DIMENSIO 13

IMENSIO

DIMENSIO

Kazalo

CASOPIS ZA INŽENIRJE, GEODETE, GRADBENIKE, ARHITEKTE, HIDROLOGE, BIOLOGE, POSLOVNE STRANKE IN PRIJATELJE PODJETJA CGS plus d.o.o.

KRATKE NOVICE

LETO XII., ŠTEVILKA 13 APRIL 2008

Autodesk

IZDAJATELJ

CGS plus D.O.O.

NASLOV CGS plus D.O.O BRNCICEVA ULICA 13, 1000 LJUBLJANA TELEFON 01/530-11-00 TELEFAX 01/530-11-32 E-MAIL: info@cgsplus.si Internet: www.cgsplus.si UREDNIK

GREGOR PIPAN

AVTORJI ČLANKOV MATJAŽ ŠAJN ALEŠ KORBAR ANDREJ KOGOVŠEK IZTOK ZABREZNIK, BRP d.o.o.

UROŠ BARLIC SAMO CARMAN MATJAŽ IVACIC TADEJ KODRIC TIJANA MICIC dr. GREGOR PETKOVŠEK ANDREJ CEGLAR, Biotehniška fakulteta dr. LUCKA KAJFEŽ-BOGATAJ, , Biotehniška fakulteta dr. MIRA KOBOLD, Agencija RS za okolje dr. BORUT VRŠCAJ, Kmetijski inštitut Slovenije dr. ALENKA ŠAJN-SLAK LEON LEBAN FRANCE VESEL PETAR TAŠKOVSKI SERGEJ MUHIC BORUT SKORNŠEK, BRP d.o.o.

IVO ŽAGAR BRANE KUSTEC ANDREJ SUHADOLC SILVA MLAKAR MATJAŽ INTIHAR SLIKOVNI VIRI ARHIV CGS plus d.o.o.

BOŠTJAN GUNCAR Podjetje MAX B?GEL Podjetje DHI Podjetje BRP LEKTORIRANJE ŠPELA BARLIC OBLIKOVANJE GREGOR PIPAN

TISK TISKARNA PRO GRAFIKA NAKLADA

5500 IZVODOV

(C)

CGS plus d.o.o., 2008

2

6

ONE TEAM: Civil 3D, Revit in Topobase

7

AutoCAD 2009

8

Nacrtovanje nizkogradnje z novim AutoCAD Civil 3D 2009

NAČRTOVANJE in VZDRŽEVANJE CEST 9

AutoCAD Civil 3D v praksi

10

Plateia 2009

11

Novosti v CGS Civil 3D Extensions

12

Cestnovremenski informacijski sistem (CVIS) na slovenskih cestah

HIDROTEHNIKA 13 15 16 17

Novosti v programski družini Canalis, Hydra in Urbano - Series 6.1 Pomurski vodovod Model za napovedovanje vetra in valov za gradnjo podvodnega tunela Busan-Geoje v Koreji Uporaba geodetskih posnetkov pri nacrtovanju ureditev vodotokov

OKOLJEMETRIJA 18

Podnebne spremembe - naš izziv

19

Zmanjševanje pretokov rek kot posledica podnebnih sprememb Zasnova informacijskega sistema za napovedovanje suše in ocenjevanje škod Zagotavljanje kakovosti podatkov o stanju okolja

20 22

NAČRTOVANJE IN VZDRŽEVANJE ŽELEZNIC 23

Novosti v programski opremi Ferrovia

24

Ferrovia - predstavitev novih projektov

GEODEZIJA 25

AutoCAD Map 3D 2009

25

Storitve in novosti evropskega satelitskega sistema za pozicioniranje - Galileo Magellan GPS Professional: predstavitev novosti, ki premikajo mejnike uporabe GNSS tehnologije

26

GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI 28 30

Analiza poslovne vrednosti Autodesk Topobase tehnologije v komunalnih podjetjih Poligoni - modul za delo s parcelami

ARHITEKTURA IN VISOKOGRADNJA 32

Revit - napredno nacrtovanje v arhitekturi in gradbeništvu Uvedba BIM v proces projektiranja

33

Proces brez lukenj

34

AutoCAD Architecture 2009

31

IZOBRAŽEVANJE 35 37

Prilagajanje AutoCAD-ovega uporabniškega vmesnika CGS plus izobraževalni center

UPRAVLJANJE Z e-DOKUMENTI 38

Priprava projektne dokumentacije

SISTEMSKA PODPORA

41

Dobili smo status HP Preferred Partner za IPG podrocje Novi spletni portal za prodajo HP tiskalnikov in racunalniške opreme Obnovili smo status "Microsoftov certificirani partner" HP DesignJet Z6100

41

HP in CGS plus v Narodni galeriji

42

Barvni prostori in barvno upravljanje na enostaven nacin

40 40 40

Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je publikaciji DIMENSIO dne 26.9.1997 dodelila mednarodno standardno serijsko številko ISSN 1408-4023.

Kratke novice

KRATKE NOVICE pogoje, smo ponovno širili svoje poslovne prostore. O tem pišemo vec v posebni novici.

CGS praznuje 18 let 18. aprila 2008 smo praznovali svoj 18. rojstni dan. Kje je že leto 1990, ko je bilo podjetje ustanovljeno! Tudi mi smo zaceli z malega, v 10m2 veliki sobici v stanovanjski hiši v Crnucah. Takrat se je na telefonske klice oglašala Alenka Šajn, tedaj še študentka. Naša prva investicija je bil telefaks. Šele kakšno leto zatem smo pisarno preselili na Vojkovo cesto za Bežigradom, kjer smo ostali do leta 2000. Takrat smo se dokoncno preselili na današnjo lokacijo, Brnciceva 13.

18 let nazaj je le malokdo verjel, da bodo racunalniki zamenjali risalne deske. Danes se nihce vec ne sprašuje o tem, vsi želijo delati le še hitreje in ucinkoviteje. Verjamemo, da je še veliko prostora za izboljšave na podrocju racunalniškega nacrtovanja. Nekateri pravijo, da najbolj razburljivi casi šele prihajajo. Pustimo se presenetiti.

Najboljši prodajalec Autodesk opreme v Sloveniji v letu 2007 Z Autodeskom sodelujemo že od leta 1992, ko smo postali njihov uradni prodajalec.

Sodelovanje med CGS-om in Autodeskom se že od vsega zacetka ne nanaša samo na prodajo Autodesk programske opreme v Sloveniji, temvec tudi na razvoj lastne CGS programske opreme kot dodatka Autodesk programski opremi. Dolgoletno sodelovanje z Autodeskom, pridobljeno znanje ter izkušnje so porok za to, da nam lahko zaupate in se odlocite za nakup Autodesk programske opreme pri nas. CGS plus vam poleg tega nudi kakovostno svetovanje pri izbiri primerne programske opreme, tehnicno pomoc in izobraževanje.

Novi sodelavci in njihove naloge V zadnjem letu smo zopet precej zaposlovali. Zdaj nas je skupaj 32 polno zaposlenih.

Samo na ta nacin smo lahko kos vse zahtevnejšim in vse številcnejšim nalogam. Veseli smo, da so se nam tokrat pridružili res izkušeni kadri, ki bodo kot naši sodelavci lahko veliko pripomogli k rasti posameznih dejavnosti.

Naši novi sodelavci od leve proti desni Dejan Gregor, France Vesel, Tadej Kodric, Silva Mlakar, Miha Zorc, Rok Kranjc pomembno prispeval uspešen zacetek prodaje programov družine Revit za arhitekturo in visokogradnjo v letu 2007.

Zabeležili smo rahel upad prodaje osnovnega AutoCADa, kar pripisujemo vse pogostejšim odlocitvam naših strank za izbor specializiranih Autodesk produktov, prilagojenih naravi specificnega dela.

Tako smo tudi v letu 2007 zabeležili rast prodaje programov AutoCAD Civil 3D v nizkogradnji in AutoCAD Map 3D na GIS podrocju.

Prepricani smo, da bomo tudi v letu 2008 skupaj z vami sledili trendom in viziji razvoja sodobne programske opreme.

Autodesk programska oprema verzije 2009 je že dobavljiva in caka, da jo preizkusite.

Verjamemo, da bo zadovoljila vaša pricakovanja ter da boste z njeno pomocjo dosegli in presegli vaše cilje v letu 2008.

od tega vec kot polovico v tujini. K obilni rasti te dejavnosti je v lanskem letu prispeval predvsem Autodesk s svojimi številnimi narocili za razvoj posameznih dodatkov k programu AutoCAD Civil 3D. Odlicna je bila tudi prodaja Autodesk programske opreme v Sloveniji. Vecina oddelkov, med njimi sistemska in hardverska podpora, GIS in okolje, visokogradnja in upravljanje z dokumenti ter izobraževanje, so tako presegli rezultate iz leta 2006, kar nam je omogocilo znatno širitev ekipe. Ta trenutno šteje že 32 polno zaposlenih in nekaj honorarnih sodelavcev, ki so sicer stalno prisotni v podjetju.

Da bi vsem zaposlenim zagotovili ugodne delovne

Tadej Kodric je zasedel delovno mesto specialista za programske rešitve Canalis in Hydra. Tadej je izkušen projektant na podrocju kanalizacij in svoje izkušnje s pridom izkorišca za pomoc našim uporabnikom. Pravi, da je nad Canalisom in Hydro navdušen. Sam je prej namrec uporabljal druge programe za nacrtovanje kanalizacij, za katere pa pravi, da se ne morejo kosati z našimi rešitvami.

Rok Kranjc, MBA, je naš novi direktor prodaje CGS programske opreme za tujino.

S svojimi bogatimi izkušnjami iz prejšnjih delovnih okolij je v CGS prinesel veliko svežih idej, optimizma in zagona glede prodaje na tujem. Od zdaj naprej ne bo vec pocitka za naše tuje partnerje prodajalce.

Rok budno spremlja njihove rezultate in naši razvojni ekipi

Podjetje CGS plus nadaljuje z rastjo

Kljub rekordnemu letu 2006 smo v letu 2007 povišali prodajo Autodesk programske opreme za 10%, kar nas po uspešnosti prodaje Autodesk programske opreme ponovno uvršca na sam vrh prodajalcev Autodesk programske opreme v Sloveniji.

Poslovno leto 2007 je bilo za podjetje CGS plus najuspešnejše leto doslej.

Vlaganja v krepitev obstojecih in odpiranje novih dejavnosti že prinašajo sadove; vecajo se dohodki od prodaje, ki so v letu 2007 dosegli 3.253 mil.

EUR (brez DDV), v letu 2006 pa 2.337 mil. EUR (brez DDV), kar predstavlja 39% rast glede na leto 2006.

Dosežena rast je rezultat našega zaupanja v podjetje Autodesk. K temu uspehu je

Najvec cistega prometa, okoli 1 mil. EUR, še vedno ustvari naša nizkogradniška dejavnost,

Partner KANISCO predstavlja CGS produkte na sejmu INTRGEO-EAST v Sofiji DIMENSIO 2

KRATKE NOVICE

posreduje informacije, s katerimi lahko izboljšamo svoje produkte.

Dejan Gregor je pomemben nov clan GIS ekipe, ki zdaj šteje že 6 sodelavcev. Njegovo osrednje podrocje bo tehnicno obvladovanje Autodeskovega programa Topobase, ki je naša osrednja rešitev za upravljanje s prometnimi in komunalnimi infrastrukturnimi podatki.

Dejan nas prav tako bogati z izkušnjami iz drugih okolij, sam pa pravi, da je Topobase zelo dober produkt, s katerim bomo lahko uspešno nastopali na slovenskem trgu.

Miha Zorc se je pridružil naši nizkogradniški razvojni ekipi.

Ima skoraj 10-letne izkušnje z razvojem AutoCAD aplikacij. V preteklosti se je veliko ukvarjal z arheologijo, zdaj pa smo ga usmerili v študij Civil 3D assemblyjev oz. precnih profilov, kjer vidimo veliko možnosti dopolnjevanja programa Civil 3D. Aleš Petric je naš drugi programer v GIS ekipi. Skupaj z Andrejem Bedenom sta zadnjega pol leta veliko delala na razvoju spletnih aplikacijah za Simobil ter DARS (Cestno vremenski informacijski sistem). V obeh primerih gre za zelo zahtevne aplikacije, kjer smo uporabili najnovejšo tehnologijo MapGuide Enterprise.

železnice. Novi honorarni sodelavec na podrocju nizkogradnje je študent gradbeništva Andrej Perkuš, ki opravi veliko dela pri podpori strankam. V zadnjem letu nas je zapustil samo Danijel Klobucar, ki si je nove izzive poiskal v gradbeni operativi.

Dejavnost CGS partnerjev v tujini CGS vseskozi uspešno širi svojo partnersko mrežo.

Trenutno CGS programsko opremo prodaja 20 distributerjev in partnerjev v 16 državah. Prodaja programske opreme v tujini se stabilno povecuje.

V zahodni Evropi se najpogosteje prodaja produkt Plateia, povsod pa opažamo strmo rast prodaje CGS-ovih Civil 3D extensionov. Kljub nekaterim relativno zasicenim tržišcem (npr. Avstrija, Nemcija) se pojavljajo uporabniki, ki migrirajo od konkurencnih produktov k

CGS produkte je na sejmu INTERGEO v Leipzigu v okviru Autodesk partnerjev predstavilo podjetje Team Hesse CGS-ovim rešitvam; kljucni argument za tak korak stranke ponavadi ni cena, temvec funkcionalnost in kvaliteta rešitve ter seveda zanesljivost lokalnega partnerja.

Med zahodnimi državami beleži v vseh produktnih skupinah najvec prometa Nemcija. Pri »extensionih« je dalec najvecja rast na Poljskem, lepi obeti pa so tudi v nekaterih drugih državah (Bolgarija, Ceška, Slovaška, Rusija).

CGS se širi na nove trge tudi zunaj stare celine. S pomocjo Autodeskove partnerske mreže najlažje najdemo tiste

Silva Mlakar je pomembna okrepitev na našem hardverskem oddelku. Silva je od Darje Kavcic prevzela nabavo in prodajo hardverske opreme, razen velikih HP ploterjev, ki so v domeni Andreja Suhadolca.

Iz honorarnega sodelavca smo v redno zaposlenega »nadgradili« Leona Lebana, ki je pri nas vodja razvoja programske opreme za

Za tuje partnerje smo v septembru pripravili tradicionalno srecanje v Portorožu. Poleg tehnicnih predstavitev smo si vzeli nekaj casa tudi za obisk starega mesta Piran 3 DIMENSIO

poslovne sogovornike, ki so nam blizu po znanju, filozofiji in pristopu do trga. Hkrati pa se zavedamo, da je vsaka država, vsak narod, vsaka kultura nekaj unikatnega in s svojimi tovrstnimi specifikami za CGS pomeni poseben izziv tudi v gospodarsko-tržnem smislu.

Autodesk Preferred Industry Partner - Civil 3D Sredi vrocega poletja 2007 nas je razveselila novica, da je naše podjetje pridobilo status z imenom »Autodesk Preferred Industry Partner Civil 3D« ali skrajšano PIP. Ce vemo, da je Autodesk ta naziv doslej dodelil samo petim podjetjem na svetu, si lahko predstavljamo, da gre res za izjemno prestižen status. Od petih imenovanih podjetij se le še podjetje RDV iz Izraela (ki ga v Sloveniji zastopa CGS) ukvarja z rešitvami na podrocju nizkogradenj. Ostala podjetja so z drugih podrocij strojništva, arhitekture itd.

Dodeljevanje statusov PIP je v pristojnosti mreže »Autodesk Developers Network«, ki jo v Evropi vodi g. Karl Osti. Njegov obisk v CGS-u letos pozimi je še utrdil naše že tako dobro sodelovanje. Status PIP lahko pridobijo le podjetja, ki se jasno opredeljujejo za nove tehnologije, ki jih razvija in podpira Autodesk. Civil 3D je poleg Revita, Topobasa in Inventorja ena kljucnih

KRATKE NOVICE

Z leve, Tomaž Dimnik, Daniel Philbrick (Autodesk) in Matjaž Šajn pred koco Green Leaf Hut v narodnem parku Frankonia Notch v zvezni državi New Hampshire tehnologij, na kateri Autodesk gradi svoje proizvode in prihodnost. Le partnerji, ki nedvoumno podpirajo te usmeritve, so lahko kandidati za pridobitev statusa »Preferred Industry Partner«.

CGS je omenjeni status dobil predvsem na osnovi razvoja programa »CGS Civil 3D extensions«.

V CGS-u res verjamemo v svetlo prihodnost programa AutoCAD Civil 3D in tehnologij, ki se razvijajo z njim. Mislimo, da ima Civil 3D med vsemi nizkogradniškimi rešitvami na svetu najboljše možnosti, da postane de facto industrijski standard. Podatek, da je bilo doslej v svetu prodanih že 140.000 licenc programa Civil 3D, to le še potrjuje. V Civil 3D zaupamo tem bolj, ker tudi sami sodelujemo pri razvoju nekaterih pomembnih komponent tega programa.

Vedno več delamo za Autodesk V letu 2006 smo od podjetja Autodesk pridobili prvih nekaj projektov izdelave razlicnih dodatkov za program AutoCAD Civil 3D za nemško govorece države. Dobro opravljeno delo je bilo referenca, s pomocjo katere smo uspeli v letu 2007 pridobiti še bistveno vec dela in utrditi sodelovanje z Autodeskovo Civil 3D ekipo, ki domuje v mestu Manchester, New Hamphsire v ZDA, blizu

Delo za Autodesk nam prinaša številne koristi, ne samo financne. Pomembno je, da smo v neposrednem stiku s Civil 3D razvojno ekipo, kar nam omogoca vpogled v nadaljnji razvoj programa, v katerega se tudi sami vedno intenzivneje vkljucujemo. S tem, ko veliko vemo o nadaljnjem razvoju programa Civil 3D, lažje planiramo svoj lasten razvoj. Prav tako lahko dobro izkoristimo veliko znanja, ki smo ga pridobili skozi razvoj programske opreme za Autodesk, za naše lastne produkte. In nenazadnje, prepoznavnost podjetja CGS plus v svetu se je bistveno povecala, s cimer se nam odpirajo vrata v nove poslovne priložnosti.

Postavili smo 13 novih cestnovremenskih postaj za državne ceste Naše podjetje je v lanskem poletju zmagalo na razpisu Direkcije RS za ceste za postavitev 13 novih cestnovremenskih postaj na državnih cestah po vsej Sloveniji. Postaje posredujejo podatke o stanju cestišca in meteorološke podatke v enoten informacijski sistem, do katerega lahko preko spleta dostopajo vzdrževalci cest.

Zahteven projekt smo uspešno zakljucili pred pricetkom zimske sezone. Tudi zato je bila naša vožnja po državnih cestah letošnjo zimo bolj varna.

Bostona.

Tako smo nadaljevali z izdelavo nekaterih zanimivih dodatkov za nemške trge, kot so povezava na ISYBAU standard za kanalizacije, funkcije za izris trakov in razširitev ter dodatki za križišca. Za ruski trg smo dodelali program »Cartogramma« za izracun volumnov po ruskih standardih. Za Francijo smo izdelali vmesnik PISTE za povezavo s Civil 3D, za Anglijo pa vmesnik za program Microdrainage, ki je tam zelo popularen za nacrtovanje kanalizacij. Poleg tega smo za Autodesk izdelali študijo potreb za nacrtovanje železnic s programom Civil 3D ter italijanski Civil 3D »country kit« - osnovne prilagoditve programa Civil 3D italijanskim standardom.

V okviru našega sodelovanja smo si izmenjali številne obiske. Za nas najpomembnejši so bili obiski Kermita Williamsa (tehnicni vodja razvoja programa Civil 3D), Kevina Stewarta (vodja marketinga za Civil 3D) in Daniela Philbricka (produktni vodja Civil 3D) konec poletja v Ljubljani ter dva naša obiska v Manchestru, v jeseni 2007 in spomladi 2008, ko je naša razvojna ekipa skupaj z direktorjema podjetja CGS plus obiskala Autodeskove Civil 3D razvojne oddelke.

Predstavitev projekta i-prehod Slovenski vojski

Sodelovanje s Slovensko vojsko

Prenovljena računalniška učilnica

Mobilnost vojaških enot po terenu in možnost premikov ter vkopavanja tehnike in vojakov sta pomembna dejavnika pri strateškem vojaškem nacrtovanju. Naše podjetje s partnerjema Geološkim zavodom Slovenije in Kmetijskim inštitutom Slovenije v okviru programa TP MIR že drugo leto razvija sistem za podporo odlocanju na bojišcu z vidika prehodnosti terena (projekt i-Prehod). S prvimi rezultati smo že seznanili pripadnike Slovenske vojske in bili deležni pohval in konstruktivnih predlogov za nadaljnje delo.

Prica smo vse hitrejšemu razvoju programske opreme, ki je vsekakor ucinkovitejša in uporabniku prijaznejša, vendar s tem prinaša tudi vse vecje sistemske zahteve. S tem dejstvom smo se soocili tudi v izobraževalnem centru.

Napocil je cas za zamenjavo racunalnikov in zaslonov. V mesecu marcu smo zato v celoti prenovili racunalniško ucilnico.

DIMENSIO 4

Naša ucilnica sprejme do 10 udeležencev tecajev, ki bodo od sedaj naprej delali na racunalnikih HP Pentium Core 2 Duo 2.2 GHz, 2GB RAM, z

KRATKE NOVICE

Prenovljena racunalniška ucilnica podjetja CGS plus graficno kartico ATI Radeon 256 MB in zasloni velikost 22".

Z novo opremo v ucilnici smo tako zagotovili nemoteno in ucinkovito delovanje najnovejše programske opreme.

Zamenjava racunalniške opreme v ucilnici je pred nas postavila še eno prijetno nalogo in sicer, komu podariti obstojecih osem racunalnikov in zaslonov. Tisti, ki imamo doma otroke, dobro vemo, kako jih racunalniki navdušujejo. Vcasih še prevec.

Ce pa gre za izobraževalne namene, je racunalnik cisto na mestu. Tako smo se odlocili, da to racunalniško opremo podarimo Osnovni šoli 8 talcev v Logatcu, za katero tam skrbi racunalnicar Miran Nagode.

Kot nam je povedal, bodo racunalniki najverjetneje našli svoje mesto v posameznih ucilnicah, tam, kjer racunalnike najbolj potrebujejo.

CGS plus na Oraclovi konferenci SIOUG v Portorožu Na povabilo Oracle Slovenija se je CGS-ova GIS ekipa udeležila tradicionalne Oracle konference SIOUG2007, ki se je odvijala med 23. in 26. septembrom 2007 v portoroškem kongresnem centru Hotelov Bernardin. Na tem dogodku je imel CGS aktivno vlogo, saj na konferenci nismo bili prisotni le s svojim razstavnim prostorom, ampak smo v uradnem delu prispevali tudi predavanje z naslovom »Autodesk in Oracle: Celovite GIS rešitve«.

Poročilo z Magellan »Roadshowa« V casu od 18. oktobra do 22. novembra je CGS organiziral vseslovenski »Roadshow«, ki se je odvijal v 9 vecjih mestih po celi Sloveniji. Udeležencem v Novi Gorici, Novem mestu, Kranju, Slovenj Gradcu, Murski Soboti, Celju, Mariboru, Kopru in Ljubljani smo predstavili paleto rocnih ljubiteljskih in profesionalnih GPS naprav proizvajalca Magellan Navigation. Slovensko javnost smo prvic seznanili z izdelkom ProMark 3 RTK, ki je pionir v GPS L1 RTK geodetskih meritvah in kartiranju. Poleg tega smo se prvic predstavili tudi kot ponudniki Magellanovih ljubiteljskih naprav, namenjenih pohodnikom, športnikom, kolesarjem, pomoršcakom in cestni navigaciji.

Novi uspehi Ferrovie v Makedoniji

Sponzoriramo in doniramo

V zacetku aprila 2008 je programska oprema Ferrovia za nacrtovanje železnic doživela prvi velik uspeh na tujem.

Preko CGS-ovega partnerja GeoLink iz Skopja smo marca sodelovali na javnem razpisu Makedonskih Železnic za programsko opremo za nacrtovanje in rekonstrukcijo železnic in prepricljivo zmagali!

Naša najbolj odmevna donacija v zadnjem letu je bila izrocitev osmih racunalnikov in monitorjev Osnovni šoli 8 talcev v Logatcu. K nam dnevno prihajajo prošnje za sponzoriranje razlicnih društev, dejavnosti in tako dalje. Ce se le da, se odzovemo. V zadnjem letu dni smo svoja sredstva darovali naslednjim: Sankaško društvo Kal, Hrastnik, Strelsko društvo Vremšcica, Športnorekreativno društvo VGB, Baletno društvo Postojna, Študentsko društvo Mass Vega klub, Unicef, Karitas, Slovensko gibanje za cloveške pravice, Akrobatsko smucarski klub Slammer, Društvo rokometnih sodnikov, ART Club Litija, Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, SIOUG, Primorsko geodetsko društvo, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, Žogica, Miki plesni klub.

To je bila prva prodaja programske opreme tujim železniškim upravam, dosegli pa smo jo v dobrem letu po izidu njene prve verzije.

Uspešen izbor na MŽ dokazuje funkcionalno naprednost programske rešitve podjetja CGS plus.

Prodaja prvih licenc v Makedoniji je vzpodbudila naknadna povpraševanja za tovrstno programsko opremo v tej državi. Hkrati beležimo mocan interes za Ferrovio tako v vzhodnoevropskih državah kot v zahodnem delu Evrope, zato imamo v nacrtu nove predstavitve drugim železniškim upravam v tujini.

Ferrovio vseskozi nadgrajujemo s sodobnimi funkcionalnostmi. Vec o tem si lahko podrobneje preberete v nadaljevanju revije.

Sporocam Vam, da smo na šoli izredno veseli podarjenih racunalnikov, ki jih bomo razporedili po šoli in tako obogatili naše delo in kvaliteto pouka. Iskrena hvala še enkrat, Metka Rupnik, ravnateljica OŠ 8 talcev, Logatec

CGS plus na Geodetskih dnevih v Portorožu V organizaciji Združenja geodetov Slovenije so bili 15. in 16. novembra 2007 v hotelu Perla v Novi Gorici organizirani tradicionalni Geodetski dnevi.

Dvodnevnega dogodka se je udeležila tudi ekipa CGS-ovega GIS oddelka z razstavnim prostorom v preddverju konferencne dvorane, kjer smo zainteresiranim (najvec je bilo geodetov) predstavili dva najbolj uspešna Magellanova modela GPS profesionalnih naprav: MobileMapper CX in ProMark 3.

5 DIMENSIO

Na drugem kongresu slovenskih arhitektov smo predstavljali Autodeskovo rešitev za nacrtovanje arhitekture in visokogradnje, Revit

Autodesk NOVOSTI

ONE TEAM: Civil 3D, Revit in Topobase

M

A

T

J

A

Ž

Š

A

J

N

Dinamično dogajanje na področju informacijskih tehnologij postavlja pred nas nove in nove izzive. Čeprav se je že zdelo, da so CAD tehnologije dosegle svoj vrhunec, se zdaj odpirajo nove možnosti razvoja. In če je bil GIS včasih le tržna niša, je danes vse bolj povezan z načrtovanjem in izgradnjo objektov.

Velika vlaganja v infrastrukturne objekte po svetu in povečana skrb za okolje zahtevajo sodobnejše pristope.

Tako ni počitka - ne za nas ne za naše uporabnike. V CGS-u moramo stalno slediti novim tehnologijam in predvideti, kaj se bo na trgu dogajalo čez 5 ali 10 let. Na srečo veliko raziskovalnega dela na področju novih tehnologij za nas opravi Autodesk. Naša naloga je, da sledimo njihovim napotkom ter temu dodamo svoje izkušnje in strokovna znanja.

Biti »uglašen« z Autodeskom Letos spomladi smo se ponovno udeležili že tradicionalne Autodesk konference »One Team« v Las Vegasu. Kot ponavadi smo tudi tokrat izvedeli veliko novih stvari in dobili nekakšen vpogled v prihodnost. Na takih konferencah si vedno postavljamo visoke cilje, pomemben pogoj za njihovo doseganje pa je naša naravnanost in usklajenost s tem, kar pocne Autodesk.

Biti Autodeskov partner ne pomeni nujno biti »uglašen« z Autodeskom. Veliko partnerjev ima svoje ideje, kako razvijati rešitve za to in ono. Pri tem obicajno uporabijo AutoCAD za svojo platformo in se pri tem prav nic ne zmenijo za Autodeskove smernice. CGS ne želi biti tak partner.

V podjetju CGS verjamemo v tri tehnološke stebre, ki jih gradi Autodesk. To so Civil 3D, Revit inTopobase.

AutoCAD Civil 3D predstavlja sodobno tehnologijo za nacrtovanje na podrocju nizkih gradenj, katere glavna znacilnost je dinamicni, objektni, 3D model. Njegova odprtost nam omogoca, da vanj vgradimo svoje znanje in izkušnje ter tako program še izboljšamo.

Revit postaja vedno bolj viden igralec na podrocju arhitekture in konstrukcij. S svojim

sodobnim, centraliziranim pristopom do podatkov rešuje mnoge probleme, ki so jih v preteklosti imeli tradicionalni programi za nacrtovanje visokogradniških objektov.

Pravzaprav ne govorimo vec o nacrtovanju, ampak o modeliranju. »Building Information Modelling« je sodoben izraz za to, kar pocnemo med snovanjem in izgradnjo stanovanjskih, poslovnih, industrijskih ali infrastrukturnih objektov.

Topobase prinaša precišcene ideje o tem, kako mora delovati sodoben GIS sistem. Pri tem odlicno združuje to, kar je Autodesk ustvaril v preteklosti (AutoCAD, AutoCAD Map) in nove možnosti, ki jih ponuja svetovni splet. Osrednja Oracle podatkovna baza je garant za ucinkovito delovanje sistema.

Kaj je torej bistvo vseh teh rešitev? Bistvo so modeli: virtualni racunalniški modeli.

Modeli gradbenih ali kakršnihkoli drugih objektov. V svetu, ki je vse bolj prepleten in povezan, potrebujemo nekakšna pravila. Potrebujemo standarde in modeli predpisujejo standarde za lažjo komunikacijo. Autodeskovi izdelki Civil 3D, Revit in Topobase vzpostavljajo standarde vsak na svojem podrocju.

Tradicionalno ali inovativno?

Kot smo že rekli, pocitka ni.

Tako se vedno poraja vprašanje: vztrajati pri

Slavnostna otvoritev Autodeskove One Team konference v Las Vegasu tradicionalnih rešitvah ali biti napreden, inovativen? Vztrajati na AutoCAD-u ali vpeljati BIM, 3D modeliranje, sodelovanje na daljavo in projektno vodenje preko spletnih portalov?

In ce se že odlocimo biti inovativni, kako ta nacrt izpeljati? Tistim, ki že dvajset let uporabljajo obstojeca orodja, ni lahko. Mlajšim se je lažje uciti novih tehnologij. Ali je scenarij, da starejšim projektantom pustimo obstojeca orodja, z mlado generacijo pa uvajamo nove programe, dober? Morda. Vsak mora najti svojo formulo. Vsak mora sam presoditi, ali mu nova tehnologija prinaša konkurencno prednost in ali se taka vlaganja lahko izplacajo. V CGS-u skrbimo za povezljivost med generacijami programske opreme, da bi vaše delo potekalo kar se da nemoteno.

Biti inovativen torej ni lahko.

Tako kot smo v devetdesetih letih dokazovali prednosti racunalniško podprtega nacrtovanja pred svincnikom in risalno desko, tako zdaj dokazujemo prednosti 3D modeliranja pred 2D risanjem.

Da bi stopili korak ali dva naprej, bomo morali vsi še vec vlagati v izobraževanje.

DIMENSIO 6

Uporabnik ima vedno prav V CGS-u pravimo, da imajo uporabniki vedno prav. Mi smo lahko samo svetovalci. Na koncu bo vsak uporabnik povedal, kaj je zanj najbolje. In prav je tako. Zato smo že veckrat zapisali in lahko spet ponovimo: naše obstojece produkte bomo razvijali toliko casa, dokler jih boste vi, naši uporabniki, želeli uporabljati.

Seveda jih želimo razvijati v smeri, za katero mislimo, da je perspektivna, in hkrati graditi mostove med obstojecim in novim. Želimo služiti vsem tistim, ki lahko v našem portfelju programskih rešitev najdejo zadovoljitev zase. Ne prisegamo samo na eno rešitev. Zavedamo se, da ima vsaka rešitev svoje dobre in slabe strani. Prav tako je lahko tisto, kar je za nekoga dobro, za drugega nesprejemljivo.

Mislimo pa, da nam dobra »uglašenost« z Autodeskovimi smernicami lahko prinese koristi. A naša »uglašenost« ne bo imela ucinka, dokler je ne boste sprejeli tudi vi.

Autodesk NOVOSTI

AutoCAD 2009

A

L

E

Š

K

O

R

B

A

R

Novi AutoCAD 2009 sledi trendom razvoja programske opreme. Pred nami je program s sodobnim videzom in kar nekaj novimi, učinkovitimi orodji. Zgleduje se po programih zbirke MS Office 2007, njegov največji adut pa je novo, moderno in funkcionalno delovno okolje, prilagodljivo najširšemu krogu uporabnikov. Krivično pa bi bilo, da ob bok novemu uporabniškemu vmesniku ne bi postavil še kocke pogledov, ki nam pri delu v 3D okolju učinkovito pomaga pri navigaciji.

Uporabniški vmesnik Na voljo imamo nov Menu Browser, ki nam omogoca hitrejši in ucinkovitejši nacin iskanja po menijih. V okviru brskalnika po menijih se v AutoCAD-u 2009 nahajajo: nova vrstica hitrega zagona ukazov, iskalnik po vsebini CUI datoteke, pregled nedavno shranjenih dokumentov, pregled odprtih dokumentov in pregled nedavno uporabljenih akcij.

Orodne vrstice je nadomestil prilagodljiv trak. Sestavljen je iz serije zavihkov, ki so organizirani v razdelke. Trak je nadomestilo za orodne vrstice, odlikuje pa ga boljša funkcionalnost.

Tudi statusna vrstica je dobila novo podobo z novimi funkcionalnimi ukazi.

V statusni vrstici imamo kar nekaj novih ukazov. Še posebej bi rad omenil ukaz za graficen pregled, listanje in preklapljanje med odprtimi risbami (alternativa uporabi CTRL + TAB) in ukaz za graficen predogled »Layoutov«.

V statusni vrstici lahko vklopimo tudi hitri predogled lastnosti elementov (Quick Properties).

Risanje in načrtovanje V AutoCAD-u 2009 lahko posnamete svoj makro in na ta nacin povecate svojo ucinkovitost. Z orodjem Action Recorder posnemite ponavljajoca se opravila. Tako ste ustvarili makro, ki ga kasneje brez vecjih naporov ponovno zaženete. In kar je najpomembnejše: za izdelavo makrov ne potrebujete znanja programiranja!

Pomembna novost, ki vas bo gotovo razveselila, je povezana z ravninami »Layerji«. Za potrditev sprememb ni vec potrebno klikanje na gumb Apply, saj je v AutoCAD-u 2009 vsaka sprememba ravnine takoj vidna na risbi. Na paleti Layer Manager lahko stolpce tudi zamrznemo in tako preprecimo nenadzorovano pomikanje po stolpcih ter s tem izgubo pregleda nad imeni stolpcev.

Vizualizacija Geografsko pozicioniranje risbe je zdaj enostavnejše.

Namesto vpisovanja koordinat o zemljepisni dolžini in širini lahko podatke pridobimo neposredno iz programa Google Earth. AutoCAD nam risbo, ki ima informacijo o geografski lokaciji, opremi s specificnim simbolom.

Iz »Layout« prostora lahko izvozimo (Export Layout to Model) vse vidne objekte iz trenutnega »Layouta« na modelni prostor.

Pri novostih, povezanih z risanjem in nacrtovanjem, velja omeniti še okvir rezanja zunanjih referenc, ki ga lahko dinamicno spreminjamo, in nekaj drugih izboljšav: ob predogledu rezultata ukaza Array je omogocena uporaba »Zooma« in »Pana«, pri delu z Mtextom je dodano opozorilo ob zapiranju okna in uveljavljanju sprememb, ukaz Find and Replace pa vam nudi možnost iskanja in zamenjave besedila tudi znotraj blokov, zunanjih referenc idr.

Novo orodje, imenovano Show Motion, omogoca izdelavo in predvajanje animacij z namenom predstavitve 3D modela. Tako lahko izdelamo dinamicno predstavitev s pogledi in animacijami, ki so shranjene v risbi.

klikom na trikotnike in pušcice, ki se nahajajo ob kocki, spreminjamo trenutno tocko pogleda na 3D model.

Navigacija Novost, ki je poleg modernega uporabniškega vmesnika najbolj zaznamovala AutoCAD 2009, je VIEW CUBE - kocka pogledov. Omogoca nam graficno lažje predstavljivo preklapljanje med razlicnimi pogledi na 3D model in lažjo orientacijo. S klikom na posamezne ploskve, robove in kote kocke pogledov ali pa s 7 DIMENSIO

Nov je tudi t.i. navigacijski krog (Steering Wheel), s katerim dostopamo do ukazov, namenjenih navigaciji po modelu (pan, zoom, orbit, center, rewind,…) Glede na prioritete navigacije imamo na voljo tri razlicne prilagodljive navigacijske kroge.

Ob izidu novega AutoCAD-a smo za vse uporabnike Autodeskovih produktov pripravili tudi prirocno brošuro z zbranimi novostmi AutoCADa 2009. Brošuro lahko brezplacno narocite preko naše spletne strani www.cgsplus.si.

Seveda pa ne pozabite, da bomo tudi letos na uvodnem delu konference prakticno predstavili novi AutoCAD 2009.

Vljudno vas vabim, da se konference udeležite. Seveda bom v okviru dogodka z veseljem odgovoril tudi na vsa vaša vprašanja.

Autodesk NOVOSTI

Načrtovanje nizkogradnje z novim AutoCAD Civil 3D 2009

K

O

A

N

D

R

E

J

G

O

V

Š

E

K

AutoCAD Civil 3D 2009 prinaša sodoben uporabniški vmesnik (Menu Browser, trak, osveženo statusna vrstica), izboljšano navigacijo (view cube) ter še nekaj drugih uporabnih novosti, ki jih je podedoval od novega AutoCADa. Nova verzija ne prinaša revolucionarnih novosti, kljub temu je seznam novosti precej obsežen, kar bo všeč predvsem tistim, ki Civil 3D veliko uporabljajo, saj jim bo precej olajšalo vsakdanje delo s programom.

Novi Civil vsebuje orodje, ki preverja ali so narisani horizontalni in vertikalni elementi v skladu z izbranim standardom. Parametri standarda so shranjeni v datoteki, ki jo lahko urejamo s posebnim urejevalnikom. V kolikor dolocen horizontalni ali vertikalni element ne ustreza kriterijem iz standarda, se na tem elementu pojavi opozorilni simbol s klicajem.

Ce se z miško ustavimo nad opozorilnim simbolom, se izpiše kateri parameter ni v skladu s standardom.

Nova verzija prinaša t.i. Best Fit metodo izrisa horizontalnih in vertikalnih elementov. Ko pricnemo z risanjem Best Fit elementov, v risbi izberemo obstojece Civil 3D objekte, AutoCAD objekte ali pa z miško pokažemo tocke skozi katere naj se izbrani element nariše. Nariše se element, ki se najbolj prilega izbranim objektom oz. tockam. Preden se element izriše, imamo možnost, da dolocene tocke odstranimo, ter tako dodatno urejamo prileganje. Ukaz prikazuje tudi regresijsko crto, ki nam je v pomoc pri konstruiranju elementov.

Pri izdelavi normalnega

precnega prereza NPP (Assembly), lahko že narisane NPP elemente (Subassembly) premikamo, kopiramo in zrcalimo. NPP elemente na desni strani lahko npr. prezrcalimo na levo stran. Že izdelani NPP izberemo, in ga z miško povlecemo na paleto.

Tako je pripravljen, da ga lahko kadarkoli ponovno uporabimo.

NPPje lahko v novi verziji veliko enostavneje izmenjujemo. Lahko si pripravimo risbo-knjižnico razlicnih tipov NPPjev, ki si jo deli vec uporabnikov. Takšno risbo povlecemo v trenutno risbo in na ta nacin uvozimo že pripravljene NPPje. Na voljo je tudi novi ukaz Import Subassemblies, s katerim lahko v trenutno risbo uvozimo NPP elemente iz podane .pkt datoteke.

V novi verziji lahko izberemo eno ali vec Polyline in Feature Line elementov, ki dolocajo širino oz. vzporednico do katere se riše NPP element (Subassembly). Na enak nacin lahko v podolžnem profilu dolocimo eno ali vec 3D Polyline in Feature Line elementov, ki dolocajo višinski potek NPP elementa. V kolikor je podanih vec elementov, se NPP element riše do elementa, ki je bližji.

»Best Fit« nacin izrisa horizontalnih elementov Za prikaz Civil 3D objektov so na voljo novi pogledi: Plan (prej 2D View), Model (prej 3D View), Profie in Section, s katerimi dolocamo, kako se bo dolocen objekt v izbranem pogledu prikazal. Tako lahko npr. dolocimo na kakšen nacin se naj prikaže cev v podolžnem oz. precnem prerezu.

Ce imamo opraviti z velikimi površinami, Civil 3D 2009 prinaša uporabno novost, da lahko izdelamo površino samo znotraj dolocenega obmocja. V tem primeru program podatke, ki so zunaj obmocja ignorira, površina je manjša in vse operacije s površino potekajo hitreje.

Izris precnih prerezov je enostavnejši, saj je dodan carovnik, v katerem se dolocijo parametri za izris. Ukaz deluje podobno kot smo to poznali do sedaj pri izrisu vzdolžnega profila.

V veliki meri so izboljšani tudi t.i. Feature Line objekti. Lažje jih je urejati, do njih dostopamo v oknu Prospector, vsakemu Feature Line objektu lahko dolocimo ime. Zelo uporabno je tudi to, da jih lahko dinamicno povežemo z izbrano osjo ali koridorjem.

V novi verziji lahko izracunane volumne tudi graficno prikažemo s t.i. diagramom porazdelitve mas (mass haul diagram). Iz diagrama je dobro razvidno, na kateri stacionaži se npr. kolicina vkopa in nasipa izenacita. Ob kreiranju diagrama lahko dolocimo tudi na kateri stacionaži se nahaja npr. deponija odvecnega materiala.

Urejanje podatkov o geodetskih meritvah

Samodejno preverjanje horizontalnih elementov

Carovnik za izris precnih prerezov DIMENSIO 8

Nekaj ostalih uporabnih novosti: izboljšano pregledovanje in urejanje prerezov koridorja, novi tipi NPP elementov, izboljšane in dopolnjene oznake, možnost dolocanje vertikalnega merila v profilu, dodane so nove možnosti urejanja jaškov in cevi, tesnejša integracija z Google Earth, itd.

NAČRTOVANJE in VZDRŽEVANJE CEST

AutoCAD Civil 3D v praksi

Z

A

B

R

I

Z

T

E

Z

N

O

K

I

K

Projektanti BRP d.o.o. smo se leta 2001 znašli pred novim in zahtevnim izzivom; Izdelavo celotne projektne dokumentacije za večje število bencinskih servisov na območju Jugovzhodne evrope.

Medtem, ko nas obvladovanje elementov visokih gradenj in inštalacij ni posebej vznemirjalo, pa nam je vecje težave povzrocala izdelava projektov zunanje ureditve.

Slednji na sicer relativno majhnih površinah zajemajo izredno kompleksno tematiko ureditve in navezave cestnih prikljuckov, preko ureditve parkirišc in platoja servisa do nacrta kanalizacije in tehnoloških vodov in napeljav.

Projekta zunanje ureditve, z izjemo nekaterih elementov, tudi ni mogoce tipizirati, poleg tega pa je potrebno ravno v tem segmentu nacrtovanja upoštevati soglasja in lokalne predpise, ali pa želje investitorja, ki nemalokrat do projektantov prispejo tako rekoc v zadnjem trenutku.

Na osnovi izkušenj nam je bilo jasno, da dela ne bomo obvladovali z osnovnimi CAD programi, kot smo to lahko sicer poceli doslej. Ker gre pri orodjih za projektiranje zunanje in komunalne ureditve za obsežna in zahtevna orodja smo najprej pripravili seznam osnovnih zahtev. Po vrstnem redu smo definirali: a) vgrajena orodja in opremljenost programa za izdelavo papirnih dokumentov b) hitrost obdelave podatkov in stabilnost programa, c) kvaliteta pridobljenih podatkov in možnost nadaljnje obdelave in posredovanja podatkov, d) uporaba DTM in XML standrada, e) cena.

Preizkusili smo nekaj programskih orodij, vendar pa nas je najbolj navdušila in prepricala kombinacija LAND DESKTOP & CIVIL DESIGN, ki skupaj z novim produktom

AutoCAD CIVIL3D ter dodatki CGS Civil3D Extension zaokroža krog potrebnih orodij za naše ucinkovito delo.

V kombinaciji z ostalimi funkcijami Acad-a smo uspeli cas izdelave projekta posameznega bencinskega servisa, vkljucno s cestnimi prikljucki in vso ostalo komunalno infrastrukturo skrajšati na cas, ki nam omogoca, da projekte izdelamo in zakljucimo v pogodbenih rokih tudi kadar smo z morebitnim spremembami dodatnimi zahtevami seznanjeni šele dan ali dva pred zakljuckom.

Izkušnje in znanje pridobljeno na podlagi projektov bencisnkih servisov smo uspešno prenesli tudi na podrocje izdelave projektov širših obmocij in drugih, tehnicno in tehnološko zahtevnih objektov kot so rekonstukcije cest. Eden takšnih je projekt rekonstrukcije glavne ceste in izvedba novega krožnega križišca, ki ga predstavljamo v nadaljevanju.

Preko glavne ceste potekata glavni meteorni in fekalni kanal dn 800 z razbremenilnikom na obmocju križišca. Natancna globina kanala ni znana.

Dejstvo, da se bodo pri zacetku gradnje vhodni podatki zaceli spreminjati nas je prisililo, da smo izdelali celoten model križišca, ki omogoca vnašanje sprememb, ki se dinamicno upoštevajo v celotni dokumentaciji.

Podrobnejši opis nekaterih kljucnih funkcij v civilu3d:

Splošni opis projekta

Dinamične osi

Na glavni vpadnici v velenje se je pred casom pojavila želja, da bi se uredilo krožno križišce direktno pred vstopom v mesto. Obstojeca cesta na lokaciji predvidenega križišca poteka v krivini z lokalnim prikljuckom na zunanji strani, ter dvema dodatnima prikljuckoma v neposredni bližini.

Vsi glavni gradbeni elementi (os ceste, potek robnikov, hodniki za pešce, otoki, komunalni vodi) so generirani v vseh risbah skupaj z višinskimi podatki na nivoju osi z uporabo Autodesk vault programa. Po zaslugi dinamicnih povezav med elementi se vse spremembe na oseh takoj manifestirajo v vseh povezanih risbah.

Posebnosti projekta: Plpd na cesti je 18000 kar preprecuje vecje posege na obstojeco nivelacijo (brez popolnih zapor ceste, možne samo kratkotrajne polovicne).

Ob trasi obstojece ceste poteka magistralni plinovod za katerega pred gradbenimi deli ni bilo natancnih podatkov o globini.

9 DIMENSIO

Corridor Celotna cestna konstrukcija je modelirana s pomocjo corridorjev z direknimi povezavami na niveleto posamezne osi. Z sistemom corridorja za celotno obmocje križišca je bilo doseženo, da se celoten corridor obnavlja naenkrat, kar tudi pomeni samo eno povezavo za koncni teren. Ce se med gradnjo spremeni niveleta glavne ali stranske osi, to pomeni, da se celoten corridor spremeni. Kar pa pomeni, da je potrebno popraviti še povezave dveh ali treh robnikov in to je to.

Corridor surface končni teren V povezavi s corridorjem se seveda spremeni tudi površina izdelana iz povezav corridorja, ki služi kot podlaga za mnoge razlicne namene.

Pregled padcev na asfaltnih površinah izdelava podrobnih analiz padcev na površini z posebej oznacenimi kriticnimi lokacijami glede na podane kriterije.

Analiza višin izris plastnic poljubne natancnosti in oblike glede na potrebe ali zahteve.

Watersheet analiza površine glede na zbirne površine z izrisom predlogov lokacij

NAČRTOVANJE in VZDRŽEVANJE CEST corridorja in tako se ustvari podlaga za situacijo.

Posebnost tako izdelane situacije je popoln dinamicen model in tako povezana sprememba odražena na situaciji ob spremembi posameznih vhodnih elementov

vtocnikov z upoštevanjem višin.

Podlaga za kanalizacijo - z vaultom se enostavno uvozi dmv v datoteko kanalizacije, ki je zgrajena na osnovi civilovega modela in avtomatsko upošteva podane višine.

Pipes S pomocjo menija pipes je bila izdelana celotna kanalizacija in pa tudi vsi pomembnejši komunalni vodi. Posebej za ta projekt smo ustvarili stile namenjene za prikaz

kanalizacije (meteorne, fekalne), plinovoda, vodovoda, elektroenergetskih vodov, kanalskih objektov,...

Ker je celoten sistem cevi izdelan na osnovi skupnega povezanega modela, se lahko cevi povežejo na vault in povezave do njih uporabijo še v drugih risbah. Vse cevi se avtomatsko izrišejo tudi v vzdolžnih profilih.

Dokumentacija Situacija - z izdelanim corridorjem se izberejo pravilni stili za pogled samega

Z uporabo corridor surfacea ter predpostavljenimi lokacijami opisov (višina, odmik od osi,...) se teksti posodabljajo avtomatsko glede spremembe v corridorju.

Vzdolžni profil - za vse podane osi se lahko izdela vzdolžni profil v katerem so lahko prikazani vsi elementi kot tudi križanja med posamezimi niveletami.

Precni profili - pravilno izrisani in dovolj gosti precni profili so kljucnega pomena za pravilno podane informacije na gradbišce, zato je kljucno, da se kar najvec informacij avtomatsko izrisuje v

Plateia 2009

posamezne poglede na osnovi izdelanega modela corridorja, sistema cevi,.. Seveda to pomeni skrajšan cas obdelave in tako možnost za vecje število precnih profilov v krajšem casu in seveda vec casa, za posvecanje sami rešitvi. Funkcije ki omogocajo avtomaski izris konstrucije ceste, cevi, opisov, kotiranja ter izracunov mas so v tem primeru kljucnega pomena.

U

R

O

Š

B

A

R

L

I

Č

Nova različica programa Plateia 2009 je skoraj pripravljena.

Predvideni izid programa je v začetku poletja. Podobno kot vse različice do sedaj bo tudi Plateia 2009 podpirala najnovejšo skupino Autodeskovih produktov. Zagotovili bomo, da bo Plateia delovala na programih AutoCAD Civil 3D 2009, Map 2009 in AutoCAD 2009. Najbolj priporočljiva platforma je AutoCAD Civil 3D 2009, saj Plateia izdatno izkorišča njegov digitalni model reliefa. Poglejmo nekaj glavnih novosti, ki jih prinaša Plateia 2009.

V novi verziji Plateie bomo omogocili vzporedne instalacije razlicnih generacij programa Plateia. Obstojecim uporabnikom je verjetno že dolgo znano dejstvo, da je na enem racunalniku mogoca uporaba le ene razlicice programa Plateia. Z novim sistemom bo lahko imel uporabnik instalirano hkrati novo in staro razlicico Plateie, podobno kot to omogocajo Autodeskovi produkti. Druga novost, ki bo razveselila predvsem sistemske administratorje, pa je delovanje najnovejše razlicice z nivojem pravic "users". Do zdaj je bil minimalni nivo pravic, ki je še omogocal delovanje programa "power users".

Poglejmo si še, kaj bo novega v funkcionalnosti posameznih modulov.

Modul Situacija

Prikaz avtobusne postaje

V modulu Situacija bodo posodobljene funkcije za šrafiranje vkopov in nasipov.

Nove funkcije bodo delovale dinamicno, kar v tem primeru pomeni, da se bo ob premiku meje šrafura samodejno posodobila. Poleg dinamike

bodo omogocene tudi nekatere nove nastavitve šrafure.

Algoritem smo izboljšali do te mere, da bo mogoce šrafiranje najzahtevnejših objektov.

Shematicni prikaz roba obstojecega cestišca

Modul Osi Podobno kot v modulu Situacija bomo tudi v modulu Osi popravili šrafiranje vkopov in nasipov. Pricakujemo, da bo nova funkcija nekajkrat hitrejša od obstojece.

DIMENSIO 10

Dodali bomo funkcijo za naknadno preverjanje standardov. Sprotnemu preverjanju ob vnosu ali urejanju se bo sedaj prikljucilo še preverjanje po že izrisani osi. Program bo izdelal porocilo, v katerem bodo poudarjeni vsi elementi ceste, ki ne ustrezajo standardu.

Kot glavno novost modula osi bi izpostavil konstrukcijo razširitev prometnih pasov.

NAČRTOVANJE in VZDRŽEVANJE CEST Razširjanje bo mogoce s parabolo ali krožnim lokom, z vmesno premo ali brez. Vsak razširitveni trak bo lahko sestavljen iz treh delov: zacetka razširitve, srednjega dela s konstantnim odmikom od nosilnega traku in koncnega dela razširitve. Razširitveni trak bo dinamicno povezan z nosilnim elementom (npr. rob ceste) in se bo v primeru njegovega premika samodejno premaknil na ustrezno mesto.

Položaj razširitve bo lahko vezan na stacionažo ali na neko fiksno tocko v risbi.

Modul Vzdolžni profili Funkcija za urejanje precnih nagibov bo nadgrajena tako, da bo uporabnik v pogovornem

oknu lahko prikazal poljubne presecne crte. Tako bo omogoceno lažje prilagajanje precnih nagibov obstojecim objektom v prostoru, saj bodo le-ti shematicno prikazani v pogovornem oknu.

Modul Prečni profili Za naslednje orodje smo dobili idejo pri že nekaj casa znanem AutoCAD ukazu "Match properties". Podobno funkcijo bomo vgradili na nivoju precnih profilov. Uporabnik bo le pokazal izvorni precni profil in prekopiral vse lastnosti izvornega profila na poljubni koncni profil.

Dodana bo tudi funkcija, s katero bo mogoce definicijo

poljubnega precnega profila shraniti v bazo makrov in jo na ta nacin uporabiti v drugih projektih.

Z novo funkcijo bo omogocen tudi prikaz Canalis cevi v precnih profilih.

Modul Prometna oprema Izboljšane bodo nove funkcije za izris traktris. Traktrise bodo zdaj dinamicne in se bodo v primeru premika nosilnih elementov samodejno posodobile.

elemente. Povsem nov bo izris trikotnih otokov. Trikotni otok bo lahko vezan na sosednji locilni otok (kapljico) ali pa bo dolocen z robnimi crtami.

Nenazadnje naj omenim še avtobusne postaje s povsem novim uporabniškim vmesnikom in izboljšanim izrisom avtobusne postaje v krivini. Omogoceno bo tudi urejanje obstojecih avtobusnih postaj, tako da bo uporabnik brez težav obstojeco avtobusno postajališce "zapeljal" nekaj metrov naprej ali nazaj in spremenil kakšen drug kriticen parameter.

Razvili bomo nove funkcije za izris otokov, ki bodo prav tako dinamicne in, podobno kot traktrise, vezane na nosilne

Novosti v CGS Civil 3D Extensions

M

A

T

J

A

Ž

Š

A

J

N

Naši dodatki za AutoCAD Civil 3D so vedno obsežnejši in zmogljivejši. Delo na razvoju, ki ga opravljamo za Autodesk, je prineslo neprecenljive izkušnje, ki jih prenašamo v svoje aplikacije. Z izidom različice Civil 3D 2009 smo posodobili tudi naše dodatke.

Najvecje dopolnitve smo izvedli v modulu Križišca. Tako imamo sedaj vgrajene dinamicne traktrise, ki se samodejno prilagajajo spremembam robov ceste. Na novo so izdelani veliki in malo otoki, ki se prav tako dinamicno prilagajajo novim osem. Novost so trikotni otoki, ki se avtomatsko pozicionirajo in prilagajajo geometriji križišca.

Os ceste lahko sedaj preverjamo glede na veljavne standarde po tem, ko imamo predlog osi že izdelan. Rezultat je porocilo z oznacenimi kriticnimi elementi. Nove so avtobusne postaje in razširitve, ki služijo odpiranju ali zapiranju trakov ali voznih pasov. Oba elementa sta dinamicno povezana z osjo ceste, enostavno ju tudi prestavljamo po stacionaži naprej ali nazaj. Za potrebe izpisa podatkov v numericni obliki smo izdelali funkcije, ki zapišejo geometrijo ceste (osi, vzdolžne in precne profile) v ustrezne datoteke.

Iz programa Plateia smo v Civil 3D dodatke prenesli naše funkcije za analizo horizontalne in vertikalne preglednosti. Z analizo horizontalne preglednosti se izracuna in izriše pregledna berma. Z analizo vertikalne preglednosti se izracuna zaustavitvene razdalje glede na vzdolžni nagib in glede na projektno hitrost projektirane trase. Izrisane crte predstavljajo zaustavitvene razdalje za obe smeri vožnje.

Za potrebe zemeljskih del smo razvili metodo izracuna volumnov z dinamicnimi porocili. Program na osnovi prvotnega terena in projektiranega stanja natancno izracuna vkope in nasipe, površine v tlorisu ustrezno obarva, v tabelo pa izpiše numericne rezultate. Najlepše pa je to, da se v primeru spremembe digitalnega modela reliefa ali meja izracuna, rezultati samodejno posodobijo.

11 DIMENSIO

Kartogram

Otoki Med opaznejšimi novostmi omenimo še nove, zmogljivejše funkcije za šrafiranje vkopov in nasipov

med dvema krivuljama, ki so svoje mesto našle tudi v programu Plateia.

NAČRTOVANJE in VZDRŽEVANJE CEST

Cestnovremenski informacijski sistem (CVIS) na slovenskih avtocestah

M

A

T

J

S

A

M

A O

Ž

I Č

V A

A R

Č M

I

Č

A

N

Med nami je gotovo veliko voznikov, ki več ur dnevno preživimo za volanom in letno z avtom prevozimo razdaljo, ki skoraj doseže dolžino zemeljskega ekvatorja. Avtoceste so, če spoštujemo hitrostne omejitve in smo pri vožnji dovolj zbrani, vsekakor varne ceste; po drugi strani ob različnih nenadnih vremenskih pojavih lahko postanejo zelo nevarne.

Gosta megla, poledica, sneg in veter so pojavi, ki ob preveliki hitrosti postanejo prava past za vse udeležence v prometu.

Prav zato so sodobne avtoceste opremljene s tehnologijo, ki lahko vse udeležence pravocasno opozori na nevarnosti.

Naprave, ki merijo vremenske pojave ob in na cesti ter stanje cestišca, vsekakor sodijo v to kategorijo. Njihova ucinkovitost pa pride do pravega izraza šele takrat, ko so povezane v celovit informacijski sistem, ki nudi dovolj informacij o stanju na cestah in vremenskih pojavih na širšem obmocju. Šele takrat lahko vzdrževalci pravocasno vklopijo omejitve na informacijskih tablah ali pošljejo na ceste posipalce soli in plužna vozila.

Na slovenskih avtocestah je postavljenih vec kot 35 cestnovremenskih postaj (CVP) razlicnih proizvajalcev. Te postaje zbirajo podatke o temperaturi zraka, temperaturi na in pod cestišcem, kolicini in vrsti padavin, vlagi in vetru.

Vecina postaj je do sedaj delovala kot t.i. 'black box'.

Povezane so bile le z racunalnikom v najbližji cestni bazi. Celovit sistem CVP, ki bi omogocal vpogled v stanje cestišca na avtocestah po vsej Sloveniji, služil zimski službi za ucinkovito nacrtovanje njenih aktivnosti, voznikom pa omogocal varno vožnjo, ni obstajal.

Naše podjetje CGS plus je konec leta 2007 na DARS-ovem javnem razpisu pridobilo projekt za povezavo vseh vremenskih postaj na slovenskih avtocestah v celovit cestnovremenski informacijski sistem (CVIS). Naloga ni bila povsem enostavna, saj je bilo potrebno preuciti razlicne tipe vremenskih postaj, razlicne

senzorje ter razlicne nacine komuniciranja med vremenskimi postajami in centralno bazo podatkov. Pri delu so nam prišle prav naše dosedanje izkušnje s postavljanjem in vzdrževanjem cestnovremenskih postaj na državnih cestah in z vzpostavitvijo podobnega informacijskega sistema za DRSC.

Zograj: Pregled podatkov;

spodaj: Cestnovremenska postaja Smelavec

CVIS je celota, sestavljena iz cestnovremenskih postaj, prenosa podatkov in servisov za njihov zajem, centralne baze podatkov in aplikacij za pregledovanje izmerkov ter alarmiranje.

Cestnovremenske postaje Cestnovremenska postaja se obicajno nahaja na primernem mestu ob avtocesti in z razlicnimi merilniki meri podatke, ki so pomembni za prometno varnost in vzdrževalce v zimski službi.

Merjenje temperature na površini ceste je šele osnovni podatek, ki le v kombinaciji podatkov o temperaturi cestišca, temperaturi rosišca in trenutnem stanju cestišca lahko poda osnovno informacijo o varni prevoznosti oz. nevarnosti poledice. Za nastanek poledice so še posebej nevarne nenadne otoplitve z dežjem, ki sledijo daljšemu hladnemu obdobju, znotraj katerega so se ceste v globini ohladile pod zmrzišce.

Takrat lahko ob nepravocasnem ukrepanju ceste postanejo smrtno nevarne drsalnice.

DARS ima v svojem omrežju namešcene cestnovremenske postaje razlicnih proizvajalcev

(Boschung, Lufft, Vaisala, itd).

Vsak proizvajalec ima izrazito svoj pristop do zajema, prenosa in prikaza podatkov, saj želi koncnega uporabnika navezati na svoj sistem, zato je bila izgradnja odprtega sistema, ki omogoca priklop cestnovremenskih postaj razlicnih proizvajalcev, velik izziv za naše podjetje.

Pregledovalnik podatkov Uporabniki CVIS-a (zaenkrat so to vzdrževalci cest) dostopajo do osnovnih in obdelanih podatkov preko spletnega brskalnika, in sicer na nacin, ki je prilagojen njihovemu delovnemu mestu in odgovornosti. Na ekranu imajo v tabelaricni obliki in v grafih prikazane vse pomembne podatke, ki opisujejo stanje cestišca in vremenske razmere na posameznem odseku DIMENSIO 12

avtoceste. V primeru kriticnih situacij aplikacija sama sproži alarm, ki se graficno prikaže na ekranu, obenem pa se sproži tudi dodatno obvešcanje preko SMS sporocil.

Administracija Aplikacija je odprta in omogoca dodajanje novih postaj razlicnih proizvajalcev, novih senzorjev in novih uporabnikov. Za te naloge skrbi administratorski del aplikacije.

Aplikacija prav tako omogoca, da lahko za poljuben termin dostopamo do podatkov iz arhiva in izpisujemo dnevna, tedenska ali mesecna porocila.

Veselimo se prihodnje zime, ko se bo pokazala ucinkovitost CVIS-a. Že zdaj verjamemo, da predstavlja projekt pomemben prispevek k ucinkovitejšemu vzdrževanju avtocest in k varnejši vožnji po njih.

HIDROTEHNIKA

Novosti v programski družini Canalis, Hydra in Urbano - Series 6.1

T

A

D

E

J

K

O

D

R

I

Series 6.1 predstavlja nadgradnjo programske družine Series 6, ki jo sestavljajo programi Canalis, Hydra in Urbano. Series 6 je bila podrobno opisana v dvanajsti izdaji revije Dimensio.

Od izida Series 6 je minilo že kar nekaj časa in medtem se je nabralo precej novosti, ki bodo prispevale k hitrejšemu in enostavnejšemu delu s programsko opremo. S prihodom verzije 6.1 je postal del programske družine samostojen modul (Polygon topology), ki je namenjen delu z zemljiškimi katastri in zbirnimi katastri gospodarske javne infrastrukture.

Več o modulu si lahko preberete na strani 28. V tem članku se bomo posvetili predvsem novostim v programski opremi Canalis, Hydra in Urbano.

V zadnjem casu je bil razvoj programskega paketa namenjen predvsem izboljšani funkcionalnosti posameznih ukazov. Poleg tega smo skušali novo serijo z dolocenimi graficnimi dodelavami približati slovenskim uporabnikom.

Celotna družina programov je prilagojena uporabi na platformi Autodesk družine produktov 2007, 2008 in 2009.

Glede na to, da so vsi programi modularno zasnovani, je smiselno novosti predstaviti po posameznih modulih.

Novosti v modulu Situacija Sprememba imen vozlišc glavna/pomožna Osnovno topologijo programov Series 6 predstavljajo odseki in vozlišca, s katerimi jih povežemo. Do sedaj smo imeli na voljo dve vrsti vozlišc: glavna in pomožna. Glavna vozlišca so vsa tista vozlišca, v katerih se spojijo tri ali vec cevi, ter vozlišca na zacetku in na koncu niza. Pomožna vozlišca pa so vozlišca, v katerih se spojita dve cevi iste veje. V novi verziji imamo na voljo možnost, da se izognemo delitvi na glavna in pomožna vozlišca s tem, da v ukazu za izris sistema aktiviramo dialog: »Uporabi samo imena glavnega vozlišca.« Vsekakor gre za dobrodošlo novost, ki bo oznacevanje vozlišc približala uporabnikom.

Preimenovanje vozlišc Z izrisom poljubnega niza v situaciji se imena vozlišc zvrstijo v dolocenem vrstnem redu. Z dodajanjem novih vozlišc ali brisanjem obstojecih vozlišc se vrstni red spremeni.

Oznacevanje vozlišc

Primer: A1, A2, A12, A4, A17, A5, A6.

V novi verziji lahko sedaj z ukazom za urejanje elementov (vozlišc) sistema za celoten niz naenkrat spremenimo vozlišcna imena po vrstnem redu.

Primer: A1, A2, A3, A4, A5, A6, A7.

Spreminjanje vozlišc odsekov Dobrodošla sprememba oz. novost je vsekakor v ukazu za urejanje elementov (odsekov) sistema, kjer program avtomatsko premakne dolocen odsek potem, ko definiramo novo vozlišce, v katero ga želimo prikljuciti. V prejšnji verziji je bilo potrebno odsek najprej premakniti rocno na novo vozlišcno pozicijo, šele potem je bilo lahko definirano novo vozlišce. Ta možnost je primerna, ko je dolocen kanal prikljucen na drugega v nekem poljubnem vozlišcu in mora biti premaknjen v drugo vozlišce. Program bo hkrati s premikom avtomatsko spremenil definicijo veje.

Pozicija na niveleti V prejšnji verziji je bilo pozicijo na niveleti možno definirati le

13 DIMENSIO

Definiranje pozicije nivelete za celoten sistem, kar je sedaj nadgrajeno z možnostjo za vsak posamezen odsek.

Niveleta ima lahko eno od petih podanih pozicij: zgornjo zunanjo (1) zgornjo notranjo (2) n os (3) n spodnjo notranjo (4) »Default« pozicija n spodnjo zunanjo (5) n n

Pozicija je lahko definirana v modulu Situacija ali modulu Vzdolžni profili. V Situaciji je možno definirati pozicijo nivelete z ukazom za vnos podatkov in višino nivelete. V zgornjem delu zavihka je v obstojec dialog za podajanje nivelete dodana nova opcija: »samo pozicija na niveleti«. V spodnjem delu zavihka pa je na voljo nov dialog »položaj nivelete« s podanimi petimi vrednostmi položaja nivelete.

Č

HIDROTEHNIKA Definiranje podatkov o jaških v Situaciji Podatke o jaških smo v starejših verzijah lahko definirali samo v Vzdolžnih profilih, sedaj pa je to možno tudi v modulu Situacija. Dodan je nov ukaz, s katerim je možno definirati vse podatke o jaških.

Najdemo ga v meniju »situacija«, ukaz »jaški« in podukaz »podatki jaškov«. Vsi podatki se lahko prenesejo v Vzdolžne profile preko ukaza za ažuriranje podatkov iz Situacij v Vzdolžne profile. Poleg tega je zdaj možno oznaciti jaške z dejanskim krožnim premerom za prikaz razlicnih premerov jaškov.

Prikaz debeline cevi Ukaz za risanje oz. prikaz debeline cevi, ki je bil do sedaj v modulu Hydra, je premaknjen v modul Situacija pod »dodatna orodja«.

Prednost premika je v tem, da je ukaz sedaj možno uporabljati s celotno programsko družino Series 6.1 (Canalis, Hydra, Urbano).

Oznacevanje stacionaž Oznacevanje stacionaž je bilo v starejših verzijah možno samo za dolocen niz ali vec posameznih odsekov. Z novo verzijo bo delo olajšano z možnostjo oznacevanja za celoten sistem hkrati. Dodatno novost temu ukazu prinaša dialog, ki omogoca obrnjen redosled oznacevanja stacionaž.

Uvoz sistema iz datoteke PT Datoteka PT vsebuje podatke o sistemu (ime tocke in njene x, y in z koordinate). V novi verziji je format PT nekoliko spremenjen. Dodana je višina nivelete na koncu PT vrstice, ki je sedaj videti takole: Št._vozlišca X_koord.

Y_koord. H_terenaH_nivelete.

Podatek o višini nivelete je samo dodatna možnost in je za izris sistema neobvezen. Sedaj je torej možno izrisati celoten sistem v PT formatu, vendar z avtomatskim prepoznavanjem višine nivelete v vozlišcih.

Glavni pogoj za pravilno delovanje pa je, da v niveleti ni podanih kaskadnih jaškov.

Novosti v modulu Vzdolžni profili Sheme vozlišc v Vzdolžnih profilih Modul Situacija nam z aktiviranjem ukaza »sheme jaškov« (Situacija Jaški Sheme jaškov) omogoca izris detajlnih

shem z vsemi pripadajocimi podatki za izbrana vozlišca.

Series 6.1 nam ponuja novost v modulu Vzdolžni profili z možnostjo izrisa shem jaškov/vozlišc tudi v tabelo Vzdolžnih profilov. V primeru, da nam tak izris ustreza, moramo definirati dodatno rubriko z imenom sheme vozlišc v tabelo Vzdolžnih profilov.

Izkopi Ukaz za izkope je izboljšan z nekaj novimi možnostmi. V prejšnjih verzijah je bila kalkulacija izkopov razdeljena na globine 0-2 m, 2-4 m, 4-6 m in > 6 m. Sedaj so lahko meje izkopa poljubno podane s strani uporabnika. Dodatno izboljšanje prinaša tudi možnost, da za izracun izkopa izberemo vse vzdolžne profile naenkrat. Marsikaterega uporabnika bo razveselila tudi možnost shranjevanja direktno v XLS ali TXT datoteko in z izborom, katere vrednosti bodo izpisane v datoteko.

Grafične in ostale novosti Poleg zgoraj naštetih programskih rešitev smo v

Prikaz debeline cevi

Podatki jaškov DIMENSIO 14

novo verzijo dodali graficne oznake, ki so uveljavljene v slovenskem projektantskem okolju. Pri izrisu vozlišc in odsekov je zdaj na voljo izpis pripravljenih standardnih oznak, loceno za kanalizacijske in vodovodne sisteme.

Uporabnikom Hydre smo v modulih Situacija in Vzdolžni profili pripravili uveljavljene graficne oznake za zracnike, blatnike, sekcijske zasune in hidrante. V pomoc projektantom smo v katalog cevi dodali zbirko cevi iz materialov, ki se uporabljajo v našem prostoru.

Zakljucek V clanku smo predstavili sklop novosti, ki jih prinaša Series 6.1. Ceprav je vsaka novost po svoje pomembna, bi kot bistveno vseeno rad izpostavil spremembo imen vozlišc iz pomožnih v glavne. Ta možnost nam prinaša vecjo preglednost izrisanih nizov/vej. Poleg tega si bomo sedaj veliko hitreje zapomnili imena oz. številke vozlišc, saj si ta enostavno sledijo po vrstnem redu.

HIDROTEHNIKA

Pomurski vodovod

T

I

J

A

N

A

M

I

Ć

I

Ć

Projekt »Oskrba prebivalstva s pitno vodo in varovanje vodnih virov Pomurja« v svoji vsebini zagotavlja rešitev problema kvalitetne oskrbe s pitno vodo za celotno Pomurje.

Pričujoči članek opisuje uporabo programske opreme Hydra pri risanju načrtov projekta. Poudarek je na občinah Goričkega, kjer je problem oskrbe s kvalitetno pitno vodo še toliko bolj izrazit.

Prekmurje sodi med najbolj vododeficitarna obmocja v Sloveniji. V poletnih mesecih na tem obmocju pade najmanj padavin v Sloveniji (< 500mm).

Posledice se kažejo v pomanjkanju vode v posameznih naseljih, v zniževanju gladine podtalnice, manjši vodnatosti površinskih vodotokov itd. Obcine pomanjkanje vode rešujejo z dovozom pitne vode v cisternah ali z uporabo usteklenicene vode. Dalec najvec vode prepeljejo v obcini Rogašovci, ki skupaj z obcino Koper zaseda sam vrh lestvice prepeljane vode po obcinah v Sloveniji.

Opis problema Vodooskrba v posameznih naseljih na Gorickem je danes vecinoma pokrita z vaškimi vodovodi in z vodo iz lastnih zajetij. Kvalitetna pitna voda predstavlja kljuc do dobrega zdravja, vendar pa rezultati analiziranih vzorcev kažejo na obcasno ali stalno mikrobiološko in kemijsko oporecnost vode, kar je posledica prekomerne in napacne uporabe kemijskih sredstev v kmetijstvu in neurejene komunalne infrastrukture.

Vsi ti indikatorji jasno nakazujejo, da je potrebno cim prej pristopiti k reševanju tega problema. Ministrstvo za okolje in prostor je leta 2006 pricelo z uresnicevanjem teh ciljev s projektom, ki bo vzpostavil enotno in kvalitetno oskrbo s pitno vodo v Prekmurju in Prlekiji. Gre za obsežen projekt, ki zajema kar 26 obcin, zato pri izdelavi projektne dokumentacije idejnega projekta sodeluje vec podjetij. Vodja in koordinator projekta je podjetje IEI d.o.o., omrežje in pripravo vodnih virov na desnem bregu Mure so zasnovali v podjetjih Voding

d.o.o. in Hidroinženiring d.o.o., levi breg Mure pa si delimo podjetja Vodnar d.o.o., Atrij d.o.o. in VGB Maribor d.o.o. V podjetju VGB Maribor izdelujemo idejni projekt vodovodnega omrežja za obcine zahodnega Gorickega.

Slika 1: Situacija

Zasnova vodovodnega sistema za Goričko Osnovno vodilo pri zasnovi vodovodnega sistema je zagotoviti kvalitetno pitno vodo v vseh obcinah. Obmocje Prekmurja se bo v osnovi delilo na dva sistema murskosoboški in lendavski vodovodni sistem. V prvi fazi se bodo obcine na Gorickem oskrbovale iz vodnega vira Gaberje, kasneje pa je predvidena oskrba tudi iz vodnega vira Krog. Na podlagi hidravlike sistema, ki so jo izdelali v podjetju Vodnar d.o.o., je potrebno za idejni projekt v obcinah Prekmurja pripraviti približno 350 km vodovodnega omrežja s premerom cevi od 100 do 500 mm in 65 objektov na njem (vodohrani, crpališca, raztežilniki …).

Uporaba Hydre za izris situacije Pri projektiranju se je za zelo uporabno lastnost programa Hydra pokazal ukaz za izris situacije sistema na podlagi že izrisanih AutoCAD polilinj. Na tak nacin smo hitro in enostavno pretvorili že izrisano situacijo zasnove vodovodnega sistema v odseke in vozlišca programa Hydra (slika 1). V modulu Situacija smo dolocili višine terena, niveleto in premer cevi na posameznih odsekih/vejah. V modulu Hydra smo z ukazom za izris opreme dolocili vodovodno opremo v posameznih vozlišcih (vodohrani, crpalke, raztežilniki …), medtem ko smo zracnike 15 DIMENSIO

Slika 2: Vzdolžni profil obravnavanega odseka.

in muljne izpuste na cevovodu podali z ukazom za samodejno postavitev.

Vzdolžni profili Na podlagi izrisane situacije smo z modulom Vzdolžni profili izrisali še vzdolžne profile za posamezne nize/veje sistema (slika 2). V vzdolžne profile se s terenom samodejno izrišejo tudi podatki o niveleti in izbrani cevi, ki so bili predhodno doloceni v situaciji. Za projekte vodovoda je znacilno, da se v fazi projektiranja pojavljajo številne spremembe v poteku trase in nivelete ali v lokaciji objektov na sistemu, zato je enostaven in hiter vnos sprememb ena od pomembnejših prednosti projektiranja s programskim orodjem Hydra. Z ukazom Prenos iz situacije enostavno uskladimo vzdolžni profil s spremembami v situaciji in obratno. V nadaljevanju smo vzdolžne profile opremili še z jaški z vodovodno opremo na sistemu (muljni izpusti,

Slika 3: Karakteristicni precni prerez.

zracniki itd.) in izrisali precne prereze s karakteristikami jarka za posamezno cev (slika 3).

Programska oprema Hydra se je pri izrisu nacrtov projekta izkazala za hitro in ucinkovito orodje. Medsebojna interakcija med posameznimi moduli omogoca dosledno posodabljanje sprememb med situacijo in vzdolžnim profilom in tako znatno skrajša cas izdelave ter obdelave posameznih nacrtov.

HIDROTEHNIKA

Model za napovedovanje vetra in valov za gradnjo podvodnega tunela Busan-Geoje v Koreji

P r i r e d i l :

P

E

T

G

R

E

K

O

V

G

O

R

Š

E

K

V tem članku predstavljamo eno od dejavnosti našega partnerja, Danskega hidravličnega inštituta (DHI): postavitev in ponudbo prognostičnih modelov za vodno okolje. Ti modeli so povezani z merilnimi in/ali meteorološkimi sistemi, tako da se modelne napovedi sproti prilagajajo vhodnim podatkom. Z njimi je mogoče napovedovati stanje vode v rekah, morju ipd. Za napovedi se uporabljajo priznani hidravlični modeli MIKE, ki jih razvija DHI. Namenjeni so tudi drugim vrstam hidravličnih in hidroloških analiz. Modele MIKE zastopamo tudi v podjetju CGS plus.

Tunel Busan-Geoje je 3,24 km dolg podvodni tunel za vozila, ki bo zgrajen v jarku na morskem dnu, z najvecjo globino izkopa 47 m, kot del nove, 8,2 km dolge avtoceste v Južni Koreji. Lastnik projekta, G.K. Fixed Link Corporation, je konzorcij južnokorejskih podjetij pod vodstvom Daewoo Engineering and Construction Company Ltd., ki mu je bila dodeljena koncesija BOT (build/operate/transfer, izgradi/upravljaj/prenesi) za obdobje štiridesetih let po pricakovanem koncu gradnje v letu 2010.

pristanišca 15. februarja in ga 17. februarja uspešno potopili.

DHI-jeva edinstvena služba za napovedovanje valov uporablja globalna in lokalna vetrna polja, ki jih dobi od NCEP oziroma Vejr2. DHI-jev globalni model za napovedovanje valov zagotavlja robne pogoje za regionalne in lokalne modele z visoko locljivostjo, ki temeljijo na numericnem modelu MIKE 21 SW. Petdnevna napoved za veter in valovanje je podana dvakrat

Objavljeno z dovoljenjem DHI/Peter de Haas. dnevno. Napovedi, ki obsegajo tako višino valov, periodo in smer valovanja kakor tudi statistiko napovedi (zagotovitev kakovosti), so

DHI in NCI pripravljata petdnevne napovedi vremena in valov visoke locljivosti za nizozemskega izvajalca STRUKTON, ki izvaja transport in potopitev 18 elementov za gradnjo tunela, od katerih je vsak dolg približno 180 metrov.

Tako na transport (približno 36 km dalec) kot na potopitev teh elementov imajo velik vpliv valovi dolge valovne dolžine.

Mejni kriteriji za dovoljen val in valovno periodo med potopitvijo elementov tunela so bili doloceni z matematicnim in fizikalnim modeliranjem. Ker je v poletnih mesecih obdobje mocnega valovanja, je potopitev elementov tunela možno izvesti samo pozimi (od oktobra do marca).

Na osnovi meteorološkooceanografske napovedi, podane v tednu okrog 11. februarja 2008, je bila sprejeta odlocitev za zacetek transporta in potopitev prvega elementa tunela. Element so odpeljali iz DIMENSIO 16

dostopne »online« in razposlane operaterjem po epošti v obliki »pdf« datotek.

HIDROTEHNIKA

Uporaba geodetskih posnetkov pri načrtovanju ureditev vodotokov

P

E

T

G

R

E

K

O

V

G

O

R

Š

E

K

Geodetski posnetek obstoječega stanja predstavlja izhodišče vsakega projektiranja v nizkogradnji. V različnih fazah projektiranja sicer uporabljamo posnetke različne natančnosti, vendar pa je njihova ustreznost bistvenega pomena za kakovostno pripravo projekta. Med drugim omogoča pravilno zasnovo in postavitev predvidenih objektov v prostor ter izračune izkopov, nasipov in drugih količin zemeljskih del ter s tem povezanih stroškov.

V hidrotehniki moramo poleg splošnih lastnosti nizkogradniškega projektiranja upoštevati še hidravlicne lastnosti vodotoka, kakršni sta prevodnost struge za vodo in plavine ter stabilnost brežin.

Za kakovostne hidravlicne izracune oziroma simulacije je zato še zlasti pomemben posnetek struge vodotoka.

Geodetske posnetke, ki jih uporabljamo pri nacrtovanju ureditev vodotokov, dobimo bodisi z metodami terenskega snemanja bodisi s posnetki iz zraka. Prednost prvih je tocnost posnetka in možnost snemanja znacilnih tock, kot so npr. lomi terena. Razmeroma enostavno je tudi snemanje plitvih vodotokov. Slabost terenskega snemanja je casovna zahtevnost in s tem povezana cena posnetka. Pri posnetkih iz zraka lahko v kratkem casu zajamemo vecjo kolicino podatkov, vendar je njihova prostorska resolucija manjša, višinske kote pa manj tocne. Problem predstavljajo tudi ovire, zlasti vegetacija in vodna gladina. Medtem ko je z naknadno obdelavo do neke mere možno opraviti korekcijo višin zaradi vegetacije, pa dna vodnih teles s tovrstnimi posnetki ni mogoce dobiti. Pri globljih vodnih telesih je možen posnetek dna iz colna ali ladje.

Omenjene pomanjkljivosti do dolocene mere odpravljajo tehnologije snemanja, ki so se pojavile v zadnjih letih. Do optimalne kvalitete posnetkov pa je mogoce priti tudi s kombinacijo razlicnih vrst posnetkov.

Za potrebe terenskega snemanja vodotokov je

mogoce poleg klasicnega teodolita uporabiti tudi GNSS (GPS) sisteme, ki danes že ponujajo zadovoljivo natancnost tako v horizontalni ravnini kot pri višinskih kotah.

Njihova glavna prednost je manjša poraba casa, poleg tega pa lahko meritve brez težav transformiramo v izbran koordinatni sistem. Primer takega instrumenta je Magellan ProMark3, ki v kartirnem nacinu delovanja, primernem za vnos podatkov v GIS, omogoca izmere z natancnostjo do 1 m, v geodetskem nacinu pa z naknadno obdelavo podatkov dobimo položaj in kote z natancnostjo do 1 cm.

ProMark3 je možno nadgraditi tudi s komponento RTK, ki omogoca visoko natancnost tudi v realnem casu. Za uporabo teh sistemov moramo imeti v vidnem polju zadostno število satelitov, zato je njihova uporaba v zarašcenih podrocjih omejena.

Pri snemanju iz zraka se v zadnjem casu uveljavlja tehnologija LIDAR. Tehnologija omogoca zaznavo vecjega števila odbojev, kar je pomembno zlasti na zarašcenih obmocjih. Na ta nacin lahko dobimo z naknadno obdelavo višinske kote npr. vrhov krošenj dreves in tal. Z uporabo tovrstnih posnetkov v hidrotehniki so že pred casom priceli na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, danes pa se uporablja tudi pri projektiranju. Nekaj ponudnikov te tehnologije je tudi v Sloveniji.

Kljub izboljšavam v tehnologiji snemanja se zlasti pri analizah poplavnih obmocij pogosto ni mogoce izogniti locenemu 17 DIMENSIO

Digitalni model višin obravnavanega obmocja. V strugi se posnetek konca na gladini.

Posnetek struge, dobljen s terensko meritvijo profilov.

posnetku struge in poplavnega obmocja. Pogosto imamo na voljo posnetke niza profilov kot tock vzdolž profilne crte, ki zajemajo obmocje struge, in digitalni model višin poplavnega obmocja v obliki pravokotne mreže tock, ki zajemajo celotno obmocje, ne zajemajo pa profila struge oz. vsaj ne vseh njenih detajlov.

V teh primerih si lahko pomagamo z ustrezno programsko opremo. S programom za nacrtovanje kanalov in ureditev vodotokov AQUATERRA lahko hitro in preprosto združimo profile iz dveh virov v enoten profil, ki ga potem uporabimo za nadaljnjo obdelavo v programu ali pa izvozimo v katerega od programov za hidravlicni izracun, kot sta npr. HEC-RAS ali MIKE 11. Postopek je naslednji: najprej projiciramo osi na površino terena (ukaz 23J1 »projiciraj vzdolžno in

precne osi«), ki jo ustvarimo iz rastrskih tock. Profile shranimo (23K2 »zapis precnih profilov iz DMR«) in izrišemo (43D1 »vnos tabel«, 43E1 »vnos terena«). S tem smo dobili profile poplavnega obmocja, v katerih pa manjka struga.

Profile struge, ki so posneti kot nizi tock, zapišemo z ukazom 23K7 (»zapis profilov s projiciranjem na precne osi«).

Profile struge vnesemo v precne profile (43E1 »vnos terena«). Ker se posnetka obicajno ne skladata povsem, uporabimo ukaze za samodejno obrezovanje (43I1) oziroma podaljševanje (43I2) ali pa rocno sklenemo oba profila. Tako urejen profil sestavimo z ukazom 43E4 »sestavi teren«. Sestavljeni profili so pripravljeni za nadaljnjo obdelavo v programu AQUATERRA oziroma za izvoz v programe za hidravlicni izracun, npr. HEC-RAS ali MIKE 11.

OKOLJEMETRIJA

Podnebne spremembe naš izziv Podnebne spremembe predstavljajo največji okoljski izziv, s katerim se danes soočamo Zemljani. Naraščajoče globalne temperature že prinašajo spremembe v splošnih vremenskih vzorcih, povzročajo dvig morske gladine ter povečano frekvenco in intenziteto ekstremnih vremenskih dogodkov.

Globalna temperatura se je v zadnjih stotih letih povečala za 0,74 °C; okrog 0,5 °C lahko pripišemo segrevanju po letu 1970. Medvladna panela za podnebne spremembe (IPCC) navaja, da je človeška dejavnost s prevelikim izpustom toplogrednih plinov nedvomno glavna gonilna sila klimatskih sprememb. Letno je na globalni ravni v atmosfero izpuščenih približno 7 milijard ton ogljikovega dioksida zaradi izkoriščanja fosilnih goriv in 1,6 milijarde ton zaradi spreminjanja površja (v glavnem zaradi krčenja gozdov).

Današnje koncentracije toplogrednih plinov v atmosferi dosegajo višje vrednosti kot vsaj v zadnjih 650 tisoč letih.

Vzroki za podnebne spremembe Podnebne spremembe povzrocajo cloveška dejavnost in naravni procesi. Cloveška dejavnost prispeva k podnebnim spremembam s povzrocanjem sprememb kolicine toplogrednih plinov, aerosolov (majhnih delcev) in oblacnosti v atmosferi.

Najvecji prispevek predstavlja gorenje fosilnih goriv, pri cemer se sprošca ogljikov dioksid, ki je poleg vodne pare najpomembnejši toplogredni plin. Krcenje gozdov v tem segmentu predstavlja pomemben vzrok za zmanjšanje ponora ogljikovega dioksida na kopnem. Vsi toplogredni plini ter majhni delci v ozracju vplivajo na vpadno soncno sevanje in dolgovalovno sevanje Zemlje ter s tem na njeno energijsko bilanco. Prispevek naravnih procesov (npr. spremembe soncnega obsevanja in vulkanska aktivnost) k podnebnim spremembam se v obdobju od zacetka industrijske dobe do danes ni veliko spremenil in vseskozi predstavlja zelo majhen delež v primerjavi s cloveško dejavnostjo.

odstopanji. Ogrevanje ozracja na globalni ravni se je v prejšnjem stoletju pojavilo v dveh fazah (Slika 1); med leti 1910 in 1940 se je ogrelo za 0,35 °C, mocnejše pa je bilo ogrevanje po letu 1970 (do danes se je ogrelo za 0,55 °C).

Segrevanje na globalni ravni je bilo najizrazitejše v zadnjih 25 letih, kar 11 od 12 najtoplejših let pa se je pojavilo v zadnjih 12 letih.

Opazovane podnebne spremembe

Vzporedno z dvigom temperature pri tleh se je skrajšala sezona ledu v rekah in jezerih. Najbolj ocitni indikatorji segrevanja so ledeniki, ki izgubljajo svojo maso in obseg (ledena plošca na Grenlandiji se danes topi trikrat hitreje kot pred 5 leti in letno izgubi kar 200 kubicnih kilometrov ledene mase).

Poleg celinskih ledenikov se zmanjšujeta tudi debelina in površina morskega ledu na Arktiki. Oceani se segrevajo, nivo morske gladine pa se zaradi toplotnega raztezanja in taljenja kopenskih ledenikov dviga. Posebej problematicna so tudi obmocja s permafrostom, kjer se zaradi taljenja ledu v tleh pogreza celotna infrastruktura, nagibajo pa se tudi drevesa. Ta obmocja postajajo zato tudi vir toplogrednih plinov, ki so bili prej uskladišceni v zmrznjenih tleh.

Instrumentalna opazovanja kažejo, da se je v zadnjih 157 letih temperatura pri tleh dvignila na globalni ravni s pomembnimi regionalnimi

Opazovanja kažejo, da se pri padavinah spreminja njihova intenziteta, kolicina in vrsta. V nekaterih predelih je opaziti izrazite padavinske trende po

A

N

D

R

E

J

L

U

Č

K

A

C K B

O

E A G

G

L

A

R

J

F

E

Ž

A

T

A

J

Slika 1: Dvig povprecne globalne temperature (vir: IPCC)

letu 1900; narašcanje je opaziti na jugu Severne in Južne Amerike, na obmocju severne Evrope ter v severni in osrednji Aziji, upadanje pa je najbolj izrazito v Sahelu, na jugu Afrike, v Sredozemlju in na jugu azijskega kontinenta. V severnejših predelih in na obmocjih z višjo nadmorsko višino pade vse vec padavin v obliki dežja.

Spreminja se tudi pojavnost ekstremnih vremenskih dogodkov. Po letu 1950 se je mocno povecalo število vrocinskih valov in toplih noci.

Povecal se je obseg pokrajin, ki jih prizadene suša (vzporedno z višanjem temperatur in manjšo kolicino padavin). V splošnem se je povecalo tudi število ekstremnih padavinskih dogodkov, ki vodijo v poplave, ravno tako pa tudi intenziteta in trajanje tropskih neviht.

Projekcije za prihodnost Klimatske projekcije predvidevajo splošen dvig temperature v prihodnosti.

Tudi v primeru takojšnje stabilizacije koncentracije toplogrednih plinov bi se ozracje zaradi vztrajnosti klimatskega sistema še segrevalo. Vzorci ogrevanja razlicnih klimatskih scenarijev kažejo na najvišji dvig temperature v severnejših geografskih širinah (Slika 2).

Padavinske napovedi so nekoliko bolj heterogene; njihova kolicina se bo ponekod povecala (polarna obmocja, severni del Evrope in ZDA), drugje zmanjšala (afriška in evropska obmocja, ki omejujejo Sredozemlje, jugozahodni del Avstralije).

Ekstremne kolicine dnevnih padavin se bodo z veliko

Slika 2: Napoved spremembe temperature (levo) ter kolicine padavin (desno) v Evropi ob koncu 21. stoletja v primerjavi s povprecjem 1961-1990 (vir: PRUDENCE) DIMENSIO 18

OKOLJEMETRIJA gotovostjo povecale v severni Evropi, na obmocjih južne Azije, Avstralije in Nove Zelandije. Napovedi kažejo tudi na vecjo jakost in pogostnost ostalih ekstremnih dogodkov, kot so vrocinski valovi, suše in poplave.

Predvsem velja tu poudariti vse pogostejše in dlje trajajoce vrocinske valove ter suše (poletje 2003 je primer ekstremne vrocine, ki je trajala od nekaj dni do vec tednov).

Zmanjševanje pretokov rek kot posledica podnebnih sprememb V zadnjih nekaj letih so podnebne spremembe in z njimi povezane posledice postale stalnica v našem življenju. Vse pogosteje občutimo sušo in pomanjkanje vode, kar se še zlasti odraža v kmetijstvu in vodooskrbi pa tudi v hidroenergetskih dejavnostih. Po drugi strani smo priča močnim lokalnim nalivom in hudourniškim poplavam.

Hidrološko stanje površinskih in podzemnih voda je v največji meri posledica vremenskega dogajanja.

K

O

M

I

R

A

B

O

L

D

Zaključek Globalno ogrevanje in z njim povezane spremembe v prihodnosti so neizogibne, cetudi bi se koncentracije toplogrednih plinov takoj stabilizirale. V resnici je stanje dalec od stabilnega (emisije ogljikovega dioksida v letih 2005 ter 2006 so presegle vrednosti, ki jih je napovedoval najbolj crn klimatski scenarij), predvsem na racun držav v razvoju, ki intenzivno izkorišcajo fosilna goriva, zlasti premog.

Dvig temperature bodo spremljale spremembe v padavinskih vzorcih ter intenziteti in številu ekstremnih vremenskih dogodkov. Slovenija ni pri podnebnih spremembah nobena izjema. Do leta 2060 se pricakuje dvig temperature v intervalu med 1 °C in 3 °C, letna kolicina padavin pa se ne bo bistveno spremenila; bolj bo pomembna sezonska prerazporeditev padavin (padavin bo manj v poletnem casu in vec pozimi). Manjša kolicina padavin in višja temperatura poleti bosta zelo povecali verjetnost nastanka intenzivnih vrocinskih valov ter suš.

Zakljucimo lahko, da podnebne spremembe že ogrožajo in bodo še ogrožale tako našo infrastrukturo in gospodarstvo kot tudi naše zdravje. Podnebne spremembe zato predstavljajo pomemben izziv, ki je pred nami; poleg odpravljanja vzrokov zanje se bomo morali nanje tudi prilagoditi, saj so neizogibne.

Hidrološka suša S pojmom hidrološka suša poimenujemo dolgotrajen proces obdobnega pomanjkanja padavin (vkljucno s snegom) za napajanje površinskih in podzemnih voda. Odraža se v manjših pretokih rek in dotokih v akumulacije in jezera ter v nižjih gladinah podzemnih voda. Znacilnost najvecjih hidroloških suš so tako dolga neprekinjena obdobja z malimi pretoki, ki so v zadnjih desetletjih ponekod trajala kar tretjino leta. To se zlasti kaže za obdobje po letu 1970, ceprav letna kolicina padavin v Sloveniji še ne upada znacilno.

Od devetih hudih suš v Sloveniji v zadnjih 40 letih (1967, 1971, 1983, 1992, 1993, 2000, 2001, 2003, 2006) jih je bilo kar šest v zadnjih 15 letih.

V zadnjih letih velja za najbolj suho leto 2003, ko so bili pretoki od februarja pa vse do septembra pod srednjimi malimi obdobnimi pretoki.

Dolgo sušno obdobje smo beležili tudi v drugi polovici leta 2006, nadaljevalo pa se je še v prvi polovici leta 2007.

Pred tem je kot hidrološko sušno leto v spominu najbolj ostalo leto 1993. Treba pa je poudariti, da je suša regionalen pojav in nikoli enakomerno ne zajame cele Slovenije.

Suša je obicajno najhujša v severovzhodni Sloveniji (Prekmurju), kjer je primanjkljaj padavin obicajno najvecji, vodnatost rek pa že sama po sebi, z izjemo tranzitnih rek Mure in Drave, najmanjša zaradi najnižje letne kolicine padavin v tem delu Slovenije. Tudi v letu 2003, zlasti v avgustu, je bila tam suša najbolj izrazita, manjši vodotoki v tem delu države pa 19 DIMENSIO

Slika 1: Regionalni prikaz najmanjših srednjih dnevnih specificnih pretokov v avgustu 2003. so presahnili (slika 1).

Pomanjkanje vode je bilo obcutiti še v južni in vzhodni Sloveniji ter na Primorskem.

Hidrološko sušo ponavadi najmanj obcuti severozahod države, kjer so specificni odtoki najvecji.

Opazovane spremembe Za srednje letne pretoke slovenskih rek je znacilen izrazito upadajoc trend, kar kaže na to, da se letna kolicina vode zmanjšuje (slika 2).

Medtem ko za najmanjše letne srednje dnevne pretoke trend ni znacilno upadajoc, pa je za najmanjše letne pretoke daljših trajanj (nad 30 dni) ta trend zelo izrazit (Kobold, 2007). Upadanje pretokov je v prvi vrsti posledica upadanja letne kolicine padavin in porasta povprecne letne temperature zraka (slika 3) ter z njo povezane vecje evapotranspiracije. Povprecna letna temperatura zraka se je v Sloveniji v zadnjih 50 letih (od 1956 do 2005) statisticno znacilno povecala za 1,4±0,6 °C (Kajfež-Bogataj, 2007). Pri padavinskem režimu opažamo upadanje kolicine padavin v prvi polovici leta in narašcanje

v drugi polovici. Dvig povprecne temperature zraka se odraža tudi v dvigu temperature vode v vodotokih (slika 2). Temperatura vode je pomemben hidrološki parameter, saj neposredno vpliva na vrstno sestavo organizmov v vodi, posredno pa na fizikalno-kemicne procese v vodi.

Predvidene spremembe in vplivi Temperatura zraka naj bi se po klimatskih modelih v naslednjih petdesetih letih za Slovenijo dvignila - spomladi za 2,4 do 3,4 °C, v poletnem obdobju pa za približno 4 °C. Sloveniji se tako obetajo toplejša in bolj sušna poletja z do 20 % manjšo kolicino padavin. Pozimi bo padavin nekoliko vec (od 5 do 10 %), vendar manj v obliki snega.

Vpliv podnebnih sprememb na vodno okolje in dejavnosti se bo odražal v višjih zimskih pretokih zaradi povecanja kolicine padavin v zimskem obdobju in zmanjšanju kolicine vode, vezane v snežni odeji. To bo vplivalo na spremembo pretocnih režimov, ki je že opazna v zadnjem desetletju. Opazno je

OKOLJEMETRIJA

Slika 2: Trend srednjih in povprecnih minimalnih letnih pretokov ter temperature vode.. zmanjšanje spomladanskega viška vode in povecanje jesenskega. Tako se v zadnjih letih spopadamo na eni strani s sušo v pomladansko-poletnih mesecih in visokimi vodami v jesenskih, medtem ko je letna kolicina padavin obicajno blizu obdobnega povprecja. Nižji bodo tudi poletni pretoki, temperatura vode in tal pa višja. Manjši pretoki rek bodo posledicno vplivali na manjšo

proizvodnjo elektricne energije v hidroelektrarnah, manjša bo sposobnost prevzemanja termicnih obremenitev. Manjša koncentracija kisika v vodi in vecja nevarnost onesnaževanj vode pa bosta lahko pripeljali do pogostejših poginov rib.

Poleg tega se napoveduje pogostejši dvig morske gladine do kriticnih vrednosti in vecja poplavna ogroženost ter delovanje erozijskih sil.

Slika 3: Letne kolicine padavin in povprecne letne temperature zraka v Ljubljani ter padajoci trend padavin za obdobje 1880-2007.

Gladina podzemne vode v poletnih mesecih bo nižja, težave s preskrbo z vodo se bodo pojavljale zlasti v obmocjih manj prepustnih tal.

Viri: Kajfež-Bogataj, L., 2007. Vplivi podnebnih sprememb na vodne vire in vodooskrbo v Sloveniji. Seja Parlamentarne skupine GLOBE in Sveta za varstvo okolja Republike

Zasnova informacijskega sistema za napovedovanje suše in za ocenjevanje škod Na kmetijstvo in kmetijsko pridelavo bistveno vplivajo vremenski pojavi. Pridelek je zmanjšan predvsem zaradi suše, pozebe in toče. Sprejemanje ustreznih ukrepov za zmanjševanje posledic in ocenjevanje škod po naravnih nesrečah ni možno brez ustreznih prostorskih podatkov, kakor tudi ne brez sodobnih metodologij zajema podatkov na terenu in njihove prostorske obdelave v realnem času. V prispevku predstavljam projekt vzpostavitve sistema napovedovanja suše v Sloveniji, ki ga izvajamo v sklopu Ciljnega raziskovalnega programa (CRP).

Obramba pred naravnimi nesrecami je možna le do neke meje. Gotovo se je možno nesrecam do dolocene mere izogniti, jih omejiti ali celo (u)blažiti njihove posledice.

Strokovnjaki s podrocja pedologije in meteorologije ocenjujemo, da je ob ustreznih strokovnih podlagah v Sloveniji možno napovedovati intenzivnost pojava suš in lažje ocenjevati njihove

posledice. Za to so potrebni predvsem podatki o fizikalnih lastnostih tal vecje natancnosti oz. boljšega merila, podatki o potrebah kmetijskih rastlin po vodi v casu razlicnih fenofaz in dostop do agregiranih in prostorsko obdelanih agrometeoroloških podatkov, vendar le, ce so ti na voljo v realnem casu. Vsi ti podatki morajo biti umešceni v ustrezno zasnovan

geoinformacijski sistem, ki omogoca vrednotenje, modeliranje, vizualizacijo in dopolnjevanje podatkovnih baz. Sistem mora biti opremljen z naprednimi algoritmi prostorskega modeliranja podatkov za izracun agrometeoroloških parametrov, za napoved nevarnosti suše in za okviren izracun posledic suše nekega kmetijskega obmocja.

V Sloveniji so pretekle suše spodbudile financiranje projekta Vzpostavitev sistema multidisciplinarnih informacij prostora za potrebe napovedovanja in ocenjevanja škode po naravnih nesrecah v kmetijstvu. Projekt od leta 2007 dalje izvajamo tri raziskovalne organizacije: Kmetijski inštitut Slovenije (KIS), CGS plus d.o.o. (CGS) in DIMENSIO 20

Slovenije: Problemi in perspektive upravljanja z vodami v Sloveniji. http://212.18.47.244/web/portal.nsf /dokumentiweb/C9831C2FFC08D8 31C12572A500446876?OpenDoc ument (23.07.2007) Kobold, M., 2007. Vpliv podnebnih spremeb na pretoke slovenskih rek.

Zbornik Mišicev vodarski dan 2007, VGB Maribor.

B V

R

O

R

U

T

Š

Č

A

J

Biotehniška fakulteta, Katedra za agrometeorologijo (BF).

Financirata ga Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

Cilji projekta Primarni cilji projekta so: a) zasnova in vzpostavitev naprednih racunalniških metod za izboljšanje merila pedoloških podatkov z uporabo naprednih algoritmov digitalne kartografije tal in vsebinska dopolnitev pedoloških podatkov tal Slovenije z merjenimi fizikalnimi podatki tal; b) zasnova baze podatkov potreb kmetijskih rastlin po vodi; c) vzpostavitev sistema zajema in integracije osnovnih agrometeoroloških podatkov ter njihova obdelava in

OKOLJEMETRIJA sporocanje v realnem casu; in d) izdelava modela za oceno/napovedovanje sušnosti in njegova implementacija v racunalniških algoritmih.

Projekt je izrazito multidisciplinaren, saj povezuje tla, klimo, prostor, merilne agrometeorološke postaje ter napredne GIS algoritme v celovit informacijski sistem.

Pričakovani rezultati KIS razvija GIS metodo za izboljšavo podatkov vektorskih poligonskih pedoloških kart.

Rezultat bo metoda digitalne kartografije in algoritmi za prostorsko izboljšavo geokodiranih podatkov tal (Slika 1). Metodo razvijamo upoštevajoc specificnosti in geomorfološke znacilnosti slovenskega prostora.

Kombinirana metoda digitalne kartografije temelji na principu catene in uporabe GIS rastrskega modeliranja.

Izracun bilance vode v tleh temelji na podatkih o kolicini padavin v dolocenem casovnem obdobju, evapotranspiraciji (ET) in kapaciteti tal za zadrževanje vode. Metodologija izracuna vodne bilance za potrebe ocene suše temelji na referencni ET za 12 cm visoko pokošeno travo in se razlikuje od ET drugih kmetijskih rastlin.

ET rastline se izracuna s pomocjo faktorja rastline (Kc) v posamezni fenofazi. V projektu bomo pridobili dodatne in predvsem

prostorsko umestili Kc podatke za 10 glavnih kmetijskih rastlin.

CGS snuje in na modelnem nivoju vzpostavlja komunikacijski protokol posredovanja agrometeoroloških parametrov iz terenskih avtomatskih agrometeoroloških merilnih postaj. Izdelal bo programsko aplikacijo, ki bo omogocala dostop do obdelanih podatkov preko spletnih komunikacij in njihov prenos v centralni informacijski sistem ter omogocala dostopnost podatkov resornim državnim inštitucijam (Slika 2). Zasnoval bo model osnovne obdelave in agregacije meteoroloških podatkov ter njihovo integracijo GIS okolje.

Več poligonov iste talne kartografske enote

BF ob sodelovanju ARSO razvija in racunalniško implementira model za oceno/napovedovanje suše.

Preverila in integrirala bo dodatne meteorološke parametre in dodatne prostorske podatke za izboljšanje napovedi za oceno sušnosti v GIS sistemu velikega merila. Vodnobilancni model, ki ga razvija na podlagi agrometeorološkega modela IRRFIB, bo operacionalizirala v racunalniških GIS algoritmih (Slika 3).

Informacije Dr. Borut VRŠCAJ, Kmetijski inštitut Slovenije, Center za tla in okolje, Hacquetova 17, SI 1001 Ljubljana, E-pošta: Borut.Vrscaj@kis.si

Slika 2: Model zajema podatkov agrometeoroloških parametrov in njihova obdelava v realnem casu (CGS plus d.o.o).

21 DIMENSIO

Modeliranje različni tipov tal znotraj kartografskih enot Slika 1: Primer prostorske izboljšave vektorske Pedološke karte Slovenije 1:25.000 prostorska opredelitev razlicnih tipov tal v okviru poligonov kartografskih enot (KIS).

Slika 3: Del Vipavske doline z rastrskimi podatki evapotranspiracije (BF- ARSO).

OKOLJEMETRIJA

Zagotavljanje kakovostnih podatkov o stanju okolja Kakovostne meritve okoljskih parametrov imajo v času podnebnih sprememb, ob obsežnejših sušah in vse pogostejših poplavnih dogodkih, velik pomen. Na to potrebo so se odzvali tudi proizvajalci opreme in tržišču ponudili nove, zmogljivejše merilne instrumente. V članku vam predstavljamo tiste, ki jih trži naše podjetje.

OTT Pluvio2 merilnik padavin s tehtanjem OTT Pluvio2 nadaljuje preverjeno in uveljavljeno pot, ki jo je zacrtal njegov “starejši brat” Pluvio, dobro poznan tudi na slovenskem tržišcu. OTT zagotavlja doživljenjsko kalibracijo merilnika in merjenje brez lezenja. Pluvio2 omogoca merjenje intenzitete padavin z minutno locljivostjo, merjenje kolicine padavin pa z

A

S

A

L

E

M

N

O

K

A

Č

A

R

Š

A

J

N

S

L

A

K

M

A

N

OTT RLS (Radar Level Sensor) za brezkontaktno merjenje vodostaja OTT RLS je nov OTT-ov radarski merilnik za brezkontaktno merjene vodostaja. Predstavlja najzanesljivejši nacin pridobivanja podatkov o vodostajih ob izrednih dogodkih, kot so poplave.

globine instrumenta in z graficnim prikazovalnikom podatkov. Omogoca tudi meritve negativnega toka in je odlicno nadomestilo klasicnih hidrometricnih kril.

Uporabniku prihrani zamudno izracunavanje pretokov po opravljeni meritvi. Merilnika ni potrebno umerjati, kar pomeni prihranek pri vzdrževanju instrumenta.

OTT Kalesto v (Radar Velocity Sensor) za brezkontaktno merjenje površinske hitrosti vodotoka

locljivostjo 0,1 mm. Prednosti instrumenta so še enostavna menjava posameznih delov na samem merilnem mestu ter pripadajoca PC programska oprema in USB kabel za povezavo z racunalnikom za kontrolo meritev in nadgradnjo operacijskega sistema merilnika na terenu.

OTT ADC (Acoustic Digital Current Meter) za meritve hitrosti toka in pretoka OTT ADC je prenosni akusticni merilnik, ki omogoca zanesljivo merjenje hitrosti vodnega toka in samodejni izracun pretoka. Opremljen je s tlacno sondo za merjenje

OTT-ov radarski merilnik za brezkontaktno merjene vodostaja, namešcen pod kotom 45° glede na recno gladino, je zanesljiv nacin pridobivanja podatkov o hitrosti toka na površini. V kombinaciji z instrumentom RLS, podatkovnikom Logosens in z ustreznim modelom za pretok omogoca zanesljivo informacijo o pretokih v realnem casu tudi ob poplavnih dogodkih.

Za informacije o ostalih hidrometricnih instrumentih, napravah za sledenje kakovosti voda in meteoroloških merilnikih prosim obišcite našo spletno stran ali nas kontaktirajte.

Ugotavljanje vpliva kmetijske dejavnosti na kakovost voda s Hydrolab sondo MS5

Opticni merilnik padavin OTT Parsivel na cestnovremenskih postajah

DIMENSIO 22

NAČRTOVANJE IN VZDRŽEVANJE ŽELEZNIC

Novosti v programski opremi Ferrovia 2009

L

E

O

N

L

E

B

A

N

Ferrovia, programska oprema za načrtovanje železniških prog, drugo leto po uradni predstavitvi prve verzije že zaokrožuje celoten spekter orodij, potrebnih za učinkovito načrtovanje in vzdrževanje konvencionalnih železniških prog.

Med tipe prehodnic za izris je sedaj vključena tudi kubična prehodnica in popravljena kubična parabola, ki omogoča natančno obdelavo vseh obstoječih železniških osi.

Pretvornik za zapis podatkov v format, ki ga uporablja strojna mehanizacija Plasser&Theurer, pa omogoča povsem digitaliziran postopek obdelave smernih in niveletnih regulacij obstoječih prog.

Najnovejša verzija v celoti podpira novi AutoCAD Civil3D 2009 digitalni model za izdelavo projekcij oz. 3D osi.

Poleg že omenjenih novih tipov prehodnic vsebuje tudi dodatne posodobitve orodja za urejanje nadvišanj, orodja za oznacevanje podatkov vertikalnih zaokrožitev in nivelete v situaciji, posodobljena orodja za zapis nivelete iz tock situacije, optimizirano orodje za izracun smernih in niveletnih premikov ter novo, enostavnejše urejanje precnih profilov za izris karakteristicnih precnih elementov proge - vse to z namenom optimizacije uporabnikovega casa obdelave ter izogibanja neželenim napakam v procesu obdelave nove ali obstojece železniške osi.

standardnem formatu za nizke gradnje LandXML, ki omogoca izmenjavo podatkov med razlicnimi programskimi in strojnimi orodji. Na ta nacin omogoca obdelavo katerihkoli projektov, ki so bili narejeni z uporabo programske ali strojne opreme drugih proizvajalcev, in s tem uporabnikom prihrani veliko casa in zahtevane natancnosti pri izdelavi podatkov obstojece osi za potrebe nadaljnje obdelave.

Ker podatki novo nacrtovane in zgrajene železniške proge vzdrževalcem služijo ves cas njene eksploatacije, je nujno, da se za visoko natancnost nadaljnje obdelave in zmanjševanje stroškov v celotni življenjski dobi proge (LCC) zagotovi podatke o novi progi v digitalni obliki. Tako obdelane podatke se nato za razlicne namene in potrebe nadalje preoblikuje v zapise podatkov, ki jih uporabljajo merilni inštrumenti in specializirana gradbena mehanizacija ter druga programska orodja. Projekt nacrtovane osi na papirju danes ne zadostuje vec osnovnemu kriteriju natancnega in ekonomicnega vzdrževanja te osi v njeni celotni življenjski dobi.

Zaradi omenjene specificnosti železniških projektov, ko železniške službe uporabljajo podatke prvotno nacrtovane osi za vsa redna dela (za vzdrževanje zgornjega ustroja, za potrebe reguliranja geometrije proge, dviganja nivelete, spreminjanja dolžin prehodnic, podaljševanja postajnih tirov, premikanja kretnic idr.), se ti podatki projekta konstantno spreminjajo. Prav ažurno stanje sprememb, hiter dostop do najnovejših podatkov ter njihova uporaba zato znatno prispevajo k prihranku casa in sredstev. Še vec, uporabnik teh zadnjih, najažurnejših podatkov o geometriji proge je tudi strojna mehanizacija za smerno in višinsko urejanje proge. V ta namen je v programsko opremo Ferrovia že vkljucen pretvornik, ki projektirano os zapiše v format tipa GEO, ki ga uporablja vsa strojna mehanizacija proizvajalca Plasser&Theurer.

Podatki so tako na voljo v digitalni obliki, so ažurni, izkljucen pa je tudi faktor cloveških napak.

Ferrovia zato omogoca branje in zapis podatkov novo projektiranih osi v

Optimizacija del ne zajema zgolj obdelave obstojecih digitalnih risb ter njihovih 23 DIMENSIO

Novi tipi prehodnic v Ferrovii 2009. Primerjava izrisa osi s klotoido in kubicno parabolo.

Digitalna pretvorba podatkov smernih in višinskih premikov tira v format WinALC (Plasser&Theurer)

sprememb, pac pa tudi geodetska merjenja obstojece proge za potrebe vzdrževalnih del, optimizacije proge, geometrijskih regulacij in drugega. Programska oprema Ferrovia s podporo najsodobnejšim tehnologijam nudi hitrejši prenos posnetkov s terena v risbo. Geometri lahko izrisujejo posnetke tock v risbo v realnem casu, pregledujejo rezultate in po zakljucenem delu na terenu risbo takoj posredujejo naprej v nadaljnjo obdelavo.

Meritve so najpomembnejši vhodni podatki, ki vplivajo na rezultat obdelave osi. K še vecji natancnosti izhodnih podatkov za smerno in višinsko reguliranje geometrije proge dodatno prispeva nov pretvornik, vkljucen med orodja vzdrževalnega modula programa Ferrovia. Pretvornik smernih in niveletnih rezultatov premika tira zapiše vse podatke za izvedbo

NAČRTOVANJE IN VZDRŽEVANJE ŽELEZNIC

Ferrovia - predstavitev novih projektov

L

E

O

N

L

Doslej so bili z uporabo programske opreme Ferrovia opravljeni številni projekti tako v Sloveniji kot tudi v tujini. V sklopu vzdrževalnih sekcij SŽ, ki Ferrovio uporabljajo praktično od izida prve verzije, se z uporabo le-te vsakodnevno izvajajo projekti iz naslova rednih del in nalog.

Prav tako so bili prvi projekti narejeni tudi že v tujini, kjer moramo posebej omeniti projekt rekonstrukcije obstoječe železniške proge na Makedonskih železnicah, ki se je izvajal v okviru testne evalvacije programa za njihovo uporabo.

Projekt na Makedonskih železnicah je zajemal obdelavo 4,4 km rekonstrukcije obstojece proge. Vhodni podatki za izdelavo projekta so bili geodetski posnetki terena in geodetski podatki o glavnih tockah osi. Za ta namen smo v jeseni 2007 že uporabili nov tip prehodnice, ki se nahaja v verziji Ferrovia 2009, in sicer kubicno parabolo (Ferrovia 2009 vsebuje tudi popravljeno kubicno parabolo). S pomocjo novega tipa prehodnice smo lahko konstruirali geometrijo tira po originalnem projektu.

Izdelava osi z uporabo novega tipa prehodnice je bila seveda neprimerno hitrejša in natancnejša od doslej uveljavljene prakse.

Konstruirano os je bilo za pridobitev koordinat glavnih tock osi za zakolicbo na terenu z uporabo racunalniškega programa, ki podpira zgolj klotoido kot možen tip prehodne krivulje, doslej potrebno preracunati rocno.

Vkljucitev novih dveh tipov prehodnic v novo verzijo Ferrovie predstavlja kljucni korak k hitrejši obdelavi vseh obstojecih osi, za katere obstajajo vsi relevantni podatki zgolj na papirju oz. terenu.

V neposredni povezavi z vkljucitvijo novih tipov prehodnic v novo verzijo Ferrovie je tudi naslednje novo orodje, kateremu smo se v minulem letu v podjetju CGS plus še posebej posvetili. Gre za podrocje zajema podatkov s terena in prenosa podatkov iz Ferrovie v strojno mehanizacijo Plasser&Theurer. V teh dveh segmentih, ki predstavljata kljucen korak k optimizaciji natancnosti zajema in obdelave podatkov, povecani

hitrosti prenosa podatkov iz razlicnih naprav in orodij ter eliminiranju možnih napak cloveškega faktorja, smo za zagotavljanje teh kriterijev nadomestili klasicno rocno obdelavo z digitalno pretvorbo in prenosom podatkov.

Ferrovia 2009 tako že vkljucuje nov pretvornik podatkov geometrije osi ter horizontalnih in vertikalnih premikov v format, ki ga uporablja racunalniška aplikacija WinALC proizvajalca Plasser&Theurer za vodenje strojne mehanizacije za niveliranje proge. Doslej so se izvedle številne neuradne simulacije obdelave podatkov konkretnih odsekov osi na mreži SŽ in njihovega prenosa na strojno mehanizacijo s pomocjo tega pretvornika.

Zaradi zahtevnosti zagotavljanja natancnosti izhodnih podatkov do izida te številke revije še ni bil izveden prakticen test z upravljanjem strojne mehanizacije z uporabo teh podatkov na dejanskem primeru reguliranja in podbijanja proge na terenu. Za potrebe realnih simulacij pa smo uporabili programsko opremo, ki jo uporablja Plasser&Theurer. Rezultati so zelo spodbudni, zato nestrpno pricakujemo prvo izvedbo strojne regulacije z uporabo podatkov direktno iz programa Ferrovia tudi na konkretnem primeru na izbranem odseku proge v okviru ene izmed sekcij za vzdrževanje prog.

Primer rekonstrukcije železniške proge na Makedonskih železnicah z uporabo kubicne parabole

Zajem podatkov, obdelava le teh, izvedba regulacija, odprtje proge za projektirano hitrost DIMENSIO 24

E

B

A

N

GEODEZIJA

AutoCAD Map 3D 2009

M

A

T

J

A

Ž

I

V

A

Č

I

Č

Verjetno ima marsikdo od vas daljše izkušnje s programom AutoCAD Map kot avtor tega kratkega prispevka, vseeno pa se je tudi meni nabralo že kar nekaj let dela z raznimi verzijami Autocad Map programov. Kot vedno sem se tudi letos z manjšim nemirom lotil namestitve različice Map 3D 2009. Namestitev je sicer potekala malo dlje, morda tudi zaradi malo starejšega računalnika, a vseeno gladko in brez težav. Nekaj jeze je povzročil izpad Slovenije v listi držav pri registraciji, a ameriško poznavanje geografije je pač majhno, kot je v svetovnem merilu majhna Slovenija.

Najprej mi je padla v oci nova graficna podoba v Vista stilu, ki se precej razlikuje od verzij 2007 in 2008. Prav tako je spremenjena zagonska ikona.

Ob prvem zagonu izberem pogled »Map for Geospatial«, ceprav obicajno uporabljam Map Classic , ki je bližji vsem AutoCAD-ovim uporabnikom.

Odprem projekt s podatki o namenski rabi tal in zacnem s spoznavanjem novosti.

Program me seznani še z desetimi funkcijami, ki predstavljajo najvecje novosti v razlicici Map 2009. Te funkcije so: urejanje podatkov (Data Editing), upravljanje s podatki (Data Management), konvertiranje podatkov (Data Conversion), objavljanje podatkov (Data Publishing), FDO za besedila in oznake (FDO Text and Labels), metapodatki (Metadata), rastske slike (Raster Images), uporabniški vmesnik (User Interface), primeri podatkov (Sample data) in

dokumentacija za programerje API (Application programming Interface).

Opazim, da si bom moral vzeti vsaj dan ali dva, da se z novostmi povsem seznanim.

Enako priporocam tudi vam.

Preveckrat se mi je namrec zgodilo, da sem imel zaradi površnega spoznavanja novih razlicic kasneje težave.

Delitev parcele na polovico je zanimiva novost. Parcelo velikosti 1200 m2 lahko razdelimo na dve parceli po 600 m2. Pravila za delitev dolocimo v tabeli.

Spremembe v risbi lahko shranimo neposredno v MapGuide in si risbo takoj nato ogledamo v Internet Explorerju. To je zanimivo za projekte, pri katerih moramo spremembe hitro posredovati uporabnikom.

Z novim kalkulatorjem sem v dveh potezah izracunal

Tipicen videz GIS projekta in iskanja v atributni tabeli. vrednost zemljišca na kvadratni meter in takoj nato pregledal najcenejša in najdražja zemljišca. Za to moramo seveda imeti v tabeli predhodno shranjene podatke o ceni parcel.

Vsekakor je Map 3D dobra izbira za vse, ki pri svojem delu redno ali obcasno uporabljajo GIS podatke, obenem pa želijo imeti vse funkcionalnosti priljubljenega AutoCAD programa. Nenazadnje je možnost uporabe koordinatnih projekcij v casu prehoda na nov koordinatni sistem razlog vec za nakup.

Prirocen kalkulator za vse vrste preracunavanj neposredno iz GIS podatkov.

Storitve in novosti evropskega satelitskega sistema za pozicioniranje - Galileo D

Galileo je mednarodni projekt EU in ESA (Evropska vesoljska agencija), katerega rezultat bo implementacija planiranega globalnega navigacijskega satelitskega sistema. Projekt je hkrati komplementaren in v dobri meri tudi konkurenčen ameriškemu GPS-u, ruskemu GLONASS-u in kitajskemu COMPASS-u.

Storitve V projektu je omenjena izvedba 30 satelitov, ki bodo krožili na treh orbitah in naj bi imeli življenjsko dobo najmanj 12 let. Galileo bo ponujal vec vrst storitev: Odprta storitev (OS) brezplacen dostop za javnost.

Horizontalna natancnost je 25 DIMENSIO

ocenjena na pod 4-15 m, vertikalna pod 8-35 m (odvisno od števila kanalov za sprejem signala).

Komercialna storitev (CS) placljiva storitev, ki nudi natancnost pod 1 m; skupaj s permanentnimi postajami bo zagotavljala natancnost pod 10 cm (ob sprejemu treh signalov preko treh kanalov hkrati).

E

J

A

N

G

R

E

G

O

R

Regulirana javna storitev (PRS) natancnost je podobna javnemu dostopu, s to izjemo, da je sistem pripravljen na vecje obremenitve in reševanje zapletov v komunikaciji s sateliti v manj kot 10 sekundah. Storitev je namenjena predvsem službam v javnem sektorju.

GEODEZIJA

Giove-B v Cosmodrom v Kazahstanu (Vir: ESA - P. Müller) Satelit GSTB-V2/B v orbiti (Vir: ESA) Storitev varovanja življenj (SoL) služi za namene reševanja in iskanja, kjer je omogocena obojestranska komunikacija (povratna sporocila).

Novosti v letu 2008 V aprilu je planiran izstrel drugega testnega satelita, imenovanega 'Giove-B'. Satelit

je modeliralo angleško podjetje, vecinoma na Nizozemskem. Izstrel je planiran za 27. april 2008 v Soyuzu, signal pa naj bi predvidoma pricel oddajati že mesec po izstrelitvi.

Posebnosti satelita so v vgrajeni uri, ki zagotavlja tocnost pod nanosekundo, in v simultanem oddajanju signala preko treh kanalov. Projekt

izstrelitve drugega testnega satelita je zaostajal zaradi preucevanja tehnicnih napak ob prejšnji izstrelitvi 'Giove-A' in planiranja izvedljivega izstrela satelita.

V prihodnosti …

Storitve, ki jih nudi Galileo bodo nedosegljive še kar nekaj casa - vse dokler se ne

Magellan GPS Professional: predstavitev novosti, ki bodo premaknile mejnike uporabe GNSS tehnologije V preteklem letu so pri podjetju Magellan Professional razvili številne novosti in posodobitve, katerih rezultat je prenovljena paleta produktov za kartiranje in prav tako za natančnejša GIS opravila. Tako vam predstavljamo dva nova produkta za kartiranje; MobileMapper 6, najcenejši produkt z pridihom dlančnika in MobileMapper CX, ki je nadgradnja znanega modela CE. Novost pa sta tudi dva nova produkta namenjena natančnejšemu merjenju, to sta Promark 500 in Promark3 RTK, ki je nadgradnja svetovno uspešnega modela Promark3.

MobileMapper 6: mobilni GIS za vsak žep V zacetku letošnjega leta je bil kot novost na podrocju linije produktov za kartiranje predstavljen MobileMapper 6.

Robusten, vodoodporen GPS/GIS dlancnik oz.

sprejemnik, ki izpolnjuje zahteve po cenejšem, a kljub temu profesionalnem orodju za zbiranje podatkov. Uspešno zapolnjuje praznino med dražjimi napravami in napravami nižjega cenovnega razreda. Odlikujejo ga tudi mnoge funkcije in zmogljivosti,

kot so: Windows Mobile 6 operacijski sistem, zmogljiv GPS sprejemnik, digitalna kamera, Bluetooth povezava, možnost uporabe razlicnih GIS aplikacij … Namenjen je zlasti potrebam na podrocju agrikulture in na splošno vsem, ki potrebujejo zmogljivo in robustno GIS napravo, s katero je mogoce zbirati geografske podatke z natancnostjo 2-5 metrov, z upoštevanjem SBAS popravkov.

DIMENSIO 26

vzpostavi celotna konstelacija 30-ih satelitov sistema Galileo.

Galileo naj bi bil s celotno konstelacijo operativen do leta 2013. Prvi štirje sateliti bodo lansirani v prihodnjih dveh letih. Glede na lanske financne in organizacijske težave Evropske unije znotraj projektne skupine je casovne roke seveda potrebno jemati relativno.

F

R V

A E

N

C

E

S

E

L

GEODEZIJA

MobileMapper CX: profesionalno orodje za kartiranje MobileMapper CX je zelo fleksibilen, natancen, cenovno ugoden in robusten GPS sprejemnik za univerzalno GIS uporabo. Windows CE platforma zagotavlja kompatibilnost z razlicnimi GIS aplikacijami, sprejemnik pa omogoca delo z metrsko natancnostjo v dejanskem casu, lahko pa dosežemo tudi nekaj-decimetrsko natancnost z naknadno obdelavo podatkov. Naprava že standardno ponuja velik nabor funkcij in orodij, kot npr.

Windows CE 5 operacijski sistem, zmogljiv GPS sprejemnik, Bluetooth povezavo, možnost uporabe razlicnih GIS aplikacij, uporabo SD spominskih kartic, na dotik obcutljiv zaslon …

Promark3 RTK: visoka natančnost z nizkimi stroški Magellan je v zacetku aprila 2007 izdal nov model Promark3 - RTK, ki je namenjen geodetskim meritvam s centimetrsko natancnostjo v realnem casu. Ta naprava je ena najbolj dostopnih GPS naprav z RTK tehnologijo, ki poleg obstojecih lastnosti celovitega postprocesiranja in kartiranja nudi še mnoge dodatne možnosti. Promark3 RTK deluje v dveh nacinih: lahko uporabljamo samo »rover« nacin, lahko pa se odlocimo za komplet »baze z roverjem«. »Rover« je lahko prikljucen na omrežje Signal, v realnem casu, preko GPRS povezave mobilnega telefona.

Za prenos podatkov v napravo uporablja protokola NTRIP in Direct IP. Idealen je za uporabnike, ki želijo visoko natancnost v dejanskem casu oziroma, z drugimi besedami, želijo pridobiti zanesljive meritve v najkrajšem možnem casu.

Primer uporabe Magellan MobilMapper-ja CX na terenu

Promark 500: zmagovalna kombinacija Promark 500 je popolnoma nov koncept dvofrekvencnega GNSS sprejemnika, ki procesira do 75 GPS, GLONASS in SBAS satelitskih signalov ter tako zagotavlja hitro in centimetrsko natancno merjenje v dejanskem casu.

Naprava ima vgrajene najnovejše in najsodobnejše RTK funkcije v lahkem, brezžicnem sprejemniku, ki zagotavlja maksimalno mobilnost in fleksibilnost.

Omeniti velja tudi nov Blade pogon, ki skrbi za hitrejšo inicializacijo, boljšo natancnost in kvaliteto signala.

Promark 500 uporabljamo v kompletu z napravo MobileMapper CX, ki z inovativno programsko opremo FAST Survey ponuja preprosto, hitro in kvalitetno delo. Odlikuje ga tudi robustnost in vodoodpornost.

Kombinacija Promark 500 z MobileMapper CX zagotavlja široko paleto uporabe tako na GIS podrocju kot tudi za najbolj natancna merjenja.

Tako je primeren za vsakogar, ki noce biti omejen z vidika natancnosti, hitrosti ali raznovrstnosti uporabe.

Zgoraj: Magellan Promark3 RTK

Desno: Magellan Promark 500 27 DIMENSIO

GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI

Analiza poslovne vrednosti Autodesk Topobase tehnologije v komunalnih podjetjih Novembra 2007 je IDC, ena v svetu najbolj spoštovanih analitičnih skupin na področju analiz poslovnih infromacijskih tehnologij, objavila študijo z naslovom »Analiza poslovne vrednosti Autodesk Topobase v komunalnih podjetjih«. Izsledki študije so le potrdili dejstva, da je Autodeskova najnovejša platforma za integrirano načrtovanje in upravljanje infrastrukture danes ena najboljših in najugodnejših izbir tehnologije tako za komunalna, transportna in distribucijska (elektro in plin) ter inženirska podjetja kot tudi za lokalno in državno upravo. To dokazuje tudi podatek, da je povprečen čas povračila stroškov naložbe (ROI) v Topobase 11,6 mesecev, povprečno povračilo naložbe po treh letih pa znaša 518 %.

Komunalna podjetja že leta, nekatera celo desetletja, zbirajo podatke o izvedbi in vzdrževanju infrastrukture, s katero upravljajo. Tradicionalno so komunale v podporo njihovim razlicnim procesom (nacrtovanju, izgradnji, vzdrževanju, administraciji, financam in storitvam za stranke) uporabljale razlicne informacijske sisteme, kot so CAD, GIS in ERP. Vsi ti procesi so seveda medsebojno povezani.

Informacije iz enega procesa so uporabne v drugem. Vendar je bilo do pred kratkim logicno upravljanje podatkov med procesi zelo oteženo. Topobase to sedaj spreminja. Komunalnim podjetjem omogoca, da upravljajo z razlicnimi informacijami - od planiranja, nacrtovanja, gradnje, storitev za stranke do vseh tekocih aktivnosti v delovnih procesih, in sicer na nacin, ki je za njih najbolj sprejemljiv. Autodesk Topobase je uveden in dobro uveljavljen na preko 500 instaliranih delovnih mestih.

Njegovi uporabniki so že odkrili izboljšave v ucinkovitosti in zmanjševanju stroškov. Toda v kolikšni meri?

Kakšna je cista poslovna vrednost aplikacije Topobase?

Je resnicno vredna tega denarja? To so vprašanja, ki si jih je zastavilo podjetje Autodesk, analiticna skupina IDC pa je izvedla študijo, da bi nanje odgovorila*. * Vec o omenjeni raziskavi si lahko preberete v angleškem izvirniku, ki si ga lahko naložite s spletne strani:

www.cgsplus.si/Portals/0/GIS/Autod esk/Topobase/IDC_Topobase_Utility _ROI_Whitepaper_Nov_2007.pdf

Trendi v prostorskih tehnologijah Uporabniki želijo integrirati prostorske zmožnosti v poslovnih sistemih podjetij. Ta osnovna potreba pelje v novo rast industrije za upravljanje s prostorskimi informacijami SIM (spatial information management). IDC pricakuje, da bodo prostorsko integrirani poslovni sistemi naslednjih nekaj let še naprej rastli. V tem obdobju bodo sistemi prej kot na velikem številu poslovnih IT rešitev temeljili na posebnih zahtevah, ki so v preteklosti pogojevale tehnologije, kot sta bila GIS in CAD. IDC pricakuje, da bodo kratkorocno in srednjerocno

oblikovali integrirane prostorsko-informacijske sisteme naslednji trendi: n Povecano zavedanje o prostorskih zmožnostih in njenih vrednostih bo narašcalo z vsepovsod prisotnimi, uporabniško usmerjenimi aplikacijami, kot so Google Earth/Maps, Microsoft Local.Live, osebna navigacija in lokacijsko usmerjene brezžicne storitve.

Uporabniki v vecjih podjetjih bodo pricakovali enostavnejše vmesnike in zmožnosti, ki so tipicne za ljubiteljske sisteme. n Globlja integracija vseh tipov podatkov in aplikacij, vkljucno s prostorskimi, se bo nadaljevala. To bo stalnica v odrašcanju poslovnih IT sistemov. n V visoko integriranih sistemih se podatki nenehno zlivajo iz mnogih virov. To pomeni, da bodo morali biti informacijski sistemi skrbno nacrtovani, da bodo lahko vzdrževali napovedano kakovost podatkov.

Uporabniki morajo vedeti, da podatki, ki jih potrebujejo za doloceno aplikacijo, ustrezajo namenu le v casu njihove uporabe. n Udobnost, ki jo ponujajo osnovne prostorske funkcije in podatki, bo nadomešcena z novimi zahtevami za integracijo s poslovnimi sistemi v podjetjih in z

T

A

Š

K

P

E

O

V

T S

A

R

K

I

zahtevami, kot so napredne analiticne operacije in lokacijsko pogojene, ponavljajoce se odlocitve v dejanskem casu. n Prostorski podatki višje kakovosti bodo cedalje pogosteje na voljo iz najrazlicnejših virov, npr. naprav za sledenje, omrežnih senzorjev, satelitskih, zracnih in talnih posnetkov ter prostorsko pogojenih podatkov, pridobljenih po protokolu TDS (tabular data stream). n Poslovne IT zmogljivosti, kot so storitveno usmerjena arhitektura (SOA), spletne storitve in platforme poslovnih rešitev, bodo olajšale vpeljevanje sistemov SIM in obenem predstavljale manjše tveganje za stranke. n Upravljanje informacijske tehnologije bo postalo kompleksnejše, s cimer se želi doseci povezava vseh poslovnih IT sistemov za podpiranje poslovnih ciljev.

Prodajalci, sestavljavci sistemov in interni sestavljavci bodo ponavadi locene in neodvisne geoprostorske sisteme morali prilagoditi novim zahtevam glede upravljanja.

Topobase je neposreden odgovor na ta trend..

Specifična gonila in omejitve, ki vplivajo na povpraševanje po aplikaciji Topobase in z njo povezanih Autodeskovih izdelkih O pomembnosti aplikacije Topobase za komunalna podjetja odlocajo naslednji štirje dejavniki: n Uporabniki potrebujejo dosledne in tocne podatke o infrastrukturi in strankah v vseh procesih, kar pomeni, da se pri planiranju, nacrtovanju, izgradnji, vzdrževanju in obracunavanju uporabljajo isti podatki.

Slika 1: Predstavitev problema

DIMENSIO 28

GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI kot je Topobase, pospešile uporabo sistema SIM v vecini poslovnih procesov, ki vsebujejo prostorsko pogojene prvine.

Slika 2: Predlagana rešitev Nekatera komunalna podjetja še vedno uporabljajo locen sistem za vsak proces. V takšnih podjetjih je treba skupne podatke vedno znova vnašati v vsak neodvisen sistem posebej, kar pa neizogibno vodi v napacen prepis podatkov, ki jih je nato treba poiskati in popraviti, pri cemer pa se dolocenega odstotka napak vseeno ne najde, dokler te napake ne povzrocijo dragih težav pri delovanju. n Podatki o strankah in zadevni infrastrukturi morajo biti tocni in vedno usklajeni. Pri podjetju Stadtwerke Augsburg, ki sta ga lani obiskali ekipi CGS-a in Mariborskega vodovoda, se denimo spremembe v elektricni napeljavi ali zmogljivosti strank zelo hitro pokažejo tudi na njihovih racunih in v sistemih obracunavanja SAP, ki jih uporablja to podjetje. n Komunalna podjetja se morajo ucinkovito odzivati na spremenljive razmere, kot so predpisi, prevzemi ali naravne nesrece. Tovrstne razmere predstavljajo razlicne izzive, vendar jih je mnogo lažje premagati, ce so na voljo osnovni, a dosledni in tocni podatki o strankah in infrastrukturi.. n

procesov uporablja in proizvaja prostorske podatke. Ti procesi vkljucujejo gradbene projekte, kartiranje, katastrsko, zemljiško in parcelno upravljanje, obracunavanje na osnovi premoženja, nacrtovanje obvladovanja izrednih dogodkov in vzdrževanje objektov. Ce gledamo na prostorske podatke z vidika celotnega podjetja, je vsak izmed teh procesov ucinkovitejši, natancnejši in tudi bolj stroškovno ucinkovit. Vodstvo pri tem pridobi vpogled v dejavnike, ki vplivajo na infrastrukture njihovih organizacij, zaradi cesar lahko sklepajo boljše odlocitve.

Na žalost pa je v mnogih komunalnih podjetjih prakticno nemogoce videti tako zaokroženo sliko, kot bi jo zagotovila integracija podatkov. V takšnih podjetjih izmenjava podatkov ne poteka prosto od enega procesa ali oddelka do drugega.

Zmogljivosti aplikacije Topobase

Npr. nacrtovalni oddelek in oddelek za vodo, ki pogosto upravljata ista podrocja, drugega, vendar pa takšni oddelki obicajno uporabljajo razlicne tehnologije, ki so v neodvisni lasti oziroma se upravljajo neodvisno.

Posledica tega je, da je podatke treba pretvarjati iz ene oblike v drugo, kar pomeni izgubo casa in možnost pojavitve napak.

Obracunavanje, nacrtovanje, vzdrževanje, gradnja itd. prakticno vsak oddelek komunalnega podjetja pri izvajanju vsakodnevnih

Topobase tovrstne pomanjkljivosti odpravlja s centraliziranim upravljanjem podatkov, upravljanjem pretoka dela in na pravilih

29 DIMENSIO

temeljecimi modeli, ki so prilagojeni edinstvenim razmeram vsakega podjetja posebej.

Topobase je sestavni del ponudbe geoprostorskih izdelkov podjetja Autodesk.

Aplikacija je del paketa (glej sliko 3), ki lahko vkljucuje tudi ostale izdelke za nacrtovanje podjetja Autodesk: AutoCAD Map 3D, MapGuide, Autodesk Utility Design in skorajda vse ostale poslovne aplikacije.

Pogled v prihodnost: integrirano upravljanje s prostorskimi podatki Tovrstno upravljanje, vkljucno s sistemoma CAD in GIS, se je iz specializirane aplikacije razvilo v tehnologijo, ki igra pomembno vlogo znotraj mnogih IT ekosistemov. IDC pricakuje, da bodo tehnologije,

Takšno okolje bo temeljilo na naslednjih petih dejavnikih: n Povecevanje poudarka na poslovnih vprašanjih, kot sta kakovost podatkov in varnost, ter na procesih temeljeca integracija. n Povecevanje poudarka na glavnih geoprostorskih podatkih znotraj poslovnih sistemov (podjetja bodo svoje prostorske podatke in tehnološka sredstva optimizirala in jih izrabljala v vseh svojih vejah in podružnicah). n Povecevanje geoprostorskih zmogljivosti velikih spletnih ponudnikov, kakršni so npr.

Google, Yahoo!, Microsoft in AOL (jasnost in enostavnost uporabe takšnih, uporabnikom namenjenih, aplikacij bosta vplivali na njihova pricakovanja). n Hitro povecevanje vpliva tehnologij za dolocanje položaja, kot so globalni sistem za dolocanje položaja (GPS), radijska identifikacija (RFID), brezžicna krajevna omrežja (WLAN), pametni omrežni senzorji in celicna omrežja tehnologije, ki hitro postajajo vseprisotne.

Povecevanje priložnosti za integracijo sistemov in podatkov z namenom dodajanja prostorskih zmogljivosti poslovnim informacijskim sistemom.

Slika 3: Topobase je idealno ogrodje za izgradnjo centraliziranih GIS sistemov, ki združuje najboljšo Autodeskovo programsko tehnologijo in tehnologije drugih proizvajalcev."

GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI

Poligoni - modul za delo s parcelami

T

A

D

E

J

K

O

D

R

I

Č

Programski opremi Hydra, Canalis in Urbano s skupnim imenom Series 6 je v sklopu razvoja nove verzije (Series 6.1) dodan samostojen modul Poligoni (Polygon topology).

Modul je namenjen delu s parcelami v zemljiških in zbirnih katastrih gospodarske javne infrastrukture. Tako kot ostali programi Series 6.1 je modul prilagojen za uporabo na platformi Autodesk družine produktov 2007, 2008 in 2009.

Omogoča tako klasičen način dela preko menijev kot povsem nov način, ki poteka preko delovnega drevesa (workspace).

Delovno drevo (workspace) Delovno drevo je sestavljeno iz dveh glavnih delov. Osnovni del je upravljalec sistema (system manager), ki se nanaša na trenutno risbo, sisteme, entitete, preglede, oznake, filtre, tematske mape in sloge, ki so definirani v trenutni risbi.

Z upravljalcem sistema dolocimo nov sistem, ki nam predstavlja osnovo za nadaljnje delo. Drugi, spodnji del delovnega drevesa je disk/repozitorij, ki se nanaša na postavke, definirane v trenutni risbi.

Poligonizacija Delo pricnemo z vnosom digitalnega katastrskega nacrta (DKN) v Autodeskove platforme AutoCAD, MAP ali civil 3D. Sledi avtomatska poligonizacija linij, ki oznacujejo parcelne meje.

Linije se konvertirajo v zaprte polilinije, ki tvorijo posamezne parcele. Podrocje dela lahko izberemo poljubno, od ene parcele do celotnega DKN.

Ustvarjanje pregledov Ukaz za ustvarjanje pregledov nam omogoca, da si ustvarimo razlicne pregledne tabele, kamor vnašamo podatke, kot so: naziv poligona, ime sistema, topološki element, površina poligona. Delo s preglednimi tabelami je zelo enostavno in hitro, saj lahko s premikom po risbi izberemo parcele, ki nas trenutno zanimajo ali z »zoomom« prikažemo izbrano parcelo.

Označevanje parcel Vse parcele, ki smo jih s poligonizacijo spremenili v sistem, lahko definiramo z izbranim slogom šrafur. Ce želimo npr. oznaciti parcele, ki so vecje od neke izbrane površine v pregledni tabeli, te parcele oznacimo in jim dolocimo slog šrafur, s katerimi se bodo locile od ostalih parcel. Ko imamo v pregledni tabeli oznacene parcele, lahko naredimo hitri povzetek, kjer se nam izpiše število izbranih parcel in njihova skupna površina. Z ukazom copy/paste lahko v pregledni tabeli izbrane parcele kadarkoli skopiramo in prenesemo v programe, kot sta npr. Word ali Excel.

Pretvorba podatkov Parcelne številke, ki so obicajno podane v digitalnih katastrskih nacrtih, so v risbi prikazane v tekstovni ali t.i. »blok« obliki. Da bi parcelne številke lahko videli v podatkovnih tabelah, imamo na voljo ukaz za konverzijo oz. pretvorbo. To naredimo tako, da najprej dolocimo karakteristike elementa (tip elementa, »layer«, blok, barva teksta in atribut bloka) in nato zaženemo pretvorbo elementov.

Po koncani pretvorbi moramo podatek o parcelnih številkah dodati v pregledno tabelo.

Filtriranje podatkov Ukaz omogoca klasicno filtriranje tako, da izberemo podatek za filtriranje in operator (<, = , >) za izbor.

Poleg tega nam ponuja možnost za delo s prostorskimi pogoji. To so zaprti prostori ali polilinije, ki lahko

Ustvarjanje pogledov in oznacevanje parcel predstavljajo cestno ali komunalno infrastrukturo.

Ukaz nam poišce in izpiše vse parcele, ki jih objekt precka. Ce želimo, lahko podamo še vmesno (buffer) cono polilinije in ji dolocimo širino. V tem primeru se izpišejo še parcele, ki jih precka izbrana vmesna cona polilinije.

Uporabniški podatki Ce želimo ustvariti svoje, uporabniške podatke je potrebno zagnati ukaz za definiranje uporabniških podatkov. Odpre se nam pogovorno okno, kjer izberemo, katere podatke želimo definirati. V meniju za delo s podatki imamo na voljo možnost povezave z bazo podatkov. To so lahko baze s podatki o lastnostih parcel (lastniki parcel, upravljavci parcel, namembnost parcel …) ali baze s podatki o komunalni infrastrukturi.

DIMENSIO 30

Zaključek Modul Poligoni (Polygon topology) prinaša pomembno novost pri delu z zemljiškimi in zbirnimi katastri gospodarske javne infrastrukture. Ceprav je modul del programske družine Series 6, je pravzaprav samostojen in ni nujno vezan na ostale module. Pomembna sticna tocka med modulom Database extension (Urbano) in modulom Polygon topology je povezava z bazami podatkov.

V osnovi je modul namenjen vsem, ki se pri svojem delu srecujejo z digitalnimi katastrskimi nacrti: od komunalnih podjetij, projektantskih podjetij komunalne in cestne infrastrukture do podjetij, specializiranih za izdelavo vodilnih map.

ARHITEKTURA IN VISOKOGRADNJA

Revit - napredno načrtovanje v arhitekturi in gradbeništvu

S

E

R

G

E

J

M

U

H

I

Č

Uspeh programa Revit omogoča njegov vedno hitrejši razvoj.

Vsako leto smo priča več novostim in izboljšavam obstoječih funkcionalnosti. V zadnjem, rekordnem letu po rasti števila uporabnikov, je program napredoval na veliko pomembnih področjih v vseh treh vejah projektiranja stavb, od arhitekture do nosilne konstrukcije in inštalacij. Prav tako so pri Autodesku razširili ponudbo za uporabnike, ki imajo sklenjeno pogodbo o vzdrževanju, na svoji internetni strani (Autodesk Subscription page), preko katere lahko dostopajo do dodatkov oz. razširitev za delo s programi Revit, ki izboljšajo in olajšajo delo na določenih področjih.

Revit Architecture Kot vedno je deležen najvecje pozornosti, saj se je pojavil prvi. Drugi dve aplikaciji (Structure in MEP) sta bili namrec razviti iz dobre osnove, ki jo nudi Revit Architecture.

Velik korak naprej pomeni nov pogon za upodobitve, ki temelji na preizkušenem Mental Ray pogonu. Slednji že nekaj casa navdušuje v 3Ds Maxu in Mayi. Omogoca predvsem lažje in bolj ucinkovito delo z upodobitvami, koncni izdelki pa bodo obenem bolj dodelani in bodo videti bolje. Omeniti velja tudi nov ukaz pri modeliranju, imenovan Sweept Blend. Ta nam omogoca izdelavo modela telesa, ki ima dva poljubna prereza povezana s poljubno krivuljo. Seveda ne moremo mimo orodij za nadzor pogledov: to sta View Cube (3D) in Navigation Wheel. Izkušnja vrtenja in premikanja pogledov je bolj neposredna, kar omogoca lažje upravljanje s pogledi tudi tistim, ki niso nikoli projektirali v 3D okolju.

Nadzor in prožnost Prožnost programa je pomembna pri ustvarjanju dokumentacije za projekt, ko je na primer potrebno vnesti kakšno koto tudi rocno. Prav ta funkcija je bila uvedena v novo verzijo Revita. Sedaj lahko zamenjamo tekst na koti, dopišemo kaj nad ali pod kotirno crto ali dodamo prefiks in sufiks.

Pomembna novost je vecja prožnost prostorov. Prostor lahko sedaj po višini preprosto

dolocimo v prerezu. Tako v lastnostih elementa ni vec potrebno pisati višine, do katere naj prostor sega. Seveda to pomeni tudi, da prostor samodejno zazna elemente, ki ga omejujejo navzgor (strehe, plošce) in se jim prilagodi.

Za preprosto štetje elementov je bila dodana funkcija Selection Count, ki nam v statusni vrstici vedno pokaže število oznacenih elementov.

Integracija Za lažje delo s ponavljajocimi se operacijami je bil dodan VSTA vmesnik, v katerem si lahko v kodi C# ali Visual Basic napišemo svoj makro in ga uporabljamo na obstojecem ali na vseh nadaljnjih projektih.

Za tiste, ki delajo veliko vizualizacij, bo dobrodošla tudi novica o možnosti izvoza formata FBX, ki olajša uvoz v 3Ds Max ali Mayo.

Revit Structure Poleg novosti aplikacije Revit Architecture je Revit Structure dobil nekaj povsem svojih izboljšav. Predvsem risanje armature je pridobilo na ucinkovitosti in funkcionalnosti. Programu je bil dodan obsežen nabor oblik armaturnih palic, ki jih preprosto vstavimo v betonske elemente. Prej je bilo namrec potrebno vsako palico posebej skicirati. S tem prihranimo veliko dragocenega casa, ki ga lahko bolje izkoristimo drugje.

Omeniti velja še orodje za dolocanje zašcitne plasti betona, s katerim dolocimo zašcitno plast na elementih za vsako zunanjo ploskev. Za

31 DIMENSIO

prikazovanje pa bo dobrodošel dodatek, ki omogoca, da je armatura videti kot telo, kar pomeni, da bomo lahko izdelali upodobitev armaturne konstrukcije.

Temelji Ukaz Foundation (Temelj) je pri pasovnih temeljih pod stenami (Structural Foundation Wall) in pri tockovnih temeljih pod stebri (Structural Foundation Isolated) pridobil možnost hkratnega umešcanja vec elementov naenkrat (opcija Multiple). S tem je prihranjeno veckratno klikanje na ukaz, saj lahko s to možnostjo naenkrat namestimo temelje na vse želene elemente.

Dodatki (Extensions) Dodatki so vsem uporabnikom, ki imajo sklenjeno pogodbo o vzdrževanju, na voljo na internetni strani Autodesk Subscription page. Te aplikacije razširijo spekter delovanja programov Revit.

Zelo zanimiv je dodatek, ki avtomatizira tiskanje nacrtov, ali pa dodatek za risanje in dokumentiranje armature ter pripravo delavniških risb.

Predvsem slednji je požel veliko zanimanja pri uporabnikih, saj lahko s poznavanjem ene aplikacije

(Revit Structure) in preprostega brezplacnega dodatka dobite vse, kar potrebujete za izdelavo armaturnih nacrtov (izvlecke in delavniške risbe), to pa pomeni velik prihranek casa in denarja.

Z vsemi temi izboljšavami je Revit potrdil, da je trenutno najucinkovitejša in najnaprednejša aplikacija za projektiranje na podrocju arhitekture, gradbeništva in strojnih inštalacij. Temu nenazadnje pritrjujejo tudi podatki o najuspešnejši prodaji v tem segmentu programske opreme.

ARHITEKTURA IN VISOKOGRADNJA

Uvedba BIM v proces projektiranja

B

O

R

U

T

S

K

O

R

N

Š

E

K

Zamenjati udobno klikanje po znanem okolju za nov in drugačen način dela zagotovo mora imeti razlog. Sam menim, da sta razloga lahko dva: a) preveč prostega časa, b) napoved krize v poslovanju. Bolj verjeten je razlog b). Kriza se kaže tudi v spremembi zakonodaje; iz novele Zakona o gradnji objektov je črtano določilo o potrjenih cenah storitev inženirjev. Zakonodaja že omogoča delo tujim projektantskim hišam v Sloveniji, v prihodnje pa bo le še bolj liberalna. Rešitev je, da delo opravimo hitreje, seveda ne na račun kvalitete.

Ena izmed omejitev pri tem so velike kolicine podatkov, ki jih morajo obdelati projektanti.

Ce smo pred leti podatke povezali s prostorom (GIS), zakaj ne bi zdaj podatkov povezali tudi s stavbami?

Takšno povezavo imenujemo BIM (building information model) in Autodeskov Revit je znacilen predstavnik te tehnologije.

Z uporabo parametricnega pogona se vsaka sprememba odraža na celotnem projektu.

Toda to še ni vse. Na 3D modelu konstrukcije izdelanem v Revit Structure lahko definiramo obtežbe in obtežne primere, elementom dolocimo ustrezne robne pogoje in model izvozimo v programsko opremo za analizo konstrukcij, kjer izvedemo analizo in ustrezne spremembe ter ga vrnemo v Revit. Ne glede na to, s katero razlicico programa delamo, se spremembe odražajo tudi v tabelah kolicin.

Na tem istem modelu naredimo tudi armaturne in opažne nacrte.

BIM ima vrsto prednosti, s katerimi lahko zagotovimo konkurencnost na trgu, zato se v BRP d.o.o. zadnjih 8 mesecev intenzivno ukvarjamo z uvedbo Revit Structure v naše delo.

Zaradi naših specificnih zahtev smo dolocili kot primerne in potrebne naslednje korake: n Uporaba in preizkus testne razlicice REVIT ARCH in STRU. n Nakup orodij in izbira primernih zacetnih projektov, izdelava in priprava potrebnih osnovnih knjižnic elementov (stebri, zidovi, temelji ...). n Izdelava modelov izbranih projektov, poskusno izvažanje in dimenzioniranje,

izdelava preglednic s podatki, preizkušanje upravljanja s spremembami v casu projektiranja. n Popolna uvedba BIM v produkcijsko okolje.

Zgoraj navedeni koraki gotovo predstavljajo smiselno in logicno zaporedje, a so se izkazali za napacno odlocitev.

Filozofija uporabe Revita je sicer podobna delu z AutoCAD-om, a ker temelji na modelu in ne na risbi, predstavlja oviro za vecino uporabnikov.

Glede na možnosti BIM in nove izkušnje smo se odlocili v celoti spremeniti koncept našega procesa nacrtovanja.

Tako je vsak udeleženec dobil vlogo, v kateri se pocuti domace: n projektant izdela zasnovo (merska skica, »sketch up«, osnovna DWG podlaga ...), n model z orodjem Revit izdela kdo od sodelavcev, ki orodje obvlada, v vecini primerov pa narocimo izdelavo modela kot »oustsource« storitev DimensionI (New Delhi, Indija), n na osnovi modela izvedemo analizo konstrukcije, izdelamo popravke in spremembe, skladno z zahtevami narocnika ali pogojev, n kadar gre za manjše spremembe, ustrezne popravke izdelamo sami, kadar gre za vecje posege ponovno vkljucimo »outsource«, n Revitov BIM izvozimo v »dwg« podlage, ki so nato kot »x-refi« na voljo ostalim projektantom.

Nov koncept dela ima pred klasicnim številne prednosti.

Slika: Model

Tabela: Lastnosti stebrov (možnih je tudi bistveno vec prikazov)

Projektanti niso takoj obremenjeni z novim orodjem.

Izvedba korekcij že narejenega modela je namrec bistveno enostavnejše opravilo kot izdelava modela v celoti in omogoca postopno obvladanje orodja. Po uvedbi tega nacina dela se je produktivnost povecala, saj se naloge razdelijo glede na znanje in sposobnosti kadrov, obdelovanje pa je lažje in bolj intuitivno kot v AutoCAD-u.

Takšen nacin dela smo poimenovali Basic design Related Project management ali BRP management. Na temelju osnovne idejne rešitve, na podlagi katere je izdelan BIM, neposredno obvladujemo vse ostale faze projektiranja preko IDP do PZI. BRP management trenutno razvija ekipa treh ljudi, ki se ukvarjajo z izdelavo in prilagoditvijo ustreznih podlag, izdelavo navodil za izvoze iz BIM v DWG in obratno, predvsem pa z zbiranjem in pripravo ustreznih podatkov o posameznih elementih DIMENSIO 32

(stavbno pohištvo, konstrukcijski elementi ...).

Koncept prehaja v fazo uporabe in se trenutno uporablja pri izdelavi projektov bencinskih servisov, z majem 2008 pa ga bomo uporabljali tudi pri izdelavi vseh ostalih projektov visokogradnje.

Glavna težava prehoda na koncept dela BRP z uvedbo BIM so kadri. Uvedba novega koncepta je v marsicem odvisna od trenutnega stanja delovnih tokov, posameznih projektantov ali projektivnih podjetij. Za uvedbo novega koncepta ni enotnega recepta.

V ta namen je koristno najeti svetovalce.

Po uvedbi BRP koncepta na nivoju arhitekturnih in gradbenih nacrtov nameravamo nov koncept postopoma uvesti v vse faze projektiranja (tudi v elektro in strojni del), modele pa pripravljati tako, da bodo služili investitorjem tudi v PLC management (project life cicycle management). To pa je že druga zgodba.

ARHITEKTURA IN VISOKOGRADNJA

Proces brez lukenj

P o d j e t j e : P r i r e d i l :

M S

E

R

G

E

a J

x M

B

ö

g

l

U

H

I

Č

Nove tehnologije in inovacije nam omogočajo, da naredimo stvari, ki so bile še do pred kratkim nemogoče. Na mestih, kjer drugače ne bi mogli graditi, ker bi to predstavljalo prevelik poseg v prostor in življenje ljudi, lahko z boljšo organizacijo in učinkovitejšim pristopom k izvedbi omilimo čas motnje. To storimo s pomočjo informacijskih tehnologij.

Vecino potencialnih težav lahko predvidimo in poizkusimo rešiti že pred samim zacetkom gradnje tako, da ustvarimo 3D in 4D model objekta, kjer cetrto dimenzijo predstavlja cas. Ker iz virtualnega modela neposredno delamo tudi projektno dokumentacijo, pomeni vsaka sprememba modela tudi spremembo dokumentacije in obratno.

Programska oprema Autodesk Revit omogoca izdelavo virtualnega modela stavbe (prototipa), ob tem pa tudi razdelitev tega modela na gradbene faze. S tem so se ukvarjali pri podjetju Max Bögl na projektu postaj podzemne železnice v mestnem jedru Amsterdama. Osnovno vodilo podjetja je, da so inovacije edina možnost za dolgorocen uspeh.

Novogradnja podzemne železniške proge Noord/Zuidijn v Amsterdamu skozi gosto pozidano in poseljeno staro mesto je izzivalen in kontroverzen projekt, predvsem zaradi njegovega vpliva na okolje in ljudi, ki tam žive. Podjetje Max Bögl je dobilo narocilo za tri od osmih postaj na tej progi. Ta projekt je bil obenem tudi prva referenca za vizijo prihodnosti tega podjetja.

3D in 4D modeli kot standard prihodnosti Cilj je bil poiskati rešitev, ki iz digitalnega, arhitektonskega 3D-modela od zasnove do zakljucka, pa vse do vzdrževanja objekta ponazori vse faze gradbenega procesa.

Zaželeno je bilo, da vsi sodelujoci strokovnjaki delajo na istem 3D-modelu, saj to olajša spremembe, poveca pretocnost podatkov ter vodi k vecji natancnosti in hitrosti izdelave projekta. Nastavek, ki takšne rešitve omogoca, se imenuje »Building Information

Modeling«, kar opisno pomeni 3D navidezna gradnja objekta.

Nove postaje podzemne železnice za Amsterdam Projekt gradnje podzemne železnice skozi osrcje zgodovinskega središca Amsterdama je za nosilca projekta, podjetje Max Bögl, pomenil pomembno izkušnjo in še mnogo boljšo referenco.

Omenjen projekt je postregel z veliko posebnostmi, od omejenega prostora za gradbene dejavnosti do omejenega casa za izvedbo in oviranja prometa v okolici gradbišca. Postaje imajo med štiri in pet nadstropij namenjenih za izhode, trgovine in parkirišca. V teh ozkih gradbenih jamah nastajajo devetnadstropne zgradbe, ki segajo do 45m v globino.

Delo s 4D modelom Te posebnosti so podjetje Max Bögl gnale, da povežejo nacrt poteka del s 3D modelom zasnove iz Autodesk Revit-a.

Rezultat je bil kompleksen 4D model, ki vsem gradbenim elementom priredi potrebne delovne procese. Na ta nacin lahko simuliramo in vizualiziramo faze dela. S tem postanejo težave, ki bi se lahko pokazale šele med gradnjo, vidne že v fazi nacrtovanja.

Veliko pozornosti je bilo namenjeno temu, kako doseci cim višjo stopnjo detajla

Foto: Pticja perspektiva gradbišca 33 DIMENSIO

Foto: Detajl iz tlorisa v Revitu

konstrukcije. Za casovno nacrtovanje projekta je ekipa delala z MS Project, za 4D simulacije pa so se odlocili v povezavi s CIFE (Center for Integrated Facility Engineering) z univerze Stanford uporabiti CommonPoint Project 4D. V povezavi z Autodeskovo svetovalno ekipo so bila posebej za ta namen razvita posebna kontrolna mesta, ki omogocajo vkljucevanje informacij iz Revita neposredno v CommonPoint.

Dosežek je bil linearen prikaz poteka del v 4D modelu.

preprosto preveriti na 4D modelu. Vodstvo projekta v Amsterdamu je lahko preprosto, preko interneta, v obliki videokonferenc usklajevalo potek dela, tako preko 4D modela, kot na klasicnih 2D risbah. Novost torej ni bil le 3D model in njegova povezava z digitalnim nacrtom poteka dela (t.i. 4D model), ampak tudi spremenjen nacin dela in sodelovanje razlicnih strokovnjakov na projektu.

Obravnavan primer je dokaz, da lahko in kako lahko že na zacetku projekta predvidimo in preverimo procese, ki se bodo izvajali šele cez deset mesecev.

Že leta 2001 se je vodstvo podjetja odlocilo za vpeljavo novega nacina dela. Logicna posledica je bil prehod iz 2D na 3D. Od zacetka je nov nacin dela pri zaposlenih naletel na skepticen odziv, vendar sta se izkazala tako 3D model zgradbe kot 4D simulacija procesa gradnje kot nenadomestljiva tako pri zunanjih predstavitvah, kot pri notranjih sestankih. Na enem mestu so namrec zbrane vse informacije že od faze zasnove, programska oprema 4D pa omogoca posege v tekoce in bodoce delovne procese.

Učinkovito vodenje projekta Celoten 4D model je moral biti parametriziran. S tem je postalo gradbišce zelo fleksibilno. Spremembe casovnih planov je bilo možno

Inovacije kot konkurenčni faktor

Izkušnje iz tega projekta so sedaj uporabne za celotno podjetje. Prvi korak do dolgorocnega cilja, virtualnega prikaza celotnega poteka gradnje, je tako narejen.

ARHITEKTURA IN VISOKOGRADNJA

AutoCAD Architecture 2009

Ž

A

I

V

O

G

A

R

AutoCAD Arhitecture je v osnovi AutoCAD 2009, nadgrajen s specifičnimi ukazi in elementi za lažje projektiranje v visokogradnji.

Tako kot vsako leto je poleg novosti, ki jih vsebuje že osnovni AutoCAD, v AutoCAD Architecture (ACA) cela kopica novosti, ki se tičejo t.i. AEC (arhitekturnih) objektov. Te novosti si bomo ogledali v nadaljevanju.

Uporabniški vmesnik V Ribbon meniju bomo na žalost zaman iskali ukaze, povezane z ACA - ti so še vedno dostopni preko klasicnega menija ali v paletah z orodji (Tool Palettes).

Podobno kot v AutoCAD-u se ob kliku na ukaz pojavi prirocno sporocilo z nasveti za uporabo ukaza. V primeru da AEC element izberemo in se z miško zapeljemo cezenj, pa se prikaže sporocilo s podatki o elementu.

Stene

risbi, kar je precej bolj enostavno kot v prejšnjih razlicicah.

Projekt Naprednejši uporabniki ACA paleto s projektom že poznajo, v novi razlicici pa je dodanih nekaj lepotnih popravkov. Tako lahko ob kreiranju projekta dolocimo, ali naj program za projekt naredi posebno paleto.

S pomocjo projektne palete je možna enostavna manipulacija z risbami (odpiranje, zapiranje...), lahko pa tudi nastavimo nacin predogleda risbe.

Pri risanju sten so uporabniku na voljo bližnjice, s pomocjo katerih enostavneje pozicionirajo stene. Tako lahko npr. s tipko SHIFT dolocite sloj, glede na katerega naj se izrisuje stena.

Izvoz

Vsak uporabnik ACA je najbrž že kdaj naletel na problem, ko program stene ni znal lepo zakljuciti (združevanje stene pod ostrim kotom, kratke stene ...) in je namesto stene izrisal velik rdec krog. Tega je zdaj zamenjal oranžni trikotnik s sporocilom o tipu napake in možnimi rešitvami. Izboljšani so tudi algoritmi za prikaz stikov. Zakljucke sten in špalete lahko urejamo kar v

Prostori

Sporocilo s podatki o izbranem elementu.

Izboljšan je izvoz v in uvoz modela iz IFC datoteke, tako da ima uporabnik ob izvedbi ukaza možnost dolociti, katere elemente bo uvozil ali izvozil.

V primeru, da uporabnik prestavi steno ali kakšen drug element, s pomocjo katerega je dolocen prostor, se prostor avtomaticno poveca, posodobijo pa se tudi oznake prostorov (površina). Pri generiranju prostorov iz ukrivljenih ploskev se 3D ploskve obnašajo kot krivulje.

Prenovljen uporabniški vmesnik.

Oprema načrta V novi razlicici so oznake elementov (prostori, okna, vrata ...) uporabnejše. Tako lahko uporabnik s pomocjo rocajev izbere širino oznake, v primeru da je besedilo predolgo, pa program avtomaticno prikaže to besedilo v vec vrsticah. Pri detajliranju oz. opisih detajlov je možno sedaj en opis povezati z vec crtami (multileader).

Ostale novosti Najbrž vsi uporabniki poznamo ukaz »copic« (Match Properties), s katerim lahko

Urejanje zakljuckov.

DIMENSIO 34

kopiramo lastnosti iz enega elementa v risbi na drugega.

Pri Autodesku so ukaz dopolnili tako, da lahko to storimo tudi na AEC elementih.

Materiale na komponentah (npr. sloj pri steni) dolocimo tako, da izberemo material na paleti, nato pa kar v risbi pokažem komponento, na katero želimo prilepiti material.

V paleti za urejanje prikaznih lastnosti, ki je bila dodana v prejšnji verziji ACA, je po novem možno vkljuciti oz. izkljuciti prikaz izbrane komponente.

IZOBRAŽEVANJE

Prilagajanje AutoCAD-ovega uporabniškega vmesnika

K

O

A

L

E

Š

R

B

A

R

AutoCAD-ovo okolje lahko prilagodite svojim željam in potrebam ter tako ustvarite kar najbolj učinkovit vmesnik za delo. Prevečkrat je poudarjen le sodoben videz novega AutoCAD-a 2009. Pomembnejša prednost je njegova prilagodljivost najrazličnejšemu krogu uporabnikov, kar bo rdeča nit tega članka. Seveda boste tudi uporabniki starejših različic AutoCAD-a lahko našli kar nekaj nasvetov, kako učinkovito prilagoditi delovno okolje vašim potrebam.

Vsaka novost vzbuja strah.

Ljudje smo žal nagnjeni k temu, da novosti zavracamo in se jim upiramo toliko casa, dokler le moremo. Ce se ozremo v preteklost, moramo priznati, da je Microsoft z lansiranjem Offica 2007 in revolucionarnim novim uporabniškim vmesnikom oral ledino. Zacetni problemi, ki povecini nastanejo zaradi nepoznavanja, so zdaj za nami in danes lahko z gotovostjo zatrdim, da je nov uporabniški vmesnik ucinkovitejši pri delu.

Zacetne špekulacije, da je novo okolje požrešno, neucinkovito ipd., so se izkazale za neutemeljene. Mislim, da bi težko našli uporabnika, ki bi z veseljem posegel po starejši razlicici Offica.

Le vprašanje casa je bilo, kdaj lahko pricakujemo nov uporabniški vmesnik tudi pri AutoCAD-u. Z izidom verzije 2009 smo dobili odgovor na vprašanje.

Zakaj toliko besed o novem uporabniškem vmesniku?

Uporabniški vmesnik AutoCAD-a 2009 omogoca »veteranom« povecanje ucinkovitosti pri delu na

racun zmanjšanja števila klikov za želen postopek, novim uporabnikom pa postati produktiven v najkrajšem casu.

To se je pokazalo že ob izidu Offica 2007, z najnovejšo verzijo produktov AutoCAD pa je Autodesk naredil še korak naprej. Novi uporabniški vmesnik je možno veliko bolje prilagajati najrazlicnejšim potrebam uporabnikov.

Delovni prostor Workspace »Delovni prostor« poznamo že iz verzije AutoCAD 2006.

Delovni prostor (v starejših razlicicah orodna vrstica Workspace) omogoca izdelavo in shranjevanje razlicnih delovnih prostorov. To pomeni, da lahko nastavite, katere orodne vrstice, menije, palete z orodji, trakove, ukaze v vrstici hitrega zagona idr. nam AutoCAD prikaže. Delovni prostor si lahko izdelate preko pogovornega okna Customize User Interface ali pa si nastavite želen videz AutoCAD-ovega delovnega okolja in shranite delovni prostor (slika 1).

Slika 4: pogovorno okno Customize User Interface dodajanje ukazov v vrstico hitrega zagona.

Naslednjic boste s seznama delovnih prostorov lahko izbrali tisti delovni prostor, ki ga potrebujete pri delu.

Privzeto vam AutoCAD 2009 ponuja že izdelan delovni prostor AutoCAD Classic, s katerim si lahko povrnete videz AutoCAD-ovega okolja, kakršnega poznate iz starejših razlicic (z meniji, orodnimi vrsticami …).

Brskalnik po menijih Menu Browser Ne glede na delovni prostor, ki ga uporabljamo, imamo v AutoCAD-u 2009 možnost dostopanja do menijev in ukazov preko t.i. Menu Browserja. Ta nam menije prikaže vertikalno.

Desno od ikone Menu Browserja se nahaja prilagodljiva vrstica hitrega zagona AutoCAD-ovih ukazov, ki privzeto vsebuje najpogosteje uporabljane ukaze, kot so New, Open, Save, Plot, Undo in Redo.

Slika1: shranjevanje delovnega prostora.

Slika 2: Menu Browser.

35 DIMENSIO

Z desnim klikom (slika 3) dostopamo do pogovornega

Slika 3: vrstica hitrega zagona AutoCAD-ovih ukazov. okna Customize User Interface, kjer lahko dodamo ukaze, ki jih želimo imeti v vrstici hitrega zagona. Pred doda-janjem ukazov v vrstico hitrega zagona z metodo »primi in povleci« izberemo delovni prostor in kliknemo na gumb Customize Workspace (slika 4). Ob odprtem pogovornem oknu Customize User Interface lahko ukaze tudi direktno prenesemo v vrstico hitrega zagona.

Z izbiro možnosti Show Menu Bar (slika 3) prikažemo menije v klasicni obliki, kakršne smo vajeni iz starejših razlicic.

S pomocjo desnega klika na vrstico hitrega zagona ukazov (slika 3) lahko vklopimo tudi orodne vrstice (Toolbars).

IZOBRAŽEVANJE

Slika 8: prikaz statusne vrstice - graficni in tekstovni

Slika 5: trak

Trak - Ribbon

lastnosti lahko urejamo v razdelku Quick properties, itd.

Orodne vrstice je v AutoCAD-u 2009 nadomestil trak, ki ga odlikuje boljša funkcionalnost.

Tako kot smo v starejših verzijah AutoCAD-a orodne vrstice prilagajali našim potrebam, lahko s pomocjo upravitelja CUI datotek svojim željam prilagajamo tudi trak.

Ko imamo narejene nove zavihke in razdelke, dolocimo, kateri razdelek želimo imeti prikazan v dolocenem zavihku.

V okviru delovnih prostorov nato dolocimo razdelke in zavihke, ki jih želimo prikazati.

Trak je sestavljen iz serije zavihkov, ki so organizirani v razdelke. Vsak trak vsebuje vec razdelkov, ti pa skupine sorodnih ukazov. Nekatere razdelke je možno dodatno razširiti in s tem dostopati še do dodatnih orodij (slika 5).

Preko CUI pogovornega okna lahko izdelamo delovni prostor, ki bo vseboval tako menije kot trak z zavihki in razdelki, po želji pa tudi še kakšno orodno vrstico.

Trak in njegove elemente lahko prikazujemo v treh nivojih.

Tako lahko prikažemo le zavihke, zavihke z imeni razdelkov ali zavihke z ukazi v razdelkih (slika 6).

Kot sem že omenil, je trak popolnoma prilagodljiv. Na njem lahko dolocimo, katere zavihke želimo imeti prikazane in kateri razdelki bodo v okviru zavihka vidni. Trak je popolnoma prilagodljiv tudi glede izdelave novih zavihkov, razdelkov in dodajanja ukazov.

Vse to upravljamo preko CUI upravitelja na podoben nacin kot prilagajamo vrstico hitrega zagona. Že v starejših verzijah smo lahko ustvarili svojo orodno vrstico, izdelali svoj meni, dolocali akcije ob dvokliku na dolocen element itd. V AutoCAD-u 2009 lahko poleg že naštetega izdelamo tudi zavihek na traku in svoj razdelek (slika 7), dolocamo, katere lastnosti naj se prikažejo ob prehodu cez element na risbi oz. katere

sistemsko spremenljivko STATUSBAR (0 - skrijemo statusno vrstico; 1 - prikažemo statusno vrstico; 2 - prikažemo statusno vrstico in statusno vrstico risbe; 3 - prikažemo le statusno vrstico risbe).

V AutoCAD-u 2009 je statusna vrstica dobila novo graficno podobo z novimi ukazi in novo razporeditvijo gumbov. Nova, izboljšana statusna vrstica ima gumbe razporejene v skupine glede na njihovo funkcionalnost.

Z desnim klikom na statusno vrstico lahko preklopimo med prikazi statusne vrstice.

Izberemo možnost Use Icons, ce želimo imeti graficne gumbe za vklop in izklop funkcij Snap, Grid, Ortho … Ta možnost je v AutoCAD-u 2009 privzeta. Ce želimo podobo statusne vrstice starejših verzij z napisi na gumbih, pa kljukico pred izbiro odstranimo (slika 8).

AutoCAD-ove palete

Slika 7: izdelava zavihkov in razdelkov v AutoCAD-u 2009

Statusna vrstica Status Bar V statusni vrstici imamo nepogrešljiva orodja za risanje, nacrtovanje, navigacijo, pregledovanje … Vidnost statusne vrstice nastavljamo s

AutoCAD-a 2007 in 2008. Zlasti v slednji verziji, kjer je bil Dashboard že dodelan do te mere, da smo ga lahko prilagajali našim potrebam, se je pokazala njegova velika vrednost. Dashboard je v AutoCAD-u 2009 nadomestil trak, palete pa ostajajo. Prav zaradi ucinkovitega prilagajanja tudi pogovorna okna, ki jih poznamo iz starejših verzij, postajajo palete. V verziji AutoCAD 2009 tako ni vec pogovornega okna Layer Properties Manager, pac pa je to okno postala paleta.

Palete prav tako kot ostale elemente vkljucujemo v delovne prostore in si tako z razlicnimi prostori omogocamo prikaz in dostop do želenih palet.

Za konec naj omenim le še to, da je tudi trak možno prikazati kot nekakšen »razširjen Dashboard« (slika 9) . To storite z desnim klikom na trak in izbiro možnosti za odsidranje (Undock).

Ko govorim o prilagajanju AutoCAD-ovega vmesnika ne smemo pozabiti na palete z njihovo funkcionalnostjo, skrivanja, umešcanja in sidranja na levi in desni rob ekrana. Palete si lahko izdelamo tudi sami in jih popolnoma prilagodimo svojim potrebam - jim dodamo svoje ukaze, si omogocimo dostop do blokov preko palet, dostop do izdelanih slogov besedila, šrafur, kotiranja, crt itd. O tej temi bi bilo mogoce napisati veliko, a v tem clanku se ne bomo spušcali v detajle funkcionalnosti prilagajanja palet uporabnikom. Omenim naj le to, da je delo s paletami lahko zelo ucinkovito - le spomnite se Dashboarda iz

Slika 6: prikaz traku

Slika 9 : paleta Ribbon DIMENSIO 36

IZOBRAŽEVANJE

CGS plus izobraževalni center

K

O

A

L

E

Š

R

B

A

R

V preteklosti smo poskrbeli za bogat izbor vsebin tečajev in delavnic ter učinkovit potek izobraževanj, v testni fazi je izvajanje elektronskega preverjanja predznanja in znanja, v letošnjem letu pa smo naredili še korak naprej h kvalitetnejšem izobraževanju - prenovili smo učilnico.

Naj na zacetku za vse tiste, ki nas še ne poznate, napišem nekaj besed o izobraževalnem centru CGS plus. V okviru našega izobraževalnega centra izvajamo tecaje in delavnice s podrocja Autodesk, Microsoft in CGS programske opreme.

Pohvalimo se lahko z vec kot petdesetimi razlicnimi tecaji in delavnicami. Delavnice so še posebej dobro obiskane, saj v njihovem okviru obravnavamo specificno tematiko in se osredotocamo na probleme uporabnikov v praksi.

V preteklih številkah revije Dimensio sem veliko pisal o kvalitetnem izobraževalnem procesu, s katerim želimo doseci dobre rezultate in ucinkovito delo naših strank v praksi. Ankete in druge povratne informacije naših strank kažejo, da so naša izobraževanja kvalitetna, ucinkovita in v skladu s pricakovanji strank. Da pa

nismo zaspali na lovorikah, dokazujemo s tem, da smo letos investirali v prenovo racunalniške ucilnice.

Nova ucilnica nudi možnost izobraževanja na najsodobnejši strojni in programski opremi do 10 uporabnikom. Naj naštejem le nekaj tehnicnih podatkov o ucilnici: n 10 + 1 racunalnikov konfiguracije Pentium Core 2 Duo 2.2 GHz, 2GB RAM, ATI Radeon 256 MB graficna kartica, n 10 + 1 monitor, velikost zaslona 22", n projektor, n multimedijski pripomocki: tabla, brezžicna miška za predstavitve …

Vsi racunalniki so opremljeni z operacijskim sistemom Windows Vista in pisarniškim kompletom produktov Office

2007. Na racunalnikih je namešcena najsodobnejša Autodesk programska oprema.

Preprican sem, da smo z novo ureditvijo ucilnice in posodobitvijo opreme stopili še korak naprej k zadovoljstvu udeležencev naših izobraževalnih dejavnosti in prijetnejšemu vzdušju na naših tecajih in delavnicah.

Zadovoljni udeleženci in njihove potrebe po novih izobraževalnih programih nam nalagajo odgovornost, da se

tudi v tej tocki našega delovanja še naprej razvijamo.

Tako pripravljamo nove tecaje in delavnice z obstojecih programskih podrocij, socasno pa nacrtujemo tudi nova izobraževanja s podrocja Photoshop in CorelDRAW programske opreme.

Vabimo vas, da nas obišcete na naši spletni strani www.cgsplus.si in si v rubriki Izobraževanje ogledate dejavnosti izobraževalnega centra.

V najem oddajamo sodobno opremljeno učilnico za organizacijo seminarjev, predstavitev ali tečajev.

Tehnična oprema

Lokacija

Informacije

V učilnici je 10 računalnikov z najsodobnejšo programsko in strojno opremo in dostopom do interneta.

Učilnica je klimatizirana in opremljena z multimedijskimi pripomočki in projektorjem. Lastna tehnična podpora zagotavlja brezhibno delovanje.

Zaradi odlične lokacije v mirnem okolju na obrobje Ljubljane, bodo vaši seminarji, predstavitve in tečaji še učinkovitejši. Učilnica je od obvoznice oddaljena le 2 minuti in od centra mesta 10 minut. Za parkirna mesta je poskrbljeno.

CGS plus izobraževalni center Brnčičeva 13 1000 Ljubljana

37 DIMENSIO

Telefon: 01 530 11 38 E-mail: izobrazevanje@cgsplus.si

UPRAVLJANJE Z e-DOKUMENTI

Priprava projektne dokumentacije

K

B

R

A

N

E

U

S

T

E

C

Najpomembnejša dobrina pri pripravi projektne dokumentacije je čas, saj je le-ta omejen na rok izvedbe.

Rešitve za organizirano pripravo dokumentacije projektov v elektronski obliki omogočajo enostavnejše delo, lažje sodelovanje med sodelavci na projektu ter hitro dostopnost do podatkov in informacij, kar pripomore k bistveno bolj učinkoviti izrabi časa.

Problematika Socasno pripravljate vec zahtevnih projektov hkrati.

Projekte izvajate tudi v sodelovanju z zunanjimi poslovnimi partnerji. Evidenco projektov skrbno vodite in urejate na strežniku. Arhitekti in projektanti pripravljajo dokumentacijo projekta na svojih lokalnih racunalnikih.

Dokumentacijo, nacrte in risbe izmenjujete po elektronski pošti, izvedbo projektov pa tedensko usklajujete na sestankih.

nepregledna (velika kolicina podatkov in datotek, obsežne datoteke), n uporaba prave dokumentacije ni razvidna (potrjevanje in sledljivost razlicnih verzij nista mogoca, uporaba dokumentacije se ne beleži), n vodenje izvedbe je oteženo (usklajevanje, obvešcanje, organizacija sestankov, razpisovanje delovnih nalog, potrjevanje), n varnost projektne dokumentacije je na nizki ravni.

Zaradi omenjenih pomanjkljivosti je priprava dokumentacije projektov zamudna in zahtevna - še posebno takrat, kadar je potrebno dokumentacijo, sodelovanje in postopke izvedbe medsebojno usklajevati. V namen uspešne izvedbe projekta se porabi ogromno casa za iskanje, koordiniranje in izmenjavo podatkov.

Rešitve

Omenjeni nacin izvajanja projektov je zelo obicajen, ima pa kar nekaj pomanjkljivosti: n dostopnost do dokumentacije projekta je omejena (dokumentacija se hrani razpršeno, na lokalnih racunalnikih sodelavcev in strežnikih), n sodelovanje clanov tima na skupnih projektih je omejeno (dosegljivost, komunikacija, sestanki, lokacijska razpršenost), n izmenjava projektne dokumentacije je zamudna in

Bistvo rešitev za pripravo projektne dokumentacije je v centralizaciji podatkov in dokumentacije, v organiziranem izvajanju ter v povezanosti sodelavcev na skupnih projektih. Dobre rešitve omogocajo lažje delo, hitrejše izvajanje postopkov pri pripravi projektne dokumentacije in bistveno lažje sodelovanje med sodelavci na projektih.

Posledica je veliko boljši izkoristek casa.

Pri oblikovanju rešitev smo se v podjetju CGS plus še posebej posvetili potrebam, ki nastajajo v procesu izdelave in priprave projektne

Slika: Projektni portal SharePoint dokumentacije v projektnem inženiringu, vse od nacrtovanja do predaje projekta narocniku, s podporo pri izvajanju projektov.

Projektni portal SharePoint bi si najbolje predstavljali kot elektronsko polico za izmenjavo in odlaganje dokumentacije projektov.

Glavni namen projektnega portala je skupno mesto dokumentacije projekta, ki si jo izmenjujejo razlicni partnerji na projektu, ki sicer delujejo samostojno, vsak na svojem podrocju dejavnosti. Je odlicna rešitev za družbe ali nosilce projektov, ki pri pripravi ali izvajanju projektov pretežno sodelujejo z zunanjimi partnerji.

Prednost projektnega portala je enostaven dostop preko svetovnega spleta. Za razliko od sistema za elektronsko upravljanje dokumentov partnerji na projektu izdelujejo in urejajo dokumentacijo na svojih lokalnih racunalnikih ter jo odlagajo na projektni portal, kjer se projektna dokumentacija zbira. Portal je tudi odlicno sticišce za virtualne sestanke, obvešcanje in porocanje v zvezi z izvajanjem projektov.

Znacilnosti projektnega portala: n centralno mesto za odlaganje in izmenjavo projektne dokumentacije, n nadomešca nepregledno izmenjavo projektnih podatkov preko elektronske pošte,

DIMENSIO 38

omogoca organizirano sodelovanje med zunanjimi partnerji na projektih, n omogoca oblikovanje projektnih skupin, n omogoca obvešcanje clanov projektne skupine o poteku dela na projektu, n omogoca upravljanje s starejšimi razlicicami nacrtov in drugih dokumentov, n omogoca organizacijo poslovnika sestankov s pomocjo koledarja, n omogoca razpise delovnih nalog, n omogoca dolocitve dostopnih pravic nad posameznimi vsebinami in spletnimi mesti, n bistveno zvišuje nivo varnosti pred morebitnim nepooblašcenim vpogledom v vsebino projekta. n

Programski sistem UniDocs, sistem za elektronsko upravljanje z dokumenti, je prava rešitev za podjetja oziroma nosilce projektov, ki pripravljajo projektno dokumentacijo pretežno z notranjimi sodelavci ali znotraj podjetja.

Prednost takih sistemov je v tem, da so sodelavci na projektu z dokumentacijo povezani v mreži sistema.

Urejanje dokumentacije je enotno. Dokumentacijo se ureja znotraj sistema, neposredno na strežniku, kar omogoca socasno delo in zagotavlja, da dokumentacija vedno ostane na centralnem mestu in se ne prenaša na lokalne racunalnike uporabnikov. Posledica je

UPRAVLJANJE Z e-DOKUMENTI zelo dobra preglednost nad celotno dokumentacijo projekta, n paketno elektronsko arhiviranje projektne dokumentacije, n enostavno iskanje dokumentacije tekocih in zakljucenih projektov v earhivu, n paketni izvoz in uvoz projektov po izdelani strukturi (narocnik, arhiviranje), n elektronsko obvešcanje po skupinah uporabnikov elektronska oglasna deska, n elektronski prenosi dokumentov med uporabniki v sistemu (npr. za potrjevanje faktur, oblikovanje delovnih nalog in dokumentnih tokov), n visok nivo varnosti dokumentacije in vsebine dokumentov. n

Slika: Programski sistem UniDocs bistveno vecji izkoristek casa tako pri izdelavi dokumentacije tekocih projektov kakor tudi pri dostopanju in uporabi dokumentacije zakljucenih projektov.

Znacilnosti sistema za pripravo dokumentacije projekta: n vsa dokumentacija je na enem skupnem, centralnem mestu,

dokumentacija v sistemu je enotno urejena, n vsi uporabniki so z dokumentacijo povezani v sistemu, n omogoceno je socasno delo z isto dokumentacijo, n priprava dokumentacije se izvaja v obliki elektronskih registratorjev (fasciklov), n

Povzetek Najvecja težava v današnjem poslovnem življenju je pomanjkanje casa. Rešitve za organizirano upravljanje z dokumentacijo vam omogocajo enostavnejše delo, lažje sodelovanje, hitro dostopnost do podatkov in informacij, vecji nivo varnosti dokumentacije in vsebin ter posledicno tudi bistveno boljši izkoristek casa.

Informacije: Za podrobnejše informacije o rešitvah smo na voljo na telefonski številki 01/530 11 19.

CGS konferenca 2008 Vzemite si čas za prihodnost!

CGS konferenca je osrednji slovenski strokovno-izobraževalni dogodek na področju računalniškega načrtovanja v arhitekturi, gradbeništvu in geodeziji in je hkrati eden najpomembnejših dogodkov s področja geografskih informacijskih sistemov in okoljskih projektov.

Vzemite si čas za udeležbo na konferenci, ki vam bo postregla z najbolj svežimi informacijami s področja informacijskih tehnologij.

CGS konferenca je brezplačna, njeno vsebino pa smo strnili v en dan in sicer na uvodni del in štiri tematske sklope. Podrobnejše si lahko vsebino pogledate na spletnih straneh www.cgs-konferenca.si.

8. maj 2008 ? Ljubljana ? Hotel MONS

39 DIMENSIO

SISTEMSKA PODPORA

HP Preferred Partner status HP-jevi partnerji z nazivom Preferred Partners so usposobljeni za načrtovanje in uvedbo informacijskih rešitev po meri, ki so prikrojene vašim poslovnim potrebam, zato bo vaša naložba v informacijsko tehnologijo dobro izkoriščena. Ti partnerji imajo strokovne certifikate za vse HP-jeve izdelke, nekateri pa so opravili celo posebno specializacijo za posamezne izdelke ali rešitve. Njihovo ozko specializirano, a hkrati zelo široko znanje jim omogoča, da vam ponudijo tako tehnične kot trženjske nasvete, s katerimi boste prehiteli tekmece.

Dobili smo status HP preferred partner za IPG področje Naše sodelovanje s HP Slovenija je postajalo v zadnjih letih vse mocnejše in letos smo pridobili status HP preferred partner ja za IPG podrocje. IPG je okrajšava za Imaging Printing Group, ki jo uporabljajo pri podjetju HP Slovenija. Oznacuje podrocje tiskalnikov, opticnih citalcev, velikoformatnih tiskalnikov…

Oddelek sistemske podpore in strojne opreme se ukvarja s prodajo racunalniške opreme in potrošnega materiala za potrebe v racunalniškem nacrtovanju. Sem sodijo tudi velikoformatni tiskalniki. Ker smo se izkazali kot strokovnjaki na tem podrocju, nas je HP Slovenija povabil k sodelovanju. Tako imamo v naših prostorih demo ucilnico, kjer si lahko ogledate tiskalnike velikega formata, preizkusite razlicne vrste medijev, naš strokovnjak vam pomaga z nasveti, da se lažje in bolj pravilno odlocite za nakup vašemu podjetju primernega tiskalnika.

ponudba zaokrožena od svetovanja, prodaje in tehnicne podpore do odpravljanja napak.

K celoviti ponudbi sodijo tudi crnila in razlicni mediji za tiskanje in tako smo pridobili tudi status Strateškega partnerja za HP potrošni material.

Nov spletni portal za prodajo HP tiskalnikov in računalniške opreme Letos je zaživel nov spletni portal za prodajo velikoformatnih tiskalnikov, potrošnega materiala in dodatne opreme za velikoformatne tiskalnike.

Najbolj smo ponosni na bogato ponudbo HP papirja in ostalih medijev. HP Slovenija nas je povezal z dobaviteljem iz tujine za redke HP papirje in medije, ki so sedaj na voljo samo pri našem podjetju. Na spletni strani lahko enostavno razišcete kateri papirji in mediji so primerni za vaš tiskalnik. Enostavno kliknete

www.prodaja-tiskalnikov.si na dolocen tiskalnik in poleg opisa tiskalnika, povezave do tehnicnih listov in do proizvajalcevih spletnih strani, dobite informacije o kompatibilnih crnilih in medijih. Zaenkrat smo se omejili na ponudbo tiskalnikov velikega formata, ni pa nujno, da bo tako tudi ostalo. S postavljanjem in oblikovanjem spletne strani prihajamo do vedno novih idej, kako urediti informacije, da bodo uporabniku cimbolj prijazne, tako da strukturo strani ves cas prilagajamo novim zamislim.

S HP Slovenija smo se dogovorili tudi za opravljanje servisne dejavnosti za velikoformatne tiskalnike. V ta namen zaposlujemo novega sodelavca in urejamo zadnje formalnosti. Tako bo naša

Vabimo vas, da obišcete spletno stran: www.prodajatiskalnikov.si, stran je dostopna tudi skozi www.cgsplus.si / sistemska oprema

Obnovili smo status "Microsoftov certificirani partner" Zacetek letošnjega leta se je izkazal za zelo napornega za našega sodelavca Miho Burnika iz oddelka za sistemsko opremo. Poleg vsakodnevnih delovnih obveznosti je obiskoval Microsoftovo izobraževanje in kasneje uspešno opravil izpit, ki je za marsikoga trd oreh, v prvem poskusu. Opravljen izpit Microsoft Certified Professional je bil še zadnji od pogojev za ponovno pridobitev Microsoft certified partner statusa, brez katerega smo ostali pred letom zaradi spremenjenih Microsoftovih pravil podjetje namrec potrebuje dva strokovnjaka na istem podrocju za možnost pridobitve statusa.

Status izkazuje visoko stopnjo strokovne usposobljenosti pri delu z Microsoftovimi tehnologijami, omogoca dostop do virov, orodij, programske opreme in posebnih ugodnosti. Poleg

Predstavitev HP tiskalnikov velikega formata. Marec, 2008.

DIMENSIO 40

SISTEMSKA PODPORA

dveh strokovnjakov z opravljenimi izpiti MCP (Microsoft Certified Professional): Miha Burnik in Andrej Suhadolc, dela pri nas tudi Andrej Beden, ki je MCSD, kar pomeni Microsoft Certified Solution Developer. Naše znanje na podrocju implementacije razlicnih Microsoftovih produktov in iskanja stranki prilagojenih rešitev je veliko in postaja vecje, spremljamo novosti in se ucimo. Lahko vam pomagamo pri implementaciji Microsoft Server tehnologije v vaše delovno okolje in informacijskega sistema za postavitev stabilne platforme, na kateri vaše delo postane hitrejše ter manj zapleteno. Ce potrebujete pomoc pri postavitvi strežnikov za vaše podjetje ali želite vpeljati kašno drugo Microsoftovo orodje, smo pravi naslov. Z našim širokim spektrom strokovnjakov in njihovim znanjem je pot do uspeha vecja.

HP DesignJet Z6100 HP z novim tiskalnikom vabi kupce naj naravnajo hitrost na novi Designjet Z6100 in ujamejo korak s casom.

V tem tiskalniku velikega formata je HP združil nekaj svojih najboljših in najnovejših tehnologij. O nekaterih smo govorili v lanskem Dimensiu, nekaj je nadgrajenih in izboljšanih.

Najprej naj omenim HP Vivera crnila. To so pigmentna crnila anorganskega izvora, vodoodporna. Že iz imena lahko sklepamo na živahnost in obstojnost (Viva in era).

Njihova znacilnost je natancnost in intenzivnost barv in trajnost. Oznako Vivera pridobijo le dolocena crnila in nekateri mediji , ki optimalno delujejo ob uporabi HP crnil Vivera npr. HP Premium Plus Photo Paper. Ti so posebej prilagojeni HP-jevim crnilom

in zagotavljajo najvišjo možno kvaliteto in zanesljivost tiska.

Lahko izbirate med široko paleto razlicnih medijev, za optimalen rezultat pa HP ponuja približno 50 originalnih medijev velikega formata. So izjemno obstojna izdelek, ki ga postavimo v prostor, ki ni neposredno na soncni svetlobi, ne zbledi do 200 let (primerljivo z obstojnostjo klasicne fotografije). Vec o tem na spletni strani podjetja Wilhelm Imaging Research: http://www.wilhelmresearch.com/. Na nekaterih medijih ostaja kvaliteta barv enaka na direktni soncni svetlobi eno leto, ce medij ni prevlecen z vodoodpornim materialom in tri leta, ce je.

DesignJet Z6100 dela z osmimi Vivera crnili, set treh crnih crnil, sestavljen iz Matte Black, Photo black in Light Grey, omogoca lestvico od intenzivne crne do sivin z gladkimi prehodi. Barvna crnila so klasicna: Yellow, Magenta in Cyan ter Light Magenta in Light Cyan.

V svojem cenovnem razredu ima DesignJet Z6100 najvišjo produktivnost. Eden od razlogov za hitrost je tehnologija HP Double Swath dvojnih tiskalnih glav. Najprej je bila uporabljena na DesignJetu 4000 in DesignJetu 4500. Tokrat je prvic na voljo na tiskalniku, ki uporablja 8 crnil. S to tehnologijo tiskalnik ob enem prehodu tiskalnih glav natisne dvojno širino (do 45mm), kar pomeni hitrost tiskanja do 105,4 m2/h… Na voljo so 4 tiskalne glave, vsaka za dve barvi, tiskalnik uporablja 8 tiskalnih glav, po dve enaki , vsaka ima do 2112

41 DIMENSIO

šob za crnilo. Crnilo se v tiskalni glavi segreje do 299 °C. Opticni senzor za premik medija (OMAS Optical Media Advance Sensor) skrbi za natancno potovanje medija skozi tiskalnik tudi ob vecjih hitrostih. Že z DesignJetom Z2100 je HP predstavil inovacijo vgrajen spektrofotometer, ki poskrbi za usklajenost medija in crnil. S spektrofotometrom merimo barvni spekter, za izdelavo ICC profila primerjamo barvni klin naprave z referencnim barvnim klinom. Na osnovi odstopanj, ki jih zapišemo v tabelo, izdelamo ICC profil.

Avtomatska izdelava ICC profilov in avtomatska barvna kalibracija ves cas tiskanja omogocata konsistenco barve in natancno reproduciranje barvnih odtenkov celo kadar delo porazdelite med vec tiskalnikov.

DesignJet Z6100 je neposredna zamenjava za DesignJet 5500, ki tako pocasi odhaja v pokoj.

HP z novimi modeli razširja svojo ponudbo na graficnem podrocju. DesignJet Z6100 je na voljo v dveh velikostih, širina medija do 44" oz. 60".

Z DesignJet Z6100 lahko natisnete sliko v kakovosti fotografije ali umetniško reprodukcijo. Leta 2005 je HP dal DesignJet Z6100 na preizkus na Art Group, eno od vecjih založniških podjetij. Art Group ima visoke standarde

tiskanja, pomembna sta jim hitrost in kvaliteta, saj med drugim skupina tiska umetniške reprodukcije visoke kakovosti za galerije in muzeje po vsem svetu. Razvili so tudi projekt Art on Demand. Ob obisku nekaterih najbolj prestižnih svetovnih umetnostnih galerij, imate možnost narociti vašo reprodukcijo preko interaktivnih kioskov. Podoben projekt je bil narejen tudi v Vienna Museum of Art History.

HP in CGS plus v Narodni galeriji Letos smo v našem podjetju pristopili k projektu umetnosti na zahtevo. Slike bomo reproducirali v Narodni Galeriji v Ljubljani, projekt bo zaživel 28.aprila 2008 z odprtjem razstave Slovenski impresionisti in njihov cas 18901920 in bo trajal ves cas razstave do 8. februarja 2009.

Sicer ne bo interaktivnih kioskov (zaenkrat), bodo pa obiskovalci imeli možnost odnesti reprodukcijo umetnine, ki jim je všec.

Reprodukcije bodo tiskane na HP foto papirju (Universal Instant Dry Semi gloss Photo Paper, 190g/m2) na tiskalniku DesignJet Z3100, ki dela z dvanajstimi crnili. Cene reprodukcij so med 12 in 38 €, odvisno od velikosti.

SISTEMSKA PODPORA

Barvni prostori in barvno upravljanje na enostaven način Barvni prostor kaj je to? Ali vsi na pravi način razumemo njegov pomen?

Takoj se ujamemo v past in o barvnem prostoru najprej razmišljamo iz svojega ozkega pogleda. Še najhitreje pojem barvni prostor razume in se v njemu omeji kdo, ki ima kakršno koli povezavo z grafičnim tiskom. Temu bralcu pojem barvni prostor takoj zaide v njemu razumljeno polje barvnih prostorov. Vidi ga na, za njega edini »pravi« tehnični način, s pomočjo kolorimetra, spektrofotometra in denzitometra.

Fotograf gleda na ta pojem iz povsem drugega gledišca. O barvnem prostoru je drugace kot grafik nekaj slišal šele v zadnjem casu, z uporabo digitalnih fotokamer. In bolj, ko fotograf spremlja novo tehniko in bolj, ko posluša ucene besede strokovnjakov, o vseh možnostih in barvnih prostorih, manj mu je jasno zakaj je njegov diapozitiv še vedno tonska najboljša reprodukcija originala in zakaj

»pravi«. Predvsem pa se je treba zavedati, da to temo ne moremo zajeti na hitro z veliko žlico. Zelo enostavno je poslušati strokovnjake in jim verjeti. Sam se nimam za strokovnjaka o barvnih opisih in barvnem upravljanju. Sem pa profesionalno kot grafik preko skenerjev in tiska ter fotograf v njemu udeležen na tak ali drugacen nacin že vec kot 30 let. Spoznal sem, da je teorija nekaj zelo lepega. Toda

smo sami zadovoljni z vsako fotografijo za naš družinski foto album. In obratno. Ce imamo zahteven pogled na koncni izdelek brez kakovostne tehnike in uporabe barvnega upravljanja v celotnem procesu od zajema do izpisa slike ne bo šlo.

Zakaj pisati o barvnih prostorih in barvnem upravljanju? Zakaj prebrati clanek o barvnih prostorih, ce si samo njihov dolgoletni prakticni uporabnik na tak ali drugacen nacin? Kdorkoli si zaželi vec zvedeti o barvnih prostorih in barvnem upravljanju ima na spletu kopico informacij. V Google odtipkajte iskanje besed, Color Spaces, Color Management, Adobe RGB, CIE Lab… in prikazalo se vam bo obilo zelo strokovnih clankov priznanih

I

M

A

T

J

A

Ž

N

T

I

H

A

R

bi se zato v tem elementu strinjal z zaprtimi standardi?

Kot tretje! Niti najvecji strokovnjaki v CIE (Commission Internationale de l'Eclairage) si niso povsem edini o tocnosti standardov in so si njihovi pogledi veckrat na razlicnih bregovih.

In zadnjic! Tudi standardi se spreminjajo! Prav tako se ob razlicnih custvenih trenutkih spreminja naš osebni pogled na barve. In iz fotografskega gledišca je prav custveni pogled kljucni v razumevanju celotnega procesa.

Barvni prostori v praksi Da me ne bodo predvsem stanovski kolegi iz graficnih vrst in vsi tisti, ki na kakršen

Spoznal sem, da je teorija nekaj zelo lepega. Toda praksa te hitro poduči, da imamo v vsej lepoti teorije le del uporabne resnice. In zato vedite, bližnjic ali poceni razumevanja ali barvnega upravljanja ni.

mu še vedno kaže najvecjo možno tonsko zasicenost. Po eni strani povsem logicno.

Fotograf je do digitalne fotografije samo pritisnil na sprožilec in preko projekcije kazal diapozitive. Z realnostjo in težavo reprodukcije in prikaza svojih fotografij v drugih okoljih pa se ni sreceval.

Slikar in tudi izrazni fotograf na barvni prostor gledata zopet na povsem ne tehnicni nacin.

Velja samo koncni prikaz tistega, kar sta si pri slikanju ali fotografiranju zamislila in prenesla na platno ali fotografijo na mediju. Tu pa je govor o barvnih prostorih povsem brezpredmeten, saj v vecini primerov velja samo všecnost.

In smo tam. Vec pogledov in nacinov uporabe barvnega prostora in obilo možnosti za pregovarjanje kateri pogled je

praksa te hitro poduci, da imamo v vsej lepoti teorije le del uporabne resnice. In zato vedite, bližnjic ali poceni razumevanja ali barvnega upravljanja ni. Mnogi so se že opekli, ko so želeli na hitro in z veliko žlico razumeti skrivnosti strokovnih razlag in uporabe tehnike. Ce ste grafik veste. Nic vam ne pomaga še tak sistem barvnega upravljanja ce nimate dobre naprave za iztis ter barve in papir. Tudi v fotografiji je tako. Sprva vsak misli kako mu kompaktna kamera odlicno služi, kako na svojem namiznem racunalniku s povprecnim zaslonom krasno vidi barve, a resnica pride kaj hitro sama od sebe. Tudi pri uporabi tiskalnikov in barv ter papirja ni nic drugace. Vse komponente v sistemu barvnega upravljanja ter na koncu našega pogleda na kakovost morajo biti v nekem merilu. Kaj nam pomaga še taka tehnika in barvni opisi, ce

strokovnjakov. Nekateri so celo v organizaciji CIE (Commission Internationale de l'Eclairage), ki skrbi za standardizacijo barvnega prostora.

Vendar vedno obstaja "ce" in uporabniki, ki se s strokovnim jezikom in standardi v celoti nikoli ne strinjamo. Nekateri radi zaidemo tudi na drugacno pot. Zakaj?

Kot prvo! Ali veste, da barv sploh ni. Zato niti ne more obstajati samo zaprti, standardiziran barvni prostor.

Kot drugo! Na sliko ne gledamo vsi skozi elektronski inštrument in številke. Sam se bom kot grafik znal usmeriti v tehnicni pogled in se mu ob tej potrebi tudi prilagoditi sogovorniku. Kot fotografa pa me barvni prostori omejujejo. Želim si samo, kot najbolj všecno prikazati fotografije na mediju za prikazovanje. Zakaj

DIMENSIO 42

koli nacin delujejo v tehnikah izpisa datotek napacno razumeli že kar na zacetku poudarjam, da je poznavanje in uporaba barvnih prostorov in barvnega upravljanja v proizvodnji še kako potreben.

Vendar se je po drugi plati treba zavedati, da tudi vsa današnja tehnika ne omogoca tistega, kar bi nam strokovnjaki radi predstavili. Da nam standardizirana uporaba barvnih prostorov v fazi zajema (fotografija, skeniranje), obdelave slike (racunalniški program) izpis in iztis (graficni tisk, izpis preko tiskalnikov) vedno omogoca tocnost in najvišjo kakovost. Samo glede teh zadnjih dveh besed se glede uporabe barvnih prostorov ne strinjam. Kajti tocnost in vernost reprodukcije od originala, preko obdelave slike do izpisa z napravami za izpis slike nikoli ne dosega povsem enakih tonskih vrednosti. Vedno so

SISTEMSKA PODPORA Kako ne, ko pa jih vidimo?

Tisti, ki ste že prebrali knjigo eFotografija ste v poglavju »psihološki vidik dojemanja barv« spoznali, da barve dojemamo z emocijami. Šele naši možgani procesirajo svetlobne dražljaje, ki so padli v naše oko. Od tu naprej pa se dogaja fizikalno-kemicni, fiziološki in

odstopanja in to že taka, da so vidna s prostim ocesom in našim osebnim dojemanjem tonskih vrednosti. Kaj šele za elektronske inštrumente in predvsem naprave in znanje, ki ga imajo hobi uporabniki.

Kaj je barva?

Najprej razcistimo pojem barva. Zapisal sem, da barv ni!

psihološki ucinek svetlobe.

Lahko recemo, da barve cutno doživljamo in to na nacin kot smo jih nauceno spoznali in seveda tudi od našega trenutnega custvenega razpoloženja. Prav tako se s pomocjo našega dojemanja barv dolocenih tudi spominjamo. In ni receno, da vam znano barvo dolocenega predmeta vsi vedno vidimo enako, v enaki barvi. Še toliko bolj, ce je predmet obsijan s tonsko spremenjeno (obarvano) svetlobo.

Kaj je svetloba?

Brez svetlobe ni barve.

Oziroma bolje povedano, brez svetlobe (elektro magnetnega valovanja) ni dražljajev, ki preko ocesa pridejo v naše možgane. Svetloba je

43 DIMENSIO

elektromagnetno valovanje v nam vidnem spektru. In prav to valovanje vzpodbuja naše cepke in palicice v ocesu, da barve cutno doživljamo.

Cloveško oko ima predel ocesnega ozadja, ki ga imenujemo mrežnica (retina), ki je odgovorna za pretvorbo svetlobnih dražljajev, ki prihajajo v oko. Mrežnico gradita dva tipa svetlobnih cutnic, ki jih imenujemo cepki in palicice. Palicice so obcutljivejše za šibko svetlobo in jo zaznavajo le kot svetlobo.

Zato tudi v slabih svetlobnih pogojih barv skoraj ni zaznati.

Vidimo CB sliko. Cepki funkcionirajo na mocno svetlobo in so tudi sposobni lociti tri osnovne barve.

Valovanje, ki ga mi lahko doživljamo, cutimo (vidimo) pa je samo majhen delcek svetlobnega valovanja. Naše cutno zaznavanje valovanja kateremu recemo vidna svetloba je od 380 do 780 nm.

Krajše valovne dolžine so gama žarki, rentgenski žarki, UV sevanje, daljše valovne dolžine pa IR sevanje, mikrovalovi, radijski valovi.

Barvni prostor Šele naše custveno dojemanje barv in raziskovanje strokovnjakov o našem povprecnem videnju barv je

prispevalo k dejstvu, da so lahko naredili barvni model, ki je ponazarjal nam videne barve. Strokovnjaki inštituta CIE (Commission Internationale de l'Eclairage) so leta 1931 naredili barvni model XYZ, ki je bil eden prvih matematicno prikazanih približkov barv videnih preko našega ocesa. Model temelji na dejstvu, da naše oko vidi le tri osnovne barve. Dojemanje barv je merjeno v tridimenzionalnem koordinatnem sistemu, kjer se izmerjene vrednosti meritev nanašajo na osi X, Y, Z. Leta 1976 je inštitut CIE sprejel barvni model Lab, ki je še danes najbolj razširjen in poznan kot CIE L*a*b*. V njemu je zajet barvni model, ki je širši od vseh do sedaj znanih naprav za prikaz ali iztis tonskih vrednosti.

V diagramu lahko vidimo razlicne možnosti prikazov in zapisov tonskih vrednosti z razlicnimi barvnimi modeli (prostori) Nadaljevanje clanka je na speltni strani www.prodaja-tiskalnikov.si