DIMENSIO 2

DIMENSIO

PLATEIA 4.0 RX VECTOR

NIZKOGRADNJE

CANALIS RAZMI[LJANJA

QUO VADIS, AUTODESK? EUROPEAN CHANNEL ONE TEAM CONFERENCE

^asopis za

in`enirje geodete gradbenike

PREDSTAVLJAMO

WINDOWS NT

AUTOCAD RELEASE 13

3D STUDIO MAX

INTERNET

arhitekte biologe

ACAD-BAU 5.13

ROCAD

prijatelje in poslovne stranke CGS-a

VISOKOGRADNJE

ELSA CAD-SCAN CENTER ZASTOPANJE

[tevilka 2 maj 1996

CGS

STROJNA OPREMA

CGS RA^UNALNIKI

HYDROLAB

Z A

U V O D

DIMENSIO Skoraj leto in pol je od tedaj, ko smo izdali prvo {tevilko

~asopisa Dimensio. Odvijal

se je sejem Infos

94

in

^asopis za in`enirje, geodete, gradbenike, arhitekte in biologe, prijatelje in poslovne stranke CGS-a Leto III. [tevilka 2 maj, 1996

spominjam se dobrih besed in pohval, ki smo jih bili dele`ni s strani na{ih bralcev.

Dimensio

ves ta nas ,

je

~ as ` ivel

~ etudi

pomanjkanja

v

zaradi

~asa

svetlo.

Vendar

Dimensio.

in pol je v ra ~ unalni { kem svetu dolga doba .

N ekateri

pravijo , da je prepolovna doba znanja v

ra~unalni{tvu dve leti.

Torej,

letoma , je danes komaj

{e

kar sem znal pred dvema

uporabno . I n zadnje leto

in pol ni bilo kakr{nokoli leto in pol. namre~ revolucija.

Prvi~,

Zgodila

se je

odkar se resno ukvarjamo z

ra~unalni{kim projektiranjem, smo zamenjali operacijski sistem.

Microsoft

tako da je prehod iz

uredni{tva

CGS DIMENSIO Vojkova 65, 1000 Ljubljana Telefon 061/168-63-57 Telefax 061/168-63-57 �

Glavni

urednik

Matja` [ajn, dipl.in`.gradb. �

Avtorji ~lankov

Igor Dimnik, dipl.in`.gradb.

Toma` Dimnik, dipl.in`.gradb.

Matja` Ko{orok, in`.stroj.

Toma` Kri`nar, dipl.in`.arh.

Andrej Suhadolc, in`.stroj.

Matja` [ajn, dipl.in`.gradb.

Alenka [ajn-Slak, dipl.biolog �

Slikovni

viri

Arhinova d.o.o., [kofja Loka LIZ NGG d.o.o., Izola PNG d.o.o., Ljubljana PNZ d.o.o., Ljubljana arhiv CGS

je to izvedel izredno elegantno,

DOS

v

zivno poteka, dokaj nebole~.

Windows Vendar

sistem, ki inten-

moramo vedeti, da

so to tektonski premiki, ki v osnovi spreminjajo na~in razmi{ljanja in uporabe ra~unalnikov v projektiranju.

Z ato

�

Naslov

na

je ideja ostala `iva in tlela do tega tre-

nutka, ko spet zadovoljni pi{emo novi

L eto

{tevilke

CGS d.o.o., Ljubljana

in

morda premajhne odlo~nosti nismo mogli spraviti naslednje

�

Izdajatelj

�

Lektoriranje Zala [ajn �

Distribucija

Marina Trojer, in`.ra~.

ne bodite razo ~ arani in presene ~ eni , ko boste

morali dobr{no mero znanja iz preteklih let dopolniti ali nadomestiti z novimi znanji.

Vsi

skupaj smo le potniki

na tem vedno hitreje se premikajo~em vlaku, katerega

Grafi~no

� oblikovanje

Ustvarjalnica ELEA Nadja Mara` �

Fotoliti

krmilo je v rokah drugih akterjev.

Cortec

N aj

pospremim to drugo

{ tevilko

na { ega

~ asopisa

z

`eljo,

da bi v bodo~e v njem na{li svoje mesto vsi, ki si

`elite

pisati o

CAD-u

jah v in`enirstvu.

in novih ra~unalni{kih tehnologi-

Vabljeni k sodelovanju.

Matja` [ajn, glavni urednik

2 DIMENSIO

�

Tisk

Collegium Graphicum �

Naklada

3000 izvodov (c) CGS d.o.o., 1996

K A Z A L O

K

A

Z

A

L

O

ZA UVOD

Spremna beseda k drugi {tevilki ...................................2

KRATKE NOVICE

Novi prostori, novi sodelavci.........................................3 PLATEIA 4.0 Dealers’ Meeting .......................................3 Predstavitev PLATEIA 4.0 v WTC ...................................3 Windows NT Server v CGS-u .........................................4 Magistrat Villach: CANALIS in PLATEIA .......................4 RX VECTOR v japon{~ini ...............................................4 Prve instalacije na{ih programov v Makedoniji ...........5 PLATEIA na Poljskem, v Srbiji, Makedoniji in Romuniji .....................................................................5 Sejmi, sejmi, sejmi .........................................................5

RAZMI[LJANJA

Quo Vadis, Autodesk? ....................................................6 European Channel ONE TEAM Conference .................7

PREDSTAVLJAMO AutoCAD R13 ..................................................................8 3D Studio MAX ...............................................................9 Internet ..........................................................................10 Windows NT Workstation ............................................10

NIZKOGRADNJE

Novosti v programski opremi CGS .............................12 Novosti v programu PLATEIA 4.0 ................................13

PROGRAMSKA OPREMA V PRAKSI

ACAD-BAU 5.13 - standard za projektiranje ..............16 ROCAD - program za projektiranje strojnih in{talacij..........................................................17

ELSA, oprema za CAD profesionalce ..........................18

ZASTOPANJE CAD-SCAN CENTER Novi VIDAR skener .......................................................19

STROJNA OPREMA

CGS ra~unalniki in Windows NT .................................20

VARSTVO OKOLJA

HYDROLAB novosti .....................................................21

INFO

K R A T K E

NOVI PROSTORI, NOVI SODELAVCI V letu 1995 je CGS dosegel rekordnih 150 mil. tolarjev prometa, kar je bil lep uspeh za na koncu leta `e preutrujeno pet~lansko posadko. V decembru 1995 smo se kadrovsko okrepili s prihodom Andreja Suhadolca, specialista za operacijske sisteme, mre`e, komunikacije in strojno opremo. Andrej nam je izdatno pomagal, da smo v zadnjih mesecih kolikor toliko sproti dobavljali in instalirali naro~eno strojno in programsko opremo, ki jo je ~edalje ve~ in ve~, in da smo sproti uspeli poskenirati, kalibrirati in arhivirati vse prispele karte in podloge.

Za ve~jo ekipo smo raz{irili svoje poslovne prostore za novih 50 m2, kar nam omogo~a bolj zbrano delo. Dolgo pri~akovana novost je tudi sodobno opremljena u~ilnica, ki sprejme okoli 8 slu{ateljev.

V novi u~ilnici `e izvajamo te~aje na temo AutoCAD in ra~unalni{ko projektiranje.

N O V I C E

res vse bistvene pripombe in `elje, ki so jih imeli predvsem uporabniki v Avstriji, Nem~iji in na ^e{kem, to pa so predvsem prilagoditve na njihove nacionalne standarde za projektiranje cest in drugih nizkogradni{kih objektov.

Na{i zastopniki so na koncu seminarja prejeli tudi `e prvo angle{ko Beta verzijo programa PLATEIA 4.0 za lastno u~enje in za prikaz najbolj nestrpnim potencialnim kupcem programa.

PREDSTAVITEV PLATEIA 4.0 V WTC 8. marca 1996, na dan `ena, je bila v 15. nadstropju poslovne stavbe World Trade Centra na Slovenski cesti v Ljubljani predstavljena najnovej{a verzija programa PLATEIA 4.0 za projektiranje cest in nizkogradni{kih objektov v programu AutoCAD. Predstavitev je potekala v slogu vse intenzivnej{e izgradnje slovenskih avtocest, ki zahteva od projektantov hitre in kakovostne tehni~ne re{itve.

Z na{imi programi projektirajo... ................................15

VISOKOGRADNJE

-

Informacijska kartica ....................................................22

PLATEIA 4.0 DEALERS’ MEETING Vedno ve~ji poudarek dajemo lastnemu znanju in prodoru v tujino. V tem smislu je bil sredi februarja 1996 organiziran PLATEIA 4.0 Dealers’ Meeting, ki se ga je udele`ilo sedem predstavnikov na{ih zastopni{kih firm v tujini: Peterschinegg GmbH iz Avstrije, Widemann Systeme iz Nem~ije, K-CAD iz ^e{ke republike, Gismak iz Makedonije in StudioARS iz Hrva{ke.

Tema sre~anja je bila PLATEIA 4.0, ki smo jo tedaj prvi~ predstavili, in sicer v angle{ki razli~ici. V dveh intenzivnih dneh smo pregledali vse bistvene novosti v programu PLATEIA 4.0 in dali navodila za prevajanje programa v druge jezike.

Dealers’ Meeting je v na{e veliko zadovoljstvo potrdil, da smo v program PLATEIA 4.0 vgradili

Po uvodnem nagovoru Toma`a Dimnika je imel uvodno predavanje doc. dr. Janez Juvanc iz Prometno Tehni{kega In{tituta Univerze v Ljubljani. Dr. Juvanc je predstavil nekatere vidike ra~unalni{kega projektiranja cest skozi zgodovino, predstavil nekaj novih idej v zvezi s slovenskimi cestnimi tehni~nimi normativi ter na koncu za`elel programu PLATEIA 4.0 veliko uspeha doma in v tujini.

Zatem je sledila skoraj dveurna predstavitev programa PLATEIA 4.0 z `ivo projekcijo na veliko platno. Prikazane so bile mnoge izbolj{ave, dopolnitve in novosti, glavni demonstrator, Matja` [ajn, pa si je v tem ~asu privo{~il celo projektiranje odseka avtoceste med ^rnu~ami in Trzinom. Predstavniki DARS-a, ki so spremljali demonstracijsko projektiranje, niso hoteli dati trdne izjave, da bodo na predstavitvi sprojektirano cesto tudi zares zgradili. �

DIMENSIO 3

K R A T K E

N O V I C E

To pa ni niti najmanj motilo udele`encev predstavitve, ki so si po napornem seznanjanju na zaklju~nem coctail-party-ju privo{~ili kozar~ek ali dva `lahtne kapljice.

mi in slabimi lastnostmi take re{itve. Windows NT server je ra~unalnik z 4 GB diskovne

Med skoraj sto udele`enci predstavitve je bilo najve~ projektantov, nekaj je bilo tudi gostov iz tujine, vsem udele`enkam predstavitve pa smo za 8. marec pripeli nagelj~ek.

WINDOWS NT SERVER V CGS-u Microsoft s svojimi izdelki v zadnjem letu kar zasipa svetovno ra~unalni{ko tr`i{~e.

Poleg novih verzij aplikativnih programov Word, Excel itd. je velik razvoj viden ravno na podro~ju operacijskih sistemov, omre`ij in komunikacij. Vse mo~nej{i pritisk Microsoftovih re{itev za povezovanje osebnih ra~unalnikov v omre`ja je tudi nas prisililo k odlo~itvi, da poleg `e obstoje~ega Novell datote~nega stre`nika vzporedno postavimo {e Windows NT server.

V CGS-u je trenutno postavljena vzor~na lokalna ra~unalni{ka mre`a, ki nam omogo~a podrobno seznanjanje z vsemi dobri-

RX VECTOR V JAPON[^INI Posledica na{ih vlaganj v ameri{ko tr`I{~e v zadnjih nekaj letih je navezava stikov z japonsko firmo KOA-TIGYO iz Tokia, ki je od novega leta na{ uradni zastopnik na Japon-skem. Ko smo junija 1995 raz-stavljali program RX VECTOR na ameri{kem sejmu AEC Systems 95 v Atlanti, nas je opazil g.

Hiroshi Imai, direktor tokijske firme. Po za~etnem testiranju programa v njihovi sestrski firmi v Los Angelesu poleti leta 1995, je bila odlo~itev o distribuciji programa sprejeta v jeseni 1995.

Po na{ih sre~anjih v Atlanti in Los Angelesu je sledil njihov skoraj enotedenski obisk v Ljubljani. Skupen ~as smo kori4 DIMENSIO

kapacitete, ki se navezuje na starej{i Novell server z 2 GB diskovne kapacitete. V mre`o je povezanih deset ra~unalnikov, med katerimi so DOS, Windows 95 in Windows NT ra~unalniki, dva tiskalnika, velik in`enirski skener Vidar, opti~ni disk Ten-X Technology, enota za zapis CD-ROM diskov Pinnacle Micro ter eksterni modem Elsa za komunikacijo z Internet omre`jem.

Postavitev lokalne mre`e je v CGS-u zelo dobro uspela, pridobljene izku{nje pa `e prena{amo na na{e prve naro~nike, kot so Slovenske `eleznice, SCT PNZ d.o.o., PNG d.o.o. in druge.

MAGISTRAT VILLACH: CANALIS IN PLATEIA Eno zadnjih referen~nih insta-

stno izrabili za prevajanje programa RX VECTOR iz angle{~ine v japon{~ino, kar se nam je do tedaj zdelo skoraj nemogo~e.

In vendar je po skoraj petih dneh dela le stekel japonski RX VECTOR na japonskem Windows sistemu in japonskem AutoCAD-u.

Na{i japonski prijatelji so od{li iz Slovenije presene~eni nad pre~udovito de`elo, hkrati pa polni idej in pri~akovanj. Izgleda namre~, da bomo lako dobro sodelovali ne le v prodaji na{ih programov na Japon-skem, ampak tudi pri skeniranju ve~jih koli~in tehni~nih na~rtov, ki bi jih iz Japonske pripeljali v Slovenijo.

lacij na{ih programov v tujini smo izvedli meseca februarja v bli`njem Beljaku (Villach), kjer je na{ avstrijski zastopnik, firma Peterschinegg iz Dunaja, uspel prodati in instalirati program CANALIS za projektiranje kanalizacijskih sistemov instituciji Magistrat Villach, kljub mo~ni konkurenci in v neizprosnem boju s tujimi, predvsem nem{kimi in avstrijskimi sorodnimi programi.

“Za program CANALIS smo se odlo~ili, ker je edini izmed testiranih programov, ki je polno integriran v AutoCAD in tako omogo~a odli~no transparentnost podatkov z na{imi obstoje~imi programi in bazami podatkov”, je izjavil g. Weiboda, vodja projektivnega oddelka za komunalno hidrotehniko, in dodal: “Na{ cilj je povezati obstoje~e podatke o posnetih komunalnih vodih, ki jih imamo trenutno spravljene v na{em GIS sistemu, s programi CANALIS in PLATEIA, ki naj bi se v aprilu mesecu ravno tako instalirala na vsaj petih delovnih postajah.”

Zanimivo je, da imajo na{i severni sosedje podatke o obstoje~ih komunalnih vodih zelo skrbno urejene in obdelane v ra~unalnikih, kar je pri~akovati

pri vsej njihovi pedantnosti in skrbnosti. Po drugi strani pa lahko tudi zatrdimo, da ra~unalni{ke tehnologije tudi k njim zelo te`ko prodirajo, za kar so najve~krat vzrok razbohotena administracija in zakoreninjeni stari na~ini projektiranja.

Tako lahko na tem mestu z zagotovostjo zatrdimo, da bi lahko marsikateri izmed na{ih uporabnikov programov AutoCAD, CANALIS in PLATEIA v Sloveniji lahko vzel v uk svojega avstrijskega kolega in mu razlo`il kak{nega izmed projektantskih ra~unalni{kih trikov.

K R A T K E

PRVE INSTALACIJE NA[IH PROGRAMOV V MAKEDONIJI V decembru preteklega leta smo v eni najve~jih gradbeni{kih podjetij v Makedoniji, v skopski firmi Granit, instalirali prve instalacije programov PLATEIA in CANALIS. Po tednu dni dru`enja z makedonskimi projektanti smo se vrnili domov poln vtisov in novih spoznanj.

Nekdanja bratska navezanost {e kar velja in dobro je tako.

Nasploh so slovenski izdelki in slovensko znanje v Makedoniji zelo cenjeni. Sprejem je bil zelo prisr~en in v ~asu enotedenskega bivanja sem preizkusil velik del makedonskih kulinari~nih specialitet, kar izdatno pa smo zalivali tudi z njihovimi belimi in rde~imi vini. Med njimi se je najbolj vtisnila v spomin Alexandria.

Kakorkoli `e, pravi namen obiska je bil seveda zelo delovne narave in ho~e{ no~e{ so se morali tudi na{i prijatelji Makedonci sprijazniti s tem, da smo se {li ra~unalni{ko izobra`evanje in projektiranje tudi do poznih ve~ernih ur.

Naporno delo v tujem jeziku je bilo laj{ano z ne{tetimi tur{kimi kavicami, ki so bile res izvrstne.

In kako izgleda Makedonija iz vidika ra~unalni{kih tehnologij in ra~unalni{kega projektiranja? Prvo in v nebo vpijo~e dejstvo je, da je na podro~ju za{~ite programske opreme v Makedoniji res prava zmeda. O legalnih verzijah AutoCAD-a je te`ko govoriti, saj jih je menda v celi Makedoniji prodanih kakih deset kosov. Seveda pa zna AutoCAD bolj ali manj uporabljati vsak risar in projektant, iz ~esar lahko zaklju~imo, kako je AutoCAD pravzaprav zelo “raz{irjen”.

V Makedoniji se podobno kot v Sloveniji pripravljajo veliki avtocestni in `elezni{ki programi izgradnje infrastrukture. Poleg delno `e obstoje~e avtocestne povezave sever-jug morajo zgraditi {e os zahod-vzhod, v

skoraj{nji izvedbi pa je avtocestna obvoznica okoli Skopja.

Instalirani programi PLATEIA in CANALIS (zaenkrat {e v hrva{kem jeziku) se v firmi Granit `e uporabljajo pri izdelavi cestnih projektov in pri~akujemo, da bomo v prihodnosti tam instalirali {e nekaj delovnih mest.

`e sredi maja prikazati program PLATEIA na njihovi prireditvi CERF oziroma CAD-CAMP 96 v Bukare{ti, zaenkrat v angle{kem jeziku.

N O V I C E

Point, Intergraph in Bentley iz Zdru`enih dr`av Amerike ter {e z nekaj proizvajalci programske opreme iz zahodne Evrope.

Konkurenca v omenjenih de`elah prav tako ne spi in pri~akujemo oster boj z na{imi rivali Softdesk, Eagle

PLATEIA NA POLJSKEM, V SRBIJI, MAKEDONIJI IN ROMUNIJI Vzhodnoevropski trg postaja vedno bolj zanimiv tudi za na{e programe, predvsem na podro~ju projektiranja cest in drugih infrastrukturnih objektov. Na Hrva{kem in ^e{kem smo prisotni `e kar nekaj ~asa, spomladi 1996 pa za~enjamo z delom v kar {tirih novih de`elah.

Na Poljskem bo firma Aplikom 2000 pri~ela s prevajanjem programa PLATEIA v poljski jezik in prve demostracije bi se morale odviti `e konec pomladi.

Srbija je na{a druga pomembna postaja. CGS je sicer `e pred petimi leti sodeloval z beograjsko firmo ABV Graphics, preko katere smo tudi spoznali Nth Graphics. Kasneje, v ~asu vojne na Balkanu, pa je sodelovanje popolnoma zamrlo. Sedaj navezujemo stike z beograjsko firmo OSA, ki je tudi Autodeskov distributor v Srbiji.

V Makedoniji pripravljamo meseca maja skupaj z na{im zastopnikom, firmo Gismak d.o.o., seminar oz. prestavitev programov PLATEIA, CANALIS in RX VECTOR na skopski univerzi. Pri~akujemo okoli 30 obiskovalcev, verjetno bomo do takrat `e lahko prikazali makedonsko verzijo programa PLATEIA. Romunija je ena izmed vzhodnoevropskih de`el, kjer tudi poteka obse`en nacionalni program za izgradnjo cest. Skupaj z na{im zastopnikom, firmo A&C International S.A., nameravamo

SEJMI, SEJMI, SEJMI Sejmi so vedno lepa prilo`nost, da poka`emo nove programe, nove ra~unalnike, da razkrijemo svoje na~rte in da se sre~amo z na{imi prijatelji in uporabniki.

Po cestarskih dnevih, ki so bili v jeseni v Celju, smo leto 1995 zaklju~ili na sejmu INFOS 95 v Ljubljani s sejemsko stojnico v prvem preddverju. Na {tirih ra~unalnikih, povezanih v mre`o, smo vrteli celotno ponudbo na{e programske opreme, prvi~ pa smo predstavili vse na{e aplikacije na sistemu Windows NT. Leto 1996 se je pri~elo z razstavo v Gradbenem centru v Ljubljani, kjer se je `e drugo leto odvijala prireditev “Ra~unalni{ka orodja v graditeljstvu”. Na na{i stojnici smo prvi~ prikazali tako ime-novano “dual” ra~unalni{ko konfiguracijo: v enem ra~unalniku dve grafi~ni kartici ter izhod

na dva velika 20” zaslona. Da se ne bi ve~ kdo prito`eval, da je risalna povr{ina na zaslonu zanj premajhna!

V letu 1996 nas ~akajo doma vsaj {e naslednji sejmi in prireditve: INFORMATIKA na Gospodarskem razstavi{~u v Ljubljani od 7. do 10. maja 1996, v jeseni pa Geodetski dnevi in Kongres o cestah, pa spet INFOS proti koncu leta.

Na{i programi so se in se bodo v prvi polovici leta 1996 prikazovali na naslednjih mednarodnih sejmih: CEBIT Hannover v marcu, Computer Graphics aprila v Pragi, maja v Bukare{ti in Zagrebu (CADForum), junija na sejmu CAD Open v Wies-badnu (Nem~ija) ter tudi junija na sejmu ROADWARE v Pragi. [katle gor, {katle dol, to je vedno najte`ji del sejemskega nastopa. Vse ostalo vzamemo bolj za zabavo. Obi{~ite nas!

DIMENSIO 5

R A Z M I [ L J A N J A

Spominjam se svojih prvih stikov s programom AutoCAD. Ko sem leta 1986 zaklju~eval svoj {tudij na Fakulteti za Gradbeni{tvo v Ljubljani, sem prvi~ dobil v roke knjigo AutoCAD verzija 2.6. Program je bil instaliran na enem izmed zelo redkih PC ra~unalnikov, ki jih je tedaj premogla fakulteta. Ker sem se v diplomski nalogi ukvarjal z drugimi ra~unalni{kimi programi, je trajalo vsaj {e eno leto, da sem si, zaposlen v podjetju SCT, izboril AutoCAD Release 9. Kdo bi si tedaj mislil, da mi bo ta program tako krojil nadaljnje `ivljenje.

Quo Vadis, Autodesk?

P

odjetje Autodesk je v za~etku leta 1982 ustanovilo {estnajst dru`abnikov (najboj poznana sta g. John Walker in g. Dan Drake), ki so tedaj `iveli v okolici San Francisca v Kaliforniji.

Podjetje Autodesk ({e prej imenovano Marin Software Partners) je dobilo ime po programu “Autodesk”, ki je bil namenjen pisarni{kemu poslovanju in v katerega je omenjenih {estnajst dru`abnikov najprej tudi najbolj verjelo.

Marca leta 1982 je bil prvi~ predstavljen program MicroCAD, kasneje imenovan AutoCAD. Konec leta 1982 je Autodesk na sejmu COMDEX 82 do`ivel s programom AutoCAD 1.0 prvi velik uspeh in od tedaj naprej sta bili imeni Autodesk in AutoCAD sinonima za ra~unalni{ko risanje in projektiranje.

Ideja je bila briljantna Najprej je bila samo ideja, ki se je utrnila g. Johnu Walkerju leta 1981, ko se je z ladjo peljal ne neki izlet v bli`ino Los Angelesa. Nato je bila za~rtana jasna vizija in sledilo je trdo delo. Nekateri izmed razlogov za uspeh programa AutoCAD so bili: AutoCAD se je lahko poganjal na cenenih ra~unalnikih, kakr{nega si je lahko privo{~ilo vsako podjetje. Drugi~, AutoCAD je bil vedno zelo odprt program: dalo se ga je prilagajati, doponjevati in v njem se je dalo celo programirati. Tretji~, AutoCAD neko~ ni bil za{~iten program in je zato lahko preplavil cel svet.

Ideja je bila briljantna. Danes je Autodesk ~etrto najve~je podjetje na svetu, ki izdeluje programsko opremo.

AutoCAD je legalno instaliran na pribli`no 2,000,000 6 DIMENSIO

ra~unalnikih (za primerjavo: najmo~nej{I Autodeskov tekmec, firma Bentley Systems, ima pribli`no 350,000 instalacij programa Microstation).

AutoCAD je danes na{ vsakdanji kruh. CGS, tako kot {e na tiso~e malih podjetij po svetu, razvija tehni~ne re{itve aplikacije na osnovi programa AutoCAD. Autodesk mnogokrat omenja, da smo vsi skupaj eno “virtualno podjetje” (Virtual Dele` AutoCAD-a v svetovnem merilu uporabnikov CAD aplikacij

Company), in res je tako.

S sede`em v mestecu San Rafael, nekaj kilometrov iz San Francisca proti severu, ~e se peljete ~ez Golden Gate, ima Autodesk razpredeno prodajno in razvijalsko mre`o po celem svetu. Najpomembnej{i del te mre`e so AutoCAD distributerji in prodajalci (dealerji), velik pomen pa dajejo tudi mre`i svojih razvojnih sredi{~ in podpornih centrov. Za Slovenijo je nadle`na firma Autodesk GmbH iz Nem~ije, ki ima svoji razvojni sredi{~i v Nem~iji (Frankfurt) in v [vici (Neuchatel).

Podpora uporabnikom in razvijalcem Autodesk je uspel zgraditi najpopolnej{o prodajno in podporno mre`o za programsko opremo na svetu.

Uporabniki programa AutoCAD to~no vedo, na koga se morajo obrniti v primeru te`av.

Razvijalci u`ivamo izdatno tehni~no podporo s strani firme Autodesk, obiskujemo mnoge seminarje in priredi-

tve, ki jih organizira Autodesk v Evropi in Ameriki. Hkrati smo tudi ~lani neodvisnega zdru`enja ADGE (AutoCAD Developer’s Group Europe), ki daje {e dodatne tehni~ne informacije v zvezi z Autodesk produkti.

In kam pelje ta pot naprej?

Razmere na svetovnem tr`i{~u programske opreme se spreminjajo iz leto v leto. Ponudb je vedno ve~, hkrati pa se odpirajo ~iste nove potrebe in mo`nosti, na primer geografski informacijski sistemi (GIS), komunikacije in podobno. Autodesk se mora ravno tako kot tudi vsa druga podjetja boriti za svoj obstoj. ^e je bil v za~etku program AutoCAD osnova in platforma za {tevilne aplikacije, ki smo jih izdelovali AutoCAD razvijalci, se danes tudi Autodesk vedno bolj spu{~a na aplikativna podro~ja programske opreme. Tako napovedujejo svoje re{itve za strojni{tvo, arhitekturo, GIS in za vodenje podatkov (Data Management).

O~itno je, da se bomo morali v prihodnosti ozko specializirati in se bolj posve~ati malim tr`nim segmentom. O tem `e intenzivno razmi{ljamo in morda bomo v kak{nem letu dni `e pokazali katero izmed na{ih bodo~ih novih aplikacij v programu AutoCAD. Matja` [ajn

R A Z M I [ L J A N J A

Leto 1995 je bilo za podjetje Autodesk prelomno leto.

Prvi~ v zgodovini podjetja se je namre~ zgodilo, da je bil zaslu`ek podjetja v Evropi ve~ji od zaslu`ka v Ameriki. Zato je Autodesk reagiral pravzaprav logi~no: odlo~il se je za organizacijo konference, kot jo do sedaj v Evropi {e ni bilo European Channel ONE TEAM Conference. Osnovna ideja je bila zbrati na enem mestu vse najpomembnej{e autodeskove evropske partnerje, jim predstaviti na~rte za prihodnost, omogo~iti navezavo medsebojnih stikov in izmenjavo izku{enj

European Channel ONE TEAM Conference Algarve, Portugalska

30. marec - 3. april 1996

A

utodesk se namre~ zaveda, kako pomembni so dobri partnerji (avtorji programov, pisanih v okolju AutoCAD, prodajalci, ljudje, ki skrbijo za pomo~ uporabnikom...) za razvoj Autodeska. Tako smo se v pre~udovitem okolju v poletnem vremenu na jugu Portugalske zbrali predstavniki pomembnej{ih distributerjev in dealerjev Evrope. Autodesk trdi, da so bili na konferenci

- ONE TEAM.

prisotni partnerji, ki ustvarijo 90� evropskega prometa Autodeska. Iz Slovenije smo bili prisotni predstavniki Repra, Basica in CGS-a.

• John Lynch, podpredsednik za AEC podro~je (arhitektu ra, gradbeni{tvo, konstrukci je); • Jim D’Arezzo, podpredsed nik podro~ja za obdelavo po datkov (Data Management); • Joe Astroth, podpredsednik za GIS podro~je; • Eric Herr, podpredsednik in CFO (zadol`en za finance); • Robert Carr, podpredsednik in zadol`en za AutoCAD; • Ned Denison, name{~enec v Evropi, zadol`en za Evropo in Afriko; • Waldemar Lastowski,

Predsednica in podpredsedniki

podro~ni manager, zadol`en za Srednjo in Vzhodno Evropo (sem spada Slovenija).

To, kar je nas prisotne {e posebej navdu{ilo, je bila prisotnost najvi{jih predstavnikov vodstva Autodeska. To pri~a, kak{no pomembnost pripisuje Autodesk evropskemu trgu. Naj na{tejem nekaj najpomembnej{ih: • Carol Bartz, CEO (Chief Executive Officer), predsed nica upravnega odbora Autodeska; • Mike Suton, podpredsednik za Evropo, Afriko in Srednji vzhod; • Dominic Gallello, pod predsednik za podro~je strojni{tva; • Larry Crume, podpredsed nik za podro~je multimedije;

Vsak od njih je v svojem predavanju nanizal na~rte, ki jih ima Autodesk na teh podro~jih. Prepri~ali smo se, da se nahajamo v prelomnem obdobju. Novi operacijski sistemi (Windows NT ...) nudijo odli~no osnovo za aplikacije, ki omogo~ajo enostavnej{o in hitrej{o uporabo ra~unalnikov.

Piko na i je pristavil {e proizvajalec procesorjev Intel, ki je obljubil v kratkem zni`ati cene novemu 200 Mhz procesorju Pentium PRO. S tem se bo nadaljeval trend, da si lahko za enak denar vsakih 18 mesecev privo{~imo 2x zmogljivej{i ra~unalnik.

Pet klju~nih podro~ij - pet klju~nih produktov Autodesk je razdelil svoje delovanje na pet klju~nih podro~ij.

Za vsakega od njih ima bodisi samostojen produkt ali pa nadgradnjo AutoCAD-a. Za vse produkte je zna~ilno, da so nadgradljivi (vklju~ujejo programska orodja). Ta podro~ja s produkti so: • strojni{tvo (mechanical desktop), • multimedija (3D Studio MAX), • AEC (AutoCAD), • Data Management (Auto desk Work Center), ADE, • GIS (ADE, AutoCAD MAP).

S tem se Autodesk vklju~uje v tako imenovani vertikalni tr`ni segment aplikacij. To so aplikacije za kon~nega uporabnika (AutoCAD spada v horizontalni segment - je osnova za nadgradnjo z aplikacijo).

AutoCAD R13, verzija C4 Autodesk se zaveda, da z verzijo 13 na za~etku niso izpolnili vseh pri~akovanj uporabnikov.

Natan~no tudi navajajo razloge, ki so ote`evali delo programerjev: • Menjava operacijskega sis tema - prehod iz DOS-a na 32-bitni ve~opravilni operacijski sistem.

• Prehod iz funkcijsko orienti ranega projektiranja na objektno orientirano pro gramiranje. S tem je dana mo`nost kreiranja lastnih objektov, ki jim lahko pred pi{emo lastnosti in relacije.

Primer: ~e imamo dva objek ta (steno in vrata), se mora odprtina v steni ob spre membi dimenzij vrat samo dejno prilagoditi ...

• Menjava uporabni{kega vmesnika. Iz DOS-a preha jamo na okenski uporabni{ki vmesnik (Windows 95...).

nadaljevanje na 22.strani

DIMENSIO 7

P R E D S T A V L J A M O

AutoCAD R13 Trinajstica ni vedno nesre~na {tevilka, vsaj primer AutoCAD-a 13 to lahko dokazuje. Trinajsta izdaja tega najbolj popularnega programa za ra~unalni{ko risanje in projektiranje na svetu je nastajala {tiri leta, pri tem pa je sodelovalo nekaj sto Autodeskovih programerjev.

P

ravijo, da je v AutoCADu 13 le {e 30% programske kode, ki je bila napisana za verzijo 12. Vzrok za tako obse`no predelavo (program AutoCAD je z izvorno kodo dolg ve~ kot milijon vrstic!) so tektonski premiki na podro~ju tehnologij razvoja programske opreme v zadnjih nekaj letih. ^e je bilo {e prej{nje desetletje ~as tako imenovanega strukturnega programiranja, so de-vetdeseta leta ~as objektnega razmi{ljanja in programiranja.

Objekti, objektno razmi{ljanje in objektno programiranje naj bi bili re{itev za bolj{o analizo velikih, komaj obvladljivih problemov in za dosego preprostej{ih, la`je uporabnih programov.

Windows 95 je danes popularno in zelo raz{irjeno okensko okolje, ki pa je namenjeno {irokim mno`icam in je manj profesionalno in zmogljivo okolje kot Windows NT. AutoCAD 13 za Windows NT je po na{em in mnogih drugih mnenjih najbolj{i AutoCAD, kar jih je kdaj bilo. Je izredno hiter in stabilen. V Windows

Naj na kratko na{tejemo nekaj izbolj{av, novih in dopolnjenih ukazov v programu AutoCAD 13 v primerjavi z verzijo 12.

Lep{i uporabni{ki vmesnik, medopravilnost in izbolj{ana dokumentacija. Program je prilagojen okolju Windows in uporablja menuje, ikone in dialogna okna. Ikone si lahko poljubno razporejamo, prav tako lahko prilagajamo uka-

En program za {tiri operacijske sisteme AutoCAD R13 prihaja zapisan na CD-ROMu za {tiri razli~ne operacijske sisteme in sicer DOS, Windows 3.1, Windows 95 in Windows NT. Sami si lahko izberete, katero izmed verzij boste instalirali. Verzije se med seboj razlikujejo predvsem v uporabni{kem vmesniku, seveda pa eni operacijski sistemi nudijo ve~, drugi pa manj.

DOS po~asi tone v pozabo.

Kljub temu, da nas danes {e veliko dela na DOS-u, se le-ta s te`avo upira novim okenskim sistemom.

AutoCAD 13 za Windows 3.1 je najbolj po~asen AutoCAD v okenskem okolju in ga skoraj ne moremo ve~ priporo~ati.

8 DIMENSIO

s kotami, asociativno {rafiranje ({rafura se prilagaja obodu), novi ukaz za urejanje {rafure, novi na~ini lovljenja to~k (Extended Intersection, Apparent Intersection), izbolj{ani trim in extend, skupine objektov (Groups), elipsa, spline, paralelne ~rte, pomo`ne ~rte xline in ray, izbolj{ani tipi ~rt, novi 3D solid modeler z novimi elementi (kvader, sto`ec, krogla itd.), izbolj{ano barvanje in sen~enje.

Zahteve pri strojni opremi Da lahko poganjamo AutoCAD 13, potrebujemo mo~nej{i ra~unalnik kakor za AutoCAD 12. Razvoj programov nas torej nenehno sili v zmogljivej{e ra~unalnike. Za verzijo DOS zadostuje ra~unalnik 486/66 z 16 MB RAM, za Windows 3.1 podobno, za Windows 95 naj bo to vsaj Pentium 90 z 24 MB RAM in za Windows NT Pentium 120 z 32 MB RAM. Hitrostni testi ka`ejo, da se najhitrej{emu AutoCAD-u, to je {e vedno DOS verzija, najbolj pribli`uje verzija za Windows NT. Ob upo{tevanju mo`nosti izkori{~anja ve~opravilnosti v Windows NT okolju pa ima le-to nedvomno prednost in zagotavlja ~asovno bolj{o izkori{~enost ra~unalnika.

Windows Nth DRIVE? NT okolju lahko poganjamo ve~ AutoCAD-ov naenkrat (kljub temu, da imamo le en klju~), kar je izjemno pomembno za projektiranje v gradbeni{tvu, saj lahko pregledujemo tloris ali situacijo in prerez isto~asno.

Izbolj{ave v verziji 13 AutoCAD 13 je mo~ kupiti `e ve~ kot leto dni in je v tem ~asu, po za~etnih te`avah, na voljo `e ~etrta dopolnjena razli~ica, ki nosi oznako C4. [ele ta verzija vsebuje vse tisto, kar je Autodesk obljubljal za AutoCAD 13, preden je ta iz{el.

zno vrstico. Velika pomo~ pri odpiranju DWG risbe je majhna sli~ica, ki prikazuje izbrani DWG, {e preden ga odpremo.

AutoCAD se z drugimi programi (npr. Word, Excel, itd.) povezuje preko OLE vmesnika, kar omogo~a kopiranje podatkov in risb iz programa v program.

Risanje in oblikovanje: vgrajen urejevalnik teksta z mo`nostjo urejanja celih odstavkov, vgrajen “spelling checker� (na `alost {e ne za sloven{~ino), podpora za TrueType ~rke, bolj{a podpora tehni~nim standardom, izbolj{ani stili kotiranja in la`je upravljanje

Kaj pa Nth DRIVE in drugi zaslonski pospe{evalniki v Windows okolju in AutoCAD-u 13, boste vpra{ali? Mo~no se trudimo, da bi lahko ustregli tudi tem `eljam. Medtem ko smo v preteklih letih na {tevilne ra~unalnike instalirali program Nth Drive za hitro zoomiranje, smo v Windows okolju za sedaj prisiljeni uporabljati standardne AutoCAD zoom ukaze, ki pa so okrepljeni z ikonami in drugimi pomagali. Vse ka`e, da nam bo {ele verzija R13 C4, ki je pravkar iz{la, omogo~ila izdelavo programa Nth DRIVE tudi v okolju Windows.

Matja` [ajn

P R E D S T A V L J A M O

Izdelovalci programa, Autodesk in skupina Gary-ja Yosta so izdelali prvo verzijo

3D Studio MAX

3D Studia leta 1990. Skupini se je od tedaj pridru`ilo {e nekaj

na objekt, kamero, se pojavi podoben zavesni menu.

briljantnih programerjev. Po triletnem razvoju projekta pod

Pregledna knji`nica materialov

kodno oznako Jaguar je na

Kon~no lahko hkrati vidite vse materiale, ki so v va{i knji`nici.

Prika`ete jih lahko z malimi ali velikimi ikonami. Pri velikih ikonah boste imeli ob~utek, da ste na Internetu, saj se slike tvorijo postopno. Poleg tega lahko hkrati gledate knji`nico in objekt, kateremu ste priredili material. Seveda `e z novim materialom.

svet prihrumel MAX.

Lahkotno gibanje Veliko ve~ kot nova verzija 3D Studio MAX ne more skriti podedovanega nasledstva DOS-ovih predhodnikov. Pa vendar. Osnova za delovanje programa so robustni Windows NT ali Win95. MAX je prvi pomemben 3D program, ki je v celoti preurejen za nov operacijski sistem, kot je moderni, objektno orientirani Windows NT. Zaradi MAX-a imajo uporabniki PC ra~unalnikov na voljo izdelek, ki je enakovreden vsej trenutno dosegljivim programom na klasi~nih delovnih postajah, katerih izdelki so visoke kvalitete.

Hitrost, hitrost, hitrost

Testna oprema: 3D Studio MAX v.023

Strojna oprema:

Pentium, 100 MHz, 32MB RAM

Sistem:

Windows 95

Sen~enje v realnem ~asu je v MAX-u realnost. 3D Studiu MAX izrablja mo`nost ve~ procesorske obdelave in podpira sen~enje preko strojne opreme (kartice z GLINT ~ipi, npr. ELSA Gloria). Prav z renderiranjem si boste prihranili na gore dragocenega ~asa, va{ rendering ali animacija pa pridobila na kakovosti.

Preprost za uporabo ^e vam je znan program Word za Windows, ne boste imeli nikakr{nih problemov z izbiranjem ukazov v 3D Studio MAX. Zavesni menuji, ikone z opisi

in dialogna okna so standard Windows okolja. Zanimiva novost je stranski menu. Ko prese`e vi{ino ekrana, se pu{~ica mi{ke spremeni v majhno dlan in deluje kot PAN ukaz. Z njo vle~emo menu navzgor in navzdol.

Parametri~no risanje in popravljanje Ni~ ve~ mu~enja z grid-om, snap-om in buljenjem v koordinate. 3D objekte, lu~i, kamere... podajamo parametri~no in jih kasneje tudi parametri~no popravljamo. To nam omogo~a na novo zasnovan stranski menu. Namesto tipke TAB za dolo~anje smeri imamo po zgledu AutoCAD-a filtre. Ve~ina obi~ajnih ukazov za popravljanje, kot so premikanje, rotacija in spreminjanje velikosti, se nahaja na gumbih.

Vro~i ukazi Zagotovo si najbolj oddahnete, ko zagledate znana gumba Undo in Redo. Sami si boste nastavili {tevilo preklicev in uveljavitev. Naj ukazi so zbrani tudi na desni tipki. Postavite se na ime poglednega okna, kliknete desni gumb in pojavi se zavesni menu ukazov za prikaz in nastavitve okolja. ^e z desnim gumbom kliknete

Animirate lahko prakti~no vse. Omenim naj le animacijo materialov in posre~ene efekte de`ja in sne`enja ter animacijo hoje po stopinjah. Pri slednjem efektu postavite stopinje poljubnega dvono`nega bitja in to se bo gibalo po njih.

Poleg tega v okencu Track-info animaciji dodajate zvo~ne efekte. V 3D Studiu MAX vam ni treba nastavljati {tevila animiranih slik. Izberemo izhodni medij (PAL, NTSC, Film...), podamo `eleni ~as animacije in {tevilo sli~ic se tvori avtomatsko. Dolo~imo le {e klju~ne sli~ice.

Kupiti ali ne kupiti To res ni vpra{anje. Prepri~ajte investitorja. Poka`ite mu barvno sliko ali animiran sprehod okoli in skozi bodo~i objekt.

3D Studio MAX je nepogre{ljiv pri pripravi reklam in predstavitvi kinematike objektov v strojni{tvu. Uporaben je tudi pri kreiranju iger. Moj nasvet: ~e `elite ostati v igri projektiranja, si program omislite {e danes, kajti konkurenca vas ne bo ~akala.

Toma` Kri`nar

DIMENSIO 9

P R E D S T A V L J A M O

Internet I Ko smo v {olskih ~asih poslu{ali predavanja o relativnostni teoriji in so nam razlagali, da se prostor z ve~anjem hitrosti vedno bolj o`a, si tega nikakor nismo mogli predstavljati, danes pa se to dogaja pred na{imi o~mi. Z nara{~ajo~im tempom razvoja postajajo razdalje med ljudmi vse manj{e in svet v resnici postaja globalna vas, katere temelj je Internet.

Prostor in ~as postajata eno.

Vsi, ki ste `e priklju~eni na Internet, nam sporo~ite svoje naslove na:

matjaz.sajn�cgs.si tomaz.dimnik�cgs.si igor.dimnik�cgs.si alenka.sajn�cgs.si andrej.suhadolc�cgs.si 10 DIMENSIO

nternet sestavljajo ra~unalniki, povezani v omre`je svetovnih razse`nosti. Zaradi precej{njega {tevila ra~unalnikov je omre`je Internet sestavljeno po strogih pravilih.

V CGS-u smo se v februarju leto{njega leta priklju~ili na omre`je Internet pod lastno domeno, ki ima oznako cgs.si.

Namen na{e povezave je v prvi vrsti bolj{a podpora strankam in hitrej{i dostop do informacij. Prva in najpomembnej{a dejavnost na{ega priklopa na Internet je izmenjava elek­ tronske po{te. Prednosti tak{nega na~ina komuniciranja so predvsem v tem, da ko je sporo~ilo napisano in oddano, ga bo naslovnik zanesljivo in hitro dobil, poleg tega lahko sporo~ilu priklju~imo kakr{nokoli datoteko, kar je {e posebno pomembno, kadar `elimo posredovati najnovej{o izbolj{avo programa na najhitrej{i na~in. Preostali dve mo`nosti Interneta pa sta tako imenovani Ftp (File Transfer Protokol) in Web stre`nik (prikaz informacij v grafi~ni obliki). Ponavadi sta ti dve dejavnosti zdru`eni, lahko pa ju uporabljamo vsako posebej.

Najbolj raz{irjen program za uporabo obeh je Netscape, s katerim raziskujemo obse`na prostranstva Interneta in s hitrostjo elektri~nih signalov zmanj{ujemo razdalje med svetovi. Za Ftp pa ponavadi uporabljamo program z neduhovitim imenom FTP. S tem programom se priklju~imo na Ftp stre`nik, kjer so nam na razpolago datoteke, ki jih lahko prekopiramo na svoj ra~unalnik.

Naslednja na{a dejavnost bo usmerjena v postavitev lastnega ra~unalnika, ki bo imel Ftp in Web stre`nik, njegov naslov pa bo http://www.cgs.si/ Poleg na{e prisotnosti na Internetu `elimo na{im strankam v bodo~e omogo~iti dostop do Interneta tudi preko na{ega stre`nika.

Andrej Suhadolc

Windows NT Workstation Pred tremi leti je Microsoft izdelal 32-bitni ve~opravilni operacijski sistem Windows NT (kratica NT pomeni New Technology). Ko so se Windows NT pojavili na tr`i{~u, so se razvnele burne razprave o novem operacijskem sistemu, vendar so v kratkem tudi zamrle in na videz so Windows NT od{li v pozabo. Vzrok temu zati{ju so bile visoke zahteve operacijskega sistema. Windows NT potrebujejo za delovanje najmanj 12 Mb spomina in 120 Mb prostih kapacitet na trdem disku. To pa je bilo takrat malokomu dosegljivo, saj so takrat prevladovali ra~unalniki 386 z 1-4 Mb spomina in trdim diskom od 120-250 Mb. Drugi pomembni vzrok je bil v tem, da so programi pod tem operacijskim sistemom delovali po~asneje kot v Windows 3.1 na enakem ra~unalniku, saj so bili napisani v 16-bitni kodi, ki jo Windows NT v resnici emulira.

V

lanskem letu smo bili pri~a neverjetnemu medijskemu pritisku, ki je botroval izdaji novega operacijskega sistema Windows 95.

Cel svet je govoril o revolucionarnih novostih, ne zavedajo~ se, da se je dejanska revolucija `e zdavnaj zgodila in to s prihodom Windows NT. Za kaj pravzaprav gre? @e dolgo je bilo v zraku prisotno dejstvo, da bo operacijski sistem DOS zaradi svojih omejitev od{el s prihodom sistema Windows v pozabo. Pokazalo se je tudi, da je vmesnik Windows okoren in zastarel in da ga bo potrebno zamenjati. Pri tem so bili zgled Macintosh System 7, OS/2, Next Step. Vendar menjave operacijskega sistema, za katerega je bilo napisanih veliko {tevilo programov, enostavno ni bilo mogo~e izvesti ~ez no~. Zato so se pri Microsoftu odlo~ili za postopni prehod na Windows NT in menjavo vmesnika. Izdali so Windows 95, ki imajo nov vmesnik in so s programer-skega stali{~a 32-bitni, zahtevajo za svoje delovanje 8 Mb spomina in vsaj procesor 486/66.

Seveda se izka`e, da delujejo Windows 95 resni~no dobro {ele s 16 Mb spomina in vsaj z 90 MHz procesorjem Pentium.

Tak{na konfiguracija pa `e predstavlja spodnjo mejo za prehod na 32-bitni operacijski sistem Windows NT. Na ta na~in je Microsoft prisilil pisce programske opreme, da so pri~eli pisati programe v 32-bitni kodi, obenem pa so postavili pogoj, da morajo vsi programi, ki `elijo imeti oznako Win95, delovati 32-bitno na operacijskem sistemu Windows NT.

NT revolucija Dejanska revolucionarnost Windows NT je v ideji, da naj bo operacijski sistem izdelan tako, da bo tekel na procesorjih

�

P R E D S T A V L J A M O

razli~nih proizvajalcev, izgled in na~in uporabe pa naj ostaneta vedno enaka. Izdelavo operacijskega sistema so razdelili na jedro in vmesnik. Jedro skrbi za povezavo med procesorjem in vmesnikom. Na ta na~in je pri izdelavi razli~ice za drug procesor potrebna samo zamenjava jedra, vse ostalo je nespremenjeno. Po zaslugi te tehnologije te~ejo Windows NT `e na procesorjih Intel, RISC, Power PC in DEC Alfa. S tem pa se je pojem kompatibilnosti mo~no raz{iril, saj program, napisan na enem izmed podprtih procesorjev, deluje tudi na drugem. Seveda so popravki {e vedno potrebni, vendar predstavlja to malenkost v primerjavi z operacijskimi sistemi, kjer je potrebno program napisati na novo. Zatorej, ~e citiram Exupery-a iz knjige Mali princ, ki pravi: “Kdor ho~e videti, mora gledati s srcem. Bistvo je o~em nevidno.” je moja trditev, da se je revolucija zgodila s prihodom Windows NT in ne z Windows 95, ki so na videz nekaj novega, v svojem jedru pa so {e vedno 16-bitni in v ozadju {e vedno te~e stari dobri DOS. Ker mora biti jedro napisano ~imbolj kompaktno, saj je le na ta na~in zagotovljena hitrost delovanja, mora biti tudi ra~unalnik sestavljen iz komponent, ki tak{en na~in delovanja omogo~ajo. Izbira komponent ra~unalnika je izredno pomembna, ~emur v CGS-u posve~amo posebno pozornost, saj se je nemalokrat izkazalo, da ra~unalnik, sestavljen iz elementov sumljivega porekla in z operacijskim sistemom Windows NT, ne deluje ali pa deluje nestabilno.

Dobrodo{li v NT Operacijski sistem Windows NT se od DOS/Windows lo~i `e takoj po zagonu sistema, ko nas

ta pozdravi z izbirnim menijem, kjer se odlo~imo, ali bomo pognali Windows NT, Windows NT v VGA modu ali DOS (v kolikor ga {e imamo). Takoj zatem se pri~ne nalaganje jedra, kjer sistem preverja procesor in vse naprave, ki so priklju~ene. Ta proces je veliko dolgotrajnej{i, kot smo vajeni iz DOS-a, vendar daje vtis resnega operacijskega sistema. Ko je jedro nalo`eno, se poka`e grafi~ni zaslon z izpisom “Press Ctrl + Alt +Del to log on”. Zanimiva je izbira kombinacije tipk, saj ta kombinacija obi~ajno predstavlja reset ra~unalnika. Izbrana je zato, ker je na ta na~in zagotovljena varnost pred vdorom v sistem.

Gre namre~ za to, da za vdor v sisteme obstajajo razli~ni programi,

tudi delovanje je podobno. Prva novost, ki jo opazimo, je skupina ikon Administrative Tools. V tej skupini sta najpomembnej{i ikoni z oznako User Manager in Disk Administrator. S prvo definiramo uporabnike, ki se smejo priklju~iti na sistem in kjer jim tudi dolo~imo pooblastila.

Najpomembnej{i uporabnik sistema je administrator, ki ima vsa pooblastila, zato je {e posebej pomembno, da ima ta uporabnik geslo, ki naj ne bo dostopno vsakomur, saj lahko na sistemu in podatkih povzro~i precej {kode.

ki jih s skupno besedo imenujemo “Trojanski konji”. V kolikor bi kdo pognal tak{en program in sku{al vdreti v sistem, bi moral generirati kombinacijo reset tipk, kar pa v resnici ustavi delovanje tak{nega programa.

Zavedati se namre~ moramo, da dosedanji operacijski sistemi ne zagotavljajo prakti~no nobene varnosti podatkov, saj je lahko vsak kolikor toliko spreten uporabnik ob{el vsa gesla in za{~ite, ki so bile do sedaj na voljo. Po pritisku te kombinacije tipk se prika`e okno, v katerega moramo vpisati ime uporabnika, delovno skupino ali domeno in geslo. V kolikor je vse v redu, se znajdemo v okolju, ki se od obi~ajnih Windows-ov ne razlikuje kaj dosti. Na voljo imamo vsa orodja, ki so `e znana in

Windows NT prina{ajo tudi nov na~in formatiranja diskov NTFS (NT file system), ki ima pred DOS-ovim kar nekaj prednosti.

Prva je, da pri tem na~inu ne izgubljamo kapacitete diska, tako kot jo pri DOS formatu, kadar so diski ve~ji od 500 Mb. Druga mo`nost je kompresija podatkov v realnem ~asu, ki ne zmanj{a hitrosti pretoka podatkov. Zadnje in najpomembnej{e je varovanje podatkov. Podatke v NTFS formatu lahko za{~itimo tako, da razli~nim uporabnikom dolo~imo razli~na pooblastila. Tudi v primeru, ko nekdo fizi~no prestavi disk v drug ra~unalnik, podatkov ne bi mogel prebrati, v kolikor ne bi imel kot uporabnik pooblastil.

Lahko ga sicer formatira, druge koristi pa ne bo.

Varnost je na prvem mestu

Varnost je v Windows NT sistemu na prvem mestu, ker je to operacijski sistem, s katerim se povezujete z ostalimi ra~unalniki v delovne skupine, med katerimi je izmenjava informacij enostavna, vendar je potrebno zagotoviti varnost nad podatki. Poleg tega je v osnovo vgrajena mo`nost za povezavo na vse vrste ra~unalni{kih stre`nikov, kot so Windows NT Server, Novell, DEC Pathworks, UNIX… Poleg tega pa vsebujejo {e dodatno mo`nost priklopa na sistem preko modema. Tak{en Z drugo ikono Disk Administrator sistem je lahko bodisi Internet pa upravljamo z diski in bodisi mre`a, zgrajena okrog CD-ROM-i. Tukaj particioniraWindows NT Serverja. mo diske, jih formatiramo in NT in AutoCAD jim zamenjamo Veliko pridobitev pomenijo oznake.

Windows NT za uporabnike programa AutoCAD. Windows NT je ve~opravilni sistem, ki omogo~a, da imamo lahko na zaslonu ve~ AutoCAD-ov z razli~nimi odprtimi risbami.

Hkrati lahko v ozadju delujejo tudi Word, Excel ali drugi programi. Risbe iz AutoCAD-a lahko elegantno prena{amo v Word in medtem ko se izrisuje na~rt na risalnik ali se kopira datoteka na disketo, mimogrede izra~unate {e nosilec z va{im priljubljenim stati~nim programom.

Zahteve sodobnega operacijskega sistema so varnost, zanesljivost, robustnost in hitrost.

Vsem tem zahtevam operacijski sistem Windows NT zado{~a in zato ni razloga, da ga ne bi sprejeli z odprtimi rokami.

Andrej Suhadolc

DIMENSIO 11

N I Z K O G R A D N J E

Novosti v programski opremi CGS

CANALIS 3.1 Skupaj s prijateljskim podjetjem Studiom Ars iz Reke, Hrva{ka, razvijamo program za projektiranje kanalizacijskih

Razvoj lastne programske opreme v CGS-u je s slovenskim

sistemov CANALIS. Ta se sestoji iz dveh modulov: Situacija s hidravli~nim izra~unom ter Vzdol`ni profili z izra~unom izkopov. Izvedene instalacije v Sloveniji, na Hrva{kem, v Makedoniji in Avstriji pri~ajo, da so lahko prihranki pri projektiranju kanalizacijskih sistemov neverjetno veliki. Ra~unalnik in program CANALIS zlahka obvladujeta na tiso~e podatkov o ceveh, vi{inah, pretokih, hitrostih in potrebnih izkopih, za kar se je v~asih porabilo na tedne in mesece ~asa.

avtocestnim programom dobil pravi polet. Na{ paradni konj, program PLATEIA, postavlja standarde doma in se uspe{no kosa s sorodnimi programi v tujini. Izku{nje pri oranju ledine s programom PLATEIA so neprecenljive vrednosti tudi za RX VECTOR in CANALIS. Pomembno je, da smo si v teh nekaj letih pridobili veliko izku{enj na podro~ju razvoja in tr`enja programske opreme. Rezultat je ekipa, ki lahko obvladuje razvoj najzahtevnej{ih aplikacij na podro~ju nizkih gradenj in komunalne hidrotehnike.

V

e~ kot sto instalacij na{ih programov v Sloveniji in ve~ kot 50 v tujini je neprecenljivi vir projektantskega znanja in izku{enj, ki se pretakajo med uporabniki programov in nami. Zadovoljni smo, da lahko po svojih mo~eh prispevamo k re{evanju najte`jih in`enirskih problemov, ki se danes re{ujejo v projektantskih hi{ah.

PLATEIA 4.0.

Najve~ji dose`ek leto{nje zime in pomladi je nova PLATEIA 4.0. Iz verzije 3.0 je bilo vanjo vlo`enih blizu 5,000 programerskih ur, kar ka`e na zapletenost zastavljene naloge. Nova PLATEIA 4.0 ima 250 ukazov, PLATEIA 3.0 jih je imela le 180.

PLATEIA je trenutno prevedena v angle{~ino, nem{~ino, hrva{~ino in ~e{~ino. Letos naj bi jo prevedli {e v poljski, romunski, makedonski in srbski jezik. Tako naj bi obstajalo vsaj 18 verzij programa PLATEIA 4.0 za 9 jezikov in dva operacijska sistema, DOS (AutoCAD 12) in Windows NT (AutoCAD 13). Ve~ o novostih v novi verziji programa PLATEIA si lahko preberete na naslednji strani.

12 DIMENSIO

Zgoraj: Obnova kanalizacijskega sistema v Izoli s pomo~jo programa CANALIS Spodaj: Oglas za RX VECTOR v ameri{ki reviji Cadalyst

RX VECTOR 2.1 Program RX VECTOR 2.1 za vektorizacijo skeniranih na~rtov v programu AutoCAD je do`ivel svojo premiero lansko poletje.

ďż˝

N I Z K O G R A D N J E

Od takrat do danes smo skupaj s podjetjem ADACTA d.o.o. iz Ljubljane vanj vgradili {e nekaj izbolj{av, predvsem pa je pomembno, da lahko izrisujemo skenirane na~rte skupaj z AutoCAD-ovimi elementi na rasterske risalnike v poljubnem merilu. Na voljo sta verziji za DOS AutoCAD 12 in Windows NT AutoCAD 13. Razmi{ljamo

PLATEIA 4.0 je prvenstveno namenjena programu AutoCAD Release 13 na operacijskem sistemu Microsoft Windows NT Workstation, na

Novosti v programu

PLATEIA 4.0

katerem je bila tudi razvita.

PLATEIA 4.0 izkori{~a nekatere izmed mo`nosti, ki jih daje AutoCAD Release 13, kot so programski vmesnik ARX,

o tem, da bi izdelali tudi manj zmogljivo, a cenej{o razli~ico programa RX VECTOR, ki bi zadostovala za preprosto vektorizacijo skeniranih in `e umerjenih podlog.

Kaj pripravljamo Ko bi le dan imel kaj ve~ kot 24 ur, potem bi morda lahko bile na{e `elje `e resni~nost.

Priznati moramo, da smo polni idej. Pripravljamo se na resen napad na doslej neznana in neobdelana prostranstva programske opreme za specialne potrebe.

Za~eli smo z razvojem programa ELECTRA za projektiranje elektro daljnovodov, s poudarkom na vzdol`nih profilih in veri`nicah. ELECTRA bi morala ugledati lu~ sveta {e pred leto{njim poletjem.

Nadaljevali bomo z razvojem programa za projektiranje vodovodnih sistemov, ki bo nosil ime HYDRA. Program bo imel, podobno kot CANALIS, dva modula: Situacijo s hidravli~nim izra~unom in Vzdol`ne profile z izkopi.

uporabni{ki vmesnik z menuji, ikonami ipd., ter novi AutoCAD grafi~ni elementi.

I

nstalacija programa je poenostavljena. Uveden je sistem dolo~evanja in shranjevanja vrednosti parametrov in nastavitev v vseh klju~nih ukazih programa PLATEIA 4.0 v tako imenovane INI datoteke. Uvedeni sta spremenljivki PLATEIA_INSTALL in PLATEIA_ PROJECT, ki dolo~ata pot, kjer je instalirana PLATEIA oz. kjer se nahaja trenutno obdelovani projekt. Uveden je stil PLATEIA za besedila v risbah. Vsaka PLATEIA ima od sedaj svojo serijsko {tevilko.

V vseh modulih je uveden ukaz Inicializacija risbe. Ta ukaz nastavi vse risalne ravnine, spremenljivke in ostale potrebne elemente za delovanje posameznega modula in nadome{~a stari na~in vnosa prototipne

risbe z ukazom INSERT. Povsod je izbolj{ana struktura menujev tako, da uporabnik sledi ukazom od vrha vise~ega menuja proti dnu.

Situacija Poleg poligonskih in detajlnih to~k lahko definiramo poljubne nove tipe to~k, npr. to~ke z ve~ vi{inskimi kotami. Dopolnjeni so ukazi za urejanje to~k in vnos povezav ter ukazi za izrise in izpise (zakoli~be, popisi elementov, parcelacije). Nova skupina ukazov Dodatna orodja prina{a cel kup uporabnih programov za interpolacije, kotiranje in podobno.

Osi ^e v risbi dolo~imo ve~ osi, lahko posamezne osi pri`igamo in uga{amo. Vsi podatki o oseh ďż˝

Posvetili se bomo dopolnjevanju programa PLATEIA za podro~je vodarstva in urejanja odprtih vodotokov. V na~rtih je razvoj algoritmov in aplikacije za izra~un hidravlike odprtih vodotokov. Dopolnitve na~rtujemo tudi za podro~ja projektiranja plinovodov, `eleznic, deponij in melioracij.

Matja` [ajn

DIMENSIO 13

N I Z K O G R A D N J E

se shranjujejo v risbi in ne ve~ v zunanjih datotekah DBF. Prehodnice lahko dolo~amo s podanim parametrom A ali dol`ino L. Glavne elemente lahko bri{emo z ukazom Erase ter uporabljamo ukaz Undo, kar prej ni bilo mogo~e. Znatne dopolnitve so vidne tudi v izra~unu vzdol`nih in pre~nih profilov ter v izpisih koordinat cestnega telesa. Vgradili smo novi ukaz za izra~un razdalj med dvema osema.

Vzdol`ni profili V eni AutoCAD-ovi risbi lahko sedaj obdelujemo ve~ vzdol`nih profilov naenkrat, poleg tega lahko vsakemu profilu dolo~imo obliko tabele.

Dopolnjeni so ukazi za vnos tangent in nivelete. Vgrajeni so ukazi za preverjanje rezultantnih naklonov vozi{~a ter za izra~un plastnic na vozi{~u.

Izbolj{an je hitri izra~un mas, ki izri{e tudi masno ~rto.

Nasplo{no je izgled vzdol`nih profilov precej dopolnjen in izbolj{an.

Pre~ni profili Poudarek je na dopolnitvah, ki omogo~ajo samodejne operacije, kot so samodejno planimetriranje, iskanje vkopov, nasipov, iskanje to~k za kotiranje v situaciji ter kon~no tudi ukaz za samodejni izris celotnega na~rta pre~nih profilov. Koli~ine za planimetriranje dolo~amo in spreminjamo

14 DIMENSIO

sami. Dopolnjeni so tudi ukazi za obdelavo profilov z makro in parametri~nimi elementi.

Prometna oprema Izpopolnjena je bila krivulja Traktrisa za izris vle~nih krivulj v kri`i{~ih. Sedaj je razmerje med tremi polmeri kro`nic, ki sestavljajo traktriso, poljubno, lahko pa namesto razmerij polmerov dolo~amo tudi razmerja kotov. Dodan je nov ukaz Otoki, ki vsebuje {est variant izrisa velikih in malih otokov za razli~ne priklju~ne kote stranske k glavni cesti. Na novo so urejene tudi risalne ravnine, po novem dosegljive tudi iz menuja Utility.

Matja` [ajn

P R O G R A M S K A

O P R E M A

V

P R A K S I

Z na{imi programi projektirajo ...

MESTO PORE^ Obnova starih mestnih jeder je ena izmed zapletenih in`enirskih in arhitekturnih nalog, ki zahteva veliko strokovnih izku{enj in znanja. V izolskem podjetju LIZ NGG d.o.o. so pod vodstvom in`.

Antona Fonde po uspelem projektu obnove izolskih ulic izdelali vseobse`en in kompleksen idejni projekt obnove

AVTOCESTA ^EZ TROJANE Medtem ko gradbeni stroji `e veselo rohnijo po slovenskih avtocestnih gradbi{~ih, se mnogo odsekov avtocest pravzaprav {ele projektira.

Tako je s projektom avtoceste iz Diva~e proti Kopru, ki ga obdelujejo strokovnjaki iz podjetja Investbiro Koper NG pod vodstvom in`. Jo`eta Mikolja, in s projektom avtoceste iz Ljubljane proti Celju. Trojanski

del avtoceste s {tevilnimi predori in viadukti predstavlja {e poseben izziv. V podjetju PNG d.o.o. iz Ljubljane projektira ta del avtoceste usposobljena ekipa pod vodstvom g. Borisa Glumpaka. Tesni stiki med PNG in CGS so mnogo prispevali k temu, da se PLATEIA danes med vsemi ra~unalni{kimi programi najve~ uporablja za projektiranje avtocest v Sloveniji.

TRGOVINSKI CENTER Na spodnji sliki je tridimenzionalna upodobitev idejnega projekta novega trgovinskega centra v Stra`i{~u pri Kranju,

POSLOVNI OBJEKT BTS [e ena tridimenzionalna upodobitev iz programa ACADBAU. Predstavljen je poslovni

starega mestnega jedra Pore~a.

Projekt obsega ureditev ulic, komunikacij, infrastrukture in komunalnih vodov. Osnova projektu so bile skenirane podloge, ki so jih obdelali s programom RX VECTOR, ve~ina projektiranja pa se je izvajala s programom PLATEIA. Celotna kanalizacijska mre`a je bila prera~unana s programom CANALIS.

ki ga je projektiral arhitekt Klemen Kobal. Rendering je v programu ACAD-BAU izdelala Vesna Dolenc d.i.a. iz podjetja Arhinova d.o.o.

objekt s salonom podjetja BTS d.o.o. Objekt se `e gradi na obmo~ju BTC-ja v Ljubljani.

DIMENSIO 15

V I S O K O G R A D N J E

Program bo kmalu praznoval drugo obletnico prve slovenske predstavitve, ki je bila junija 1994 v Svetovnem trgovinskem centru v Ljubljani. ACADBAU je prava tr`na uspe{nica, saj je bilo v slabih dveh letih prodanih ve~ kot 70 izvodov.

Program je evropski izdelek in upo{teva DIN norme projektiranja. Lahko se pohvalimo, da smo pred dvema letoma prehiteli Microsoft in prvi prevedli obse`en programski paket v sloven{~ino, kar je kasneje odigralo pomembno vlogo pri prodaji. Poleg tega ACAD-BAU

ACAD-BAU 5.13 – standard za projektiranje Temelji programa ACAD-BAU temelji na AutoCAD-u, ki je sam po sebi mo~no programsko orodje.

AutoCAD z aplikacijami pokriva ve~ kot 70ďż˝ svetovnega trga programov za projektiranje v visokogradnji. To nam zagotavlja preprost prenos podatkov istega formata med arhitektom, statikom, elektri~arjem in strojnikom. AutoCAD 13 kot 32-bitni program tudi v celoti izkori{~a hitrost novih operacijskih sistemov, kot sta Windows NT in Windows 95.

zmore ve~ kot konkuren~ni

Osebna izkaznica

programi.

Program je namenjen izdelavi arhitekturnega dela projektne dokumentacije, tako idejne kot PGD in PZI. Ob tem, ko ri{ete tlorise, se avtomatsko izdela 3D model objekta, ki ga ACADBAU kasneje uporabi za izdelavo prerezov in popise koli~in.

Tudi investitorji se bodo la`je odlo~ili za nalo`bo ~e bodo imeli vpogled v bodo~i objekt.

Program odlikuje hitrost.

Izku{enemu risarju ne bo te`ko izdelati projekt v enem dnevu.

Preprosto je tudi popravljanje `e vstavljenih elementov, kot so odprtine in stopnice.

tudi kro`ne oblike. Enako velja za vse elemente, ki jih lahko nari{emo po predkonstrukciji.

Ne bojte se strehe

Popolnoma samodejno je kotiranje oboda, notranjih prostorov in odprtin. Pri slednjih poljubno izbirate med mizarskimi ali zidarskimi merami in parapeti. Da ne bo pomote.

Samodejno pomeni, da z oknom obkro`ite celoten tloris.

Program pri~ne s kotiranjem po DIN normah. Vi si med tem privo{~ite osve`ilno pija~o.

Naredili boste le tri po`irke.

Izredno preprosto tvorimo streho poljubne, tudi organske oblike. Poleg tega se lahko pohvalimo z lastnim modulom za izdelavo stre{nih konstrukcij. Podajanje podatkov za {karnike, kle{~e, lege in `lotnike je parametri~no. Razli~ne konstrukcijske oblike streh boste izbrali grafi~no preko dialognih oken. Z ACAD-BAUom boste dobili pravo predstavo o va{i strehi in to~ne mere za izdelavo ostre{ja.

Prednosti predkonstrukcije

Ko zaklju~ite z risanjem

Pomembne sestavne dele projekta najprej nari{emo z navadnim ~rtovjem in jih naknadno spremenimo v programsko

ACAD-BAU vam pripravi izdatne popise kvadratur in kubatur prostorov in zidovja po eta`ah.

Poleg tega popis vsebuje

Paradni konj

16 DIMENSIO

definiran zid, odprtino, stopnice, fr~ado, stropno odprtino, medeta`o... ~rtovje ali polyline je osnovni AutoCAD-ov risarski ukaz, ki ga obvlada vsakdo.

Z njim ri{emo tako ravne kot kro`ne segmente. V ACADBAU-u torej lahko nari{emo odprtino kakr{nekoli oblike in jo vstavimo v zid poljubne,

podatke o odprtinah in podatke, ki jih lahko priredite poljubnemu elementu risbe. Seveda je tudi popis v sloven{~ini.

Iz risbe s posebnim ukazom izlo~ite na~rte, ki jih potrebuje statik, elektri~ar in strojnik.

Inkubatorji za za~etnike Na{a `elja je, da prodamo

programe dobrim uporabnikom. Zato posebno pozornost posve~amo izobra`evanju in pomo~i za~etnikom. Celoten program izobra`evanja vodi Arhinova d.o.o., ki je avtoriziran AUTODESK-ov u~ni center z u~ilnicama v Ljubljani in [kofji Loki, kjer vam nudimo kvalitetne te~aje za AutoCAD in ACAD-BAU. Obi~ajno projektanti `elijo, da z njimi sodelujemo vsaj {e pri izdelavi prvega projekta. Tak na~in izobra`evanja imenujemo inkubator. Izvaja se v va{em biroju.

Projektant ri{e sam. Ob njem je in{truktor, ki mu pomaga in ga uvaja v uporabo programa.

Tudi potem projektant ni sam, saj nas lahko pokli~e in tako hitro re{i problem, pred katerim se je zna{el.

Toma` Kri`nar

V I S O K O G R A D N J E

RoCAD je programski paket, namenjen vsem, ki se ukvarjajo z izdelavo in izvedbo projektov strojnih instalacij v zgradbi.

Omogo~a na~rtovanje, izdelavo in samodejni izra~un na~rtov centralnega ogrevanja, vodovodnih in{talacij in prezra~evanja.

RoCAD – program za projektiranje strojnih in{talacij Projektiranje tudi na skenirane podloge Programski paket je prirejen za DOS in Windows okolje, osnova pa je AutoCAD R12 ali AutoCAD R13. Tako lahko vse risbe - gradbene podloge, ki so predhodno narisane z ra~unalnikom, v~itamo v RoCAD in jih dopolnimo s strojnimi in{talacijami.

Vkolikor ra~unalni{ko projektirane podloge niso na voljo,

obstaja varianta, po kateri lahko strojne instalacije vrisujete v skenirane podloge. Po tej varianti papirne predloge skenirate, jih v AutoCAD-u prika`ete kot ozadje s programom RX VECTOR in nato v tak{no podlogo vri{ete strojne instalacije. Ob zaklju~ku z risalnikom izri{ete skenirano podlogo in projektirane instalacije.

[tirje osnovni moduli Program obsega {tiri osnovne module, ki tvorijo celovit produkt: • prezra~evanje, • ogrevanje, • sanitarna voda in • odpadne vode - kanalizacija.

Znotraj vsakega modula nam program nudi mo`nost treh

razli~nih tehnik izdelave projekta - od preproste 2D sheme (simbolna tehnika) do detajlnega 2D tlorisnega na~rta (anbau tehnika). Zahtevnej{im uporabnikom program nudi 2D/3D prostorsko risanje z dimenzioniranjem (tehnika info ~rt).

Simbolna tehnika Najhitrej{a in najenostavnej{a tehnika risanja je Simbolna

tehnika. Uporabna je za risanje skic in shem, kjer s pomo~jo RoCAD-ove knji`nice simbolov in morebitne lastne knji`nice izri{emo osnutek projekta.

Simbolna tehnika je uporabna tudi za risanje dvi`nih vodov.

Detajlni tlorisni na~rt (anbau tehnika) Za izdelavo tlorisnih na~rtov je primerna predvsem Anbau tehnika, ki omogo~a risanje 2D elementov v merilu. Vsi elementi napeljave, kot so loki, razdelilni kosi, reducirni in povezovalni kosi, so vneseni parametri~no, tako da ima uporabnik mo`nost vsakemu elementu poljubno spreminjati dimenzije (vrednost parametrov). Na osnovi tako narisanega projekta dobimo popis vgra-

jenega materiala. Vgrajenim elementom lahko predhodno dolo~imo ceno in identifikacijsko {teviko, tako da se nam ob popisu poleg osnovnih dimezij in koli~in izpi{eta {e cena in identifikacijska {tevilka izdelka.

Info ~rte - 2D in 3D Tehnika risanja z info ~rtami omogo~a prostorsko risanje na~rtov. Prednost prostorskega risanja je v to~nem popisu elementov, kar pri tlorisnem na~inu risanja na~rtov zaradi vertikalnih napeljav ni mo`no.

Tehnika info ~rt nam poleg izrisa napeljave omogo~a avtomati~ni izra~un tla~nih uporov in optimalno dimenzioniranje le-teh. Naknadno lahko poljubno spreminjamo dimenzije, vstavljamo in bri{emo elemente, dodajamo nove odcepe in po kon~anih spremembah zopet na novo dimenzioniramo napeljavo in izpi{emo novo kosovnico.

Izdelava projekta obi~ajno vklju~uje vse tri tehnike, ki se med seboj dopolnjujejo.

Predvsem je uporaba tehnike risanja odvisna od velikosti in zahtevnosti projekta in znanja uporabnika.

Preveden v sloven{~ino Uporaba programskega paketa RoCAD je zaradi prevoda v sloven{~ino {e prijaznej{a.

Dialogna okna, ki grafi~no ponazarjajo elemente s sliko in parametri, projektantu {e dodatno olaj{ajo delo. Vsak uporabnik ima tudi mo`nost, da program sam dopolnjuje s svojimi elementi in si tako tvori lastne baze podatkov. V bodo~e na~rtujemo vna{anje knji`nic simbolov slovenskih proizvajalcev.

Matja` Ko{orok

DIMENSIO 17

Z A S T O P A N J E

ELSA, oprema za CAD profesionalce S prehodom iz DOS okolja v Windows okolje je v ponudbi grafi~ne opreme na{ega podjetja nastala praznina.

Potrebovali bi dodatke k AutoCAD-u, ki bi na{im uporabnikom omogo~ali enostavnej{e in hitrej{e delo, kot ga sicer z osnovno funkcionalnostjo omogo~a AutoCAD za okolje Windows.

Podobno se je odpirala praznina v na{i ponudbi komunikacijske opreme. V Sloveniji so s pospe{enim posodabljanjem digitalnega telefonskega omre`ja in uvajanjem dostopa do globalnih ra~unalni{kih omre`ij (Internet) dane realne mo`nosti ra~unalni{kega komuniciranja. Tu se je ELSA s svojimi proizvodi pokazala kot idealna re{itev.

ELSA, ra~unalni{ka grafika in komunikacije Podjetje ELSA ima svoj sede` v Nem~iji, v mestu Achen. Svoje izpostave ima v Kaliforniji (ZDA) in na Tajvanu. V svojem programu ima proizvode iz podro~ja ra~unalni{ke grafike in komunikacij. ELSA je edini proizvajalec grafi~nih krmilnikov, ki se uvr{~a v CAD podro~je.

Grafi~ni krmilniki za CAD uporabnike ELSA ima v svojem programu grafi~ne krmilnike v cenovnem razponu od 200 DEM do 5000 DEM. V tem prispevku se bomo osredoto~ili na krmilnike, ki so

posebej namenjeni projektantom, ki uporabljajo ra~unalnik pri svojem delu. Vsi krmilniki imajo pripadajo~e gonilnike za vsa znana okolja. Posebnost je Power Draft, display list gonilnik s posebnimi pripomo~ki za spreminjanje pogleda (zoomiranje) v Auto-CAD-u. Vsi gonilniki so shranjeni na prilo`enem CD ROM-u.

ELSA Winner 1000 PRO/X PCI Krmilnik je namenjen za uporabo v kombinaciji s 17-in~nim monitorjem. Najvi{ja lo~ljivost zna{a 1280 x 1024 pri 76Hz. Video ~ip je S3 868. Krmilnik vklju~uje 2 Mb DRAM pomnilnika.

ELSA Winner 2000 PRO/X PCI Krmilnik je vrhunska re{itev, namenjena za uporabo v kombinaciji z 21-in~nim monitorjem. Najvi{ja lo~ljivost zna{a 1600 x 1280 pri 80Hz. Video ~ip je 64-bitni S3 968. Krmilnik vklju~uje 2, 4 ali 8 Mb VRAM pomnilnika. Koli~ina VRAM pomnilnika vpliva samo na {tevilo barv, ki jih je krmilnik sposoben prikazati pri dolo~eni lo~ljivosti.

DUAL screen senzacija Posebnost je priklju~itev dveh monitorjev. V ra~unalnik lahko namestite dva tak{na 18 DIMENSIO

krmilnika. S tem dobite mo`nost priklju~itve dveh monitorjev, kar Vam nudi mo`nost isto~asne uporabe dveh AutoCAD-ov, ne da bi bili prikraj{ani pri risalni povr{ini.

Podatke enostavno z mi{ko prena{ate iz okna v okno.

Primer: na levem monitorju Situacija, na desnem monitorju Vzdol`ni profili. Oba programa te~eta vzporedno.

ELSA Gloria Predstavlja vrh ponudbe krmilnikov za CAD. V osnovi je to krmilnik Winner 2000 z dodatkom za 3D grafiko. Dodan je ~ip GLINT 300SX, ki pospe-{uje izra~un sen~enja (renderiranja) za pribli`no desetkrat. Idealna re{itev za 3DStudio MAX in ostale aplikacije, ki potrebujejo hitro sen~enje 3D modelov.

Krmilnik je zdru`lijv z OpenGL standardom.

ELSAmotion To je dodatni krmilnik, ki omogo~a kreiranje in predvajanje MPEG komprimiranih datotek. S tem je dana mo`-nost predvajanja True Color animacij v lo~ljivosti 1000 x 800 v kombinaciji s stereo zvokom na ra~unalni{kem zaslonu (ni~ ve~ ni potreben Video Recorder).

Posebnost krmilnika je, da v kombinaciji z ELSA grafi~nim

C A D - S C A N

krmilnikom omogo~a interpolacijo to~k na pove~ani sliki.

S tem se v primeru pove~anja okna predvajanja izognete zmazani sliki.

ELSA monitorji Elsa nudi preko svoje prodajne mre`e tudi visoko kvalitetne monitorje. ELSA monitorje odlikuje vrhunska kakovost in zmerna cena.

ELSA monitor GDM-20H110 V osnovi je to 20-in~ni Sony monitor. Odlikuje ga Trinitron slikovna cev. Najvi{ja lo~ljivost monitorja je 1600 x 1280 pri 85Hz, pri 1280 x 1024 pa zmore 100Hz. Ustreza standardu TCO 92. Velikost pike je 0.25mm.

Novi Vidar skener V CAD-SCAN centru v prostorih CGS-a se ukvarjamo s skeniranjem, kalibriranjem in vektorizacijo in`enirskih na~rtov in predlog.

V za~etku leto{njega leta smo pri~eli delati na novem skenerju VIDAR TruScan 800.

V

edno zmogljivej{i ra~unalniki in izpopolnjena programska oprema omogo~ajo projektantom, da lahko skenirajo in ra~unalni{ko obdelujejo stare podloge in na~rte. Skenirni center deluje pri nas `e ve~ kot

nakupom novega, ta hip naj-zmogljivej{ega ameri{kega skenerja VIDAR TruScan 800.

VIDAR TruScan 800 je naprava, ki omogo~a skeniranje na~rtov do {irine 91.4 cm in neskon~ne dol`ine. Ima tri opti~ne ~italce.

Vsak ~italec ima 5000 CCD polj,

ELSA proizvodi za komunikacije Elsa proizvaja tudi {iroko paleto kvalitetnih modemov.

Posebnost v ponudbi so tudi ISDN modemi, ki bodo kmalu zelo aktualni tudi na na{em tr`i{~u. ELSA modemi so, za razliko od modemov nekaterih ameri{kih proizvajalcev, prilagojeni evropskim telefonskim sistemom. Modemi postajajo vse pomembnej{i tudi na podro~ju vzdr`evanja programske opreme. V leto{njem letu v na{em podjetju na~rtujemo vzpostavitev sistema, ki bo omogo~al odpravo zastoja pri uporabi programske opreme preko modema.

ELSA MikroLink 28.8 TQV Zunanji modem. Hitrost do 28.800 bitov/sek.

ELSA MikroLink 28.8 MC Modemska kartica za notesnike z vmesnikom PCMCIA 2.0.

Hitrost do 28.800 bitov/sek.

leto dni. Najprej smo na~rte skenirali na skenerju Houston Instrument LDS 4000, ki je omogo~al lo~ljivosti do 400 to~k na in~o (DPI). Zaradi velikega povpra{evanja po uslugah skeniranja je LDS 4000 kmalu postal prepo~asen.

Hitrej{e delo je zaviral predvsem po~asen pretok podatkov iz skenerja v ra~unalnik preko posebne 8-bitne komunikacijske kartice. Zagate pri skeniranju na~rtov smo odpravili z

kar omogo~a skenirno osnovo 400 DPI resolucije. Skenirne resolucije so 75, 100, 150, 200, 300, 400, 600 in 800 DPI. Skeniramo lahko v ~rno-beli tehniki ali v 256 sivih odtenkih.

Napaka skenerja je manj{a od +/- 0.1ďż˝ (+/- 1 pika) na poljubni razdalji, ne glede na format skenirane predloge. Naprava je te`ka skoraj 50 kg.

Vedeti moramo, da sama skenirna naprava {e ne pomeni

C E N T E R

kakovostnega skenirnega centra. Posebej problemati~ne so predloge in na~rti slabe kakovosti. Zato smo v letu 95 za~eli z razvojem programske opreme, ki omogo~a skeniranje izredno nekakovostnih predlog.

S to aplikacijo lahko skeniramo stare ozolitne kopije, ki so mnogokrat edini dosegljivi nosilec informacije. Znanje, pridobljeno s skeniranjem tovrstnih predlog, je vgrajeno tudi v program RX VECTOR. In kako poteka skeniranje takih na~rtov oz. predlog? Primer take predloge je prikazan na sliki 1, ki jo je nesmiselno skenirati v ~rno-beli tehniki, ker bi bil rezultat skeniranja ne~itljiva risba (slika 2).

Nekakovostno predlogo zato skeniramo v 256 sivinah v TIF formatu. Dobljene datoteke so precej velike (za A1 format okoli 80 MB). Nato TIF datoteke obdelamo s posebno matemati~no funkcijo, ki iz~isti ozadje in izostri rasterske linije. Tako pridobljena slika je lahko zelo jasna in ostra ter v zapisu precej kompaktnej{a (okoli 4 MB).

Naj omenimo, da je v CADSCAN centru na voljo tudi naprava za pisanje CD-ROMov, kar nam omogo~a, da lahko skenirane na~rte in predloge na `eljo naro~nika dostavimo tudi na CD-ROM-u s kapaciteto okoli 650 MB. Tako arhiviranje izdatno olaj{a te`ave s premaj-hnimi diskovnimi zmogljivostmi, saj lahko skenirane predloge v program AutoCAD oz. RX VECTOR ~itamo naravnost iz CD-ROM-a.

Igor Dimnik

Upamo, da smo s proizvodi ELSA uspe{no zapolnili vrzel in Vam ponudili orodja, s katerimi boste zadovoljni.

Toma` Dimnik Slika 1

Slika 2

DIMENSIO 19

S T R O J N A

O P R E M A

CGS ra~unalniki in Windows NT Ra~unalniki predstavljajo osnovno orodje, s pomo~jo katerega

V

CGS-u smo se odlo~ili, da ponudimo uporabnikom svojo tr`no znamko ra~unalnikov. Za to imamo ve~ razlogov.

Prvi razlog: kompletna ponudba - en vzdr`evalec.

Ponuditi Vam `elimo kompletno uslugo in s tem poenostaviti odpravljanje morebitnih zastojev pri uporabi programske opreme.

Drugi razlog: AutoCAD je zapletena aplikacija.

AutoCAD je bil in bo zapletena aplikacija, ki zahteva poseben pristop k zasnovi ra~unalnika.

Komponente morajo biti testirane na delovanje AutoCAD-a v vseh okoljih.

Tretji razlog: operativnost.

Podjetje, ki skrbi za operativnost programske opreme, pogostokrat postane “zadol`eno” tudi za operativnost strojne opreme. ^etrti razlog: posebna grafi~na oprema.

Projektiranje z ra~unalnikom ni enostaven proces. Zato tudi obi~ajna grafi~na oprema (grafi~ni krmilniki, skenerji ...) niso dovolj u~inkoviti. Zaradi tega razpolagamo s posebnimi dodatki, ki pospe{ujejo hitrost dela pri projektiranju z ra~unalniki.

Peti razlog: zanesljivi in kakovostni sodelavci.

Na sre~o lahko v ekipo CGSovih sodelavcev {tejemo tudi ekipo strokovnjakov s podro~ja strojne opreme podjetja Megatronik.

Vse to nas sili k poglabljanju znanja, povezanega s strojno opremo v CAD-u in uporabi le-tega v izpopolnjevanju konfiguracij in ve~anju u~inkovitosti.

Obseg prodaje ra~unalni{ke opreme v CGS-u nara{~a iz leta v leto. Trenutno instaliramo pribli`no 100 sistemov letno.

20 DIMENSIO

lahko izdelovalec programske opreme poka`e svojo sposobnost in Ve~inoma so to najzmogljivej{e konfiguracije z 20-in~nimi monitorji. V zadnjem ~asu s prihodom Windows NT operacijskega sistema opa`amo {e bolj dinami~no rast prodaje strojne opreme. Tako presenetljivo predstavlja ta segment dejavnosti v CGS-u drugo najmo~nej{o postavko v bruto prometu.

Velikokrat se ubadamo s kritikami, ~e{ da je na{a strojna oprema predraga. Res so na{e

spretnost. Izka`e se, da se programer ne more uspe{no ukvarjati s programi, ~e ne pozna zakonitosti strojne opreme. stre`niki, v zadnjem ~asu zaradi {tevilnih prednosti priporo~amo in postavljamo omre`ja z Windows NT stre`niki. Uporabnikom, ki `e imajo obstoje~i Novellov stre`nik, priporo~amo postavitev vzporednega NT stre`nika.

Na NT stre`nik lahko vstopamo tudi iz ostalih operacijskih sistemov (DOS, Windows

skih sredin, ki so pripravljene investirati v UTP mre`o (prenos 100 Mbit/s).

Windows NT (New Technology) Operacijski sistem Windows NT Workstation (trenutna verzija 3.51) ni povsem nova zadeva. V CAD-u se je resneje “prijel” {ele s prihodom AutoCAD-a R13, razli~ice C2. To je bil prvi zanesljivo delujo~i AutoCAD R13. To se je zgodilo v avgustu 95. Od takrat pa do danes se je popularnost NT-jev samo {e pove~evala.

Glavna ovira bolj mno`i~ni uporabi NT-jev je bila vseskozi velika potreba po strojni opremi, predvsem po RAM-u in s tem povezani visoki stro{ki.

Vendar se stvari spreminjajo.

Najprej je padla cena SCSI diskom (kot vemo, EIDE diskov NT ne mara preve~) in se skoraj izena~ila z cenami EIDE diskov.

V marcu 95 pa se je zgodila prava revolucija. Najprej so padle cene procesorjev za pribli`no 30 �, nato za enak procent {e cene pomnilnikov. V bli`nji prihodnosti pa pri~akujemo {e padec cen procesorjev Pentium Pro. Tako so danes ra~unalniki, pripravljeni za NT in AutoCAD R13, cenovno `e povsem dostopni.

konfiguracije nekoliko dra`je, vendar ne zaradi “navijanja cen”, temve~ zaradi vgrajevanja neeksoti~nih komponent ustrezne kakovosti, ki jo narekujeta Windows NT in AutoCAD.

for Workgroups, Windows 95...), tako da nadgradnja v Windows NT Workstation operacijski sistem ni nujna za vse ra~unalnike, ki `elijo biti vklju~eni v omre`je.

Lokalna omre`ja in stre`niki

Mre`ne povezave

Del na{ih dejavnosti v povezavi s strojno opremo je usmerjen tudi v postavitve lokalnih omre`ij. V preteklosti so bila to omre`ja z Novell

Zaradi cenenosti je 50 � mre`nih povezav {e vedno izvedenih z Ethernet kabli s hitrostjo prenosa 10 Mbit/s.

Vendar je vse ve~ projektant-

Novi operacijski sistemi: Windows 95 ali Windows NT? Odgovora na to vpra{anje se lahko lotimo na ve~ na~inov.

Tisti, ki dajo ve~ na estetiko, trdijo, da je Windows 95 lep{i, bolj{i... Tisti, ki imajo denar za RAM prisegajo, na NT...

Pa poglejmo nekaj osnovnih zna~ilnosti: • Oba sta 32-bitna in ve~opravilna.

V A R S T V O

• NT ima za vsako aktivno aplikacijo rezerviran to~no dolo~en del pomnilnika, Windows 95 se tako obna{a samo pri 32-bitnih aplikaci jah, pri starih 16-bitnih pa ne. To dejstvo povzro~i pri Windows 95 v primeru “kre{iranja” aplikacije popoln razpad sistema.

Ponovno je potrebno zagnati celoten sistem. V primeru NT-jev je mo`no delovanje neposlu{ne aplikacije prekiniti (End Task), jo pog nati ponovno in nadaljevati z delom. Ostale vzporedne aplikacije tega ne ~utijo.

• Windows 95 ima novej{i uporabni{ki vmesnik (druga~en izgled). NT ima {e stari uporabni{ki vmesnik, ki ga poznamo {e iz Windows 3.1. Vendar star izgled v~asih pomeni tudi prednost. Ko uporabnik preide na NT, menja samo operacijski sis tem, uporabni{kega vmesni ka pa je vajen `e iz Windows 3.1. NT bo dobil enak izgled kot Windows 95 v naslednji verziji 4.0.

• NT ima vgrajeno bolj{o za{~ito z gesli. Te za{~ite Windows 95 {e nima.

• Ob predpostavki, da imate dovolj pomnilnika, je NT hitrej{i.

• Windows 95 ima manj{e zahteve po koli~ini pomnilni ka. Za obi~ajno uporabo je zadovoljen `e z 16 Mb. Vendar v nobenem primeru (bodisi v NT bodisi v Windows 95) ni priporo~ljivo zaganjati AutoCAD-a 13 z manj kot 32 Mb RAM-a.

• NT je bolj preverjen, ker je dalj ~asa na tr`i{~u. Oba imata probleme z gonilniki za CAD izhodne naprave (predvsem A2 tiskalniki).

• V NT je implementirana 3D knji`nica OpenGL (pomemb no za 3DStudio MAX).

Odlo~itev prepu{~amo vam.

Vendar, ~e dopustite, da s svojim mnenjem vplivamo na vas, vam priporo~amo NT.

V

marcu 1995 smo se v Londonu sre~ali z ostalimi zastopniki Hydrolab instrumentov iz Evrope. Poslovno sre~anje je bilo namenjeno tehni~nemu usposabljanju, seznanjanju z novostmi in izmenjavi izku{enj.

CGS-ovci se lahko pohvalimo, da smo bili poleg italijanskega in finskega zastopnika izbrani med najuspe{nej{e zastopnike

O K O L J A

Hydrolab novosti In kaj smo {e po~eli CGS-ovci preteklo leto, da nam ni uspelo pripraviti druge {tevilke Dimensia?

Mi iz “Varstva okolja” smo se in se {e vedno ukvarjamo s Hydrolab sondami za monitoring voda. Sonde prodajamo, z njimi pa tudi izvajamo meritve za naro~nike. kisik ter meritve po radijski zvezi po{iljale na Limnolo{ko postajo na Bledu. Od tam bo vzpostavljena zveza s Hidrometeorolo{kim zavodom v Ljubljani, kjer bodo lahko interaktivno spremljali dogajanje v Blejskem jezeru. Upamo, da bo hidrolo{ka postaja postavljena `e to poletje.

Lansko leto nam je uspel pro-

Hydrolab sond v Evropi za predpreteklo leto.

Novosti Na londonskem sre~anju so nam predstavili tudi novost v Hydrolabovi ponudbi - to je sondo NH4 Plus Recorder s senzorjem za merjenje amonija (NH4/NH3) v vodi. To sondo uspe{no prodajamo tudi `e v Sloveniji.

V maju nas je v Ljubljani obiskal gospod Jim Aubel, glavni Hydrolab-ov manager za Evropo. V predavalnici World Trade Centra je {tevilnemu ob~instvu predstavil

Hydrolabove instrumente, za uporabnike sond pa je vodil enodnevno tehni~no usposabljanje.

Projekti V preteklem letu smo se precej ukvarjali s projektom postavitve hidrolo{ke postaje na Blejskem jezeru. Naro~nik projekta je Hidrometeorolo{ki zavod Republike Slovenije. Na splavu, ki bo lociran v vzhodni kotanji Blejskega jezera, bodo tri Hydrolab-ove sonde, ki bodo na treh globinah konstantno merile temperaturo, pH, prevodnost in raztopljen

dor tudi na Hrva{ko. Hydrolab sonde uspe{no uporabljajo na Reki za merjenje v morju, z njimi pa se je opremil tudi Biolo{ki in{titut iz Dubrovnika.

Na~rti Kmalu bodo tudi pri nas v prodaji nove Hydrolab sonde, ki bodo precej manj{e kot doslej. V jeseni bomo pripravili predstavitev teh novih izdelkov. Poleg tega pa v CGS-u resno razmi{ljamo, da bi svojo ponudbo sond za monitoring voda raz{irili tudi na merilce pretoka in nivoja. O tem v naslednji {tevilki Dimensia, na katero, vsaj upamo, ne bo potrebno ~akati predolgo.

Alenka [ajn-Slak

Toma` Dimnik

DIMENSIO 21

I N F O

nadaljevanje s 7. strani

Za tiste, ki {e ne vedo, na kratko nekaj o Hydrolab sondah Sonde za vodni monitoring so instrumenti, ki omogo~ajo zasledovanje temperature, specifi~ne prevodnosti, upornosti, pH, raztopljenega kisika, ďż˝ nasi~enja s kisikom, redoks potenciala, globine, gladine, slanosti, motnosti in amonija v vodotokih, jezerih, v morju, v vodovodnem in kanalizacijskem omre`ju, hidroelektrarnah ... skratka povsod, kjer imamo opraviti z vodo, pa naj bo to naravni vodni vir ali odpadna voda.

Sonda je naprava, v katero so vgrajeni senzorji za vse zgoraj navedene parametre. Meritve se za vse parametre vr{ijo hkrati. Bistvena prednost sond pred klasi~nimi merilnimi napra-

vami je v prihranku ~asa. Uporabnik lahko sondo pritrdi pod vodno gladino in dolo~i ~asovni interval, v katerem bo sonda izvajala meritve. Podatki se samodejno zapisujejo v spomin sonde. Sonde delujejo kot robot brez zunanjega napajanja z energijo, brez kablov in brez kontrole. Podatke kasneje prenesemo na PC ra~unalnik in jih obdelamo. Parametre pa lahko tudi sproti od~itavamo na registratorju ali ra~unalniku. Mo`ne so tudi modemske, radijske in satelitske povezave z ra~unalni{kim centrom ali ra~unalni{ko mre`o, kar nam omogo~a nadzor nad kvaliteto vode v realnem ~asu.

INFORMACIJSKA KARTICA 2

P

rosimo, da nam po{ljete ve~ informacij o naslednjih proizvodih in uslugah:

Programska oprema PLATEIA RX VECTOR ACAD-BAU ARTIFEX RoCAD CANALIS HIDRO PLIN RUTINE ELECTRA AUTOCAD RELEASE 13 AUTOCAD LT 3D STUDIO MAX QUICKSURF GEOKIT 4DIVISION 3D STUDIO EFEKTI

Rad bi dobival ~asopis Dimensio tudi v bodo~e

Strojna oprema ELSA GRAFI^NI POSPE[EVALNIKI ELSA MONITORJI ELSA MODEMI TEN-X TECHNOLOGY OPTI^NI DISKI CGS RA^UNALNIKI RISALNIKI LOKALNE MRE@E VIDAR SKENERJI HYDROLAB OPREMA

Prosim, da me sproti obve{~ate o novostih

ďż˝

Podjetje Naslov Telefon

22 DIMENSIO

Fax

Seveda je bila tovrstna konfe-renca izvrstna prilo`nost za navezavo stikov z novimi partnerji. Izkazalo se je, da u`iva CGS s svojimi izdelki velik ugled in da vidijo partnerji velik potencial v prodaji na{ih izdelkov v svojih de`elah.

Tako smo navezali prve kontakte s partnerji iz Poljske, Romunije in Jugoslavije. Vsem tem de`elam je skupno, da so postavljene pred nujno nalogo izgradnje cestnega in `elezni{kega omre`ja. Kot vemo, je Plateia s svojo vsebino in enostavno prevedljivostjo vzoren izdelek za izdelavo projektne dokumentacije iz tega podro~ja.

Prav tako smo dosegli velik napredek v stikih z na{imi partnerji iz zastopni{kega programa programske opreme.

Konferenca je v vseh udele`encih pustila navdu{ujo~e ob~utke.

Autodesk je zato {e pred koncem obljubil, da to ni zadnja prireditev te vrste v Evropi.

Izkazalo se je, da tak{ne prireditve potrebujemo. Predvsem zato, da bi lahko {e bolje in hitreje re{evali probleme, ki se pri ra~unalni{ko podprtem projektiranju pojavljajo pri vas, spo{tovani uporabniki.

SKENIRANJE VEKTORIZACIJE IZRISOVANJE NA^RTOV IZOBRA@EVANJE, TE^AJI

Ime in priimek

Navezava stikov s partnerji

Za konec

Usluge

Sedaj je tu verzija C4, ki vklju~uje razvojni ciklus verzije R13. Vklju~uje vse omenjene lastnosti, zato je pribli`no 30% hitrej{a od verzije C3. Glede na ugodne odmeve uporabnikov in glede na lastne izku{nje lahko potrdimo, da je sedaj R13 zanesljiv in zelo dober program.

Informacijsko kartico po{ljite na naslov: CGS d.o.o., Vojkova cesta 65, 1000 Ljubljana ali po faxu na {tevilko 061/168-63-57

Toma` Dimnik

ELSA

monitorji in grafiène kartice

ljate programe AutoCAD ali 3D Studio, se ukvarjate z grafiènim oblikovanjem ali namiznim Podjetje ELSA iz Nemèije je svetovno založništvom, èe delate z znani proizvajalec kakovostnih grafiènih kartic in dobavitelj zahtevnimi grafiènimi raèunalniških monitorjev. Èe aplikacijami v okoljih projektirate z raèunalniki, uporabljate programe AutoCAD ali 3D DOS, Windows 3.1, 95, Studio, se ukvarjate z grafiènim NT ali OS/2, so ELSA oblikovanjem ali namiznim založništvom, èe delate z grafiène kartice in zahtevnimi grafiènimi monitorji prava izbira. aplikacijami v okoljih

ELSA ZA GRAFIKO monitorji in grafiène kartice

ZA GRAFIKO

ZA CAD

DOS, Windows 3.1, 95, NT ali OS/2, so ELSA grafiène kartice in monitorji prava izbira.

Boga do 2 mon karti aplik WIN

ZA VIDEO ZA VIDEO Bogat izbor sega od 17-inènih Trinitron do 21-inènih Flat-Square-Black-Matrix monitorjev, od najcenejših grafiènih kartic WINNER 1000 za manj zahtevne

aplikacije v okolju Windows preko WINNER 2000/PRO za zahtevne CAD in DTP uporabnike, do vrhunskega modela ELSA Gloria s 3D pospeševalnikom. V raèunalnik lahko vstavite eno ali veè kartic vzporedno in prikljuèite nanje veè monitorjev. Tako bodo težave s premajhnimi monitorji konèno odpravljene!

Glori raèun karti veè m

prem odpr

Ten X Technology,Inc.

TM

TM

Optièni in magnetooptièni brisljivi diskovni pogoni s kapacitetami od 1.3 do 100 GB, primerni za varovanje in arhiviranje risb, podatkov in projektov

Systems Corporation

Inženirski skenerji formata A0 za èrno-belo in barvno skeniranje v loèljivostih od 200 do 800 dpi

DVISION

TM

Posebni dodatki in efekti za vizualizacijo in animacijo raèunalniških 3D modelov v programih 3D STUDIO in 3D STUDIO MAX

i

eo d eziji g n

g ri,

PC grafiène postaje aplikativna programska oprema

v a r h i te k

tu

A

l

e

ra d b e n i št

vu

ar

E REŠ N I L z

ea

em

E V p e rob n l T

raèunalniška omrežja in komunikacije risalniki in tiskalniki šolanje in izobraževanje vzdrževanje in pomoè pri izdelavi projektov skeniranje in vektorizacije

RE

mo mlado podjetje, polno energije in naèrtov, predano viziji raèunalniškega projektiranja v arhitekturi, gradbeništvu in geodeziji.

Naše delo in življenje se vrtita v krogu razmišljanj in reševanj inženirskih problemov s sodobnimi raèunalniškimi tehnologijami: od arhitekturne zasnove bivalnega okolja, vizualizacije bodoèe stavbe, preverjanja nosilnosti in stabilnosti konstrukcije, reševanja gradbenih detajlov, do projektiranja avtocest, mestnih ulic in parkirišè, deponij in vodotokov, kanalizacijskih in vodovodnih sistemov.

Preverjamo, rešujemo, razglabljamo, primerjamo in raziskujemo probleme in skrite podrobnosti, ki sestavljajo mozaik raèunalniškega projektiranja. Kakšni procesorji, raèunalniške komponente, operacijski sistemi, mrežne komunikacije? Kako povezovati uporabnike v enovit, prijazen in preprost raèunalniški sistem? Kako obvladovati množico risb, podatkov, projektov? Kako inženirju in arhitektu približati raèunalnik, da bi zamenjal svinènik za miško?

HIŠA PROGRAMSKIH REŠITEV Vojkova cesta 65 1000 Ljubljana Tel/Fax 061 1686 357

Skoraj dvajsetèlanska ekipa programerjev, managerjev, piscev, prevajalcev, oblikovalcev, inženirjev in arhitektov bi gore premikala!

Vsi se trudimo po svojih moèeh, vendar verjamemo, da lahko svoje delo opravimo še bolje. V svoje vrste vabimo delavne, marljive in znanja željne mlade sodelavce.