Drugi tir nova železniška PROGA DIVAČA–KOPER
Drugi tir bo sodobna, hitra, varna in okolju prijazna proga • Zanesljiva in varna proga. • Namenjena tovornemu in potniškemu prometu. • Krajši vozni čas, pot od Divače do Kopra bo za potnike trajala največ 20 minut. • Okolju prijaznejša, trajnostna oblika transporta. • Nova delovna mesta in poslovne priložnosti. • Sodobna železniška navezava med tovornim pristaniščem Koper in regijo ter širšim evropskim železniškim omrežjem. • 231 vlakov na dan (obstoječi in drugi tir) namesto današnjih 90 vlakov na dan. • 43,4 milijonov ton tovora na leto (obstoječi in drugi tir) namesto današnjih 14 milijonov ton tovora na leto.
Drugi tir je brez dvoma nujen Pred več kot 50 leti je bila zgrajena obstoječa železniška proga Divača–Koper, ki je omogočila razvoj pristanišča Koper in povezala slovensko Obalo z zaledjem. Ta proga je danes preobremenjena, na promet po njej tudi močno vplivajo izredni dogodki, poletni gozdni požari, podori zaradi narave terena in pogosta nujna vzdrževalna dela.
Več vlakov, krajši potovalni časi Drugi tir bo povečal zmogljivost prevoza tovora iz Luke Koper. Pot od Divače do Kopra za tovorne vlake bo trajala od 25 do 35 minut. Na tej relaciji bodo ponovno redno vozili potniški vlaki, njihov čas vožnje bo krajši od 20 minut.
Povezujemo Evropo Drugi tir je del vseevropskega TEN-T transport nega omrežja. Prek ozemlja Slovenije potekata dva koridorja jedrnega omrežja, katerih sestavni del je tudi proga Divača–Koper, in sicer:
Baltsko-jadranski koridor (Poljska–Italija) v smeri Świnoujście–Gdynia– Katovice–Ostrava/Žilina–Bratislava/ Dunaj/Celovec–Videm–Benetke/Trst/ Bologna/Ravena in Gradec–Maribor– Ljubljana–Koper/Trst
Sredozemski koridor (Španija–Ukrajina) v smeri Almeria–Valencia/Madrid– Zaragoza/Barcelona–Marseille–Lyon– Torino–Milano–Verona–Padova/ Benetke–Trst/Koper–Ljubljana– Budimpešta–Zahony (madžarskoukrajinska meja)
Dobra povezava pomeni gospodarsko rast Drugi tir bo povečal mobilnost med edinim slovenskim pristaniščem in njegovim zaledjem ter državami srednje in vzhodne Evrope. Ponudil bo boljše pogoje potovanja, pospešil razvoj logistike in mednarodne menjave. Slovenija ima dolgo skupno zgodovino z državami srednje in vzhodne Evrope, prav te države so pomemben gospodarski partner Slovenije.
Nova delovna mesta Drugi tir bo v času gradnje in tudi po njegovem dokončanju ustvaril nova delovna mesta v Sloveniji, tako v logističnih dejavnostih na področju koprskega pristanišča kot posredno v celotnem gospodarstvu. S tem bo pomembno prispeval k razvoju in uspešnosti Slovenije.
Okolju prijazen Drugi tir bo zmanjšal vplive na okolje in okoljska tveganja. Železnica je do okolja prijazen transport, prispeva k zmanjšanju porabe energije, onesnaževanja zraka in izpustov CO2. Z drugim tirom se bo tovor preusmeril z avtoceste na železnico, kar je ključna usmeritev zelene evropske transportne strategije.
Proga drugega tira je načrtovana tako, da se bo v čim večjem delu izognila vodovarstvenemu območju vodnega vira Rižana, ki predstavlja glavni vir pitne vode za celotno slovensko Istro (za potrebe gospodinjstev, turizma, gospodarstva in kmetijstva).
Velika razvojna priložnost Gradnja drugega tira je velika razvojna priložnost, ki bo omogočila hitrejšo rast pretovora in povečala konkurenčno prednost Luke Koper, širitev logističnih dejavnosti v celotni Sloveniji pa bo pospešila razvoj v drugih panogah gospodarstva, tudi turizmu.
Varna proga Drugi tir bo varna proga, zgrajena po evropskih standardih. Ob predorih bodo zgrajene servisne in izstopne cevi, ki bodo v primeru nesreče omogočile umik potnikov na varno. Zasilni izhodi v predorih bodo opremljeni s protipožarnimi vrati. Na sredini proge, med drugim predorom in viaduktom Gabrovica, bo zgrajena reševalna postaja.
Dejstva o drugem tiru • Drugi tir bo 27,1 kilometra dolga, nova železniška proga od Divače do Kopra, ki bo potekala skozi 8 predorov, čez 2 viadukta, 2 mostova in skozi 1 galerijo. • Najvišja hitrost tovornega vlaka bo do 120 km/h, potniškega do 160 km/h. • Največji vzdolžni naklon: 17 ‰. • 20,5 km ali 75 % proge bo potekalo skozi predore. Skupna dolžina predorov, servisnih in izstopnih cevi: 37,4 km. • Dolžina najdaljšega predora: 6.714 m. • Investitor in upravljavec: 2TDK. • Čas izgradnje: 7 let. • Ocenjena vrednost celotnega projekta izgradnje drugega tira z vključeno razširitvijo servisnih cevi v treh najdaljših predorih je 1.194 milijonov evrov (po tekočih cenah, brez v preteklosti že vloženih sredstev in davka na dodano vrednost v času gradnje).
FinancirAJO UPORABNIKI Projekt bo financiran iz različnih virov. Največji del predstavlja kapitalski delež Slovenije. Njegova višina bo odvisna od morebitnega sodelovanja druge države članice EU. V primeru, da do sodelovanja ne bi prišlo, bo Slovenija iz proračuna pokrila ves kapital. Preostala sredstva, potrebna za dokončanje nove proge, so nepovratna evropska sredstva, posojila mednarodnih finančnih institucij, SID banke in komercialnih bank. Vsa vložena sredstva, tako kapital kot posojila, bodo povrnjena, saj bodo izgradnjo drugega tira v celoti plačali uporabniki pristaniške in železniške infrastrukture ter težka tovorna vozila na avtocestnih odsekih in ne slovenski davkoplačevalci. Projekt drugi tir v tem sledi sodobnemu evropskemu načinu financiranja velikih infrastrukturnih projektov.
8 predorov Drugi tir bo t. i. predorska proga. Na trasi drugega tira bo 8 predorov v dolžini 20,5 kilometrov. Skupna dolžina predorov, servisnih in izstopnih cevi bo 37,4 kilometrov. Pri izgradnji bo posebna pozornost namenjena prvima dvema in hkrati najdaljšima predoroma na progi, ki bosta peljala skozi občutljivi prostor kraškega sveta. Da bi zmanjšali tveganje, so bile izvedene dodatne geološko-geomehanske raziskave. Tehnologija izgradnje predorov bo upoštevala značilnosti kraškega terena. Na veliki večini proge je predvidena gradnja tira na togi podlagi, na manjšem delu proge zunaj predorov pa na klasični tirni gredi.
2 viadukta Z viaduktom Gabrovica bo železniška proga prečkala Osapsko dolino pod obstoječim avto cestnim viaduktom Črni Kal. 452 metrov dolg viadukt bo zgrajen na višini med 10 in 60 metrov. 647-metrski viadukt Vinjan bo prečkal dolino Vinjanskega potoka. Opremljen bo z zaščito proti vetru in hrupu.
2 mostova in galerija Dolino Glinščice bosta premoščala dva mostova, ki ju bo povezovala galerija. Ti trije objekti bodo grajeni v obliki zaprte škatlaste konstrukcije, kar bo omililo vpliv železniškega prometa na zavarovano območje doline Glinščice, kjer so že stari Rimljani zgradili 14 kilometrov dolg vodovod.
Dvotirnost Ob obstoječem in s prometom zasičenem tiru bo zgrajen novi, drugi tir, ki bo potekal večinoma skozi predore. Z razširitvijo servisnih cevi treh najdaljših predorov bo 61 % proge drugega tira gradbeno že pripravljenih na prihodnjo gradnjo dodatnega tira. Proga drugega tira bo nadgrajena v dvotirno progo, kar terja čas za pripravo nove dokumentacije. Z zgrajeno dvotirno železniško progo drugega tira se bo namembnost obstoječega tira lahko spremenila v kolesarsko in rekreacijsko pot, ki bo služila v turistične namene in spodbujala razvoj podeželja.
T1 T3 T4 M1 T5
G M2
T6 T8
V2
T7
V1
T2
2 VIADUKTA
8 PREDOROV T1
6.714 m
T5
128 m
V1
452 m
T2
6.017 m
T6
358 m
V2
647 m
T3
330 m
T7
1.163 m
T4
1.954 m
T8
3.808 m
skupna dolžina predorov:
skupna dolžina viaduktov:
20,5 km
1,1 km
2 MOSTOVA 1 GALERIJA M1 G M2
70 m 45 m 100 m
2TDK, Družba za razvoj projekta, d. o. o. Železna cesta 18 SI-1000 Ljubljana T +386 1 306 84 00
prestavitev obstoječega tira drugi tir med ENP Dekani in Koprom, ca. 1,2 km
Sledite nam na: www.drugitir.si facebook.com/zadrugitir twitter.com/zadrugitir instagram.com/drugitir