DIMENSIO 3

CGS ^asopis za in`enirje geodete gradbenike arhitekte biologe prijatelje in poslovne stranke CGS-a

[tevilka 3 november 1996

ZA UVOD DIMENSIO ^ASOPIS ZA IN@ENIRJE, GEODETE, GRADBENIKE, ARHITEKTE IN BIOLOGE, PRIJATELJE IN POSLOVNE STRANKE CGS-A

IZDAJATELJ CGS D.O.O., LJUBLJANA

BESEDA K NA tr e M E t R

NASLOV UREDNI[TVA CGS DIMENSIO VOJKOVA 65, 1000 LJUBLJANA TELEFON 061/168-63-57 TELEFAX 061/168-63-57

ji [T

SP

ISNEMI

LETO III. [TEVILKA 3 NOVEMBER, 1996

LKI EVI

E-MAIL: CGS@CGS.SI HTTP://WWW.CGS.SI

GLAVNI UREDNIK MATJA@ [AJN, DIPL.IN@.GRADB.

ZGLEDA, KAKOR DA JE SVET V SVOJEM TEHNOLO[KEM NAPREDKU ^ISTO PONOREL.

SKORAJ

VSAK MESEC SMO PRI^A NOVIM RA^UNALNIKOM,

NOVIM PROGRAMOM, NOVIM TEHNI^NIM RE[ITVAM. LE KDO [E LAHKO SPREMLJA VSE, KAR SE DOGAJA?

V I[EK SEVEDA PREDSTAVLJA I NTERNET. T OLIKO

DOGAJANJA V TAKO KRATKEM ^ASU VERJETNO TA SVET [E NI VIDEL.

RA^UNALNI[KE KOMUNIKACIJE NAS

VODIJO V NOVO OBDOBJE ^LOVE[TVA, KAR SE @E DANES ZRCALI V ARHITEKTURI, GRADBENI[TVU IN GEODEZIJI.

INTERNET PRINA[A V NA[E DELO IN @IVLJENJE NOV VETER.

LE V SANJAH SMO V PRETEKLOSTI LAHKO

POTOVALI PO SVETU IN SI IZMENJEVALI INFORMACIJE S TAKO LAHKOTO, KOT TO PO^NEMO DANES.

V TEM

DIMENSIU SE PRECEJ POSVE^AMO FENOMENU

INTERNETA IN SKU[AMO PREDVIDETI, KAKO BO TA VPLIVAL NA NA[E DELO, DELO PROJEKTANTOV IN

GRADITELJEV OBJEKTOV. LE DOMI[LJIJA LAHKO PRI^ARA VSE TISTO, KAR BO MOGO^E RESNI^NO PO^ETI @E ^EZ NEKAJ LET.

VENDAR JE TUDI TO, KAR LAHKO DANES

PO^NEMO S SVOJIMI RA^UNALNIKI, BILO NEKO^ LE SANJARJENJE.

TUDI DIMENSIO STOPA NA INTERNET. OD LETO[NJE JESENI NAPREJ GA BOSTE LAHKO PREBIRALI TUDI NA NA[IH

HOME PAGE STRANEH. TO JE REVOLUCIJA:

BREZPAPIRNA PISARNA!

KOLIKO LJUDI BO DIMENSIO

PRE^ITALO, NE BO VE^ ODVISNO OD NAKLADE ^ASOPISA AMPAK OD ZANIMANJA LJUDI.

TAKO NA[E

DELO POSTAJA IGRA IN ^E TO RES POSTANE, POTEM BO TUDI VSE NAPORNE VSAKDANJE TRENUTKE LA@JE PRESE^I. MATJA@ [AJN

AVTORJI ^LANKOV IGOR DIMNIK, DIPL.IN@.GRADB. TOMA@ DIMNIK, DIPL.IN@.GRADB. ANDREJ SUHADOLC, IN@.STROJ. MATJA@ [AJN, DIPL.IN@.GRADB. ALENKA [AJN-SLAK, DIPL.BIOLOG

SLIKOVNI VIRI ARHINOVA D.O.O., [KOFJA LOKA PA NG D.O.O., LJUBLJANA PNZ D.O.O., LJUBLJANA ARHIV CGS

LEKTORIRANJE ALENKA [AJN-SLAK

DISTRIBUCIJA MARINA TROJER, IN@.RA^.

GRAFI^NO OBLIKOVANJE USTVARJALNICA ELEA NADJA MARA@

FOTOLITI GRAFEX, IZLAKE

TISK GRAFEX, IZLAKE

NAKLADA 3000 IZVODOV (C)

CGS D.O.O., 1996

KRATKE NOVICE

INFO, OGLASI 23 Informacijska kartica

3 DIMENSIO

ROPE 1996

BA

NASVETI IN ZVIJA^E 22 Potrebujete pomo~?

Ali veste, kako ...

EU

VARSTVO OKOLJA 20 Gospodarjenje z jezeri

Povezovanje softverskih hi{ po R PE celem svetu je O vsled novih na~inov komuniciranja in neverjetno hitrega razvoja informatike postalo R pomemben C EL vidik v ON A postavljanju trdnih temeljev za bodo~nost. ADN nam na {iroko odpira pot v Evropo in svet, kar naj bi v bodo~nosti prispevalo k bolj{i kakovosti na{ih produktov in uslug.

CE

CAD-SCAN CENTER 19 Vektorizirati ali ne vektorizirati?

Izris hibridnih na~rtov

Predavanja so bila organizirana za {est interesnih skupin udele`encev: AEC (Architecture, Engineering, Construction), GIS (Geografski Informacijski Sistemi), MCAD (strojni{tvo), KINETIX (multi-medija), Data Management (upravljanje podatkov) in Engineering / OEM (softversko in`enirstvo). Najve~ splo{nih informacij smo pridobili na skupnih predavanjih, ki jih je ORK CO odlikoval tudi W T NF NE ER izreden smisel za E nastop in humor.

N

STROJNA OPREMA 16 Po CALCOMP od zdaj v CGS! 17 Pravi ra~unalnik za AutoCAD 13 18 Novosti v programu ELSA 19 Backup v petek!

Organizacijo ADN je Autodesk ustanovil v za~etku leta 1996 z namenom, da ~lanom te organizacije ponudi kakovostnej{i "support" za razvoj aplikacij, saj le-te dvigujejo ceno programom AutoCAD, 3D STUDIO in ostalim. V Sloveniji izpolnjuje kriterije za ~lanstvo v ADN le nekaj podjetij, od katerih pa je CGS po svoji velikosti in {tevilu aplikacij najve~ji.

Nekaj poudarkov

s konference: Windows 95 in NT sta edina EM PT operacijska 8-9-10 SE sistema, ki ju bo Autodesk podpiral v bodo~e. Torej se DOS definitivno poslavlja, UNIX in OS/2 pa o~itno nimata mo~i, da bi resneje konkurirala gigantskemu Microsoft-u.

ER

Z NA[IMI PROGRAMI ...

16 Digitalni model terena za dolenjsko avtocesto

Organizator evropske konference ADN, ki zdru`uje vse evropske, bli`nje-vzhodne in afri{ke de`ele, je imel marsikaj povedati in predstaviti.

Prireditev je potekala v hotelu Princesa Sofia v olimpijski Barceloni, kjer so se vrstila predavanja v {estih predavalnicah vzporedno, organizirana pa je bila tudi predstavitev podjetij v razstavnem paviljonu. CGS je na svojem razstavnem prostoru predstavljal programe PLATEIA, CANALIS in RX VECTOR.

B

VISOKOGRADNJE 14 ACAD-BAU 6.0 15 SCRIPTOR

Za pridobitev ~lanstva ADN smo `e letos spomladi izpolnjevali obse`ne ADN vpra{alnike in poslali programe PLATEIA, CANALIS in RX VECTOR na testiranje, preverjanje in verifikacijo v Autodesk GmbH M端nchen. Vsi na{teti programi so izpolnili kriterije, ki jih postavlja Autodesk za registracijo v ~lanstvu ADN, kar je dobra vzpodbuda za na{e bodo~e delo.

L

NIZKOGRADNJE 12 CGS Applications Concept 12 ELECTRA 1.0 13 RUTINE 3.0 13 V razvoju: CANALIS 4.0 in PLIN 2.0

Po napornih delovnih dneh se kak{no potovanje v tujino prav prile`e. Tako smo se Toma`, Igor in Matja` tudi z manj{im upanjem na kraj{i oddih odpravili na 1400 km dolgo pot preko Italije in Francije v oddaljeno Katalonijo. Pa smo se zopet u{teli: dnevi na ADN konferenci v Barceloni so bili {e intenzivnej{i, kot je to obi~ajno v Ljubljani. Konec koncev pa je bilo to pri~ako-vati.

VE

PREDSTAVLJAMO 8 AutoCAD Map 10 Windows NT 4.0

CGS je letos avgusta meseca prejel potrjeno ~lanstvo v organizaciji ADN (Autodesk Developer Network). Ta je uradno svetovno zdru`enje razvijalcev programske opreme, ki se navezuje na Autodesk-ove produkte: AutoCAD, 3D STUDIO MAX, AutoCAD MAP, AutoCAD Mechanical Desktop in Workcenter. ADN je nova organizacija, ki nadome{~a biv{e zdru`enje "Autodesk Registered Developers", katere ~lan je bil tudi CGS.

DE

RAZMI[LJANJA 8 IFC - Industry Foundation Classes: novo poglavje v zgodovini ra~unalni{kega projektiranja

ADN Conference Europe 96, 8-9-10 September, Barcelona

ODESK

KRATKE NOVICE 3 CGS izpolnil pogoje za ~lanstvo v organizaciji ADN 3 ADN Conference Europe 1996, Barcelona 4 Predstavitve na{ih programov v Romuniji 4 Zanimanje za RX VECTOR v Italiji 4 Deset {olskih instalacij programa PLATEIA za Univerzo v Frankfurtu 4 CGS v Avstriji 5 ROADWARE Praga, CAD-OPEN Wiesbaden, INTERGEO Dresden, INFO Sarajevo 5 PLATEIA v ~e{~ini!

6 CGS pridobil zastopstvo za CALCOMP 6 CGS Home Page `e deluje!

6 CGS aplikacije na Autodeskovih WWW straneh 7 Izdelujemo stojala za papir 7 Sejmi 7 CGSoft - nova poslovalnica podjetja CGS v Celju

CGS izpolnil pogoje za ~lanstvo v organizaciji ADN

AUT

Kazalo

KRATKE NOVICE vplival na na~in projektiranja in komuniciranja med projek-tanti in izvajalci v bli`nji prihodnosti. Ve~ o tem si boste lahko prebrali v ~lanku INTERNET in VIRTUAL ENGINEERING v prihodnji {tevilki Dimensia.

organizacije v Romuniji.

Nekajdnevni obisk mi je dal popolnoma nova spoznanja o tej vzhodno-evropski de`eli. Nekaj utrinkov: Bukare{ta - velemesto, cestni kaos, izobra`eni in kulturni ljudje, arhitektonski monstrumi ostanki socializma, znanja `eljni projektanti. [tiridnevni obisk v ARX (novi programski vmesnik v Romuniji je komaj zado{~al za AutoCAD-u R13), C++ in izvedbo tridnevnega seminarja objektni pristop k re{evanju PLATEIA za prve uporabnike, za problemov so klju~ne smernice organizacijo dveh ve~jih predza programerje, razvijalce stavitev programa v dvoranah z AutoCAD aplikacij. V zvezi s tem ve~ kot 50 obiskovalci, za niz se bo dvanajst na{ih manj{ih predstavitev, za sre~anje programerjev udele`ilo tris svetovalcem predsednika dr`ave dnevnega seminarja programza razvoj, za obisk Univerze v skega vmesnika ARX, ki ga bo za Bukare{ti in pogovor s profesorji, CGS organiziral Autodesk {e za sre~anje z romunskimi pred koncem tega leta. podzastopniki ter za intervju za romunsko ra~unalni{ko revijo CAD Report. Krona obiska je bila Predstavitve na{ih sklenitev posla z eno najve~jih programov v Romuniji romunskih firm za projektiranje cest - IPTANA o nakupu in Od 2. do 6. junija smo skupaj z instalaciji programskih paketov na{im zastopnikom za PLATEIA. Romunijo in Moldavijo, firmo A&C International iz Bukare{te, Romunija, ~eprav {e zelo organizirali seminar in vrsto predstavitev programa PLATEIA nerazvita dr`ava, ima velike za najve~je projektantske

na~rte, pa tudi potenciale za izgradnjo nove infrastrukture, ki bo de`eli omogo~ila nadalj-nji razvoj. Skupaj z na{im zastopnikom A&C Internatio-nal intenzivno delamo na prodoru na{ih programskih re{itev na romunsko tr`i{~e.

ROADWARE Praga,

Zanimanje za RX VECTOR v Italiji Izgleda, da bomo kon~no obnovili zastopni{ko mre`o v Italiji. @e pred tremi leti je firma ZUCOR SYSTEMI iz Padove pri~ela s promocijo in prodajo na{ih programov za skeniranje in vektorizacijo (ADACTA EDITOR in VECTOR). @al pa smo s tem podjetjem kasneje zaradi odhoda nekaterih njihovih strokovnjakov prekinili sodelovanje. V septembru mesecu smo se v Barceloni sre~ali s podjetjem GEOGRAPHICS iz Ferrare, ki je zelo zainteresirano za plasiranje programa RX VECTOR na italijansko tr`i{~e. Po nekajtedenskem testiranju programa RX VECTOR so strokovnjaki GEOGRAPHICS-a program pohvalili in ga predstavili na gradbenem sejmu v Bologni. V prihodnosti se torej nadejamo dobrega sodelovanja tudi z na{imi zahodnimi sosedi.

Hercegovini.

Deset {olskih instalacij programa PLATEIA za Univerzo v Frankfurtu Vse ka`e, da bomo kljub veliki konkurenci nem{kih in drugih svetovnih programov za projektiranje cest, instalirali program PLATEIA na gradbeni fakulteti univerze v Frankfurtu.

Po besedah gospoda Rainerja Widemanna, lastnika podjetja Widemann Systeme iz Wiesbadna, ki je na{ zastopnik v Nem~iji, se glavni profesor na katedri za projektiranje cest zavzema za instaliranje na{ega programa v

ra~unalni{ki u~ilnici z desetimi delovnimi mesti. Firma Widemann Systeme je `e prej uspela prodreti na Univerzo v Bochumu, kjer program PLATEIA uporabljajo tako profesorji kot tudi {tudenti.

Pred kratkim pa je tudi na{ avstrijski zastopnik, firma Peterschinegg GmbH iz Dunaja, instalirala RX VECTOR na Univerzi v Grazu. [olske instalacije na{ih programov so dobra nalo`ba za bodo~nost. Za razliko od razmer pri nas, kjer se na ljub-ljanski in mariborski Univerzi {e vedno niso odlo~ili, katere programe naj se predstavi {tudentom, se

manj obremenjujejo z vpra{anjem preferiranja dolo~enega programa. Rezultat je velika nepou~enost {tudentov na na{ih univerzah o tem, kaj se v praksi resni~no uporablja.

Pomanjkanje informacij v u~nih programih na na{ih univerzah sku{amo nadokna-diti tako, da {tudente vabimo, da sodelujejo z nami in da za potrebe nalog, seminarjev in diplom uporabljajo na{e programe. [tudenti lahko v CGS pridejo do programov AutoCAD, PLATEIA, CANALIS, RX VECTOR, ACADBAU in ostalih skoraj brezpla~no. Pogoj je, da jih uporabljajo le v u~ne DIMENSIO 4

namene. Zadnja diplomska naloga, izdelana s programom PLATEIA na Fakulteti za Gradbeni{tvo in Geodezijo v Ljubljani, je bila naloga na vi{je{olskem {tudiju z naslovom "Predlog izbolj{anja prometne varnosti na regionalni cesti 366 odsek 1349" avtorja {tudenta Davida Lavri~a pod mentorstvom doc. dr. Alojza Juvanca.

CGS v Avstriji Kljub bli`ini Avstrije in Slovenije so razmere na podro~ju projektiranja v gradbeni{tvu v teh dveh de`elah precej razli~ne. Medtem, ko v

KRATKE NOVICE

ROADWARE Praga, CAD-OPEN Wiesbaden, INTERGEO Dresden, INFO Sarajevo Intenzivno delo na podro~ju izvoza na{ega znanja se ka`e tudi v {tevilu sejmov, katerih so se udele`ili na{i zastopniki v preteklih mesecih in na katerih so razstavljali na{e programe.

Pa lepo po vrsti.

Od 11. do 13. junija je v Pragi potekala prireditev ROADWARE Praha 96, na kateri je na{

zastopnik firma K-CAD postavila svoj razstavni prostor in na katerem so prikazovali izklju~no na{e re{itve za projektiranje cest in nizkogradni{kih objektov.

ROADWARE, katerega vsebina so ceste in vse, kar je povezano s posli okoli cest, je na ogled vsaki dve leti. CGS se ga je udele`il letos `e tretji~.

Isto~asno, to je od 11. do 14. junija, je v Wiesbadnu v Nem~iji potekal sejem CADOPEN 96. Sejem si je vredno ogledati `e zato, ker se na njem predstavljajo

izklju~no AutoCAD aplikacije.

Na{ zastopnik, firma WIDEMANN Systeme, je na svojem {tantu poleg lastnih programov LANDCAD in CADLINE predstavljala tudi na{e programe PLATEIA, CANALIS in RX VECTOR. Od 25. do 28. septembra je v Dresdenu v Nem~iji potekala prireditev INTERGEO, ki je ena najve~jih geodetskih razstav na svetu. Tudi na tej je firma Widemann Systeme razstavljala na{e produkte.

Na{ hrva{ki zastopnik, firma STUDIO ARS iz Reke, se je v juniju mesecu skupaj s prijateljsko firmo ECS iz Ljubljane (zastopnik programa DIGITAL) udele`il sejma INFO v poru{enem Sarajevu. To je bila prva predstavitev programov AutoCAD R13 in na{ih aplikacij na tleh Bosne in Hercegovine po kon~ani vojni.

Za na{e programe je vladalo precej{nje zanimanje, ~eprav ni pri~akovati, da se bo tr`na mo~ tamkaj{njih projektantskih hi{ kaj hitro izbolj{ala. Kljub temu so prve instalacije programov

PLATEIA v ~e{~ini!

Program PLATEIA je od poletnih mesecev na razpolago v {estih razli~nih svetovnih jezikih: sloven{~ini, hrva{~ini, makedon{~ini, nem{~ini, angle{~ini in ~e{~ini. Slednji prevod je rezultat sodelovanja s podjetjem K-CAD iz Prage. G. Martin Pospi{il, direktor podjetja K-CAD, je organiziral ekipo strokovnjakov in {tudentov iz Prage, ki so prevedli celoten program, priro~nik in prospekt. Prevajanje programov opravljamo deloma doma in deloma pri zastopnikih. Slovenske, angle{ke in nem{ke verzije nastajajo v Ljubljani, medtem ko zastopnik STUDIO ARS prevaja v hrva{~ino, GISMAK iz Skopja v makedon{~ino in K-CAD iz Prage v ~e{~ino. Ostali zastopniki le preverijo pravilnost na{ih prevodov. Prevedeni programi ter vklju~eni nacionalni tehni~ni predpisi in standardi so klju~nega pomena za uspeh na{ih programov v tujini.

Medtem, ko v Sloveniji na veliko projektiramo in gradimo, se v Avstriji podjetja prito`ujejo, da ni ve~ pravih, velikih projektov, kot so avtoceste ali `eleznice.

Namesto njih tudi ve~je firme pobirajo le drobtinice: razna golf igri{~a, zunanje ureditve, urejanje deponij, kamnolomov in podobno.

Kljub temu je avstrijski zastopnik, firma Peterschinegg GmbH iz Dunaja, v zadnjem letu dni naredil velik korak naprej v promociji na{ih programov avstrijski javnosti.

Tako smo najprej v juliju mesecu skupaj izvedli odmevno demonstracijo programa PLATEIA za de`elno vlado Vorarlberg v Bregenzu.

Po treh mesecih poskusne instalacije smo v CGS prejeli pet strani komentarjev in `elja o delovanju programa PLATEIA. Po natan~nem pregledu dolgega spiska lahko zaklju~imo, da `elje avstrijskih projektantov sovpadajo z na{imi `eljami in napori k izbolj{anju programa.

da so uporabniki, ki so testirali program PLATEIA v Bregenzu, natan~no pregledali program in zapisali vse `elje in pripombe. Tak na~in dela nam bistveno olaj{a na~rtovanje novih, bolj{ih izvedenk programov. Kljub omenjeni kriti~nosti pa je verjetnost, da se bo Vorarlber{ka de`elna vlada odlo~ila za program PLATEIA, velika. Konkuren~ni programi imajo namre~ druge velike pomanjkljivosti, kot so: niso integrirani v program AutoCAD, ne delujejo v okolju Windows NT in so prezahtevni oz. komplicirani za uporabo.

Demonstraciji v Bregenzu je sledila prodaja programov PLATEIA v Magistrat Villach (Beljak), kjer smo nato skupaj izvedli enotedenski te~aj za bodo~e uporabnike. Naslednja ve~ja predstavitev je bila v podjetju STRABAG v Grazu septembra meseca, ki je po ve~ini dobro uspela. Edine te`ave ali pomanjkljivosti je PLATEIA imela na primeru zunanjih ureditev, saj `elijo projektanti 5 DIMENSIO

tlorisno prikazovati in barvati povr{ine oz. obmo~ja izkopov in zasipov. Krivda je deloma tudi na strani programa QuickSurf, ki v osnovi ne omogo~a omenjenih prikazov, vendar bomo v naslednjih tednih sku{ali dopolniti program PLATEIA z dodatnimi funkcijami in ustre~i `eljam projektantov v podjetju STRABAG.

Kon~no je v oktobru mesecu avstrijski distributor za Autodesk, podjetje ARTAKER, organiziralo tako imenovani Road Show - prikaz Autodeskovih produktov in aplikacij (med njimi tudi na{ih), ki jih zastopajo njihovi dealerji. Tako se je tudi firma Peterschinegg GmbH udele`ila razstav v Celovcu, Grazu, na Dunaju, Linzu, Salzburgu in v Bregenzu.

KRATKE NOVICE

CGS pridobil zastopstvo CALCOMP CALCOMP je svetovno znana ameri{ka firma, ki `e dolga leta proizvaja kakovostno periferno ra~unalni{ko opremo. V preteklosti je CALCOMP izdeloval celo lastne ra~unalnike, ki so se uporabljali tudi v Sloveniji, naprimer v podjetju INGRAD Celje. Danes pa so v proizvodnem programu CALCOMP le {e risalniki in digitalne tablice, ki so `e ves ~as `elezni repertoar firme CALCOMP.

risalnikov s tehnologijo BubbleJet. CALCOMP risalniki so odli~ni v izrisu skeniranih oz. hibridnih rastersko/vektorskih na~rtov, saj prilo`eni gonilniki omogo~ajo izrise zajetnih hibridnih slik (ve~ 100 MB podatkov) `e z osnovnim risalnikovim pomnilnikom.

Digitalne tablice CALCOMP so prav tako primer izredno kakovostno izdelanih naprav, pri katerih nam je v veliko pomo~ a`urno obnavljanje krmilnikov driverjev za operacijske sisteme

Windows NT 3.51 / 4.0 in Windows 95. Ker so papir in ~rnilo obvezni in neobhodni potro{ni material, smo se v CGS-u potrudili, da imamo vse to vedno v zadostnih koli~inah na zalogi.

konkuren~nih cen `e v jeseni uspe{no prodajali te naprave.

Ve~ o CALCOMP izdelkih si preberite v ~lanku "Po CALCOMP od zdaj v CGS!" na 16. strani.

CALCOMP tako v CGS-ovi ponudbi zapolnjuje vrzel, ki je prej obstajala okoli povpra{evanja po kakovostnih napravah za izris in`enirskih na~rtov pri nas. Po uspe{nih dogovorih v poletnih mesecih smo zaradi zelo

CGS je v poletnih mesecih leto{njega leta pridobil zastopstvo za firmo CALCOMP v Sloveniji po zaslugi dobrih referenc in priporo~il v tujini, predvsem v Avstriji. CALCOMP je poleg podjetja HP - Hewlett Packard nastarej{i proizvajalec risalnikov na svetu in je v tem ~asu edini poleg HP-ja tudi pre`ivel in prenesel bogate dolgoletne izku{nje na najnovej{o generacijo

deluje! http://www.cgs.si/ in //ftp.cgs.si/ sta naslova CGS Web in FTP stre`nika, ki je za~el delovati ob koncu meseca oktobra. Resda komaj za vzorec, pa vendarle nudi `e nekaj informacij o podjetju CGS in na{i ponudbi.

S postavitvijo stre`nika je preko Interneta omogo~en dostop do vseh pomembnih informacij, ki so tako ali druga~e povezane s CGS. S stre`nikom `elimo dose~i bolj{o tehni~no podporo na{im sedanjim in bodo~im strankam. Na stre`niku bodo v prihodnosti na voljo podatki o CGS aplikacijah, kakor tudi najnovej{i napotki in informacije. V posebni rubriki bodo zbrani najnovej{i gonilniki, tako za ELSA grafi~ne kartice in modeme, kakor tudi za risalnike in grafi~ne tablice

CALCOMP. Poleg tega bodo na voljo tudi gonilniki, povezani z drugimi napravami, ki jih potrebujemo pri delu s programom AutoCAD. V prihodnosti bo na{ Home Page najpomembnej{e okno v svet, saj bodo le na njem najbolj a`urne in celovite informacije. Celo DIMENSIO bomo preselili na Internet!

CGS aplikacije na Autodeskovem World Wide Web-u

postale dostopne preko Interneta.

Internet, Internet in znova Internet. @e vrabci na strehi vedo, da je Internet IN! Torej je bil skrajni ~as, da so tudi informacije o na{ih programih

Autodesk je letos poleti na svojih Internet straneh organiziral podatke o vseh registriranih AutoCAD aplikacijah in s tem omogo~il potencialnim kupcem pregled aplikacij, ki bi bile lahko za njih DIMENSIO 6

so se seveda zna{li tudi programi PLATEIA, RX VECTOR in CANALIS, o katerih si lahko ve~ preberete na naslovu http://www.icp.com/autodesk/e urope/. ^e pa `elite obiskati sam Autodesk, kli~ite http://www.autodesk.com.

KRATKE NOVICE

Izdelujemo stojala za papir

papir v risalniku kar pogosto in zamudno opravilo.

Kolikokrat ste `e izgubljali ~as in tarnali nad te`avami, ki ste jih imeli pri menjavanju papirjev v tiskalniku ali risalniku? Enkrat potrebujete paus, drugi~ bel papir, tretji~ spet kaj drugega. Ker verjetno niste edini, ki se sre~uje z opisanim problemom, smo v CGS uvedli proizvodnjo stojal za papir v rolah. Prav zares! In kako dobro se ta stojala obnesejo!

Obi~ajni risalniki imajo dr`alo samo za eno rolo papirja. V praksi potrebujemo za izrise na~rtov vsaj tri razli~ne vrste papirja: - 60 g beli konceptni papir, - 100 do 130 g beli papir za kon~ne izrise, - 90 g paus papir.

Zato izdelujemo stojala, na katera vstavite role razli~nih papirjev, v vseh mogo~ih velikostih: za tiskalnike A3 formata, risalnike A1 in A0 formata. Pri tem lahko izbirate med {tevilom valjev, ki so na razpolago za vstavljanje rol papirja. Obi~ajno vgrajujemo tri ali {tiri valje, odlo~ite se lahko tudi za premi~no stojalo na kole{~kih. Stojala so izdelana v kovinsko sivi barvi CALCOMP risalnikov.

p

lo

a

a

o

s

v

al

c ni

v Telefon, faks 063-453-075

Ra~unalni{ka orodja v graditeljstvu, Gradbeni Center Ljubljana, 20.-22. februar '96 INFORMATIKA 96, Gospodarsko razstavi{~e v Ljubljani, 7.-10. maj '96 3. Slovenski kongres o cestah in prometu, Festivalna dvorana Bled, 13.-15. november '96 ^aka pa nas {e: INFOS 96, Cankarjev dom, Ljubljana, 26.-30. november '96

d po

o

n -

ft

So CG Naslov: CGS d.o.o. pisarna CGSoft Lava 11 3000 Celje

V leto{njem letu smo doma razstavljali na naslednjih sejmih in prireditvah:

V {ali: stojalo za papir predstavlja tudi idealno oporo za slonenje ob risalniku.

^e temu dodamo {e razli~ice A1/A0 hitro ugotovimo, da je menjava papirja na enem dr`alu

Delovni ~as: 8h do 12h 13h do 17h

Sejmi

Kar nekaj let smo razmi{ljali o tem in se na koncu le odlo~ili: s septembrom 96 smo v Celju odprli novo poslovalnico podjetja CGS, imenovano CGSoft. Ta nam bo poleg osrednje pisarne v Ljubljani omogo~ila bolj{e delovanje in poslovanje predvsem na celjskem in mariborskem obmo~ju.

To, da [tajerc in Primorc ni~ kaj rada ne zahajata v Ljubljano po nakupih, vsi prav dobro vemo.

Lokalni patriotizem sicer ni kak{na slovenska posebnost.

Pa~ pa je na{a posebnost, da je potrebno biti za vo`njo med Celjem in Ljubljano strpen in potrpe`ljiv, da premagamo teh napornih 72 km. Na{e delo zahteva stalen stik med snovanjem razvoja in prakso, med razvijalci in uporabniki na{ih re{itev. Bli`ina med uporabniki in nami izbolj{uje hitrost in kakovost na{e usluge.

G. Slavko Ger~er, dipl. in`. grad., 7 DIMENSIO

CGS v C jetja elj u Kaj ponujamo

vodja pisarne v Celju, je na{ dolgoletni sodelavec na podro~ju razvoja programa PLATEIA in strokovnjak za podro~je vodarstva in hidrotehnike. Skupaj z nami je zadnjih pet let spremljal rast in razvoj podjetja CGS in je veliko prispeval prav k izbolj{anju kakovosti programske opreme za podro~je nizkogradnje.

Zdru`evanje znanja in idej naj bi v bli`nji prihodnosti omogo~ilo skupen razvoj AutoCAD aplikacij na podro~ju projektiranja kanalizacijskih sistemov, vodovodov, odprtih vodotokov, melioracij in podobno. V treh mesecih, odkar pisarna posluje, smo uspeli vzpostaviti dobro sodelovanje s podjetji NIVO Celje, ALEA Group @alec, IEI (In{titut za ekolo{ki in`eniring) ter s Cestnim podjetjem Celje.

Kako do nas CGSoft se nahaja v tretjem nadstropju poslovne stavbe INGRAD Celje, Lava 11, ki jo ve~ina gradbenikov verjetno pozna: velika modra stavba na levi strani zahodne vpadnice v Celje, ~e se pripeljete iz ljubljanske smeri. Torej se vam ne bo potrebno prebijati skozi mestno gne~o vozil. Tudi parkirnega prostora nam resni~no ne primanjkuje.

CGSoft je prvo specializirano podjetje v Celju, ki ponuja CAD tehnologije za ra~unalni{ko projektiranje v arhitekturi, gradbeni{tvu in geodeziji. Na petdesetih kvadratnih metrih obnovljene pisarni{ke povr{ine je mogo~e videti skoraj vse, kar ponujamo tudi v CGS: od lastnih ra~unalnikov, monitorjev, grafi~nih kartic in modemov ELSA, risalnikov in digitalnih tablic CALCOMP do celotne programske ponudbe: AutoCAD, 3D STUDIO, PLATEIA, CANALIS, RX VECTOR, ACAD-BAU itn.

Prostori so organizirani tako, da lahko prirejamo sestanke, demonstracije in izobra`evanja.

Verjamemo, da bo na{a celjska poslovalnica izdatno pripomogla, da bodo tudi projektivna podjetja iz celjske in mariborske regije dele`na hitre in kvalitetne podpore v ra~unalni{kem projektiranju. Torej ne bo ve~ potrebno romati v Ljubljano, ~e boste `eleli naro~iti AutoCAD, si ogledati risalnike Calcomp ali spoznati programe ACAD-BAU in PLATEIA. Upamo, da bomo v bli`nji prihodnosti lahko v Celju nudili skeniranje in`enirskih na~rtov na profesionalnih skenerskih napravah in izris na~rtov na kakovostnih risalnikih.

RAZMI[LJANJA Autodesk vlaga ogromne Zgodovina CAD (Computer Aided Design) - ra~unalni{ko oblikovanje in projektiranje je v napore, da bi uspel tudi na GIS svojem manj kot dvajsetletnem razvoju do danes do`ivelo neslutene razse`nosti. Medtem ko so podro~ju. Prvi korak je napravil bile ra~unalni{ke kartice in neskon~ni magnetni trakovi v preteklosti edini mediji za pred dvema letoma, ko je shranjevanje in prenos podatkov, je danes Internet svetovna komunikacijska avtocesta. predstavil dodatek k Medtem ko se je gospod Sutherland s svojimi sodelavci - pionirji ra~unalni{kega AutoCADu, imenovan ADE 1.0. projektiranja, ukvarjal z vpra{anji grafi~nega prikaza daljice in kro`nice na ra~unalni{kem V dveh letih so odpravili precej zaslonu, se danes ubadamo s svetovnimi standardi na nivoju industrijskih elementov njegovih pomanjkljivosti, objektov. V strokovnem jeziku govorimo o osnovnih industrijskih gradnikih (Industry hkrati pa izdelali nov program, Foundation Classes - IFC). Koncept IFC IFC je koncept in platforma bodo~nosti imenovan AutoCAD Map. Ta CAD aplikacij. Ideja je, da se elementi (objekti), ki se proizvajajo v razli~nih predstavlja pravo in resno GIS industrijskih panogah po celem svetu aplikacijo. Za naslednje leto (gradbeni{tvo, strojni{tvo, Autodesk `e napoveduje GIS elektrotehnika), standardizirajo na stre`nik na sistemu Windows nivoju ra~unalni{ke programske NT, ki bo celo neodvisen od opreme. Nosilci razvoja programa AutoCAD. standardnih gradnikov so najve~ji svetovni razvijalci CAD AutoCAD Map je popolnoma programske opreme novo orodje za GIS in se Autodesk, Bentley Systems, dopolnjuje z programom za Intergraph ter proizvajalci komunikacijo z zunanjimi gradbenih, strojnih in bazami podatkov ADE 2.0. drugih izdelkov. IAI je AutoCAD MAP je namenjen Novo poglavje v zgodovini svetovna organizacija, v in`enirjem, planerjem in vsem ra~unalni{kega projektiranja kateri zdru`ujejo svoje ostalim, ki obdelujejo, interese omenjeni izdelujejo in analizirajo M A T J A @ [ A J N partnerji in ki digitalne podloge. S pripravlja osnutke programom AutoCAD Map pravilnikov za standardizacijo. IAI predstavlja prvi lahko vektoriziramo, organizirani pristop k standardizaciji industrijskih obdelujemo in izrisujemo gradnikov na svetu. AutoCAD in IFC Autodesk je s poljubne na~rte glede na programom AutoCAD Release 13c4 poskrbel za tehni~no razli~ne zahteve. Omogo~a plat in mo`nost vgradnje standardnih elementov komunikacijo z zunanjimi objektov v AutoCAD aplikacije. Osnovo za to predstavlja bazami podatkov in povezavo nova, objektna zasnova programa AutoCAD, ki temelji na posameznih objektov ali objektnem programiranju in programskem jeziku C++. entitet z zunanjimi bazami AutoCAD bo poleg standardnih IFC elementov vseboval podatkov. Z AutoCAD Map tudi lastne, tako imenovane AFC (AutoCAD lahko obdelujemo tudi Foundation Classes) objekte, ki bodo verjetno podatke drugih GIS sistemov. nadomestili dana{nje AutoCAD-ove entitete.

Razvejitev na posamezne tehni~ne discipline Verjetno je, da se bo doslej enoviti program AutoCAD v bodo~nosti razvejil na {tevilne izvedenke za razli~ne tehni~ne discipline: arhitekturo, geografske Ste `e kdaj pomislili, da bi imeli podobno orodje, kot ga informacijske sisteme, strojno in`enirstvo in imajo npr. banke za analiziranje baz podatkov? Le da to orodje ne bi bilo omejeno na imena in {tevilke, kot so to podobno. Verjetno bodo vse izvedenke imele sicer DBase, Paradox, Oracle in ostale podatkovne baze, temve~ skupno AutoCAD jedro, med seboj pa se bodo bi lahko izvajali analize slikovnih podatkov, na primer bistveno razlikovale po vgrajenih objektih - osnovnih AutoCADove DWG slike. Sedaj imamo re{itev. Imenuje se AutoCAD Map. industrijskih gradnikih. Medtem ko bo AutoCAD AEC I G O R D I M N I K (Arhitecture, Engineering, Construction) morda vseboval elemente stena, okna, vrata, steber, nosilec in podobno, bo AutoCAD Mechanical (strojni{tvo) vseboval potrebne vijake, matice, podlo`ke, zobnike itd. Arhitekt bo lahko izbiral med v AutoCAD vgrajenimi standardnimi elementi, ali si bo kreiral svoje, ali pa bo elemente izbral iz katalogov in seznamov opreme proizvajalcev, ki bodo nudili to informacijo preko Interneta. IFC v praksi Osnovni industrijski gradniki bodo omogo~ili bistveno hitrej{o in preciznej{o zasnovo projektiranih objektov.

Proizvajalci programske opreme se bomo la`je osredoto~ili na interakcijo program - uporabnik.

Projektant bo imel na dosegu vse potrebne informacije o elementih objekta. Izvajalec na gradbi{~u bo lahko AutoCAD Map omogo~a: skladno naro~al potrebne elemente. Informacija bo +povezovanje AutoCADa in enotna in vsem dostopna. • Kako bo vse to delovalo v zunanjih baz podatkov praksi in kdaj bo vse opisano na razpolago, si danes nih~e (DBase, Paradox, Oracle, {e ne upa trditi. Vendar ~e bo razvoj IFC-jev sledil razvoju INFORMIX, ODBC), komunikacij, potem si lahko `e v nekaj letih obetamo novo +manipulacijo z grafi~nimi in revolucijo v na{ih ra~unalnikih. negrafi~nimi podatki, izmenjavo podatkov z V prihodnji {tevilki: INTERNET in VIRTUAL ENGINEERING. ostalimi

IFC Industry Foundation Classes

AutoCAD Map

DIMENSIO 8

PREDSTAVLJAMO +GIS orodji (Inter-graph DGN, DXF, ESRI Shape, MapInfo MIF/MID), +kreiranje to~k, mre` in poligonov za izdelavo topolo{kih analiz, +izdelavo razli~nih tematskih sklopov za izdelavo razli~nih kart in analiz, +dostop do ve~ DWG datotek in podatkovnih baz naenkrat.

Kratek opis AutoCAD Map uporablja za komunkacijo z DWG datotekami in zunanjimi bazami podatkov ADE 2.0 (Autodesk Data Extension).

Informacijo, katere podatkovne datoteke so uporabljene pri delu z AutoCAD Map, shranjujemo v tako imenovano "Work Session" datoteko (v~asih Key datoteka). Ta datoteka je zelo pomembna, saj shranjuje podatke o zunanjih podatkovnih datotekah, tipih zunanjih datotek (DBase, Informix, Oracle ODBC ...), informacije o DWG datotekah, informacije o metodah iskanja (Query) in informacije o topolo{kih kriterijih iskanja. V "Work Session" datoteki se podatki shranjujejo in prikazujejo.

Topologija in GIS orodja so zajeti v samem AutoCAD Map modulu. Z njim lahko analiziramo grafi~ne podatke (entitete, atribute, tabele, objekte) in negrafi~ne podatke zunanjih baz podatkov. Modul se odlikuje po enostavni uporabi in veliki hitrosti izvajanja.

Pomembna zna~ilnost programa AutoCAD Map je, da ni "zaprt" (samosvoj) sistem, temve~ sistem, ki lahko manipulira s podatki ostalih, konkuren~nih GIS orodij.

Zaklju~ek Autodesk je s programom AutoCAD Map mo~no posegel v boj za svoj tr`ni dele` v PC GIS okolju. Njegova prednost je v izredno privla~ni ceni in poznanem okolju AutoCADa. S poznavanjem AutoCAD Map in primerno organizacijo DWG slike, je to orodje primerno za vsakega in`enirja, ki se do sedaj {e ni ukvarjal z GIS. Za tiste, ki pa `e imajo katerega

konkurent in morda naslednik, saj zaradi odprtosti sistema AutoCAD Map ni potrebno menjavati celotnega obstoje~ega GIS sistema.

Z AutoCAD Map so pri Autodesku zastavili zares.

Program potrebuje za uspe{no delovanje 92 MB prostora za instalacijo na trdem disku in minimalno 32 MB RAM. [e bolj presenetljiv je podatek, da za 20 MB veliko DWG sliko potrebujemo 200 MB dodatnega prostora na trdem disku (swap file), za 30 MB velik DWG 280 MB prostora, za 40 MB DWG, 360 MB in za 50 MB, 440 MB dodatnega spomina. Presenetljive zahteve, ni kaj. [e cena: ~e `e imate AutoCAD, potem stane AutoCAD MAP pri nas okroglih 155,100.00 SIT (brez PD).

DEFINIRANJE METODE (Query) Metodo (Query) definiramo zelo enostavno s pomo~jo dialognega okna.

Definiranje Metode je razdeljeno na geolokacijo, tip grafi~nih podatkov (entiteta, barva, ime risalne ravnine, tip ~rte), AutoCADove podatke iz slike

iskanje in same rezultate. Metoda (Query) je kriterij ali ve~ kriterijev za iskanje, izris ali izpis podatkov.

Tako lahko s pomo~jo Metode (Query) poi{~emo vse bolni{nice v radiju 5 km ali poi{~emo trgovine odprte v nedeljo popoldne.

Z odprtjem Work session datoteke

(atributi in tabele) in zunanjih baz podatkov. Med vsemi na{tetimi tipi lahko uporabljamo logi~ne operatorje "AND", "OR" in zanikanje.

Naj povdarimo, da je za komunikacijo z zunanjimi bazami podatkov uporabljen SQL 2 vmesnik.

Za pretvorbo AutoCAD DWG datoteke v GIS orientirano datoteko slu`ijo opcije Node Object, Link Object in Centroid Object. S pomo~jo teh opcij lahko natan~no dolo~imo lokacijo novih GIS objektov v sliki.

9 DIMENSIO

WORK SESSION Work session je datoteka DWG, povezana s podatkovnimi datotekami. V to datoteko shranimo ne le podatke o povezavah med posameznimi datotekami, temve~ tudi podatke o posameznih Metodah (Queries) za

pravzaprav za~nemo delo z AutoCAD Map. Tu povemo, katere DWG datoteke uporabljamo in dolo~imo njihova podpodro~ja.

Tu lahko poskrbimo tudi za za{~ito podatkov, saj lahko posamezno datoteko opremimo z geslom.

obmo~je iskanja

Naro~niki na: Delo Dnevnik Delo in Dnevnik

TOPOLOGIJA (Topology) Topologija je GIS orientirano orodje za prikaz podatkov razli~nih karakteristik, ki bazirajo na vrednostih objektnih podatkov, zunanjih podatkovnih baz, grafi~nih karakteristik slike, kot so barva, risalna ravnina (layers) ali tip

linije. Orodje je izredno mo~no, saj omogo~a hitro konverzijo podatkov iz DWG zapisa (linije, polilinije, to~ke...) v GIS to~ke, povezave in poligone.

Omogo~eno je hitro popravljanje `e obdelanih kart in na~rtov. Ker za komunikacijo z zunanjimi podatkovnimi bazami skrbi modul ADE, so ti

podatki prav tako dostopni uporabniku. ^e s pomo~jo Metode (Query) poi{~emo vse bolni{nice v radiju 5 km ali poi{~emo trgovine odprte v nedeljo popoldne, potem s topolo{kimi orodji lahko poi{~emo in prika`emo najbli`jo pot do bolni{nice ali trgovin.

PREDSTAVLJAMO

Windows NT 4.0 A

N

D

R

E

J

S

U

H

A

D

O

L

C

V septembru je uradno iz{la nova verzija operacijskega sistema Windows NT 4.0 in popestrila in razburkala dogodke v leto{nji jeseni. Prihod te verzije je bil pri~akovan, saj so beta verzije `e nekaj ~asa kro`ile po na{ih ra~unalnikih.

Windows NT 4.0 je iz{el kot logi~no nadaljevanje razvoja Microsoftovih operacijskih sistemov in menjave uporabni{kega vmesnika, ki je sedaj enak tistemu iz Windows 95. Zanimivo je morda tudi to, da je bil ta vmesnik prvotno razvit ravno na operacijskem sistemu NT, vendar je ta kot zadnji do`ivel spremembo. Zakaj se je Microsoft odlo~il za tak vrstni red, je seveda popolnoma razumljivo, saj niso hoteli eksperimentirati na svojem paradnem konju. Nov vmesnik so raje preizkusili na svojem starej{em bratu. Sedaj, ko so ugotovili, da se je nov vmesnik prijel, so ga preselili {e na NT sistem.

O izgledu in uporabnosti novega operacijskega sistema so menja mo~no deljena. Na~in dela v tem sistemu te`i k poenotenju izgleda in na~ina uporabe razli~nih programov, kar je vsekakor dobrodo{lo za ve~ino uporabnikov ra~unalnikov, ki v ve~ini primerov uporabljajo urejevalnik besedil in tabelari~no preglednico, morda {e kako bazo podatkov.

V tem primeru je vse popolnoma enostavno: v orodjarni kliknemo po ikoni nov ali odpri, nakar se nam odpre standardno dialogno okno, kjer so prikazane datoteke in `e lahko pri~nemo z delom. Kje se nahaja ta datoteka pa ni pomembno, kajti ta operacijski sistem je poln nekih avtomatizmov, ki se po`enejo ob namestitvi sistema in programov. V primeru, da smo s privzetim stanjem zadovoljni, deluje stvar resni~no enostavno. Ko pa `elimo narediti nekaj po svoje, pride na dan vsa neprijaznost sistema NT 4.0.

Recimo, programi za pisarno se vedno odpirajo v mapi My Documents in ~e `elite, da se odpirajo nekje drugje, lahko to postorite tako, da dolo~ena

Documents. In ~e `elite to narediti po svoje, potem morate krepko preu~iti, kako stvar deluje in to preizkusiti.

Pri tem pa se vam lahko kaj hitro zgodi, da boste stvari zapletli tako, da najverjetneje ne bo delovalo ni~ ve~.

Drugi primer tak{nih avtomatizmov je zamenjava za dosedanji File Manager, ki se mu po novem re~e Explorer (raziskovalec), ki pa ima tudi svojega brata Internet Explorer, ki je namenjen brskanju po Internetu. Kadarkoli pokli~ete Explorer, se vam avtomati~no odpre v mapi Programs. ^e ne `elite raziskovati samo mape Programs, potem se boste kar precej naklikali. Na delovni povr{ini si sicer lahko ustvarite bli`njico do programa Explorer in ji dopoveste, naj se odpre vedno tam, kjer vi `elite.

Vendar pa je stvar te`avna takrat, kadar imate pognan program, ki zasede

celotno povr{ino ekrana, npr.

AutoCAD, vi pa `elite sodelavcu prekopirati prej{njo risbo na disketo. V tem primeru ne morete priti do bli`njice za Explorer, ki se odpira v direktoriju z va{imi risbami, kajti ikone na omizju ne morete dose~i, ~e imate odprt program preko celega zaslona. Postopek je slede~: pomanj{ajte AutoCAD in pot do omizja je prosta. ^e pa ste ve~opravilnost razumeli v pravem pomenu besede, potem imate morda odprt {e en AutoCAD, pa Word in {e Excel. Potem ste v dilemi ali pomanj{ati vse programe na ikono in priti tako do bli`njice ali pa se vseeno odlo~ite in po`enete tisti Explorer, ki se odpira v mapi Programs in se prebijete do svojih datotek. Ĺ e DIMENSIO 10

Explorerja pridete najhitreje tako, da se postavite z mi{ko na napis Start in kliknete desni gumb na mi{ki. Odprlo se vam bo nekaj mo`nosti, med katerimi je tudi Explorer.

Morda ste opazili, da se po novem direktorijem re~e mape, kar je nakako logi~no, saj iz analognega sveta vemo, da se dokumenti hranijo v mapah. Zanimivo je morda predvsem to, da so imeli v za~etku osemdesetih ra~unalniki Atari in Amiga ter seveda Apple `e programe in datoteke spravljene v mapah, ne pa v nekak{nih podro~jih oz. direktorijih.

PREDSTAVLJAMO

Copy. Potem se prestavite na mesto, kamor `elite kopirati, recimo na disketnik A. Ponovno kliknete desni gumb in izberete Paste. Skratka, kadar `elite nekaj postoriti, pa ne veste kako, poskusite s klikom na desni gumb.

Pomudimo se {e malo pri Explorerju, ki ga velja posebej preu~iti. Videz Explorerja naj bi namre~ v bodo~e prevzeli vsi programi, ki bodo tekli pod tem operacijskim sistemom.

Gre namre~ za princip, kjer naj bi se uporabnik ne obremenjeval s tem, ali trenutno pi{e besedilo, kopira datoteko, brska po Internetu ali pa morda projektira v AutoCADu. Skratka, vse naj bi bilo popolnoma enako in tudi naj bi ne bilo pomembno, kje se nahajajo podatki - morda nekje na drugem koncu dr`ave, na drugem koncu sveta ali morda celo na nekem X ra~unalniku, skratka za vse naj poskrbi sistem. Manj kot bo uporabnik vedel, manj te`av bo imel.

Tak{en princip delovanja je bil prikazan na leto{njem seminarju o Internetu in Intranetu (ni tipkarska napaka, Intranet je interni Internet).

Princip precej smrdi po orwelizaciji, kako pa se bo obnesel v realnosti, pa bomo videli. Izgled naj bi bil torej slede~: na levi strani drevesna stuktura, ki nam pove, kje trenutno smo in kaj po~nemo, na desni pa sam program oz. na{e po~etje.

Novost pri uporabi je tudi ta, da ima sedaj desni gumb mi{ke precej ve~jo funkcionalnost. ^e `elite kopirati datoteko v direktorij,

Novost, ki je sedaj sestavni del Windows NT sistema, je tudi Internet Explorer 2.0, s katerim surfamo po Internetu. Vendar ~e boste `eleli biti najsodobnej{i, potem ko boste po prvem priklopu na Internet pri{li na Microsoftovo doma~o stran, si boste morali najprej prekopirati najnovej{o razli~ico Internet Explorerja 3.0 (3 Mb ZIP). In nikar ne prezrite opozorila, da ta verzija ne deluje najbolje in da morate takoj prekopirati tudi najnovej{i popravek. Opozoriti pa je potrebno tudi na to, da priklop na Internet z vgrajenim RAS (Remote Access Service) ni preprosta in samodelujo~a operacija, kot je to v Win95, ampak je zanj potrebna precej{nja mera potrpe`ljivosti in znanja.

Poleg Explorerja je sedaj sestavni del Windows NT 4.0 tudi okle{~ena verzija Microsoft Exchange Clienta, kot nadomestek za prej{nji Mail. Kljub temu, da je verzija skromnej{a, pa popolnoma zadovoljuje potrebe pri po{iljanju in sprejemanju elektronske po{te, v kolikor ste edini uporabnik Interneta na tem ra~unalniku. Kljub vsemu pa v NT {e vedno ni podpore faksom, kar je kar malo sme{no. Na sre~o pa lahko v ta namen uporabljamo programe, ki so delovali v Windows 3.1 ali Windows 95.

11 DIMENSIO

Kot dobrodo{lo novost naj omenim tudi Network Neighborhood, ki je razveseljiva noviteta za vse, ki uporabljajo mre`o. Ta omogo~a dostop do podatkov na mre`nem disku, pri ~emer ni potrebno samo zato, da skopiramo nekaj podatkov, definirati novega mre`nega diska, ampak podatke samo prekopiramo in ko prenehamo s kopiranjem, je vse kot po starem. V prej{nji verziji smo morali najprej definirati mre`ni disk, potem poiskati podatke in jih skopirati. Po dalj{em delovanju pa se nam je zgodilo, da je pri~elo zmanjkovati ~rk za oznako diskov, v kolikor se nam ni vedno ljubilo izklapljati mre`nih diskov.

Toliko o vmesniku samem, ki pa~ je, kakr{en je. S~asoma se ga bomo privadili. Vsekakor se bodo izku{nje po~asi nabrale, na tr`i{~u pa se bodo pojavila razli~na pomagala, ki nam bodo olaj{ala delo. Za vse tiste, ki pa nimajo ~asa in volje za vse novosti, {e nasvet: Norton commander v DOS oknu {e vedno deluje in nas bo lahko re{eval iz zagat.

Nikakor pa ne morem mimo drame okrog pisav s {umniki v ra~unalni{tvu. V verziji NT 3.51 smo kon~no dobili podporo za {umnike tako v AutoCADu kakor tudi v ostalih programih.

Sedaj se stvari izbolj{ujejo, saj imamo po novem v sistemu definiranih ve~ tipkovnic. Tako lahko sedaj pi{emo nem{ko in slovensko, med pisavami pa prehajamo tako, da zamenjamo tipkovnico. Vendar pa ~isto brez zapletov zopet ne gre. Dosedaj so bili vsi znaki za vse pisave zbrani v enem naboru, kar ostaja enako, spremeni pa se to, da nabor navidezno razpade na dva dela in sicer npr. Arial razpade na Arial in Arial CE pri ~emer slednji vsebuje ~`{. Na tak na~in so nabori definirani tudi v Windows 95, kar naj bi pomenilo zdru`ljivost obeh sistemov. Torej, ~e smo v prej{njem sistemu pisali vse z Arial naborom, moramo ~e

zadnji~ pri prehodu na nov (bolj{i) operacijski sistem priklicati nazaj tisto, kar je `e neko~ bilo.

Windows NT 4.0 pa ni nov samo navidez, ampak je nov tudi v svojem jedru. Dolo~ene operacije, ki so do sedaj tekle izven jedra, so prene{ene v jedro. S tem so v Microsoft-u dosegli dolo~eno pohitritev.

Do tu vse lepo in prav, vendar se po novem lahko zgodi, da nestabilno delujo~ gonilnik poru{i celotni sistem. Ravno gonilniki pa so bili vedno trn v peti vseh uporabnikov sistema NT, saj so bili vedno v precej{nji zamudi, posebej pri napravah, ki so bile izdelane kasneje kakor operacijski sistem. Tako kot so bili gonilniki za prej{nje operacijske sisteme enostavni in vedno a`urno na voljo, pa se tokrat stvari ne razvijajo tako, kot bi si `eleli. Pri prej{nji verziji so proizvajalci naprav komaj uspeli napisati solidne gonilnike za svoje naprave, ~eprav nekateri tega niso nikoli naredili sami. Npr. HP ni napisal gonilnika za nobeno napravo, ki jo je izdelal po izidu Windows 3.51. @alostno pa je, da so kon~no delujo~i gonilniki neuporabni v novem operacijskem sistemu, tako da bodo morali proizvajalci ponovno zavihati rokave in napisati vse nanovo. Skratka, povestica o jari ka~i in steklenem pol`u se nadaljuje.

Pri gonilnikih pogre{amo podporo dolgim formatom na neskon~ni papir, kar v Windows 95 deluje brez problemov.

Morda bomo to podporo do~akali, ko se bosta omenjena sistema zlila v eno, kar napovedujejo, vendar se bojim, da bo bodo~i sistem prevzel prav to slabost iz NT. Na tem mestu bi `elel opozoriti uporabnike, naj ne silijo v novotarije, v kolikor jim sistem deluje stabilno.

Prednosti novega sistema so lahko malenkostne v primerjavi s te`avami, ki si jih lahko nakopljemo. Po novem letu bomo lahko po~asi pre{li na nov operacijski sistem, saj bo ta `e prebolel otro{ke bolezni. ^e smo pri prej{njem sistemu do`iveli {tiri vakcinacije v obliki Service Packov, po~akajmo vsaj na prvega, ki se bo zagotovo pojavil v kratkem.

NIZKOGRADNJE

CGS Applications Concept M

A

T

J

A

@

[

A

J

N

ELECTRA je novi modul v sklopu CGS aplikacij, namenjen projektiranju vzdol`nih profilov elektro daljnovodov. Vzdol`ni profili so ena izmed aplikacij, katere se najve~ uporabljajo v projektantski praksi. Z razvito softversko tehnologijo za izdelavo programov za projektiranje vzdol`nih profilov cest, kanalizacij, vodovodov in plinovodov, smo s sorazmerno malo truda uspeli izdelati program tudi za daljnovode.

Med na{imi programi je zavel sve`i veter in spremenil izgled vsem na{im aplikacijam. Imenuje se "CGS Applications" koncept. Kljub zapletenemu imenu je stvar zelo preprosta.

Po novem poganjamo AutoCAD in vse CGS aplikacije s pomo~jo ene same ikone v Windows NT 3.51 oz. s pomo~jo ukaza Programs, AutoCAD v NT 4.0. Ko se AutoCAD nalo`i, dobimo v zgornjih (vise~ih) menujih dodatni menu CGS Apps. Ta slu`i kot navigator za nalaganje posameznih modulov na{ih programov. Preden `elimo programe PLATEIA, CANALIS, RX VECTOR, RUTINE, HYDRA, ELECTRA in ostale uporabiti, nalo`imo izbrani modul (npr.

CANALIS Situacija) tako, da ga izberemo iz CGS Apps menuja.

Nato se izbrani modul dejansko nalo`i in na desni strani menujev se pojavijo njegovi ukazi. Tako lahko nalo`imo poljubno smiselno kombinacijo modulov enega za drugim. Ko katerega od njih odrabimo, ga lahko odstranimo iz vise~ih menujev, da nam ne krade prostora na zaslonu.

Opisani na~in nam omogo~a hkratno uporabo ukazov iz AutoCAD menuja in ukazov, ki jih vsebuje posamezen modul.

Torej ne bo ve~ potrebno preklapljati med aplikacijskim in AutoCAD menujem.

Posamezni moduli so popolnoma samostojne enote, zato jih lahko uporabnik poljubno kombinira. Naprimer, ~e `eli obdelovati kanalizacijski sistem v tlorisu, lahko nalo`i module CANALIS Situacija, PLATEIA Situacija, RX Vector, QuickSURF in morda {e RUTINE. Vseh ostalih v istem trenutku ne potrebuje, zato se na zalonu ne prikazujejo.

CGS Apps koncept uvaja enoten na~in dela z vsemi na{imi programi. Neodvisnost modulov omogo~a zanesljivej{e delovanje in ve~jo fleksibilnost. Opisani sistem deluje le v AutoCADu 13 za Windows NT.

Electra 1.0

Pobudnik za aplikacijo je bil v prvi vrsti in`. Peter Flei{er iz podjetja Elektro Gorenjska Kranj. S pomo~jo njegovih bogatih projektantskih izku{enj in s pomo~jo na{ih programerjev smo v pi~lih treh mesecih izdelali opisani program.

Projektiranje elektro-daljnovodov v programu AutoCAD Ocenjujemo, da imamo na podro~ju projektiranja elektro daljnovodov v svetu le malo resnih konkuren~nih programov, hkrati pa precej{en TABELA ... vnos tabele z nastavljivimi rubrikami v na~rt vzdol`nega profila; mo`en je izris ve~ vzdol`nih profilov v eni risbi; NASTAVITEV PARAMETROV ... dolo~itev poljubnega horizontalnega in vertikalnega merila, za~etne staciona`e ter dol`ine odseka; TEREN ... vnos ene ali ve~ terenskih linij v vzdol`ni profil, tabeliranje staciona`, vi{inskih kot, profilov; DROGOVI ... vnos zateznih, nosilnih in kotnih drogov; dolo~itev vi{ine, tipa droga in drugih karakteristik za vsak posamezen drog; urejanje in popravljanje drogov;

DIMENSIO 12

VERI@NICA ... izra~un, izris, urejanje in naknadno popravljanje veri`nice na osnovi vhodnih parametrov, preverjanje varnostne vi{ine; SITUATIVNI PRIKAZ ... shemati~ni prikaz situativnega trasnega na~rta v vzdol`nem profilu;

ZAPIS VERI@NICE v tabelari~ni obliki (monta`ne tabele); DODATNA ORODJA ... funkcije za pomo~ pri konstruiranju in opremljanju na~rta vzdol`nega profila daljnovoda.

NIZKOGRADNJE

Rutine 3.0

uporabniki. Kot smo namre~ izvedeli, se daljnovodi stalno obnavljajo in posodabljajo, tako da na tem podro~ju za projektante nikoli ne bo zmanjkalo dela. Pobudnikom v Kranju so se kot uporabniki letos poleti pridru`ili tudi podjetja Elektro Ko~evje in GEOKAT iz Grosupljega, ki `e izdelujejo prve projekte s programom ELECTRA.

Dolgo pri~akovana nova verzija je kon~no nared

Potrebna strojna oprema: podobno kot AutoCAD R13 oz. R12.

Program ELECTRA lahko pove`emo z modulom SITUACIJA programa PLATEIA, kjer na osnovi geodetskega posnetka izri{emo situativni prikaz ter dolo~imo vi{inski potek trase daljnovoda.

Skratka, ELECTRA je s svojimi funkcijami, preprosto uporabo in z veliko mero prilagodljivosti sodoben program, ki bi ga moral poznati vsak projektant elektrogospodarskih objektov.

ELECTRA 1.0 je program za projektiranje vzdol`nih profilov elektrodaljnovodov s posebnim poudarkom na izra~unu povesnih krivulj - veri`nic.

ELECTRA 1.0 deluje v okolju Windows 95/NT in programa AutoCAD Release 13 ter v DOS-u z AutoCAD-om 12, kar zagotavlja aplikaciji veliko prilagodljivost in u~inkovitost. S pomo~jo programa ELECTRA lahko hitro in natan~no izri{emo na~rte vzdol`nih profilov

Potrebna programska oprema: operacijski sistem Windows NT in AutoCAD R13 ali DOS in AutoCAD 12 Cena za prvo licenco: 92,120.00 SIT Cena za nadgradnjo: 28,200.00 SIT

daljnovodov v poljubnem merilu ter izpi{emo na tiskalnik vse potrebne numeri~ne rezultate v obliki t.i. "monta`nih tabel".

Potrebna strojna oprema: podobno kot AutoCAD R13 oz. R12.

RUTINE imajo v mojem pojmovanju posebno mesto med CGS programi. Najprej, RUTINE so bile prvi program, ki smo ga izdelali na bazi AutoCAD-a, {e preden je kdorkoli razmi{ljal o programu PLATEIA in ostalih programih.

Drugi~, RUTINE imajo gotovo najve~ uporabnikov med vsemi na{imi programi. Prakti~no vsak, ki je pri nas kupil AutoCAD, uporablja tudi RUTINE. Po mnenju mnogih uporabnikov vsebujejo RUTINE nekaj prav genialnih ukazov.

Kdo bi lahko {e `ivel brez pomo`nih ~rt in ukazov MultiTrim ter MultiExtend, ko je enkrat okusil RUTINE? In kakor se vse skupaj v ra~unalni{tvu odvija z bliskovito hitrostjo, so se tudi na{e RUTINE s ~asom nekoliko postarale. Zato so bile potrebne in seveda tudi dele`ne celovite, vseobse`ne in korenite prenove. Rezultat je program RUTINE 3.0, ki deluje v okolju programa AutoCAD Release 13 na operacijskem sistemu Windows NT (dobavljiv tudi za DOS in

RUTINE so trenutno na voljo v slovenskem, angle{kem, hrva{kem in nem{kem jeziku.

RUTINE so nepogre{ljivi sopotnik vsakega gradbenika in arhitekta, uporabnika programa AutoCAD. Omogo~ajo vrsto funkcij in ukazov, ki se zelo pogosto uporabljajo v projektantski praksi in ki jih AutoCAD nima v naboru ukazov: kalkulator za sprotno prera~unavanje, operacije z risalnimi ravninami, operacije s teksti, operacije z bloki, izbira elementov po layerju, barvi, imenu bloka, stilu besedila, tipu ~rte, kotiranje koordinat, razdalj, vi{in, nagibov, risanje tabel, paralelogramov, robov okoli na~rtov, ukaza multi-trim in multi-extend in kon~no pomo`ne konstrukcijske ~rte, pripomo~ek pri konstruiranju in snovanju na~rtov. Verzija 3.0 je nova, prenovljena verzija, obogatena po `eljah in izku{njah velikega {tevila uporabnikov programa RUTINE.

Potrebna programska oprema: operacijski sistem Windows NT in AutoCAD R13 ali DOS in AutoCAD 12 Cena: 376,000.00 SIT.

V razvoju: CANALIS 4.0 in PLIN 2.0 Trenutno sta novi verziji programov CANALIS in PLIN sredi intenzivnega programiranja. CANALIS bo vseboval izbolj{ano situacijo in najnovej{o tehnologijo vzdol`nih profilov ter bo po na~rtih nared do pomladi 97. PLIN, modul vzdol`ni profili, se izdeluje po navodilih in specifikacijah podjetja IBT d.d. iz Ljubljane, ki bo tudi prvi uporabnik nove verzije programa PLIN. Na voljo bo `e januarja 1997. V fazi specifikacij je {e par drugih, zelo zanimivih aplikacij, ki pa ostajajo {e skrivnost. O njih bomo pisali v naslednji {tevilki ~asopisa DIMENSIO.

13 DIMENSIO

VISOKOGRADNJE

Acad-Bau 6.0 T O M A @

D I M N I K

Nova razli~ica programa za arhitekturo

V juniju leto{njega leta smo v na{em podjetju praznovali majhen jubilej. Preteklo je namre~ dve leti od na{e "vpletenosti" v visokogradni{ko ra~unalni{ko podprto projektiranje. Ni naklju~je, da ta praznik omenjamo v poglavju Acad-BAU - program je bil prvi v na{i ponudbi programov za visokogradnjo.

V tistem obdobju smo za~eli z verzijo 4.0. Na na{o pro{njo so originalni proizvajalci programa - Computertechnik Bucholz - program predelali tako, da je v celoti deloval tudi na angle{ki razli~ici programa AutoCAD. To se je zgodilo v verziji 4.02, ki je predstavljala prvo ponujeno razli~ico na slovenskem. Sledile so razli~ice 5.0, 5.1 (za Acad R12) in 5.13 (za Acad R13).

Trenutna razli~ica Spomladi letos je bila predstavljena trenutno aktualna verzija 6.0, ki deluje na AutoCAD-u R12 in R13. V Sloveniji podprte platforme so Acad R12 DOS in Acad R13 Windows (Windows 3.x, W95 in Windows NT 3.51 in 4.0).

Namerno izpu{~amo razli~ice za R12 Windows in R13 DOS. Posebnost - sloven{~ina Posebnost programa AcadBAU je vseskozi prevod v slovenski jezik. Tudi danes ostaja Acad-BAU edini program za arhitekte v doma~em jeziku. Trenutna razli~ica predstavlja tako `e tretji zaporedni prevod programa. V prevajanje programa smo vlo`ili precej truda in s prevajanjem nameravamo nadaljevati tudi v vseh bodo~ih razli~icah.

Prevod ne pomeni samo la`jega u~enja in la`je uporabe programa, pomeni tudi slovenske izvle~ke, ki jih lahko direktno uporabite v svojih tehni~nih poro~ilih.

DIMENSIO 14

AutoVISION v ceni programa S pri~etkom prodaje razli~ice 6.0 smo se odlo~ili za izpopolnitev ponudbe. Izkazalo se je, da programski modul za izdelavo fotorealisti~nih sen~enih pogledov Visuel ni ve~ dorasel svoji nalogi. Zato smo se v dogovoru z Autodesk-om odlo~ili ponuditi za isto ceno {e program AutoVISION razli~ico 2.0. S tem je Acad-BAU pridobil odli~en program za izdelavo sen~enih slik in animacij v naravnem okolju programa AutoCAD. Izbolj{ani algoritmi programa AutoVISION in okolje Windows NT omogo~ajo sedaj do 5 krat hitrej{e sen~enje v primerjavi s prej{njo razli~ico. Za vse obstoje~e lastnike programa Acad-BAU pa smo pripravili akcijski popust v vi{ini 50%.

3D knji`nice v ceni programa Prav tako smo ponudili v osnovni ceni programa tudi 3D knji`nice za notranjo opremo prostorov in 3D knji`nico simbolov za krajinarstvo.

Konstruiranje {karnikov v ceni programa Sedaj si lahko privo{~ite konstruiranje lesenega ostre{ja brez dopla~ila. V osnovni ceni programa se nahajajo tudi ukazi za izris {karnikov in leg.

Novosti v razli~ici 6.0 Glavne izbolj{ave v novi razli~ici so: Novi ukazi za risanje in popravljanje sten Ukazi za delo s stenami so predstavljali v prej{nji razli~ici najstarej{i modul programa.

Ve~krat se je pri za~etnikih pojavila te`ava z eta`nimi in prostorskimi ~rtami, ki so bile za delo s stenami klju~nega pomena. Vse to je sedaj zgodovina. Ukazi so programirani popolnoma na novo in sedaj predstavljajo popolno orodje, ki omogo~a neomejeno popravljanje poteka sten, debelin, vrste slojev in vi{ine. Zgradbi stene je sedaj predpisana tudi {rafura, ki je lahko tudi polna.

Nova metodologija definiranja vidnosti komponent objekta Delitev vsebine projekta na sklope

VISOKOGRADNJE je tudi preteklost. Po novem je zgradba organizirana po gradbenih elementih. Preko te metodologije definiramo trenutno vidnost in barvo izrisa.

Bilo je pred leti. Takratna nova verzija programa MS Word 5 (za okolje DOS) je imela na tipki F2 vgrajene osnovne matemati~ne operacije. Z malo domi{lije in spretnosti smo v CGS izdelali zbirko enostavnih, vendar uporabnih ukazov, ki jih nekateri popisovalci {e danes uporabljajo za izdelavo gradbeni{kih popisov.

Izbolj{an modul za projektiranje stopnic Kot osnovni vhodni podatek sedaj nastopa {tevilo stopnic (ni~ ve~ vi{ina ali globina). V primeru podestov lahko posamezne stopni{~ne rame sedaj obravnavamo lo~eno (razli~ne dimenzije stopnic v posameznih ramah). Vsi dialogi so dinami~ni, kar olaj{a projektiranje.

Nov modul za predpregled V modulu za predpregled lahko sedaj nastavljamo precej uporabnih parametrov, ki definirajo vidnost posameznih gradbenih elementov. Ukaz se cikli~no ponavlja, zapustimo ga s posebnim ukazom. Ob izhodu lahko nastavitev vidnosti gradbenih elementov vrnemo na prvotne nastavitve.

Nasledniki Word-a 5 so to zakomplicirali. Zato smo za~eli razmi{ljati o enostavnem in sodobnem programu za izdelavo projektantskih popisov v okenskem (Windows) okolju.

Tako je po ve~ kot enoletnem razvoju nastal SCRIPTOR, program, ki nadaljuje tradicijo enostavne izdelave projektantskih popisov.

Prvo razli~ico programa SCRIPTOR si boste lahko ogledali `e na leto{njem sejmu INFOS.

Scriptor Program za izdelavo projektantskih popisov in predizmer

Natan~nej{e nastavljanje kotiranja Predvsem pri samodejnem kotiranju lahko nastavimo, kaj naj bo kotirano na posamezni kotnici.

Glavne zna~ilnosti programa: ·upravljamo ga v slovenskem jeziku; ·kot osnovo za izdelavo popisa uporabite zbirko standardnih postavk, ki jih lahko po potrebi

Nov modul za risanje stropov Za risanje stropov in odprtin v stropovih obstaja sedaj poseben ukaz, ki izri{e strop na podlagi eta`ne ~rte ali predkonstrukcijskih ~rt ali kombinacij obojega. V dialognem oknu ukaza se nahaja okno za predpregled, ki zelo olaj{a konstruiranje stropov predvsem pri medeta`nih konstrukcijah.

Izbolj{ana dialogna okna za risanje streh Dopolnjene knji`nice simbolov Dodani so instalacijski simboli za stavbno opremo (voda, elektrika, plin, solarna tehnika) To bi bilo na kratko vse o novostih. Upamo, da Vam bo nova razli~ica v{e~ in Vam bo olaj{ala projektiranje z ra~unalnikom.

15 DIMENSIO

dopolnite ali spremenite; ·kot osnovo za izdelavo popisa lahko uporabite tudi `e obstoje~ popis za podoben objekt, ki ga primerno dopolnite; ·v vsakem primeru je

celotna spremljajo~a aritmetika pomo`nih ra~unov in koli~inskih vrstic samodejna; ·izdelani popis lahko "izvozite" v MS Word for Windows.

Z NA[IMI PROGRAMI ...

Digitalni model terena za dolenjsko avtocesto V podjetju "Projektivni Atelje, Nizke Gradnje" (PA NG) iz Ljubljane so se v leto{nji jeseni lotili idejnega projekta obse`nega in zahtevnega, ve~ kot 20 km dolgega odseka dolenjske avtoceste od Trebnjega proti Novemu mestu.

Ker so bile obstoje~e, slabo a`urirane topografske karte edini vir podatkov za omenjeno podro~je, se je investitor, Dru`ba za avtoceste Republike Slovenije, odlo~ila za zanimivo ponudbo zagreb{ke firme GEOFOTO. Ta je ponudila digitalno orto-fotogrametri~no obdelavo svojih avionskih posnetkov ter 2D/3D ra~unalni{ke podloge za

Projektiranje z ra~unalnikom je vedno bila in bo specifi~na dejavnost. Zna~ilno za strojno opremo, ki jo uporabljamo v ta namen je, da je zmogljivej{a od opreme, ki se uporablja za obi~ajna opravila z ra~unalnikom. Druga zna~ilnost je prodaja v sorazmerno majhnih koli~inah. Tako se pogosto dogaja, da velikoserijski dobavitelji ra~unalni{ke opreme v CAD opremi ne vidijo velikega tr`nega interesa. V na{em podjetju smo vedno stremeli za tem, da bi na{im uporabnikom ponudili tudi tak{no CAD strojno opremo. Rezultat tak{nih razmi{ljanj je oprema ELSA, VIDAR in v zadnjem ~asu CALCOMP.

obdelave digitalnega modela reliefa ter a`urirane topografske na~rte, vse zapisano v formatu DWG. V nekaj tednih po pri~etku del so iz Zagreba `e prispele prve ra~unalni{ke podloge, ki smo jih v CGS takoj preverili. Po kraj{em vsklajevanju smo nato s pomo~jo programa QuickSurf izra~unali digitalni model reliefa (DMR), ki vsebuje ve~ kot 300,000 to~k. DMR, zapisan v obliki QSB datotek, uporabljajo sedaj projektanti PA NG za izra~un profilov s programom PLATEIA po razli~nih variantah osi dolenjske avtoceste.

S septembrom smo v na{em podjetju pri~eli z avtorizirano prodajo proizvodnega programa CALCOMP. Ponosni smo, da smo pridobili pravico direktnega zastopanja tega proizvajalca brez posrednikov, kar nam omogo~a, da ponujamo CALCOMP po zelo konkuren~nih cenah.

Nekaj zgodovine Calcompov prvi proizvod pred mnogimi leti je bil peresni risalnik za potrebe ameri{ke vojske. Tedaj je bilo potrebno definirati komunikacijski jezik, ker podobnega ustreznega standarda {e ni bilo. Od tu dalje je pot peljala strmo navzgor.

Peresnim risalnikom so kmalu dodali {e zmogljive rasterske risalnike in vhodne naprave za vnos podatkov - digitalne table in skenerje.

Po Calcomp od zdaj v CGS! T O M A @

D I M N I K

program danes Rasterski risalniki, ki slonijo na "bubble jet" tehnologiji brizganja ~rnila. V to tr`no najpomembnej{o skupino sodita TechJet Color GT (dra`ji model) in TechJet designer 720C. Oba odlikuje barvni ali ~rno - beli izris, najve~ja lo~ljivost izrisa je 720 to~k na in~o, podajalnik za papir v roli, no` za samodejni razrez papirja po dol`ini... Glavna prednost obeh pred konkurenti so odli~ni gonilniki, ki odli~no obvladajo tudi izris rasterskih podlog.

Rasterski risalniki, ki slonijo na termalni tehnologiji (monokromatski izris). V tej skupini sta dva modela: DrawingMaster Plus z lo~ljivostjo 800 x 400 to~k na in~o in DrawingMaster Plus z lo~ljivostjo

DIMENSIO 16

STROJNA OPREMA Ko se je na tr`i{~u prvi~ pojavila razli~ica AutoCAD 12 za Windows, smo vsi nekako zmajevali z glavami; ta Autocad je bil ~udnih barv in je deloval, kot bi gledal po~asen posnetek.

Skratka, uporaben je bil za manj{e projekte, za resno delo pa ni bil primeren. Uporabljali so ga izklju~no tisti, ki so hoteli prena{ati podatke med Windows programi in seveda tisti, ki jim je bila monotonost DOS okolja zoprna. Pravi AutoCAD uporabniki pa so prisegali na DOS. Ob izidu AutoCAD R13 smo dobili tri razli~ice in sicer DOS, Windows 3.1 in Windows NT. Pravcati {ok pa smo do`iveli, ko smo vehementno nalo`ili verzijo za DOS in ugotovili, da je ta verzija po~asnej{a od prej{nje in to precej bolj kot smo pri~akovali. Res je obi~ajno novej{i program po~asnej{i od prej{nje verzije na enakem ra~unalniku, toliko pa vseeno ne in to navkljub pove~ani koli~ini spomina. Ob Windows 3.1 verziji pa nas je tako in tako bolela glava.

600 x 300. Te risalnike odlikuje hitrost izrisa, ki je pribli`no 2x ve~ja kot pri ~rnilnikih in dejstvo, da ne potrebujejo vzdr`evanja. Izris namre~ nastaja na posebnem toplotno ob~utljivem papirju. Cena takega papirja je pribl. 15% vi{ja od obi~ajnega papirja.

Posebna izpeljanka tega modela je risalnik EcoGrafix Imager, ki je namenjen tiskarjem za izris filmov za tisk.

Torej smo nalo`ili Windows NT, pa potem {e AutoCAD in res, program je poletel. Pravzaprav je bila ta verzija {e vedno po~asnej{a od R12 DOS, vendar ne toliko, da bi se ne odrekli udobja, ki ga prina{a okolje Windows. Seveda se je to zgodilo v ~asu, ko so prevladovali procesorji 486 od 66-100 MHz. S pojavom procesorjev Pentium pa so se razmere `e bolj nagnile v prid R13 NT. Danes, ko postaja procesor Pentium 133 MHz z 32 MB in 1,2 GB trdega diska `e skoraj standard za pisarni{ko poslovanje, ni ve~ dileme ali bomo uporabljali R12 ali R13.

Laserski rasterski risalniki. Ime modela je Solus 4, lo~ljivost je 400 to~k na in~o, zmogljivost 2 formata A0 na minuto. To je najhitrej{i risalnik v Calcomp ponudbi.

Digitalne table. Calcomp proizvaja ve~ cenovnih razredov digitalnikov. Za nas sta pomembna predvsem dva: DrawingSlate II in DrawingBoard III. V prvi dru`ini so digitalniki formatov 10x12cm do 30x45cm (format A3). Namenjeni so spro`anju ukazov programov preko podloge, pripete na digitalniku. Opremljeni so z brez`i~nimi kurzorji na 4 ali 16 tipk ali brez`i~nimi peresi.

Posebnost je pero, ob~utljivo na pritisk, kjer ve~ji pritisk pomeni debelej{o ~rto.

Dru`ina DrawingBoard III vklju~uje digitalnike namenjene digitalizaciji.

Formati so A4, A3 in A2.

Najnatan~nej{i so digitalniki dru`ine "High Accurracy" v velikosti do 120x150cm.

Najpomembnej{i v dru`ini

digitalnikov Calcomp so WinTAB gonilniki tudi za okolje Windows NT, ki omogo~ajo uporabo digitalnika namesto mi{ke v vseh aplikacijah.

CAD skenerji. Prodajna paleta obsega 5 razli~nih modelov. Vsi so {irine 95cm, lo~ljivosti skeniranja so od 300 do 1800 to~k na in~o. Posebno zanimivost predstavlja povezava skenerja z risalnikom (DrawingMaster ali Solus), ki slu`i kot fotokopirna naprava velikega formata in visoke lo~ljivosti.

Upamo, da smo z vzpostavitvijo zastopstva Calcomp "potegnili" pravo potezo in s tem zapolnili {e eno ni{o v uporabi profesionalne CAD opreme.

17 DIMENSIO

Pravi ra~unalnik za AutoCAD 13 A

N

D

R

E

J

S

U

H

A

D

O

L

C

@alostno je morda samo to, da po na{i ra~unalni{ki periodiki {e vedno merijo hitrost ra~unalnikov v okolju Windows 95 in to s programi, kot sta Word in Excel, ki sta glede na zmogljivo opremo `e zdavnaj dovolj hitra. Morda {e prehitra, kar pogosto ustvarja videz, kot da cel svet z ra~unalniki ne dela drugega, kot pi{e eseje in prera~unava obresti.

STROJNA OPREMA

Novosti v programu ELSA

T O M A @

V mesecu oktobru je minilo natan~no eno leto odkar

D I M N I K

NT stre`nika in modema je namre~ mo`no instalirati in vzdr`evati programsko opremo tudi na daljavo.

zastopamo in prodajamo ELSA proizvode v Sloveniji. Od

ELSA komunikacijsko opremo lahko delimo v slede~e skupine: modemi, oprema za video konference, brez`i~ne komunikacije - celularni modemi, izdelki za spajanje ra~unalni{kih omre`ij in ISDN oprema.

takrat pa do danes se je v proizvodnem programu zgodilo veliko novega. V tem sestavku Vam bom opisal nekaj glavnih novosti.

Kot verjetno veste, se proizvodi ELSA delijo na 2 dru`ini: ra~unalni{ko grafiko, specializirano za CAD podro~je in komunikacijsko opremo. V na{em podjetju smo do sedaj precej ve~jo pozornost namenjali CAD opremi, vendar `elimo v prihodnosti ve~ delati tudi na podro~ju komunikacij.

E L S A

E L S A

ELSA RA^UNALNI[KA GRAFIKA V to skupino sodijo predvsem razli~ni grafi~ni krmilniki (kartice) za osebne ra~unalnike in Alpha delovne postaje, kot tudi profesionalni monitorji, ki jih ELSA privzame od japonskih proizvajalcev Sony in Hitachi.

Glavnino ponudbe sta do sedaj predstavljala dva krmilnika: Winner 1000pro/x in Winner 2000pro/x. Prvi bazira na S3 Vision 868 in ima 2 Mb DRAM in najve~jo lo~ljivost 1280 x 1024 pri 76 Hz. Drugi je zgrajen na procesorju S3 Vision 968 in ima 2, 4 ali 8Mb VRAM in ima najve~jo lo~ljivost 1600 x 1280 pri 80 Hz. Oba sta opremljena s PowerDraft krmilniki za AutoCAD. Novi grafi~ni krmilniki Twinner 2 in 4 V preteklem letu se je trend uporabe dvojnih monitorjev zelo pove~al. ELSA je zato ponudila nov krmilnik, imenovan Twinner, ki na eni plo{~i vklju~uje dva `e znana krmilnika Winner 2000. Cena je za pribli`no 30% ni`ja od dveh Winner 2000 krmilnikov, ostali tehni~ni podatki pa so enaki.

E c o m o

G l o r i a

Winner 2000 AVI V osnovi je enak krmilniku 2000pro/x s slede~imi razlikami: najve~ja lo~ljivost 1280 x 1024 pri 100Hz in nima PowerDraft gonilnikov.

Winner 3000 Popolnoma nov krmilnik zgrajen na 3D pospe{evalnem procesorju S3 Virge/VX. Obstajajo razli~ice L 42 (4 Mb VRAM in 2 Mb DRAM), M 22 (2 Mb VRAM in 2 Mb DRAM) in S (2 Mb EDO RAM). PowerDraft gonilnikov ni, so pa vsi ostali potrebni sistemski gonilniki za Windows okolja.

Gloria L in Gloria M Novi razli~ici dobro znanega krmilnika Gloria. [e hitrej{i pri 3D Open/GL operacijah kot predhodnica. Model L bazira na novem 500TX GLINT 3D pospe{evalniku, model M ostaja na pospe{evalniku 300SX. Oba imata vgrajen tudi GLINT DELTA koprocesor. 2D del krmilnika je zgrajen okoli S3 Virge. Novosti bodo veseli predvsem uporabniki 3D Studia MAX. Novi monitorji Poleg obeh obstoje~ih monitorjev Ecomo 21H95 in GDM 20H110 bomo v prihodnje ponudili {e:

2 4 H 9 6

ELSA Ecomo 24H96 Tudi tu je opazen trend pove~ane uporabe konfiguracij z dvojnimi monitorji. Namesto dveh 20 pal~nih monitorjev si sedaj lahko privo{~ite enega 24 pal~nega. Monitor ima enako vi{ino kot 20 pal~ni model, pove~anje diagonale gre na ra~un ve~je {irine. Sedaj sta {irina in vi{ina v novem razmerju 16:10. Najve~ja lo~ljivost monitorja je 1920 x 1200 pri 80 Hz. Velikost pike je 0.26mm. Trinitron!

ELSA Ecomo 20S96 Predstavlja najcenej{i Elsa 20 pal~ni monitor. Zgrajen je na Trinitron tehnologiji, velikost pike je 0.30mm, najve~ja lo~ljivost je 1280 x 1024 pri 75 Hz. ELSA Ecomo 17H96 Predstavlja 17 pal~no opcijo Else. Tudi ta monitor je zgrajen na Trinitron slikovni cevi.

Velikost pike 0.25mm, najve~ja lo~ljivost 1280 x 1024 pri 75 Hz, 1024 x 768 pri 100 Hz. ELSA KOMUNIKACIJSKA OPREMA Komunikacijska oprema dobiva iz dneva v dan ve~ji pomen. Piko na i je dodalo globalno ra~unalni{ko omre`je Internet. Tako se dogaja, da modem ni ve~ opcijska oprema, ampak postaja dostop do modema nujen za vsako delovno mesto.

V prihodnosti pri~akujemo velik razmah uporabe modemov za potrebe vzdr`evanja ra~unalni{ke programske opreme. S pomo~jo

Modemi Poleg poznanih zunanjih modemov MicroLink 28.8 TQV in MC (za notesnike) se je v oktobru pojavil MicroLink 33.6 TQV. Je trenutno najhitrej{i modem s hitrostjo prenosa do 33.6 Kbit/s. Vsi modemi imajo vgrajeno Voice funkcijo in jih lahko uporabljamo kot telefonske tajnice. Vsakemu modemu je prilo`en komunikacijski program Telix for Windows.

Oprema za video konference V tem kompletu uporabnik dobi video kamero, telefon z mikrofonom in vmesnik za v PC. Sistem omogo~a prenos zvoka in slike v realnem ~asu, tako da se lahko sogovornika med pogovorom tudi vidita.

Potrebna je ISDN telefonska linija. Cena takega sistema ni ve~ vesoljska: okoli 3000 DEM. ISDN oprema ISDN na pohodu tudi v Sloveniji! ^e danes v Ljubljani naro~ite novo telefonsko linijo v svojem podjetju, vas bo stala obi~ajna {tevilka pribli`no 100,000.00 SIT. ^e danes naro~ite novo ISDN linijo, vas bo stala pribl. 150,000.00 SIT. Boste rekli: me ne zanima! Ni res! ISDN priklju~ek vsebuje dve telefonski {tevilki. Po vsaki izmed njih lahko komunicirate s hitrostjo 64 Kbit/s, ~e jih zdru`ite dobite 128 Kbit/s, kar vna{a v uporabnost ra~unalni{kih komunikacij popolnoma nove dimenzije.

V Elsini ISDN dru`ini se nahajajo namizni in vgradni ISDN modemi. Nekateri od njih imajo vgrajen tudi klasi~en analogni modem (MicroLink 28.8TQV) v kombinaciji z ISDN modemom z namenom komuniciranja tudi s klasi~nimi modemi.

Zanimivost: Zopet se vra~ajo vgradni modemi. Komunikacijski vmesnik RS232, preko katerega se priklju~ujejo zunanji modemi ni ve~ dovolj hiter za zmogljivost ISDN prenosa. Zato je pravi ISDN modem vgradni modem.

DIMENSIO 18

CAD-SCAN CENTER V prej{nji {tevilki ~asopisa DIMENSIO je bil podan opis tehni~nih zmogljivosti CGS CAD-SCAN centra. Ugotavljamo, da {tevilo uporabnikov skeniranih na~rtov mo~no nara{~a. Tako smo v lanskem letu poskenirali pribli`no 1000 kart, letos pa `e preko 2000.

I

G

O

R

D

I

M

N

I

K

Vektorizirati ali ne vektorizirati? [izris hibridnih na~rtov] Medtem, ko smo {e lani vsaj 80% skeniranih na~rtov tudi vektorizirali, opa`amo, da se ta dele` postopoma zmanj{uje na ra~un direktne uporabe podlog brez vektorizacije. Vedno pogosteje se skenogrami uporabljajo kot podloga, na katero s programi AutoCAD, PLATEIA itd. izri{emo svoj projekt. Ta na~in je posebej primeren za idejne projekte.

Tak na~in uporabe skenogramov je manj poznan, vendar izredno u~inkovit. Naj navedemo vsaj dva argumenta v prid temu:

strahotno po~asne in bi ne bil postopek zapisa ali branja podatkov tako dolgotrajen.

Danes se {e veliko uporabljajo zapisi na DAT (Digital Audio Tape) kasete, ki so zanesljivej{e kot obi~ajni trakovi, njihova kapaciteta pa dosega 4 Gb prostora.

Kasneje so se na tr`i{~u pojavili opti~ni in magnetoopti~ni izmenljivi diski za

Izdelava varnostnih kopij je eno izmed opravil, ki jim posve~amo vse premalo pozornosti. Neko~, ko koli~ine podatkov {e niso bile tako velike, smo se nekako zadovoljili z izdelavo varnostnih kopij na diskete. Kmalu so se pojavile tra~ne enote, na katere je bilo mo`no shraniti ve~je koli~ine podatkov. Vse bi bilo v redu, ~e te naprave ne bi

Backup v petek!

A

N

D

R

E

J

S

U

H

A

D

O

L

C

19 DIMENSIO

vektoriziranje na~rtov je zamudno in drago (ali obratno: izris skeniranih na~rtov je hiter in cenen). Drugi~, tehnologijo izrisa skeniranih na~rtov v programu RX VECTOR za inkjet risalnike smo izpopolnili do te mere, da je sedaj prakti~na uporaba dejansko omogo~ena.

Izris skeniranih na~rtov je povezan s problemom zelo velikih "plot" datotek, ki pa ga posebej CALCOMP risalniki elegantno re{ujejo s pomo~jo prilo`enih krmilnikov - driverjev.

V podlagi: izris skeniranih podog za potrebe projektiranja odseka avtoceste Blagovica-[entjakob.

Izdelal PNZ d.o.o., Ljubljana.

Tehnika vektoriziranja podlog se prav tako spreminja. ^e so se v~asih za vektorizacijo uporabljale le gole ~rte, polyline in ostali osnovni elementi slike, se sedaj pojavljajo nove zahteve po atributnih podatkih (npr. opisi za cevovode, kable, ja{ke). Tako zapisani podatki so osnova za izgradnjo GIS sistemov.

podatkov. Njihova edina slabost je bila visoka cena in nezdru`ljivost posameznih proizvajalcev. Danes so se tovrstne naprave mo~no pocenile in ni ve~ razloga, da jih ne bi uporabljali tudi na manj{ih sistemih. Zanesljivost in `ivljenska doba zapisa na tovrstnih napravah je neprimerno bolj{a, kot na trakovih ali disketah. Poleg tega pa je hitrost zapisa v primerjavi s trakovi prakti~no hipna.

Ker postajajo zapisovalci CD plo{~ (zgo{~enk) vse cenej{i,

podatkov. Zapis CD plo{~e je {e vedno dokaj dolgotrajen (640 Mb pribli`no 1 uro), poleg tega pa lahko podatke samo dodajamo, dokler ni plo{~a polna. Zato je ta na~in shranjevanja primeren predvsem kot arhiv.

Takih in druga~nih naprav smo na{teli verjetno dovolj. Da ne bo izgovorov! Pomembno je le, da se odlo~ite za varovanje svojih podatkov pravo~asno, ker je zvoniti po to~i prepozno.

Zato vam svetujemo: naredite svoj backup v petek!

VARSTVO OKOLJA

Gospodarjenje z jezeri A L E N K A

[ A J N - S L A K

Tokrat ne bomo neposredno govorili o Hydrolab sondah, pa~ pa bomo razmi{ljali o monitoringu jezer, ~emur seveda slu`ijo omenjene sonde in aplikaciji rezultatov monitoringa. O Hydrolab instrumentih pa le to, da se

Vhodni podatki

Date 28-09-1996

The simulated period is

20.000 year(s)

nam v nekaj mesecih obeta kar nekaj novih modelov sond, katerih skupna lastnost bo ta, da bodo precej manj{e kot sedanje.

Time 21:12:15

Printing stepsize is

0.500 year

Integration stepsize is

0.020 year

Physical data

Jezera in zadr`evalniki so eni izmed najpomembnej{ih virov sladke vode na na{em planetu.

Velikemu delu svetovnega prebivalstva predstavljajo vir vode za doma~o uporabo. Tako se je ~lovek `e od nekdaj naseljeval ob njih. Tretjina hrane, ki jo v svetu danes pridelamo, zraste na namakanih poljih, jezera in zadr`evalniki pa so eden glavnih virov vode za to dejavnost.

Pomembna so za industrijo (posebno kovinsko, papirno in kemi~no) in kot izvor energije v hidroelektrarnah.

Poleg neposredne uporabe jezerske vode je le-ta pomembna tudi kot vir esencialnih proteinov, saj zau`ijejo prebivalci dr`av v razvoju kar 20% `ivalskih proteinov v obliki jezerskih rib. Jezera so pomembna tudi za transport ljudi in hrane. Jezera in zadr`evalniki omogo~ajo razvoj turizma in rekreacije, ki postajata zelo pomembni gospodarski panogi. Seveda so jezera zanimiva za turizem le, ~e so ~ista in ~e v njih obstaja veliko razli~nih habitatov, ekosistemov, rastlinskih in `ivalskih vrst ter procesov. Poleg tega omogo~ajo jezera veliko biolo{ko diverziteto. V njih `ivi npr. tretjina vseh vrst rib na svetu, {tevilne od njih so endemiti. Jezera igrajo pomembno vlogo pri zadr`evanju visokega vala in prepre~evanju poplav in so nenazadnje velikega pomena za ljudi z estetskega in kulturnega vidika.

Jezerska okolja povsod po svetu so zelo ogro`ena. Nanje vpliva naselitev ~loveka, one-sna`uje jih kmetijski "run-off" in toksi~ne kemikalije.

Nestrokovna poraba vode za namakanje zna~ilno vpliva na zni`anje gladine vode v jezerih, z izsekavanjem gozdov pa

se pove~uje erozija in zasipavanje jezer, ki imata za posledico kraj{o `ivljenjsko dobo jezer. Kisel de` je uni~il veliko `ivljenjskih oblik v jezerih, po drugi strani pa je vlaganje neavtohtonih vrst v jezera povzro~ilo poru{itev mnogih jezerskih ekosistemov. @al je kvaliteta jezerske vode povsod po svetu zaskrbljujo~a.

Industrijski odpadki, kanalizacija, "run-off" s kmetijskih povr{in onesna`ujejo reke in jezera s kemikalijami, smetmi, hranilnimi in strupenimi snovmi. Sedimenti erodirane zemlje zasipavajo zadr`evalnike, jezera in reke. V rekah ima voda velik pretok, v jezerih pa ostaja mesece in leta in jo je zato toliko la`je onesna`iti.

Zaradi dolgega zadr`evalnega ~asa je kvaliteta vode v jezeru lahko zelo hitro degradirana.

Zato je potrebno veliko pozornost posvetiti strokovnemu upravljanju ne le jezer in zadr`evalnikov samih, pa~ pa tudi njihovemu celotnemu prispevnemu obmo~ju in celotnemu razvodju.

Kakovost vode v jezerih je zelo tesno povezana tudi z zdravjem ljudi. Vsak dan zaradi slabe kakovosti vode umre 25 000 ljudi.

Zaradi kopi~enja teh problemov v zvezi z jezeri se je `e pred nekaj desetletji v svetu za~ela razvijati nova dejavnost imenovana "lake management" gospodarjenje z jezeri. "Lake management" so aktivnosti povezane s skrbjo za jezerska okolja. Vklju~uje se v ostalo gospodarjenje z vodnimi viri, prispeva k harmonizaciji razli~nih interesov (socioekonomskih in okoljskih) in s tem prispeva k uravnote`enemu razvoju ("sustainable development"). Z razli~nimi

Lake depth

6.00 m

Water residence time

0.11 year(s)

Sedimentation constant

70.00 m/year

Reduction of nutrient outflow due to thermocline

0.00

Nitrogen data Initial value of nitrogen in water

0.958 mg/l

Initial value of nitrogen in sediment

31.000 g/m2

Nitrogen loading

113.600 g/m2/year

Sediment release of nitrogen

0.400 /year

Fraction of nitrogen bound in sediment

0.100

Phosphorus data Initial value of phosphorus in water

0.030 mg/l

Initial value of phosphorus in sediment

12.000 g/m2

Phosphorus loading

48.700 g/m2/year

Sediment release of phosphorus

0.500 /year

Fraction of phosphorus bound in sediment

0.300

Primer simulacije

ohranitev naravnih jezerskih okolij (ekosistemov), za njihovo racionalno izrabo in za zadostitev ~lovekovih potreb s kar najmanj {kodljivimi posledicami za okolje. "Lake management" vklju~uje tudi naslednje aktivnosti: + izdelovanje strategije razvoja jezerskih okolij (politika gos-podarjenja z jezeri s ciljem uravnote`enega razvoja), + dolo~evanje namembnosti, razvoja ter tehnik upravljanja celotnega razvodja, + oblikovanje lokalnih in regij-skih programov upravljanja z jezeri, ki vklju~ujejo napotke za razvoj kmetijstva ter drugih panog, ki vplivajo na jezerska okolja, + dolo~anje namembnosti jezer s ciljem zadostiti ~lovekovim potrebam po pitni vodi, vodi za namakanje in ostalim osnovnim potrebam in to v skladu s stanjem jezera in hidrolo{kim re`imom, + razvoj sistema monitoringa za kvantitativni in kvalitativni nadzor jezer ter nadzor nad izvajanjem njihove

DIMENSIO 20

+ namembnosti.

Monitoring jezerskih okolij je nujno potreben za dobro gospodarjenje z jezeri, saj nam omogo~a dolo~itev stanja jezera, napovedovanje trendov evtrofizacije v njem, predstav-lja nadzor nad izvajanjem namembnosti, na podlagi rezultatov monitoringa se sprejemajo odlo~itve o preventivnih in sanacijskih ukrepih, omogo~a tudi spremljanje u~inkovitosti teh ukrepov.

Rezultati monitoringa so izjemnega pomena za napovedovanje trendov evtrofizacije jezera. Danes je v svetu na razpolago veliko ra~unalni{kih modelov, ki to omogo~ajo.

Enega izmed njih, ILEC-ov Lake Model, uporabljamo tudi mi.

ILEC (International Lake Environment Commitee) je l.

1992 s pomo~jo danskih strokovnjakov razvil zelo enostaven in prakti~en ra~unalni{ki mo-del za napovedovanje trendov evtrofizacije v jezerih. Lake Model je narejen na osnovi raziskav manj{ih danskih jezer.

Zaradi svoje enostavnosti je uporaben za

0.009 0.377 0.412 0.444 0.472 0.498 0.521 0.542 0.561 0.578 0.593 0.607 0.619 0.630 0.640 0.649 0.657 0.664 0.670 0.676 0.681 0.686 0.690 0.694 0.697 0.700 0.703 0.705 0.707 0.709 0.711 0.713 0.714 0.715 0.717 0.718 0.719 0.719 0.720 0.721 0.722

2.92 0.68 0.66 0.64 0.62 0.61 0.60 0.59 0.58 0.57 0.57 0.56 0.56 0.56 0.55 0.55 0.55 0.55 0.54 0.54 0.54 0.54 0.54 0.54 0.53 0.53 0.53 0.53 0.53 0.53 0.53 0.53 0.53 0.53 0.53 0.53 0.53 0.53 0.53 0.53 0.53

0.34 1.89 1.97 2.04 2.10 2.15 2.20 2.24 2.27 2.30 2.33 2.35 2.38 2.39 2.41 2.43 2.44 2.45 2.46 2.47 2.48 2.49 2.50 2.50 2.51 2.51 2.52 2.52 2.52 2.53 2.53 2.53 2.54 2.54 2.54 2.54 2.54 2.54 2.54 2.55 2.55

9.06 61.86 64.71 67.19 69.36 71.27 72.94 74.41 75.72 76.87 77.89 78.79 79.59 80.30 80.94 81.50 82.00 82.45 82.85 83.21 83.53 83.82 84.07 84.30 84.51 84.69 84.86 85.01 85.14 85.26 85.37 85.46 85.55 85.63 85.70 85.76 85.82 85.87 85.92 85.96 86.00

Mean fish yield (mgww/m2/year)

0.00 0.50 1.00 1.50 2.00 2.50 3.00 3.50 4.00 4.50 5.00 5.50 6.00 6.50 7.00 7.50 8.00 8.50 9.00 9.50 10.00 10.50 11.00 11.50 12.00 12.50 13.00 13.50 14.00 14.50 15.00 15.50 16.00 16.50 17.00 17.50 18.00 18.50 19.00 19.50 20.00

Max. prim. production (mg/l/day)

Fish (mg/l)

P&N P P&N P&N P&N P&N P&N P&N P&N P&N P&N P&N P&N P&N P&N P&N P&N P&N P&N P&N P&N P&N P&N P&N P&N P&N P&N P&N P&N P&N P&N P&N P&N P&N P&N P&N P&N P&N P&N P&N P&N

Mean prim. production (g/l/day)

Zoo-plankton (mg/l)

12.00 18.33 24.60 29.99 34.64 38.63 42.06 45.01 47.55 49.74 51.62 53.23 54.62 55.82 56.85 57.73 58.49 59.15 59.71 60.20 60.61 60.97 61.28 61.54 61.77 61.97 62.14 62.28 62.41 62.51 62.61 62.69 62.75 62.81 62.86 62.91 62.95 62.98 63.01 63.03 63.05

Limiting nutrient

Sediment P (g/m2)

0.03 0.46 0.49 0.51 0.53 0.54 0.56 0.57 0.58 0.59 0.60 0.60 0.61 0.61 0.62 0.62 0.63 0.63 0.63 0.63 0.63 0.64 0.64 0.64 0.64 0.64 0.64 0.64 0.64 0.64 0.64 0.64 0.64 0.64 0.64 0.64 0.64 0.64 0.64 0.64 0.64

Secchi depth (m)

31.00 104.47 176.18 241.18 300.12 353.55 401.99 445.90 485.72 521.81 554.53 584.20 611.09 635.48 657.58 677.62 695.79 712.26 727.20 740.74 753.01 764.14 774.22 783.37 791.66 799.18 805.99 812.17 817.77 822.85 827.45 831.63 835.41 838.84 841.95 844.77 847.33 849.64 851.74 853.65 855.38

Chlorophyll (g/ml)

0.96 3.05 3.28 3.49 3.68 3.86 4.01 4.16 4.28 4.40 4.51 4.60 4.69 4.77 4.84 4.91 4.97 5.02 5.07 5.11 5.15 5.19 5.22 5.25 5.28 5.30 5.32 5.34 5.36 5.38 5.39 5.41 5.42 5.43 5.44 5.45 5.46 5.46 5.47 5.48 5.48

Time (years)

0.00 0.50 1.00 1.50 2.00 2.50 3.00 3.50 4.00 4.50 5.00 5.50 6.00 6.50 7.00 7.50 8.00 8.50 9.00 9.50 10.00 10.50 11.00 11.50 12.00 12.50 13.00 13.50 14.00 14.50 15.00 15.50 16.00 16.50 17.00 17.50 18.00 18.50 19.00 19.50 20.00

Water P (mg/l)

Time (years)

Water N (mg/l)

Sediment N (g/m2)

VARSTVO OKOLJA

0.22 4.41 4.70 4.96 5.19 5.40 5.58 5.74 5.89 6.01 6.13 6.23 6.32 6.40 6.47 6.54 6.60 6.65 6.69 6.73 6.77 6.80 6.83 6.86 6.88 6.91 6.93 6.94 6.96 6.97 6.98 7.00 7.01 7.02 7.02 7.03 7.04 7.04 7.05 7.05 7.06

0.52 8.90 9.49 10.01 10.47 10.88 11.24 11.57 11.85 12.11 12.34 12.54 12.72 12.88 13.03 13.16 13.27 13.38 13.47 13.55 13.62 13.69 13.75 13.80 13.85 13.89 13.93 13.97 14.00 14.02 14.05 14.07 14.09 14.11 14.13 14.14 14.16 14.17 14.18 14.19 14.20

0.21 3.19 3.39 3.58 3.74 3.89 4.02 4.13 4.24 4.33 4.41 4.48 4.54 4.60 4.65 4.70 4.74 4.78 4.81 4.84 4.86 4.89 4.91 4.93 4.94 4.96 4.97 4.99 5.00 5.01 5.02 5.02 5.03 5.04 5.04 5.05 5.05 5.06 5.06 5.06 5.07

poleg fosforja tudi du{ik.

Spodnja shema pred-stavlja koncept ILEC-ovega modela.

Du{ikov in fosforjev podmodel sta skoraj enaka, razlika je le v procesu denitrifikacije, ki je vklju~ena le v du{ikov podmodel.

Empiri~ni modeli, narejeni na podlagi statisti~ne regresije (Edmondson, 1986), so: klorofil, zooplankton, ribe, povpre~na primarna produkcija, aksimalna primarna produkcija, povpre~en donos rib.

Lake Model vklju~uje tudi algoritem, po katerem se lahko izra~una, ali sta fosfor ali du{ik limitirajo~i hranilni snovi za rast fitoplanktona. Algoritem bazira na dognanjih o povpre~nem razmerju teh dveh hranilnih snovi v intracelularju fitoplanktona.

Lake Model je izredno enostaven model in bi bil primeren za napovedovanje

Simulacija rezultatov

hitro in grobo oceno napredovanja evtrofizacije v jezeru.

mg/l

mg/l

5

0.6 0.5

4

Lake Model sestavljata dve vrsti podmodelov: vzro~ni dinami~ni model in empiri~ni modeli. Dinami~ni model obravnava du{ik in fosfor v vodi in v sedimentu ter procese izmenjave. Empiri~ni modeli so enostavne regresije, ki izhajajo iz fizikalnih in kemijskih lastnosti jezer.

0.4

DU[IK V VODI

3 2

0.2

1

0.1

0

0 0

g/m

2

4

6

8

10

12

14

16

18

let

1

2 N,P VODA

N,P

N,P

4

N,P

5

2

4

6

8

10

12

14

let

60 50

600

40

DU[IK V SEDIMENTU

400

FOSFOR V SEDIMENTU

30 20

200

10 0

0 2

4

6

8

10

12

14

16

18

let

0

2

4

6

8

10

12

14

N,P g/ml

N,P 0.7 0.6

1 N (P)load/z (vtok, mg/l/leto) 2 (1/Wres)*N (P)wat*a (hidravli~ni iztok, mg/l/leto) 3 Denit/z (denitrifikacija, mg/l/leto) 4 N (P)wat*SedRate/z (sedimentacija, mg/l/leto) 5 N (P)Sed*NRel/z (spro{~anje iz sedimenta, mg/l/leto) 6 (1-N (P)Bound)*N(P)sed (demobilizacija iz sedimenta, g/m2/leto)

18

2

N,P SEDIMENT 6

16

g/m

0

3

0

2

800

Dinami~ni model je modifikacija modela, ki ga je l. 1975 izdelal Vollenweider. Za razliko od tega modela obravnava

FOSFOR V VODI

0.3

0.5

KLOROFIL

0.4 0.3 0.2 0.1 0 0

2

21 DIMENSIO

4

6

8

10

12

14

16

18

let

LITERATURA 1. Ando M. 1995: Deterioration of Lakes and Reservoirs.

Directory of Water Related International Cooperation, International Lake Environment Committee Foundation, Shiga, Japan.

2. Guidelines of Lake Management Vol. 1-5, ILEC, Shiga, Japan. 1987-1994 3. Jorgensen S. E., 1980: Water Development, Supply and Management, Vol. 14, Lake Management.

Pergamon Press Ltd., Oxford.

16

18

let

NASVETI IN ZVIJA^E

Potrebujete pomo~?

Ali veste, kako...

1

?

I

G

O

R

D

I

M

N

I

K

Igra asociacij v FileManagerju

Si `elite, da bi v FileManagerju samo poklikali datoteko dolo~enega tipa in bi se izvr{ila `eljena operacija? Na primer, radi bi poklikali datoteko s kon~nico XYZ in ta bi se pojavila v programu Notepad? Enostavno! izberite opcijo Associate. V polju Associate With izberite Text File (notepad.exe).

kon~nico ARJ sama dekodira po dvojnem kliku nanjo? Razlika od prej{njega postopka je le ta, da morate prej definirati {e novi tip reaktorja. To se naredi z uporabo gumba New Type.

V novem dialognem oknu vnesete opis reakcije npr. ARJ dekodiranje. V Command

Izberite Change Type gumb in kon~nico dodajte v asociacijsko listo

(gumb Add).

Zakju~ite z OK.

polju s pomo~jo gumba Browse poi{~ete arj.exe program, dopi{ete argumenta x in %1 in s pomo~jo gumba Add dodate asociacijsko kon~nico.

Sprememba delovnega podro~ja

Bi morda `eleli, da se datoteka s

2

programa

Bi morda `eleli, da pri odpiranju in shranjevanju datotek dialogno okno za shranjevanje in odpiranje datotek ponudi `eljeno podro~je, s ~imer se izognemo dolgo~asnemu iskanju podpodro~ij? Re{itev je preprosta.

3

Tiskanje (kopiranje ) datotek na LPT1

Stari DOS programi imajo problem z direktnim izpisom na tiskalnik v Windows NT. Windows NT namre~ ne pozna ve~ LPT1 in LPT2 izhodov na tiskalnik. Pomagamo si z izpisom datoteke na datoteko (File).

V Print Managerju pogledamo definirane tiskalnike in njihove oznake.

Za mre`ni tiskalnik se kopiranje na tiskalnik izvede s pomo~jo MS Dos Command Prompta.

datoteka.plt je datoteka tiskana na datoteko (File). \\NT_SERVER\ je ime NT Server ra~unalnika, na katerem je instaliran tiskalnik HP Laser.

Sintaksa:

Copy datoteka.PLT \\NT_SERVER\HP_Laser

DIMENSIO 22

V Program Managerju poka`ete na ikono in jo ozna~ite z enojnim klikom. Iz menija File izberite opcijo Properties in v polje Working Directory vnesite `eljeno podro~je.

INFO, OGLASI

AutoCAD

CGS

Skeniranje in`enirskih na~rtov do A0 formata Kalibracija in geolokacija Vektorizacija podlog Priprava podlog za GIS Izris rasterskih na~rtov na risalnik Zapis skeniranih na~rtov na CD ROM

R E L E

Tudi po AutoCAD v CGS!

CAD-SCAN CENTER

A S

V CGS-u vam AutoCAD ne bomo le prodali, pa~ pa ga tudi strokovno instalirali in vas nau~ili ra~unalni{kega risanja.

Organiziramo za~etne, nadaljevalne in izpopolnjevalne te~aje programa AutoCAD.

E 13

I N F O R M A C I J S K A Digitalni modeli reliefa, plastnice, profili, volumni, osen~enje, vidnost, padnice, preseki terenskih ploskev, vizualizacija reliefa so le nekatere funkcije, ki jih obvladuje QUICKSURF, najhitrej{i program za obdelavo digitalnih modelov reliefa.

3D STUDIO MAX 1.1 Za modeliranje, rendering in animacije ni ve~ potrebno zapraviti celega premo`enja! 3D STUDIO MAX je dostopen program, ki zadovolji vse profesionalne zahteve za izdelavo ra~unalni{kih animacij in simulacij.

Prosimo, da nam po{ljete ve~ informacij o naslednjih izdelkih in storitvah: Programska oprema PLATEIA RX VECTOR CANALIS HYDRA PLIN RUTINE ELECTRA SCRIPTOR ACAD-BAU ARTIFEX RoCAD AutoCAD Release 13 AutoCAD LT AutoCAD MAP 3D Studio MAX QUICKSURF GEOKIT 4DVISION ^asopis Dimensio `elimo prejemati tudi v bodo~e

3

K A R T I C A

Strojna oprema ELSA grafi~ne kartice ELSA monitorji ELSA modemi CALCOMP risalniki CALCOMP skenerji CALCOMP dig. table VIDAR skenerji HYDROLAB oprema CGS ra~unalniki Lokalne mre`e Stojala za papir Storitve Skeniranje Vektoriziranje Izrisovanje na~rtov Izobra`evanje, te~aji

Prosimo, da nas sproti obve{~ate o novostih

Ime in priimek

Podjetje

Naslov

CGS je poobla{~eni prodajalec programov AutoCAD, 3D Studio MAX in QuickSurf.

23 DIMENSIO

Telefon, Telefax

Informacijsko kartico po{ljite na naslov: CGS d.o.o., Vojkova 65, 1000 Ljubljana, ali po faksu na {tevilko 061/1686-357

ACER, Novo mesto • Aerodrom Brnik, Aeroin`eniring • AKING, Zagreb • ALEA Group, Celje • ARCH, Accetto Matja`, d.i.a., Ljubljana • ARHE, Ljubljana • ATRIJ, Odranci • Bertok Igor, geometer, [kofije • Berufsfachschule Klessheim, Salzburg, Avstrija • BETON PROJEKT, Zagorje • Braun Ing.,Georgsgemünd, Nem~ija • Cestno podjetje Novo mesto • Cestno podjetje Celje • Cestno podjetje Kranj • Cordes Ing., Zornheim, Nem~ija • CSB Schwerin, Nem~ija • ^esnik Projekt d.o.o., Ljubljana • Dierkes Ing., Schwerin, Nem~ija • DIGIDATA d.o.o., Ljubljana • Dravske elektrarne Maribor • Eckert Ing., Mühltal, Nem~ija • EIMV - Elektroin{titut Milan Vidmar, Ljubljana • Elektro Gorenjska, Kranj • Elektro Ko~evje • Elektroprimorje, Rijeka • Elektroprojekt, Zagreb • Energa \akovo • FLUMING, Rijeka • Fritz Rudig Dipl. Ing., Reutte, Avstrija • GAG, Ljubljana • GEA d.o.o., ^rnomelj • GEMAR, Koper • GEO.CAD, Izola • GEODET d.o.o., Novo mesto • Geodetska uprava, [marje pri Jel{ah • Geodetska uprava Novo mesto • Geodetske meritve d.o.o., Novo mesto • Geodetski biro, Maribor • Geodetski Zavod Celje, Celje • Geodetski zavod Rijeka • Geodetski zavod RS, Ljubljana • Geodetski zavod Split • GEODET d.o.o., Novo mesto • GEOGRAD d.o.o., Ljubljana • GEOID Rijeka • GEOKAT d.o.o., Grosuplje • GEOMER, Ljubljana • GEOPROJEKT d.o.o., Celje • GEOTIM d.o.o., Murska Sobota • GGS d.o.o., Koper • GIRI d.o.o., Ljubljana • GIS HISTRIA, Pula • GLG Projektiranje d.o.o., Koper • Goldhammer & Gruber, Aschaffenburg, Nem~ija • Gornjak Marko, Slovenj Gradec • Gozdno gopodarstvo, Slovenj Gradec • GRADIS NG, Maribor • GRAMES d.o.o., Ilirska Bistrica • GRANIT Skopje, Makedonija • Gra|evinski fakultet Osijek • Gra|evinski fakultet Zagreb • Gro{elj Jo`e, Ljubljana • Habermehl & Follmann, Rodgau, Nem~ija • Hidrometeorolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana • Hidroprojekt Split • Hofman & Partner, Affing, Nem~ija • IBE d.d., Ljubljana • IBK, Ljubljana • IBT Nizke Gradnje, Trbovlje • IEI, Maribor, Celje • IGEA, Ljubljana • IGGG, Ljubljana • IGH Rijeka • IGH Osijek • ILF Bau, Innsbruck, Avstrija • IMP, Projektivni biro, Ljubljana • INGIS d.o.o., In{titut za GIS, Ljubljana • INGRA d.o.o., Gornja Radgona • INVESTBIRO, Koper • ISAN12, Koper • JP Komunala, Novo mesto • JVP Karlovac • JVP Labin • JVP Osijek • JVP Rijeka • JVP Zagreb • KAB d.o.o., Novo mesto • KANALIZACIJA Zagreb • Karlov{ek d.o.o., Projektivni biro, Dom`ale • KARS, Se`ana • Kodri~ Drago, Konstruiranje orodij, Komen •

CGS

Konstrukcija Projekt, Zagreb • Kostrevc Peter, Novo mesto • KRKA, Projektivni biro, Novo mesto • LINEA, Idrija • LINEAL, Biro za projektiranje, Maribor • LIZ NGG d.o.o., Izola • LIZ In`eniring, Ljubljana • LIZ In`eniring, [kofja Loka • Ljubljanski Geodetski Biro, Ljubljana • Ljubljanski

HI[A PROGRAMSKIH RE[ITEV

ZA ARHITEKTURO, GRADBENI[TVO IN GEODEZIJO

Urbanisti~ni Zavod, Ljubljana • Medicoingineering, Ljubljana • Ministrstvo za obrambo, Ljubljana • Misel d.o.o., Postojna • NIVO, Celje • OZZING d.o.o., Trbovlje • PBL, Kranj • PB "Palmoti~eva 45", Zagreb • Petrol Trgovina, OE In`eniring, Ljubljana • PINSS, Nova Gorica • Pionir, Novo mesto • PNG - Projekt nizke gradnje, d.o.o., Ljubljana • Posch & Partner, Innsbruck, Avstrija • Projekt, Nova Gorica • Projekt “T”, Lendava • Projektivni Atelje, Nizke Gradnje, Ljubljana • Projektivni biro KRKA, Novo mesto • PPK, Nizke Gradnje, Geodezija, Kranj • PROTEO d.o.o., Kranj • Protok, Velenje • PUH, Ljubljana • Razvojni Center, Celje • Razvojni Zavod Dom`ale • REI, Nova Gorica • RIJEKAPROJEKT, Rijeka, Hrva{ka • Rudnik @irovski Vrh, @iri • SCT Nizke Gradnje d.o.o., Ljubljana • SCT Projekt Nizke Zgradbe d.o.o., Ljubljana • SCT Projekt Visoke Zgradbe d.o.o., Ljubljana • Sector Engineering, Nova Gorica • SGP Graditelj, Kamnik • SGP Kra{ki zidar, Se`ana • SGP Pomgrad, Beltinci • SGP Primorje, Ajdov{~ina • Siegfried Echer, Dipl. Ing., Innsbruck, Avstrija • Slovenijaprojekt, Ljubljana • Slovenske `eleznice, Ljubljana • SMELT International, Ljubljana • SPINA, Novo mesto • Srednja gradbena in ekonomska {ola, Ljubljana • Stadt Villach - Magistrat - Abteilung Straßenbau, Abteilung Kanalbau, Avstrija • STATIK, Idrija • Steklarna Boris Kidri~, Roga{ka Slatina • Studio Cacciavento, Jana Pipp, d.i.a., Ljubljana • Studio Rebernik, Velenje • Studio Remik, Zagreb • TEGRAD d.o.o., Ljubljana • Technische Universität Graz, Avstrija • Tehprojekt, Rijeka • TERRAPLAN d.o.o., Ko~evje • Tiroler Landesregierung Innsbruck, Irnst, Kufstein, Lienz, Reutte, Avstrija • TOPOS d.o.o., Novo mesto • UBI Studio d.o.o., Nova Gorica • Univerza v Ljubljani, FAGG, PTI, Ljubljana • Univerza v Mariboru, TF,CCCP, Maribor • URBANISTIKA, Koper • URBIS Pula • VBS d.o.o., Portoto` • VGP So~a, Nova Gorica • VEDRA In`enjering, Zagreb • VIA ING, Pula • VIZURA d.o.o., Celje • Vodnogospodarski biro - VGB, Maribor • Vodnogospodarski In{titut, Ljubljana • Vodoprivredni projektni biro, Zagreb • Zakotnik Boris, projektant nizkih gradenj, [kofja Loka • ZDPUN, Novo mesto • ZEU, Murska Sobota • Ziviling. für Kulturtechnik, Wien • ZUIR Osijek • ZUM - Zavod za Urbanizem, Maribor • ZZPKSU, Grosuplje • @PD Zagreb • @upanija Istarska, Pula • @upanija Dubrova~ko Neretvanska,