naveže stik z mamo, ki ga je bila prisiljena zapustiti v ranem otroštvu … V filmu nastopajo: Peter Bratuša, Sebastijan Cavazza, Boris Cavazza, Bojan Emeršič, Nataša Matjašec, Miha Hočevar, Jani Hace, Alan Hranitelj, Magnifico, Jonas Žnidaršič in še veliko drugih. Vinci Vogue Anžlovar, the enfant terrible of Slovenian cinema, made an autobiographical film; about Vinci, the director behind the camera. Shot using the technique of the omnipresent selfie, the documentary does not only point the camera at Vinci but also at his numerous friends, fellow artists and colleagues who for the past twenty-five years have accompanied him on his chequered and storied professional career.
Vinci Vogue Anžlovar – filmografija Babica gre na jug (1991), Gypsy Eyes (1992), Poker (2001), Vampir z Gorjancev (2008)
miti, ikone, mediji | myths, icons, media
25
Chuck Norris proti vs komunizmu Communism Chuck Norris
Režija/By Ilinca Calugareanu Romunija, VB, Nemčija/Romania, UK, Germany, 2015; 80’ dcp Prodaja/Sales: Vernon Films; office@vernonfilms.co.uk
Osemdeseta leta 20. stoletja so bila v Romuniji še vedno zaznamovana s strogo partijsko politiko in popolnim nadzorom prebivalstva. Kljub temu se je v drugi polovici desetletja pojavila nenavadna, ilegalno organizirana, a vse bolj množična »državljanska nepokorščina«; ljudje so začeli kupovati videorekorderje in gledati ameriške filme na piratskih kasetah iz tujine, ki so jim prikazovali popolnoma drugačno sliko imperialnega in dekadentnega Zahoda, kot ga je propagirala Ceausescujeva oblast. To so bili časi masovnega piratstva in oboževanja ameriških filmskih junakov. Množice pa niso oboževale le Rockyja, Ramba in Chucka Norrisa, temveč tudi skrivnostno Irino Nistor, Romunko, ki je simultano prevajala skoraj vse filme! In communist Romania, thousands of Western films on bootleg vhs tapes – mostly Hollywood action movies – were smuggled behind the Iron Curtain, opening a window into the free world. Ilinca Calugareanu’s film brings us to a time and place when films that were made for entertainment also helped spark the coming revolution.
16. 3. ob 21.00, Kosovelova dvorana 17. 3. ob 19.30, Kosovelova dvorana
»Odraščal sem v Romuniji osemdesetih let in moja prva izkušnja filma je bila glas Irine Nistor. Starši niso imeli videopredvajalnika, vendar so me peljali na nekatere skupinske projekcije, organizirane v stanovanjskih blokih, prav take kot tiste v tem filmu. Povedali so mi, da o filmih ali projekcijah v šoli ne smem govoriti. To je bil del splošne paranoje, ki je deželo prevzela v osemdesetih letih, ponotranjeni strah, ustvarjen z režimom.« Ilinca Calugareanu – filmografija VHS vs. Communism (2014; kratki/short)
26
miti, ikone, mediji | myths, icons, media
13. 3. ob 11.00, Kinodvor 14. 3. ob 17.00, Kosovelova dvorana
»There are lots of reasons to explore this story now. I think we’re in a phase which is perhaps a bit like the end of the sixties – the death throes of one kind of social organization and the emergence of something different – or at least the need for it. I was also interested in how older people thought about their radical past. I thought maybe we could make a film in which the lessons of that period became visible to a younger generation.« (Jerry Rothwell) Jerry Rothwell – filmografija Deep Water (2006); Heavy Load (2008); Donor Unknown (2010); Town of Runners (2012)
miti, ikone, mediji | myths, icons, media
27
kako spremeniti How to svet Change the World
Najboljša The Best sovražnika of Enemies
Režija/by Jerry Rothwell Kanada, VB/Canada, UK, 2015; 110’ dcp Prodaja/Sales: Met Film Production; assistant@metfilm.co.uk
Režija/By Robert Gordon, Morgan Neville ZDA/USA, 2015; 87’ dcp Prodaja/Sales: Beldocs; office@beldocs.rs
12. 3. ob 19.00, Kinodvor 16. 3. ob 17.00, Kosovelova dvorana
Dokumentarec o legendarnih televizijskih debatah, ki sta jih leta 1968 ob republikanski in demokratski konvenciji pred predsedniškimi volitvami uprizarjala zakleta ideološka sovražnika, konservativni William Buckley in liberalni, odkrito homoseksualni Gore Vidal. Njuni verbalni konflikti so bili v preteklosti dosegljivi na različnih platformah, dokumentarec pa iskrivo analizira vlogo političnega komentatorstva, ki se je v šestdesetih letih – vključno s političnimi kampanjami – preselilo na tv-zaslone. In v tem kontekstu je bilo leto 1968 prelomno, saj je televizijska mreža abc, tretja (in najmanj ugledna) v državi postavila standarde za kričečo, konfliktno in nemalokrat nepomembno politično debato, ki se ohrani do danes. Pomembna sta konflikt in obračunavanje (tudi) na osebni ravni, samo da so gledalci zadovoljni! In the summer of 1968 television news changed forever. Dead last in the ratings, abc hired two towering public intellectuals to debate each other during the Democratic and Republican national conventions. William F. Buckley Jr. was a leading light of the new conservative movement, Gore Vidal was a leftist novelist and polemicist.
»Od začetka smo vedeli, da ne želimo biti pristranski. Cilj filma ni prikazati, kdo najbolj prepričljivo argumentira. Gre za film o argumentiranju. Navsezadnje mi je zelo ljuba zgodba o temi; dejstvo, da način, kako v medijih danes ‘govorimo’ med seboj in ‘se poslušamo’, pravzaprav razjeda našo družbo. Včasih se ozrem okoli sebe in se vprašam, kaj se je zgodilo z odraslimi v naši kulturi. Upam, da film ponuja kakšno vodilo.« (Morgan Neville)
Leta 1971 se je skupina hipijev iz Vancouvra v zarjaveli ladji odpravila proti Aljaski, da bi preprečila podzemni jedrski poskus ameriške vlade. Kar se je začelo kot spontana reakcija proti oboroževalni tekmi, se je pod vodstvom radikalnega misleca Roberta Hunterja razširilo v globalno ekološko gibanje Greenpeace. Rothwellov film je dokument nastanka gibanja, ki se je že zgodaj zavedlo pomena filmskih in fotografskih podob ter odnosov z javnostmi, s čimer je pridobilo široko naklonjenost medijev in somišljenikov. Greenpeace je v sedemdesetih letih pričel spreminjati svet in vplivati na odločitve vlad, ki so dotlej npr. brezvestno pobijale kite in tjulnje, toda po drugi strani je z uspehom in slavo pričel notranje razpadati. Razjedali so ga notranji konflikti in bitke za moč odločanja; nekdanji hipiji niso imeli organizacijskih veščin in spodobnosti povezovanja, zato so mnogi ustanovni člani koncem sedemdesetih let odhajali. Dokumentarec skratka ni zgolj himnična oda nesporno pomembni organizaciji, temveč poučna lekcija o pasteh družbeno angažiranega menedžmenta. JIn 1971, a group of friends sail a boat into a nuclear test zone, and their protest captures the world’s imagination. How To Change the World is a hippie heist movie, the story of the pioneers who founded Greenpeace and defined the modern green movement, using rare archival footage that brings their extraordinary world to life.
Robert Gordon – filmografija Johnny Cash’s America (2008) Morgan Neville – filmografija Troubadours (2011); Twenty Feet from Stardom (2013); Keith Richards: Under the Influence (2015)
28
miti, ikone, mediji | myths, icons, media
Ruski The Russian detel Woodpecker 9. 3. ob 20.00, Kosovelova dvorana 17. 3. ob 19.00, Kinodvor
Režija/By Chad Gracia Ukrajina, VB, ZDA/Ukraine, UK, USA, 2015; 80’, dcp Prodaja/Sales: Beldocs; office@beldocs.rs
»Upam, da bo s sledenjem Fedorjevemu potovanju film podal vpogled v težave, s katerimi se spoprijema Ukrajina med procesom osvobajanja od svoje temne sovjetske preteklosti. Ta osupljivi in karizmatični slikar – ki ga je travmatiziral in obseval Černobil, z upanjem na mogočo evropsko prihodnost svoje države, paranoičen zaradi neštetih umorjenih prednikov in razdvojen glede vztrajanja pri svojih načelih, ko je vendar ogroženo njegovo življenje – je simbol Ukrajine same.« (Chad Gracia)
Bizaren? Strašljiv? Teoretsko zarotniški? Človek težko zbere misli ob tem dokumentarcu, ki se dogaja ob divjanju ukrajinske krize, protestov na trgu Majdan in ruskega zavzetja Krima. Osrednji lik je Fedor Aleksandrovič, ukrajinski umetnik, značilen zanemarjen, zblojen individualist, ki nekega dne dobi fiksno idejo – in »dokaze«, da jedrska katastrofa v Černobilu leta 1986 ni bila posledica nesrečnih naključij, temveč načrtna diverzija visokih partijskih uradnikov iz Moskve! Razlog? Dvajset let trajajoče usposabljanje t. i. Duge, skrivnostnega prisluškovalnega radarja, postavljenega blizu jedrskega reaktorja, s katerim naj bi prek severnega tečaja v Ameriko pošiljali elektromagnetne signale, motili njihove telekomunikacijske kanale in nadzorovali misli Američanov, se je izkazalo za pregrešno drago katastrofo, zaradi katere bi lahko letele glave političnega vrha. Ker se je datum strokovnega pregleda Duge nezadržno bližal (september 1986), naj bi bila diverzija, »nesreča« v reaktorju, primeren razlog za nedelovanje Duge. Bolj ko se Fedor ukvarja černobilsko preteklostjo in intervjuva številne vpletene posameznike, bolj spoznava, da se Rusija vrača v čas Stalinove Sovjetske zveze in da bi razkritje njegove teorije lahko imelo posledice zanj in njegovo družino …
Chad Gracia – filmografija Ruski detel/The Russian Woodpecker (2015)
A thrilling investigation into the ghosts of the Soviet Union and the mind of an irradiated Ukrainian artist on a quest to discover the “criminal” behind the Chernobyl nuclear disaster. Eccentric artist Fedor Alexandrovich begins his quest by revealing to the world an enormous Soviet secret.
29
30
retrospektiva | retrospective
retrospektiva | retrospective
31
Ukrajinsko-ruski kozmopolit
retrospektiva retrospective sergej loznica
Sergej Loznica velja za najbolj svetovljanskega med sodobnimi posovjetskimi režiserji, obenem pa za ustvarjalca, ki se v svojih filmih najbolj zavzema za pravico do individualne izbire, kar je nekako v nasprotju z moralnim relativizmom njegove generacije, izšolane na sloviti filmski šoli vgik, kjer je diplomiral leta 1997. Najprej je treba razčistiti s poreklom oziroma dojemanjem danes petdesetletnega režiserja, ki je po petnajstih letih snemanja dokumentarcev nenadoma posegel tudi po fikciji ter posnel opažena in čislana filma Sreča moja (2010) in V megli (2012). Loznica je bil rojen v sovjetski Belorusiji, vendar se je z družino kmalu preselil v Ukrajino, tam preživel mladost in diplomiral na kijevski Politehniki, dokler se ni vpisal na moskovski vgik, po diplomi pa za sloviti peterburški dokumentarni studio posnel serijo kratkih in srednjemetražnih filmov, s katerimi je strpno, a zanesljivo gradil sloves enega najbolj zanimivih dokumentaristov našega časa. Rusi so ga imeli dolgo za svojega, tudi sam nikdar ni poudarjal domoljubnih nagnjenj – ne nazadnje je človek ruskega jezika in kulture –, po dogodkih na vzhodu Ukrajine in na Krimu, ki jih je s kamero ekspresno popisal v Maidanu (2014), pa se je prvič začel deklarirati za Ukrajinca. Loznicev dokumentarni opus lahko v grobem razdelimo na tri obdobja. V zgodnjem, poštudentskem je posnel serijo krasnih kratkometražcev, ki bi jih lahko označili za lirična, objektivna in včasih melanholična dela. Največkrat prikazujejo idilični vsakdan v ruralnih predelih Rusije, vendar je občutek lahko varljiv, saj za »lepimi podobami« nemalokrat leži socialna agenda ali neka
skrivnost, kot npr. v Naselbini (2001), ki postopoma razkriva pravo naravo malce nenavadnih »poljedelcev«. Potem je po letu 2004 sledila kratka faza kompilacijskih zgodovinskih dokumentarcev, kjer se je v celoti zanašal na arhivsko gradivo in obdeloval sovjetsko preteklost, v Blokadi (2005) nacistično okupacijo Leningrada ter v Predstavi (2008) sovjetsko filmsko propagando petdesetih in šestdesetih let. V obeh sta bili kakršna koli konvencionalna naracija ali kontekstualizacija (v govorni ali pisni obliki) »sumljivo« odsotni. Podobno velja za celotni avtorjev opus, saj Loznica vztraja na gledalčevi arbitrarni presoji: »Če film opremim s komentarjem, gledalcu ponudim svoje videnje, kar pomeni, da želim odpraviti možnost njegove lastne presoje; v tem primeru se mora strinjati ali ne strinjati z mano.«
Poanta njegovega ustvarjanja je med drugim v dvoumnosti; svet pri Loznici nikoli ni črno-bel, nemogoče je razkrinkati režiserjevo pozicijo, kot npr. v igranem filmu V megli, kjer je identifikacija bodisi z nacističnimi kolaboranti bodisi z ukrajinskimi uporniki brezupno zabrisana. Maidan, ki odpira Loznicevo (za enkrat) tretjo fazo dokumentarnega ustvarjanja, v sebi nosi nezgrešljivo patriotsko noto, ki pa je znova podana nevsiljivo, brez komentarja, po principu »muhe na steni«. Z Maidanom in Dogodkom (2015) je Loznica obdelal pomembna mejnika nekdanje skupne države, že omenjene protivladne proteste v Kijevu leta 2013 in vojaški udar ob razpadu Sovjetske zveze leta 1991. V obeh primerih je nepregledna množica napolnila osrednji trg in z negotovostjo čakala na resolucijo.
In v obeh primerih je Loznica prvič na uspešni poti izpostavil množico kot filmski motiv. Posameznik ali izdvojena skupina ljudi bi izničili ljudsko razsežnost, ki ga je kot ustvarjalca edina zanimala. Simon Popek
32
retrospektiva | retrospective
Sobytie
retrospektiva | retrospective
Dogodek The Event
Maidan Maidan
10. 3. ob 19.00, Slovenska kinoteka
Režija/By Sergej Loznica Belgija, Nizozemska/Belgium, The Netherlands, 2015; 74’ dcp Prodaja/Sales: Atoms & Void; atomypustota.info@gmail.com
Režija/By Sergej Loznica Ukrajina, Nizozemska/Ukraine, The Netherlands, 2014; 130’ dcp Prodaja/Sales: Beldocs; office@beldocs.rs
»V Dogodku želim razviti svojo metodo ustvarjanja z arhivskim gradivom, ki sem jo uporabil v filmu Blokada. Prevzema in navdušuje me ozračje Leningrada/ Sankt Peterburga, vznemirja me možnost nadaljevanja filmske kronike tega mesta. Tako kot v Blokadi ti arhivski posnetki dokumentirajo življenje mesta na zgodovinski prelomnici. Bajke o dogodkih ob državnem udaru leta 1991 so zasenčile prava dejstva, in šele danes – petindvajset let pozneje – se lahko oddaljimo od napačnih predstav, odluščimo plasti propagande in domnev ter dogodke uzremo in o njih presodimo v sodobnem kontekstu. Najbolj me zanimajo ljudje, ne politiki. Protagonisti filma so prebivalci Leningrada, ki so avgusta 1991preživeli nadloge puča.« (Sergej Loznica)
Loznica je ta dokumentarec zmontiral iz arhivskih posnetkov ob 25. obletnici razpada Sovjetske zveze; prikazuje dramatične trenutke vojaškega državnega udara, ki ga je radikalni vrh sovjetske vojske izvedel avgusta 1991 in ki se je končal po petih dneh. Film ne prikazuje dogodkov v Moskvi, kjer je gorela vladna stavba, temveč izključno ulične prizore iz Sankt Peterburga, kjer so ljudske množice pripravljale barikade za morebitni prihod tankov in se združevale na trgih v podporo novi Rusiji z Jelcinom na čelu. In August 1991 a failed coup d’etat attempt led by a group of hard-core communists in Moscow, ended the 70-year-long rule of the Soviets. In the city of Leningrad thousands of confused, scared, excited and desperate people poured into the streets to become a part of the event, which was supposed to change their destiny.
Loznica se je ekspresno odzval na protestne shode na kijevskem trgu Majdan, kjer so Ukrajinci od jeseni 2013 do februarja 2014 množično protestirali proti Janukovičevi odločitvi, da zamrzne pogajanja za približevanje Evropski uniji in se približa »Velikemu bratu« Rusiji. Film razen nekaj pojasnjevalnih napisov zavzema stališče »muhe na steni« in hladno dokumentira dogajanje, ki se je kmalu stopnjevalo v spopade med množico in policijo, ti pa so nazadnje terjali več kot sto žrtev.
33
11. 3. ob 20.45, Slovenska kinoteka
»Subjekt mojega filma, na katerega sem se hotel osredotočiti, so ljudje. Če bi začel izpostavljati posamezne like – samo dva, tri, štiri, pet – to ne bi bila več zgodba o ljudeh. Bili bi samo še posamezni protagonisti in tako bi vstopili v področje osebnih razsežnosti, kar pa za ta film ni bilo zanimivo.« (Sergej Loznica)
34
retrospektiva | retrospective
Segodnja Mi Postroim Dom
Danes bomo zgradili dom Today We Are Going To Build A House
17. 3. ob 20.45, Slovenska kinoteka 3. sklop kratkih filmov
Režija/By Sergej Loznica, Marat Magambetov Rusija/Russia, 1996; 28’ 35mm Prodaja/Sales: Deckert Distribution; info@deckert-distribution.com
Loznica je ta dokumentarec zmontiral Naslov filma bi lahko brali tudi v ironičnem smislu; gradbišče, na katerem raste večstanovanjska hiša, je malo mravljišče delavcev, ki pa niso ravno stahanovsko razpoloženi, veliko je zabušavanja, pogovarjanja in opazovanja tistih sodelavcev, ki dejansko nekaj počnejo. To je mala oda slovanskemu načinu gradnje, ki nazadnje vendarle triumfira; hiša se (verjetno veliko kasneje) predstavi v vsem svojem blišču Žizn, osen
Življenje,Life, jesen Autumn 14. 3. ob 21.00, Slovenska kinoteka 1. sklop kratkih filmov
Režija/By Sergej Loznica, Marat Magambetov Rusija/Russia, 1998; 34’ 35mm Prodaja/Sales: Pop Tutu Film; ulrich. miller@poptutufilm.de
Film je bi posnet v ruralni Rusiji, v vasici v bližini Smolenska, od koder so se vsi mlajši prebivalci odselili; ostali so le starci in starke, ki morda živijo v pomanjkanju materialnih dobrin, a ohranjajo vse prepogosto pozabljene življenjske vrednote. Loznica in Magambetov vsakdan prikazujeta skozi serijo vinjet o vsakdanjih opravilih, družabnih srečanjih, teku časa, spreminjajočih se letnih časih, ljubezni, sreči in smrti. Perfektna minimalka, ki presega etnografske nastavke in postane oda življenju in smrti.
retrospektiva | retrospective
Polustanok
Železniška postaja The Train Stop
Režija/By Sergej Loznica Rusija/Russia, 2000; 25’ 35mm Prodaja/Sales: Deckert Distribution; info@deckert-distribution.com
17. 3. ob 20.45, Slovenska kinoteka 3. sklop kratkih filmov
Kratka vinjeta, postavljena v neidentificirano čakalnico na železniški postaji nekje v Rusiji. V megličasti svetlobi nam potujoča kamera razkriva kopico spečih ljudi, ki kot kaže čakajo naslednji vlak. Eni so na neudobnih klopcah nagnjeni nazaj, drugi naprej, vsi pa trdno spijo, ne zbudi jih niti občasno mimoidoča kompozicija. Bodo odpotovali ali koga čakajo? Tega Lozniceva miniatura ne razkriva. Poselenie
Naselbina Settlement
Režija/By Sergej Loznica Rusija/Russia, 2001; 78’ 35mm Prodaja/Sales: Deckert Distribution; info@deckert-distribution.com
Loznica v svoji značilni minimalistični observaciji prikazuje podeželsko posestvo, kjer prebivalci opravljajo na videz vsakodnevna dela; pospravljajo poljščine, sekajo drva, kosijo travo, delajo v mlinu. Postopoma pa vendarle postaja jasno, da ne gre za običajne kmetske delavce, saj delavski rutini manjka konsistenca; drva nikoli niso v celoti nasekana, pridelek nikoli v celoti pobran. Jasno postaja, da nismo priča delu na kmetiji ali delavski komuni; izkaže se, da so »delavci« v resnici pacienti, njihovi drobni opravki služijo izključno terapevtskim namenom.
13. 3. ob 20.30, Slovenska kinoteka
35
36
retrospektiva | retrospective
Portret
14. 3. ob 21.00, Slovenska kinoteka 1. sklop kratkih filmov
Fabrika
Portret Portrait
Tovarna Factory
Režija/By Sergej Loznica Rusija/Russia, 2002; 28’ 35mm Prodaja/Sales: Deckert Distribution; info@deckert-distribution.com
Režija/By Sergej Loznica Rusija/Russia, 2004; 30’ 35mm Prodaja/Sales: Deckert Distribution; info@deckert-distribution.com
Serija »kmetskih slik«, portretov podeželanov iz ruske province, ki se pred Loznicevo kamero postavljajo z atributi svojega dela v rokah. Statične podobe negibnih ljudi, za njimi pa detajli kmečkih objektov ter narava, ki spreminja podobo letnih časov, od ene zime do druge.
Študija razmerja med človekom in strojem. Loznica je v stari sovjetski jeklarni in tovarni glinenih opek snemal delovni proces. Moški v skorajda zatemnjenih delovnih pogojih delajo ob talilnih pečeh, medtem ko ženske v malce boljših razmerah prestavljajo glinene opeke iz enega tekočega traku na drugega. Monotonija delovnega vsakdana, ekspresivne podobe impozantnih strojev, v primerjavi s katerimi človek deluje kot majhen, a še vedno nepogrešljiv člen delovnega procesa.
Pejsaž
Pokrajina Landscape 15. 3. ob 20.45, Slovenska kinoteka 2. sklop kratkih filmov
retrospektiva | retrospective
Režija/By Sergej Loznica Rusija, Nemčija/Russia, Germany, 2003; 60’ 35mm Prodaja/Sales: Deckert Distribution; info@deckert-distribution.com
Loznicev formalni eksperiment se poslužuje gibljive kamere, ki kroži okrog osi in registrira podobe napol zapuščenega ruralnega mesteca: posamične hiše, napol porušene sakralne objekte, otroke med igro, blatno pot, ki vodi iz mesta. Potem se znajdemo v vrvežu avtobusne postaje v zimskem času, kjer ljudje čakajo na prevoz. Ustvari se unikatna atmosfera človeških glasov, urbanega hrupa in zvokov narave.
17. 3. ob 20.45, Slovenska kinoteka 3. sklop kratkih filmov
Blokada
Blokada Blockade
Režija/By Sergej Loznica Rusija/Russia, 2005; 52’ 35mm Prodaja/Sales: Deckert Distribution; info@deckert-distribution.com
Nacistična okupacija Leningrada je trajala 900 dni, od septembra 1941 do januarja 1944. Hitler je - ob stalnem bombandiranju - nameraval preprosto izstradati prebivalce in na ta način pokoriti tri milijonsko mesto ob Nevi. Zgodovina pravi, da je v dveh letih in pol od stradanja umrlo med 600.000 do 800.000 meščanov, in Blokada, dokumentarni film Sergeja Loznice, ki je film sestavil iz arhivskega materiala, prikaže tudi delček te tragedije. Film se prične s pripravami na spopad, nadaljuje s posnetki bombandiranja in posledic, višek pa doseže s prizori transportiranja umrlih, ki so jih svojci proti zbirališčem oziroma masovnim grobnicam povečini odvažali s sankami. Nekaj »liričnega« je v teh posnetkih zimske idile, ko »smrt na sankah« sugerirajo zgolj antropomorfne oblike vreč.
15. 3. ob 20.45, Slovenska kinoteka 2. sklop kratkih filmov
37
38
retrospektiva | retrospective
Artel Artel 14. 3. ob 21.00, Slovenska kinoteka 1. sklop kratkih filmov
Režija/By Sergej Loznica Rusija/Russia, 2006; 30’ DigiBeta Prodaja/Sales: Deckert Distribution; info@deckert-distribution.com
Polurni film prikazuje majhno ruralno ribiško skupnost. Dogajanje bi se lahko odvijalo tudi pred stotimi leti, edini konkretni stik z modernim svetom namreč ponuja motorna žaga, s katero ribič izvrta luknjo v debeli skorji ledu na jezeru, kamor bodo črne silhuete vrgle v spiralo zavite ribiške mreže. Gre za klasični primerek ruske »pastoralne« kinematografije, filmsko poetiko vsakdana, posneto v kontrastni črno-beli tehniki. Predstavlenie
Predstava Revue 12. 3. ob 20.45, Slovenska kinoteka
Režija/By Sergej Loznica Rusija/Russia, 2009; 83’ 35mm Prodaja/Sales: Deckert Distribution; info@deckert-distribution.com
Loznica je v ruskih filmskih arhivih poiskal agitpropovske filme iz petdesetih in šestdesetih let in jih zlepil v pričujoči kolaž, v katerem spremljamo komične primerke stahanovske tekmovalnosti in medijskega poročanja o revolucionarnih udarniških akcijah, pa prizore iz podeželskih gledaliških predstav, govor Hruščova, »naključne« pogovore med kmeti in delavci, ki hvalijo uspehe petletk in kolhozne strategije... Propagandna predstava v službi krepitve ideje komunizma.
retrospektiva | retrospective
39
40
spremljevalni program | accompanying programme
Pripoved dokumentarista
Država brez ustvarjalnega dokumentarnega filma je kot družina brez fotoalbuma. (Patricio Guzmán)
Na pobudo Centra Ustvarjalna Evropa (podprogram MEDIA) in Slovenskega filmskega centra bomo v sodelovanju z domačima ustvarjalcema z mednarodnim renomejem Petro Seliškar, režiserko in producentko, ter Brandom Ferrom, kreativnim producentom in direktorjem fotografije, odprli prostor za nujno potrebno refleksijo položaja domačega ustvarjalnega dokumentarnega filma ter širjenje strokovnih in ustvarjalnih obzorij te pomembne filmske forme. Glavni cilj seminarja je zagotoviti – in tudi vnaprej (p)ostati – srečevališče vseh vpletenih ustvarjalcev in njihovih podpornikov za skupni premislek in spodbudo slovenskemu dokumentarnem filmu v mednarodnem kontekstu. Dvodnevni seminar je namenjen tako izkušenim kot prihodnjim ustvarjalcem s projektom ali brez njega; režiserjem, producentom, raziskovalcem, snemalcem, montažerjem in oblikovalci zvoka; odločevalcem, tv-urednikom in drugim predstavnikom institucij; študentom filmskih in drugih študij (novinarstvo, kulturologija, antropologija in etnologija, sociologija) ter drugim, ki so na začetku dokumentaristične poti ali se za njo navdušujejo. Udeleženci s projekti bodo imeli priložnost, da svoje ideje za dokumentarne filme predebatirajo s predavateljema, nekaj udeležencev pa bo izbranih za dvomesečno praktično usposabljanje in sodelovanje
41
Od PE, 11., do PO, 14. marca Dvorana E6
TO, 15., in SR, 16. marca Dvorana Lili Novy
Strokovni seminar za ustvarjalce dokumentarnih filmov
spremljevalni program | accompanying programme
pri produkciji in postprodukciji, ki bo v organizaciji Petra Pan Filma potekalo jeseni (www.petrapan.com).
Več o programu in dodatne informacije Center Ustvarjalna Evropa v Sloveniji / MOTOVILA www.ced-slovenia.eu, info@ced-slovenia.eu Sabina Briški, vodja za podprogram MEDIA e sabina.briski@ced-slovenia.eu Obvezna prijava udeležbe najpozneje do 9. 3. (ime, priimek, organizacija, izkušnje na področju dokumentaristike, kratek sinopsis projekta, če ga prijavljate) Center Ustvarjalna Evropa e info@ced-slovenia.eu
Prirejajo
Nori na dokumentarni film MAF – Mad About Film Seminar za mlade
13 let v Evropi – Od Bohemie do Slovenije ali kako pripraviti dobro dokumentarno fotozgodbo Multimedijsko predavanje Simon Chang Delavnici Delavnica dokumentarne fotografije mentor Simon Chang Filmska kritika mentorica Nina Cvar
Zavod za uveljavljanje vizualne kulture Vizo s programom Mad About Film (maf) mladim ponuja priložnost, da se o filmu in filmskem neformalno kakovostno izobrazijo. Ker se zavedamo, da filma ne bi bilo brez fotografije, se bomo ob tokratni festivalski priložnosti in na že šestem brezplačnem seminarju za mlade Nori na dokumentarni film z uvodnim multimedijskim predavanjem posvetili vprašanju, kako pripraviti dobro dokumentarno fotozgodbo. Praktični del pa bo ponudil delavnico dokumentarne fotografije in delavnico pisanja filmske kritike. Udeleženci si bodo ogledovali tudi festivalske filme. Gosta seminarja bosta večkrat nagrajeni in mednarodno priznani fotograf Simon Chang ter filmska kritičarka in publicistka Nina Cvar. Vsi nastali izdelki bodo objavljeni na spletni strani www.madaboutfilm.si in na spletni strani festivala, izdelki
delavnice dokumentarne fotografije pa bodo razstavljeni na skupinski razstavi, ki jo zavod Vizo pripravlja letošnjo jesen. Prijave do 1. marca: www.madaboutfilm.si, www.vizo.si
Šola človekovih pravic in izjemni posamezniki se predstavijo Ob robu festivala bo Amnesty International Slovenije pripravila predstavitev svojega programa učenja človekovih pravic, ki deluje pod imenom Šola človekovih pravic. Posebna pozornost bo namenjena izobraževalnim karticam Izjemni ljudje za boljši jutri. To je učni pripomoček, s katerim prikazujejo ljudi, ki s svojimi dejanji spreminjajo oz. izboljšujejo svet. Ena od oseb, predstavljenih v tej zbirki kartic, je tudi letošnja žirantka Zlata Filipović.
42
informacije | information
Cankarjev dom Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana Informacijsko središče in prodaja vstopnic cd (podhod Maxija) t 01 2417 299 e vstopnice@cd-cc.si Ob delavnikih odprto od 11. do 13. in od 15. do 20. ure, ob sobotah od 11. do 13. ter uro pred prireditvami. Nakup vstopnic tudi pri pooblaščenih prodajalcih (M holidays, Petrol, Kompas, Alpetour, mojekarte.si idr.), po telefonu 01 2417 300 (od 9. do 18., ob sobotah od 11. do 13. ure) in na spletu www.cd-cc.si. Prodaja skupinam t 01 2417 168 e suzana.sheppard@cd-cc.si Kinodvor Kolodvorska 13, 1000 Ljubljana t 01 239 22 17 s www.kinodvor.org Prodaja vstopnic se začne uro pred prvo projekcijo in konča petnajst minut po začetku zadnje. Slovenska kinoteka Miklošičeva cesta 28, 1000 Ljubljana t 01 43 42 520, blagajna 01 43 42 524 w www.kinoteka.si Prodaja vstopnic se začne uro pred prvo projekcijo in konča po začetku zadnje.
Cankarjev dom Box Office and Information Centre (Maxi passageway) p +386 1 2417 299 f +386 1 2417 322 e vstopnice@cd-cc.si Open workdays from 11.00 to 13.00 and from 15.00 to 20.00, Saturday 11.00 – 13.00 and an hour prior to an event. Tickets are also available through authorised agents (M holidays, Petrol, Kompas, Alpetour, mojekarte.si idr.), purchase by debit card P +386 1 2417 300, workdays 9.00 – 18.00 h and Saturday 11.00 – 13.00 h and online at www.cd-cc.si. Kinodvor Cinema Kolodvorska 13, 1000 Ljubljana p (01) 239 22 17 w www.kinodvor.org Box office opens an hour prior to the first screening and closes 15 minutes after the beginning of the last screening. Slovenska kinoteka/Slovenian Cinematheque Miklošičeva cesta 28, 1000 Ljubljana p +386 1 43 42 520, box office +386 1 43 42 524 w www.kinoteka.si Box office opens an hour prior to the first screening and closes at the beginning of the last screening.
43
44
45
1 Cankarjev dom Kosovelova dvorana Kosovel Hall 2 Kinodvor Kinodvor Cinema 3 Slovenska kinoteka Slovenian Cinematheque
46
47
glavna pokroviteljica festivala
partnerji festivala
Besedila pripravil: Simon Popek Uredila: Damjana Kenda H. Lektorirala: Sonja Košmrlj Prevedla: Anina Oblak Oblikovali: Studio Kruh (Anže Jesenovec, Gregor Makovec, Jan Pogorelec, Peter Primožič, Gašper Uršič) Tisk: Collegium Graphicum Izdal Cankarjev dom, kulturni in kongresni center Ljubljana, zanj Uršula Cetinski, generalna direktorica Februar 2016 Published by Cankarjev dom, Cultural and Congress Centre Ljubljana, represented by Uršula Cetinski, Director General Ferbuary 2016
medijski pokrovitelj
Zahvaljujemo se Hiši kulinarike Jezeršek, Europlakatu in Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani.
Program Cankarjevega doma sofinancira Ministrstvo za kulturo RS.
48
Glavna pokroviteljica festivala: