Lika karlovac si by Croatian National Tourist Board

hrvaška

Lika – Karlovec

li-ka

Festival pravljice

Ozalj

Karlovac Duga Resa Bosiljevo Generalski Stol Vrbovsko

Krnjak

Ogulin

Josipdol

Slunj Klenovica Jezerane Brinje

Senj

Saborsko

Letinac

Rakovica Grabovac

Dabar Sv. Juraj Biljevine

Podum

Lukovo

Prozor Krasno

Kuterevo

Starigrad

Sinac

Vrhovine

Prijeboj

Goljak

Rab

Lipovo Polje Kosinjski Bakovac

Jablanac

Borje

D. Kosinj

Korenica

G. Kosinj

Vrpile

Bakovac

Krbava

St. Novalja Novalja

Smiljan

Cesarica

Budak Donji Lapac

Karlobag Kolan

Ljubovo

Klanac

Prizna

Trnovac

Metajna

Udbina

Bilaj

Medak

Pag Gorica

Lovinac Sv. Rok

Povljana Rtina

Starigrad

Lika – Karlovec

Festival pravljice

Lika – Karlovec

Od Evrope

hrvaška

Lika – Karlovec

li-ka

Festival pravljice

Ozalj

Karlovac Duga Resa Bosiljevo Generalski Stol Vrbovsko

Krnjak

Ogulin

Josipdol

Slunj Klenovica Jezerane Brinje

Senj

Saborsko

Letinac

Rakovica Grabovac

Dabar Sv. Juraj Biljevine

Podum

Lukovo

Prozor Krasno

Kuterevo

Starigrad

Sinac

Vrhovine

Prijeboj

Goljak

Rab

Lipovo Polje Kosinjski Bakovac

Jablanac

Borje

D. Kosinj

Korenica

G. Kosinj

Vrpile

Bakovac

Krbava

St. Novalja Novalja

Smiljan

Cesarica

Budak Donji Lapac

Karlobag Kolan

Ljubovo

Klanac

Prizna

Trnovac

Metajna

Udbina

Bilaj

Medak

Pag Gorica

Lovinac Sv. Rok

Povljana Rtina

Starigrad

Lika – Karlovec

Festival pravljice

Lika – Karlovec

Od Evrope

Lun

Novalja

pa g

Sveti Juraj

Senj

Caska

Stara Novalja

Jablanac

Starigrad

li-ka

Novalja

Caska

Prizna

bijele i

Karlobag

Krasno

Smiljan

Plaški

simonovića

Smiljan

Otočac

Tounj

Perušić

Plaški

Josipdol

Oštarije

Bosiljevo

Ribnik

stapina

Tounj

Josipdol

Oštarije

Otočac

Baške Oštarije

Kuterevo

Ribnik

Bosiljevo

Baške Oštarije

Brinje

Ogulin

kiza

Kuterevo

Brinje

sokolac

lilium

Ogulin

đulin ponor

Krasno

velebitica

degenia

stijene

samarske

veliki kozjak

lukina jama

Sveti Juraj

Senj

nehaj

alpinum

Stara Novalja

Jablanac

hrvaška

li-ka

leontopodium

Starigrad

hrvaška

Gospić

Perušić

Slunj

Saborsko

Lički Osik

Vrhovine

zir

Krnjak

Lovinac

Korenica

Cetingrad

Vojnić

Lovinac

Korenica

Cetingrad

Rakovica

rastoke

Barilović

jezera

novigrad

Vojnić

Rakovica

rastoke

Draganić

Krnjak

Barilović

Draganić

plitvička

Karlovac

Duga Resa

Ozalj

grede

tulove

Lički Osik

Generalski Stol

Netretić

Gospić

Slunj

Saborsko

dubovac

Karlovac

Duga Resa

Vrhovine

croatica

iris

Generalski Stol

Netretić

Ozalj

Udbina

Donji Lapac

1. Mednarodni folklorni festival, www.ka-mff.org 2. Autocross, www.ribnicka-dolina.com 3. Vincekovo, www.tz-dugaresa.hr 4. Mestni muzej Karlovec, www.gmk.hr 5. Dnevi piva, www.danipiva.com 6. Ribolov, www.tzkz.hr 7. Historia viva, www.karlovac-touristinfo.hr 8. Karlovac most wanted, www.promenada-klub.hr 9. Plemiški sejem Dubovac, www.karlovac-touristinfo.hr 10. Kolesarski dogodek »Ciklobajka«, www.tz-grada-ogulina.hr, 11. Kolesarski maraton Tri jezera, www.babaroge.hr 12. Dnevi zelja, www.ogulin.hr www.aktivni-odmor.com 13. Dnevi medu, www.ogulin.hr 14. Čolni na Mrežnici, www.tzkz.hr 15. Rafting, www.kanuking-avantura.hr 16. Foto safari, www.tzkz.hr 17. Poučna botanična steza, www.tz-grada-ogulina.hr 18. Ogulinski festival pravljice, www.tz-grada-ogulina.hr 19. Otroške delavnice, www.tz-grada-ogulina.hr 20. Veslanje na jezeru Sabljaci, www.tz-grada-ogulina.hr 21. Ogledi, www.lickosenjska.com 22. Poroka v Rastokah, www.slunj-rastoke.com 23. Smučanje, www.tzkz.hr 24. Jadranje, www.tz-senj.hr 25. Festival » Sambastico «, www.tz-senj.hr 26. Sankanje, www.tzkz.hr 27. Lovstvo, www.tzkz.hr 28. Pokuševalnica sira Slunj, www.tzkz.hr 29. Festival severnojadranskih klap, www.senj.hr 30. Uskoški dnevi, www.tz-senj.hr 31. Žganje, www.tzkz.hr 32. Maškare, www.rakovica.hr 33. Festival » Winnetouland «, www.rakovica.hr 34. Ribiška fešta v Sv. Jurju, www.tz-senj.h 35. Vzpon na Zavižan, www.tz-senj.hr 36. Aerodrom Otočac, www.otocac.hr 37. Lokostrelstvo, www.tzkz.hr 38. Dnevi zdravilnih rastlin Karlovške županije, www.rakovica.hr 39. Konjeniški maraton, www.rakovica.hr 40. Ribolov Starigrad, www.tzkz.hr 41. Velebitski botanički vrt, www.np-sjeverni-velebit.hr 42. Ekološko-etnološki sejem, www.tz-otocac.hr 43. Športni ribolov na Gacki, www.gacka.hr 44. Plitviški maraton, www.tzplitvice.hr 45. Poučna steza Stari grad, www.rakovica.hr 46. Tamburica »kuterevka«, www.tz-otocac.hr 47. Lov na divjo svinjo, www.lovac.info 48. Prireditev Lunjska maslinada, www.tz-novalja.hr 49. Jadralec na deski, www.tz-senj.hr 50. Pot Premužićeva steza, www.pp-velebit.hr 51. Zavetišče za mlade medvede, www.kuterevo-medvjedi.hr 52. Rosijeva koliba, www.np-sjeverni-velebit.hr 53. Veslanje na jezeru Krušćica, www.lickosenjska.com 54. Jesen v Liki, www.tz-gospic.hr 55. Jamarstvo, www.lickosenjska.com 56. Razstava paške ovce in sira, www.tz-novalja.hr 57. Spominski center Nikola Tesla, www.mcnikolatesla.hr 58. Liški likovni anali, gospic-online.com 59. Liški med, www.lickosenjska.com 60. Potapljanje, www.tz-novalja.hr 61. Zrće, www.zrce.hr 62. Hotel Velebno, Baške Oštarije, www.tz-karlobag.hr 63. Muzej Like, gospic-online.com 64. Liški krompir, www.lovinac.hr 65. Plaže, www.tz-novalja.hr 66. Glasbeno poletje v Gospiću, gospic-online.com 67. Motoristični dnevi, www.tz-gospic.hr 68. Planinarjenje, www.np-sjeverni-velebit.hr 69. Prosto plezanje, www.paklenica.hr 70. Lovstvo, www.lickosenjska.com 71. Sejem liških proizvodov, www.gracac.hr

Donji Lapac

1. Srednjeveško mesto Ozalj, www.ozalj.hr 2. Vinska cesta Ozalj–Vivodina, www.vinari-vocari-ozalj.hr 3. Hidrocentrala »Munjara«, www.ozalj-tz.hr 4. Ribnik, www.ribnicka-dolina.com 5. Netretić, www.netretic.hr 6. Dubovac, www.dubovac.info 7. Duga Resa, www.tz-dugaresa.hr 8. Karlovac, www.karlovac-touristinfo.hr 9. Bosiljevo, www.bosiljevo.hr 10. Barilović, www.opcina-barilovic.hr 11. Brezno Djulin ponor, www.tz-grada-ogulina.hr 12. Novigrad, www.udruga-kameleon.hr 13. Bele in Samarske stene, www.tzkz.hr 14. Ogulin, www.tz-grada-ogulina.hr 15. Tounj, www.tounj.hr 16. Sir iz Tounja, volimsir.com 17. Čiste reke, www.tzkz.hr 18. Ris (Lynx), www.np-sjeverni-velebit.hr 19. Planika (Leontopodium alpinum) 20. Volk (Canis lupus), www.life-vuk.hr 21. Lilija (Lilium), mojcvijet.hr 22. Plaški, www.plaski-lika.com 23. Slunj, www.tz-slunj.hr 24. Rastoke, www.tz-slunj.hr 25. Cetingrad, www.cetingrad.org 26. Sardela (Sardina pilchardus), www.tz-senj.hr 27. Nehaj, www.tz-senj.hr 28. Sokolac, www.brinje.hr 29. Medved (Ursus arctos), www.brinje.hr 30. Jame Baraćeve špilje, www.baraceve-spilje.hr 31. Senjska katedrala, www.tz-senj.hr 32. Postrv (Salmo trutta), www.gacka.hr 33. Perunika (Iris), mojcvijet.hr 34. Liška hiša, www.lickosenjska.com 35. Drežnik, www.tzkz.hr 36. Zavižan, www.tz-senj.hr/planinarski-dom-zavizan 37. Japodska kapa, www.udbina.com 38. Otočac, www.tz-otocac.hr 39. Klapavica (Mytilus galloprovincialis), www.tz-senj.hr 40. Lukina jama, www.speleologija.hr/lukinajama 41. Svetišče Matere božje, www.krasno.hr 42. Kosinjski misal, tz-perusic.hr 43. Gacka, www.gacka.hr 44. Liška ovca (pramenka), www.hpa.hr 45. Plitviška jezera, np-plitvicka-jezera.hr 46. Gozdovi Plješevice, www.plsavez.hr 47. Lunjska oljka, www.lun.hr 48. Lun, www.lun.hr 49. Pomorski rezervat, www.tz-novalja.hr 50. Veliki Kozjak, www.pp-velebit.hr 51. Človeška ribica, www.speleologija.hr 52. Most v Kosinju, www.lickosenjska.com 53. Japodski uhani, www.min-kulture.hr 54. Novaljski relikviarij, www.tz-novalja.hr 55. Caska, www.tz-novalja.hr 56. Velebitska degenija (Degenija Velibitica), hirc.botanic.hr 57. Kiza, www.plsavez.hr 58. Jamski park Grabovača, www.pp-grabovaca.hr 59. Lički Osik, www.tz-gospic.hr 60. Antična nahajališča, www.amzd.hr 61. Samostan sv. Jožefa, www.tz-karlobag.hr 62. Baške Oštarije, www.tz-gospic.hr 63. Rojstna hiša Anteja Starčevića, www.tz-gospic.hr 64. Gospić, www.tz-gospic.hr 65. Netopirji (Chrioptera), www.speleologija.hr 66. Gozdovi iglastega drevja, www.hrsume.hr 67. Kovač (Zeus faber), www.tz-novalja.hr 68. Paška čipka, www.pag-tourism.hr 69. Simonovića Stapina, www.plsavez.hr 70. Mirila, www.rivijera-paklenica.hr 71. Zir, www.lickosenjska.com 72. Modras (Vipera ammodytes), www.pp-velebit.hr 73. Tulove grede, www.pp-velebit.hr 74. Sladkovodne ribe, www.lickosenjska.com 75. Belorepec (Haliaeetus albicilla), www.pp-velebit.hr

Lun

Novalja

pa g

Sveti Juraj

Senj

Caska

Stara Novalja

Jablanac

Starigrad

li-ka

Novalja

Caska

Prizna

bijele i

Karlobag

Krasno

Smiljan

Plaški

simonovića

Smiljan

Otočac

Tounj

Perušić

Plaški

Josipdol

Oštarije

Bosiljevo

Ribnik

stapina

Tounj

Josipdol

Oštarije

Otočac

Baške Oštarije

Kuterevo

Ribnik

Bosiljevo

Baške Oštarije

Brinje

Ogulin

kiza

Kuterevo

Brinje

sokolac

lilium

Ogulin

đulin ponor

Krasno

velebitica

degenia

stijene

samarske

veliki kozjak

lukina jama

Sveti Juraj

Senj

nehaj

alpinum

Stara Novalja

Jablanac

hrvaška

li-ka

leontopodium

Starigrad

hrvaška

Gospić

Perušić

Slunj

Saborsko

Lički Osik

Vrhovine

zir

Krnjak

Lovinac

Korenica

Cetingrad

Vojnić

Lovinac

Korenica

Cetingrad

Rakovica

rastoke

Barilović

jezera

novigrad

Vojnić

Rakovica

rastoke

Draganić

Krnjak

Barilović

Draganić

plitvička

Karlovac

Duga Resa

Ozalj

grede

tulove

Lički Osik

Generalski Stol

Netretić

Gospić

Slunj

Saborsko

dubovac

Karlovac

Duga Resa

Vrhovine

croatica

iris

Generalski Stol

Netretić

Ozalj

Udbina

Donji Lapac

proti Mediteranu

Koliko te na eni strani očara pogled na široko morje, toliko te na drugi presenečajo dolomiti, globoke kraške kotline, brezna, temačne soteske, gluhi gozdovi ... Dragutin Hirc (1853–1921) naravoslovec, planinec in potopisec

Li-Ka

Neprekinjena naseljenost Prastaro mesto

Pot do Jadrana Prvak »Champion of Globetrotter«

Grad Drežnik Utrdba

Meja cesarstev Panonsko in alpsko okrasje

Ribnik Tkanje jezika

Najlepša gora in najčistejše morje Gore in morje radosti

Dubovac Znamenito sejmišče

Zaklad turkiznih jezer

Neokrnjena narava Prostor trajne privlačnosti

2 14

Moj dom

Lika Dežela volkov

Kraški dragulj Vodni svet

Winnetou in orel Foto lovec na medvede

Evropski pragozd Črni gozd

Zlata levica Nagrada »Fair Play Trophy«

Hajdučki kukovi

Mesto muzej Ogledalo kulture

Uskoki Na Nehaju

Popolno renesančno mesto Rečna zvezda

Vrata v podzemlje Djulina ljubezen

Svetovni biosferni rezervat Čudovito mesto

Na turški meji Vojna krajina

Rojen v Liki Gospodar gromov

Upor v Rakovici Vstaja

Lun Divja oljka

Dostop Jamske utrdbe

Morska pena Burja doživetij

Paški in liški sir Ovce

Pisani kamen

Pust in maškare Senjski karnevali

Japodi Življenje na vodi

nlp Paški trikotnik

Glagoljaško gnezdo Ljudska pisava

Plaže v Novalji Na treh morjih

Priča o pismenosti Frankopansko mesto

Zrće Cel dan, celo noč

Liški krompir, ogulinsko zelje Družinska skupnost

Sanjske vode

118

Zaliv Zavratnica

Turkizne reke Reka z najlepšim izvirom

120

Bele in Samarske stene Čudovito lepe

Pomlad v Ozlju Popoln akvarel

122

Dišeč smilj Raznolikost rastlin

Zelene doline Štiri reke

124

Rastoke Slap Vilina kosa

Otočac Sredi reke

126

Klek Speči velikan

Duga Resa Vrtno mesto

128

Kuterevo Medvedki in tamburice

Gospić Nosilka vode Marta

130

Krasno Čudežen cvet

Baške Oštarije in Karlobag Duhovnik in bojevnik 132

Veličasten rekreativni park

Kultna mesta Oltar narave

134

Kolesarstvo in rafting Kolesarjenje z dušo

Ogulin Rojstni kraj pravljice

136

Planinarjenje in potapljanje Pohodništvo s srcem

100

Festival pravljice

138

Svetovna dediščina

102

Strogi rezervat Čarovnij na pretek

139

Impresum

140 104

Plitviška jezera Pod slapom biserov

Seznam predstavništev Hrvaške turistične skupnosti

106

Samograd Grad iz biserov

108

Baraćeve špilje Bakle v dvoranah

110

Štirovača Gozd vsakršnih čudežev

112

Cissa in Novalja Potopljeno mesto

114

Mati božja Sveta Marija

116

Od rta Kijac do zaliva Mandalina Kristalno bistro

Li-Ka

Lika–Karlovec, najmlajša, deseta turistična regija Hrvaške, je nastala s povezovanjem dveh županij – Karlovške in Liško-senjske, ki povezujeta severni del ozemlja z jugom Hrvaške, zahvaljujoč svojemu prometnemu in geostrateškemu položaju. Regija meji z dvema sosednjima deželama, in sicer s Slovenijo ter Bosno in Hercegovino, dotika pa se tudi treh hrvaških turističnih regij – osrednje Hrvaške, Kvarnerja in Dalmacije–Zadra.

Pot do Jadrana

Prvak »Champion of Globetrotter« Poletje na Lujzijani Prilišće in Netretić, junij www.lujzijana.com Mestni muzej Karlovec www.gmk.hr

Historia viva oživljanje znanih osebnosti iz zgodovine mesta Karlovec Karlovec www.historia-viva.hr

Čez ta prostor peljejo poti, ki že iz prazgodovinskih časov povezujejo Evropo z Jadransko obalo in s Sredozemskim morjem. Najbrž je prav to spodbudilo raziskovalca iz Karlovca, Mirka in Stjepana Seljana, da sta odrinila v svet. Brata Seljan sta vodila pomembna geomorfološka, podnebna in etnografska raziskovanja po Afriki in Južni Ameriki po letu 1899, Mirkovo ime pa se je zapisalo v zgodovino ne samo zaradi potovanja na druge celine, ampak tudi zaradi hitre hoje, saj je leta 1898 v stotih dnevih prehodil pot od Sankt Peterburga do Pariza in osvojil naslov Champion of Globetrotter.

Lepote rek Karlovške županije Kolpe, Korane Mrežnice in Dobre, gozdnatost gorovij Velike in Male Kapele, zelenje krasa, prehodni položaj in bogata zgodovinska dediščina so trajne vrednosti, na katerih temelji lokalno gospodarstvo. Štiri reke v vsakem letnem času ponujajo drugačno doživetje, ki ga obiskovalec doživlja v sprehodu ob obali, vožnji s kolesom, poletnem kopanju, ribolovu ali obisku bližnjih jam, navdušenci nad pustolovščinami pa se lahko preizkusijo v vožnji z raftom ali s kanujem. Gozdovi ponujajo možnost foto safarija, vendar tudi resničnega lova na različno divjad. Področje Karlovške županije je že iz davnih časov najbolj pomembno tranzitno področje med severno Hrvaško in

primorjem. S samim nastankom leta 1579 je mesto Karlovec postalo strateško, gospodarsko in prometno središče krajinske in civilne Hrvaške ter križišče pomembnih prometnih poti. Poleg zgodovinskih poti Karoline (Karlovec–Bakar, zgrajena 1726–1733), Jozefine (Karlovec–Senj, 1775–1779), Lujzijane (Karlovec–Reka, 1805–1813) in Rudolfine (Ogulin–Novi Vinodolski, 1874) sta Karlovec in županija v današnjem času dobili sodobno avtocesto, ki povezuje obdonavske dežele z Jadranskim morjem. Festival »Četiri rijeke« mednarodni etno & jazz festival Karlovac, junij in julij www.tzkz.hr

Meja cesarstev

Panonsko in alpsko okrasje Županijsko srečanje izvirne folklore Ogulin, v začetku junija www.ogulin.hr Gradnja karlovške trdnjave je začela 13. julija 1579.

General Ivan Ferenberg je bil prvi karlovški poveljnik. Ferenbergov vrelec, črpališče vode na Borlinu, imenovano po prvem poveljniku mesta.

Številni utrjeni objekti oživljajo zgodovinske spomine. Stari gradovi, utrdbe, sledi zatočišč v jamah in mnogi drugi še danes pričajo o večstoletnem obstoju meje med dvema cesarstvoma – habsburškim in turškim.

Milenijska svečanost proslava ob rojstnem dnevu mesta

Dolgotrajne vojne razmere niso bile ugodne za razvoj, kaj šele za industrializacijo, zato je to področje še danes precej redko poseljeno. Pa vendarle so se na tak način ohranili naravni resursi in tradicionalen način življenja za sedanjo generacijo. Na prostoru Karlovške županije se srečujejo naravne posebnosti alpskega, panonskega in kraškega področja. O takšnem stiku priča tudi bogata etnološka dediščina. Narodne noše Obkolpja ponazarjajo prehod med panonsko okrašenostjo in alpsko skromnostjo okrasja z osebno mero elegance. Rogate naglavne rute, značilne za Obkolpje, in čipka jalba ponazarjajo stik srednjeveške ljudske in grajske kulture, ki jo je še posebej gojila knežja družina Frankopan. Ostali del županije

z etnografskega stališča sodi k dinarski površini in se noše opirajo verjetno na predzgodovinsko japodsko kulturo. V muzejih mest Karlovca, Ogulina in Ozlja so razstavljene včasih tudi nekaj sto let stare noše, njihovi detajli pa so še danes priljubljeni med tukajšnjimi ženskami. Na prehodne lastnosti tega kraja kaže tudi tradicionalna arhitektura. Lahko zasledimo številne hiše starega tipa na hribu in v dolini, grajene iz lesa in kamna, ali iz obeh materialov oz. iz tistega, kar je bilo na voljo na posameznem področju.

Najlepša gora in najčistejše morje

Redkokje je človek istočasno povezan z goro in morjem, ki puščata globoke sledi v njegovem spominu, kot je to v Liško-senjski županiji.

Veslanje na Liki regata na reki Liki Perušić, maj www.tz-perusic.hr

Liški likovni anali razstava slik Muzej Like, Gospić, oktober–november–december www.gospic-online.com

Gore in morje radosti

Najlepša hrvaška gora , Velebit in najčistejši del morja s Pagom.

Glasbeno poletje v Gospiću koncerti resne glasbe Gospić, junij–julij www.gospic-online.com

Drugače niti ne more biti na prostoru, kjer se vzdolž 150 kilometrov dinamično razprostira največja in najlepša hrvaška planina Velebit in najbolj čisto morje s Pagom, ki je eden najbolj razčlenjenih jadranskih otokov. Ob velikanski privlačni moči Velebita in morja je stoletna povezanost tukajšnjih ljudi in narave rezultat posebne energije, ki kroži med gorskim, planinskim in mediteranskim, ekološkim sistemom v vrtincu krasa, sonca in burje. Zahod celinskega dela županije sodi v gorsko Hrvaško po naravnih značilnostih. Celoten prostor ima značilnosti pokritega krasa, v njegovi pokrajini pa se prepletajo različni zeleni odtenki gozdov in livad, izpopolnjeni z

modrino površinskih voda, medtem ko je kraško podzemlje, še posebej v osrednjem delu, bogato s speleološkimi objekti.

Dinamično prežemanje gore in morja

Gacka danes znova vrača svojo identiteto.

Neokrnjena narava

Prostor trajne privlačnosti Eko-etno sejem med, sir, zdravilne rastline, žganje, marmelada Otočac, julij www.tz-otocac.hr

Mitološko področje hrvaškega gorovja zmeraj fascinira.

Dinamična pokrajina je glavna značilnost tega prostora.

Pot Premužićeva staza pristop v srce Velebita brez velikih vzponov www.pp-velebit.hr

Očarani hodimo po stezah pod grebeni, nad prepadi, čez livade in doline, prek kamnitih mostov, mostičev in nadbojev, ob šele zraslih smrekah in nestrohnelih panjih ter ne najdemo besed, ki bi zmotile tišino okrog nas. dr. Ante Rukavina (1928–1994) veterinar, planinec in ljubitelj Velebita

V davnih časih so samo najbolj pogumni trgovci in živinorejci zbrali dovolj poguma in vtirali poti skozi gorske prepade. Prve kakovostnejše ceste so bile trasirane v 18. st., ko se je začela krepiti gospodarska in kulturna menjava med dvema, predhodno skoraj povsem ločenima, svetovoma. Danes, ko je z izgradnjo sodobne avtoceste skozi predor Sv. Rok končno prebita notranjost Velebita, se z globokim spoštovanjem spominjamo s snegom pokritih in od burje bičanih gorskih sedel: Vratnika, Velikega Alana, Oštarijskih vrat, Malega Alana in Prezida. Vendarle, številne velebitske skrivnosti ne bi bile dostopne navadnemu obiskovalcu, če ne bi bilo ljubiteljev narave – planincev in znanstvenikov, ki so uredili in označili

številne gorske poti in steze, izmed katerih je najbolj znana kakšnih šestdeset kilometrov dolga pot Premužićeva staza (grajena 1930–1933). Slednja vsakomur omogoča, da doseže vrhove te mitološke gore, da se povzpne po višavah, izpisanih s čudovitimi kraškimi oblikami, od najmanjših skal do največjih skalnih sten, vrtač, stolpov in kamnitih stebrov. Ta steza povezuje človeka s prvotno divjino, saj navaden sprehod pelje do resničnega prijateljstva med goro in človekom. Imenovana je po projektantu, inženirju gozdarstva Anteju Premužiću (1889–1979), še enemu ljubitelju Velebita.

Gore, morje, jezera in reke – to je Liško-senjska županija.

Pot Premužićeva staza poteka po vrhovih severnega in srednjega Velebita.

Moj dom

Poglejte jo čudovito, vi zvezde prevzete, To je moj, moj dom! Silvije Strahimir Kranjčević (1865–1908) hrvaški pesnik

Kraški dragulj

Šestnajst jezer in bazenov, skoraj trideset večjih ali manjših slapov, štirje potoki, ena reka, mnogo hribov in hribčkov z nežnimi dolinami in s strašnimi prepadi, prastari gozdovi in bujno zelenje, vrh vsega pa še pitna voda, ki bi jo še bogovi pili, krasijo ta perpetuum mobile vodnega sveta.

Vodni svet Plitviški maraton Plitviška jezera, junij www.np-plitvicka-jezera.hr www.tzplitvice.hr Orhideje - 55 vrst, tri vrste mesojedih rastlin. Popisanih je okrog 1400 rastlinskih vrst, izmed katerih je 72 endemičnih.

Gozdno odejo sestavljajo bukev, jelka, smreka, jasen, bor in drugo drevje. Veliko število sesalcev - medved, ris, volk, divja mačka, srna, jelen, divja svinja, jazbec, kuna belica, kuna zlatica, vidra itn.

Adolf Veber Tkalčević (1825–1889) zagrebški kanonik, jezikoslovec, pisatelj in politik

Na Hrvaškem je veliko čudovitih voda, mirnih in tekočih, počasnih in divjih, velikih in malih, površinskih in podzemeljskih, vendar so Plitviška jezera edinstvena. Redkokje je vpliv vode tako izrazit kot v tem delu dinarskega krasa, kjer voda oblikuje površino in podzemlje skalnate podlage v veličastnem postopku ustvarjanja in rušenja. Najbolj blesteč primer takšne ustvarjalne simbioze kamna in vode na krasu so brez dvoma Plitviška jezera, najstarejši hrvaški narodni park in naravni spomenik z Unescovega seznama svetovne naravne dediščine.

Z znanstvenimi raziskavami je potrjena prisotnost 321 vrst metuljev, dveh vrst višjih rakov, 7 vrst rib, 12 vrst dvoživk, 13 vrst plazilcev, 157 vrst ptic, 20 vrst netopirjev itn.

Evropski pragozd

Na malih površinah se lahko mozaično vidijo vse razvojne faze evropskega pragozda: njeno najboljše obdobje, obdobje staranja, obdobje razpadanja in pomlajevanja ter obdobje mladega gozda. Tukaj so jelke in smreke, ki presegajo tudi 50 metrov višine.

Črni gozd Klepina duliba smrekov in bukov pragozd Posebni gozdni rezervat Štirovača

Čorkova uvala najlepši pragozd Dinarskega gorovja: bukev, jelka in smreka Posebni gozdni rezervat

V tej regiji se nahajata dva pragozda. Eden je pragozd v Klepini dulibi, drugi pa v Čorkovi uvali. Pragozd Klepina duliba je znan po hladni vodi, ki izvira v Štirovači, značilen pa je po svežini gorskega zraka ter bogastvu rastlinskega in živalskega sveta. Pragozd Čorkova uvala v Narodnem parku Plitviška jezera je eden najlepših in najbolj ohranjenih pragozdov na prostoru Dinarskega gorovja, razvit brez večjega človeškega vpliva. Razprostira se na 84 hektarjih površine, sestavlja pa ga skupnost dinarskega bukovega in jelovega gozda (E.5.2.1. As. Omphalodo-Fagetum Ht. 1950). Značilen je zaradi posebnega kraškega reliefa, kjer se pojavljajo vrtače, jame, strmine in gorski masivi. Pragozd pomeni šolo naravne popolnosti

s popolnoma stabilnim in stalnim gozdnim ekološkim sistemom. Leta 1965 je bil razglašen za posebni gozdni rezervat.

Liški krompir, ogulinsko zelje

Družinska skupnost Dnevi zelja festival ogulinskega kislega zelja Ogulin, september www.ogulin.hr

Brvnašica, lesena hiša, zaradi neravnega terena podzidana s kamnom

Jesen v Liki tradicija, običaji in hrana Gospić, oktober www.tz-gospic.hr

V današnjem času, ko prevladuje mesto in njegovo atomizirano, odtujeno življenje, se oddih v Liško-senjski in Karlovški županiji z ljudmi, ki negujejo tradicionalne vrednosti, zdi kot vrnitev v mirno, dobro in sproščujočo preteklost.

Zimska pravljica Ogulin, december www.tz-grada-ogulina.hr

Liški krompir na poti, da postane blagovna znamka – glede kakovosti brez tekmeca v celi Hrvaški. Liško žganje – šljivovica se lahko v zmernih količinah uporablja kot pomožno zdravilno sredstvo.

Ta vtis izpopolnjujejo še tradicionalni predmeti, ki tukaj niso samo muzejski eksponati, ampak jih ljudje uporabljajo vsakodnevno. Medtem ko sta narodna noša in tradicija v večjem delu zahodnega sveta že zdavnaj pozabljeni, so tukaj karakteristična pokrivala, debele volnene nogavice, volnene odeje (biljci) in torbice prisotni še danes, videti pa je, da jim je naklonjena še svetla prihodnost, saj so kot obvezen detajl na sliki podeželske idile nedvomno ključna lastnost prihodnjega liško-karlovškega turizma. Če omenimo samo domača živila – polento, sušeno meso, sir, med in domače žganje, je popolnoma jasno, na katerem mestu so ti proizvodi kot del močne regionalne identitete, ki v obdobju brezosebne

globalne konfekcije postaja vse bolj pomemben dejavnik privlačnosti. Posebnost tukajšnjih specialitet sloni v prvi vrsti na ekološki čistosti in načinu priprave, ki se prenaša iz roda v rod. Tako sta liški krompir in ogulinsko zelje postala daleč znana liška blagovna znamka.

Mesto muzej

Ogledalo kulture

Festival severnojadranskih klap Senj, julij www.senj.hr

Senj je najstarejše mesto na severu hrvaškega Jadrana.

Slojevit zgodovinski razvoj te regije je najbolj izrazit v Senju, primorskem mestu muzeju, nacionalnem kulturnem središču že iz srednjega veka.

Senj se nahaja ob vznožju gore Velebit in je največje mesto med Reko in Zadrom, morda pa tudi najstarejše obalno mesto med Istro in Dalmacijo. Senj, ogledalo kulture severnega Jadrana, je naši domovini podaril mnoge znamenite ljudi, še posebej veličasten pa je seznam književnikov. Iz Senja prihajajo velika hrvaška književna imena: najpomembnejši hrvaški pesnik realizma Silvije Strahimir Kranjčević (1865– 1908), romanopisec in novelist Vjenceslav Novak (1859–1905), književnik in novinar Milutin Cihlar Nehajev (1880–1931) ter književnik, zgodovinar in jezikoslovec Pavao Ritter Vitezović (1652–1713).

Številni pisatelji so dogajanje svojih del postavili v mesto Senj.

Popolno renesančno mesto

Rečna zvezda Proslava rojstnega dne mesta Karlovec kulturni, zabavni in športni dogodki Karlovec, 13. julij www.karlovac.hr Karlstadt festival Karlovec, junij–julij www.karlovac-touristinfo.hr

Pomladne promenade sejem cvetja, promenadni koncerti, tradicionalni proizvodi, sprehajalci (fijakeri) Karlovec, april–maj www.karlovac-touristinfo.hr

V medrečju Korane, Kolpe, Mrežnice in Dobre je v 16. st. zraslo popolno renesančno mesto v obliki šesterokrake zvezde. Karlovec, tako fortifikacijsko kot urbanistično, je biser italijanske gradbene šole, angažirane z odločitvijo Vojašega sveta v Gradcu. Prostor znotraj mogočnih bastionov in mestnega obzidja je bil razčlenjen na 24 pravilnih blokov. V središču mesta so bile vojašnica in orožarna ter katoliška in pravoslavna cerkev.

Zvezda, tloris trdnjave

Karlovac je bil ustanovljen kot trdnjava v 16. st.

z ladij za prevoz žita na vozove s konjsko vprego, potem pa se je po cestah Karolini, Lujzijani in Jozefini vozilo v tržaško, reško in bakarsko oz. senjsko pristanišče. Karlovec je postal žarišče mestnega življenja in kulture, s čimer so se lepote celotne regije odprle za cel svet. V sklopu teh značilnih sprememb je leta 1854 baron Nikola Vranyczany ustanovil karlovško pivovarno, ki še danes proizvaja Karlovačko pivo, znano in priljubljeno tudi zunaj meja Hrvaške.

Panorama mesta Karlovec, slika Jakova Šašla iz leta 1874

Zaradi obrambe pred turškimi osvajalci se je 13. julija 1579 začela gradnja velike trdnjave na posesti Zrinskih pod starim gradom Dubovac. Gradnjo je nadziral znan graditelj Martin Gambon. Mesto Karlovec (Carlstadt) je dobilo ime po ustanovitelju, avstrijskemu nadvojvodi Karlu Habsburškemu. Dvojnost prostora mesta Karlovca je določila zgodovinsko usodo – tukaj so se istočasno oblikovale meje in križišča poti, tako vodnih kot cestnih. Že v prvih desetletjih 18. st., še posebej po uspešnem pregonu Turkov s Korane dlje proti vzhodu, se je mesto širilo zunaj obzidij. Odprla se je tudi tako imenovana žitna magistrala – v Karlovcu se je panonsko žito, dostavljeno po Savi in Korani, naložilo

Svetovni biosferni rezervat

Čudovito mesto

Kako čudovito je to mesto med slikovitimi kamnitimi grmadami ... sredi tolikšnih kamnitih oblik, obeliskov vseh vrst, stolpov, stolpičev, skal in oblic, opraskanih od vetrov in skrhanih od gromov!

Vzponi Od steze se ločuje nekaj vzponov na Gromovačo, Crikveno, Šatorino.

Dr. Ante Rukavina (1928–1994) veterinar, planinec in ljubitelj Velebita

Planinski objekti PD Zavižan, PK Alan, Rossijeva koliba

Pogled z Zavižana v smeri kvarnerskih otokov

Lika–Karlovec, edinstvena kakovost vode in posebna svežina gorskega zraka

Vzpon na Zavižan kolesarski maraton Senj–Zavižan, junij v www.tz-senj.hr

Narava je tukaj združila posamezne lepote in zanimivosti v edinstven mozaik, gorski ekološki sistem, najlepši na Hrvaškem, zagotovo tudi eden najlepših na svetu – v goro Velebit. Na stiku morja in celine so v njegovi flori in favni, razen značilnosti Dinarskega gorovja, ki mu pripada, izrazita še tista, značilna za mediteranski, alpski kot tudi panonsko-peripanonski prostor. Zato ne preseneča, da ga je tudi Unesco uvrstil na svoj seznam zaradi geomorfoloških posebnosti in bioloških raznolikosti ter ga razglasil za svetovni biosferni rezervat. Kamorkoli se boste obrnili, boste zagledali ponosne vrhove, bele apnenčaste griče, ponikve, kraške kotline in dolinice, naleteli boste tudi na jame in votline, odkrili rastline, kakšnih še niste videli ...

Bogastvo rastlinskega in živalskega sveta krasi Štirovačo.

Kompleks iglastega gozda pragozd Štirovača

Rojen v Liki

Gospodar gromov Spominski center Nikola Tesla znanost, umetnost, turizem Smiljan www.mcnikolatesla.hr

Lika – rojstni kraj Nikole Tesle

Spominski center Nikola Tesla

Ko je kot otrok opazoval grome, ki so tolkli po strmih pobočjih Velebita, je Nikola Tesla globoko v sebi razvijal misel, da je možno izkoristiti naravno energijo v prid človeka. Misel, zaradi katere si je, zahvaljujoč napetosti nekaj milijonov voltov, ki jih je proizvedel, in oglušujočega grmenja, ki se je slišalo kakšnih dvajset kilometrov iz njegovega laboratorija v Colorado Springsu, nekega dne prislužil vzdevek »gospodar groma«.

Tudi v Evropi še vedno obstajajo kraji, kjer se človek počuti tako majhnega v primerjavi z neukrotljivo močjo narave, še vedno obstajajo predeli, kjer sneg, led, burja, gora in divjina odločajo o usodi človeka, ki se jih nato mora naučiti spoštovati, da bi lahko preživel. Kontrast gore in kraških polj, nepreglednih gozdov in golih apnenčastih pobočij ter modrine morja, obarvanega od burje, in beline razprostranjene kamnite obale otoka Paga – to je skica Liško-senjske županije. Morda sta bili prav to okolje in ozka povezanost tukajšnjih ljudi z naravo odločilni za Nikolo Teslo – svetovnega genija, znanstvenika in izumitelja več kot

700 patentov v največji meri s področja elektromagnetizma, rojenega leta 1856 v majhni vasi Smiljan ob vznožju Velebita, najlepše hrvaške gore.

Nikola Tesla, sinonim za velika odkritja na področju elektrotehnike Iz zapuščine liškega dečka, znanstvenega vizionarja

Multimedijski center predstavlja življenje in odkritja Nikole Tesle.

Dokumentarno gradivo, do sedaj večinoma neobjavljeno

Teslova raziskovalna postaja v Colorado Springsu (v pomanjšanem merilu) 1899 –1900

Lun

Divja oljka »Lunjska maslinada« prireditev, posvečena oljki in oljčnemu olju maj www.tz-novalja.hr

Na otoku Pagu najdemo posebno oljčno olje, pridobljeno iz majhnih plodov edinstvenih divjih oljk iz Luna, mesta na koncu ozkega in raztegnjenega severozahodnega konca otoka, ki je videti kakor igla. Okrog tisoč in pol dreves avtohtone divje oljke na skoraj petindvajsetih hektarjih večstoletnih oljčnih nasadov so zeleni okras tega kamnitega otoka. Pot skozi oljčne nasade sprehod, v katerem se uživa v koreninah iz biblijskih časov www.tz-novalja.hr

Okrog 1500 dreves izstopa po svoji velikosti in neverjetnih oblikah.

Arhitektura naravnih oblik – splet lesa in kamna

Področje divjih oljk na Lunu je zaščiteno kot rezervat že od leta 1963.

Divja oljka, Olea oleaster, zraste tudi do osem metrov v višino. Lokacija lunskih ali lunjskih, kakor pravijo krajani, oljčnih nasadov je zaščitena več kot štirideset let kot botanični rezervat, edinstven na Jadranu, zaradi svojih botaničnih in estetskih vrednosti. Lun je velika redkost tudi v svetovnih okvirjih. Razen v Grčiji in Izraelu, nikjer drugje ni takšnih nasadov z divjimi oljkami, lunski pa je na prvem mestu glede na koncentracijo dreves in njihovo starost. Nedvomno vrednost tega okolja imajo v veliki meri ohranjena avtentičnost graditeljstva in pokrajine, tradicionalni način življenja, predvsem pa ponudba zdrave, domače hrane. V lepotah tega podnebja boste uživali od maja do septembra,

kot tudi v drugih mesecih, in tudi takrat, ko narava pokaže svojo moč z divjo burjo ali s težkimi južnimi vetrovi. Lunske oljke ponavadi ne rodijo velike količine plodov, vendar je zato olje izredno kakovostno. Najstarejša drevesa so bila posajena pred 1500 leti, kar potrjuje tradicijo oljkarstva na Pagu, kjer tradicija nedvomno pomeni tudi kakovost.

Več tisoč dreves na približno dvajsetih hektarjih površine

Plodovi oblice, sveži in pripravljeni na različne načine, so pomemben del prehrane.

Les oljke se je uporabljal pri izdelavi pohištva in rezbarijah.

Morska pena

Burja doživetij

Resnična burja doživetij pričakuje vsakogar, ki pride v to regijo in tukaj ostane nekaj dni. Dinamično pokrajino in najrazličnejše izzive lahko primerjamo z močjo burje, vetra, ki čisti ozračje kakor noben drug.

Gorske dirke z avtomobili Karlobag, maj www.tz-karlobag.hr

Motoristično srečanje Senj, junij www.tz-senj.hr

Senjske poletne igre Senj, julij www.tz-senj.hr

Trdnjava Nehaj, čuvajka Senja, Velebitski kanal in otok Krk

Sambastico festival sambe Senj, julij www.tz-senj.hr

Zimski prizori penečega morja in v led zakovanega senjskega sprehajališča, katerega zaledenel svetilnik spominja na ponosne senjske uskoke, bojevnike, ki so se pozimi morali zvezati z verigami za neuničljivo obzidje nepokorjene trdnjave Nehaj, da jih ne bi odnesla burja, so očarljiv spomin. Povsem drugačna pa je poletna slika. Takrat burja samo občasno požene valove po morski gladini, pri čemer prinaša dih svežine v naselja pod Velebitom in spodbuja številne turiste, ljubitelje te pokrajine, da se prebudijo iz dremeža in se posvetijo aktivnemu oddihu. Za slednjega je v tukajšnjem primorskem okolju nešteto možnosti – od planinarjenja do kolesarjenja, izletov vzdolž obale ali na gozdnato severno stran, vse do ogleda otokov v bližini.

Zamaskirane podobe v vsaki uličici

Pisani kamen

Na poti iz Kosinja proti Štirovači greste mimo vodnega izvira na Begovači. Tisoč šeststo metrov naprej po cesti, kakšnih trideset korakov v levo, stoji pet metrov visoka in sedem metrov široka stena, v katero je vklesan napis v latinskem jeziku, ki pravi, da je tukaj bila meja med starodavnima plemenoma Ortoplini in Parentini. Liburnijske Ortopline sta omenjala antična pisatelja Ptolemej in Plinij, najverjetneje pa se je njihov teritorij raztezal od tega mejnega kamna

proti zahodu do morja. Parentini, za katere vemo samo po tem napisu, so najbrĹž Ĺživeli vzhodno od izvira BegovaÄ?e v spodnjem toku Like, predvideva pa se, da je njihovo glavno naselje bil Kosinj Gornji.

Japodi

Življenje na vodi

Japodska kultura je bila izjemno bogata in živa.

Japodi so ilirsko pleme, ki se je naselilo na prostoru Gacke.

Advent v Otočcu božična čarobnost v dolini Gacke Otočac, december www.otocac.hr

Atelje Janja Gora mesto iskanja izgubljenega zaklada Japodov www.janjagora.com

Glinasti konjeniki bojevniki Kolapijani, zbirka kipcev Mestni muzej Karlovec www.gmk.hr

Dnevi Gacke Otočac, junij–julij www.tz-otocac.hr

Jezik Japodov, ljudstva, ki je živelo pred tremi tisoči leti na tem področju, je ostal v precejšnji meri neznan – edina sled o njegovem obstoju so nagrobna imena (tafonimi) in rimski seznami japodskih naselij ter zabeležena japodska imena okoliških rek. Iz teh skromnih podatkov se domneva, da je bil izvirni japodski jezik prehodna oblika jezika Panoncev in južnih, pravih Ilirov.

Japodi (lat. lapodes, grš. lapydoi) so ilirska plemena, ki so živela na prostoru med rekama Kolpo (antična Colapis) in Uno (Oeneus) ter Velebitom (Mons Baebius) in Vinodolom (Valdevinum). Najpomembnejši so bili rudarji, kovači, kmetje, pastirji in bojevniki njihovem že precej razvitem društvu. Znano je, da so gojili veliko in malo živino, od rastlinskih kultur pa žito in stročnice. Njihove ogrlice iz kovine in jantarja ter spiralni in trikotni obeski so še danes atraktivni. Vaške hiše so bile povečini lesene, saj je japodsko okolje bilo bogato z gorskimi gozdovi, za njimi pa je ostalo le nekaj sledi. Kamnite zgradbe so postavljali samo v mestih, ki so se večinoma nahajala na kopastih vrhovih hribov, imeli pa so do 3000

prebivalcev. Glavna in največja mesta Japodov so bila glavno mesto Metulum pri Josipdolu, Monetium (grajske razvaline Humac) pri Brinju, Avendo (Latica) pri Kompolju, Arupium (Vital) pri Ličkem Prozoru in drugi, do sedaj pa je med Kolpo in Uno odkritih kakšnih osemdeset ruševin mest. Manj znani so Kolapijani, pleme, ki je v železni dobi živelo na področju Obkolpja, Hrvaška pa je od njih podedovala edinstveno malo vojsko nenavadnih glinastih kipcev na konjih.

Zelene livade in reka, v barvi opala

Čarobnost narave, v katero se je človek skladno vključil

Nakit iz jantarja in stekla, kultura obdelave bakra

Glagoljaško gnezdo

Ljudska pisava Mestni muzej Senj v gotsko-renesančni palači iz 14.–15. st. www.tz-senj.hr Senjska plošča zbirka glagolice in glagolskega tiskarstva www.tz-senj.hr

Senjski koncertni večeri praznik resne glasbe Senj, julij–avgust www.tz-senj.hr

Od 12. st. je glagolica – pisava, ustvarjena verjetno že v 9. st. v namen pokristjanjevanja Slovanov – obstajala še samo na ozemlju Hrvaške, še posebej pa je bila razvita na senjskem področju. V Senju je delovala glagoljaška tiskarna, ustanovljena okrog leta 1494, ki je bila ena izmed prvih tiskarn v vsej jugovzhodni Evropi.

Tiskarna v Kosinju je leta 1483 natisnila prvo knjigo v hrvaškem jeziku.

Senj je znan po glagolici, pisavi iz 9. st.

Romanska katedrala Marijinega vnebovzetja je bila zgrajena leta 1169.

Po privolitvi papeža Inocenca IV. iz leta 1248 je bil senjski škof edini v katoliškem svetu, ki je lahko uporabljal glagolico in slovanski jezik v liturgiji. To je dalo nov zagon pri razvoju glagolskega pisma v času 14. in 15. st. Senjski glagoljaši so okronali vztrajno borbo za ohranitev glagolice z utemeljitvijo glagolske tiskarne, ene najpomembnejših hrvaških kulturnih ustanov v 15. st. Namreč, glagolica je lahko obstala kot živa pisava samo ob spremljanju dosežkov latinice. Zato so hrvaški glagoljaši leta 1483, slabih trideset let po tiskanju Gutenbergove Biblije, objavili prvo tiskano knjigo v glagolici, leta 1494 pa so ustanovili tudi znamenito senjsko tiskarno. O globoki ukoreninjenosti glagolice v Senju in njegovi okolici

priča tudi glagolski napis na kamnu, odkrit leta 1964 ob rekonstrukciji trdnjave Nehaj, zagotovo pa inventar stare cerkvice, najdene v temeljih utrdbe, saj je t.i. Senjska plošča stara približno toliko kot Bašćanska.

Glagolsko pisavo v Senju in okolici so skrbno ohranili redovniki.

Muzejske zbirke glagolice in glagolskega tiskarstva

Glagolica je bila v Senju ljudska pisava.

Priča o pismenosti

Frankopansko mesto Frankopanski poletni večeri zabavna prireditev Ogulin, junij www.radio-ogulin.hr

Kamniti most na Karolinski cesti čez reko Dobro, 18. st.

Ruševine nekoč pomembnega starega mesta Novigrada

»Ciklobajka« kolesarski maraton po Pravljični poti (Rutom bajke) Ogulin, junij www.tz-grada-ogulina.hr www.babaroge.hr

Utrdbe, dvorci in ruševine starih obzidij so priče o obstoju tako pismenosti kot kulture tega področja, predvsem pa časa, ko je družina veljakov Frankopan bila na samem vrhu svoje slave in moči. Modruš je bil pomembno središče hrvaške pismenosti in glagolice v 15. st., v 17. st. pa je hrvaško kulturo zaznamoval t.i. ozaljski krug (eden izmed štirih krogov hrvaških baročnih pisateljev).

Knez Bernardin Frankopan (1453–1529), gospodar Modruša in graditelj Ogulina, je eden izmed veljakov, ki so organizirali obrambo Hrvaške v času najhujših turških napadov. V slavnem Govoru za Hrvaško (Oratio pro Croatia) je leta 1522 iskal od papeža Hadrijana VI. pomoč evropskih sil, istega leta pa se je obrnil z enako zahtevo na nemški zbor v Nürnbergu. V ozaljski krog sodijo redovnik in leksikograf Ivan Belostenec, pesnica in grofica Ana Katarina Zrinjska, rojena Frankopan (Bosiljevo, okrog leta 1625), njen soprog grof Peter Zrinjski, ban in vojskovodja, ter Anin polbrat Fran Krsto Frankopan (Bosiljevo, 1643), plemič, bojevnik in pesnik, oba hrvaška junaka, kot zarotnika usmrčena v dunajskem Novem

mestu, nem. Wiener Neustadt, leta 1671. Robustne ruševine starih mest, kot so Modruš, Slunj ali Cetingrad, pričakujejo potnika, ki potuje po zgodovinskih cestah. Trenutno v postopku obnavljanja, komaj deset kilometrov od Dubovca na stari Karolinski cesti, se nahaja še eno frankopansko mesto – Novigrad na Dobri. V njegovi bližini je dobro ohranjen kamniti most, sodobnik zgodovinske ceste. Leta 1783 so veljaki Patačići tukaj pogostili cesarja Jožefa II., ki si je ogledoval robne dele Cesarstva.

Pravljična pokrajina s hribčki in z utrdbami

Gozdnati in zeleni hribčki nad reko Dobro

Stara vas Crkveno selo z župnijsko cerkvijo, občino in s staro šolo

Neprekinjena naseljenost

Prastaro mesto Srednjeveško mesto Ozalj preurejen v grad v 18. st. www.ozalj.hr Pokrajinski muzej se nahaja v gradu www.ozalj.hr

Sokolac, staro mesto pri Brinjah

Prastaro mesto Ozalj je bilo v novejšem obdobju uvrščeno med 100 najpomembnejših arheoloških nahajališč na Hrvaškem, hkrati pa nedvomno priča o kontinuirani naseljenosti.

V slojeviti izgradnji je potrebno poudariti vhodni stolp, ki ga je dal postaviti Jurij Zrinjski in v katerega se vstopa prek starodavnega, od leta 1821 pa premičnega mostu. Nikola Šubić Zrinjski (1508–1566) je padel med junaško obrambo Sigeta pri pohodu sultana Sulejmana I. na Dunaj, je graditelj palasa (palače) nad samo skalo v Ozlju, kjer se združujeta gotska in renesančna stilistika, grafiti v notranjosti pa pričajo o vztrajnosti glagolice. Vzorno urejen romanski obrambni stolp, imenovan tudi stolp Babonić-kula, se naslanja na barokizirano severno krilo. Prvi zapisi imena Drežnik datirajo v 12. st., zemljišče starohrvaškega župnišča Drežnik ter županija Drežnik kot fevdalna posest pa se omenjata v številnih listinah

od 13. do 15. st. Staro mesto Drežnik je bilo zgrajeno konec 15. st. v strateške namene, med 16. in 17. st. je bil ta prostor pod turško oblastjo, v zadnji veliki vojni proti Turkom leta 1788 pa je bil osvobojen in je postal del Vojne krajine.

Sredenjeveški Ozalj je bil preurejen v grad v 18. st.

Prvi zapisi imena Drežnik datirajo v 12. stoletje.

Grad Drežnik

Utrdba Poučna steza Stari grad Na 2000 metrov dolgi stezi skozi kanjon reke Korane od Drežnika do avtokampa Korana bodo obiskovalci spoznali rastlinski in živalski svet ter geološko strukturo rečne doline. www.rakovica.hr

Konjeniški maraton po konjeniških stezah Rakovice in Plitvic ter okolice Rakovica, junij www.rakovica.hr www.jelovklanac.com

Srednjeveški grad Drežnik na pečini nad strmim kanjonom reke Korane se omenja v starih virih že v letu 1185. Bil je v posesti različnih gospodarjev – Nelipićev, Gisingovcev, Babonićev, od leta 1321 pa knezov Krških, kasneje Frankopan, ki so ga dodatno okrepili, vendar je leta 1592 vseeno padel pod turško oblast. V zadnji vojni proti Turkom leta 1788 je po dvodnevnem obleganju in močnem topovskem ognju s strani avstrijske, cesarske enote bil osvobojen in vključen v Vojno krajino.

Nahaja se na severni obali reke Korane, zato je bil pomemben člen v verigi trdnjav za obrambo pred Turki, zaradi česar je to področje dobilo naziv Kordun (po besedi kordon – zapora z vojaškimi stražami). Stari grad ima nepravilno štirikotno obliko ter kamnito obzidje z dvema štirikotnima in enim okroglim stolpom, ki se nahaja na severni strani. Ko je minila nevarnost pred Turki, je trdnjava kmalu izgubila svojo pomembnost in je začela propadati. Obiskovalci drežniškega stolpa pa lahko kljub temu opazujejo okolico na enak način, kot so nekoč počele vojaške posadke. Današnji Drežnik je majhno naselje in prijetno mesto za oddih na potovanju skozi celinski v primorski del Hrvaške. Okolje in naravne lepote

podarjajo posebno doživetje poleg izvrstne ponudbe jedi, med katerimi lahko izpostavimo ribje specialitete in jedi iz divjačine, zato se bivanje v Drežniku vtisne globoko v spomin vsakemu ljubitelju mirnega oddiha, dolgih sprehodov in čistega zraka. Dnevi zdravilnih rastlin Karlovške županije razstavno-prodajna prireditev Rakovica, september www.rakovica.hr

Modruš je bil v 15. st. glavno središče hrvaške pismenosti in glagolice.

Ribnik

Tkanje jezika »Autocross« dirke v Ribniku www.ribnicka-dolina.com

V nižini se nahaja Ribnik, eden redkih primerov utrjene zgradbe s še enim prepoznavnim obrambnim kanalom (kasneje tudi ribnikom), ki se je napajal z vodo iz potoka Obrh. Pri Ribniku je rojen teolog, jezikoslovec in politični mislec Juraj Križanić, ki je želel »izplesti« jezik, razumljiv vsem Slovanom.

Juraj Križanić (1618–1683), eden prvih zagovornikov vseslovanske ideje, je verjel, da je razkol med kristjani škodljiv za slovanski svet. Upal je, da se bodo tudi Slovani s pomočjo Rusije osvobodili turškega jarma in nemške nevarnosti ter se vzdignili kot velik narod. S tem namenom je šel v Rusijo, kjer ga je namesto podpore presenetilo petnajst let pregona v Sibirijo, vendar njegov duh ni klonil, saj se je začel ukvarjati s pisanjem. Pisal je v posebni zmesi vseh slovanskih jezikov, tj. v jeziku, ki ga je izmislil, da bi ga razumeli vsi Slovani, napisal pa je tudi slovnico, kjer se opažajo tudi ideje ozaljskega književnega kroga. V svojem najpomembnejšem

delu z naslovom Politiki in v drugih delih je zapisal številne izrazito napredne ekonomske in politične zamisli. Po vrnitvi iz Rusije se je ustavil na Poljskem. Umrl je v poljski vojski med obrambo Dunaja pred turškim obleganjem.

V majhni, podvodni dolini, nekoč z globokimi jarki okrog čvrstega zidovja

Stari grad Ribnik, vodni grad ob pomembni trgovski in strateški cesti

Dubovac

Znamenito sejmišče Sejem plemiškega posestva Dubovac srednjeveški sejem, tradicionalne obrti, predstavitev veščin iz 16. st. – lokostrelstvo, ljudski plesi, bobnarji, gumbarji, oživljena zgodovina plemenite občine Dubovac Stari grad Dubovac, Karlovec, maj–junij www.karlovac-touristinfo.hr www.dubovac.info

»Karlovac most wanted« mednarodno breakdance tekmovanje Karlovec, maj www.promenada-klub.hr

Na bregu ob reki Kolpi nad mestom Karlovec se bohoti utrjen grad Dubovac, eden najlepših in najbolj ohranjenih spomenikov fevdalnega graditeljstva Hrvaške. Dubovac je bil tudi znano sejmišče, kjer se je trgovalo predvsem s primorsko soljo in z žitom iz Obkolpja in Slavonije.

Utrjeni grad je zrasel na mestu predzgodovinske akropole. Najdeni so ostanki naselja iz mlajše kamene pa vse do bronaste dobe (od tretjega do prvega tisočletja pred našim štetjem). Predpostavlja se, da je bil Dubovac eno najpomembnejših središč Kolapijanov – naroda, ki je na področju današnjega Obkolpja dosegel razmeroma visoko raven kulturnega razvoja v prvem tisočletju pred našim štetjem. Iz ostankov njegovih naselbin je nastal majhen grič, na katerem je bil postavljen krožni stolp občine Dubovac v 12. st. Zato je tudi sam vrh griča (in ne samo utrdba na njemu) pomembna spomeniška dediščina. Dubovac je v 15. st. dobil oznako renesančnega gradu, in sicer zaradi postavitve obzidij, štirikotnega obrambnega

stolpa, ki je danes daleč naokrog najboljša razgledna točka, in treh stolpov s krožnim presekom. Lastniki so bili slavonski plemiči Sudarji, Frankopani, Zrinjski in Gašpar Šubić Peranski. Od leta 1671 do prihoda Francozov leta 1809 so bili lastniki gradu karlovški generali, leta 1837 pa ga je odkupil grof Laval Nugent in ga obnovil v romanskem duhu (kronišča na stolpih in obzidju). Grad je znova obnovljen od leta 1952 do 1963 (arhitektka Greta Jurišić) po načrtih M. Stierja iz leta 1657 in grafičnemu prikazu s konca 18. st.

Zaklad turkiznih jezer

Svetovno znana Plitviška jezera, najstarejši hrvaški narodni park in edini hrvaški narodni park na Unescovem seznamu svetovne naravne dediščine, so med najboljšimi primeri sestavljenosti kraške hidrografije na svetu. Tukaj nam narava nazorno prikazuje nastanek lehnjakovih pregrad, ki delijo 16 stopničasto postavljenih jezer, čez njih pa se iz enega v drugega pretaka turkizna voda. Vrhunec te naravne skladnosti predstavlja slap potoka Plitvica, saj njegove vode po navpičnem padcu s skoraj 80 metrov oblikujejo dolino reke Korane.

Lika

Dežela volkov Mednarodna zveza za ohranjanje narave (IUCN) Volkovi so na Rdečem seznamu ogroženih sesalcev na Hrvaškem.

Naziv Lika izvira po nekaterih razlagah iz grške besede »likos«, ki pomeni »volk«. Prvi evropski primer, da z 21. st. prihaja čas, ki spreminja odnos med civilizacijo in divjino, človekom in zverjo, je volk z imenom Lik, ki je odrasel ob ekologu Pavlu Balenoviću. Zato ne preseneča, da je David Wallace (BBC) osvojil svetovno javnost ob razkritju čustvenega življenja teh predstavnikov divjine z dokumentarnim filmom »Volk in človek«.

Naziv Lika prihaja iz grške besede likos, ki pomeni »volk«.

Zavijanje volkov v velebitski snežni nevihti

Volkovi so od nekdaj prisotni na področju Like.

Šele s prihodom tretjega tisočletja znova odkrivamo, da je možno udomačiti zver, in sicer s prijateljstvom. BBC-jev film nam poleg tega odkriva še potisnjen volkov značaj, ki je lahko prijateljski ob pravšnjem prebujanju. Tukaj ne gre samo za instinkt, ampak ima volkova inteligenca pomembno vlogo – Lik kakor pes ovčar prevzema vlogo vodiča v snežni nevihti na Velebitu, v njegovem zasneženem brezpotju in vodi Balenovića po zametenih gorskih stezah do varnega cilja. Balenović dokazuje, da je možno udomačiti zver »s partnerstvom v zaupanju«, kar je izvedljivo in potrebno

za doseganje novih oblik sožitja človeka in narave, in sicer takšnih, ki zagotavljajo obstanek modrega planeta in trajnostnega razvoja človeške družbe. To načelo je sporočilo liškega volka in njegovega človeškega prijatelja.

Balenović in Lik – partnerstvo v zaupanju

Na Hrvaškem živi od 180 do 230 primerkov volka.

Volkovi so na seznamu ogroženih vrst.

Winnetou in orel

Foto lovec na medvede Zavetišče za mlade medvede ustanovljeno leta 2002 z namenom reševanja osirotelih medvedkov Kuterevo www.kuterevo-medvjedi.hr

Edinstven pojav Pavla Balenovića, ki je našel skupni jezik z volkovi, in odpiranje zavetišča za zapuščene medvedke v podvelebitski vasi Kuterevo sta zgled našega časa, zaradi katerih se poraja upanje, da si bosta nekega dne človek in narava iskreno segla v roke.

Dnevi medu razstavno-prodajna prireditev Ogulin, december www.ogulin.hr

Bivališče medvedov omogoča tudi možnost za razvoj ekološkega turizma.

Rjavi medved, velika zver v liških brezpotjih

Ptice ujede najbolj ponazarjajo surovo privlačnost gora – Velebita, Male in Velike Kapele ter Liške Plješivice, in nas opozarjajo na temeljne zakone narave, v kateri so nujni odločnost, vztrajnost in moč za možnost preživetja. Vsaka živalska vrsta ima tukaj jasno utrjeno mesto v prehranjevalni verigi, s čimer ustvarjajo pravilno naravno ravnovesje. Zato se v današnjem času ekološko ozaveščeni obiskovalci vse bolj nagibajo k uporabi foto objektivov in hodijo v lov na veliko divjad v liških brezpotjih – na rjavega medveda, volka, divjo svinjo, lisico, divjo mačko, risa, vendar tudi na predstavnika plazilcev nevarnega modrasa, ponosnega vladarja kraškega

kamnitega sveta, in ptice ujede, kot sta orel ali sokol. Na ta način pustijo naravi, da drži impresivno favno tega področja pod oblastjo svojih, naravnih zakonov.

Fascinatni prizori se izmenjujejo na majhnih razdaljah.

Gorska področja, kjer bivajo medved, volk in ris

Zlata levica

Nagrada »Fair Play Trophy« Mednarodni festival folklore Karlovec, julij www.ka-mff.org Mednarodni etno jazz festival karlovec, junij–julij www.karlovac-touristinfo.hr

Kolesarski maraton Tri jezera Ogulin, junij www.babaroge.hr www.tz-grada-ogulina.hr

Zlata levica, prvak sveta (1979) in trikratni evropski prvak v igri moških parov ter drugouvrščeni na svetovnem tekmovanju leta 1975 v posamični konkurenci, dobitnik nagrade »The Richard Bergmann Fair Play Trophy« – Antun Stipančić Tova se je zapisal na svetovni seznam športnikov.

Spominjale se ga bodo prihajajoče generacije igralcev namiznega tenisa z vseh celin, generacije, ki so igrale z njim, proti njemu ali pač uživale v njegovih mojstrovinah za zeleno mizo. Tova je pustil neizbrisno sled s svojimi izjemnimi športnimi dosežki in je postal del ne samo zgodovine tako svetovnega kot hrvaškega športa, ampak tudi zgodovine svojega kraja, Duge Rese, mesteca, znanega po tekstilni proizvodnji. Duga Resa z okolico je področje nenavadnih, očarljivih lepot na prehodu iz iglastega gozda Gorskega kotarja v kraške formacije z globoko zarezanimi, bujno obraslimi dolinami in s prostranimi livadami vzdolž celotnega rečnega toka Mrežnice. Bližnji hrib Vinica (321 m) je popoln za prijetne sprehode

(sprehajališče Tušmer) ali za kolesarjenje tako po nezahtevnih gorskih stezah kot tudi ob modrozeleni lepotici Mrežnici, ki vabi kopalce, ribiče in vse ostale ljubitelje rek s svojo barvo, čisto vodo, z lehnjakovimi pregradami, s kaskadami, z brzicami in s slapovi.

Hajdučki kukovi

Strogi rezervat Hajdučki in Rožanski kukovi je sestavljen iz visokih, kamnitih gorskih masivov in globokih vrtač. Rožanska skupina je nekoliko večja in bolj pristopna od težko prehodnega, nevarnega krasa sosednjega dela Hajdučki kukovi, saj se na njeni zahodni strani razteza znana pot Premužićeva staza, umetnina starih mojstrov kamna. Hajdučki in Rožanski kukovi so razdeljeni z visokim gorskim sedlom Lubenovačka vrata. V posamične dele strogega rezervata ni še stopila človeška noga, zaradi česar je še bolj očarljiv, neznan in skrivnosten. Specifi-

čen relief izrazitega krasa ustvarja eno najbolj neprehodnih področij Velebita. Zagotovo je rezervat služil kot varno zavetje hajdukom, slavnim upornikom, o katerih pojejo epske ljudske pesmi, in po katerih so Hajdučki kukovi dobili svoje ime.

Uskoki

Trdnjava Nehaj je služila uskokom kot vojaška utrdba in mesto, s katerega so branili mesto Senj in pripravljali napade proti Turkom in Benečanom.

Na Nehaju Uskoška enota nastopa na različnih kulturnih prireditvah. Senj www.tz-senj.hr

Uskoški dnevi manifestacija oživljene zgodovine Senj, julij www.tz-senj.hr

Kot podoba angela čuvaja Krona króna tvoje čelo, Kjer Nehaj, stara slava, Nad tebe se je dvignil! S. S. Kranjčević iz pesmi »Senju-gradu«

Uskoška trdnjava – legendarni Nehaj

Uskoki so s tega mesta napadali Turke in Benečane.

Uskoki so bili vojaško organizirana skupnost, v katero so bili vključeni begunci s hrvaških, hercegovskih in bosanskih področij, ki so padla pod turško oblast. Turški vojaški pohodi na Liko in Hrvaško primorje so se precej okrepili v prvi polovici 16. st. Takrat je bilo področje okrog Senja popolnoma opustošeno, samo mesto pa je postalo zavetišče za pribežnike iz okupiranih področij. Pribežniki so se združili v vojaške enote, znamenite senjske uskoke, ki so že v začetku 17. st. uspešno branili Senj in povzročili težko izgubo tako Turkom kot tudi Benečanom med njihovimi pohodi na hrvaške kraje pod avstrijsko oblastjo. V namen obrambe na hribu Trbušnjak leta 1558 pod nadzorom kapitana in generala hrvaške Vojne kra-

jine Ivana Lenkovića je bila končana gradnja trdnjave Nehaj, kjer so bili nameščeni uskoki. Ti pogumni borci so postali del legende in ljudskih pesmi zaradi junaškega odpora pred močnejšim sovražnikom. Danes se v trdnjavi Nehaj nahaja nekaj muzejskih postavitev, ena izmed njih pa je posvečena uskokom. Zunaj senjskega mestnega obzidja so se svojčas nahajale cerkve in še nekateri objekti. Za časa gradnje trdnjave Nehaj so bile vse te zgradbe porušene, material pa je bil uporabljen za gradnjo trdnjave.

Trdnjava Nehaj je bila zgrajena na hribu Trbušnjak leta 1558.

Vrata v podzemlje

Djulina ljubezen Brezno Djulin ponor in jama Medvednica podzemski jamski sistem www.speleologija.hr/DjulaMedvedica Pokrajinski muzej mesta Ogulin najbogatejša zbirka planinstva in alpinizma na Hrvaškem v gradu Frankopanski kaštel www.ogulin.hr/grad/muzej.htm www.ogulin-uciliste.hr

Dnevi hrvaškega slavčka Ilme de Murske kulturna prireditev v spomin operni pevki Ogulin, februar www.ogulin-uciliste.hr

Brezno Djulin ponor, v katerega ponika reka Dobra in se vrača nazaj na površje nekaj kilometrov stran, je dobilo svoje ime po nesrečnemu dekletu Djuli ali Zulejki iz plemenite družine Gušić, kot pravi izročilo. V 16. st. je Djula skočila v brezno, ko je izvedela, da je mlad krajiški kapitan, ki ga je ljubila, padel v boju proti Turkom. Njena družina je sicer nasprotovala njuni ljubezni zaradi njegovega skromnega porekla.

Dan mesta Ogulin številni dogodki Ogulin, 4. september www.ogulin.hr

Iz sveta pravljic izvira večina toponimov.

Nekateri toponimi izvirajo iz zgodb in legend.

Djulin ponor se nahaja v središču Ogulina. Z njim se zaključuje slikovita soteska reke Dobre, ki izginja v zemeljsko globino pod 40-metrsko kamnito, strmo pečino. Brezno je hkrati največji vhod v jamski sistem Djulin ponor–Medvednica (ali Djula–Medvednica), najdaljši jamski sistem na Hrvaškem, s skupno vodoravno dolžino kanalov več kot 16 km. Ogulin je edino mesto na Hrvaškem in eno redkih mest na svetu, ki je dobesedno zgrajeno nad jamskimi dvoranami in kanali, bogatimi z vodo in s kalcitnimi tvorbami. Najdaljša jamska cev se razteza pod glavno ogulinsko ulico (Ulica Bernardina Frankopana). Vhodni deli sistemov Djula, Medvednica in Badanj se nahajajo sredi mesta in so znani že več sto let. Podzemlje

Ogulina je vedno pritegovalo pozornost prebivalcev mesta in vzbujalo njihovo domišljijo. O Djulinem ponoru in Medvednici so pisali številni hrvaški in tuji naravoslovci v svojih delih, še posebej od 19. st. naprej, vendar niso raziskovali njihove notranjosti. Prve raziskave sta naredila geologa Josip Poljak (1926) in Mirko Malez (1956–1957).

Speleologi dajejo nazive jamskim prostorom in okrasom.

Ogulin je zgrajen nad jamskimi dvoranami.

Na turški meji

Vojna krajina Muzej z zbirko orožja iz domovinske vojne Karlovec – Turanj www.ka-net.net/muzej/muzej.html Veslaška regata jezero Sabljaci Ogulin, junij www.vsz.hr

Kolesarski maraton Po ogulinskih stezah Ogulin, september www.babaroge.hr www.tz-grada-ogulina.hr

Vojna krajina je naziv za posebno organizirano obmejno področje Hrvaške, ki ga je zaradi obrambe pred turškimi osvajalci začel vzpostavljati že kralj Matija Korvin (vladal 1443–1490), v habsburški monarhiji pa je prerasel v velikansko vojaško provinco, podrejeno cesarskemu vojnemu svetu, zaradi česar je bila, razen manjšega dela, odvzeta iz oblasti bana in hrvaškega Sabora.

V obdobju od 16. do začetka 19. st. je bila Vojna krajina razdeljena na nekaj generalatov. Karlovški generalat je zajemal velik prostor med reko Kolpo in morjem t.i. hrvaško krajino, v katero sta leta 1712 vstopili novoosvobojeni Lika in Krbava. Po vzpostavitvi sodobne vojaške organizacije sredi 18. st. se je karlovški generalat razdelil na liški (Gospić), otoški, ogulinski in slunjski polk. Krajišniki, katerih glavni nalogi sta bili obramba in bojevanje, so uživali posebne pravice, ki jih navadno kmečko prebivalstvo ni imelo. Vojna krajina je bila znova vključena v hrvaški politični sistem komaj leta 1881, dolgo zatem, ko je minila nevarnost pred Turki.

Upor v Rakovici

Vstaja

Dnevi občine Rakovica turistično-zabavna prireditev Rakovica, avgust www.rakovica.hr

V Rakovici je 1. oktobra 1871 pod vodstvom ljudskega tribuna Evgena Kvaternika in Ante Rakijaša ter Rada Čuića izbruhnila oborožena vstaja, znana kot upor v Rakovici.

To je bil odziv na hrvaško-ogrski dogovor iz leta 1868, s katerim so bili izigrani upi hrvaškega naroda, da bodo imeli zagotovljeno samoupravo in celovitost v sklopu habsburške monarhije. V uporu so sodelovali tako Hrvati kot Srbi iz tega kraja. V majhnem mestu Rakovici v hotelu in prenočišču Plitvice je bil vzpostavljen glavni štab narodne hrvaške vojske, tukaj pa je začasna hrvaška narodna vlada izdala prve dokumente. Vstaja je bila hitro zadušena, vodje so pobili, vendar se je upor v Rakovici globoko zarezal v zavest ljudi, s čimer se je okrepilo prizadevanje za nastanek samostojne hrvaške države. Rakovica se nahaja na severnem vhodu v Narodni park Plitviška jezera, namestitvene kapacitete (kampi, hotel, penzioni,

majhne družinske restavracije z namestitvijo, zasebna namestitev) in vsebine za aktivni oddih (kolesarske steze, poučne steze, jezdenje, jame, mlini na vodo, izleti off road, paintball, lokostrelstvo itn.) pa so jo uvrstili med najbolj dinamične turistične občine v tem delu Hrvaške.

Dostop

Jamske utrdbe Dnevi sira Rakovica, avgust www.rakovica.hr

Na Hrvaškem je do sedaj odkritih več kot 50 utrjenih jam, izredno zanimivih ostankov evropske zgodovine. Največ je takšnih jam, ki so urejene za obrambo – kakšnih trideset je na karlovškem področju.

Družinsko kmetijsko gospodarstvo Novković proizvodnja in preizkuševalnica sira www.tzkz.hr/hr/gastro

Ljudje s tega področja so bili vajeni bojevanja.

Vse jame verjetno niso najdene.

Največje število utrjenih jam in polvotlin se nahaja v soteskah zgornjih tokov rek Korane in Mrežnice. Vse jame najbrž niso najdene, ali pa ni sledi njihovih obzidij, vendar obstajajo primeri, da je prišlo do zasipanja nekdanjih jam. Jamske utrdbe so čudovit primer gradbenih veščin in neme priče boja navadnih ljudi tega prostora, in sicer kmetov in vojakov, ki so se tukaj skrivali in borili s sovražniki. Najpogosteje so se skrivali pred tujimi osvajalci, včasih pa tudi pred nasilnimi domačimi plemiči in častniki. Te jame se redko omenjajo v zgodovinskih virih, kar je razumljivo, saj narod ni hotel izdati njihovega položaja. Služile so kot pribežališče, hkrati pa so bile prave majhne utrdbe. Pri nekaterih

je vstop v notranjost precej lahek, medtem ko je vhod pri ostalih ali skrit ali pa se nahaja visoko na strmi pečini.

Siri s karlovškega področja so izredno kakovostni.

Razgled na pokrajino je še danes očarljiv.

Paški in liški sir

Če rečemo, da je v nekem kraju domača žival določila usodo človeka, s katerim je delila tako slabo kot dobro, lahko to z gotovostjo trdimo za Liko, saj je njeno prebivalstvo obstalo, zahvaljujoč sožitju pastirja in njegove zveste spremljevalke – vzdržljive ovce pramenke.

Ovce

Razstava paške ovce in sira gastronomsko-gospodarska prireditev razstave in degustacije slavnega sira Novalja, prvi konec tedna v juliju www.tz-novalja.hr

Paške ovce pasejo raznovrstno rastlinje, prepojeno z morsko soljo.

Dnevi sira Karlovške županije razstavno-prodajna prireditev Rakovica, avgust www.rakovica.hr

Ker je živel v pomanjkanju in izkoriščal tisto, kar mu je dala škrta narava, se je liški pastir zanašal največ na svoje črede ovac. Iz ovčje volne in kože je izdeloval obleko, hranil se je z ovčjim mesom, iz mleka je prideloval daleč naokoli znane sire, kot sta krasnarski in velebitski ter sir škripavac, njegovo ime izvira iz zvoka, ki se sliši ob vsakem slastnem grižljaju, ne smemo pa pozabiti edinstven liški proizvod iz ovčjega mleka, imenovan basa. Na otoku Pagu je ista slika. Pri pogledu na čredo ovac nevarnega kamnitega področja se vedno poraja vprašanje – kako sploh obstanejo, kljubujoč udarcem burje in pripeki sonca, ki deluje, kakor da v poletnem času hoče izsušiti vse do zadnje kapljice vode in sežgati tudi najmanjšo tra-

vico. Vendarle nista samo človek in ovca obstala v tej revščini, ampak tudi prebivalci Paga in Like med seboj tekmujejo v veščinah preživetja na krasu, pri čemer nam zastavljajo večno vprašanje, ali je boljši paški ali liški sir in ali je sočnejša liška ali paška jagnjetina.

Posebnost sira z otoka je v mleku paških ovac.

Krasnarski sir, dobitnik več zlatih medalj za kakovost na Hrvaškem in v tujini

Sir škripavac, prekajeni in drugi vrhunski siri iz Tounja ter ostali liški siri

Pust in maškare

Senjski karnevali

»Dođi u Senj« je himna poletnega karnevala.

Mednarodni senjski poletni karneval številni kulturni in estradni dogodki Senj, avgust www.tz-senj.hr

Mesopust ples v maskah Senj, januar–februar www.tz-senj.hr

»Mačkare« v Rakovici www.rakovica.hr

Karneval v Gospiću revija pustnih običajev Gospić, februar www.tz-gospic.com

Šest dni poletnih pustnih norčij se začenja v ponedeljek z igrami, kot so vožnja v samokolnici, prenašanje zabojnikov za ribiče, prenašanje vode v vedrih itn., nadaljuje pa se s košarkarskim turnirjem v maskah, z zamaskirano moto alko, z nošenjem zastave ob spremljavi mestnih muzikantov, v petek pa s predstavitvijo mednarodnih karnevalskih skupin. Zaključuje se v soboto z veliko karnevalsko povorko od trdnjave Nehaj do trga Velika placa, kjer traja zabava do jutranjih urah.

Vsako leto v času pusta v Senju potekajo plesi v maskah od prve sobote po novem letu do torka pred pepelnico, obstaja pa tudi različica plesov, namenjena samo otrokom. Najbolj zanimivo je na pustni torek, ko skozi mesto poteka karnevalska povorka. Že od leta 1967 se organizira večdnevni poletni karneval, tako da tudi gostje lahko uživajo v pustnem vzdušju. Gre za najstarejši tovrstni dogodek na Hrvaškem, ki se začne drugi konec tedna v mesecu avgustu. Medtem ko v Senju poteka mesopust, kot tukaj pravijo pustu, pa v Rakovici že od nekdaj hodijo v mačkare. Zamaskirane skupine hodijo po naseljih in gostinskih objektih ter razveseljujejo goste s pesmijo in plesom, gostitelj pa jim podari jajca, slanino, žganje, danes pa tudi denar.

Geslo Senjskega poletnega karnevala je: »Karneval biži, ki ča uvati nek drži.«

Karnevalski dogodki trajajo štiri dni.

Najstarejši tovrstni dogodek na Hrvaškem

NLP

Paški trikotnik Kulturno poletje v Novalji Novalja, junij–september www.tz-novalja.hr

Kulturno poletje v Novalji se začne na dan mesta Novalja.

Kakšen kilometer stran iz Novalje je odtis v kamnu velikosti 32 x 32 x 22 m, znan kot Paški trikotnik. Ali gre za področje nekega skrivnostnega kulta prazgodovinskega človeka, ali za NLP, ali za oboje ali spet nekaj drugega – prav vsaka domneva ima svoje zagovornike, saj nekateri trdijo, da so nad Pagom videli tudi neznane leteče predmete.

Mesto Novalja se nahaja v prijetnem zalivu na severozahodnem delu otoka Paga. Ker leži na liniji od severnega do južnega Jadrana, pomeni Novalja pristanišče za številne navtike, ki se lahko tukaj oskrbijo z gorivom, odlično pa je povezana tudi s kopnim, saj trajekti v smeri od Prizne na kopnem do Žigljena na otoku Pagu vozijo v sezoni cel dan, preostali del leta pa celo 13-krat dnevno. Na južni del otoka lahko pridete tudi prek Paškega mostu. Številne avtobusne linije povezujejo Novaljo s skoraj vsemi mesti na Hrvaškem, s hitro ladijsko linijo (s katamaranom) pa lahko pridete na Lošinj, Rab, Reko, poleti pa tudi na Silbo in Susak. Zračno pristanišče Zemunik–Zadar je od Novalje oddaljeno kakšnih 80 kilometrov oz. uro vožnje. 75

Plaže v Novalji

Na treh morjih

Novalja ima svoje čudovite plaže na celo treh morjih. Prva je plaža Straško na morskem področju Kvarnerića, ki je obrnjen proti otokoma Lošinj in Cres, druga je plaža Planjka na področju naselja Stara Novalja v globoko zarezanem zalivu Trinćel, nazadnje pa plaži Caska in Ručica na severozahodnem delu Paškega zaliva in najbolj slavna novaljska plaža Zrće.

Poleg teh obstaja še cela vrsta manjših, a prav tako edinstvenih plaž, ne smemo pa pozabiti na vzhodno polovico otoka, saj sta njegova dva dela razdeljena med dve županiji, ki se vzajemno dopolnjujeta in bogatita. Pristop na plažo Caska je pretežno peščen, prehod v morje pa prodnat. Nahaja se na mestu nekdanjega rimskega mesta, ostanke katerega zasledimo v neposredni bližini plaže in na morskem dnu, ki se zelo strmo spušča v veliko globino. Planjka je čudovita, topla in plitva plaža, prekrita z drobno mivko, popolna pa je za majhne otroke. Tukaj so na voljo gostinska ponudba in različne športno-rekreativne vsebine. Že od leta 2004 se ponaša z Modro zastavo tako kot nekoliko bolj kamnita plaža Straško, ki se

nahaja v zalivu, odprtem proti širnemu morju. Plaža Straško je zelo priljubljena zaradi tega, ker je obkrožena s čudovitim smrekovim gozdom in razpolaga s prijetno senco. Sveti duh je peščeno-prodnata plaža, polovica katere je rezervirana za nudiste, Ručica pa je skrita peščena plaža, do katere pridete skozi slikovit predel, imenovan Kanjon. Tukaj je speto čisto, prozorno morje s čudovitim, mesečevim pejsažem. Najlepša in najbolj atraktivna plaža je prostrana in prodnata plaža Zrće, pod njeno Modro zastavo pa se lahko skrije več tisoč kopalcev.

Zrće

Cel dan, celo noč Zrće dolga prodnata plaža pri Novalji www.tz-novalja.hr www.zrce.hr www.otok-pag.net/plaze_otoka.htm

V poletnih mesecih – destinacija za »noro doživetje«

Priljubljena destinacija za mlade, ki si želijo zabave

Na Zrćah kot glavnem epicentru poletnega zabavanja v tem delu Evrope se govori v različnih jezikih, najbolj pa v jeziku gibanja. Mladina z vseh koncev sveta prihaja na dolgo peščeno plažo in prinaša svoj ritem na otok, ki že iz starih časov vpija moč vetra in sonca ter izžareva svojo močno energijo.

Na enem mestu na Pagu, v bližini Novalje, se je pred desetimi leti začelo dogajati nekaj povsem nepričakovanega za prostor, kjer poletni mir zmotijo samo oglašanje čričkov ali zvoki valov. Dolga peščena plaža se je namesto v ritmu plime in oseke začela zibati v ritmu didžejev house in trance glasbe. Nekateri so sprva gledali na masovno poletno žuriranje z zadržki, vendar je Novalja kaj kmalu postala simbol za mladinski, zabavni turizem, saj je na njenih plažah dovolj prostora za vsakogar. Iz leta v leto prihaja v Novaljo čedalje več ljudi iz čedalje več držav na svetu. Začelo se je z mladimi domačini, nakar je globalno omrežje pripeljalo še Nemce, Angleže, Italijane, Ruse itn. Danes so Zrće poligon za najbolj znane svetovne didžeje in

obvezna destinacija za ljubitelje njihove glasbe z vseh koncev sveta. Podnevi in ponoči, v 24-urnem ritmu, med nenehno dinamičnostjo, kjer začetna točka ne obstaja, edino, kar je znano, je ura začetka norih zabav after beach party, in sicer ob dveh po polnoči.

Glasbeni programi z mednarodnim značajem

Sanjske vode

Kraško področje je oplemeniteno predvsem z deviško čistimi in bistrimi rekami ter potoki. Igra kamna in vode, belega in zelenega, nadzemskega in podzemskega, odtekanja, ponikanja in vnovičnega pojavljanja na površju – to je razigran ples življenja v vseh svojih nadzemskih in podzemskih oblikah, v vsakem letnem času popolnoma drugačen, vendar zmeraj vznemirljiv in spodbuden.

Turkizne reke

Reka z najlepšim izvirom Poletje v Slunju športno-rekreativni dogodki Slunj, julij–avgust www.slunj.hr

»Rastraft« športno-glasbena prireditev Slunj, april www.rastraft.com

Lehnjakova pregrada, pod katero reka Korana začenja svoje življenje, je ena najbolj prepoznavnih lokacij Plitviških jezer. Za Korano pravijo, da je reka z najlepšim izvirom. Izvir Slunjčice se nahaja v globokem kanjonu, je krožne oblike, voda je temno turkizne barve, globoka pa je 25 metrov.

Dnevi mesta Slunj športno-glasbena prireditev Slunj, julij–avgust www.slunj.hr

Slunjčica izvira pri vasi Slušnice, zato se jezero imenuje Slušniško jezero, Slunjčica pa tudi Slušnica. Slunjčica je nadaljevanje ponikalnice Lička Jasenica, ki izginja v podzemlju kakšnih petnajst kilometrov jugozahodno od Slunja, izvira pa kot Slunjčica šest kilometrov južno od njega. Slunjčica teče skozi kanjon, na nekaterih mestih pa tudi prek lehnjakovih ovir. V Rastokah se Slunjčica preliva in izliva v Korano, drugo lepotico, ki vijuga od Plitviških jezer do Slunja po toku, dolgem okrog trideset kilometrov. Korana je dolga 144 km od izvira do sotočja z reko Kolpo v Karlovcu. Mrežnica, levi pritok reke Korane, je primerna za plovbo s čolnom, prav tako za raftanje, poleti pa številni obiskovalci uživajo v njeni bistri

vodi. Reka Una, še vedno neraziskana kraška lepotica, ki se na vzhodu dotika Like, izvira s svojim čudovitim izvirom iz globin gorskega strmega pobočja v bližnjem, severnem delu Zadrske županije.

Pomlad v Ozlju

Popoln akvarel Vinska cesta Ozalj - Vivodina vinogradniška podregija Plešivica www.vinari-vocari-ozalj.hr Kostanjada na Vučjaku in Kamanju poteka ne glede na vremenske razmere. Vučjak in Kamanje, oktober www.kamanje.hr

Hrvaška čipka jalba na seznamu Ministrstva za kulturo kot zaščitena nematerialna dediščina; oživljanje izumrle tehnike izdelave čipke na lucanj (zvit lok iz leskovega ali kostanjevega lesa) Trg pri Ozlju www.poukz.hr

Slava Raškaj, rojena leta 1877 v Ozlju, je eno najpomembnejših imen hrvaškega slikarstva na prehodu iz 19. v 20. st. Znana je po izvirnosti izbiranja motivov, predvsem pa po izvirnosti svojega slikarskega duha in po rabi dveh redkih tehnik v slikarstvu tega obdobja – akvarela in pastela. Njen akvarel, fluiden in lahek, predstavlja primer popolnega akvarela. Matko Peić

Njeni mehki pejsaži iz okolice Ozlja s folklornim značajem so morda prvi tovrstni pejsaži na Hrvaškem. Slike, pravzaprav portreti vaških hiš so živi in edinstveni. Pejsaži pomladi v ozaljskem kraju so več kot navadne slike. V času med 1898 in 1899 je največ časa preživela doma, v Ozlju, in se sprehajala po naravi ter slikala pejsaže, bogate s tekočim vzdušjem. Zaprta v svoj tihi svet, nadarjena z velikim talentom, je uspela ustvariti lasten slikarski izraz in popolnoma obvladati tehniko akvarela. Okrog leta 1900 je nastala serija nepozabnih slik Lopoči (Lokvanji) in njena najdragocenejša dela Stablo u snijegu (Steblo v snegu), Rano proljeće (Zgodnja pomlad), Zimski pejzaž (Zimski pejsaž), Proljeće u Ozlju (Pomlad v Ozlju) itn.

Globoka čustva in iskrene slikovne izpovedi so se dotaknile čiste, otroške, naivne in poetične interpretacije vsega, kar jo je obkrožalo. Svet Slave Raškaj so tiha Kolpa, vrbe ob obali, šaš, brest, hrastov gozd, cvetje, lokvanji, gozdiči, majhne brunarice, hiše, ki so se stisnile k strmi obali, prek katere leze pomladna sapica, blišč poletja, živo rdeča jesen in beli pokrov zime.

Zelene doline

Konec 18. st. je bil zgrajen Karlovec v zelenih dolinah štirih rek pod starim gradom Dubovac, s čimer je doživel svojo prvo, sredi 19. st. pa drugo zlato dobo.

Štiri reke

Foginovo kopališče je tradicionalno poletno zbirališče.

Osrednji mestni trg s frančiškanskim samostanom in cerkvijo sv. Trojice

Prvomajski kolesarski maraton s kolesom do zdravja Karlovec, 1. maja www.karlovac.hr

Dnevi piva »peta reka«, ki teče skozi Karlovec Karlovec, avgust–september www.karlovac-touristinfo.hr

Kresna noč kresovanje v središču mesta Karlovec, 23. junija www.karlovac-touristinfo.hr

Karlovška likovna srečanja Galerija Vjekoslav Karas Karlovec, dan mesta www.gmk.hr

Vzpon meščanskega razreda je povezan tudi s karlovško gospodarsko blaginjo. Trgovci z žitom, preprostega kmečkega porekla, so se izenačili po ekonomski moči s plemiči. Novi premožni ljudje, združeni z domoljubno aristokracijo, so se prav tako nagibali k kulturni in politični uveljavitvi svojega naroda in svoje (»Lijepe naše!«) domovine. Zato je Karlovec eno vodilnih središč narodnega preporoda, ki se je pojavil v zapisih grofa Janka Draškovića, v slikarstvu Vjekoslava Karasa, petju Prvega hrvaškega pevskega društva »Zora«, predanem delu društva Ilirskog čitanja društvo, dnevnikih Dragojle Jarnević, verzih Ivana Mažuranića itn. Stare ceste so deloma postale mestne ulice, čudovite, bidermajerske in

zgodovinske palače pa so še danes dom prebivalcev Karlovca in znamenite ustanove. Ohranjene so tudi številne vojaške stavbe, ki so v baročnem obdobju postale monumentalne.

Posebnost Karlovca so štiri reke, ki tečejo skozi mesto.

Otočac

Otočac se lahko za svoj naziv in obstanek zahvali rečnemu otoku. Vse do 18. st. se je nahajal na naravnem otočku sredi reke Gacke. Otok je bil utrjen z obzidjem in s stolpi zaradi obrambe. Do njega se je lahko prišlo samo s čolnom čez vodo. Zaradi tega je bil neosvojljiv, saj v svoji dolgi zgodovini ni bil nikoli osvojen.

Sredi reke Eko-etno prireditev razstavno-prodajni sejem Otočac, julij www.tz-otocac.hr

Športni ribolov na Gacki šola ribolova, muharjenje Gacka, od začetka aprila do konca septembra www.gacka.hr

Neapeljski kralj je krškemu knezu daroval posest in grad leta 1300.

Škofijo v Otočcu je ustanovil papež Pij II.

Otočac je dobil status mesta s papeževo listino.

Popoln kontrast surovosti in negostoljubnosti Velebita predstavlja rodovitna, krotka pokrajina Gacko polje, resnična podeželska idila z vodami, kjer živijo jate gosi in rac. V jugovzhodnem delu Gackega polja se nahaja devet znamenitih kraških izvirov t.i. Vrila Gacke, skozi katere prihaja voda iz podzemlja na površje in se izliva v tok kristalno čiste in hitre ponikalnice Gacke, znane po slavni postrvi, ki tukaj raste tudi petkrat hitreje kot v drugih rekah na kraškem prostoru. Razen tega, da je znamenitost kraške hidrografije, je ta del Gackega polja, poslikan z vijugastimi tokovi, hkrati še etnografski raj. V mlinih na vodo pri izvirih Majerovo ter Veliko in Malo Tonko-

vića vrilo se še danes melje prvorazredno žito, medtem ko se izpirajo pisane tkanine v vedrih v bistri in sveži vodi.

Otočac se nahaja v Gacki dolini.

Eno najstarejših naselij s hrvaškim življem

Duga Resa

Vrtno mesto Poletje na Mrežnici rekreacija: plavanje, vožnja s kolesom ob obali Duga Resa, julij–september www.tz-dugaresa.hr

Ljubitelje umetnosti vse bolj zanima stavbna dediščina mesta Duga Resa: tukaj je bil zasnovan koncept t.i. vrtnega mesta z delavskimi hišami že leta 1884. Tako je tedanja tovarna za predenje in tkanje bila merilo ne samo za gospodarsko, ampak tudi zasebno in družbeno življenje.

Zima: Vincekovo tradicionalni dogodki Duga Resa, 22. januarja www.tz-dugaresa.hr

Jesen v Dugi Resi zabavna prireditev Duga Resa, oktober www.tz-dugaresa.hr

Kopanje v Mrežnici je poseben užitek.

T.i. munjara, katere notranjost je leta 1908 oblikoval Hermann Bollé

Arhitektonska dediščina industrijskega mesta iz 19. st.

Samo mesto se je razvilo zahvaljujoč postavitvi tekstilne tovarne. Do takrat so obstajale samo okoliške vasi, od leta 1884 pa se je oblikovalo industrijsko mestece. Delavski naselji Kasar in Inzl, uradniška stavba, bolnišnica, otroški vrtec, stavba velike in male vile so primeri ohranjene arhitektonske dediščine industrijskega mesta v 19. st. Stavbna dediščina se je izpopolnjevala z elektrarno (t.i. munjara) v Ozlju, ki so jo leta 1908 dali postaviti prebivalci iz sosednjega Karlovca. Njeno zunanjost je oblikoval znani Herman Bollé, in sicer v zelo romantičnem stilu. Slikar in grafik iz Duge Rese Miroslav Šutej je avtor čudovitega opusa sodobne hrvaške umetnosti. Njegova dela se nahajajo v zbirkah zagrebškega in reškega

Muzeja za sodobno umetnost kot tudi v vodilnih svetovnih galerijah in muzejih, kot sta galerija Tate v Londonu in Muzej sodobne umetnosti v New Yorku.

Poletno bivanje na reki – že stari običaj

S svojo barvo in čisto vodo Mrežnica privlači ljubitelje športov na reki.

Gospić

Nosilka vode Marta Spominska hiša dr. Anteja Starčevića v njegovi rojstni vasi Veliki Žitnik, priča življenja velikega hrvaškega politika in borca za neodvisno, meščansko Hrvaško Bužim Zgolj 10 km od Gospića se nahajajo ostanki ruševin srednjeveškega mesta.

Gospić je od leta 1699 upravno in kulturno središče liškega prostora.

Gospiško-senjska škofija ima sedež v Gospiću.

Muzej Like atraktivne zbirke orožja in pohištva www.tz-gospic.hr muzej-like@gs.t-com.hr Sedež Naravnega parka Velebit Kaniža Gospićka 4b, 53000 Gospić www.pp-velebit.hr

Središče Gospića od leta 1893 okrašuje bronasta skulptura z nazivom Nosilka vode Marta (»Vodarica Marta«), delo Roberta Frangeša-Mihanovića, postavljena v čast otvoritve mestnega vodovoda, s čimer je bilo dokončano spreminjanje srednjeveškega naselja in turškega podeželskega mesteca v sodobno, pokrajinsko mesto.

Skozi Liko se je že v prazgodovini vila t.i. jantarska cesta, v antični dobi je tukaj potekala cesta od Siscie (Sisak) proti Solunu, sredi 18. st. je sodobna cesta Terezijana povezovala Gospić in Karlobag, skozi Gospić pa je leta 1921 šel prvi vlak. Kot znamenje novega obdobja je v Gospiću v parku gozdu Jasikovac bilo urejeno prvo teniško igrišče v tem delu Evrope, in sicer leta 1900. Po pregonu Turkov iz Like leta 1699 je Gospić postal sedež liškega polka ter upravno in kulturno središče liškega prostora. Poleg številnih zgradb, namenjenih upravi, šolstvu in vojski, je v 18. st. bila zgrajena tudi katedrala Marijinega oznanjenja (od 1781 do 1783). Na njenem pročelju je bil postavljen bronasti relief, prav tako

delo Frangeša-Mihanovića, in sicer v spomin na bitko pri Bilaju, ki je potekala leta 1809 pri Gospiću med francosko vojsko pod vodstvom maršala Marmonta in krajišniki. Med ostalimi starimi zgradbami velja izpostaviti stavbo Muzeja Like z najbolj popolno zbirko dinarske tradicionalne kulture na Hrvaškem, stavbo Visoke učiteljske šole (1869), stavbo Liško-senjske županije (1894), stari mlin na vodo Murkovića mlin na Novčici in rojstno hišo velikega hrvaškega slikarja Miroslava Kraljevića.

Božično-novoletni prazniki ustvarijo posebno vzdušje v mestu.

Baške Oštarije in Karlobag

Duhovnik in bojevnik Kapucinski samostan z dragocenimi umetniškimi slikami, župnijska cerkev sv. Jožefa iz leta 1713 in cerkev Matere božje sedem žalosti, med ljudmi bolj znana kot Kalvarija

Karlobag je dobil ime po nadvojvodi Karlu II.

Srednji Velebit se razteza do Baških Oštarij na cesti Karlobag–Gospić.

Nad Karlobagom se nahajajo ruševine srednjeveške utrdbe Fortice in ostanki cerkve sv. Karla Boromejskega, zgrajene leta 1615.

V Karlobagu je rojen Marko Mesić (1640–1713), hrvaški duhovnik in bojevnik, ki je leta 1689 spodbudil prebivalce Like k uporu za končno osvoboditev pred turško oblastjo.

V čudoviti velebitski pokrajini, samo 18 km od Gospića, na nadmorski višini 1000 metrov so Baške Oštarije, destinacija za tiste, ki cenijo bogastvo flore in favne, planinstvo in alpinizem ter smučanje in zimske športe. Spodaj, na morju, kakšnih 15 minut počasne vožnje z avtomobilom pa leži Karlobag, mesto, ki je zapisano na vseh starih zemljevidih že iz antičnih časov. Rimski Vegium, nato Scrissa in Bag je bil leta 1525 popolnoma opustošen in požgan za časa turškega vdora. Leta 1580 je prvič omenjen z imenom Karlobag po nadvojvodi Karlu II. (1540–1590), ki je zaslužen za njegovo obnovo. Leta 1920 je bilo urejeno mestno kopališče za turiste. Kot središče južnega dela velebitskega primorskega področja v dolžini 42 km je

Karlobag z okoliškimi mesti – Ribarico, Cesarico, Lukovim Šugarjem, Barić Drago in Baškimi Oštarijami – privlačna turistična destinacija zaradi nedotaknjene narave, čistega morja in stika z goro.

Ob vznožju vrhov se nahajajo markantne doline.

Beli apnenčasti vrhovi se nadaljujejo proti jugovzhodu.

Kultna mesta

Oltar narave Impresivne reliefne oblike in bogastvo rastlin, edinstveni primeri vegetacije in redki živalski primeri; vrhovi, izviri, vrelci, morje, voda, kamen …

Za Hrvaško so to ne samo fascinatna mesta s spektakularno pokrajino, ampak tudi ena izmed kultnih mest za hrvaški narod.

Vedi, da moraš biti krepkega in hrabrega srca, ker boš, gredoč z menoj, videla strašne in nenavadne reči, med katere je vstopiti lahko, zlesti ven na svetlobo pa išče moč in trud … In smo se odpravili po gori, zelo kamniti in strmi. Nismo veliko prehodili, med gosto in zapleteno grmičevje smo stopili, prišli smo k odprtini ene jame, ki se je v notranjosti bohotila kot široka pečina … Šli smo naprej, v nas pa je butnil močan veter … – Ne boj se! Ta veter, veš, iz peklenih vrat prihaja, ki niso zelo daleč od nas … To je ta veter, ki se med vami kliče burja. Petar Zoranić Planine

V rezervatih so razvite skoraj vse kraške oblike.

Privlačna stran te regije je rezultat specifične kombinacije dinamičnega reliefa in kraških ekoloških gorskih sistemov, planinske in mediteranske narave, povezanih z intenzivnim prehodom energije skozi zapleten kraški laboratorij. Eno izmed kultnih mest, ki vzbujajo čustva in spodbujajo k razmišljanju, je v prvi vrsti Velebit. To je ne samo najlepša hrvaška gora, ampak tudi sveta gora hrvaškega naroda. V prvem hrvaškem romanu Planine, ki ga je napisal Petar Zoranić leta 1536, vila Zorica pošilja pastirja Zorana v gore, kjer se nahaja rastlina, ki bo pozdravila njegovo bolečino zaradi neuslišane ljubezni. V gorah, po katerih ga peljejo številne vile, se rešuje pred zvermi, prispe pa do Vražjih vrat – Paklenice. Pastirji mu med ostalim

pripovedujejo še o nastanku Velebita. Po številnih drugih dogodkih se prikažejo tudi vile z imeni Latinka, Kaldejka, Grkinja in Hrvatica. Prve tri imajo veliko zlatih jabolk, ki so simbol književnih del, vila Hrvatica pa se toži, da jih nima. Tako je povezovanje junakovega duševnega stanja in čudovite narave pripeljalo do potrebe za prebujanjem kulturne zavesti.

Ta področja spadajo v najlepše kraške pokrajine na svetu.

Divje živali so vrhunski okras v teh predelih.

Ogulin

Rojstni kraj pravljice Edinstvena pot pravljic združuje lepoto pokrajine in domišljijo slavne književnice, spodbuja k raziskovanju, razigra domišljijo in kliče k aktivnosti.

Advent v Ogulinu Ogulin, december www.ogulin.hr

Ogulin je postal rojstni kraj pravljice.

Ogulin je konec pomladi najbolj priljubljeno mesto za otroke.

Ivanine presenetljive pripovedi so zrasle iz njenega rojstnega kraja, danes pa so prepoznane kot svetovna kulturna vrednost, saj v številnih prevodih navdušujejo otroke s celega sveta in so nenehen navdih za nova dela v vseh oblikah umetniškega izražanja.

Iz Ogulina izvirajo prvi močni vtisi, ki se jih spominjam … Spomnim se posebne vznemirjenosti, ki jo je v meni vzbudila nenavadnost okolice in tamkajšnjih narodnih noš. Opazne in nenavadne oblike Kleka ter romantičnost Dobre so moji domišljiji pomenili hrano, tako da sem globoko v noč v svojih mislih oblikovala najbolj nenavadne slike in fantastične možnosti, kaj vse se je odvijalo v globoki noči okrog Kleka. Ivana Brlić Mažuranić

Priče iz davnine (Zgodbe iz davnine), znano delo Ivane Brlić Mažuranić, so navdihnjene s spomini na rojstni Ogulin. Književnica z edinstveno domišljijo, Ivana Brlić Mažuranić prihaja iz priznane meščanske družine Mažuranić, družine intelektualcev. Oče Vladimir Mažuranić je bil pisatelj, odvetnik in zgodovinar, stara mati Aleksandra Mažuranić je bila sestra jezikoslovca Dimitrija Demetra, njen stari oče Ivan Mažuranić pa znani politik, hrvaški ban in pesnik. Tako je pridobila izvrstno izobrazbo, vključno z znanjem tujih jezikov. Ivana je iskala motive za svoje pravljice, napisane kasneje v Slavonskem Brodu, mestu, v katerem je živela in se postarala, in sicer v spominih na rojstni kraj Ogulin in njegovo okolico. Zahvaljujoč

tem draguljem hrvaške in svetovne književnosti, se v Ogulinu kot v rojstnem kraju pravljice odvija mednarodni Ogulinski festival pravljice (Ogulinski festival bajke – OGFB), otroke in odrasle pa skozi celo leto pričakujejo številne kreativne delavnice za sprostitev domišljije in razvijanje umetniškega duha. Ogulinski festival pravljice junij www.ogfb.hr

Zabava, ob kateri se malčki še marsičesa naučijo

Sproščanje domišljije in razvijanje umetniške nadarjenosti

Festival pravljice

100

Narava v tej regiji ustvarja resničen festival pravljic s svojimi raznolikostmi, lepotami in posebnostmi. Čudežni prizori se vrstijo eden za drugim in je težko določiti, kateri izmed njih pušča močnejši vtis na obiskovalca. Takšno okolje, polno mitoloških, legendarnih, fascinantnih naravnih oblik in izpolnjenega življenja, je moralo ustvariti pisatelja, ki je vse to zajel s svojim srcem in prelil v pravljico. Zato ni slučajnost, da je v Ogulinu rojena Ivana Brlić Mažuranić (1874–1938),

književnica, ki je izpisala najlepše strani v hrvaški književnosti za otroke. Njene Priče iz davnine (Zgodbe iz davnine), kot je sama zapisala, so bile navdihnjene s spomini na romantičen tok reke Dobre, čudežne in vihrave oblike Kleka, narodno nošo in navade. Še danes lahko doživite moč njenih besed v Ogulinu – rojstnem kraju pravljice! Njeni liki Kosjenka, Regoč, Stribor, Jaglenac, Rutvica, Palunko, Vjest, Potjeh, Malik Tintilinić, Svarožić, Bjesomar in ostali zares živijo v

gorskih pečinah, gozdovih, jamah, rekah, jezerih in ruševinah starodavnih mest, razsutih po tem delu Hrvaške. Ivanina hiša pravljic v Ogulinu je multimedijsko središče, povezano z drugimi mesti v državi in svetu, ki gojijo ljubezen do pravljice.

101

Strogi rezervat

Čarovnij na pretek Smreke iz Škrbine drage so se izkazale pri izdelavi violin morda zato, ker so rasle tam, kjer v zimskih nočeh vetrovi prirejajo najbolj nore koncerte.

Vrhovi, kakor da se dotikajo in se nenehno razkrivajo v novih oblikah, kot da se v tem cesarstvu kamnitih vezi bere zgodovina prenekatere burje in nevihte, smreke pa rastejo iz razpok v skalah in pričajo o življenju. Njihove sence po bregovih prispevajo k čarovniji, kot da je že tako ni dovolj. Ante Rukavina 1979

Velebitska degenija je strogo zaščitena vrsta.

Čarobnost zasledite v zares vseh smereh.

Velikanske grmade belih apnenčastih vrhov

102

V osrednjem delu gore Velika Kapela na meji med Karlovško in Primorsko-goransko županijo se nahaja rezervat Bele in Samarske stene, njegovo področje pa je zaradi izjemnih kraških fenomenov razglašeno za strog rezervat, enega izmed dveh takšnih zaščitenih prostorov na Hrvaškem. Drugi strogi rezervat so Hajdučki in Rožanski kukovi v Narodnem parku Severni Velebit. V teh rezervatih so razvite skoraj vse kraške oblike – od majhnih skal, razpok, dolinic, vrtač, strmih pečin, stolpov, skalnih sten do globokih jam. Ta področja spadajo med najlepše kraške pokrajine na svetu zaradi svoje številčnosti, raznolikosti in lepote. Krik zveri ali plahutanje ptičjih kril občasno prekinja tišino v smrekovem

in bukovem gozdu, enako zastrašujoče pa so neraziskane ponikve. V nekatere izmed njih še ni stopila človeška noga. Pod dramatičnim površjem se vendarle skriva veličasten svet podzemske kraške morfologije. Globoke velebitske jame so znane že po celem svetu. Jamski sistem Lukina jama–Trojama je globok 1392 metrov in se šteje kot ena najdaljših jam na svetu. Jama Patkov gušt je na drugem mestu na svetu po dolžini vertikale (553 m). Jama Velebita ima spet najdaljšo notranjo vertikalo na svetu (513 m), jama Meduza pa je takoj za njo.

Vrhovi so med seboj ločeni z globokimi ponikvami in prepadi.

103

Plitviška jezera

Pod slapom biserov Sibirski zlati bet (Ligularia sibirica) je na Rdečem seznamu mednarodne zveze IUCN v kategoriji kritično ogroženih vrst, Narodni park Plitviška jezera pa je edino nahajališče te vrste na Hrvaškem kakor tudi najširše na prostoru jugovzhodne Evrope.

Mesojedi rastlini okroglolistna rosika (Drosera rotundifolia) in navadna mastnica (Pinguicula vulgaris) sta na Rdečem seznamu mednarodne zveze IUCN v kategoriji kritično ogroženih vrst. Vodna mešinka (Utricularia minor) je zelo redka vodna mesojeda rastlina.

Tukajšnja čudovita voda, ki je ustvarila samo sebe, nalaga lehnjak po mahu in že tisoče let postavlja brane, da se lahko pred njimi nabira in jih preskakuje, vendar ne samo enkrat, ampak nenehno prek številnih stopničastih slapov. Včasih se spušča z večje, spet drugič z manjše višine ali kot gladek slap ali kot visoka, graciozna kaskada. Lepi čeveljc (Cypripedium calceolus) je najlepša evropska orhideja!

Usodni »da« so izrekli številni srečni pari na tem čudovitem mestu!

Narodni park je razglašen leta 1949.

Slapovi in kaskade povezujejo jezera.

Svetovna naravna dediščina (Unesco) od leta 1979

104

Plitviška jezera so v vsakem letnem času drugačna – spomladi se bohotijo s cvetjem, poleti so obkrožena z bujnim zelenjem, jeseni dežuje ognjemet zelenega, rumenega in rdečega listja v vseh odtenkih, pozimi pa so ogrnjena z ledom in s snežno odejo. Njihove vode postavljajo ves ta čas svoje lehnjakove skakalnice skozi zapletene fizikalno-kemične in biološke postopke. Padavine absorbirajo ogljikov dioksid, s prehodom skozi tla nato nastaja ogljikova kislina, ki topi apnenec, pršenje vode na slapiščih pa sprošča ogljikov dioksid in netopen kalcijev karbonat, ki se nalaga na mahu in algah. Plitviška jezera skrivajo še veliko skrivnosti in pomenijo izziv za znanstvenike in znanost, kljub temu, da je ta fenomen že raziskan v veliki meri. Šestnajst večjih in cela vrsta manjših

jezer, ki se hranijo z vodo gorskih rečic in potokov, je našlo svoje mesto pod soncem med gorama Ličko Plješivico in Malo Kapelo. Delijo se v dve skupini – Zgornja (Prošćansko jezero, Ciginovac, Okrugljak, Batinovac, Vir, Veliki in Mali Jovinovac t.i. Veliko in Malo jezero, Galovac, Milino jezero, Gradinsko jezero, Veliki burget in Kozjak) in Spodnja jezera (Milanovac, Gavanovac, Kaluderovac in Novakovića brod). Prošćansko jezero in Kozjak sta največji in hkrati najbolj globoki jezeri (37 in 46 m), medtem ko globina ostalih v glavnem ne presega več kot 15 metrov. Na koncu se vode iz vseh jezer združujejo in skupaj z 78-metrskim Velikim slapom potoka Plitvice, največjim in najlepšim na Hrvaškem, ustvarjajo reko Korano, ki se prebija skozi kanjon v smeri proti severu.

Jezera se delijo na Zgornja in Spodnja.

Lehnjakove usedline se oblikujejo že od pleistocena.

Najbolj obiskan hrvaški narodni park

105

Samograd

Grad iz biserov Ogledi jam v pomladanski, poletni in jesenski sezoni

Samograd, največja in najbolj privlačna jama na Grabovači

106

Jamski park Grabovača www.pp-grabovaca.hr

Če bi bilo možno spustiti sončni žarek v jamo, da bi zasijal po teh čarobnih prostorih, bi se Samograd spremenil v grad iz biserov, kot bi ga gradila vila. Dragutin Hirc (1853-1921) naravoslovec, planinec in potopisec

Samograd, ki pomeni »samoustvarjen«, »samograjen«, je največja in najprivlačnejša jama na vzhodnih pobočjih hriba Grabovača, ki je edinstven po tem, da se na tem majhnem področju nahaja celo šest jam in ena votlina. Samogradsko jamo krasi bogastvo visečih in stoječih kapnikov, sigastih stebrov in dva sigasta mosta. Vhod se nahaja na 675 metrih nadmorske višine, leži v elipsasti vrtači, ima obliko ožjega kanala, nato se razširja v veliko dvorano, ki se spet zožuje. Pristop do nje je lahek, napredovanje skozi razsvetljeno jamo po kamnitih stopnicah in stezah pa je enostavno za vse starostne skupine.

Naravoslovec Dragutin Hirc je opisal tudi to področje.

Samograd, »sam ustvarjen, sam zgrajen«

Okrasi znotraj jame in izven nje

107

Baraćeve špilje

Bakle v dvoranah Jama Vrlovka pri naselju Kamanje najdeno različno predzgodovinsko in rimsko orodje, ostanki lončenih izdelkov ter rimski denar cesarja Klavdija II. Gotskega, ki je vladal od leta 268 do 270 www.kamanje.hr

Veliki jamski sistem paleontološka in arheološka najdišča, podzemski živalski svet www.baraceve-spilje.hr

Jame Baraćeve špilje so bile na topografskih zemljevidih zarisane že leta 1699, za obiskovalce pa so bile odprte leta 1892. Tisti čas so se gospoda vozila s kočijami od Karlovca do jam, skozi katere so jih peljali vodniki ob siju bakel. Baraćeve špilje organizirani turistični ogledi jam Baraćeve špilje

Jama Gajina pećina arheološko nahajališče iz obdobja Japodov in mesto za športno plezanje ter oddih www.rakovica.hr

Tri jame – Zgornja, Spodnja in Nova

Vhodi v vse tri jame so na severni strani.

Jame Baraćeve špilje se nahajajo kakšnih 6 kilometrov od Rakovice.

108

Vzhodno od Rakovice so jame Baraćeve špilje – Zgornja, Spodnja in Nova. Jamski sistem je dolg 12 kilometrov, za obiskovalce pa so urejene dvorane in kanali Zgornje jame. Prvi članek o teh jamah z naslovom Die Wassernoth im Karst je bil objavljen leta 1874, podpisal ga je I. T. Bunek, posebno pozornost paleontološkim in arheološkim raziskavam omenjenih jam pa je posvetil profesor Mijo Kišpatić. Slednji je objavil svoje raziskave v časopisu Viestnik Hrvatskoga arkeologičkoga družtva leta 1885 in v svoji knjigi Slike iz geologije. Na njegovo spodbudo je bil utemeljen Odbor za raziskovanje in ureditev jam Baraćeve špilje že leta 1892 z željo, da se čim bolj ohrani to vredno nahajališče.

Živi svet v jamah Baraćeve špilje

Izlet v Baraćeve špilje opisuje Jožef pl. Sugh leta 1898.

Paleontološke in arheološke raziskave vodi Mijo Kišpatić.

109

Štirovača

Gozd vsakršnih čudežev Muzej gozdarstva v eni izmed treh najstarejših gozdnih služb na Hrvaškem www.tz-senj.hr

Štirovača gorska akcija zbiranja in druženja PD Šumar, konec junija www.pdsumar.hr

Najbolj razširjena gozdna skupnost gorskega vegetacijskega pasu je bukov gozd.

Bukovi in smrekovi gozdovi na nadmorski višini nad 800 metrov

110

Taborjenje v Mrkvištu planinarjenje in druženje PD Zavižan iz Senja, konec julija www.hpd.zavizan.com

Ljubim tvoje čudodelne vile, tvojih otrok borbene šale, rojstne Like divje doline, strme hraste, topole in nagnoje ... Danilo Medić 1873 Velebitu

Narodni park Severni Velebit zajema v svojem južnem delu tudi del gorske doline Štirovače, znane po velikih in ohranjenih iglastih gozdovih, posebni svežini gorskega zraka ter bogastvu rastlinskega in živalskega sveta. Štirovača je ena redkih področij v narodnem parku z izvirom pitne vode in nekaj potočki, ki napajajo vlažne livade v okolici. V preteklosti je bila Štirovača izjemno živo mesto, še posebej v toplih poletnih mesecih. Tam so bile žaga, restavracija, hiše, v katerih so živeli živinorejci s svojimi družinami, delavci gozdne službe in tisti, ki so delali na žagi, danes pa je priljubljena izletniška točka lokalnih prebivalcev in prijetno mesto za oddih gostov.

Sodelovanje med ustanovami in posamezniki pri spremljanju živega sveta

Gozdno bivališče velikega števila živali

Velebitski, veliki gozd iglastega drevja

111

Cissa in Novalja

Potopljeno mesto Kulturno poletje v Novalji Novalja, junij–september www.tz-novalja.hr Mestni muzej Novalja arheološka, podvodna arheološka, etnološka, umetniška, fotografska zbirka www.muzej.novalja.hr

Cissa je bila največje rimsko naselje na otoku Pagu. Ostanki tega mesta, ki je po legendi bilo uničeno in potopljeno v potresu v 4. st., so danes vidni na peščenem in prodnatem dnu plaže Caske.

Vodovod Talijanova buža antični podzemeljski vodovod, dolg 1050 metrov www.otok-pag.net

Na peščenem dnu se vidijo ostanki potopljenega mesta.

Amfora, ostanki tovora s potopljene antične ladje

Ime Novalja izvira iz latinske besede navalia, ki pomeni pristanišče.

112

Iz časov rimskega mesta Cissa (1. st. pr. Kr.) je ostal enokilometrski vodovod, prebit skozi živo steno, ki je oskrboval naselje in njegovo pristanišče Novaljo, katere ime izvira iz latinske besede navalia, ki pomeni pristanišče. Mestni muzej Novalja je zgrajen nad vhodom v antični vodovod, z atraktivnimi zbirkami pa dokumentira vsa zgodovinska obdobja. Še nešteto je rimskih najdišč na kopnem in v morju, kot so ostanki podeželske vile (villa rustica) z mozaiki ali ostanki tovora s potopljene antične ladje na morskem dnu. Po propadu Cisse se je Novalja v 5. st. razvila v veliko naselje, o čemer pričajo tudi ostanki treh veličastnih zgodnjekrščanskih bazilik.

Riba je bila v antiki osnovno živilo v kuhinji tega kraja.

Talijanova buža, kilometrski podzemski vodovod

Rimska najdišča na kopnem in v morju v zelo velikem številu

113

Mati božja

Sveta Marija

Najstarejša znana podoba Matere božje na vzhodni strani Jadrana se nahaja na relikviariju v Novalji. Njena podoba z razširjenimi rokami za molitev je nastala kakšnih sto let pred Efeškim koncilom leta 431, po katerem so bile številne cerkve na jadranski obali posvečene Mariji.

Relikviarij iz Novalje eden najlepših relikviarijev zgodnjekrščanskega obdobja

Novaljski relikviarij iz 5. st.

Novaljka Kate

Cerkvica sv. Antona v Novaljskem polju

114

Otok Pag je bil naseljen že v mlajšem paleolitiku. V zadnjih stoletjih starega veka so ga naselili Liburni, porušene razvaline njihovih naselij na hribčkih pa so vidne še danes. Po razpadu zahodnega rimskega cesarstva leta 476 za časa velikih selitev so otok zasedli različni narodi, v 7. st. pa ga naseljujejo Hrvati. Glavno mesto je bila Keša, katere ime izvira iz stare Cisse. V času spopada med Rabom in Zadrom za prevlado nad otokom v 12. st. je Keša propadla, vodilno vlogo pa je prevzelo mesto Pag. Leta 2010 je bil najden najstarejši hrvaški bronasti nakit (od 9. do 11. st.), kar je vzbudilo veliko pozornost, najden pa je bil v otroškem grobu v bližini cerkve sv. Jurija.

Za časa velikih selitev na otok prihajajo različni narodi.

Zgodnjekrščanski relikviarij se hrani v Arheološkem muzeju v Zadru.

115

Od rta Kijac do zaliva Mandalina

Kristalno bistro Jadralska regata Senj, julij www.tz-senj.hr

Kristalno bistro morje na tem delu Jadrana

Burja je posebnost senjskega področja.

116

Ribiške fešte Senj in sv. Jurij, julij www.tz-senj.hr

Ob mestu Senju, ki je bil nekoč znan po slavni uskoški in zatem trgovski mornarici, danes pa je poznan po Jadralskem klubu Senj, velja omeniti tudi manjša primorska naselja s tega področja, in sicer naselja Bunica, Kalić, Sveti Juraj, Lukovo Otočko, Donja Klada, Starigrad, Jablanac, Stinica, Prizna, Cesarica, mestece Karlobag, Lukovo Šugarje in Barić Draga. Tukaj je morje kristalno bistro.

Ozek obmorski pas Liško-senjske županije pod Velebitom, ki se v dolžini 118 kilometrov razteguje od rta Kijac severno od Senja pa vse do zaliva Mandalina južno od mesteca Barić Draga, je eden najbolj impresivnih delov na celotni hrvaški obali. Čeprav so manj znana, ker turistična sezona pod goro traja nekoliko krajše, pa vam stara ribiška mesteca podarijo mir in tišino ob radostih v plavanju, sprehajanju po gorskih poteh ali planinarjenju. Od tukaj je zares lahko spremeniti okolje – na otokih v bližini prevladuje pravo poletno vzdušje hrvaškega Jadrana, v gorah pa nas čakajo razcveteli pašniki, sence dreves in čudoviti potoki ter rečice.

Manjša primorska naselja so zelo slikovita.

Sprememba ambienta je precej enostavna.

Eden najbolj impresivnih predelov na celotni hrvaški obali

Stara ribiška mesteca ponujajo mir in tišino.

117

Zaliv

Zavratnica

Zavratnica – od leta 1964 zaščitena pokrajina

118

Zavratnica, eden najčudovitejših zalivov velebitskega primorja, je v začetku 20. st., ko je potekala gradnja zgornje steze z razgledno točko in sprehajališča ob morju, postala skrito letovišče dunajske in praške elite.

Privlačen, 900-metrski, ozek zaliv, vrezan v velebitsko skalo, spominja na norveške fjorde. Širina zaliva se spreminja od 50 do 150 metrov, kanjon pa se dviguje do višine 100 metrov. Oddaljena je samo 15 minut hoje ob morju od Jablanca. Do zaliva se pride tudi iz vasi Zavratnica, in sicer tako, da se spustite od razgledne točke po peščeni stezi proti morju. Zavratnica je nastala s tektonskim gibanjem, ki je pretrgalo karbonatne skale, nakar so velebitske vode poglobile kanjon. S počasnim potapljanjem obale Jadranskega morja se je postopoma spustila tudi rečna dolina Zavratnice v morje. Tudi sam književnik Vjenceslav Novak se ni mogel upreti čarobni privlačnosti Zavratnice, saj je tukaj našel navdih za svoja dela.

Zavratnica je od leta 1981 del Naravnega parka Velebit.

Skrito letovišče za dunajsko in paško elito v začetku 20. st.

119

Bele in Samarske stene

Čudovito lepe Bele in Samarske stene edinstven geomorfološki kraški fenomen www.tz-grada-ogulina.hr www.tz-senj.hr

Vrtovi male jase, bogate s floro

Bele in Samarske stene so edinstvene po svoji lepoti – z ničimer primerljive in ničemur podobne. Privlačni lepoti njihove surove in neokrnjene narave se je težko upreti. Narava je tukaj ustvarila labirint kraških oblik, številne visoke, navpične skale in globoke, neprehodne ponikve ter prepade z večnim snegom na dnu.

Steza Vihoraški put povezuje Bele in Samarske stene.

Bele in Samarske stene so dobile naziv po navpičnih, belih skalah.

Gozd na vrhovih je nedotaknjen.

Bele in Samarske stene nudijo posebno estetsko doživetje.

120

Bele in Samarske stene so sestavni del gore Velika Kapela. V začetku sta oba grebena tvorila edinstveno gorsko pobočje, pozneje pa so tektonske sile razkosale to celino na več manjših delov, ki so pod vplivom delovanja ozračja in kemije dobile današnjo, osupljivo podobo. Te oblike so dobile nazive glede na to, kakšne asociacije so vzbudile – Dvorac, Čovuljak, Morski pas, Amfiteatar, Piramida, Dvorac-Kula, Prsti itn. Leta 1985 so bile razglašene za strog rezervat zaradi svojih lepot in redkih ter endemičnih rastlinskih vrst. Zahvaljujoč nepristopnosti, so bile Stene izolirane in zelo malo znane, na tak način pa so njihove naravne značilnosti ostale ohranjene. Pot do Belih in Samarskih sten so odkrili logarji, ki so 28. julija

1899 pri sledenju medvedjih stopinj našli prehod skozi na prvi pogled neprehodne predele.

Prvi botanik, ki se je povzpel na Bele stene, in sicer 28. julija 1899, je bil Dragutin Hirc.

Kraška naravna delavnica vedno ponuja novo doživetje in nov detajl.

Skale se dvigajo iz neprehodnih ponikev in prepadov z večnim snegom na dnu.

121

Dišeči smilj

Raznolikost rastlin Velebitski botanični vrt Narodni park Severni Velebit www.np-sjeverni-velebit.hr Meteorološka postaja Zavižan najvišja meteorološka postaja na Hrvaškem

Izjemno raznovrstno rastlinsko področje

Gorske livade in pašniki so pomembni za ohranitev biološke raznolikosti.

122

Velebit, čarobno skalovje, Ljubim tvoje dišeče smilje, Tvojih dolin različno cvetje, Prepade in oholo kamenje, Vitke jelke, okrašene veje … Danilo Medić 1873 Velebit

Na področju Velebita je zabeleženih več kot 1850 rastlinskih vrst in podvrst, med katerimi je celo kakšnih osemdeset endemičnih, najbolj znane pa so – velebitska degenija, hrvaška sibireja, hrvaški repnjak, velebitski nageljček in kitaibelova orlica. Zato je celotna gora prejela status naravnega parka, znotraj katerega sta razglašena dva narodna parka. Na južnih pobočjih je Narodni park Paklenica, na severnih pa Narodni park Severni Velebit. Znotraj Naravnega parka Velebit so posebno zaščitene naravne celine Strog rezervat Hajdučki in Rožanski kukovi, posebni rezervat z gozdno vegetacijo Štirovača in Velebitski botanični vrt na Zavižanu, zaščiteni pa so tudi številni posamezni naravni fenomeni.

Raznolikost naravnih bivališč je omogočila razvoj posebne flore.

Zbiranje in določevanje posameznih vrst v sodelovanju z ustanovami, združenji in s posamezniki

123

Rastoke

Slap Vilina kosa Prvomajski prazniki zanimivi dogodki na Korani in Mrežnici Rastoke, maj www.mirjana-rastoke.com

Pod rastoškimi strehami praznik domače tradicionalne hrane Rastoke www.slunj-rastoke.com

Slika reke Slunjčice je čarobna in veličastna. Ta pravljični svet je bogat z lehnjakovimi grmadami, bisernato orošenim mahom, nešteto blestečimi slapovi in razigranimi brzicami. Na mestu, kjer se Slunjčica izliva v Korano, so tudi približno desetmetrski slapovi, izmed katerih so najlepši Veliki buk, Hrvoje in Vilina kosa.

Poroka v naselju Rastoke na posesti družine Holjevac Rastoke, skozi leto www.slunj-rastoke.com

Rastoke se imenujejo tudi Male Plitvice.

Čarobna, veličastna slika

124

Rastoke navdušujejo s slapovi, z vodopadi, brzicami, otočki, s potoki, z zelenjem, vegetacijo in s pravljičnimi hiškami za bivanje in z mlini na vodo. Že samo ime naselja pravi, da se tukaj raztaka in preliva voda. Slapišče je tukaj bogato razvejano, Slunjčica pa se pretaka v množico krakov z več kot dvajsetih slapov in vodopadov, se preliva med hišami in mlini, teče izpod lesenih mostičev, ponekod mirna in krotka, drugod glasna in prhutajoča, razpršena in prskajoča. V čisti vodi pod majhnim mostom plavajo postrvi. Rastoke se imenujejo tudi Male Plitvice, saj so slapovi, bistrina vode in dišeča svežina pravo preddverje najbolj znanega in najstarejšega narodnega parka.

Slunjčica se glasno kotali in šelesti, prska ter izpareva.

Rastoke so dobile svoje ime po tem, ker se tukaj raztaka in preliva voda.

125

Klek

Speči velikan Poučna botanična steza spoznavanje rastlinskih in endemičnih vrst Klek www.aktivni-odmor.com www.tz-grada-ogulina.hr HOC Bjelolasica hrvaški olimpijski center www.bjelolasica.hr

Klek, štrleči vrh na vzhodnem robu masiva Velika Kapela

126

Čarovnice, vile in vilenjaki festival, opravljanje izpita za letenje na metli, animacija za vse starosti Klek, junij www.ng-junior.com www.tz-grada-ogulina.hr

Na celotnem področju Hrvaške ne obstaja vrh, s katerim se je človeška domišljija toliko ukvarjala, kot se je to godilo Kleku. Po ljudskem izročilu je Klek sedež čarovnic, ki so skorajda postale simbol Kleka n Ogulina. Če se ga opazuje iz daljave, je videti kot velikan, Klečice so njegove noge, skala na vrhu pa njegova glava.

Klek ima obliko 3–4 kilometrov dolgega grebena v smeri severozahod–jugovzhod, ki je od vznožja do vrha prekrit z gozdno odejo, medtem ko se ob vznožju gore razprostirajo prostrane livade z bogato spomladansko floro. Klek je ena najbolj znanih gora na Hrvaškem tako zaradi zanimivega videza, kot tudi zaradi 200 metrov visoke stene, ki že od nekdaj vabi plezalce. To je gozdnat greben, dolg skoraj 4 kilometre, iz katerega se dviguje ogromna kamnita glava z enega in dve kamniti »nogi« – Klečici – z drugega konca. Sodi v gorski masiv Velike Kapele. Johannes Frischauf, profesor matematike iz Gradca, očaran nad lepotami Kleka, je leta 1874 spodbudil ustanovitev planinskega društva na

Hrvaškem. V spomin na začetek organiziranega planinstva pri nas je Klek del znaka Hrvaške planinske zveze.

Geološka poučna steza Klek spoznavanje geološke dediščine zaščitenega naravnega področja – značilne pokrajine Kleka www.karlovac-nature.hr www.tz-grada-ogulina.hr

Proslava planinskega novega leta Klek, prvi konec tedna po silvestrovanju www.plsavez.hr www.tz-grada-ogulina.hr

Oton Postružnik, Klek, 1929

Klekova jugovzhodna stena – prva šola hrvaških plezalcev

Čudežni Klek, speči velikan

127

Kuterevo

Medvedki in tamburice Zavetišče za mlade medvede Kuterevo rešitev za medvedke, ki so ostali brez matere www.kuterevo-medvjedi.hr

Medvedki, ki so ostali brez matere, najdejo svoje zavetje v naselju Kuterevo.

128

Danes cela Hrvaška pozna dve gorski naselji – Krasno v Naravnem parku Velebit na 800 metrih in Kuterevo na 559 metrih nadmorske višine.

Kuterevo, naselje na obronkih severnega Velebita, je znano že iz davne preteklosti po obdelovalcih lesa, ki so prodajali sodčke, bukare (lesene vrče) in stole tudi na oddaljenih dalmatinskih sejmih. Izjemno dobri so izdelovalci tamburice dangubice ali samice, ki se imenuje še kuterevka. Kot spretni tesarji izdelujejo ponekod tudi dolga vesla za ladjice na morju. Danes pa je Kuterevo znano po že omenjenem zavetišču za medvedke, ki so zaradi pomanjkanja ali kakšnega drugega razloga ostali brez svoje matere. Turisti, ki želijo uživati v miru, vseeno niso v popolni divjini, le-ta je samo nekaj sto metrov stran in čaka, da se odzovete na njen klic.

Izdelovalec tamburice, znane pod nazivom kuterevka

Prostovoljci z različnimi poklici in izobrazbo so redni obiskovalci Kutereva.

129

Krasno

Čudežen cvet Sir iz Krasnega združuje velebitska prostranstva in marljivost liških živinorejcev Krasno www.tz-senj.hr Praznik sv. Anteja obnavljanje navad in liška olimpijada Krasno, 13. junij www.tz-senj.hr

Krasno se nahaja pod vrhovi Nadžak-bilo ter Senjsko in Švičko bilo.

Sir iz Krasnega se proizvaja iz kravjega in ovčjega mleka.

130

Mati božja iz Krasnega svetišče, ki ga obiskujejo verniki iz cele Hrvaške Krasno, 15. avgusta www.tz-senj.hr

Legenda pravi, da so mali pastirčki našli čudežen cvet, ki je imel v svoji sredici podobo Matere božje. Utrgali so ga in odnesli v vas, vendar so ga zjutraj našli na istem mestu. To se je ponovilo nekajkrat, nakar so prebivalci Krasnega postavili kapelico Matere božje, njen oltar pa se nahaja prav na mestu, kjer je rasel ta cvet. V svetišče so včasih prihajali romarji na veliki in mali šmaren, in sicer iz zahodne Bosne, Korduna, Like in Krbave, danes pa iz cele Hrvaške in sveta.

Krasno je idilična gorska vas, ki se nahaja v dolini na 800 metrih nadmorske višine ob vznožju vrhov Nadžak-bilo, Senjsko in Švičko bilo. Šteje 14 zaselkov na obrobnih predelih Krasnega polja, slikovite doline, dolge 7 km, obkrožene z vseh strani z visokimi in gozdnatimi strminami in vrhovi. Tradicionalna dejavnost tega kraja je gozdarstvo, saj se lahko Krasno pohvali s prvo gozdno službo na Hrvaškem, utemeljeno davnega leta 1725. Ob 240 obletnici ustanovitve gozdne službe je v mestu bil odprt prvi muzej gozdarstva, ki nas spominja na to, kako se je nekoč delalo, hkrati pa opozarja, da je treba skrbno gospodariti z gozdom. Ne smemo pozabiti mestne sirarne, ki

proizvaja odličen kravji in ovčji sir, zahvaljujoč dolgoletnim izkušnjam, tradicionalnim receptom in domačemu mleku. Krasno je tudi sedež uprave NP Severni Velebit.

Čudežen cvet so videli pastirčki nad naseljem Krasno, kot pravi legenda.

131

Veličasten rekreativni park

132

Na področju turistične regije Lika–Karlovec je na voljo veliko izjemnih priložnosti za aktiven oddih. Tukaj se najdejo številne možnosti za rekreacijo in šport za vse starosti in telesno pripravljenost: od mirnih sprehodov na čistem gozdnem zraku, obogatenem z gorskim ozonom ali morskimi aerosoli, do gorskih pohodov zmerne težavnosti, do alpinističnih izzivov z ekstremno zahtevnostjo; od organiziranega turističnega ogleda jam do speleoloških spustov v še neraziskane jame ali potapljanje v podmorski svet na majhne ali velike globine; od

poletne osvežitve v bistrih rekah, jezerih ali na jadranskih plažah do vožnje s kanujem ali kajakom, z raftom ali jadrnico. Lov in ribolov sta na voljo v vseh delih regije. Zimski športi so eden glavnih adutov, kolesarjenje pa vse bolj postaja zaščitni znak aktivnega oddiha na področju Like in Karlovca.

133

Kolesarstvo in rafting

Kolesarjenje z dušo Hrvaški olimpijski center Bjelolasica, nahaja se v Jasenku www.bjelolasica.hr »Bike & Bed« kakšnih sto namestitvenih objektov, ki izpolnjujejo kriterije »kolo in zajtrk« www.bicikl.hr www.tzkz.hr

Planinarjenje, sprehajališča, poučne steze, nordijska hojahodanje

134

Kolesarski turizem 11 županijskih kolesarskih poti s skupno dolžino več kot 700 km; kolesarsko-turistični zemljevidi, signalizacija, možnost najema koles, servisi za kolesa cikloturizam.tzkz.hr

Kolo je po prihodu na Hrvaško hitro postalo priljubljen pripomoček lokalnega prebivalstva, kasneje ga je v veliki meri zamenjal avtomobil, danes pa novo omrežje avtocest razbremenjuje državne in lokalne ceste pred motornim prometom in omogoča varno vožnjo s kolesom. Med potjo se na kakšni vaški posesti lahko dobi kozarec pitne vode ali celo domača hrana ob iskreni dobrodošlici. Karlovška županija zares ponuja nepozabne kolesarske poti in aktiven oddih za konec tedna.

Užitek je peljati se po kolesarsko-turističnih poteh Karlovške županije in uživati ob naravnih lepotah ter sprejeti gostoljubje prebivalcev. Fizično nezahtevna vožnja po lokalnih cestah, ki sledijo tokove bistrih rek, je namenjena občasnim kolesarjem, vendar tudi resničnim ljubiteljem narave, medtem ko so gorske steze, ki izžamejo tudi zadnji atom moči, resničen izziv za tiste, ki želijo dati vse od sebe in svojega kolesa. Vsaka pot ponuja posebno doživetje, izpopolnjeno z izjemno izbiro hrane po zmernih cenah. Lokalne specialitete ob pogledu na slapove ali mirno jezero, bogastvo zgodovinske dediščine, začinjeno z legendami, namestitev »kolo in

zajtrk« (bed & bike), kolesarski hotel, servis in prodajalna s kolesarskimi potrebščinami – vse, kar si kolesar zaželi!

Zdravilišče Lešće se nahaja ob sami reki Dobri. www.toplice-lesce.com Turistični center Petrova gora www.muljava.hr Turistični center Mirjana Rastoke www.mirjana-rastoke.com

»SrCe Priroda« vaško gospodarstvo Srakovčić priroda.hotelkorana.hr Namestitev www.tzkz.hr/cgi-bin/smjestaj/ smjestaj_trazilica.asp

135

Planinarjenje in potapljanje

Pohodništvo s srcem Posebna ponudba alpinizem, vožnja s kanuji, ogled jam in votlin, lov in ribolov www.lickosenjska.com www.bk-barkan.spaces.live.com www.pp-velebit.hr/turponuda www.np-plitvicka-jezera.hr www.tzplitvice.hr www.rizvancity.com

136

www.hpdzeljeznicar.hr www.quad-klub-otocac.hr www.gacka.hr www.kkk-gacka-otocac.hr www.sru-lika-gospic.com www.krpan-lov.com

Raznovrsten prostor in dinamična pokrajina Ličko-senjske županije – od celinskega zaledja in gore do morske obale in otokov – omogočata različne dejavnosti.

Pohodništvo, kolesarjenje in planinarjenje so samo nekatere izmed aktivnosti, ki so na voljo na kopnem, potapljanje, jadranje na deski in podvodni ribolov pa na morju. Glavna prednost tega področja je v veliki izbiri rekreativnih aktivnosti na celinskem in primorskem delu – od rekreativne hoje in planinarjenja do alpinizma, plavanja, prek jadranja na deski, potapljanja in podvodnega ribolova do križarjenja. Najbolj pa je primerna možnost dnevnega in tedenskega kombiniranja posameznih vsebin, kar je svojevrstno priznanje tradiciji, saj so prebivalci pod Velebitom že od nekdaj bili povezani tako z morjem kot z goro.

Gora Sveto brdo (1752 m) na jugovzhodnem delu Velebita, kjer se začenja Zadrska regija

137

Svetovna dediščina Unesco je leta 1978 uvrstil gorski masiv Velebit v mednarodno omrežje biosfernih rezervatov v sklopu programa Človek in biosfera (angleško MAB, Man and biosphere). NP Plitviška jezera je bil leta 1979 uvrščen na Seznam svetovne naravne dediščine. NP Severni Velebit je na seznamu desetih najznamenitejših gozdnih področij v Sredozemlju v sklopu programa World Wildlife Fund, Gift

138

to the Earth.

Založnik Hrvaška turistična skupnost Za založnika mag. sc. Niko Bulić, direktor Urednica Slavija Jačan Obratov Asistentka urednice Iva Puđak Uredniški odbor Dina Begić (predsednica), Ivan Radošević, Tihana Bakarić, Marijana Biondić, Tatjana Peranić-Samardžija, Ankica Puškarić, Maja Šikić in Mira Špoljarić Recenzija prof. dr. Dane Pejnović Koncept Milan Sivački Redaktor Mario Rebac Sodelovanje pri besedilih Miroslav Ambruš Kiš, dr. sc. Vuk Tvrtko Opačić (Oddelek za geografijo Naravoslovno-matematične fakultete Univerze v Zagrebu), Milan Kranjčević (Županijska zbornica Otočac), Igor Čulig (Mestni muzej Karlovec), Goran Majetić, Irena Glavičić in Svjetlana Lupret-Obradović (NP Severni Velebit), Dalibor Dabo (TS Novalja) Lektura in prevodi Lektor: Katarina Cvijanović Prevodi: Maria Jakuš (italijanski), Karin Gazarek (nemški), Asiatis, Paris (francoski), Tihana Šurbek (slovenski), Rajka Kuhar (angleški), Mira Horváth (madžarski), Helena Jajac (češki)

Fotografija Mario Romulić in Dražen Stojčić (pokrajina, podmorski svet, življenje), Aleksandar Gospić (Primorje in Velebit, naslovna stran), Goran Sekula (Gacka), Stipe Surać (pokrajina, Novalja, življenje), Ivo Pervan (pokrajina, življenje, Lika), Mario Hlača, Ante Zubović in Romeo Ibrišević (pokrajina, Pag, Velebit), Boris Krstinić in Krunoslav Rac (vegetacija, flora in favna), Filip Trezner, Igor Čepurkovski in Robert Fajt (karlovška kopališča in manifestacije), Goran Šafarek (podvodni svet), Davor Rostuhar (raftanje, kajak, kanu), Saša Pjanić (Senj), Zvonimir Tanocki (Modruš, Karlovec), Šime Strikoman (milenijske fotografije, Karlovec, Ogulin), Domagoj Blažević (Klek) in Goran Vranić (reprodukcije) Dizajn Bojan Sivački Prelom jezikovnih različic Goran Šoša in Leo Vinković Ilustracije Vančo Rebac Produkcija Shm Tisk Narodne novine, Zagreb Naklada Hrvaška turistična skupnost © 2012 Hrvatska turistička zajednica Iblerov trg 10/IV, 10000 Zagreb, Hrvatska Telefon: 385 1 46 99 333, telefaks: 385 1 45 57 827 info@htz.hr, www.hrvatska.hr

Publikacija je brezplačna.

139

hrvatska turistička zajednica

chorvatské turistické sdružení, 110

narodowy ośrodek informacji

kroatische zentrale für tourismus,

Iblerov trg 10/IV, p.p. 251

00 Praha 1, Krakovská 25,

turystycznej republiki chorwacji,

8004 Zürich, Badenerstr. 332,

10000 Zagreb, Hrvatska

Česká Republika

00-695 Warszawa,

Switzerland

T +385 1 46 99 333,

T +420 2 2221 1812,

ul. Nowogrodzka 50, Polska

T +41 43 336 2030,

F +385 1 455 7827

F +420 2 2221 0793

T +48 22 828 51 93,

T+41 43 336 2031,

E info@htz.hr

E info@htz.cz

F +48 22 828 51 90

T +41 43 336 2032,

www.hrvatska.hr

http://cz.croatia.hr

E info@chorwacja.home.pl

T +41 43 336 2034,

http://pl.croatia.hr

F +41 43 336 2039, http://ch.croatia.hr

www.facebook.com/croatia.hr

140

www.youtube.com/croatia

chorvátske turistické združenie,

issuu.com/croatia.hr

821 09 Bratislava, Trenčianska 5,

kroatiska turistbyrån,

Slovenská Republika,

11135 Stockholm, Kungsgatan 24,

kroatische zentrale für tourismus,

T +421 2 55 562 054,

Sverige

oficina nacional de turismo de

Liechtensteinstraße 22 a, 1/1/7

T +421 2 55 415 415

T +46 8 53 482 080, +46 8 5348 2081,

croacia, 28001 Madrid, Calle Claudio

A- 1090 Wien, Österreich,

F +421 2 55 422 619

F +46 8 20 24 60

Coello 22, esc.B,1°C, España

T +43 1 585 38 84,

E infohtz@chello.sk

E croinfo@telia.com

T +3491 781 5514,

F +43 1 585 38 84 20

http://sk.croatia.hr

http://se.croatia.hr

F +3491 431 8443

horvát idegenforgalmi közösség,

kroatisch nationaal bureau voor

www.visitacroacia.es

E info@visitkroatien.ch

E office@kroatien.at http://at.croatia.hr

E info@visitacroacia.es 1054 Budapest, Akademia u. 1,

toerisme,

kroatische zentrale für tourismus,

Magyarország

1081 GG Amsterdam, Nijenburg 2F,

クロアチア政府観光局

60313 Frankfurt/M, Hochstrasse 43,

T+36 1 267 55 88,

Netherlands

Ark Hills Executive Tower N613,

Deutschland

F +36 1 267 55 99,

T +31 20 661 64 22,

Akasaka 1-14-5, Minato-ku,

T +49 69 23 85 350,

E info@htz.hu

F +31 20 661 64 27

Tokyo 107-0052

F +49 69 23 85 35 20

http://hu.croatia.hr

E kroatie-info@planet.nl

T +81 03 6234 0711,

http://nl.croatia.hr

F +81 03 6234 0712

E info@visitkroatien.de http://de.croatia.hr

office national croate de tourisme,

E info@visitcroatia.jp

75116 Paris, 48, avenue Victor Hugo,

office national croate

kroatische zentrale für tourismus,

France

du tourisme,

80469 München, Rumfordstrasse 7,

T +33 1 45 00 99 55,

1000 Bruxelles, Vieille Halle aux Blés

Deutschland

T +33 1 45 00 99 57

38, Belgique

T +49 89 22 33 44,

F +33 1 45 00 99 56

T +32 2 55 018 88,

F +49 89 22 33 77

E croatie.ot@wanadoo.hr

F + 32 255 018 83

E kroatien-tourismus@t-online.de

http://fr.croatia.hr

E info@visitcroatia.be

http://de.croatia.hr

http://be.croatia.hr croatian national tourist office,

ente nazionale croato per

London W6 9ER, 2 Lanchesters,

хорватское туристическое

il turismo,

162-164 Fulham Palace Road,

сообщество,

20122 Milano, Piazzetta Pattari 1/3,

United Kingdom

123610 Moscow, Krasnopresnenskaya

Italia

T +44 208 563 79 79,

nab. 12, office 1502, Russia

T +39 02 86 45 44 97,

F +44 208 563 26 16

T +7 495 258 15 07,

F +39 02 86 45 45 74

E info@croatia-london.co.uk

F +7 495 258 15 93

E info@enteturismocroato.it

http://gb.croatia.hr

E htzmoskva@mail.ru

http://it.croatia.hr

http://ru.croatia.hr croatian national tourist office,

ente nazionale croato per il

New York 10118, 350 Fifth Avenue,

hrvaška turistična skupnost,

turismo,

Suite 4003, U.S.A.

1000 Ljubljana, Gosposvetska 2,

Via Lucullo 3, 00187 Roma, Italia

T +1 212 279 8674,

Slovenija

T +39 06 32 11 0396,

T + 1 212 279 8672,

T 386 1 23 07 400,

F +39 06 32 11 1462

toll-free: 800 829 4416

F 386 1 23 07 404,

E officeroma@enteturismocroato.it

F + 1 212 279 8683

E hrinfo@siol.net

E cntony@earthlink.net

http://si.croatia.hr

http://it.croatia.hr

http://us.croatia.hr

www. visitcroatia.jp

Lun

Novalja

pa g

Sveti Juraj

Senj

Caska

Stara Novalja

Jablanac

Starigrad

li-ka

Novalja

Caska

Prizna

bijele i

Karlobag

Krasno

Smiljan

Plaški

simonovića

Smiljan

Otočac

Tounj

Perušić

Plaški

Josipdol

Oštarije

Bosiljevo

Ribnik

stapina

Tounj

Josipdol

Oštarije

Otočac

Baške Oštarije

Kuterevo

Ribnik

Bosiljevo

Baške Oštarije

Brinje

Ogulin

kiza

Kuterevo

Brinje

sokolac

lilium

Ogulin

đulin ponor

Krasno

velebitica

degenia

stijene

samarske

veliki kozjak

lukina jama

Sveti Juraj

Senj

nehaj

alpinum

Stara Novalja

Jablanac

hrvaška

li-ka

leontopodium

Starigrad

hrvaška

Gospić

Perušić

Slunj

Saborsko

Lički Osik

Vrhovine

zir

Krnjak

Lovinac

Korenica

Cetingrad

Vojnić

Lovinac

Korenica

Cetingrad

Rakovica

rastoke

Barilović

jezera

novigrad

Vojnić

Rakovica

rastoke

Draganić

Krnjak

Barilović

Draganić

plitvička

Karlovac

Duga Resa

Ozalj

grede

tulove

Lički Osik

Generalski Stol

Netretić

Gospić

Slunj

Saborsko

dubovac

Karlovac

Duga Resa

Vrhovine

croatica

iris

Generalski Stol

Netretić

Ozalj

Udbina

Donji Lapac

Lun

Novalja

pa g

Sveti Juraj

Senj

Caska

Stara Novalja

Jablanac

Starigrad

li-ka

Novalja

Caska

Prizna

bijele i

Karlobag

Krasno

Smiljan

Plaški

simonovića

Smiljan

Otočac

Tounj

Perušić

Plaški

Josipdol

Oštarije

Bosiljevo

Ribnik

stapina

Tounj

Josipdol

Oštarije

Otočac

Baške Oštarije

Kuterevo

Ribnik

Bosiljevo

Baške Oštarije

Brinje

Ogulin

kiza

Kuterevo

Brinje

sokolac

lilium

Ogulin

đulin ponor

Krasno

velebitica

degenia

stijene

samarske

veliki kozjak

lukina jama

Sveti Juraj

Senj

nehaj

alpinum

Stara Novalja

Jablanac

hrvaška

li-ka

leontopodium

Starigrad

hrvaška

Gospić

Perušić

Slunj

Saborsko

Lički Osik

Vrhovine

zir

Krnjak

Lovinac

Korenica

Cetingrad

Vojnić

Lovinac

Korenica

Cetingrad

Rakovica

rastoke

Barilović

jezera

novigrad

Vojnić

Rakovica

rastoke

Draganić

Krnjak

Barilović

Draganić

plitvička

Karlovac

Duga Resa

Ozalj

grede

tulove

Lički Osik

Generalski Stol

Netretić

Gospić

Slunj

Saborsko

dubovac

Karlovac

Duga Resa

Vrhovine

croatica

iris

Generalski Stol

Netretić

Ozalj

Udbina

Donji Lapac

hrvaška

Lika – Karlovec

li-ka

Festival pravljice

Ozalj

Karlovac Duga Resa Bosiljevo Generalski Stol Vrbovsko

Krnjak

Ogulin

Josipdol

Slunj Klenovica Jezerane Brinje

Senj

Saborsko

Letinac

Rakovica Grabovac

Dabar Sv. Juraj Biljevine

Podum

Lukovo

Prozor Krasno

Kuterevo

Starigrad

Sinac

Vrhovine

Prijeboj

Goljak

Rab

Lipovo Polje Kosinjski Bakovac

Jablanac

Borje

D. Kosinj

Korenica

G. Kosinj

Vrpile

Bakovac

Krbava

St. Novalja Novalja

Smiljan

Cesarica

Budak Donji Lapac

Karlobag Kolan

Ljubovo

Klanac

Prizna

Trnovac

Metajna

Udbina

Bilaj

Medak

Pag Gorica

Lovinac Sv. Rok

Povljana Rtina

Starigrad

Lika – Karlovec

Festival pravljice

Lika – Karlovec

Od Evrope

hrvaška

Lika – Karlovec

li-ka

Festival pravljice

Ozalj

Karlovac Duga Resa Bosiljevo Generalski Stol Vrbovsko

Krnjak

Ogulin

Josipdol

Slunj Klenovica Jezerane Brinje

Senj

Saborsko

Letinac

Rakovica Grabovac

Dabar Sv. Juraj Biljevine

Podum

Lukovo

Prozor Krasno

Kuterevo

Starigrad

Sinac

Vrhovine

Prijeboj

Goljak

Rab

Lipovo Polje Kosinjski Bakovac

Jablanac

Borje

D. Kosinj

Korenica

G. Kosinj

Vrpile

Bakovac

Krbava

St. Novalja Novalja

Smiljan

Cesarica

Budak Donji Lapac

Karlobag Kolan

Ljubovo

Klanac

Prizna

Trnovac

Metajna

Udbina

Bilaj

Medak

Pag Gorica

Lovinac Sv. Rok

Povljana Rtina

Starigrad

Lika – Karlovec

Festival pravljice

Lika – Karlovec

Od Evrope