Kako delati v avstriji in ne tvegati visokih kazni3

Kako delati v Avstriji in ne tvegati visokih kazni3 Teja Grapulin

04.03.2015 13:33 / Finance 45/2015 Orodja za deljenje niso prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

0

Avstrija pred tujo konkurenco ščiti domača podjetja

Poskrbite, da boste za delavce, ki jih napotite na delo v

Avstrijo

oziroma

jih

posodite,

uredili

vse

dokumente. Inšpekcije na deloviščih so namreč pogoste in tvegate visoke kazni.

Z novim letom je Avstrija zaostrila zakonodajo na področju nadzora priglasitve dejavnosti in napotitve delavcev. Preverili smo, kaj vse potrebujete, da ob obisku inšpektorja ne bi tvegali kazni.Slovensko podjetje, ki v Avstriji opravlja regulirano dejavnost, mora na avstrijsko zvezno gospodarsko ministrstvo priglasiti dejavnost, ki jo namerava opravljati.

Seznam reguliranih dejavnosti najdete na spletni strani

avstrijskega

gospodarskega

ministrstva

(bmwfw.gv.at). Če dejavnosti ne prijavite, tvegate tudi, da vas konkurenčno avstrijsko podjetje toži zaradi nelojalne konkurence, je v okviru seminarja na Gospodarski zbornici Slovenije opozorila Maria Škof iz odvetniške pisarne Grilc, Vouk, Škof iz Gradca. »Ti spori vas lahko stanejo tudi več kot 30 tisoč evrov. Verjetnost, da boste izgubili, je velika.« Pozor,

ni

dovolj,

da

le

priglasite

dejavnost,

pomembno

je,

da

priglasite

prave

dejavnosti.

Priglasitev velja leto dni.

Zahtevajo zavarovanje odgovornosti Ob priglasitvi dejavnosti avstrijsko gospodarsko ministrstvo

od

gradbenega

podjetja

zahteva

zavarovanje poklicne odgovornosti. »To je za podjetje visok strošek, saj mora polica kriti do enega milijona evrov na škodni primer ali tri milijone evrov na leto. Če te police nimate, ne morete legalno opravljati dejavnosti,« pojasnjuje Škofova. Zavarovanje lahko sicer sklenete s slovensko zavarovalnico.

Napotitev

delavca

ni

isto

kot

posojanje

delovne sile Delavce je treba v elektronski obliki priglasiti na avstrijsko finančno policijo pri zveznem ministrstvu za finance. Za priglašenega delavca veljajo avstrijski delovni in socialni standardi, njegova plača mora biti v skladu z avstrijsko kolektivno pogodbo dejavnosti, ki jo opravlja. »V Avstrijo je zaradi vse strožje zakonodaje čedalje teže napotiti državljane tretjih

držav, ki imajo v Sloveniji urejen status,« je pojasnila Škofova. Če napotite državljana tretjih držav, torej držav, ki niso članice EU, Avstrija skoraj praviloma to šteje v kategorijo posojanja delovne sile, torej ne kot napotitev. »Napotitve na podlagi podjemne pogodbe večinoma zavračajo, če gre za delavca iz tretjih držav,« je še povedala Škofova.Kako vedeti, da gre za posojanje delovne sile, in ne za napotitev? Izpolnjen mora biti eden od teh pogojev: delo ni samostojno, material in orodje da naročnik, gre za organizacijsko vključitev v podjetje naročnika ali pa izvajalec ne odgovarja za napake.

Kakšno dokumentacijo potrebujete Na delovišču oziroma gradbišču mora imeti delavec oziroma izvajalec del pri sebi kopico dokumentov.

Delavec na gradbišču mora imeti pri sebi obrazec A1, ki dokazuje, da je delavec zavarovan v sistemu socialne varnosti domače države med delom v tujini, potrdilo o priglasitvi delavca, bodisi na podlagi podjemne pogodbe bodisi kot posojanje delovne sile, in potrdilo o priglasitvi dejavnosti.Poleg tega mora

imeti izvajalec del na delovišču dokumente o plači delavcev. Sem sodijo pogodba o zaposlitvi, izplačilni list, potrdilo o izplačilu plače, dokumentacija o delovnem času, dokumentacija o razvrstitvi delavcev v plačilni razred. Ker je skoraj nemogoče vso to papirologijo imeti s sabo na gradbišču, Škofova opozarja, da zakonodaja v Avstriji omogoča naknadno vročitev dokumentov po nadzoru, in sicer do konca drugega dne po nadzoru.

Več nadzora in več kazni Avstrijska finančna policija vse pogosteje izvaja nadzore na deloviščih, zato je velika verjetnost, da bodo obiskali tudi vas, če delate v Avstriji, je opozorila Škofova. »Kazni so visoke, poleg tega je kazen na posameznega

delavca.«

Denimo,

če

nimate

dokumentov o plači, je kazen od 500 do pet tisoč evrov, od tisoč do deset tisoč evrov pa, če se kršitev ponovi. »Predstavljajte si, da imate pet delavcev in nimate dokumentacije na gradbišču. To je popolnoma v nesorazmerju s kršitvijo,« je dejala Škofova. Visoke so kazni tudi, če ne spoštujete določila o višini plač.

Kazen, če je ugotovljena kršitev pri enem do treh delavcih, sega od tisoč do deset tisoč evrov.

Vplačila v sklad za dopuste Stroge so tudi kontrole tega, ali izvajalec del napotenim ali posojenim delavcem vplačuje prispevke v avstrijski sklad za dopust in odpravnine gradbenih delavcev (BUAK). Gre za sklad, ki je bil ustanovljen za delavce v gradbeništvu,

v katerega

delodajalci

vplačujejo prispevke. Iz sklada se potem plačuje delavcem nadomestilo za čas dopusta. Ob tem, da za delavce, ki so napoteni na delo v Avstrijo, veljajo glede BUAK le določila o dopustu, ne pa o odpravninah in za primere slabega vremena.V ta sklad delodajalec, ki napoti ali posodi delavca v Avstrijo, mora plačati. Ne more se z delavcem denimo kako drugače dogovoriti.Avstrijska zakonodaja sicer ločuje delavce in zaposlene. Delavec je izključno tisti, ki fizično dela, denimo polaga ploščice. Zaposleni pa opravlja

denimo

administrativna,

inženirska

in

menedžerska dela. V BUAK se vplačuje le za delavce po

avstrijski

zakonodaji.Če

ste

kot

podjetje

podizvajalec, morate sami urediti dokumente za delavce, ki delajo za vas, opozarja Škofova. »Je pa priprava vse te dokumentacije veliko breme za male podizvajalce,

zato

priporočam,

da

se

morda

dogovorijo z nosilcem del, da uredi dokumentacijo.« Koliko je treba vplačati v BUAK Znesek, ki ga delodajalec za posameznega delavca vplačuje v sklad, se računa na dan, odvisen je od tega, pod katero kolektivno pogodbo sodi in kakšno plačo ima določeno. Denimo za primer suhe gradnje je dnevni znesek, ki ga delodajalec vplačuje v BUAK, okoli 36 evrov. Torej se ta znesek pomnoži s številom delovnih dni, ko posamezen delavec dela.Če ne vplačujete prispevkov v BUAK, vas sklad lahko toži. »Ti spori imajo lahko vrednosti tudi do 50 tisoč evrov.

Vsebinsko jih ni mogoče zbijati, lahko se s pritožbo vpliva na višino končne kazni,« je še dejala Škofova. Članek je izšel v tiskani izdaji 05.03.2015, št. 45/2015 .

Poslujete v Nemčiji? Pazite, da ne boste kaznovani 1 Teja Grapulin

22.04.2015 18:32 / Finance 79/2015 Orodja za deljenje niso prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

1

Slovenska gradbena podjetja so za nemške naročnike zanimiva zaradi nižji cen, vendar vas lahko na gradbiščih v Nemčiji doletijo visoke denarne kazni in tudi prepoved opravljanja storitev Številna slovenska podjetja s področja gradbeništva zaradi pomanjkanja posla v Sloveniji iščejo projekte v Nemčiji. Gre za podjetja s področja elektroinštalacij, strojnih inštalacij, zidarstva in zaključnih del v gradbeništvu. Najpogosteje posle poiščejo v deželah Bavarska in Baden-Württemberg.Slovenska podjetja, tako kot poljska in slovaška, so za nemške naročnike

zanimiva zaradi nižjih cen, pojasnjujejo na Slovenskonemški gospodarski zbornici, opozarjajo pa, da je v Nemčiji carinski nadzor na gradbiščih zelo strog in pogost. Podjetja lahko poleg denarne kazni doleti tudi trajna prepoved opravljanja storitev v Nemčiji.

Kaznovani

zaradi

pomanjkljive

dokumentacije V zadnjem letu je število slovenskih podjetij, ki so jih nemški

inšpektorji

denarno

kaznovali

zaradi

pomanjkljive dokumentacije, zraslo, ugotavljajo pri zbornici. Opozarjajo, da morajo podjetja, ki opravljajo delo kot podizvajalci, dokumentacijo urediti takoj po tem, ko pridobijo posel. Najpogostejša napaka podjetij je, da podpišejo pogodbo in takoj začnejo delati, ne zavedajo pa se, da lahko ureditev dokumentacije traja več kot štiri tedne.

Kopica papirologije, da lahko delate Pomembno je, da gradbena in monterska podjetja pridobijo potrdilo o oprostitvi gradbenega davka. S tem se izognejo, da bi jim nemška davkarija naprtila

15 odstotkov davka. Teh 15 odstotkov namreč slovensko

podjetje,

če

nima

nobenih

davčnih

obveznosti do nemške davčne uprave, konec leta dobi nazaj. Podjetja morajo tudi prijaviti delavce carini, ta je namreč pristojna za nadzor na gradbiščih, in prijaviti obrtno dejavnost pri pristojni obrtni zbornici.

Praviloma je to zbornica v mestu, kjer podjetje dela.

Podjetje morajo prijaviti še v sklad Soka-Bau. Ob vključevanju nadaljnjih podizvajalcev ali opravljanja storitev fizičnim osebam pa je podjetje zavezano k registraciji za namene DDV v Nemčiji.

Prehitevanje vas lahko stane

Urejanje vse potrebne dokumentacije je za mala in srednja podjetja precejšen zalogaj, zato se denimo pri pridobivanju potrdila o gradbenem davku nemalokrat zgodi, da jim nemški davčni urad pošlje zahtevo za dopolnitev, s čimer se še podaljša čas za pridobitev potrdila, ugotavljajo na zbornici. »Težava se pojavi, ker podjetje medtem že začne delati in izdaja račune, nemški naročnik pa mu medtem že začne trgati 15 odstotkov, ker slovensko podjetje potrdila še nima. Ta davek pa zaradi že tako nizkih marž pomeni velik delež za podjetja, ki lahko tako delajo celo z minusom,« ugotavlja Jernej Dvoršak s Slovenskonemške gospodarske zbornice.

Kazen za nepopolno prijavo carini Pri prijavi delavcev carini nastane težava, če je vloga nepopolna oziroma nepravilna, saj carina takoj izda odločbo z denarno kaznijo. »V teh primerih carina izda kazen, ki pa je odvisna od nadzornika. Če meni, da gre za napako, ki je nastala nenamerno, je lahko kazen nizka, po izkušnjah okoli 200 evrov na delavca,« opozarja Dvoršak. Če pa nadzornik meni, da

je napaka namerna, lahko kazen doseže 30 tisoč evrov. »Če podjetje delavcev ne prijavi, tovrstno ravnanje pomeni delo na črno.« Večkratne

kršitelje

lahko

doleti

trajna

prepoved poslovanja v Nemčiji Ob carinskem nadzoru na delovišču mora vodja delavcev predložiti vso dokumentacijo. »Na delovišču je treba predložiti pogodbo z naročnikom, pogodbe delavcev o delovnih razmerjih, anekse k pogodbam, ki določajo delo v tujini, obrazce A1, plačilne liste, ki dokazujejo izpolnjevanje določb o minimalni urni postavki, časovnico dela na delovišču in prijavo dejavnosti pri pristojni nemški obrtni zbornici,« poudarja Dvoršak. Če je dokumentacija pomanjkljiva, lahko podjetje doleti razmeroma visoka denarna kazen, ob večkratni kršitvi pa ni izključena niti trajna prepoved opravljanja storitev v Nemčiji.

Plačna novost: minimalna urna postavka Od 1. januarja 2015 velja v Nemčiji splošno zavezujoča minimalna urna bruto postavka oziroma

minimalna

plača

8,5

evra

na

uro.

Področje

gradbeništva in montaž urejajo panožne kolektivne pogodbe, tako da je delavcu treba izplačevati višjo urno postavko od minimalne. Gradbena podjetja, ki delujejo v zahodnih državah, morajo kvalificiranim delavcem izplačevati 14,2 evra na uro, pomočnikom oziroma nekvalificiranim pa 11,2 evra na uro. Podjetja v tej panogi so zavezana tudi k plačevanju prispevkov Soka-Bau v višini 15,1 odstotka bruto plače. Te prispevke prejme delavec tri mesece po zadnjem dnevu dela v Nemčiji. Če delavec v Nemčiji dela dlje časa, mu mora podjetje prispevke izplačati, ko gre na dopust.

Zavarujte se pred neplačniki Plačilna nedisciplina v gradbeništvu ni vsakdanji pojav le v Sloveniji, ampak je vse pogostejša tudi v Nemčiji. Pri pogajanjih ob podpisu pogodbe se slovensko podjetje lahko zavaruje tako, da se plačila izvajajo po situacijah ali dvakrat na mesec. Prav tako je priporočljivo utemeljiti, v katerem primeru lahko izvajalec storitev zaradi nerednega plačevanja odstopi od pogodbe. A slovensko podjetje ima majhno pogajalsko moč v razmerju do nemškega naročnika, saj je ponudba podizvajalcev velika. Jernej Dvoršak še svetuje, da predajo opravljenega dela opravljajo izkušeni zaposleni z dobrim znanjem nemškega

jezika. »Pogosto se je namreč že zgodilo, da je prišlo do nesmiselnih odbitkov zaradi domnevno slabo opravljenega dela.« Globo lahko podjetje prejme tudi po končanju projektov Nemška davkarija ima pravico, da preiskuje in zahteva dokumentacijo tudi po tem, ko je podjetje že končalo delo v Nemčiji, je torej svojo storitev že opravilo. Davčni urad lahko tako iz letnih poročil nemškega naročnika na podlagi prejetih računov ugotovi aktivnost slovenskega podjetja na nemških tleh. Slovenskonemška gospodarska zbornica se tako tri četrtine časa ukvarja s svetovanjem slovenskim podjetjem glede urejanja dokumentacije za pretekle posle. Urejanje dokumentacije za nazaj pa navadno pomeni višje davke, zamudne obresti in višji strošek davčnih svetovalcev. Nemško dohodnino je namreč treba za minula leta obračunavati po manj ugodnem razredu, kot bi jo sicer.

Informirajte se še pred podpisom pogodbe in začetkom posla Na Slovensko-nemški gospodarski zbornici opažajo, da nemška podjetja zaradi večje prožnosti rada odlašajo s podpisom pogodbe s podizvajalci. Zaradi tega slovensko podjetje težko uredi vso potrebno dokumentacijo. Pridobivanje vseh dokumentov že tako traja precej časa, delavci pa morajo biti v najkrajšem času že na gradišču. A tukaj na zbornici lahko svetujejo le, da podjetje pritiska na nemškega partnerja, da ta čim prej podpiše pogodbo. Podjetje pa se mora pred podpisom pogodbe pozanimati tudi o stroških birokratskih postopkov, kot so ureditev dokumentacije in prevajanje slovenske dokumentacije v nemški jezik.

V Avstriji do neplačevanja socialnih prispevkov ne poznajo milosti 13

Rok Pikon , Jurij Šimac

09.04.2015 22:30 / Finance 70/2015 Orodja za deljenje niso prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

2

Kako v Avstriji obračunajo s podjetji, ki svojim zaposlenim ne plačajo prispevkov? Jih pošljejo v stečaj?

Jih preganja tožilstvo? Vse to. Podjetje gre lahko hitro, v nekaj mesecih v stečaj, direktorja lahko kazensko preganjajo in mora za plačilo prispevkov tudi

osebno

jamčiti.»Načeloma

je

Avstrija

pri

prispevkih kar stroga,« pravi Johann Picej, davčni svetovalec iz Celovca, ki nam je tudi opisal, kakšen je postopek, če podjetje socialnih prispevkov ne plača.

Johann Picej, davčni svetovalec iz Celovca: Lastnik podjetja oziroma odgovorna oseba je v Avstriji tudi kazensko odgovoren, če prispevkov ne poravna. Za plačilo prispevkov mora odgovorna oseba tudi osebno jamčiti.

Zavarovalnice, ki jim podjetje dolguje denar za prispevke, po mesecu dni pošljejo opomin. Če plačila ni, zavarovalnica v dveh do treh mesecih lahko sproži stečaj podjetja. Lastnik podjetja oziroma odgovorna oseba je tudi kazensko odgovoren, če prispevkov ne poravna, za plačilo prispevkov tudi osebno jamči.

Postopki lahko stečejo tudi hitreje, odvisno od velikosti podjetja. Če je podjetje večje, zavarovalnice

ukrepajo hitreje, saj v nasprotnem primeru tvegajo, da si bo podjetje nakopičilo še večji dolg.Zadnje je tudi najpomembnejša razlika med Slovenijo in Avstrijo. Če podjetje tri mesece ne plača prispevkov, je velika verjetnost, da jih tudi v prihodnje ne bo. V Avstriji taka podjetja zaprejo, preden se nakopičijo milijonski dolgovi, v Sloveniji pa smo v preteklosti dobili vegrade in viatorje in vektorje. V Avstriji poleg finančne policije in davčne uprave to urejajo tudi zdravstvene zavarovalnice same. Te so močnejše kot slovenski delovni inšpektorat ali finančna uprava.

Inšpektorat je, kot ugotavljamo v sosednjem članku, v primeru neplačnikov socialnih prispevkov skoraj brez zob. V Avstriji ob neplačevanju prispevkov finančna policija

dobi

tudi

enake

pristojnosti

kot

kriminalistična policija. Lani je avstrijska policija zaradi neplačevanja socialnih prispevkov po podatkih njihovega finančnega ministrstva preganjala 313 ljudi.

V zaporu ni končal nihče, dobili pa so pogojne zaporne kazni.

Tudi v Avstriji največ težav pri gradbincih Čeprav je področje urejeno zelo strogo, pa vseeno tudi v Avstriji obstajajo podjetja, ki socialnih prispevkov ne plačujejo, pove podjetnik iz Avstrije, ki ne želi biti imenovan.

»Predvsem

se

težava

neplačevanja

prispevkov pojavlja pri gradbincih. Kdor dobi kak večji projekt in na hitro potrebuje 50 delavcev, je že pri minimalni plači lahko hitro dolžan okoli 200 tisočakov

dunajski

WGKK

(zdravstvena

zavarovalnica). Načeloma pošljejo prvi opomin, potem pa v treh do šestih mesecih dobijo odločbo sodišča za izterjavo dolgov in pregon odgovornih oseb. Stečaj je neizogiben po najpozneje šestih do 12 mesecih,« pove sogovornik.

Terjajo vsak cent Kot

pravi

sogovornik,

ima

Avstrija

to

zelo

avtomatizirano. »Iz prve roke poznam primer, kako učinkovito deluje avtomatizem. Lahko si nakoplješ težave, če plačaš napačen znesek in si jim dolžan denimo 0,01 evra. Ne pustijo te pri miru, dokler ne

plačaš.« V Avstriji socialne prispevke sicer nakazujejo zdravstvenim zavarovalnicam in tako tudi ni nekega centralnega sistema, iz katerega bi bilo razvidno, koliko podjetja dolgujejo.

Davčna uprava je prijaznejša »Kar zadeva davčno upravo oziroma Finanzamt, pa je Avstrija solidno prijazna. Zaradi tisoč evrov te ne bodo poslali kar takoj v stečaj, ni pa dobro, da si jim dolžan,« pravi podjetnik iz Avstrije. A dodaja, da je odvisno, za kakšne davke gre, ter kakšne so višine neplačanih obveznosti. Velja pa, da se z davčno upravo v Avstriji da pogovarjati. Če ima podjetje težave in ne more odvesti davkov zaradi likvidnostnih težav, dobi denimo možnosti obročnega odplačila.