DIMENSIO 15 by CGS Labs

ŠTEVILKA 15 MAJ 2010

Uvodnik Pričujoča revija Dimensio je petnajsti izvod publikacije, ki smo jo začeli izdajati leta 1994. Letošnja pomlad je že dvajseta v zgodovini podjetja CGS. Kar lepe, okrogle številke. Ko se tako oziramo nazaj, bi lahko rekli, da je bilo lažje ustanoviti novo podjetje, kot ga je danes uspešno voditi. Leta 1990 smo bili še zelo mladi, zagnani, polni idej in ob pravem času na pravem mestu. Vseeno nam dvajset let izkušenj še kako pomaga, da lahko preživimo tudi današnje čase. Saj ne, da bi se kaj posebej pritoževali nad krizo in recesijo. To so pač običajni pojavi v ekonomiji, ki jih je treba vzeti v zakup. Pač pa je že tako, da za dosego nekega cilja, recimo izdelave in prodaje novega izdelka, porabimo več energije in časa kot nekoč. Vzroki so konkurenčnejše tržišče, zahtevnejši uporabniki, zapletenejši računalniški sistemi itd. Zavedamo se, da moramo iti naprej, zato veliko vlagamo v izobraževanje in razvoj. Odpiramo nove segmente našega dela in širimo svojo dejavnost. Iščemo nove priložnosti, preizkušamo nove izdelke. Nove probleme jemljemo kot nove izzive. Včasih kakšna poslovna ideja tudi ne prinese želenih rezultatov, a tako je to v podjetništvu: treba je napredovati, ne stopicati na mestu. Svoje poslanstvo vidimo v tem, da pri strankah pospešujemo pridobivanje znanja in porajanje idej, kako uporabiti sodobne tehnologije za izboljšanje in skrajšanje delovnih postopkov. Združevanje znanj, pa naj bo to znotraj podjetja in njegovih oddelkov ali zunaj podjetja, vedno poraja nove priložnosti. Mislim, da nam je v zadnjih nekaj letih resnično uspelo povezati tako različna znanja, kot so informatika, promet, okolje itd., v zaključeno celoto. Imamo odlično uigrano ekipo triintridesetih zaposlenih. Česar ne zmoremo sami, zmoremo s pomočjo svojih partnerjev. Mnogi od njih k našim izdelkom in storitvam prispevajo pomembne strokovne vsebine. Tudi v tej reviji sodelujejo kot avtorji člankov, dejavni pa so bili tudi na nedavno zaključeni CGS konferenci 2010. Moto letošnje CGS konference »Z novimi znanji uspehom naproti!« veliko pove o naši viziji. Menimo, da se lahko iz zahtevne, kompleksne gospodarske situacije uspešno izvijemo z novimi znanji, novimi izdelki, novimi idejami. Vedno bolj verjamemo, da so poglobljena strokovna znanja ključ do dobrih izdelkov. S pravo mešanico marketinških in prodajnih veščin smo lahko konkurenčni tako doma kot tudi v tujini. MATJAŽ ŠAJN CGS plus, direktor

Kazalo ČASOPIS ZA GRADBENIKE, ARHITEKTE, GEODETE, HIDROLOGE, BIOLOGE IN PRIJATELJE PODJETJA CGS PLUS D.O.O.

ŠTEVILKA 15 MAJ 2010 IZDAJATELJ CGS plus D.O.O. NASLOV CGS plus D.O.O. BRNČIČEVA ULICA 13, 1000 LJUBLJANA TELEFON 01/530-11-00, TELEFAX 01/530-11-32 E-MAIL: info@cgsplus.si, INTERNET: www.cgsplus.si UREDILA MATJAŽ ŠAJN / GREGOR PIPAN AVTORJI ÈLANKOV MATJAŽ ŠAJN ALEŠ KORBAR SAŠO GREBLO UROŠ BARLIČ ANDREJ KOGOVŠEK ROBERT LESNIČAR LEON LEBAN ROK KRANJC VILJEM KOVAČ JOSIP ANTUNOVIĆ BERAT RATKOCERI TADEJ KODRIČ GREGOR PETKOVŠEK DEJAN GREGOR TOMAŽ VERNIK DEJAN KOS BORUT VRŠČAJ ANDREJ CEGLAR MATJAŽ IVAČIČ SAMO ČARMAN ROK KRŠMANC ANDREJ BEDEN ALENKA ŠAJN SLAK BORUT PERIC NATAŠA ROGELJA ANTON KOMAT TOMO CEROVŠEK MIHAEL ŠKOFIC IVO ŽAGAR MARKO PAVLINJEK DAVE VOUT ANDREJ LOVŠIN MIHA ŠANTAVEC MATEJA L. NACEVSKI SILVA MLAKAR ANDREJ SUHADOLC MIHA BURNIK SANDA VIDMAR PETER TOMŠIČ ŠPELA BARLIČ TOMAŽ DIMNIK MIHA ZORC SLIKOVNI VIRI KLEMEN STEBERNAK ALENKA ŠAJN SLAK TOMAŽ DIMNIK MIHA ZORC GREGOR PETKOVŠEK MARIJAN SLAK PRIMOŽ KUS SLOVENSKE ŽELEZNICE MORS DARS JAVNI ZAVOD PARK ŠKOCJANSKE JAME EMONIKA D.O.O. LEKTORIRANJE ŠPELA BARLIČ OBLIKOVANJE VESNA MARČUN / GREGOR PIPAN TISK TISKARNA PRO GRAFIKA NAKLADA 5000 IZVODOV (C) CGS plus D.O.O., 2010 Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je publikaciji DIMENSIO dne 26.9.1997 dodelila mednarodno standardno serijsko številko ISSN 1408-4023.

KRATKE NOVICE 2

Poslovne novice

CGS KONFERENCA 2010 4 5

20 let CGS-a CGS konferenca 2010

AutoCAD 9 10

AutoCAD 2011 Prednosti aktivnega Autodesk vzdrževanja in opis paketa SAP

NAÈRTOVANJE CEST 12 13 13 14 14 15

Plateia 2011 za Civil 3D Kaj prinaša Civil 3D 2011? 64 bit - prednosti in pasti CGS Civil 3D ROAD, RAIL in PIPE Extensions Nove zavijalne krivulje Referenčni projekti na področju načrtovanja cest

NAÈRTOVANJE in VZDRŽEVANJE ŽELEZNIC 17 18 19 20

Ferrovia 2011 Mednarodni potenciali na področju železnic Železniška proga v Postojnski jami Kosovo in Albanija - dve državi, en narod, skupen cilj: približevanje EU s pomočjo investicij v prometno infrastrukturo

NAÈRTOVANJE HIDROTEHNIÈNIH OBJEKTOV 21 22 22 23

Novo ime in nov videz: Urbano 7 CGS Civil 3D PIPE Extentions Aquaterra 2011 Izdelava poplavnih kart in študije omilitvenih ukrepov s programom MIKE FLOOD

GIS v UPRAVLJANJU PROSTORA 24 25 26 28

Avtodesk Topobase v upravljanju kritične vojaške letališke infrastrukture Urban SMS: Razvoj spletnih orodij za upravljanje s tlemi in trajnostno načrtovanje Ocenjevanje in napovedovanje suše v Sloveniji Ime Ashtec se vrača v svet profesionalnih GPS naprav

INTELIGENTNI TRANSPORTNI SISTEMI - ITS 29 30 31 31

Pomen napovedi v zimski službi Spremljali smo marčevsko orkansko burjo na primorskem Nova cestnovremenska postaja na največjem mostu v Alpah Sirwec

OKOLJEMETRIJA 32 33 34 35 36 36

Na CGS-u merimo že 18 let! Park Škocjanske jame - izvajanje meritev v osrčju svetovnega spomenika Kako smo merili pretok na reki Soči v Solkanu in se pri tem celo zabavali Izmerjen veter v laseh Izobraževalni seminar v Prlekiji na temo trajnosti Varstvo človeka

INFORMACIJSKI MODELI v ARHITEKTURI 38 39 40 40 41 42 43 43 44 44 45

Informacijsko modeliranje zgradb (BIM) Autodesk Revit Architecture 2011 CGS Revit Extensions CGS BIM Manager in knjižnice elementov v Revitu Nagradni arhitekturni natečaj Revit 2010 Revit Structure in Robot Structural Analysis Graitec Advence Steel Graitec Advence Concrete Avtomatizacija proizvodnje s pomočjo programske opreme hsbCAD v podjetju RIKO HIŠE d. o. o. eGradnja v Trimu Načrtovanje projekta Emonika City Center

VELIKI HP TISKALNIKI 46 46 47 48 49 49

HP Designjet T1200 - tiskalnik za zahtevnejše CAD/GIS okolje HP Latex tiskalniki HP Latex potrošni materijali Kdaj na servis: s preprostim seštevkom točk ocenite, ali vaš tiskalnik potrebuje servisni poseg Rezalniki Summa Dodelava s HP Designjet tiskalniki natisnjenih fotograﬁj in graﬁk s folijami Drytac

IZOBRAŽEVANJE 50

Naša največja prednost je dvajsetletna zgodovina dela s projektanti

SISTEMSKA in STROJNA OPREMA 51 52 52

Windows 7 - za in proti Virtualizacija Predstavitev HP ProLiant G6 strežnikov šeste generacije

POTOPISI 53 53 54 54 55

»Incredible India« Bula z Južnega Paciﬁka! Potopis Laponska 2010 La Ruta Maya Nadaljevanje novic

KRATKE NOVICE Structure, Revit MEP in programe iz družine Graitec, ki zaokrožajo možnosti BIM projektiranja. Več o njih si preberite v nadaljevanju.

Likovne razstave v zadnjem letu

Ob otvoritvi novih GIS poslovnih prostorov smo organizirali GIS Dan odprtih vrat

Novi delovni prostori za GIS ekipo V preteklem letu smo nadaljevali s širitvijo poslovnih prostorov na lokaciji Brnčičeva 13 v Ljubljani. Poslovna stavba, v kateri se nahajamo, nudi do-

V CGS-ove razvojne prostore vsake pol leta posveti nova svetloba umetniških del, ki nam jih zaupajo znani slovenski slikarji. Od pomladi do jeseni 2009 smo uživali v prijetnih barvnih tonih slikarja Črtomirja Freliha. Turobne jesenske in zimske dni so nam pomagala preživeti barvita in

Poslovni rezultati v letu 2009 Kljub težjim gospodarskim razmeram v letu 2009 lahko reèemo, da je CGS plus posloval zelo uspešno. Celotni promet se je sicer nekoliko znižal (z lanskih 3.392.629,00 evrov na 2.873.767,00 evrov), vendar je èisti prihodek ostal na zavidljivi ravni. V našem najpomembnejšem segmentu, to je nizkogradnji, smo v letu 2009 celo poveèali prodajo za dobrih 10 %, kar je velik uspeh. Gospodarska kriza je najbolj prizadela prodajo nižjecenovnih izdelkov, med katere sodi recimo AutoCAD LT. Izdelki višjega cenovnega razreda niso bili posebno prizadeti, prav tako se v letu 2009 gospodarska situacija še ni odrazila na upadu vzdrževanj, kar še posebej velja za CGS-ovo programsko opremo. Dobro likvidnost podjetja so zagotavljali tudi dobri razvojni projekti za Autodesk, od katerih si v prihodnosti še veliko obetamo.

CGS plus ponovno najmoènejši Autodeskov partner v Sloveniji V letu 2009 je CGS plus ponovno dosegel najboljšo prodajo Autodeskovih izdelkov med registriranimi Autodeskovimi partnerji. Naša ponudba zajema celoten Autodeskov prodajni program, razen strojniškega dela. Najbolje se še vedno prodaja AutoCAD, sledita AutoCAD Civil 3D in AutoCAD Map 3D. Najveèjo rast prometa smo dosegli s programom Revit, konèno pa so bile v Sloveniji prodane tudi prve licence programa Topobase, ki služi reševanju GIS problematike. Pomemben del prihodka pomeni vzdrževanje Autodeskove programske opreme, za prodajo novih licenc pa lahko reèemo, da se je stabilizirala. To dokazuje, da je slovenski trg na podroèju CAD že dozorel.

volj ﬂeksibilnosti in možnosti, da pisarniške prostore sproti prilagajamo novim potrebam. Zadnja pridobitev je okoli 90 m2 pisarniških prostorov za CGS-ovo GIS ekipo, ki trenutno šteje štiri člane, občasno pa se jim pridružijo tudi zunanji sodelavci. Delovni pogoji so sedaj veliko boljši, saj prostor nudi veliko svetlobe in zraka. Severozahodna lega je klimatsko ugodna predvsem poleti, ko lahko na široko odpremo vrata na zunanji balkon. Sredi marca 2010 smo v teh prostorih organizirali »GIS dan odprtih vrat«, ki so se ga udeležili predstavniki naših ključnih strank; to je bila obenem tudi otvoritev prostorov. Naše pisarne v skupni izmeri več kot 700 m2 so sedaj razdeljene na tri enote. Osrednja enota je del, v katerega smo se vselili že leta 2000 in ki je namenjen upravi, administraciji, marketingu in prodaji. Trenutno v teh prostorih še vedno domujeta oddelek za sistem-

Ak. slikarka Milena Gregorčič

sko in hardversko podporo ter oddelek za okolje. Želja je, da bi oba oddelka v prihodnosti pridobila ustreznejše prostore. Druga enota so razvojni prostori, katerih del so tudi nove GIS pisarne. Tretja enota je izobraževalni center, kjer domuje tudi »demo room« za risalnike velikega formata.

Jesenski dnevi arhitekture in visokogradnje V zadnjem obdobju smo na področju arhitekture in visokogradnje naredili velik korak naprej pri promociji naše ponudbe programske opreme, ki jo uvrščamo v t.i. BIM (Building Information Modeling) segment. Tako smo v jeseni 2009 pripravili serijo predstavitev v večjih krajih po Sloveniji, od Ljubljane do Kopra, Novega mesta, Velenja in Maribora. Številnim obiskovalcem teh brezplačnih predstavitev smo podrobneje predstavili delovanje programov Revit Architecture, Revit

razigrana platna slikarke Nine Zuljan, od marca 2010 dalje pa naše prostore krasijo dela slikarke Milene Gregorčič. To je že deseta likovna razstava v naših prostorih.

Novi sodelavci Kljub na splošno težavnejšim gospodarskim razmeram smo v CGS-u v letu 2009 nadaljevali

z zaposlovanjem. Že spomladi 2009 se nam je na oddelku za okolje pridružil Rok Kršmanc, mladi raziskovalec, ki se ukvarja z razvojem rešitev na področju napovedovanja stanja cestišča, povezanega s cestnovremenskimi informacijskimi sistemi. Ponovno smo okrepili razvijalsko ekipo nizkih gradenj, ki sedaj šteje že osem razvijalcev in pet projektnih vodij. Tako sta se nam jeseni pridružila Luka Centa in Miloš Vuksanovič. Na GIS oddelku je razvojno ekipo okrepil Dejan Kos. Nova obraza med CGSovimi zunanjimi sodelavci sta tudi študent FGG Uroš Žagar (tehnična podpora za nizke gradnje) in Miloš Todorovič (specialist za BIM in Revit).

Dejan Kos, Luka Centa, Miloš Vuksanovič, Rok Kršmanc in Miloš Todorovič DIMENSIO 2

KRATKE NOVICE

Sreèanje s tujimi partnerji v Goriških Brdih »CEO meeting« je že tradicionalno srečanje, ki ga vsako jesen prirejamo za izbrane tuje poslovne partnerje, in sicer na vedno novi, atraktivni lokaciji. Tako smo leta 2006 obiskali Medano v Goriških Brdih, leta 2007 Logarsko dolino, leta 2008 Dvor Jezeršek v Sp. Brniku, v jeseni 2009 pa smo partnerje ponovno povabili v Brda, tokrat na turistično kmetijo Kabaj Morel, ki slovi po posebnih vinarskih postopkih in po odličnih jedeh. Od petka popoldan do nedelje smo

programsko opremo z DHI-jevimi rešitvami in obratno. DHIjev portfelj obsega rešitve za tri področja: kanalizacije in vodovode, reke in jezera ter morje. V Sloveniji so že prisotne licence vseh treh segmentov DHI-jeve ponudbe. Nadaljevanje na str. 55...

S tujimi partnerji smo obiskali vinsko klet Ščurek

Projekti za Autodesk

 razvoj strokovno zahtevnih algoritmov in funkcionalnosti, med katere lahko štejemo »best fit« metodo prileganja vzdolžni osi in dinamièna krožna križišèa.

V zadnjem letu smo še nadgradili sodelovanje z Autodeskom na podroèju razvojnih projektov, kar zelo poveèuje našo prepoznavnost v svetu. Naša koda, vgrajena v AutoCAD Civil 3D, je odlièna referenca za prodajo ostalih izdelkov. Vsebinsko smo se ukvarjali z razliènimi projekti, ki bi jih lahko strnili v dve skupini:  prilagoditve na specifiène zahteve v posameznih državah: izdelali smo številne dodatke za nemško govoreèe dežele, Francijo, Anglijo, Španijo, ZDA, Rusijo in Novo Zelandijo;

se naužili prijetnega mediteranskega zraka, skozi kratka predavanja seznanili partnerje z najnovejšimi izdelki in smernicami razvoja CGS programske opreme, nato pa uživali še v obisku briških vinskih kleti. Gostje, ki so prišli od daleč, iz Rusije, Turčije, Nemčije in drugih držav, so bili presenečeni nad nivojem gostinskih uslug in niso mogli verjeti, da v Sloveniji premoremo tako dobra vina. Taka druženja igrajo pomembno vlogo pri tkanju zaupanja, ki je potrebno za uspešno prodajo naših izdelkov v tujini.

Novi trgi, novi izzivi V zadnjem letu beležimo skokovito rast povpraševanja po CGS plus izdelkih s področja nizkogradnje, predvsem po platformi Civil 3D. Najbolj opazno je zanimanje za programsko opremo s področja železnic, saj v svetu očitno primanjkuje podobnih rešitev, kot sta naša izdelka CGS Civil 3D Rail Extensions in Ferrovia. Precej smo olajšali tudi iskanje naših spletnih strani preko iskalnikov, kar se še posebej pozna pri številu povpraševanj. Tako imenovani »leads« ali

Poleg razvijanja novih funkcij moramo tudi vzdrževati obstojeèo kodo, ki smo jo napisali za Autodesk. Tako smo letos v zaèetku leta prenesli vse aplikacije na AutoCAD Civil 3D 2011 in jih prevedli tudi za uporabo v 64-bitnih sistemih. Pri tem smo naleteli na doloèene napake in pomanjkljivosti v beta verzijah programa Civil 3D. S pomoèjo uèinkovite medsebojne komunikacije so na Autodesku te probleme odpravili že pred izidom konène uporabniške verzije, kar je bilo zagotovo zelo koristno.

povpraševanja prihajajo s celega sveta, od Rusije, Kitajske in Indije do Avstralije, Nove Zelandije, Bližnjega vzhoda, Zahodne Evrope in Amerike. Naši projektni vodje dnevno opravljajo predstavitve preko svetovnega spleta (»webcaste«), kar bistveno pripomore k učinkovitosti naše ponudbe. V zadnjem letu smo uspešno startali na kar nekaj mednarodnih trgih, recimo v Turčiji, v Skandinaviji in v Veliki Britaniji. Predvsem na železniškem področju pa si veliko obetamo od Češke, Poljske in Madžarske, kjer smo že do sedaj veliko vložili v prevode in speciﬁčne prilagoditve njihovim veljavnim standardom.

DHI-jev uspeh v Sloveniji

CGS programsko opremo za nizkogradnjo smo predstavili na konferenci v Makedoniji, ki jo je v maju 2010 organiziral naš partner GEOLINK 3 DIMENSIO

Ko smo leta 2006 pričeli sodelovati s podjetjem Dannish Hydraulics Institute (DHI), danes imenovanim DHI Water Environment Health, si nismo predstavljali, da bomo z njihovimi izdelki v Sloveniji dosegli tako dobre prodajne uspehe, kot jih beležimo danes. Že takoj na začetku smo ugotovili odlično sinergijo med programom DHI Mike Flood in našo Aquaterro. Tako so številni uporabniki Aquaterre nadgradili svojo

In memoriam Andrej Perkuš

Pred koncem leta 2009 nas je hudo prizadela novica, da je mnogo prezgodaj preminil naš dolgoletni, zvesti zunanji sodelavec, študent FGG Andrej Perkuš. Tisti, ki ste kdaj potrebovali našo tehnièno podporo, ste verjetno kdaj bili v stiku z Andrejem, ki se je odlikoval s tehnièno bistrostjo, iznajdljivostjo in marljivostjo. Na oddelku nizkih gradenj ga bomo zelo pogrešali, saj smo Andreju velikokrat zaupali reševanje najtežjih tehniènih problemov, ki so zahtevali tudi nekaj »hackerske« žilice. Ohranili ga bomo v prijetnem spominu.

20 LET CGS

20 LET CGS-a Pisalo se je leto 1987, ko sem kot sveže peèeni diplomirani inženir zasedel delovno mesto skrbnika raèunalniškega sistema za podporo naèrtovanju v tedaj morda najveèjem projektivnem biroju v Sloveniji, SCT Projekt, bivši (in spet sedanji) PNZ. Postal sem torej »CAD manager«, kar se je takrat lepo slišalo, èeprav je šlo za delovno mesto, ki bi ga v tistem èasu marsikdo najraje kar ukinil. Predvsem starejši projektanti so bili mnenja, da so nam raèunalniki samo v napoto in da ga ni èez risalne deske in kalkulatorje ali tablice. Ko pa so geodeti ugotovili, da lahko 1000 geodetskih toèk v AutoCAD-u izrišejo v nekaj sekundah in da lahko 500 preènih profilov namesto v enem mesecu izdelajo v nekaj dneh, se je podroèje raèunalniškega projektiranja zaèelo odpirati. Po dobrem letu se mi je pridružil kolega Tomaž Dimnik in pretekli sta še kakšni dve leti, preden se nama je utrnila ideja o lastnem podjetju.

Ime podjetja je bilo treba izbrati dobesedno čez noč, saj se je z registracijo podjetja mudilo. Na papir sem začel pisati predloge, od Matjaž Tomaž do nekaj sorodnega s CAD. In ker je bila takrat računalniška graﬁka nekaj zelo modernega, sem sestavil kratico: Computer Graphics Systems. Nastal je CGS.

Razvijalski duh Ustvarjanje programske opreme je včasih podobno ustvarjanju glasbe, slike ali kakšne druge oblike umetniškega izražanja. Tudi pri ustvarjanju programa moraš biti neke vrste »umetnik«. Iz mojega razvijalskega in delno umetniškega duha se je tako rodila Plateia. Slovenski avtocestni program nam je dal krila. Lahko bi rekli, da smo bili ob pravem času na pravem mestu, res pa je tudi, da so projektanti cest našo Plateio vedno kritično ocenjevali in jo primerjali z drugimi izdelki iz Slovenije in tujine, tako da nam nič ni bilo podarjeno. V razvoju programa Plateia nas ni nikoli podpirala kakšna institucija, še najmanj ﬁnančno. Denar za razvoj smo zaslužili s prodajo. Počasi, korak za korakom, so uporabniki spoznali kvalitete naših izdelkov in storitev. O Platei se je med projektanti širil dober glas in to je bila za nas najboljša reklama. Tujina nam je dala prav posebno izkušnjo, tako tehnično kot tudi poslovno. Leta 1992, ko smo začeli tržiti naš program za ceste na Hrvaškem, se to morda še ni zdela tujina.

Pa vendar, program smo takoj prevedli v hrvaški jezik. Leta 1993 je sledil ključen kontakt z avstrijsko ﬁrmo Peterschinegg GmbH., ki nam je poleg prodora na avstrijski trg preko podjetja Widemann Systeme odprl tudi pot v Nemčijo. Obe podjetji še danes uspešno zastopata in prodajata naše izdelke v nemško govorečih deželah. Uspehu v srednji Evropi so sledile številne države na vzhodu: kmalu smo pričeli s prodajo na Češkem, Poljskem, Madžarskem, v Romuniji in v Rusiji. Odločitev iz leta 2004, da bodo naši nizkogradniški izdelki sloneli na programu Civil 3D, nam je v zadnjih letih odprla številne trge in CGS je postal poznan po celem svetu. Povpraševanja se vrstijo od Kitajske, Avstralije, Amerike do Bližnjega vzhoda, Indije in celo Pakistana. Dilemo biti globaliziran ali globalizirati smo obrnili sebi v prid.

CGS ekipa zbrana na CGS konferenci 2010 strokovno rečemo BIM ali Building Information Modeling. Tisti projekti oz. izdelki, pri katerih je ključna prostorska komponenta, se uvrščajo med tako imenovane GIS (geografski informacijski sistemi) rešitve. S širitvijo naše dejavnosti na področje obvladovanja okoljskih tehnologij smo se uveljavili tudi na področju, ki ga danes poznamo pod kratico ITS, to so inteligentni transportni sistemi.

toCAD«. Tistega trenutka se še živo spominjam in rdeča nit se vleče vse do danes, ko smo resnično postali del Autodeskove zgodbe o uspehu. Danes se v paradnih izdelkih Autodeska, ene največjih in najuspešnejših softverskih korporacij na svetu, nahaja kar nekaj CGS-ove programske kode in znanja. Nekaj glavnih novosti v pravkar izdanem programu AutoCAD Civil 3D 2011 je plod našega dela.

Splošen tehnološki napredek spremljamo tudi s ponudbo strojne in sistemske opreme, pri čemer se v zadnjem času še posebej posvečamo risalnikom velikega formata.

Zakljuèek

Autodesk

Iz malega raste veliko; ne samo v našem podjetju, ampak tudi v našem »drugem« življenju, to je doma. Skoraj štiridest otrok, kolikor se jih nabere, ko ob koncu leta praznujemo dedka Mraza, je dokaz, da zmoremo tudi kaj več kot le opraviti službene naloge. Čutimo obvezo, da dobro poskrbimo za vse te nadobudneže! Da bodo oni lahko uspešno nadaljevali to, kar smo mi začeli, četudi morda šele čez dvajset let, ko se bomo ozrli nazaj in ugotavljali, ali smo dobro sejali.

Tehnološki napredek: CAD, BIM, GIS, ITS

Zgodovina CGS-a ne bi bila popolna, če ne bi v njej zapisali tudi besede »Autodesk«. Ko sem kot diplomant na FGG pripravljal diplomsko delo na tedanjem osrednjem univerzitetnem DEC računalniku, mi je v profesorjevi pisarni prišla v roke knjiga z naslovom »Au-

Pri svojem delu se srečujemo s številnimi kraticami, ki uporabnikom verjetno pomenijo bolj malo, za nas pa predstavljajo pomembne mejnike. Rečemo lahko, da smo šli kozi več razvojnih in tehnoloških stopenj. CAD (Computer Aided Design) ali računalniško podprto načrtovanje nas spremlja od samih začetkov in pravzaprav predstavlja temelj našega delovanja. V zadnjem času na področju projektiranja ne govorimo samo o podpori načrtovanju, ampak o informacijski podpori skozi proces snovanja, izvedbe in vzdrževanja objektov. Temu

Torto sta slavnostno razrezala direktorja in ustanovitelja podjetja CGS plus, Tomaž Dimnik in Matjaž Šajn (z leve) DIMENSIO 4

CGS konferenca 2010

Izzid tokratne številke revije Dimensio je prviè postavljen po zakljuèku CGS konference, saj vam lahko na ta naèin sedaj posredujemo sveže in najbolj aktualne informacije z najveèjega dogodka s podroèja raèunalniško podprtega naèrtovanja, geografskih informacijskih sistemov in okoljskih projektov v Sloveniji. Ponosni smo, da nam je tudi letos po številu udeležencev uspelo prekositi lanski rekord, kakor nam je lani uspelo preseèi predlanskega in tako naprej oz. nazaj. Zgodovina CGS konference je namreè dolga že 7 let.

Kratka zgodovina Začelo se je leta 2004 v Lipici, ko smo se prvič v zgodovini CGS-a domislili, da bi organizirali en centralni izobraževalno strokovni dogodek za vse naše stranke v Sloveniji. Mislim, da je že takrat ta ideja izkazala za dobro. Konferenca je trajala dva dni in udeležilo se je je več kot 100 udeležencev. Leta 2005 smo CGS konferenco organizirali v Čatežu ob Savi, leta 2006 pa že v ljubljanskem hotelu Mons. Tedaj je bil dogodek še vedno dvodnevni in potrebno je bilo plačati kotizacijo. Leta 2007, 2008 in 2009 smo nadaljevali s konferencamiv Hotelu Mons, število udeležencev pa je vsako leto naraščalo. Vsebino smo skrčili na en dan in se končno odpovedali tudi kotizaciji. To ﬁnančno razliko so pričeli uspešno pokrivati naši sponzorji. CGS konferenca je rastla z našim podjetjem in z vsebino, ki smo jo predstavljali. Z leti smo pričeli dobivati vse pomembnejše slavnostne govornike, nivo dogodka je bil vse višji. Leta 2008 je bil slavnostni govornik takratni minister za razvoj Žiga Turk, lani smo gostili ugledno klimatologinjo Lučko Kajfež

Bogataj, letos sta se našemu vabilu odzvala dva uspešna gospodarstvenika, gospod Janez Škrabec iz podjetja Riko in gospod Samo Peter Medved iz podjetja Lineal

CGS konferenca 2010 v številkah Letošnja, že sedma konferenca po vrsti, nam bo ostala v spominu po tem, da se je prvič odvijala na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Lokacija se je izkazala za odlično izbiro. Po številu udeležencev je CGS konferenca 2010 presegla vse prejšnje. Zabeležili smo 597 prijav na konferenco, končna številka prisotnih se je vrtela okoli 400. Upamo, da je dogodek tudi v strokovnoizobraževalnem smislu zadovoljil udeležence bolj, kot kdajkoli doslej. Moramo reči, da je bila kvaliteta 52-ih predavanj, ki jih je pripravilo 46 predavateljev, od tega 9 iz tujine, nadpovprečna. Posebej je blestel uvodni enourni del, ki je bil pravi spektakel tehnike in odličnih govorov slavnostnih govornikov. Voditeljica Anja K. Tomažin je s svojim profesionalnim vodenjem dodala piko na i.

Na prvi CGS konferenci leta 2004 v Lipici je bilo okoli 100 udeležencev 5 DIMENSIO

CGS konferenco vsako leto popestrijo zanimivi voditelji. Tudi tokrat jo je nedvomno Anja K. Tomažin

Vsebina Vsebinsko se je letošnja CGS konferenca vrtela okoli slogana »Z novimi znanji uspehom naproti«. Zavedamo se, da veliko naših zvestih strank v teh neljubih ekonomskih razmerah doživlja težke čase. Vendar smo se na konferenci zbrali tudi zato, da skušamo najti skupne odgovore in rešitve, kako prebroditi to obdobje, se v njem okrepiti in biti na koncu močnejši. Kot je odlično povedal g. Janez Škrabec, moramo v teh časih skrbeti ne le za ekonomijo podjetij, ampak tudi za njihovo kulturo, kjer zaposleni ljudje zaslužijo posebno pozornost in tankočuten odnos. Gospod Samo Peter Medved nam je orisal zgodovino projektiranja v gradbeništvu in se zazrl tudi v prihodnost, kjer se v tujini že kažejo spodbudni novi projekti. Uvodni del CGS

konference ne bi bil popoln brez zanimive predstavitve novosti v AutoCAD-u 2011 in v ostalih pomembnih Autodesk produktih: Civil 3D, Revit in Topobase. Na CGS konferenci 2010 smo spet obudili idejo po razstavnih prostorih, ki so jih zasedali naši poslovni partnerji. Tako so obiskovalci lahko vzpostavili neposreden stik z njimi in si določene izdelke ogledali pobližje. Kaj vse se je dogajalo v petih tematskih sklopih, si lahko preberete v ločenih odstavkih. Predavanja so se zaključila Zanimiva konferenca, ki je za Slovensko inženirsko stroko zelo dobrodošla saj povezuje, informira ter razvija vse udeležence. Uroš Abram Lineal d.o.o.

Letos smo zaradi vse večje udeležbe CGS konferenco prvič organizirali na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani

CGS konferenca 2010

Na CGS konferenci vsako leto premierno predstavimo tudi najnovejše programe za načrtovanje podjetja Autodesk. po četrti uri popoldan, ko smo v stekleni dvorani Gospodarskega razstavišča priredili še priložnostno slavje ob 20-letnici ustanovitve podjetja CGS. Ob tem smo razrezali veliko torto in odprli šampanjec. Zraven pa nam je takt dajala pihalna godba iz Logatca, katere sponzor je prav CGS. Pozabiti ne smemo niti bogatih nagrad, ki so na koncu odšle v prave roke! Poleg profesionalnega merilnega GPS instrumenta Ashtech smo podarili dva HP tiskalnika, HP notesnik in veliko, 42-inčno LCD televizijo znamke Philips

pomoč, da bomo prihodnje leto lahko organizirali še boljšo in večjo CGS konferenco 2011!

O letošnji CGS konferenci imam zelo dobre vtise. Predavanja so bila zelo zanimiva, izbor tem ravno tako. Da ne govorimo o pogostitvi, ki je bila odlična. Majda Mavri Pogačnik, Mestna občina Ljubljana

Zakljuèek Verjamemo, da je CGS konferenca 2010 opravičila pričakovanja naših strank, kar kažejo tudi odlični rezultati anket, ki jih vedno opravljamo po teh dogodkih. To nam je tudi v veliko spodbudo in

Na konferenci sem bil prvič in me je navdušila strokovnost predavanj in predavateljev. Dejan Mikl, Cestni inženiring d.o.o.

Andrej Kogovšek je projektantom predstavil novosti v AutoCAD Civil 3D 2011.

CGS konferenca je letos gostila Janeza Škrabca, priznanega slovenskega podjetnika, direktorja podjetja Riko.

Povzetki tematskih sklopov konference Naèrtovanje cest in železniških omrežij Vsebinski sklop »Načrtovanje cest in železniških omrežij« je pričel Matjaž Šajn, direktor podjetja CGS plus. V predavanju je predstavil strategijo razvoja CGS programske opreme na področju cest in železnic. Glavna vodila pri razvoju so strokovnost, kvaliteta, ažurnost in dobra tehnična podpora. Kot tehnično najbolj zmogljiva platforma za razvoj CGS aplikacij pa se kaže program Civil 3D. V nadaljevanju je Andrej Kogovšek predstavil novosti v programu AutoCAD Civil 3D 2011. Zanimiv je bil prikaz dela z oblaki točk, kjer je brez težav obdeloval primer z milijonom točk, nadaljeval pa je še z novostmi v CGS Civil 3D Extensions. Uroš Barlič je predstavil novi modul Zavijalnih krivulj, ki prinaša dinamičnost, izjemno preprosto uporabo in kar nekaj novih parametrov vozil. V predstavitvi Plateie 2011 pa smo bili me drugim priča izboljšanju hitrosti obdelave prečnih proﬁlov za vsaj 10x. V železniškemu delu sklopa je sledila predstavitev novosti v programski opremi Ferrovia, ki jo je predstavil Leon Leban, vodja razvoja programske opreme za načrtovanje železnic v podjetju CGS plus. Zaradi razmaha uporabe Ferrovie v tujini je v novi verziji veliko poudarkov na prilagodljivosti DIMENSIO 6

programske opreme različnim standardom in zahtevam tujih trgov. Predstavljena pa so bila tudi nova orodja za učinkovito načrtovanje in vzdrževanje obstoječih prog. Špela Kavčič s podjetja Slovenske železnice je v nadaljevanju prikazala projekte, izdelane s programsko opremo Ferrovia ter delila izkušnje o njeni uporabi pri zahtevnih in projektantsko izredno zanimivih problemih, s katerimi se redno srečujejo pri vzdrževanju celotne železniške infrastrukture v Sloveniji. V zadnjem delu sta Robert Lesničar in Iztok Zabreznik iz mariborskega podjetja Lineal d.o.o. v dinamični predstavitvi pokazala primerjavo med

Samo Peter Medved, direktor podjetja Lineal, je razmišljal o preteklosti in prihodnosti slovenskih projektantskih podjetij.

CGS konferenca 2010

Predavalnice na tematskih sklopih so bile skoraj popolnoma polne. orodjema AutoCAD Civil 3D in Plateia. Na konkretnih primerih smo lahko videli, da ima vsako orodje svoje dobre in slabe strani. Očitno pa je kombinacija obeh tisto, kar je najbolj zmogljivo in s čimer lahko obvladamo tako različne projektantske probleme, kot so večnivojska križanja cest ali rekonstrukcije mestnih ulic. Kot zadnji je v tem tematskem sklopu nastopil Rok Kranjc, vodja prodaje CGS programske opreme za tujino, ki je predstavil CGS-ove prodajne uspehe v tujini in nanizal potenciale za prihodnost. Ti se kažejo predvsem na področju železniškega gospodarstva.

Informacijski modeli v arhitekturi V okviru tematskega sklopa namenjenega arhitektom in projektantom v visokogradnji se je najprej predstavilo podjetje Emonika d.o.o.. Razkrili so terminski načrt dokončanja istoimenskega projekta, ki se gradi v samem središču Ljubljane in

razložili s kakšnimi težavami so se in se srečujejo pri načrtovanju tako obsežnega projekta, ki zajema gradnjo nove avtoceste in železniške postaje ter poslovnega in nakupovalnega središča. Sledil je praktičen prikaz načrtovanja s programi Revit Architecture, Revit Structure, Revit MEP in Robot Structural Analysis. Miloš Todorović in Ivo Žagar sta strokovno in spretno predstavila, kako poteka načrtovanje arhitekturnega objekta skozi posamezne inženirske faze (arhitektura, statika, inštalacije, ...) na enotnem modelu, ki s tem projektantom omogoča lažjo komunikacijo. Nadaljeval je Marian Bandiak iz francoskega podjetja Graitec, ki je na kratko predstavil zelo specializirana programa za izdelavo jeklenih (Advance Steel) in betonskih konstrukcij ter armatur (Advance Concrete). V zaključnem delu je sledila predstavitev nagrajenih pro-

Na letošnji konferenci so se predstavili tudi številni sponzorji (Avtera, HP, DHI, DISS) in partnerji. 7 DIMENSIO

Podjetje Ashtech (prej Magellan) je na svojem razstavnem prostoru predstavljalo profesionalne GPS inštrumente. jektov študentskega nagradnega natečaja Revit 2010, ki ga je podjetje CGS plus izvedlo v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani. Nagrajenci so z nami delili svoje večinoma pozitivne izkušnje pri projektiranju s programsko opremo Revit Architecture, s katero so se nekateri srečali prvič. Ob koncu predstavitev je Aleš Korbar, vodja CGS izobraževalnega centra razglasil nagrajence, ki jh je izbrala komisija, iz rok Tomaža Dimnika, direktorja podjetja CGS plus, pa so nato prejeli zaslužene diplome in nagrade. Program strokovnega dela konference se je zaključil precej sproščeno, s poročilom Društva študentov Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, ki so slikovito predstavili spomladansko strokovno ekskurzijo v Dubaju.

GIS v upravljanju prostora Sklop »GIS v upravljanju prostora« je začel Janko Merše, vodja oddelka za meteorološke tehnike pri Agenciji RS za okolje, ki je nazorno pokazal kako napovedujejo vreme. Ne kot nekateri, iz kavne skodelice, kot se je pošalil, temveč zares in profesionalno. Nadaljeval je Andrej Beden, s prikazom spletnih rešitev CVIS, ki se uporabljajo na DARSu in DRSCju. Posebnost sistema CVIS je v tem, da se iz različnih virov in formatov prikazujejo podatki na enoten in uporabniku prijazen način. Mladi raziskovalec Rok Kršmanc je svoje predavanje »Ali bo na cesti poledica? Napovedovanje stanja

cestišča«popestril z zanimivim kratkim ﬁlmom ter ga nato še strokovno podkrepil. Predavanje »Povezovanje vremenskih sistemov z drugimi ITS« je predstavil Samo Čarman z zanimivo predstavitvijo razvitega sistema za podporo odločanju v zimski službi in podal vizijo povezovanja raznorodnih informacij (prometna infrastruktura, vozila, vreme, …) v enoten sistem. Mag. Matjaž Ivačič je predstavil raziskovalno-razvojne projekte, ki potekajo v podjetju CGS plus, Mag. Tomaž Vernik s Kmetijskega inštituta Slovenije pa razvoj spletnih orodij za upravljanje s tlemi, Urban SMS. Dr. Borut Vrščaj s Kmetijskega inštituta Slovenije je prikazal pomen sistema za ocenjevanje in napovedovanje sušnosti v Sloveniji. Zadnji del predavanj je temeljil na rešitvah Autodesk Topobase. Mag. Dejan Gregor je predstavil Arhitekturo Topobase GIS sistemov in Jože Lacko z MORSa uporabo GIS Topobase pri zasnovi prostorsko podprtega sistema upravljanja letališča Cerklje ob Krki. Tematski sklop je zaključil Jernej Kukovica s podjetja Slovenske železnice s predavanjem Možne GIS rešitve za vzdrževanje železniške infrastrukture na SŽ.

Odgovorno ravnanje z vodnimi viri Sklop »Odgovorno ravnanje z vodnimi viri« je začel Morten Rungo iz Danskega hidravličnega inštituta, ki je predstavil program MIKE URBAN. Predavanje je popestril z zanimivimi primeri iz prakse, kot so

CGS konferenca 2010 modeliranje vodovodnega sistema brazilskega mesta Belo Horizonte in manjšega mesta na Norveškem, kjer višinska razlika med posameznimi deli mesta znaša tudi 300 m, kar je svojevrsten tehnični izziv. Sledila je predstavitev načrtovanja s programi CGS Civil 3D Pipe Extensions, ter programov Canalis in Hydra, kjer nas je poleg novega dinamičnega modela prijetno presenetila hitrost delovanja programa. Dopoldanski del smo zaključili s primerom modeliranja vodnega udara. Popoldanski del je začel dr. Borut Vrščaj s Kmetijskega inštituta Slovenije, ki je predstavil problematiko suše v Sloveniji. Sledili so primeri simulacij poplavnih dogodkov s programom MIKE FLOOD ter predstavitev novosti v programski opremi za načrtovanje vodotokov in kanalov AQUATERRA. Dr. Mira Kobold iz ARSO je pripravila pregled državnega hidrološkega monitoringa in možnosti za dostop do podatkov, dr. Alenka Šajn Slak pa je spregovorila o pomenu in interpretaciji meritev številnih parametrov, ki vplivajo na kakovost vode. Sklop je zaključil dr. Dušan Žagar s pregledom modelnih raziskav Tržaškega zaliva, kjer je bila posebej zanimiva ocena vpliva načrtovanih plinskih terminalov na kakovost vode našega morja.

Tiskanje grafike in fotografij velikih formatov Na letošnji CGS konferenci smo prvič pripravili sklop, namenjen velikoformatnemu tisku in vsemu, kar spada zraven.

Izpostavili smo HP Designjet velikoformatne tiskalnike, ki jih je nadvse nazorno in pregledno predstavil Gerald Hampapa, vodja področja za velikoformatne tiskalnike v skupini za Imaging & Printing Group podjetja HP, za trge srednje in vzhodne Evrope. Andrej Suhadolc, vodja HW oddelka na CGS plus je podrobno predstavil revolucionarno HP lateks tehnologijo, ki v svetu postopoma nadomešča solventne tiskalnike. Za nekatere najbolj všečen je bil drugi sklop. Presenetila in prepričala je francoska predstavnica podjetja Caldera. Programski paket Caldera GrandRip+ je namenjen barvnem upravljanju, tiskanju in izrezovanju.

Igor Stojko iz Cestnega inženiringa je na nagradnem žrebanju prejel prvo nagrado, 42' LCD TV Philips.

Uradni izid Adobe Creative Suite 5 je bil nekaj dni pred konferenco. Predavatelja Jitka Tokarčikova in Tomaš Metlička iz podjetja Adobe sta se osredotočila na praktične primere uporabe in prikaz najbolj zanimivih orodij nove različice. Menko Kuberlinow, predstavnik podjetja Summa, je poglobljeno predstavil tehnologijo njihovih rezalnikov. Summa je podjetje z dolgoletno tradicijo, ki je sicer zamenjalo kar nekaj lastnikov, a njeni produkti še vedno veljajo za Mercedese med rezalniki. Gospod Jan Panek iz podjetja HP je predstavil izredno široko paleto medijev v rolah za tiskalnike velikih formatov, namenjenih raznovrstnim aplikacijam. Možnosti različnih načinov laminacije že natisnjenih medijev pa je predstavila Sanda Vidmar iz podjetja Vidal.

Na razstavnem prostoru OTT so si obiskovalci lahko ogledali inštrumente za okoljski monitoring. Predavanja v sklopu Tiskanje graﬁke in fotograﬁj velikega formata smo sklenili s praktično delavnico.

škom pa je gotovo odšel Igor Stojko iz Cestnega inženiringa, saj je domov odnesel veliko Philipsovo LCD televizijo.

Nagradno žrebanje

Takoj za osrednjim žrebanjem je potekalo še žrebanje med obiskovalci razstavnega prostora podjetja Ashtech. Njihov predstavnik je gospoda Aleša Češnovarja obdaril z navigacijsko napravo s fotoaparatom in pripadajočo programsko opremo za GIS.

Letošnje privlačne nagrade za žrebanje so že ob prihodu na CGS konferenco marsikomu vsaj malce privabile nasmešek na obraz. Na žrebanju so lahko sodelovali vsi, ki so pravilno izpolnili anketni list, ga oddali v CGS nagradni zaboj in bili prisotni pri žrebanju, da so lahko nagrado tudi prevzeli. Samo žrebanje je potekalo takoj po uradnem zaključku konference, ko je direktor Tomaž Dimnik s pomočjo hostese ter ustrezne glasbene spremljave bobnarja iz pihalnega orkestra Logatec izžrebal pet nagrajencev.

Na razstavnem prostoru smo si med drugimi lahko ogledali tudi HP veliko formatne tiskalnike in Summa rezalnik.

HP-jeva tiskalnika sta prejela Maryo Krzyk, študent FGG in Metka Jereb iz podjetja Spit d.o.o., HP Netbook je prejel Damjan Karba iz podjetja Lineal d.o.o., z največjim nasmeDIMENSIO 8

Da ne bi drugi udeleženci ostali z grenkim priokusom in brez nagrad je zopet poskrbelo podjetje CGS plus in med vse navzoče razdelilo košček izvrstne torte, ki sta jo direktorja Matjaž in Tomaž razrezala ob praznovanju dvajsetletnice podjetja. Mmmm.

CGS konferenca, dan za razmislek. Kako naprej in kdaj. Barbara Potočnik, O Krog d.o.o.

AutoCAD

AutoCAD 2011

AutoCAD 2011 sledi smernicam, ki so bile zaèrtane v predhodni razlièici programa. Parametriène vezi, ki so zapisale nove pristope v naèrtovanju, v novi verziji omogoèajo lažjo, uporabniku prijaznejšo in do neke mere avtomatizirano uporabo. AutoCAD postreže z novimi ukazi za naèrtovanje in urejanje 2D dokumentacije, s katerimi bodo opravila konèana hitreje kot kdaj koli prej. Z uporabo novih orodij za delo s površinami in s podporo za delo z oblakom toèk bodo vaše ideje dobile èistejšo in natanènejšo 3D obliko. Kljub trditvi, da AutoCAD 2011 ne prinaša velikih sprememb, pa nam podaja nova orodja, ki bodo v procesu naèrtovanja postala nepogrešljiva.

niškega vmesnika, ampak predvsem nova orodja in funkcionalnosti na področju risanja in urejanja elementov.

Prikaz elementov Novi elementi uporabniškega vmesnika Kot smo že vajeni, ni nove verzije AutoCAD-a brez izboljšanega uporabniškega vmesnika. Tako je tudi v AutoCAD-u 2011, kjer nas ob zagonu pričakajo horizontalne in vertikalne mrežne črte, ki bolje predstavljajo inženirski graﬁčni papir. Med delovnimi prostori po novem preklapljamo v vrstici hitrega zagona, v 2D prostoru za načrtovanje pa smo dobili tudi kocko pogledov (View Cube), ki jo poznamo že iz 3D prostora za načrtovanje. Ob kocki pogledov se nahaja tudi nova navigacijska vrstica s pogosto uporabljenimi navigacijskimi orodji, kot so (Pan, Zoom, Orbit, Show Motion in Steering Wheel). Seveda med najpomembnejše novosti novega AutoCAD-a ne štejemo le izboljšanja uporab-

AutoCAD 2011 vsebuje nova orodja, ki omogočajo nadzor nad prikazom elementov, neodvisno od statusa prikaza ravnine. To pomeni, da za razliko od prejšnjih verzij AutoCAD-a, kjer smo za potrebe skrivanja elementov vklapljali in izklapljali ravnine, v novem AutoCAD-u lahko skrijemo elemente na risbi ne glede na ravnino. S kombinacijo dveh novih ukazov, ukaza za izoliranje elementov (Isolate Objects) in ukaza za skrivanje elementov (Hide Objects), učinkovito prikazujemo samo tiste elemente, ki so potrebni za trenutno opravilo. Na primer: urediti želimo določen del risbe, zato uporabimo ukaz Isolate Object in prikažemo področje urejanja risbe. Ostalo področje s tem skrijemo, v nadaljevanju pa lahko z ukazom Hide Object dodatno skrivamo elemente znotraj prikazane površine.

Nov način označevanja prekrivajočih elementov Tako neodvisno od ravnin prikazujemo elemente, ki jih v nekem trenutku potrebujemo bodisi za potrebe urejanja in načrtovanja bodisi zgolj zaradi prikaza. V pomoč nam je nov gumb s prikazano žarnico v statusni vrstici, ki nam v procesu načrtovanja prikazuje, ali je skrivanje in izoliranje elementov aktivno ali ne.

Oznaèevanje elementov Za potrebe označevanja elementov v risbi lahko uporabimo novo orodje (Select Similar), ki omogoča, da na osnovi izbranega elementa v izbor avtomatsko dodamo vse elemente istega tipa z enakimi lastnostmi. Tako lahko hitro in brez večjih naporov označujemo elemente v celotni risbi. Lastnosti, za katere želimo, da jih AutoCAD upošteva pri izbiri, nastavimo v Select Similar Settings pogovornem oknu. Pri označevanju elementov je dobrodošla novost tudi novo, preprosto označevanje prekrivajočih se elementov v risbi. V starejših verzijah smo za označevanje prekrivajočih se elementov uporabljali SHIFT + SPACEBAR. V AutoCAD-u 2011 je izbor preprostejši. Z miško se postavimo na element, ki prekriva drugega, in že se prikaže seznam prekrivajočih se elementov. Iz seznama nato le še izberemo želen element.

Parametriène vezi Že lansko leto sem ob izidu AutoCAD-a 2010 zapisal, da bodo parametrične vezi povzročile drugačen način dela pri načrtovanju in urejanju 2D

Ukazi za izoliranje in skrivanje elementov 9 DIMENSIO

tehnične dokumentacije. Prepričan sem, da se tisti, ki uporabljate geometrijske in dimenzijske vezi, z mojo trditvijo strinjate. Tudi pri Autodesku se zavedajo pomembnosti novih konceptov dela pri načrtovanju in urejanju, zato so v novi verziji AutoCAD-a izboljšali in močno poenostavili proces uporabe geometrijskih vezi. Tako lahko z vklopljenim ukazom Infer Constraint v statusni vrstici dosežemo avtomatsko dodajanje geometrijskih vezi pri načrtovanju in urejanju 2D geometrije. Novi AutoCAD omogoča tudi podporo uporabe geometrijskih vezi za elipse in besedilo. Tako lahko preprosto vežete besedilo z geometrijo.

Z vzporedno vezjo vezano besedilo na rob cestišča

Transparentnost V AutoCAD-u 2011 je vključena nova lastnost elementov in ravnin: transparentnost. Novo lastnost določamo enako, kot smo vajeni določati barvo, tip in debelino črt. To pomeni, da lahko transparentnost elementom določamo individualno ali pa jo vežemo na ravnino.

AutoCAD

Transparentnost elementov in ravnin

3D modeliranje Autodesk je na 3D področju od verzije 2007 v AutoCAD vpeljal veliko novosti. Uporabnikom so na voljo preprosta in učinkovita orodja za 3D modeliranje. Če je bil v preteklih verzijah poudarek na orodjih za izdelavo in urejanje polnih (Solid) elementov in mrežastih (Mesh) elementov, so v AutoCAD-u 2011 v ospredju nova orodja za modeliranje in urejanje površinskih (Surface) elementov. Model, ki vsebuje 3D polne, površinske in mrežaste elemente, lahko pretvorimo v t.i. NURBS elemente. To so za-

pleteni 3D elementi, sestavljeni iz vozlišč in kontrolnih točk, na osnovi katerih temeljijo črte in krivulje, te pa deﬁnirajo geometrijsko osnovo. NURBS elementi so bili v preteklosti domena specializiranih programov za modeliranje in vizualizacijo, kot sta npr. 3ds Max in Maya. AutoCAD 2011 podpira tudi uvoz in delo z oblakom točk, ki jih dobimo iz 3D skenerja. Vstavljanje datoteke oblaka točk v AutoCAD-ovo risbo poteka podobno kot vstavljanje zunanje reference v risbo.

Oblak točk Paleta za delo z materiali »Materials Browser« je osvežena in omogoča hitrejše in učinkovitejše delo z materiali. Izboljšan je predogled materialov. Hitro lahko dostopamo do predpripravljenih materialov, ki jih lahko urejamo preprosteje in učinkoviteje. AutoCAD 2011 je med nami – z novimi orodji, za katere lah-

Prednosti aktivnega Autodesk vzdrževanja in opis paketa SAP Zakaj bi za svoje licence Autodeskove programske opreme plaèevali tako imenovano “subscription” vzdrževanje? Razlogov je veè; dovolite, da vam jih predstavimo. Aktivno vzdrževanje Autodeskove programske opreme prinaša bonitete, ki vam koristijo na razliènih podroèjih upravljanja s programi (programska oprema, licenciranje, tehnièna pomoè in izobraževanje).

Programska oprema  Upravičeni ste do vseh nadgradenj programske opreme, ki izidejo v času aktivnega vzdrževanja. Do nadgradenj dostopate preko Autodeskovega naročniškega portala (Subscription Center).

 Subscription Advantage Pack (SAP). V letu 2009 se je Autodesk odločil, da bo določene novosti, ki jih razvije med letom, ponudil uporabnikom z aktivnim vzdrževanjem takoj. Še pred izidom nove verzije je Autodesk pripravil tako imenovani SAP za posamezne produkte. Ta je bil dostopen direktno iz progra-

ma ali preko naročniškega portala. V nadaljevanju na kratko povzemamo vsebino SAP-a za AutoCAD 2010 in AutoCAD Civil 3D 2010. Pohvalimo se lahko, da smo del SAP-a za AutoCAD Civil 3D razvili v podjetju CGS plus.

SAP za AutoCAD 2010 je vseboval:  Orodja za izoliranje in skrivanje elementov,  orodja za lažje označevanje in risanje na osnovi obstoječih elementov v risbi,

DIMENSIO 10

ko trdimo, da so enostavna in uporabna za delo. Šele ko se jih navadimo in jih vključimo v proces načrtovanja, ugotovimo, kako zelo nam poenostavijo in pohitrijo določena opravila. Predstavljajte si, da vam nekdo čez čas ta orodja vzame oz. vas postavi pred starejšo verzijo AutoCAD-a. Šele takrat boste spoznali, kaj ste imeli.

 orodja za nadziranje vrstnega reda prikaza elementov.

SAP za AutoCAD Civil 3D 2010 je vseboval:  Orodja za načrtovanje cest: - »best-ﬁt« ali metoda najboljšega prileganja (razvil CGS plus), - orodja za združevanje nivelet, - orodja za razdelitev osi, - orodja za načrtovanje krožnih križišč (razvil CGS plus).

AutoCAD

Primer grafičnih obdelav načrtov z Autodesk Impression (vir: Autodesk)  Orodja za analizo preglednosti: vožnja skozi 3D model.  Orodja za obdelavo oblakov točk (»point clouds«): obdelava skeniranega 3D posnetka terena.  Orodja za pripravo izrisov.  Program Autodesk® ImageModeler™ 2009: izdelava fotorealističnih 3D objektov iz fotografij z vključenimi 3D meritvami. Podrobnejše informacije o SAP-u najdete na www.autodesk.com/advantagepacks. SAP funkcionalnosti verzije 2010 so bile kasneje vgrajene v verzijo 2011, določeni dodatki pa so še vedno na voljo ekskluzivno samo uporabnikom z aktivnim vzdrževanjem. Mednje sodita npr. programa Autodesk® ImageModeler™ 2009 (programsko orodje za ustvarjanje 3D modelov iz 2D digitalnih slik za potrebe nadaljnega 3D modeliranja) in Autodesk® Impression (program za enostavno in hitro obdelavo AutoCAD načrtov v različnih grafičnih stilih npr. s svinčnikom, barvicami, akvareli, … za potrebe prezentacije projektov). Jeseni lahko pričakujemo nove SAP pakete, saj Autodesk kontinuirano razvija svojo programsko opremo.  Registrirate se lahko kot beta tester Autodeskove programske opreme. Tako imate možnost spoznavati programsko opremo, ki šele prihaja na tržišče.

Licenciranje Aktivno vzdrževanje zagotavlja ﬂeksibilnejše upravljanje z li-

cencami v okviru *Autodeskove licenčne pogodbe. To pomeni, da so uporabnikom dodeljene dodatne pravice upravljanja z licencami.  Možnost uporabe starejših verzij Autodeskove programske opreme - v večini primerov do treh verzij nazaj. Ta možnost lahko olajša prehod na nove verzije. Predvsem časovnico prehoda lahko prilagodite svojim željam in potrebam. Izkoristite jo lahko tudi v primeru, ko pri svojem delu uporabljate posebne programe, ki uporabljajo Autodeskovo programsko opremo kot platformo in niso vedno takoj prilagojeni na najnovejše verzije Autodeskove programske opreme.  Možnost dodatne licence za delo na domu. V kritičnih trenutkih vam lahko pomaga pri dvigu produktivnosti.  Možnost 90-dnevne uporabe licence izven Evropske unije (EU), v drugi regiji. Autodesk licence lahko uporabljate samo v regiji, kjer ste jih kupili. Za nas to pomeni v EU. V primeru, da dobite začasno delo izven EU, lahko vaše licence izven EU uporabljate do 90 dni.

ﬁguraciji in pri odpravljanju težav. Autodeskova tehnična pomoč je zasnovana kot dopolnilo tehnične pomoči, ki vam jo zagotavljamo Autodeskovi partnerji.

Vse bonitete aktivnega vzdrževanja so dostopne na Autodeskovem naročniškem portalu http://subscription.autodesk. com, v katerega se morate prijaviti.

Izobraževanje

Že nekaj časa je aktivno vzdrževanje stroškovno bistveno ugodnejše od kupovanja nadgradenj licenc starejših verzij Autodeskove programske opreme. Če temu dodamo še konkurenčno prednost, ki jo lahko dosežete z uporabo sodobne programske opreme, implementirane v vaše delovne procese, bi težko našli razlog, zakaj ne bi svoje Autodesk programske opreme aktivno vzdrževali.

Z aktivnim vzdrževanjem si zagotovite dostop do e-učenja in Autodeskove baze znanja. Autodesk ima pripravljen pester nabor 15 do 20-minutnih interaktivnih učnih modulov. Zasnovani so kot dopolnilo izobraževanjem, ki jih ponujamo Autodeskovi partnerji v okviru svojih tečajev in delavnic. Dostop do e-učenja in Autodeksove baze znanja je mogoč preko naročniškega portala.

*Podrobnosti se lahko razlikujejo od produkta do produkta in jih je potrebno preveriti za vsak produkt posebej v Autodeskovi licenčni pogodbi.

Tehnièna pomoè Z aktivnim vzdrževanjem imate zagotovljeno Autodeskovo tehnično pomoč preko spleta za večino Autodeskovih produktov. Autodesk zagotavlja osnovno pomoč pri instalaciji programske opreme, pri kon11 DIMENSIO

Autodesk ImageModeler (vir: Autodesk)

NAÈRTOVANJE CEST

Plateia 2011 za Civil 3D

Ž B

Š A

Plateia, naš program za naèrtovanje cest, bo v letošnjem letu, predvidoma konec poletja ali v zaèetku jeseni, doživel nov izid. Letos nas na razvojnem oddelku èaka izjemno veliko nujnega dela zaradi prehoda v 64-bitno okolje. Plateia 2011 bo za razliko od predhodnih verzij slonela izkljuèno na platformi AutoCAD Civil 3D, za kar smo se odloèili po dolgem in tehtnem razmisleku.

Program AutoCAD Civil 3D postaja vse zrelejši produkt, ki poleg svoje dinamike in 3D modelirnih zmožnosti vsebuje tudi vse več funkcionalnosti, a za nas v prvi vrsti ostaja platforma za razvoj aplikacij. Menimo, da je način projektiranja s programom Plateia v primerjavi s programom Civil 3D bližje evropski inženirski praksi. Izkoristiti želimo vse, kar je dobrega v Civilu 3D, zato Plateia deluje na njegovi osnovi. Obenem želimo izkoristiti tudi vse svoje strokovno znanje in izjemno poznavanje programa Civil 3D, saj smo del njegove kode za Autodesk celo napisali sami. Kdo naj bi ga torej poznal bolje kot mi? Prepričani smo, da lahko v Platei ponudimo še nekaj več, nekaj, česar Civil 3D nima in kar je plod naših lastnih predstav o uporabnosti programa za načrtovanje cest. Novosti, ki smo jih pripravili za različico 2011, so v veliki meri povezane s prehodom v 64-bitno okolje. Večino kode v Prečnih proﬁlih smo morali nadomestiti z novo, saj podpora za Visual Basic v 64-bitnem okolju ne obstaja. Ne gre le za prepis, ampak tudi za pomembne izboljšave v funkcionalnosti.

Prva in najbolj pomembna pridobitev bo hitrost v Prečnih profilih. Večina funkcij bo delovala desetkrat hitreje, nekatere celo več. To dejstvo je izredno pomembno pri samodejnem ažuriranju, kjer se vsi profili ponovno izrišejo in je vsakršna pohitritev še kako dobrodošla. Poleg hitrosti pričakujemo tudi večjo stabilnost funkcij v Prečnih profilih. Pomembna izboljšava bo tudi možnost urejanja prečnih profilov za več osi v eni sami risbi. Med posameznimi nizi profilov bo uporabnik preklapljal z upravljalcem osi. Še vedno bo omogočen tudi vnos vzporednih cestišč. Izdelava prečnih profilov z več vzporednimi osmi bo precej bolj enostavna, saj ne bo več potrebno preklapljanje med osmi v upravljalcu osi. Manj klikanja bo tudi pri vnosu NPP elementov. Do sedaj je bilo potrebno najprej izbrati element in nato še točko na elementu, v novi različici pa bo dovolj le en klik na pravo stran elementa (podobno kot ukaz extend v AutoCAD-u). Ker kljub avtomatiki še vedno ostaja veliko interaktivne obdelave profilov, verjamemo, da bo ta novost prihranila kar nekaj klikanja in časa.

Dialog - brežina Nadaljevali bomo tudi s samodejnim ažuriranjem, s čimer smo pričeli že v Platei 2010. Funkcionalnost samodejnega ažuriranja bomo dodali tudi v Vzdolžne profile. Samodejno se bodo ažurirali teren, horizontalni elementi ceste, širine, razširitve in presečne linije. Vsi navedeni elementi se bodo posodobili na zahtevo, podobno kot te zadeve že delujejo v Prečnih profilih. Če se pri svojem delu srečujete s projektiranjem križišč, bo za vas dobrodošla novost prikaz križanj v Vzdolžnih profilih. Funkcija bo prikazala vsa križanja z že izrisanimi cestami, železnicami ali vodotoki. Če ima cesta, ki jo presekate, že določeno niveleto in nagibe, bo v vzdolžnem prerezu prikazan realen prerez ceste. Če podatki o nagibih ne bodo na voljo, se bo izrisala le točka na ustrezni višini. V primeru, da ne bo na voljo niti niveleta presekane ceste, pa se bo na izbranem vzdolžnem profilu označila vertikala s stacionažo presečišča. Povsem bo posodobljena tudi priprava za izris v Prečnih profilih. Nova funkcija bo delovala podobno kot funkcija v Vzdolžnih profilih. Uporabnik bo v modelnem prostoru najprej pripravil okvirje za razrez. Te okvirje bo mogoče preprosto urejati z ročaji. Z drugim ukazom se bodo prečni profili prenesli na papirni prostor.

Primerjalni graﬁkon - čas izvajanja ukazov v sekundah

V Platei 2011 se bo spremenil makro zapis za NPP elemente prečnih proﬁlov. Ker so se pri Autodesku odločili ukiniti podporo Visual Basicu, smo bili prisiljeni spremeniti sintakso DIMENSIO 12

Nov uporabniški vmesnik - brisanje NPP elementa makro zapisa v LISP. Največjo novost s stališča funkcionalnosti v Platei 2011 predstavljajo nove Zavijalne krivulje, ki so opisane v ločenem članku. Verjamemo, da je Civil 3D + Plateia zmagovalna kombinacija, kar dokazujejo tudi izkušnje naših uporabnikov. Marsikdo že koristno izrablja možnosti programa AutoCAD Civil 3D, a Platei se do sedaj ni odrekel še nihče.

NAÈRTOVANJE CEST

Kaj prinaša Civil 3D 2011? Koncept 3D modeliranja, ki ga prinaša Civil 3D, zahteva zmogljive raèunalnike. Kolièina podatkov, ki jih mora raèunalnik obdelati, je velika in se z leti le še poveèuje, zato je bila ena izmed najtežje prièakovanih novosti zadnje verzije polna podpora 64-bitnim operacijskim sistemom. Civil 3D 2011 je na voljo v 32-bitni in v 64-bitni razlièici, pri èemer lahko 32-bitno namestimo le na 32-bitni operacijski sistem, 64-bitno pa le na 64-bitni sistem. O tem podrobneje govorimo v èlanku »64 bit – prednosti in pasti«.

Verzija 2011 se hitreje naloži in je odzivnejša pri obdelavi risb. Prikazovanje velikih objektov, kot so oblaki točk in površine, ter preklapljanje med pogledi sta hitrejša. Dodan je nov

objekt, oblak točk, ki omogoča prikaz in obdelavo skeniranih posnetkov terena (LiDAR) in lahko vsebuje več milijonov točk (celo več milijard). Iz oblaka točk ali le njegovega posa-

Analiza preglednosti

Značilen trend v načrtovanju je povečevanje količine podatkov v projektih. V praksi se uveljavljajo nove tehnologije (npr. 3D skeniranje terena - LiDAR, vizualizacije), ki za obdelovanje podatkov zahtevajo zelo velik delež pomnilnika. Računalnik, na katerega lahko namestimo 64-bitne različice programov, mora imeti procesor s 64-bitno zasnovo. 64-bitni procesorji so na trgu prisotni že več let in vsi novejši

računalniki že podpirajo izvajanje 64-bitnih programov. Prihodnost je 64-bitna. V kolikor razmišljate o nakupu novega računalnika, je nanj vsekakor smiselno naložiti 64-bitni operacijski sistem. Enako sporočajo tudi na Autodesku. Sistemske zahteve za Civil 3D 2011 so precej velike. Minimalna količina pomnilnika je 4 GB, priporočena pa celo 8 GB. Ob tem je pomembno povedati, da bo 32-bitna različica Civila 13 DIMENSIO

Oblaki točk meznega dela lahko kreiramo površine (DMR). Določimo mu lahko tudi stile prikaza (višinski intervali, LiDAR klasiﬁkacija).

Med ostalimi novostmi velja opozoriti še na izboljšano urejanje koridorja. Površino lahko obrežemo in s tem zmanjšamo količino podatkov ter pohitrimo delovanje. Izboljšana sta zlaganje prečnih prerezov na papir in priprava za izris ter delo s cevmi. Omrežje cevi lahko po novem delimo in združujemo.

Izboljšano je delo s prečnimi nagibi in samodejnimi razširitvami v krivinah, ki so v novi verziji dinamično vezane na os. Izboljšano je tudi urejanje. Prečne nagibe lahko urejamo tabelarično ali pa graﬁčno, s premikanjem ročajev v diagramu prečnih nagibov. Dodani so analiza preglednosti, ki omogoča simulacijo vožnje skozi 3D model, izris pregledne berme in izris območja vidljivosti. Omeniti pa je potrebno, da naštete novosti niso v skladu s slovenskim pravilnikom za projektiranje cest.

64 bit – prednosti in pasti Glavna omejitev 32-bitnega sistema Windows je kolièina podprtega pomnilnika (RAM), saj lahko sistem uporablja le 4 GB pomnilnika. Toliko paè dopušèa 32-bitni procesor. 64-bitni operacijski sistemi, kot je npr. Windows 7 64-bit, to omejitev presegajo. Veèja kolièina podprtega pomnilnika v praksi pomeni, da lahko obdelujemo veèje projekte ali pa imamo hkrati odprtih veè programov, ne da bi raèunalnik pri tem »poèepnil«. Èeprav programi zaradi 64-bitne zasnove ne teèejo niè hitreje, je delo z raèunalnikom, ki ima na voljo velik delež pomnilnika, lažje, delovni proces pa je bolj tekoè.

Naj na koncu omenim, da sta bili kar dve izmed glavnih novosti, načrtovanje in urejanje krožnih križišč ter izris osi in proﬁlov po metodi najboljšega prileganja, razviti v podjetju CGS plus in sta sedaj na voljo uporabnikom programa Civil 3D po celem svetu.

3D 2011 delovala le na 32-bitnih Windowsih, 64-bitna različica pa le na 64-bitnih.

2011 bo zato potrebno počakati in uporabljati Civil 3D 2010 in CGS aplikacije 2010.

64-bitna zasnova programov je velika pridobitev. Tega se zavedamo tudi v našem podjetju, zato intenzivno razvijamo 64-bitne različice programov PLATEIA, FERROVIA, AQUATERRA in CGS Civil 3D Extensions. CGS aplikacije 2011 bodo na voljo hkrati v 32- in 64-bitni različici. Izid CGS Civil 3D Extensions 2011 je predviden ob koncu maja, izidi programov PLATEIA, FERROVIA in AQUATERRA 2011 pa so planirani za letošnjo jesen.

In na katere težave lahko naletimo pri 64-bitnih sistemih? 32-bitni programi bi morali delovati brez težav. Težave se lahko pojavijo z gonilniki za naprave starejšega datuma (tiskalniki, ploterji, čitalci kartic ...). V kolikor imate na računalnik priključeno takšno napravo, se velja pozanimati, ali so 64-bitni gonilniki za to napravo že pripravljeni.

V kolikor boste nadgradili računalnik na 64-bitni Windows pred izidom 64-bitnih CGS aplikacij, je pomembno vedeti, da CGS aplikacije 2010 ne bodo delovale na Civilu 3D 2011. Do izida CGS aplikacij

NAÈRTOVANJE CEST

CGS Civil 3D ROAD, RAIL in PIPE Extensions Program CGS Civil 3D Extensions smo prièeli razvijati leta 2005. Z njim smo pridobili nove uporabnike, odprli nove trge in zbrali veliko novih izkušenj. V petih letih razvoja smo izdelali veliko uporabnih funkcij in se letos konèno odloèili, da jih razdelimo v skupine in tako oblikujemo tri produkte: CGS Civil 3D ROAD Extensions, CGS Civil 3D RAIL Extensions in CGS Civil 3D PIPE Extensions, ki so jasno namenjeni trem skupinam uporabnikov: projektantom cest, projektantom železnic in projektantom kanalizacij.

ROAD Extensions prinaša manjkajočo oz. izboljšano funkcionalnost Civil-u 3D za področje načrtovanja cest. Modul Zavijalne krivulje je namenjen izdelavi analize prevoznosti; več o tem si lahko preberete v članku »Nove Zavijalne krivulje«. Ukazi v modulu Ceste omogočajo izboljšano načrtovanje in urejanje osi, izračun razširitev, prečnih nagibov in analizo pregledno-

sti, vse v skladu s slovenskim pravilnikom. Z ukazi v modulu Križišča lahko načrtujemo otoke in traktrise. Modul Prometna signalizacija vsebuje ukaze za vnos in urejanje prometnih znakov, izris vzdolžnih in prečnih označb ter izris zapornih ploskev. Z modulom Izračun volumnov lahko računamo vkope in nasipe na posameznem območju ter izrišemo diagram njihovih porazdelitev. Sledijo še orodja za delo z rastri, priprava za izris ter 2D šraﬁranje vkopov in nasipov.

RAIL Extensions je namenjen železnicam in je oblikovan kot samostojen meni oziroma trak (»ribbon«), ki obsega dodatna orodja za načrtovanje in urejanje osi, ki jih sam Civil 3D nima (npr: izris osi z metodo lepljenja elementov ali pa urejanje elementov v vozliščih tangentnega poligona). Med najpomembnejše dodatke gotovo sodita ukaza za izračun in urejanje nadvišanj neposredno na Civil 3D osi, z zapisom vrednosti nadvišanj med podatke prečnih nagibov, pomembna pa so tudi orodja za izris in urejanje kretnic. Tem je dodan še obsežen katalog kretnic, ki ga uporabnik lahko poljubno dopolnjuje. Ostala orodja obsegajo še izračun volumnov, pripravo za tiskanje in druge pripomočke.

PIPE Extensions je namenjen kanalizacijam in ga sestavlja pet modulov, ki so prikazani v trakovih. Najpomembnejši modul se imenuje Hidravlika in hidrologija in je namenjen dimenzioniranju cevi na osnovi hidravličnega izračuna. Izračun se izvede po racionalni metodi, z upoštevanjem časov koncentracije. Sledi modul Izkopi, ki je bil predstavljen v prejšnji številki Dimensia in izračuna količine izkopa. Dodatek za zahtevnejše uporabnike je modul z imenom Export, ki vsebuje dva ukaza: ukaz za tabeliranje jaškov in ukaz za izvoz podatkov v program za modeliranje SWMM 5.0 (EPA, USA). Sledijo še orodja za delo z rastri, priprava za izris ter 2D šraﬁranje vkopov in nasipov.

Nove zavijalne krivulje

Po nekaj letih manjših izboljšav in relativnega zatišja na razvoju Zavijalnih krivulj smo lani namenili velik poudarek prav razvoju tega modula. Napisan je v ObjectARX tehnologiji, ki omogoèa najveèji možen izkoristek platforme AutoCAD Civil 3D z vidika hitrosti in stabilnosti aplikacije. Pri razvoju smo si prizadevali doseèi naslednje cilje: hitrost, stabilnost, enostavnost uporabe in dinamiènost. Naj poudarim, da smo ohranili osnovne algoritme za izraèun položaja vozila, saj so se le-ti v veè letih izkazali za ustrezne. Tudi na testiranjih neodvisnih institucij so dobili najboljše ocene za natanènost.

Kot rečeno je ena glavnih novosti z uporabniškega vidika dinamičnost. Pri tej funkcionalnosti smo se naslonili na ﬁlozoﬁjo programa AutoCAD Civil 3D, kjer se sprememba na nekem elementu dinamično odrazi na vseh ostalih povezanih elementih. Podobno se dogaja tudi z zavijalnimi krivuljami. Analiza, ki jo opravimo, je dinamično povezana z nosilnim elementom. Za nosilni element je najbolje uporabiti Civil 3D os (ang. »alignment«),

saj omogoča preprosto urejanje z ročaji (ang. »grips«). Takoj ko premaknemo os, se izvrši analiza in zavijalne krivulje se z vsemi njihovimi elementi samodejno posodobijo. Tak način se izkaže kot zelo uporaben, saj je z ročaji izredno enostavno poiskati pot, po kateri naj gre vozilo, da bo prevozilo določen odsek ceste. V vsakem trenutku je mogoče spremeniti tip vozila. Pri vsaki analizi uporabnik izbere, ka-

Nov uporabniški vmesnik za urejanje vozil tera poročila želi prikazati. Izbere lahko zunanji rob vozila, osi vozila, sledi koles ali površino, ki jo je vozilo prevozilo. Na poljubno mesto v risbi lahko izrišemo tudi graf zasuka sprednjih koles, ki se prav tako samodejno posodablja ob vsakem premiku osi. Seveda nismo pozabili niti na animaciDIMENSIO 14

jo, ki prikaže vozilo v vožnji pri »realni« hitrosti. V določenih kritičnih situacijah se vozilo lahko izriše ali se na določenem odseku izriše sled vozila. Precejšno izboljšavo predstavlja tudi možnost določanja poljubne konture vozila. Uporabnik lahko s preprostim

NAÈRTOVANJE CEST

Prikaz dinamike zavijalnih krivulj postopkom določi poljubno konturo vozila, ki jo nato uporabi v analizi prevoznosti. Edini pogoj, ki ga je potrebno upoštevati, je, da je kontura sestavljena iz ene same, zaprte polilinije. Ta funkcionalnost omogoča analizo izrednih prevozov, katerih vozila so lahko povsem nepravilnih oblik. Tudi spreminjanje ostalih parametrov vozil, denimo dodajanje in urejanje prikolic, je precej bolj enostavno. Vsi parametri so shematično prikazani. Takoj ko se postavimo na vpisno polje, se parameter označi na shemi. Poleg tega je v najnovejši različici omogočena tudi nastavitev

medkolesne razdalje. Tako je mogoče simulirati tudi letala, pri katerih sprednji par koles stoji povsem skupaj. Povsem nov in uporabniku precej prijaznejši je ročni način vodenja. Vožnja je sedaj mnogo enostavnejša, saj vozilo preprosto sledi kazalcu miške. Pri sledenju se upošteva tudi hitrost sukanja koles. V parametrih vozila je mogoče nastaviti čas zasuka koles od enega skrajnega položaja do drugega. Ta parameter pripomore k precej realnejši simulaciji, saj koles ni mogoče zasukati v trenutku, ampak je za določen obrat krmila potreben določen

čas. Z ročnim načinom vodenja je mogoče hitro preveriti odseke, pri katerih je težko vnaprej predvideti krivuljo gibanja (npr. krožišča). V ročnem načinu je omogočena tudi vzvratna vožnja. Vozilo lahko v poljubnem trenutku ustavimo in ga od te točke naprej vozimo vzvratno. Tako je mogoče tudi preverjanje parkirnih in obračalnih manevrov. Kot rezultat ročnega vodenja dobimo polilinijo, na osnovi katere lahko kasneje prikazujemo različne analize prevoznosti.

Izdelovalci: Ponting d.o.o. (objekti); Lineal d.o.o. - Iztok Zabreznik in Robert Lesničar (ceste); Peter Gabrijelčič (arhitektura). Problematika: Križanje dveh enakovrednih večpasovnih cest, nov tramvaj na mostu preko Save, obstoječa glavna železniška proga, vodotoki, bližina Beograjskega sejma …

Rešitev: Rondo, postavljen v medetažo, med obe enakovredni cesti z dvanajstimi priključnimi rampami.

Za konec naj še povem, da se razvoj v tej točki ne bo ustavil. Trenutna različica bo služila kot osnova za razvoj novih naprednih funkcionalnosti.

Vertikalne zavijalne krivulje omogočajo analizo prevoznosti v vertikalni smeri. Z njimi

Referenèni projekti na podroèju naèrtovanja cest Projekt: mednarodni nateèaj za idejno-prometno, gradbeno-tehnièno in urbanistièno rešitev razcepa »Radnièka« na lokaciji prikljuèevanja notranje magistralne šestpasovnice iz smeri Novega Beograda preko mosta na Savi (v gradnji).

preverimo uvoze v garaže, strme klančine in podobne kritične situacije, za katere nismo povsem prepričani, ali bo imelo vozilo dovolj prostora za nemoten uvoz. Vertikalne zavijalne krivulje v novi različici omogočajo tudi izris zunanjega roba vozila in površine, ki jo vozilo prevozi.

Programsko orodje (cestni del): Civil 3D 2010 + CGS Civil 3D Extensions 2010.

Zakjuček: Nalogo smo začeli izdelovati s programom Plateia 2010, vendar je bilo delo zaradi pogostega optimiziranja nivelete zelo zamudno. Programsko orodje Civil 3D se je izkazalo kot izredno primerno prav zaradi avtomatizma pri

Zakaj Civil 3D + CGS Civil 3D Extensions: Izredne omejitve v prostoru so zahtevale zelo natančno kontroliranje praktično vseh nivelet hkrati in kasnejšo izdelavo 3D modela kot podlage za vizualizacijo, izdelano s programom 3D Studio Max. Izbrano programsko orodje nam je omogočilo funkcionalnosti, s katerimi smo lahko hitro in enostavno preverjali križanja ramp, hkrati pa v tej fazi ni zahtevana detajlna obdelava načrtov .

Vizualizacija natečajne rešitve razcep “Radnička” v Beogradu (Civil 3D, 3D Studio Max)

15 DIMENSIO

Lin eal d .o .o .

korekcijah nivelet in osi, s prikazom v vseh ostalih pogledih in sprotnih 3D prikazih, s čimer smo prihranili ogromno časa in hkrati dosegli izredno natančnost.

NAÈRTOVANJE CEST Projekt: PZI rekonstrukcije ceste R3-712 Žihlava – Rogoznica (Ptuj) skozi Podvince.

Izdelovalci: Lineal d.o.o. Vodja projekta: Samo Peter Medved. Izdelovalca: Iztok Zabreznik in Robert Lesničar. Problematika: Cesta v naselju s številnimi hišnimi priključki in križišči, gosta pozidava z obeh strani, tik ob cestnem telesu, ograje … Rešitev: Rekonstrukcija ceste s hodniki za pešce, s kolesarskimi stezami, z avtobusnimi postajališči in z dvema križiščema s pasovi za levo zavijanje; številni priključki preko pogreznjenih robnikov; nove ograje; meteorna kanalizacija … Programsko orodje: Plateia 2010. Zakaj Plateia: Zaradi pogostih sprememb prečnih proﬁlov in številnih detajlov na objektih, ograjah, križiščih, avtobusnih postajališčih, hišnih priključkih itd. je bilo potrebno detajlno obdelati situacijo, prečne in vzdolžne proﬁle. Takšni prikazi so s programskim orodjem Civil 3D zaenkrat izredno

zahtevni in predvsem zamudni. Plateia 2010 se je za detajlno obdelavo pokazala kot zelo primerna predvsem zaradi možnosti neposrednih posegov v risbo z natančnimi izrisi posameznih detajlov. Zakjuček: Nalogo smo na začetku skušali izdelati tudi s programom Civil 3D, vendar se je zataknilo predvsem pri izrisu kompleksnih detajlov v prečnih profilih, ki so se spreminjali iz profila v profil. Programsko orodje Plateia 2010 je z vidika porabe časa za izdelavo projektne faze PZI bistveno bolj primerno kot program Civil 3D. Pri tem je vsekakor potrebno upoštevati tudi dejstvo, da so pri nas prečni profili v vnaprej določenem rastru še zmeraj eden najpomembnejših sestavnih delov projektne dokumentacije.

Primerjava programskih orodij: Civil 3D + CGS Civil 3D Extensions in PLATEIA Obe programski orodji sta se pri izdelavi omenjenih nalog odlično obnesli. Ugotovimo lahko, da so prednosti in funkcionalnosti enega hkrati

Projekt PZI: Rekonstrukcija ceste skozi naselje Podvinci (AutocCAD Plateia) slabosti drugega in obratno. V tem trenutku je najbolj smiselna uporaba obeh, le glede na vrsto in zahteve naloge se moramo odločiti, katero orodje bomo uporabljali. Najpomembnejši faktor je prav gotovo čas, ki ga porabimo za izdelavo načrtov z enim ali drugim orodjem. Pri nekaterih nalogah je potrebno razmisliti tudi o kombinaciji obeh programov, kar pomeni, da osi in nivelete (tudi križišča) pripravimo v Civilu 3D in jih potem za

fazo PZI prenesemo v Plateio. Predvidevamo, da bo Civil 3D + Extensions popolnoma izrinil Plateio šele takrat, ko bodo tudi gradbena podjetja (izvajalci) tehnološko tako pripravljena, da bodo dela izvajala na podlagi 3D modelov in ne na podlagi papirne dokumentacije, kot je trenutno v praksi. Do takrat pa bo preteklo še kar nekaj časa.

raèunalniška delavnica

Novosti v AutoCAD-u 2011 Udeleženci delavnice bodo v enem dnevu spoznali novosti v AutoCAD-u 2011 in se nova orodja nauèili uèinkovito uporabljati v procesu naèrtovanja. Delavnica je namenjena vsem uporabnikom AutoCAD-a in uporabnikom vertikalnih produktov, ki jim AutoCAD predstavlja osnovno orodje za delo. Vsebina delavnice:  uporabniški vmesnik in navigacija

 NURBS elementi in urejanje le teh  orodja za analizo prehoda med površinami modelov  delo z materiali in teksturami v AutoCADu 2011  oblak toèk

 skrivanje in izoliranje elementov  oznaèevanje elementov (Select Similar in izbor prekrivajoèih elementov)  izdelava elementov na osnovi lastnosti obstojeèih elementov v risbi  novosti na podroèju dela s parametriènimi vezmi  transparentnost  kako uèinkovitejše uporabljamo šrafure v novi verziji AutoCADa  urejanje polilinijskih in spline elementov  izdelava in urejanje 3D surface modelov;

Teèajniki prejmejo: CGS plus priroènik »Novosti v AutoCAD-u 2011«. Termin izvedbe: 17.6.2010 od 9:00 do 13:00 Prijavite se na spletni strani www.cgsplus.si ali na spletni naslov izobrazevanje@cgsplus.si Investicija v znanje: 190 EUR + DDV

DIMENSIO 16

NAÈRTOVANJE in VZDRŽEVANJE ŽELEZNIC

Ferrovia 2011

Novosti programa Ferrovia za naèrtovanje in vzdrževanje železniških prog v programskem letu 2011 so številne in obsežne kot še nikoli doslej. Povsem novo orodje za naèrtovanje in urejanje kretnic z urejevalnikom kataloga kretnic, nova orodja za izris in urejanje v Preènih profilih, nove možnosti izpisov oznak, avtomatizacija prenosa podatkov in njihovo posodabljanje ter tabeliranje odmika obstojeèe osi od projektirane v Preènih profilih so le najpomembnejše novosti.

Že v lanskem letu smo naredili velik korak naprej k drugačnemu konceptu obdelave projektov. Prenos podatkov geometrije osi in elementov ob osi s pomočjo datotek smo nadomestili z direktnim branjem podatkov iz trenutne ali iz druge shranjene risbe, kjer smo projekt zastavili. Ta koncept je odprl številne možnosti še natančnejšega, hitrejšega in uporabniku prijaznejšega dela s programsko opremo Ferrovia. V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali nekaj najpomembnejših novosti, ki jih prinaša nova programska oprema z oznako Ferrovia 2011.

Naèrtovanje in urejanje kretnic Najpomembnejša novost Ferrovie 2011 je zagotovo orodje za načrtovanje kretnic. To zajema obsežen katalog, v katerem lahko uporabnik kreira nove geometrije kretnic in jih dodaja v katalog standardnih kretnic. Z orodjem za izris lahko natančno načrtuje položaj kretnic, pri čemer programska oprema sama izvede geometrijsko transformacijo ločnih kretnic, v kolikor se te izrisujejo v krivini. Odklonske osi na kretnicah so izrisane kot Ferroviine osi, kar omogoča hitro in enostavno nadaljevanje projektiranja osi v odklonu ali

navezovanje druge osi na dano kretnico.

Izraèun nadvišanja Vrednosti izvedenih nadvišanj za podano projektno hitrost na projektirani osi so po novem zapisane v zunanji XML datoteki. Poleg možnosti določanja vrednosti posameznega nadvišanja na osnovi podanih vrednosti, določenih s standardom ali s pravilnikom, je omogočena tudi možnost branja vrednosti parametrov za izračun ravnotežne enačbe nadvišanj (npr. h = 7,00 V2/R). Prenos teh vrednosti v zunanjo datoteko omogoča lažji prenos izračuna in urejanja nadvišanj na samo načrtovanje osi, preden dejansko izrišemo vzdolžni proﬁl in nadvišanja urejamo glede na dane geometrijske podatke.

Dodatne možnosti tabeliranja v Preènih profilih Ferrovia 2011 prinaša novost pri možnostih tabeliranja odmika obstoječe osi od projektirane. Uporabnik lahko na poljubnem območju prečnih proﬁlov za izbrano os tabelira vertikalne in horizontalne razlike med osema na poljubno mesto v prečnih proﬁlih. Za potrebe tega tabeliranja

Orodja za načrtovanje kretnic je bila dodatno posodobljena tudi funkcionalnost izračuna geometrije tira v Vzdolžnih profilih. Tabeliranje se namreč lahko izvede na osnovi podatkov teh izračunov neposredno iz risbe, lahko pa seveda tudi na osnovi podatkov, zapisanih v datoteki. Analogno tej funkcionalnosti smo dodali tudi možnost tabeliranja vrednosti nadvišanj v Prečnih profilih, in sicer tudi na profilih, ki se nahajajo na poljubnem mestu na prehodnici.

Posodobljena geometrija preènih osi Geometriji izrisa železniških elementov tira, pragu in grede je v verziji 2011 dodan izris presečne linije na mestu spodnjega ustroja pod osjo tira. Na ta način je uporabnikom omogočen izris višine spodnjega ustroja tudi v vzdolžnem proﬁlu, prav tako pa lahko to linijo predstavijo tudi v Situaciji v 3D modelu. Speciﬁčnim železniškim orodjem se v novi verziji 2011 pridružujejo še številne druge izboljšave:

Podpora 64-bitnim operacijskim sistemom in aplikacijam

Nove geometrijske možnosti izrisa tirne grede 17 DIMENSIO

Celoten paket programske opreme CGS plus z verzijo 2011 podpira tudi delovanje na

64-bitnih operacijskih sistemih in aplikacijah, kot je AutoCAD Civil 3D 64bit. Več bitov sicer ne pomeni občutno hitrejšega delovanja aplikacij, prinaša pa možnost izkoriščanja precej večje količine spomina (RAM) ter na ta način omogoča stabilnejše delovanje in zmožnost obdelave večjih projektov.

Nova orodja Preènih profilov Dve tretjini orodij v Prečnih profilih v vseh CGS plus aplikacijah je bilo deležnih posodobitve. Orodja za izris elementov prečnih profilov, kot so brežina, spodnji ustroj, jarek, vnos blokov in podobno, so pripravljena povsem na novo. Prav tako so posodobljena orodja za urejanje teh elementov in druga orodja, kot so npr. orodja za kotiranje, orodja za določitev presečnih linij in orodja za izračun volumnov. Nova orodja prinašajo v obdelavo prečnih profilov hitrost, izdatnejšo stabilnost in možnost izrisa več tabel prečnih profilov v isti risbi.

NAÈRTOVANJE in VZDRŽEVANJE ŽELEZNIC

Mednarodni potenciali na podroèju železnic

N K

Železnice so v veèjem delu sveta eden najpomembnejših infrastrukturnih objektov, v katerega države vlagajo velike vsote denarja: tako v izgradnjo in vzdrževanje omrežja kot tudi v razvoj inovativnih železniških rešitev in produktov. Èeprav je splošna javnost seznanjena predvsem z investicijami v gradnje hitrih železnic po svetu, kot so na primer TGV v Franciji, Shinkansen na Japonskem in Transrapid v Nemèiji, je najveèji delež skupnih investicij v železniško infrastrukturo še vedno namenjen predvsem gradnji in vzdrževanju konvencionalnih prog do 160 km/h in delno prog za višje hitrosti, do 250km/h. Te namreè predstavljajo glavne transportne in logistiène povezave za prevoz ljudi in blaga tako v razvitem kot v manj razvitem svetu. In ker mora biti gradnja prog vedno ekonomsko upravièena in nerazsipna, ostajajo hitre železnice v veèini primerov bolj kot ne le predmet nacionalnega ponosa in medijske odmevnosti.

Vse veè je povpraševanj iz tujine ... V potrditev zgoraj zapisanega velja omeniti tudi razmah zanimanja za rešitve na področju načrtovanja in vzdrževanja železniške infrastrukture, ki jih ponujamo v podjetju CGS plus. Prodaja programske opreme Ferrovia, namenjene predvsem načrtovanju in vzdrževanju konvencionalnih prog, se je namreč v zadnjih dveh letih razmahnila čez celotno območje držav vzhodne Evrope. Zanimanje zanjo prihaja tudi iz držav z največjim ugledom na področju železniške infrastrukture: iz Francije, Nemčije in Anglije. Zanimiva so seveda tudi povpraševanja izven Evrope, kjer smo v zadnjem letu uspeli pridobiti kontakte različnih železniških podjetij iz več kot petintridesetih držav. Naj omenimo le nekaj najvidnejših: Brazilija, ZDA, Avstralija, Kitajska, Egipt, Kuvajt, Savdska Arabija, Nova Zelandija …

… in posledièno prilagoditev programske opreme Vzrok razmaha prodaje in uporabe programske opreme Ferrovia na prostoru naše bivše skupne države, v Bolgariji, v Romuniji, na Madžarskem, na Poljskem, na Slovaškem in na Češkem je predvsem v naši odločitvi, da programsko opremo v celoti prilagodimo standardom in zahtevam posameznih držav in jo prevedemo v lokalni jezik. Tovrstne prilagoditve zahtevajo dodatna vlaganja v pripravo različnih verzij iste programske opreme, a nam po drugi strani izdatno bogatijo znanje o načrtovanju različnih geometrij železniških prog, ki so posledica različnih standardov evropskih držav. Vsaka namreč uporablja svoj tip prehodnic (npr. sedem različic kubične prehodnice), različne vrednosti parametrov za izračun nadvišanj in vzrokov zanje itd., da posebnosti različnih geometrij prečnih proﬁlov in drugih podrobnosti niti ne omenjamo. Zanimivo je dejstvo, da geografsko ravno tako pestra, po obsegu pa veliko večja območja Kitajske, Argentine in ZDA uporabljajo enotne standarde na območju celotnega ozemlja države. Kakorkoli že, pridobljeno znanje o pestrosti geometrijskih potreb in rešitvah zanje nam omogoča bolj kompetentno nastopanje na trgih in razvijanje številnih izboljšav pri načrtovanju. Programska oprema tako postaja uporabnikom čedalje bolj prijazna in optimirana za hitrejše,

Gostota železnic (vir: NUTS 2, 2005) lažje in natančnejše načrtovanje. Morda bi ob zgoraj zapisanem lahko podcenili pomen držav, ki pripadajo tako imenovanemu vzhodnemu bloku Evropskih držav, zato naj kot zanimivost navedemo zgolj podatek, da sodijo te države po gostoti železniškega omrežja v sam evropski vrh. Češka, na primer, je povsem primerljiva z Nemčijo, ki velja za državo z najgostejšim železniškim omrežjem v Evropi.* Vsi ti podatki govorijo nam v prid, saj se nam vlaganja v razvoj funkcionalnosti, namenjenih državam s tradicionalno največjim potencialom investicij v železniško infrastrukturo, vračajo že danes.

Veè kot zgolj razvoj serijske rešitve Poleg tega nadaljujemo z razvojem vedno novih rešitev in povezljivosti s številnimi sistemi za vzdrževanje prog. Že na začetku razvoja programske opreme smo bili s svojim osredotočanjem na digitalno DIMENSIO 18

povezljivost podatkov (od zajema podatkov na terenu in njihove analize do načrtovanja v programski opremi in digitalnega prenosa na specializirano strojno mehanizacijo) deležni velikega zanimanja iz tujine. V zadnjem času smo se, poleg nadaljevanja razvoja posameznih funkcionalnosti programske opreme Ferrovia, usmerili še na drugi konec digitalnega povezovanja. Za potrebe Slovenskih železnic smo pričeli razvijati posebne GIS rešitve, ki temeljijo na zmogljivi Autodesk Topobase tehnologiji, kot je npr. povezovanje projektnih podatkov oz. projektov prog v obsežne zbirke podatkov za potrebe preglednega vzdrževanja prog. Te zbirke bodo omogočale lažje in učinkovitejše načrtovanje investicij v železniško infrastrukturo. Z neposredno digitalno povezljivostjo in ažurno dosegljivostjo vseh podatkov pa bo mogoče lažje in hitrejše načrtovanje posegov v obstoječo infrastrukturo in boljša sledljivost vseh na njej izvedenih sprememb. *Evropska komisija, Eurostat

NAÈRTOVANJE in VZDRŽEVANJE ŽELEZNIC

Železniška proga v Postojnski jami

Gine x in t ern at io n al J

Slove nsk e ž elez n ic e

Za potrebe pridobitve uporabnega dovoljenja, evidenc in vzdrževanja proge v Postojnski jami je bilo potrebno izdelati tehnièni elaborat. Predhodno smo opravili geodetska snemanja poteka obstojeèega stanja tira, na osnovi katerih smo doloèili geometrijske lastnosti proge. S pomoèjo programa AutoCAD Civil 3D smo doloèili geometrijski potek proge ter izdelali pregledno situacijo in vzdolžni profil poteka jamske železniške proge.

Med zanimivosti Postojnske jame zagotovo sodi tudi železniška proga, ki že od leta 1872 uspešno prevaža potnike s celega sveta. Obnovljena je bila leta 1923, dograjena pa med leti 1924 in 1925 ter 1964 in 1967. Majhne vagone so sprva potiskali ročno, nato z lokomotivo na bencinski pogon, v letu 1957 pa so bencinske lokomotive zamenjale akumulatorske. V nadaljevanju je opisana izdelava elaborata za potrebe evidence in vzdrževanja proge v Postojnski jami. Glavna naloga je bila deﬁnirati horizontalni in vertikalni potek, ki bi se kar najbolje prilegal obstoječi legi tira, ter ostale tehnične elemente, kot so nadvišanja in dolžine prehodnih ramp.

Karakteristike proge Proga je krožna, dolga 3,728 km in se v notranjost jame razteza v dolžini cca. 2 km, potem pa zavije nazaj proti vhodu. Ob

tirih so zgrajeni štirje vstopnoizstopni peroni. Tirna širina je 615 mm. Tiri so zgrajeni iz tirnic različnih tipov, z direktno pritrditvijo s klinastimi podložnimi ploščami v nagibu 1:20 na lesene pragove dimenzije 13 x 18 x 120 cm. Pri obnovi proge se uporabljajo nove tirnice tipa S18, novi leseni pragovi in direktna pritrditev (podložne plošče in spojke model 93/18 ter tirfoni Ø19 x 110 mm). Tir je stikovan, vozni robovi pa se navarijo in obrusijo. Največja dovoljena vozna hitrost je 10 km/h.

Metoda dela Za potrebe obdelave je bil izveden geodetski posnetek. Ta se je izvajal na voznih robovih leve in desne tirnice v posameznem profilu proge. Izbor položaja snemanja profila je bil izveden glede na vizualno oceno same ukrivljenosti tira. Več posnetkov profilov je torej nastalo na krivinskih delih proge in manj na ravnih delih proge. Posnetih je bilo okrog 1000 profilov, kar kaže na zelo pester krivinski karakter proge. Razlog tiči v neštetih kapniških tvorbah, med katerimi se vije proga, in v dolgoletnem ročnem vzdrževanju, ki ima za posledico premik tira iz projektirane lege. Neposredni vzrok za tako karakteristiko je tudi zagotavljanje svetlega profila.

Horizontalna in vertikalna os

Pregledna situacija

S pomočjo uvoženih COGO točk in pomožnih tangent v horizontalni in vertikalni smeri ter na osnovi prekinjenih pomožnih črt med sosednjima točkama je bila sprojektirana os z odstopanjem ± 5 cm od obstoječega stanja, kar zadostuje namenu elaborata. Celotno dolžino krožne proge tako sestavlja 19 DIMENSIO

Velika pentlja 252 krivinskih elementov, kar predstavlja 116 prem, 109 krivin in 27 prehodnic. Jama je v večjem delu horizontalna, zato je tudi vzdolžni nagib dokaj enakomeren. V notranjost se niveleta spušča z n. v. 529 m do n. v. 523 m, v maksimalnem nagibu 10 ‰. Sestavlja jo 30 vertikalnih temen. Zaradi majhnih vrednosti spremembe nagiba so te izvedene brez vertikalnih zaokrožitev. Jamska proga poteka na globini 8,50 m pod površjem na začetku in 87 m pod površjem na koncu proge. Maksimalno nadkritje proge se nahaja 1,320 km v notranjosti in znaša 123 m.

Preèni profil Višina in minimalna dolžina prehodne rampe sta bili deﬁnirani na podlagi bočnega pospeška in hitrosti dviganja kolesnega venca. Prehod s tira brez nadvišanja na tir z nadvišanjem je bil izveden v premi in znaša 2, 3, 4 m ali pa sovpada s prehodno krivino.

Zakljuèek Največji izziv je bil deﬁnirati horizontalni potek, ki bi se kar najbolje prilegal obstoječemu stanju, predvsem zaradi zagotavljanja svetlega proﬁla in uporabnosti podatkov.

Zaradi posebnosti geometrije jamske proge je bilo potrebno veliko dela opraviti ročno (izračun nadvišanj, prehodnih klančin …), zato smo se pri izdelavi elaborata odločili za uporabo programske opreme AutoCAD Civil 3D, ki se je pri tovrstni nalogi izkazala kot zelo učinkovita. Za konstruiranje horizontalne osi je bilo potrebnih le nekaj ur. Brez računalniške podpore bi pri tej količini podatkov in razgibanosti horizontalne osi potrebovali veliko več časa. Na konvencionalnih železniških progah sicer uporabljamo programsko opremo Ferrovia, ki zagotavlja avtomatiziran izračun vseh potrebnih parametrov proge in njihovo preverjanje.

NAÈRTOVANJE in VZDRŽEVANJE ŽELEZNIC

Kosovo in Albanija dve državi, en narod, skupen cilj: približevanje EU s pomoèjo investicij v prometno infrastrukturo B

I E E , Prišt in a

CGS p re d st avnik za Koso v o in Alb an ijo

Le desetletje nazaj sta Kosovo in Albanija preživljala težke èase. Medtem ko je Kosovo odštevalo zadnje dneve stoletje dolgega boja za svobodo, je Albanija poèasi zaèela okrevati po petdesetih letih življenja za železno zaveso. To težko obdobje je imelo zelo negativen uèinek na gospodarstvo. Obe deželi imata še danes najslabše razvito prometno infrastrukturo v regiji.

A položaj se izboljšuje: v zadnjih petih letih sta vladi obeh držav začeli opazno investirati v obnovo in nadgradnjo svoje pol stoletja stare obstoječe infrastrukture. Večina investicij prihaja s prometnih ministrstev. Albansko ministrstvo za promet v letu 2010 razpolaga s proračunom, ki znaša približno 450 milijonov evrov, k temu pa je potrebno prišteti še dodatnih 62 milijonov evrov denarne pomoči in posojil različnih bank in donatorjev. Kosovo je svojemu prometnemu ministrstvu letos namenilo približno 115 milijonov evrov. V zadnjih treh letih je albanski prometni proračun znašal okrog 520 milijonov evrov, kosovski pa okrog 120 milijonov evrov. Pričakujemo, da se bodo podobni trendi nadaljevali tudi v naslednjih petih letih. V lanskem letu je bil eden glavnih dosežkov albanske vlade izgradnja dela 170 km dolge avtoceste, ki povezuje pristanišče Durres z južno kosovsko mejo. Cesta je speljana po zelo težkem, hribovitem terenu in vključuje 4,5 km mostov ter 5,4 km dolg tunel. Ameriško-tur-

ški konzorcij Bechtel-Enka je za izgradnjo tega težkega odseka v dolžini 62 km potreboval tri leta, končno ceno projekta pa ocenjujejo na okrog ene milijarde evrov. Železniška postaja Fushë Kosova, Kosovo (vir: Wikipedia) Marca 2010 je kosovska vlada z istim konzorcijem podpisala tudi pogodbo o izgradnji avtocestnega odseka, ki bo povezal južno in severno kosovsko mejo. Letos naj bi dokončali 22-kilometrski odsek te 110 km dolge avtoceste. Vrednost projekta je ocenjena na nekaj manj kot milijardo evrov. V načrtu je še veliko drugih projektov za posodobitev cestne infrastukture na Kosovu in v Albaniji. Kosovo ima okoli 6000 km cest, Albanija pa okoli 18000 km. Največ pozornosti obe državi namenjata izgradnji obvoznic okrog prestolnic Prištine in Tirane. Poleg cestne infrastukture so vse večje pozornosti deležne tudi železnice. Obe državi imata precej nerazvito in zastarelo železniško infrastukturo. Kosovo ima okrog 430 km, Albanija pa okrog 890 km železniških tirov.

 oblikovanje razvojnih strategij in priprava osnutka zakona o železnicah na osnovi evropske zakonodaje. Medtem ko gradnja nove prometne infrastrukture v obeh državah doživlja razcvet, se razvija tudi projektantska panoga. Kosovo ima več kot 20, Albanija pa še enkrat več uveljavljenih projektantskih podjetij. Omeniti velja, da na Kosovu vsa projektantska podjetja kot svojo glavno programsko opremo za načrtovanje cest uporabljajo Plateio. Tudi v Albaniji se je Plateia v letu 2009 hitro uveljavila, letos pa njena popularnost le še narašča. Kosovski projektantski standardi so podobni nemškim in avstrijskim, albanski pa so bližje italijanskim.

Za konec naj še povem, da kljub opaznemu napredku gradbene industrije obe državi še vedno pesti pomanjkanje izkušenj s projektiranjem in pogodbenim upravljanjem z lokalno delovno silo. To vrzel nam lahko pomagajo premostiti slovenska projektantska podjetja, ki imajo na tem področju veliko izkušenj in v regiji uživajo velik ugled. Slovenska podjetja lahko še vedno prispevajo veliko znanja s področja projektiranja, upravljanja s pogodbami, varnostnih ocen obstoječe infrastrukture, testiranja, izobraževanja, spremljanja cestno-vremenskih razmer, študij izvedljivosti, GIS sistemov, geomehanskih raziskav itd.

Čeprav vladi v letošnjem letu ne načrtujeta večjih investicij v železnice, sta dorekli nekaj smernic, ki jih lahko povzamemo v naslednjih točkah:  Vzdrževanje obstoječe infrastukture,  integracija in izboljšanje regionalnih povezav,  izboljšanje varnosti na obstoječih tirih, Avtocesta Durres-Kukes, 2006-09, Albanija (vir: Wikipedia)

2008-2010: proračun prometnih ministrstev (vir: albanska in kosovska vlada) DIMENSIO 20

NAÈRTOVANJE HIDROTEHNIÈNIH OBJEKTOV

Novo ime in nov videz: Urbano 7 Podjetje StudioArs z Reke je po dveh letih intenzivnega razvoja izdalo novo verzijo produktov, ki nosijo skupno ime Urbano 7. V to skupino sodijo produkti Canalis, Hydra in Poligoni, znani že iz prejšnje verzije, imenovane Series 6. Programska oprema je zasnovana tako, da bo zadostila vsem novodobnim izzivom informacijske tehnologije, kot so nove verzije Autodeskovih produktov, Windows 7 in 64-bitni sistemi. Poleg ostalih novosti in izboljšav velja izpostaviti predvsem nov, atraktiven in inovativen uporabniški vmesnik, popolnoma dinamièen model in osupljivo hitrost.

Zasnova in tehnologija Kljub zanesljivi in med uporabniki dobro sprejeti verziji Series 6 so v podjetju StudioArs vedeli, da lahko s svojim znanjem in izkušenostjo uporabnikom pripravijo še veliko boljšo verzijo. Prvi stik z njo bo zagotovo presenečenje, saj klasičnih menijev za izbor ukazov ni več. Namesto njih se na levi strani pojavi t.i. delovni prostor (Workspace), na katerem so zbrani vsi ukazi, potrebni za delo s programom. Delovni prostor z modernim videzom je zasnovan tako, da bodo uporabniki hitro osvojili nov način dela, saj je resnično pregleden in enostaven za uporabo. Nekatere uporabnike je motilo dejstvo, da je bila verzija Series 6 polavtomatska (potrebno je bilo ažuriranje podatkov med Situacijo in Vzdolžnimi proﬁli), zato bodo sedaj zagotovo navdušeni, saj nova verzija prinaša popolnoma dinamičen model. S tem bo delo hitrejše in enostavnejše, hkrati pa bo izključena možnost izgube podatkov (ažuriranje v nepravilni smeri).

Kot se je izkazalo pri delu z uporabniki, je bila ena od večjih pomanjkljivosti Series 6 hitrost izrisa daljših vzdolžnih proﬁlov. Na tem področju je Urbano 7 z uporabo nove tehnologije zagotovo napravil več kot samo korak naprej; lahko bi rekli, da je iz druge preskočil kar v peto prestavo.

Nova funkcionalnost Poleg prenosa celotne funkcionalnosti iz prejšnje verzije bo v novi verziji na voljo tudi precej popolnoma novih rešitev. Novosti pri izrisu vozlišč in odsekov:  avtomatska povezava z obstoječimi vozlišči ali odseki,  rotacija vozlišč glede na izhodni odsek,  možnost priključka podsistemov (hišni priključki),  pri delu z risbo se prikaže t.i. »Tooltip« z dolžino odseka in višino terena.

Povsem na novo so zasnovani tabelarični pregledi:  nov, fleksibilen način definiranja in shranjevanja tabelaričnih pregledov,  možnost prikaza vrednosti, pomnoženih z izbranim faktorjem,  rekapitulacija z dolžino/številom izbranih elementov – hitra statistika,  prenos tabelaričnih pregledov v AutoCAD tabelo v risbi. Novosti glede označevanja in urejanja:  oznake odsekov – simbol za smer toka je sedaj del standardne oznake (skupaj z dolžino, padcem in premerom),  možnost shranitve statusa trenutnih oznak s katerimkoli uvozno-izvoznim procesom topologije (DB, TXT, SHP ...),  na osnovi nove tehnologije je sedaj tudi urejanje vozlišč in odsekov dinamično in se ob urejanju v Situaciji takoj prenese v Vzdolžne profile ali obratno,

Prenos nastavitev iz skladišča (disk repository) v trenutno risbo.

 iskanje in ﬁltriranje podatkov je v novi verziji na zelo vidnem mestu (med glavnimi ukazi).

ten delovni proces in ga hkrati delimo z drugimi sodelavci v projektnih skupinah.

Katalogi jaškov in cevi so v celoti prenovljeni in zdaj poleg suhoparnih tekstovnih podatkov omogočajo slikovni prikaz objektov (jaškov ali cevi). Katalog lahko vedno dopolnjujemo in nadgrajujemo ter prinašamo podatke iz drugih virov (npr. AutoCAD Civil 3D). Lahko jih tudi delimo s sodelavci oz. partnerji, saj je format zapisa XML datoteka. Zelo pomembna novost je t.i. »Disk repository«, ki v bistvu predstavlja hranilnik lastnih nastavitev. Vanj lahko enostavno, z metodo »povleci in spusti«, shranimo praktično vse nastavitve, od pregledov do oznak, ﬁltrov, vzdolžnih proﬁlov idr. Na ta način lahko enostavno standardiziramo celo-

21 DIMENSIO

Zakljuèek Odločitev razvojne ekipe podjetja StudioArs, da novo verzijo zastavi tako rekoč od začetka, zagotovo ni bila enostavna. A, kot pravijo sami, so želeli uporabnikom pripraviti programsko opremo, ki bo hkrati moderna, hitra in enostavna, česar samo s predelavo in nadgradnjo prejšnje verzije ne bi bilo mogoče doseči. Urbano 7 nam torej prinaša verzijo, ki ima všečen videz, veliko novih funkcionalnosti in, kar je za uporabnike morda najpomembnejše, hitro in stabilno delovanje. Seveda pa imajo zadnjo besedo vedno uporabniki. Oni so tisti, ki bodo novost sprejeli s pridržkom ali pa z odprtimi rokami.

NAÈRTOVANJE HIDROTEHNIÈNIH OBJEKTOV

CGS Civil 3D PIPE Extensions 2010 Zaradi vedno veèjega obsega orodij in funkcionalnosti v produktu CGS Civil 3D Extensions smo se odloèili, da ga razdelimo v tri loèene, ciljnim inženirskim skupinam namenjene produkte: CGS Civil 3D ROAD Extensions, CGS Civil 3D RAIL Extensions in CGS Civil 3D PIPE Extensions. CGS Civil 3D PIPE Extensions je torej skupina orodij in funkcionalnih dodatkov, s katerimi si projektanti pomagajo pri naèrtovanju kanalizacijskih omrežij v programu AutoCAD Civil 3D.

Zasnova CGS Civil 3D PIPE Extensions sestavlja pet modulov, ki so prikazani v t.i. trakovih (»ribbon«). Najpomembnejši modul je imenovan Hidravlika in hidrologija in je namenjen dimenzioniranju cevi na osnovi hidravličnega izračuna. Izračun se izvede po racionalni metodi, z upoštevanjem časov koncentracije. Sledi modul Izkopi, ki je bil predstavljen že v prejšnji številki Dimensia in izračuna količine izkopa. Dodatek za zahtevnejše uporabnike

podatkov v SWMM 5.0. Ta pretvornik je namenjen vsem, ki potrebujejo prenos osnovnih graﬁčnih podatkov iz programa AutoCAD Civil 3D v program za hidravlično modeliranje SWMM 5.0.

Novosti Funkcionalna novost glede na prejšno verzijo dodatkov za kanalizacijo je ukaz za izvoz

Aquaterra 2011

V primeru, da jih želi uporabnik spremeniti, mora to storiti v SWMM-ju.

Zakljuèek Čeprav v funkcionalnem smislu v verziji 2010 ni veliko novosti, je pomemben korak ločitev CGS Civil 3D Extensions na tri dele. To bo omogočilo hitrejši razvoj dodatkov, namenjenih določenim ciljnim uporabnikom. Podjetja, ki se npr. ukvarjajo večinoma s projektiranjem kanalizacij, pa bodo lahko lažje prepoznala uporabnost produkta.

Ukaz omogoča prenos sledečih podatkov: je modul z imenom Export, ki vsebuje dva ukaza, in sicer ukaz za tabeliranje jaškov in ukaz za izvoz podatkov v program za modeliranje SWMM 5.0 (EPA, USA). Zadnja dva modula, Tools in Utility, sta splošna modula in ju najdete tudi v CGS Civil 3D ROAD Extensions in CGS Civil 3D RAIL Extensions.

 X, Y, Z koordinate vozlišč oz. jaškov,  premer, dolžina in oblika cevi (Circular, Arched, Eggshaped, Elliptical, Horizontal, Rectangular),  X, Y koordinate in prispevna površina (v hektarjih), s povezavo na pripadajoči jašek. Nekateri podatki o prispevnih površinah, ki so potrebni za izračun, so prepisani iz osnovnih nastavitev programa SWMM.

Program za naèrtovanje kanalov in ureditev vodotokov Aquaterra 2011 uporabnikom kot vsako leto prinaša nekaj zanimivih novosti. Tokrat so to predvsem posodobitve v tehnološkem smislu, ki prinašajo hitrejše in udobnejše delo v Preènih profilih. Ponovno želimo poudariti tudi uporabnost Vmesnika za MIKE 21, a bomo z novostmi poèakali do izida nove verzije programa MIKE 21.

Že v verziji 2010 smo pričeli z uveljavljanjem novega načina dela pri obdelavi projektov. Stari način dela z datotekami smo deloma nadomestili z branjem neposredno iz iste ali iz druge risbe, s čimer je odpadel korak zapisovanja v datoteko. Ta način kot možnost na željo uporabnikov še vedno ostaja. Novi postopek dela pa je odprl tudi možnosti za samodejno posodabljanje načrtov. V prejšnji verziji je bilo posodabljanje omejeno na nekatere elemente v prečnih profilih, z verzijo 2011 pa ga bomo razširili še na nekatere druge elemente in na vzdolžne profile. Da bi postopki osveževanja tudi pri velikem številu profilov tekli dovolj hitro, smo poso-

dobili večino ukazov v Prečnih proﬁlih. Orodja za izris elementov prečnih proﬁlov, kot so struga, nasip, brežina, linija, vnos blokov in podobno, so pripravljena povsem na novo, s čimer bo poleg hitrejšega delovanja dosežena tudi večja stabilnost. Tudi uporabniški vmesnik bo poleg sodobnejšega izgleda omogočal nekaj novih možnosti, npr. hitrejše izbiranje obstoječega elementa, na katerega se novi element priključuje. Več koristnih novosti bo tudi pri funkcionalnostih. Pri vnosu blokov bo omogočeno eksplodiranje do konca, pri kotiranju bo mogoče nadaljevanje prejšnjega kotiranja itd. Program AutoCAD Civil 3D, ki služi kot platforma, se z novo

Izris hitrostnega polja in karte globin z Vmesnikom MIKE 21 verzijo seli v 64-bitno okolje (32-bitna verzija sicer ostaja). Tej tehnologiji se bo tako prilagodila tudi Aquaterra. 64-bitni sistem sicer ne prinaša večje hitrosti delovanja, pač pa omogoča uporabo znatno večje količine računalniškega pomnilnika (RAM). S tem bo mogoča obdelava projektov z večjo količino podatkov (veliko število točk, velike površine itd).

DIMENSIO 22

Na koncu bi želeli poudariti še možnost hitre in enostavne priprave poplavnih kart v okolju AutoCAD Civil 3D s pomočjo Vmesnika za MIKE 21. Že v enem od popravkov za prejšnjo verzijo smo dodali možnost izrisa skalarne hitrosti (za barvanje poplavne karte potrebujemo konturo v = 1 m/s).

NAÈRTOVANJE HIDROTEHNIÈNIH OBJEKTOV

Izdelava poplavnih kart in študije omilitvenih ukrepov s programom MIKE FLOOD G

V zadnjih letih so se v Sloveniji, deloma tudi zaradi restriktivnejše zakonodaje, za pripravo poplavnih kart in študije omilitvenih ukrepov ob posegih v prostor uveljavila naprednejša modelna orodja. Kot je pokazala praksa, je program MIKE FLOOD upravièil zaupanje uporabnikov.

Konec leta 2008 je bila sprejeta Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (UL RS 89/2008). Pogoji in omejitve so namenjeni zmanjševanju poplavne in erozijske ogroženosti prebivalcev, gospodarskih dejavnosti in kulturne dediščine, ohranitvi vodnega in obvodnega prostora ter zagotavljanju okoljskih ciljev. Uredba nalaga tudi vnaprejšnjo izvedbo omilitvenih ukrepov, s katerimi je moč doseči sprejemljivo stopnjo ogroženosti na danem območju in izven njega. Ukrepi se delijo na varovalne ukrepe, varstvene ukrepe (za zagotavljanje varstva pred onesnaženjem okolja) in izravnalne ukrepe za izravnavo negativnega vpliva predvidenega posega.

Poplavna ogroženost JV Ljubljane (Inženiring za vode)

Poplavljanje na območju Iga (DHD) MIKE FLOOD, med drugim vključujejo:  Hidrološko hidravlična presoja vodnega režima Horjulščice na območju trgovsko-poslovnega in stanovanjskega objekta in obrtne cone VP 8/1 Dobrova (VGB Maribor),

Vsebino kart ter razrede poplavne in erozijske nevarnosti in ogroženosti določa Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (UL RS 60/2007).

 Hidrološko hidravlična presoja vodnega režima Radvanjskega in Mrzlega potoka na območju RA6-Z »Pohorske livade« (VGB Maribor),

Omenjeni pravni akti so pomenili precejšnjo spremembo pri pripravi študij poplavne nevarnosti, saj praktično zahtevajo dvodimenzijsko modeliranje poplavnih območij. Za izdelavo omenjenih študij se je v zadnjih treh do štirih letih v Sloveniji uveljavil program MIKE FLOOD, ki omogoča zanesljivo in učinkovito modeliranje sistemov rek s poplavnimi območji. Program uporabljajo podjetja iz vse Slovenije, od Nove Gorice do Maribora.

 zvedba hibridnih hidravličnih modelov za območje bazenov HE Brežice in HE Mokrice (Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, UL)

Primeri projektov, pri katerih je bil za modeliranje uporabljen

 Idejni projekt za zagotavljanje poplavne varnosti v Spo-

 DRA-MUR-CI Operativni program Slovenija-Avstrija 20092012 (Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, UL),

 Karte razredov poplavne in erozijske nevarnosti na območjih ob potokih Iška, Iščica in Draščica v občini Ig (DHD),  Karte razredov poplavne in erozijske nevarnosti za odseke AC Slivnica - Draženci Gruškovje (DHD),

23 DIMENSIO

Poplavno območje Horjulščice ob nastopu Q100 pri izločitvi območja 1. in 2. faze (VGB Maribor) dnji Savinjski dolini (Inženiring za vode),  Izdelava kart poplavne nevarnosti ter kart razredov poplavne nevarnosti na širšem območju DPN za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane (Inženiring za vode),  Določitev poplavnih površin Badaševice s pritoki za sedanje stanje in z upoštevanjem zadrževalnika Pradisjol (Inštitut za vode),  Ureditev Potočnice v Stari vasi pri Krškem (Inštitut za vode),  karte poplavne nevarnosti za občini Logatec in Vodice (Urbania). Program MIKE FLOOD verzije 2009 je prvi resnično celostni paket za simulacije poplav, ki s pomočjo trismerne povezave med posameznimi komponentami omogoča simultano

modeliranje poplavljanja tako v urbanem okolju kot na rekah. Paket povezuje dva enodimenzijska modela: MIKE 11 (reke, kanali) in MIKE URBAN (kanalizacijske cevi in objekti) z dvodimenzijskim modelom MIKE 21 (poplavni tok), možna pa je tudi kombinacija poljubnih dveh komponent. Izmenjava količin med vsemi tremi komponentami je povsem dinamična in simultana, s servisnimi paketi, izdanimi v preteklem letu, pa se je povečala tudi hitrost računanja. Ogroženost zaradi poplavljanja se bo v prihodnosti, kot vse kaže, povečevala - tako zaradi povečanih zahtev po prostoru kot tudi zaradi morebitnih podnebnih sprememb, ki lahko povzročijo intenzivnejše padavine, pa tudi dvig morske gladine. Tako lahko pričakujemo, da bodo obnove poplavnih kart, ki jih predvideva zakonodaja, in povečano zanimanje za poplavno varnost aktualni tudi v prihodnosti.

GIS V UPRAVLJANJU PROSTORA

Autodesk Topobase v upravljanju kritiène vojaške letališke infrastrukture

S pomoèjo programa Autodesk Topobase je Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije (MORS) v letu 2009 uspešno zakljuèilo testno uvajanje informacijskega sistema za nadzor in upravljanje infrastrukturnega gradbenega procesa od ideje, projektiranja in gradnje do vzdrževanja in upravljanja. Tako je Autodesk Topobase pridobil vlogo tehniènega informacijskega okolja, zgrajenega nad združenimi tehnologijami CAD in GIS, za upravljanje celotne projektne in ostale tehnièno-pravne dokumentacije.

Pilotna implementacija programa Autodesk Topobase na primeru vojaške letališke infrastrukture za Letališče Cerklje ob Krki, izvedena skupaj s projektno skupino na MORS-u, je zahtevala zanesljivo in preizkušeno informacijsko tehnologijo v prav vsaki stopnji gradbenega procesa. Tako smo skupaj z naročnikom reševali njegovo težavo z upravljanjem projektne dokumentacije, povezane v integrirano okolje CAD in GIS. Kot rešitev smo predlagali programski paket Autodesk Topobase. Projektna skupina je s Topobasom uporabljala vse funkcionalnosti AutoCAD-a in Map-a 3D kot osnovo za idejno načrtovanje, npr. za idejne trase in investicijska območja. Na podlagi idejnega načrta je MORS pripravil razpisno dokumentacijo za izdelavo projekta za izvedbo (PZI), ki je bil razvrščen po vsebinskih sklopih (strokah) ali vertikalah v papirni in datotečni strukturi v mape. Že v tej stopnji upravljanja projektne dokumentacije je bilo naroč-

nikovo upravljanje oteženo, saj sta bili vsebina in struktura načrtov in prilog nedogovorjeni. S pomočjo namiznega Topobase klienta smo skupaj s projektno skupino rešili težave »nečistosti« podatkov, ki so oteževale učinkovito poizvedovanje. Naročnik se je odločil, da je potrebno vso projektno dokumentacijo pripraviti v takšni obliki, da jo bo s čim manj napora možno uvoziti v informacijski sistem, kot je Topobase. Med nepravilnostmi v podatkih so se pojavile topološke nepravilnosti, porazdelitev vsebin v neustreznih slojih, težava z identiﬁkacijo vsebin po slojih, manjkajoča in nejasna poimenovanja idr. Skupaj smo ugotovili, da naročnik kot bodoči upravljavec infrastrukture prihrani zelo veliko časa, če pristope in ustrezna pričakovanja zastavi ob pravem času. Rešitev je bila v pripravi in upoštevanju navodil za projektante, ki bodo ustrezno in na dogovorjen način pripravili načrte za nadaljnjo uporabo v GIS-u.

Kontrolni stolp Letališče Cerklje ob Krki (vir: MORS)

Vizualizacija priletnih in vzletnih ravnin s terenom in območjem Nuklearne elektrarne Krško V stopnji priprave projektov izvedenih del (PID) in tehnične predaje objektov v vzdrževanje je bila situacija načrtov že v kakovostnejši obliki za prenos podatkov iz datotečnega sistema načrtov v objektno orientirano relacijsko bazo programa Topobase. Projekte smo objavili znotraj Map 3D funkcionalnosti neposredno v Autodesk MapGuide okolju prek ukaza »Publish to MapGuide«, kar omogoča objavo v spletnem okolju in pregled načrta vsem uporabnikom, ki imajo dostop do internetnega brskalnika. Tako ima naročnik in bodoči vzdrževalec infrastrukture na enem mestu dosegljivo vso projektno dokumentacijo, ki je prikazana na preprost način in

omogoča primerjavo v prostoru prek spletne aplikacije Topobase Web ali preko namizne aplikacije Topobase Client. V nadaljnjem koraku bo naročnik po strokah prenesel podatke iz načrtov (DWG) v podatkovno bazo Oracle DBMS. V naslednjem sklopu smo preverjali funkcionalnosti združevanja (angl. »mash-up«) različnih CAD in GIS vsebin v tridimenzionalnem prostoru s pomočjo Topobase Clienta. Vključili smo sloje letaliških pristajalnih/vzletnih ravni, digitalni model višin (DMV), modele katastra stavb, digitalnega ortofoto posnetka (DOF) in modela Nuklearne elektrarne Krško. S pomočjo integracije različnih prostorskih vsebin

Hrupna območja na Letališču Cerklje ob Krki DIMENSIO 24

GIS V UPRAVLJANJU PROSTORA je MORS z analitičnim pristopom reprezentacije prostorskih objektov preveril in simuliral primere križanja slojev v tridimenzionalnem prostoru. Prek analitičnih orodij za preverjanje logične in ﬁzične topologije geometričnih mrež v Topobasu smo uporabljali funkcionalnosti orodij sledenja po omrežju (angl. »trace«) za primer simulacije zapiranja omrežja, za izdelavo ortogonalnih shematskih načrtov in različnih poročil, za poizvedovanje po geometriji in opisnih podatkih idr. Na podlagi Autodesk in Oracle tehnologije smo povezali dve podatkovni bazi: zemljiški kataster in register prostorskih enot (RPE) ter v programu Topobase implementiran model

delovnega procesa upravljanja pogodb glede na različne aktivnosti, povezane z zemljiškim katastrom, kot sta npr. nabava in prodaja nepremičnin. Tako je MORS za primer letališča preveril pilotni primer dokumentnega sistema upravljanja pogodb, vezanih na prostor. Podoben pristop je naročnik uporabil pri upravljanju projektne dokumentacije za shematske načrte, projektirane inženirske detajle in ostalo priloženo dokumentacijo, kot sta stroškovnik in kosovnica. Za konec bi radi sporočili ugotovitev naročnika MORS, da je Autodesk tehnologija zrela za upravljanje projektne dokumentacije v pisni in (ali kombinirano) v digitalni obliki. Tako Autodesk Topobase kot izbrana tehnologija naročniku nedvo-

Modeliranje stavb v solid objekte v Topobase Client mno omogočata postopnost in skrbno izbran nabor CAD in GIS orodij, ki podajajo uporabniku hiter odgovor na kompleksne poizvedbe, in hkra-

UrbanSMS: razvoj spletnih orodij za upravljanje s tlemi in trajnostno naèrtovanje

ti omogočata hitro integracijo širokega spektra strok v enoten sistem za zelo konkurenčno ceno.

Celostna strategija varovanja tal in trajnostnega upravljanja s tlemi kot naravnim virom je ena od prednostnih nalog Evropske komisije in osnutka celostne strategije EU o tleh. Njen cilj je med drugim tudi izboljšanje poznavanja in zvišanje splošne zavesti o pomembnosti problematike tal in okoljskih funkcijah, ki jih tla opravljajo.

Kot posebno kategorijo se tla navaja v urbanih središčih, ob čemer se opozarja na učinke na okoljske funkcije tal ter njihov neposreden in posreden vpliv na urbano okolje. Strategija varovanja tal pogosto prihaja v neposreden konﬂikt s širjenjem mest, t.j. urbanističnim načrtovanjem in plansko rabo prostora. Razvoj trajnostnih strategij in orodij za smotrno načrtovanje in racionalno upravljanje s tlemi je tudi cilj evropskega projekta Urban SMS (Urban Soil Management System), programa Interreg Central Europe. V projekt Urban SMS so vključena mesta Stuttgart, Dunaj, Bratislava, Milano, Praga in Celje ter univerze in inštituti iz Ljubljane, Prage, Pulawy in Torina. Kmetijski inštitut Slovenije je

zadolžen za razvoj orodij na podlagi podatkov uporabnika sistema, Mestne občine Celje. Tehnološka implementacija in razvoj orodij sta zahtevna procesa. Visokim kriterijem ustreznosti je v Sloveniji zadostilo le podjetje CGS plus in bilo zato kot najprimernejši izvajalec izbrano za tehnični razvoj in implementacijo spletnih GIS orodij za vrednotenje tal. Prednosti spletnih GIS rešitev so med uporabniki že pripoznane in dokaj uveljavljene. Omogočajo hiter in nazoren dostop do želenih informacij na daljavo. Projekt Urban SMS je lep primer uporabe dveh različnih GIS tehnologij (spletne in rastrsko-analitične) za razvoj analitičnih GIS orodij za nazoren in uporabniku prijazen na-

25 DIMENSIO

Kme t ijski inšt it u t S lo v en ije

Tomaž Vernik med predstavitvijo Urban SMS v Bratislavi

GIS V UPRAVLJANJU PROSTORA Algoritmi za izračun vsebin se samodejno posredujejo analitičnemu orodju, ki osnovne podatke obdela in jih uporabniku vrne kot informacijo v obliki tematske karte in PDF poročila. Poročilo s ključnimi informacijami uporabniku služi za nadaljnje odločanje. Sistem tudi omogoča, da se območje izvajanja analize prostorsko omeji. S primerjavo rezultatov (PDF poročil) je možna analiza scenarijev. Spletna aplikacija je izjemno prilagodljiva, saj omogoča dinamično spreminjanje vseh vhodnih podatkov, informacijskih slojev in algoritmov, potrebnih za izvedbo posameznih analiz. Omogočeno je dodajanje in/ali spreminjanje pravil, po katerih se generirajo rezultati (novi podatki). UrbanSMS je spletna GIS aplikacija, ki omogoča interaktivno delo. Odlikujeta jo hitra odzivnost (tehnologija AJAX) in napredna uporabniška izkušnja. čin prikaza informacij. Spletna aplikacija omogoča prikaz tematskih kart, talnih in okoljskih podatkov ter uporabniku

obenem dovoljuje, da s kombinacijo različnih rastrskih tematskih slojev sam izračunava nove vrednosti - informacije.

Ocenjevanje in napovedovanje suše v Sloveniji

(GIS) skrbnike. Usposabljanje bo predvidoma trajalo tri dni in bo v celoti izvedeno v podjetju CGS plus. Naši sodelavci bodo predstavili namestitev aplikacije na produkcijsko okolje in pomagali projektnim partnerjem pri implementaciji spletnega GIS sistema v njihova okolja. Ob zaključku projekta bo na voljo devet namenskih računalniških orodij, med katera npr. sodijo tudi orodja za ugotavljanje statusa onesnaženosti tal, orodja za določanje kakovosti ekosistemskih vrednosti tal, orodja za ugotavljanje kmetijske kakovosti tal in orodja za določanje izgub tal kot naravnega vira.

V letu 2010 bo zaključen razvoj spletnih orodij. Ekipa podjetja CGS plus bo izvedla usposabljanje in implementacijo spletnih rešitev za vse projektne partnerje in njihove sistemske

Kme t ijski in št it u t S lo c en ije A

Biot e h n išk a f aku lt et a M

Suša je pogost pojav v naravi, ki nastane po dolgotrajnem pomanjkanju vode v pokrajini. Ni le fizikalni pojav, paè pa izmenjavanje med razpoložljivostjo in dostopnostjo vode ter potrebami organizmov po vodni oskrbi.

Glede na nastanek lahko govorimo o treh vrstah suše: 1. meteorološka suša - odvisna je od stopnje primanjkljaja padavin skozi daljše obdobje, 2. kmetijska suša - če v določenem času pade premalo dežja za potrebe rasti rastlin, sušni stres pa povečujejo še visoke temperature (te prispevajo k izdatnejšemu izhlapevanju in transpiraciji), 3. hidrološka suša - ko se rezerva vode v podtalnicah, jezerih in ledenikih zelo zmanjša. Kmetijska suša je tako daljše obdobje, v katerem ne pade dovolj padavin za normalen razvoj in dozorevanje kmetijskih rastlin, kar negativno vpliva na količino in kvaliteto pridelka.

V nadaljevanju prispevka se bomo osredotočili na kmetijsko sušo, ki jo z vidika nacionalne ekonomije obravnavamo tudi kot naravno nesrečo. Kmetijska suša sicer ne pride tako hitro kot npr. poplava ali potres, zato pa so njene posledice lahko podobne ali celo hujše, saj je pomembna tudi njena regionalna razsežnost. S problematiko naravnih nesreč, torej tudi suše, se v Sloveniji ukvarja Uprava RS za zaščito in reševanje. Pod njenim okriljem je nastala raziskovalna naloga, v okviru katere smo znanje združile tri institucije, in sicer Kmetijski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta in podjetje CGS plus.

Spletni portal za ocenjevanje in napovedovanje sušnosti Cilji naloge so posegali na različna področja, povezana s sušo, z njenim nastankom, z možnostjo napovedi in ocenjevanja posledic. Tako smo združili znanja s področij:

 različnih stopnjah razvoja;

 kmetijske pridelave: ocene potreb kmetijskih rastlin po

 hidro- in agrometeorologije: prostorsko modeliranje koli-

DIMENSIO 26

 pedologije (veda o tleh): napovedovanje sposobnosti različnih vrst tal za vezavo vode;

GIS V UPRAVLJANJU PROSTORA

Prostorski vzorci primanjkljaja vode v tleh čine padavin in ocena evapotranspiracije;  mikroelektronike/senzorike: vzpostavitev sistema za zajem in obdelavo agrometeoroloških podatkov v realnem času;  informatike: prostorska obdelava, hranjenje, prenos in predstavitev podatkov. Najprej je bilo potrebno izboljšati in izpopolniti podatke o sposobnosti različnih vrst tal za vezavo vode. Različni tipi tal imajo namreč različno sposobnost zadrževanja in odvajanja vode. Sodelavci Kmetijskega inštituta Slovenije so morali zato pridobiti ﬁzikalne podatke tal, interpretirati pedološko karto in dopolniti baze podatkov tal z GIS informacijskimi sloji o vsebnosti vode v fazah poljske kapacitete in točke venenja. Potrebe posameznih rastlin po vodi se razlikujejo od ene do druge faze rasti. Faze rasti se v določnem obdobju prostorsko razlikujejo glede na agroklimatsko cono. To, da se je npr. koruza na Štajerskem sadila kako dekado prej kot na Gorenjskem, je seveda upoštevano v bazi podatkov o rastlinah. V okviru projekta smo izdelali tudi posebno prostorsko-časovno bazo potreb kmetijskih rastlin po vodi.

Poseben problem je tudi spremljanje vremenskih pojavov (v našem primeru padavin) skozi rastno dobo. V povezavi z ARSO Uradom za meteorologijo smo dnevno pridobivali podatke o temperaturi, padavinah, vetru in vlagi za različne kraje po Sloveniji. Vse te podatke smo hranili v podatkovni bazi, ki je bila preko internetnih povezav dostopna posebnemu modelu za oceno/napoved sušnosti. Model za oceno oz. napoved sušnosti so razvili na Biotehniški fakulteti s pomočjo namenskih GIS računalniških orodij. Ta rastrsko analitična orodja izdelajo oceno sušnosti prostora za posamezne kmetijske rastline na podlagi podatkov o vsebnosti vode v tleh, potreb rastlin po vodi, fenofazi rastlin na določenem območju ter količini in prostorski razporeditvi padavin. Rezultate modeliranja in druge prostorske podatke je bilo potrebno napraviti dostopne in uporabne preko sodobnega GIS spletnega portala. Zato je bila v podjetju CGS plus izdelana spletna aplikacija, ki uporabnikom omogoča enostaven in hiter dostop do podatkov tal, do meritev agrovmeteoroloških postaj in seveda do preglednih rastrskih kart, ki v 27 DIMENSIO

barvah od zelene do rjave prikazujejo stanje sušnosti v različnih dekadah, za različne rastline in za različna območja. Uporabnik ima tako celoten letni pregled stanja vodne bilance (pokazatelj suše) za poljubno rastlino, dekado v letu in poljubno območje. Raziskovalna naloga je bila izrazito multidisciplinarne narave, saj je bilo potrebno raziskati, uskladiti in v delujoč sistem povezati strokovne vse-

bine zelo različnih področij: pedologije, mikroelektronike, agrometeorologije, ﬁziologije rastlin in prostorske informatike. Projekt je uspešno strnjen v skupen rezultat - model sistema in spletno stran za ocenjevanje oz. napovedovanje suše. Že med samim izvajanjem projekta pa se je pokazala potreba po nadgradnjah in aplikativnih izboljšavah vsebin, ki jih nameravamo obdelati v nadaljevanju projekta.

Prenovljeni AutoCAD nadaljevalni teèaj Obišèite AutoCAD nadaljevalni teèaj, ki je zdaj vsebinsko bogatejši, kompleksnejši in ponuja ažurne vsebine.

7. do 9. junij 2010 Vsebino teèaja si oglejte na www.cgsplus.si Za dodatne informacije in prijave poklièite na telefonsko številko 01 530 11 38.

GIS V UPRAVLJANJU PROSTORA

Ime Ashtech se vraèa v svet profesionalnih GPS naprav M

Globalni trg GPS naprav za natanèno doloèanje lokacije je v razcvetu in spremembe se dogajajo skoraj dnevno. Zadnja novica je, da se je tržna znamka Magellan Professional preimenovala v Ashtech. To ime se je prviè pojavilo leta 1987 in je v svetu GPS naprav danes že dodobra uveljavljeno. CGS plus je zastopnik podjetja Ashtech za Slovenijo.

Ashtech je poznan po inovacijah na področju visokonatančnih sistemov za določanje pozicije v pomorstvu, pri gradnji naftnih ploščadi, pri podmorskih gradnjah in seveda v GIS in kartograﬁji. Med drugim je avtor tehnologije BLADETM, ki uporablja edinstveno patentirano metodo visokonatančnega določanja pozicije, s katero je možno optimalno kombinirati različne GNSS signale (GPS+GLONASS+SBAS in druge ter L1&L2 ali signale drugih kanalov). Najpomembnejši izdelki Ashtech za geodezijo in GIS so Mo-

bile Mapper 6, Mobile Mapper CX, ProMark 3 RTK, ProMark 500 in bazna postaja ProFlex 500. Primerni so za vse vrste uporabe, od enostavnega zajemanja podatkov v kmetijstvu, gozdarstvu in gradbeništvu do visoko zahtevnih geodetskih meritev. Več na www.ashtech.com.

Digiterra Explorer 6 V podjetju CGS plus opremljamo Ashtech naprave za GIS/ GPS kartiranje s programsko opremo Digiterra Explo-

rer. Zmogljiv GIS program, ki deluje na mobilnih in namiznih računalnikih, je preveden v slovenščino in nudi odlično razmerje med zmogljivostjo in ceno. Digiterra Explorer vsebuje vse funkcije za dostop do baz podatkov, kartograﬁjo, GIS in GPS. Program podpira večino podatkovnih formatov, ki jih lahko uporabljamo brez pretvorb. Pri mobilnih napravah ni omejitev za operacijski sistem, saj ta deluje tako v okolju Windows CE kot v okolju Windows Mobile. Zajem podatkov na terenu je enostaven in hi-

DIMENSIO 28

ter. Omogoča vse, kar na terenu potrebujemo, od zajemanja graﬁčnih in opisnih podatkov do spreminjanja in popravljanja oblik in objektov. Digiterra Explorer 6 je glede na zahtevnost uporabe razdeljena na različice Basic, Advanced in Professional. Zadnja se lahko enakovredno kosa z večino bolj znanih in dražjih programov na področju GIS. Več na www.digiterra.hu.

INTELIGENTNI TRANSPORTNI SISTEMI - ITS

Pomen napovedi v zimski službi

Uèinkovit cestni sistem je danes pomemben bolj kot kdajkoli prej. Zimske razmere otežujejo prevoznost cest in predstavljajo velik izziv zimskim vzdrževalnim službam. Za dosego optimalnega delovanja zimske službe je potrebno poznavanje prihodnjega meteorološkega stanja cestišèa (zmrzal, led, sneg …). Takšna napoved je mogoèa z uporabo fizikalnih ali statistiènih modelov, ki napovedne podatke posredujejo sistemom za podporo odloèanju (MDSS) in omogoèajo optimizacijo dela zimske službe.

V obdobju od pozne jeseni do zgodnje pomladi se mnoge države soočajo z izzivi težkih vremenskih razmer, ki povzročajo povečanje števila nesreč in prometne zastoje ter s tem ﬁnančne, ekološke in druge posledice. Zimske službe poleg pluženja izvajajo posipavanje, ki povzroča taljenje ledu in snega ter izboljša oprijem na cestišču. Za odstranitev ledu s površine ceste je potrebno kar štirikrat več posipnih materialov kot pri izvajanju preventivnega posipavanja. Vsako nepotrebno posipavanje pa prinaša vrsto težav, od korozije vozil in cestne infrastrukture do onesnaževanje voda in tal. Napoved stanja cestišča omogoča zanesljivo predvidevanje nastanka poledice in s tem izvajanje učinkovitega preventivnega posipavanja, kar je pomembno tako z okoljskega kot z ekonomskega vidika. Ugotovitve zadnjih nekaj let namreč kažejo, da stroški zimskega vzdrževanja cest neprestano rastejo.

Napoved meteorološkega stanja cestišèa V zadnjih desetletjih je bilo razvitih več modelov za napovedovanje meteorološkega stanja cestišča, ki zagotavljajo zimski službi dragocene informacije za podporo odločanju:

kje in kdaj ukrepati ter kakšen ukrep je potreben. Nekajurna zanesljiva napoved namreč omogoča izvedbo pravočasnega ukrepanja in s tem preprečevanja nevarnih cestnih razmer v zimskem času. Ključni podatki za napovedne modele so poleg zgodovinskih podatkov iz cestnovremenskih postaj tudi prostorsko in časovno podrobne meteorološke napovedi (napovedi temperature in vlažnosti zraka, zračnega pritiska, vetra, padavin, sevalnih parametrov, oblačnosti ipd.). Na napoved pomembno vplivajo tudi drugi dejavniki: zemljepisna širina in dolžina, višina, okolica, vidljivost neba in sestava cestnega telesa.

Fizikalni model Učinkovito napovedovanje stanja cestišča omogoča ﬁzikalni energijsko-bilančni model. Gre za natančen opis vodnih in sevalnih tokov med ozračjem in cesto s pomočjo izračuna energijskih enačb. Model upošteva dolgovalovno in kratkovalovno sevanje iz atmosfere, odboj sevanja od tal, sevanje tal, latentno toploto, toplotno kapaciteto tal ipd. Od pravilne ocene omenjenih tokov je odvisno stanje cestišča.

Zimske razmere na slovenskih cestah – se znamo z njimi uspešno spopasti?

Meritve, ki jih posredujejo cestnovremenske postaje, so poleg prostorsko in časovno podrobne meteorološke napovedi najpomembnejši podatki za kakovostno napovedovanje stanja cestišča.

Statistièni model Na problematičnih mestih lahko razgibana topografija, snežna odeja, gost promet in ostali dejavniki povzročijo poslabšanje delovanja fizikalnega modela. V takšnih pogojih lahko napoved izboljšamo z uporabo statističnih metod, ki uspešno modelirajo zapletene nesistematične in nelinearne mehanizme, ki jih fizikalne enačbe ne morejo ustrezno opisati. Na voljo je treba imeti zadostno število reprezentativnih zgodovinskih situacij in pravi nabor podatkov.

Prostorska napoved

Primer barvnega prikaza prostorske napovedi stanja cestišča na cestnem omrežju. 29 DIMENSIO

Napovedni podatki so običajno točkovne narave in eden največjih izzivov, s katerimi se sooča sodobna meteorologija, je ekstrapolacija točkovnih napovedi na prostorsko mrežo.

Takšna napoved omogoča zimski službi učinkovit pregled nad prihodnjim stanjem cestnega omrežja in s tem optimalno planiranje njenih aktivnosti.

Avtor članka Rok Kršmanc je mladi raziskovalec na CGS plus d.o.o.

INTELIGENTNI TRANSPORTNI SISTEMI - ITS

Spremljali smo marèevsko orkansko burjo na Primorskem

ARS O p o g o v arjala se je A Š

V prejšnjih številkah Dimensia smo že pisali o tem, da na CGS-u razvijamo in vzdržujemo oba cestnovremenska informacijska sistema: CVIS Direkcije RS za ceste in DARS-ov CVIS. Zato smo imeli priložnost, da smo preko DARS-ovega CVIS-a, v katerega so prikljuèeni številni merilniki za veter, v živo, na velikem ekranu, ki smo si ga priskrbeli dan prej, 9. in 10. marca letos spremljali burjo na Primorskem. Takole od daleè, na varnem in na toplem, je bilo prav zanimivo! Nekaj dni kasneje smo za podrobnejši komentar dogajanja prosili Aleša Poredoša, pomoènika direktorja Urada za meteorologijo pri Agenciji RS za okolje. Pogovor objavljamo v nadaljevanju.

Najprej vam in vaši ekipi čestitam za strokovnost, saj ste čas nastanka burje na Primorskem in njeno jakost za 9. in 10. marec letos natančno napovedali. S tem ste preprečili morebitne človeške žrtve in nastanek še večje materialne škode. Hvala. V veliko delovno zadoščenje nam je, kadar odziv uporabnikov pokaže, da opozorila niso bila zaman in da je bilo morda tudi zaradi ustreznega procesa opozarjanja pred nevarnimi vremenskimi razmerami njihovo obnašanje in delovanje bolj previdno. V zadnjih letih se še posebej trudimo dopolnjevati naš proces za opozarjanje, vključno s podpornimi zalednimi procesi. Dežurne službe pri presojanju upoštevajo tudi ostale posebnosti, ki smo jih v okviru mednarodnega sodelovanja državnih meteoroloških služb dorekli v okviru programa evropskega opozorilnega portala www.meteoalarm.eu: »rdeča - ... na širšem območju je verjeten nastanek večje gmotne škode in nesreč, ogrožena so človeška življenja ...«. Tak primer je bila tudi tokratna burja. Moram pa poudariti, da velja veter za enega bolj predvidljivih pojavov. Tudi pri tokratni burji se je namreč že nekaj dni vnaprej nakazovala izjemnost procesa. Kako ste burjo na Primorskem spremljali vi na Agenciji RS za okolje? S koliko meteorološkimi postajami razpolagate na tem območju?

Na širšem območju Primorske so v državni mreži meteoroloških postaj, ki jih upravlja ARSO, postaje Postojna, Bilje pri Novi Gorici, Nova Gorica, Koper, Piran boja, letališče Portorož, Dolenje pri Ajdovščini, Otlica, Škocjan, Ilirska Bistrica. Na njih merimo in opazujemo več meteoroloških spremenljivk, tako da niso namenjene zgolj temu, da bi najbolje »ujele« burjo in torej s temi podatki ne moremo najbolje oceniti prave razsežnosti vetrovnega dogodka. Zato smo si pomagali tudi s podatki sistema Burja na spletnem portalu Prometno-informacijskega centra za državne ceste, med samim dogodkom pa so nam s podatki pomagali tudi na DARS-u. V mreži avtomatskih postaj CVIS DARS so izmerili sunke burje preko 180 km/h. Menite, da so bili sunki kje še močnejši? Res me ne bi presenetilo, če bi kje dejansko izmerili sunke s hitrostjo nad 200 km/h. Že po površni analizi učinkov te burje bi ji lahko pripisali jakost med F1 in ponekod tudi F2 (po Fujitovi lestvici učinkov), stopnja F2 pa že posega na področje hitrosti med 180 in 250 km/h. Lahko komentirate vzorec jakosti burje? Meritve mreže CVIS DARS so namreč pokazale, da se je burja na približno uro in pol okrepila ter približno 15 minut pihala s hitrostjo nad 180 km/h, nato pa je nekoliko oslabela. Po dobri uri je spet sledilo

(Vir: DARS d.d., CVIS - CVP Ajdovščina) 15-minutno obdobje z izredno močno burjo. Gre predvsem za vzorec, ki se pojavlja pri najmočnejših sunkih, merjenih vsako sekundo v petminutnem obdobju. Pri povprečnem vetru ti trendi niso očitni. Se pa s podatki tovrstnega, časovno gostega načina merjenja burje doslej nismo pogosto srečevali, tako da velikih izkušenj s tem nimamo. Menimo, da moramo bolj natančno pregledati rezultate meritev in jim bolj zaupati, preden se odločimo poiskati teoretično razlago. Res pa je tudi, da izkušnje upravljavcev na terenu menda potrjujejo te periode. Zdaj ravno iščemo primere, če so kje po svetu s podobnimi merilnimi metodami pri podobnih tipih vetrov izmerili podobne vzorce. Skratka, s podatki se bo treba še ukvarjati. Kdaj ste v Vipavski dolini zadnjič zabeležili tako močno burjo? Na postaji Dolenje je bila ta burja s polurno povprečno hitrostjo 70 km/h in s sunki 133 km/h v več kot desetletnem nizu merjenj zelo blizu najmočnejši izmerjeni burji pred približno desetimi leti.

DIMENSIO 30

Kaj pa na Goriškem? Na postaji v Novi Gorici je bila burja tokrat najmočnejša doslej, je pa res, da postaja tam stoji šele nekaj let. V Biljah pri Novi Gorici, kjer merimo dalj časa, pa je že večkrat pihala tudi močnejša burja. Nekoliko več si lahko preberete tudi v poročilih o izrednih dogodkih na http://www.meteo.si/met/sl/ climate/natural-hazards/. Se vam zdijo meritve mreže CVIS DARS dragocene? Imate še kakšen komentar, mnenje, pobudo? Vsekakor. Že samo povprečne vrednosti, trendi in podobno so zelo dragoceni pri samem procesu spremljanja in opozarjanja. ARSO namerava v prihodnosti te podatke vključiti tudi v t.i. mezoskalni sistem za analizo in zelo kratkoročno napoved vremena, ki bo predvidoma tekel v horizontalni ločljivosti 1km in za začetek v časovni ločljivosti pol ure z napovedmi nekaterih spremenljivk (vetra, temperature itd.) do nekaj ur vnaprej. Pričakujemo, da bodo rezultati tega sistema, oplemenitenega tudi s podatki DARSovega CVIS-a, uporabni tudi za opozarjanje upravljavcev drugih vremensko izpostavljenih sistemov, ne samo prometa.

INTELIGENTNI TRANSPORTNI SISTEM - ITS

Cestnovremenska postaja na najveèjem mostu v Alpah

Državna cesta med Predelom in Bovcem se ponaša s slikovitim novim viaduktom Predel nad sotesko Mangartskega potoka. Viadukt smo za veèjo prometno varnost in lažje delo zimske službe opremili s cestnovremensko postajo.

Sredi novembra leta 2000 je uničujoč plaz s Stovžja (planina Mangart), ki je odnesel nekaj hiš v Logu pod Mangartom in zahteval celo 7 smrtnih žrtev, odnesel tudi most čez Mangartski potok. Začasno je bil nameščen pontonski most, ki je nadomeščal podrtega, januarja letos pa je bil uradno odprt nov viadukt pri Mlinču na cesti Log pod Mangartom, ki nosi uradno ime Viadukt Predel. Gre za viadukt s kar nekaj presežki, zanesljivo pa je to največji premostitveni objekt v Alpah. Viadukt Predel je po zasnovi ločni armiranobetonski objekt dolžine 128 metrov, širine 9,8 metra in s svetlim razponom loka 86 metrov. Sotesko premošča na višini okoli 60 metrov od dna kanjona. Zaradi zahtevnega in težko dostopnega terena se je spremenila tehnologija gradnje loka. Prvotno je bila namreč predvidena tehnologija gradnje s pomočjo klasičnega opaža, podprte-

ga s palično podkonstrukcijo brez vmesnih podpor. Zaradi nedostopnosti terena, višine stroškov in strogih zahtev naravovarstvenikov – objekt je namreč na območju Triglavskega narodnega parka – je bila izbrana tehnologija prostokonzolne gradnje ločnega mostu s pomočjo poševnih zateg prek dveh začasnih armiranobetonskih pilonov, visokih dobrih 20 metrov. Projekt so pripravili v biroju ISB, izvedbo pa je prevzelo Primorje. (vir: DRSC). S ponosom smo na viadukt postavili tudi našo cestnovremensko postajo. Drog in merilnokomunikacijsko opremo za merjenje vremenskih podatkov smo postavili v neposredno bližino viadukta. Lokacija še vedno predstavlja reprezentativno merilno mesto, obenem pa je umaknjena, tako da postaja ne kazi pogleda na viadukt od daleč. Cestnovremenska postaja je opremljena z ultrazvočnim merilnikom hitrosti, smeri in sunkov vetra,

merilnikom za temperaturo in vlago zraka, laserskim distrometrom za merjenje količine, intenzitete in vrste padavin ter vidljivosti. Njen zelo pomemben del sta cestna merilnika. Eden je vgrajen približno na polovici viadukta, drugi pa na brežini. Tako lahko vzdrževalci enostavno spremljajo hitrejše ohlajanje mostu in ustrezno posipavajo le viadukt, ne pa celotne regionalne ceste. Prenos podatkov poteka preko GPRS modema, pregled nad podatki pa omogoča CGS-ov cestnovremenski informacijski sistem, razvit za Direkcijo

Sirwec

RS za ceste. Z njim dostopamo do podatkov ne le s pomočjo računalnika, ampak tudi prek mobilnega telefona oz. aplikacija oddaja podatke preko spletnega servisa RSS. Že letos lahko izlet v Posočje izkoristite tudi za ogled veličastnega premostitvenega objekta. Razgledna ploščad, urejena ob starem delu ceste, vam bo omogočila varno parkiranje in lep pogled na viadukt, obljubljajo pa tudi adrenalinske skoke z elastiko z viadukta v globino soteske.

SIRWEC (Standing International Road Weather Commision) je mednarodna organizacija, ki spodbuja meteorologe, napovedovalce vremena, cestne inženirje, upravljalce cest in vse, ki se zanimajo za probleme, povezane z vremenom na cestah, k izmenjavi izkušenj in idej, kako zagotoviti varnejšo vožnjo po cestah v vseh vremenskih razmerah.

V ta namen je bienalno organizirana konferenca, ki je letos potekala od 5. do 7. februarja v mestu Quebec v Kanadi. Konferenca je potekala v pravem zimskem vzdušju, saj se temperatura ves čas ni dvignila nad -10°C, okolica je bila pobeljena s snežno odejo, reka svetega Lovrenca pa polna plavajočih ledenih plošč, ki so oteževale rečni promet (glej sliko). Za dodatno zimsko vzdušje je poskrbel še zimski festival, ki se je v tistih dneh odvijal v mestu.

Na konferenco je prišlo okrog 300 strokovnjakov iz več kot 20 držav, predstavljenih pa je bilo 50 strokovnih predavanj, razdeljenih v tri tematske sklope. Konference smo se udeležili tudi štirje zaposleni iz našega podjetja. Aktivno smo sodelovali z dvema predavanjema, v katerih smo predstavili svoje delo na področju cestnovremenskih informacijskih sistemov v Sloveniji. Obe sta bili med poslušalci dobro sprejeti. Kot sem lahko ugotovil iz po-

31 DIMENSIO

govora z udeleženci po predavanju, se s podobnimi problemi, kot smo jih reševali pri nas, srečujejo tudi drugje. Rešitve, ki smo jih nakazali, pa so bile ocenjene kot dobre. Med zanimivejšimi temami, ki so bile predstavljene na konferenci, so bile različne metodologije napovedovanja vremena na cestah in različni sistemi

za pomoč pri odločanju zimske službe na cestah. Z organizatorji konference smo se uspeli dogovoriti tudi za ogled DSS sistema, implementiranega na quebeškem ministrstvu za transport. Izkušnje, ki jih imajo s temi sistemi v tujini in smernice, ki so bile ugotovljene na skupnih delavnicah, bomo lahko uporabili tudi v nadaljnjem razvoju naših aplikacij.

OKOLJEMETRIJA

Na CGS-u merimo že 18 let!

Ne le da podjetje CGS plus letos praznuje 20 let, tudi njegov oddelek za okolje je letos postal polnoleten, zato bomo pobrskali po njegovem arhivu.

Začetki so zanimivi, lahko bi rekla, da jim je botroval splet okoliščin. V letu 1992 smo pričeli sodelovati z ameriškim podjetjem Hydrolab iz Austina v Texasu in prav ta naveza je določila, da se bomo ukvarjali z vodami. Kakovost voda je bila takrat v Sloveniji še tema, ki ni zanimala skoraj nikogar. Tudi ustrezne zakonodaje še nismo imeli. Pa vendar, nekaj entuziastov smo našli: Hidrometeorološki zavod in Slovenska vojska sta bila naša prva uporabnika večparametrskih sond za sledenje kakovosti voda. Naše drugo zelo pomembno sodelovanje, sodelovanje z OTT-om, najstarejšim podjetjem za hidrometrične instrumente na svetu, se je pričelo v letu 1997. Tudi do tega so nas pripeljala naključja in ljudje dobre volje. A o tem kdaj drugič. Že v prvem letu smo beležili lepo prodajo OTT-ovih mehanskih limnigrafov takratnemu Hidrometeorološkemu zavodu, obenem pa so OTTovim merilnikom odprli vrata tudi na Hrvaškem. V letu 1998 smo že sodelovali s podjetji in inštituti, kot so IRGO, ZZV Novo mesto, IGGG, ZAG, IEI, ZRMK, Limnos idr., zelo dragocen pa je bil tudi prvi kontakt z

Meritve vodostajev

Državnim hidrometeorološkim zavodom iz Zagreba, s katerim še vedno odlično sodelujemo. V letu 2001 smo na vodotoku Iška namestili postajo z brezkontaktnim merilnikom gladine vode Kalesto, ki je bila prva te vrste v Sloveniji. V tem obdobju smo prodrli tudi na tržišče Bosne in Hercegovine in postavili avtomatske hidrološke postaje na Neretvi, Uni, Sani in na drugih rekah. V letu 2002 smo sklenili pogodbo o vzdrževanju mreže avtomatskih hidroloških merilnih postaj ARSO; pogodba je živa še danes! Samodejne merilne postaje smo postavljali na vodotokih, na podzemnih vodah in na morju.

OTT hidrološka postaja v BIH močno prisotno – na področje nizkih gradenj. Danes sodelujemo tudi z drugimi proizvajalci merilnih instrumentov, kot so GILL, RDI, Campbell Scientiﬁc …

poslovne skupine holdinga Danaher in delujeta bolj povezano kot ob naših začetkih. Naj zaključim tam, kjer sem pravzaprav začela: pri kakovosti voda. Ponosni smo, da se naš državni monitoring jezer še vedno odvija s Hydrolab/OTT merilniki in da smo pred kratkim, to je v letu 2010, merilne instrumente ARSO posodobili z večparametrsko sondo, ki med drugim meri tudi koncentracijo kloroﬁla a.

Leto kasneje smo postavili svojo prvo cestnovremensko postajo. Znanje o okoljemetriji smo tako razširili na področje, kjer je naše podjetje

In s katerimi merilniki smo najbolj uspeli v nadaljnjih letih? Številka ena je zagotovo OTTov Pluvio, merilnik padavin, ki deluje po principu tehtanja. Z njim so opremljene vse pomembnejše padavinske postaje v Sloveniji. Tudi podatkovniki Logosens in Duosens še vedno predstavljajo najpomembnejši gradnik hidroloških postaj v Sloveniji. Kot zanimivost naj omenim, da sta danes obe podjetji, nemški OTT in ameriški Hydrolab, člana iste

Cestnovremenska postaja v Dolskem

Modernizacija državne hidrološke mreže v Sloveniji

Leto 2004 je bilo posebno zanimivo, saj smo na Savi in Savinji postavili žične premostitve za merjenje pretokov ob vseh vodostajih. V tem letu smo sodelovali tudi pri modernizaciji ARSO hidrološke mreže.

DIMENSIO 32

OKOLJEMETRIJA

Park Škocjanske jame – izvajanje meritev v osrèju svetovnega spomenika

Škocjanske jame so še vedno edini spomenik v Sloveniji in na klasiènem Krasu, vpisan na Unescov seznam svetovne dedišèine. To jih uvršèa na posebno, èastno mesto med naravnimi spomeniki sveta. V parku smo v letih 2003 in 2007 nabavili dve Hydrolab sondi (MiniSonde 4a in MS5) za spremljanje osnovnih parametrov vode v reki Reki, ki ponika v Škocjanske jame. Stalno opazovanje reke pomeni pomemben korak k boljšemu razumevanju in varovanju njenega obèutljivega ekološkega sistema.

MiniSonde 4a Sonda je bila kupljena na predlog Službe za raziskovanje in razvoj v okviru vzpostavitve rednega spremljanja temperature, nivoja, speciﬁčne električne prevodnosti, raztopljenega kisika in pH vrednosti reke Reke. Ker je bil do tedaj vzpostavljen reden monitoring zgolj za pretok, temperaturo in vodostaj Reke na vodomerni postaji Cerkvenikov mlin, ki se nahaja približno sedem kilometrov pred ponorom reke v Škocjanske jame, je bilo potrebno vzpostaviti redno spremljanje tudi tistih parametrov, ki bodo dali boljšo sliko o kvaliteti vode. Sondo smo namestili v Svetinovi dvorani, približno 200 m po zadnjem ponoru Reke v Veliki dolini, že v podzemnem kanjonu Reke. Leži v kovinski cevi, ki je pritrjena na steno ob strugi podzemne reke, tako da je njen spodnji del tudi ob izredno nizkem vodostaju pod vodno gladino. Naša zahteva ob

nakupu sonde je bila, da ima lastno napajanje. V ta namen je v zadnjem delu sonde osem 1,5-voltnih baterij, ki v vodi zdržijo približno mesec in pol v toplejšem delu leta ter slab mesec pozimi. Ta čas bi lahko nekoliko podaljšali z uporabo zmogljivejših baterij. Rezultati, ki jih dobivamo, se preko ustreznega kabla prenesejo v računalnik oz. na strežnik, kjer potekata nadaljnja obdelava in analiza.

Pogled na osrčje parka iz zraka

MS5 Sonda je bila kupljena v sklopu Interregovega projekta »Vzpostavitev monitoringa podzemnega toka Reke«, vendar se je za dejansko uporabo in transport do podzemnih tokov skozi ozka in globoka brezna pokazala kot nekoliko prevelika in okorna. Poleg tega bi bila v ozkih prehodih lahko podvržena ﬁzičnim poškodbam. Danes jo uporabljamo za spremljanje stanja na Reki in njenih pritokih vzdolž celotnega toka Reke v vplivnem območju parka.

Merjenje kakovosti vode s Hydrolab sondo 33 DIMENSIO

J avni zavod Park Škocj an ske jam e

Reka Reka v Škocjanskih jamah

Cerkvenikov most v podzemnem kanjonu Reke

OKOLJEMETRIJA

Zajem podatkov z računalnikom Za izvajanje meritev trenutnih vrednosti in prikaz podatkov je sonda povezana s prenosnim računalnikom. Pred kratkim smo začeli z dodatnimi meritvami z nitratnim senzorjem. Rezultati, ki se precej spreminjajo glede na različne lokacije,

bodo zagotovo dali boljšo sliko o lastnostih vode na različnih mestih in sčasoma pripomogli k sprejetju določenih ukrepov v zvezi z ohranjanjem ali izboljšanjem kvalitete vode v Reki in njenih pritokih. Spremljanje kakovosti vode v jami

Merili smo pretok na reki Soèi v Solkanu in se pri tem celo zabavali S

Meritev pretokov rek ne potrebujejo le državne službe, odgovorne za spremljanje stanja okolja, in (mali) graditelji hidroelektrarn, ampak tudi športna društva. Za eno izmed slednjih smo opravili meritev tudi v našem podjetju.

Zgodba o Solkanu se je začela pred več kot tisoč leti, zgodba o solkanskem mostu in železnici oziroma Bohinjski progi pred sto leti, še kakšno desetletje pozneje pa se je začela pisati dolga in bogata zgodovina kajakaškega športa na reki Soči. Gorska lepotica se tu sicer že umirja, oziroma so jo umirili jezovi, a je bila in vedno bo zaščitni znak slovenskih uspehov na divjih vodah. Njene mikavne brzice, najsi bodo v zgornjem toku ali pa tu, pred Solkanom, tik preden se razpenijo v Isonzo (italijansko ime za Sočo), so spremljale vse domače in svetovne mojstre tega športa. Tu so se kalili nosilci kolajn z največjih tekmovanj. »Solkan ima tradicijo in žanje uspehe, ima tudi znamko z motivom kajakaša in celo spomenik športu na divjih vodah,« so zapisali v Kajak klubu Solkan. In prav za potrebe kajakašev smo opravili meritev pretoka

reke Soče na prelivu ob kajakaškem poligonu. Na pregradi elektrarne Solkan so omogočili pretoke 80, 100 in 120 m3/s, mi pa smo s pomočjo Dopplerjevega merilnika pretokov (ADCP), nameščenega na trimaranu, in člana kajak kluba izmerili pretok na prelivu. Trimaran z merilno opremo je bil pripet na repu kajaka, kajakaš pa je nato pri različnih pretokih na pregradi večkrat prečkal preliv, seveda vedno na istem mestu. S pomočjo radijskega modema smo zajete podatke neposredno prenašali v računalnik in s pomočjo namenske programske opreme WinRiver neposredno spremljali izmerjene podatke. Tako smo dobili dober podatek o tem, koliko vode gre na sam poligon, koliko pa je odteče čez preliv. Ker elektrarna na pregradi stalno spremlja pretok reke Soče, bodo lahko kajakaši prav s pomočjo izmerjenih podatkov in

Zajem podatkov na obrežju

Rezultat meritve – hitrostni proﬁl DIMENSIO 34

OKOLJEMETRIJA trenutnega pretoka na pregradi elektrarne natančno ocenili trenutni pretok na samem poligonu. Tehnične karakteristike proge so namreč take, da dovoljujejo izvedbo tekmovanj do pretoka 250 m3/s, trening pa v 90 % letnega pretoka Soče. Dolžina proge je 350 metrov, načrtovani padec pa 3,7 metrov. Te značilnosti je sicer ne uvrščajo med proge z velikim padcem, vendar je zaradi relativno velikega pretoka hitrost vodnih tokov visoka, kar

ohranja veliko gibalno energijo vode preko celotne tekmovalne dolžine. Opisani pogoji zahtevajo od tekmovalcev izredno precizno vožnjo, vsaka napaka pri izbiri smeri pa se zaradi hitrosti vode očitno izrazi na končnem rezultatu.

Merjenje pretokov z ADCP na trimaranu, pripetem na kajak

Izmerjen veter v laseh

S prijaznim geslom so nas že pred èasom vabili, naj s športom podpremo boj proti drogam. Veter v laseh je med telesno aktivnostjo dobrodošel, povsem nekaj drugega pa je, ko ti zaradi vetra tuli okoli ušes pod delavsko èelado.

V visokogradnji in ladjedelništvu žerjavist, preden spleza v svojo kabino, natančno preveri hitrost in smer vetra, še posebej pozoren pa je na morebitne sunke vetra. Veter predvsem v ladjedelništvu kroji potek delovnega procesa do te mere, da je celotno alarmiranje neposredno povezano na izhod merilnika za veter in ob preveliki hitrosti vetra oz. njegovih sunkov takoj vključi sireno. Zato je prikaz trenutnega stanja vetra obvezen v vsaki kabini žerjava. Plezanje iz kabine nazaj na trdna tla namreč ni preveč prijetno, če ti okoli čelade tako zavija, da se v danem trenutku celo tuljenje volkov zdi bolj prijazno.

Podjetje GILL, ki ga zastopamo v podjetju CGS plus, je inovativno tehnologijo ultrazvočnega merjenja premikanja zračnih mas izpopolnilo do te mere, da pokriva praktično vse potrebe po merjenju vetra. Njihove merilnike uporabljajo skoraj vse svetovne meteorološke službe. Veliko se jih zaveda tudi pomena merjenja vetra na infrastrukturnih objektih. GILL-ova oprema je tako nameščena na novem viaduktu Predel v Sloveniji, na stolpnici zavarovalnice Swiss RE v Londonu, na avtocestah, na železniških viaduktih, na letališčih in na številnih električnih daljnovodih, uporabljajo jo kot del mobilne vremenske postaje za spremljanje

35 DIMENSIO

Merjenje vetra na viaduktu s 3D merilnikom vetra (vir: Gill Instruments Ltd) naravnih katastrof ter za merjenje širjenja onesnaženja zraka. Seveda pa je veter v laseh primerno meriti tudi ob športnih dogodkih. GILL-ove merilnike

lahko vidimo na različnih športnih prireditvah (atletska tekmovanja, smučarski skoki, golf …), kjer lahko ravno podatek o vetru močno kroji ali celo razveljavi dosežen rezultat.

OKOLJEMETRIJA

Izobraževalni seminar v Prlekiji na temo trajnosti Kaj lahko naredimo? Poskusi definiranja koncepta trajnosti odkrivajo razliène aspekte tega problema in skladno s tem razliène rešitve. Kljub mnoštvu interpretacij v zadnjih letih med raziskovalci obstaja konsenz, da je a) potrebno na koncept trajnostnega razvoja gledati kot na interakcijo med naravo in družbo ter da b) koncept trajnostnega razvoja, ki ignorira napetost med socialnimi, ekonomskimi in okoljskimi faktorji, ne more zagotoviti trajnostne prihodnosti. .

Izobraževalni seminar na temo trajnosti, ki se bo v organizaciji podjetja CGS plus in agencije ČAKRA (Razvojna agencija Čakovec) odvijal maja in junija letos v vasi Sv. Tomaž v Prlekiji, bo o trajnosti razmišljal celovito. Seminar ﬁnančno podpira Avstrijska razvojna agencija

(Austrian Development Agency) v sodelovanju s fundacijo CEI (Central European Initiative). V okviru treh sklopov, ki bodo zajeli trikotnik naravno okolje-bivalno okolje-človek, se bo odvijala vrsta delavnic in predavanj, ki bodo v iskanju problemov in praktičnih rešitev

Pričujoči prispevek sem napisal, da svetovni dan voda ne bi postal le še eden izmed številnih svetovnih dni za ne vem že katero stvar. Voda je preveč pomembna stvar, da bi jo prepustili zgolj politikom in, Bog ne daj, le kapitalskim interesom. Saj veste, kako se kapital vse bolj zažira v naravne dobrine in si jih prilašča. Javni interes vse bolj krni na račun agresivnosti privatnega interesa, ki uporablja vse možne trike, laži in prevare ter uzurpira zakonodajo za doseganje proﬁta. Kapital namreč vse naravno okolje vidi le kot vir zaslužka. Namesto šumenja dreves in žuborenja vode ga zanima zgolj šumenje bankovcev. Njegovo delovanje postaja vse bolj prepoznavno in temelji na tem, da se morajo uničeni naravni viri nadomestiti z njiho-

vimi substituti, ki jih proizvaja industrija. Posledica tega je, da moramo neko naravno dobrino, ki je bila poprej vsem dostopna brezplačno, sedaj kupiti. Naravna dobrina postane blago. Lep primer je voda. Še nedavno tega smo imeli na dvoriščih večine domačij vodnjake, ki so bili skozi stoletja vir pitne vode za prebivalstvo. Danes temu ni tako, kajti praktično vsi državljani smo priključeni na javne vodovode. A tudi z vodovodi se dogajajo čudne stvari. Pitna voda je vse bolj onesnažena in če želimo poskrbeti za zdravje, smo prisiljeni kupovati ustekleničeno vodo. Ko jo kupite, pripomorete k ustvarjanju dobička kapitala, ki s prodajo nekdaj vsem dostopne in zastonj pitne vode ustvarja vir krasnega in zanesljivega dobička. Zanesljive-

skušali osvetlili trajnost iz najrazličnejših zornih kotov. Prvi sklop tridelnega seminarja v Sv. Tomažu bo posvečen onesnaženju voda, čiščenju voda in ponovni uporabi odpadnih voda. Preko problematike voda se bomo posvetili praksam in razmišljanju o trajnosti v naravnem okolju, v povezavi z načinom življenja sodobnega človeka. Drugi vikend izobraževalnega seminarja se bo osredotočil na bivalna okolja. Govorili bomo o ekološki gradnji, o revitalizaciji zapuščenih objektov in o pomenu ekološko-informativnih centrov za

Varstvo èloveka Ko gledam gradbišèa bedakov, ki unièujejo zadnje poplavne gozdove in reène loke, izsekavajo obrežno rastlinje in betonirajo reène struge, me zajame sveta jeza. Iz èesa bomo stesali novo Noetovo barko? Ko gledam gore plastenk usteklenièene vode, ne morem verjeti. Usteklenièena voda je kot sporoèilo v steklenici, ki ga je odvrgel brodolomec v upanju na rešitev. Toda voda, ta prispodoba èasa, izdolbe vsak kamen, tudi najtrši. Ubogi èlovek, kako drugaèe bi lahko uporabil svoj razum.

izobraževanje. Tretji in zadnji vikend seminarja v Prlekiji bo osredotočen na eno izmed intimnih človekovih dejavnosti, ki prav tako zahteva premislek v smeri trajnosti – na prehrano. Skozi prakse permakulture, bio vrta, divjega vrta in nabiralništva bomo spoznali trajnostne sisteme pridelovanja in pridobivanja hrane, ki jih lahko uporabimo v vsakdanjem življenju.

ga zato, ker brez pitne vode ne moremo živeti. Jasno je, da kapital nima nikakršnega interesa, da bi ohranjal zaloge naravnih virov pitne vode. Še več, kapital si ob zastrupljanju naravnih virov mane roke. Voda iz plastenk je vsaj tisočkrat dražja od vode iz vodovoda, zato si ob tej kupčiji tudi oblast mane roke, saj v državni proračun iz plastenk priteka obilen DDV. Sila podobno zgodbo imamo tudi pri zdravju prebivalstva. Za farmacijo je idealna populacija tista, v kateri je čim več kronično bolnih ljudi, saj s tem cveti trgovanje z zdravili. In ker so največje farmacevtske tovarne obenem tudi največje proizvajalke pesticidov, torej strupov, je jasno, da bodo korporacije naredile vse, da se strupi v kmetijstvu nemoteno uporabljajo. Strupi in zdravila so si nenavadno blizu, saj proﬁtni motiv združuje tudi nezdružljivo. Podobno je tudi z drugimi segmenti naravnega okolja. Kapital sistematično uničuje vse tiste naravne dobrine, ki jih lahko nadomesti s substituti. Njihovo pomanjkanje s tem naredi za vir zaslužka. Povedano moramo jemati skrajno resno, kajti realističDIMENSIO 36

Anton Komat no je pričakovati, da bo zaradi proﬁtnih interesov naš planet še naprej propadal. Kdaj bomo doumeli, da zemlja, zrak, gozdovi, travniki, voda, niso le ﬁzikalno-kemični pojavi, niso le dobrine, ki so na svetu zato, da jih človek uporabi, zavrže ali uniči. Da zemlja ni le opora za iznakažene klone gensko erodiranih rastlin, ampak je mikrokozmos živjenja in rodnosti, ki daje življenje in je produkt življenja. Da voda ni le

OKOLJEMETRIJA sredstvo za izpiranje naše umazanije, odplakovanje naše svinjarije, sredstvo za namakanje, sila za pogon HE ali snov za hlajenje naših tovarn, ampak dar narave, ki izmije naše srce in posveti našo dušo. Sodobna civilizacija počne stvari, ki se na osebnostni ravni izkažejo kot nespamet, celo norost. Zakaj kot družba počnemo stvari, ki jih kot posamezniki nikdar ne bi storili? Smo izgubili instinkt preživetja vrste? Toda narava ima rešitve tudi za človeštvo. Prebrati jih bomo znali, ko bomo postali ekološko pismeni. Sveta ne morejo rešiti nove tehnologije, ampak nova zavest našega bivanja, nova etika, nova kozmologija človeka, nova in drugačna kultura sobivanja, holistična zavest biozoﬁje, simbiotski človek z biozofskim pogledom na svet. Sporočilo evolucije človeka je, da je omika možna le v dejavnem sodelovanju vseh ljudi in ob njihovi pripravljenosti, da podredijo svoje kratkoročne sebične interese skupnemu dolgoročnemu dobru. Če ozka družbena skupina hoče le maksimirati svoj položaj, namesto da bi optimizirala moč skupnosti, potem to vodi v uničenje družbe kot celote. Ta modrost samoobvladovanja je našim prednikom pomagala preživeti. Življenje na Zemlji je obstalo le zato, ker je koeksistiralo v simbiotskih odnosih. Če bi obstajali le borba in tekmovalnost, življenje ne bi bilo mogoče. Zato se moramo povrniti v stanje duha, ki nas je porodilo. Ob tem prevratu duha ostane le človek, naše največje tveganje in obenem največje upanje.

MIKE FLOOD MIKE FLOOD je integrirana programska rešitev za numerièno simulacijo dinamiènih poplavnih dogodkov. Vkljuèuje 1D in 2D simulacijska orodja, s katerimi lahko modeliramo reène sisteme, poplavna obmoèja, kanalizacijska omrežja, priobalna obmoèja in kombinacije navedenih sistemov. MIKE FLOOD je najbolj celostno orodje za modeliranje poplav, ki združuje znanja in izkušnje Danskega hidravliènega inštituta s praktiènimi in uèinkovitimi raèunalniškimi orodji. Pomaga nam pri modeliranju v skladu s t.i. Poplavno direktivo EU.

MIKE FLOOD je najboljše orodje za:

Narava bo preživela. Življenje vedno najde pot, z nami ali brez nas. Civilizacije ne smemo ocenjevati po obsegu moči, ki jo je razvila, temveč po tem, v kolikšni meri je zavarovala humanizem in ljubezen. Pomembneje kot vedeti, je čutiti. Vemo dovolj, ne premoremo pa poguma, da bi karkoli spremenili. Bojimo se tveganja. Vendar največ tvega tisti, ki nič ne tvega. Zato se mora zgoditi velika duhovna sprava, v kateri se bo človekova duša srečala z dušo sveta. Sodelujmo v njej!

 Ocenjevanje kakovosti obstojeèih poplavnih kart  Hitro kartiranje poplav in doloèanje poplavnih linij  Pripravo in uporabo predvidenih poplavnih dogodkov s presojo vplivov klimatskih sprememb  Pripravo kart poplavnih tveganj in nevarnosti  Ocenjevanje gospodarske in okoljske škode  Naèrtovanje upravljanja z nevarnostjo poplav Zastopnik za Slovenijo je CGS plus d.o.o.

www.dhigroup.com 37 DIMENSIO

INFORMACIJSKI MODELI v ARHITEKTURI

Informacijsko modeliranje zgradb (BIM)

Fakult e t a za grad b e ništ vo in g eo d ez ijo , U niverz a v L ju b ljan i

Informacijsko modeliranje zgradb (gradbenih objektov in stavb) predstavlja bistveno novost in napredek v naèinu dela in uporabe raèunalnika v gradbeništvu. Naš glavni namen je spodbuditi slovenske gradbene inženirje in arhitekte k rabi BIM in sodobnih naèinov dela. Zato bomo bralce redno informirali o konceptih, programskih orodjih BIM, standardih, dogodkih in predstavitvah ter poroèali o izkušnjah z uporabo modela BIM v praksi doma in po svetu.

Koncepti BIM Model BIM (angl. »Building Information Modeling«) je digitalni zapis in predstavitev informacij o konkretni stavbi za komunikacijo med udeleženimi v gradbenem projektu. Model BIM vsebuje geometrijske in negeometrijske informacije, ki jih potrebujejo in izdelajo arhitekti in inženirji za načrtovanje, analizo, simulacije, vizualizacije in dokumentacijo tako v fazi pred gradnjo kot med in po gradnji. Geometrijske informacije določajo digitalni 3D model stavbe, sestavljen iz elementov, ki so digitalni ekvivalent »pravih« elementov stavb (od temeljev do strehe). Negeometrijski del določa dodatne informacije o stavbi, njenih elementih ter lastnostih, ki se nanašajo na funkcijo, obliko in materiale.

Konstruiranje in modeliranje Klasični 2D in 3D programi CAD operirajo s črtami, ravninskimi liki in telesi, medtem ko

BIM operira z elementi stavb, ki jih lahko pokažemo v 2D in 3D načinu, poleg tega pa so vključene še dodatne negeometrijske informacije o njih. Rezultat klasičnega tehničnega risanja, 2D risba, je en sam, statičen pogled na stavbo, medtem ko lahko v modelirnikih BIM konstruiramo in modeliramo model BIM ter izdelamo več pogledov, prerezov, različnih količin in dimenzij. Z 2D risbo ne moremo obravnavati številnih 3D problemov pri projektiranju, ki jih z BIM lahko; lep primer je na primer prostorska analiza izvedljivosti konstrukcijskih detajlov ali osončenja prostorov.

Modelirniki BIM Model BIM lahko izdelamo z modelirnikom BIM, računalniškim orodjem, ki ima dve funkciji:  Modeliranje poteka z digitalnimi elementi stavb 3D, ki so »inteligentni« in parametrizirani tako, da odražajo bistvene lastnosti elemen-

Z modelirniki BIM lahko vse sisteme stavb, kot so vodovod, kanalizacija, klimatske naprave, elektroinštalacije itd., modeliramo v 3D (vir: Autodesk) tov dejanskih, ﬁzičnih stavb (element »okno« BIM na primer »ve«, da ne more stati v zraku, temveč mora biti vključen v steno. Oknu lahko določimo parametre, kot so višina parapeta, zasteklitev, tip in barva okovja in podobno).  Vsaka informacija je zapisana le enkrat: projektna dokumentacija, izdelana na osnovi modela BIM, je bolj kakovostna in vedno usklajena. Tlorisi, prerezi, fasade, izvlečki količin in tudi matematični modeli za analize se na primer avtomatično generirajo iz skupnega zapisa informacijskega modela stavbe in so zato vedno usklajeni. Če torej spremenimo steno v tlorisu, je ta debelina avtomatično popravljena v vseh odvisnih tlorisih, prerezih, pogledih in popisih. Modelirniki BIM lahko pokrivajo ožja strokovna področja, na primer modeliranje arhitekture, gradbenih konstrukcij, konstrukcijskih elementov, stikov, porabe energije, študije izvedljivosti itd.

Prednosti uporabe BIM Prednosti uporabe BIM lahko deﬁniramo na več nivojih:

Projektna dokumentacija, izdelana na osnovi BIM modela, je bolj kakovostna in vedno usklajena (vir: Autodesk)

 Na nivoju individualnega strokovnega dela nudi BIM vrsto možnosti za hitrejše in bolj kakovostno opravljanje zamudnih in nekreativnih del, kot je priprava projektne dokumentacije in delavniških risb. DIMENSIO 38

 Na nivoju organizacije BIM v širšem smislu razumemo kot skupek tehnologij, postopkov in »politik« podjetij. BIM omogoča napredno inženirsko komunikacijo, ki zahteva nova znanja in organiziranost podjetij, kar ni enostaven poseg. Zato se po svetu in pri nas pripravljajo metode uvajanja v prakso.  Na nivoju projektnega sodelovanja med podjetji lahko BIM bistveno prispeva k uveljavitvi »integrirane prakse«, ki temelji na sodelovanju, sočasnosti in kontinuiteti interdisciplinarnih projektnih timov. Sočasnost omogočajo internetni strežniki BIM, preko katerih lahko projektanti dostopajo do različnih lokacij in podjetij, z BIM učinkoviteje sodelujejo pri usklajevanjih sistemov stavb, nenazadnje pa se zagotovi tudi kontinuiteta.

Celostna zasnova in projektiranje Sodobno projektiranje zahteva celosten pristop, ki poleg zakonsko predpisanih bistvenih kriterijev upošteva tudi celostne kriterije v kontekstu umestitve stavbe v prostor, oblikovnih in funkcionalnih kriterijev, kot tudi ustreznosti tehničnih rešitev v smislu izvedljivosti, energetske učinkovitosti in trajnostne gradnje. Uveljavlja koncept virtualne gradnje, kjer se na podlagi simulacije, identiﬁkacije kolizij in 5D modela preveri izvedljivost gradbenega projekta. Izdelamo lahko tudi integrirane 5D modele

INFORMACIJSKI MODELI v ARHITEKTURI

Modeli konstrukcijskih detajlov na podlagi katerih lahko avtomatično izdelamo sezname armature in delavniške načrte (vir: Autodesk) BIM, kjer četrta dimenzija (čas) predstavlja povezavo s terminskimi plani, peta (stroški) pa povezavo z metodo izvedbe elementov, s pripadajočimi kalkulacijami stroškov materiala, delovnih sredstev, delovne sile in podizvajalcev. S pomočjo modela BIM lahko stavbe tudi bolje prostorsko razumemo, preverimo izvedljivost konstrukcijskih detajlov, optimiziramo rešitve in simuliramo odzive. Z modelom BIM lahko izdelamo analizo stroškov, ki bodo povezani z obratovanjem stavbe (za zavarovanje, ogrevanje, obratovanje klimatskih naprav, čiščenje, upravljanje

naprav). Ničesar od zgoraj navedenega ne moremo izvesti v 2D brez modela BIM.

Nekaj bistvenih prednosti uporabe BIM za inženirje:  Večja produktivnost: s pomočjo modelov BIM za konstrukcijske elemente in stavbe je moč prihraniti kar 55 % časa od izdelanega statičnega izračuna do armaturnih načrtov.  Uporaba modela BIM za analizo: vedno več aplikacij nudi

Autodesk Revit Architecture 2011 Informacijsko modeliranje zgradb (BIM) omogoèa povezovanje razliènih panog, sodelujoèih v gradbenem procesu. To naèelo podpira tudi Autodesk-ov program Revit Architecture. Omogoèa od raziskovanja konceptualnih form v najzgodnejših fazah projektiranja, do izdelave kvalitetne dokumentacije v zakljuènih fazah, vse znotraj enotnega delovnega okolja. Podpira trajnostno arhitekturno naèrtovanje, kontrolo kolizij, naèrtovanje poteka gradnje itn., v sodelovanju z gradbenimi inženirji, izvajalci in investitorji. Vse spremembe med delom se samodejno posodabljajo na vseh delih projekta, kar zmanjša možnosti nastanka napak in poveèa uèinkovitost in kakovost dela ter nenazadnje omogoèa precejšen prihranek denarja.

Glavna prednost pri delu z Revitom, v primerjavi s klasičnimi CAD programi je, da vsak element, ki se ga uporabi pri načrtovanju nima le geometrijskih lastnosti, temveč vsebuje tudi podatke o materialu, prečnem

prerezu, ceni, po želji tudi proizvajalcu idr. Z modeliranjem nastane baza podatkov, ki hrani vse vnose na enem mestu. Po želji se lahko iz te baze prikliče vse podatke v obliki pogledov, risb, detaj39 DIMENSIO

je vedno usklajena in tudi mnogo bolj kakovostna.

povezavo med modeli 3D in programi za račun konstrukcij, tako da se lahko mreža končnih elementov generira na osnovi modela BIM.

 Študije izvedljivosti in simulacije: gradbenim inženirjem nudijo modeli BIM mnogo prednosti pri analizi izvedljivosti celotne konstrukcije in posameznih konstrukcijskih detajlov.

 Lažja koordinacija: na osnovi modela BIM lahko lažje izmenjujemo projektno dokumentacijo tako v fazah pred kot tudi med gradnjo.

Več informacij o BIM bo na voljo na spletni strani Slovenskega društva za gradbeno informatiko (www.SDGI.si).

 Usklajenost in kakovost projektne dokumentacije: projektna dokumentacija, izdelana na podlagi modela BIM,

lov, prerezov ali kosovnic. To tudi pomeni, da sprememba v katerem koli pogledu, pomeni spremembo v bazi podatkov in je v trenutku vidna na celotnem projektu. Revit je orodje, ki omogoča arhitektom in gradbenim inženirjem projektirati s pomočjo virtualnega modela zgradbe, ki sproti odkriva napake v konstrukciji, omogoča simulacijo obnašanja objekta, preverja možne nastale kolizije in s tem prihrani marsikatero težavo pri gradnji. Enostavno se se lahko izdelajo sončne in energetske študije, možno pa je tudi virtualno sprehajanje po objektu kar bo zanimiva izkušnja za bodočega lastnika objekta.

INFORMACIJSKI MODELI v ARHITEKTURI

CGS Revit Extensions Ob delu s programi Autodesk Revit Architecture, Structure in MEP smo ugotovili, da bi lahko nekatere postopke in ukaze poenostavili ali dodali manjkajoèe funkcionalnosti, vèasih tudi specifiène za Slovenijo. Zato smo se odloèili, da bomo te procese optimirali in izboljšali. Pri tem so nam prišle zelo prav naše dolgoletne izkušenje na podroèju razvoja programske opreme za naèrtovanje in kmalu so nastali prvi programski dodatki za Autodesk Revit: CGS Revit Extensions.

Dodatki CGS Revit Extensions se ob namestitvi povežejo v Revit okolje. Najdemo jih v zavihku »Add ins«:

Poravnava besedil Orodje omogoča natančnejšo postavitev besedil v Revitu. Uporabnik izbere besedilo, ki ga želi poravnati, in črto, glede na katero bo program besedi-

lo poravnal, nato sproži ukaz. Ukaz lahko uporabimo tudi pri urejanju besedil in oznak parametrov (Label) v družinah (npr. glava risbe).

vrata v prostoru). Pred izvedbo ukaza pokažemo prostore, v katerih želimo narediti tlak, nato pa v dialogu podamo lastnosti tlaka.

Legenda materialov V dialognem oknu podamo etažo, za katero želimo izdelati legendo materialov, in materiale, ki jih želimo prikazati. Tako ustvarjeno legendo je možno kasneje tudi ročno dopolniti.

Tlaki v prostorih

Filtriranje elementov

Legenda materialov

Z orodjem se izognemo ročnemu modeliranju tlakov (plošč), ki zna biti zamudno (obrisati je potrebno celoten prostor in

Ukaz je izpeljanka Revitove funkcionalnosti ﬁltriranja izbranih elementov, omogoča pa ﬁltriranje že izbranih elementov ali pa izbor elementov iz celega modela. Elementi so v dialogu sortirani glede na vrsto elementa, etažo in tip družine. Tako lahko npr. z nekaj kliki izberemo vse stene določenega tipa v prvi in drugi etaži.

vajo jih tudi naši uporabniki, s katerimi smo dnevno v stiku. Z razvojem nadaljujemo in kmalu bomo objavili nove dodatke, ki bodo nedvomno prišli prav vsakemu Revit uporabniku. Več o dodatkih za Revit si lahko preberete na naši spletni strani ali na strani, namenjeni Revitu: http://www.revit.si.

Idej za optimizacijo Revita je še veliko. Ne le naših, prispe-

CGS BIM Manager in knjižnice elementov v Revitu Pri delu z BIM tehnologijo je zelo pomembna dobra organizacija knjižnice družin (katalogov), s pomočjo katerih načrto-

valec projektira bolje in hitreje ter je posledično cenovno konkurenčnejši. Z orodjem »CGS BIM Manager« si olajšamo ure-

janje družin elementov v Revitu (npr. okna, vrata, pohištvo, oznake). Omogoča nam enostaven uvoz vseh izbranih družin v projekt in izvoz elementov v izbrano mapo na disku. Na ta način ustvarimo in dopolnjujemo knjižnico elementov, ki jih uporabljamo pri načrtovanju konkretnega projekta. Z namestitvijo orodja »CGS BIM Manager« dobimo že pripravljene družine, ki jih v našem podjetju izdelujemo v sodelovanju s proizvajalci in ponudniki gradbenih elementov in materialov. V seznamu najdemo BIM elemente (vrata, okna), materiale s teksturami in detajle, ki jih projektant lahko priloži k projektu. Upravljamo lahko tudi družine, ki jih kopiramo iz portalov Revit skupnosti ali jih izdelamo sami. DIMENSIO 40

Orodje ponuja možnost posodabljanja knjižnic družin s CGS plus Revit spletnega portala. V primeru sprememb se knjižnice lahko posodobijo samodejno ali pa izberemo le tiste družine, ki jih želimo kopirati v svojo knjižnico. Več o dodatkih za Revit si lahko preberete na naši spletni strani ali na strani, namenjeni Revitu: http://www.revit.si.

INFORMACIJSKI MODELI v ARHITEKTURI

Nagradni arhitekturni nateèaj Revit 2010 Ob pripravah na CGS konferenco 2010 smo v letošnjem letu ponovno razpisali nagradni nateèaj Revit za študente arhitekture, ki je potekal v tesnem sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani.

3. nagrada, Mateja Matko Vrtec zajema 7 igralnic, ki so v nizu razpotegnjene v teren. Niz igralnic v terenu tvori dva prostora. Na eni strani ima vsaka igralnica svoj atrij, na drugi pa

je veliko skupno igrišče. Teren se iz igrišča postopoma dviga na raven vhoda (pritličja). Vsi ostali prostori (servisni, pisarne…) so v dvoetažnem delu, ki je delno vkopan.

Podrobne predstavitve zmagovalnih projektov si oglejte na www.revit.si

1. nagrada, Aleš Iskra

Letošnji Revit natečaj smo predstavili v okviru predmeta Digitalne metode in predstavitve v drugem semestru šolskega leta. Naleteli smo na presenetljivo dober odziv, saj so na natečaj prispele prijave več kot 30 različnih projektov. Za študente, ki so se prijavili na natečaj, smo na fakulteti organizirali dva brezplačna tečaja, na katerih so se seznanili z osnovami programa Revit Architecture. Za delo in študij smo jim uredili brezplačne študentske licence. 2. nagrada, Vid Vaukan

Oddani projekti so bili res izvrstni, zato je imela ocenjevalna komisija kar težko delo pri izbiri najboljšega. Ob upoštevanju ocenjevalnih kriterijev je izbrala tri najboljše, ki so jih avtorji predstavili na CGS konferenci 2010: Nagrajeni projekti so bili: 1. nagrada, Aleš Iskra Glavna značilnost hiše sta atrija v prvem nadstropju. Tako sta spalnica in obe otroški sobi obdani z lepim ambientom. Tudi kopalnica staršev se odpira na atrij. Samostojna enota v pritličju je namenjena starim staršem ali pa kot delovni kabinet. Dnevna soba in kuhinja sta del večjega prostora, ki se odpira na veliko teraso.

3. nagrada, Mateja Matko

2. nagrada, Vid Vaukan Villa 500 je atraktivna počitniška hiša na eksotični lokaciji. Postavljena je v pobočje, dvignjena nad morsko gladino in podprta z dvema poševnima stebroma. Obliko deﬁnirajo čiste horizontalne linije ki hišo še najbolj približajo modernemu, minimalističnemu slogu, ki se odraža tudi v ureditvi prostorov in opremi.

41 DIMENSIO

INFORMACIJSKI MODELI v ARHITEKTURI

Autodesk Revit Structure in Robot Structural Analysis

Z uporabo BIM tehnologije si lahko gradbeni inženir znatno poenostavi in skrajša proces priprave modela ter podatkov za statièno analizo. Zaradi enostavnosti podajanja geometrije je priprava modela za statièno anlizo v Autodesk Revit Structure zelo dobra izbira. Pri tem si lahko pomagamo s pomoèjo arhitektonskega modela, ki mu odstranimo nenosilne elemente. Druga možnost je, da s pomoèjo funkcionalnosti Copy/Monitor, generiramo nove nosilne elemente, brez podatkov o nenosilnih slojih.

Tako pripravljen model v naslednjem koraku v Revit Structure opremimo s podatki o podporah in obtežbah. V programu kot podpora služita dva elementa.. Prvi je specialni element, kateremu določimo sproščene smeri (pomik ali rotacija), drugi je temelj, ki ga program upošteva kot ﬁksno podporo. Za podajanje obtežb moramo najprej določiti obtežne primere, nato pa v modelu podamo obtežbe (sile), vsaki obtežbi pa določimo velikost, smer in pozicijo. Obtežba je lahko prosta, ali pa vezana na element. Vprimeru, ko npr. popravimo dolžino nosilca, se takšna obtežba samodejno prilagodi na novo dimenzijo. Obtežne primere pomnožimo z varnostnimi faktorji in jih združimo v kombinacije obtežnih primerov. Poleg naštetih funkcionalnosti Revit Structure vsebuje ukaze za preverjanje analitičnega modela (npr. preverjanje podpor), modeliranje arhitekturnih elementov in posebne ukaze za

modeliranje armatur. Pri modeliranju armatur so nam v pomoč brezplačni dodatki, s katerimi lahko enostavno izdelamo armaturo iz palic (temelji, nosilci, itd.), tako da podamo pravila za armiranje (prekrivni sloj, zgostitve stremen, itd.). Z dodatkom za sinhronizacijo modela izvozimo model in podatke o obtežbah v Autodesk Robot Structural Analysis, kjer lahko model ali obtežbe dopolnimo, nato izvedemo statično analizo. Robot je orodje za linearno statično analizo konstrukcij, ponuja pa tudi možnost raziskave nelinearnega obnašanja konstrukcije (P-delta, metoda plastičnih členkov, itd.) in dinamično analizo konstrukcij. Model, ki smo ga uvozili iz Revit Structure, lahko v Robot-u dopolnimo z geometrijo (dodatni stebri ali nosilci, plošče, ...), s podatki o podajnosti podpor in dopolnimo obtežne primere (npr. podamo podatke za nelinearno ali dinamično analizo). Po izvedenih preračunih lahko pripravimo poljubno število in obliko poročil, ki jih lahko izvozimo v MS Word ali natisnemo na tiskalnik. Podatke o notra-

Vizualizacija dela nosilne konstrukcije z armaturo njih silah pa lahko uporabimo tudi pri dimenzioniranju elementov, saj nam Robot ponuja orodja za dimenzioniranje armiranobetonskih in jeklenih konstrukcij po EuroCode standardih. Konstrukcijo, ki jo dopolnimo in dimenzioniramo v Robotu, nato uvozimo nazaj v Revit Structure in jo uporabimo za sinhornizacijo z arhitekturnim modelom. Tako npr. popravimo dimenzije nosilcev, projektant arhitekture pa te podatke uporabi v svoji dokumentaciji. Idealno bi seveda bilo, da bi na ta način sodelovali vsi pri projektu udeleženi projektanti (tudi projektanti inštalacij z Revit MEP), saj bi se s tem možnost napak bistveno zmanjšala.

Novosti Novosti v Autodesk Revit Structure 2011 so na naslednjih področjih: • dopolnjeni ukazi za modeliranje: nagnjeni stebri, sistemi nosilcev in paličij • ukazi za produktivnost: izboljšan delovni proces v primeru večjih projektantskih ekip • ukazi za modeliranje za Subscription Partnerje: okvirne stene, modeliranje armatur. Novosti in izboljšave funkcionalnosti v Robot-u 2011: • izboljšave pri modelirniku: avtomatsko mreženje, 3D generator jeklenih konstrukcij • sodelovanje: sinhronizacija z Revit-om in Inventor-jem • analiza in rezultati: uklon, dinamična analiza • dimenzioniranje: dopolnjeni standardi za jeklo, beton, les, obtežbe in geotehniko • uporabniški vmesnik: poenostavitev izdelave izpisov, pomoč.

Izdelava modela mostu s terenom uvoženim iz Civil 3D DIMENSIO 42

INFORMACIJSKI MODELI v ARHITEKTURI

Graitec Advance Steel

E L E A iC

Referenèni objekt: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani Podjetje ELEA IC d.o.o. iz Ljubljane je izdelalo projektno dokumentacijo za novo zgradbo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo z veè predavalnicami in knjižnico. ELEA IC je z uporabo programa Graitec Advance Steel za modeliranje v 3D sprojektirala celotno jekleno konstrukcijo objekta, ki tehta impresivnih 783 ton in ima zunanje dimenzije 59,3 x 26,2 x 16,0 metrov. S pomoèjo programa so ob modeliranju avtomatièno nastale vse delavniške risbe, potrebne za izdelavo te zapletene jeklene konstrukcije.

Ob precej impresivnih dimenzijah je bila glavna težava projekta v tem, da je zunanja oblika strehe nepravilne eliptične oblike, vsi nosilci konstrukcije na obodu pa niso navpični,

temveč poševni. Na nosilce je pripeta tudi nosilna vodoravna konstrukcija na nivoju prvega nadstropja in strehe. Marko Pavlinjek, u.d.i.g., ELEA IC, glavni in odgovorni projektant: »Advance Steel je povečal našo produktivnost in na splošno omogočil samo modeliranje objekta s tako kompleksno geometrijo konstrukcije. Posebej smo zadovoljni z možnostjo avtomatičnega detajliranja in

enostavnih ročnih prilagoditev pri izdelavi delavniških risb.«

O programu Advance Steel: Advance Steel je orodje, namenjeno projektiranju jeklenih montažnih objektov. Program deluje v okolju AutoCAD-a (ali vertikalnih produktov, kot je AutoCAD Architecture). Ad-

Graitec Advance Concrete Izvedba 10-pasovnega mostu v biseru sodobne arhitekture, Dubaju

Dave Vout, inženir Britanskih železnic:

Projektivno podjetje GDS iz Velike Britanije je s pomoèjo programa za izdelavo betonskih konstrukcij in armature Graitec Advance Concrete izdelalo zelo zahteven projekt izvedbe širokopasovne mostovne cestne povezave v skupni dolžini 1,6 km v Dubaju.

»Advance Concrete je izredno prilagodljiv program za izvedbo kateregakoli projekta in s tem v veliki meri presega katerikoli drug podoben program za izdelavo betonskih konstrukcij.«

Celoten projekt je zahteval izredno natančnost, saj je bila geometrija kompleksna in zahtevna. Za velike projekte v da-

našnjem času so značilni zelo kratki izvedbeni roki. Zaradi tega je bila izražena potreba po uporabi programa, ki bo enostaven za uporabo in se ga bo mogoče hitro naučiti uporabljati, hkrati pa ga bo mogoče prilagajati konkretnim potrebam.

43 DIMENSIO

Graitec Advance Concrete je orodje za modeliranje in konstruiranje betonskih in armi-

vance Steel je produkt, ki se ga uporabnik hitro nauči. Ukazi so enostavni in pregledni, elemente lahko urejamo tudi z AutoCAD-ovimi ukazi. Z naprednimi funkcijami se samodejno generirajo delavniške risbe detajlov, popisi materialov, datoteke z NC kodami itd.

B rit ansk e ž elez n ic e

ranobetonskih konstrukcij ter detajliranje armature. Avtomatska izdelava delavniških načrtov in popisov materiala nam prihranita čas in denar. Model zgradbe za izdelavo opažnih in armaturnih načrtov se oblikuje z uporabo naprednih arhitekturnih elementov. Delo poteka v 2D, tretjo dimenzijo pa program določi s pomočjo lastnosti, ki so izbrane za element.

INFORMACIJSKI MODELI v ARHITEKTURI

Avtomatizacija proizvodnje s pomoèjo programske opreme hsbCAD v podjetju Riko Hiše d.o.o. A

RI KO H I Š E d .o .o .

Osnovni konstrukcijski elementi RIKO masivnih lesenih objektov so enosmerno lepljeni nosilni stenski elementi, ki so navznoter obdelani v vidni kvaliteti, na zunanji strani pa so obloženi s termoizolacijo iz naravnih, predvsem lesnih vlaken, ki je zašèitena z razliènimi tipi fasad. Za natanèno konstruiranje omenjene vrste objektov smo v sodelovanju CGS plus razvili programsko opremo MohiCAD, ki poleg konstruiranja omogoèa izdelavo delavniške dokumentacije in prenos na CNC obdelovalne stroje.

Poleg omenjenega sistema gradnje smo pred tremi leti začeli s proizvodnjo objektov z okvirno konstrukcijo. Osnovni konstrukcijski element takih objektov je nosilni okvir, sestavljen iz stebrov in prečk. Stene so navznoter obložene s konstrukcijskimi ploščami, ki hkrati služijo tudi kot parna ovira. Vanje je vgrajena instalacijska cona, ki omogoča enostavno izvedbo instalacij. Z notranje strani so zaključene z mavčno-vlaknenimi ali lesenimi ploščami, z

zunanje strani pa so obložene s toplotno izolacijo iz lesnih vlaken. Zaključene so z različnimi tipi fasad. Za konstruiranje okvirnih objektov uporabljamo programsko opremo hsbCAD, ki omogoča detajlno konstruiranje, pripravo delavniške dokumentacije in prenos podatkov na CNC obdelovalne stroje. Programska oprema omogoča tudi izdelavo knjižnic tipskih elementov, vključno z izvedbenimi detajli (stiki konstrukcijskih elementov, vgra-

eGradnja v Trimu

dnja stavbnega pohištva …). S programom določamo tudi vse obdelave, potrebne za izdelavo takih elementov (vrtanje, rezkanje, žaganje, sponkanje …). V proizvodnji se nato zgolj izvajajo operacije, ki jih je pripravil konstruktor. Tak postopek zmanjšuje možnost napak zaradi človeškega faktorja.

Zaradi visoke stopnje avtomatizacije in natančne izdelave poteka gradnja obeh tipov objektov zelo hitro in je pretežno neodvisna od vremenskih razmer. Na ta način je možno zelo natančno načrtovati posamezne faze gradnje, kar pomeni, da je gradnja zelo pregledna tako v operativnem kot v ﬁnančnem smislu.

Trim o d .d .

Trimo je ponudnik celovitih rešitev na podroèju jeklenih zgradb. To vkljuèuje projektiranje, izdelavo gradbenih elementov in izgradnjo objekta. Imamo lastno proizvodnjo jeklenih konstrukcij in sistemov ovoja zgradb (fasadni in strešni paneli s pripadajoèimi elementi ovoja).

Za hitro in učinkovito izvedbo projektov je ključnega pomena, da je proces od projektiranja do izdelave in montaže izveden s čim manj zastoji ter po principu »just in time«. Za montažo je poleg pravočasne dobave izrednega pomena tudi kompletnost dostavljenih materialov, potrebnih za izvedbo določene faze gradnje. Kaj hitro se namreč lahko pripeti, da na primer manjkajo »samo« vijaki za pritrjevanje fasadnih elementov. Zaradi ene same »malenkosti« lahko stoji celotna montaža, kar se odraža v nepotrebnih stroških in zakasnitvah rokov. Za izboljšanje procesa izvedbe gradbenega projekta smo v okviru razvojne naloge eGra-

dnja razvili programsko orodje TPM (Trimo 3D+ Project Manager). Razvoj je bil izveden v sodelovanju s podjetjem CGS plus iz Ljubljane in s Fakulteto za gradbeništvo iz Maribora. TPM uporabnikom omogoča vizualizacijo stopnje izgotovljenosti objekta: vsak gradbeni element se obarva glede na njegov status v podjetju in na gradbišču, in sicer v barvah kot na semaforju. To omogoča lažje upravljanje izvedbe projekta, saj je na 3D modelu objekta jasno vidno, katere gradbene elemente potrebujemo v določeni fazi gradnje, kateri so izdelani oziroma jih je potrebno izdelati, katere je možno odpremiti, kateri so na gradbišču in jih je mogoče montirati

ter kateri so vgrajeni. Statuse gradbenih elementov je možno tudi primerjati z načrtovano izvedbo projekta (4D model), na podlagi avtomatskega prenosa količin za vgrajene gradbene elemente pa se generira gradbena knjiga in se obračunavajo izvedena dela (5D model). Celoten sistem je zasnovan na BIM – informacijskem modelu objekta. Osnova za 3D model DIMENSIO 44

objekta sta model jeklene konstrukcije iz modelirnika ProSteel in model oblog iz modelirnika Trimo Designer AutoCAD. Sistem je povezan s poslovnim informacijskim sistemom SAP ERP. TPM predstavlja Trimov inovativen pristop k uvajanju tehnologij gradbene informatike za podporo izvajanju projektov s 3D/4D/5D programskimi orodji.

INFORMACIJSKI MODELI v ARHITEKTURI

Naèrtovanje projekta Emonika City Center Nov Potniški center Ljubljana oz. Emonika City Center, kot ga je poimenoval investitor, bo zgrajen v samem središèu Ljubljane. Veèfunkcionalni projekt Emonika bo tako umešèen med Dunajsko, Vilharjevo in Masarykovo cesto ter Trgom Osvobodilne fronte. Emonika bo na veè kot 200.000 kvadratnih metrih površine predstavljala prostor kulturnega, poslovnega in družabnega delovanja. Svojim obiskovalcem bo ponudila novo železniško postajo, moderno avtobusno postajo, poslovno stolpnico, nakupovalno-zabavišèno središèe, stanovanjsko stolpnico in poslovni hotel ter okoli 2.500 novih parkirnih mest.

Nova avtobusna in železniška postaja v Ljubljani Središčni del Emonike bosta predstavljali nova avtobusna in nova železniška postaja. Javnologistični del se bo razprostiral na skoraj 14.000 m2, vključujoč avtobusno postajo in veliko, prostorno postajno čakalnico.

Poslovno in nakupovalno središèe Emonika bo vključevala tudi najvišjo stolpnico v Ljubljani, ki bo s 100 metrov višine dosegala višino Ljubljanskega gradu. Poslovna stolpnica Emonika bo v svojih sedemindvajsetih nadstropjih nudila kar 23.000 m2 bruto najemne površine poslovnih prostorov.

V nakupovalnem središču bo več kot 200 trgovin s kakovostno izbiro tako na trgu že prisotnih znamk kot tudi novih znamk, hipermarket z neposrednim dostopom s parkirišča do nakupovalnega središča, predel s hrano, kinodvorane, restavracije, kavarne in bari ter ostale storitve. Zaradi obsežnosti projekta in kompleksnosti vodenja ter usklajevanja vseh ključnih akterjev, ki sodelujejo pri projektu, se je investitor odločil za uporabo dveh orodij, ki mu bosta omogočila uspešno in učinkovito vodenje projekta. Za doseganje boljše komunikacije, hitrejšega usklajevanja načrtov, za omogočanje enostavnejše revizije načrtov, za premagovanje svetovnih časovnih razlik ter za natančen in nenehen

E mo n ik a d .o .o .

pregled nad projektom se je investitor poslužil podpore orodja Conject.

Conject Project Management Conject PM je sistem projektnega upravljanja na osnovi interneta in je uporaben za vse, ki sodelujejo pri nepremičninskih in gradbenih projektih. Članom tima je Emonika podelila administrativne pravice, ki omogočajo shranjevanje dokumentov, revizijo in vpogled v določene dokumente. Za nemoteno in učinkovito vodenje projekta morajo vsi člani tima nove dokumente in načrte redno shranjevati v sistem.

Conject PM uporabnikom omogoèa:  Enostavno sodelovanje vseh vpletenih v projekt: Četudi se posamezniki nahajajo na različnih lokacijah, v različnih državah ali celo na različnih kontinentih, lahko nemoteno sodelujejo preko sistema. Tako je komunikacija investitorjev, vodje projekta ter vseh arhitektov in projektantov hitra, enostavna in učinkovita.

 Dobro komunikacijo: Centraliziran dokumentni sistem omogoča vsem članom tima, da dostopajo do najnovejših dokumentov s katerekoli lokacije in kadarkoli želijo. ConjectPM deluje medmrežno, zato vsi člani tima lahko vidijo, kdo je v sistemu prisoten, in lahko obenem preko sistema tudi komunicirajo. Komunikacijo je možno usmeriti direktno, obenem pa je mogoče izvesti tudi virtualni »brainstorming«, h kateremu lahko povabite tudi posameznike, ki sicer niso vključeni v sistem. Komunikacijo je možno podpreti tudi s skicami, ki so shranjene v sistem.  Pregled nad dokumenti in enostavno iskanje: V sistemu so vidne vse različice in revizije, prav tako pa je zabeleženo, kdo in kdaj je shranil določen dokument. Administrator sistema vsakemu članu podeli uporabniške pravice ter s tem omogoči vpogled ali omejitev vpogleda v določen dokument. Prav tako sistem omogoča enostavno iskanje dokumentov na podlagi ključnih besed, ne glede na format dokumenta.  Pregled, revizije in enostavno usklajevanje načrtov: Sistem omogoča ogled številnih formatov načrtov, četudi uporabnik na računalniku nima nameščenega določenega programa. Shranjevanje načrtov je enostavno, omogočene pa so tudi primerjave dveh različic. Projekt Emonika City Center je v polnem zagonu; celotna ekipa namreč aktivno sodeluje pri načrtovanju celotnega projekta in pri pripravi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Z uporabo orodja ConjectPM investitor Emonike nemoteno usklajuje vso dokumentacijo in načrte ter koordinira celoten tim, ki sodeluje pri projektu. Več informacij o projektu Emonika lahko preberete na uradni spletni strani projekta www. emonika.si ali pa jih dobite na telefonski številki 01 620 24 50.

45 DIMENSIO

VELIKI HP TISKALNIKI

HP Designjet T1200 – tiskalnik za zahtevnejše CAD/GIS okolje Designjet T1200, tiskalnik velikega formata podjetja HP, namenjen CAD in GIS uporabnikom, je doèakal nekaj sprememb, ki bistveno poveèajo njegovo uporabnost. Tiskalnik ostaja v istem cenovnem razredu, nakup pa je še vedno (v èasu pisanja tega èlanka) možen tudi s popustom »staro za novo«.

Novi tiskalnik ohranja vse prednosti različic T1100 in T1120 in te ga postavljajo kot prvo izbiro za srednje velike in večje biroje, ki potrebujejo zanesljivost in odličnost:  6 HP Vivera črnil, ki omogočajo odlično barvno reprodukcijo, od tega tri črne kartuše, zaradi katerih ni težav s sivimi odtenki,  vrhunski izris senčenih risb,

 visoka natančnost izrisa črtnih/tehničnih risb,  zanesljiv in hiter tiskalnik velikega formata (stran velikosti A1 natisne v petintridesetih sekundah),  vgrajena mrežna kartica (primeren za večje delovne skupine),  obdelava datotek v risalniku (ne obremenjuje računalnika).

HP Latex tiskalniki

S M

Bistveni novosti sta:  XXL črna kartuša s prostornino 300 ml Vse različice serije T1100 porabijo največ »Matte Black« črnila, naslednji črnili po porabi sta »Gray« in »Yellow«, preostale tri barve pa kupite dvakrat redkeje kot prve tri. Preskok na 300 ml je zato odlična novica za uporabnike.

medija v roli. Predstavljajte si, da namestite dve roli dolžine 90 m - koliko črtnih risb formata A0 lahko natisnete brez prekinitve! Ali kako enostavno je tiskanje na roli dveh širin ...

 Dve roli s samodejno menjavo Avtomatizirana menjava dveh rol je velika pridobitev za tiskalnik tega cenovnega razreda. HP Designjet T1200 prenese 90 m dolgo navitje

Designjet T1200 z novimi funkcionalnostmi sodi v razred višje kot njegovi predhodniki, cenovno pa ostaja v istem razredu. Izbira torej ne bo težka.

HP Latex tiskalniki predstavljajo novo tehnologijo tiskanja grafike za zunanje površine, ki zagotavlja dolgotrajno obstojnost (do 3 leta). Postopek je zdravju in okolju neškodljiv.

V 11. številki revije Dimensio smo objavili članek o HP ekosolventnih tiskalnikih. Takrat se je HP podal na področje tiskanja za zunanje površine. Ker niso imeli razvite ustrezne tehnologije, so se odločili za kooperacijo s podjetjem Seiko. Pri tem ni šlo za HP-jev produkt, zato je bilo na vsakem koraku čutiti pomanjkanje HP-jeve ﬁlozoﬁje.

Latex tehnologija namesto eko-solventne Pred dvema letoma smo prvič obiskali HP-jev razvojni center za tiskalnike velikega formata v Barceloni. Pokazali so nam tiskalno glavo za Latex črnilo. Glava je bila zaprta v škatli iz prozornega pleksi stekla, med delovanjem se je izpod nje vila meglica črnila. Videli smo nekaj testnih odtisov, ki so viseli na steni, kaj dosti več od tega pa nismo izvedeli. Kakšno leto kasneje je prišlo obvestilo, da je prodaja eko-solventnih tiskalnikov zaključena.

Kadar želimo obstojen tisk, moramo uporabiti obstojne materiale in barve. Pri tisku na papir uporabljamo vodotopna barvila ali pigmente, ki se vpijejo v papir. Takšen tisk je pod določenimi pogoji obstojen, primeren tudi za zunanje površine, vendar le za krajši čas 3-12 mesecev. Za tiskanje na obstojne materiale, kot so na primer cerade, PVC folije, poliestrski ﬁlmi, poliestrske tkanine, HDPE tkanine, Tyvek ipd., moramo doseči, da se barvilo trdno sprime z materialom. To dosežemo s topilom v barvilu, ki stopi površino in se sprime z materialom. Druga možnost je, da material ob izdelavi prevlečemo s premazom. Premaz reagira s črnilom in ga zveže s podlago. Ta način je drag, saj zahteva dodatne premaze osnovnega materiala, kar tisk podraži. Oba načina uporabljajo solventni tiskalniki, slednjega pa tudi navadni »Inkjet« tiskalniki, pri katerih pa obstojnost ni dolga.

Topila, ki jih uporabljajo solventni tiskalniki, so zelo agresivna, strupena in kancerogena, zato je nujno potrebno zračenje in odsesavanje strupenih hlapov. Zakonodaja v Evropi in po svetu je, ko gre za področje okoljevarstva, vedno bolj stroga. Vedno več je držav, v katerih je izpust strupenih hlapov zakonsko omejen. Poleg tega je izdelek po tisku potrebno vsaj nekaj ur sušiti, kar postopek podaljša. Med sušenjem tiskovina oddaja neprijeten vonj, kar je v zaprtih prostorih nedopustno.

DIMENSIO 46

Okolju prijazno Latex tehnologija tiskanja po drugi strani dosega obstojnost tako, da se barva prilepi na površino. Kot vse dobre rešitve je tudi ta (vsaj v principu) enostavna. Barvilo sestavljata v vodni osnovi pomešan lateks in pigment. Barvilo brizgnemo na ogreto površino (na popolnoma enak način kot pisarniški brizgalni tiskalniki). Sledita dve fazi segrevanja. V prvi fazi izpari voda. V drugi fazi se lateks stopi, zalije pigment in se prilepi na površino. S tem je postopek končan, izdelek je ta-

VELIKI HP TISKALNIKI koj primeren za uporabo in ne oddaja nobenega vonja. Edini stranski produkt je voda, ki med postopkom izpareva. Prvi Latex tiskalnik, ki ga je izdelal HP, je bil model L65500. Gre za visokoprodukcijski tiskalnik maksimalne širine 2640 mm, težak 970 kg. Na tem tiskalniku se je kalila tehnologija Latex črnil. Gre za dokaj zanimiv princip preizkušanja tehnologije na maloserijskem stroju, kjer je tudi dosti lažje odpravljati napake. Ko je bila tehnologija dodobra preizkušena, so jo implementirali na manjših tiskalnikih. Prvič, odkar sodelujemo z podjetjem HP, se je zgodilo, da so ogromno truda vložili v izobraževanje partnerjev in marketing še pred uradnim izidom. Več kot očitno je, da si podjetje HP ne želi privoščiti nikakršnega spodrsljaja, saj se zaveda, da jih bo konkurenca budno spremljala in skušala izkoristiti vse pomanjkljivosti in težave. V septembru leta 2009 so izbrane partnerje iz vseh evropskih držav povabili v Barcelono, kjer so predstavili nov model Latex tiskalnika Designjet L25500. Deležni smo bili izčrpnega šolanja o novi tehnologiji, tako v teoretičnem kot tudi v praktičnem smislu. Pred nas so postavili kar nekaj zahtev. Vsako podjetje, ki bo želelo prodajati Latex tiskalnike, bo moralo izšolati dva serviserja in kupiti demo model tiskalnika. Priskrbeli so nam neposreden kontakt z razvojnim oddelkom v Barceloni, ki nam bo na voljo v primeru kakršnihkoli težav. Več kot očitno je, da je tiskalnik narejen na osnovi Designjet-a Z6100. Videz je nekoliko spremenjen zaradi dodanih grelcev in ventilatorjev, pa tudi barva ogrodja je bela namesto črne. Modela se razlikujeta v širini tiskanja. Tiskalnik ima mrežni priključek, nima pa gonilnika, zato je za tiskanje potreben RIP program. Praktično vsi proizvajalci RIP programov so podprli tiskalnik že ob izidu. Pri nas bomo nudili podporo in prodajo za Caldero in Onyx RIP. Tiskanje z Latex črnili je vsekakor revolucija. Kako velika je ta revolucija, bo pokazal čas. Če ne drugega, je to zagotovo korak naprej v skrbi za zdravje in čisto okolje.

HP Latex potrošni materiali

Vedno kadar se pojavi nova tehnologija tiskanja, je potrebno uskladiti tudi medije. Latex tehnologija je v tem pogledu nezahtevna, saj ne potrebuje dodatnih premazov. Je pa pri tej vrsti tiska pomembno, da površina omogoèa dober oprijem oz. da ni pregladka.

Ena od prednosti Latex črnila je v tem, da je barva elastična in ne poka, česar pri solventnih črnilih nismo mogli doseči. To prednost se da s pridom uporabiti pri samolepilnih medijih, s katerimi oblepimo npr. vozila ali kakšne druge ukrivljene površine. Velika skrb je namenjena reciklaži medijev. Trenutno je na voljo 19 različnih medijev, od katerih jih je 7 možno reciklira-

ti. Med temi jih kar nekaj nadomešča PVC materiale. Nelaminirani mediji so obstojni do tri leta, laminirani pa do pet let. Latex barva je obstojna proti praskam, se ne packa in je vodoodporna, seveda kadar jo tiskamo na vodoodporne medije. Glede na to, da Latex tiskalniki nimajo svojega gonilnika, je potrebna uporaba RIP

programa. Zato je pomembno dejstvo, da so v vseh RIP programih, ki podpirajo novi tiskalnik, ICC proﬁli za HP medije že vključeni. To govori v prid uporabi originalnih medijev. V našem podjetju se že dolgo časa trudimo, da bi HP medije dobavljali po konkurenčnih cenah. To nam je v veliki meri uspelo, zato vabimo vse, ki vas tovrstna problematika zanima, da se o tem prepričate.

20% popusta ob 20 letnici podjetja CGS plus d.o.o. Delovna postaja za CAD/GIS okolje Redna cena: 1597,50 € + DDV

Cena v akciji: 1.278,00 €

+ DDV

Prihranek: 319,50 € HP Z400 6-DIMM  napajalnik 475W  procesor Intel Xeon W3550 3.06 8MB/1066 QC  RAM 6GB (3x2GB) DDR3-1333 ECC  trdi disk 1TB SATA 7200  DVD zapisovalec 16X DVD+-RW SuperMulti SATA  brez grafiène kartice  operacijski sistem MS Windows 7 Professional 64-bit  miška USB Laser  garancija 3 leta Posebna ponudba velja do konca junija 2010 ali do odprodaje zalog.

47 DIMENSIO

Slika je simbolièna.

CGS plus d.o.o., Brnèièeva ulica 13, Ljubljana, 01 530 11 07, www.cgsplus.si, info@cgsplus.si

VELIKI HP TISKALNIKI

Kdaj na servis: s preprostim seštevkom toèk ocenite, ali vaš risalnik potrebuje servisni poseg O rednem servisu risalnika HP Designjet je dobro razmisliti po preteku treh ali manj let od nakupa – odvisno od okolja, v katerem risalnik stoji, in intenzivnosti dnevne rabe. Risalniki HP Designjet so vrhunec mehanotronike, a za brezhibno delovanje potrebujejo skrb in nego. Ne smejo biti postavljeni ob toplotnih virih, prav tako tudi ne poleg izvorov sončne svetlobe. Prostor, v katerem se risalnik nahaja, naj bo čim manj prehoden, zato da bo čim manj prašen, in primerno ohlajen na konstantno temperaturo do 28 stopinj. Za tiskanje

naj se uporablja le priporočene HP-jeve medije in črnila. Ob uporabi neprimernega papirja se v risalniku pričnejo nabirati prašni delci, ki zamašijo sesalne šobe. Tako se poveča nevarnost zagozdenja papirja in verjetnost poškodbe jermena ter vozička s tiskalniškimi glavami. Z nabiranjem prahu na tiskalniških glavah se zniža kvaliteta tiskanja, zaradi intenzivnejšega čiščenja glave pa se tudi skrajša njena življenska doba. Kako lahko sami na hitro ocenite, ali vaš risalnik potrebuje servisni poseg? Seštejte točke

Zamašene sesalne šobe zaradi uporabe neprimernega papirja in črnil

pritrdilnih odgovorov in če je seštevek večji od deset, vaš risalnik potrebuje servis:

 Jermen na risalniku je krhek, zaobljen in poškodovan: 5 točk.

 Uporabljate neoriginalne kartuše: 5 točk.

 Papir se ob vstavljanju zatika ali pa tiskalnik javlja napake, kot je npr. »System Error 79:04«: 3 točke.

 Uporabljate večje količine papirja, ki ga ne izdeluje Hewlett Packard: 6 točk.  Sesalne šobe na risalniku so zamašene: 5 točk.  Imate slab tisk ali zamaknjene, nazobčane črte: 2 točki.

Ob vsakem rednem servisu pregledamo in ocenimo izrabljenost risalnika, očistimo in po potrebi zamenjamo izrabljene komponente ter nastavimo optimalen izris tako, kot je bil nastavljen ob nakupu risalnika.

 Risalnik je starejši od treh let: 2 točki.

Natrgan jermen kot posledica zamašenih sesalnih šob

Edini slovenski specializirani pooblašèeni servis za HP Designjet tiskalnike velikega formata

01 530 11 07 CGS plus d.o.o., Brnèièeva ulica 13, Ljubljana, 01 530 11 07, www.prodaja-tiskalnikov.si, servis@cgsplus.si

DIMENSIO 48

2010 Preferred Partner

VELIKI HP TISKALNIKI

Rezalniki Summa

Rezalniki so naprave, s katerimi izrezujejmo napise, znake ali razne oblike iz enobarvnih folij ali iz prej poljubno potiskanih materialov..

Rezalniki so naprave, s katerimi izrezujejmo napise, znake ali razne oblike iz enobarvnih folij ali iz prej poljubno potiskanih materialov. Podjetje Summa v računalniškem svetu velja za zelo uveljavljeno. Ustanovljeno je bilo leta 1973, ko osebni računalniki sploh še niso obstajali. Sprva je Summa delovala pod okriljem podjetja Houston Instruments, ki je v tistih časih izdelovalo ene najkvalitetnejših peresnih risalnikov. Podjetje je nato prišlo v roke Summagraphicsa, tega pa je kupil Calcomp, ki pa ga danes praktično ni več. Rezalniki so bili edini izdelki, ki so preživeli vse te spremembe. Moja prva redna zaposlitev je na nek način povezana s podjetjem Summa, saj sem bil zapo-

slen v podjetju, ki je takrat prodajalo Houston Instruments risalnike, kasneje tudi izdelke Summa. Ko smo pred časom navezali poslovne stike s podjetjem Summa, sem ugotovil, da je vodja tehnične podpore še vedno g. Guido Van Eylen, ki sem ga spoznal pred več kot petnajstimi leti. Na področju tehnologije imajo več priznanih patentov. So praktično edini, ki ponujajo modele s tangencialnim nožem. Večina proizvajalcev ponuja modele z vlečnim nožem - pri teh je nož vrtljivo vpet in ga stroj vleče po materialu, nož pa se obrača glede na smer gibanja. Vlečni nož na obratu ne naredi ostrega kota, temveč neke vrste zanko. Pri tangencialnem nožu pa servomotor obrača nož tako, da je njegova konica vedno usmerjena tan-

(vir: Summa) gencialno na smer rezanja. To mu omogoča natančno izrezovanje zelo kompleksnih kontur, reže pa lahko tudi materiale do debeline 1,2 mm.

Graﬁčnim izdelkom, ki jih natisnemo s HP Designjet tiskalniki, lahko dodamo vrednost s tem, da poskrbimo za njihovo zaščito in primerno prezentacijo ter jim dodamo ali poudarimo vizualni učinek. Nekateri površinski učinki poudarijo intenziteto barve, drugi jo umirijo ali morda izničijo moteč odsevni učinek. Velik izbor materialov in opreme Drytac ponuja širok spekter možnosti kvalitetne graﬁčne dodelave materialov, natisnjenih na

originalne HP papirje in druge medije (folija, platno ...). Razvoj podjetja Drytac sega s prvo ponudbo laminacijskih folij v leto 1978, v preteklih tridesetih letih pa se je podjetje razvilo v svetovno prepoznavnega proizvajalca izdelkov za graﬁčno dodelavo. Pomemben del razvoja namenja ekološko prijaznejšim proizvodom, ki predstavljajo »Eco Smart« linijo.

49 DIMENSIO

Omenil sem samo nekaj drobcev iz bogate tehnične in tehnološke zbirke rezalnikov Summa, več o tem pa morda v živo ali na kakšni predstavitvi.

Kot zadnjo prednost naj omenim še tehnologijo OPOS, ki je zelo pomembna, kadar izrezujemo že potiskan material. Rezalnik lahko optično prebere do 120 oznak na odtisu in v pri-

Dodelava s HP Designjet tiskalniki natisnjenih fotografij in grafik s folijami Drytac Grafiènim izdelkom, ki jih natisnemo s HP Designjet tiskalniki, lahko dodamo vrednost s tem, da poskrbimo za njihovo zašèito in primerno prezentacijo ter jim dodamo ali poudarimo vizualni uèinek. Nekateri površinski uèinki poudarijo intenziteto barve, drugi jo umirijo ali morda iznièijo moteè odsevni uèinek. Velik izbor materialov in opreme Drytac ponuja širok spekter možnosti kvalitetne grafiène dodelave materialov, natisnjenih na originalne HP papirje in druge medije (folija, platno ...).

meru, da je medij kakorkoli zamaknjen, na podlagi teh oznak preračuna in natančno prilagodi pravilen izrez.

Na voljo ima širok izbor hladnih in vročih plastificirnih folij, dvostranskih lepilnih folij, pripomočkov in opreme za obdelavo, strojev za hladno plastificiranje in kaširanje ter vakumskih preš za vroče obdelave. Poleg tega ponuja tudi inovativne visokokvalitetne folije za specialne aplikacije na steklo, prozorne površine, talne površine, izložbe, oglasne table ipd. V zadnjem času se Drytac uveljavlja tudi na trgu tekočih laminacijskih sistemov. Laminiranje oz. plastificiranje izrisov s folijo Drytac omogoča zaščito tiskanih površin pred umazanijo, vlago, prstnimi odtisi, cigaretnim dimom, UV žarki, bledenjem in spremembo barve ob izpostavljenosti sončni svetlobi. Laminacijska folija se ne lomi ali kruši in je odličen nadomestek stekla z

V id al d .o .o .

UV zaščito. Uporablja se lahko v prostorih, kjer mora biti zagotovljena varnost pred mehanskimi poškodbami in v situacijah, ko je z medijem predvideno prekomerno rokovanje. Z različnimi površinskimi efekti lahko laminacija tudi nadgradi grafični izraz in izdelku (npr. fotografiji) da končno podobo (npr. sijajni ali matirani učinek, učinek peska, lana, celo učinek platna ali usnja ipd). Podjetje HP je aplikacijo materialov Drytac na originalne HP medije testiralo v HP Designjet razvojnem centru v Barceloni. Dosegli so odlične rezultate, zato so Drytac tudi edini produkti za laminacijo, ki jih HP priporoča za grafično dodelavo originalnih HP papirjev.

IZOBRAŽEVANJE

»Naša najveèja prednost je dvajsetletna zgodovina dela s projektanti« Izobraževanje je proces, ki se nikoli ne zakljuèi. Uspešna podjetja se zavedajo, da morajo danes bolj kot kdajkoli prej skrbeti za razvoj in napredek svojega kadra. Znanje postaja vedno bolj specializirano in razpršeno, predvsem pa se na tržišèu programske opreme nenehno pojavljajo novosti, ki jih zaposleni brez zunanje pomoèi vedno težje dohajajo. Kako trendom v izobraževanju sledijo ponudniki izobraževanj in na kakšen naèin jih skušajo približati uporabnikom, smo se pogovarjali z Alešem Korbarjem, vodjo izobraževalnega centra podjetja CGS plus.

Podjetje CGS se na tržišču programske opreme predstavlja že celih 20 let. Kdaj ste začeli z izobraževalno dejavnostjo? CGS sicer ponuja izobraževanje že od samega začetka, a prej je šlo bolj za svetovanje v obliki podpore strankam, ki so uporabljale CGS-ove in AutoCADove produkte. Ko pa se je CGS preselil na Brnčičevo, smo pridobili veliko novega prostora in leta 2003 uredili tudi računalniško učilnico. Takrat smo vzpostavili izobraževalni center, ki ga od leta 2005 vodim jaz. Pred kratkim pa je učilnica doživela tudi pomladitev ... Res je. Pred dvema letoma smo učilnico popolnoma prenovili, jo opremili z novimi računalniki in novim projektorjem ter poskrbeli za ažurno programsko opremo. Uporabljamo le najnovejše verzije programov, tako da lahko udeleženci preizkusijo vse novosti programov in se naučijo delati z njimi. Kakšna izobraževanja torej ponujate? Imate na voljo veliko število tečajev? Večinoma izvajamo izobraževanja za Autodesk in CGS programsko opremo, manjši delež pa predstavljajo izobraževanja za Microsoft programsko opremo. Ponujamo več kot 50 različnih tečajev in delavnic. Kakšna pa je razlika med tečajem in delavnico? Tečaji so daljši in bolj splošni. Uporabniki dobijo širok vpogled v tematiko in se naučijo

osnovnih prijemov, ki omogočajo uporabo določenega programa. Toda programi ponujajo tudi vrsto specifičnih rešitev in detajlov, za katere na tečaju zmanjka časa, so pa zelo pomembni, ker omogočajo še bolj učinkovito uporabo programa in hitrejše doseganje rezultatov. Tu nastopijo delavnice. Te so vedno intenzivne, enodnevne, običajno trajajo 4-6 šolskih ur. Na njih obravnavamo specifično problematiko in uporabnik pridobiva fokusirana znanja. Ste pripravljeni podjetjem tudi svetovati pri izbiri tečajev, ki so primerni za njihove zaposlene? Za podjetje lahko brezplačno oblikujemo učni načrt. Če želi vodstvo zaradi organizacije časa zaposlenih in finančnih sredstev planirati izobraževanje na primer za leto vnaprej, lahko skupaj z njimi oblikujemo primeren program. Proces izobraževanja se je v zadnjih letih precej spremenil. Danes bolj kot kdajkoli prej velja, da je izobraževanje proces, ki se nikoli ne zaključi ... Včasih je bilo dovolj, da si opravil začetni in nadaljevalni tečaj, danes pa to ne zadostuje več. Prav zato so delavnice še posebej pomembne. Uporabniki se lahko osredotočijo na določene teme in stranki ni treba priti na nadaljevalni tečaj, če program sicer že dovolj dobro pozna, zanima pa jo samo specifičen del njegove vsebine in ta bolj detajlno.

p o g o v arjala se je Š

Predvidevam, da so delavnice dobro obiskane ... Zelo dobro so obiskane in k nam so privabile nove stranke, ki se prej sploh niso zavedale, kakšne možnosti ponujajo programi, ki jih uporabljajo. Pogosto se namreč zgodi, da stranke šele iz opisa delavnice, ki jo ponujamo, vidijo, kaj vse je mogoče narediti z določenim programom. Sicer pa se tečajev in delavnic letno udeleži več kot 250 udeležencev. V lanskem letu smo imeli 15-odstotno rast števila udeležencev v primerjavi z letom 2008. Po katerih delavnicah pa stranke največ povprašujejo? S področja AutoCAD so zanimive delavnice za delo z »Layouti« za potrebe izrisovanja načrtov, potem denimo delavnica »Novosti v AutoCADu«, ki je bila lani ena izmed najbolje obiskanih, aktualen je »Prehod na nov koordinatni sistem«, zanimivo je »Načrtovanje križišč v programu Civil 3D« ... To so teme, ki zanimajo najširši krog uporabnikov in po katerih največ povprašujejo. Zakaj se vam zdi tako zelo potrebno opraviti tečaj? Se ni danes mogoče vsega naučiti sam – s pomočjo učbenikov, nasvetov, ki jih najdemo na spletu ... Odgovoril vam bom s primerom iz lastne izkušnje. Še preden sem začel delati za CGS, sem se iz čisto osebnega zanimanja želel naučiti uporabe Photoshopa. Priskrbel sem si priročnik in ga preštudiral. Ko sem prišel do konca, sem ugotovil, da prebrano sicer razumem, ampak nimam pojma, kdaj in kako vse skupaj uporabiti v praksi. Direktor podjetja, v katerem sem bil v tistem času zaposlen, mi je ponudil, da bi asistiral pri predavanju priznanega slovenskega urednika časopisa za fotograﬁjo. Ko sem slišal njegovo predavanje, kjer je na konkretnih primerih pojasnil, kako kakšno zadevo upo-

DIMENSIO 50

rabiti, mi je bilo naenkrat vse popolnoma jasno. Verjetno imate na področju tovrstnega izobraževanja kar nekaj konkurence. Kje vidite vašo največjo prednost? Konkurence je res kar precej, ampak opažamo, da jo pesti pomanjkanje ažurnosti pri oblikovanju vsebine tečajev. Naša največja prednost je dvajsetletna zgodovina dela s projektanti. Zelo dobro poznamo njihove potrebe in probleme, s katerimi se spopadajo v praksi. Glede na to, da smo največji prodajalec Autodesk opreme, smo tudi stalno na tekočem z novostmi, ki jih uvajajo v svoje produkte, in lahko strankam ponudimo zares ažurne informacije, trende in smernice. Pri nas vsebine tečajev in delavnic prenavljamo; pogledamo, kaj je še uporabnega v prejšnjih verzijah in kakšne so smernice v načrtovanju, potem pa te novosti vpeljemo v že obstoječa izobraževanja. Prenovimo tako osnovne kot specializirane tečaje. Pri konkurenčnih podjetjih opažamo, da hitro »zaspijo« in že leta tržijo enake začetne in nadaljevalne tečaje s starimi vsebinami, o kakšni pestri ponudbi specializiranih delavnic pa sploh ne moremo govoriti. Takšnemu tempu sprememb je najbrž težko slediti tudi

SISTEMSKA in STROJNA OPREMA vam. Kako pa vi pridobivate nova znanja? Na CGS-u zelo skrbimo, da predavatelji ves čas vedo, kaj se novega dogaja na njihovem področju, da so na tekočem s trendi v načrtovanju in da dobro poznajo najsodobnejšo programsko opremo. Predavatelji se redno udeležujemo Autodeskovih izobraževanj, spremljamo razne »web caste« in podobno. Naši predavatelji so v veliki meri tudi razvijalci programske opreme, zato odlično poznajo produkte in vse njihove detajle. V bistvu se izobražujejo skozi razvojne naloge, ki jih opravljamo ali zase ali za Autodesk. Nekje ste zapisali, da imate v načrtu tudi razvoj spletne aplikacije za preverjanje znanja. Zakaj se vam zdi to pomembno? To aplikacijo smo začeli razvijati že pred časom, vendar žal še ni v uporabi. Je pa zelo praktična. Ne le, da bi lahko z njo uporabniki po končanem tečaju opravili tudi izpit in prejeli ustrezno potrdilo, ampak bi z njeno pomočjo lahko rešili tudi problem nehomogenih skupin. Izkazalo se je namreč, da se ljudje pri vpisovanju na nadaljevalne tečaje, pa tudi na delavnice, radi precenijo. Potem se na tečaju znajdejo ljudje, ki zanj niso primerni in se zato ne naučijo toliko, kot bi se lahko, če bi bili v svojemu znanju primerni skupini, hkrati pa zavirajo delo v skupini, zaradi česar je tečaj slabši za vse udeležence. S pomočjo spletne aplikacije bi lahko udeleženci pred začetkom tečaja sami zase preverili svoje znanje in bi se znali na podlagi tako pridobljenih rezultatov bolje umestiti v skupino.

Windows 7 za in proti

So Windows 7 boljši kot Windows Vista oziroma Windows XP? Windows 7 uporabljam leto dni, od prve BETA verzije, RC-ja (Release Candidate), do konène RTM verzije. Za poslovno rabo so zanimivi Windows 7 Professional in Windows 7 Ultimate. Lahko reèem, da je novi operacijski sistem stabilen in kompatibilen s precejšnim številom starih aplikacij. Tu velja izpostaviti tudi dobro delovanje sistema Windows 7 64-bit, ki brez težav poganja tudi 32-bitne aplikacije.

Windows 7 so pravi naslednik Windows XP-jev. So vse tisto, kar Vista ni bila. Uporaba novega operacijskega sistema je enostavna, inovacije so prisotne na vsakem koraku. Veliko stvari je poenostavljenih, veliko klikov prihranjenih, uporabniški vmesnik je prilagodljiv, vgrajena je virtualizacija. Zanimiv je Windows XP Mode*, ki omogoča poganjanje Windows XP-jev znotraj sistema Windows 7. Večina naših uporabnikov na vzdrževanih omrežjih še vedno uporablja Windows XP-je, uporabnikov Viste je le peščica in Windows 7 jo že izpodrivajo po številu nameščenih kopij. Večina novih računalnikov, prodanih v zadnji polovici leta, že ima nameščen sistem Windows 7 in z njimi ni težav.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Že zdaj imamo največjo ponudbo izobraževalnih programov za projektante v gradbeništvu in arhitekte v Sloveniji. Trudimo se slediti novostim, da bi pokrili vse potrebe svojih strank, predvsem pa bi radi ponudili znanje še preden se na trgu pojavi potreba po njem. Veliko je namreč uporabnih stvari, za katere uporabniki menijo, da jih še ne potrebujejo. Ko bodo povprašali po njih, bomo pripravljeni.

51 DIMENSIO

(vir: Microsoft) Lahko torej rečem, da so Windows 7 dostojen naslednik tako Windows XP-jev kot Windows Viste in hkrati prinašalec novih funkcij. Sistem Windows 7 je svetla prihodnost, ki omogoča prehod z 32-bitnih aplikacij na 64-bitne in vsesplošno izboljša uporabniško izkušnjo. * Več o tem si lahko preberete na spletni strani http://www.microsoft. com/windows/virtual-pc/default.aspx. Razlogi ZA nadgradnjo:  kupujete novo zmogljivo delovno postajo,  veliko večja varnost sistema,  stabilnost,

 podpora novi in stari strojni opremi,  64-bitni operacijski sistem,  podpora virtualnim računalnikom znotraj operacijskega sistema,  »Windows XP Mode«. Razlogi PROTI nadgradnji:  starejša strojna oprema (gonilniki za starejšo strojno opremo še niso prilagojeni novemu sistemu),  uporaba starejših aplikacij (programi, starejši od 10 let),  nekatere aplikacije tečejo počasneje.

SISTEMSKA in STROJNA OPREMA

Virtualizacija

Kaj je virtualizacija? Je genialna tehnologija, ki omogoèa, da delovanje operacijskega sistema ni vezano na strojno opremo. Zato lahko operacijski sistem prenašamo med razliènimi strojnimi opremami, ne da bi karkoli spreminjali. Ideja o virtualizaciji ni nekaj zelo novega, se je pa s prihodom Microsoftove tehnologije HYPER-V moèno razmahnila.

Večni problem računalništva je v tem, da kupiš nov strežnik, čez dva meseca pa ugotoviš, da je prepočasen ali pa, nasprotno, da je praktično neobremenjen. Zato se je porodila ideja o programu za virtualizacijo, ki bi ustvaril okolje navidezne strojne opreme. Računalnik bi imel v tem navideznem, virtualnem okolju vedno isti nabor funkcij, mrežno kartico, krmilnik diskov … Program za virtualizacijo bi skrbel za preslikavo različne strojne opreme v vedno isto strojno opremo v navideznem računalniku. To pomeni, da bi bile namestitve operacijskih sistemov prenosljive. Takoj zatem se je pojavil še virtualni disk, ki na ﬁzičnem računalniku dejansko predstavlja

eno samo datoteko, v virtualnem računalniku pa kar disk C z vsemi datotekami, ki jih operacijski sistem in programi potrebujejo za delovanje. Ko virtualno okolje enkrat imamo, hitro ugotovimo, da lahko na enem fizičnem računalniku ustvarimo več takšnih virtualnih okolij. Tako nastane pravo virtualizirano okolje, kjer lahko z enim samim računalnikom poganjamo več virtualnih. Če je strojna oprema premalo izkoriščena, dodajamo virtualna okolja in s tem povečamo izkoristek strojne opreme. Sledi možnost, da si fizični računalniki delijo skupno diskovno polje. To omogoča seljenje virtualnih okolij med fizičnimi računalniki: takšni postavi-

tvi rečemo »cluster« ali gruča. Nadzorni program za gručo skrbi za delovanje vseh virtualnih okolij in v primeru odpovedi fizičnega računalnika preseli virtualne računalnike na delujoče fizične računalnike. Na zadnjem srečanju SLOWUG (Slovenian Windows Users Group) je gospod Gorazd Šemrov iz podjetja Kolektor predstavil virtualizacijo v njihovem podjetju. Povezanih imajo osem fizičnih računalnikov, na

Predstavitev HP ProLiant G6 strežnikov šeste generacije Šesta generacija HP Proliant G6 DL, ML in BL strežnikov temelji na Intel Xeon 5500 seriji procesorjev, DDR3 spominu z dvakrat hitrejšim delovanjem ob 25 % manjši porabi energije ter novi generaciji HP Smart Array Modular krmilnikov z 200-odstotno izboljšano uèinkovitostjo.

Strežniki so na voljo v izvedbah Rack, Tower in Blade in omogočajo veliko možnosti za razširitev. Orodja HP Smart Management Tools vam omogočijo, da iz vašega strežnika izvlečete kar največ in si s tem povrnete stroške investicije. S pomočjo orodij HP Smart Tools se združita ﬁzično in navidezno okolje, pohitri se namestitev operacijskih sistemov in zmanjša se kompleksnost virtualnega okolja. Orodje HP Onboard Administrator omogoča lažji nadzor nad porabo in temperaturami, oddaljen dostop do strežnika s katerekoli lokacije, olajšano nameščanje popravkov za strežnik, nadzor nad VMWare, Hyper-V in XenServer virtual-

nimi okolji ter nadzor nad porabo spomina, diskov in procesorske moči. HP ProLiant G6 strežniki so v primerjavi s prejšnjo verzijo strežnikov zaradi Thermal Logic tehnologije dvainpolkrat energetsko varčnejši. Glede na manjšo porabo in hitrejše delovanje lahko stare strežnike nadomestite z novimi in pridobite tako na hitrosti kot na prostoru za dodatne strežnike za vaše aplikacije. Tehnologija Thermal Logic je bila v preteklosti izključno del Blade sistemov, sedaj pa jo je HP prenesel na celotno serijo strežnikov G6. Sestavljena je iz »dynamic power cappings« ali večjega

števila senzorjev, imenovanega tudi morje senzorjev (»sea of sensors«). V strežniku je 32 senzorjev, ki lahko podaljšajo dobo delovanja in s pomočjo nadzora porabe energije v posameznih komponentah strežnika zmanjšajo porabo energije do 65 %. Senzorji nadzorujejo porabo v realnem času in preprečujejo pregrevanje ter s tem znižujejo stroške. Večina G6 strežnikov ima možnost izbire napajalnika, ki ob uporabi redundančnega napajalnika omogoča menjavo okvarjenega napajalnika ob prižganem strežniku. Dobri napajalniki v strežnikih znižujejo oddajanje toplote in hrupa. S tem ko je narejena popolna optimizacija strežniških komponent in celotnega strežnika, je lažje ohranjati temperaturo v prostorih za strežnike, zmanjša se poraba električne energije in znižajo se obratovalni stroDIMENSIO 52

katerih deluje preko dvesto virtualnih računalnikov - seveda v gruči. Gospod Šemrov je v živo prestavljal produkcijske strežnike med ﬁzičnimi brez kakršnihkoli zastojev. Virtualizacija je orodje, s katerim je vzdrževanje računalniških sistemov lažje in nenazadnje lahko zaradi konsolidacije porabe sredstev tudi močno pripomore k zmanjšanju porabe energije.

ški za klimatizacijo. Zaradi vseh izboljšav in zmanjšanja porabe ter izpusta CO2 toplogrednih plinov si je HP kot edina IT korporacija prislužil naziv zelenega velikana, ki ga podeljuje Forbes Fortune Magazine.

POTOPISI

»Incredible India« V naslovu je zapisano geslo indijskega Ministrstva za turizem, s katerim Indijci predstavljajo svojo deželo v svetu, in to ne bi moglo biti boljše. Moj drugi obisk te dežele novembra lani me je le utrdil tem prepričanju. V Indiji se prepleta tisočletna zgodovina, ki je zapustila številne kulturne spomenike. Raznolikost narave sega od zasneženih gora Himalaje do sončnih plaž Indijskega ocea-

na, od puščav Radžastana do tropskih gozdov in velikih rek, kot so Ganges, Brahmaputra, Godavari in Krišna. V Indiji živi okrog 15 % svetovnega prebivalstva, če pa boste čez čas spet vzeli v roke to številko Dimensia, bo Indija tedaj po številu prebivalstva morda že največja država na svetu. Toda to še zdaleč ni vse. Indija je dežela neverjetnih nasprotij. V mestih stoje velike moderne

zgradbe, spet drugod siromašne barake. Mnogi revni ljudje žive na ulici in medtem ko spijo, morda le 10 cm stran od njih vozijo kolesa, rikše, avtomobili in razne vrste tovornih vozil. V mestih srečamo po zahodnjaški modi urejene gospe in gospode, pa tiste v tradicionalnih hindujskih, muslimanskih ali sikhovskih oblačilih ter dekleta in žene, zavite v živopisane sarije. Ulice so štiriindvajset ur na dan polne ljudi, vozil, več vrst goveda, ponekod pa tudi prašičkov in drugih živali, in vsak od njih hiti v svojo smer. Od nepopisnega vrveža do razmeroma spokojnega dvorišča templja ali mošeje pa vas loči le nekaj korakov.

Bula z Južnega Pacifika! Če neke sanje dovolj dolgo sanjamo, zagotovo postanejo resničnost. »Dream destinations« se imenuje koledar, ki že vrsto let visi na steni v moji pisarni. Tako sem se z družino prejšnje poletje znašla na letalu, namenjenemu proti južnemu raju! Po glavi so se mi podile predstave o bogatih koralnih grebenih, o morskih psih, o črnih južnooceanskih

biserih, romantičnih peščenih plažah in kokosovih palmah, o mističnih prebivalcih na osamljenih otokih Tihega oceana, o erotičnih tahitijskih dekletih in glasbi na vsakem koraku, o krajih, kjer so svoj mir in navdih našli številni umetniki, z Gauguinom na čelu. Vse to je znani morjeplovec James Cook poimenoval »innocent paradise« – nedolžni raj.

53 DIMENSIO

Fiji, Tahiti, Markeški otoki, Moorea in Samoa so nepozabni biseri. Potepali smo se sedem tednov in domov prinesli več kot 8000 fotograﬁj in 24 ur ﬁlma. Že res, da nas je nekajkrat na dan opral dež, da so nas pogosto pikali komarji in celo nono muhe, da nas je v postelji kdaj pa kdaj pozdravil ščurek, da nam je visoka plima včasih preprečila sprehod po

tudi do odličnih sokov, čaja in mlečnih napitkov ni težko priti. V mestu Agra, ki leži slabih 200 km jugovzhodno od Delhija, stoji po mnenju mnogih, ki mu je težko oporekati, najlepša zgradba na svetu – Tadž Mahal. Postaviti jo je dal mogulski vladar Šahab ad-Din Muhamad Šah Džahan, kot grobnico za svojo ženo Mumtaz Mahal. Mnogi mu pravijo tudi največji spomenik ljubezni. Ne glede na to, koliko že veste o njem, je preprosto nemogoče, da vas pogled nanj v živo ne bi prevzel.

V Indiji je vse intenzivno in izvrstna hrana ni izjema. Če dobite med hrano cela zrna popra, se jim še lahko ognete, tako da jih zbezate na rob krožnika. Če pa so začimbe zmlete, potem upam, da vam je všeč močno začinjena in pekoča hrana. Indija premore najrazličnejše vrste svežega sadja in

peščeni plaži in da smo kakšen dan morali preživeti le ob bananah … A toplina ljudi, njihovi široki nasmehi in preprosta narava so se tako zasidrali v naša srca, da se bomo v Južni Paciﬁk zagotovo še kdaj vrnili. Pred odhodom so mi prijatelji dejali, da te južni Tihi ocean okuži. Sedaj razumem, kaj so imeli v mislih.

POTOPISI

Ledenohladna Laponska

Letos si je naša družina omislila nekoliko drugaène zimske poèitnice. Naneslo je, da nas je družinski prijatelj navdušil za izkušnjo ekstremnih zimskih pogojev Laponske. Laponska se razteza preko Norveške, Švedske in Finske, nas pa je pot zanesla v finski del, v okolico mesta Ivalo.

Na potovanje smo se odpravili ob koncu januarja letos. Pot nas je vodila preko Helsinkov v Ivalo, kar skupaj predstavlja približno štiri ure letenja. Seveda nas je vse najbolj zanimalo,

kako bomo prenašali polarni mraz, kajti Ivalo leži približno 250 km severno od severnega povratnika oz. približno 150 km južno od North Capa. No, pa ni bilo tako hudo. Najbolj nas je mrazilo pri minus 22 stopinjah, kar se je še kar dalo prenašati, čeprav je treba biti na tak mraz seveda pripravljen in dobro oblečen. Naučil sem se, da mora biti obutev približno 3 cm prevelika in da za preprečitev omrzlin na nogah še vedno bolj pomagajo trije pari debelih volnenih nogavic kot razni moderni materiali. Pomembno je tudi, da obutev preko noči povsem posušiš. V takih razmerah tudi hitro dojameš, zakaj so Finci izumili savno, ki je na Laponskem sestavni element vsake boljše hotelske sobe.

Počitnikovanje v polarnem krogu je seveda zelo drugačno. Na razpolago so različne aktivnosti, ki jih organizirajo specializirana podjetja. Prijazni Mikko nas je vodil na ogled farme severnih jelenov, na vožnjo s huskiji, na karting na ledu in podobno. Naše glavno prevozno sredstvo so bile motorne sani, ki nudijo neskončno veliko užitkov pri vožnji preko krasne

La Ruta Maya

zasnežene polarne pokrajine. Severnega sija v živo žal nismo videli, a smo se vseeno imeli super. Polarni krog je zanimiv tudi s fotografskega vidika. Ker je v januarju položaj sonca zelo nizek, je svetloba vzporedna, sence pa so zato dolge. Takšna svetloba je idealna za pokrajinsko fotograﬁjo.

V štirih tednih videti najpomembnejše majevske znamenitosti, vkljuèno z Mexico Cityjem, in preživeti še dodaten teden na karibskem otoèku se zdi neverjetno, pa vendar je omenjena pot po Mehiki, Gvatemali, Belizeju in Hondurasu izvedljiva in nudi èudovito pester dopust s pridihom divje Latinske Amerike.

Kot pri vsakem načrtovanju dopusta v tujih deželah, v katerega želimo vključiti čim več obiskov znamenitosti in krajev, ki bi jih radi videli in pri tem ne pregoreli od utrujenosti zaradi neprestanega premikanja, je tudi tu pomembno, da si pot zastavimo tako, da se čim manj vračamo po lastni sledi. Obvezno si moramo privoščiti tudi počitek, saj se drugače rado zgodi, da se nam določeni kraji zamerijo preprosto zato, ker smo od premagovanja dolgih razdalj med izbranimi lokacijami preutrujeni in brez volje. V skladu s tem načelom sva potovanje začela na »najtežjem« delu, v slovitem Cuidad de Mexicu, kjer sva si ogledala tudi nepozabni Teotihuacan. Sledil je velik skok proti JV,

do Palenqueja, prve majevske destinacije blizu gvatemalske meje, kjer sva si ogledala čudovite tolmune in slapove. Ob prečkanju meje sva obiskala še skrita bisera Bonampak in Yaxchilan ter hitro nadaljevala pot do Floresa na severu Gvatemale, kjer sva izvedla tridnevni trek po džungli do svetovno znanega Tikala. Od tam sva se z avtobusom podala na jug, do jezera Atitlan in na obisk nedeljske tržnice v Chichicastenangu. Sledil je premik v kolonialno Antiguo in že naslednji dan naprej, proti parku Rio Dulce na obali jezera Izabal, ki je povezano s Karibskim morjem in nudi edinstven ekosistem z zanimivo ﬂoro in favno. Med potjo sva skočila še v Honduras in si ogledala Copan. Iz Rio Dulceja sva šla

s čolnom do Livingstona, od tam po morju do Punta Gorde v Belizeju, nato pa z lokalnim »rasta busom« na sever, do Belize Cityja in karibskega otočka Cay Coulker, kjer sva preživela sproščujoč morski teden. Sledil je ogled pravljično lepih plaž v Tulumu in obisk najbolj znanega majevskega kompleksa Chichen Itze. Pot sva zaključila v Cancunu, od koder sva letela nazaj v Mexico City in nato domov. DIMENSIO 54

Potovanje z lokalnimi prevoznimi sredstvi nudi pristen stik z lokalnimi prebivalci, hrana v obcestnih okrepčevalnicah in na stojnicah pa nepozabne gurmanske užitke. Kljub temu, da omenjene države niso več tako divje, kot so bile pred leti, še vedno nudijo dovolj adrenalina tudi za najbolj zahtevne popotnike.

KRATKE NOVICE Nadaljevanje s strani 3...

Autodesk University 2009 V začetku decembra 2009 je v Las Vegasu potekala prireditev Autodesk University (AU), največje srečanje uporabnikov Autodeskove programske opreme. Naša ekipa se je že drugič zaporedoma udeležila te prireditve in aktivno sodelovala z razstavnim prostorom, na katerem smo predstavljali predvsem izdelke na osnovi programa AutoCAD Civil 3D. Zanje je namreč v svetu največ zanimanja, saj veliko uporabnikov Civil 3D že uporablja, zanimajo pa jih speciﬁčne nadgradnje, ki bi lahko Civil 3D še izboljšale. CGS plus je še vedno vodilni razvijalec na tem področju, z novo družino CGS Civil 3D Extensions programov, ki smo jih razdelili v tri skupine (ceste, železnice, kanalizacije), pa skušamo doseči še boljšo prepoznavnost na trgu. Na AU smo kot pomembno novost predstavili tudi nove zavijalne krivulje za simulacijo vožnje. Poleg številnih srečanj s končnimi uporabniki je AU tudi priložnost za navezave stikov s potencialnimi zastopniki po celem svetu. Letos je bilo še posebej veliko zanimanja iz Združenih držav Amerike, kjer si v prihodnosti obetamo prve prodaje.

Strokovna ekskurzija Dubaj 2010 Sponzorirali smo strokovno ekskurzijo v Dubaj, kamor so se aprila 2010 odpravili člani Društva študentov Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Na ekskurziji so se ob gostoljubnosti gradbenih podjetij, ki gradijo v Združenih arabskih emiratih, do po-

tankosti seznanili z vodenjem, projektiranjem in upravljanjem največjih gradbenih projektov našega časa. Dubaj je mesto, ki mu v svetu ni para in je nedvomno raj na zemlji za vsakega gradbenika, zato smo veseli, da so naši študenti v stiku z najmodernejšimi tehnologijami, zahtevami in izzivi v gradbeništvu.

Tiskanje Playboyeve razstave ob izidu stote številke V uredništvu Playboya so ob izidu stote, zbirateljske številke odprli veliko razstavo enaindvajsetih Playboyevih deklet meseca. Razstavo so postavili na ogled v Galeriji MIK v Ljubljani. CGS plus je k razstavi prispeval tiskanje fotografij, ki smo jih natisnili v našem HP demo centru velikoformatnih tiskalnikov. K projektu so nas povabili člani društva e-Fotografija, s katerimi nas povezuje že kar nekaj skupne zgodovine. Tudi v preteklem letu so poskrbeli za izzive – spomnimo se samo tiskanja reprodukcij sto let starih fotografij Postojnske jame. HP se v svoji zbirki tiskalnikov velikega formata ponaša tudi s profesionalnimi foto tiskalniki. V demo centru imamo na ogled 44” HP Designjet Z3200, s katerim je Andrej Suhadolc ob pomoči Playboyevih fotografov natisnil 20 fotografij formata A0. Fantje CGS ekipe so tudi tokrat z zanimanjem spremljali potek tiskanja. Rezultat je bil obiskovalcem razstave (in članom CGS ekipe) zelo všečen.

Študentje FGG na strokovni ekskurziji v Dubaju 55 DIMENSIO

Razstavo playboyevih fotograﬁj smo natisnili s HP foto tiskalniki na CGS-u

HP predstavitev na Madžarskem Novembra lani je HP prvič predstavil Latex Designjet L25500 v bližini naših krajev. Štiri CGS-ove stranke, ki jim je nova tehnologija vzbudila radovednost, smo s CGS-ovim kombijem in (pre)veliko vrečo sendvičev odpeljali na dolgo pot proti Budimpešti. Predstavitev je bila del velikega HP Designjet dogodka, imenovanega kar »HP Big Day«. Izjemno si je bilo ogledati vse HP Designjet tiskalnike v enem prostoru – od najmanjšega Designjet 110+ do največjega in najnovejšega HP Latex Designjet L65500. Pripravili so celo neke vrste muzej in postavili na ogled zdaj že zgodovinske HP Designjet »ploterje«. Na dogodek so prišli HP partnerji iz Evrope, bil pa je CAD, GIS in graﬁčno obarvan.

HP roadshow v Monsu Kot del predstavitve novih produktov Latex tehnologije je HP pripravil »roadshow« po evropskih mestih. Za organizacijo

dogodka v Sloveniji je poskrbelo podjetje CGS plus. 16. marca se je avtobus s tiskalnikom HP Designjet L25500 ustavil pred hotelom Mons v Ljubljani. Povabili smo partnerje, ki so tokrat prvič dobili priložnost pogledati nove tehnologije od blizu in izvedeti čim več o uporabnosti in širokem spektru aplikacij, ki jih Latex tehnologija omogoča. Z avtobusom je pripotoval tudi HP-jev strokovnjak, ki je bil našemu Andreju Suhadolcu v pomoč pri odgovarjanju na številna vprašanja udeležencev. Zanimanja za novi tiskalnik je precej; HP z njim meri predvsem na velike kopirnice, tiskarne in oglaševalske agencije. Veliko le-teh je zaenkrat opremljenih s solventno tehnologijo, ki je zanesljiva za zunanje aplikacije, za notranje pa ni primerna. Latex združuje obe namenskosti. Lastnike solventnih tiskalnikov in večjih Designjetov bo HP spodbudil k nakupu z menjavo »staro za novo«, ob kateri stari tiskalnik ostane pri stranki!

Potujoči demo center HP Latex tiskalnikov je gostoval tudi v Ljubljani

CGS-ova FOTOGALERIJA 1

1,2,3 in 14 - CGS-ova interdisciplinarnost se odraža tudi na piknikih. 4, 5 - Tiskali smo zajèice in za nagrado so se nekateri tudi 'stiskali'. 6, 7, 8 - CGS pa še kar teèe. In to daleè. Na teku trojk so nekateri zmogli kar 28 km. 9, 10, 11, 12 - Na SIRWEC konferenci v Kanadi je bilo tako mraz, da so sladoled iz javorjevega sirupa delali kar na prostem. 13 - Podmladek med uvajanjem v CGS-ove obvezne spretnostne vešèine. 14 - In tudi po tridesetem se še vedno znamo zabavati kot nekoè. DIMENSIO 56

APLIKACIJE ZA ZUNANJO IN NOTRANJO POSTAVITEV

Z ENO POTEZO

NOVI HP DESIGNJET L25500 TISKALNIK Z REVOLUCIONARNIMI HP LATEKS ÈRNILI Razširite svojo poslovno ponudbo z novim vsestranskim tiskalnikom: • Ponudite nove raznovrstne aplikacije kot noben drug. • Prihranite èas in denar z enostavnim, zanesljivim tiskalnikom, ki ne potrebuje posebnega vzdrževanja. • Zmanjšajte vaš vpliv na okolje z ekološko rešitvijo. Za veè informacij obišèite spletno stran:

www.prodaja-tiskalnikov.si

KAKO REVIT POHITRI VAŠE DELO IN VAM OMOGOÈI, DA SE POSVETITE POMEMBNIM REÈEM - NAÈRTOVANJU?

Autodesk Revit Architecture je program, ki popolnoma podpira tehnologijo BIM. Opremljen je z moènimi orodji, ki arhitektu pomagajo sprejeti boljše odloèitve in ohranjati vizijo projekta vseskozi oblikovanje, dokumentiranje in gradnjo.

Autodesk Revit Architecture 2011 ®

CGS plus d.o.o., Brnèièeva ulica 13, Ljubljana Internet: www.cgsplus.si E-mail: info@cgsplus.si Telefon: 01 530 11 00 Informacije: http://www.cgsplus.si http://www.revit.si

BREZPLAÈNA PREDSTAVITEV! Želite podrobneje spoznati vse prednosti BIM tehnologije? Z veseljem vam jih osebno predstavimo! Poklièite Miho Škofica na tevilko 01 530 11 39 ali mu pišite na naslov miha.skofic@cgsplus.si PREIZKUSITE - PREDEN KUPITE! Želite preizkusiti program Autodesk Revit? Poklièite nas in poslali vam bomo DVD s 30 dnevno polno-funkcionalno testno razlièico. BREZPLAÈNA TEHNIÈNA PODPORA! Vsi, ki se boste udeležili predstavitve, boste v poskusnem obdobju deležni polne brezplaène tehniène podpore!