MUZI^KIOT TEATAR VO MAKEDONIJA Goce Kolarovski
Zapad i Istok vo makedonskata istorija Od osumdesetite godina na 14 vek pa se do 1912 godina teritorijata na Makedonija be{e del na Otomanskata imperija - edna od najkrupnite vo istorijata na biskiot istok so zapadni granici na rekite Sava i Dunav. Po 10 vekovno modelirawe spored normite na Vizantija i pove}e nedolgove~ni balkanski carstva i kralstva, Makedonskiot politi~ki ekonomski i kulturen `ivot, vo tekot na 5 veka pretrpe silno vlijanie od kultura razli~na etni~ki, religiozno i kulturolo{ki. Tragite na taa kultura denes gi nao|ame rasposlani po celata teritorija na Makedonija i vo razli~ni oblasti na `iveeweto. Vo arhitekturata toa se mo}nite xamii, kaliwa, tipi~nite isto~ni anovi, bawi, saraji, kamenite mostovi; vo lingvistikata usvojuvaweto i adaptiraweto na turski zborovi vo makedonskiot jazik, vo religijata prifa}aweto na muslimanstvoto na del od makedonskoto naselenie, vo bitot usvojuvaweto na turskata kujna, garderoba – ala turka. Vo muzikata toa e usvojuvaweto na isto~nite instrumenti zurla, tapan, kanon, }emane, tambura‌ Krajot na 19 vek vo makedonskata nacionalna istorija se narekuva Prerodba. Toa e period koga osoznavaweto na nacionalnata samobitnost sovpa|a so streme`ot kon Evropa, no i so interesot na Evropa kon ovoj del na nejziniot kontinent. Vo ovoj period golem broj mladi makedonci zaminuvaat kako vo zapadnoevropskite, taka i vo isto~noevropskite zemji, pred se vo Rusija. Nivnata glavna cel bila steknuvawe obrazovanie, no i potraga po mo`nost za slobodno projavuvawe i afirmacija na nacionalnata posebnost na makedoncite stavena vo toj period pod pritisok, od edna strana, na otomanskata imperija, a od druga strana – na golemodr`avnite streme`i na mladite sosednite dr`avi. Toa e vreme na objavuvawe na etni~ki karti na makedonija, pi{uvawe na traktati za posebnosta na makedonskiot govor i folklor, vreme na prvite krupni poetski dela so makedonska tematika, na prvata Liturgija napi{ana od evropski obrazuvan makedonski muzi~ar, na staroslovenski crkoven jazik
no so evropski muzi~ki izrazni sredstva i evropsko notno pismo. (Vo toj period se sozdadeni pe~atenata vo Lajpcig partitura na Liturgijata na Badev, pobedni~kata poema na poetski natprevar na gr~ki jazik vo Atina Serdarot na Prli~ev, fundamentalniot filolo{ki trud za posebnosta na makedonskiot jazik “Za makedonskite raboti” na Misirkov…) Bitot na toa vreme go karakterizira probivot na garderobata - ala franka... Vo makedonskata muzika od toa vreme se pojavuvaat instrumenti kako gitara, prim,
evropski muzi~ki
tonalno-harmonskiot na~in na
muzi~koto mislewe i novi evropski formi na muzi~kiot `ivot. Toga{ zapo~natata evropeizacijata na Makedonija, za `al, prodol`i vo uslovi na nejzina teritorijalna podelenost na tri dela pripoeni kon teritoriite na sosedni blakanski dr`avi po 1912. So toa etni~kata i kulturnata celosnost na Makedonija be{e uni{tena a sekoj nejzin del povtorno izlo`en na tri razli~ni nadvore{ni vlijanija. Ovojpat toa be{e vlijanieto na kulturite na Bugarija, Grcija i Srbija. Politikata na vladite na ovie dr`avi vo toa vreme ima{e cel da gi uni{ti
ili
prisvoi
samobitnite
kulturolo{ki
priznaci
na
makedoncite – jazikot, pesnite, narodnite obi~ai – so cel nivno asimilirawe. Tragite na takvite politiki gi nao|ame vo pe~ateweto na narodni makedonski pesni pod naslov pesni od Ju`na Srbija, zabranata na upotrebata
na
makedonskiot
govor
i
nametnuvawe
na
gr~kiot,
promovirawe na tezata deka makedonskiot jazik e dijlekt na bugarskiot a makedoncite se bugari. Duri po 1945 vo Vardarskiot del od podeleniot etni~kiot prostor na Makedonija be{e osvoena mo`nost za sloboden kulturen i obrazoven razvoj na nacionalnata kultura i nacionalna muzika kako nejzin del. Vo ovoj period se osnovani nacionalni teatri, muzei, filharmonija, opera i balet, amaterski horovi. Osnovani se obrazovni institucii na makedonski jazik na site nivoa i vo site oblasti, asocijacii na likovni umetnici, pisateli, kompozitori i muzi~ki umetnici,
teatarski i
muzi~ki festivali i revii – so eden zbor “infrastruktura” svojstvena na kultura na edna evropska dr`ava.
Makedonski muzi~ki teatar Pojavata na muzi~kiot teatar – Operata i baletot vo Makedonija be{e rezultat na dolga podgotovka na umetnicite i publikata kon usvojuvawe na kompleksnite zapadni muzi~ko scenski `anri sosema nesvojstveni za kulturata na Otomanskata imperija. Od 1903 do 1927 godina, kako svoevidni oazi na muzi~ki teatar, vo bitovite teatarski pretstavi na makedonskite dramaturzi se dodavaa sceni so `ivo muzicirawe na scena. Vo 1931 godina vo skopskiot teatar zapo~na da raboti operska scena koja go odrazi sovremeniot izveduva~ki operski potencijal. Od 1924 do 1941 vo istiot teatar se izveduvaa delovi od operi vo pridru`ba na pijano
ili na reduciran operski orkestar.
Predistorijata na muzi~kiot teatar vo Makedonija zavr{uva so izvedbata na “Kavalerija Rustikana” na Maskawi koja e celosno izvedena vo 1947 godina so {to makedonskiot kulturen `ivot stekna eden od najsilnite priznaci na zapadniot model. Oficijalno istorijata na muzi~kiot teatar vo Makedonija zapo~nuva so osnovaweto na Operskata i baletska ku}a pri MNT 1948. Vo nejzinoto modelirawe i razvoj osven entuzijazmot i talentot na makedonskite muzi~ari i baletski umetnici bitna uloga odigraa dirigentot Lovro fon Mata~i}, muzi~arite na prviot operski orkestar od Italija, ruski solisti i koreografi, dirigenti i solisti od Jugoslavija i isto~no evropski zemji. Interesot na publikata kon muzi~kiot teatar vo Skopje i Makedonija kulminiraa vo 1972 godina. Toga{ e osnovan nevoobi~aen za Makedonija festival na operi pod imeto “Majski operski ve~eri” koj e aktiven i sekoga{ dobro poseten i denes. So ovoj festival makedonskata operska umetnost od nacionalno premina na internacionalno ramni{te. Vo nego osven makedonskite u~estvo zemaa i operski ansambli solisti i dirigenti od pove}e isto~no evropski zemji.
Makedonska opera Makedonskata operna tradicija e zasnovana na italijanskiot repertoar, izbor od operskite biseri na evropski avtori vklu~itelno
operi na ^ajkovski, Borodin, Britn, Prokofjev, operi od makedonski kompozitori. Vakvata programska opredelenost vo godinite na osnovawe i prvi~en razvoj zboruva za isklu~itelno brziot razvoj i napredok na novooformeniot operski ansambl i jasnata svest za programskata koncepcija – bogata i stilski raznovidna – {to ne e za potcenuvawe kaj edna mlada muzi~ka kultura. Sepak, vakviot pozitiven trend vo 80-te godini postepeno po~nuva da zgasnuva. Toa se dol`i, pred se, na raste`ot na finansiskata kriza vo operata, no i na nedostig na menaxerskiot pristap na nejzinite ~elnici. Vo toa vreme repertoarot se sveduva na nekolku Verdievi operi i po nekoja retka obnova na del od prethodniot repertoar, {to rezultira so naglo opa|awe na posetenosta na pretstavite. Ovaa sostojba se nadminuva vo poslednive nekolku godini, so pojava na novata generacija na perspektivni solisti i so streme`ot kon osve`uvawe na repertoarot (osobeno
zabele`itelni
“Mo}
na
sudbinata”,
“Turandot”,
“Ivan
Susanin”). Sepak, podolgoto otsustvo na klasi~nite operski naslovi pridonese za izvesniot konservatizam na vkusovite. Taka, na primer, neodamne{nata premiera na “Don @uan” vo “modernizirana” re`iserska verzija naide na studen priem i kaj publikata, i kaj kriti~arite. Pokraj glavnata zabele{ka deka re`iserskata koncepcija premnogu se kosi so Mocartovata muzi~ka dramaturgija I karakteristiki na likovite, edno od klu~nite pra{awa be{e – dali slu{atelite (a i izveduva~ite) imaat dovolno iskustvo so tradicionalniot pristap kon klasi~nite operi za da se po~nuva vedna{ so premnogu “osovremenuvawe”? Vakviot stav – sekako, konzervativen – sepak, ima opravdanie tokmu vo nedostigot na “standardnoto” iskustvo kaj golemiot del od novata generacija na operskata publika. Makedonskoto opersko tvore{tvo pretstavuva{e (i s# u{te pretstavuva) zna~aen del na sovremeniot repertoar na Operata. Ne tolku golem broj makedonski operi, glavno, se sozdadeni vo period od kraj na 60te – po~etok na 80-te godini. Vo niv preovladuva nacionalna tematika (prvata opera e napi{ana vo 1954 a posvetena e na najkrupnata li~nost vo borbata za samostojnost i sloboda na makedoncite – Goce Del~ev), i voop{to ne iznenaduva orientacijata na “narodnite muzi~ki drami” od tip na “Ivan Susanin”, “Boris Godunov” ili “Knez Igor”. Ovie
dramatur{ki linii stanaa vode~ki, na primer, za edna od po~esto izveduvanite
operi
“Car
Samuil”
od
Kiril
Makedonski:
sprotivstavuvawe na “slovenskata” i “isto~nata” linija vo muzi~kata dramaturgija, obid za podetalna psiholo{ka karakteristika na carotbratoubiec (direktna aluzija na Boris Godunov), uloga na horot kako eden od “likovite”. Sepak, makedonskoto opersko tvore{tvo, se ~ini, ve}e podolgiot period e vo kriza ~ii{to pri~ini se i od ekonomska, no i od umetni~ka priroda: kriza na ovoj `anr vo negoviot klasi~en oblik na “golema opera” vo HH-ot vek.
Makedonski balet Oficijalniot po~etok na istorijata na makedonskiot balet vo 1949 godina e ozna~en so prvata baletska pretstava na koja be{e izvedena “Valpurgiskata no}” na Guno. Za razlika od Operata, programata na baletot
vo
dosega{noto
postoewe
vklu~uva
baleti
so
pogolem
stilsko/estetski raspon i vklu~uva kako dela na baletskata klasika (delata na ^ajkovski), taka i baleti nastanati vo HH vek (Stravinski, Prokofjev, Ravel). Posebno mesto vo repertoarot zazemaat baletite na makedonskite kompozitori. Prviot od niv baletot “Makedonska Povest” (1952) na Smokvarski do denes e vo repertoarot. Ovaa stilska mobilnost na baletot verojatno so dol`i ne samo na prirodata na baletskata umetnost tuku i na vlijanieto na mnogu stranski koreografi (i povtorno, glavno od Rusija) koi rabotea vo Skopje na novi i obnovuvawe na stari proekti. Vo tekot na nivnata rabota makedonskiot baletski ansambl osvojuva{e novini vo baletskata umetnost doneseni od centrite na baletot kako {to se Moskva i Sankt Peterburg. Zapadnite trendovi se prenesuvaat od makedonski koreografi koi svoeto znaewe go steknuvaa vo Pariz, London i drugi centri. Za `al od pred nekolku sezoni po red baletskata trupa, izveduvaj}i klasi~ni baleti, nastapuva ne na muzika ispolneta od orkestar tuku na snimena muzika. Pri~inite se finansiski a rezultatot e ta`en.
Na granicata na muzi~kiot teatar i … Imeno baletot va`i za `anrovo-stilski poprogresivniot del na muzi~kiot teatar vo Makedonija. Vo negoviot repertoar se zabele`uvaat novini koi predizvikuvaat interes na publikata verojatno i zaradi `anrovskite eksperimenti. Vo 1990 godina na muzika od dvajca makedonski xez rok muzi~ari postaven e baletot “Zodijak” koj ja obedinuva klasi~nata i modernata koreografija. Baletot ima{e poseben uspeh kaj pomladata publika, {to generalno pridonese za afirmacija na baletskata umetnost. Vo 1991 godina na me|unarodniot festival “Ohridsko leto” vo gradot Ohrid za prv pat vo Makedonija e izvedena scenskata kantata “Karmina burana” od Orf. Posetitelite na ovaa pretstava imaa mo`nost da u`ivaat vo kompletniot audio-vizuelen spektakl so koj operata i baletot na MNT vo celost gi poka`aa izveduva~kite kapaciteti. Ovaa godina na muzika od Guda~ki kvartet i piesa za solo violina od
mladiot
makedonski
kompozitor
Petrovski
be{e
postavena
koreografijata na baletot “Paraleli”. Vo ovoj metod na sintetizirawe na muzika nameneta za koncertno ispolnuvawe so koreografija kako da se odslikuvaat relativno novi estetski tekovi na sinteza i preosmisluvawe na
razli~ni
umetni~ki
pojavi
vo
edna
kompleksna
–
metod
karakteristi~en za moderen balet voop{to. Novina vo makedonskiot muzi~ki teatar e toa {to toj povtorno osvojuva se pogolemi i pogolemi sliki od teatarski pretstavi no ovoj pat ne kako samostojno dejstvie tujku kako komentar ili vo polifonija so teatarskoto. Ovaa “moda” vo makedonskiot teatar se svrzuva so imeto na vonredno inventivniot koreograf Nevzati (se obrazuvala vo Sankt Peterburg). Nejzinite koreografii vo teatarskite pretstavi pridavaat na op{tiot dramatur{ki tek nova pod ili nad dimenzija koja od svoja strana bara kvaliteti od akterite koi se na granica so kvalitetite na baletskite tan~eri. Muzikata koja se upotrebuva vo koreografskite delovi pri toa po svojot karakter ~esto e sprotivno na teatarskoto dejstvie so {to se dobiva op{ta situacija na groteska. Takvite pretstavi se
svoeviden
“sinteti~ki
teatar”
vo
koj
govorot,
intonacijata,
dvi`eweto, mimikata se spojuvaat vo edna celina, a muzikata se javuva vo
klu~nite momenti na dejstvieto vo uloga na simbol, kontrast, voop{tuvawe… Od navedenite podatoci (sekako, ne iscrpni) mo`e da se zabele`at generalnite trendovi vo muzi~kiot teatar vo Makedonija, verojatno, tipi~ni za sovremeniot muzi~ki `ivot voop{to. Vo nego istovremeno postojat razli~ni trendovi, stilski “linii”, tradicionalnoto – klasi~noto i sovremenoto. Ne e iznenaduvawe deka vo ovoj tranzicionen period teatrite – i operskiot, i baletskiot – se sudruvaat so problemi od razli~na priroda: finansiski, kadrovski, koi se presudni za kreirawe na repertoarnata politika i za izbor na umetni~ki pravec, sredstva itn. Voobi~aena e pogolemata “stati~nost” vo operskiot teatar: na makedonskoto opersko `iveewe, o~igledno, mu nedostasuva pogolema stilska raznovidnost, no i vnesuvawe na poinakvite formi na operskiot teatar: kamerna opera, monoopera, detska opera. Od druga strana, o~igledna e potrebata na neguvawe na klasi~nata operska tradicija – takanare~enite “muzejski” pretstavi – na ~ij{to fon publikata mo`e da go prifati osovremenuvaweto na klasikata izvedeno so vkus i vnimanie kon generalnata kompozitorska ideja. Baletskiot teatar, o~igledno, po svojata priroda pretstavuva pootvoreno pole za eksperiment. Makedonskiot balet zasega uspeva da odr`uva ramnote`a me|u klasi~niot i noviot repertoar, klasi~nata I modernata koreografija. Od druga strana, osven baletskata trupa pri Makedonskiot nacionalen teatar se javuvaat i nezavisni baletski “studia” naso~eni, pred se, kon moderniot balet, koi rabotat na proektna osnova. Se ~ini mnogu perspektivna linijata svrzana so “sinteti~kiot teatar” koj ve}e e atraktiven za publikata, a mo`e da bide mnogu atraktiven i za muzi~arite. Tokmu nedostig na muzi~kata ideja i dramaturgija, se ~ini, momentalno e problem na ovoj vid teatar. Sorabotka so profesionalen kompozitor mo`e da im dade na vakvite pretstavi u{te pogolema celina, zaokru`enost i ideja. Verojatno, tokmu kon spomenatite netradicionalni `anri i formi
na
muzi~kiot
teatar
}e
bide
naso~eno
makedonskoto
kompozitorsko tvore{tvo – pri uslov na tesna sorabotka na avtorite so
re`iserite, umetnici.
koreografite,
operskite,
baletskite
i
teatarskite