Ohrid, 9/11 avgust 2001 ,,Rusko-makedonski jazi~ni, kulturni i litaraturni vrski" Von. prof. m-r Goce Kolarovski ULOGATA NA PETERBUR[KATA I MOSKOVSKATA MUZI^KA SREDINA VO FORMIRAWETO I RAZVOJOT NA MAKEDONSKATA KOMPOZITORSKA I ISPOLNITELSKA TRADICIJA Rasprostranuvaweto na profesionalnata, muzi~kata kultura od evropski tip, nejzinoto vnedruvawe kako posebna tradiciska linija vo muzi~kite kulturi na narodi ~ija muzika vklu~uva samo folklorna i duhovna tradicija e istoriski proces osobeno intenziviran so pojavata na nacionalnite dvi`ewe i dr`avi od krajot na 19 vek pa navamu, kako i so tehni~ko-tehnolo{kiot
progres
i
pojavata
na
novi
mediumi.
Toj
naprekinliv proces i natamu prodlo`uva da se prenesuva na novi geografski i tradiciski prostori, pove}e ili pomalku raspolo`eni na re~isi site kontinenti. Vo negoviot razvoj sekoga{ igrale i igraat va`na uloga razvienite evropski muzi~ki sredini – naj~esto krupni gradovi - koi vo opredelni periodi na svojot sopstven muzi~ki razvoj gi nadminuvaat granicite i va`nosta na regionalni, nacionalni, i - stanuvaat internaconalni muzi~ki centri. Na toj na~in estetskite i tehni~kite
normi vospostaveni od
vrvnite kompozitori, ispolnitelite, muzi~kite institucii, kritikata, izdavni{tvoto vo tie sredini, polo`uvaj}i go ispitot na vremeto pred doma{nata i stranskata muzi~ka javnost, popatno se izdvojuvaat kako urnek posakuvano kvalitetno i strukturno profesionalno nivo pri formiraweto i razvojot na novi, pomladi profesionalni nacionalni muzi~ki tradicii kako na primer balkanskite, me|u koi i makedonskata, ili na primer na narodite na republikite od nekoga{noto sovetsko Zadkavkazje i Sredna Azija.
1
Takva uloga na vlijatelni muzi~ki sredini, na podolg ili pokus vremenski period niz istorijata na evropskata muzika steknale pove}e gradovi - Rim, Firenca, Xenova, Pariz, Viena, Manhajm, Lajpcig, Sankt Peterburg, Moskva, Praga -– spisokot mo`e da prodol`i. Vo ponovo vreme kon nabrojanite se priklu~uvaat Darm{tad, Var{ava. Osnovna zaedni~ka odlika na site ovie centri e visoka koncentracija na priznati inventivni, individualni i originalni kompozitorski i ispolnitelski li~nosti, visoko kvalitetni muzi~ki obrazovni institucii, razviena struktura na kamerni, horski i simfoniski ansambli, bogat operski-teatralen `ivot, krupni imiwa na dejci i zna~ajni trudovi od oblasta na muzikologijata. Formiraweto na makedonskata kompozitorska i ispolnitelska profesionalna tradicija e rezultat na dolg kulturolo{ki proces vo koj dvata vzaemnouslovuva~ki segmenti se razvivaat so samostojni estetskotehni~ki linii ~ii nesinhroni razvojni etapi odrazuvaat razni istoriskoop{testveni uslovi koi vlijaele na pravecot i intenzitetot na razvojot. Osobenostite na razvojot, vo golema mera se odraz i na svesnata orientacija na makedonskite muzi~ari na konkretni evropski muzi~ki centri – bliski na nivnata slovenska folklorna i pravoslavna duhovna intonativna osnova. Se ~ini sosema prirodna nivnata opredelba za prifa}awe na evropskata profesionalna muzi~ka tradicija preku orientacija na centri, pred se od dr`avi na evropski slovenski narodi - Sankt Peterburg, Moskva, Belgrad, Zagreb, Qubqana, Praga. Najrana i od tamu, razbirlivo, najdolgotrajna e orientacijata na makedonskite muzi~ari na muzi~kite sredini na Sankt Peterburg i Moskva - dvete duhvoni i administrativni prestolnini na Rusija; sredini na burni bogati koncertni i operski sezoni; pro~ueni po svetski poznati solisti, ansambli, horovi, orkestri, operski trupi; bogati so `ivotni i umetni~ki sudbini na kompozitori i ispolniteli odamna vlezeni vo svetskata muzi~ka riznica; sredini poznati po prekrasni koncertni sali, operski teatri; so visoko ceneti muzi~ki obrazovni institucii. Taa orientacija e prisutna
2
u{te od krajot na 19 vek i, so pogolemi i pomali prekini (me|u balkanskite i Vtorata svetska vojna, periodot na Informbiroto), trae i postepeno se intenzivira se do na{evo vreme. Pri toa interesno e da se odbele`i faktot deka Peterburg kako pove}e da gi privlekuva kompozitorite i dirigentite a Moskva kako da e poprivle~na za instrumentalistite. Po~etokot
na
profesionalnata
kompozitorska
tradicija
vo
Makedonija, nacionalnata istorija na muzikata ja svrzuva so pojavata na tvore{tvoto na prerodbenikot Atanas Badev (1860-1908) - makedonski kompozitor, pedagog i muzi~ki deec od krajot na XIX vek, avtor na ,,Liturgijata po Jovan Zlatoust" –- prvoto poobemno horsko crkovno delo napi{ano vo duh na ruskata crovna tradicija od XIX vek pe~ateno vo Minhen vo 1899 godina. Toj e prviot makedonski muzi~ar so muzi~ko obrazovanie od evropski tip oformeno i vo
duhovnata seminarija vo Sankt Peterburg
kade{to u~el, pome|u drugite, i od velikanot na ruskata muzika Nikolaj Rimski Korsakov. So Sankt Peterburg e povrzano obrazovanieto i tvore{tvoto i na osnovopolo`nikot na makedonskata kompozitorska {kola kompoziotorot i pedagog, akademik Vlastimir Nikolovski koj vo u~ebnata 1947/48 bil student na toga{niot Leningradskiot Konzervatorium vo klasata po kompozicija na Orest Evlahov. Iako kus, prekinat zaradi poznatite nastani od 1948 godina, studiskiot prestoj vo Leningrad odigral vonredna uloga vo formiraweto na idejniot i muzi~kiot svet na Nikolovski vo ~ij centar, vo duhot na velikiot Musorgski, se na{le so~uvstvoto so slabite i bespomo{nite, po~itta kon pravoslavnata duhovna tradicija, i dlabokiot poklon kon folklorot na sopstveniot narod. Tokmu ovie idei, svojstveni na obemniot opus na Nikolovski vo site periodi na tvore{tvoto, sekventno povtoreni,
modifikuvani
i
individualizirani
vo
tvore{tvata
na
ostanatite makedonski kompozitori, uslovija izdvojuvawe na makedonskoto profesionalno kompozitorsko tvore{tvo i steknuvawe na epitet na makedonska kompozitorska {kola.
3
So
bledeeweto
na
nastanite
od
Informbirovskiot
period,
formiraniot Sojuz na kompozitori na Makedonija ~ij dolgogodi{en pretsedatel be{e tokmu Vlastmir Nikolovski, vospostavi formi na sorabotka
so Peterbur{kata
vklu~uva{e
razmena
na
i Moskovskata
koncerti
so
muzi~ka
makedonska
i
sredina ruska
koja
muzika,
prezentirawe na dela od makedonski i ruski avtori na festivalite vo dvete zemji, pe~atewe na makedonski partituri vo izdavni{tvoto ,,Muzika", objavuvawe statii za makedonskata muzika vo spisanieto ,,Sovetskaja muzika". So ovie formi se otvori mo`nost za makedonskoto muzi~ko tvore{tvo za prezentacija i popularizacija vo Peterburg i Moskva, no preku nivnite mediumi, i so drugite gradovi na nekoga{niot Sovetski Sojuz. Na fakultetot za kompozicija pri Leningradskiot Konzervatorium svoeto obrazovanie steknato prvin kaj Vlastimir Nikolovski, go zbogati i avtorot na ovie redovi imaj}i mo`nost vo ramkite na postdiplomskata specijalizacija (1986/1987) da raboti so vidniot ruski kompozitor i pedagog Sergej Mihajlovi~ Slonimski vo rezultat na {to radikalno gi izmeni svojot kompozitorski jazik i upotrebuvanite izrazni sredstva. Moskovskiot muzi~ki obrazoven sistem po specijalnost kompozicija me|u makedonskite kompozitori go pomina edinstveno Gorjan Korunovski – avtor na pove}e kamerni i orkestarski dela. I po~etkot na ispolnitelskata tradicija vo Makedonija povtorno ja nao|ame vo dejnosta na Atanas Badev. Po negovoto vra}awe od {koluvaweto vo Peterburg toj vo Prilep osnoval horsko pea~ko dru{tvo od gimnazijalci ~ij repertoar bile pomalku slo`eni horski duhovni kompozicii od ruski avtori. Vdahnatoto po~ituvawe kon narodnoto tvore{tvo steknato vo Peterburg, od Badev napravilo u{te i pioner vo oblasta na makedonskata etnomuzikologija –- toj e avtor na vonredno va`en muzikolo{ki trud posveten na makedonskata metrika koj za `al ne e dostapen za makedonskta muzikologija.
4
Godinite po Vtorata svetska vojna e period vo koj vo Makedonija se sozdava{e nacionalna izveduva~ka ,,infrastruktura" – amaterski, pa potoa profesonalni horovi, orkestri, operski ansambli, solisti, dirigenti. I vo sozdavaweto na ispolnitelskata tradicija Sankt Peterburg i Moskva odigraa zna~ajna uloga na sredini koi vospitaa plejada visoko profesionalni makedonski ispolniteli vooru`uvaj}i gi so ve{tinite na svireweto na instrumenti na simfoniskiot orkestar i znaewa od oblasta na interpretacijata na muzi~kite dela. Vo klasata na vonredniot pedagog-dirigent Ilija Musin - profesor na Leningradskiot Konzervatorium, duhovniot roditel na plejada dirigenti od Rusija no i od pove}e dr`avi vo svetot - vo 60-tite godini na minatiot vek u~el istaknatiot makedonski operski i simfoniski dirigent Fim~o Muratovski – deec kogo makedonskata muzika }e go pameti po ogromniot broj na postaveni operski i baletski pretstavi na scenata na MNT no i po simfoniskite koncerti so dela od doma{ni i stranski avtori. Nao|aj}i se vo Peterburg, Muratovski imal vonredna mo`nost so posebna dozvola da gi sledi i probite na velikanot na orkestarskoto dirigirawe na HH vek Evgenij Mravinski koj rabotej}i so pro~ueniot Simfoniski orkestar na Leningradskata
filharmonija
demonstriral
pove}e
profesionalni
postapki vo rabotata so orkestarot. Dvajcata studenti na Fim~o Muratovski, Vawa i Sa{a Nikolovski – dirigenti od mladoto pokolenie obrazuvano na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje - vo 90 godini isto taka rabotea vo klasata na neumorniot Musin potvrduvaj}i go svojot profesor od Skopje i kako odli~en pedagog. Vo Leningradskiot Konzervatorium isto taka u~ele i prvenkata na Operata pri MNT - Slavica Petrovska-Gali} nositelka na pove}e glavni operski ulogi, pijanistot Todor Svetiev – denes profesor na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje i aktiven pijanist i ansamblov muzi~ar, kontrabasistot Petar Ognanovski – ~len na Makedonskata filharmonija,
5
violon~elistot Rade Stojanovski – pove}egodi{niot koncertmajstor na violon~elite vo orkestarot na Operata na MNT. Spisokot na makedonski muzi~ari {koluvani vo Moskva e zna~itelno pogolem od spisokot na {koluvanite vo Peterburg. Toj vklu~uva 7 afirmirani pijanisti~ki imiwa (V. Stefanovski, B. Konevska, S. [ojlevska, E. Misirkova, M. Kastratovi}, M. Strezova, M. Todorovska), 10 violinisti (profesorite na FMU R. Dimitrova, Z. Dimitrovski, M. Kufojanakis od koi posledniot i magistrira na Konzervatoriumot ^ajkovski vo Moskva, B. Dim~evski – violinist koj oformi me|unarodna kariera i vo momentov `ivee i raboti vo Francija, koncertmajstorot na Makedonskata filharmonija R. Dimitriev, kako i pomladite M. ^ado, L. Dobrevska, T. Dimov, H. Vlaislavqevi} – solisti i ~lenovi na doma{ni i stranski ansambli i orkestri, pedagozi) i 1 solo pea~ i vokalen pedagog B. Jovanovska-Jakimovska.
Site
ovie
muzi~ari
poseduvaat
visok
profesionalizam, individualiziran interpretaciski pristap – osobenosti vo ~ie steknuvawe vode~ka uloga odigraa Moskovskiot Konzervatorium, Institutot na Gnesini i pedagozi kakvi {to se Jankelevi~, Ov~inikov, Ciganov, Sac, ^ugaeva. Formiraweto na ispolnitelskata tradicija vo Makedonija, sli~no na formiraweto
na
drugi
profesionalni
nacionalni
tradicii,
be{e
realizirano i so dejnosta na muzi~ari od stranstvo koi po razli~ni pri~ini prestojuvale
ili
prestojuvaat
podolgo
vreme
vo
Makedonija.
Vo
instituciite na makedonskata muzika imaat raboteno muzi~ari od Italija, Francija, Romanija, ^ehoslova~ka, Ukraina, Izrael, Hrvatska no vo mnogu pomal obem vo sporedba so muzi~arite od Rusija. Verojatno prviot ruski muzi~ar koj ja vgradi svojata rabota vo podigaweto na makedonskata muzi~ka umetnost e emigrantot od gra|anskata vojna
Sergej Nikolaevi~ Mihajlov,
deec so razli~ni
interesi –-
kompozitor, pedagog, organizator koj ostana vo [tip do krajot na svojot `ivot. Po svojot sta` ne mnogu zaostanuva ni Jurij Trostjanski – iskusen
6
pijanist, dolgogodi{en nastavnik vo srednoto muzi~ko u~ili{te vo Skopje, korepetitor vo Operata pri MNT so ~ija pomo{ golem broj makedonski pea~i
podgotvija brojni operski ulogi od takanare~eniot ,,`elezen"
repertoar. Plodnite rezultati ja krasat i dolgogodi{nata dejnost na profesorot po pijano vo muzi~koto u~ili{te vo Skopje Natalija KonevaLozinska. Na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje vo momentov raboti porane{niot profesor na Konzervatoriumot ,,P. I. ^ajkovski" od Moskva Boris Romanov, pedagog so ~ija dejnost makedonskiot pijanizam se krena na najvisokite ramni{ta na pijanisti~kata umetnost vo svetot i dobi me|unarodni priznanija, vi{ umetni~ki sorabotnik Tatjana Ognanoska – diplomiran student na Leningradskiot konzervatorium, docent Viktorija Kolarovska Gmirja – diplomiran muzikolog na istiot Konzervatorium, muzi~ki
kriti~ar,
pisatel,
postajan
sorabotnik
na
Makedonskata
filharmonija, profesor Lejla Urmanova – harfistka diplomirana na Moskovskiot konzervatorium, porane{en ~len na pove}e moskovski orkestri, a sega – na Makedonskata filharmonija. Vo Makedonija vo posledno vreme deluvaat i prekrasniot pijanistpedagog Qudmila Romanova - profesor vo srednoto muzi~ko u~ili{te vo Skopje, Leonid Nikolaev - dirigent i profesor na Moskovskiot Konzervatorium umetni~kiot
anga`iran rakovoditel,
od
Makedonskata
diplomiraniot
filharmonija student
na
kako istiot
Konzervatorium po specijalnost orkestarsko dirigirawe Le Fi Fi, diplomiraniot violinist na Moskovskiot konzervatorium Leonid Pejsahov – koncertmajstor na Makedonskata filharmonija. Mnogubrojnite muzi~arite na Sankt Peterbur{kata i Moskovskata muzi~ka sredina koi gostuvaat na koncertnite podiumi vo Makedonija, na Ohridsko ili Skopsko leto ispolnuvaat i u{te edna ne pomalku va`na uloga na vospituva~i na dobriot visokiot vkus kaj makedonskata publikata. Nivnoto, re~isi postojano prisustvo na koncertnite podiumo vo Makedonija
7
sozdavaat kaj publikata pretstava za kvaletna interpretacija, tehni~ka beprekornost i umetni~ka do`iveanost. Nivnite koncertni nastapi vo Makedonija neretko se povrzuvaat so sredbi, majstorki {koli i seminari poseteni od studentite na Fakultetot za muzi~ka umetnost i u~enicite na srednite u~ili{ta. Taa tradicija na organizirawe seminari vo Makedonija e zapo~nata vo 70 godini od minatiot vek kako pridru`na sodr`ina na festivalot Ohridsko leto a so nea e svrzano imeto na svetskiot poznatiot violinist, moskovjaninot Leonid Kogan. Pokraj nego seminari dr`ele i violinistkata Evgenija ^ugaeva, violon~elistot Kiril Rodin, pijanistot Boris Romanov,
kompozitorot
Aleksandar Radvilovi~ - vidni dejci na Sankt Peterbur{kata
i
Moskovskata muzi~ka sredina. Me|u niv treba da se spomene i imeto na dirigentot so svetska slava Aleksandar Vedernikov koj rabote{e i nastapi na koncert so simfoniskiot orkestar na FMU - sostaven del na programata po predmetot orkestarsko svirewe. Ulogata na Sankt Peterbur{kata i Moskovskata muzi~ka sredina vo formiraweto na makedonskata kompozitorska i ispolnitelska tradicija bila i e me|u vode~kite vo formiraweto, profiliraweto i razvojot na kompozitorskata i ispolniteskata tradicija kaj nas. Taa so tekot na vremeto se menuvala i modulirala od sredina vo koja makedonskite muzi~ari samo se obrazuvale, vo sredina koja gi otvora portite na svojot interes i gi sledi tvore~kite i ispolnitelskite etapi na na{ata muzi~ka kultura verifikuvaj}i
ja
so
toa
nejzinata
profesionalnost,
originalnost,
posebnost. Najdobar primer za ova e neodamne{nata koncertna turneja na makedonski muzi~ari vo Sankt Peterburg kade se odr`a festival ,,Denovi na kultura na R. Makedonija vo Sankt Peterburg" (juni 2001) na koj na pove}e solisti~ki kamerni i simfoniski koncerti pred Peterbur{kata publika dostojno se pretstavi makedonskoto tvore{tvo i ispolnitelstvo vo ~ie
8
formirawe Sankt Peterbur{kata i Moskovskata muzi~ka sredina odigraa i seu{te igraat neprocenlivo va`na uloga.
9