Doc. m-r Goce Kolarovski BARTOKIJANSTVOTO VO MAKEDONIJA Tvore{tvoto na Bela Bartok - eden od najkrupnite kompozitori vo HH-ot vek – su{testveno vlijaelo vrz modeliraweto i naso~uvaweto na sovremenata nacionalna ungarska kompozitorska {kola, no i vrz formiraweto na estetskiot kurs na nacionalnite kompozitorski {koli na narodite koi vo ova stoletie konstituiraa nacionalni dr`avi, steknaa uslovi za sloboden ekonomski, nau~en i kulturen razvoj i afirmacija. So vklu~uvaweto vo krugot na izraznite sredstva na evropskoto profesionalno tvore{tvo na intonaciite, modalnosta, ritmikata na drevnite sloevi na ungarskiot, i na folklorite na srednoevropski i balkanski narodi, afirmiraj}i ja poliplastovosta, linearnata polifonija, netercoviot princip na gradewe na akordite, ostinatnosta, Bartok sozdal efektiven model na premostuvawe i obedinuvawe na estetikata na bogatite folklorni tradicii na ovie narodi i evropskata profesionalna muzi~ka tradicija. Zapazuvaj}i ja, podvlekuvaj}i ja sve`inata na folklorniot plast vo harmonizaciite, ili sozdavaj}i vo negov duh, poka`al perspektiven pat na vlu~uvawe na folklornite tradicii vo novite nacionalni profesionalni muzi~ki kulturi na evropskata muzika, ovozmo`uvaj}i ja i intenziviraj}i ja vzaemno oploduva~kata vrska nacionalno-internacionalno. Poa|aj}i od ova samo po sebe se nametnuva pre{aweto za bartokijanstvoto vo ungarskata no i vo kompozitorskite {koli na najmladite evropski profesionalni nacionalni muzi~ki kulturi koi go zaokru`ija svoeto oformuvawe po vtorata svetska vojna, me|u koi spa|a i makedonskata. Bartokijanstvoto kako fenomen, koj opfa}a sledewe i prodol`uvawe na Bartokovite tvore~ki, estetski i pedago{ki zaveti, izu~uvawe na negovoto delo, istra`uvawe na `ivotvornosta na negovoto umetn~ko kredo modifikuvano primeneto vo tvore{tvata na drugi avtori, imaj}i go predvid {irokiot spektar na negovata plodna dejnost kako kompozitor, pijanist, etnomuzikolog, pedagog i humanist mo`e da se istra`uva vo oblastite na tvore{tvoto, ispolnitelstvoto, pedagogijata, etnomuzikologijata. Imaj}i ja predvid vremenskata limitiranost za izlagawe na ovoj nau~en sobir, predlo`eniov referat e ograni~en na kratko fokusirawe na vnimanieto vrz Bartokijanstvoto vo makedonskata nacionalna kompozitorska {kola, koe vo makedonskata muzikologija i vo muzi~koto novinarstvo se ~ini e predimenzionirano i neosnovano potencirano kako preovladuva~ko. Prvite kontakti na makedonskite komozitori so Bartokoviot opus datiraat od periodot po vtorata svetska vojna koga kako studenti na kompozitorskite katedri na muzi~kite akdemii vo Belgrad, Zagreb i Qubqana se zapoznavale so partiturite i slu{ale snimki na negovi voglavno kamerni dela. Spored iska`uvawata na kompozitorot Stojan Stojkov partituri so dela od Bartok - na primer negovite guda~ki kvarteti i zbirkata Mikrokosmos - duri i vo Belgrad vo toa vreme (1962/67 godina)
bile retkost, i se nao|ale voglavno vo privatnite biblioteki na profesorite po kompozicija na Muzi~kata akademija, koi vo svoite domovi organizirale nivno poka`uvawa i studirawe. Soznanijata za tvore{tvoto na Bela Bartok bile skromno nadopolnuvani so poseta na koncerti na ~ija programa incidentno zvu~ela negova muzika - pred se od kamerniot opus. Kako nezamenliv izvor na zvu~ni informacii se nametnalo radioto na ~ii branovi zvu~ele i orkestarski krupni formi. Treba da se zabele`i deka najgolemiot broj makedonski kompozitori vo Belgrad studirale kompozicija vo klasite na Milenko @ivkovi} i Enriko Josif - muzi~ari koi ~uvstvuvale poseben pietet kon makedonskiot folklor. Vo isto vreme vo Makedonija, so konstituiraweto na muzi~kata kultura spored evropski terk, - postepeno otvorawe na obrazovni institucii od site rangovi, sozdavawe nacionalna izveduva~ka "infrastruktura", organizirawe na konstanten koncerten `ivot so gostuvawa na renomirani stranski solisti i ansambli, pojava na me|unarodni festivali - se sozdale uslovi za steknuvawe na poneposredni kontakti so dela od takanare~eniot "`elezen" repertoar no i so posovremenite tekovi na evropskata muzi~ka kultura. Sepak na Bartokovoto tvore{tvo, vpro~em kako i na tvore{tvoto na najgolemiot broj na kompozitori od HH vek so isklu~oci, retko mu se dava soodvetno mesto i zna~ewe vo pedago{kite, festivalskite,koncertnite i radio-televiziskite programi. Kako ilustracija mo`e da poslu`i istra`uvaweto na Jelica Todor~evska koe poka`a deka na programite na najrenomiraniot makedonski festival "Ohridsko leto" vo period od re~isi trieset godini (1965/94) prozvu~ele samo 20 kompozicii od Bartokoviot kameren opus. Negovata simfoniska muzika se rasprostranuvala preku gramofnskite plo~i i programite na Makedonskoto radio. Prirodno e stihijata na Bartokovata muzika, so bliskite za makedonskiot sluh nepravilni metri, folklornata melodika i koloristi~kata upotreba na instrumentite, da im napravile silen vpe~atok na makedonskite avtori. Celoto pra{awe e dali, vo koja merka i na koj na~in toj vpe~atok na{ol odraz vo nivnite tvore{tva. Vlijanieto na tvore{tvoto na Bartok vrz makedonskite kompozitori vo doma{nata objavena muzikolo{ka literatura, ~ija posledna pe~atena kniga datira od 1986 godina, e odbele`ano popatno i voop{teno so ogled na toa deka pogolemiot del od nea ima istiriografski karakter i soodvetno na toa pra{awata od oblasta na muzi~kiot stil se vo vtor ako ne i vo tret plan. Vo nea mo`eme da pro~itame na primer deka harmonijata na Vlastimir Nikolovski "~esto bazira vrz starite modusi i skali i kvartno-sekundnata (bartokovska) muzi~ka izraznost"(*FN* Karaka{ B., Muzi~kite tvorci vo Makedonija, Skopje 1970, str. 79*FN*); deka negovoto tvore{tvo "vsu{nost nastana pod silno vlijanie na Bela Bartok"(*FN* Pro{ev T., Sovremena makedonska muzika, Pula 1986, str. 151*FN*); deka "vlijanieto na Bartokovata kompozitorska i muzikolo{ka rabota e evidentna vo instrumentalnata muzika na kompozitorite od vtorata generacija ... osobeno kaj Dragoslav Ortakov i Stojan Stojkov"(*FN* Pro{ev T., Sovremena makedonska muzika, Pula 1986, str. 151*FN*) "kade {to pokraj harmonskata
komponenta na Bartokoviot manir mo`at da se najdat i drugi nivni elementi - odredeni valeri na sonornosta, pred se vo guda~kite stavovi, ponekoga{ i melodiski kontura od modalen karakter, kako i bogatstvo na metroritmi~ka struktura ..."(*FN* Ortkavo D., Zna~eweto i ulogata na folklorot vo sozdavaweto na umetni~kata muzika vo Makedonija, str. 238, spored Pro{ev T., Sovremena makedonska muzika,*FN*). Vo ponovo vreme predlo`ena e klasifikacija na makedonska muzika za guda~ki kvarteti ~ij sostaven element e posebna grupa na dela imenuvana kako "neoklasi~no-bartokovska linija"(*FN* Caneva T., Guda~kiot kvartet vo makedonskata muzika, rakopis 1996*FN*) koja gi obedinuva Guda~kite kvarteti na Stojan Stojkov (1967), Risto Avramovski (1968), Sonatata za guda~ki kvartet i klavsen na Stoj~e To{evski (1969), Guda~kiot kvartet na Dim~e Nikoleski (1969), "Polinom" za guda~ki kvartet od Sotir Golabovski (1969),Guda~kiot kvartet (1971) na Dimitrie Bu`arovski, Guda~kiot kvartet in G (1976) na Blagoj Canev,Guda~kiot kvartet (1981) na @ivoin Gli{i},Guda~kiot kvartet "Pana|ur" (1982) na Goce Kolarovski,Guda~kiot kvartet (1985) na Vlastimir Nikolovski i Guda~kiot kvartet (1992) na Mihajlo Nikolovski. Ona {to vo objavenite muzikolo{ki trudovi naj~esto se istaknuva kako zaedni~ko ili prevzemano od tvore{tvoto na Bartok vo kompoziciite na prethodno poso~enite avtori voglavno se osobenostite na izraznite sredstva. Vo oblasta na harmonijata se poso~uva "kvartno-sekundnata"(*FN* Karaka{ B., Muzi~kite tvorci vo Makedonija, Skopje 1970, str. 79*FN*), ili "sekundno-kvartno-kvintnata"(*FN* Caneva T., Guda~kiot kvartet vo makedonskata muzika, rakopis 1996*FN*) struktura na akordite , "postepenoto nadminuvawe na dur-mol sistemot i oformuvawe na pro{ireno tonalen, modalen, bitonalen i atonalen muzi~ki izraz"(*FN* tamu*FN*),(*FN* Kolovski M. Folklorot vo tvore{tvoto na Vlastimir Nikolovski, Skopje 1983 rakopis, str. 103*FN*) pri {to se naglasuva prisustvoto na "starite" - odnosno crkovnite modusi, golemata upotreba na disonancata. Osobenostite na "metro-ritmi~kata" struktura na delata na makedonskite avtori, nivnata, pred se metri~ka nesimetri~nost isto taka ~esto se vbrojuvaat vo formite na projavuvawe na vlijanieto na Bartok. Vo oblasta na polifonijata toa vlijanie se prepoznava vo disonantnosta i linearnosta na muzi~kata materija. Poseben povod za identifikuvawe na bartokovo vlijanie predizvikuvaat kompozicii napi{ani za sostavi karakteristi~ni za tvore{tvoto na Bartok, sostavi za koi ungarskiot kompozitor napi{a op{to poznati i priznati vredni dela - guda~ki kvarteti, kompozicii za dve pijana, kompozicii za guda~ki orekestar i udarni instrumenti kako i kompozicii ~ij naslov na eden ili drug na~in aludira na folklorot ili vklu~uva negovi elementi. Konstataciite za prisutnosta na vlijanie na bartokovoto tvore{tvo, soglasno na profilot na trudovite, ne se potkrepeni so analiza na stilot i
izdvojuvawe na vidot i obemot na stilskite vrski, otsustvuva definirawe na formite na vlijanie, utvrduvawe na negoviot intenzitet. Takviot pristap kon ova pra{awe predizvikuva rezervi vo odnos na predlo`enite zaklu~oci, rezervi koi do sega se sretnuvaat edinstveno vo trudot na Marko Kolovski "Folklorot vo tvore{tvoto na Vlastimir Nikolvski".Toj na primer e vnimatelen vo identifikuvaweto na vlijanieto na tvore{tvoto na Bartok. Za nego izrazot "poznavawe i prifa}awe na pozitivnite iskustva" od oblasta na "vertikalnite sklopovi" na Bartok e poprifatliv od izrazot "vlijanie"(*FN* tamu, str. 112.*FN*). Istiot muzikolog e dosega edinstveniot koj vo tvore{tvoto na Nikolovski gleda po{irok i poraznoviden spektar na izrazni sredstva od razli~no poteklo. Se nametnuvaat pove}e pra{awa: Imame li dovolno validni argumenti iskristalizirani so temelna seopfatna analiza na individualnite stilovi na makedonskite kompozitori da tvrdime postoewe na preovladuva~ki stilski vrski so tvore{tvoto na Bartok? Ispravno li e i vo koja merka, arsenalot na izrazni sredstva na navedenite makedonski kompozitori direktno, prili~no ednozna~no da se svrzuva samo so negovoto tvore{tvo? Dali izraznite sredstva upotrebuvani od makedonskite avtori koi se smetaat za odraz na bartokovoto tvore{tvo nemaat poinakvo poteklo - na primer makedonskata folklorna tradicija, odnosno mo`no li e stilskite analogii vo nivnite dela da se rezultat na obra}awe kon eden zaedni~ki ili blizok praizvor? Koj e stepenot na stilskata originalnost, nenormativnost na tvore{tvoto na makedonskite kompozitori? Mo`eme li da definirame individualni stilovi vo tvore{tvo {to i natamu se zbogatuvaat so novi dela? Na ova mesto upatno e da se potsetime na nekoi teoriski stavovi na Mihail Mihajlov - avtoriteten ruski muzikolog ~ie `ivotno delo im e posveteno na pra{awata na muzi~kiot stil. Vo negoviot kapitelen trud "Stilot vo muzikata"(*FN* Mihajlov M., Stiq v muzike, Leningrad 1981, *FN*), vo glavata "Stilski sistemi i podsistemi (nivoa)" po pra{aweto na individualniot kompozitorsi stil nao|ame po na{e mislewe va`ni i konstruktivni teoretski zabele`uvawa od oblasta na predlo`enava tema. Pred se toa e konstatacijata deka tvore{tvoto odnosno individualniot stil na sekoj kompozitor e mobilna kategorija - tie se razvivaat, evoluiraat. Kako rezultat na taa evolucija se izdvojuvaat pove}e ili pomalku samostojni etapi koi ja nametnuvat neophodnosta od razlo`uvawe na poimot individualen stil na sostavni celini - stilovi na oddelni periodi na tvore~kiot pat na kompozitorot kako {to se "stil na raniot period","stil na centralniiot period", "stil na docniot period". Tie vo edni slu~ai mo`at da bidat jasno izrazeni kako na primer kaj Betoven, Stravinski i Skrjabin, a vo drugi lesno da preminuvaat eden vo drug - Brams, ^ajkovski, Rahmawinov. Za stil na konkretniot kompozitor, Mihajlov predlaga da se smeta "periodot na celosnoto otvorawe, na najvisokata zrelost, vo prv red vo najvisokite, najzna~ajnite dela"(*FN* tamu, str. 200 *FN*).
Vtora va`na konstatacija e deka za projavuvawe na maksimalno celosnata karakteristika na stilot treba da se imaat na uvid site `anri vo tvore{tvoto na kompozitorot i site negovi dela(*FN* tamu, str. 203*FN*). Mihajlov so pravo uka`uva deka navidum monoliten, nedeliv, individualniot stil - dokolku do negovata celosna karakteristi~nost se dojde so analiza na site, a ne samo na karakternite `anri i na site dela na kompozitorot - toj mo`e da se poka`e heterogen, raznoboen spored svoite elementi, odnosno bi dodale, da odrazuva pove}e i razli~ni vlijanija. Na toj na~in "analizata na individualniot stil(...) podrazbira voop{tuvawe na priznacite koi se realno poka`ani vo razli~ni dela".(*FN* tamu,*FN*) Definiraweto na su{testvenite karakteristiki na individualniot stil, spored Mihajlov bara utvrduvawe i na odnosot na istovremeno prisutnite op{ti i individualni elementi i osoznavawe na nivnata geneza. Neophodno e pri toa da se razlikuvaat vrskite na razli~ni stilski nivoa koi gi povrzuvaat stilskite elementi na kompozitorot so op{ti ili bliski stilski sistemi, i koi mo`at da imaat forma na "vlijanie", "stilizacija", "stihien izbor na tvore~koto soznanie" ili "barawe na individualizirani sredstva" vo koi tie vrski ne is~esznuvaat tuku se dadeni vo podlaboko posreduvani formi. Na krajot, Mihajlov predlaga kategorizacija spored vzaemnite odnosi me|u vidovite na vrski: - vrski na nivo na individualni stilovi - se izrazuva vo melodiskotematskite elementi, vo golema merka vo modalno-harmonskite, vo pomal mera strukturno-kompoziciskite; - vrski na nivo na stil na pravec - zna~itelno posreduvani, izrazeni so zaedni~ki tip na tematizam, identi~ni tendencii na modalno-harmonski razvoj. Preminuvaj}i od teorijata kon tvore{tvoto ... Tvore~kite opusi na najgolemiot broj makedonski kompozitori ~ii dela, spored pi{anite trudovi, odrazuvaat vlijanie na Bartok i natamu se zbogatuvaat so novi, `anrovski raznovidni kompozicii vo koi avtorite prodol`uvaat da gi modeliraat svoite individualni stilovi. Soglasno na ova vo ovaa istoriska faza mo`na e samo diferencijacija na stilovite na nivnite tvore~ki periodi koi kaj razli~ni kompozitori se izrazeni so razli~en intenzitet. Pri razgleduvawe na makedonskoto profesionalno tvore{tvo po vtorata svetska vojna, prifa}aj}ija Mihajlovata definicija za metod - "principi na estetsko prifa}awe i odrazuvawe na realnosta , na~in na gledawe na svetot i tipizacija na `ivotnite pojavi, soodnos na objektivnoto i subjektivnoto na~elo"(*FN* Miha“lov M. Stil v muz ke, Leningrad 1981, str 73*FN*) generalno, so seta uslovnost ,mo`at da se izdvojat tri pokrupni periodi: - period na dominacija na klasi~niot metod - prevladuvawe na racionalnoto, normativnoto abstraktnoto / do sredinata na sedumdesetite godini/
- period na impresionisti~kiot metod - prevladuvawe na subjektivnoto, nenormativnoto, / krajot na sedumdesetite, sredina na osumdesetite/ - period na paralelno su{testvuvawe na klasi~niot i impresionisti~kiot metod / vtorata polovina na osumdesetite i navamu. Prviot od niv se izdvojuva so obra}aweto na kompozitorite kon tradicionalniot izveduva~ki solisti~ki, kameren i orkestarski aparat, koj vo toj period vo Makedonija be{e za prv pat formiran, tradicionalnite formi i `anri , harmonskiot slog ( centralniot period od tvore{tvoto na Vlastimir Nikolovski) . Vtoriot e karakteristi~en so pojavuvaweto na dela za nestandardni kamerni i orkestarski sostavi, pred se opusot namenet za kamerniot ansambl Sveta Sofija, so naglasen interes kon sonornosta, kon novi orkestarski koloristi~ki kombinacii zasnovani na nestandardni na~ini na zvukoizvlekuvawe, zatapenost na otvoreni i su{testveno individualizirani formi, izrazito raslojuvawe na muzi~kata materija, interesot kon eksperimentiraweto (tvore{tvoto na Toma Pro{ev, prvata polovina od tvore{tvoto na Stojkov Avramovski, Ortakov, eksperimentalnite kompozicii na Zografski, Mihajlo Nikolovski, Golabovski, delumno Vlastimir Nikolovski). Tretiot period e ozna~en so postepenoto vklu~uvawe vo tembralniot arsenal na elektronskiot zvuk samostojno (Tri nokturna za sintisajzeri na Risto Avramovski) ili vo kombinacija so akusti~nite instrumenti ("Misli" na Stojan Stojkov; Koncert za harfa guda~ki orkestar i sintisajzer na Dimitrie Bu`arovski), so ambientalnost na zvu~eweto (Raspevi, Skrb na vtorot na ovie redovi), so ramna zastapenost na otvorenite i zatvorenite formi ( Zografski, Canev, Man~ev), so povikuvawe na starite `anri i istovremeno nivno silno modifikuvawe ... Delata za koi se konstatira vlijanie na Bartokovoto tvore{tvo mu pripa|aat voglavno na prviot od trite periodi - odnosno sovpa|aat so centralniot period vo tvore~kiot pat na Vlastimir Nikolovski i po~etocite na opusite na negovite duhovni u~enici Stojkov, To{evski, Avramovski, i na postariot Ortakov. Poa|aj}i od toa ako tie avtori i se vozglasat za "bartokijanci" toa pove}e treba da se odnesuva na eden period od nivnoto tvore{tvo no ne i na seu{te nezaokru`eniot individualen stil na sekoj od niv, vo koj zadol`itelno }e vlezat i nivnite tvorbi od periodot na dominacija na impresionisti~kiot metod vo makedonskoto muzi~ko tvore{tvo. Obra}aj}ise kon pra{aweto na stilskite vrski na nivo na izrazni sredstva ne treba da se zaborava, deka prostoto poso~uvawe na sekundno-kvartnata struktura na akordite, modalnosta od nekoj nedefiniran vid, ili polifonosta no bez uka`uvawe na koe nivo, ne bi mo`ele da se zemaat kako nepobitni, nedvosmisleni pokazateli na bartokovo vlijanie. Nivnata geneza mo`e da vodi i do drugi mo`ebi i pobliski izvori. Kvartnite i sekundnite sozvu~ja makedonskite avtori mo`ele da gi slu{nat vo dvoglasnite i troglasnite narodni makedonski pesni peani vo nivnite rodni krai{ta i pred da zaminat na studii vo Belgrad. Sekundnosta e karakteristi~na za makedonskiot folkor vo nejzinoto harmonski i
melodisko projavuvawe i sosema prirodno na{la svoe mesto vo arsenalot na izrazni sredstva na makedonskoto profesionalno tvore{tvo. Na krajot, tercovosta na akordikata na Debisi verojatno nikoj nema da ja smeta za izraz na vlijanie na Bahovoto tvore{tvo. Neophodno e da se razjasni tipot na funkcionalnata sodr`ina na akordite- funkcionalna ili fonska, da se izdvojat karakternite akordski vrski. {to se odnesuva do uka`uvaweto deka opredelena kompozicija koristi stari modusi dovolno e da se potsetime na u~eweto na Tatjana Ber{adskaja deka muzikata i ne mo`e da postoi nadvor od eden ili drug vid na modalnost. Dokolku modusot treba da bide razgleduvan kako element na stilska vrska toga{ zadol`itelno treba da se definira negovata karakteristi~nost brojot na negovite stapala, intervalskata struktura, vidot na negovata funkcionalna edinica, negovata avtonomnost ili rezultativnost, negoviot zvu~en materijal. Pretpostavuvame deka podetalna analiza na ovoj stilski element vo tvore{voto na makedonskite kompozitori mo`e da vnese zna~itelno somnevawe vo negovata izlo`enost na vlijaneto na Bartok. So ogled na va`nosta na modalniot sistem vo fizionomiraweto na stilot pretpostavuvame deka rezultatite }e izvadat na videlina pove}e argumenti vo interes na individualnoto, ili barem }e prika`at porealna slika za soodnosot na op{toto i individualnoto. I prostoto poso~uvawe na polifonsta bez to~noto odreduvawe na nejziniot tip ne pretstavuva siguren argument vo doka`uvaweto na stilska povrzanost - osobeno ne vo HH vek. Neophodno e razjasnuvawe - stanuva li zbor za mono ili poliformi, za ednakvofunkcionalna ili raznofunkcionalna polifonija. Vtorata e osobeno va`na na primer za tvore{tvoto na pogolema grupa makedonski kompozitori a pred se za Vlastimir Nikolovski i Stojan Stojkov. Se ova e va`no i nezaobikolivo pri utvrduvaweto na stilskata povrzansot na avtor so avtor, avtor so te~enie, avtor so nacionalna{kola, so epoha. Stanuva zbor za vonredno slo`ena materija koja bara delikatnost, sistemati~nost to~nost i obemen memoriski intonaciski baga`. }e zavr{ime so ve}e navedenata misla na Mihajlov: navidum monoliten, nedeliv, individualniot stil - dokolku do negovata celosna karakteristi~nost se dojde so analiza na site, a ne samo na karakternite `anri i na site dela na kompozitorot - toj mo`e da se poka`e heterogen, raznoboen spored svoite elementi, da odrazuva ne edno tuku pove}e i razli~ni vlijanija. Vo slu~ajot na vlijanijata vrz makedonskata profesionalna kompozitorska {kola Bartokovoto verojatno e samo edno od pove}eto.