Letno poroËilo
08
Letno poroËilo
08
Letno poroËilo
08
ŽIVIMO NA©E VREDNOTE. Na◊e vrednote vplivajo na vse, kar po~nemo v Poslovni skupini Sava. Na njihovi podlagi sprejemamo odlo~itve kot posamezniki, kot delovne skupine, podjetja in celotna poslovna skupina. Najbolj{i kažipot so, ko se je potrebno odlo~ati, izbrati pravo med ponujenimi možnostmi. Vrednote Poslovne skupine Sava smo ponovno opredelili. Nismo jih zamenjali ali spremenili, le bolj jasno in preprosto smo jih zapisali. Odli~nost. Ustvarjalnost. Znanje. Po{tenost. Odgovornost. Pet vrednot in pet temeljev Poslovne skupine Sava vam predstavljajo na{i sodelavci. Vsakdo med njimi s svojo osebnostjo in delom pooseblja eno izmed njih. Del na{e velike skupine so in del njene energije, ki je tudi v ~asu zaostrenih gospodarskih razmer na{a velika priložnost.
Letno poroËilo
I. Uvod
II. Analiza poslovanja
4
I. Uvod
Kazalo
1. 2. 2.1. 2.2. 2.3. 2.4. 3. 4. 4.1. 4.2. 5. 6. 6.1. 6.2. 7. 8. 9. 9.1. 9.2. 9.3. 9.4. 10.
Osebna izkaznica holdin{ke družbe Sava, d.d. ............................................................ 10 Organiziranost Poslovne skupine Sava ......................................................................... 12 O Poslovni skupini Sava .............................................................................................. 12 O holdin{ki družbi Sava, d.d. . ..................................................................................... 12 O kompeten~nih centrih znanj .................................................................................... 13 O sestavi Poslovne skupine Sava, njenih dejavnostih in družbah ................................. 14 Pomembnej{i podatki in kazalniki ............................................................................... 16 Pregled pomembnej{ih dogodkov in dosežkov ............................................................ 18 Pomembnej{i dogodki in dosežki v letu 2008 .............................................................. 18 Pomembnej{i dogodki in dosežki v letu 2009 – po koncu ra~unskega obdobja ........... 19 Poro~ilo predsednika uprave . ...................................................................................... 20 Organi vodenja in upravljanja . ................................................................................... 26 Predstavitev uprave ...................................................................................................... 26 Predstavitev nadzornega sveta ..................................................................................... 28 Poro~ilo nadzornega sveta ........................................................................................... 31 Sistem vodenja in upravljanja z Izjavo o upravljanju družbe . ...................................... 36 Upravljanje s tveganji .................................................................................................. 49 Cilji, organizacija in metodologija upravljanja s tveganji ............................................. 49 Strategije obvladovanja in pomembnej{a tveganja ....................................................... 51 Pri~akovana tveganja, ki bodo vplivala na poslovanje Poslovne skupine Sava ............. 57 Nadaljnji razvoj sistema upravljanja s tveganji . ........................................................... 58 Finan~no upravljanje ................................................................................................... 59
1. 2. 3. 4. 4.1. 4.2. 5. 5.1. 5.2. 5.3. 5.4. 5.5. 6. 6.1. 6.2. 7. 8. 8.1. 8.2. 9. 10. 11. 12. 13.
Savina delnica in lastni{ka sestava ............................................................................... 66 Razvojna strategija ....................................................................................................... 76 Razmere v spremenjenem gospodarskem okolju .......................................................... 83 Poslovanje Poslovne skupine Sava ............................................................................... 86 Poslovna uspe{nost ...................................................................................................... 86 Sestava sredstev in virov sredstev ................................................................................. 93 Poslovanje po dejavnostih ........................................................................................... 96 Dejavnost Gumarstvo z zunanjetrgovinsko mrežo . ...................................................... 96 Dejavnost Turizem ....................................................................................................... 99 Dejavnost Nepremi~nine ........................................................................................... 102 Druge dejavnosti . ...................................................................................................... 104 Dejavnost Naložbene finance .................................................................................... 106 Poslovanje Save, d.d. ................................................................................................. 109 Poslovna uspe{nost .................................................................................................... 109 Sestava sredstev in virov sredstev ............................................................................... 116 Pogled v leto 2009 ..................................................................................................... 119 Trženje in upravljanje blagovnih znamk . ................................................................... 120 Usmerjenost h kupcem .............................................................................................. 120 Upravljanje blagovnih znamk .................................................................................... 123 Strate{ka nabava in dobavitelji ................................................................................... 124 Razvoj poslovnih sistemov ......................................................................................... 127 Sistemi kakovosti ....................................................................................................... 128 EU projekti . ............................................................................................................... 131 Razvoj informacijske podpore . .................................................................................. 133
III. PoroËilo o trajnostnem razvoju
IV. RaËunovodsko poroËilo
1. 2. 2.1. 2.2. 3. 3.1. 3.2. 3.3. 4. 5. 6. 6.1. 6.2. 7. 7.1. 7.2. 7.3. 7.4. 7.5.
Trajnostni razvoj v Poslovni skupini Sava ................................................................... 138 Pregled pomembnej{ih dogodkov in dosežkov .......................................................... 140 Pomembnej{i dogodki in dosežki leta 2008 ............................................................... 140 Pomembnej{i dogodki in dosežki v letu 2009 ............................................................ 146 Razvoj zaposlenih . .................................................................................................... 147 Skrb za zaposlene ...................................................................................................... 147 Skrb za zaposlene zunaj delovnega ~asa . .................................................................. 152 Skrb za varnost in zdravje zaposlenih pri delu ........................................................... 153 Standardi, politike in priznanja s podro~ja varnosti in zdravja pri delu ter okolja ....... 157 Pomembnej{a priznanja in nagrade ........................................................................... 159 Razvoj družbene skupnosti ........................................................................................ 163 Sponzorska in donatorska podpora družbeni skupnosti .............................................. 163 Vklju~evanje zaposlenih v družbeno skupnost ........................................................... 167 Varovanje okolja in varnost pred požarom ................................................................. 169 Varovanje naravnega okolja ....................................................................................... 169 U~inkovito ravnanje z energijo .................................................................................. 170 Varstvo pred požarom ................................................................................................ 179 Skrb za okolje v verigi dobaviteljev materiala in storitev ............................................ 179 Varnost okolja v prihodnje ......................................................................................... 180
1. 1.1. 1.2. 1.3. 1.4. 1.5. 2. 2.1. 2.2. 2.3. 2.4. 2.5. 2.6. 2.7.
Ra~unovodski izkazi s pojasnili za Poslovno skupino Sava v skladu z Mednarodnimi standardi ra~unovodskega poro~anja, kot jih je sprejela EU ............ 184 Konsolidirani ra~unovodski izkazi Poslovne skupine Sava ......................................... 184 Sestava Poslovne skupine Sava .................................................................................. 191 Pojasnila k ra~unovodskim izkazom Poslovne skupine Sava v skladu z Mednarodnimi standardi ra~unovodskega poro~anja, kot jih je sprejela EU............. 194 Izjava uprave za Poslovno skupino Sava .................................................................... 244 Revizorjevo poro~ilo za Poslovno skupino Sava ........................................................ 245 Ra~unovodski izkazi s pojasnili za družbo Sava, d.d., v skladu s Slovenskimi ra~unovodskimi standardi ...................................................... 248 Ra~unovodski izkazi za družbo Sava, d.d., v skladu s Slovenskimi ra~unovodskimi standardi ...................................................... 248 Pojasnila k ra~unovodskim izkazom za družbo Sava, d.d. ......................................... 260 Obvladovanje finan~nih tveganj za družbo Sava, d.d. ............................................... 268 Pojasnila posameznih postavk ra~unovodskih izkazov za družbo Sava, d.d. ............. 270 Druga razkritja ........................................................................................................... 288 Izjava uprave za družbo Sava, d.d. ............................................................................ 293 Revizorjevo poro~ilo za družbo Sava, d.d. ................................................................. 294
Načela Global Compact in GRI poročanje . .......................................................................... 295 Osebe za stike v Poslovni skupini Sava ................................................................................. 296
5
Letno poroËilo
08
08
Letno poroËilo
I.
Uvod
7
Živimo naše vrednote.
Kaj pa, ~e bi to naredili ◊e druga~e, da bi bilo ◊e bolje? Kdor stremi k odli~nosti, si postavlja to vpra◊anje in vselej želi ve~, kot je dosegel. Za odli~nost mora◊ biti zahteven do sebe. Za odli~nost v Sava Hotelih Bled je pomembno, da je taka tudi najmanj◊a podrobnost.
Alma RekiÊ, gostinsko-turistiËni tehnik, vodja slašËiËarske delavnice v hotelu Park, Sava Hoteli Bled, d.d., dejavnost Turizem
ODLI»NOST
Letno poroËilo
I.
Uvod
08
1. Osebna izkaznica holdinške družbe Sava, d.d.
Firma:
Sava, družba za upravljanje in financiranje, d.d.
Skraj◊ana firma:
Sava, d.d.
Sedež družbe:
Škofjeloška c. 6, 4000 Kranj, Slovenija
tel.: 04 206 50 00
faks: 04 206 64 46
e-naslov: info@sava.si
http://www.sava.si
Mati~na ◊tevilka:
5111358
ID ◊tev. za DDV:
SI 75105284
Številka reg. vložka:
10024800
Klasifikacija dejavnosti:
64.200 - dejavnost holdingov
Datum vpisa v sodni register: 26. 04. 1996 Osnovni kapital družbe na dan 31. 12. 2008:
83.751.567,51 EUR
Število delnic na dan 31. 12. 2008:
2.006.987 navadnih imenskih kosovnih delnic
Kotacija delnic:
Ljubljanska borza, d.d., borzna kotacija
Borzna oznaka:
SAVA
Predsednik uprave:
Janez Bohorič
^lana uprave:
Vinko Perčič in Emil Vizovišek
Predsednik nadzornega sveta: Miran Kalčič Namestnik predsednika nadzornega sveta:
10
mag. Marko Pogačnik
Pomembnejša področja delovanja: • upravljanje in financiranje družb, v katerih ima holdin◊ka družba ve~inski ali pomemben lastni◊ki delež; • dajanje nepremi~nin v najem; • ustanavljanje in vodenje kompeten~nih centrov znanj; • upravljanje s portfeljskimi naložbami; • vsi drugi gospodarski posli, ki neposredno ali posredno prispevajo k doseganju ciljev družbe in vklju~ujejo nakup in prodajo nepremi~nin; • ustanavljanje podružnic in podjetij ter prevzemanje lastni◊kih deležev doma in v tujini; • združevanje v gospodarska interesna združenja in sklepanje podjetni◊kih pogodb vseh vrst.
11
Letno poroËilo
I. Uvod
2. Organiziranost Poslovne skupine Sava
V Poslovni skupini Sava spodbujamo, razvijamo in soustvarjamo dejavnosti, ki delujejo po načelih trajnostnega razvoja in temeljnih vrednot, ki so vodilo vseh naših odločitev. Poleg matične družbe Sava, d.d., ki izvaja dejavnost Naložbene finance in je upravljavsko središče skupine, sestavljajo skupino še družbe iz štirih dejavnosti. Znani smo po mednarodno uveljavljeni blagovni znamki Sava in po blagovnih znamkah naše dejavnosti Turizem. Holdinška družba dosega sinergije s posebno obliko mrežnega upravljanja. Model aktivnega upravljanja je eden glavnih temeljev delovanja in razvoja skupine.
2.1. O Poslovni skupini Sava
Poslovna skupina Sava je eden ve~jih in najuspe◊nej◊ih slovenskih poslovnih sistemov. Skupino sestavlja 31 družb: poleg mati~ne družbe Sava, d.d., ◊e 28 odvisnih družb (h~era in vnukinj) in dve družbi s skupnim obvladovanjem. Družbe delujejo v petih dejavnostih in skupaj zaposlujejo preko 2700 sodelavcev. Dejavnosti Poslovne skupine Sava so: • • • • •
Gumarstvo z zunanjetrgovinsko mrežo, Turizem, Nepremi~nine, Naložbene finance in Druge dejavnosti.
Poglavitne naloge dejavnosti in družb v Poslovni skupini Sava so zagotavljanje operativne odli~nosti, razvoj specialnih panožnih znanj ter zagotavljanje globalne konkuren~nosti, usmerjene v ohranjanje vodilnega položaja tako na doma~em, predvsem pa na regionalnih in svetovnih trgih. V vseh družbah uresni~ujemo skupno razvojno vizijo in poslanstvo: presegati pri~akovanja kupcev, zaposlenih, delni~arjev, partnerjev in okolja ter ustvarjati privla~ne priložnosti za zaposlitev najbolj◊ih kadrov. Na◊e delovanje temelji na na~elih trajnostnega razvoja.
2.2. O holdinški družbi Sava, d.d.
Sava, d.d., je upravljavsko sredi◊~e Poslovne skupine Sava in hkrati izvaja dejavnost Naložbenih financ. Holdin◊ka družba zaposluje okrog 60 zaposlenih – upravo Save, d.d., direktorje kompeten~nih centrov znanj in nekatere druge strokovnjake. Holdin◊ka družba Sava, d.d., s tržno in finan~no mo~jo blagovne znamke ter z najbolj◊imi sistemi vodenja in temeljnimi strate◊kimi znanji usposablja in upravlja podjetja v njeni ve~inski lasti. Pri upravljanju raznovrstnih dejavnosti poslovnega sistema daje holding poseben pomen ustvarjanju sinergij med posameznimi deli, zagotavljanju optimalnih virov financiranja in upravljanja z viri sredstev in dolo~itvi prednostnih naložb.
12
Stalno krepimo in nadgrajujemo model aktivnega upravljanja skupine, ki temelji na mrežni povezanosti 14 kompeten~nih centrov znanj z naslednjih poglavitnih strate◊kih poslovnih podro~ij: • • • • • • • • • • • • • •
Strate◊ke finance; Poslovne finance; Upravljanje s tveganji; Strate◊ko ra~unovodstvo, plan in analize; Strate◊ki kontroling; Notranja revizija; Obvladovanje stro◊kov in operativna odli~nost; Strate◊ka nabava; Strate◊ka informatika; Kadri, pravo in organizacija; EU projekti; Sistemi kakovosti; Varstva; Korporativno komuniciranje.
Na{ model upravljanja nam omogo~a zaznavanje in izrabo sinergij med posameznimi deli poslovne skupine.
2.3. O kompetenËnih centrih znanj
Upravljanje poslovnih podro~ij poteka s pomo~jo racionalno organiziranih in u~inkovitih kompeten~nih centrov znanj. V njih delujejo pristojni in usposobljeni sodelavci iz vseh družb, ki združujejo svoja strokovna znanja, sposobnosti in izku◊nje z razli~nih podro~ij poslovnih funkcij in iz razli~nih družb v poslovni skupini. Glavni cilj njihovega delovanja je uspe◊nej◊e udejanjanje strategije Poslovne skupine Sava, njenih dejavnosti in družb. Model aktivnega upravljanja Poslovne skupine Sava
13
Letno poroËilo
I. Uvod
Mrežna organiziranost upravljanja omogo~a celotni poslovni skupini poleg izrabe sinergij tudi ve~jo kakovost in u~inkovitost dela ter hitrej◊e in lažje doseganje odli~nih rezultatov. S povezovanjem znanj dolo~amo cilje in aktivnosti, ki vodijo k uresni~itvi strate◊kih ciljev in k dolgoro~ni uspe◊nosti poslovne skupine. Preko kompeten~nih centrov znanj uprava izvaja sprejete politike in skrbi za razvoj ter prenos znanj v vseh delih poslovne skupine. Vsak kompeten~ni center znanj deluje na treh ravneh: – raven poslovne skupine: soustvarja in udejanja strategijo posameznih družb in celotne poslovne skupine, spodbuja inovativnost, izmenjavo dobrih praks, razvija in ◊iri znanje ter nove metodologije in pristope na svojem podro~ju; – raven dejavnosti: organizira sodelovanje med družbami poslovne skupine, ustvarja politiko svojega razvoja in soustvarja politiko poslovne skupine, skupaj z družbami na~rtuje in izvaja razli~ne razvojne na~rte; – raven družb: izvaja operativne naloge za potrebe svoje družbe, vodstvo kompeten~nega centra znanj pa zagotavlja tudi nadzor nad delom ~lanov ter po potrebi ukrepa.
2.4. O sestavi Poslovne skupine Sava, njenih dejavnostih in družbah
14
Organiziranost in sestava Poslovne skupine Sava na dan 25. 03. 2009
DEJAVNOSTI IN DRUŽBE POSLOVNE SKUPINE SAVA Gumarstvo z zunanjetrgovinsko mrežo Trženje v dejavnosti poteka pod blagovno znamko Sava. Nosilec razvoja dejavnosti je podjetje Savatech, d.o.o., v dejavnost pa sodijo ◊e družbe Sava-GTI, d.o.o., Sava-Schäfer, d.o.o., Sava Rol, d.o.o., Savapro, d.o.o., Savarus, d.o.o., in ◊est zunanjetrgovinskih podjetij v Nem~iji, na ^e◊kem, Poljskem, v Angliji, na Hrva◊kem in na Floridi ter predstavni◊tvi v Rusiji in Italiji. Na◊a gumarska dejavnost temelji na 88-letni tradiciji. Razvijamo in tržimo ◊irok izbor visoko kakovostnih gumeno-tehni~nih izdelkov in pnevmatik, poznanih v gradbeni{tvu, v proizvodnji motorjev, avtomobilov, industrijskih in poljedelskih vozil ter pri varovanju okolja in re◊evanju. Ohranjamo položaj glavnega razvojnega dobavitelja na zahtevnih industrijskih podro~jih. Blagovna znamka Sava dosega visoko dodano vrednost predvsem pri izdelkih za varovanje in za◊~ito okolja pa tudi v nekaterih drugih skupinah izdelkov. Turizem Smo vodilni ponudnik turisti~nih storitev v Sloveniji. Dejavnost deluje pod skupno blagovno znamko Sava Hotels & Resorts, ki združuje ponudbo družb Sava Hoteli Bled, d.d., in pet termalnih sredi◊~ na severovzhodu države: Terme 3000, d.o.o., v Moravskih Toplicah, Terme Lendava, d.o.o., Terme Ptuj, d.o.o., in Zdravili◊~e Radenci, d.o.o., s Termami Banovci. Tržimo hotelske, zdravili◊ke in druge turisti~ne storitve ter golfska igri◊~a in kampe najvi◊jega razreda. Nepremičnine V dejavnosti poslujejo družbe Sava IP, d.o.o., in njene h~erinske družbe IP Nova, d.o.o., IP Nova A, d.o.o., Sava IPN, d.o.o., PC AG, d.o.o., Sava IMG, d.o.o., in Sava Nova, d.o.o. Gradimo za trg in dajemo v najem svoje nepremi~nine. Pomemben del dejavnosti predstavljajo inženiring in storitve za potrebe družb Poslovne skupine Sava. Naložbene finance Dejavnost poteka v okviru holdin◊ke družbe Sava, d.d. Njena glavna naloga je skrb za rast premoženja Poslovne skupine Sava in vlaganje v donosne finan~ne naložbe. Druge dejavnosti Združujejo dejavnost družbe Sava Medical in storitve, d.o.o., ki zagotavlja zaposlovanje in usposabljanje invalidov, družbe GIP Sava Kranj, d.o.o., ki upravlja z nepremi~ninami ter družb, ki se ukvarjajo z upravljanjem z energijo. Pod okriljem Ense, d.o.o., delujejo ◊e družbe: Energetika ^rnomelj, d.o.o., Ensa BIH, d.o.o., in Sava Ensa, dooel.
15
Letno poroËilo
3. Pomembnejši podatki in kazalniki
I. Uvod
v mio EUR Poslovna skupina Sava po Mednarodnih standardih raËunovodskega poroËanja
2004
2005
2006
2007
2008
Indeks 2008/2007
Prodaja
235,3
244,0
169,3
188,2
231,8
123
Izvoz
67,0
75,8
89,7
99,1
103,1
104
Celotni dobiËek pred davki
52,2
43,7
40,6
41,6
0,3 (26,1*)
1 (63*)
»isti dobiËek
48,6
38,5
34,1
39,3
1,9 (27,7*)
5 (70*)
»isti denarni tok (dobiËek + amortizacija)
60,2
53,5
47,9
54,5
17,6 (43,4*)
32 (80*)
BilanËna vsota
593,3
651,0
674,6
951,7
921,6
97
NekratkoroËna sredstva
493,9
543,6
586,2
850,3
815,4
96
99,5
107,4
88,4
101,4
106,2
105
377,9
392,9
432,5
545,4
482,4
88
72,2
84,1
101,7
203,3
218,6
108
143,3
174,0
140,3
203,0
220,6
109
37,1
37,6
37,1
37,5
23,3
62
»isti dobiËek / poslovni prihodki - %
19,0
15,0
20,1
19,7
0,8 (11,6*)
4 (59*)
Celotni dobiËek / kapital - %
17,1
11,9
10,3
8,9
0,1 (5,1*)
1 (57*)
»isti dobiËek / kapital - %
16,0
10,5
8,6
8,4
0,3 (5,3*)
4 (63)
»isti dobiËek na delnico - EUR
24,9
19,1
17,0
19,6
1,2 (13,8*)
6 (70)
Stopnja samostojnosti (kapital / bilanËna vsota) - %
64,0
60,0
64,0
57,0
52,0
91
Likvidnost (kratkoroËna sredstva / kratkoroËni dolgovi) - %
62,0
62,0
63,0
50,0
48,0
96
41,7
41,7
41,7
-**
-**
Knjigovodska vrednost - EUR
190,9
193,7
214,3
270,9
240,0
89
Tržna vrednost 31. 12. - EUR
183,5
180,3
231,6
603,7
253,2
42
2,3
2,6
2,7
2,8
3,0
107
KratkoroËna sredstva Kapital NekratkoroËni dolgovi KratkoroËni dolgovi Investicije v osnovna sredstva KAZALCI
DELNICA Nominalna vrednost - EUR
IzplaËana dividenda na delnico - EUR
* od leta 2007 dalje ima holdinπka druæba Sava, d.d., kapital razdeljen na navadne imenske kosovne delnice ** podatek brez upoπtevanja nenaËrtovanih dogodkov v skupni viπini 25,8 milijona evrov
16
POSLOVNA SKUPINA SAVA 2004
2005
2006
2007
2008
Indeks 2008/2007
127.808
143.989
135.614
133.412
133.612
100
Poraba naravnih virov - pitna voda - v tisoË m3
607
614
576
591
570
96
Direktne in indirektne emisije toplogrednih plinov - CO2 v tisoË ton
45,3
52,6
51,2
48,7
49,1
101
Okoljski podatki Raba energetskih virov v GWh
POSLOVNA SKUPINA SAVA 2004
2005
2006
2007
2008
Indeks 2008/2007
Zaposleni - stanje na dan 31. 12.
3.017
3.047
2.564
2.641
2.692
102
Dodana vrednost na zaposlenega - v 000 EUR
25,5
26,5
28,0
29,3
30,0
102
PovpreËna plaËa - EUR
984
1.026
1.069
1.203
1.253
104
Deleæ zaposlenih na preventivnih zdravstvenih pregledih - %
19,1
23,0
29,7
32,5
33,6
103
Poπkodbe pri delu z bolniπko odsotnostjo - πtevilo poπkodb z bolniπko odsotnostjo na 200.000 opravljenih ur
2,5
2,6
2,3
2,5
2,4
96
Sponzorstva in donatorstva v 000 EUR
392
473
518
586
755
129
3.164
3.394
3.856
4.073
4.568
112
Družbeni podatki
©tevilo medijskih objav
17
4. Pregled pomembnejših dogodkov in dosežkov
Letno poroËilo
I. Uvod
4.1. Pomembnejπi dogodki in dosežki v letu 2008
Januar • Skup◊~ina družbe Terme Lendava, d.d., sprejme sklep o prenosu delnic manj◊inskih delni~arjev na Savo, d.d., kot glavno delni~arko. • Sava, d.d., vpi◊e 405.875 novo izdanih delnic Abanke Vipa, d.d. v vrednosti 24,4 milijona evrov. Februar • Poslovni objekt z garažno hi◊o – »Kare A« v Kranju je dokon~an in izro~en namenu. Marec • Družba Savatech, d.o.o., uvede na trg nove razvojne dosežke programa Velo v proizvodnji pnevmatik za motorna kolesa, raz◊iri proizvodnjo tekmovalnih pnevmatik za skuter in uvede novo proizvodno linijo zimskih pnevmatik za skuter. • Kupimo poslovna deleža v družbah RSG kapital, d.o.o., ter Prvi sklad, d.o.o., ki delujeta na doma~em trgu tveganega kapitala. Nalo`bi ne predstavljata pomembnega dele`a v strukturi finan~nega premo`enja Save, d.d. • Sava IP, d.o.o., za Stanovanjski sklad R Slovenije za~ne graditi objekt »Soto~je« v Kranju, stanovanjsko poslopje s 144 stanovanji, namenjeno mladim družinam. Zgradba bo izro~ena namenu v letu 2009. April • Družba Terme 3000 se iz delni◊ke družbe preoblikuje v družbo z omejeno odgovornostjo. • Družba Sava, d.d., s stvarnim vložkom v vi◊ini 2,2 milijona evrov dokapitalizira družbo Savatech, d.o.o. Maj • Družba Terme Lendava se iz delni◊ke družbe preoblikuje v družbo z omejeno odgovornostjo. • Družba Sava Hoteli Bled se preoblikuje iz družbe z omejeno odgovornostjo v delni◊ko družbo. • Slovesno odpremo hotel Savica na Bledu, prvi družinski hotel v Sloveniji. • V Termah 3000, d.o.o., za~ne delovati Aqua loop tobogan, prvi vodni tobogan na svetu s 360-stopinjskim obratom in adrenalinskim raketnim startom. Junij • Program za varovanje okolja in re◊evanje (EKO) razvije nov tip gumenih dvigovalnih blazin – blazin za dvig letal (Aircraft Recovery) in potrdi njihovo kakovost s preizkusi v ZDA. • Skup◊~ina delni~arjev Save, d.d., izvoli nov nadzorni svet, predstavnike delni~arjev, in potrdi predlog o izpla~ilu dividende v vi{ini 3 evre na delnico. • Vlada Republike Slovenije prekine najemno pogodbo za Vilo Bled, saj je na osnovi javnega razpisa izbrala novega dolgoro~nega najemnika. Dru`ba Sava Hoteli Bled, d.d., kot dosedanja najemnica Vile Bled, na tem razpisu ni sodelovala. • V Termah Ptuj, d.o.o., odpremo Park Fortuna z »vetrnico zdravja«. • Presežemo na~rtovanih 40 dogodkov na visoki ravni v okviru slovenskega predsedovanja EU, v katere smo vklju~eni z na◊imi turisti~nimi zmogljivostmi na Bledu.
18
Julij • V Srbcu, v Bosni in Hercegovini, slovesno odpremo najve~jo tovarno za proizvodnjo oplemenitene lesne biomase na Balkanu. Avgust • Sava, d.d., proda svoj celoten 37,5-odstotni lastni◊ki delež v pridruženi družbi Limb, d.o.o., Ptuj. September • Družba NFD Holding, d.d., pridobi 1,01-odstotni delež vseh izdanih delnic družbe Sava, d.d., in postane lastnica skupno 10,5 odstotka vseh izdanih delnic. Oktober • Delnica Abanke Vipa, d.d., pomembne pridružene družbe Save, d.d., se uvrsti v standardno kotacijo Ljubljanske borze. • Sava, d.d., pridobi 5.474.066 delnic družbe NFD 1 ID, d.d., kar je 3,41-odstotni lastni◊ki delež te družbe, za 7,5 milijona evrov. S tem postane 23,22-odstotna lastnica te družbe. November • Nadzorni svet družbe Sava, d.d., da soglasje k aneksu, s katerim so bili podalj◊ani roki za izvedbo nakupno-prodajnih opcij ter dogovorjeni pla~ilni pogoji v okviru opcijske pogodbe z družbo Merfin, d.o.o., o nakupno-prodajni opciji delnic delni◊ke družbe Merkur v lastni◊tvu Save, d.d. • Vila Bled preide v upravljanje izbranemu ponudniku. • Sava IP, d.o.o., kon~a ob ljubljanskem kroži{~u pred Žalami gradnjo Modri kvadrat – ve~jo poslovno stavbo s parkirno hi{o. Parkirno hi{o izro~i kupcu, poslovne prostore da v najem in hkrati preseli v to stavbo svoje poslovne prostore. December • Sava, d.d., dokapitalizira družbo Sava IP, d.o.o., v vi◊ini 8 milijonov evrov. • Družbo Terme Radenci, d.o.o., preimenujemo v Zdravili◊~e Radenci, d.o.o., in dokon~amo prenovo najstarej◊ega hotela, ki ga preimenujemo v Izvir. • Sava, d.d., od h~erinske družbe Terme 3000, d.d., za 10,5 milijona evrov odkupi 100-odstotni delež družbe Zdravili◊~e Radenci, d.o.o. • Sava, d.d., dokapitalizira družbo Terme Ptuj, d.o.o., v vi◊ini 6 milijonov evrov.
4.2. Pomembnejπi dogodki in dosežki v letu 2009 po koncu obraËunskega obdobja
Januar • Sava, d.d., na podlagi prejete prevzemne ponudbe s strani prevzemnikov Topro, d.o.o., in Poteza Naložbe, d.o.o., proda 12.720 delnic oziroma 7,7-odstotni lastni◊ki delež družbe izdajatelja Jadran, d.d., Sežana, za 0,3 milijona evrov. Februar • Sava, d.d., odsvoji 1.398.000 delnic oziroma 9,9-odstotni lastni{ki delež družbe Zvon Dva Holding, d.d., Maribor; tako od zdaj v tej družbi nima ve~ lastni{kega deleža in glasovalnih pravic. • Camping Bled za~ne izvajati investicijsko - vzdrževalna dela za ureditev kampa; z njimi bo pove~al velikost in kakovost kampirnih prostorov. Marec • Minister za zdravje RS, Borut Miklav~i~, slovesno odpre Hotel Izvir, ki pomeni nov zagon zdravili{ke dejavnosti v družbi Zdravili{~e Radenci, d.o.o.
19
Letno poroËilo
08
I.
Uvod
5. PoroËilo predsednika uprave
Spoštovane delniËarke, spoπtovani delniËarji! Pred dvema letoma, ko smo začeli uresničevati prenovljeno razvojno strategijo 2007-2011, je bilo nepredstavljivo, da bo že naslednje leto svetovno gospodarstvo iskalo novo formulo za globalno gospodarsko ureditev. Intervencije držav, omejitev prostega delovanja trga in poostren nadzor finančnega sektorja so uvodni koraki k novemu ekonomskemu modelu, s katerim naj bi povrnili porušena razmerja in možno omajano zaupanje. Svetovno gospodarstvo bo moralo v prihodnje razmišljati bolj dolgoročno in imeti trajnostno naravnan pogled, kar pritrjuje Savinemu dosedanjemu razvojnemu konceptu. Prav ta nam je omogočil, da smo v razmerah svetovne gospodarske krize povečali prodajo, izboljšali konkurenčnost svojih dejavnosti ter ohranili likvidnost in finančno trdnost Poslovne skupine Sava.
Visoka rast prodaje, nižji dobiček zaradi izrednih dogodkov V neugodnih razmerah poslovanja, ki so v letu 2008 vladale na na{ih najpomembnej{ih trgih in v panogah, je Poslovna skupina Sava dosegla rekordno, 23-odstotno rast prihodkov in pove~ala prodajo v vseh dejavnostih. Z izbolj{avami in inovacijami smo prihranili 3,4 milijona evrov. Vse to nam pove, da napredujemo v konkuren~nosti, pri tem pa se zavedamo, da je to stalen in nikoli dokon~an proces. Vzpon prihodkov poslovne skupine, ki so zna{ali 231,8 milijona evrov ali 6 odstotkov ve~, kot je bilo na~rtovano, je pokazal, da smo bili u~inkoviti pri doseganju notranje rasti, eni od treh vodilnih strate{kih smernic za obdobje 2007-2011. Vendar se prihodkovni skok ni v celoti odrazil na uspe{nosti poslovne skupine. Medtem ko se je poslovanje v prvih treh ~etrtletjih izbolj{evalo, se je v zadnjem ~etrtletju svetovni finan~ni krizi pridružila recesija, ki je umirila na~rtovano prodajno rast v obeh na{ih najve~jih dejavnostih. Nena~rtovani dogodki v vi{ini 25,8 milijona evrov, ki izvirajo iz slabitve sredstev v dejavnosti Turizem in finan~nih naložb v družbi Sava, d. d., so znižali na{e dosežke in ob~utno
20
Janez BohoriË predsednik uprave
poslab{ali poslovne rezultate. Dosegli smo dobi~ek v vi{ini 1,9 milijona evrov, nižji od leta pred tem in od na~rtovanih ciljev. Bilan~na vsota poslovne skupine je bila za 3 odstotke nižja. Kapital, ki predstavlja 52 odstotkov sredstev skupine in je dosegel dobrih 482 milijonov evrov, je v istem obdobju izgubil 12 odstotkov svoje vrednosti. Prejeta posojila so bila ob koncu leta za ~etrtino vi{ja kot prej{nje leto. Naložbeno dejavnost smo vrednostno prepolovili, tako na infrastrukturnem kot na kapitalskem podro~ju. Ohranili smo ugodno kapitalsko sestavo Poslovne skupine Sava. V zadnjem ~etrtletju smo se tako kot drugi gospodarski sistemi spoprijeli s težavnim obnavljanjem kratkoro~nih kreditnih virov in s preoblikovanjem finan~ne politike pove~ali obseg dolgoro~nih kreditnih virov, ki sedaj temelji na kakovostni in razpr{eni strukturi na{ih naložb ter obvladovanju obrestnih tveganj.
Sprejeti ukrepi za soočanje z razmerami krize V spopad z novimi razmerami smo se napotili odlo~eni, da svojega razvoja ne ustavimo, temve~ v krizi pove~amo konkuren~nost. Usmerjanje h kratkoro~nim mejnikom v rasti premoženja Poslovne skupine Sava je zato v nepredvidljivem okolju dobilo drugoten in dolgoro~nej{i pomen. Na nove razmere smo se odzvali s sprejemom razvojnih usmeritev in ukrepov, ki hkrati predstavljajo tudi jedro prenovljene strategije za obdobje 2009 do 2011, ki je v pripravi. Z njimi smo poleg izbolj{ane u~inkovitosti trženja postavili v ospredje zagotavljanje likvidnosti in stro{kovno optimizacijo. Ukrepe smo sprožili že v prvi polovici leta 2008 in jih nato nadgrajevali. U~inkovito smo upravljali tveganja v Gumarstvu na podro~ju rasti cen na{ih vhodnih surovin in energentov, ki so v tem letu v svetu dosegale rekordne vrednosti, in z u~inkovitimi nabavnimi aktivnostmi v Turizmu omilili visoko nara{~anje cen hrane. Okrepili smo prodajne aktivnosti, se preusmerili na nove trge in prestrukturirali prodajne programe v smeri kakovostnej{e ponudbe. Nadaljevali smo s posodabljanjem organizacije in poslovnih procesov, dvigovali u~inkovitost menedžmenta in s {tevilnimi aktivnostmi, tudi v sklopu projekta »Družini prijazno podjetje«, pove~evali motiviranost sodelavcev.
21
Letno poroËilo
I. Uvod
Ohranjamo dolgoročen pogled V za~etku leta 2009 smo v razmerah poglobljene krize ukrepe dopolnili in jih izoblikovali v dve skupini: v kratkoro~ne za preživetje v kriznih razmerah in v razvojne ukrepe za zagotavljanje dolgoro~ne konkuren~nosti. Prav dolgoro~no delovanje je bilo temelj na{e dolgoletne strategije, vodilo pa je tudi Savine delni~arje. Sedanje razmere nas zaradi tega ne odvra~ajo od zastavljanja ciljev, ki nas vodijo do konkuren~nih prednosti dolgoro~ne narave. To {e posebej poudarjamo, ker verjamemo, da je pomanjkanje dolgoro~nosti razmi{ljanja klju~ni dejavnik, ki je pripeljal do svetovne krize, zato ga je skupaj z zaupanjem potrebno vrniti na mednarodni finan~ni in gospodarski parket. Ve~letno perspektivo pri opazovanju razvoja poslovanja, ki jo pri na{em poro~anju lahko zasledite tudi v preteklih letih, smo tudi zato sistemati~no vgradili v leto{njo analizo poslovanja, da bi opozorili na dosežke in zaupanje, ki jih gradimo na dolgi rok. Dodaten poudarek smo namenili upravljanju s tveganji in finan~nemu upravljanju.
Trdna sestava finančnih naložb Kljub nižji vrednosti dobi~ka, bilan~ne vsote in kapitala, je lanskoletni padec nekaterih kazalnikov Poslovne skupine Sava mogo~e opredeliti kot relativno ugoden. Razpr{enost naložb, konservativna politika na podro~ju finan~nih naložb in matri~na organizacija so se v nestabilnem poslovnem okolju pokazale kot prednosti. Portfelj finan~nih naložb Save, d.d., ocenjujemo kot kakovosten. Njihova vrednost je na zadnji dan leta 2008 zna{ala nekaj nad 542 milijonov evrov. Dejavnost Naložbene finance, v kateri imamo angažiranih dobro polovico vseh sredstev, je kljub izjemni volatilnosti borznih indeksov ohranila vlogo stabilizatorja in enega trdnih stebrov na{e obrambe pred tveganji. Pri optimiziranju portfelja finan~nih naložb {e naprej zasledujemo dolgoro~ne u~inke s ciljem, da zagotovimo dolgoro~no stanoviten denarni tok. To je {e posebno pomembno v ~asu izjemnih padcev borznih indeksov. Vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi, imajo v sestavi finan~nih naložb razmeroma nizek delež, ki zna{a 11,6 odstotka. V okviru finan~nih naložb v pridružena podjetja smo v letu 2008 s sodelovanjem pri dokapitalizaciji Abanke Vipa, d. d, v vi{ini 24,4 milijona evrov obdržali pomemben strate{ki delež v tej družbi, {e naprej pa smo s pomembnim lastni{kim deležem navzo~i tudi v Gorenjski banki, d. d. Naložbe v kapitalske deleže obeh bank predstavljajo v sestavi dolgoro~nih finan~nih naložb pretežni delež ali ve~ kot polovico. Banki dosegata kakovostne bonitetne ocene in dobro kapitalsko ustreznost ter se glede svojih primerjalnih prednosti medsebojno dopolnjujeta, zato bodo priprave na združitveni proces med na{imi prednostnimi projekti v letu 2009.
22
Negativna borzna gibanja zahtevala slabitve finančnih naložb Zaradi slabitve finan~nih naložb, ki so posledice negativnih borznih gibanj, je finan~ni izid poslovanja holdin{ke družbe Sava, d.d, za 57 odstotkov nižji od na~rtovanega in polovico nižji kot prej{nje leto. ^e teh vplivov ne bi upo{tevali, bi na~rt presegli za 39 odstotkov. Zaradi slabitve finan~nih naložb nismo izpolnili tudi na~rtovanega celotnega dobi~ka pred davki, ki je tako dosegel 2,3 milijona evrov. Sava, d.d, je kljub težjim pogojem poslovanja likvidna in finan~no sposobna. Ohranila je za svojo dejavnost ugodno sestavo virov sredstev, v kateri predstavlja kapital 54 odstotkov. Z bilan~nim dobi~kom v vrednosti 29,2 milijona evrov zagotavljamo delni~arjem izpolnjevanje za~rtane dividendne politike, s katero udejanjamo trajno izpla~evanje in rast dividend.
Aktivno upravljanje Poslovne skupine Sava Sava, d.d., krovna družba poslovne skupine, je s svojimi kompeten~nimi centri nosilka priprave ukrepov in obvladovanja tveganj. Prenovljene razvojne re{itve uveljavljamo s pomo~jo mrežne organiziranosti v celotni skupini. Z modelom aktivnega upravljanja poslovne skupine, zasnovanim na majhnih in u~inkovitih kompeten~nih centrih, smo dosegli napredek pri strate{kem povezovanju in centralizaciji poslovnih funkcij. Z usklajeno nabavno strategijo smo znižali stro{ke. Poleg enotne finan~ne politike imamo vzpostavljeno centralizirano upravljanje s tveganji, kjer smo vpeljali nove izbolj{ave v metodologijo vrednotenja tveganj in njihovo ~im prej{nje prepoznavanje. Z u~inkovitim upravljanjem s tveganji smo zagotovili likvidnost in finan~no sposobnost vseh delov poslovne skupine, kar bo osnovno vodilo na{e finan~ne politike tudi v letu 2009.
Rezultati in načrti dejavnosti Gumarstvo je z gumenotehni~nimi izdelki visoke kakovosti za tržne ni{e ustvarilo polovico prodaje Poslovne skupine Sava. V tej dejavnosti smo se sre~evali z upadom povpra{evanja na najpomembnej{ih evropskih trgih, z visokim nihanjem cen energentov in surovin ter vplivom negativnih valutnih gibanj. Kljub temu smo z izvirnimi produktnimi re{itvami in inovacijami uspeli pove~ati ali vsaj ohraniti relativne tržne deleže ter delež izdelkov z vi{jo dodano vrednostjo. Prodali smo za odstotek ve~ izdelkov v vrednosti 110,6 milijona evrov in pri tem dosegli skromen dobi~ek. V letu 2009 na~rtujemo rast prihodkov iz prodaje in dobi~ka. V Turizmu smo dosegli ve~ ugodnih premikov: predvsem za 6 odstotkov ve~ no~itev in za dobro desetino ve~ gostov, ki smo jih pritegnili s {tevilnimi novostmi v ponudbi. Utrdili smo položaj vodilnega turisti~nega ponudnika v Sloveniji. Prihodki, ki so narasli za 7 odstotkov, so zaostali za na~rti. Poslovanje dejavnosti je bilo negativno, pri tem je bil na destinaciji Bled ponovno ustvarjen dobi~ek, medtem ko so družbe Panonskih term, kjer smo v družbi Zdravili{~e Radenci, d.o.o., morali izvesti slabitve sredstev, prinesle dejavnosti izgubo. S prenovo hotela
23
Letno poroËilo
I. Uvod
Izvir v Radencih smo dokon~ali dobro desetletje trajajo~ cikel obsežnih naložb v tej dejavnosti. Pred nami je žetev preteklih vlaganj v kakovost ponudbe, nova tržna strategija in organizacija, združevanje poslovnih funkcij in oblikovanje enotnih standardov krovne blagovne znamke Sava Hotels & Resorts. V dejavnosti Nepremi~nine smo ostali vodilni v Sloveniji. Narava te dejavnosti je izpostavljena velikim nihanjem. Glavna družba Sava IP, d.o.o., je tako pove~ala dobi~ek, vrednost prodaje je ve~ kot podvojila in pomembno vplivala na konsolidirano prodajo poslovne skupine. Druge dejavnosti, med katerimi prevladuje podro~je energetike, imajo z dobrima dvema odstotkoma nizek delež v strukturi prodaje, pri~akujemo pa njihovo trajno rast. V letu 2009 smo predvideli naložbene aktivnosti za proizvodnjo oplemenitene biomase in nadaljnje pove~anje prispevka energetike k zagotavljanju energetske u~inkovitosti v družbah poslovne skupine.
Trajnostni razvoj ostaja naše vodilo S skrbjo za varnost in zdravje pri delu smo kljub ve~jemu obsegu prodanih izdelkov in storitev ohranili {tevilo po{kodb na prej{nji ravni in izvedli preventivne akcije za pove~anje varnosti. Za dobro prakso na podro~ju varnosti in zdravja pri delu smo bili nagrajeni z nacionalnim priznanjem in evropsko nagrado. Izbolj{ali smo ve~ pomembnih okoljevarstvenih kazalnikov, med njimi porabo energentov, vode, emisij in koli~ino odpadkov. Družba Sava Hoteli Bled, d.d., se je izkazala kot gostiteljica {tevilnih sre~anj med slovenskim predsedovanjem Evropski uniji. Zavezanost trajnostnemu razvoju nam je prinesla tudi nekaj zunanjih priznanj. Na lestvici ~asnika Finance TOP družbeno odgovorni smo dosegli 3. mesto in postali eden od sedmih finalistov tekmovanja Zlata nit za najbolj{e slovenske zaposlovalce, ki ga organizira ~asopisna založba Dnevnik. Holdin{ka družba Sava se je prav tako uvrstila med pet najbolj odprtih delni{kih družb za nagrado Portal, ki jo podeljuje Ljubljanska borza.
Načrti Poslovne skupine Sava Na~rtovanje kratkoro~nih rezultatov je v danih razmerah povezano z ugibanji o razvoju dogodkov. Preigrali smo razli~ne scenarije in kljub kriznim okoli{~inam pripravili ambiciozen na~rt za leto 2009. Pri njegovem uresni~evanju so mogo~e spremembe, za katere se bomo odlo~ili na podlagi konkretnih okoli{~in. Tako v Poslovni skupini Sava na~rtujemo naložbena vlaganja v vi{ini 23,5 milijona evrov, pretežno v proizvodne tehnologije, njihovo izvedbo pa bomo ponovno preverili glede na tok dogodkov na doma~em in mednarodnem kapitalskem trgu. Konsolidirani prihodki od prodaje bodo po na{ih ocenah za 4,5 odstotka nižji kot leta 2008, prihodki iz Nepremi~nin bodo upadli, v osrednjih dejavnostih, Gumarstvu in Turizmu, pa bodo dosegli rast. Velik vpliv na uspe{nost poslovne skupine bo {e naprej imela finan~na dejavnost. Po na~rtih, zasnovanih na znanih dejstvih in predpostavkah, bo ~isti dobi~ek dosegel 39 milijonov evrov. Od tega bo {tiri petine ustvarila dejavnost Naložbenih financ in pridružene družbe, eno petino pa bodo prispevale odvisne družbe Save, d. d.
24
Nadzornemu svetu imenovanemu junija 2008, se v imenu uprave zahvaljujem za podporo pri pripravi re{itev za spoprijemanje z negotovimi razmerami. Gospodarska kriza je zaznamovala preteklo leto kot eno najte탑jih v zadnjih petih desetletjih. Brez dvoma bo 2009. {e te탑je. Stabilnost Poslovne skupine Sava, ki izvira iz dolgoletne zavezanosti nenehnemu izbolj{evanju poslovnih procesov, ~aka nova preizku{nja. Nanjo se bomo odzivali premi{ljeno, vendar ambiciozno. Z razvojno naravnano poslovno politiko bomo {e naprej gradili ugled blagovne znamke Sava in zaupanje vseh dele탑nikov. Odlo~eni smo, da `ivimo svoje vrednote. Z odli~nostjo, ustvarjalnostjo, znanjem, odgovornostjo in po{tenjem lahko iz krize stopimo kot zmagovalci!
Janez Bohori~, predsednik uprave Save, d. d.
25
Letno poroËilo
08 6.1. Predstavitev uprave Janez BohoriË predsednik uprave
6. Organi vodenja in upravljanja
Savo, d.d., vodi tri~lanska uprava v sestavi: Janez Bohorič, predsednik uprave, ter ~lana uprave Vinko Perčič in Emil Vizovišek. Uprava vodi družbo tretji mandat zapored, ki traja do julija 2011. • univ. dipl. inž. kemijske tehnologije, 67 let; • v Savi zaposlen 36 let, sprva kot razvojni tehnolog, nato kot direktor posameznih Savinih podjetij, vmes med leti 1984-1990 tudi podpredsednik slovenske vlade; od leta 1996 predsednik uprave Save, d.d.; • odgovoren za strate◊ki razvoj poslovanja, finance, strate◊ki kontroling in upravljanje s tveganji, trženje, kadre, pravo in organizacijo, korporativno komuniciranje ter dejavnost Naložbene finance. Janez Bohorič je namestnik predsednika odbora za priznanje Republike Slovenije za poslovno odli~nost; ~lan in ~astni ~lan v ve~ organizacijah in združenjih; za~etnik lionizma v Sloveniji in koordinator za razvoj tega humanitarnega gibanja v Makedoniji ter v srednji in vzhodni Evropi; je ~lan upravnega odbora Združenja Manager; ~lan Združenja ~lanov nadzornih svetov Slovenije; ~astni ~lan Turisti~ne zveze Slovenije; ~lan Kolegija gospodarstva pri Univerzi v Ljubljani in predsednik komisije za nagrade Gospodarske zbornice Slovenije; ~astni konzul Republike Makedonije v Sloveniji. Članstvo v nadzornih svetih: • ~lan nadzornega sveta v družbi Abanka Vipa, d.d., Ljubljana.
Na fotografijah (od leve proti desni): Janez BohoriË, predsednik uprave, in Ëlana uprave Vinko PerËiË in Emil Vizovišek.
26
Vinko PerËiË ~lan uprave
• univ. dipl. ekonomist, 65 let; • v Savi zaposlen 45 let, najprej kot glavni kalkulant, nato kot direktor sektorja plan, analize in ra~unovodstvo; ~lan uprave od leta 1996; • odgovoren za razvoj sistemov na~rtovanja, spremljanje in revizijo poslovanja, razvoj informatike in nabavo ter za poslovanje dejavnosti Turizem in Nepremi~nine. Vinko Perčič je ~lan predsedstva Zveze ra~unovodij, finan~nikov in revizorjev Republike Slovenije; predsednik Dru◊tva ra~unovodskih in finan~nih delavcev v Kranju; ~lan Združenja ~lanov nadzornih svetov Slovenije; ~lan Združenja Manager in predsednik Kolesarskega kluba Sava. Članstvo v nadzornih svetih: predsednik nadzornega sveta v družbi Gozdno gospodarstvo Bled, d.d., Bled. Članstvo v nadzornih svetih družb Poslovne skupine Sava: predsednik skup◊~ine Sava IP, d.o.o.
Emil Vizovišek ~lan uprave
• univ. dipl. inž. kemijske tehnologije, 64 let; • v Savi zaposlen 33 let, na za~etku kot tehnolog, nato na vodilnih in vodstvenih mestih na podro~ju razvoja; leta 1988 je zapustil Savo in prevzel vodstvo proizvodnje v Semperitu, po vrnitvi je bil odgovoren za razvoj, projektivno dejavnost in kakovost; ~lan uprave od leta 1996; • odgovoren za razvoj sistemov kakovosti poslovanja, raziskave in razvoj ter sistemov stalnih izbolj◊av, za podro~je varstev, za razvoj in nadzor dejavnosti Gumarstvo z zunanjetrgovinsko mrežo ter za razvoj novih dejavnosti. Emil Vizovišek je ~lan gospodarske komisije Gospodarskega in raziskovalnega združenja s sedežem v Bruslju; ~lan razvojnega odbora Razvojnega sklada gospodarstva; ~lan odbora Nacionalne fundacije za poslovno odli~nost; ~lan sveta zavoda IRI Univerze v Ljubljani; ~lan Združenja ~lanov nadzornih svetov Slovenije; ~lan Združenja Manager.
27
Letno poroËilo
I. Uvod
6.2. Predstavitev nadzornega sveta
Nadzorni svet Save, d.d., sestavlja devet ~lanov, od tega ◊est predstavnikov delni~arjev, trije ~lani pa so predstavniki zaposlenih. Na lanski redni skup◊~ini delni~arjev je bil zaradi izteka ◊tiriletnega mandata imenovan nov nadzorni svet. Do 28. 6. 2008 je nadzorni svet deloval v sestavi: mag. Stanislav Valant, predsednik, Miran Kal~i~, podpredsednik, in ~lani: Goran Bizjak, Janez Bojc, Janko Kastelic, mag. Tomaž Kuntari~, Janez Justin, Jožef Copek in Miha Resman. Omenjenega dne je ◊tiriletni mandat nastopil nadzorni svet v novi sestavi, ki je na svoji ustanovni seji dne 31. 7. 2008 izvolila Mirana Kal~i~a za predsednika in mag. Marka Poga~nika za namestnika predsednika nadzornega sveta Save, d.d. Kot predstavniki delni~arjev so bili na 14. skup◊~ini delni~arjev Save, d.d., 4. junija 2008, za ~lane nove sestave nadzornega sveta Save, d.d., izvoljeni:
Miran KalËiË
predsednik nadzornega sveta, ~lan kadrovske komisije
• rojen leta 1948, univ. dipl. pravnik; • zaposlen kot direktor ZVD – Zavoda za varstvo pri delu, d.d., Ljubljana, od leta 2006; • ~lan nadzornega sveta Save, d.d., od leta 1996 do 2000 in namestnik predsednika nadzornega sveta Save, d.d., od leta 2000 do 2004 in od leta 2004 do 2008. Vidnejše sedanje funkcije in članstva: • podpredsednik Sveta vlade Republike Slovenije za invalide; • predsednik strokovnega sveta Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje; • ~lan strokovnega sveta Zveze dru◊tev za kadrovsko dejavnost Slovenije; • ~lan strokovnega sveta Zveze delovnih invalidov Slovenije; • ~lan odbora Zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence; • ~lan Združenja ~lanov nadzornih svetov Slovenije.
mag. Marko PogaËnik namestnik predsednika nadzornega sveta, predsednik revizijske komisije
• rojen leta 1972, magister organizacijskih ved; • zaposlen kot pomo~nik uprave za podro~je upravljanja podrejenih družb Pozavarovalnice Sava, d.d., Ljubljana, od aprila 2009. Vidnejše sedanje funkcije in članstva: • ~lan Združenja ~lanov nadzornih svetov Slovenije.
Janko Kastelic
~lan – predstavnik delni~arjev
• rojen leta 1950, univ. dipl. ekonomist; • zaposlen kot direktor družbe Fidina, d.d., Ljubljana, od leta 2005; • ~lan nadzornega sveta Save, d.d., od leta 2000 do 2004 in od 2004 do 2008. Vidnejše sedanje funkcije in članstva: • ~lan nadzornega sveta družbe Finetol, d.d., Celje; • ~lan Združenja ~lanov nadzornih svetov Slovenije.
28
Miran KalËiË predsednik nadzornega sveta
Jože Obersnel
~lan – predstavnik delni~arjev, ~lan revizijske komisije
• rojen leta 1947, univ. dipl. ekonomist; • zaposlen kot svetovalec za strate◊ke naložbe družbe Zavarovalnica Triglav, d.d., Ljubljana. Vidnejše sedanje funkcije in članstva: • ~lan nadzornega sveta zavarovalnice Triglav, Poji◊tòvna, a.s., Brno, Rep. ^e◊ka; • ~lan upravnega odbora Zavarovalnice Kopaonik, d.d., Beograd, Srbija.
Tomaž Toplak
~lan – predstavnik delni~arjev, ~lan kadrovske komisije
• rojen leta 1965, univ. dipl. pravnik; • od leta 2005 do 8. 7. 2008 predsednik uprave Kapitalske družbe, d.d., Ljubljana. Vidnejše sedanje funkcije in članstva: • predsednik nadzornega sveta Abanke Vipa, d.d., Ljubljana; • namestnik predsednika nadzornega sveta Istrabenza, d.d., Koper; • podpredsednik evropskega gospodarskega združenja SME UNION, Bruselj; • ~lan Združenja Manager, Ljubljana.
mag. Stanislav Valant
~lan – predstavnik delni~arjev, predsednik kadrovske komisije
• rojen leta 1950, magister ekonomskih znanosti; • od leta 1994 vodi, od leta 2004 pa je predsednik uprave Nacionalne finan~ne družbe, d.o.o., Ljubljana; • prej◊nji predsednik nadzornega sveta Save, d.d., Kranj, od leta 2004 do 2008. Vidnejše sedanje funkcije in članstva: • predsednik nadzornega sveta Etola, d.d., Celje; • predsednik nadzornega sveta Hotelov Bernardin, d.d., Portorož; • ~astni predsednik nadzornega sveta Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana; • predsednik Združenja družb za upravljanje, Ljubljana; • predsednik Smu~arske zveze Slovenije; • ~lan upravnega odbora Združenja Manager; • ~lan Združenja ~lanov nadzornih svetov Slovenije.
29
Letno poroËilo
I. Uvod
Za ~lane nove sestave nadzornega sveta Save, d.d., so bili na 2. redni seji sveta delavcev, 8. maja 2008, izvoljeni kot predstavniki zaposlenih:
Janez Justin
~lan – predstavnik zaposlenih, ~lan kadrovske komisije
• rojen leta 1946, strojni tehnik; • predsednik Sindikata kemijske, nekovinske in gumarske industrije (KNG) SavaGoodyear; • ~lan nadzornega sveta Save, d.d., Kranj, od leta 1996 do 2000, od 2000 do 2004 in od 2004 do 2008. Vidnejše sedanje funkcije in članstva: • predsednik KNG Slovenije; • ~lan predsedstva evropskega sindikata kemije (EMCES); • ~lan predsedstva svetovnega sindikata kemije (ICEM); • predsednik pogajalskih skupin za kolektivni pogodbi za kemijsko, gumarsko in nekovinsko industrijo Slovenije; • ~lan pogajalske skupine delojemalcev v EMCEF v pogajanju z direktorji EU.
Boštjan Luznar
~lan – predstavnik zaposlenih
• rojen leta 1977, univ. dipl. ing. agronomije; • vodja vzdrževanja golfskega igri◊~a, Sava Hoteli Bled, d.d., Bled. Vidnejše sedanje funkcije in članstva: • ~lan upravnega odbora slovenskega združenja vzdrževalcev golfskih igri◊~; • ~lan strokovne skupine »Vzdrževanja« v Savi, d.d.
Miha Resman
~lan – predstavnik zaposlenih, ~lan revizijske komisije
• rojen leta 1975, univ. dipl. ekonomist; • vodja finan~nih naložb v Strate◊kih financah družbe Sava, d.d., Kranj; • ~lan nadzornega sveta Save, d.d., Kranj, od leta 2004 do 2008. Vidnejše sedanje funkcije in članstva: • predsednik sveta delavcev Save, d.d., Kranj; • ~lan strokovne skupine za prevzeme in združevanja v Savi, d.d.; • ~lan nadzornega sveta NFD Holding, d.d., Ljubljana; • ~lan nadzornega sveta Gorenjske banke, d.d., Kranj.
30
7. PoroËilo nadzornega sveta
o rezultatu preveritve revidiranega letnega poroËila družbe Sava, d.d., za leto 2008, revidiranega konsolidiranega letnega poroËila Poslovne skupine Sava za leto 2008 in predloga za uporabo bilanËnega dobiËka za leto 2008 Sestavine letnega poročila in konsolidiranega letnega poročila Nadzorni svet delni{ke družbe Sava je preveril formalne vidike v zvezi z letnim poro~ilom uprave za leto 2008 in konsolidiranim letnim poro~ilom za leto 2008. Ugotovil je, da sta bili letni poro~ili za leto 2008 izdelani v zakonitem roku in da poro~ili vsebujeta vse obligatorne sestavine, ki jih predpisuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). Letno poro~ilo obsega ra~unovodsko poro~ilo, ki je sestavljeno iz bilance stanja, izkaza poslovnega izida, prilog s pojasnili k vsem izkazom, izkaza denarnih tokov, izkaza gibanja kapitala, ter poslovno poro~ilo. Tudi konsolidirano letno poro~ilo obsega predpisane vsebine, pri ~emer velja, da je poslovno poro~ilo skupno za letno poro~ilo in konsolidirano letno poro~ilo. Vse sestavine, ki jih predpisuje zakonodaja za sestavo posameznih izkazov in poro~il, so vsebovane v letnih poro~ilih. Družba je pravilno oblikovala zakonske rezerve in rezerve za lastne delnice. Pojasnila ra~unovodskih izkazov vsebujejo vse informacije, ki jih predpisuje ZGD-1 od 1. do 22. to~ke prvega odstavka 69. ~lena. Poslovno poro~ilo vsebuje tudi pomembne poslovne dogodke, ki so nastopili po koncu poslovnega leta, pri~akovani razvoj družbe, aktivnosti Poslovne skupine Sava na podro~ju raziskav in razvoja, ter o predstavni{tvih družbe. Vsebuje {e poglobljeno analizo glavnih tveganj in negotovosti, ki jim je družba izpostavljena. Poslovno poro~ilo predstavlja po{ten prikaz razvoja in izida poslovanja družbe ter njenega finan~nega položaja. Letno poro~ilo je bilo predloženo v revidiranje na 14. skup{~ini delni{ke družbe izbranemu revizorju. Revizor KPMG, d.o.o., je 6. aprila 2009 izdelal revizorjevo poro~ilo. Tretji odstavek 272. ~lena Zakona o gospodarskih družbah predpisuje, da mora uprava sestavljeno letno poro~ilo skupaj z revizijskim poro~ilom nemudoma predložiti nadzornemu svetu. Uprava Save, d.d., je to storila 9. aprila 2009. Ugotavljamo, da je bilo s tem spo{tovano navedeno zakonsko dolo~ilo, prav tako pa je bilo spo{tovano tudi dolo~ilo petega odstavka 57. ~lena ZGD-1, ki dolo~a 8-dnevni rok za predložitev revidiranega letnega poro~ila in revidiranega konsolidiranega letnega poro~ila pristojnemu organu.
Način in obseg preverjanja vodenja družbe Nadzorni svet je svojo nadzorno funkcijo opravljal predvsem na svojih sejah. Imel je sedem sej – dve v prej{nji sestavi in pet v novi sestavi. Seje nadzornega sveta so v letu 2008 potekale 20. marca, 24. aprila, 31. julija, 21. avgusta, 6. novembra, 18. novembra in 18. decembra. Ob tem so posamezni ~lani nadzornega sveta razli~no uresni~evali tudi svojo pravico iz prvega odstavka 282. ~lena Zakona o gospodarskih družbah, ki omogo~a vsakemu ~lanu nadzornega sveta, da preveri vse podlage za letno poro~ilo. Skladno z zakonsko dolo~bo ima nadzorni svet pravico posameznemu ~lanu odre~i tak{no pravico, vendar s tem v zvezi nadzorni svet v letu 2008 ni sprejel nobenega sklepa. Nadzorni svet sestavlja {est ~lanov, ki jih je 4. junija 2008 izvolila skup{~ina delni~arjev, in trije ~lani, ki jih je predlagal svet delavcev. ^lani nadzornega sveta so: Janez Justin, Miran Kal~i~, Janko Kastelic, Bo{tjan Luznar, Jože Obersnel, mag. Marko Poga~nik, Miha Resman, Tomaž Toplak in mag. Stanislav Valant. Vsi ~lani, ki jih je izvolila skup{~ina delni~arjev, so pri odlo~anju v nadzornem svetu delovali neodvisno. Pri odlo~anju o posameznih sklepih, sprejetih v preteklem letu, se noben ~lan ni izlo~il zaradi konflikta interesov. Nadzorni svet ima tudi urejena pravila o varovanju poslovnih skrivnosti in ravnanju v primeru interesnih nasprotij.
31
Letno poroËilo
I. Uvod
Novi sestav nadzornega sveta je na seji dne 6. novembra 2008 imenoval dve komisiji: revizijsko komisijo, katere naloge dolo~a 280. ~len ZGD-1, ter kadrovsko komisijo, ki združuje pristojnosti komisije za imenovanja in komisije za prejemke. Kadrovska komisija deluje v sestavi: predsednik mag. Stanislav Valant ter ~lani komisije Janez Justin, Miran Kal~i~ in Tomaž Toplak. Sestala se je dvakrat. Obravnavala je predlog nagrad upravi in nadzornemu svetu ter problematiko statusa ~lanov uprave in morebitne spremembe le-tega. Nadzorni svet je imenoval revizijsko komisijo v sestavi: predsednik mag. Marko Poga~nik ter ~lani komisije Kosta Bizjak (zunanji ~lan), Miha Resman in Jože Obersnel, sicer ~lana nadzornega sveta. Komisija se je sestala 31. marca 2009. Na seji je obravnavala letno poro~ilo, imenovala kandidata za revizorja ra~unovodskih izkazov v letu 2009 ter celovito prou~ila zunanjo in notranjo revizijo. Na seji revizijske komisije je sodeloval tudi zunanji revizor, ki so mu ~lani komisije postavljali vpra{anja. Zunanji revizor se je udeležil tudi seje nadzornega sveta v aprilu 2008, na kateri je bilo sprejeto letno poro~ilo, in skup{~ine delni{ke družbe v juniju 2008.
Najpomembnejši sklepi nadzornega sveta Nadzorni svet je teko~e spremljal in sprejemal sklepe o najpomembnej{ih zadevah družbe. Povzetek pomembnej{ih sklepov posameznih sej nadzornega sveta (po ~asovnem zaporedju) je podan v nadaljevanju: – nadzorni svet potrdi in sprejme revidirano letno poro~ilo uprave za leto 2007, revidirano konsolidirano letno poro~ilo za leto 2007 in pisno poro~ilo nadzornega sveta o letnem poro~ilu uprave za leto 2007, konsolidiranem letnem poro~ilu za leto 2007 in predlogu za uporabo bilan~nega dobi~ka (21. seja); – nadzorni svet sprejme izjavo o skladnosti s kodeksom upravljanja javnih delni{kih družb; – nadzorni svet podpre predlog uprave o uporabi dobi~ka, podelitvi razre{nice organom upravljanja in nagradi ~lanom NS; – nadzorni svet predlaga skup{~ini, da za revizorja ra~unovodskih izkazov za 2008 imenuje KPMG Slovenija, d.o.o., Železna cesta 8a, Ljubljana; – nadzorni svet je oblikoval svoj predlog za volitve ~lanov novega sestava nadzornega sveta; – nadzorni svet sklene, da se za predsednika nadzornega sveta izvoli Miran Kal~i~, za namestnika predsednika nadzornega sveta pa mag. Marko Poga~nik (1. seja); – nadzorni svet potrdi izhodi{~a za delo nadzornega sveta v ~etrtem mandatu od 2008 do 2012; – nadzorni svet se seznani s poro~ilom o poslovanju Poslovne skupine Sava in družbe Sava, d.d., v obdobju januar-junij 2008 (2. seja); – nadzorni svet se seznani s poro~ilom o poslovanju Poslovne skupine Sava in Sava, d.d., v obdobju januar-september 2008 (3. seja); – nadzorni svet sprejme spremembe svojega poslovnika; – nadzorni svet imenuje revizijsko komisijo v sestavi: predsednik mag. Marko Poga~nik ter ~lani komisije Kosta Bizjak, Miha Resman in Jože Obersnel; – nadzorni svet imenuje kadrovsko komisijo v sestavi: predsednik mag. Stanislav Valant ter ~lani komisije Janez Justin, Miran Kal~i~ in Tomaž Toplak; – nadzorni svet daje soglasje k aneksu {t. 2 k pogodbi o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije glede 262.841 delnic izdajatelja Merkur, d.d., sklenjeno z Merfinom, holdin{ko družbo, d.o.o. (4. seja); – nadzorni svet se seznani s poro~ilom o poslovanju Poslovne skupine Sava in Save, d.d., v obdobju januar-november 2008. Nadzorni svet se seznani s poro~ilom o stanju finan~nih naložb in posojil ter opcijah in terminskih poslih na dan 30. 11. 2008 (5. seja). Poleg tega je nadzorni svet teko~e spremljal in po potrebi sprejemal ustrezne sklepe glede dolgoro~nih in kratkoro~nih finan~nih naložb, lastnih delnic, cene delnice in
32
gibanja strukture delni~arjev. O vsaki seji nadzornega sveta je bil izdelan in s sklepom potrjen zapisnik, v skladu s pripombami na zapisnik pa tudi, ~e je bilo to treba zaradi lažje sledljivosti, ~istopis le-tega.
Poročanje uprave Poro~anje uprave v poslovnem letu 2008 je nadzornemu svetu omogo~ilo ustrezno opravljanje nadzorne funkcije. Poro~ila uprave so bila obi~ajno pripravljena po posameznih podro~jih s sinteti~nim pregledom vseh poslovnih u~inkov. Gre za dejavnosti Gumarstvo z zunanjetrgovinsko mrežo, Turizem, Naložbene finance, Nepremi~nine ter Druge dejavnosti. S tem je bilo omogo~eno sledenje pozitivnih in negativnih u~inkov posameznih podro~ij Poslovne skupine Sava. Informacijski sistem MIS (menedžerski informacijski sistem) je omogo~il podrobnej{e spremljanje gibanja posameznih elementov poslovanja po razli~nih poslovnih podro~jih. S tem je bilo omogo~eno, da se je nadzorni svet odlo~il, s katerimi podatki želi biti podrobneje seznanjen na posamezni seji. Tak{no orodje je omogo~ilo u~inkovito in kakovostno izvajanje zakonskih in statutarnih pristojnosti nadzornega sveta. Nadzornemu svetu je bil omogo~en tudi pregled posameznih družb oziroma proizvodnih in storitvenih programov znotraj posameznega podro~ja. Prednostno se je interes nadzornega sveta dotikal spremljanja poslovanja ve~jih družb in proizvodnih programov ter konsolidiranih izkazov celotne poslovne skupine. Nadzorni svet je posebno pozornost nemenjal podro~ju Naložbenih financ in s tem spremljal njihovo dejavnost, pozornost pa je namenjal tudi podro~ju ravnanja s kadri. V svojih poro~ilih je uprava prikazovala in pojasnjevala vse najpomembnej{e kategorije, ki vplivajo na poslovanje delni{ke družbe in Poslovne skupine Sava. To so kategorije dobi~ka, prodaje, stro{kov, dodane vrednosti itd. Prav tako so bili periodi~nim izkazom dodani primerjalni izkazi za preteklo leto in planirani izkazi za primerjalno obdobje. Tako je nadzorni svet lahko teko~e sledil gibanjem uspe{nosti poslovanja glede na preteklost in glede na na~rtovano poslovanje.
Ocena poslovanja Pri obravnavi letnega poro~ila je nadzorni svet analiziral gibanja klju~nih finan~nih kazalnikov v primerjavi s predhodnim letom ter v primerjavi z na~rtovanimi za leto 2008 in ugotovil naslednje: 1. Poslovanje družb Poslovne skupine Sava so v realnem sektorju zaznamovali upad povpra{evanja po proizvodih in storitvah, rast cen surovin, energentov in stro{kov dela, v finan~nem delu pa nara{~anje obrestnih mer in drasti~no padanje borznih te~ajev. V vseh družbah poslovne skupine so zaradi spremenjenih pogojev gospodarjenja že tekom leta 2008 za~eli izvajati ukrepe, s katerimi so omilili u~inke zaostrenih razmer v gospodarskem okolju. 2. Poslovanje leta 2008 so v pomembni meri, to je v vi{ini 25,8 milijona evrov, poslab{ali za leto 2008 nepredvideni in s tem nena~rtovani dogodki, ki se v 42 odstotkih nana{ajo na slabitve sredstev v dejavnosti Turizem in v 58 odstotkih na slabitve finan~nih naložb v družbi Sava, d.d. Na podlagi dodatno zahtevanih obrazložitev in pojasnil uprave ter izbranega revizorja nadzorni svet ugotavja, da so bile navedene slabitve izvedene v skladu s standardi in priporo~ili ra~unovodske stroke, da je bila politika slabitev konservativna in da ne pu{~a odprtih tveganj, ki bi se prena{ala v prihodnja obdobja. 3. V Poslovni skupini Sava je bilan~na vsota dosegla vrednost 921,6 milijona evrov in je za 3 odstotke nižja kot ob koncu prej{njega leta in prav tako za 3 odstotke nižja od na~rtovane. Kapital skupine v sestavi sredstev predstavlja 52 odstotkov. V Savi, d.d., je bilan~na vsota dosegla vrednost 653,7 milijona evrov in je 5 odstotkov nižja glede na predhodno leto ter 1 odstotek vi{ja od na~rtovane. Kapital Save, d.d., v sestavi sredstev predstavlja 54 odstotkov.
33
Letno poroËilo
I. Uvod
4. V Poslovni skupini Sava so prihodki od prodaje dosegli vrednost 231,8 milijona evrov in so 23 odstotkov vi{ji od doseženih v prej{njem letu, na~rtovane pa presegajo za 6 odstotkov. Družbe dejavnosti so pove~ale tržne deleže na vseh glavnih trgih ali pa jih vsaj ohranile. V Savi, d.d., so prihodki od prodaje dosegli vrednost 8,4 milijona evrov. V glavnem predstavljajo prihodke od najemnin za uporabo nepremi~nin, ki so dane v najem družbam v skupini. 5. V Poslovni skupini Sava je ~isti dobi~ek dosegel vrednost 1,9 milijona evrov in je nižji od doseženega v prej{njem letu in nižji od na~rtovanega. Doseženi ~isti dobi~ek brez upo{tevanja izrednih dogodkov je zna{al 27,7 milijona evrov, od doseženega v prej{njem letu odstopa za 30 odstotkov, od na~rtovanega pa za 14 odstotkov. V Savi, d.d., je ~isti dobi~ek dosegel vrednost 4,6 milijona evrov. Na~rtovane vrednosti kot tudi lanskoletne vrednosti ~istega dobi~ka niso bile dosežene zaradi nena~rtovanih slabitev finan~nih naložb v vi{ini 14,9 milijona evrov. Brez upo{tevanja tega izrednega dogodka pa je Sava, d.d., presegla poslovne na~rte ~istega dobi~ka za 52 odstotkov, vrednosti iz predhodnega leta pa za 42 odstotkov. 6. Donosnost kapitala Poslovne skupine Sava je bila 0,3-odstotna, donosnost brez upo{tevanja izrednih dogodkov pa je bila 5,3-odstotna, kar je 3,1 odstotne to~ke manj, kot je bila dosežena v predhodnem letu in 1,2 odstotni to~ki pod na~rtovano. Donosnost kapitala Save, d.d., je bila 1,2-odstotna, donosnost brez upo{tevanja izrednih dogodkov pa je bila 4,4-odstotna in je v primerjavi s predhodnim obdobjem vi{ja za 1,1 odstotne to~ke ter za 1,3 odstotne to~ke presega na~rtovano. Ustvarjen ~isti dobi~ek Poslovne skupine Sava so – kot izhaja iz finan~nih kazalnikov – pomembno znižali nena~rtovani in izredni dogodki v skupni vi{ini 25,8 milijona evrov. Ti dogodki so se odrazili v slabitvi sredstev v vi{ini 10,9 milijona evrov v dejavnosti Turizem, medtem ko so slabitve finan~nih naložb v Savi, d.d., ki jih je družba izvedla v skladu s priporo~ili in zahtevami ra~unovodske stroke zaradi velikega znižanja borznih te~ajev, zna{ale 14,9 milijona evrov. Zaradi tega so družbe Poslovne skupine Sava po revidiranih podatkih leto 2008 zaklju~ile s ~istim dobi~kom v vi{ini 1,9 milijona evrov, kar je nižje od leta 2007 in nižje od na~rtovanega dobi~ka za leto 2008. Ob dejstvu, da so družbe Poslovne skupine Sava pove~ale ali pa vsaj ohranile prodajo oziroma tržne deleže, je pomemben tudi podatek, da bi v primeru, ~e ne bi bilo nena~rtovanih slabitev oziroma le-teh ne bi bilo treba izvesti, Poslovna skupina Sava v letu 2008 ustvarila 27,7 milijona evrov ~istega dobi~ka. Glede doseženega ~istega poslovnega izida Save, d.d., v vi{ini 4,6 milijona evrov, pa je mo~ ugotoviti, da zaradi opisanih slabitev finan~nih naložb ne dosega na~rtovanih vrednosti, vendar bi bil brez slabitev poslovni na~rt za leto 2008 presežen za 52 odstotkov, dosežen rezultat pa za 42 odstotkov vi{ji glede na leto 2007. Nadzorni svet ob tem ugotavlja, da je uprava kljub negotovemu gospodarskemu položaju in poglabljanju svetovne finan~ne krize obdržala ustrezno pla~ilno sposobnost, likvidnost in solventnost, ter ugodno kapitalsko sestavo v družbah Poslovne skupine Sava. Nadzorni svet tudi ocenjuje, da je uprava v danih razmerah leta 2008 zastavljene cilje glede na spremenjene pogoje gospodarjenja uspe{no uresni~evala, saj se je pove~evala prodaja, izbolj{evala konkuren~nost dejavnosti, ohranjalo dobro ime; uprava je vzdrževala likvidnost kljub težavam pri obnavljanju finan~no kreditnih virov in ohranila finan~no trdnost poslovne skupine.
Predlog za uporabo bilančnega dobička Nadzorni svet je preveril predlog za uporabo bilan~nega dobi~ka. Ugotovil je, da je bilo razporejanje dobi~ka skladno z 230. ~lenom ZGD-1, predlog za uporabo bilan~nega dobi~ka, ki na dan 31. 12. 2008 zna{a 29.168.492,43 evrov, pa obsega podatke, predpisane v ~etrtem odstavku 293. ~lena tega zakona.
34
Nadzorni svet je ocenjeval, ali obstaja možnost za izpodbijanje tak{nega sklepa o uporabi bilan~nega dobi~ka skladno s prvim odstavkom 399. ~lena ZGD-1. Ugotovil je, da tak{na možnost ne obstaja, ker predlog uprave predvideva, da se delni~arjem deli 6.211.463,80 evrov, t. j. znesek, ki kumulativno presega 4 odstotke osnovnega kapitala, kar zna{a 3.350.062,70 evra. Nadzorni svet je pri sprejemanju letnega poro~ila podprl predlog uprave, da se za polovico ~istega dobi~ka, ki ostane po uporabi ~istega dobi~ka, za namene iz prvega odstavka 230. ~lena ZGD-1 oblikujejo druge rezerve iz dobi~ka. Nadzorni svet na podlagi tretjega odstavka 298. ~lena ZGD-1 podaja skup{~ini predlog, naj sprejme sklep o uporabi bilan~nega dobi~ka po predlogu, ki ga je oblikovala uprava.
Revizorjevo poročilo Nadzorni svet se je seznanil z revizorjevim poro~ilom in ugotovil, da je izdano pritrdilno mnenje. Revizor je svoja stali{~a v poro~ilu predstavil tudi nadzornemu svetu. Prav tako je sodeloval na sestanku revizijske komisije nadzornega sveta. Bil je navzo~ tudi na skup{~ini delni{ke družbe v letu 2008 in bo povabljen tudi na leto{njo skup{~ino, ki bo odlo~ala o uporabi bilan~nega dobi~ka. Nadzorni svet na revizorsko poro~ilo nima pripomb. Ugotavlja, da ima revizorsko poro~ilo vsebine, predpisane v drugem odstavku 57. ~lena ZGD-1. Revizor je potrdil, da sta ra~unovodski poro~ili pripravljeni skladno s Slovenskimi ra~unovodskimi standardi, ra~unovodskimi usmeritvami družbe in z uporabo ustreznih dolo~b Mednarodnih ra~unovodskih standardov.
Pripombe nadzornega sveta k letnemu poročilu za leto 2008 in konsolidiranemu letnemu poročilu za leto 2008 Nadzorni svet nima takih pripomb k letnemu poro~ilu za leto 2008 in konsolidiranemu letnemu poro~ilu za leto 2008, ki bi ga zadrževale pri sprejemu odlo~itve, da potrdi letno poro~ilo in konsolidirano letno poro~ilo.
Potrditev letnega poročila za leto 2008 in konsolidiranega letnega poročila Nadzorni svet potrjuje letno poročilo Save, d.d., za leto 2008 in konsolidirano letno poročilo Poslovne skupine Sava za leto 2008. Nadzorni svet je v skladu s tretjim odstavkom 282. ~lena ZGD-1 letni poro~ili za leto 2008 na svoji 7. seji, dne 16. 4. 2009 potrdil in s tem sprejel v odprtem roku, t. j. pred iztekom enega meseca, {teto od dneva predložitve letnih poro~il za leto 2008 nadzornemu svetu.
V Kranju, 16. aprila 2009
Miran Kal~i~ predsednik nadzornega sveta Save, d.d.
35
Letno poroËilo
I. Uvod
8. Sistem vodenja in upravljanja
Uveljavljanje preglednosti poslovanja z upoštevanjem visokih načel in najboljših praks vodenja in upravljanja nam je omogočilo pravočasno odzivnost pri prilagajanju strategij in poti za njihovo uresničevanje. S konsolidacijo lastništva družb v dejavnosti Turizem smo poenostavili njihovo upravljanje. Izvajanje priporočil notranje revizije in sistem notranjih kontrol sta prispevala dobro podlago za učinkovito in kakovostno odločanje. Kakovost poročanja so ponovno potrdila prejeta priznanja.
Okvir sistema vodenja in upravljanja: zakonitost in najboljša praksa Sistem vodenja in upravljanja Poslovne skupine Sava sestavljata celosten nabor odnosov med vodstvom in nadzornim svetom družbe, delni~arji in drugimi interesnimi skupinami Save ter zbir notranjih in zunanjih regulatornih ter nadzornih mehanizmov, ki usmerjajo poslovanje družbe ter skupine. Sistem temelji na zakonskih dolo~ilih, pravilih Ljubljanske borze in na internih organizacijskih predpisih ter pravilnikih ob uvajanju uveljavljenih mednarodnih in doma~ih dobrih praks. Na podlagi trdno za~rtane politike obstoje~i sistem vodenja in upravljanja stalno izbolj◊ujemo ter zagotavljamo njegovo u~inkovitost in transparentnost. Upravi in nadzornemu svetu Save, d.d., omogo~a primerno podlago za doseganje ciljev, ki so v interesu družbe in njenih delni~arjev, ter u~inkovit nadzor. Okvir našega sistema vodenja in upravljanja temelji na udejanjanju splošnih ciljev svetovno uveljavljenih Načel korporativnega upravljanja Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki izpostavljajo: – preglednost ter u~inkovitost trgov, konsistentnost z na~eli pravne države in jasno lo~evanje odgovornosti med organi; – za◊~ito in izvajanje pravic delni~arjev ter njihovo nepristransko obravnavo; – priznavanje pravic deležnikom in spodbujanje aktivnega sodelovanja med družbo in deležniki; – zagotavljanje po◊tenega in eti~nega poslovanja ter odgovornega odlo~anja; – strate◊ko vodenje družbe, u~inkovit nadzor in odgovornost nadzornega sveta do družbe in delni~arjev; – pravo~asno in redno objavljanje to~nih podatkov o vseh pomembnih zadevah v zvezi z družbo.
Dvotirni sistem vodenja in upravljanja v družbah Poslovne skupine Sava Družbo Savo, d.d., vodi uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet. Po enakem sistemu poteka upravljanje v odvisnih družbah skupine, ki so organizirane kot delni◊ke družbe. Vsi ~lani uprave se udeležujejo skup◊~in odvisnih družb, ki so v 100-odstotni lasti Save, d.d., na skup◊~inah drugih družb v poslovni skupini pa mati~no družbo zastopa poobla◊~enec, ki ga dolo~i uprava. Sava, d.d., ima formaliziran sistem delovanja na skup◊~inah pridruženih družb. Strokovnjaki iz ustreznih Savinih kompeten~nih centrov analizirajo skup◊~insko gradivo, pregledajo predloge sklepov ter pripravijo poro~ilo za upravo. Uprava se opredeli do dnevnega reda in potrdi predloge sklepov, ki jih bo sprejela sama ali jih bo na skup◊~ini uveljavljal njen poobla◊~enec.
36
Skupščina delničarjev Save, d.d.: visoka udeležba Sklicevanje skup◊~ine in druge zadeve, ki so pomembne za njeno izvedbo, ureja statut družbe, ki je v celoti objavljen na www.sava.si. Skup◊~ino delni~arjev skli~e uprava Save, d.d., praviloma enkrat letno. Udeležijo se je lahko vsi delni~arji oziroma njihovi poobla◊~enci ali zastopniki, ki najpozneje tri dni pred zasedanjem skup◊~ine pisno napovejo svojo udeležbo. Sklic 14. redne letne skup◊~ine, ki je bila 4. junija 2008, je bil objavljen v zakonskem roku, to je najmanj 30 dni pred zasedanjem skup◊~ine, v ~asniku Finance, v sistemu elektronskega obve◊~anja Ljubljanske borze, d.d., SEOnet in na spletnih straneh družbe. Skladno z ustaljeno prakso smo zagotovili organizirano zbiranje pooblastil za glasovanje na skup◊~ini in informacije o tem objavili na spletnih straneh družbe. Delni~arji Save, d.d., so z zahtevano ve~ino sprejeli predloge sklepov uprave o uporabi bilan~nega dobi~ka, razre◊nici upravi in nadzornemu svetu, imenovanju revizorja in o nagradi ~lanom nadzornega sveta. Sprejet pa ni bil volilni predlog nadzornega sveta glede volitev ~lanov nadzornega sveta Save, d.d., – predstavnikov delni~arjev, temve~ je skupina delni~arjev oblikovala svoj predlog sestave in zahtevala, da se o njenem predlogu glasuje pred predlogom nadzornega sveta. Nasprotni predlog skupine delni~arjev je bil sprejet s 56-odstotno ve~ino, s ~imer so delni~arji izvolili nove ~lane nadzornega sveta. Udeležba na skup◊~ini je bila zelo visoka. Navzo~ih je bilo 1.679.920 delnic, kar predstavlja ve~ kot 83 odstotkov vseh delnic. Strokovno in organizacijskotehni~no izvedbo skup◊~ine Save, d.d., pripravljamo s svojimi kadri, vanjo pa je vklju~enih ve~ kot deset sodelavcev.
Izvoljen nov nadzorni svet Save, d.d. Nadzorni svet družbe sestavlja devet ~lanov. Njihov mandat traja ◊tiri leta z možnostjo ponovne izvolitve. Zaradi izteka mandata prej◊nji sestavi nadzornega sveta je skup◊~ina delni~arjev skladno s svojimi pristojnostmi v letu 2008 izvolila ◊est ~lanov, ki zastopajo interese delni~arjev. ^lane, ki zastopajo interese delavcev, je skladno z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju in svojim poslovnikom izvolil svet delavcev. Pretekli mandat nadzornega sveta je potekel 28. junija 2008. Novi nadzorni svet Save, d.d., se je na konstitutivni seji sestal julija in za novega predsednika izvolil Mirana Kal~i~a, za njegovega namestnika pa mag. Marka Poga~nika. Poimenski sestavi prej◊njega in sedanjega nadzornega sveta sta podani v 6. poglavju: Organi vodenja in upravljanja. Uprava je za vse nove ~lane nadzornega sveta Save, d.d., organizirala uvodno predstavitev, na kateri jim je predstavila strategijo Poslovne skupine Sava. Seznanila jih je s statutom družbe in Poslovnikom o delu nadzornega sveta, kjer so opredeljeni na~in dela, sklicevanje sej in druge zadeve, ki so pomembne za delo nadzornega sveta družbe Sava, d.d. Predstavila jim je pravilnik o dolo~anju in varovanju poslovne skrivnosti in informacij za interno uporabo, ki se uporablja tudi pri delu nadzornega sveta in Kodeks upravljanja javnih delni◊kih družb. Seznanila jih je tudi z ra~unovodskimi politikami, s prakso spremljanja in poro~anja o poslovanju ter z drugimi poglavitnimi vidiki sistema vodenja in upravljanja Save, d.d., in njenih odvisnih družb. 37
Letno poroËilo
I. Uvod
Nadzorni svet se mora sestati najmanj enkrat na ~etrtletje, obi~ajno pa se sestaja vsaj petkrat letno. V lanskem letu je imel sedem rednih sej. ^lani upravljavskih organov odvisnih družb Poslovne skupine Sava prav tako vestno in strokovno spremljajo poslovanje teh družb in ukrepajo, kadar je to potrebno. Nadzorni svet deluje v interesu družbe Sava, d.d., in Poslovne skupine Sava ter pri tem upo◊teva interese njenih deležnikov. Nadzoruje in svetuje upravi pri izvajanju nalog vodenja družbe in postavljanju prihodnjega razvoja skupine. To vklju~uje doseganje ciljev družbe, korporativno strategijo in tveganja, povezana s poslovnimi aktivnostmi, strukturo in delovanje sistema upravljanja s tveganji in sistema notranjih kontrol, proces finan~nega poro~anja in skladnost delovanja z zakoni in pravili. Nadzorni svet je po konstituiranju posodobil svoj poslovnik in na 3. redni seji 6. novembra 2008 imenoval revizijsko in kadrovsko komisijo. Med drugim je odlo~al o podelitvi soglasja k ve~jim poslom, teko~e spremljal implementacijo strategije družbe, sprejel letno poro~ilo ter se seznanil s poslovnim na~rtom in realizacijo na~rta po posameznih obdobjih. Njegovo delovanje je podrobneje razkrito v poro~ilu nadzornega sveta, kjer je navedena tudi poimenska sestava revizijske in kadrovske komisije. Skup◊~ina delni~arjev je na podlagi uspe◊nosti poslovanja družbe in v okvirih, ki jih dolo~ata Zakon o gospodarskih družbah ter statut Save, d.d., odlo~ila, da se ~lanom nadzornega sveta izpla~a enkratna letna nagrada v skupnem znesku 314.611,84 evrov. Vi◊ina do sedaj sprejetih nagrad ne odstopa od zneskov v primerljivih družbah v Sloveniji.
Uprava Save, d.d.: kakovost in učinkovitost odločanja Tri~lanska uprava družbe Sava, d.d., je svoj sedanji mandat za~ela 17. julija 2006. Upravo imenuje nadzorni svet, po preteku petletnega mandata pa ima skladno s statutom možnost ponovnega imenovanja. Uprava vodi družbo s sklepanjem poslov v dobro družbe, samostojno in na svojo odgovornost. Delovna podro~ja posameznih ~lanov uprave so opredeljena v poslovniku uprave in jih povzemamo v poglavju 6. Organi vodenja in upravljanja. Pri zastopanju družbe uporabljamo na~elo dveh podpisov; upravo torej zastopata dva ~lana uprave skupaj ali en ~lan uprave skupaj s prokuristom. Družba ima pet podpisnikov, poleg ~lanov uprave ◊e dva prokurista. Porazdelitev pooblastil, ki je sicer restriktivna, omogo~a nemoteno sklepanje teko~ih poslov. Mandat prokuristov je enak sedanjemu mandatu uprave. V minulem letu so vsa podpisovanja pravnih aktov v tehni~nem smislu potekala nemoteno in omogo~ala teko~e sklepanje pravnih poslov. Prokurista nimata drugih omejitev razen zakonskih pri zastopanju družbe glede nepremi~ninskih poslov in dolo~be o skupnem zastopanju. Uprava poro~a nadzornemu svetu o zadevah družbe in poslovnega sistema ter se z njim posvetuje o pomembnej◊ih vpra◊anjih poslovanja in upravljanja celotne poslovne skupine. V postopek odlo~anja uprava obi~ajno vklju~uje kar naj◊ir◊i krog sodelavcev in s tem zagotavlja kakovost in u~inkovitost odlo~anja. Poleg zakonsko dolo~enih obveznosti statut družbe dolo~a, da mora uprava pridobiti soglasje nadzornega sveta, kadar posli presegajo 20 odstotkov osnovnega kapitala družbe.
38
Vodenje in upravljanje odvisnih družb Poslovne skupine Sava Uprava Save, d.d., zagotavlja u~inkovito vodenje družbe in upravljanje celotne skupine. So~asno spodbuja in uveljavlja po◊teno ter eti~no odlo~anje in ravnanje v vseh družbah skupine, kar varuje ugled poslovne skupine in predstavlja enega izmed elementov na◊ega upravljanja s tveganji. Upravljanje odvisnih družb poteka na več ravneh, in sicer prek: – sveta direktorjev Poslovne skupine Sava; – kolegija direktorjev kompeten~nih centrov znanj; – skup◊~in delni~arjev odvisnih družb, na katerih Sava, d.d., uveljavlja svojo glasovalno pravico za varovanje svojih interesov; – sej nadzornih svetov odvisnih družb, kjer predstavniki vodstva Save, d.d., aktivno izvajajo svojo upravljavsko vlogo; – priložnostnih posvetovanj, kadar tako zahteva narava posla. Svet direktorjev vodi predsednik uprave družbe Sava, d.d., sestavljajo pa ga ~lani uprave, direktorji odvisnih družb in direktorji kompeten~nih centrov znanj. ^lani se sestajajo mese~no in obravnavajo poslovne rezultate ter druge pomembne vidike poslovanja družb v skupini. Uprava mati~ne družbe dvakrat letno, junija in decembra, redno pripravi poslovno konferenco, namenjeno napovedim poslovanja v teko~em in prihodnjem letu. Aktualno dogajanje na trgu je narekovalo, da smo decembrsko poslovno konferenco namenili obravnavanju sprememb, ki jih prina◊a globalna finan~na kriza, in prilagajanju strate◊kih smernic poslovanja. Nepredvidljivost u~inkov krize je povzro~ila tudi prestavitev sprejemanja poslovnega na~rta za leto 2009 na za~etek omenjenega leta. Kolegij direktorjev kompetenčnih centrov znanj ima za seboj prvo leto polnega delovanja. Njegov namen je prepoznavanje in izraba sinergij med kompeten~nimi centri, udejanjanje skupnih nalog in ve~anje njihovega prispevka k uspe◊nosti družb Poslovne skupine Sava. ^lani kolegija so se sestali na devetih sejah in med drugim skupaj z vodstvi odvisnih družb izvedli dve strate◊ki delavnici na temo spodbujanja inovativnosti. Kolegij direktorjev kompeten~nih centrov znanj vodi direktorica kompeten~nega centra Kadri, pravo in organizacija. Članstvo v nadzornih svetih odvisnih družb omogo~a ~lanom uprave Save, d.d., aktivno sodelovanje pri vodenju in upravljanju teh družb ter vrednotenje izvajanja njihovih strate◊kih usmeritev in u~inkovitosti ter dajanje soglasij k strate◊kim odlo~itvam in imenovanju oziroma odpoklicu ~lanov poslovodnih organov ter k njihovemu nagrajevanju. Uprava Save, d.d., daje velik poudarek nenehnemu izobraževanju s podro~ja delovanja nadzornih svetov in upravljanja družb. Poleg rednega izobraževanja se ~lani uprave, poslovodstva družb in drugi Savini strokovnjaki usposabljajo tudi v okviru postopka obnavljanja certifikata Združenja ~lanov nadzornih svetov Slovenije. V letu 2008 so bila usposabljanja organizirana na teme: soglasje nadzornega sveta k poslom uprave, imenovanja in odpoklic direktorjev, od◊kodninska odgovornost organov vodenja in nadzora ter delovanje enotirnega sistema upravljanja. Za poenostavitev upravljanja družb je – s ciljem, da vse družbe dejavnosti Turizem preidejo v njeno polno in neposredno last – Sava, d.d., kot ve~inska lastnica družb, v letu 2008 sprejela ve~ odlo~itev. Kot glavna delni~arka je na skup◊~ini družbe 39
Letno poroËilo
I. Uvod
Terme Lendava, d.d., opravila iztisnitev preostalih delni~arjev, jih popla~ala skladno z zakonodajo in to družbo, kot tudi družbo Terme 3000, d.d., preoblikovala iz delni◊ke družbe v družbo z omejeno odgovornostjo. Družbo Sava Hoteli Bled je z ve~inskim deležem glasovalnih pravic preoblikovala iz družbe z omejeno odgovornostjo v delni◊ko družbo. Od h~erinske družbe Terme 3000, d.o.o., je odkupila celoten 100-odstotni delež družbe Zdravili◊~e Radenci, d.o.o. S tem so vse pomembnej◊e družbe skupine v neposrednem lastni◊tvu Save, d.d., kar olaj◊uje tudi izdelavo konsolidiranih ra~unovodskih izkazov.
Vodstva odvisnih družb: nova imenovanja in druge spremembe V letu 2008 smo izpeljali naslednja imenovanja in spremembe v vodstvih odvisnih družb: • Ponovna imenovanja dosedanjih direktorjev: – Anton Rogina, direktor družbe Sava-GTI, d.o.o., Ptuj, do konca januarja 2012; Mira Rjavec ostaja delavska direktorica te družbe; – Maksimiljan Fija~ko, direktor družbe Sava Medical in storitve, d.o.o., Kranj, do konca aprila 2012; Mira Rjavec ostaja delavska direktorica te družbe; – Zlatko Smrdel, direktor družbe Sava Trade, GmbH, München, do konca decembra 2011; – Milan Vik, direktor družbe Sava Trade, s.r.o., Praga, do sredine februarja 2011; Samo Janc je prokurist te družbe; – Liljana Kosti}, direktorica družbe Sava Trade, d.o.o., Split, do za~etka junija 2012; – mag. Andrej Šprajc, predsednik uprave družbe Sava Hoteli Bled, d.d., do konca februarja 2012; uprava pa je raz◊irjena s ~lanoma Fedjem Pobegajlom in Tamaro Zajc (do konca junija 2012) ob preoblikovanju družbe z omejeno odgovornostjo v delni◊ko družbo; – Gorazd Rous, direktor družb Sava IPN, d.o.o., Ljubljana in Sava IPN NOVA A, d.o.o., Ljubljana, do sredine avgusta 2012 in Ana Finc, ki ◊e naprej ostaja prokuristka obeh družb; • Igor Hafnar je imenovan za direktorja – ~lana poslovodstva družbe Savatech, d.o.o., Kranj, do konca avgusta 2012; Du◊an Kveder kot prvovode~i in Vesna ^adež ◊e naprej ostajata direktorja družbe, prav tako tudi Mira Rjavec kot delavska direktorica v družbi; • Jaka Slavinc in Tomaž Per~i~ sta imenovana za nova direktorja družbe Sava Trade, Sp. z o.o., Var◊ava, do sredine februarja 2010; • Igor Magdi~ je imenovan za novega direktorja družbe Terme Lendava, d.o.o., Lendava, do konca junija 2012, Aleksander Varga pa za prokurista te družbe; • mag. Antonija Pirc je imenovana za novo direktorico družbe Terme 3000, d.o.o., Moravske Toplice, do sredine aprila 2009, ob preoblikovanju družbe iz delni◊ke družbe v družbo z omejeno odgovornostjo. Kadrovske spremembe v vodstvih Savinih odvisnih družb so potekale tudi v začetku leta 2009: • Igor Hafnar je imenovan za prvovode~ega direktorja v poslovodstvu družbe Savatech, d.o.o., Kranj, Vesna ^adež ◊e naprej ostaja direktorica družbe, prav tako Mira Rjavec delavska direktorica; • Igor Hafnar in direktorica Vesna ^adež sta imenovana za novo poslovodstvo družbe Savapro, d.o.o., do konca decembra 2010; • Denis Šmigoc je imenovan za novega direktorja družbe Savarus, d.o.o., do konca decembra 2010;
40
• mag. Andrej Šprajc kot prvovode~i direktor in direktorica Ivanka Ajlec prevzameta vodenje v družbi Terme 3000, d.o.o., Moravske Toplice, do konca decembra 2012; • Mladen Ku~i◊ kot prvovode~i direktor in direktor Milan Karoli sta imenovana za dvo~lansko poslovodstvo družbe Zdravili◊~e Radenci, d.o.o., Radenci, do konca decembra 2012; • Fedja Pobegajlo, dosedanji ~lan uprave, je imenovan za predsednika uprave družbe Sava Hoteli Bled, d.d., do konca junija 2012, Tine Brodnjak za prokurista družbe, Tamara Zajc pa ◊e naprej ostaja ~lanica uprave.
Notranja revizija: večina priporočil že uresničenih Funkcijo notranje revizije izvaja kompeten~ni center Notranja revizija, ki presoja in vrednoti upravljalne, izvajalne in informacijske procese s ciljem zagotavljanja ustreznega upravljanja tveganj. Notranja revizija je odgovorna neposredno upravi Save, d.d., do katere ima prost in popoln dostop. Organizacijska neodvisnost ji omogo~a uveljavitev vpliva v vseh družbah Poslovne skupine Sava in na vseh podro~jih poslovanja. Projekte, ki so predmet notranje revizije, dolo~imo v letnem na~rtu. Podlaga zanj so strate◊ke usmeritve Poslovne skupine Sava in tveganja, ki lahko vplivajo na doseganje strate◊kih ciljev. Na podlagi ocene možnih vplivov tveganj na poslovanje in verjetnosti njihovega pojava ter z upo{tevanjem razpolo`ljivega delovnega ~asa notranjih revizorjev izberemo, katera podro~ja poslovanja in problematiko bomo obravnavali, ter opredelimo cilje, ki bodo doseženi z revizijskimi pregledi. Klju~ni dejavnik uspe◊nosti in u~inkovitosti notranje revizije je strokovnost, zato notranji revizorji nenehno izpopolnjujejo svoje znanje in dograjujejo metodologijo revidiranja v skladu z mednarodnimi standardi. Kot svetovalci so vklju~eni tudi v projektne skupine z razli~nih podro~ij. Pri tem ohranjajo neodvisnost in se izogibajo morebitnemu navzkrižju interesov. V minulem letu so notranji revizorji opravili revizijske preglede s podro~ja uspe◊nosti in u~inkovitosti poslovanja ter vodenja nekaterih projektov. Dali so vrsto priporo~il, od katerih jih je ve~ina že uresni~enih. Pri vsakem priporo~ilu so spremljali odziv poslovodstev revidiranih družb ali podro~ij poslovanja, ugotavljali uspe◊nost izvedbe in o tem poro~ali upravi mati~ne družbe. Aktivnosti Notranje revizije bodo v letu 2009 usmerjene na podro~je na~rtovanja in spremljanja uspe◊nosti družb Poslovne skupine Sava, na druga pomembna podro~ja, kjer notranja revizija ◊e ni bila izvedena, in v nenehno preverjanje izvajanja ukrepov na podlagi danih priporo~il.
Zunanja revizija: strokovnost in poslovna etika Revizijo ra~unovodskih izkazov delni◊ke družbe Sava in ve~ine njenih odvisnih družb ve~ let izvaja revizijska hi◊a KPMG. Imenovanje revizorske hi◊e vsako leto potrdi skup◊~ina delni~arjev Save, d.d. Družba upo◊teva priporo~ila Kodeksa upravljanja javnih delni◊kih družb o zamenjavi odgovornega revizorja vsakih pet let. Posli Save, d.d., z revizijsko hi◊o KPMG Slovenija, d.o.o., so predstavljeni v ra~unovodskem delu tega letnega poro~ila, v pojasnilih k ra~unovodskim izkazom družbe in skupine. 41
Letno poroËilo
I. Uvod
Sistem notranjih kontrol in upravljanja tveganj v zvezi z računovodskim poročanjem Kakovostno ra~unovodsko poro~anje je klju~nega pomena za u~inkovito delovanje sistema vodenja in upravljanja Save, d.d. Za upravljanje s tveganji je odgovorna uprava mati~ne družbe, ki izvaja sistem njihovega upravljanja in sistem notranjih kontrol. Izvajanje sistema notranjih kontrol zagotavlja, da strate◊ke cilje dosegamo z upo◊tevanjem na~rtov, z nadzorom nad aktivnostmi družbe in skupine, skladno z zakoni in pravili ter z zagotavljanjem zanesljivega ra~unovodskega poro~anja. Zagotavlja kakovostno pripravo ra~unovodskih izkazov in verodostojnih analiz poslovanja za potrebe notranjega in zunanjega ra~unovodskega poro~anja. Sistem notranjih kontrol v zvezi z računovodskim poročanjem vključuje politike in postopke, ki Savi, d.d.: – zagotavljajo, da se opira na dokumente, ki v razumni meri, to~no in po◊teno odražajo poslovne dogodke in razpolaganje s premoženjem družbe; – zagotavljajo utemeljeno jamstvo, da so poslovni dogodki zajeti v taki meri, kot je potrebno za pripravo ra~unovodskih izkazov v skladu s splo◊no sprejetimi ra~unovodskimi na~eli in da so prihodki in stro◊ki družbe nastali le v okviru pooblastil, ki jih imajo vodstva družb; – dajejo zadostno jamstvo glede prepre~itve oziroma pravo~asne zaznave nepoobla◊~ene pridobitve, uporabe in razpolaganja s premoženjem družbe, kar bi moglo bistveno vplivati na ra~unovodske izkaze. Namen sistema notranjih kontrol je ob primernih stro◊kih zagotavljati utemeljeno jamstvo, da je premoženje družbe in skupine varovano ter da so poslovni dogodki pravilno izvajani in zajeti. Sistem poleg vzpostavljenih politik in postopkov vklju~uje med drugim tudi funkcijo opravljanja notranje revizije in izbiro ter usposabljanje pristojnih strokovnjakov. Uprava Save, d.d., je odgovorna za vzpostavitev in vzdrževanje primernega sistema notranjih kontrol, ter za nadzor njegove u~inkovitosti. Enotne ra~unovodske politike, ki veljajo v Poslovni skupini Sava, so zapisane v pravilnikih o ra~unovodstvu družb, kjer so opredeljene tudi zadolžitve in odgovornosti za izvedbo posameznih opravil v ra~unovodstvu ter za njihovo spremljanje in nadzor. U~inkovitost priprave in izmenjave ra~unovodskih informacij v poslovni skupini omogo~a enotni osrednji informacijski sistem SAP in druge poenotene informacijske re◊itve. Števil~ni podatki za pretekli mesec o stanju in gibanju sredstev ter uspehu poslovanja, primerjani s prej◊njim obdobjem in z na~rtom, so za vse družbe v skupini dostopni v elektronski obliki peti delovni dan v mesecu. Poslovodstva družb jih analizirajo in komentirajo ter mese~no obravnavajo na svetu direktorjev. Tako stalno spremljanje in analize predstavljajo podlago za poslovne odlo~itve in zagotavljajo, da ra~unovodski izkazi ne vsebujejo pomembnih napak. Vodenje ra~unovodstva je delno centralizirano in na posameznih lokacijah poteka za ve~ družb hkrati. S tem zagotavljamo enoten pristop, standardizirane postopke in ve~jo specializacijo zaposlenih, pri katerih spodbujamo nenehno pridobivanje najnovej◊ih strokovnih znanj.
42
Uprava Save, d.d., je v pomo~ pri izvajanju njene odgovornosti glede ra~unovodskega poro~anja že pred leti imenovala Skupino za poro~anje, v katero je imenovala direktorje in druge strokovnjake z ra~unovodskega, finan~nega, komunikacijskega in drugih pristojnih podro~ij. Skupino v naj◊ir◊i sestavi sestavljajo direktorji vseh kompeten~nih centrov znanj s sodelavci. Tako uprava Save, d.d., zagotavlja pravo~asno zbiranje, vrednotenje in razkritje informacij za izdelavo kakovostnih letnih ter obdobnih poro~il in drugih javnih objav.
Transparentnost poslovanja Upravljanje odnosov z vlagatelji izvaja kompeten~ni center Strate◊ke finance in pri tem sodeluje zlasti s kompeten~nima centroma Strate◊ko ra~unovodstvo, plan in analize ter Korporativno komuniciranje. Slednji zagotavlja strokovno pomo~ pri razvoju, organizaciji in izvedbi komunikacijskih aktivnosti in skrbi za korporativne vsebine. Pri komuniciranju z delni~arji in drugimi deležniki uvajamo stalne izbolj◊ave, aktivnosti pa na~rtujemo z letnim programom, skladno z za~rtano strategijo komuniciranja, ki je sestavni del veljavne poslovne strategije. Na◊ cilj je vzpostavljanje dialoga in zagotavljanje nadstandardnega obve◊~anja delni~arjev in drugih deležnikov, ki presega minimalne zahteve obve◊~anja, dolo~ene z zakoni in s pravili Ljubljanske borze. S tem soustvarjamo transparenten in odprt sistem upravljanja in vodenja Save, d.d. Pri obveščanju delničarjev in javnosti upoštevamo: – na~elo enakomerne obve◊~enosti vseh delni~arjev in javnosti; – na~elo enakovredne obravnave vseh kategorij delni~arjev; – na~elo pravo~asnega, vsebinsko kakovostnega in korektnega zagotavljanja informacij o poslovanju ter razvojnih na~rtih; – na~elo vklju~evanja vseh poslovnih in drugih dogodkov h~erinskih družb, ki pomembneje vplivajo na njihovo poslovanje in posledi~no na ra~unovodske izkaze skupine; – na~elo doslednega in teko~ega objavljanja ter zagotavljanja dostopnosti drugih cenovno ob~utljivih informacij; – na~elo zagotavljanja zaupnosti informacij do javne objave in izogibanja položaju, ki bi lahko privedel do zlorabe notranjih informacij. Ravnanje z notranjimi informacijami ureja Pravilnik o notranjih informacijah, ki postavlja tudi omejitve trgovanja, družba pa vodi tudi stalne in za~asne sezname oseb, ki so jim tovrstne informacije dostopne. Postopke in odgovornosti pri zunanjem poro~anju dolo~a Pravilnik o poro~anju Save, d.d., kot javne delni◊ke družbe. Za njegovo izvajanje in za razvoj sistema skrbi Skupina za poro~anje. Pri pripravi in objavljanju informacij upo◊tevamo visoke standarde za objavo ra~unovodskih ter finan~nih in nefinan~nih podatkov. Pripravo informacij o poslovanju za zunanje poro~anje z drugimi deli poslovne skupine usklajujeta in skupaj z drugimi kompeten~nimi centri zagotavljata holdin◊ka dela kompeten~nih centrov Strate◊ko ra~unovodstvo, plan in analize in Korporativno komuniciranje. Slednji zagotavlja tudi javno objavljanje in posredovanje informacij investicijski javnosti, medijem, ◊iroki javnosti ter drugim zainteresiranim deležnikom.
43
Letno poroËilo
I. Uvod
Komuniciranje z delničarji ter javnostmi: med najbolj odprtimi delniškimi družbami Informacije o poslovanju Save, d.d., in Poslovne skupine Sava objavljamo v borzno-informacijskem sistemu SEOnet, na spletni strani www.sava.si in v primerih, dolo~enih v statutu, tudi v ~asniku Finance. Vlagatelje in ◊iroko javnost na ta na~in obve◊~amo tudi o vseh pomembnej◊ih sklepih nadzornega sveta. Sporo~ila objavljamo v slovenskem in angle◊kem jeziku, pri ~emer zagotavljamo celotne prevode dokumentov. Vsebina objav omogo~a vlagateljem, analitikom, medijem in drugimi interesnim skupinam ocenjevanje dela menedžmenta, razumevanje na◊e organiziranosti in dejavnosti, spoznavanje korporativnih politik, seznanjanje s poslovanjem z vidika okoljskih in eti~nih standardov ter odnosov z lokalnimi skupnostmi ter osvetljuje na~rte na◊ega prihodnjega poslovanja, za kar so ◊e posebej zainteresirani na◊i vlagatelji. V sistemu SEOnet smo v letu 2008 objavili 39 cenovno ob~utljivih informacij kar je na ravni leta 2007. Skupno ◊tevilo medijskih objav o Poslovni skupini Sava je ponovno naraslo in se v primerjavi s predhodnim letom pove~alo za 12 odstotkov, kar pomeni 4.568 objav. To smo dosegli s proaktivnim delovanjem in s sodelovanjem s predstavniki medijev doma in v tujini. Pove~anje je predvsem rezultat ve~jega ◊tevila objav o ponudbi izdelkov in storitev na◊ih dejavnosti ter visoke odmevnosti dogodkov in prireditev v na◊ih turisti~nih sredi◊~ih. Za izbolj◊anje kandidacijskega postopka za volitve ~lanov nadzornega sveta smo pred skup◊~ino delni~arjev posebno pozornost namenili predstavitvi kandidatov za nadzorni svet Save, d.d. V posameznih dejavnostih smo pri komuniciranju dali prednost predstavitvi novih programov in produktov, ki so jih zlasti v dejavnosti Turizem omogo~ile naložbe v preteklih letih. Najpomembnej◊i strate◊ki in komunikacijski projekt leta 2009 bo predstavitev prenovljene razvojne strategije Poslovne skupine Sava do leta 2011, ki bo prilagojena vplivom svetovne finan~ne krize in zaostritvam razmer v gospodarskem okolju.
POSLOVNA SKUPINA SAVA GIBANJE ©TEVILA OBJAV CENOVNO OB»UTLJIVIH INFORMACIJ IN MEDIJSKE ODMEVNOSTI V OBDOBJU OD 2004 DO 2008
5000 • 4568
4500 • 4073
3856
4000 • 3394
3500 •
3164
3000 • 2500 •
©tevilo objav Save, d.d. v sistemu elektronskega obveπËanja Ljubljanske borze, SEOnet ©tevilo objav o Poslovni skupini Sava v medijih
2000 • 1500 • 1000 •
78 47
500 •
39
39
0 •
2004
44
45
2005
2006
2007
2008
Redno skrbimo za posodabljanje na◊e spletne strani www.sava.si, ki je eno izmed na◊ih klju~nih komunikacijskih orodij. Na njej so dostopne vse javne objave, publikacije za delni~arje, finan~ni koledar, informacije o organiziranem zbiranju pooblastil in druge informacije o družbi. Delni~arjem omogo~amo prejemanje sporo~il družbe, odgovarjamo na njihova pisna vpra◊anja in smo jim za dodatne informacije ter svetovanje na voljo po telefonu ali osebno. Že vsa leta dajemo velik pomen kakovostni pripravi letnih in periodi~nih poro~il, kar potrjujejo ◊tevilna priznanja. V letu 2008 je Sava, d.d., v tekmovanju ~asnika Finance osvojila drugo mesto za Letno poro~ilo 2007, s ~imer se na◊e poro~ilo že deveto leto zapored, odkar poteka to tekmovanje, uvr◊~a v sam vrh najbolj◊ih letnih poro~il slovenskih družb. Stike z malimi in velikimi doma~imi ter tujimi vlagatelji in analitiki redno vzdržujemo prek vseh sodobnih oblik komuniciranja, pa tudi z osebnimi sre~anji. Veliko pozornost posve~amo potencialnim vlagateljem, za katere smo lani pripravili 9 sre~anj. Potrditev kakovostnega in korektnega obve◊~anja vlagateljev predstavlja ponovna uvrstitev Save, d.d., med najbolj◊o peterico slovenskih družb v tekmovanju za nagrado za najbolj odprto delni◊ko družbo, PORTAL. To nagrado podeljuje Ljubljanska borza družbam, ki so zgled dobrega korporativnega komuniciranja.
Skladnost s slovenskim Kodeksom upravljanja javnih delniških družb Vzdrževanju visokega standarda upravljanja in vodenja pripisujemo velik pomen. Zato podpiramo Kodeks upravljanja javnih delni◊kih družb, ki dolo~a standarde upravljanja in vodenja javnih gospodarskih družb v slovenskem prostoru in ga obravnavamo kot pomembno orodje v nadaljnjem razvoju na◊ega sistema vodenja in upravljanja. Zavezo o spo◊tovanju kodeksa smo prvi~ sprejeli že v letu 2004, ko je nastala prva razli~ica Kodeksa, in jo nato redno potrjevali v naslednjih letih. Uprava in nadzorni svet Save, d.d., ki sta odgovorna za strukturo sistema vodenja in upravljanja, ocenjujeta, da družba spo◊tuje ve~ino obvezujo~ih dolo~b in priporo~il dobre prakse, ki jih podaja Kodeks. To je razvidno iz Izjave o upravljanju družbe za leto 2008, podane v nadaljevanju tega letnega poro~ila.
45
Letno poroËilo
I. Uvod
Izjava o upravljanju družbe Sistem vodenja in upravljanja Save, d.d., zagotavlja usmerjanje in omogo~anje nadzora nad družbo in njenimi odvisnimi družbami. Dolo~a razdelitev pravic in odgovornosti med organi upravljanja; postavlja pravila ter postopke za odlo~anje glede korporativnih zadev družbe; zagotavlja okvir za postavljanje, doseganje in spremljanje uresni~evanja poslovnih ciljev ter uveljavlja vrednote, na~ela in najvi◊je standarde po◊tenega ter odgovornega odlo~anja in ravnanja v vseh vidikih na◊ega poslovanja. Sistem vodenja in upravljanja je sredstvo za doseganje dolgoro~nih strate◊kih ciljev Save in na~in, s katerim uprava in nadzorni svet Save, d.d., izvajata odgovornost do delni~arjev in drugih deležnikov družbe. Vizija in cilj Save, d.d., ter njenih odvisnih družb je uvajanje najsodobnej◊ih na~el vodenja in upravljanja ter ~im popolnej◊a skladnost z vsemi dobrimi izku◊njami, ki jih postavljata najnaprednej◊a doma~a in tuja praksa. Slovenski Kodeks upravljanja javnih delni◊kih družb, ki so ga skupaj oblikovali Ljubljanska borza, d.d., Ljubljana, Združenje ~lanov nadzornih svetov in Združenje Manager 18. marca 2004 ter ga spremenili oziroma dopolnili 14. 12. 2005 in 5. 2. 2007 (v nadaljevanju: Kodeks) predstavlja pomemben temelj sistema vodenja in upravljanja Save, d.d. Celotna vsebina Kodeksa v slovenskem in angle◊kem jeziku je dostopna na spletnih straneh Ljubljanske borze (www.ljse.si) kakor tudi na spletnih straneh Save, d.d. (www.sava.si). Zagotavljamo usklajenost z dolo~bami Kodeksa, uveljavljamo njegova pravila v vsakodnevno poslovanje ter spremljamo novosti, vezane na spremembe Kodeksa. Prvo Izjavo o skladnosti s Kodeksom upravljanja javnih delni◊kih družb smo objavili v borzno-informacijskem sistemu SEO-net in na spletnih straneh družbe že 16. 9. 2004 in nato vsa leta ob objavi letnega poro~ila, in sicer: 25. 4. 2005, 21. 4. 2006, 20. 4. 2007 in 25. 4. 2008. Izjava je sestavni del na◊ih poro~il od letnega poro~ila za leto 2004 dalje, poglavje o vodenju in upravljanju pa vsebujejo na◊a letna poro~ila od poro~ila za leto 2003 dalje. Ta Izjava o upravljanju družbe se nana◊a na zadnjo, dopolnjeno razli~ico Kodeksa z dne 5. 2. 2007, in zajema obdobje od 1. 1. 2008 do 26. 3. 2009. Izjava je sestavni del 8. poglavja – Sistem vodenja in upravljanja v letnem poro~ilu Poslovne skupine Sava in družbe Sava, d.d., za leto 2008, kjer je na voljo tudi celovitej◊a predstavitev podro~ja ter glavnih dosežkov na◊e prakse vodenja in upravljanja. Uprava in nadzorni svet družbe izjavljata, da delniška družba Sava, d.d., spoštuje določila Kodeksa upravljanja javnih delniških družb razen naslednjih odstopanj, za katera podajata naslednja pojasnila:
To~ka 1.3.18.: ^lane nadzornega sveta in ~lane upravnega odbora naj skup◊~ina delni~arjev voli posami~no. Skup◊~ina je vseh ◊est ~lanov, ki jih v nadzorni svet družbe izvoli skup◊~ina delni~arjev, izvolila hkrati. Tak◊en je bil predlog skupine delni~arjev, ki ga je podprla predpisana ve~ina delni~arjev. Na podlagi posebne zahteve skupine delni~arjev je skup◊~ina o tem predlogu glasovala pred predlogom, ki ga je oblikoval nadzorni svet.
46
To~ka 3.4.1. ^lani nadzornih svetov naj bodo za svoje delo upravi~eni do: - pla~ila za opravljanje funkcije; - pla~ila za delo v komisijah nadzornega sveta; - pla~ila za udeležbo na seji (sejnine) in - povra~ila stro◊kov. ^lanov nadzornega sveta naj se ne nagrajuje z opcijami ali primerljivimi finan~nimi instrumenti. Ne priporo~a se, da so ~lani nadzornega sveta pla~ani v neposredni odvisnosti od uspe◊nosti poslovanja družbe. ^lani nadzornega sveta ne prejmejo pla~ila za opravljanje funkcije in za delo v komisijah nadzornega sveta, ampak za svoje delo v teh organih prejemajo sejnino in povra~ilo stro◊kov, ker tako dolo~a statut družbe. ^e tako odlo~i skup◊~ina, in v 2008 je tako odlo~ila, pripada ~lanom nadzornega sveta družbe Sava, d.d., enkratna letna nagrada za njihovo delo. Tak◊na letna nagrada ni bila izpla~ana ~lanom nadzornih svetov v nobeni od odvisnih družb Poslovne skupine Sava.
To~ka 7.1.5.: Družba naj zamenja revizijsko družbo oziroma revizorja - partnerja vsaj enkrat na vsakih pet let. Revizijo ra~unovodskih izkazov Save, d.d., opravlja izbrana revizijska družba KPMG Slovenija, d.o.o., že ve~ kakor pet let, menja pa se tako sestava revizijske skupine kot tudi odgovorni revizor - partner, ki revidira letno poro~ilo Save. Vse druge zavezujo~e dolo~be Kodeksa Sava, d.d., dosledno upo◊teva. Sava, d.d., obenem izpolnjuje tudi ve~ino nezavezujo~ih priporo~il, ki jih kot zgled dobrega korporativnega upravljanja in vodenja priporo~a Kodeks. V skladu z novelo zakona o gospodarskih družbah (ZGB-1B), ki v spremenjenem petem odstavku 70. člena taksativno našteva minimalne vsebine izjave o upravljanju, v tej Izjavi podajamo še naslednja dodatna pojasnila:
1. Opis glavnih zna~ilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v družbi v povezavi s postopkom ra~unovodskega poro~anja. Sistem notranjih kontrol in upravljanja tveganj v zvezi z ra~unovodskim poro~anjem Save, d.d., zajema politike in postopke, ki omogo~ajo pravo~asno, resni~no in po◊teno poro~anje o finan~nem stanju in gibanju sredstev ter poslovnem izidu Save, d.d., in Poslovne skupine Sava. Sistem notranjih kontrol je podrobneje predstavljen v letnem poro~ilu Poslovne skupine Sava in družbe Sava, d.d., za leto 2008 – v 8. poglavju: Sistem vodenja in upravljanja.
2. Pomembno neposredno in posredno lastni◊tvo vrednostnih papirjev družbe, v smislu doseganja kvalificiranega deleža, kot ga dolo~a zakon, ki ureja prevzeme. Podatke o doseganju kvalificiranega deleža, kakr◊nega dolo~a Zakon o prevzemih, sprotno objavljamo v sistemu elektronskega obve◊~anja Ljubljanske borze SEOnet in posredujemo Agenciji za trg vrednostnih papirjev. Imetniki kvalificiranih deležev, kot jih dolo~a Zakon o prevzemih družbe Sava, d.d., so: Kapitalska družba, d.d., Ljubljana (kvalificiran delež: 18,7 odstotka); Slovenska od◊kodninska družba, d.d., Ljubljana (11,1 odstotka); NFD Holding, d.d., Ljubljana (10,6 odstotka) in Klub Modrih, d.d., Koper (8,3 odstotka).
47
Letno poroËilo
I. Uvod
3. Pojasnila o vsakem imetniku vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice. Posami~ni delni~arji Save, d.d., nimajo posebnih kontrolnih pravic na podlagi lastni◊tva Savinih delnic.
4. Pojasnila o vseh omejitvah glasovalnih pravic. Delni~arji družbe Sava, d.d., nimajo omejitev za izvajanje glasovalnih pravic.
5. Pravila družbe o imenovanju ter zamenjavi ~lanov organov vodenja ali nadzora in spremembah statuta. Pravila družbe ne urejajo posebej imenovanja ter zamenjave ~lanov organov vodenja ali nadzora ter spremembe statuta. V celoti uporabljamo veljavno zakonodajo.
6. Pooblastila ~lanov poslovodstva, zlasti pooblastila za izdajo ali nakup lastnih delnic. Uprava je pristojna za odlo~anje o prodaji ali nakupu lastnih delnic. V letu 2008 lastnih delnic Sava, d.d., ni niti kupovala niti prodajala.
7. Delovanje skup◊~ine družbe in njene klju~ne pristojnosti. Skup◊~ina delni~arjev se je v letu 2008 sestala enkrat. Pristojnosti skup◊~ine in pravice delni~arjev so navedene v zakonu ter se uveljavljajo na na~in, kakr◊nega dolo~ata poslovnik skup◊~ine in predsedujo~i skup◊~ine. Potek glasovanja na skup◊~ini delni◊ke družbe Sava je podrobneje pojasnjen v letnem poro~ilu Poslovne skupine Sava in družbe Sava, d.d., za leto 2008 – v 8. poglavju: Sistem vodenja in upravljanja.
8. Podatki o sestavi in delovanju organov vodenja ali nadzora ter njihovih komisij. Celovita predstavitev organov vodenja in nadzora ter njihovih komisij je opisana v letnem poro~ilu Poslovne skupine Sava in družbe Sava, d.d., za leto 2008 – v 6., 7. in 8. poglavju: Organi vodenja in upravljanja; Poro~ilo nadzornega sveta; Sistem vodenja in upravljanja.
V Kranju, 26. 3. 2009
48
Uprava in nadzorni svet Save, d.d.
9. Upravljanje s tveganji
Sistematično in celovito smo se ukvarjali s tveganji, zato smo se uspeli izogniti marsikateremu presenečenju finančne krize. Mrežna organiziranost skupine se je v negotovih gospodarskih razmerah izkazala za našo veliko prednost, saj so tveganja med seboj zelo povezana. Vpeljali smo izboljšave v metodologiji vrednotenja tveganj, ki jo bomo še naprej razvijali. Prihodnjih sprememb v globalnem okolju se lotevamo s prepoznavanjem pričakovanih tveganj in s pripravo ukrepov za njihovo obvladovanje.
9.1. Cilji, organizacija in metodologija upravljanja s tveganji
Cilj aktivnega upravljanja s tveganji v Poslovni skupini Sava je identificirati in ovrednotiti tveganja v kar najbolj zgodnji fazi, z ustreznimi ukrepi omejiti poslovne izgube, se izogibati tveganjem, ki predstavljajo grožnje za na◊ nadaljnji obstoj in razvoj ter v ~im ve~ji meri izkoristiti priložnosti. Napovedi nevarnosti in priložnosti uporabljamo kot strate◊ki instrument pri na~rtovanju. S tem pove~ujemo pripravljenost na vplive dejavnikov notranjega in zunanjega okolja, s katerimi se soo~ajo družbe Poslovne skupine Sava. Upravljanje podro~ja je centralizirano na ravni poslovne skupine v kompeten~nem centru Upravljanje s tveganji. Kompeten~ni center zagotavlja izvajanje politik na podro~ju upravljanja s tveganji, skrbi za razvoj metodologije in orodij, opozarja na potencialna tveganja v dejavnostih in poslovnih funkcijah ter sodeluje pri analizi in ukrepanju za upravljanje posameznega tveganja. O prepoznanih najve~jih tveganjih ter o napovedih globalnih tveganj, ki neposredno ali posredno vplivajo na poslovanje družb v poslovni skupini, kompeten~ni center redno poro~a upravi Save, d.d., in svetu direktorjev. Odgovornost za prepoznavanje tveganj na posameznih podro~jih in ukrepanje nosijo družbe in kompeten~ni centri. Uprava nadzoruje proces upravljanja s tveganji preko sistema opredeljenih odgovornosti.
Vpliv
POSLOVNA SKUPINA SAVA
Zelo velik •
AKTIVNO UPRAVLJANJE S TVEGANJI Prepoznana groænja / priloænost
Velik •
PoveËana verjetnost nastanka in poveËan vpliv priloænosti
Srednji •
Zmanjπana verjetnost nastanka in zmanjπan vpliv groæenj
Prepoznane priloænosti Prepoznane groænje
Majhen •
Skoraj neverjetno
Malo verjetno
Verjetno
Zelo verjetno
Verjetnost nastanka
Proces aktivnega upravljanja s tveganji, ki ga prikazujemo v shemi, nam pove, da z razli~nimi ukrepi lahko pove~amo verjetnost in vpliv nastanka prilo`nosti ter zmanj{amo verjetnost in vpliv nastanka gro`enj. 49
Letno poroËilo
I. Uvod
Na◊ proces aktivnega upravljanja tveganj, ki ga prikazujemo v shemi, smo v minulem letu nadgradili z ve~ izbolj◊avami. Popise tveganj od leta 2006 izvajamo po metodologiji, ki temelji na mednarodnem standardu IRM (International Risk Management Standard). V letu 2008 smo to metodolo◊ko osnovo nadgradili po posameznih kompeten~nih centrih. Za razvr◊~anje tveganj uporabljamo opisne in vrednostne kriterije. Opisno smo tveganja skladno z ustaljenim na~inom razvrstili v ◊tiri osnovne skupine: strate◊ka, finan~na, operativna in naklju~na tveganja. Znotraj teh skupin smo jih razdelili glede na to, ali za poslovno skupino predstavljajo priložnost, nevarnost ali oboje, ter glede na to, ali vplivajo na celotno poslovno skupino, le na posamezno dejavnost oziroma le na posamezno družbo. Za vrednotenje kriterijev tveganj smo v letu 2008 izbolj◊ali sistem ocenjevanja tveganj, ki ga predstavljamo v tabeli. Skupna ocena predstavlja zmnožek treh dejavnikov: vpliva na poslovanje, verjetnosti nastanka in pogostosti nastanka. Najve~je tveganje pomeni zmnožek 100, najmanj◊e pa zmnožek 1. Po tej metodi smo primerjali tveganja v zadnjih dveh letih in ugotovili, da so najpomembnej◊a tveganja ostala enaka. Spremenila se je le pomembnost pri razvrstitvi znotraj posamezne skupine. Tabela ocenjevanja tveganj v Poslovni skupini Sava Vpliv na poslovanje* Opisno
Verjetnost nastanka Ocena
Opisno
Pogostost nastanka Ocena
Opisno
Ocena
Zelo velik
5
Zelo verjetno
4
Stalno
5
Velik
4
Verjetno
3
MeseËno
4
Srednji
2
Malo verjetno
2
»etrtletno, polletno
3
Majhen
1
Skoraj neverjetno
1
Letno
2
Bolj redko
1
*Pri to~kovanju vpliva je zaradi pomembnosti kriterija namenoma izpu◊~ena ena od vrednosti.
Na osnovi tako pridobljenih podatkov, je kompeten~ni center Upravljanje s tveganji oblikoval in predstavil aktualne ocene tveganj ter zagotovil podlage za spremljanje sprejetih ukrepov. Ocene pomembnej◊ih skupin tveganj so prikazane v grafih v nadaljevanju.
50
9.2. Strategije obvladovanja in pomembnejπa tveganja
Ugotovljene strate◊ke, finan~ne, operativne in naklju~ne grožnje najpogosteje zmanj◊ujemo, v~asih jih sprejemamo, nekaterim grožnjam (kot na primer naložbam s previsokim tveganjem) pa se tudi izogibamo. Kjer je le mogo~e, se pred tveganji zavarujemo pri zavarovalnicah, kar predvsem velja za naklju~na tveganja. Za prepoznane priložnosti, zlasti najve~je, pripravimo predloge projektov za njihovo ~im bolj u~inkovito izrabo. V letu 2008 sta upravljanje, vodenje in operativno poslovanje Poslovne skupine Sava zaznamovala predvsem dva najve~ja globalna vpliva: finan~na kriza ter visoka nihanja cen vhodnih surovin, materialov in storitev.
STRATEŠKA TVEGANJA Razmerja znotraj strate◊kih tveganj so se v primerjavi s prej{njim letom nekoliko spremenila. Tveganja, povezana z uresni~evanjem razvojne strategije, so ◊e vedno najpomembnej◊a, mo~no pa se je pove~al vpliv tveganja nihanj cen vhodnih surovin, materialov in storitev.
Pogostost
POSLOVNA SKUPINA SAVA
6 •
STRATE©KA TVEGANJA
UresniËevanje razvojne strategije
5 • Spreminjanje cen vhodnih surovin, materialov in storitev
4 • Okoljska tveganja
3 •
Pridobivanje in zadræevanje strokovnjakov
2 •
Zakonodajna in pravna tveganja
1 • Velikost kroga predstavlja oceno velikosti vpliva na poslovanje (zelo velik, velik, srednji, majhen).
Naloæbena tveganja
0 •
1
2
3
4
5
6
Verjetnost nastanka
Tveganja, povezana z uresničevanjem razvojne strategije Finan~na kriza je ob~utno vplivala na uresni~evanje razvojne strategije in poslovno uspe◊nost Poslovne skupine Sava in družbe Sava, d.d. Poslab◊ali so se pogoji zadolževanja zaradi pove~evanja obrestnih mer in zahtevanih ve~jih jamstev za najeta posojila. Posledi~no smo omejili obseg investiranja v realni sektor. Zaradi splo◊nih negativnih gibanj na finan~nih trgih se je znižala tudi vrednost na◊ih naložb v vrednostne papirje. Finan~no krizo je spremljala recesija, kar je posledi~no vplivalo na zniževanja stopenj rasti povpra◊evanja po na◊ih izdelkih in storitvah. Tveganje obvladujemo s preverjanjem in prenovo razvojne strategije Poslovne skupine Sava do leta 2011 ter kratkoro~no z izvedbo ukrepov, prilagojenih zaostrenim razmeram gospodarskega okolja. Da bi poslovali v za~rtani smeri, i◊~emo
51
Letno poroËilo
I. Uvod
nove priložnosti in krepimo strategijo iskanja tržnih ni{. Z inovativnostjo in z iskanjem novih trgov posku◊amo nadomestiti izpade povpra◊evanja na obstoje~ih prodajnih poteh, obenem omejujemo obseg naložb in z optimalno izrabo virov znižujemo stro◊ke. Naložbena tveganja Pomemben dejavnik omejevanja naložbenega tveganja na ravni Poslovne skupine Sava je diverzifikacija njenih dejavnosti, kar znižuje naložbena tveganja, vezana na posamezno panogo. Nenehno izbolj◊ujemo merila za konkuren~no naložbeno vlaganje in optimiranje sestave na◊ih dejavnosti in finan~nih naložb. Dolgoro~no uspe◊nost Poslovne skupine Sava vzdržujemo z optimiranjem razmerja med realnimi in finan~nimi naložbami. Na◊e portfeljske in strate◊ke naložbe se lahko v dolo~enih razmerah preoblikujejo v portfeljske in obratno. V primeru ogroženosti razvoja naložbe v želeni smeri imamo vedno predvideno drugo možnost ugodnega izhoda. Tako smo v letu 2008 nadgradili metodologijo in postopke za strate◊ko odlo~anje o naložbenih projektih. Dokapitalizirali smo Abanko Vipa, d.d., in pove~ali kapitalsko sposobnost nekaterih družb v skupini (Savatech, d.o.o., Sava IP, d.o.o. in Terme Ptuj, d.o.o.). Tveganja spreminjanja cen vhodnih surovin, materialov in storitev Nihanje cen vhodnih surovin, materialov in storitev je v 2008 bistveno vplivalo na rezultate poslovanja Poslovne skupine Sava in se je pomembno okrepilo v primerjavi s predhodnim letom. Cene surovin, povezanih z nafto, so na svetovnem trgu v prvi polovici leta 2008 rasle, v zadnjem ~etrtletju pa so zabeležile drasti~en padec, kar je pomembno vplivalo na dejavnost Gumarstvo. Vseh u~inkov spreminjanja cen, ob hkratnem padanju povpra◊evanja zaradi recesije, ni bilo mogo~e v celoti prevaliti na cene izdelkov, hkrati pa smo gibanjem cen prilagajali tudi raven zalog. V dejavnosti Turizem se je omenjeno tveganje pove~alo predvsem zaradi dolgoro~nega trenda nara◊~anja cen hrane, ki pa smo jih z enotno nabavno politiko in ukrepi uspeli zadržati na ravni povpre~ja prej{njega leta. Tveganja pri pridobivanju in obdržanju strokovnjakov Tveganja, povezana s pridobivanjem in obdržanjem primernih strokovnjakov, zmanj{ujemo z omogo~anjem privla~nih pogojev dela, dodatnega izobraževanja in usposabljanja, stimulativnim nagrajevanjem ter drugimi ukrepi za zagotavljanje zadovoljstva sposobnih in motiviranih kadrov. V letu 2008 smo pridobili nekaj strokovnjakov, ki so se že do sedaj izkazali s svojimi izku{njami in znanjem doma in v tujini. Nadaljevali smo aktivnosti pri projektih Akademija Sava, Šola gumarstva in Šola turizma. Zakonodajna in pravna tveganja Ta tveganja so povezana s spreminjanjem pravnih postopkov in zakonodajnih ukrepov na podro~ju financiranja in pretoka kapitala zaradi globalnih usmeritev k ve~ji poenotenosti na tem podro~ju. Pri svoji ◊iritvi in delovanju v tujini uporabljamo informacije svojih podjetij in predstavni◊tev iz tujine, za druga podro~ja pa poi◊~emo strokovne nasvete tamkaj{njih pravnikov in drugih strokovnjakov. Spremljanje sprememb v zakonodaji na svojem strokovnem podro~ju je naloga vsake poslovne funkcije v poslovni skupini.
52
Okoljska tveganja V Poslovni skupini Sava ta tveganja že dobro desetletje upravljamo z uporabo sistemskih orodij za njihovo obvladovanje z raznimi mednarodnimi okoljskimi in drugimi standardi in programi varovanja okolja. Za omejitev okoljskih vplivov vlagamo veliko naporov v izvajanje strategije za zmanj◊anje porabe energentov ob hkratnem izkori◊~anju obstoje~ih naravnih virov. V Turizmu i{~emo na~ine, kako bi bili energetsko manj odvisni in bi zni`ali neželene vplive na okolje. V dejavnosti Gumarstvo krepimo preventivno delovanje in s tem zmanj◊ujemo raven emisij in porabe energentov. Energetska kriza, ki je konec leta 2008 spremenila odnos celotnega evropskega gospodarstva do energije, predstavlja veliko priložnost za razvoj na◊e dejavnosti s podro~ja energetike.
FINANČNA TVEGANJA Svetovna finan~na kriza in recesija sta v letu 2008 pove~ali vsa finan~na tveganja, kar vpliva na zaostrene pogoje zadolževanja, pove~evanje obrestnih mer in pla~ilno sposobnost družb Poslovne skupine Sava. Obvladujemo jih centralno preko kompeten~nih centrov Strate◊ke finance (obrestne zamenjave in varovanje pred valutnim tveganjem), Poslovne finance (pla~ilna sposobnost, najemanje kreditov in pogoji zadolževanja) ter Upravljanje s tveganji (zavarovanje terjatev).
Pogostost
POSLOVNA SKUPINA SAVA
Kreditno tveganje
6 •
FINAN»NA TVEGANJA 5 • Obrestno tveganje
4 •
3 •
2 •
Likvidnostno tveganje
Valutna tveganja
1 • Velikost kroga predstavlja oceno velikosti vpliva na poslovanje (zelo velik, velik, srednji, majhen).
0 •
1
2
3
4
5
Verjetnost nastanka
Kreditno tveganje Kreditno tveganje se je zaradi finan~ne krize in recesije v letu 2008 pove~alo, trend nara◊~anja pa se nadaljuje tudi v letu 2009. To tveganje znižujemo z zavarovanjem terjatev pri SID Prvi kreditni zavarovalnici, d.d. Z vklju~itvijo dejavnosti Turizem v zavarovanje terjatev, se je izpostavljenost Poslovne skupine Sava temu tveganju bistveno zmanj◊ala. Tveganje v zvezi s plačilno sposobnostjo (likvidnostno tveganje) Tveganje v zvezi s pla~ilno sposobnostjo se je zaradi u~inkov finan~ne krize prav tako pove~alo. To {e stopnjuje dejstvo, da banke zadržujejo likviden denar in 53
Letno poroËilo
I. Uvod
manj posojajo gospodarstvu. Kljub težkim splo◊nim likvidnostnim razmeram je Sava, d.d. v letu 2008 zaradi svoje bonitete uspela priskrbeti zadostno koli~ino sredstev za želene naložbene projekte v skupini. Predvidevamo, da bodo napovedani ukrepi slovenske vlade v letu 2009 pospe◊ili pretok denarja iz bank v gospodarstvo. Obrestno tveganje Stro◊ki obresti so se v letu 2008 najprej mo~no pove~ali zaradi hitre rasti EURIBOR-a. Proti koncu leta se je za~ela ta medban~na obrestna mera zniževati, pove~ali pa so se obrestni pribitki (marže). V Poslovni skupini Sava smo povpre~no letno obrestno mero ob pove~ani zadolženosti celo znižali. Obrestno tveganje v letu 2009 ostaja ◊e naprej visoko, znižujemo pa ga zlasti z ohranjanjem visokega zaupanja, ki ga uživamo pri bankah. Valutna tveganja Izpostavljenost Poslovne skupine Sava valutnim tveganjem je nizka, ker pretežni del denarnega toka družb skupine poteka v evrih. V primerjavi z letom 2007 se je rahlo pove~ala predvsem s pove~ano zadolženostjo v ◊vicarskih frankih in zaradi financiranja naložbenih aktivnosti dejavnosti Nepremi~nine na Hrva◊kem v tamkaj{nji valuti. Te~ajno nihanje na obeh navedenih podro~jih smo za◊~itili pri bankah in tako zmanj◊ali tveganje. Ve~ o finan~nih tveganjih in ob~utljivosti nanje je opisano v ra~unovodskem delu tega poro~ila.
OPERATIVNA TVEGANJA ALI TVEGANJA DELOVANJA Operativna tveganja obvladujemo v posameznih družbah, dejavnostih in kompeten~nih centrih. Uspe◊nost prodaje zagotavljamo z analiti~nim predvidevanjem poslovnega okolja, sistemati~nim na~rtovanjem in nadzorom nad udejanjanjem prodajne strategije. Celoten proces obvladovanja operativnih tveganj je podprt z orodji, kot so poslovna odli~nost, metoda 20 klju~ev in ISO standardi.
Pogostost
POSLOVNA SKUPINA SAVA
KonkurenËnosti izdelkov in storitev
6 •
OPERATIVNA TVEGANJA 5 • Upravljanje s Ëloveπkimi viri
4 •
3 •
Velikost kroga predstavlja oceno velikosti vpliva na poslovanje (zelo velik, velik, srednji, majhen).
2 •
Zanesljivost dobaviteljev
1 •
Informacijska tehnologija
0 •
1
54
Vpliv sprememb iz okolja
2
3
4
5
Verjetnost nastanka
Tveganje konkurenčnosti izdelkov in storitev V letu 2008 je bilo ob hitrem spreminjanju cen surovin, materialov in storitev ter hkratnem zniževanju tržnega povpra◊evanja zaradi u~inkov recesije za zagotavljanje konkuren~nosti izdelkov in storitev izjemnega pomena prilagajanje izhodnih cen. Spremljali smo svoje tržne tekmece, razvijali nove pristope, iskali nove kupce in nove trge ter z inovativnostjo nadome◊~ali del neuresni~enih na~rtovanih prihodkov ter tako zniževali tveganje. Tveganja povezana z upravljanjem s človeškimi viri V prvi polovici leta nam je zaposlenih primanjkovalo (proizvodni delavci v Gumarstvu, gostinski delavci v Turizmu), kar smo nadome◊~ali s sezonskim zaposlovanjem delavcev. Pripadnost zaposlenih vzdržujemo z visoko ravnijo skrbi za zaposlene. Uvedli smo dodatne aktivnosti v okviru projekta Družini prijazno podjetje in z dodatnimi ukrepi pove~evali varnost in zdravje na delovnem mestu. S stalnim izobraževanjem in nenehnim izbolj◊evanjem delovnih razmer pove~ujemo kakovost kadrov, delovno u~inkovitost in zadovoljstvo zaposlenih. Tveganje v zvezi z zanesljivostjo dobaviteljev Nenehne aktivnosti spremljanja nabavnega trga nam znižuje tveganje, povezano z razli~no zanesljivostjo dobaviteljev. Zaradi globalizacije, spreminjanja cen in ugodnej{ih valutnih razmerij so v dejavnosti Gumarstvo evropski proizvajalci v drugi polovici leta ponovno postali bolj konkuren~ni. V dejavnosti Turizem smo z združevanjem nabav postali mo~nej◊i partner pri dobaviteljih in si tako zagotovili pogajalsko prednost ter ve~jo zanesljivost dobav. Tveganje od leta 2008 dalje zmanj◊ujemo tudi z zahtevo, da dobavitelji zavarujejo svojo proizvajal~evo odgovornost. Tveganja sprememb iz okolja, ki vplivajo na poslovanje S prilagajanjem na◊e organiziranosti, izbolj◊evanjem procesov ter tehnologij smo se prilagajali okolju in s tem izbolj◊evali svojo konkuren~nost ter odzivnost na dogodke iz okolja. V letu 2009 tako na~rtujemo reorganizacijo v smeri ve~je centralizacije trženja v dejavnosti Turizem. Tveganja povezana z informacijsko tehnologijo Z ve~jo centralizacijo upravljanja z informacijsko infrastrukturo, s standardizacijo, poenotenjem ter konsolidacijo programskih, strojnih in informacijskih re◊itev uspe{no znižujemo tveganja, povezana z informacijsko tehnologijo. Hkrati pove~ujemo informacijske podlage za bolj◊e in hitrej◊e poslovne odlo~itve na vseh ravneh odlo~anja.
NAKLJUČNA TVEGANJA Naklju~na tveganja se pojavljajo redko, vendar je njihov vpliv na poslovanje lahko izredno velik. Nastanka teh tveganj ne moremo napovedati, vendar se proti {tevilnim med njimi lahko zavarujemo in jih vsaj delno prenesemo na zavarovalnice ali druge poslovne subjekte. Tveganja, proti katerim se lahko zavarujemo Obvladujemo jih z enotno politiko zavarovanj, ki se prilagaja posamezni dejavnosti. Zavarovanja premoženja in odgovornosti v Poslovni skupini Sava imamo sklenjeno pri dveh zavarovalnicah, Zavarovalnici Triglav, d.d., in Zavarovalnici Adriatic Slovenica, d.d., zavarovanje terjatev pa pri SID – Prvi kreditni zavarovalnici, d.d.
55
Letno poroËilo
I. Uvod
Svetovni trend zvi◊evanja od◊kodnin na podro~ju zavarovanja odgovornosti je v letu 2008 vplival tudi na Poslovno skupino Sava. Nastale nezgode na tem podro~ju smo analizirali in pripravili sveženj ukrepov za njihovo prepre~evanje in tako izbolj◊ali tudi pogoje zavarovanj. Premoženje (nepremi~nine in stroji, strojne naprave in avtomobili) je v pretežni meri zavarovano na novo vrednost, s ~imer dodatno znižujemo tveganja. Prav tako smo izbolj◊ali zavarovanja proizvajal~eve odgovornosti za izdelke in storitve v Gumarstvu in v Turizmu. Ob `e zavarovanih terjatvah v dejavnosti Gumarstvo, smo zavarovali {e terjatve v dejavnosti Turizem ter s tem zmanj{ali izpostavljenost poslovne skupine nesolventnim kupcem. Najve~ji del stro◊kov zavarovanja predstavljajo premije za zavarovanje premoženja (38 odstotkov), visok delež pa predstavlja tudi zavarovanje odgovornosti (28 odstotkov). Skoraj polovico vseh stro◊kov zavarovanja nosi najve~ja dejavnost Gumarstvo, sledi mu dejavnost Turizem z 38 odstotki.
10
POSLOVNA SKUPINA SAVA
2
1
STRO©KI ZAVAROVANJA PO DEJAVNOSTIH v%
Sava, d.d. Gumarstvo
38
49
28
10
Turizem NepremiËnine Druge dejavnosti
POSLOVNA SKUPINA SAVA STRO©KI ZAVAROVANJ PO ZAVAROVALNIH VRSTAH v%
Avtomobilska zavarovanja Gradbena zavarovanja Zavarovanja terjatev Zavarovanje premoæenja Zavarovanje obratovalnega zastoja Zavarovanje odgovornosti
56
2 17 5
38
9.3. PriËakovana tveganja, ki bodo vplivala na poslovanje Poslovne skupine Sava PodroËje
Delujemo v globalnem okolju, zato so vse družbe Poslovne skupine Sava izpostavljene spremembam v naj◊ir◊em ekonomskem, finan~nem, tehnolo◊kem, okoljskem in socialnem okolju. Te spremembe zaznavamo, jih spremljamo in ustrezno ukrepamo. Pri~akujemo, da se bo v prihodnje na teh podro~jih okrepil vpliv in verjetnost nastanka nekaterih tveganj, ki jih prikazujemo v tabeli. Ocena pričakovanih tveganj in prihodnjih sprememb vpliva ter verjetnosti nastanka PriËakovano tveganje
Vpliv
UresniËevanje strateških naËrtov
Verjetnost
Odvisnost od energentov Rast cen energentov Spreminjanje vhodnih cen surovin, materialov in storitev Ekonomija
Zviπanje cen prehrane Globalna ureditev zakonodaje na finanËnem podroËju
Finance
Pomanjkanje investicijskega kapitala Vpliv tehnoloških zlorab Prilagajanje novim tehnološkim dosežkom
Tehnologija
Možnost razpada informacijskega sistema
Okolje
Spremembe v globalni okoljski zakonodaji
Staranje prebivalstva
Sociala
Migracije delovne sile Sprememba glede na leto 2008
PoveËanje
Ostaja enako
Zmanjšanje
Novo
Zaradi zaostrenega gospodarskega okolja bomo ◊e pove~ali napore za uresničitev strateških načrtov, predvsem na podro~ju prodaje. Pri~akovano tveganje pri izpolnjevanju zastavljene strategije bomo zmanj◊evali z novimi trženjskimi pristopi, analizami konkurentov in z organizacijskimi ter s procesnimi izbolj◊avami. Nara◊~ajo~a tveganja, povezana z odvisnostjo od energetskih virov, njihovim pomanjkanjem v svetu, s stalnim spreminjanjem vhodnih cen in rastjo deleža stro◊kov v poslovnih rezultatih, bomo obvladovali z vnaprej◊njim snovanjem ukrepov, s katerimi bomo pripravljeni na nenehna nihanja. To je pomembno, ~eprav v prihodnje ne pri~akujemo znatnega pove~anja cen energentov, razen v primeru ve~jih nestabilnosti v geopoliti~nem prostoru, kjer se energenti pridobivajo. Pri~akujemo tudi padanje cen surovin v gumarstvu, predvsem zaradi splo◊ne gospodarske krize in upadanja rasti gospodarstev držav Daljnega Vzhoda.
57
Letno poroËilo
I. Uvod
Na naraščanje cen hrane, ki so pomembne v dejavnosti Turizem, bodo zagotovo dolgoro~no vplivale podnebne spremembe (globalno segrevanje, izsu◊evanje rodne zemlje, naravne katastrofe). Na nara{~anje cen se moramo temeljito pripraviti z ustreznimi na~rti. Pripravljamo se tudi na dve veliki spremembi, ki pomenita novo tveganje na podro~ju financ. Napovedana je enotna svetovna ureditev finančne zakonodaje za poenotenje in pove~anje obve◊~enosti udeležencev finan~nih trgov o izpostavljenosti in ranljivosti finan~nega sistema. Posledica dosedanjih razkritij ranljivosti tega sistema je pomanjkanje kapitala in zmanj◊anje financiranja gospodarstva. Zato je strate◊ko pomembno pove~evanje na◊e usposobljenosti za prepoznavanje dobrih projektov, ki bodo v ostrem tekmovanju iskalcev kapitala pridobili dovolj sredstev za izvedbo in s tem za razvoj ter pove~evanje konkuren~nosti skupine. Med najve~ja prihodnja globalna tveganja na področju tehnologije ◊tejemo nara◊~anje tehnolo◊kih zlorab, hiter razvoj tehnologij na podro~jih, kjer delujemo, in možnost razpada informacijskih sistemov. Zato vnaprej izbolj◊ujemo za{~ito in varovanje svojega informacijskega sistema. Obe glavni Savini dejavnosti sta zelo izpostavljeni dogajanjem na okoljevarstvenem področju, kjer pri~akujemo zaostrovanje zakonodaje. V Gumarstvu so omejitve pri dovoljenih izpustih ~edalje ve~je in s tem se ve~ajo tudi okoljska tveganja. V Turizmu je zahtevnej◊a zakonodaja lahko tudi priložnost, ~e bo kakovost naravnega okolja, v katerem delujejo na◊e družbe, ve~ja kot na obmo~jih, kjer deluje konkurenca. Svetovne razdalje so zaradi odstranjevanja ali premo{~anja transportnih ovir ~edalje kraj◊e, prebivalstvo pa se seli iz manj razvitih v bolj razvita podro~ja. S tem se pove~uje konkurenca na podro~ju delovne sile. Hkrati se podaljšuje življenjska doba ljudi. Ta gibanja vplivajo na poslovanje družb v Poslovni skupini Sava z dveh vidikov: podalj◊ujejo delovno dobo, zaradi tega se pojavlja vse ve~ bolezni in z njimi povezani stro◊ki, hkrati pa pomenijo veliko priložnost za Turizem, ki se mora na razvoj razmer odzvati z ustrezno ponudbo.
9.4. Nadaljnji razvoj sistema upravljanja s tveganji
58
Nadaljnji razvoj odgovornosti kompetenčnega centra Upravljanje s tveganji bo potekal v smeri sistemske nadgradnje na naslednjih področjih: • razvoj standardov za merjenje tveganj, za poro~anje o tveganjih in za omejevanje tveganj; • razvijanje odgovornosti in pooblastil za posamezna tveganja; • nadgradnja oblikovanja in potrjevanja politik ravnanja s tveganji; • neprestano preverjanje izpostavljenosti celotne poslovne skupine ali posamezne dejavnosti posameznim tveganjem ter ugotavljanje ustreznosti ravnanja z njimi.
10. FinanËno upravljanje
Z učinkovitim finančnim upravljanjem smo kljub neugodnim gospodarskim razmeram v letu 2008 zagotovili likvidnost in plačilno sposobnost vseh delov poslovne skupine. To je osnovno vodilo naše finančne politike tudi v letu 2009. Finan~na funkcija Save, d.d., je ena pomembnej◊ih in zahteva visoko raven finan~ne usklajenosti družb poslovne skupine. Najpomembnej◊a aktivnost te funkcije je upravljanje obsega kreditne zadolžitve vseh podjetij poslovne skupine in s tem povezana likvidnost ter solventnost sistema kot celote.
Z UČINKOVITIM URAVNAVANJEM ZADOLŽEVANJA DO LIKVIDNOSTI IN SOLVENTNOSTI Zadolževanje pri ban~nem sistemu in pri drugih poslovnih subjektih je tudi v letu 2008 krovna družba uravnavala na podlagi usklajenih poslovnih potreb in ob upo◊tevanju limitov izpostavljenosti do skupine povezanih podjetij, ki jih dolo~i posamezna banka kreditor. Sava, d.d., neposredno najema potrebne posojilne vire zgolj za svoje likvidnostne in druge potrebe. Najemniki sredstev iz kreditnih virov so praviloma povezana podjetja sama. Zadolžujejo se lahko po predhodnem soglasju in uskladitvi posojilnih pogojev na ravni krovne družbe. Predmet skupnega dogovora so prav tako na~ini in oblike zavarovanja posojil. Dogovorjeno je tudi notranje uravnavanje prostih denarnih presežkov, kar pripomore k likvidnosti sistema in zagotavlja ustrezen na~in uporabe posojilnih linij za uravnavanje pla~ilne sposobnosti. Temelj na◊e finan~ne politike v kriznem letu 2009 je vzdrževanje likvidnosti in pla~ilne sposobnosti. Zmanj◊anje kreditne aktivnosti doma~ih bank ◊e vedno mo~no omejuje redne aktivnosti podjetij. Zato je ◊e zlasti upravi~ena na◊a politika skupnega usklajenega delovanja in uravnavanja denarnih tokov, katere sestavni del sta kreditna in naložbena politika.
STRUKTURA KREDITNE ZADOLŽITVE OSTAJA UGODNA Finan~no upravljanje Poslovne skupine Sava je najbolje razvidno iz strukture kreditne zadolžitve, iz strukture ro~nosti obsega kreditne zadolžitve in iz obrestne strukture. Struktura kreditnih virov po vrsti kreditodajalca kaže, da se je v obdobju zadnjih petih let delež kreditnih ban~nih virov nekoliko pove~al (za 1,74 odstotne to~ke), delež kreditiranja s strani poslovne skupine pa se je postopoma zniževal. Od konca leta 2007 do konca leta 2008 je padel z 11,78 odstotka na 8,94 odstotka. Razlog za to je mo~na naložbena dejavnost podjetij na podro~ju turizma in nepremi~ninske dejavnosti, ki angažira velika kreditna sredstva tudi za dalj◊o dobo. Kreditiranje drugih poslovnih subjektov zunaj poslovne skupine je v letih 2007 in 2008 ostalo na enaki ravni in predstavlja nekaj nad 6 odstotkov vseh posojilnih virov.
59
Letno poroËilo
POSLOVNA SKUPINA SAVA STRUKTURA NAJETIH KREDITOV PO VRSTI KREDITODAJALCA
I. Uvod
100 •
80 •
0,56
0,22
16,24
18,30
83,20
81,48
2,84
6,17
6,12
11,78
8,94
83,23
82,05
84,94
2006
2007
2008
13,93
v% 60 •
Ostalo Poslovna skupina Sava
40 •
20 •
Banka 0 •
2004
2005
V holdin◊kem sistemu, kakr◊en je Sava, je zelo pomembna struktura medsebojnega kreditiranja, ki poteka znotraj sistema.
POSLOVNA SKUPINA SAVA
100 •
40,61
44,38
24,27
33,60
49,00
STRUKTURA MEDSEBOJNEGA KREDITIRANJA 80 • v%
75,73 60 •
66,40 59,39 55,62
51,00
40 •
Odvisne druæbe
20 •
Sava 0 •
2004
2005
2006
2007
2008
Na dan 31. 12. 2007 je omenjena struktura izkazovala, da je bilo 66,43 odstotka kreditov, danih s strani krovne družbe odvisnim družbam, preostanek pa v obratni smeri. V letu 2008 se je ta delež spremenil, tako da je bilo s strani krovne družbe danih 51 odstotkov kreditov. Upo◊tevajo~ dejstvo, da je bila raven denarnih presežkov skupine nekoliko nižja, razloge za to spremembo vidimo v dokapitalizaciji nekaterih podjetij, ki je potekala prek konverzije danih kreditov v kapitalske deleže. Ve~inski lastnik Sava, d.d., je s tem zadostil pogojem kapitalske ustreznosti in zagotovil finan~no utrditev družb poslovne skupine, zlasti iz nepremi~ninske in turisti~ne dejavnosti.
60
Struktura kreditne zadolžitve po ročnosti: večji obseg dolgoročnih virov
POSLOVNA SKUPINA SAVA
51,88
53,46
52,63
100 •
45,66
42,25
STRUKTURA KREDITNE ZADOLÆENOSTI PO RO»NOSTI 80 • v% 60 • 57,75
54,34 40 •
KratkoroËni krediti
47,37
46,54
48,12
2004
2005
2006
20 •
DolgoroËni krediti 0 •
2007
2008
Med letoma 2007 in 2008 se je pove~al obseg dolgoro~nih kreditnih virov in je konec leta 2008 zna◊al 57,75 odstotka vseh dolžni◊kih kreditnih virov. Razlog za to je druga~e zastavljena finan~na politika, ki ima podlago v strukturi naložb poslovne skupine kot tudi v usmeritvah na podro~ju obrestnih mer. V razmerah finan~ne krize, zlasti v drugi polovici leta 2008, nam je taka politika pomagala ohraniti likvidnost in finan~no trdnost na dokaj visoki ravni. Obnavljanje kratkoro~nih kreditnih linij je bilo izredno težavno zlasti v zadnjem ~etrtletju leta 2008 po mo~nem izbruhu finan~ne krize. Njena neposredna posledica je »posojilni kr~«, ki je u~inkoval tako na ceno denarja kakor na dostopnost zunanjega financiranja. Obrestna struktura kreditov kaže na ustrezno prilagajanje razmeram
POSLOVNA SKUPINA SAVA
100 •
OBRESTNA STRUKTURA KREDITNEGA PORTFELJA
82,12
80,90
80 •
73,14
v% 65,06
64,98
60 •
LIBOR EURIBOR
40 •
34,94 28,26
26,86 20 •
15,97
Ostale
8,12
6,76 0 •
0,00
10,98 1,91
0,00
2004
2005
2006
2007
2008
61
Letno poroËilo
I. Uvod
Najve~ sprememb kot posledic finan~ne krize se je v letu 2008 dogajalo na podro~ju obrestnih mer. Nadaljevalo se je njihovo postopno zvi◊evanje, zlasti variabilnega dela obrestne mere (EURIBOR), vse do poletja oziroma do popolnega izbruha ameri◊ke krize hipotekarnih stanovanjskih posojil. Takrat je Evropska centralna banka (ECB) nehala dvigovati variabilno obrestno mero EURIBOR, marže ali pa fiksni pribitki k tej obrestni meri pa so zelo narasli. Zaradi poglabljanja finan~ne krize se je politika bank glede obrestih mer prilagajala pogojem lastne strukture virov posameznih bank. Kar precej bank se je odlo~ilo del kreditov plasirati s fiksno obrestno mero, ki je obi~ajno veliko vi◊ja. Nekatere banke so obdržale variabilno obrestno mero z osnovo EURIBOR, pove~ano za fiksni pribitek. Tako oblikovana skupna obrestna mera je nižja od fiksnih obrestnih mer, vendar je na dalj◊i rok bolj tvegana zaradi mogo~e spremembe v ekonomski in monetarni politiki. V Savi, d.d., in v celotni poslovni skupini smo se dobro prilagajali teko~im razmeram na posojilnem trgu. Povpre~na obrestna mera Poslovne skupine Sava je bila v letu 2007 na ravni 4,82 odstotka, medtem ko se je v letu 2008 zvi◊ala na 5,17 odstotka. V letu 2008 so se zelo zvi◊ali stro◊ki odobritve oziroma obnovitve kreditov, roki veljavnosti kratkoro~nih kreditov in njihove obnovitve pa so ~edalje kraj◊i. Ob koncu leta 2008 so se pojavile tudi dodatne zahteve bank po reprogramiranju dolgoro~nih kreditnih aranžmajev in po spremembi kreditnih pogojev, predvsem po povi◊anju obrestnih pribitkov z veljavnostjo od 01. 01. 2009. Zlasti pri novih kreditih, ne glede na ro~nost, banke vse pogosteje zahtevajo razli~na stvarna in druga zavarovanja, ki postavljajo podjetja v vse težji položaj zaradi že sprejetih finan~nih zavez iz obstoje~ega kreditnega zadolževanja.
OHRANJAMO VISOKO ZANESLJIVOST
V opisanih razmerah svoje delovanje usmerjamo tako, da bomo tudi v prihodnje za ban~ni sistem zaželen poslovni partner in kreditojemalec z najvi◊jimi ugodnostmi. Notranja urejenost in skrb za finan~no disciplino ter kapitalsko ustreznost skupine kot celote bosta k temu zagotovo pripomogli.
62
08
Letno poroËilo
II.
Analiza poslovanja 63
Živimo naše vrednote.
Ustvarjalnost je uporabna druga~ nost. Ustvarjalni smo lahko vsi: sodelavci v proizvodnji, razvoju in prodaji. Zato v programu EKO ne izdelujemo samo proizvodov, temve~ oblikujemo celostne re{itve z napihljivimi izdelki iz gume in smo v svojih tržnih ni{ah vodilni v svetu.
Primož Kurent, uni. dipl. stroj. inženir, vodja razvojno tehnološke enote RTE, Program EKO, Savatech, d.o.o, dejavnost Gumarstvo
USTVARJALNOST
Letno poroËilo
II.
Analiza poslovanja
1. Savina delnica in lastniška sestava
08 Na vrednost delnice Sava je v minulem letu, tako kot na druge delnice v borzni kotaciji, vplivalo neugodno ozračje na finančnih trgih. Enotni tečaj delnice je na zadnji trgovalni dan leta 2008 znašal 253 evrov, kar je za dobro polovico niže kot v prejšnjem letu. Padec vrednosti je bil kljub temu manjši od povprečnega znižanja vrednosti slovenskega borznega trga, merjenega z borznim indeksom SBI 20 (- 67,5 odstotka). Dividenda v višini 3 evre na delnico je za 7 odstotkov višja kakor v letu 2007.
DELNICA DOLGOROČNO TRDNA Vrednost Savine delnice se je v letu 2008 gibala med 220 in 625 evri in se je znižala za 58,1 odstotka. Ob tem je v primerjavi s slovenskim borznim indeksom SBI 20 ohranila visoko relativno vrednost, saj je ta izgubil dve tretjini vrednosti. Indeks SBI 20 pogosto uporabljamo pri primerjavi donosnosti delnice Sava, saj meri donosnost celotnega slovenskega borznega trga, vklju~uje pa najve~je in najbolj likvidne delnice tako borznega kakor prostega trga. Tudi v primerjavi z drugimi doma~imi in tujimi borznimi indeksi je Savina del nica ohranila visoko relativno vrednost. Slovenski »blue-chip« indeks (SBI TOP) se je v letu 2008 znižal za 66 odstotkov, za enak odstotek pa se je znižal tudi mednarodni »blue-chip« indeks z obmo~ja jugovzhodne Evrope (SETX). To je dokaz splo{nega neugodnega razpoloženja na doma~ih in tujih kapitalskih trgih, ki v glavnem izhaja iz svetovne finan~ne krize.
66
SAVA, d.d. GIBANJE TE»AJA SAVINE DELNICE V LETU 2008 V PRIMERJAVI Z IZBRANIMI DELNI©KIMI INDEKSI
700 • 600 • 500 •
v EUR 400 • 300 •
SAVA (-58%) SBI 20 (-67%) SBI TOP (-66%) SETX (-66%)
200 • 100 • 0 •
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
avg
sep
okt
nov
dec
Opomba: gibanje indeksa SBI 20 je zaradi primerljivosti podatkov prilagojeno razmerju med vrednostjo teËaja delnice Sava in vrednostjo indeksov, kakrπno je bilo na zadnji trgovalni dan leta 2007.
67
Letno poroËilo
SAVA, d.d.
II. Analiza poslovanja
700 •
GIBANJE TE»AJA SAVINE DELNICE OD LETA 2004 DO 2008
600 •
v EUR
500 • 400 • 300 •
SAVA (+122%) SBI 20 (-6%) SBI TOP (+21%)
200 • 100 •
SETX (+18%)
0 •
2004
2005
2006
2007
2008
Opomba: gibanje indeksa SBI 20 je zaradi primerljivosti podatkov prilagojeno razmerju med vrednostjo teËaja delnice Sava ter vrednostjo indeksov, kakrπno je bilo na zadnji trgovalni dan leta 2003.
Kljub nižjemu donosu delnice v letu 2008 je njena dolgoro~na donosnost {e vedno ugodna. V 5-letnem obdobju je bil njen povpre~ni letni donos 17,9-odstoten, to je za 19,1 odstotne to~ke vi{ji od povpre~nega letnega donosa borznega indeksa SBI 20 (- 1,2 odstotka).
DEL POMEMBNIH BORZNIH INDEKSOV Tržna kapitalizacija je konec leta zna{ala 508,2 milijona evrov, njena visoka vrednost pa se odraža v sestavi razli~nih borznih indeksov. Delež Save v sestavi slovenskega borznega indeksa – SBI 20 je bil konec leta 12-odstoten. Delnica Sava je sestavni del 13 razli~nih mednarodnih borznih indeksov, ki vklju~ujejo najve~je družbe v jugovzhodni Evropi. Družba je tako tudi v med narodnem poslovnem okolju priznana kot uspe{no podjetje s trdnimi temelji in privla~nimi zmogljivostmi za dolgoro~no rast in razvoj. Deleži delnice Sava v sestavi pomembnejših borznih indeksov na dan 31. decembra 2008
Delež sestave indeksa
Rang v sestavi indeksa
Skupno število družb v sestavi indeksa
Slovenski borzni indeks − SBI 20
12,01 %
3
15
Slovenski blue-chip indeks − SBI TOP
11,32 %
3
10
Dow Jones STOXX EU Enlarged TMI
1,03 %
19
205
S&P/Citi World Index SMCAP
0,16 %
75
260
Ime indeksa
68
TRDNA LASTNIŠKA SESTAVA Sava, d.d., je imela na zadnji dan leta 2008 vpisanih 16.833 delni~arjev, kar je malenkost (za 505) manj kot v predhodnem letu. Po {tevilu delni~arjev je druž ba uvr{~ena med ve~je slovenske delni{ke družbe. Med delni~arji je bilo 98,7 odstotka doma~ih in 1,3 odstotka tujih lastnikov delnic. Delež tujih delni~arjev se je v primerjavi s prej{njim letom znižal za 0,4 odstotne to~ke. Delež prav nih oseb predstavlja 83,2 odstotka, delež fizi~nih oseb pa 16,8 odstotka vseh delni~arjev družbe.
SAVA, d.d.
16,8
1,3
83,2
98,7
LASTNI©KA SESTAVA PO KATEGORIJAH NA DAN 31. DECEMBRA 2008 v%
Pravne osebe
DomaËi delniËarji
FiziËne osebe
Tuji delniËarji
Republika Slovenija ima neposredno (0,2 odstotka) in posredno – prek Kapitalske družbe, d.d., in Slovenske od{kodninske družbe, d.d., skupaj 30,0-odstotni delež, banke 9,9-odstotni, investicijske družbe in vzajemni skladi pa skupaj 2,9-odstotni delež v celotnem kapitalu družbe.
SAVA, d.d.
11,8
3,5
2,4
36,0
48,7
97,6
LASTNI©KA SESTAVA PO KATEGORIJAH NA DAN 31. DECEMBRA 2008 v%
SESTAVA PRAVNIH OSEB:
SESTAVA FIZI»NIH OSEB:
Investicijske druæbe in vzajemni skladi
DomaËe fiziËne osebe
Druge pravne osebe
Tuje fiziËne osebe
Republika Slovenija, KAD, SOD Banke
69
Letno poroËilo
II. Analiza poslovanja
10 največjih delničarjev Save, d.d. na dan 31. decembra 2008 10 najveËjih delniËarjev
Delež lastništva
©tevilo delnic
Kapitalska družba, d.d.
18,7%
375.542
Slovenska odškodninska družba, d.d.
11,1%
222.029
NFD holding, d.d.
10,6%
211.791
Klub modrih, d.d.
8,3%
167.236
NFD, d.o.o.
4,6%
92.126
FINETOL, d.d.
3,5%
71.006
GBD, d.d.
3,1%
61.547
Gorenjska banka, d.d.
2,6%
52.500
Hypo Bank, d.d.
2,5%
49.532
Merkur, d.d.
2,1%
41.500
Skupaj 10 najveËjih delniËarjev
67,0%
1.344.809
Ostali delniËarji
33,0%
662.178
100,0%
2.006.987
Skupaj
Za vpogled v najnovej{e informacije o lastni{ki sestavi družbe Sava, d.d., lahko obi{~ete na{o spletno stran http://www.sava.si/odnosi-z-delnicarji.html.
VREDNOSTNI PAPIRJI DRUŽBE Trgovanje z lastnimi delnicami Sava, d.d., je imela 31. decembra 2008 v lasti 3.289 lastnih delnic v vrednosti 224,4 tiso~ evrov, vrednoteno po povpre~ni nabavni vrednosti. To predstavlja 0,16 odstotka vseh delnic. Trgovanja z njimi v letu 2008 ni bilo. Člani uprave in člani nadzornega sveta, ki so lastniki delnic Sava ^lani uprave in ~lani nadzornega sveta Save, d.d., so imeli na zadnji dan leta 2008 v lasti 2.685 delnic družbe Sava, d.d., kar predstavlja 0,13-odstotni delež celotnega kapitala družbe. Kljub nastopu mandata novega nadzornega sveta Save, d.d., je stanje v primerjavi s prej{njim letom ostalo nespremenjeno.
70
Člani uprave in nadzornega sveta, ki so lastniki delnic Sava ©tevilo delnic 31. 12. 2007
Delež lastništva
©tevilo delnic 31. 12. 2008
Delež lastništva
Predsednik
706
0,035%
706
0,035%
Vinko PerËiË
»lan
717
0,036%
717
0,036%
Emil Vizovišek
»lan
1.140
0,057%
1.140
0,057%
2.563
0,128%
2.563
0,128%
©tevilo delnic 31. 12. 2007
Delež lastništva
©tevilo delnic 31. 12. 2008
Delež lastništva
»lani uprave
Položaj
Janez BohoriË
SKUPAJ
»lani nadzornega sveta
Položaj
Miran KalËiË
Predsednik *
86
0,004%
86
0,004%
Janko Kastelic
»lan
36
0,002%
36
0,002%
122
0,006%
122
0,006%
2.685
0,134%
2.685
0,134%
SKUPAJ
SKUPAJ »LANI UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA
* Predsednik nadzornega sveta Save, d.d., je od 31. 7. 2008 dalje; do 28. 6. 2008 je bil namestnik predsednika nadzornega sveta Save, d.d.
Ključni podatki o Savini delnici 2004
2005
2006
2007
2008
(št. delnic)
2.006.987
2.006.987
2.006.987
2.006.987
2.006.987
(v mio EUR)
368,2
352,8
464,9
1.211,6
508,2
(v EUR)
190,9
193,7
214,3
270,9
239,7
- najvišji
(v EUR)
183,5
199,4
234,3
681,1
624,1
- najnižji
(v EUR)
116,0
172,2
162,8
223,4
223,0
- ob koncu obdobja
(v EUR)
183,5
180,3
231,6
603,7
253,2
PovpreËna dnevna likvidnost
(v tisoË EUR)
170,7
21,8
42,4
201,3
101,4
PovpreËno dnevno trgovanje z delnicami
(št. delnic)
1.170
208
222
501
259
»isti dobiËek na delnico
(v EUR)
24,9
19,1
17,0
19,6
1,2
©tevilo delnic ob koncu obdobja Tržna kapitalizacija ob koncu obdobja Knjigovodska vrednost delnice TeËaj delnice
71
Letno poroËilo
II. Analiza poslovanja
2004
2005
2006
2007
2008
(v EUR)
2,3
2,6
2,7
2,8
3,0
Delež dividende v Ëistem dobiËku
(v %)
9,4
13,6
15,7
14,3
256,4
Skupni znesek izplaËanih dividend
(v mio EUR)
4,7
5,2
5,4
5,6
6,0
Donosnost delnice
(v %)
60,3
-0,3
29,6
161,1
-56,9
- dividendna donosnost
(v %)
1,3
1,4
1,2
0,5
1,2
- kapitalska donosnost
(v %)
59,0
-1,7
28,4
160,6
-58,1
Dividenda na delnico
Razmerje med tržno ceno delnice in dobiËkom na delnico (P / E) - najvišji
7,4
10,5
13,8
34,7
533,4
- najnižji
4,7
9,0
9,6
11,4
74,3
- ob koncu leta
7,4
9,5
13,7
30,8
216,4
96
93
108
223
106
Razmerje med tržno ceno delnice in knjigovodsko vrednostjo delnice (P / B)
(v %)
Pojasnila pri izračunih ključnih podatkov delnice Sava • Knjigovodska vrednost delnice Sava je enaka ulomku razlike med kapita lom Poslovne skupine Sava brez kapitala manj{inskih lastnikov ter tehtanim povpre~nim {tevilom navadnih delnic brez lastnih delnic. • Čisti dobiček na delnico Sava je izra~unan tako, da se ~isti poslovni izid, ki pripada Savi, d.d., ({tevec), deli s tehtanim povpre~nim {tevilom v obra~unskem obdobju uveljavljajo~ih se navadnih delnic obvladujo~e družbe (imenova lec). • Delež dividende v čistem dobičku je enak ulomku zmnožka med dividendo na delnico in {tevilom Savinih delnic na prese~ni dan v delni{ki knjigi ter ~istim dobi~kom na zadnji dan leta. • Dividendna donosnost je enaka ulomku dividende na delnico in tržne cene delnice Sava na zadnji trgovalni dan leta. • Kapitalska donosnost je enaka ulomku tržne cene delnice Sava na za~etku in tržne cene na koncu leta. • Tržna kapitalizacija je enaka zmnožku {tevila delnic Save in tržne cene delnice na zadnji dan leta. • Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P / E) je izra~unano kot ulomek med tržno ceno Savine delnice na zadnji dan leta (oziroma najvi{je in najnižje tržne cene v koledarskem letu) in dobi~ka na delnico. • Razmerje med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (P / B) je izra~unano kot ulomek med tržno ceno Savine delnice na zadnji trgovalni dan leta in njeno knjigovodsko vrednostjo v tistem ~asu.
72
Dodatni podatki o delnici Borza
Oznaka delnice
Koda izdajatelja
SAVA
SAV
Ljubljanska borza ISIN − mednarodna oznaka vrednostnega papirja
SI0031108457
KNJIGOVODSKA VREDNOST DELNICE Na dan 31. decembra 2008 je zna{ala 239,7 evra. Pri njenem izra~unavanju se {tevilo lastnih delnic od{teva od skupnega {tevila delnic. Višja izplačana dividenda 14. skup{~ina delni~arjev družbe Sava, d.d., je potrdila predlog uprave in nad zornega sveta, da lastniki Savinih delnic za poslovno leto 2007 prejmejo 3 evre dividende na delnico. Skupni znesek izpla~anih dividend v letu 2008 zna{a 6 milijonov evrov, kar je za 7 odstotkov ve~ kot v predhodnem letu. Ob upo{tevanju sprejete vi{ine dividende na delnico in te~aja delnice Sava na zadnji trgovalni dan leta 2008 je dividendna donosnost 1,2-odstotna. Sava, d.d., že od leta 1996, ko se je preoblikovala v delni{ko družbo, vsa leta pove~uje zne sek dividende na delnico. To dokazuje, da delni~arjem zagotavljamo stanovitne dividendne donose. Ključni podatki o dividendi
Leto
Dividenda na delnico (v EUR)
Skupni znesek izplaËanih dividend (v mio EUR)
TeËaj delnice ob koncu leta (v EUR)
Dividendna donosnost
2004
2,3
4,7
183,5
1,3%
2005
2,6
5,2
180,3
1,4%
2006
2,7
5,4
231,6
1,2%
2007
2,8
5,6
603,7
0,5%
2008
3,0
6,0
253,2
1,2%
Podrobnej{e informacije o 14. redni skup{~ini delni~arjev so objavljene v 8. poglavju, Sistem vodenja in upravljanja in na na{i spletni strani http://www.sava.si/odnosi-z-delnicarji.html.
73
Letno poroËilo
II. Analiza poslovanja
Navzkrižna povezanost z drugimi družbami Sava, d.d., je bila po merilih Kodeksa upravljanja javnih delni{kih družb ob koncu leta navzkrižno povezana na podlagi naslednjih lastni{kih povezav: • v družbi NFD 1 delni{ki investicijski sklad, d.d., je imela 23,2-odstotni lastni{ki delež, NFD 1 pa je imel v družbi Sava, d.d., 1,4-odstotni lastni{ki delež; • v Gorenjski banki, d.d., je imela 45,9-odstotni lastni{ki delež, Gorenjska banka pa v Savi, d.d., 2,6-odstotni lastni{ki delež; • v družbi Merkur, d.d., je imela 20-odstotni lastni{ki delež, Merkur pa v Savi, d.d., 2,1-odstotni lastni{ki delež. Tveganja, povezana z naložbo v delnico Sava Na tovrstna tveganja vplivajo: • dejavniki sistemati~nega tveganja, zna~ilni za vse vrednostne papirje, ki ko tirajo na Ljubljanski borzi. To so spremembe pogojev poslovanja izdajateljev, dav~ne zakonodaje in predpisov, ki urejajo delovanje trga vrednostnih papirjev, ter primer vi{je sile; • dejavniki nesistemati~nega tveganja, povezani z delovanjem posamezne družbe (naložbeno, obrestno, likvidnostno in valutno tveganje). Naložbena tveganja, povezana s Savino delnico, zmanj{ujemo z razpr{itvijo na ložb v skladu z na{o strategijo in z upo{tevanjem razmer na kapitalskem trgu. Delnica Save, d.d., je na Ljubljanski borzi, d.d., uvr{~ena v drugo najbolj likvidno skupino. Merila za razvrstitev v {tiri likvidnostne skupine so: povpre~no dnevno {tevilo sklenjenih poslov, povpre~ni dnevni vrednostni obseg sklenjenih poslov in globina trga. Odobreni kapital in pogojno povečanje osnovnega kapitala Statut družbe Sava, d.d., ne vsebuje s tem povezanih dolo~b. Odnosi z delničarji Z delni~arji in drugimi deležniki imamo odprte in transparentne odnose. Pri podajanju pomembnih informacij presegamo najnižje zakonsko dolo~ene stan darde, saj želimo vzpostaviti odnos, ki temelji predvsem na zaupanju. Na voljo smo jim prek spletnega in pisnega obve{~anja pa tudi osebno. Ve~ o komuniciranju z delni~arji pi{emo v 8. poglavju, Sistem vodenja in upra vljanja.
74
Koledar pomembnejših objav v letu 2009 Petek, 27. februarja 2009
PoroËilo o poslovanju in nerevidirani nekonsolidirani raËunovodski izkazi holdinške družbe Sava, d.d., za leto 2008
Petek, 27. marca 2009
PoroËilo o poslovanju in nerevidirani konsolidirani raËunovodski izkazi Poslovne skupine Sava za leto 2008
Petek, 17. aprila 2009
Revidirano letno poroËilo Poslovne skupine Sava in holdinške družbe Sava, d.d., za leto 2008
Petek, 17. aprila 2009
Izjava o upravljanju družbe
Petek, 17. aprila 2009
Sklic 15. redne skupšËine delniËarjev družbe Sava, d.d.
Sreda, 20. maja 2009
PoroËilo o poslovanju in nerevidirani raËunovodski izkazi Poslovne skupine Sava in holdinške družbe Sava, d.d., za obdobje januar - marec 2009
Sreda, 3. junija 2009
15. redna skupšËina delniËarjev holdinške družbe Sava, d.d.
Sreda, 3. junija 2009 oziroma Ëetrtek, 4. junija 2009
Sklepi 15. redne skupšËine delniËarjev holdinške družbe Sava, d.d.
Petek, 21. avgusta 2009
PoroËilo o poslovanju in nerevidirani raËunovodski izkazi Poslovne skupine Sava in holdinške družbe Sava, d.d., za obdobje januar - junij 2009
Petek, 6. novembra 2009
PoroËilo o poslovanju in nerevidirani raËunovodski izkazi Poslovne skupine Sava in holdinške družbe Sava, d.d., za obdobje januar - september 2009
Petek, 18. decembra 2009
Poslovni naËrt Poslovne skupine Sava in holdinške družbe Sava, d.d., za leto 2010
* Navedeni so predvideni datumi. Morebitne spremembe bodo pravo~asno objavljene na spletni strani družbe (www.sava.si). Periodi~ne objave in druge cenovno ob~utljive informacije objavljamo na spletni strani Ljubljanske borze, d.d., prek sistema SEO-net (www.ljse.si) in na internetnih straneh družbe (www.sava.si) v primerih, ki jih dolo~a statut družbe, pa tudi v ~asniku Finance.
Osebe za stike Odnosi z vlagatelji Miha Resman, vodja finan~nih naložb e-naslov: miha.resman≤sava.si telefon: + 386 4 206 60 68
Informacije o izplačilu dividend Karmen Mežnar, analiti~arka e-naslov: karmen.meznar≤sava.si telefon: + 386 4 206 55 18
Korporativno komuniciranje Lidija Bregar, direktorica e-naslov: lidija.bregar≤sava.si telefon: + 386 4 206 58 19
Dodatne informacije za delničarje so na voljo: • na spletni strani družbe: www.sava.si • e-naslov: info≤sava.si
75
Letno poroËilo
II. Analiza poslovanja
2. Razvojna strategija
Med izpolnjevanjem ciljev, začrtanih s strateškim načrtom za obdobje 20072011, smo v Poslovni skupini Sava in holdingu Sava, d.d., močno občutili vpliv svetovne finančne krize in zaostrenih gospodarskih razmer. Pri spoprijemanju z njimi in uveljavljanju prenovljenih razvojnih rešitev črpamo iz prednosti, ki nam jih prinaša mrežna organiziranost poslovanja. Izvajamo ukrepe za premostitev krize in dolgoročnejše razvojne aktivnosti prilagajamo spremenjenim razmeram. Krizo sprejemamo kot priložnost za dolgoročno krepitev svoje konkurenčnosti. V realnem sektorju (gumarstvu, turizmu, nepremi~ninah) se je zahtevnost pogojev poslovanja stopnjevala že pred jesensko finan~no krizo svetovnih razsežnosti. Na trgu kapitala je vrednost finan~nih naložb padala vse leto, jesen pa je zaznamovalo odtegovanje finan~nih kreditnih virov in negotova ter nepredvidljiva finan~na in posojilna politika bank. Kriza, ki je prizadela avtomobilsko in gradbeno industrijo, je povzro~ila upad naro~il gumeno-tehni~nih izdelkov za te panoge, v turizmu je upadal obisk gostov s tujih trgov, ki jih je kriza najbolj prizadela, izrazito se je znižalo povpra{evanje v nepremi~ninski panogi, zato pa se je mo~no zaostrila konkurenca. Med takoj{njimi ukrepi, ki smo jih sprejeli jeseni leta 2008, so bili: – okrepljene prodajne aktivnosti; – preusmeritev na obetavnej{e trge (prestrukturiranje trgov); – prestrukturiranje prodajnih programov in poslovnih procesov ter – var~evanje in optimizacija vseh vrst stro{kov.
PRILAGAJANJE OBSTOJEČE RAZVOJNE STRATEGIJE 2007 – 2011 Že pred pripravo poslovnega na~rta za leto 2009, je uprava sprožila postopek za prenovo razvojne strategije za obdobje 2009 - 2011. V procesu strate{kega na~rtovanja, ki v tem ~asu {e poteka, sodelujejo {ir{e vodstvene skupine vseh družb skupine in strokovnjaki na vseh ravneh poslovnih funkcij. Prenovljene vrednote Poslovne skupine Sava Da bi {e okrepili notranjo kulturo, ki je vir na{e identitete in konkuren~nih prednosti Poslovne skupine Sava, smo prenovili in jasneje izoblikovali skupne vrednote:
Odličnost. Odli~nost dosegamo v vsem, kar delamo. Je gibalo neprestanih izbolj{av in nenehnega razvoja. Ustvarjalnost. Razvijamo spodbudno delovno okolje, ki spro{~a ustvarjalnost in omogo~a razvoj sposobnosti zaposlenih. Znanje. Zaposlene motiviramo za uspeh, za pridobivanje in uporabo znanja, v ospredje postavljamo timsko delo. Poštenost. Delujemo po{teno in eti~no, spo{tujemo dogovore. Odgovornost. Z odgovornim odnosom do uresni~evanja ciljev, do sodelavcev in do naravnega ter družbenega okolja udejanjamo na~ela trajnostnega razvoja.
76
STRATEŠKI TEMELJI Uresni~evanje poslanstva in sprejeta razvojna strategija Poslovne skupine Sava za obdobje 2007 - 2011 sta kakovostni osnovi za prilagoditve strate{kih razvojnih na~rtov do leta 2011. Poslanstvo Poslovne skupine Sava in zaveza blagovne znamke Sava sta uteme ljeni na stalnem preseganju pri~akovanj vseh deležnikov, kar ostaja vodilo tudi v težjih pogojih poslovanja. Posebno pozornost pa je v teh zaostrenih gospodarskih razmerah potrebno nameniti ohranjanju premoženja delni~arjev in delovnih mest v družbah Poslovne skupine Sava. Poslanstvo Poslovne skupine Sava: • nenehno presegamo pri~akovanja kupcev, zaposlenih, delni~arjev, poslovnih partnerjev in okolja; • ustvarjamo privla~ne priložnosti za zaposlitev najbolj{ih kadrov. Poslanstvo holdinga Sava, d.d.: • s tržno in finan~no mo~jo blagovne znamke Sava ter z najbolj{imi sistemi vodenja in klju~nimi strate{kimi znanji usposabljamo podjetja v na{i ve~inski lasti za doseganje nadpovpre~nega donosa v svoji panogi; • u~inkovito upravljamo in nadzorujemo poslovanje podjetij; • vrednost premoženja pove~ujemo tudi z u~inkovitim upravljanjem naložbe nega portfelja. Ključne naloge holdinga Sava, d.d.: • optimiranje portfelja dejavnosti, izbira dejavnosti za vstop ali izstop ter dolo~itev najprimernej{ega na~ina vstopa oziroma izstopa; • zagotavljanje optimalnih virov financiranja in upravljanje z viri sredstev; • dolo~itev prednostnih naložb ter alokacija virov med dejavnostmi; • oblikovanje usmeritev in postopkov za izbolj{anje skupne uspe{nosti vseh dejavnosti; • odkrivanje, ustvarjanje in izraba vertikalnih ter horizontalnih sinergij. Ključne naloge dejavnosti in družb Poslovne skupine Sava: • zagotavljanje operativne u~inkovitosti; • razvoj specializiranih panožnih znanj; • portfelj globalno konkuren~nih izdelkov in storitev (TOP 3/2/1 izdelki in sto ritve).
STRATEŠKE USMERITVE POSLOVNE SKUPINE SAVA V OBDOBJU 2009 - 2011 Cilj izvajanja strateških usmeritev za obdobje 2009 - 2011: • preživeti krizo brez izgub, nevarnih razvoju; • okrepiti dolgoro~ne konkuren~ne in razvojne sposobnosti holdin{ke družbe in odvisnih družb skupine; • ohraniti in dolgoro~no pove~ati vrednost premoženja delni~arjev. Cilja prenovljene strategije v izhodiščnem letu 2009: • ohranjati, ~e že ne presegati dosežene tržne deleže; • izbolj{ati finan~no uspe{nost Poslovne skupine Sava v primerjavi z letom 2008. 77
Letno poroËilo
II. Analiza poslovanja
Prednostne naloge: – kakovostne spremembe prodajnih programov; – uvajanje naprednih in u~inkovitih prodajnih strategij; – posodabljanje organizacije in poslovnih procesov; – dvig u~inkovitosti menedžmenta in kompeten~nih centrov znanj; – krepitev motiviranosti sodelavcev. Uresničevanje razvojne vizije ob upoštevanju novih ukrepov še naprej poteka v treh temeljnih smereh: • notranja rast in uresni~evanje novih razvojnih priložnosti; • rast z inovativnostjo in odli~nostjo; • razvoj zaposlenih. S tremi prednostnimi usmeritvami dopolnjujemo tri dosedanje smeri uresničevanja strategije: • zagotavljati likvidnost, • pove~evati prodajno u~inkovitost, • odpraviti ali zmanj{ati stro{ke, ki v kriznih razmerah niso nujno potrebni.
id
in
kv
t jo
os ti v n
ta v l j at
i li
R a st z i n o va
ti os
eËev
l e n ih
t os ati prodajno uËinkovi
t
πk e
Pov
pos
str o
za
a ti
oj
z ir
zv
anje novih razvojn iËev ih esn p r ur ilo æn
Z a go
r
RAST PREMOÆENJA
Ra
78
No tra nj a
s tj o
n ti as
o
o iË n dl
i tim Op
no
st
Tri smeri uresničevanja razvojne vizije in tri prednostne usmeritve za njeno izvajanje:
Na poslabšane gospodarske razmere se odzivamo z naslednjimi usmeritvami: 1. Notranja rast obsega poslovanja in uresničevanje novih razvojnih priložnosti • S krepitvijo sinergij med dejavnostmi in družbami poslovne skupine pove~ujemo notranjo u~inkovitost. • Holding Sava, d.d., je nosilec aktivnega upravljanja Poslovne skupine Sava na vseh ravneh. • Uveljavljamo u~inkovite sisteme upravljanja in {irimo dobro prakso v vseh dejavnostih. • Podjetja v ve~inski lasti usposabljamo za doseganje nadpovpre~nega donosa v panogi, v kateri delujejo. • Razvojne priložnosti skupine uresni~ujemo tudi s prevzemi in z ustanavljanjem novih podjetij. 2. Rast z inovativnostjo in odličnostjo • Razvoju kulture inovativnosti in stalnih izbolj{av poslovnih procesov, izdelkov in storitev dajemo {e ve~ji poudarek. • Nadaljujemo dvig kakovosti storitev in izdelkov. • Blagovno znamko Sava in druge blagovne znamke poslovne skupine razvijamo v najve~jo vrednost za kupce v vseh tržnih segmentih, v katerih delujejo na{e družbe. • Prodajne cilje prilagajamo razmeram in pove~ujemo prodajno u~inkovitost s preusmeritvijo na obetavnej{e trge, z razvijanjem partnerskih odnosov s kupci ter s prestrukturiranjem prodajnih programov in poslovnih procesov. • Obseg naložb prilagajamo gospodarskim razmeram z izvajanjem tistih, ki so nujno potrebne za zagotavljanje konkuren~nosti. 3. Razvoj zaposlenih • Ustvarjalnost, znanje in motiviranost zaposlenih za doseganje strate{kih ciljev krepimo z oblikovanjem stimulativnega delovnega okolja. • Z uresni~evanjem filozofije »misle~ega podjetja« spodbujamo razvoj sposob nosti zaposlenih. • Skrbimo za kroženje najbolj{ih praks in odpiramo prostor znanju ter ustvar jalnosti. • Nagrajujemo dosežke zaposlenih. • Prizadevamo si za pove~anje uspe{nosti poslovanja. • Uresni~ujemo in razvijamo koncept »družini prijaznega podjetja«. Vloga kompetenčnih centrov znanj v zaostrenih gospodarskih razmerah Dosedanje strategije, usmerjene k nenehnemu izbolj{evanju kakovosti poslovanja in k prilagodljivosti, so dale dobre rezultate tudi v novih, zaostrenih gospodarskih razmerah, kar je nedvomno spodbudno. Za posebej učinkovita instrumenta upravljanja v novih razmerah sta se izkazala strateško povezovanje in centralizacija poslovnih funkcij v obliki kompetenčnih centrov znanj na ravni skupine. Mreženje in sistemati~no upravljanje kompetenc delujeta kot vzvoda za doseganje odli~nosti tudi v manj predvidljivem in nestabil nem poslovnem okolju. To se je izkazalo kot pozitivno na naslednjih podro~jih, kjer nadaljujemo razvoj in uveljavljanje doseženih re{itev:
79
Letno poroËilo
II. Analiza poslovanja
• pri strate{ki nabavi, kjer s povezanim nastopom do dobaviteljev dosegamo nižje stro{ke kot bi jih sicer; • pri zagotavljanju likvidnosti posameznih družb in celotne poslovne skupine in • pri enotnem informacijskem sistemu dru`b, ki zagotavlja celovit pregled nad uspe{nostjo poslovanja in omogo~a hitrej{e odzivanje. U~inek mrežne povezanosti poslovnih funkcij je bil v letu 2008 opazen tudi na drugih poslovnih podro~jih, kar podrobneje opisujemo v posameznih poglavjih poslovnega poro~ila. Velikega in temeljnega pomena je organizacijska kultura v Poslovni skupini Sava. Njen nepogre{ljivi del so ustvarjalnost in z njo inovativnost, odličnost ter kultura misle~ega se podjetja. Inovativnost sodelavcev vsa leta prina{a prihranke in uspe{nej{e zaznavanje novih priložnosti ter re{itev na podro~ju prodaje in u~inkovitosti poslovnih procesov.
STRATEŠKI CILJI IN SMERNICE PO DEJAVNOSTIH POSLOVNE SKUPINE SAVA V OBDOBJU 2009 - 2011 Dejavnost Gumarstvo Operativna odličnost, razvoj specialističnih znanj, portfelj konkurenčnih izdelkov: – organska rast za krepitev tržnih deležev; – aktivno iskanje priložnosti za kapitalske povezave (pridobitev novih tehnologij in trgov); – krepitev in posodabljanje razvojno-raziskovalne dejavnosti; – spodbujanje inovativnosti in pove~evanje deleža inovativnih izdelkov; – razvoj izdelkov z visoko dodano vrednostjo na novih podro~jih (medicina, vojska, energetika); – prenova tehnolo{kih procesov in razvoj okolju prijaznih tehnologij; – sklepanje razvojnih partnerstev s kupci; – intenzivnej{e trženjske aktivnosti in {iritev trgov; – biti nosilec kakovosti v tržnih ni{ah; – izobraževanje in usposabljanje s poudarkom na gumarskih znanjih; – nadaljnja optimizacija upravljanja nabavnih virov; – optimizacija delovanja zunanjetrgovinske mreže. Dejavnost Turizem Povečanje števila nočitev in zasedenosti zmogljivosti, kakovost in pestrost ponudbe: – lo~itev opravljanja osnovne dejavnosti od upravljanja z nepremi~ninami; – uveljavljanje enotnih poslovnih modelov na klju~nih poslovnih podro~jih; – nadaljevanje centralizacije in oblikovanje skupnih podpornih poslovnih funkcij na nekaterih podro~jih (trženje, TQM, nabava, ra~unovodstvo); – prenova trženjskih strategij in reorganizacija trženjske funkcije (razvoj novih produktov in selektiven razvoj obstoje~ih, posodobitev in krepitev blagovnih znamk, razvoj tržnih poti); – pospe{evanje internega trženja za dvig izvenpenzionske porabe gostov; – zagotavljanje rasti kakovosti storitev; 80
– krepitev izobraževanja in usposabljanja ter u~inkovitej{i prenos primerov dobrih praks; – optimizacija poslovnih procesov in stro{kov dela; – oddaja v najem ali izlo~itev nedonosnih objektov; – izbolj{anje energetske u~inkovitosti. Dejavnost Nepremičnine Zagotavljanje razvojnih finančnih virov in nadaljevanje razvojnih projektov: – prestrukturiranje portfelja: odprodaja nekaterih nepremi~nin, danih v najem; – razvoj projektov, ki so v pripravi; – okrepitev prodajnih aktivnosti na Hrva{kem; – strate{ka tr`na usmeritev v trajnostni razvoj, predvsem z vidika ekologije in u~inkovite energetske zasnove. Druge dejavnosti Energetika S trajnostnimi rešitvami povečati energetsko učinkovitost gospodarstva in Poslovne skupine Sava: – ve~anje tržnega deleža v regiji na podro~ju obnovljivih virov; – prizadevanje za pridobivanje sredstev iz okoljskih skladov; – okrepljene tržne aktivnosti; – izvedba razvojnih projektov za pove~anje energetske u~inkovitosti v Poslovni skupini Sava; – razvoj drugih izbranih naložb v energetske zmogljivosti. Družba Sava Medical in storitve, d.o.o. Nadaljevati rast ob uveljavljanju statusnih olaj{av Dejavnost Naložbene finance Maksimiranje dolgoročne vrednosti premoženja v obliki finančnih naložb: – dokon~ati projekt povezovanja Abanke, d.d. in Gorenjske banke, d.d.; – optimiziranje portfelja finan~nih naložb in vrednostnih papirjev.
POGLABLJANJE RECESIJE V LETU 2009 TERJA DODATNE UKREPE Zaradi zaostrovanja gospodarskih razmer v svetu in v Sloveniji v letu 2009 je uprava Save, d.d., v marcu sprejela dopolnjen program ukrepov za obvladovanje razmer v Poslovni skupini Sava v pogojih globalne krize, saj v na~rtih za leto 2009 predvidene aktivnosti ne bi bile zadostne za u~inkovit spopad z nadaljnjim poglabljanjem krize. Program ukrepov za obvladovanje razmer v Poslovni skupini Sava v pogojih globalne krize že uvedenim sistemskim ukrepom na ravni skupine dodaja nove ukrepe, uvaja nove aktivnosti in opredeljuje strožja merila za njihovo izvajanje. Vse družbe skupine do ravni vsakega profitnega centra bodo izdelan program aktivnosti sproti dopolnjevale in prilagajale nadaljnjemu razvoju dogodkov v poslovnem okolju. U~inkovit nadzor nad izvajanjem aktivnosti in doseganjem zastavljenih finan~nih u~inkov pa omogo~a centralno voden ra~unalni{ko podprt informacijski sistem.
81
Letno poroËilo
II. Analiza poslovanja
Sestavljata ga dva sklopa ukrepov: – kratkoro~ni ukrepi za preživetje v razmerah krize in – razvojni ukrepi za zagotavljanje dolgoro~ne konkuren~nosti. 1. Kratkoročni ukrepi za preživetje v razmerah krize: • Vzdrževanje likvidnosti: – omejevanje investicijske porabe; – dosledna optimizacija zalog; – u~inkovita izterjava kupcev; – odprodaje premoženja, ki ni nujno za preživetje; – okrepitev za{~ite pred te~ajnimi tveganji na neevrskih podro~jih (razvrednotenje lokalnih valut glede na evro); – zagotavljanje dodatnih zunanjih finan~nih virov. • Okrepljene prodajne aktivnosti. • Okrepljene aktivnosti za zadovoljevanje pri~akovanj kupcev. • Zaradi spremenjenih razmer ponovna optimizacija nabavnih cen in pla~ilnih rokov. • Dosledno izvajanje procesa stalnih izbolj{av in omejevanje za preživetje ne nujnih stro{kov. • Skraj{evanje delovnega ~asa, selektivno odpu{~anje presežnih delavcev ter drugi ukrepi za zmanj{evanje stro{kov dela. 2. Razvojni ukrepi za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti: • Strukturne spremembe prodajnih (poslovnih) programov: – opu{~anje tržno manj zanimivih programov; – uvajanje novih programov; – splo{na bogatitev ponudbe. • Izvajanje dodatnih, posameznim programom in situaciji prilagojenih tr ženjskih aktivnosti. • Racionalizacije poslovnih procesov (izdelavni ~asi, stro{ki materiala in dela, kakovost,…). • U~inkovito kadrovanje in usposabljanje kadrov, uvajanje u~inkovitih sis temov motiviranja. • Ukrepi za ve~jo u~inkovitost menedžmenta – posodabljanje orodij menedžmenta (organizacija, sistemi vodenja, na~rtovanje, informacijska podpora, sistemi nadzora); – kadrovske okrepitve. Razvojne aktivnosti, ki so sestavni del programa ukrepov, so~asno s predhodno navedenimi strate{kimi cilji in usmeritvami dejavnosti skupine predstavljajo jedro prilagojene Savine razvojne strategije za obdobje od leta 2009 do 2011. Njihovo uresni~evanje bo skupaj s kratkoro~nimi premostitvenimi ukrepi klju~na osnova za to, da bo Poslovna skupina Sava sedanjo gospodarsko krizo ne le preživela, pa~ pa iz nje iz{la okrepljena in {e bolj konkuren~na.
82
3. Razmere v spremenjenem gospodarskem okolju
Finančna kriza in recesija sta močno zaznamovali svetovno gospodarstvo in s tem tudi slovensko ekonomsko okolje v preteklem letu. Svetovna gospodarska klima se v začetku leta 2009 še poslabšuje, napovedi za prihodnost pa ostajajo precej negotove. V Sloveniji zaradi časovnega zamika še nismo občutili krize in recesije v celoti, zagotovo pa se bo to zgodilo v letu 2009, ko pričakujemo poslabšanje razmer zlasti v realnem sektorju.
SVET V RAZMERAH FINANČNE KRIZE Gospodarskemu okolju je pred iztekom leta 2008 dala pe~at finan~na in ban~na kriza svetovnih razsežnosti, ki se je iz ZDA raz{irila na ves svet. Vplivala je na nižjo gospodarsko rast domala v vseh delih sveta in skorajda povzro~ila zastoj v svetovnem gospodarstvu. Finan~ni je sledila kriza v realnem sektorju, ki se kaže kot kriza povpra{evanja. Upadajo naro~ila in prodaja, pla~evanje obveznosti pa se zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev odmika od dogovorjenih pla~ilnih rokov. Krizo spremljajo tudi negativna gibanja na trgu dela – rast brezposelnosti, gospodinjstva znižuje jo povpra{evanje, pa tudi poslovno zaupanje je na nizki ravni. Sprejeti svežnji ukrepov na državnih ravneh {e ne prina{ajo vidnej{ih u~inkov. Leto 2008 je v svetovnem merilu zaznamovala tudi izjemna rast cen surovin, energentov in drugih vhodnih materialov. Cene energentov in nafte so se v povpre~ju zvi{ale kar za 40 odstotkov, cene neenergetskih surovin za petino. Nafta in naravni kav~uk, ki je glavna surovina v na{i dejavnosti Gumarstvo, sta dosegli zgodovinsko vrednost. Cene so se v zadnjih mesecih leta umirile, nato pa v za~etku leta 2009 glede na umirjanje gospodarske rasti in nižje globalno povpra{evanje {e nekoliko upadle.
Ob recesiji v svetovnem merilu, v razmerah nižje rasti na mednarodnih trgih, ob posledicah lanskih cenovnih {okov na svetovnih trgih surovin in energentov ter drugih neugodnih gibanjih bo gospodarska rast v svetu v letih 2008 in 2009 nižja. Po ocenah mednarodnih ustanov je svetovna gospodarska rast zna{ala blizu 2,5 odstotka; v letu 2009 naj bi stagnirala, v državah OECD pa se celo znižala na minus 4 odstotke, kar je najnižje po drugi svetovni vojni. Rahlo oživljanje gospodarske rasti je napovedano {ele za leto 2010.
ŠIRITEV RECESIJE V DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE Tudi v Evropski uniji so kazalci gospodarskega zaupanja jeseni strmo padli. V nekaterih najve~jih državah so zaradi nazadovanja BDP v dveh zaporednih ~etr tletjih razglasili stanje recesije, banke pa so skoraj ustavile dolgoro~no kreditiranje realnega sektorja. Nevarnost nelikvidnosti je ogrozila tudi nekatera najve~ja in najuglednej{a evropska podjetja. Na omejevanje prihodnjih poslovnih možnosti je precej vplivalo tudi psiholo{ko ozra~je in strah pred recesijo, kar tako stanje {e poslab{uje, s posledicami v finan~nem in realnem sektorju. V EU in na evroobmo~ju, kjer dejavnosti Poslovne skupine Sava po tradiciji ustva rijo ve~ino prodajnih prihodkov, je v zadnjih mesecih leta pri{lo do ob~utnega zniževanja gospodarske aktivnosti. Obseg industrijske proizvodnje in vrednost gradbenih del sta dosegla najnižjo stopnjo v zadnjem desetletju in pol, znižal se je prihodek v trgovini, stopnja brezposelnosti je lani dosegla 7,5 odstotkov. 83
Letno poroËilo
II. Analiza poslovanja
Recesija se je v zadnjem ~etrtletju raz{irila. Nem~ija in Italija, kjer na{a dejavnost Gumarstvo doseže 30 odstotkov svojega izvoza, ter Nizozemska, so že tretje ~etrtletje zapored imele negativno gospodarsko rast, kar je glede na njihovo ekonomsko mo~ ob~utno vplivalo na celotno evroobmo~je. Že drugo ~etrtletje so nižjo gospodarsko rast ugotovile Velika Britanija, Portugalska, Španija in Ma džarska, prvi~ pa tudi Avstrija, ^e{ka, Francija, Belgija in Litva. Tudi v Sloveniji je bila gospodarska rast v zadnjem ~etrtletju negativna – bruto družbeni proizvod se je glede na enako obdobje leta 2007 realno znižal za 0,8 odstotka. Inflacija je bila v EU in tudi na evroobmo~ju na precej vi{ji ravni kot v minulih obdo bjih in je julija presegla 4 odstotke. Jeseni je za~ela upadati ob nižjem povpra{evanju in padajo~ih cenah surovin. Konec leta je v državah EU dosegla 2,2 odstotka, na evroobmo~ju pa 1,6 odstotka. Za leto 2009 pri~akovana inflacija naj bi bila nižja in sicer manj kot 1 odstotek.
V državah EU oziroma na evroobmo~ju se je gospodarska rast znižala, kar se bo po napovedih nadaljevalo v letu 2009. Gospodarska rast je po ocenah lani zna{ala 0,7 odstotka, kar je 1,9 odstotne to~ke manj kakor v prej{njem letu. V letu 2009 bo lahko celo negativna, od minus 2 odstotka do minus 4 odstotke.
SLOVENIJA POD VPLIVOM GLOBALNO ZAOSTRENIH GOSPODARSKIH RAZMER V splo{nih gospodarskih gibanjih v Sloveniji, kjer se je v družbah Poslovne sku pine Sava delež prodaje glede na preteklo leto primerjalno okrepil s 47 na 56 odstotkov, se je v letu 2008 odrazil vpliv poslab{anja razmer v najpomembnej{ih slovenskih trgovinskih partnericah. Po dveh letih izjemno visoke rasti, v katerih se je odražal ugoden globalni ko njunkturni cikel, {e posebej izrazit v državah, ki so za Slovenijo najpomembnej{i evropski izvozni trgi, je sledilo umirjanje gospodarske rasti. Teko~a gospodarska gibanja so bila ob 5,5-odstotni rasti BDP {e ob polletju ugodna, z izjemo že takrat upo~asnjene aktivnosti v industrijskih dejavnostih. Jeseni se je gospodarska aktivnost močno upočasnila; nanjo so vplivali naslednji dejavniki: • znižanje stopnje rasti izvoza blaga, zlasti na trgih EU – v novembru in decembru je bil izvoz že za 14 oz. 15 odstotkov nižji; na letni ravni je bil sicer za 1,9 od stotka vi{ji kot v letu 2007, v letu 2009 pa se bo trend zniževanja nadaljeval; • padec industrijske proizvodnje – na letni ravni je bila industrijska proizvodnja 1,9 odstotka nižja v primerjavi s prej{njim letom, padec pa je bil ve~ji kot v EU in na evroobmo~ju, kjer je bilo znižanje 1,6-odstotno; • zniževanje stopnje rasti vrednosti opravljenih gradbenih del – v zadnjih dveh mesecih se je gradbena dejavnost upo~asnila, kar nakazuje znižanje vrednosti gradbenih del; letna rast vrednosti je bila s 15,1 odstotka med najvi{jimi v EU, vendar se bo zniževanje aktivnosti v gradbeni{tvu v letu 2009 nadaljevalo; • umirjanja rasti v trgovski dejavnosti – dosežena rast v letu 2008 je bila {e vedno visoka; za leto 2009 je napovedano zniževanje rasti tudi v trgovini; • zniževanja rasti naložbene dejavnosti – v zadnjih treh mesecih je bil obseg naložbene dejavnosti v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta do brih 5 odstotkov nižji; nanj so vplivali zlasti zastoji v oktobru in novembru, likvidnostne težave in velika previdnost pri novih naložbah; na letni ravni so se naložbe glede na preteklo leto realno pove~ale za 6,2 odstotka; v letu 2009 se predvideva okrog 10-odstotni padec investicij. 84
Inflacija je v letu 2008 mo~no narasla, s 3,6 odstotka v letu 2007 na 5,7 odstotka, vendar naj bi se ob predpostavki umirjanja svetovnih cen energentov in hrane ter {e zlasti zaradi umirjanja gospodarske aktivnosti v letu 2009 znova umirila in v povpre~ju zna{ala 1 odstotek. Na medletni ravni je bila inflacija decembra lani – po treh mesecih deflacije – 2,1 odstotka. Zaradi krepitve ameri{kega dolarja so se pove~ala tudi valutna tveganja. Po obdobju mo~nega evra v razmerju do ameri{kega dolarja v prvi polovici leta 2008, ko je julija evro dosegel rekordno vrednost 1,5777 dolarja, se je dolar v drugi polovici leta postopno okrepil. Evro je bil decembra vreden 1,345 dolarja. Ameri{ka valuta pa se bo po napovedih krepila tudi letos in se v razmerju do evra gibala na okoli 1,3 dolarja ali celo niže. V poslovanju slovenskih bank so se kazalci uspe{nosti poslovanja poslab{ali. Najbolj se je zmanj{al povpre~ni donos na kapital – s 16,3 odstotka v letu 2007 je padel na 9 odstotkov. Na finan~nem podro~ju so zrasle obrestne mere, odvisne od sprememb EURIBOR-a in LIBOR-a ter od obrestnih marž poslovnih bank. Zaradi zniževanja obrestnih mer s strani Evropske centralne banke se znižuje tudi EURIBOR in s tem obresti za podjetja, vendar banke hkrati vi{ajo obrestne marže. Povpre~ne obrestne mere za nova posojila podjetjem so do oktobra narasle na okoli 7 odstotkov in se nato znižale na okoli 6 odstotkov. Sicer so zna{ale odstotno to~ko ve~ kot na evroobmo~ju, vendar so zaradi vi{je inflacije v Sloveniji ostale realno nižje. Zaradi zaostrovanja razmer na mednarodnih medban~nih trgih se je kreditna aktivnost doma~ih bank proti koncu leta skoraj v celoti ustavila. Neto zadolženost podjetij v doma~ih bankah je bila skoraj za ~etrtino ve~ja kot na koncu predho dnega leta in je zna{ala 18,6 milijarde evrov. Ob tem se je vrednost slovenskega borznega indeksa SBI 20 vse leto zniževala. Razmere na trgu dela so se poslab{ale. Od septembra 2008 se brezposelnost po ve~ letih zniževanja spet pove~uje, kar se bo po napovedih nadaljevalo. Pla~e na zaposlenega so po ocenah v povpre~ju realno narasle za 2,5 odstotka, precej bolj kakor produktivnost. Napoved za leto 2009 pa je v povpre~ju 2,2 odstotka, bistveno manj pa bodo pla~e rastle v zasebnem sektorju, kjer bo okrog ni~elna rast. Slovenska podjetja se bodo v letu 2009 poleg težav s teko~o likvidnostjo sre~evala tudi z ovirami pri pridobivanju novih naro~il in pri zagotavljanju konkuren~nosti, kar jih sili v zmanj{evanje proizvodnje. Ob likvidnostnih težavah skraj{ujejo de lovnik in v skrajnem primeru so prisiljena odpu{~ati. Zaposlenost se bo praviloma z redkimi izjemami zniževala. Upadalo bo tudi investiranje. Nekaj ve~ optimizma je v storitveni dejavnosti. Z letom 2009 je ukinjen davek na izpla~ane pla~e, kar je pomemben prispevek h konkuren~nosti slovenskih podjetij.
V finan~nem in ban~nem sektorju so u~inki krize že zelo izraziti, v realnem sektorju pa se kriza {ele poglablja. Po ocenah je bila gospodarska rast v Slove niji lani 3,5-odstotna, za leto 2009 pa analitiki napovedujejo negativno rast, od minus 2 do minus 4 odstotke.
85
Letno poroËilo
II. Analiza poslovanja
4. Poslovanje Poslovne skupine Sava
Poslovanje družb Poslovne skupine Sava so v realnem sektorju zaznamovali upad povpraševanja po proizvodih in storitvah, rast cen surovin, energentov in stroškov dela, v finančnem delu pa naraščanje obrestnih mer in padanje borznih tečajev. V težkem poslovnem letu smo dosegli rekordno, kar 23-odstotno rast prihodkov. Ob izvajanju intenzivnih ukrepov za krepitev poslovne učinkovitosti je bil čisti dobiček nižji od načrtovanega zaradi izrednih dogodkov (slabitve sredstev v Turizmu in slabitve finančnih naložb Save, d.d., v skladu s priporočili računovodske stroke), pa tudi zaradi odstopanj od načrtovanih vrednosti v odvisnih in pridruženih družbah. Vpliv omenjenih izrednih dogodkov je viden tudi v drugih kategorijah uspešnosti, zato ga obravnavamo ločeno.
4.1. Poslovna uspešnost
PRIHODKI OD PRODAJE Dosegli so 231,8 milijona evrov, kar je za 23 odstotkov ve~ kot v prej{njem letu, in so za 6 odstotkov vi{ji od na~rtovanih. Prodajo so pove~ale vse dejavnosti v skupini. Na rast prodaje je najbolj vplivala dejavnost Nepremi~nine, ki je vrednost pro daje prej{njega leta ve~ kot podvojila. Dejavnost Turizem je prodajo pove~ala za 7 odstotkov, medtem ko so jo Druge dejavnosti, kjer ve~ino prodaje ustvari podro~je Energetika, za 16 odstotkov. Rast prodaje Savine najve~je dejavnosti Gumarstvo se je po treh letih povpre~ne, 18-odstotne rasti, umirila in se glede na leto 2007 pove~ala za dober odstotek. V sestavi prihodkov po dejavnostih je z 49 odstotki udeleženo Gumarstvo z zunanjetrgovinsko mrežo, z 29 odstotki Turizem in z 20 odstotki Nepremi~nine. 2 odstotka predstavljajo družbe ostalih dejavnosti. Na tujih trgih smo dosegli 44 odstotkov konsolidiranih prihodkov od prodaje. Povpre~no doseženi letni prihodki od prodaje v zadnjih petih letih zna{ajo 213,7 milijona evrov.
POSLOVNA SKUPINA SAVA PRIHODKI OD PRODAJE OD LETA 2004 DO 2008
300,0 •
250,0 •
235,3
244,0
231,8
v mio EUR 200,0 •
188,2 169,3
150,0 •
100,0 •
50,0 •
0,0 •
2004
2005
2006*
2007
2008
* V letu 2006 sta bili odprodani dejavnost Trgovina in preostanek dejavnosti Kemija, zaradi tega se je obseg prodaje poslovne skupine znižal.
86
POSLOVNA SKUPINA SAVA SESTAVA PRIHODKOV OD PRODAJE PO DEJAVNOSTIH
49 Dejavnost Gumarstvo z zunanjetrgovinsko mreæo Dejavnost Turizem
v%
Dejavnost NepremiËnine
2
Ostale dejavnosti 20
29
POSLOVNI ODHODKI – z upoštevanjem izrednih dogodkov Ti so zna{ali 243,7 milijona evrov. Stro{ki blaga, materiala in storitev v sestavi stro{kov predstavljajo 64 odstotkov, stro{ki dela 23 odstotkov, amortizacija 6 od stotkov, odpisi vrednosti 5 odstotkov, drugi odhodki poslovanja pa 2 odstotka. Zaradi manj{e uspe{nosti družbe Zdravili{~e Radenci, d.o.o., od pri~akovane, je bila izdelana cenitev vrednosti nepremi~nin in opreme. Na osnovi cenitve je družba oslabila opredmetena osnovna sredstva v vi{ini 10,2 milijona evrov. V zvezi s prekinitvijo pogodbe o najemu Vile Bled pa je družba Sava Hoteli Bled, d.d., odpisala neamortizirani del vlaganj v Vilo Bled v vi{ini 0,7 milijona evrov.
POSLOVNI ODHODKI – brez upoštevanja izrednih dogodkov v dejavnosti Turizem Zna{ali so 232,8 milijona evrov in so za 22 odstotkov vi{ji od lanskoletnih. Stro{ki blaga, materiala in storitev predstavljajo v sestavi stro{kov 67 odstotkov, stro{ki dela 25 odstotkov, amortizacija 7 odstotkov, drugi poslovni odhodki pa odstotek. Na vi{ino poslovnih odhodkov so vplivale velike podražitve vhodnih surovin in energentov. Stro{ki dela so bili vi{ji kakor v predhodnem letu zaradi doma~e inflacije in pomanjkanja ustrezne kvalificirane delovne sile v dejavnosti Turizem. Zaradi precej{njega pove~anja prodajnih prihodkov v dejavnosti Nepremi~nine pa so bili vi{ji tudi stro{ki prodanih proizvodov – stavb.
DOBIČEK / IZGUBA IZ POSLOVANJA (EBIT) – z upoštevanjem izrednih dogodkov Zaradi slabitev sredstev v dejavnosti Turizem v skupnem znesku 10,9 milijona evrov je nastala operativna izguba v vi{ini 5,9 milijona evrov.
87
Letno poroËilo
II. Analiza poslovanja
DOBIČEK IZ POSLOVANJA (EBIT) – brez upoštevanja izrednih dogodkov Dosežen je bil operativni dobi~ek v znesku 5,0 milijona evrov, ki je za 45 od stotkov nižji od doseženega v prej{njem letu in od na~rtovanega. Zaostrene gospodarske razmere v zadnjem ~etrtletju leta 2008 so znižale poslovno uspe{nost odvisnih družb. Neprekinjena intenzivna prizadevanja na podro~ju obvladovanja rasti stro{kov in zagotavljanja racionalne porabe poslovnih sredstev pa so omilila zmanj{anje operativnega dobi~ka.
PRIHODKI FINANCIRANJA • Finan~ni prihodki v znesku 20,5 milijona evrov so bili za 55 odstotkov vi{ji kakor v predhodnem letu in so za 53 odstotkov presegli poslovni na~rt. Glavnino je dosegla holdin{ka družba Sava, d.d.
ODHODKI FINANCIRANJA – z upoštevanjem izrednih dogodkov Odhodki financiranja v znesku 38,9 milijona evrov so ve~ kot 2-krat vi{ji kakor v prej{njem letu. V njihovi sestavi dobro polovico, 57 odstotkov, predstavljajo obresti za prejeta posojila, 36 odstotkov pa slabitve finan~nih naložb. Glede na neugodna borzna gibanja smo v Savi, d.d., v skladu z zahtevami in priporo~ili ra~unovodske stroke izvedli slabitev finan~nih naložb, razpoložljivih za prodajo, in sicer v skupni vrednosti 14,9 milijona evrov.
ODHODKI FINANCIRANJA – brez upoštevanja izrednih dogodkov Odhodki financiranja v znesku 24,0 milijona evrov so za 63 odstotkov vi{ji kakor v prej{njem letu. V njihovi sestavi predstavljajo 89 odstotkov obresti za prejeta posojila. Na pove~anje odhodkov financiranja so vplivali ve~ja zadolženost družb poslovne skupine, slab{i pogoji za pridobivanje zunanjih virov financiranja in neugodna te~ajna razmerja.
NETO ODHODKI FINANCIRANJA – z upoštevanjem izrednih dogodkov Dosegli so 18,3 milijona evrov in so vi{ji od na~rtovanih in od doseženih v predhodnem letu. Izid financiranja so poslab{ale slabitve finan~nih naložb, raz položljivih za prodajo, ki so bile izvedene v znesku 14,9 milijona evrov.
NETO ODHODKI FINANCIRANJA – brez upoštevanja izrednih dogodkov Finan~ni izid Poslovne skupine Sava je bil negativen in je zna{al 3,4 milijone evrov. Na vi{ino finan~nega izida so vplivali vi{ji stro{ki obresti in negativne te~ajne razlike.
DELEŽ V DOBIČKU PRIDRUŽENIH PODJETIJ • Ti prihodki se nana{ajo na Gorenjsko banko, d.d., Abanko Vipa, d.d., in Job, d.o.o. Dosegli so 24,5 milijona evrov, kar je 28 odstotkov manj kot v prej{njem letu. Globalna finan~na kriza je otežila tudi poslovanje ban~nega sektorja, zato so prihodki od deleža v dobi~ku pridruženih podjetij zaostali za na~rtovanimi za 19 odstotkov. 88
• V obliki dividend je bilo izpla~anih 15,5 milijona evrov oziroma 63 odstotkov prihodkov. Od tistih v predhodnem letu in od na~rtovanih so bile vi{je za 46 odstotkov. • Razliko v znesku 9 milijonov evrov (ocena) oziroma 37 odstotkov predstavlja preo stanek pripadajo~ega dobi~ka pridruženih podjetij, upo{tevajo~ kapitalsko metodo vrednotenja naložb v pridružena podjetja. Pripisani dobi~ek je bil v primerjavi z lanskoletnim nižji za 62 odstotkov, od na~rtovanega pa za 46 odstotkov.
CELOTNI DOBIČEK PRED DAVKI – z upoštevanjem izrednih dogodkov
Doseženi dobi~ek je zna{al 0,3 milijona evrov in je nižji od doseženega v prej{njem letu ter od na~rtovanega. Poslovanje so za 25,8 milijona evrov pomembno poslab{ali nena~rtovani dogodki. Od tega se 42 odstotkov nana{a na slabitve sredstev v dejavnosti Turizem in 58 odstotkov na slabitve finan~nih naložb v holdin{ki družbi Sava, d.d. Povpre~no doseženi letni celotni dobi~ek pred davki v zadnjih petih letih zna{a 35,7 milijona evrov.
CELOTNI DOBIČEK PRED DAVKI – brez upoštevanja izrednih dogodkov Doseženi dobi~ek je zna{al 26,1 milijona evrov in je za 37 odstotkov nižji od lanskoletnega. Od na~rtovanega odstopa za 26 odstotkov. Povpre~no doseženi letni celotni dobi~ek pred davki v zadnjih petih letih zna{a 40,8 milijona evrov. Odmiki od poslovnega na~rta so posledica spremenjenega gospodarskega okolja in so nastali v družbah dejavnosti Gumarstva in Turizma ter v pridruženih družbah. Sestava dobička pred obdavčitvijo v mio EUR 2004
2005
2006
2007
2008
5,1
7,0
2,8
7,9
5,0
14,5
1,3
1,4
1,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
-25,8
FinanËni izid
16,4
15,8
15,5
-1,5
-3,4
Delež v dobiËku pridruženih podjetij
16,2
19,6
20,9
34,2
24,5
DOBI»EK PRED OBDAV»ITVIJO
52,2
43,7
40,6
41,6
0,3
DobiËek iz poslovanja brez slabega imena Novo nastalo slabo ime Slabitve sredstev
DAVEK • Obra~unana dav~na obveznost družb je dosegla 0,5 milijona evrov in je nižja kot v prej{njem letu. Holdin{ka družba Sava, d.d., nima obra~unanega davka od dohodkov, ker je bil pretežni del realiziranih prihodkov tak, ki je v skladu z zakonodajo neobdav~en ali delno obdav~en. • Obra~unane so terjatve za odložene davke v vi{ini 2,1 milijona evrov; v glavnem se nana{ajo na slabitve finan~nih naložb.
89
Letno poroËilo
II. Analiza poslovanja
ČISTI DOBIČEK – z upoštevanjem izrednih dogodkov Doseženi dobi~ek je zna{al 1,9 milijona evrov; je nižji kot v prej{njem letu in od na~rtovanega. Poslovanje so za 25,8 milijona evrov pomembno poslab{ali nena~rtovani dogodki, ki se v 42 odstotkih nana{ajo na slabitve sredstev v dejavnosti Turizem in v 58 odstotkih na slabitve finan~nih naložb v družbi Sava, d.d. Povpre~no doseženi letni ~isti dobi~ek v zadnjih petih letih zna{a 32,5 milijona evrov.
ČISTI DOBIČEK – brez upoštevanja izrednih dogodkov Doseženi dobi~ek je zna{al 27,7 milijona evrov in je zaradi strate{ke usmeritve k znižanju obsega odprodaje finan~nih naložb za 30 odstotkov nižji od tistega v predhodnem letu. Od na~rtovanega odstopa za 14 odstotkov. Povpre~no doseženi letni ~isti dobi~ek v zadnjih petih letih zna{a 37,6 milijona evrov. V vseh družbah Poslovne skupine Sava smo intenzivno izvajali ukrepe, s katerimi smo omilili u~inke zaostrenega gospodarskega okolja: nara{~anje cen surovin in energentov ter stro{kov dela, vi{anje obrestnih mer, negativna te~ajna nihanja in upad oziroma znižanje stopenj rasti povpra{evanja zaradi vplivov recesije.
POSLOVNA SKUPINA SAVA »ISTI POSLOVNI IZID (»ISTI DOBI»EK) PO LETIH Z UPO©TEVANJEM IZREDNIH DOGODKOV v mio EUR
60,0 •
50,0 •
48,6
40,0 •
38,5
39,3 34,1
32,5
30,0 •
20,0 •
10,0 • 1,9
0,0 •
2004
90
2005
2006
2007
2008
5-letno povpreËje
POSLOVNA SKUPINA SAVA »ISTI POSLOVNI IZID (»ISTI DOBI»EK) PO LETIH BREZ UPO©TEVANJA IZREDNIH DOGODKOV v mio EUR
60,0 •
50,0 •
48,6
40,0 •
38,5
39,3
37,6
34,1
30,0 •
27,7
20,0 •
10,0 •
0,0 •
2004
2005
2006
2007
2008
5-letno povpreËje
DONOSNOST KAPITALA – z upoštevanjem izrednih dogodkov Pri izra~unu razmerja med ~istim dobi~kom in povpre~nim stanjem kapitala je donosnost kapitala 0,3-odstotna.
DONOSNOST KAPITALA – brez upoštevanja izrednih dogodkov Pri izra~unu razmerja med ~istim dobi~kom in povpre~nim stanjem kapitala je donosnost kapitala 5,3-odstotna. Dosežena donosnost je 1,2 odstotni to~ki nižja od na~rtovane, oziroma 3,1 odstotne to~ke nižja kakor v prej{njem letu. Prispevek k donosnosti kapitala Poslovne skupine Sava po vrstah dobička 2004
2005
2006
2007
2008
DobiËek iz poslovanja brez slabega imena
1,7 o.t.
1,9 o.t.
0,7 o.t.
1,6 o.t.
1,0 o.t.
Novo nastalo slabo ime
4,8 o.t.
0,4 o.t.
0,3 o.t.
0,2 o.t.
-
-
-
-
-
-5,0 o.t.
FinanËni izid
5,4 o.t.
4,3 o.t.
3,9 o.t.
-0,2 o.t.
-0,7 o.t.
Delež v dobiËku pridruženih podjetij
5,3 o.t.
5,3 o.t.
5,3 o.t.
7,3 o.t.
4,7 o.t.
-1,2 o.t.
-1,4 o.t.
-1,6 o.t.
-0,5 o.t.
0,3 o.t.
16,0 %
10,5 %
8,6 %
8,4 %
0,3 %
Slabitve sredstev
Davek Donosnost (»ISTI DOBI»EK / KAPITAL)
o.t. = odstotna toËka
91
Letno poroËilo
II. Analiza poslovanja
Izkaz poslovnega izida Poslovne skupine Sava po četrtletjih leta 2008 Poslovanje se je v prvih treh ~etrtletijih postopno izbolj{evalo. Dejavnosti so pove~evale prodajne prihodke in dobi~ek ter presegale poslovne na~rte. V za dnjem ~etrtletju pa je bilo poslovno leto že mo~no pod vplivom svetovne finan~ne krize, ki se ji je pridružila {e recesija. Prodajne prihodke zadnjega ~etrtletja je mo~no zvi{ala prodaja dejavnosti Nepremi~nine, medtem ko so rasti prodaje drugih dejavnosti upadle. V tem obdobju smo izvedli tudi slabitve sredstev v skupni vi{ini 25,8 milijona evrov. Izkaz poslovnega izida Poslovne skupine Sava po četrtletjih leta 2008 v 000 EUR JAN - MAR 2008
APR - JUN 2008
JUL - SEP 2008
OKT - DEC 2008
JAN - DEC 2008
Prihodki od prodaje izdelkov in storitev
43.567
53.515
55.859
78.813
231.754
Sprememba vrednosti zalog
6.758
12.748
11.186
-27.774
2.918
717
1.307
854
275
3.153
51.042
67.570
67.899
51.314
237.825
Stroški blaga, materiala, storitev
-32.631
-46.243
-43.993
-33.810
-156.677
Stroški dela
-13.648
-14.352
-14.332
-14.896
-57.228
Amortizacija
-3.876
-4.044
-3.896
-3.912
-15.728
Odpisi vrednosti
-160
-229
-380
-10.882
-11.591
Drugi odhodki poslovanja
-315
-609
-615
-933
-2.472
-50.630
-65.477
-63.216
-64.373
-243.696
DobiËek iz poslovanja
412
2.093
4.683
-13.059
-5.871
Prihodki financiranja
754
15.619
2.093
2.077
20.543
Odhodki financiranja
-5.836
-4.490
-6.423
-22.155
-38.904
Neto prihodki financiranja
-5.082
11.129
-4.330
-20.078
-18.361
Delež v dobiËku pridruženih podjetij
7.570
7.915
5.820
3.231
24.536
DobiËek pred obdavËitvijo
2.900
21.137
6.173
-29.906
304
-279
-239
4
2.130
1.616
2.621
20.898
6.177
-27.776
1.920
Drugi poslovni prihodki Poslovni prihodki
Odhodki poslovanja
Davek »isti dobiËek poslovnega leta
Holdin{ka družba Sava, d.d., pomembno prispeva k poslovnim dosežkom poslov ne skupine. Dinamika doseganja poslovnega rezultata Save, d.d., po ~etrtletjih je odvisna predvsem od trenutka prodaje finan~nih naložb in prejema dividend. V nekaterih dejavnostih se spreminjajo tudi sezonska gibanja, zato primerjava rezultatov s ~etrtletnimi rezultati prej{njega leta ni smiselna. 92
4.2. Sestava sredstev in virov sredstev
BILANČNA VSOTA Na zadnji dan leta 2008 je zna{ala 921,6 milijona evrov, kar je za 3 odstotke nižje kot ob koncu prej{njega leta. Povpre~na bilan~na vsota v zadnjih petih letih zna{a 758,4 milijona evrov.
SREDSTVA
SESTAVA SREDSTEV NA DAN 31. 12. v mio EUR
951,7
1,000,0 • 900,0 • 800,0 •
593,3 651,0 674,6
POSLOVNA SKUPINA SAVA
700,0 • 600,0 •
Osnovna sredstva in naloæbene nepremiËnine
269,5
186,8
318,1
Naloæbe v pridruæena podjetja
NekratkoroËni vrednostni papirji
Ostala sredstva
115,1
0,0 •
102,7 119,8 97,9 110,4
100,0 •
2008
134,1 139,5 128,6
200,0 •
2007
284,7
300,0 •
107,1 121,2 176,3
2006
400,0 •
301,6
2005
500,0 • 249,4 270,5 271,8 287,1
2004
921,6
• Nepremi~nine, naprave in oprema ter naložbene nepremi~nine predstavljajo v sestavi sredstev 33 odstotkov, naložbe v pridružena podjetja 35 odstotkov, nekratkoro~ni vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo, 20 odstotkov, kratkoro~na in ostala sredstva pa 12 odstotkov. • Pomembnej{e spremembe pri naložbah v pridružena podjetja, ki so dosegle 318,1 milijona evrov in so glede na prej{nje leto vi{je za 12 odstotkov, so bile: – dokapitalizacija Abanke Vipa, d.d., v vrednosti 24,4 milijona evrov; – z uporabo kapitalske metode za vrednotenje pridruženih podjetij v kon solidiranih ra~unovodskih izkazih je bil pripisan pripadajo~i dobi~ek pridruženih podjetij v vi{ini 9 milijonov evrov. • Sredstva po dejavnostih sestavlja 65 odstotkov sredstev v Naložbenih finan cah, 19 odstotkov v Turizmu in 16 odstotkov v preostalih dejavnostih, od tega pretežno v Gumarstvu z zunanjetrgovinsko mrežo.
Skupaj sredstva
KAPITAL IN DOLGOVI Na zadnji dan leta 2008 je kapital dosegel vrednost 482,4 milijona evrov, kar predstavlja 52 odstotkov v sestavi virov sredstev. V primerjavi s prej{njim letom je za 12 odstotkov nižji. Povpre~no stanje kapitala v zadnjih petih letih zna{a 446,2 milijona evrov.
93
Letno poroËilo
II. Analiza poslovanja
SESTAVA VIROV SREDSTEV NA DAN 31. 12. v mio EUR
951,7
1,000,0 • 900,0 • 800,0 •
593,3 651,0 674,6
POSLOVNA SKUPINA SAVA
200,0 •
2007
100,0 •
2008
0,0 •
Kapital
NekratkoroËni dolgovi
220,6
143,3 174,0 140,3 203,0
545,4
300,0 •
218,6
2006
400,0 •
72,2 84,1 101,7 203,3
2005
500,0 •
377,9 392,9 432,6
600,0 •
482,4
700,0 •
2004
921,6
• Pomembnej{e spremembe na kapitalskih postavkah so bile: – dosežen je bil ~isti dobi~ek, ki pripada Savi, d.d., v vi{ini 2,3 milijona evrov; – kapital manj{inskih lastnikov se je znižal za 0,4 milijona evrov, pretežno zaradi teko~ih izgub, ki se nana{ajo nanje; – polovica ~istega dobi~ka holdin{ke družbe Sava, d.d., v znesku 2,3 milijona evrov je bila razporejena v druge rezerve iz dobi~ka; – za izpla~ilo dividend za leto 2007 je bilo namenjenih 6 milijonov evrov; – neto presežek iz prevrednotenja v povezavi z vrednotenjem nekratkoro~nih vrednostnih papirjev po po{teni vrednosti se je znižal za 58,9 milijona evrov. Pri negativnem presežku iz prevrednotenja Poslovna skupina Sava izkazuje samo 2,1 milijona evrov znižanja vrednosti nekratkoro~nih vredno stnih papirjev pod njihovo nabavno vrednost. Preostala znižanja po{tene vrednosti pa so bila prenesena v izkaz poslovnega izida za leto 2008. • Med skupnimi obveznostmi so najve~ja postavka prejeta posojila v znesku 377,6 milijona evrov, ki so 26 odstotkov vi{ja kot v predhodnem letu, in sicer zaradi naložbenih vlaganj na kapitalskem trgu, naložbenih vlaganj v dejavnosti Turizem ter pove~anega obsega poslovanja v dejavnosti Nepremi~nine.
KratkoroËni dolgovi
Skupaj kapital in dolgovi
NALOŽBE Družbe Poslovne skupine Sava so za naložbe v infrastrukturo namenile 23,3 mili jona evrov, kar je skoraj polovico manj kot v predhodnem letu. Najpomembnej{e naložbe so bile obnova hotela Izvir v Radencih, preureditev apartmajev v družinski hotel Savica na Bledu in vlaganja v prestrukturiranje proizvodnje transportnih trakov in pnevmatik ter ekolo{ko izbolj{avo proizvodnje ofsetne gume za tiskarsko industrijo. V minulih petih letih so družbe za tovrstne naložbe skupno namenile 172,6 milijona evrov. V naložbe v kapitalski trg je holdin{ka družba Sava, d.d., usmerila 69 milijonov evrov, kar je za polovico manj kot v predhodnem letu.
94
POSLOVNA SKUPINA SAVA SESTAVA NALOÆB V INFRASTRUKTURO PO DEJAVNOSTIH v%
7
12
Sava, d.d. Ostale dejavnosti Dejavnost Gumarstvo z zunanjetrgovinsko mreæo Dejavnost Turizem 53
28
ŠTEVILO ZAPOSLENIH V POSLOVNI SKUPINI SAVA Na zadnji dan leta je bilo v Poslovni skupini Sava zaposlenih 2.692 sodelavcev, kar je 51 ve~ kot ob koncu predhodnega leta. Ob ob~asnih potrebah po dodatnih proizvodnih in storitvenih delavcih, ki so se pokazale sezonsko, smo za dolo~en ~as zaposlovali tudi nove sodelavce v dejavnostih Gumarstvo in Turizem.
95
Letno poroËilo
5.1. Dejavnost Gumarstvo z zunanjetrgovinsko mrežo
II. Analiza poslovanja
5. Poslovanje po dejavnostih
STRATEŠKI RAZVOJ IN CILJI DEJAVNOSTI Poslanstvo Ustvarjamo celovite re{itve za razli~na podro~ja uporabe gumeno-tehni~nih in sorodnih izdelkov ter pnevmatik. Vizija dejavnosti • Postali bomo razvojni partner klju~nih kupcev. • Postali bomo najbolj prilagodljiv proizvajalec v tržnih ni{ah. • Na{i izdelki bodo po kakovosti primerljivi z najbolj{imi poslovnimi tekmeci. • Postali bomo skupnost strokovnih, ustvarjalnih, motiviranih sodelavcev, ki svojo prihodnost gradi s pove~evanjem svojih konkuren~nih sposobnosti. • Gumarstvo bo z okolju prijazno tehnologijo in s svojo vpetostjo v mednarodne gospodarske tokove in povezave postalo ena finan~no najbolj trdnih dejavnosti v Poslovni skupini Sava.
GOSPODARSKO OKOLJE Gumarstvo kot panoga je mo~no povezano z avtomobilsko industrijo in gradbeni{tvom. Neugodna cikli~na gibanja v teh dveh panogah so se zato prenesla tudi v Savi no dejavnost. V zadnjem ~etrtletju so o negativnih trendih poro~ali vsi globalni proizvajalci na tem podro~ju. Nekoliko bolj optimisti~no so se odzvali le tisti, ki so pravo~asno upo{tevali napovedane trende na podro~jih energetike, prevoza, povezanega z varnostjo in udobjem, ter z za{~ito okolja in so zato v tržnih ni{ah uspeli iztržiti vi{jo dodano vrednost. Strategija tržnih ni{ ostaja tudi na{e vodilo, zato se v dejavnosti Gumarstvo kar najbolj prožno prilagajamo tem trendom. Pomembnejše značilnosti gospodarskega okolja, ki so in bodo vplivale na dejavnost Gumarstvo z zunanjetrgovinsko mrežo, so naslednje: • na trgu gumeno-tehni~nih izdelkov in pnevmatike se je nadaljevalo zaostro vanje konkurence in s tem povezani cenovni pritiski; • v zahodnoevropskih državah je trg rasel po~asi, bolj{a situacija je bila v vzho dni Evropi, Rusiji in v drugih hitro razvijajo~ih se državah; • razviti trgi kljub navedenemu {e vedno predstavljajo najve~ji delež v svetovni porabi gumeno-tehni~nih izdelkov; • nadaljeval se je trend selitve proizvodnje tehnolo{ko manj zahtevnih proizvo dov v vzhodno Evropo in Azijo; • ponovne podražitve strate{kih gumarskih surovin, energije in embalaže, ki jih ni bilo mogo~e v celoti prenesti v kon~ne cene, so pomembno vplivale na konkuren~nost panoge, predvsem na dolarskih trgih; • konkuren~nost evropskih proizvajalcev se je v prvi polovici leta zmanj{evala zaradi visoke vrednosti evra glede na druge svetovne valute, nato pa se je trend obrnil; • proizvajalci so za~eli napovedovati odpu{~anje delavcev in zapiranje nedo nosnih proizvodnih obratov; • osredoto~anje na optimizacijo nabavnih in notranjih procesov je v negotovih razmerah postalo eden klju~nih dejavnikov krepitve u~inkovitosti; • zahtevnost ekolo{kih standardov in njihovo spo{tovanje ostaja pomemben del poslovanja gumarske industrije; • nara{~ajo~a kriza povpra{evanja je pripeljala do zmanj{anja naro~il, kar kaže na negotovost na trgu; • spreminjajo se obstoje~e in odpirajo nove potrebe po gumenih izdelkih, na stajajo novi trgi in tržne ni{e; • pove~ujejo se potrebe kupcev po poprodajnih storitvah. 96
POSLOVANJE DEJAVNOSTI Po večletni neprekinjeni izjemno visoki rasti prodaje se je rast prodajnih prihodkov družb te največje Savine dejavnosti umirila. V zaostrenih razmerah, s katerimi se spoprijema celotna panoga proizvodnje gumeno-tehničnih izdelkov in pnevmatik, smo z visoko prilagodljivostjo in odzivnostjo na hitro spreminjajoče se poslovno okolje celo nekoliko povečali prodajo, ob tem pa ohranili ali povečali tržni delež na večini najpomembnejših trgov. Nenaklonjenost gospodarskih razmer je bila v celotni panogi izrazitej{a, kot jo je bilo mogo~e predvideti ob pripravi poslovnih na~rtov za leto 2008. Padec prodajnega trga se je odražal v upadanju povpra{evanja v Evropi, ki je na{ glavni prodajni trg. Obna{anje kupcev je bilo racionalnej{e, zahtevali so dalj{e pla~ilne roke in hranjenje zaloge pri nas kot dobavitelju. Na stro{kovni strani so se mo~no podražile osnovne vhodne surovine in energenti. Neugodna gibanja na finan~nih trgih so povzro~ila vi{je stro{ke financiranja. Vsega tega proizvajalci zaradi mo~ne konkurence nismo mogli v celoti prenesti v prodajne cene, kar je ob rasti stro{kov dela v dejavnosti vplivalo na zmanj{anje marž in dobi~konosnosti. Na{teti razlogi so bili odlo~ilni za slab{i poslovni izid dejavnosti od doseženega v predhodnem letu in tudi od na~rtovanega. V sestavi celotne konsolidirane prodaje Poslovne skupine Sava predstavlja dejavnost Gumarstvo z zunanjetrgovinsko mrežo 49 odstotkov. Prodaja je dosegla vrednost 110,6 milijona evrov, kar je odstotek ve~ kakor v prej{njem letu in 7 odstotkov manj, kot je bilo na~rtovano. Rast prodaje se je ob~utno zmanj{ala v zadnjem trimese~ju. Družbe dejavnosti so sicer v zadnjih petih letih dosegale povpre~no 11-odstotno letno rast prihodkov, v zadnjih treh letih pa kar 18-odstotno. Najve~ji, 88-odstotni delež v sestavi prodaje dejavnosti pripada družbi Savatech, d.o.o. Dejavnost ustvari preko zunanjetrgovinske mreže dobro petino ~istih pri hodkov od prodaje, od tega najve~ preko družbe v Nem~iji, Sava Trade, Gmbh, München. Uspelo nam je ohraniti relativni tržni delež na ve~ini najpomembnej{ih trgov in ga ponekod celo pove~ati, v Sloveniji pa obdržati prevladujo~ tržni delež. Obdržali smo položaj najpomembnej{ega razvojnega dobavitelja na zahtevnih industrijskih podro~jih in pridobili nove razvojne partnerje. K doseženim pro dajnim rezultatom je pripomogel velik delež novih izdelkov. Družbe dejavnosti so 73 odstotkov prodajnih prihodkov ustvarile na 90 tujih trgih. Med njimi so novi trgi, s katerimi smo uravnotežili nižjo stopnjo rasti od na~rtovane na tradicionalnih trgih EU. Kljub recesiji v Nem~iji, ki ostaja na{ glavni izvozni trg, in na drugih trgih EU, kjer dejavnost skupaj ustvari 55 odstot kov izvoza, je struktura prodaje po trgih ostala skorajda enaka. To pomeni, da je ob upadanju rasti v panogi na teh razvitih evropskih trgih Savina dejavnost Gumarstvo pove~ala tržne deleže. Doseženi celotni dobiček je bil minimalno pozitiven in pod lanskoletnimi dosežki ter pod na~rtovanimi vrednostmi. Poleg manj{e rasti prodaje glede na na~rtovano so na nižjo poslovno uspe{nost vplivali tudi rast cen surovin, materialov in sto ritev, rast stro{kov dela zaradi realne rasti pla~ in dodatnega zaposlovanja v tej 97
Letno poroËilo
II. Analiza poslovanja
dejavnosti, vi{ji odhodki za obresti za najeta posojila in zlasti izrazito negativen vpliv sprememb vrednosti te~ajev drugih valut v razmerju do evra. Vse družbe dejavnosti so pozitivno poslovale razen družbe Savarus, d.o.o., v Rusiji, kjer so poleg za~etnih nev{e~nosti pri zagonu proizvodnje profilov {e poslab{ale poslovanje prodajne težave in neugodno te~ajno razmerje med ru bljem in evrom. Za naložbe so družbe dejavnosti namenile 6,6 milijona evrov, kar je skoraj enkrat ve~ v primerjavi s predhodnim letom. Naložbena sredstva so bila namenjena za: • pove~anje proizvodnje izdel~nih skupin transportnih trakov z vi{jo dodano vrednostjo; • za dodatne proizvodne zmogljivosti programa Velo; • za nakup okolju sprejemljivej{e in energetsko u~inkovitej{e tehnologije ter za zmanj{anje ozkih grl v proizvodnji polizdelkov v proizvodnji ofsetne gume za tiskarsko industrijo; • za nakup nove opreme za izbolj{anje zanesljivosti in kakovosti elastomernih zmesi v programu Me{alnica; • za avtomatizacijo dveh injekcijskih stiskalnic z robotsko roko v proizvodnji stiskanih izdelkov družbe Sava-GTI, d.o.o.; • za druge manj{e naložbe, usmerjene v izbolj{anje kakovosti in produktivnosti proizvodnje, varnej{e delo, izbolj{anje vplivov na okolje in racionalno rabo energije. Premoženje družb dejavnosti Gumarstvo z zunanjetrgovinsko mrežo v vi{ini 71,8 milijona evrov je v 53 odstotkih financirano s kapitalom, v 47 odstotkih pa s tujimi viri. Ključni podatki za dejavnost Gumarstvo z zunanjetrgovinsko mrežo v mio EUR 2004
2005
2006
2007
2008
Indeks 2008/2007
70,6
80,1
96,2
109,3
110,6
101
DobiËek pred obdavËitvijo
1,2
1,7
3,7
4,6
0,0
-
»isti dobiËek
1,0
1,4
2,9
3,5
0,0
-
Sredstva
39,0
47,0
57,9
65,3
71,8
110
Kapital
20,2
21,3
28,8
32,4
37,9
117
Obveznosti
18,8
25,7
29,1
32,9
33,9
103
Investicije v nepremiËnine, naprave in opremo
2,5
4,6
4,2
3,4
6,6
194
©tevilo zaposlenih
860
941
1.001
1.040
1.078
104
Prihodki od prodaje*
* Prihodki od prodaje za dejavnost Gumarstvo z zunanjetrgovinsko mrežo so konsolidirani.
98
POSLOVNI NAČRTI ZA LETO 2009 Negotove okoli{~ine poslovanja se nadaljujejo. Gibanja na trgih surovin in zadnje napovedi kažejo na nižanje cen vhodnih materialov in surovin. Zaradi presežka proizvodnih zmogljivosti in vstopa novih, cenovno ugodnej{ih in agresivnih kon kurentov, bodo zreli izdelki {e vedno pod pritiski nadaljnjega zniževanja cen. Naši ključni ukrepi in usmeritve v Gumarstvu v opisanih razmerah so: – poleg intenzivnej{ih aktivnosti za pridobivanje novih kupcev in trgov predvsem pospe{en razvoj novih izdelkov in krepitev poprodajnih aktivnosti; – izredno selektivna politika naložb z usmeritvijo izklju~no na tista podro~ja, ki so za nadaljnji razvoj družb v dejavnosti najbolj nujna, pri ~emer bomo predvidoma pove~ali obseg naložb v primerjavi z letom 2008; – izvedli bomo selekcijo proizvodnega in prodajnega programa ter izpeljali novo tržno pozicioniranje, predvsem na najbolj obetavnih trgih; – prizadevanja za obvladovanje vseh vrst stro{kov bomo prilagajali spremembam v prodaji.
Za leto 2009 v dejavnosti Gumarstvo z zunanjetrgovinsko mrežo na~rtujemo 119,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, 3,1 milijona evrov celotnega dobi~ka pred davki in 7,8 milijona evrov naložb v dodatno posodobitev proizvodnih zmogljivosti.
5.2. Dejavnost Turizem
STRATEŠKI RAZVOJ IN CILJI DEJAVNOSTI Poslanstvo Omogo~amo raznovrstnost doživetij. Vizija dejavnosti • Ostajamo najve~ji ponudnik turisti~nih storitev v Sloveniji. • Z usmerjenostjo v odli~nost in z enotnimi standardi poslovanja bomo krepili tržni položaj ponudnika turisti~nih storitev visoke kakovosti. • Družba za upravljanje v turizmu bo ustvarjala sinergije v poslovanju in omogo~ala {iritev na nove trge. • Pove~ali bomo {tevilo klju~nih trgov in tržnih segmentov, s katerih prihajajo na{i gostje. • Ustvarili bomo u~inkovit model upravljanja z gosti (CRM model), podprt z mo~nimi in prepoznavnimi blagovnimi znamkami, kot je Sava Hotels & Re sorts. • Zagotovili bomo visoko usposobljene kadre in posebno skrb namenili prido bivanju vsestranskega znanja doma in v tujini. • Razvoj dejavnosti ostaja trajnostno naravnan in daje prednost povezanosti z ožjim in {ir{im okoljem.
GOSPODARSKO OKOLJE Turisti~na dejavnost je bila že v minulem letu mo~no izpostavljena neugodnim vplivom globalne finan~ne krize, kar se je pokazalo v zmanj{anju prihodov in manj{em {tevilu preno~itev tujih gostov v drugi polovici leta. Tak{en razvoj potrjujejo tudi prve ocene svetovne turisti~ne organizacije. Povpre~je prihodov turistov je bilo na svetovni ravni 2 odstotka vi{je v primerjavi s prej{njim letom zaradi ugodnih gibanj v prvi polovici leta, medtem ko za drugo polovico leta ugotavljajo upad {tevila gostov. 99
Letno poroËilo
II. Analiza poslovanja
Slovenijo je lani obiskalo 2,8 milijona turistov oziroma 2,8 odstotka ve~ kot v prej{njem letu. Skupno {tevilo preno~itev v turisti~nih nastanitvenih objektih je bilo 1,6 odstotka ve~je kakor v prej{njem letu. Pove~alo se je predvsem {tevilo doma~ih gostov, ki so ustvarili 5 odstotkov ve~ preno~itev, medtem ko je obisk tujih gostov ostal na ravni predhodnega leta. Najve~jo, 4-odstotno rast {tevila preno~itev so dosegli zdravili{ki kraji. Do pomembnih sprememb je pri{lo v gibanju turisti~nih tokov. Znova je upadel obisk gostov iz Nem~ije in Avstrije, pove~uje pa se obisk gostov iz Belgije, Ni zozemske, iz skandinavskih držav in iz vzhodne Evrope, zlasti iz Ruske federa cije. Obisk gostov iz Italije, ki so {e vedno naj{tevil~nej{i, ostaja na enaki ravni. Hkrati so se pove~ali tudi prihodki od tujih gostov, saj je država z njimi dosegla 12-odstotno rast prilivov. Pomembnejše značilnosti spremenjenega gospodarskega okolja, ki so vplivale na turizem predvsem v drugi polovici leta: • po eni strani je v vzponu turizem visoke kakovosti, kjer povpra{evanje ni tako ob~utljiv dejavnik, po drugi strani pa cenovno ugodni turizem; • doživetja in aktivne po~itnice postajajo pomembnej{a od destinacij; • pove~uje se zanimanje turistov za oddih v svoji državi, v ospredju povpra{evanja bodo bližnji turisti~ni cilji, dostopni z nižjimi prevoznimi stro{ki; • rezervacije so poznej{e, pove~uje se povpra{evanje po posebnih ponudbah in ponudbah v zadnjem trenutku, saj negotovost vodi ljudi v odlaganje dokon~nih odlo~itev; • opažamo upad kongresnega in poslovnega turizma zaradi var~evanja v pod jetjih.
POSLOVANJE DEJAVNOSTI V LETU 2008 S svojimi prodajnimi dosežki smo kljub težavnim okoliščinam dodatno utrdili vodilni tržni položaj med turističnimi ponudniki v Sloveniji. Prihodke dejavnosti smo povečali, medtem ko je v povečanju stroškov energije, dela in financiranja že viden vpliv recesije. Ta je opazen tudi v popuščanju povpraševanja, ki se najbolj kaže v zmanjšanju števila gostov z naših tradicionalnih trgov – Avstrije, Nemčije, Velike Britanije in Amerike. Zato aktivneje nastopamo na novih trgih. V na{ih nastanitvenih zmogljivostih smo v letu 2008 na{teli okoli 312.000 gostov oziroma okoli 11 odstotkov ve~ kot leto pred tem. Število no~itev se je pove~alo za 6 odstotkov. Iz 40,0 v letu 2007 na 43,5 odstotne to~ke v letu 2008 se je pove~al delež doma~ih gostov. Število no~itev tujih gostov je bilo na ravni preteklega leta oziroma za slab odstotek nižje. Zasedenost Savinih novih turisti~nih objektov je nara{~ala, vendar ponekod prag rentabilnosti lani {e ni bil dosežen, kar velja zlasti za hotela Livada in Primus. Med stro{ki so ob~utno narasli stro{ki energije. Mo~ni so bili tudi pritiski na vi{anje stro{kov dela zaradi visoke doma~e inflacije in pomanjkanja ustrezne kvalificirane delovne sile. Neugodna gibanja na finan~nih trgih so povzro~ila ob~utno pove~anje stro{kov financiranja. Poslovanje družb dejavnosti Turizem so v letu 2008 zaznamovali nena~rtovani enkra tni dogodki v vi{ini 18,1 milijona evrov, ki so poslab{ali poslovno uspe{nost.
100
Izredni dogodki so bili naslednji: • zaradi manj{e uspe{nosti poslovanja družbe Zdravili{~e Radenci, d.o.o., ka kor je bila pri~akovana, je poobla{~eni ocenjevalec opravil cenitev vrednosti nepremi~nin in opreme, na podlagi katere je družba oslabila opredmetena osnovna sredstva v skupni vi{ini 10,2 milijona evrov; • izveden je bil prenos lastni{tva Zdravili{~a Radenci, d.o.o., iz Term 3000, d.o.o., na holdin{ko družbo Sava, d.d.; pogodbena cena je vklju~evala ele mente slabitve sredstev v Radencih, kar je družbi Terme 3000, d.o.o., prineslo izgubo v znesku 7,2 milijona evrov; • prekinjena je bila pogodba med družbo Sava Hoteli Bled, d.o.o., in Republiko Slovenijo o najemu Vile Bled, neamortizirani del vlaganj v ta objekt v vi{ini 0,7 milijona evrov pa je bil odpisan. Dejavnost Turizem prispeva 29 odstotkov v konsolidirano prodajo Poslovne skupine Sava. Prihodki od prodaje družb dejavnosti Turizem v vi{ini 69 milijonov evrov so za 7 odstotkov presegli prihodke predhodnega leta, vendar za 4 odstotke zaostali za na~rtovanimi. Družbe dejavnosti so v zadnjih petih letih dosegale povpre~no 6-odstotno letno rast prihodkov. Na~rtovani poslovni rezultati v celotni dejavnosti niso bili doseženi, uspe{nost poslovanja pa ni dosegla lanskoletne. Družbe dejavnosti so poslovale razli~no. Družba Sava Hoteli Bled, d.d., je ustvarila dobiček v vi{ini 1,4 milijona evrov, ki je tako na ravni lanskoletnega. Družbe v severovzhodni Sloveniji, pa so z izgubo v vi{ini 2,4 milijona evrov, preobrnile skupni rezultat dejavnosti v izgubo v znesku milijon evrov. Za naložbe v nepremi~nine in opremo je bilo namenjenih 12,4 milijona evrov, kar je 53 odstotkov vseh vlaganj v Poslovni skupini Sava. Najpomembnej{i na ložbi sta bili obnova hotela Izvir v Radencih in prenova apartmajev v družinski hotel Savica na Bledu. Premoženje družb dejavnosti Turizem v vi{ini 191,7 milijona evrov je v 53 od stotkih financirano s kapitalom, v 47 odstotkih pa s tujimi viri. Ključni podatki za dejavnost Turizem v mio EUR 2004
2005
2006
2007
2008
Indeks 2008/2007
52,9
54,4
57,8
64,6
69,0
107
DobiËek pred obdavËitvijo*
2,9
0,6
2,1
0,2
-19,1 (-1,0)
-
»isti dobiËek*
2,9
0,5
1,9
-0,1
-19,3 (-1,2)
-
Sredstva
169,8
181,3
198,1
212,5
191,7
90
Kapital
106,7
106,3
108,9
115,8
102,4
88
Obveznosti
63,1
75,0
89,1
96,7
89,3
92
Investicije v nepremiËnine, naprave in opremo
24,8
20,5
25,8
25,1
12,4
49
1.341
1.328
1.397
1.428
1.430
100
Prihodki od prodaje
©tevilo zaposlenih
* Podatki v oklepaju predstavljajo vrednost brez upoštevanja izrednih dogodkov.
101
Letno poroËilo
II. Analiza poslovanja
POSLOVNI NAČRTI ZA LETO 2009 Delovanje v dejavnosti Turizem načrtujemo v naslednjih smereh: • osredoto~ili se bomo na uspe{no tržno pozicioniranje zmogljivosti, ki smo jih pridobili z intenzivnimi vlaganji v obnovo obstoje~ih in zgraditev novih zmogljivosti v preteklem investicijskem ciklu; • izvajali bomo aktivnej{e trženje na slovenskem in tujih trgih, zlasti tistih v na{i okolici; • pove~ali bomo {tevilo ciljnih trgov s poudarkom na vzhodni Evropi; • u~inkovitost upravljanja v dejavnosti bomo pove~ali z združitvijo klju~nih upravljavskih funkcij na enem mestu, pod pokroviteljstvom Družbe za upra vljanje v turizmu.
Na~rtujemo 72,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, 3,9 milijona evrov ce lotnega dobi~ka pred davki in 6,7 milijona evrov naložb, katerih nujnost bomo pred izvedbo ponovno preverjali glede na gospodarske razmere.
5.3. Dejavnost NepremiËnine
STRATEŠKI RAZVOJ IN CILJI DEJAVNOSTI Poslanstvo Z znanjem in finan~no mo~jo gradimo za trg stavbe, v katerih na{i kupci ali najemniki prebivajo ali poslujejo zdravo, varno in prijetno. Lastniku podjetja zagotavljamo dolgoro~no zanesljive donose, zaposlenim pa poklicno in oseb nostno rast ter primerno raven pla~. Vizija dejavnosti • Ostali bomo vodilna družba za razvoj nepremi~nin v Sloveniji. • Raz{irili bomo obseg poslovanja na Hrva{kem. • Cilje bomo dosegli z ustreznim nagrajevanjem zaposlenih z variabilnim delom pla~.
GOSPODARSKO OKOLJE Rast gradbenih dejavnosti je bila lani v Sloveniji {e visoka, zlasti v prvem pol letju. Letna rast vrednosti opravljenih gradbenih del je zna{ala 15,1 odstotka, ~eprav je v drugi polovici leta upadla pod raven predhodnega leta, predvsem v nestanovanjski gradnji. Nepremi~ninska dejavnost je mo~no odvisna od razpoložljivih virov financi ranja, zato sta svetovna finan~na kriza in posledi~ni »posojilni kr~« slovenskih bank omejila njene prihodnje poslovne možnosti. Poslab{ali so se pogoji za pridobivanje posojil, zvi{ale so se obrestne mere, zaradi negotovosti pa je pri{lo do skraj{evanja ro~nosti posojil. Promet z nepremi~ninami je v lanskem letu že upadel, hkrati pa se je prekinila dolgoletna dvo{tevil~na rast cen nepremi~nin in prometa z njimi. V za~etku letu 2009 je že mo~no upadlo povpra{evanje po nepremi~ninah. Po ocenah bo gradbena dejavnost upadla za 12 odstotkov.
102
POSLOVANJE DEJAVNOSTI Prihodke od prodaje smo več kot podvojili in za 9 odstotkov povečali čisti dobiček. Obenem smo se srečali s prvimi vidnejšimi učinki krize, ki se bodo po napovedih v prihodnje okrepili. Zato se bomo v prihodnjih dveh letih usmerili predvsem v zagotavljanje ustreznih zemljišč, da bi omogočili zanesljivo rast v naslednjih letih. V sestavi celotne konsolidirane prodaje Poslovne skupine Sava je dejavnost v letu 2008 udeležena z 20 odstotki. V dejavnosti Nepremi~nine so prihodki od prodaje dosegli 46,8 milijona evrov, kar je 128 odstotkov nad zneskom v predhodnem letu. Tako visoko rast je povzro~il zaklju~ek projekta izgradnje Modri kvadrat. Sicer so visoka nihanja prihodkov med leti v tej dejavnosti obi~ajna, saj so prihodki odvisni od stopnje dokon~anja gradbenih projektov. Dobiček pred obdav~itvijo v znesku 1,6 milijona evrov je za 7 odstotkov pre segel tistega v prej{njem letu, ~isti dobi~ek v vi{ini 1,2 milijona evrov pa je za 9 odstotkov vi{ji. Premoženje družb dejavnosti Nepremi~nine v vi{ini 83,2 milijona evrov je v 22 odstotkih financirano s kapitalom, v 78 odstotkih pa s tujimi viri, ki so najeti za izvedbo konkretnih gradbenih poslov. Ključni podatki za dejavnost Nepremičnine v mio EUR 2004
2005
2006
2007
2008
Indeks 2008/2007
13,7
12,1
19,7
20,5
46,8
228
DobiËek pred obdavËitvijo
0,8
1,0
1,1
1,5
1,6
107
»isti dobiËek
0,6
0,7
0,8
1,1
1,2
109
Sredstva
40,1
45,3
42,9
64,9
83,2
128
Kapital
6,9
7,6
8,5
9,6
18,7
195
33,3
37,7
34,5
55,3
64,5
117
Investicije v nepremiËnine, naprave in opremo
0,8
0,7
0,0
0,0
1,9
-
©tevilo zaposlenih
19
19
19
19
19
100
Prihodki od prodaje
Obveznosti
POSLOVNI NAČRTI ZA LETO 2009 Morebitna nepripravljenost ban~nega sektorja za financiranje nepremi~ninskih projektov predstavlja precej{njo omejitev za družbe dejavnosti, zato bodo pri hodnje poslovne aktivnosti usmerjene predvsem v iskanje ustreznih zemlji{~ za zagotavljanje dolgoro~ne zanesljive rasti po letu 2011.
V dejavnosti Nepremi~nine na~rtujemo 24,2 milijona evrov prihodkov ter 1,4 milijona evrov celotnega dobi~ka pred davki. 103
Letno poroËilo
5.4. Druge dejavnosti
II. Analiza poslovanja
STRATEŠKI RAZVOJ IN CILJI DEJAVNOSTI Družba Energetika Sava, d.o.o., in druge družbe s področja energetike Poslanstvo S celovitimi re{itvami zmanj{ujemo porabnikom in družbi stro{ke oskrbe z energijo. Vizija področja Energetike • Postali bomo pomemben proizvajalec na podro~ju alternativnih virov ener gije. • Kupcem bomo omogo~ili prihranek primarne energije in s preseganjem stan dardov s podro~ja varovanja okolja v družbi uresni~ili pojem trajnostne oskrbe z energijo. • Zagotavljali bomo donosno rast z u~inkovito izrabo tržnih priložnosti in z živahno naložbeno dejavnostjo ob nizkem tveganju in visokem denarnem toku. • Spodbujali bomo razvoj skladnega, u~inkovitega in predanega kolektiva, ki sprejema izzive pa tudi tveganja in odgovornost. Družba Sava Medical in storitve, d.o.o. Poslanstvo Z izvajanjem storitev poslovnih servisov po konkuren~nih cenah – pretežno za uporabnike v Poslovni skupini Sava – in z zaposlovanjem delavcev z omejenimi delovnimi sposobnostmi prispevamo k uspe{nosti poslovne skupine. Vizija družbe • Postali bomo {e bolj u~inkovit in cenovno konkuren~en izvajalec nekaterih storitev poslovnih servisov za potrebe Poslovne skupine Sava. • Zagotavljali bomo delo teže zaposljivim ljudem iz družb poslovne skupine po pogojih, ki prina{ajo dav~ne in zakonske olaj{ave v korist celotne skupine.
GOSPODARSKO OKOLJE V gibanjih rasti cen nafte, plina in drugih energentov je bilo minulo leto prelomno, zato je gospodarna raba energije {e pove~ala svoj pomen – kot enega glavnih dejavnikov uspe{nosti poslovanja. Zaradi vse ve~je ekolo{ke ozave{~enosti držav in svetovnih pritiskov na naravne vire, vse bolj raste zanimanje za obnovljive vire energije, vendar {e vedno ni dovolj ustreznih finan~nih spodbud za tovrstne projekte.
104
POSLOVANJE DEJAVNOSTI Okrepili smo delovanje na področju učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, ki mu v obdobju rasti cen energentov vse bolj narašča gospodarski pomen. Svojo uspešnost smo potrdili tudi z 8,7-odstotnim povišanjem prihodkov glede na načrtovane v dejavnosti. V sklopu »Drugih dejavnosti« delujejo družbe s področja energetike: Energetika Sava, d.o.o., Energetika ^rnomelj, d.o.o., Ensa BH, d.o.o., Srbac, BIH in Sava Ensa, d.o.o.e.l., Skopje, Makedonija ter invalidsko podjetje Sava Medical in storitve, d.o.o., in družba GIP Sava Kranj, d.o.o., Ruma. Nosilna družba dejavnosti energetike je Energetika Sava, d.o.o., specializirana za izvajanje storitev na podro~ju gospodarne rabe in obnovljivih virov energije. Opravlja storitve za potrebe družb Poslovne skupine Sava in za zunanji trg. Deluje po na~elu lastnega investiranja v projekte. Pomemben del dejavnosti družbe je bil lani usmerjen v zagon in optimizacijo proizvodnje oplemenitene biomase v Bosni. Projekt v naslednji fazi predvideva vzpostavitev lastne surovinske baze za oskrbo svojih obratov za kombinirano proizvodnjo toplote in elektrike. V ta strate{ki okvir sodi tudi postavitev in zagon obrata za proizvodnjo briketov v Makedoniji. Delovanje družbe Energetika Sava, d.o.o., z zniževanjem porabe energije prispeva k pove~evanju poslovne u~inkovitosti drugih družb v Poslovni skupini Sava. Tako je lani v sklopu prenove poslovne stavbe Save, d.d., dokon~ala energetsko pre novo poslovne stavbe, v letu 2009 pa bo zaklju~ila energetsko prenovo v družbi Zdravili{~e Radenci, d.o.o., kar bo pomembno prispevalo h krepitvi poslovne uspe{nosti te družbe. Sava Medical in storitve, d.o.o., je invalidsko podjetje, ustanovljeno za zaposlitev težje zaposljivih oseb, invalidov in ljudi z zdravstvenimi omejitvami. Družba je lani prevzela upravljanje celotne zgradbe na objektu Kare A v Kranju, vklju~no s parkirno hi{o. Skladno z na~rtom je ukinila dejavnost varovanja pre moženja in jo prenesla na zunanjega izvajalca. Naložbena sredstva je družba namenila prenovi voznega parka za opravljanje dejavnosti rent-a-car, za potrebe tehni~nega, proizvodnega in ekolo{kega varstva ter za obnovo in posodobitev po~itni{kih zmogljivosti, ki jih tržijo tudi zunaj skupine. V sestavi celotne konsolidirane prodaje Poslovne skupine Sava predstavljajo Druge dejavnosti 2,2 odstotka. Obseg poslovanja v dejavnosti ostaja v sestavi skupine nizek, vendar skladno s cilji iz leta v leto raste. Tako so prihodki od prodaje v letu 2008 narasli za 16 odstotkov v primerjavi s predhodnim letom.
105
Letno poroËilo
II. Analiza poslovanja
Ključni podatki za družbe Drugih dejavnosti v mio EUR 2004
2005
2006
2007
2008
Indeks 2008/2007
Prihodki od prodaje
2,2
2,4
3,3
4,3
5,0
116
DobiËek pred obdavËitvijo
0,0
-0,6
0,2
-0,2
-0,1
50
»isti dobiËek
0,0
-0,6
0,2
-0,2
-0,1
50
Sredstva
6,0
5,9
8,2
18,3
12,0
66
Kapital
3,7
3,2
3,6
8,6
5,0
58
Obveznosti
2,3
2,7
4,6
9,7
7,0
72
Investicije v nepremiËnine, naprave in opremo
0,0
0,0
1,6
6,7
0,8
9
©tevilo zaposlenih
73
72
91
95
101
106
POSLOVNI NAČRTI ZA LETO 2009 Na~rtujemo 5 milijonov evrov prihodkov od prodaje, 0,1 milijona evrov ce lotnega dobi~ka pred davki in 3,8 milijona evrov naložb v celotni dejavnosti. Upravi~enost naložb bomo zaradi zaostrenih razmer poslovanja pred izvedbo ponovno preverjali.
5.5. Dejavnost Naložbene finance
STRATEŠKI RAZVOJ IN CILJI DEJAVNOSTI Poslanstvo Optimiziramo vrednosti posameznih naložb, olaj{ujemo financiranje svojih dejavnosti in skrbimo za rast premoženja Poslovne skupine Sava. Vizija dejavnosti Postali bomo najdonosnej{i naložbenik v Sloveniji.
GOSPODARSKO OKOLJE Svetovna finan~na kriza, ki je zaznamovala preteklo leto, je povzro~ila padce ve~ine te~ajev vrednostnih papirjev na doma~em in tujem organiziranem trgu kapitala. Svetovni indeksi – merjeno z indeksom MSCI World – so se v povpre~ju znižali za 42,1 odstotka, v Evropi (MSCI Europe) pa v povpre~ju za 45,2 odstot ka. Padec doma~ega borznega trga je bil {e nekoliko globlji in je zna{al 67,5 odstotka, merjeno z doma~im borznim indeksom SBI 20. Napovedi za leto 2009 so zelo negotove.
106
POSLOVANJE DEJAVNOSTI V razmerah padanja borznih indeksov izbiramo kar najbolj učinkovite poti upravljanja premoženja, da bi optimizirali njegovo vrednost za delničarje. Knjigovodska vrednost delnice Save, d.d., ki odraža rast premoženja, se je kljub lanskemu padcu vrednosti v zadnjih petih letih povečala za 37 odstotkov. Dejavnost Naložbene finance je vpeta v poslovanje mati~ne družbe Sava, d.d., in z upravljanjem finan~nih naložb prispeva k poslovni uspe{nosti Poslovne sku pine Sava. Vlaganja v finan~ne naložbe odpirajo možnosti nadaljnjega razvoja obstoje~ih dejavnosti v okviru poslovne skupine in hkrati prispevajo k ve~anju premoženja na{ih delni~arjev. Z uspe{nim upravljanjem in razpr{enim portfeljem finan~nih naložb delujemo tako, da bi vnaprej zajezili negativne u~inke nastalega tržnega neravnovesja. Knjigovodska vrednost Savine delnice, ki predstavlja eno glavnih izhodi{~ za obli kovanje povpra{evanja investitorjev po delnici Sava, je v letu 2008 sicer izgubila 14,5 odstotka vrednosti, vendar se je v obdobju zadnjih petih let njena vrednost pove~ala za 37 odstotkov. Omenjena rast predstavlja 6,5-odstotno povpre~no letno rast, kar je 7,7 odstotne to~ke vi{je od povpre~ne letne rasti Slovenskega borznega indeksa SBI 20 v tem obdobju. Gibanje rasti knjigovodske vrednosti delnice Sava od začetka leta 2004 do konca leta 2008
Letna rast knjigovodske vrednosti delnice Sava
Letna rast vrednosti indeksa SBI 20
2008
-14,5%
-67,5%
2007
26,8%
78,1%
2006
3,2%
37,9%
2005
12,2%
-5,7%
2004
9,2%
24,9%
PovpreËna letna rast
6,5%
-1,2%
37,1%
-6,0%
Skupna rast
Za optimiziranje vrednosti in zagotavljanje dolgoro~ne rasti finan~nega premo ženja smo januarja izkoristili pravico do vpisa 405.875 dokapitalizacijskih delnic Abanke Vipa, d.d. Skupna vrednost vpla~ila je zna{ala 24,4 milijona evrov, pri ~emer se delež lastni{ke udeležbe Save, d.d., v kapitalu Abanke Vipa, d.d., ni spremenil. Oktobra smo pridobili 5.474.066 delnic družbe NFD 1 ID, d.d., in pove~ali lastni{ko udeležbo v tej družbi na 23,22 odstotka. Vrednost nakupa je zna{ala 7,5 milijona evrov.
107
Letno poroËilo
II. Analiza poslovanja
Pregled največjih Savinih finančnih naložb in odstotek lastništva NajveËje Savine finanËne naložbe
©t. delnic
% lastništva
Abanka Vipa, d.d., Ljubljana
1.715.841
23,8
Merkur, d.d., Naklo
262.841
20,0
Gorenjska banka, d.d., Kranj
152.110
45,9
31.372.541
23,2
668.213
8,2
NFD 1 ID, d.d., Ljubljana Dom holding, d.d., Zagreb
POSLOVNI NAČRTI ZA LETO 2009 V letu 2009 v holdin{ki družbi Sava, d.d., na~rtujemo: • prihodke od prodaje v vi{ini 8,1 milijona evrov, ki jih bomo ustvarili pretežno v okviru poslovne skupine; • finan~ni prihodki so na~rtovani v vi{ini 47,3 milijona evrov, med njimi 68 odstotkov predstavljajo prihodki od na~rtovane prodaje finan~ne naložbe v delnice družbe Merkur, d.d; • v lu~i pri~akovanih razmer na finan~nih trgih bomo prou~evali možnosti pove zovanja na{ih finan~nih naložb v ban~nem sektorju z namenom optimiziranja vrednosti finan~nega premoženja; • za naložbe v osnovna sredstva in naložbene nepremi~nine bomo porabili 5,6 milijona evrov, nujnost vlaganj pa bo pred realizacijo projektov ponovno preverjena; • aktivnosti na podro~ju finan~nih naložb bodo odvisne od tržnih priložnosti in likvidnostnega položaja; • celotni dobi~ek bo po na~rtu dosegel vrednost 24,3 milijona evrov.
Ustvarili bomo 47,3 milijona evrov finan~nih prihodkov in 24,3 milijona evrov celotnega dobi~ka.
108
6. Poslovanje Save, d.d.
Poslovanje holdinške družbe so v času poglabljanja gospodarske krize zaznamovala tržna neravnovesja in padci borznih tečajev. Doseženi rezultati zato od načrtovanih odstopajo zaradi slabitve finančnih naložb, ki smo jo izvedli v skladu z zahtevami in priporočili računovodske stroke. Naložbene finance predstavljajo poleg upravljanja odvisnih družb obsežen del dejavnosti Save, d.d. Dogajanja na doma~em in mednarodnem kapitalskem trgu imajo zaradi tega pomemben vpliv na poslovne dosežke.
6.1. Poslovna uspešnost
BILANČNA VSOTA V preteklem letu je dosegla 653,7 milijona evrov, kar je 5 odstotkov manj v primerjavi s prej{njim letom. Povpre~na bilan~na vsota je v zadnjih petih letih zna{ala 521,3 milijona evrov.
KAPITAL Njegova vrednost je dosegla 355,9 milijona evrov, kar je 14 odstotkov manj v primerjavi s preteklim letom in predstavlja 54 odstotkov virov sredstev. Povpre~no stanje kapitala v minulih petih letih je zna{alo 340,4 milijona evrov.
CELOTNI DOBIČEK PRED DAVKI Z upo{tevanjem 14,9 milijona evrov vredne slabitve finan~nih naložb v minulem letu zna{a 2,3 milijona evrov in ne dosega na~rtovane vrednosti. Ob izlo~itvi u~inkov slabitve dosega celotni dobi~ek 17,2 milijona evrov, kar je 37 odstotkov nad dosežki prej{njega leta, na~rtovano vrednost pa presega za 52 odstotkov. Povpre~je preteklih petih letih zna{a 16,3 milijona evrov.
ČISTI POSLOVNI IZID Zaradi slabitev finan~nih naložb v preteklem letu zna{a 4,6 milijona evrov in ne dosega na~rtovanega. Brez vklju~itve izrednega dogodka slabitve zna{a 17,2 milijona evrov, s ~imer smo poslovne na~rte presegli za 52 odstotkov, v primerjavi s preteklim letom pa pove~ali ~isti dobi~ek za 42 odstotkov. Z upo{tevanjem 14,9 milijona evrov vredne slabitve finan~nih naložb in odloženih davkov v vi{ini 2,2 milijona evrov je enak celotnemu dobi~ku pred davki. Vrednost povpre~nega letnega ~istega dobi~ka v zadnjih petih letih je 14,2 milijona evrov.
BILANČNI DOBIČEK Bilan~ni dobi~ek zna{a 29,2 milijona evrov in omogo~a izvr{evanje veljavne politike izpla~evanja dividend.
109
Letno poroËilo
II. Analiza poslovanja
Pregled pomembnejših podatkov o uspešnosti poslovanja Save, d.d. v mio EUR 2004
2005
2006
2007
2008
Indeks 2008/2007
»isti prihodki od prodaje
7,6
8,0
7,4
9,0
8,4
93
Drugi prihodki
0,5
1,7
0,9
2,3
0,7
30
-11,9
-9,8
-9,8
-12,8
-13,4
105
FINAN»NI IZID
19,4
21,8
30,5
14,2
6,6 (21,5)*
46 (151)*
CELOTNI DOBI»EK PRED DAVKI
15,8
21,7
29,1
12,6
2,3 (17,2)*
18 (137)*
»ISTI DOBI»EK
12,8
17,9
23,8
12,1
4,6 (17,2)*
38 (142)*
Stroški iz poslovanja
* podatki brez upoštevanja slabitve finanËnih naložb
SAVA, d.d. »ISTI POSLOVNI IZID V OBDOBJU OD 2004 DO 2008
30,0 •
25,0 •
23,8
v mio EUR 20,0 •
15,0 •
17,9
17,2 **
2,6 12,8 12,6
10,0 • *
**
12,1
Z upoπtevanjem slabitev finanËnih naloæb.
5,0 •
Brez upoπtevanja slabitev finanËnih naloæb.
0,0 •
16,8 **
14,2 *
4,6 *
2004
2005
2006
2007
2008
5-letno povpreËje
Gibanje bilančnega dobička Save, d.d., v letu 2008 v mio EUR »isti poslovni izid leta 2008
110
4,6
Preneseni dobiËek iz leta 2007
32,9
IzplaËilo dividend v letu 2008
-6,0
Razporeditev dobiËka leta 2008 v druge rezerve iz dobiËka
-2,3
BilanËni dobiËek na dan 31. 12. 2008
29,2
SAVA, d.d.
35,0 •
PREGLED BILAN»NEGA DOBI»KA V OBDOBJU OD 2004 DO 2008
30,0 •
v mio EUR
25,0 •
32,8
32,5
32,9 30,7
29,2 25,9
20,0 • 15,0 • 10,0 • 5,0 • 0,0 •
2004
2005
2006
2007
2008
5-letno povpreËje
Kazalniki uspešnosti poslovanja Save, d.d. 31. 12. 2004
31. 12. 2005
31. 12. 2006
31. 12. 2007
31. 12. 2008
Stopnja lastniškosti financiranja - v % kapital / obveznosti do virov sredstev
78,0
72,0
71,9
60,2
54,4
Stopnja dolgoroËnosti financiranja - v % vsota kapitala in dolgoroËnih dolgov (skupaj z rezervacijami in odloženimi davki) ter dolgoroËnih pasivnih Ëasovnih razmejitev / obveznosti do virov sredstev
80,0
74,0
78,5
79,5
74,6
Stopnja osnovnosti investiranja - v % osnovna sredstva in naložbene nepremiËnine / sredstva
19,0
17,0
17,4
9,3
9,4
Stopnja dolgoroËnosti investiranja - v % vsota osnovnih sredstev in dolgoroËnih aktivnih Ëasovnih razmejitev, naložbenih nepremiËnin, dolgoroËnih finanËnih naložb in dolgoroËnih poslovnih terjatev / sredstva
75,0
68,0
90,3
92,2
92,8
Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev in naložbenih nepremiËnin kapital / osnovna sredstva in naložbene nepremiËnine
4,1
4,2
4,1
6,5
5,8
Koeficient neposredne pokritosti kratkoroËnih obveznosti likvidna sredstva / kratkoroËne obveznosti
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
Koeficient pospešene pokritosti kratkoroËnih obveznosti vsota likvidnih sredstev, kratkoroËnih terjatev in kratkoroËnih finanËnih naložb / kratkoroËne obveznosti
1,3
1,2
0,5
0,4
0,3
Koeficient kratkoroËne pokritosti kratkoroËnih obveznosti kratkoroËna sredstva / kratkoroËne obveznosti
1,3
1,2
0,5
0,4
0,3
Koeficient gospodarnosti poslovanja poslovni prihodki / poslovni odhodki
0,7
1,0
2,9
1,5
1,0
Odstotni koeficient Ëiste dobiËkonosnosti kapitala Ëisti dobiËek / povpreËni kapital (brez Ëistega poslovnega izida obraËunskega obdobja)
5,0
6,0
7,9
3,3
1,2
Odstotni koeficient dividendnosti osnovnega kapitala vsota dividend za poslovno leto / povpreËni osnovni kapital
6,0
6,0
6,4
6,7
7,2
111
Letno poroËilo
II. Analiza poslovanja
STOPNJA LASTNIŠKOSTI FINANCIRANJA S 54-odstotno stopnjo lastni{kosti financiranja zagotavljamo dovolj visoko sto pnjo finan~ne varnosti, saj je ve~ kot polovica vseh sredstev družbe financirana s kapitalom.
POSLOVANJE SAVE, D.D., PO ČETRTLETJIH LETA 2008 Primerjava doseženih rezultatov po ~etrtletjih s ~etrtletnimi podatki preteklega leta ni smiselna, saj je dinamika doseganja poslovnega rezultata Save, d.d., v veliki meri odvisna od trenutka prodaje finan~nih naložb ter prejema dividend.
v 000 EUR JAN- MAR 2008
APR-JUN 2008
JUL-SEPT 2008
OKT-DEC 2008
JAN-DEC 2008
01. »ISTI PRIHODKI OD PRODAJE
2.047
2.076
2.184
2.125
8.432
a) Prihodki, doseženi na domaËem trgu
2.046
2.075
2.184
2.124
8.429
Do podjetij v skupini
1.642
1.667
1.770
1.715
6.794
30
30
-60
0
0
374
378
474
409
1.635
b) Prihodki, doseženi na tujem trgu
1
1
0
1
3
Do podjetij v skupini
1
1
0
1
3
Do pridruženih podjetij
0
0
0
0
0
Do drugih
0
0
0
0
0
02. SPREMEMBA VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKON»ANE PROIZVODNJE
0
0
0
0
0
03. USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN LASTNE STORITVE
0
0
0
0
0
279
3
353
2
637
-1.013
-2.297
-1.345
-2.138
-6.793
a) Nabavna vrednost prodanih blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala
-136
-92
-97
-143
-468
b) Stroški storitev
-877
-2.205
-1.248
-1.995
-6.325
06. STRO©KI DELA
-774
-767
-822
-1.590
-3.953
a) Stroški plaË
-606
-594
-648
-1.272
-3.120
b) Stroški socialnih zavarovanj (posebej izkazani stroški pokojninskih zavarovanj)
-113
-110
-120
-228
-571
- Stroški socialnih zavarovanj
-46
-44
-49
-97
-236
- Stroški pokojninskih zavarovanj
-67
-66
-71
-131
-335
c) Drugi stroški dela
-55
-63
-54
-90
-262
Do pridruženih podjetij Do drugih
04. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) 05. STRO©KI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV
112
v 000 EUR JAN- MAR 2008
APR-JUN 2008
JUL-SEPT 2008
OKT-DEC 2008
JAN-DEC 2008
07. ODPISI VREDNOSTI
-489
-555
-600
-665
-2.309
a) Amortizacija
-478
-480
-556
-505
-2.019
b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih
-10
-2
-8
-126
-146
c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
-1
-73
-36
-34
-144
-23
-67
-46
-198
-334
3.370
26.964
1.925
2.387
34.646
0
10
723
0
733
3.042
12.396
0
0
15.438
328
14.558
1.202
2.387
18.475
0
0
0
0
0
10. FINAN»NI PRIHODKI IZ DANIH POSOJIL
638
1.239
881
2.178
4.936
a) FinanËni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini
493
516
514
527
2.050
b) FinanËni prihodki iz posojil, danih drugim
145
723
367
1.651
2.886
11. FINAN»NI PRIHODKI IZ POSLOVNIH TERJATEV
2
4
3
2
11
a) FinanËni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini
0
1
0
0
1
b) FinanËni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih
2
3
3
2
10
12. FINAN»NI ODHODKI IZ OSLABITVE IN ODPISOV FINAN»NIH NALOŽB
0
0
-668
-15.113
-15.781
-3.942
-3.472
-4.084
-5.688
-17.186
-72
-39
-57
-119
-287
-3.803
-3.433
-4.027
-5.569
-16.832
0
0
0
0
0
-67
0
0
0
-67
-6
-2
0
-2
-10
0
-3
3
0
0
b) FinanËni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meniËnih obveznosti
-1
1
-3
-1
-4
c) FinanËni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti
-5
0
0
-1
-6
15. DRUGI PRIHODKI
45
1
0
57
103
16. DRUGI ODHODKI
-17
-4
0
-32
-53
17. DAVEK IZ DOBI»KA
0
0
0
0
0
18. ODLOŽENI DAVKI
0
0
0
2.227
2.227
117
23.123
-2.219
-16.448
4.573
08. DRUGI POSLOVNI ODHODKI 09. FINAN»NI PRIHODKI IZ DELEŽEV a) FinanËni prihodki iz deležev v družbah v skupini b) FinanËni prihodki iz deležev v pridruženih podjetjih c) FinanËni prihodki iz deležev v drugih družbah Ë) FinanËni prihodki iz drugih naložb
13. FINAN»NI ODHODKI IZ FINAN»NIH OBVEZNOSTI a) FinanËni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini b) FinanËni odhodki iz posojil, prejetih od bank c) FinanËni odhodki iz izdanih obveznic Ë) FinanËni odhodki iz drugih finanËnih obveznosti 14. FINAN»NI ODHODKI IZ POSLOVNIH OBVEZNOSTI a) FinanËni odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini
19. »ISTI POSLOVNI IZID OBRA»UNSKEGA OBDOBJA
113
Letno poroËilo
II. Analiza poslovanja
ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE • Dosegli smo 8,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 6 odstotkov manj kakor v preteklem letu in 7 odstotkov nad na~rti. • Ti prihodki zna{ajo 2 odstotka zbirne prodaje Poslovne skupine Sava, zato na raven skupno dosežene prodaje pomembneje ne vplivajo. Predstavljajo predvsem prodajo storitev Save, d.d., družbam v skupini. • 60 odstotkov ~istih prihodkov od prodaje predstavljajo prihodki od najemnin poslovnih prostorov, 40 odstotkov pa prispevek odvisnih družb za uporabo blagovne znamke in prihodki od storitev kompeten~nih centrov znanj.
DRUGI PRIHODKI • Dosegajo 0,6 milijona evrov, so nižji kakor lani in vi{ji od na~rtovanih. • Vklju~ujejo prihodke od odtujitve nepremi~nin.
STROŠKI IZ POSLOVANJA • Zna{ajo 13,4 milijona evrov in so 4 odstotke vi{ji od tistih v predhodnem letu oz. 11 odstotkov nad na~rtovanimi. • Odmiki so nastali zaradi vzdrževanja in obnove upravne zgradbe. • Sestava stro{kov iz poslovanja: 51 odstotkov stro{ki blaga, materiala in storitev, 30 odstotkov stro{ki dela, 17 odstotkov odpisi vrednosti ter 2 odstotka drugi odhodki. • Znaten del teh stro{kov nastane zaradi upravljanja finan~nih naložb, zato je presežek finan~nega izida delno namenjen tudi njihovemu pokrivanju.
FINANČNI IZID • Finančni izid v holdin{ki družbi Sava, d.d., zna{a 6,6 milijona evrov. Odsto panje od poslovnega na~rta ter od dosežkov v prej{njem letu je posledica slabitev finan~nih naložb zaradi neugodnih borznih gibanj. Slabitve finan~nih naložb s poslovnim na~rtom za leto 2008 niso bile predvidene. Sava, d.d., je v preteklem petletnem obdobju v povpre~ju dosegala pozitivni finan~ni izid v vi{ini 18,6 milijona evrov letno. • Finančni prihodki v vrednosti 39,6 milijona evrov so 59 odstotkov ve~ji kakor v letu 2007 ter 23 odstotkov nad na~rtovanimi. • Finančni odhodki v znesku 33 milijonov evrov so trikrat vi{ji kakor v preteklem letu in dvakrat vi{ji od na~rtovanih. Na njihovo pove~anje so letos pomembno vplivale slabitve finan~nih naložb v znesku 14,9 milijona evrov in obresti v znesku 17,2 milijona evrov, ki so narasle zaradi ve~je zadolženosti družbe. • Presežek finančnih prihodkov nad finančnimi odhodki v znesku 6,6 milijona evrov je za polovico nižji od ustvarjene vrednosti v letu 2007 in 57 odstot kov manj{i od na~rtovanega. Brez upo{tevanja slabitev finan~nih naložb je Sava, d.d., poslovni na~rt finan~nega izida presegla za 39 odstotkov, rezultati pa so 51 odstotkov bolj{i kakor v prej{njem letu.
114
Dosežen finančni izid po vrstah aktivnosti v mio EUR FinanËni izid
FinanËni izid
FinanËni izid
FinanËni izid
FinanËni prihodki
FinanËni odhodki
FinanËni izid
FinanËni izid
2004
2005
2006
2007
Dividende
2,8
7,7
11,4
13,3
33,2
0,0
33,2
13,7
Vrednostni papirji
5,0
16,8
21,6
8,5
1,5
-15,8
-14,3
7,3
Obresti
-2,0
-3,1
-3,3
-6,2
4,9
-17,2
-12,3
-5,2
Ostalo
13,6
0,4
0,8
-1,4
0,0
0,0
0,0
2,8
Skupaj
19,4
21,8
30,5
14,2
39,6
-33,0
6,6
18,6
5-letno povpreËje
2008
• Dividende dosegajo vrednost 33,2 milijona evrov in so se v primerjavi s preteklim letom zelo pove~ale. Gre za dividende, prejete od Gorenjske banke, d.d., Kranj, in od Abanke Vipa, d.d., ki sta pridruženi podjetji Save, d.d., od Nacionalne finan~ne družbe ter od nekaterih drugih družb; • Finančni prihodki od prodaje vrednostnih papirjev zna{ajo 1,5 milijona evrov in so nizki zaradi strate{ko na~rtovanega zmanj{anja obsega odprodaje finan~nih naložb. Finančni odhodki v povezavi z vrednostnimi papirji so v 94 odstotkih posledica slabitev finan~nih naložb, v 6 odstotkih pa predstavljajo izgubo pri prodaji nekaterih finan~nih naložb; • Finančni prihodki od obresti v vrednosti 4,9 milijona evrov izvirajo iz danih posojil in depozitov. Finančni odhodki od obresti v obsegu 17,2 milijona evrov so nastali v povezavi z zadolženostjo družbe pri bankah, ki se je v primerjavi s prej{njim letom glede na naložbene aktivnosti pove~ala. Povpre~na obrestna mera za najeta posojila je bila za 0,35-odstotne to~ke vi{ja kot v preteklem letu.
CELOTNI DOBIČEK PRED DAVKI • Celotni dobi~ek Save, d.d., pred davki v letu 2008 zna{a 2,3 milijona evrov in ne dosega na~rtovane vrednosti. • Ob izlo~itvi u~inka slabitve finan~nih naložb v vi{ini 14,9 milijona evrov pa je Sava, d.d., dosegla 17,2 milijona evrov celotnega dobi~ka pred davki, kar je 37 odstotkov nad dosežki v prej{njem letu, na~rtovano vrednost pa presega za 52 odstotkov.
DAVEK OD DOHODKOV • V Savi, d.d., za leto 2008 nismo obra~unali davka od dohodkov, ker so bili ustvarjeni prihodki ve~inoma tak{ne vrste, da so v skladu z zakonodajo neobdav~eni ali delno obdav~eni. • Obra~unane so terjatve za odložene davke v znesku 2,2 milijona evrov, ki se v pretežni meri nana{ajo na slabitve finan~nih naložb.
115
Letno poroËilo
II. Analiza poslovanja
ČISTI POSLOVNI IZID (ČISTI DOBIČEK) • Doseženi ~isti poslovni izid Save, d.d., v vi{ini 4,6 milijona evrov zaradi sla bitev finan~nih naložb ne dosega na~rtovanih vrednosti. • ^e ne upo{tevamo tega izrednega dogodka, pa je Sava, d.d., svoje poslovne na~rte za leto 2008 presegla za 52 odstotkov, vrednosti predhodnega leta pa za 42 odstotkov.
BILANČNI DOBIČEK • Zna{a na zadnji dan leta 29,2 milijona evrov. • Uprava družbe bo predlagala izpla~ilo dividende za leto 2008 v skladu s potrjeno dividendno politiko družbe, ki predvideva trajno 3-odstotno letno rast izpla~anih dividend.
DONOSNOST KAPITALA • Pri razmerju med celotnim dobi~kom obra~unskega obdobja pred davki in povpre~nim stanjem kapitala donosnost zna{a 0,6 odstotka. Brez upo{tevanja u~inkov slabitev finan~nih naložb donosnost kapitala zna{a 4,4 odstotka in za 1,3 odstotne to~ke presega na~rtovano. • Pri razmerju med ~istim dobi~kom obra~unskega leta in povpre~nim stanjem kapitala je donosnost 1,2 odstotka. Brez upo{tevanja u~inkov slabitev finan~nih naložb donosnost kapitala zna{a prav tako 4,4 odstotka in za 1,3 odstotne to~ke presega na~rtovano.
ŠTEVILO ZAPOSLENIH V Savi, d.d., je bilo konec leta zaposlenih 64 sodelavcev, pet ve~ kakor v letu pred tem.
6.2. Sestava sredstev in virov sredstev
BILANČNA VSOTA Njena vrednost je 653,7 milijona evrov in je v primerjavi s predhodnim letom 5 odstotkov nižja.
SESTAVA SREDSTEV • Najve~ji, 83-odstotni delež v strukturi sredstev, predstavljajo dolgoro~ne finan~ne naložbe. Opredmetena osnovna sredstva in naložbene nepremi~nine imajo 9-odstotni, ostala sredstva pa 8-odstotni delež. • Sestava dolgoročnih finančnih naložb v znesku 542,1 milijona evrov, se je lani pomembno spremenila: – izpeljana je bila dokapitalizacija odvisnih družb v vi{ini 16,2 milijona evrov in prenos lastni{tva družbe Zdravili{~e Radenci, d.o.o., na Savo, d.d., (znesek transakcije je zna{al 10,5 milijona evrov), s ~imer so vse pomembnej{e odvisne družbe pre{le v neposredno lastni{tvo Save, d.d.; – izvedena je bila dokapitalizacija v družbi Abanka Vipa, d.d., v vi{ini 24,4 milijona evrov; – neto pove~anje stanja naložb v druge delnice in deleže je zna{alo 16,5 milijona evrov;
116
– vrednost finan~nih naložb se je zaradi vrednotenja po po{teni vrednosti znižala za 99 milijonov evrov; – skladno s pogodbo o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije ter s pripadajo~imi aneksi za delnice družbe Merkur, d.d., se je vrednost finan~ne naložbe povi{ala za 5,2 milijona evrov in na dan 31. 12. 2008 zna{a 111,7 milijona evrov. • Med kratkoročnimi sredstvi v vi{ini 47,2 milijona evrov, pomenijo 40 odstot kov zneska dani depoziti bankam, ki predstavljajo del likvidnostne rezerve Save, d.d.
SAVA, d.d. SESTAVA SREDSTEV NA DAN 31. 12. v mio EUR
691,6 653,7
700 • 600 •
572,5 542,1
500 • 400 • 300 • 200 •
31. 12. 2007
100 •
31. 12. 2008
0 •
64,3 61,3 Osnovna sredstva DolgoroËne finanËne in naloæbene nepremiËnine naloæbe
36,4 41,9 KratkoroËne finanËne naloæbe
18,4 8,4 Ostala sredstva
Skupaj sredstva
SESTAVA VIROV SREDSTEV Kapital delni{ke družbe Sava zna{a 355,9 milijona evrov in je 14 odstotkov nižji glede na predhodno leto. V sestavi virov sredstev predstavlja 54 odstotkov, kar je 4 odstotne to~ke manj kot v letu prej. Pomembnej{e spremembe v kapitalu so bile: • polovica zneska 4,6 milijona evrov ~istega dobi~ka je bila razporejena v druge rezerve iz dobi~ka; • za izpla~ilo dividend smo namenili 6 milijonov evrov; • presežek iz prevrednotenja v povezavi z vrednotenjem dolgoro~nih finan~nih naložb po po{teni vrednosti se je znižal za 58,9 milijona evrov. Dolgoročne in kratkoročne obveznosti družbe v vi{ini 295,8 milijona evrov so 8 odstotkov nad ravnijo enakega lanskega obdobja. Dodatna posojila smo najeli za dokapitalizacijo Abanke Vipa, d.d.
117
Letno poroËilo
SAVA, d.d. SESTAVA VIROV SREDSTEV NA DAN 31. 12. v mio EUR
II. Analiza poslovanja
691,6 653,7
700 • 600 • 500 • 416,2 400 •
355,9
300 • 200 • 132,6 130,2
31. 12. 2007
100 •
31. 12. 2008
0 •
165,5 140,3
2,5 2,1 Kapital
DolgoroËne obveznosti
KratkoroËne obveznosti
Ostali viri sredstev
Skupaj viri sredstev
NALOŽBE Za naložbe v opredmetena osnovna sredstva in naložbene nepremi~nine, pred vsem za nakup strate{kih zemlji{~, smo namenili 1,6 milijona evrov, za naložbe v kapitalski trg zunaj poslovne skupine pa 69 milijonov evrov.
FINANČNI POLOŽAJ DRUŽBE Holdin{ka družba Sava, d.d., je kljub negotovi gospodarski situaciji in poglablja nju svetovne finan~ne krize likvidna in pla~ilno sposobna. Ima {e vedno ugodno kapitalsko sestavo. Ocenjujemo, da pri poslovanju z družbo Sava, d.d., ni tveganj, ki bi bila povezana s pla~ilno sposobnostjo. Družba razpolaga z ustreznim kapi talom glede na obseg in vrsto poslov, ki jih opravlja, saj njegov delež v strukturi virov sredstev predstavlja 54 odstotkov.
118
7. Pogled v leto 2009
Z iskanjem tržnih priložnosti, ugotavljanjem izhodov iz labirinta nastalih gospodarskih razmer in z opredelitvijo konkretnih aktivnosti smo pripravili ambiciozen poslovni načrt za leto 2009. Obstaja pa verjetnost, da bomo poslovne načrte med letom morali prilagajati nadaljnjemu zaostrovanju razmer v gospodarskem okolju. Razmere v mednarodnem gospodarskem okolju so se poslab{ale zaradi pogla bljanja svetovne finan~ne krize in njenega prenosa v realni sektor. Prek zniževa nja povpra{evanja in mo~no zaostrenih pogojev financiranja te spremembe vse mo~neje ob~uti tudi slovensko gospodarstvo. Upo~asnjena globalna gospodarska rast, rast izvoza in rast zasebne porabe, cene surovin, pritiski na prodajne cene, zaostrovanje posojilnih pogojev ter omejevanje naložbenih vlaganj so že vplivali na poslovanje družb Poslovne skupine Sava in bodo v prihodnje {e vplivali. Leto 2009 bo za nadaljnji razvoj družb poslovne skupine izredno pomembno. Spremenjenim razmeram se zato nenehno prilagajamo in ob tem korenito spre minjamo na~rtovanje prihodnosti in na~in razmi{ljanja. Načrte smo oblikovali na podlagi naslednjih izhodišč in usmeritev: • naložbena vlaganja v družbe poslovne skupine so bila v preteklosti precej{nja in zagotavljajo ustrezno podporo opravljanju osnovnih dejavnosti; • na~rt prodajnih prihodkov smo pripravili s skrajno odgovornostjo; • s preverjanjem poslovnih procesov in njihove ustreznosti smo že izvedli ne katere stro{kovne racionalizacije in • naložbena vlaganja omejili na najnujnej{e zneske. Po načrtu za leto 2009 naj bi v Poslovni skupini Sava dosegli naslednje cilje: • na~rtujemo 221,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, medtem ko smo za leto 2008 na~rtovali 218,9 milijona evrov. V dejavnosti Gumarstvo z zunanje trgovinsko mrežo bodo prihodki od prodaje vi{ji za 8,5 odstotka, v dejavnosti Turizem za 4,8 odstotka, v dejavnosti Nepremi~nine pa bodo polovico nižji kot v predhodnem letu, ko so se le-ti podvojili zaradi dokon~anja ve~jih projektov; • v sestavi prihodkov iz poslovanja naj bi prihodki dejavnosti Gumarstvo z zu nanjetrgovinsko mrežo predstavljali 52 odstotkov, prihodki dejavnosti Turizem 32 odstotkov, prihodki dejavnosti Nepremi~nine 11 odstotkov ter prihodki Drugih dejavnosti 5 odstotkov; • družbe Poslovne skupine Sava naj bi po na~rtu ustvarile 40,6 milijona evrov celotnega dobi~ka pred davki ter ~isti dobi~ek v vi{ini 39 milijonov evrov, kar bi pomenilo 8,4-odstotno donosnost kapitala ter 4,3-odstotno donosnost na sredstva; • na~rtovani dobi~ek Poslovne skupine Sava naj bi v 81 odstotkih predstavljal dobi~ek finan~nih dejavnosti holdin{ke družbe Sava, d.d., in njenih pridruže nih družb. Odvisne družbe naj bi v skladu s poslovnim na~rtom k skupnemu dobi~ku prispevale 19 odstotkov; • bilan~na vsota družb Poslovne skupine Sava naj bi na koncu leta zna{ala 901,3 milijona evrov, v njeni sestavi naj bi bil kapital udeležen s 54 odstotki; • izvajali bomo sprejeto dividendno politiko, ki zagotavlja izpla~evanje in sta bilno rast dividend; • naložbena vlaganja v poslovnem na~rtu zna{ajo 23,5 milijona evrov, vendar bo pred realizacijo ponovno kriti~no preverjena njihova nujnost; • {tevilo zaposlenih bo skladno z na~rtom konec leta zna{alo 2.651 delavcev in se bo med letom prilagajalo spremenjenim tržnim razmeram. Poslovni na~rt za leto 2009 dopolnjuje program ukrepov, ki je bil sprejet v marcu in predstavlja podporo izvajanju in spremljanju izvajanja na~rta. Ob tem je smiselno ra~unati na možnost, da bo na~rte med letom potrebno prilagajati in hkrati tudi s tem zagotavljati ustrezne sprotne odzive na negotovo situacijo. 119
Letno poroËilo
II. Analiza poslovanja
8. Trženje in upravljanje blagovnih znamk
V vseh dejavnostih sta v ospredju iskanje novih tržnih priložnosti in novih trgov ter krepitev prodajnih aktivnosti. V Gumarstvu smo z inovativnostjo izboljšali prodajo v glavnih programih. V Turizmu smo trženjske dejavnosti krepili pod enovito znamko Sava Hotels & Resorts, ki bo doživela prenovo v letu 2009.
8.1. Usmerjenost h kupcem
Usmerjamo se k izdelkom in storitvam, pri katerih dosegamo vodilni položaj v izbranem tržnem segmentu, in na celovit pristop h kupcem. Vseskozi ugotavljamo tržne priložnosti in tveganja, hkrati pa stremimo k inovativnosti in pove~evanju dodane vrednosti. Na podlagi strategije TOP 3/2/1 razvijamo izdelke, s katerimi se bližamo svojemu cilju, biti prvi v državi, najmanj med dvema najbolj{ima v regiji in med tremi najbolj{imi na svetu. Upravljanje odnosov s kupci razvijamo in krepimo: – z izpopolnjevanjem sistema upravljanja s kupci (CRM - customer relationship management); – s stalnim izpopolnjevanjem meril za ocenjevanje procesa upravljanja; – z rednimi meritvami zadovoljstva kupcev oziroma gostov ter z upo{tevanjem njihovih predlogov in izbolj{av; – z utrjevanjem partnerskih odnosov s klju~nimi kupci in gosti; – s podporo in spremljanjem vseh na{tetih dejavnosti prek informacijskega sistema SAP. V razmerah svetovne krize dajemo poseben strate{ki pomen iskanju novih tržnih priložnosti in obetavnej{ih trgov ter krepitvi prodajnih aktivnosti. S tržnimi razi skavami in prou~evanjem zna~ilnosti posameznih trgov smo tudi v minulem letu olaj{ali prodor na nove trge in prispevali h krepitvi tržnih deležev v posameznih segmentih vseh glavnih dejavnosti. Posebej spodbujamo notranje trženje in s tem pove~evanje prodajne naravnanosti slehernega zaposlenega ter prodaje dodatnih storitev gostom.
Dejavnost GUMARSTVO: z izvirnimi rešitvami in inovativnimi izdelki do boljših dosežkov V prvi polovici leta se je ve~letno ugodno gibanje rasti prodaje {e nadaljevalo, konec leta pa so na rezultate prodaje poleg dejavnikov, zna~ilnih za posamezne programe, že vplivale neugodne gospodarske razmere v svetu. Najbolj so priza dele program Profili, program Print, in program Elastomeri, ki delujejo v okviru družbe Savatech, d.o.o., in podjetje Sava-GTI, d.o.o., ki ve~ino prihodkov ustvari v avtomobilski industriji. Spodbudno je, da smo v posameznih programih dosegli bolj{e rezultate kakor predhodno leto, kar velja za programe družbe Savatech, d.o.o.: Transportne tra kove, izdelke za za{~ito okolja – EKO in Velo. K temu je pripomogel velik delež izdelkov, ki jih odlikujejo izvirne re{itve in inovativna zasnova. S programom ofsetnih gum za tiskarsko industrijo nam je kljub neugodnim gibanjem uspelo ohraniti sorazmeren tržni delež na ve~ini glavnih trgov in prevladujo~i tržni delež v Sloveniji, tudi zaradi uvedbe novih izdelkov za tržne ni{e. V sestavi prodaje gumeno-tehni~nih izdelkov je {e naprej prevladovala prodaja transportnih trakov, s katero smo ustvarili ~etrtino vseh prodajnih prihodkov. Pove~ali smo delež specialnih trakov in za~eli s trženjem novih izdelkov. Tako smo obdržali položaj glavnega razvojnega dobavitelja na zahtevnih industrijskih podro~jih. Delež kav~ukovih zmesi zna{a v prodaji 21 odstotkov. V tem segmentu 120
smo okrepili odnose s klju~nimi partnerji. V Sloveniji smo dosegli polovi~ni tržni delež, ugotavljamo pa {e možnosti za prihodnjo rast. Prodajo zmesi smo raz{irili tudi v državah Evropske zveze in nekdanje Jugoslavije. Pri pnevmatikah smo rela tivni delež prodaje pove~ali za 3 odstotne to~ke, tako da je dosegel 17 odstotkov. Ohranili ali pove~ali smo tržni delež na posameznih trgih zahodne Evrope in kot dobavitelj uspe{no prodrli k novim proizvajalcem dvokolesnikov. Poslovne odnose s proizvajalci vozil smo nadgradili in dosegli položaj razvojnih partnerjev. Ob prvih znamenjih krize, ki so se pokazali v upadu naro~il, v pove~evanju zalog pri proizvajalcih in v velikih medletnih zvi{anjih cen surovin, smo v vseh družbah in programih pove~ali prizadevanja za iskanje novih odjemalcev. Ak tivnosti zajemajo: • pove~anje udeležbe na sejmih in organizacijo novih poslovnih konferenc ter sre~anj s kupci; • {e aktivnej{e sodelovanje s klju~nimi kupci, ki na{e družbe vklju~ujejo kot razvojne dobavitelje; • krepitev strate{kih razvojno-raziskovalnih projektov, ki so usmerjeni v razvoj novih izdelkov, uvajanje sodobnih tehnologij, avtomatizacijo proizvodnih postopkov in v uvajanje sodobnih pristopov k raziskavam ter razvoju. Število držav, v katere prodajamo svoje izdelke, smo pove~ali na 90. Na tujih trgih smo ustvarili 73 odstotkov ~istih prihodkov od prodaje, predvsem v drža vah Evropske zveze, kamor prodamo najve~ tehnolo{ko zahtevnih izdelkov. Na trgih vzhodne Evrope smo {e dalje stopnjevali visoko rast prodaje. Stopnje bodo v prihodnje predvidoma nekoliko nižje, kljub temu pa na teh trgih pri~akujemo najve~jo rast.
Dejavnost TURIZEM: uveljavljanje na novih trgih V celotni dejavnosti smo skladno s strate{kimi usmeritvami znatno okrepili de lovanje na novih trgih in s tem ustvarjali nove prodajne priložnosti. Posamezne hotele ter zdravili{ko, wellness in golfsko ponudbo smo predstavljali predvsem na novih trgih Skandinavije, vzhodne Evrope in Rusije, v Veliki Britaniji, v državah nekdanje Jugoslavije, hkrati pa smo si prizadevali za ohranitev tržnega položaja na obstoje~ih trgih, zlasti slovenskem, avstrijskem, nem{kem, italijanskem in hrva{kem trgu. Z odprtjem avtocestnega kraka Maribor - Lendava se je precej pove~ala dostopnost Zdravili{~a Radenci, Term 3000 in Term Lendava in s tem možnosti za trženje teh turisti~nih ciljev. Vklju~evali smo se v razli~ne projekte, ki pove~ujejo tržno zanimivost hotelskih in drugih nastanitvenih zmogljivosti, kot sta pridobitev znaka »kolesarski hotel« in certifikat »hotel s konferen~nimi zmogljivostmi«, ki so ju prejeli na{i hoteli in nastanitvene zmogljivosti na Bledu in v severovzhodni Sloveniji. V Sava Hotelih Bled smo nadgrajevali in razvijali prodajno zanimivo paketno ponudbo. Na slovenskem trgu smo dali poudarek predstavitvi novega produkta, družinskega hotela Savica, in pri tem uporabljali pretežno spletna trženjska orodja. Pri promociji destinacije smo tesno sodelovali s Slovensko turisti~no organizacijo in turisti~no organizacijo Bled, med drugim v okviru po~itni{kega sejma CBR v Münchnu in desetdnevne predstavitve Slovenije v Luksemburgu, kjer smo pou darili možnosti kratkega oddiha, golfa in aktivne po~itnice. Sodelovali smo tudi s Kongresnim uradom in konzorcijem SPOT, v okviru katerega smo podpirali vzpostavitev novih letalskih povezav. Z agenti in tour operaterji smo pripravili posebne ponudbe za »nizko sezono« ter skupaj nastopili na nekaterih trgih. 121
Letno poroËilo
II. Analiza poslovanja
Terme 3000 v Moravskih Toplicah so praznovale 45-letnico turisti~ne dejavnosti, ki jo danes gradimo na naravnih danostih zdravilne ~rne termo-mineralne vode, bogati tradiciji in raznovrstnosti zgodb destinacije. Za mo~nej{o uveljavitev na trgu smo oblikovali novo tržno-komunikacijsko strategijo. V ogla{evanju smo se predvsem usmerili na individualne goste, pove~ali pa smo tudi tržno-komu nikacijske dejavnosti hotela s petimi zvezdicami Livada Prestige. Izpeljali smo na~rtovano reorganizacijo službe za marketing z uvedbo skrbni{tva klju~nih trgov. Dejavnosti pospe{evanja prodaje smo izvajali predvsem na doma~em trgu, kjer smo dali poseben poudarek trženju dogodkov. Odmevna pridobitev je aqua loop tobogan, privla~na zanimivost, s katero smo obogatili kopali{ko ponudbo. Pri ustvarjanju novih ponudb bomo v prihodnje okrepili sodelovanje s ponudniki zunajpenzionske ponudbe v okolici. V Zdravilišču Radenci smo prilagodili programsko ponudbo in se tako približali posami~nim ciljnim skupinam gostov in obiskovalcev. Terme smo preimenovali v Zdravili{~e Radenci. Tako smo posebej poudarili tradicijo u~inkovitega zdravljenja bolezni srca in ožilja ter usmerjenost v delovanje in krepitev zdravstvene dejav nosti v okviru Medico - wellness centra Corrium. Konec decembra je prve goste sprejel prenovljeni hotelski kompleks Izvir, kar je pomemben mejnik v razvoju in trženju zdravili{~a. Z raz{iritvijo wellness ponudbe smo se v Termah Banovci usmerili na nove segmente gostov – na aktivno in lokalno prebivalstvo. Zaradi povpra{evanja po aktivnih po~itnicah, povezanih s {portno - rekreacijsko vsebino, smo v Termah Lendava razvijali kolesarske in pohodni{ke programe, programe nordijske hoje in ponudbo gostitelja mo{tev na {portnih pripravah. V Termah Ptuj smo ponudbo Grand Hotela Primus s {tirimi zvezdicami obogatili z dodatnimi zanimivostmi zabavi{~nega kluba Gemina XIII in wellness centra Valens Augusta, edinega centra dobrega po~utja v Spodnjem Podravju. S svojo bogato zgodovino iz rimske dobe ter tradicijo krajevnih navad in obi~ajev je Ptuj odli~en navdih za dogodke, ki bogatijo ponudbo turisti~nih storitev v destinaciji. Lani smo v Grand Hotelu Primus prvi~ priredili rimsko poroko, ki je del trilogije rimskih spektaklov v Termah Ptuj (Rimska poroka, Rimske igre in Saturnalije). V okviru konzorcija Kurent, katerega soustanoviteljica je družba Terme Ptuj, smo sodelovali pri organizaciji najstarej{e in najbolj množi~ne prireditve v srednji Evropi – Kurentovanja.
Dejavnost NEPREMIČNINE Med pridobitvami minulega leta smo najbolj ponosni na poslovni objekt Modri kvadrat v Ljubljani. Arhitekt je prejel zanj kot najbolj{i poslovni objekt v letu 2008 zlati svin~nik, ugledno priznanje Zbornice za arhitekturo in prostor. K zmanj{evanju globalnega segrevanja prispevamo z gradnjo energetsko var~nih stavb, stro{ek njihovega ogrevanja je nižji, izpusti toplogrednih plinov pa so se zmanj{ali. Pri na~rtovanju stavb se prilagajamo željam in potrebam kupcev, zato izvajamo tržne raziskave z anketnimi vpra{alniki ter s pogovori z znanimi in pri~akovanimi kupci na terenu ali v okviru »fokusnih skupin«.
DRUGE dejavnosti Trženjske dejavnosti družbe Energetika Sava, d.o.o., so bile usmerjene predvsem h kupcem goriv iz lesne biomase. Pri obstoje~ih sistemih daljinskega ogrevanja smo se osredoto~ili zlasti na usklajevanje cenovnih razmerij med ceno energentov in prodano toplotno energijo. Z odprtjem nove tovarne za proizvodnjo oplemenitene 122
lesne biomase v Republiki Srbski smo za~eli izvajati strategijo uvajanja doma~ih alternativnih virov v energetsko oskrbo na tem obmo~ju. Podoben projekt, vendar v manj{em obsegu, smo za~eli tudi v Makedoniji.
8.2. Upravljanje blagovnih znamk
Vodimo politiko enovite blagovne znamke Sava, ki je hkrati korporativna blagov na znamka in blagovna znamka v vseh dejavnostih poslovne skupine z izjemo dejavnosti Turizem. Savina blagovna znamka združuje pozitivne vrednote, ki izražajo njeno identi teto. Te vrednote so kakovost in tradicija; mo~, zanesljivost in trdnost; urejenost in sodobnost; razvojna zmogljivost in jasna vizija prihodnosti. Z u~inkovitim upravljanjem blagovnih znamk utrjujemo svojo pozitivno podobo v javnosti in pove~ujemo njihovo vrednost. V dejavnosti Gumarstvo se je ugled blagovne znamke znova potrdil pri lažjem vstopu na nove trge. Blagovno znam ko Sava uspe{no uveljavljamo v Energetiki, utrjujemo pa jo tudi pri delovanju na hrva{kem trgu v dejavnosti Nepremičnine. K njeni krepitvi v tej dejavnosti prispeva zlasti kakovost izvedenih gradbenih projektov doma in v tujini, ki pre segajo pri~akovanja kupcev in so zaradi tega na{e najve~je priporo~ilo. Za svojo prepoznavnost v vseh dejavnostih skrbimo z jasno strategijo komuniciranja. V dejavnosti Turizem bomo v letu 2009 v okviru nove strategije dejavnosti in strate{kega projekta prenove marketinga uvedli enovito blagovno znamko Sava Hotels & Resorts za obe turisti~ni destinaciji, za Bled in severovzhodno Slovenijo. Ta odlo~itev je skladna s ciljem, ki je krepitev položaja vodilnega turisti~nega ponudnika v Sloveniji, in omogo~a la`jo {iritev dejavnosti. Identiteta enovite blagovne znamke temelji na prednostih in kakovosti storitev ter ponudbe; obe nem je tudi zunanji izraz notranjih sprememb in izbolj{av v tej dejavnosti. Nova arhitektura blagovne znamke postavlja v ospredje trženje posami~nih glavnih turisti~nih produktov in njihovo svojsko identiteto. Pri trženju se bomo usmerili k bolj izbranim ciljnim skupinam, gradili pa bomo predvsem na zna~ilnih krajevnih zgodbah in na ustvarjanju doživetij. Prepoznavnost Savine turisti~ne blagovne znamke in mo~ enega ve~jih ponu dnikov zdravstvenih storitev in wellnessa ohranjamo in krepimo tudi z vlaganji v nastanitvene zmogljivosti. Tako smo v minulem letu dokon~ali prenovo nekda njega hotela Terapija v Radencih in ga preimenovali v hotel Izvir – izvir va{ega zdravja. V podporo trženju svojih blagovnih znamk pripravljamo letne komunikacijske na~rte. Družbe se predstavljajo tudi na svojih spletnih straneh in drugih sodobnih orodij tržnega komuniciranja. V okviru zasnove enovite blagovne znamke za dejavnost Turizem na~rtujemo v letu 2009 tudi prenovo spletnih strani.
123
Letno poroËilo
II. Analiza poslovanja
9. Strateška nabava in dobavitelji
S centralnim vodenjem oskrbe smo v letu 2008 kljub rasti cen učinkovito obvladovali nakupne cene in stroške izdatkov za storitve in indirektne materiale. Nabavno politiko uresničujemo s strategijo povezanega nakupa, njeno dosledno izvajanje pa nam bo tudi v prihodnjem obdobju omogočilo obvladovanje stroškov oskrbe. Z uravnavanjem oskrbe smo v letu 2008 blažili rast cen in z usklajenim nastopom družb poslovne skupine pove~evali obseg prihrankov. Na{e nakupne strategije in razvita partnerska razmerja z dobavitelji so nam v pomembnem obsegu omogo~ila obvladovati ob~utne podražitve na trgu energentov in gumarskih surovin. V ~asu krize dajemo {e poseben pomen strate{kemu vodilu, da izrabljamo vse priložnosti na ponudbenem trgu in zagotavljamo zaostajanje nakupnih cen v primerjavi s tržnimi gibanji.
UČINKOVITO OBVLADOVANJE PODRAŽITEV Leto 2008 je zaznamovala pospe{ena rast cen surovin in energentov. Zlasti v dejavnosti Gumarstvo je bilo precej ~utiti vpliv podražitev strate{kih surovin in energentov, ki predstavljajo pomemben delež v sestavi stro{kov gumenih izdelkov. Tudi padec cen nafte v drugi polovici leta ni mogel ublažiti posledic izjemnega pove~anja cen surovin v prvi polovici leta. V Poslovni skupini Sava se je zaradi omenjenih vzrokov delež stro{kov za vse vrste energentov s 4,9 odstotkov celo tnega prihodka pove~al na 5,78 odstotka. Poslovanje v dejavnosti Turizem v letu 2008 so v znatni meri obremenile podra žitve, ki so se za~ele že v zadnjem ~etrtletju leta 2007. Najve~jo rast cen smo zabele`ili pri osnovnih `ivilih in pija~ah. Zaradi zamika rasti cen industrijskih izdelkov in z doslednim uresni~evanjem zastavljene nabavne politike smo dosegli zaostajanje na{ih nakupnih cen v pri merjavi s tržnimi gibanji in pove~ali razliko med rastjo primerljivih cen na trgu ter na{imi nakupnimi cenami za 1,4 odstotne to~ke.
POSLOVNA SKUPINA SAVA GIBANJE NABAVNIH CEN IZDELAVNIH MATERIALOV IN BLAGA (letna odstopanja v poslovni skupini v odstotkih) v%
28 • 21,9
23 • 18 •
15,6 12,8
13 • 7,7
8 •
Gibanje cen v Poslovni skupini Sava Gibanje cen industrijskih izdelkov v EU (Vir: ECB, Statistics Pocket Book)
3,6 3 • -2 •
-0,1 0,0
-2,7
-1,6
-0,5
0,6
1,3
-7 •
2002
124
5,2
1,3
2003
2004
2005
2006
2007
2008
17
POSLOVNA SKUPINA SAVA SESTAVA NABAVE PO TRGIH v%
32
Slovenija
51
Evropska unija Uvoz
Pri izbiri dobaviteljev postavljamo na prvo mesto skupno na~rtovanje vseh pa rametrov oskrbe in hkrati visoko kakovost za najbolj{o ceno. Družbena odgo vornost in trajnostna naravnanost postajata osrednji strate{ki vrednoti in sestavni del na{ih storitev in proizvodov. Poleg meril, kot so reference dobavitelja, cena, kakovost, zanesljivost dobave in zemljepisna bližina, pri na{i oceni dobavitelja upo{tevamo tudi njegov odnos do okolja in družbene skupnosti. Surovine za dejavnost Gumarstvo nabavljamo globalno, vendar pretežno v Evropski zvezi. V dejavnosti Turizem je pomembna krajevna ponudba prehrambnih specialitet in raznolika ponudba kakovostnih slovenskih vin.
POSLOVNA SKUPINA SAVA GIBANJE NABAVNIH CEN IZDELAVNIH MATERIALOV IN BLAGA V DEJAVNOSTI TURIZEM (letna odstopanja v poslovni skupini v odstotkih) v%
20 •
17,4
15 •
12,3 9,5
10 •
7,4 5,4
5 • -0,1 0 •
Gibanje cen v dejavnosti Turizem Gibanje cen πirokopotroπnih izdelkov (predelana hrana) v EU (Vir: ECB, Statistics Pocket Book)
2,0
0,0
-5 • -6,2 -10 •
-6,9 -9,5
-11,1
-10,4
-10,6
2006
2007
2008
-15 •
2002
2003
2004
2005
125
Letno poroËilo
II. Analiza poslovanja
2009 – ZA USPEH NUJNO ŠE TESNEJŠE POVEZOVANJE Za obvladovanje razmer v ~asu gospodarske krize so združevanje in povezovanje obsega povpra{evanja ter skupen nastop na nabavnem trgu {e bolj v ospredju. Se veda pa ostajajo pomembni tudi manj{i stro{ki in vi{ja dodana vrednost (pokritje), oblikovanje stalnih in projektnih skupin v mrežah notranjih strank, specialistov, nakupovalcev in dobaviteljev. Pomembnej{a bosta tudi povezovanje in razvoj strate{kih razmerij za poglavitne nabavne skupine, ki potekata zunaj Poslovne skupine Sava. V tej smeri utrjujemo strate{ko razmerje z družbami na obmo~ju Labor v Kranju, s katerimi sodelujemo na podro~ju surovin, energetike in pri upravljanju obmo~ja (facility management). Pri~akujemo, da se bo rast cen energentov in cen osnovnih živil v letu 2009 nadaljevala, zato bo u~inkovito izvajanje omenjenih strate{kih usmeritev na podro~ju nabave {e toliko pomembnej{e.
126
10. Razvoj poslovnih procesov
Konkurenčnost in poslovna uspešnost Poslovne skupine Sava temeljita na usmerjenosti k spremembam, ki jo v kriznih gospodarskih razmerah dodatno krepimo. S tem si zagotavljamo nove prednosti pred poslovnimi tekmeci. Z izboljšavami in inovacijami smo v letu 2008 prihranili 3,4 milijona evrov. Sistemati~no upravljanje sprememb poslovnih procesov je pomemben vir uspe{nosti celotne poslovne skupine in temelji na strategiji nenehnih izbolj{av. Ta zahteva poleg sodelavcev, ki celovito usmerjajo in razvijajo poslovne procese, tudi motivirane in organizirane sodelavce, ki znajo opaziti odklone in jih izrabiti kot priložnosti za izbolj{ave. Obenem s projektno vodenimi izbolj{avami in z odpravljanjem odklonov zasledujemo odli~nost v vsem, kar delamo. Prek sistema celovite kakovosti in z uporabo modela poslovne odli~nosti smo tudi v letu 2008 preverjali na{ napredek in uvedli vrsto izbolj{av. Z metodo uravnoteže nih kazalnikov (BSC) smo preverjali napredke, ki se ne odražajo takoj v poslovnih rezultatih, vendar so odlo~ilni za trajnostno uspe{nost poslovne skupine. Tak na~in delovanja se vse bolj koristno uveljavlja v zaostrenih gospodarskih razmerah. Prav tako pridobiva na pomenu nenehna krepitev in usmerjanje de lovanja kompeten~nih centrov, v okviru katerih izvajamo operativne, takti~ne in strate{ke projekte. S tako organiziranostjo lahko uvajamo celovite pristope, ki bi ob konvencionalni organiziranosti zahtevali precej vi{je stro{ke. Inovativne spremembe spodbujamo in udejanjamo z naslednjimi aktivnostmi in rezultati: – z nenehnim preverjanjem inovativnih zamisli, ki jih zagotavljajo razvojnotehnolo{ke enote, delujo~e v nekaterih družbah, in ob podpori Razvojnotehnolo{kega in{tituta in laboratorijev obvladujemo tveganja, ki nastajajo pri uvedbi novih izdelkov in tehnologij; – na{a podjetja so vklju~ena v tehnolo{ke platforme in mreže znanj v Sloveniji in v EU; – v okviru skupnih projektov se povezujemo s podjetji in z znanstvenimi ter izobraževalnimi ustanovami iz Slovenije, EU in iz drugih držav; – proces organiziranega iskanja priložnosti za izbolj{ave poteka z uporabo metode 20 klju~ev, vanj pa so po vrstah procesov vklju~eni vsi zaposleni; – z realizacijo predlogov, zbranih v programu stalnih izbolj{av, smo v letu 2008 prihranili 3,4 milijona evrov; – poseben pomen dajemo množici malih predlogov, imenovanih »kapljice«, s katerimi zaposleni prispevajo drobne ideje za izbolj{evanje podrobnosti; zgolj v dejavnosti Gumarstvo smo v letu 2008 prejeli ve~ kot 500 »kapljic«; Delež sprejetih predlogov se med vsemi zaklju~enimi iz leta v leto ve~a; v za dnjem letu je dosegel blizu 73 odstotkov. Z na{tetimi aktivnostmi pospe{ujemo razvoj inovativne kulture in tako zagota vljamo prihodnji razvoj poslovnih procesov ter krepimo na{o konkuren~nost.
127
Letno poroËilo
II. Analiza poslovanja
11. Sistemi kakovosti
Izpeljali smo vrsto aktivnosti za izboljšanje vseh vidikov kakovosti, pomembnih tudi za prihodnje povečevanje konkurenčne sposobnosti naših izdelkov in storitev. Več družb v dejavnosti Turizem je prejelo certifikate o kakovosti in o vodenju varnosti živil, pripravili smo enotne standarde Sava Hotels & Resorts. Glavna strate{ka cilja na podro~ju kakovosti sta razvoj in vzpostavitev takega na~ina vodenja procesov, ki je usklajen in združljiv z naprednimi evropskimi in svetovnimi sistemi. V letu 2008 smo v tej smeri izvajali naslednje aktivnosti: • uvajanje novih in vzdrževanje obstoje~ih standardov, ki urejajo poslovne pro cese in so usmerjeni k rezultatom skladno z na~eli poslovne odli~nosti (SIST EN ISO 9001, SIST ISO/TS 16949, SIST EN ISO 17025, AQAP 2131 Certificate of Conformity, SIST EN ISO 22000, CE oznaka za izdelke…); • zmanj{evanje stro{kov slabe kakovosti glede na dosežene rezultate v letu 2007 (stro{ki, ki so neposredno merljivi: dosežena kakovost, celotni odpadek, reklamacije, popravila, stro{ki vzdrževanja sistema…); • meritve kazalnikov uspe{nosti (npr. v dejavnosti Turizem zadovoljstvo go stov); • uvajanje matemati~nih modelov, merjenje stabilnosti procesov, na na~ine, ki so predvideni z metodo 6 sigma (6 sigma kot metodologija, 6 sigma kot sistem upravljanja ali poslovna miselnost), priprava standardov Sava Hotels & Resorts; • uvajanje modela odli~nosti v poslovne procese (referen~ni model: EFQM); aktivnosti, vezane na izvajanje metode 20 klju~ev; filozofija 6 sigma itd.; • aktivnosti v dejavnosti Turizem, kot so: kolesarski hoteli ali pohodni{ki hoteli. Pretežni del na{tetih dejavnosti smo v letu 2008 uspe{no uresni~ili. Uspe{no so bile izvedene presoje s strani kupca (second part: program Velo in Profili iz druž be Savatech, d.o.o., Sava-GTI, d.o.o.) in presoje s strani certifikacijske ustanove (third part: certifikacija procesov po standardih ISO/TS 16949 za podro~je SavaGTI, d.o.o., in program Me{alnica družbe Savatech, d.o.o., SIST EN ISO 17025 za podro~je preizku{anja v CL; AQAP na podro~ju programa EKO in SIST EN ISO 9001 pri vseh drugih programih oziroma družbah v dejavnosti Gumarstvo, dejavnosti Turizem, v Sava IP, d.o.o., ter Sava, d.d. ter SIST EN ISO 22000 v de javnosti Turizem). Skladno z na~rti so bile izvedene tudi vse presoje dobaviteljev, s poudarkom na dobaviteljih kovinskih delov.
DEJAVNOST GUMARSTVO Predvideni prihranek, povezan s kakovostjo izdelkov, v minulem letu ni bil dose žen. Stro{ki, ki so posledica »nekakovosti«, so predstavljali 4,74 odstotka glede na realizacije (v letu 2007 4,1 odstotka). Slab{i dosežek je predvsem posledica nižjih rezultatov na podro~ju odpadka in preseženega pri~akovanega {tevila reklamacij. Kakovost izdelkov je bila dosežena na ravni 99,28 odstotka. Za izbolj{anje prihrankov na~rtujemo v letu 2009: • izbolj{anje informacijskega sistema (opredelitev napak, odgovornosti za nastale napake, prikaz podatkov na razli~nih mestih v procesu…); • ve~ji poudarek izobraževanju neposredno zaposlenih v procesu; • ve~ji nadzor nad realizacijo izvedenih aktivnosti (dnevni, tedenski, mese~ni sestanki z neposredno zaposlenimi v procesu); • izdelava Priro~nika za kakovost;
128
• na podro~ju upravljanja s tveganji doslednost pri uvajanju metode FMEA (opis mogo~ih napak na posameznem delu procesa; dolo~itev mogo~ega vzroka za nastanek napak; svetovanje na~ina, kako prepre~iti nastanek napake); • QFD (benchmarking izdelka z vidika kakovosti).
Savatech, d.o.o. Kljub {tevilnim novim izdelkom je bila dosežena 99,34-odstotna kakovost iz delkov. Koli~ina celotnega odpadka je zna{ala 4,3 odstotka, kar je ve~ kakor v letu 2007 in je pretežno posledica prenosa dela proizvodnje na drugo lokacijo v programu Profili. Vi{je je tudi {tevilo reklamacij v primerjavi z letom prej – zaradi podobnega vzroka kakor pri odpadku. Stabilnost procesov je na posameznih podro~jih (transportni trakovi, priprava zmesi, Velo, del procesa v programu Profili) skladna s pri~akovanji, približujemo pa se tudi strate{kemu cilju – do leta 2011 dose~i vrednost cpk >1,33. Rezultati so {e posebej dobri pri Transportnih trakovih, kjer prihranek pri materialu presega vrednost 200.000 evrov.
Sava-GTI, d.o.o. Kakovost izdelkov je dosegla 99,28 odstotka, kar je na ravni predhodnega leta. Koli~ina celotnega odpadka je v primerjavi z letom 2007 nižja zaradi uporablje ne tehnologije. Pove~anje je opazno pri {tevilu reklamacij, katerih delež ostaja dovolj nizek, da ne vpliva na konkuren~nost izdelkov na trgu. Procesi so bili izpopolnjeni po posebnih zahtevah novih odjemalcev avtomobil skega programa (Volkswagen AG – Formel Q, Duraautomotive – Global Supplier Quality Assurance Manual, in Gorenje – bela tehnika). Uspe{no so bile izvedene vse interne presoje, presoja glede na zahteve standarda ISO/TS 16949 in vse presoje s strani kupcev (second part).
Sava-Schäfer, d.o.o. Kakovost izdelkov na ravni celotne družbe je nekoliko pod pri~akovanji. Zaradi pove~ane koli~ine odpadka in ve~jega {tevila reklamacij v primerjavi z letom 2007 ni bil dosežen prihranek na ra~un zmanj{evanja izdelkov slabe kakovo sti. V družbi bomo izvajali ustrezne ukrepe, da bi v letu 2009 na tem podro~ju dosegli izbolj{anje. Sicer pa je bila uspe{no izvedena presoja po standardu SIST EN ISO 9001.
DEJAVNOST TURIZEM Najve~ji poudarek smo lani namenili prenosu najbolj{e prakse med posameznimi družbami. Strokovni timi so postali jedro za nastanek standardov Sava Hotels & Resorts. Z njihovo uvedbo v poslovanje bomo dosegli prepoznavno Savino turisti~no ponudbo v razli~nih segmentih turisti~ne ponudbe. Izpeljali smo obsežno izobraževanje novih notranjih presojevalcev in dodatno usposabljanje obstoje~ih notranjih presojevalcev sistemov SIST EN ISO 9001 in SIST EN ISO 22000. Z ve~jim {tevilom notranjih presojevalcev, ki jih je kar 171, smo ob~utno izbolj{ali zadovoljstvo presojancev z izvedbo notranjih presoj.
129
Letno poroËilo
II. Analiza poslovanja
V mesecu juniju je certifikacijska ustanova Bureau Veritas izvedla združeno zu nanjo certifikacijsko presojo sistemov vodenja kakovosti po standardu SIST EN ISO 9001:2000 in vodenja varnosti živil po standardu SIST EN ISO 22000:2005 v naslednjih družbah: Termah 3000, d.o.o., v Zdravili{~u Radenci, d.o.o, v Ter mah Ptuj, d.o.o., in v Termah Lendava, d.o.o. Vse družbe so prejele certifikat po omenjenih standardih. Presojo smo opravili tudi v Sava Hotelih Bled, d.d., in potrdili skladnost poslo vanja s standardom SIST EN ISO 9001, hkrati pa uspe{no izpeljali tudi kontrolno presojo po standardu SIST EN ISO 22000:2005. V vseh družbah dejavnosti Turizem smo izvedli samooceno v skladu z metodo poslovne odli~nosti (EFQM) in po metodi 20 klju~ev. Rezultat prve samoocene je 62 na~rtov izbolj{av, pri katerih redno preverjamo u~inkovitost izvajanja. V drugem primeru redno spremljamo uspe{nost uvajanja in ugotavljamo ugodno nara{~anje ocen. Zaradi prenosa najbolj{e prakse med podobnimi hoteli in drugimi turisti~nimi objekti v Evropi smo izvedli {tevilne ekskurzije z udeležbo najvplivnej{ih zaposlenih iz vodstev hotelov, golfskih igri{~ in kampov ter vodij posameznih procesov. Pri iskanju in oblikovanju možnosti za trženje kolesarskega proizvoda smo se lotili akcije STO – Kolesarski trženjski standardi s hoteli Lipa, Primus, Radin Standard, Park in s Kampom Bled. Komisijsko ocenjevanje je ugotovilo popolno izpolnjevanje meril po omenjenem standardu v posameznih prvinah z ocenje valnega lista do tretje stopnje. Kongresnoturisti~ni urad je izvedel tudi ocenjevanje za podelitev certifikata »hotel s konferen~nimi zmogljivostmi«, ki so ga prejeli hotel Radin v Zdravili{~u Radenci ter Vila Bled, Grand hotel Toplice, hotel Golf in hotel Park na Bledu. Kakovost poslovanja smo v letu 2008 preverjali tudi s poklicnimi, strokovno visoko usposobljenimi skritimi gosti, ki so nam predlagali zelo uporabne izbolj{ave. Tudi v letu 2009 bomo v dejavnosti Turizem izkoristili vse možnosti za izbolj{evanje kakovosti v vseh pogledih.
DEJAVNOST NEPREMIČNINE Družba Sava IP, d.o.o., je brezhibno opravila kontrolno presojo skladnosti sis tema vodenja kakovosti po standardu SIST EN ISO 9001 in dokazala nenehno izbolj{evanje in nadgradnjo uvedenega sistema vodenja kakovosti.
130
12. EU projekti
Učinki sistematičnega zbiranja znanja o pridobivanju sredstev EU in nadzor nad projekti z enega mesta so vidni tudi v letu 2008. Omogočili smo črpanje 3,14 milijona evrov sredstev in zagotovili črpanje 1,4 milijona evrov v letu 2009. Usmerjeno delovanje ostaja naša prednost tudi v zaostrenih razmerah poslovanja. Družbe v poslovni skupini spodbujamo k pridobivanju evropskih sredstev in k iskanju možnosti v vsakodnevnih aktivnostih ter jim pri tem pomagamo. Na{e vodilo je: »Vsak projekt – EU projekt«, kar pomeni, da bo vsak projekt v poslovni skupini sofinanciran s sredstvi EU. Sredstva pridobivamo na podro~jih varstva okolja, ekologije, razvoja novih proizvodov in tehnologij, energetike, družbene odgovornosti, dela z zaposlenimi in naložb. Za doseganje ciljev izvajamo naslednje glavne aktivnosti: • identifikacija in vsebinska opredelitev projektnih idej ter stalno spremljanje razpisov in prijava najmanj 20 projektov letno; • pogajanja in sklenitev pogodbe z evropsko komisijo oziroma ministrstvom; • usklajevanje, vodenje in nadzor odobrenega projekta do njegovega dokon~anja; • {tudij evropskih strate{kih dokumentov in z njimi povezanih strate{kih doku mentov R Slovenije; • izdelava navodil in smernic za dopolnitev poslovnih strategij družb v poslovni skupini; • trajno iskanje novih partnerjev za sodelovanje v evropskih projektih in nave zava stikov s partnerji; • uvajanje novih sodelavcev na podro~ja znanj o pridobivanjih sredstev EU in vodenja evropskih projektov; • udeležba na zunanjih seminarjih in delavnicah ter organizacija internih izobra ževanj s podro~ja pridobivanja sredstev EU in vodenja evropskih projektov.
USPEŠNI V VSEH FAZAH DO ČRPANJA PRIDOBLJENIH SREDSTEV V minulem letu smo se posebej posvetili razvoju srednjero~nih projektov in za gotavljanju vseh potrebnih dejavnikov za ~rpanja pridobljenih sredstev. Dosegli smo naslednje uspehe: – zagotovili smo potrebno dokumentacijo za naložbe v vrednosti 2,2 milijona evrov za sredstva, ~rpana konec leta 2007; – zagotovili smo ~rpanje sredstev v vrednosti 970.000 evrov; – pripravili smo potrebne podlage za teko~e naložbe in ~rpanje 1,4 milijona evrov v letu 2009; – prijavili smo skupaj 27 projektov v skupni vrednosti sofinanciranih sredstev 5,7 milijona evrov in tako izpolnili letni na~rt. Vzpostavili smo tudi sistem spremljanja rezultatov, ki so poglavitni za poro~anje evropskim organom za nadzor porabe sredstev. Skladno z na~rti smo {irili znanje o pridobivanju sredstev EU tudi med sodelavci. V okviru Akademije Sava smo sodelovali pri usposabljanju za pripravo poslovnih na~rtov in izvedli seminar ter delavnico za konkretne projekte. Ugotovili smo mo žne vire sofinanciranja in jih vklju~ili v poslovne na~rte. Ob tem smo upo{tevali, da se evropski projekti ~asovno prilagajajo razvoju poslovnih projektov in se ve~inoma izpeljejo v ~asu treh let od nastanka zamisli do kon~ne izvedbe.
131
Letno poroËilo
II. Analiza poslovanja
Za uspe{no izrabo evropskih sredstev je pomembno tudi politi~no okolje. Od projektne zasnove do dejanskega za~etka projekta je najve~krat potrebno enole tno obdobje. Za podjetnike, ki na tak{no zakasnitev realizacije odli~ne poslovne priložnosti gledajo z vidika oportunitetnih stro{kov, je to zelo dolga doba. Do datne ovire se pojavljajo tudi na administrativni ravni, vendar jih s pridobljenim znanjem in izku{njami uspe{no obvladujemo.
2008: DEJAVNO URESNIČEVANJE PROJEKTOV Aktivnosti pri izvajanju projektov so potekale na naslednjih podro~jih: • s pomo~jo sredstev Evropskega sklada za razvoj turisti~ne infrastrukture smo obnovili prvi družinski hotel in za~eli z obnovo {e enega hotela; • v sklopu programa Leonardo da Vinci - pilotni projekti smo dokon~ali inovati ven na~rt za razvoj izobraževanja v dejavnosti Gumarstvo, ki je v sodelovanju z osmimi partnerji iz treh držav potekal od leta 2006; • v programu Leonardo da Vinci - projekti mobilnosti smo decembra dokon~ali projekt izmenjave kadrov na enotedenskih usposabljanjih v evropskih državah, ki se jih je udeležilo 46 na{ih zaposlenih; • na okoljskem podro~ju smo pripravili projekte za pospe{evanje biotske razno vrstnosti na golfskih igri{~ih in zmanj{evanje emisij CO2 v okolje – program Life++. V triletnem obdobju 2006 - 2008 smo uspeli pridobiti 5,4 milijona evrov nepo vratnih sredstev. Od tega smo že zagotovili ~rpanje 3,6 milijona evrov, letos pa bomo zagotovili {e ~rpanje 1,5 milijona evrov evropskih sredstev. Sredi leta 2009 pri~akujemo informacijo o uspe{nosti prijave na podro~ju kulture in okoljskega projekta na golfskem igri{~u v vrednosti 750.000 evrov.
NOVE POVEZAVE Z DOMAČIMI PARTNERJI Poslovna skupina Sava je v {ir{em okolju že poznana po sodelovanju s lokalnimi in regionalnimi organizacijami pri razvoju dejavnosti in vklju~evanju partnerjev v svoj poslovni proces. V zadnjem letu smo okrepili sodelovanje z ve~ sloven skimi organizacijami tudi pri razvoju skupnih projektov in pri pridobivanju evropskih sredstev. Povezali smo se na podro~jih varovanja okolja, kulture in razvoja turizma, kjer smo sodelovali z malim gospodarstvom. V tej smeri bomo v prihodnje nadaljevali, saj je v kriznih ~asih skupno zagotavljanje virov lahko pomembna prednost. Cilji delovanja v letu 2009: • dolo~ili in pripravili bomo za prijavo na razpise najmanj 20 projektov; • pridobili bomo najmanj 3,5 milijona evrov nepovratnih sredstev; • nadaljevali bomo s sprotnim seznanjanjem z evropskimi strate{kimi dokumenti in z njimi povezanimi strate{kimi dokumenti R Slovenije ter z njihovo vsebino seznanjali vodstva vseh družb v poslovni skupini; • pridobili bomo najmanj 40 projektnih zamisli in • poiskali bomo ustrezne partnerje za prijavo na projekte. Na{ cilj do leta 2011 je pridobiti 60 projektnih idej, zagotoviti skupno nad 10 milijonov evrov odobrenih sredstev in dose~i 40-odstotno uspe{nost prijav.
132
13. Razvoj informacijske podpore
S spremljanjem, razvijanjem in uvajanjem novih informacijskih tehnik, rešitev in izboljšav smo omogočali boljše in učinkovitejše delo v vseh družbah poslovne skupine. Posebej podjetni smo bili v dejavnosti Turizem, kjer smo začeli vzpostavljati enoten hotelski informacijski sistem. Družbe Poslovne skupine Sava imajo na voljo poenoten, iz enega sredi{~a upra vljan in povezan informacijski sistem, ki predstavlja dobro podlago za optimizacijo poslovnih procesov v okviru posameznih dejavnosti. To je skladno s strate{kimi usmeritvami na podro~ju informacijske tehnologije in omogo~a uporabnikom nemoteno opravljanje njihove primarne dejavnosti. Osrednjo pozornost smo namenili naslednjim aktivnostim: • nadaljevali smo z razvojem informacijskega sistema za vodstvo z dodajanjem novih podro~ij, kot sta spremljanje glavnih kazalnikov uspe{nosti prodaje v dejavnosti Turizem in u~inkovitosti nabave v dejavnosti Gumarstvo; • dokon~ali smo za~etno fazo vpeljave in izdelave intranetnega portala (savanet) Poslovne skupine Sava in dosegli cilj: izbolj{anje dostopnosti informacij in izbolj{anje notranjega komuniciranja; • v dejavnost Turizem smo iz dejavnosti Gumarstvo prenesli dobre izku{nje pri nadzoru nad vhodnimi ra~uni v elektronski obliki in za~eli vpeljevati enoten dokumentacijski sistem, ki posodablja pisarni{ko poslovanje s prehodom na elektronsko poslovanje; • z uvedbo enotne službe za podporo uporabnikom in z uvedbo informacijske re{itve za javljanje, zapisovanje in spremljanje vseh javljenih zahtevkov smo naredili velik korak na podro~ju izbolj{anja operativnega delovanja informa cijske infrastrukture; • prvi~ smo izvedli pregled ustreznosti delovanja informacijske infrastrukture z obiskom vseh lokacij dejavnosti Gumarstvo in dejavnosti Turizem; • na podlagi ugotovitev ob pregledu in dobljenih predlogov za izbolj{ave smo odpravili nekaj varnostnih pomanjkljivosti ter v sodelovanju s ponudnikom hotelskega informacijskega sistema ROS pripravili veliko izbolj{av v njegovem delovanju; • za~eli smo s projektom za vzpostavitev enotnega hotelskega informacijske ga sistema ROS za podro~je celotne dejavnosti Turizem, ki dopolnjuje lani uvedeni SAP in bo omogo~al nadaljnjo optimizacijo pomembnih poslovnih funkcij (npr. nabavna funkcija, upravljanje s kupci ipd.) V letu 2009 bomo nadaljevali že začete aktivnosti, posebno pozornost pa bomo namenili naslednjim področjem: • izbolj{ali bomo izkoristek informacijskih orodij, ki jih že imamo; • izbolj{evali bomo u~inkovitosti delovanja IT v smislu izbolj{evanja organizacije dela, pretoka znanja in idej; • nadaljevali bomo z uvajanjem dobrih izku{enj pri upravljanju podro~ja IT in s stalnim izpopolnjevanjem sistema informacijskega varovanja; • nadaljevali bomo z implementacijo enotnega dokumentacijskega sistema za Poslovno skupino Sava (pogodbe, podpora pravni pisarni), da bomo vzposta vili enotno osnovo za obvladovanje procesov, povezanih z obvladovanjem dokumentov;
133
Letno poroËilo
II. Analiza poslovanja
• informacijsko bomo podprli poenotenje nabavne funkcije za dejavnost Turizem in uvedbo kartice zvestobe; • preuredili bomo obstoje~e poslovne procese v povezavi z IT in poskrbeli za njihovo optimizacijo; • nadaljevali bomo z izpopolnjevanjem in dodajanjem novih funkcij intrane tnemu portalu Poslovne skupine Sava.
134
08
Letno poroËilo
III.
PoroËilo o trajnostnem razvoju 135
Živimo naše vrednote.
Sodobno znanje je interdisciplinarno, pomeni sodelovanje in prakti~no povezovanje razli~nih strokovnih podro~ij. Vsaka arhitek turna naloga je svet zase, znanje pa rast, ki nima konca. Ko i{~emo nove re{itve, moramo v~asih priti do brezizhodnega položaja, do zidu, da lahko v njem zgradimo nova vrata in stopimo naprej. Znanje je tisto, ki odpira vrata.
Artur Olaj, univ. dipl. ing. arh., vodja projektov v komerciali, Sava IP, d.o.o., dejavnost NepremiËnine
ZNANJE
Letno poroËilo
08
III.
1. PoroËilo o Trajnostni razvoj trajnostnem v Poslovni skupini razvoju Sava
Naša prizadevanja za trajnostni razvoj so se potrdila v uvrstitvi Poslovne skupine Sava med tri družbeno najbolj odgovorna podjetja v Sloveniji. To smo dosegli z uresničevanjem naših vrednot – z odličnostjo, ustvarjalnostjo, s poštenostjo, z znanjem in odgovornostjo, ki so odlike, brez katerih si trajnostnega razvoja ne moramo predstavljati. V trajnostnem poročilu za leto 2008 predstavljamo naša prizadevanja na ključnih področjih – ta so skrb za kadre ter za širše družbeno in naravno okolje. Pri kazalnikih, ki omogočajo sledenje premikom, smo prikazali napredovanje in izpolnjevanje ciljev po letih. Nekateri podatki, kjer smo se v preteklih letih že približali strateškim ciljem, pa so predstavljeni v primerjavi z letom 2007, saj smo na teh področjih lahko dosegli le manjše izboljšave. Poslovna skupina Sava kot »odgovorna korporativna državljanka« skrbi za zadovoljstvo vseh deležnikov, s tem pa za uresni~evanje poslovne strategije družbe. Zavedamo se, da je z vidika odgovornosti na prvem mestu odli~nost – biti dober zaposlovalec vsem kadrom in dober partner vsem vlagateljem, kupcem, dobaviteljem in drugim partnerjem. Na vseh podro~jih trajnostnega razvoja i{~emo nove možnosti, inovativne na~ine re{evanja okolijskih in družbenih problemov, pri ~emer nam pomaga tudi stvaren, po{ten pogled na izsledke meritev, ki nam vedno dajejo zagon za nadaljnje izbolj{ave. Pri tem spodbujamo pridobivanje znanja pri zaposlenih. Odgovornost do okolja prena{amo iz interne javnosti tudi med dobavitelje, obmo~no skupnost in na druge deležnike. Vzdrževanje dialoga z deležni{kimi skupinami nam omogo~a pridobivanje novih razsežnosti za bolj{e razumevanje tega, kako na{i poslovni cilji lahko u~inkoviteje prispevajo k uresni~evanju {ir{ih družbenih ciljev. Pri uresni~evanju strategije trajnostnega razvoja Poslovne skupine Sava zasledujemo naslednje cilje: – krepiti vlogo odgovornega partnerja v trajnostnem razvoju okolja, v katerem na{i zaposleni uresni~ujejo svoje sposobnosti in ambicije; – v najve~ji meri prispevati k vsestranski kakovosti življenja in delovati odgovor no, kar pomeni, ne le izbolj{ati varnost, zdravje pri delu in okoljsko varnost, temve~ to zavest {iriti tudi pri zaposlenih, kupcih in delni~arjih; – odgovorno investirati ter razvijati proizvode in storitve; – partnersko sodelovati z družbeno skupnostjo v korist skupnega razvoja in doseganja skupnih ciljev; – zmanj{evati nezaželene vplive na{ih dejavnosti na okolje in odgovorno ravnati z energijo; – ohranjati odli~nost poslovanja, skladno z na{imi smernicami. 138
Cilje smo zastavili na podlagi: – navodil Evropske zveze o na~elih enakosti pri obravnavi sodelavcev, kar po meni, da: • nimamo pojavov diskriminacije; • strogo spo{tujemo dolo~be o prepre~evanju prisilnega in obveznega dela; na{e pogodbe pa izražajo svobodno voljo strank; • nimamo pojavov otro{kega dela, saj zaposlujemo izklju~no polnoletne osebe; – temeljnih pravic, dolo~enih z Deklaracijo združenih narodov o ~lovekovih pravicah (United Nations Universal Declaration of Human Rights); – temeljnih standardov dela, dolo~enih s strani Mednarodne organizacije dela; – GRI poro~anja (Global Reporting Initiative); – desetih na~el trajnostnega razvoja, ki jih dolo~a Global Compact (smo med ustanovitelji Slovenskega združenja Združenih narodov za trajnostni razvoj, Global Compact, ki spodbuja družbeno odgovorno delovanje podjetij). Na{a prizadevanja so bila priznana tudi s strani ~asnika Finance, ki nas je po raziskavi uvrstil na tretje mesto med 30 sodelujo~imi družbeno odgovornimi slovenskimi podjetji.
139
Letno poroËilo
III. PoroËilo o trajnostnem razvoju
2. Pregled pomembnejših dogodkov in dosežkov
2.1. Pomembnejši dogodki in dosežki leta 2008 JANUAR DOGODEK
PODRO»JE
Podpis nove pokroviteljske pogodbe Save, d.d., s Kolesarskim klubom Sava Kranj.
SPONZORSKA IN DONATORSKA PODPORA DRUŽBENI SKUPNOSTI
Novi Grand Hotel Primus kot prvi slovenski hotel potrdi delovanje v skladu z okoljskimi smernicami; v aprilu se mu kot drugi pridruži družinski hotel Savica na Bledu.
OKOLJSKI STANDARDI
V hotelu Golf na Bledu poteka 6. Slovenski kongres prostovoljstva v organizaciji Slovenske filantropije na temo Prostovoljstvo in odgovornost. VeË kot 200 udeležencev nagovori tudi predsednik Republike Slovenije, dr. Danilo Türk.
POSEBNI DOGODKI, KI JIH GOSTIMO V NA©IH DRUŽBAH
FEBRUAR DOGODEK
PODRO»JE
Terme Ptuj, d.o.o., kot Ëlan Konzorcija Kurent (z Mestno obËino Ptuj in Perutnino Ptuj) že drugiË prireja Kurentovanje na Ptuju s tradicionalno mednarodno pustno povorko. Prireditve se udeleži preko 80.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine.
SPONZORSKA IN DONATORSKA PODPORA DRUŽBENI SKUPNOSTI
V Preπernovi rojstni hiπi v Vrbi, katere pokrovitelji smo, poteka osrednja kulturna prireditev v poËastitev slovenskega kulturnega praznika. Na sklepni slovesnosti vseevropske kampanje ≈Naredite si breme lažje«, v πpanskem Bilbau, družba Savatech, d.o.o., skupaj s kompetenËnim centrom Varstva, kot prva slovenska družba prejme ugledno evropsko nagrado za dobro prakso na podroËju varnosti in zdravja pri delu za leto 2008.
VARNOST IN OHRANITEV ZDRAVJA PRI DELU
Na mednarodnem kuharskem tekmovanju v okviru sejma Intergastra Danilo Kozar, vodja kuhinje v Termah 3000, d.o.o., za svoji vrhunski kulinariËni mojstrovini prejme dve zlati medalji.
POMEMBNEJ©A PRIZNANJA IN NAGRADE
140
MAREC DOGODEK
PODRO»JE
KompetenËni center Varstva: • v družbah skupine izvede vsakoletno preventivno akcijo Marec - mesec varnosti in zdravja pri delu, tokrat vkljuËeno v preventivno akcijo Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu ≈Zdravo delovno okolje - dobro za vas, dobro za posel«. • 6. varnostno konferenco na temo ≈Dobra varnostna kultura zmanjšuje tveganja«.
VARNOST IN OHRANITEV ZDRAVJA PRI DELU
ZaËetek projekta ≈Izboljπajmo poËutje zaposlenih«, katerega cilj je zmanjπanje absentizma v Termah 3000, d.o.o., ZdravilišËu Radenci, d.o.o., in Termah Lendava, d.o.o.
ABSENTIZEM
V Planici, kjer s podporo Save, d.d., poteka prireditev s smuËarskimi poleti, gostimo domaËe in tuje partnerje dejavnosti Gumarstvo.
SPONZORSKA IN DONATORSKA PODPORA DRUŽBENI SKUPNOSTI
Že sedmiË organiziramo skupaj s kranjskimi taborniki in Mestno obËino Kranj akcijo ≈OËistimo Kranj«. Pridruži se nam 29 ustanov in preko 1.400 udeležencev, med katerimi so seveda tudi naπi zaposleni. Pokrovitelji 38. tedna slovenske drame v Preπernovem gledaliπËu Kranj, med katerimi je tudi Sava, d.d., omogoËijo brezplaËen ogled vseh predstav. Radijski posluπalci oddaje ≈Dobro jutro, Slovenija« izberejo Wellness Živa v blejskem hotelu Golf za najboljπi slovenski hotelski sprostitveni center.
POMEMBNEJ©A PRIZNANJA IN NAGRADE
Savini hoteli Radin v ZdraviliπËu Radenci, d.o.o., ter Grand Hotel Toplice, hotel Golf in hotel Park na Bledu prejmejo certifikate ≈Hotel s konferenËnimi zmogljivostmi«, ki ga v devetih kategorijah prviË podeli slovenski KongresnoturistiËni urad.
CERTIFIKATI IN STANDARDI
APRIL DOGODEK
PODRO»JE
V Bruslju pripravi s Savino pomoËjo Slovenski odbor Evropskega ekonomsko-socialnega sveta Slovenski veËer.
SPONZORSKA IN DONATORSKA PODPORA DRUŽBENI SKUPNOSTI
Zdravstveni dom Bled s pomoËjo Sava Hotelov Bled, d.d., dobi prenovljena parkiriπËa. Predsednik Državnega sveta, mag. Blaž KavËiË, v okviru obiska gospodarskih in finanËnih podjetij ter ustanov na Gorenjskem obiπËe družbo Sava, d.d., kot eno najpomembnejπih družb v pokrajini.
POSEBNI DOGODKI, KI JIH GOSTIMO V NA©IH DRUŽBAH
Terme Banovci ob 40. obletnici turistiËnega razvoja prejmejo plaketo obËine Veržej.
POMEMBNEJ©A PRIZNANJA IN NAGRADE
141
Letno poroËilo
III. PoroËilo o trajnostnem razvoju
MAJ DOGODEK
PODRO»JE
Ob katastrofalnem potresu v kitajski provinci SeËuan pripomorejo k reπevanju življenj dvigovalne blazine gumarskega programa EKO.
SPONZORSKA IN DONATORSKA PODPORA DRUŽBENI SKUPNOSTI
Po odmevnem odprtju novega družinskega hotela Savica priredimo za prebivalce Bleda in okolice Dana odprtih vrat. Kolesarski klub Sava Kranj priredi 41. Dirko za veliko nagrado Kranja in 15. Memorial Filipa Majcna.
JUNIJ DOGODEK
PODRO»JE
Dobrodelna kulturna prireditev Ustanove Franca Rozmana Staneta ≈Samo en cvet …«, ki jo Sava, d.d., podpira že vrsto let.
SPONZORSKA IN DONATORSKA PODPORA DRUŽBENI SKUPNOSTI
V Grand Hotelu Toplice na Bledu poteka v organizaciji Sekcije menedžerk pri Združenju Manager in Planeta GV 7. mednarodna konferenca OdliËnost menedžerk 2008, katere zlata pokroviteljica je Sava, d.d. V sklopu izobraževalnega programa ≈Izdelava poslovnih naËrtov strateπkih projektov« v okviru Akademije Sava uspeπno dokonËa πolanje peta generacija sodelavcev Poslovne skupine Sava.
IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN RAZVOJ ZAPOSLENIH
V Cankarjevem domu na evropski konferenci Kakovost v mobilnosti 2008 programa Vseživljenjsko uËenje predstavimo naπo zgodbo o uspehu Leonardo da Vinci VETPRO projekta mobilnosti Sava-Train.
JULIJ DOGODEK
PODRO»JE
Zavod Jan v Kranju s Savino pomoËjo pripravi program aktivnega preživljanja prostega Ëasa za otroke ≈Razgibajmo poletje«. Tako so otroci lahko med poËitnicami obiskovali razliËne delavnice.
SPONZORSKA IN DONATORSKA PODPORA DRUŽBENI SKUPNOSTI
Družbi Terme Ptuj, d.o.o., in Terme Lendava, d.o.o., s πtevilnimi podporniki izvedeta drugo dobrodelno kolesarsko akcijo ≈Kolesarji za SonËek Ptuj«, katere namen je pomoË pri izvajanju programov Druπtva za cerebralno paralizo Ptuj − Ormož. Prvega Savinega ≈Dneva odprtih vrat« v okviru projekta ≈Družini prijazno podjetje« se v Termah 3000, d.o.o., udeleži preko 500 obiskovalcev − zaposlenih, njihovih družinskih Ëlanov in upokojencev družbe.
CERTIFIKAT ≈DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE«
Na golfskem igriπËu na Bledu gostimo Evropsko mladinsko prvenstvo v golfu za fante; udeleži se ga 120 mladih golfistov iz dvajsetih evropskih držav.
POSEBNI DOGODKI, KI JIH GOSTIMO V NA©IH DRUŽBAH
142
AVGUST DOGODEK
PODRO»JE
Že drugo leto zapored Kolesarski klub Sava Kranj s Savo, d.d., organizira kolesarski izlet Izziv treh vrhov, ki se ga udeležijo πtevilni menedžerji, podporniki kranjskega kolesarskega kluba.
SPONZORSKA IN DONATORSKA PODPORA DRUŽBENI SKUPNOSTI
V Sava Hotelih Bled, d.d., gostimo, tudi s podporo Save, d.d., mednarodni Strateπki forum Bled v organizaciji Ministrstva za zunanje zadeve RS in Centra za evropsko prihodnost.
VKLJU»EVANJE ZAPOSLENIH V DRUŽBENO SKUPNOST
Slovenska turistiËna organizacija v okviru projekta Kolesarjenje v Sloveniji podeli znak Kolesarski hotel hotelom Savine dejavnosti Turizem: Grand Hotelu Primus v Termah Ptuj, hotelu Radin v ZdraviliπËu Radenci, hotelu Lipa v Termah Lendava in hotelu Park na Bledu. Kamp Bled pa prejme naziv Kolesarski kamp. Hotel Termal v družbi Terme 3000, d.o.o., pa ga ima že od leta 2007.
POMEMBNEJ©A PRIZNANJA IN NAGRADE
V hotelu Livada Prestige v Termah 3000, d.o.o., gostimo sloviti angleπki nogometni klub Chelsea.
POSEBNI DOGODKI, KI JIH GOSTIMO V NA©IH DRUŽBAH
Terme Ptuj, d.o.o., v sodelovanju s Plavalnim klubom Terme Ptuj priredijo 3. državno prvenstvo v toboganskem spustu. PrviË izvedejo tudi tekmovanje za predstavnike slovenskih medijev in elektronsko merjenje Ëasov. Folklorna skupina Sava prejme za svoj nastop na 45. mednarodnem folklornem festivalu na Poljskem ugledno nagrado za najizvirnejπi spored.
SKRB ZA ZAPOSLENE ZUNAJ DELOVNEGA »ASA
Terme Lendava, d.o.o., v okviru projekta Družini prijazno podjetje priredijo Dan odprtih vrat za družinske Ëlane zaposlenih in upokojence.
CERTIFIKAT ≈DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE«
SEPTEMBER DOGODEK
PODRO»JE
ZaËetek projekta ≈Zdravje - tri srca« v ZdravilišËu Radenci, d.o.o., za zdrav naËin življenja zaposlenih.
VARNOST IN OHRANITEV ZDRAVJA PRI DELU
Sava, d.d., skupaj z Združenjem delodajalcev Slovenije na Bledu organizira posvet ≈Bolniπka odsotnost v Sloveniji in izzivi za prihodnost«.
ABSENTIZEM
Na golfskem igriπËu na Bledu poteka 10. turnir prijateljstva za predsednikov pokal, na katerem družbe Poslovne skupine Sava s poslovnimi partnerji in prijatelji zberejo sredstva za odprtje nove enote Varne hiπe na Gorenjskem.
SPONZORSKA IN DONATORSKA PODPORA DRUŽBENI SKUPNOSTI
Na dobrodelnem Županovem teku so tekli zaposleni iz Savinih družb na kranjski lokaciji in zbrali sredstva za pomoË odvisnikom ter njihovim svojcem. Ob svetovnem Dnevu turizma Slovenska turistiËna organizacija podeli nagrado za najboljπega menedžerja v slovenskem turizmu. Prejme jo mag. Andrej ©prajc, direktor dejavnosti Turizem v Poslovni skupini Sava.
POMEMBNEJ©A PRIZNANJA IN NAGRADE
143
Letno poroËilo
III. PoroËilo o trajnostnem razvoju
SEPTEMBER DOGODEK
PODRO»JE
V družbah Poslovne skupine Sava v Kranju, na Ptuju in v Banovcih potekajo Dnevi odprtih vrat, ki se jih udeleži preko 1.200 zaposlenih, njihovih družinskih Ëlanov ter upokojencev.
CERTIFIKAT ≈DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE«
Neurje, ki je prizadelo Spodnje Podravje, povzroËi precejπnjo gmotno πkodo naπim zaposlenim na Ptuju; dodelimo finanËno pomoË sodelavcem, ki so utrpeli πkodo na stanovanjskih stavbah.
SKRB ZA ZAPOSLENE ZUNAJ DELOVNEGA »ASA
Na svetovni dan turizma v družbi Terme 3000, d.o.o., z jubilejnim turnirjem v golfu zaznamujemo 10. obletnico golfskega igriπËa Livada, ki se ponaπa z najdaljπim igralnim poljem v Sloveniji.
POSEBNI DOGODKI, KI JIH GOSTIMO V NA©IH DRUŽBAH
OKTOBER DOGODEK
PODRO»JE
KompetenËni center Varstva v okviru Evropskega tedna varnosti in zdravja pri delu izvaja promocijske akcije pod geslom ≈Zdravo delovno okolje«.
VARNOST IN OHRANITEV ZDRAVJA PRI DELU
Na 55. Gostinsko-turistiËnem zboru (GTZ) v Termah 3000, d.o.o., prejmejo Savini zaposleni 34 zlatih, 29 srebrnih in 13 bronastih medalj ter sedem priznanj.
POMEMBNEJ©A PRIZNANJA IN NAGRADE
TuristiËno gostinska zbornica ob 100-letnici organiziranega delovanja gostinstva in turizma na Slovenskem podeli posebno priznanje Janezu BohoriËu, predsedniku uprave Save, d.d., za prispevek k razvoju in kakovosti slovenske turistiËne ponudbe. Družba ZdraviliπËe Radenci, d.o.o., ter kompetenËni center Varstva, sta skupna dobitnika nacionalnega priznanja ≈Dobra praksa na podroËju varnosti in zdravja pri delu«, ki ga podeljuje Ministrstvo za delo RS. V akciji ≈Slovensko naj kopaliπËe«, po izbiri posluπalcev radijske oddaje ≈Dobro jutro, Slovenija«, osvoji prvo mesto med velikimi termalnimi kopaliπËi Termalni park Ptuj. Družbe Savine dejavnosti Turizem v okviru 55. GTZ aktivno sodelujejo na 1. nacionalni ≈Borzi dela« na temo zaposlitvenih možnosti v gostinstvu in turizmu.
VKLJU»EVANJE ZAPOSLENIH V DRUŽBENO SKUPNOST
Dejavnost Turizem v Poslovni skupini Sava se pridruži projektu SETCOM (Izraba trajnostne energije v pretežno turistiËnih srediπËih), ki ga skupaj s partnerji pripravi Mednarodni inπtitut za turizem. Programi projekta med drugim spodbujajo turistiËna podjetja k uporabi obnovljivih virov energije v turizmu. V kranjskem Preπernovem gledaliπËu ob Dnevu Save sveËano podelimo nagrade za izjemne dosežke najuspeπnejπim sodelavcem. Nagrado ≈Manager leta« prejme mag. Antonija Pirc, direktorica kompetenËnega centra Strateπki kontroling v Savi, d.d.
IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN RAZVOJ ZAPOSLENIH
Družba Sava Hoteli Bled pripravi Dan odprtih vrat, ki se ga udeleži veliko πtevilo zaposlenih, njihovih družinskih Ëlanov in upokojencev.
CERTIFIKAT ≈DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE«
144
NOVEMBER DOGODEK
PODRO»JE
Sava, d.d., v tekmovanju Ëasnika Finance osvoji drugo nagrado za Letno poroËilo 2007; s tem se njeno poroËilo že devetiË zapored uvrsti med najboljša letna poroËila slovenskih družb.
POMEMBNEJ©A PRIZNANJA IN NAGRADE
Založba Conde Nast Johansens, izdajateljica mednarodnih vodnikov po luksuznih hotelih, podeli blejskemu hotelu Golf ugledno nagrado za odliËnost v kategoriji ≈Najboljši marketinπki partner«. Ob sklepu akcije TuristiËne zveze Slovenije ≈Moja dežela, lepa in gostoljubna« na slovesnosti pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije, dr. Danila Türka, prejmejo priznanja Terme 3000, d.o.o., Terme Ptuj, d.o.o., in Terme Lendava, d.o.o.
DECEMBER DOGODEK
PODRO»JE
V okviru ©ole gumarstva na odmevni konferenci uspeπno zakljuËimo z evropskim projektom Rubber Knowledge.
VKLJU»EVANJE, IZOBRAŽEVANJE IN RAZVOJ ZAPOSLENIH
Udeležencem Mednarodnega kontaktnega seminarja Erasmus in Leonardo da Vinci, “Lifelong training - an international bridge between educational institutions and the world of work”, predstavimo Poslovno skupino Sava kot nosilko dobrih izkuπenj in ravnanja na podroËju vseživljenjskega uËenja. V Preπernovem gledaliπËu v Kranju pripravimo tradicionalno sreËanje jubilantov, upokojencev in delavcev kranjskih Savinih družb. Sava, d.d., se uvrsti med pet najbolj odprtih delniπkih družb v tekmovanju za nagrado PORTAL, ki jo za kakovostno in korektno obveπËanje družb vsako leto podeljuje Ljubljanska borza.
POMEMBNEJ©A PRIZNANJA IN NAGRADE
DeËve, pevke Folklorne skupine Sava, slovesno praznujejo jubilejno, 10. obletnico delovanja.
SKRB ZA ZAPOSLENE ZUNAJ DELOVNEGA »ASA
Za otroke zaposlenih v družbah Poslovne skupine Sava priredimo novoletna obdarovanja. Andrej Klasinc, direktor družbe Terme Ptuj, d.o.o., postane novi predsednik skupπËine Skupnosti slovenskih naravnih zdraviliπË.
VKLJU»EVANJE ZAPOSLENIH V DRUŽBENO SKUPNOST
145
Letno poroËilo
III. PoroËilo o trajnostnem razvoju
2.2. Pomembnejši dogodki in dosežki v letu 2009 JANUAR DOGODEK
PODRO»JE
V hotelu Livada Prestige v Moravskih Toplicah se v okviru posveta z gospodarstveniki v Murski Soboti udeleži minister za visoko πolstvo, znanost in tehnologijo, Gregor GolobiË konference ≈Z znanjem do gospodarskih sprememb«.
POSEBNI DOGODKI V NA©IH DRUŽBAH
Na sedežu družbe Sava, d.d., v Kranju predsednik vlade Republike Makedonije, Nikola Gruevski, v okviru svojega prvega uradnega obiska v Sloveniji slovesno odpre Konzulat Republike Makedonije v Republiki Sloveniji pod vodstvom Ëastnega konzula, Janeza BohoriËa.
VKLJU»EVANJE ZAPOSLENIH V DRUŽBENO SKUPNOST
FEBRUAR DOGODEK
PODRO»JE
Zaposleni iz Poslovne skupine Sava z darovanjem krvi pomagamo sodelavcu kuharju iz hotela Golf, Denisu Medji, ki se je hudo poπkodoval v prometni nesreËi.
SKRB ZA ZAPOSLENE − HUMANITARNOST
V Termah Ptuj se zvrstijo raznovrstne prireditve ob tradicionalnem kurentovanju, ki je na Ptuju že tretjiË potekalo pod pokroviteljstvom Konzorcija Kurent v sestavi Mestne obËine Ptuj, Perutnine Ptuj in Term Ptuj.
SPONZORSTVO IN DONATORSTVO
Na tradicionalni Slanikovi pojedini v Grand hotelu Union v Ljubljani prejme vodja kuhinje blejskega Grand hotela Toplice, Simon Bertoncelj, zlato medaljo za svoje izdelke; kuhar v hotelu Ajda v Termah 3000, ©tefan Sraka, osvoji srebrno medaljo; vodja slašËiËarske delavnice v hotelu Park na Bledu, Alma RekiÊ, pa prejme bronasto medaljo.
POMEMBNEJ©A PRIZNANJA IN NAGRADE
MAREC DOGODEK
PODRO»JE
Družba Sava, d.d., se uvrsti med sedem finalistov iz srednje velikih podjetij v Sloveniji na tekmovanju za najboljšega zaposlovalca izbora Zlata nit 2008/2009, ki ga vodi Ëasopisna založba Dnevnik. Priznanje podeli minister za delo, družino in socialne zadeve, dr. Ivan Svetlik.
POMEMBNEJ©A PRIZNANJA IN NAGRADE
V Grand hotelu Toplice na Bledu se sestanejo voditelji liberalno demokratskih strank z zahodnega Balkana, komisar za πiritev Evropske unije, Olli Rehn, in evropski poslanci Alde − Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo. Osrednja tema zasedanja je širitev Evropske unije na zahodni Balkan, gostitelj sreËanja pa je evropski poslanec Jelko Kacin.
POSEBNI DOGODKI V NA©IH DRUŽBAH
Predstavnik Evropskega združenja kemijske industrije − CEFIC, Bernhard Thier družbama Savatech, d.o.o., in Sava-Schäfer, d.o.o., na Gospodarski zbornici Slovenije podeli certifikat ≈Responsible care« - Program odgovornega ravnanja za leto 2009. Program odgovornega ravnanje je zaveza svetovne kemiËne industrije k stalnemu izboljševanju zdravja in varnosti zaposlenih, k zmanjševanju obremenjevanja okolja in k odprtosti pri poroËanju o teh aktivnostih. V ta program se je prostovoljno vkljuËilo 15 slovenskih podjetij.
CERTIFIKATI IN STANDARDI
146
3. Razvoj zaposlenih
3.1. Skrb za zaposlene
Zadovoljstvo zaposlenih in poslovna uspešnost sta neločljiva pojma. Zato uspešno skrbimo za zdravo in varno delovno okolje, kar kažejo tako različne nagrade kot upadanje števila poškodb pri delu. Uvedli pa smo tudi različne projekte za zmanjšanje absentizma. Dobili smo tudi priznanje kot eno vodilnih podjetij na področju izobraževanja zaposlenih, ki jim poleg tovrstne motivacije podeljujemo tudi posebne nagrade za dobre predloge. Za njihov prosti čas pa skrbimo tudi v okviru izvajanja projekta Družini prijazno podjetje. V poslovni strategiji smo zapisali, da ho~emo postati najbolj privla~na priložnost za zaposlitev najbolj◊ih kadrov. Zaposlujemo sodelavce, ki so pripravljeni na vse življensko u~enje in skupinsko sodelovanje, ki so usmerjeni k skupnim ciljem ter pripravljeni sprejeti izzive in odgovornosti dinami~nega delovnega okolja. Najpomembnej◊i kapital Poslovne slupine Sava so na◊i sodelavci, ki razvijajo in skrbijo za rast dejavnosti in nenehno izbolj◊evanje poslovanja. V ~asu velikih poslovnih preizku◊enj predstavljajo sodelavci temeljno gonilo napredka in klju~ do uspeha.
POVPREČNO ŠTEVILO IN SESTAVA ZAPOSLENIH V družbah Poslovne skupine Sava je bilo v letu 2008 povpre~no 2.739 zaposlenih, kar je za 108 ve~ kot v prej{njem letu. V deležih zaposlovanja po družbah ni bilo sprememb – {e vedno ve~ino, skoraj 54 odstotkov, zaposlujejo družbe dejavnosti Turizma, Gumarstva 39 odstotkov, druge družbe pa 7 odstotkov vseh zaposlenih. Število zaposlenih v Poslovni skupini Sava 1. ©tevilo zaposlenih 31. 12. 2007 Sava, d.d. DEJAVNOST GUMARSTVO
2. ©tevilo zaposlenih 31. 12. 2008
4. PovpreËno πtevilo zaposlenih I. - XII. 2008
3. Indeks 2./1. leto 2008/2007
59
64
108
61
1.041
1.078
103
1.093
Savatech, d.o.o.
846
850
100
867
Sava-GTI, d.o.o.
83
91
110
91
Sava-Schäfer, d.o.o.
44
46
105
45
Sava ROL, d.o.o.
11
11
100
11
-
25
-
19
Savarus, d.o.o. Savapro, d.o.o.
1
1
100
1
56
54
96
59
DEJAVNOST TURIZEM
1.428
1.430
100
1.467
Sava Hoteli Bled, d.d.
429
407
95
443
Terme 3000, d.o.o.
439
445
101
447
Terme Lendava, d.o.o.
126
125
99
126
Terme Ptuj, d.o.o.
139
162
117
153
ZdraviliπËe Radenci, d.o.o.
295
291
99
298
DEJAVNOST NEPREMI»NINE
19
19
100
19
Sava IP, d.o.o.
19
19
100
19
DRUGE DEJAVNOSTI
94
101
107
99
3
3
100
3
91
98
108
96
2.641
2.692
102
2.739
zunanjetrgovinska mreža
Ensa, d.o.o. Sava Medical in storitve, d.o.o. SKUPAJ POSLOVNA SKUPINA SAVA
147
Letno poroËilo
III. PoroËilo o trajnostnem razvoju
V letu 2008 smo v Poslovni skupini Sava na novo zaposlili 433 sodelavcev, od{li pa so 403 zaposleni. Skupna fluktuacija v skupini je v letu 2008 tako zna{ala 14,7 odstotka in je nekoliko vi{ja kot v letu 2007 (12,8 odstotka). Pove~ana fluktuacija je posledica sezonskih nihanj v poslovanju dejavnosti Turizem in Gumarstvo.
IZOBRAZBENA SESTAVA ZAPOSLENIH Izobrazbena sestava zaposlenih se v primerjavi z letom 2007 skoraj ni spremenila. Še vedno ima najve~ (53 odstotkov) zaposlenih 4. oz. 5. stopnjo izobrazbe, sledi 3. stopnja ali manj (29 odstotkov) ter 7. stopnja ali ve~ (13 odstotkov), najmanj zaposlenih (5 odstotkov) pa ima 6. stopnjo izobrazbe.
POSLOVNA SKUPINA SAVA IZOBRAZBENA SESTAVA ZAPOSLENIH v%
1. stopnja - nedokonËana osnovna πola
24
5
2. stopnja - osnovna πola
12
3. stopnja - do 2 leti poklicnega izobraæevanja
1 5
4. stopnja - najmanj 3 leta poklicnega izobraæevanja
21
5. stopnja srednja izobrazba 6. stopnja - viπja strokovna izobrazba
28
4
7. stopnja - visoka strokovna in univerzitetna izobrazba 8. in 9. stopnja magisterij, doktorat
70
POSLOVNA SKUPINA SAVA SESTAVA VRHNJEGA MENEDÆMENTA PO SPOLU NA DAN 31. 12. 2008
Moπki Æenske
v%
30
148
STAROSTNA SESTAVA ZAPOSLENIH Tudi v starostni sestavi Poslovne skupine Sava v letu 2008 ni pri{lo do ve~jih sprememb – {e vedno je ve~ kot polovica na{ih zaposlenih starej{a od 40 let, petina je mlaj{ih od 30 let in tretjina med 30 ter 40 leti.
POSLOVNA SKUPINA SAVA STAROSTNA SESTAVA ZAPOSLENIH v%
18,0 •
16,8
16,0 •
15,2
14,9
14,2
14,0 •
12,6
12,0 •
10,9
10,0 • 8,3
8,0 •
6,2
6,0 • 4,0 • 2,0 •
0,8
0,0 •
18-20
21-25
26-30
31-35
36-40
41-45
46-50
51-55 56+ LET
IZKORIŠČENOST DELOVNEGA ČASA IN BOLNIŠKA ODSOTNOST Izkori{~enost delovnega ~asa v Poslovni skupini Sava je bila v letu 2008 79,1-od stotna, kar je za 0,6 odstotne to~ke manj kot v letu 2007. V vseh družbah smo opravili 32.841 ur nadurnega dela, kar predstavlja 0,6 odstotka v skupnem delovnem ~asu oz. zmanj{anje za eno odstotno to~ko v primerjavi s prej{njim letom. V letu 2008 se je bolni{ka odsotnost v primerjavi z letom 2007 zvi{ala za 0,6 odstotnih to~k, in sicer je skupna bolni{ka odsotnost v letu 2008 zna{ala 5,2 odstotka (od tega bolni{ka do 30 dni 2,9 odstotka in bolni{ka nad 30 dni 2,3 odstotka). S ciljem, da bi zmanj{ali odsotnost (absentizem), so v kompeten~nem centru Varstva v letu 2008 za~eli s projektom »Izbolj{ajmo po~utje zaposlenih« v Termah 3000, d.o.o., Zdravili{~u Radenci, d.o.o., in Termah Lendava, d.o.o. Sava, d.d., je z Združenjem delodajalcev Slovenije sklicala na Bledu »Posvet o bolni{ki odsotnosti v Sloveniji in izzivih za prihodnost«.
INVALIDSKO PODROČJE V Poslovni skupini Sava imamo zaposlenih 178 oseb s statusom invalida, kar predstavlja 6,6 odstotka vseh zaposlenih. Skladno z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov je za družbe Poslovne skupine Sava dolo~en delež 122 invalidov, v se{tevku pa delež v družbah skupno presegamo za 56 oseb.
149
Letno poroËilo
III. PoroËilo o trajnostnem razvoju
NAGRAJEVANJE IN SPODBUJANJE ZAPOSLENIH Zaposlenim na podlagi meril za selektivno napredovanje nudimo možnost napre dovanja na zahtevnej{e delovno mesto po uspe{no opravljenem usposabljanju zaradi prevzema dodatnih zadolžitev in nalog ali tržnih prilagoditev. Tako je v letu 2008 »horizontalno« ali »vertikalno« napredovalo 585 zaposlenih. Povpre~en odstotek gibljivega dela v masi pla~ je v letu 2008 zna{al 7,3 odstotka, kar je približno enako kot leta 2007. Povpre~na pla~a v Poslovni skupini Sava je v letu 2008 zna{ala 1.253 evrov in se je v primerjavi s predhodnim letom povi{ala za 4 odstotke. Zaposlenim smo izpla~ali tako regres za dopust (do 986 evrov bruto) kakor tudi boži~nico (do 450 evrov bruto). Uspe{nim sodelavcem smo tudi v letu 2008 podelili dodatne denarne nagrade, in sicer 568 nagrad vzorni delavec ter 5 nagrad delavec družbe. Na kulturni pri reditvi Dan Save smo najuspe{nej{im sodelavcem podelili nagrade delavec Save (7 nagrad) in eno nagrado manager leta. Skupno smo tako podelili 581 nagrad, to je kar 344 nagrad ve~ kakor v prej{njem letu. Zaposlene v dejavnosti Turizem z izpla~ilom denarne nagrade za prva tri mesta na tekmovanjih spodbujamo tudi k udeležbi na strokovnih tekmovanjih. V celotni Poslovni skupini Sava pa sodelavce stimuliramo za bolj{o izkori{~enost delovnega ~asa. V letu 2008 so bile prvi~ vse družbe Poslovne skupine Sava vklju~ene v prosto voljno pokojninsko zavarovanje. V~lanjenih je bilo kar 60,2 odstotka zaposlenih, posamezniki in podjetja pa so vpla~evali povpre~no premijo 42 evrov. Motivacija ni vedno samo denarna – zaposlene spodbujamo z udeležbo na se minarjih, izobraževanjih, vklju~ujemo jih v zahtevnej{e projekte, jih neprestano dodatno usposabljamo, spodbujamo neformalne pohvale in podajanje povratnih informacij ter predlogov s strani zaposlenih. Tako je bilo v letu 2008 podanih 396 predlogov, od katerih smo jih realizirali kar 75 odstotkov, njihovo gospodarsko uporabnost pa ocenjujemo na dobrih 750.000 evrov.
IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN RAZVOJ ZAPOSLENIH Kot u~e~a se organizacija spodbujamo izobraževanje zaposlenih in ga skrbno na~rtujemo ter usmerjamo. Tak sistemati~en model je že vrsto let na{a Akademija Sava. V njenem okviru smo v letu 2008 izvedli: - delavnice za poslovodstva družb Poslovne skupine Sava s poudarkom na spoznavanju zakonodaje, ki vpliva na njihovo dejavnost in poslovanje; - delavnice za prenovo strategije in pove~anje inovativnosti; tako so direktorji družb in kompeten~nih centrov ter klju~ni sodelavci iskali ideje za pove~evanje dodane vrednosti posameznih družb in kompeten~nih centrov znanj; - napotitve dolo~enega {tevila zaposlenih na vodilnih delovnih mestih na uspo sabljanja v tujino; - delavnice za razvoj voditeljskih kompetenc na{ih vodij; delavnice, imenovane Mala {ola vodenja, izvajamo že ~etrto leto; - program za izdelavo poslovnih na~rtov za strate{ke projekte Poslovne skupine Sava, ki je potekal že peto leto; - u~enje tujih jezikov (tradicionalna, elektronska in združena oblika); - delavnice za razvoj »mehkih« ve{~in, zmanj{evanje bolni{ke odsotnosti in razvoj medosebnih odnosov;
150
- program usposabljanja za prepoznavanje in obvladovanje stresa za nekaj klju~nih zaposlenih ter - {tevilna strokovna usposabljanja z razli~nih podro~ij. Za prenos strokovnega znanja med zaposlenimi smo v dejavnosti Gumarstvo ustanovili Šolo gumarstva in v dejavnosti Turizem Šolo turizma. Skrbnike zna nja, ki morajo svoje znanje prena{ati na sodelavce, za ta namen usposabljamo v posebnih delavnicah. V okviru Šole gumarstva smo v letu 2008 na odmevni konferenci uspe{no zaklju~ili z evropskim projektom Rubber Knowledge. Rezultat projekta so strokovna gumar ska znanja, ki smo jih izdali v obliki priro~nika, in elektronske u~ne vsebine, v nadaljnjih programih pa ju bomo uporabljali kot {tudijsko gradivo. V letu 2008 smo zaklju~ili projekt VETPRO mobilnosti »Train-2-Sava« v okviru evropskega programa Leonardo da Vinci in z njim omogo~ili skupno 51 udeležen cem enotedenska usposabljanja kar v {estih evropskih državah zunaj Slovenije. Tako se je 16 mentorjev-nosilcev tehni~no-tehnolo{kih, projektnih in poslovnih znanj ter znanj o razvoju turisti~nih destinacij usposabljalo v Nem~iji, Franciji, Veliki Britaniji in Belgiji, 35 udeležencev dolgotrajnej{ih programov usposabljanj (izdelava poslovnega na~rta in skrbniki znanj v dejavnosti Gumarstvo) pa na Švedskem in Danskem. Vsi udeleženci so dobro prakso, ki so jo spoznali v tujini in jo je mogo~e uporabiti tudi v na{em poslovanju, predstavili v svojih okoljih ter poslovodstvu v dejavnostih Turizem in Gumarstvo. Povpre~no {tevilo ur usposabljanja na zaposlenega v Poslovni skupini Sava v letu 2008 je bilo 72, za izvedbo pa smo namenili 150 evrov na zaposlenega. Skupno {tevilo zaposlenih, ki smo jim v letu 2008 sofinancirali {tudij ob delu, je 86. Uspeh na podro~ju izobraževanja zaposlenih kaže tudi lestvica ~asnika Finance, kjer smo se v Poslovni skupini Sava uvrstili med slovenska podjetja z najbolj{imi kadri. Lestvico so sestavili na podlagi ankete osnovnih kazalnikov o ~love{kih virih in podatkih o izobraževanju v podjetjih. Po njihovih podatkih smo vodilni po povpre~nem {tevilu dni izobraževanj na vse zaposlene. Na lestvici ~asopisa Manager pa smo na 14. mestu med slovenskimi podjetji po {tevilu delavcev, ki jim podjetja subvencionirajo stro{ek {tudija ob delu. V okviru priprave strategij posameznih dejavnosti smo si zastavili tudi strate{ke projekte, v katere vklju~ujemo sodelavce s posameznih strokovnih podro~ij, ki lahko s svojim znanjem, izku{njami in izjemno motiviranostjo bistveno prispevajo k doseganju ciljev projekta. Razvoj na{ih klju~nih kadrov torej poteka tudi tako, da jih vklju~ujemo kot vodje ali ~lane v pomembne projekte znotraj podjetja in postavljamo pred konkretne poslovne izzive, kar pomembno prispeva k razvoju njihovih poslovnih ter voditeljskih kompetenc. Osrednji del razvoja kadrov v Poslovni skupini Sava predstavlja redni letni razgovor – »Sava dialog« – sestavljen in poglobljen pogovor vodje z vsakim zaposlenim posebej; s tem pogovorom zagotavljamo usklajenost ciljev podjetja z opravili posameznikov. Iz razvojnega dela pogovora namre~ ~rpamo podatke za razvoj potrebnih kompetenc in pripravljamo na~rt za nadaljnje usposabljanje zaposlenih.
151
Letno poroËilo
III. PoroËilo o trajnostnem razvoju
KOMUNICIRANJE Z ZAPOSLENIMI Pri komunikaciji z zaposlenimi spodbujamo predvsem odprto in obojesmerno komuniciranje. Zato na{a vloga ni zgolj obve{~anje zaposlenih, temve~ s spodbu janjem povratnih informacij in predlogov zaposlene tudi motiviramo, vzgajamo in navdu{ujemo. Tako vplivamo na pozitivno delovno ozra~je, pove~ujemo ob~utek pripadnosti zaposlenih podjetju, utrjujemo zaupanje v vodstvo in utrjujemo organizacijsko kulturo. Komunikacija med vodstvom in zaposlenimi poteka neposredno (tradicionalne oblike komuniciranja) in posredno (uveljavljanje novih oblik komuniciranja): - neposredna komunikacija poteka enkrat mese~no ob dnevu odprtih vrat (osebni pogovori direktorjev družb in predsednika uprave s posameznimi zaposlenimi); - posredna komunikacija poteka preko delavskih predstavni{tev in sindikatov ter svetov delavcev posameznih družb, ki so redno obve{~eni skladno z za konodajo. Za redno obve{~anje vseh zaposlenih skrbimo preko informativnih tabel, tiska nega mese~nika Informator, ~asopisa Sava, interneta, intraneta, s sestanki med vodstvi in delavskimi predstavniki, z zbori zaposlenih in ob~asnim biltenom Sav~ek (Bilten projekta Družini prijazno podjetje). Z intranetom smo v letu 2008 ustvarili tako podlago za uspe{no elektronsko komuniciranje z vsemi deli interne javnosti kakor tudi sistem za uporabo v poslovnih procesih.
CERTIFIKAT »DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE« V Poslovni skupini Sava se zavedamo pomembnosti usklajevanja poklicnega in družinskega življenja, zato smo imetniki osnovnega certifikata Družini prijazno podjetje. V okviru projekta Družini prijazno podjetje smo v na{e poslovanje že vpeljali 13 od 14 izbranih ukrepov, ki pripomorejo tako k izbolj{anju pogojev za razvoj družinskega življenja kot k lažjemu usklajevanju star{evske vloge s službenimi obveznostmi. Med uvedenimi ukrepi lahko na{tejemo: dodatni dan pla~anega dopusta za star{e prvo{olcev, organizacija in sofinanciranje aktivnega preživljanja prostega ~asa z zagotavljanjem {portne rekreacije za zaposlene in njihove družinske ~lane v {portnih dru{tvih, organizacija dneva odprtih vrat za družine zaposlenih in upo kojence, ugodnej{a stanovanjska posojila, ugodni popusti pri uporabi turisti~nih zmogljivosti Poslovne skupine Sava in popusti pri izdelkih, ki jih dobavljajo na{i dobavitelji. Zaposleni lahko najemajo tudi po~itni{ke zmogljivosti, ki so v na{i lasti.
3.2. Skrb za zaposlene zunaj delovnega Ëasa
152
V Poslovni skupini Sava smo vzpostavili sisteme, ki omogo~ajo zaposlenim de javno preživljanje prostega ~asa. S pristopom k projektu Družini prijazno pod jetje smo ustanovili Športno-rekreativno in kulturno dru{tvo Sav~an ter Športno dru{tvo Sava Hoteli Bled. Rekreacijo omogo~amo tudi zaposlenim v Termah 3000, d.o.o., Termah Lendava, d.o.o., Zdravili{~u Radenci, d.o.o., in Termah Ptuj, d.o.o. V organiziranje in vodenje dru{tev ter njihovih sekcij oz. {portnih panog je vklju~enih devetnajst sodelavcev. Obe dru{tvi skupaj imata že 625 ~lanov in ponujata bolj in bolj pester program.
Dejavni so ostali tudi ~lani Kulturnega dru{tva Sava. Folklorna skupina Sava je izvedla {tevilne nastope in sodelovala na mednarodnih festivalih. Na 45. tednu Baskiedske kulture na Poljskem je folklorna skupina prejela ugledno nagrado za prikaz najbolj izvirnega sporeda. Na posebni prireditvi so pevke De~ve s poseb nim nastopom zaznamovale 10. obletnico neprekinjenega delovanja, plesalci Folklorne skupine Sava pa so predstavili novo plesno to~ko »Sitarji na plesu«. ^lani Folklorne skupine pou~ujejo o ohranjanju ljudskega izro~ila tudi mlade, zanje prirejajo folklorne delavnice v osnovnih {olah in vrtcih. Umetniki, zbrani v Likovni skupini, so razstavljali svoja dela v {tevilnih gorenj skih galerijah, izvedli so ~etrti zaporedni dvodnevni slikarski extempore na Mali Poljani pod Storži~em, vse poletne proste konce tedna pa namenili slikarskim sre~anjem »Zajtrk ob Ljubljanici«. ^lani Literarne skupine svojo dejavnost {irijo iz Slovenije tudi v meddržavno so delovanje. Tako je Zaim Dželilovi} v za~etku leta 2008 izdal že drugo pesni{ko zbirko z naslovom »Moja sje~anja – dan poslije«, pod mentorstvom in v uredni{tvu Agate Trojar. Literarna skupina kot idejni vodja sodeluje v projektu Lifelong Lear ning Programme - Leonardo da Vinci VETPRO mobility 2007 z naslovom The Art Sower – Sejalec. Namen projekta je usposabljanje mentorjev kulturno umetni{kih in tradicionalnih znanj ter graditeljev medkulturnega dialoga.
3.3. Skrb za varnost in zdravje zaposlenih pri delu
VARNOST IN OHRANITEV ZDRAVJA PRI DELU Pomemben kazalnik kakovosti, zanesljivosti in poslovne uspe{nosti podjetja je nedvomno raven varnosti in zdravja pri delu. Zato so cilji na{e politike varnosti in zdravja pri delu usmerjeni v: • prepoznavanje, analiziranje in zmanj{evanje tveganj na podro~ju varnosti ter zdravja pri delu; • prepre~evanje in zmanj{evanje delovnih nezgod, po{kodb ter bolezni, pove zanih z delom; • prepre~evanje socialnih tveganj, s poudarkom na stresu in tveganjih zaradi odvisnosti od psihoaktivnih sredstev; • zagotavljanje delovne zmožnosti zaposlenih v njihovi celotni delovni dobi. Vlaganja v varnost in zdravje pri delu ne obravnavamo kot stro{ek, temve~ kot koristno naložbo. Preventivno, na~rtno in odgovorno ravnanje na tem podro~ju pa je vidno tudi iz delovanja skladno z mednarodnim standardom OHSAS 18001.
ZDRAVSTVENO VARSTVO ZAPOSLENIH Skladno s cilji na{e politike varnosti in zdravja pri delu so pomembne naloge na{ih podjetij spremljanje zdravstvenega stanja zaposlenih, skrb za zdravo delovno okolje ter ohranjanje zdravja pri delu. Zdravo delovno okolje namre~ ne pomeni le ve~je stopnje zadovoljstva zaposlenih in kakovosti dela, temve~ zaradi zmanj{anja odsotnosti delavcev tudi ne moti poslovnih procesov ter ne ustvarja dodatnih stro{kov. V letu 2008 se je zato 33,6 odstotka zaposlenih iz vseh družb Poslovne skupine Sava udeležilo predhodnih, obdobnih in usmerjenih zdravstvenih pregledov.
153
Letno poroËilo
III. PoroËilo o trajnostnem razvoju
DELOVNE NEZGODE S POŠKODBAMI PRI DELU Zmanj{anje {tevila delovnih nezgod s po{kodbami pri delu je dobra posledica uvajanja sistemskega pristopa pri odkrivanju morebitnih nevarnih pojavov, ki lahko ob spremenjenih razmerah privedejo do delovne nezgode s po{kodbo pri delu ali brez nje. Uspe{nost se kaže v zmanj{evanju tako pogostosti kot teže po{kodb pri delu. V letu 2008 se je v družbah Poslovne skupine Sava pri delu po{kodovalo 57 za poslenih, kar je na ravni prej{njega leta. Pogostost po{kodb pri delu z bolni{ko odsotnostjo pa se je zmanj{ala za 4 odstotke. Nastanek po{kodb je najpogosteje subjektivno pogojen.
POSLOVNA SKUPINA SAVA
80
•
©TEVILO DELOVNIH NEZGOD S PO©KODBAMI PRI DELU V OBDOBJU OD 2004 DO 2008
70
•
60
•
50
•
40
•
30
•
20
•
10
•
0
•
71
54
2004
POSLOVNA SKUPINA SAVA POGOSTOST PO©KODB PRI DELU Z BOLNI©KO ODSOTNOSTJO NA 200.000 OPRAVLJENIH UR V OBDOBJU OD 2004 DO 2008
57
2007
2008
51
2006
2,6
2,6 •
2,5 •
2005
57
2,5
2,5
2,4
2,4 •
2,3
2,3 •
2,2 •
2,1 •
2004
154
2005
2006
2007
2008
IZBOLJŠEVANJE PREPOZNAVANJA TVEGANJ Sodelovanje z zaposlenimi pri preprečevanju tveganj Pomembna sestavina politike varnosti in zdravja pri delu je prepre~evanje tveganj s predvidevanjem in nadziranjem tveganj. Pri tem ima pomembno vlogo prav sodelovanje z zaposlenimi. Pravilno in dobro pou~eni zaposleni znajo delovati skladno s smernicami varnosti ter zdravja pri delu, hkrati pa prepoznajo mogo~e nevarnosti. Zaposlenim omogo~amo razli~ne oblike izobraževanja iz varnosti in zdravja pri delu. Temeljna so zakonsko predpisana teoreti~no-prakti~na usposabljanja ob novi zaposlitvi, vseh spremembah delovnega mesta, ki lahko vplivajo na var nost in zdravje pri delu, ter obdobna teoreti~no-prakti~na usposabljanja. V letu 2008 se je teoreti~nega usposabljanja za vsestransko varno delo udeležilo 65,8, prakti~nega pa 51 odstotkov zaposlenih Poslovne skupine Sava. Poleg temeljnih usposabljanj zaposlenim omogo~amo tudi: - aktivno vklju~evanje v obravnavanje vpra{anj, ki zadevajo zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, ki poteka osebno ali preko predstavnikov; - vklju~evanje predstavnikov delavcev v ocenjevanja tveganj za varnost in zdravje pri delu ter posvetovanje z njimi o vseh ukrepih, ki vplivajo na ome njeno podro~je; - sodelovanje v timih za varnost in zdravje pri delu; - predlaganje izbolj{av delovnih razmer v biltenu »Sre~ko svetuje in opozarja« ali v okviru preventivnih akcij; - seznanjanje z novostmi v tedenskih obvestilih in napotki na posebnih tablah ter v ~asopisu Poslovne skupine Sava; - spodbudo k odkrivanju nevarnih pojavov in prijavljanje takih odkritij nadre jenim. Preventivne akcije na področju varnosti ter zdravja pri delu Za podro~je zdravja in varstva pri delu v Poslovni skupini Sava je pristojen kompeten~ni center Varstva, ki je v letu 2008 izvedel naslednje preventivne akcije: - izpeljal vsakoletno preventivno akcijo Marec - mesec varnosti, ki je bila tokrat vklju~ena v preventivno akcijo Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu na temo »Zdravo delovno okolje – dobro za vas, dobro za posel« in je bila namenjena spodbujanju celovitega pristopa k ocenjevanju tveganja; - razpis likovnega nate~aja na temo »Nevarnost je prisotna povsod«; - redno letno preventivno akcijo Oktober - mesec varstva pred požarom; - izvedba projekta »Zdravje – tri srca« in izdaja priro~nika »S telesno dejavnostjo do bolj{ega zdravja« v Zdravili{~u Radenci, d.o.o., za spodbujanje zdravega na~ina življenja med zaposlenimi ter razli~ne aktivnosti v okviru projekta »Zdrav, zadovoljen in motiviran sodelavec – najpomembnej{a vrednota podjetja«. Predstavitve dobrih izkušenj s področja varnosti ter zdravja pri delu Kompeten~ni center Varstva je skrbel tudi za razli~na izobraževanja. Tako je: - v marcu pripravil 6. varnostno konferenco na temo »Dobra varnostna kultura zmanj{uje tveganja« in - predstavil primera dobrega ravnanja in izku{enj na strokovnih sre~anjih: • februarja v {panskem Bilbau v okviru sklepne prireditve ob akciji »Naredite si breme lažje«, ki se je za~ela s konferenco o kostno mi{i~nih obolenjih; • oktobra v Zdravili{~u Radenci na strokovnem sre~anju Zveze svobodnih sindikatov Slovenije na temo »Vloga delavskih predstavnikov pri oceni tveganja«; 155
Letno poroËilo
III. PoroËilo o trajnostnem razvoju
• oktobra na mednarodnem strokovnem simpoziju varnosti in zdravja pri delu Zdravo delovno okolje na Bledu na temo »Zdrav motiviran sodelavec – najve~ja vrednota podjetja«; • novembra, prav tako v Zdravili{~u Radenci, na strokovnem sre~anju v organizaciji Univerzitetnega klini~nega centra ter Klini~nega instituta za medicino dela, prometa in {porta iz Ljubljane na temo »Ocena tveganja s posluhom za starej{e delavce«. Dosežki na področju varnosti in zdravja pri delu Za delovanje na podro~ju varnosti in zdravja pri delu je kompeten~ni center Varstva prejel tudi posebni potrditvi: - z družbo Savatech, d.o.o., so za podro~je zmanj{evanja tveganja za nasta nek kostno mi{i~nih obolenj v okviru akcije »Naredite si breme lažje« prejeli evropsko nagrado za dobro prakso varnosti in zdravja pri delu za leto 2007; - na državnem tekmovanju pod pokroviteljstvom Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter Nacionalne mreže za sodelovanje z Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu – na temo »Zdravo delovno okolje« so z druž bama Zdravili{~e Radenci, d.o.o., ter Sava Medical in storitve, d.o.o., prejeli državno priznanje za »Dobro prakso na podro~ju varnosti in zdravja pri delu 2008« ter bili hkrati nominirani za evropsko nagrado.
156
4. Standardi, politike in priznanja s podroËja varnosti in zdravja pri delu ter okolja
V Savi, d.d., uporabljamo sistemska orodja za u~inkovitej{e obvladovanje podro~ja varnosti in zdravja pri delu že od leta 1994, ko smo sprejeli Politiko varnosti in zdravja pri delu ter varovanja okolja, medtem ko je bila za celotno Poslovno skupino sprejeta leta 2000. Upravljavec podro~ja je kompeten~ni center Varstva, ki svoje delovanje in zasta vljene cilje usmerja z mednarodno uveljavljenimi standardi, saj lahko preverjamo pravilnost delovanja s pomo~jo nepristranskih ustanov. Standardi in certifikati, ki jih uporabljamo v Poslovni skupini Sava in njenih družbah Družbe, ki ravnajo v skladu s standardom/certifikatom
STANDARD/CERTIFIKAT
Opis standarda/certifikata
Uveden leta
OHSAS 18001 (Occupational health and safety systems)
Standard za sistemsko vodenje varnosti in zdravja pri delu
2002
Savatech, d.o.o., Sava-Schäfer, d.o.o., ZdraviliπËe Radenci, d.o.o.
SIST EN ISO 14001
Standard za sistemsko varovanje okolja
2000
Gumarske družbe: Savatech, d.o.o., Sava-Schäfer, d.o.o., in Sava-GTI, d.o.o., ZdraviliπËe Radenci, d.o.o.
SIST EN ISO 22000:2005
Standard za sistem vodenja varnosti živil
2008
Sava Hoteli Bled, d.d. Terme 3000, d.o.o., ZdraviliπËe Radenci, d.o.o., Terme Ptuj, d.o.o., in Terme Lendava, d.o.o.
Zavezani okolju (Commited to Green)
Program evropske golfske zveze
2003
Sava Hoteli Bled, d.o.o.
Program odgovornega ravnanja (Responsible care)
Mednarodna prostovoljna pobuda kemijske industrije
2000
Gumarski družbi: Savatech, d.o.o., in Sava-Schäfer, d.o.o.
Standard ≈Eko Marjetica« (Eco Label)
Standard za ekoloπko ureditev hotelov
ZaËetek 2007., uskladitve πe potekajo
Vse družbe dejavnosti Turizem
157
Letno poroËilo
III. PoroËilo o trajnostnem razvoju
Posebni dogodki na področju politik, standardov in certifikatov v letu 2008 Terme 3000, d.o.o., Zdravili{~e Radenci, d.o.o., Terme Ptuj, d.o.o., in Terme Lendava, d.o.o. so prejele certifikat za sistem vodenja varnosti živil SIST EN ISO 22000:2005. Združenje kemijske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije pa je pravico do uporabe logotipa »Odgovorno ravnanje – Responsible care« za leto 2008 ponovno podelilo družbama Savatech, d.o.o., in Sava-Schäfer, d.o.o. V letu 2008 so bile za ohranitev certifikatov in standardov opravljene razli~ne zunanje presoje: - v družbah na obmo~ju Labor v Kranju zunanja presoja sistema ravnanja za okolje (SIST EN ISO 14001) in sistema vodenja varnost in zdravja pri delu (OHSAS 18001); - v družbah Sava Hoteli Bled, d.d., Terme 3000, d.o.o., Zdravili{~e Raden ci, d.o.o., Terme Ptuj, d.o.o., in Terme Lendava, d.o.o., združena zunanja certifikacijska presoja sistema vodenja kakovosti po standardu SIST EN ISO 9001:2000 in vodenja varnosti živil po standardu SIST EN ISO 22000:2005; - v Zdravili{~u Radenci, d.o.o., redna zunanja presoja sistema ravnanja z oko ljem ISO 14001:2004 in presoja s prehodom na novi standard po sistemu poklicnega upravljanja varnega in zdravega dela OHSAS 18001:2007. V aprilu smo izdelali poro~ilo o odgovornem ravnanju za dejavnost Gumar stvo, pred koncem leta pa smo vsebine s podro~ja sistema varstev za omenjeno podro~je objavili na intranetu. Agenciji za okolje smo novembra oddali dopolnitev vloge za izdajo integralnega okoljevarstvenega dovoljenja.
158
5. Pomembnejša priznanja in nagrade
SAVA, D.D. Družba
Dosežek
Priznanje / nagrada
Institucija
Sava, d.d.
3. mesto v kategoriji Leonardo da Vinci VETPRO mobilnosti
Nacionalna nagrada Jabolko kakovosti 2008 za kakovost projektov programov Vseživljenjsko uËenje Leonardo da Vinci VETPRO mobilnosti
CMEPIUS (center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja)
Sava, d.d.
Uvrstitev med tri najboljπe slovenske projekte Leonardo da Vinci Mobility
Evropska nagrada Quality in Mobility 2008 za program Vseživljenjsko uËenje Leonardo da Vinci VETPRO Mobility
Evropska komisija
Sava, d.d.
Uvrstitev med prvih pet najboljπih slovenskih družb za nagrado PORTAL − za kakovostno in korektno obveπËanje družb
Nagrada za najbolj odprto delniπko družbo
Ljubljanska borza, d.d.
Janez BohoriË, predsednik uprave Sava, d.d.
Priznanje na 55. Gostinsko turistiËnem zboru
Posebno priznanje za prispevek k razvoju in kakovosti turistiËne ponudbe
Gospodarska zbornica Slovenije
Družba
Dosežek
Priznanje / nagrada
Institucija
Savatech, d.o.o.
Priznanje na podroËju zmanjπevanja tveganja za nastanek kostno miπiËnih obolenj v okviru akcije ≈Naredite si breme lažje«
Evropska nagrada za dobro prakso varnosti in zdravja pri delu za leto 2007
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, Evropska komisija in Republika Slovenija
Savatech, d.o.o.
Med prvimi 50 najbolje ocenjenimi slovenskimi družbami, ki so pridobile status varnega in zaželenega poslovnega partnerja
Priznanje ≈Rating leta«
Bonitetna hiπa I, d.o.o., v sodelovanju z Dun & Bradstreet
Sava-GTI, d.o.o.
Priznanje za dobavitelja leta na podroËju gume in plastike
Dobavitelj leta 2008
Podjetje Knorr-Bremse AG, NemËija (vodilni svetovni proizvajalec zavornih sistemov)
SAVATECH, d.o.o., in SAVA-GTI, d.o.o.
159
Letno poroËilo
III. PoroËilo o trajnostnem razvoju
SAVA HOTELI BLED, d.d. Družba
Dosežek
Priznanje / nagrada
Institucija
Sava Hoteli Bled, d.d.
Prejemniki medalj in priznanj na 55. Gostinsko turistiËnem zboru
16 medalj in priznanj
Gospodarska zbornica Slovenije
Sava Hoteli Bled, d.d., Hotel Golf
Nominacija za nagrado za odliËnost v kategoriji ≈najboljπi medijski partner«
nominacija
Založba Condé Nast Johansens (izdajateljica mednarodnih vodnikov po luksuznih hotelih)
Sava Hoteli Bled, d.d., Hotel Golf - Wellness Živa
1. mesto v kategoriji hotelskih sprostitvenih centrov
1. mesto v akciji ≈Naj wellness«
Oddaja ≈Dobro jutro, Slovenija«, Alpe Adria Media Marketing, d.o.o.
Sava Hoteli Bled, d.d., IgriπËe za golf Bled
2. mesto in posebna priznanja v vseh kategorijah: za storitve in strokovnost, novosti in spremembe, vljudnost in prijaznost ter stanje igriπËa, vzdrževanje, ËistoËo in opremljenost
2. mesto in posebna priznanja v akciji ≈Naj golf«
Gospodarsko interesno združenje golfskih igriπË Slovenije
Sava Hoteli Bled, d.d., Hotel Park
Kolesarski hotel 3. kategorije
Znak
Slovenska turistiËna organizacija
Sava Hoteli Bled, d.d., Camping Bled
Kolesarjem prijazen kamp
Znak
Slovenska turistiËna organizacija
Sava Hoteli Bled, d.d., Camping Bled
2. mesto v kategoriji srednje velikih kampov
2. mesto
Projekt ≈Moja dežela lepa in gostoljubna«, Gorenjska turistiËna zveza
Zaposleni
Dosežek
Priznanje / nagrada
Institucija
Mag. Andrej ©prajc, direktor dejavnosti Turizem v Poslovni skupini Sava
Priznanje turistiËnim delavcem ob svetovnem dnevu turizma
Nagrada ≈Naj menedžer v turizmu leta 2008«
Direktorat za Turizem pri Ministrstvu za gospodarstvo RS in Slovenska turistiËna organizacija
Igor Jagodic, Ëlan slovenske kuharske reprezentance, Grand Hotel Toplice
Dve srebrni in dve bronasti medalji
Srebrni medalji slovenske nacionalne kuharske ekipe za: • meni s tremi hodi in • hladno predjed in ploπËo z drobnimi prigrizki Bronasti medalji slovenske nacionalne kuharske ekipe za: vegetarijansko ploπËo in razstavo slaπËiËarskih umetnosti
22. kulinariËna olimpijada IKA, Erfurt, NemËija
Igor Jagodic, Ëlan slovenske nacionalne kuharske reprezentance, Grand Hotel Toplice
Srebrna medalja
Srebrna medalja za razstavo kulinariËnih izdelkov in kuhanje glavne jedi
25. mednarodni sejem Intergastra 2008, Stuttgart, NemËija
Igor Jagodic, Ëlan slovenske nacionalne kuharske reprezentance, Grand Hotel Toplice
Zlata medalja
Zlata medalja v A kategoriji (razstavna ploπËa za 8 oseb)
83. Slanikova pojedina, Grand Hotel Union
Simon Bertoncelj, Grand Hotel Toplice
Zlata medalja
Zlata medalja v A kategoriji (razstavna ploπËa za 8 oseb)
83. Slanikova pojedina, Grand Hotel Union
160
DRUŽBE DEJAVNOSTI TURIZEM – SV SLOVENIJA Družba
Dosežek
Priznanje / nagrada
Institucija
ZdraviliπËe Radenci, d.o.o., skupaj s Sava Medical in storitve, d.o.o.
Priznanje za izjemen in inovativen prispevek k celostnemu obravnavanju ocene tveganja
Nacionalno priznanje za primer dobre prakse ≈Zdrav, zadovoljen in motiviran sodelavec − najpomembnejπa vrednota podjetja« − za dobro ravnanje na podroËju varnosti in zdravja pri delu za leto 2008
6. nacionalno tekmovanje za priznanje ≈Dobra praksa na podroËju varnosti in zdravja pri delu«, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve RS
ZdraviliπËe Radenci, d.o.o., in Hotel Jeruzalem
Priznanje za prispevek k razvoju turizma v Pomurju
Priznanje
Pomurska turistiËna zveza
Terme Ptuj, d.o.o., Grand Hotel Primus
Kolesarski hotel 3. kategorije
Znak
Slovenska turistiËna organizacija
ZdraviliπËe Radenci, d.o.o., Hotel Radin
Kolesarski hotel 3. kategorije
Znak
Slovenska turistiËna organizacija
Terme Lendava, d.o.o., Hotel Lipa
Kolesarski hotel 3. kategorije
Znak
Slovenska turistiËna organizacija
Terme 3000, d.o.o.
2. mesto med najbolj urejenimi in gostoljubnimi zdraviliπËi
2. mesto v kategoriji veËjih term in zdraviliπË
Akcija ≈Moja dežela lepa in gostoljubna« TuristiËne zveze Slovenije
Terme 3000, d.o.o.
3. mesto
3. mesto v kategoriji velikih termalnih kopaliπË
Akcija ≈Slovensko naj kopaliπËe 2008«, v organizaciji oddaje ≈Dobro jutro, Slovenija«, Radio Slovenija
Terme 3000, d.o.o.
Plaketa za uspeπno in prizadevno delo ter zasluge pri razvoju IPA
Plaketa
Regionalni klub IPA (International Police Association) za Pomurje
Terme Ptuj, d.o.o.
2. mesto med najbolj urejenimi in gostoljubnimi zdraviliπËi
2. mesto v kategoriji manjπih term in zdraviliπË
Akcija ≈Moja dežela lepa in gostoljubna« TuristiËne zveze Slovenije
Terme Lendava, d.o.o.
3. mesto med najbolj urejenimi in gostoljubnimi zdraviliπËi
3. mesto v kategoriji manjπih term in zdraviliπË
Akcija ≈Moja dežela lepa in gostoljubna« TuristiËne zveze Slovenije
Terme Ptuj, d.o.o.
1. mesto
1. mesto v kategoriji velikih termalnih kopaliπË
Akcija ≈Slovensko naj kopaliπËe 2008«, v organizaciji oddaje ≈Dobro jutro, Slovenija«, Radio Slovenija
Terme Ptuj, d.o.o.
Posebno priznanje za ≈Državno prvenstvo v toboganskem spustu«
Posebno priznanje za inovativen turistiËni proizvod
Akcija ≈Slovensko naj kopaliπËe 2008«, v organizaciji oddaje ≈Dobro jutro, Slovenija«, Radio Slovenija
161
Letno poroËilo
III. PoroËilo o trajnostnem razvoju
Družba
Dosežek
Priznanje / nagrada
Institucija
Terme 3000, d.o.o., Terme Radenci, d.o.o., Terme Lendava, d.o.o., Terme Ptuj, d.o.o., Terme Banovci
Prejemniki medalj in priznanj na 55. Gostinsko turistiËnem zboru
67 medalj in priznanj
Gospodarska zbornica Slovenije
Terme Banovci
Priznanje za kakovost in uspeπnost na 55. Gostinsko turistiËnem zboru
Priznanje za kakovost in uspeπnost v 40-letnem razvoju turistiËne dejavnosti
Gospodarska zbornica Slovenije
Terme Banovci
Plaketa ob 40-letnici razvoja turizma
Plaketa ObËine Veržej ob 40-letnici razvoja turizma
ObËina Veržej
Zaposleni
Dosežek
Priznanje / nagrada
Institucija
Daniel Kozar, Ëlan slovenske nacionalne kuharske reprezentance, Terme 3000, d.o.o
Dve srebrni in dve bronasti medalji
Srebrni medalji slovenske nacionalne kuharske ekipe za: • meni s tremi hodi in • hladno predjed in ploπËo z drobnimi prigrizki Bronasti medalji slovenske nacionalne kuharske ekipe za: • vegetarijansko ploπËo in • razstavo slaπËiËarskih umetnosti
22. kulinariËna olimpijada IKA, Erfurt, NemËija
Daniel Kozar, Ëlan slovenske nacionalne kuharske reprezentance, Terme 3000, d.o.o.
Dve zlati medalji
Zlata medalja za: • vegetarijansko ploπËo in meni s tremi hodi ter • kulinariËno artistiko − izdelek iz slanega testa
25. mednarodni sejem Intergastra 2008, Stuttgart, NemËija
Danilo »urman, Terme 3000, d.o.o.
Najviπje priznanje za prispevek h kakovosti kulinariËne ponudbe na 55. Gostinsko turistiËnem zboru
Priznanje za kakovost in uspeπnost
Gospodarska zbornica Slovenije
Aleksander KovaË, Terme 3000, d.o.o.
Najviπje priznanje za dolgoletno delo in prispevek h kakovosti gostinske ponudbe na 55. Gostinsko turistiËnem zboru
Priznanje za kakovost in uspeπnost
Gospodarska zbornica Slovenije
©tefan Sraka, Ëlan mladinske slovenske nacionalne kuharske reprezentance, Terme 3000, d.o.o.
Bronasta medalja
Bronasta medalja slovenske nacionalne kuharske ekipe za kulinariËne razstave omizij
22. kulinariËna olimpijada IKA, Erfurt, NemËija
Peter Žižek, Terme Lendava, d.o.o.
Srebrno priznanje za pripravo in kuhanje bograËa
Srebrno priznanje
BograËfest
Peter Žižek, Terme Lendava, d.o.o.
Zlato priznanje za pripravo in kuhanje bograËa
Zlato priznanje
12. bograËiada v organizaciji podjetja za gostinstvo in turizem RPS 04, Murska Sobota
162
6. Razvoj družbene skupnosti
V Poslovni skupini Sava smo tudi v letu 2008 nadaljevali s trendom povečevanja sponzorskih in donatorskih sredstev, ki jih namenjamo širokemu krogu prejemnikov. Največji delež namenjamo športu, sledijo pa kultura, strokovni razvoj, pomoč v stiski in podpora tistim, ki s svojim delovanjem pripomorejo k varovanju naravnega okolja. V delovanje družbene skupnosti pa se vključujejo tudi naši zaposleni s prenosom znanja, izkušenj in sposobnosti.
6.1. Sponzorska in donatorska podpora družbeni skupnosti
V Poslovni skupini Sava povezujemo svoj napredek z napredkom {ir{e družbe. Tako na{a razvojna strategija temelji na na~elih trajnostnega razvoja, zato že vrsto let podpiramo razvoj obmo~nih skupnosti. Prednost pri izbiri prejemnikov sredstev dajemo dolgoro~nim partnerskim odnosom s sponzoriranci, nadalje pro jektom, namenjenim {ir{im skupinam in najmlaj{im. V teh dejavnostih pogosto sodelujejo tudi na{i zaposleni. V letu 2008 so družbe Poslovne skupine Sava namenile za sponzorska sodelovanja in donatorsko pomo~ na razli~nih podro~jih skupaj 755.000 evrov. Nadaljujemo s pove~evanjem podpore; tako smo v letu 2008 za sponzorstva in donatorstva namenili 28 odstotkov ve~ kot v letu 2007.
POSLOVNA SKUPINA SAVA VI©INA SREDSTEV ZA SPONZORSTVA IN DONATORSTVA v 000 EUR
1000
•
900
•
800
•
700
•
600
•
500
•
400
•
300
•
200
•
100
•
0
•
755
586 473
518
392
2004
2005
2006
2007
2008
163
Letno poroËilo
POSLOVNA SKUPINA SAVA SESTAVA SREDSTEV ZA SPONZORSTVA IN DONATORSTVA v%
III. PoroËilo o trajnostnem razvoju
7 πport
1
6
kultura dobrodelnost / sociala
13
stroka / izobraæevanje ekologija
73
Obenem predstavniki vodstev in zaposleni iz Poslovne skupine Sava delujejo v razli~nih {portnih, kulturnih, dobrodelnih, strokovnih in drugih združenjih ter dru{tvih in v to delovanje vlagajo veliko ur svojega prostega ~asa.
ŠPORT Z najve~jim deležem sredstev, kar 73 odstotki, podpiramo tako {portno udejstvo vanje mladih kakor tudi vrhunske {portne ekipe pri odli~nih mednarodnih {portnih dosežkih. Tako so na{e družbe podprle naslednje prireditve in organizacije: - Terme Ptuj, d.o.o.: Plavalni klub Ptuj in Plavalno zvezo Slovenije med pripra vami plavalne reprezentance; - Terme 3000, d.o.o.: Nogometni klub Mura in Hokejski klub Moravske Toplice; - Zdravili{~e Radenci, d.o.o.: organizacijo Mednarodnega teni{kega turnirja za mladinke in mladince; - Terme Lendava, d.o.o.: Nogometni klub Lendava; - Sava Hoteli Bled, d.d., in Sava, d.d.: Vesla{ki klub Bled; - Savatech, d.o.o.: ve~ {portnih dru{tev v Kranju in okolici; - Sava, d.d.: Smu~arski klub Triglav Kranj, Smu~arske polete v Planici, Roko metni klub Kranj in Ko{arkarski klub Straži{~e, gorski preizkus starodobnikov na Ljubelju za Hrastov memorial v organizaciji Avto-moto dru{tva Trži~; - Sava, d.d.: Kolesarski klub Sava, ki mu tradicionalno namenjamo najve~ji delež sredstev za redno delovanje in organizacijo kolesarske dirke Velika na grada Kranja. Na podro~ju kolesarstva smo podprli tudi rekreativni kolesarski maraton Rekreatur, ki je na 11. turisti~nem forumu prejel nagrado »Srebrni sejalec« za najbolj inovativen in ustvarjalen dosežek v turizmu, ki prispeva k ve~ji prepoznavnosti slovenske turisti~ne ponudbe.
KULTURA V Poslovni skupini Sava skrbimo za ohranjanje kulturne in zgodovinske dedi{~ine ter omogo~amo razvoj kulture, zato so: - Sava Hoteli Bled, d.d., podprli prireditve v okviru Festivala Bled, strokovnjaki kompeten~nega centra »EU projekti« pa so s svojim znanjem in izku{njami pomagali organizatorjem tudi pri pridobivanju evropskih sredstev; 164
- Terme 3000, d.o.o., in Sava, d.d., so prispevale za izdajo Agende evangeli~anske cerkve in podprle Ustanovo Dr. Šiftarjeva fundacija; - Terme Lendava, d.o.o., so podprle pevski zbor Vita iz Lendave, prevzeli pokro viteljstvo nad Lendavsko gledali{ko dvorano in dvema predstavama Kaligule Tomaža Pandurja v tej ustanovi; - Terme Ptuj, d.o.o., sodelujejo pri organizaciji Kurentovanja na Ptuju; - Zdravili{~e Radenci, d.o.o., je podprlo razstavo slovenskih jaslic in v sodelo vanju z Ob~ino Ljutomer prireditev ob 140. obletnici slovenskega narodno buditeljskega tabora; - Sava, d.d., pa je: • dolgoletna podpornica Pre{ernovega gledali{~a in Tedna slovenske drame v Kranju; • pokroviteljica Gorenjskega muzeja in rojstne hi{e dr. Franceta Pre{erna; • Zavodu za turizem Kranj pomagala pri izvedbi prireditve Pre{ernov s´menj in za~etku Kranjske hi{e; • z Združenjem Manager in s pomo~jo dobrodelnega majskega plesa podprla nadarjene glasbenike; • med ustanovitelji projekta Rasto~a knjiga; • v letu 2008 ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja podprla Slovensko protestantsko dru{tvo Primoža Trubarja; • tradicionalna pokroviteljica prireditev in dru{tev, namenjenih ohranjanju spomina na vrednote NOB, kot so: Spominski pohod v Dražgo{e, dobro delna prireditev Ustanove Franca Rozmana Staneta, »Samo en cvet …«
STROKOVNI RAZVOJ Vlagamo v vse stopnje in oblike izobraževanja – od vrtcev do akademskih stro kovnih krogov: - Savatech, d.o.o., podpira ustanove in {ole, s katerimi je strokovno povezan, med njimi Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Maribor, Kemijski in{titut Ljubljana in Tehni{ki {olski center Kranj; - Terme 3000, d.o.o., so pokroviteljice slovenske narodne kuharske ekipe, omogo~ile pa so tudi 55. zbor Gostinsko turisti~ne zbornice; - Sava Hoteli Bled, d.o.o., in Sava, d.d., so podprli Strate{ki forum Bled; - Sava, d.d., je: • bila pokroviteljica 10. Poslovne konference v Portorožu, • podprla posvetovanje Dru{tva ekonomistov Slovenije, konferenco Globalna varnost, posvet Zveze ekonomistov Slovenije, Forum odli~nosti Slovenske fundacije za poslovno odli~nost, Dru{tvo slovenske akademije za manage ment, Zvezo dru{tev varnostnih inženirjev Slovenije ter Mednarodni in{titut za bližnjevzhodne in balkanske {tudije IFIMES; • za izobraževanje najmlaj{ih podarila denarno pomo~ vrtcem in osnovnim {olam, podprla literarni nate~aj za osnovno{olce »Z domi{ljijo na potep«, mednarodno sre~anje nadarjenih gimnazijcev Dnevi fizike 2008 ter otrokom v Kranju z Zavodom Jan omogo~ila aktivno preživljanje poletnih po~itnic v izobraževalnih in ustvarjalnih delavnicah.
POMAGATI V STISKI Družbe Poslovne skupine Sava pogosto namenjajo sredstva pomo~i potrebnim prek Rde~ega križa Slovenije in Karitas Slovenije; v letu 2008 so se tako nemu doma z izdatno pomo~jo odzvale na ponovno naravno katastrofo – neurje v Podravju in Pomurju. Poleg tega so podprle {tevilna dru{tva in organizacije: 165
Letno poroËilo
III. PoroËilo o trajnostnem razvoju
- Zdravili{~e Radenci, d.o.o., Zvezo delovnih invalidov Slovenije ter Dru{tvo za zdravljenje srca in ožilja Maribor; - Terme Lendava, d.o.o., so sodelovale na dobrodelnem bazarju Združenja žensk SILA; - Terme 3000, d.d., so se pridružile akciji Zveze prijateljev mladine Slovenije in Rde~ega križa Slovenije »Pomežik soncu«; - Sava Hoteli Bled, d.d., so organizirali 10. turnir za predsednikov pokal – tokra tna udeležba je bila rekordna, prav tako tudi znesek, zbran na dobrodelnem golfskem turnirju, ki so ga podarili Dru{tvu za pomo~ ženskam in otrokom, žrtvam nasilja, za ureditev druge enote Varne hi{e Gorenjske; - Savatech, d.o.o., je prav tako {e posebej prispeval za Varno hi{o Gorenjske in za Dru{tvo ledvi~nih bolnikov Gorenjske ter Združenje multiple skleroze; - Sava, d.d., je {e: • namenila sredstva Združenju za boj proti raku, Zavodu za varstvo in rehabili tacijo po po{kodbi glave Korak, Dru{tvu bolnikov z osteoporozo Kranj, Klubu zdravljenih alkoholikov Nova brazda, centrom za socialno delo v Kranju ter {ir{i okolici, Medob~inskemu dru{tvu slepih in slabovidnih v Kranju; • brezdomcem omogo~ila prijetnej{e silvestrovanje in nagradila krvodajalce; • v okviru dobrodelnega Županovega teka podprla Fundacijo Vincenca Drakslerja za pomo~ odvisnikom in njihovim svojcem ({tevilni Sav~ani so se teka tudi udeležili); • sodelovala v akciji zbiranja sredstev za onkolo{ki in{titut »Dobra misel« v organizaciji KAD-a in akciji Petrola, d.d., ter Rde~ega križa Slovenije »Podari igra~o in nasmeh«.
VAROVANJE OKOLJA Družbe Poslovne skupine Sava v vsem svojem delovanju izkazujejo odgovor nost do naravnega okolja, obenem pa podpirajo tiste, ki s svojimi dejavnostmi pripomorejo k re{evanju ekolo{kih problemov: - Podjetje Ensa, d.o.o., je podprlo Gorenjsko ekolo{ko dru{tvo; - Sava Hoteli Bled, d.o.o., redno podpirajo Dru{tvo za podvodne dejavnosti Bled, ki organizirajo o~i{~evalno akcijo Blejskega jezera; - Sava, d.d., je namenila sredstva Zavodu za ekologijo »Narava 2001« in Zvezi ekolo{kih gibanj Slovenije, že tradicionalno pa skupaj z Zvezo tabornikov Kranj in Mestno ob~ino Kranj organizira izobraževalno - ~istilno akcijo »O~istimo Kranj«.
LOKALNA SKUPNOST Lokalno skupnost podpiramo pri razli~nih dejavnostih, hkrati pa si z razli~nimi dejavnostmi prizadevamo za ohranjanje dobrih odnosov z okoli{kim prebival stvom. Tako je Sava, d.d., z ra~unalni{ko opremo podprla Škrlovec – dnevni center za mlade in družine in prispevala darila za program Centra za socialno delo Kranj, »Tudi za na{e otroke«, podprla kulturne prireditve v Šmartinskem domu v Straži{~u, Teden mladih v Kranju, Pre{ernov s´menj, prireditev »Kranj~ani ma teram«, izvedbo oratorija v Kranju in Šen~urju. Otrokom iz socialno {ibkej{ih družin pa smo omogo~ili brezpla~ne po~itnice. Doma~e prebivalstvo smo povabili tudi na Dan odprtih vrat Save in tradicionalno Sre~anje s sosedi, kjer smo prebivalcem predstavili svoja prizadevanja na podro~ju varovanja okolja ter prisluhnili njihovim predlogom in pobudam. 166
6.2. VkljuËevanje zaposlenih v družbeno skupnost
V družbeno skupnost se na{i zaposleni vklju~ujejo s prenosom svojega znanja, izku{enj in sposobnosti.
Dogodek
SodelujoËi
NaËin sodelovanja
55. Gostinsko turistiËni zbor.
Janez BohoriË, predsednik uprave Save, d.d.
Predstavitev možnosti partnerskega sodelovanja turistiËnih druπtvenih organizacij in turistiËnega gospodarstva.
Karierni sejem ≈Kariera 08«.
Janez BohoriË, predsednik uprave Save, d.d.
Predstavitev življenjske zgodbe in svetovanje za uspeπen razvoj πtudentom ter mladim iskalcem zaposlitve na predavanju ≈VeliËastna kariera«.
Priprava Gorenjskega razvojnega projekta ≈Gre gor« za obdobje 2007 - 2023, ki poteka po naËelu javnozasebnega partnerstva med državo oziroma Evropsko zvezo in zasebniki.
Razvojni inπtitut Savatech, kompetenËni center EU projekti ter kompetenËni center Kadri, pravo in organizacija.
Sodelovanje pri pripravi projekta.
SreËanje kluba IT menedžerjev v Grand hotelu Toplice na Bledu v organizaciji družbe Sava, d.d.
Janez BohoriË, predsednik uprave Save, d.d.
Pozdrav z uvodnim nagovorom, predstavitev Poslovne skupine Sava in izpostavitev vloge in pomena IT tehnologije za poslovanje skupine.
Georg Pollak, direktor kompetenËnega centra Strateπka informatika, Sava, d.d., in Roman Reπek, pomoËnik direktorja kompetenËnega centra Strateπka informatika, Sava, d.d.
Predstavitev podroËja razvoja informatike v Poslovni skupini Sava.
2. festival družin v Postojni.
Irena Ropret, pooblaπËenka za Družini prijazno podjetje v Poslovni skupini Sava.
Predstavitev razlogov za pristop k certifikatu Družini prijazno podjetje na okrogli mizi ≈Naložba v odnose za najveËje donose«.
Grand hotel Toplice, Bled 7. Mednarodna konferenca ≈OdliËnost managerk«, v organizaciji sekcije menedžerk pri Združenju Manager in Planet GV, katere zlata pokroviteljica je Sava, d.d.
mag. Antonija Pirc, direktorica kompetenËnega centra Strateπki kontroling.
Predstavitev povezave med vrednotami in voditeljstvom ter izpostavljena nujnost spoπtovanja etiËnih norm v vsakodnevnem delovanju organizacij.
Sava Hoteli Bled - Strateπki forum Bled v organizaciji Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije in Centra za evropsko prihodnost.
Stanko Cvenkel, direktor družbe Energetika Sava, d.o.o.
Predstavitev priložnosti, ki se ponujajo jugovzhodni Evropi pri nadomeπËanju fosilnih goriv in pomena ter prednosti lesne biomase na razpravi.
167
Letno poroËilo
III. PoroËilo o trajnostnem razvoju
Dogodek
SodelujoËi
NaËin sodelovanja
Posvet ≈Bolniπka odsotnost v Sloveniji in izzivi za prihodnost«, na Bledu v organizaciji družbe Sava, d.d., in Združenja delodajalcev Slovenije.
Tatjana Lozar, direktorica kompetenËnega centra Kadri, pravo in organizacija.
Predstavitev primera dobre prakse, zmanjπanje bolniπke odsotnosti v Poslovni skupini Sava.
©panija, Bilbao − Mednarodni simpozij o varnosti in zdravju pri delu v zvezi s kostno miπiËnimi obolenji in predstavitev dobre prakse na podroËju varnosti in zdravja pri delu ob prejemu evropske nagrade.
Vesna »adež, direktorica družbe Savatech, d.o.o., in Janez Fabijan, direktor kompetenËnega centra Varstva.
Predstavitev dobre prakse na podroËju varnosti in zdravja pri delu ≈Naredite si breme lažje«.
Sava Hoteli Bled, d.d.Mednarodni simpozij o varnosti in zdravju pri delu v zvezi s kostno miπiËnimi obolenji in predstavitev dobre prakse na podroËju varnosti in zdravja pri delu ob prejemu državnega priznanja.
Janez Fabijan, direktor kompetenËnega centra Varstva in Ema PintariË, vodja podroËja varnosti in zdravja pri delu.
Predstavitev dobre prakse na podroËju varnosti in zdravja pri delu ≈Zdravo delovno okolje«.
Kongresni center Brdo, Kranj − VIII. mednarodna konferenca Globalna varnost.
Janez Fabijan, direktor kompetenËnega centra Varstva.
Uvodni nagovor ob odprtju konference.
10. Poslovna konferenca Portorož.
mag. Iva Žagar, direktorica KC Poslovne finance in prokuristka Save, d.d.
Predstavitev pogleda na novonastale razmere in možne naËine poslovanja na mednarodni okrogli mizi ≈Globalna finanËna kriza in njene posledice za jugovzhodno Evropo«.
168
7. Varovanje okolja in varnost pred požarom
Vplive na naravno okolje spremljamo mesečno z meritvami in nenehno uvajamo ukrepe za zmanjševanje vplivov na naravno okolje. Tako smo kljub povečanju proizvodnih in nastanitvenih zmogljivosti dosegli z učinkovito izrabo energentov minimalno povečanje energije. Tudi leto 2008 je tako kot že nekaj let prej minilo brez požarnih dogodkov z gmotno škodo in brez okoljskih nezgod, ki bi vplivale na naravno ali življenjsko okolje. O zmanjševanju vplivov na naravno okolje ozaveščamo tako naše zaposlene kakor dobavitelje in lokalno skupnost.
7.1. Varovanje naravnega okolja
Politiko do naravnega okolja smo sprejeli že leta 1994, nato pa vzpostavili in potrdili u~inkovit sistem ravnanja z okoljem, s katerim obvladujemo vplive na{e dejavnosti na ožji in {ir{i prostor. Vplive mese~no spremljamo z meritvami, na podlagi dobljenih podatkov dolo~amo ukrepe za zmanj{evanje {kodljivih vplivov; nenehno se prilagajamo okoljski zakonodaji in delujemo skladno z mednarodnimi okoljskimi standardi. Z dosežki in prizadevanji seznanjamo zaposlene, poslovne partnerje, delni~arje ter obmo~ne skupnosti. Na{a prizadevanja segajo tako na podro~je ozave{~anja kakor tudi sprejemanja tehtnih predlogov vseh zaintere siranih delov javnosti. Poglavitni cilji na podro~ju varovanja naravnega okolja so: • gospodarno ravnanje z energijo, surovinami in naravnimi viri; • lo~eno zbiranje in recikliranje ter posledi~no zmanj{anje koli~ine odpadkov; • prepre~evanje onesnaženja okolja; • zamenjava nevarnih snovi z manj nevarnimi; • izobraževanje zaposlenih.
OKOLJEVARSTVENI KAZALCI Po mese~ni analizi okoljskih kazalcev sprejemamo in uvajamo ukrepe za zmanj{evanje okoljskih vplivov tako v posameznih družbah kakor na ravni celotne poslovne skupine. Mese~na analiza obsega naslednje okoljske kazalce: • porabo energije, • porabo pitne vode, • onesnaževanje zraka, • onesnaževanje voda, • zasedanje prostora zaradi deponiranja odpadkov, • rabo nevarnih snovi, • stopnjo hrupa. Za spo{tovanje politike, uvajanje in nadzor nad izvajanjem ukrepov na podro~ju varovanja naravnega okolja skrbi kompeten~ni center Varstva. V podro~je varovanja naravnega okolja smo v letu 2008 vložili 13.500.000 evrov za trajno spremljanje in meritve (monitoringe), filtre, odpadke, kanal{~ino, presoje, takse in podobno; s prodajo zbrane odpadne embalaže ter PE folije pa smo imeli 35.000 evrov prihodkov.
169
Letno poroËilo
7.2. UËinkovito ravnanje z energijo
POSLOVNA SKUPINA SAVA SKUPNA PORABA ENERGENTOV V OBDOBJU OD 2004 DO 2008 energija v MWh
III. PoroËilo o trajnostnem razvoju
ENERGENTI V družbah Poslovne Skupine Sava so glavni energetski viri: elektri~na energija, zemeljski plin, kurilno olje in gospodinjski plin propan-butan. Kljub velikemu pove~anju proizvodnih in nastanitvenih zmogljivosti se je poraba celotne energije na ravni Poslovne skupine Sava pove~ala le za 0,15 odstotka v primerjavi z letom 2007. Dosežek je posledica izvajanje ukrepov u~inkovite rabe energentov, kar nam v letu 2008 potrjuje tudi ponovna pridobitev certifikata Modra energija – potrdilo za uporabo 10 odstotkov elektri~ne energije iz obnovljivih virov.
145.000 •
143.989,00
140.000 • 135.614,45 135.000 •
130.000 •
133.411,80
133.611,96
2007
2008
127.808,34
125.000 •
120.000 •
115.000 •
2004
2005
2006
Kazalniki porabe po vrsti energentov so naslednji: • poraba kurilnega olja se je zmanj{ala za 15,2 odstotka; • poraba elektri~ne energije se je pove~ala za 4,4 odstotka; • poraba pare se je zmanj{ala za 8,1 odstotka; • poraba gospodinjskega plina propana-butana se je pove~ala za 0,8 odstotka; • poraba zemeljskega plina se je zmanj{ala za 2,1 odstotka. Med posameznimi energenti je poraba {e vedno najve~ja pri elektri~ni energiji (45 odstotkov); tej sledita para (24 odstotkov) in zemeljski plin (25 odstotkov). Razmerje med deleži ne kaže ve~jih odstopanj od prej{njih let.
170
POSLOVNA SKUPINA SAVA DELEÆI PORABLJENIH ENERGETSKIH VIROV V LETU 2008 v%
6,3
1,0
Elektrika Para 24,4
Kurilno olje Propan - butan Zemeljski plin 23,7
44,6
ENERGETSKI PREGLEDI V letu 2007 je bil v okviru kompeten~nega centra Varstva ustanovljen tim za u~inkovito rabo energije (TURE) z namenom, da pripravi izhodi{~a za energetsko u~inkovitost ter aktivno delovanje v skladu s prihodnjo zaostreno zakonodajo na podro~ju energetike in varovanja okolja. Naloga skupine (TURE) je: - oblikovati vizijo na podro~ju oskrbe z energijo in naravnimi viri; - na podlagi trajnih spremljanj (monitoringov) dolo~iti prednostne operativne cilje na podro~ju var~evanja z energenti in u~inkovite rabe energije; - nuditi strokovno podporo vodstvom družb pri izvajanju takega na~rtnega delovanja. Pove~anje energetske u~inkovitosti in deleža obnovljivih virov je eden najpomembnej{ih ukrepov za zmanj{anje izpustov toplogrednih plinov in stro{kov energije v družbah Poslovne skupine Sava. Med pomembnej{imi na~rti za zmanj{evanje porabe energentov in naravnih virov je bil v letu 2008 za~eti Projekt energetske sanacije v Zdravili{~u Radenci, d.o.o.
POMEMBNEJŠI DOSEŽKI PRI ZMANJŠEVANJU PORABE ENERGENTOV Električna energija V primerjavi z letom 2007 se je poraba elektri~ne energije zmanj{ala v družbah: • Savatech, d.o.o., in Sava-Schäfer, d.o.o., za 2 odstotka; • Sava-GTI, d.o.o., za 8 odstotkov; • Terme 3000, d.o.o., za 1 odstotek; • Zdravili{~e Radenci, d.o.o., za 2 odstotka. Specifi~na poraba elektri~ne energije pa se je zmanj{ala v družbah: • Terme 3000, d.o.o., za 4,7 odstotka; • Zdravili{~e Radenci, d.o.o., za 2 odstotka; • Terme Lendava, d.o.o., za 7,2 odstotka.
171
Letno poroËilo
III. PoroËilo o trajnostnem razvoju
Zemeljski plin V primerjavi z letom 2007 se je poraba zmanj{ala v družbah: • Savatech, d.o.o., in Sava-Schäfer, d.o.o., za 9 odstotkov; • Zdravili{~e Radenci, d.o.o., za 3 odstotke. Specifi~na poraba pa se je zmanj{ala v družbi Sava Hoteli Bled, d.d., in sicer za 0,3 odstotka. Kurilno olje V primerjavi z letom 2007 se je specifi~na poraba zmanj{ala v družbi Terme 3000, d.o.o., in sicer za 7,2 odstotka. Gospodinjski plin propan-butan V primerjavi z letom 2007 se je poraba zmanj{ala v družbi Terme 3000, d.o.o., in sicer za 4 odstotke. Specifi~na poraba pa se je zmanj{ala v družbah: • Terme 3000, d.o.o., za 7,2 odstotka; • Terme Ptuj, d.o.o., za 18,8 odstotka.
ZMANJŠANJE PORABE VODE Poraba pitne vode V družbah Poslovne skupine Sava se je poraba pitne vode v letu 2008 (glede na leto 2007) kljub obratovanju novih nastanitvenih zmogljivosti v Turizmu zmanj{ala za 3,5 odstotka. Zmanj{anje je posledica vztrajanja pri na~rtnem zmanj{evanju porabe pitne vode: • s sistemati~nim odkrivanjem pu{~anja pitne vode v omrežju in sprotnim od pravljanjem napak; • z rednim spremljanjem porabe vode; • s skrbjo za gospodarno rabo vode.
POSLOVNA SKUPINA SAVA PORABA PITNE VODE V OBDOBJU OD 2004 DO 2008 v m3
640.000 •
633.374
630.000 • 620.000 • 610.000 •
607.048
600.000 • 590.769
590.000 • 580.000 •
572.745
-3,5%
569.792
570.000 • 560.000 • 550.000 • 540.000 • 530.000 •
2004
172
2005
2006
2007
2008
Zmanjšanje porabe pitne vode v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 Družba
Zmanjπana poraba (v %)
Zmanjπana specifiËna poraba (v %)
Sava-GTI, d.o.o. Terme 3000, d.o.o. ZdraviliπËe Radenci, d.o.o.
49
/
33,7
36,2
4,7
4,3
Povečanje porabe pitne vode v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 Družba
PoveËana poraba (v %)
PoveËana specifiËna poraba (v %)
Vzroki za poveËanje porabe
65
45,5
VeËje okvare na vodovodu. Po veËjem popravilu cevovoda pa je dnevna poraba pitne vode že padla na raven, enako tisti pred okvaro.
23,4
20
/
Terme Lendava, d.o.o.
42
29,7
/
Terme Ptuj, d.o.o.
11
Zmanjπana za 14,5 odstotka
Obratovanje novega hotela Primus.
Družbe na lokaciji Kranj Sava Hoteli Bled, d.d.
POSLOVNA SKUPINA SAVA SPECIFI»NA PORABA PITNE VODE NA LOKACIJI KRANJ V OBDOBJU OD 2004 DO 2008
5,0 •
v m3 vode/t izdelka
3,5 •
4,5 •
4,3
4,0 •
3,8
3,0 • 2,5 •
2,2
2,0 • 1,5
1,5 •
1,2
1,0 • 0,5 • 0,0 •
povp. 2004
povp. 2005
povp. 2006
povp. 2007
povp. 2008
Raba rečne vode Z namestitvijo posami~nih samostojnih hladilnih enot v gumarskih družbah na kranjski lokaciji se je poraba re~ne vode zmanj{ala za 10 odstotkov, specifi~na poraba pa je v letu 2008 ostala na ravni leta 2007. ^eprav re~no vodo ~rpamo iz reke Save, porabljena koli~ina re~ne vode nima opaznega vpliva na vodotok reke. Z zmanj{evanjem porabe re~ne vode pa se pove~uje recirkulacija vode, ki se je v letu 2008 pove~ala za 10 odstotkov glede na prej{nje leto.
173
Letno poroËilo
III. PoroËilo o trajnostnem razvoju
POSLOVNA SKUPINA SAVA SPECIFI»NA PORABA RE»NE VODE V DRUÆBAH SAVATECH, d.o.o. IN SAVA-SCHÄFER, d.o.o. V OBDOBJU OD 2004 DO 2008
35,0 •
v m3 vode/t izdelka
20,0 •
30,0 •
30,0
23,7
25,0 •
15,7
15,0 •
13,1
13,1
povp. 2007
povp. 2008
10,0 • 5,0 • 0,0 •
povp. 2004
povp. 2005
povp. 2006
Raba geotermalne vode Rabo geotermalne vode smo v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 s tehni~nimi izbolj{avami zmanj{ali v družbi Sava Hoteli Bled, d.d., za 42 odstotkov, specifi~no porabo pa za 44 odstotkov. V drugih družbah v dejavnosti Turizem pa so bile koli~ine porabe geotermalne vode v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 naslednje: Družba
Raba geotermalne vode (v %)
Zmanjπana specifiËna poraba (v %)
Terme 3000, d.o.o.
poveËana za 8,3
3,2
Terme Ptuj, d.o.o.
poveËana za 12
12,3
Terme Lendava, d.o.o.
ostala enaka
8,9
ZdraviliπËe Radenci, d.o.o.
ostala enaka
8,3
Ravnanje z odpadnimi vodami V gumarskih družbah redno spremljamo stopnjo onesnaženosti odpadne vode pri iztokih iz posameznih enot, nenehno zmanj{evanje onesnaževanja okolja z odpadnimi vodami pa dosegamo z: • vra~anjem vode v procese; • zaprtimi hladilnimi sistemi; • u~inkovitim delovanjem internih ~istilnih naprav. Skupna koli~ina odpadne vode vseh družb Poslovne skupine Sava je bila tako v letu 2008 na enaki ravni kot leta 2007. Zmanj{ala se je v družbah: • Savatech, d.o.o., in Sava-Schäfer, d.o.o., za 22 odstotkov; • Terme 3000, d.o.o., za 35 odstotkov in pove~ala v družbah: • Terme Lendava, d.o.o., za 46 odstotkov; • Terme Ptuj, d.o.o., za 10 odstotkov.
174
EMISIJE TOPLOGREDNIH PLINOV IN ORGANSKIH TOPIL Emisije toplogrednih plinov V družbah Poslovne skupine Sava smo k zmanj{evanju emisij toplogrednih plinov zavezani po Kjotskem protokolu. Kljub prizadevanjem za gospodarnej{o rabo energije in spremembi vrste energentov, ki so se prej{nja leta kazala tudi v zmanj{anju oddajanj ogljikovega dioksida, se je celotna emisija CO2 v letu 2008 glede na leto 2007 pove~ala, ~eprav le za 1 odstotek.
POSLOVNA SKUPINA SAVA DIREKTNE IN INDIREKTNE EMISIJE CO2 V OBDOBJU OD 2004 DO 2008 CO2 v tonah
54.000 • 52.612,75
52.000 •
51.247,90
> 1,0
50.000 • 48.681,00
49.145,63
48.000 • 46.000 •
45.324,22
44.000 • 42.000 • 40.000 •
2004
POSLOVNA SKUPINA SAVA PRISPEVEK POSAMEZNIH ENERGENTOV K EMISIJI CO2 V LETU 2008 v%
2005
4
2006
2007
2008
1
Elektrika Para
13
Zemeljski plin Kurilno olje Propan - butan 21
61
175
Letno poroËilo
III. PoroËilo o trajnostnem razvoju
Emisije organskih topil Redno delovanje ~istilne naprave za termi~ni sežig onesnaženega zraka z or ganskimi topili v družbi Savatech, d.o.o., v programu Print, je tudi v letu 2008 najbolj pripomoglo k znižanju onesnaževanja zraka z organskimi topili. Specifi~na emisija topil pa se je zmanj{ala v primerjavi z letom 2007 za 2,3 odstotka.
POSLOVNA SKUPINA SAVA SPECIFI»NA EMISIJA ORGANSKIH TOPIL DEJAVNOST GUMARSTVO V OBDOBJU OD 2004 DO 2008 kg / t izdelka
1,200 • 1,085 1,000 • 0,917 0,800 •
0,746
0,692
0,676
povp. 2007
povp. 2008
0,600 • 0,400 • 0,200 • 0,000 •
povp. 2004
povp. 2005
povp. 2006
RABA NEVARNIH SNOVI Nenehno si prizadevamo za zamenjavo nevarnih snovi z ne{kodljivimi ali manj nevarnimi. Rabo sleherne kemikalije skrbno prou~imo in dosledno uvajamo var nostne ukrepe. Specifi~na poraba nevarnih snovi se zato v okviru poslovne skupine nenehno zmanj{uje. Do pove~anj je pri{lo le v družbi Savatech, d.o.o., v programu Profili, kjer se je zaradi dodatnih polnitev LCM linij z evtekti~no soljo pove~ala specifi~na poraba te soli na osnovi nitritov in nitratov za 42,1 odstotka.
POSLOVNA SKUPINA SAVA SPECIFI»NA PORABA LCM SOLI V PROGRAMU PROFILI V OBDOBJU OD 2004 DO 2008 kg / t izdelka
8,0 • 7,2 7,0 • 6,0 • 5,0 •
4,6
4,2
4,0 •
3,4
3,0 •
2,4
2,0 • 1,0 • 0,0 •
povp. 2004
176
povp. 2005
povp. 2006
povp. 2007
povp. 2008
MANJ ODPADKOV Gumarske družbe so že pred leti uvedle lo~eno zbiranje odpadkov po vrstah in lastnostih: - nenevarni industrijski odpadki se deponirajo; - v reciklažo prepu{~amo les, kovine, papir, plastiko; - v sežig oziroma predelavo oddajamo nevarne odpadke in njihovo embalažo; - konec leta 2007 smo prenehali z deponiranjem gumenih odpadkov, ki jih sedaj oddajamo v sežig. Spremljanje koli~ine odpadkov omogo~a tehtanje pred odvozom in prepustitvijo poobla{~enim organizacijam. Tako se je specifi~na koli~ina deponiranih gumenih odpadkov zmanj{ala za 99,1 odstotka, specifi~na koli~ina gumenih odpadkov za sežig pa se je 8-krat pove~ala. Zmanj{ala se je tudi specifi~na koli~ina indu strijskih ne{kodljivih odpadkov, in sicer za 28,9 odstotka.
POSLOVNA SKUPINA SAVA SPECIFI»NA KOLI»INA GUMENIH DEPONIRANIH ODPADKOV NA KRANJSKI LOKACIJI V OBDOBJU OD 2004 DO 2008
70,0 •
kg / t izdelka
50,0 •
60,2
60,0 • 48,0
49,5 41,4
40,0 •
38,2
30,0 • 20,0 •
Seæig Deponija
10,0 •
7,4
0,0 •
povp. 2004
povp. 2005
povp. 2006
povp. 2007
povp. 2008
Na kranjski lokaciji se je koli~ina komunalnih deponiranih odpadkov zmanj{ala za 29,4 odstotka, specifi~na koli~ina pa za 21,9 odstotka.
POSLOVNA SKUPINA SAVA SPECIFI»NA KOLI»INA DEPONIRANIH KOMUNALNIH ODPADKOV NA KRANJSKI LOKACIJI V OBDOBJU OD 2004 DO 2008 kg / t izdelka
25,0 •
20,0 •
20,1
20,5
16,4 15,0 • 10,1
10,0 •
7,9
5,0 •
0,0 •
povp. 2004
povp. 2005
povp. 2006
povp. 2007
povp. 2008
177
Letno poroËilo
III. PoroËilo o trajnostnem razvoju
V prizadevanjih za trajno zmanj{evanje zasedbe prostora z deponiranimi odpadki nenehno prou~ujemo tudi uporabnost tehnolo{kih odpadkov. Gumene odpadke zato deloma oddajamo v nadaljnjo predelavo, deloma pa kot odpadek z visoko kurilno vrednostjo oddajamo v sežig. Na podro~ju Turizma so družbe z na~rtnim in sistemati~nim ravnanjem v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 zmanj{ale koli~ine odpadkov. Družba
Zmanjπanje koliËine deponiranih odpadkov (v %)
Zmanjπanje specifiËne koliËine deponiranih odpadkov (v %)
Sava Hoteli Bled, d.d.
11,7
14,4
Terme 3000, d.o.o.
15,3
18,4
ZdraviliπËe Radenci, d.o.o.
37,2
37,6
6,5
14,2
Terme Lendava, d.o.o.
Izjema je le družba Terme Ptuj, d.o.o., pri kateri se je koli~ina deponiranih od padkov pove~ala za 39,4 odstotka, specifi~na koli~ina pa za 7,5 odstotka, kar je posledica za~etka obratovanja novega hotela.
HRUP V gumarskih družbah v Kranju smo bistveno znižali tako dnevno kakor no~no raven hrupa z naslednjimi tehni~nimi ukrepi oz. z namestitvijo: • protihrupni zaslon pred pre~rpali{~em topil ob stavbi programa Print družbe Savatech, d.o.o.; • protihrupni zaslon ob hladilnem stolpu ob stavbi programa Elastomeri družbe Savatech, d.o.o.; • protihrupni zaslon pred filtri za ~i{~enje z obruski onesnaženega zraka tovarne Sava-Schäfer, d.o.o.; • vgradnja du{ilca zvoka na odvodni ventilaciji v programu Velo družbe Sava tech, d.o.o. Rezultati spremljanj (monitoringov) kažejo, da ne prihaja do preseganja predpi sanih mejnih vrednosti dnevne in no~ne ravni hrupa. V hotelskih sobah Grand hotela Toplice na Bledu smo za znižanje ravni hrupa: • izvedli delno predelavo oken in • namestili du{ilce zvoka na prezra~evalne sisteme.
V SOŽITJU Z NARAVNIM OKOLJEM Neposredni stik z naravo, ki ga obiskovalcem omogo~a golfsko igri{~e Bled, predstavlja dodatno zavezo k nenehnemu zmanj{evanju vplivov na okolje. Zato smo izvedli naslednje ukrepe: • na igri{~u dosledno skrbimo za ohranjanje ter obnavljanje avtohtonih vrst živali in rastlin; • delujemo skladno s predpisanim vzdrževanjem 41 razli~nih habitatnih tipov, ki smo jih dolo~ili po predpisani tipologiji že leta 2003; • pri izdelavi novih informacijskih tabel smo vseh 27 polj obeh igri{~ poimenovali po posameznih pticah, ki gnezdijo na igri{~u, in ptice v ve~ jezikih predstavili tako na tablah kot spremljevalnih t. i. birdie knjižicah (golfskih vodnikih); • na celotnem obmo~ju igri{~a smo opravili popis rastlinstva in živalstva ter izdelali projekt »Hortikulturne ureditve golf igri{~a Bled«. 178
V letu 2007 sta se igri{~i Bled in Moravske Toplice skupaj prijavili na razpis pro grama Life++; s tem želimo na tovrstnem turisti~nem obmo~ju zagotoviti: • izbolj{anje biotske raznovrstnosti; • promocijo z naravo usklajene turisti~ne dejavnosti (ekoturizem); • prenos dobrega ravnanja na druga turisti~na obmo~ja. Ker za leto 2008 nismo bili izbrani, smo se v okviru EU projektov znova prijavili novembra 2008.
7.3. Varstvo pred požarom
Sistemati~no delovanje varstev je prineslo tudi ugodne u~inke na podro~ju po žarnega varstva. Število požarov v zadnjih letih namre~ mo~no upada, v letu 2008 pa v Poslovni skupini Sava ni bilo ne požarnih dogodkov, ki bi povzro~ili gmotno {kodo, ne okoljske nezgode, ki bi {kodljivo vplivala na naravno ali ži vljenjsko okolje. Tveganje, da nastane požarni dogodek kljub izbolj{avam in dobrim dosežkom, {e vedno obstaja, zato je pomembno, da znamo tveganja prepoznati, predvideti in zaposlene ustrezno pou~iti o odzivanju v tovrstnih položajih. Pravilno delo vanje v primeru izrednega dogodka je namre~ odlo~ilno za obseg posledic. Zato izvajamo razli~ne ukrepe: - v gumarskih družbah redno preverjamo usposobljenost intervencijskih skupin za uspe{no posredovanje v izrednih razmerah; - v mesecu oktobru smo se po tradiciji vklju~ili v vseslovensko preventivno akcijo Mesec oktober – mesec varstva pred požarom; - nenehno preverjamo izvajanje za{~itnih požarno varnostnih ukrepov. Da bi zagotovili hitro, strokovno in u~inkovito ukrepanje, pa so bila v mesecu oktobru in novembru v nekaterih družbah organizirana prakti~na usposabljanja za ravnanje z ro~nimi gasilniki ter za ukrepanje v primeru za~etnih požarov: - vaja »Požar in evakuacija zaposlenih« v programu Print družbe Savatech, d.o.o.; - gasilska vaja »Požar v hotelu Savica« v družbi Sava Hoteli Bled, d.d.; - preventivna akcija »Evakuacija iz hotela z za~etnim ga{enjem« v Termah Ptuj, d.o.o.; - preventivna akcija »Evakuacija iz hotela Lipa« v Termah Lendava, d.o.o.; - gasilske vaje v mesecu varstva pred požarom »Ga{enje z ro~nimi gasilniki« v: • Panonskih termah (udeležba 47 zaposlenih); • Termah Banovci (udeležba 14 zaposlenih); • Zdravili{~u Radenci (udeležba 24 zaposlenih).
7.4. Skrb za okolje v verigi dobaviteljev materiala in storitev
Pri izbiri dobaviteljev dajemo priložnost dobaviteljem, ki spo{tujejo odnos do okolja v svojem poslovanju in lokalnim dobaviteljem, ker so krajevne dobave za okolje manj obremenjujo~e. Izbira dobaviteljev v Nabavi poteka tudi skladno s standardi: - ISO 14001: v družbah Savatech, d.o.o., in Sava-Schäfer, d.o.o., skrbijo za izdelavo ocene pogodbenikov in dobaviteljev ter upo{tevanje ocene pri iz biri. Ocenjevanje poteka po postopku, ki je dolo~en v kontrolnem predpisu Periodi~na ocena in izbor novih dobaviteljev surovin. - OHSAS 18001: v skladu z metodologijo ocenjevanj pridobimo z vpra{alnikom varnostne podatke za oceno pogodbenika. Kot eno od meril pri izbiri upo{tevajo oceno tveganja in ob podpisu pogodbe oz. naro~ilu izro~ijo varnostno doku mentacijo in Splo{na varnostna navodila za zunanje izvajalce.
179
Letno poroËilo
7.5. Varnost okolja v prihodnje
III. PoroËilo o trajnostnem razvoju
V prihodnje bomo {e nadalje spremljali izkazovanje odgovornosti do okolja preko izpolnjevanja zakonodajnih zahtev in na{a prizadevanja nadgrajevali z uvajanjem najsodobnej{ih metod ter standardov, ki bodo zagotavljali nenehne izbolj{ave. V družbi Savatech, d.o.o., bodo tako prizadevanja usmerjena v pridobivanje integralnega okoljskega dovoljenja. V dejavnosti Turizem pa bodo: - na igri{~u za golf {e naprej ohranjali pestrost in raznovrstnost živalskega sve ta; - nadaljevali s prizadevanji, da bi okolico hotelov na Bledu in Blejsko jezero razbremenili avtomobilskih izpu{nih plinov z obvoznico in - nadaljevali s prilagajanjem hotelov EKO standardom. Vsaka skrb za okolje pa se za~ne pri na{ih zaposlenih, zato bomo {e naprej skrbeli za njihovo varnost in zdravje pri delu. To pomeni tudi krepitev varno stne kulture – skrb za prepre~evanje tveganj in sodelovanje. Zaradi dejstva, da se zvi{uje starost zaposlenih, pa je posebna pozornost namenjena ergonomski opremi posameznih delovnih mest. V zdravem in varnem okolju bomo tako lahko skupaj z zaposlenimi na~rtovali in spremljali na{e prihodnje dejavnosti ob misli, da je najbolj{a dedi{~ina, ki jo lahko zapustimo prihodnjim rodovom, neokrnjena narava.
180
08
Letno poroËilo
IV.
RaËunovodsko poroËilo 181
Živimo naše vrednote.
Po{tenost ne pozna izjem. Velja povsod, v vseh odnosih, ne glede na hierar hi~ni položaj, in pomeni, da stojim za tem, kar se dogovorim. Tesno je povezana z zaneslji vostjo, v poslovnih financah predvsem z za nesljivostjo informacij. S po{tenjem gradimo ugled, sodelovanje, zaupanje, naklonjenost, verodostojnost.
mag. Ema Pintar, univ. dipl. oec., vodja zakladništva in plaËilnega prometa, KC Poslovne finance, Sava, d.d.
PO©TENOST
Letno poroËilo
08
1. RaËunovodski izkazi s pojasnili za Poslovno RaËunovodsko skupino Sava v skladu poroËilo z Mednarodnimi standardi raËunovodskega poroËanja, kot jih je sprejela EU
IV.
1.1. Konsolidirani raËunovodski izkazi Poslovne skupine Sava
Konsolidirani izkaz poslovnega izida za leto 2008 v 000 EUR Pojasnila Prihodki od prodaje izdelkov in storitev Sprememba vrednosti zalog Drugi poslovni prihodki
1.3.10.
Poslovni prihodki Stroπki blaga, materiala, storitev Stroπki dela
1.3.11.
Amortizacija
2008
2007
231.754
188.234
2.918
6.412
3.153
4.462
237.825
199.108
-156.677
-118.219
-57.228
-53.873
-15.728
-15.192
Odpisi vrednosti
1.3.12.
-11.591
-245
Drugi odhodki poslovanja
1.3.13.
-2.472
-2.604
-243.696
-190.133
-5.871
8.975
Odhodki poslovanja DobiËek iz poslovanja
184
v 000 EUR Pojasnila
2008
2007
Prihodki financiranja
1.3.14.
20.543
13.232
Odhodki financiranja
1.3.14.
-38.904
-14.765
Neto odhodki financiranja
1.3.14.
-18.361
-1.533
Delež v dobiËku pridruženih podjetij
1.3.15.
24.536
34.199
304
41.641
1.616
-2.379
1.920
39.262
2.346
39.293
-426
-31
1.920
39.262
Osnovni Ëisti dobiËek na delnico (v EUR)
1,17
19,61
Popravljeni Ëisti dobiËek na delnico (v EUR)
1,17
19,61
DobiËek pred obdavËitvijo Davek »isti dobiËek poslovnega leta
1.3.16.
»isti dobiËek poslovnega leta pripada: Lastnikom matiËne družbe Manjπinskim lastnikom »isti dobiËek poslovnega leta
185
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
Konsolidirana bilanca stanja na dan 31. 12. 2008 v 000 EUR Pojasnila
31. 12. 2008
31. 12. 2007
NepremiËnine, naprave in oprema
1.3.17.
252.211
257.513
Neopredmetena sredstva
1.3.18.
974
1.096
Naložbene nepremiËnine
1.3.19.
49.395
29.553
Naložbe v pridružena podjetja
1.3.20.
318.135
284.732
NekratkoroËni vrednostni papirji
1.3.21.
186.795
269.500
NekratkoroËne terjatve
1.3.22.
7.888
7.914
815.398
850.308
SREDSTVA
NekratkoroËna sredstva Zaloge
1.3.23.
42.349
42.596
Poslovne in druge terjatve
1.3.24.
28.829
35.916
1.401
4.382
Terjatve za davek od dobiËka KratkoroËne finanËne naložbe
1.3.25.
1.030
668
Dana posojila
1.3.26.
29.436
15.330
Denar in denarni ustrezniki
1.3.27.
3.199
2.513
KratkoroËna sredstva
106.244
101.405
Sredstva
921.642
951.713
186
v 000 EUR Pojasnila
31. 12. 2008
31. 12. 2007
83.751
83.751
125.608
125.608
Rezerve
55.199
52.913
Rezerve za poπteno vrednost
60.691
119.635
-224
-224
99
0
Zadržani Ëisti dobiËek
155.076
161.035
Kapital, ki pripada veËinskemu lastniku
480.200
542.718
2.251
2.690
KAPITAL IN DOLGOVI Osnovni kapital VplaËani presežek kapitala
Lastne delnice Prevedbena rezerva
Kapital manjπinskih lastnikov Kapital
1.3.28.
482.451
545.408
DolgoroËne rezervacije
1.3.29.
7.845
7.723
Razmejene državne podpore
1.3.30.
12.597
12.033
Prejeta nekratkoroËna posojila
1.3.31.
193.436
150.580
300
242
4.384
32.690
218.562
203.268
NekratkoroËne poslovne obveznosti Razmejene obveznosti za davek
1.3.32.
NekratkoroËni dolgovi Prejeta kratkoroËna posojila
1.3.31.
184.212
148.001
KratkoroËne poslovne obveznosti
1.3.33.
34.473
51.627
KratkoroËne rezervacije
1.3.34.
1.944
3.409
KratkoroËni dolgovi
220.629
203.037
Dolgovi skupaj
439.191
406.305
Kapital in dolgovi
921.642
951.713
187
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
Konsolidirani izkaz finančnih tokov za leto 2008 v 000 EUR 2008
2007
1.920
39.262
14.727
14.384
Amortizacija neopredmetenih sredstev
206
260
Amortizacija naložbenih nepremiËnin
794
548
10.794
216
7
0
283
0
14.878
221
0
-997
DobiËki od prodaje nepremiËnin, naprav in opreme
-237
-95
Izguba pri odtujitvi nepremiËnin, naprav in opreme
473
14
-479
-1.216
135
0
-1.497
-8.544
911
11
Delež v dobiËku pridruženih podjetij
-24.536
-34.199
Prejete dividende in deleži v dobiËku
-17.035
-2.742
0
-26
Stroπki obresti
19.192
12.775
Prihodki od obresti
-1.468
-1.635
Obveznost za davek od dobiËka
-1.616
2.379
DobiËek iz poslovanja pred spremembo operativnega kapitala in rezervacij
17.452
20.616
-666
731
9.661
-14.252
248
-10.669
-14.303
-1.675
-1.852
22.193
Sprememba rezervacij
122
1.072
Sprememba državnih podpor
564
1.924
11.226
19.940
-527
-2.414
10.699
17.526
FINAN»NI TOKOVI PRI POSLOVANJU Neto dobiËek Prilagoditve za: Amortizacija nepremiËnin, naprav in opreme
Odpisi in slabitve nepremiËnin, naprav in opreme Odpisi neopredmetenih sredstev Odpisi in slabitve naložbenih nepremiËnin Oblikovanje popravka vrednosti finanËnih naložb Prihodki od slabega imena
DobiËek od prodaje naložbenih nepremiËnin Izguba od prodaje naložbenih nepremiËnin DobiËek od prodaje nekratkoroËnih vrednostnih papirjev Izguba pri prodaji nekratkoroËnih vrednostnih papirjev
Delež v dobiËku podjetij v skupini
Sprememba nekratkoroËnih terjatev Sprememba kratkoroËnih terjatev Sprememba zalog Sprememba kratkoroËnih poslovnih obveznosti Sprememba nekratkoroËnih poslovnih obveznosti
Pri poslovanju pridobljena denarna sredstva PlaËani davek od dobiËka »isti denarni tok iz poslovanja
188
v 000 EUR 2008
2007
-20.774
-37.289
1.511
12.721
-92
-155
-23.079
-9.073
1.310
6.351
-75
-936
-24.352
-127.965
44
0
0
-454
103.227
38.247
-116.643
-26.520
-44.605
-11.609
Prejemki od prodaje nekratkoroËnih vrednostnih papirjev
28.414
25.826
Prejete dividende pridruženih podjetij
15.485
10.620
Prejete dividende in deleži v dobiËku
17.035
2.742
1.468
1.635
-61.126
-115.859
145
1.519
86.241
84.563
Izdatki za prejeta nekratkoroËna posojila
-27.434
-18.565
Prejemki od prejetih kratkoroËnih posojil
363.788
260.076
-346.478
-211.208
-5.957
-5.610
-19.192
-12.775
51.113
98.000
686
-333
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na zaËetku leta
2.513
2.846
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja
3.199
2.513
FINAN»NI TOKOVI PRI NALOŽBENJU Izdatki za nakup nepremiËnin, naprav in opreme Prejemki od prodaje nepremiËnin, naprav in opreme Izdatki za nakup neopredmetenih sredstev Izdatki za nakup naložbenih nepremiËnin Prejemki od prodaje naložbenih nepremiËnin Izdatki za nakup odvisnih podjetij Izdatki za nakup pridruženih podjetij Prejemki od prodaje kratkoroËnih finanËnih naložb Izdatki za nakup kratkoroËnih finanËnih naložb Prejemki od vrnjenih posojil Izdatki za dana posojila Izdatki za nakup nekratkoroËnih vrednostnih papirjev
Prejete obresti »isti finanËni tok iz naložbenja FINAN»NI TOKOVI PRI FINANCIRANJU Drugo poveËanje kapitala Prejemki od prejetih nekratkoroËnih posojil
Izdatki za prejeta kratkoroËna posojila Izdatki za dividende delniËarjev skupine PlaËane obresti »isti denarni tok iz financiranja »isto poveËanje oz. zmanjπanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov
189
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
Konsolidirani izkaz gibanja kapitala za leto 2008 v 000 EUR
Rezerve
Rezerve za pošteno vrednost
Lastne delnice
Prevedbena rezerva
Zadržani Ëisti dobiËek
Kapital veËinskega lastnika
Manjšinski kapital
Skupaj
125.608
46.888
39.970
-224
0
133.378
429.370
3.162
432.532
0
0
0
0
0
0
39.293
39.293
-31
39.262
Razporeditev dobiËka v rezerve
0
0
6.026
0
0
0
-6.026
0
0
0
IzplaËilo dividend
0
0
0
0
0
0
-5.610
-5.610
0
-5.610
Sprememba poštene vrednosti za prodajo razpoložljivih vrednostnih papirjev
0
0
0
85.577
0
0
0
85.577
0
85.577
Zmanjšanje zaradi prodaje vrednostnih papirjev
0
0
0
-6.366
0
0
0
-6.366
0
-6.366
PoveËanje za varovanje pred obrestnim tveganjem
0
0
0
454
0
0
0
454
0
454
Zmanjšanje manjšinskih deležev zaradi nakupov deležev
0
0
0
0
0
0
0
0
-1.960
-1.960
PoveËanje manjšinskih deležev zaradi odprodaje družb
0
0
0
0
0
0
0
0
1.519
1.519
Drugo
1
0
-1
0
0
0
0
0
0
Stanje 31. 12. 2007
83.751
125.608
52.913
119.635
-224
0
161.035
542.718
2.690
545.408
Stanje 31. 12. 2007
83.751
125.608
52.913
119.635
-224
0
161.035
542.718
2.690
545.408
DobiËek leta 2008
0
0
0
0
0
0
2.346
2.346
-426
1.920
IzplaËilo dividend
0
0
0
0
0
0
-6.011
-6.011
0
-6.011
Razporeditev dobiËka v rezerve
0
0
2.286
0
0
0
-2.286
0
0
0
Sprememba poštene vrednosti za prodajo razpoložljivih vrednostnih papirjev
0
0
0
-58.579
0
0
0
-58.579
0
-58.579
Zmanjšanje za varovanje pred obrestnim tveganjem
0
0
0
-44
0
0
0
-44
0
-44
Zmanjšanje zaradi prodaje za prodajo razpoložljivih vrednostnih papirjev
0
0
0
-321
0
0
0
-321
0
-321
Zmanjšanje manjšinskih deležev zaradi nakupov deležev
0
0
0
0
0
0
0
0
-67
-67
Pozitivna razlika pri nakupu manjšinskih deležev
0
0
0
0
0
0
-8
-8
0
-8
Prevedbena razlika
0
0
0
0
0
99
0
99
54
153
Stanje 31. 12. 2008
83.751
125.608
55.199
60.691
-224
99
155.076
480.200
2.251
482.451
Osnovni kapital
VplaËani presežek kapitala
83.750
DobiËek v letu 2007
Stanje 31. 12. 2006
190
1.2. Sestava Poslovne skupine Sava
Poslovno skupino Sava je na dan 31. 12. 2008 sestavljalo 31 družb, in sicer mati~na družba Sava, d.d., 28 odvisnih družb - h~era in vnukinj ter 2 družbi s skupnim obvladovanjem. Ra~unovodski izkazi vseh teh družb so vklju~eni v uskupinjene ra~unovodske izkaze poslovne skupine. V vseh navedenih podjetjih v skupini se ujemajo kapitalski in upravljavski deleži. Seznam družb, ki poleg matične družbe Sava, d.d., še sestavljajo poslovno skupino, s primerjavo lastniških deležev na dan 31. 12. 2008 ter 31. 12. 2007:
% lastniπtva 31. 12. 2008
% lastniπtva 31. 12. 2007
Sprememba % lastniπtva v letu 2008
SAVATECH, d.o.o., Kranj
100,00%
100,00%
0,00%
SAVA-GTI, d.o.o., Kranj
100,00%
100,00%
0,00%
SAVA-ROL, d.o.o., Zagreb
76,00%
76,00%
0,00%
SAVA-SCHÄFER, d.o.o., Kranj
50,00%
50,00%
0,00%
SAVAPRO, d.o.o., Kranj*
60,00%
60,00%
0,00%
- SAVARUS, d.o.o., Jaroslavl, Rusija (v lasti SAVAPRO, d.o.o.)*
99,50%
99,50%
0,00%
SAVA TRADE, GmbH, München, NemËija
100,00%
100,00%
0,00%
SAVA TRADE, sp.z.o.o., Varπava, Poljska
100,00%
100,00%
0,00%
SAVA TRADE, spol.s.o.o., Praga, »eπka
100,00%
100,00%
0,00%
70,00%
70,00%
0,00%
100,00%
100,00%
0,00%
95,00%
95,00%
0,00%
96,71%
96,71%
0,00%
TERME 3000, d.o.o., Moravske Toplice
100,00%
97,74%
2,26%
ZDRAVILI©»E RADENCI, d.o.o., Radenci
100,00%
100,00%
0,00%
TERME LENDAVA, d.o.o., Lendava
100,00%
98,64%
1,36%
TERME PTUJ, d.o.o., Ptuj
100,00%
100,00%
0,00%
SAVA IP, d.o.o., Ljubljana
100,00%
100,00%
0,00%
- IP NOVA, d.o.o., Ljubljana (v lasti SAVA IP, d.o.o.)
100,00%
100,00%
0,00%
- IP NOVA A, d.o.o., Ljubljana (v lasti SAVA IP, d.o.o.)
100,00%
100,00%
0,00%
- SAVA IPN, d.o.o., Ljubljana (v lasti SAVA IP, d.o.o.)
100,00%
100,00%
0,00%
50,00%
50,00%
0,00%
100,00%
100,00%
0,00%
Dejavnost GUMARSTVO
- ZUNANJETRGOVINSKA MREÆA
SAVA TRADE, d.o.o., Split, Hrvaπka SAVATECH TRADE, Ltd., London, Velika Britanija SAVATECH CORP., Port Orange, Florida Dejavnost TURIZEM SAVA HOTELI BLED, d.d., Bled
Dejavnost NEPREMI»NINE
- SAVA IMG, d.o.o., PoreË (v lasti Sava IP, d.o.o.) SAVA NOVA, d.o.o., Zagreb
191
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
% lastniπtva 31. 12. 2008
% lastniπtva 31. 12. 2007
Sprememba % lastniπtva v letu 2008
SAVA MEDICAL IN STORITVE, d.o.o., Kranj
100,00%
100,00%
0,00%
GIP SAVA KRANJ, d.o.o., Ruma, Srbija
100,00%
100,00%
0,00%
ENERGETIKA SAVA, d.o.o., Kranj
100,00%
100,00%
0,00%
50,68%
50,68%
0,00%
ENSA BH, d.o.o., Srbac, Bosna in Hercegovina
100,00%
100,00%
0,00%
SAVA ENSA, dooel., Skopje, Makedonija
100,00%
100,00%
0,00%
GEA SOL International, d.o.o., Kranj **
100,00%
100,00%
0,00%
DRUGE dejavnosti
ENERGETIKA »RNOMELJ, d.o.o., Kranj
* Družba Savapro, d.o.o., ter družba Savarus, d.o.o., sta z letom 2008 umešËeni v dejavnost Gumarstvo. ** Družba Gea Sol International, d.o.o., je v mirovanju.
SPREMEMBE V SESTAVI POSLOVNE SKUPINE SAVA Sprememb v sestavi Poslovne skupine Sava v letu 2008 ni bilo.
SPREMEMBE LASTNIŠTVA ODVISNIH DRUŽB V družbi Terme Lendava, d.o.o., in v družbi Terme 3000, d.o.o., je bil izvr{en prenos delnic manj{inskih delni~arjev na Savo, d.d., kot glavno delni~arko. Izvr{en je bil prenos lastni{tva Zdravili{~a Radenci, d.o.o., iz Term 3000, d.o.o., na holdin{ko družbo Sava, d.d. S tem so vse pomembnej{e družbe skupine na dan 31. 12. 2008 v neposrednem lastni{tvu Save, d.d.
DRUGE SPREMEMBE Družbi Terme 3000, d.o.o., in Terme Lendava, d.o.o., sta se statusno preobliko vali iz delni{kih družb v družbi z omejeno odgovornostjo. Družba Sava Hoteli Bled, d.o.o., se je preoblikovala iz družbe z omejeno odgovornostjo v delni{ko družbo. Dejavnost vseh družb je ostala nepremenjena. Družba Terme Radenci, d.o.o., se je preimenovala v družbo Zdravili{~e Radenci, d.o.o.
DOKAPITALIZACIJE ODVISNIH DRUŽB V letu 2008 je holdin{ka družba Sava, d.d., dokapitalizirala naslednje odvisne družbe: – družbo Savatech, d.o.o., s stvarnim vložkom v vi{ini 2.197 tiso~ evrov; – družbo Terme Ptuj, d.o.o., s stvarnim vložkom v vi{ini 6.000 tiso~ evrov; – družbo Sava IP, d.o.o., z denarnim vložkom v vi{ini 8.000 tiso~ evrov.
192
PRIDRUŽENA PODJETJA V POSLOVNI SKUPINI SAVA Pomembnej{ih sprememb v lastni{tvu ve~jih pridruženih podjetij v letu 2008 ni bilo, po knjigovodski vrednosti pa je bil odprodan 37,5 – odstotni delež v družbi Limb, d.o.o. Sava, d.d., je v letu 2008 izkoristila prednostno pravico do vpisa 405.875 novo iz danih delnic Abanke Vipa, d.d. Znesek vpla~ila je zna{al 24,4 milijona evrov. Spremembe lastništva v pridruženih družbah
% lastništva 31. 12. 2008
% lastništva 31. 12. 2007
Sprememba % lastništva v letu 2008
SAVA, d.d., družba za upravljanje in financiranje, Kranj - kot matiËna družba - Gorenjska banka, d.d., Kranj
45,90%
45,90%
0,00%
- Abanka Vipa, d.d., Ljubljana
23,83%
23,82%
0,01%
0,00%
37,50%
-37,50%
27,00%
27,00%
0,00%
0,16%
0,16%
0,00%
33,00%
33,00%
0,00%
40,00%
40,00%
0,00%
- Limb, d.o.o., Ptuj - Job, d.o.o., Maribor SAVA HOTELI BLED, d.d. - kot matiËna družba - Gorenjska banka, d.d., Kranj TERME LENDAVA, d.o.o. - kot matiËna družba - Turizem Lendava, d.o.o. ENSA BH, d.o.o., Srbac, Bosna in Hercegovina - kot matiËna družba - Parensa, d.o.o., Srbac, Bosna in Hercegovina
PREDSTAVNIŠTVA V POSLOVNI SKUPINI SAVA V okviru Poslovne skupine Sava v družbi Savatech, d.o.o., Kranj, delujeta predstavni{tvi v Moskvi in v Trstu.
193
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
1.3. Pojasnila k raËunovodskim izkazom Poslovne skupine Sava v skladu z Mednarodnimi standardi raËunovodskega poroËanja, kot jih je sprejela EU 1.3.1. PoroËajoËa družba
1.3.2. Podlaga za sestavitev
Sava, d.d., je družba s sedežem v Republiki Sloveniji. Naslov registriranega sedeža je Škofjeloška cesta 6, 4000 Kranj. Konsolidirani računovodski izkazi za leto, ki se je končalo 31. 12. 2008, se nanašajo na Poslovno skupino Sava, ki jo sestavljajo matična družba Sava, d.d., njene odvisne družbe, skupaj obvladovana podjetja ter deleži v pridruženih družbah. a) Izjava o skladnosti Konsolidirani ra~unovodski izkazi so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi stan dardi ra~unovodskega poro~anja (MSRP), kot jih je sprejela EU. Uprava je odobrila izdajo ra~unovodskih izkazov dne 24. 03. 2009. b) Podlaga za merjenje Konsolidirani ra~unovodski izkazi so pripravljeni ob upo{tevanju izvirnih vrednosti, razen nepremi~nin, naprav in opreme, katerih dolo~itev vrednosti je pojasnjena v nadaljevanju, za prodajo razpoložljivih finan~nih sredstev ter izvedenih finan~nih instrumentov, ki so izkazani po po{tenih vrednostih. Kot po{tena vrednost nepremi~nin, naprav in opreme je prevzeta domnevna nabavna vrednost teh sredstev na dan prehoda na MSRP. c) Funkcijska in predstavitvena valuta Konsolidirani ra~unovodski izkazi so sestavljeni v EUR, ki je funkcijska valuta družbe. Vse ra~unovodske informacije, predstavljene v EUR, so zaokrožene na tiso~ enot. d) Uporaba ocen in presoj Poslovodstvo mora pri sestavi ra~unovodskih izkazov podati ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo ra~unovodskih usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov ter odhodkov. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo. Ocene in navedene predpostavke je potrebno stalno pregledovati. Popravki ra~unovodskih ocen se pripoznajo za obdobje, v katerem se ocena popravi, ter za vsa prihodnja leta, na katera popravek vpliva.
194
Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in kriti~nih presojah, ki jih je poslo vodstvo pripravilo v procesu izvr{evanja ra~unovodskih usmeritev in ki najbolj mo~no vplivajo na zneske v ra~unovodskih izkazih, so opisane v naslednjih to~kah: • • • •
1.3.3. Pomembne raËunovodske usmeritve
To~ka 21 – obra~unavanje posla, ki vsebuje najem To~ka 27 – merjenje obvez za dolo~ene zaslužke To~ka 27 in 34 – rezervacije in pogojne obveznosti To~ka 33 – vrednotenje finan~nih instrumentov
Družbe v Poslovni skupini Sava so dosledno uporabile opredeljene računovodske politike za vsa obdobja, ki so predstavljena v priloženih konsolidiranih računovodskih izkazih. a) Podlaga za konsolidacijo Poslovna skupina Sava je sestavljena iz mati~ne družbe Sava, d.d., 28 odvisnih družb, 2 družb s skupnim obvladovanjem ter 5 pridruženih podjetij. Ra~unovodski izkazi odvisnih družb so v celoti vklju~eni v konsolidirane ra~unovodske izkaze poslovne skupine, ra~unovodski izkazi družb s skupnim obvladovanjem v so razmernem deležu lastni{tva, za pridružena podjetja pa je upo{tevana kapitalska metoda - pripis pripadajo~ega dobi~ka v finan~ni izid skupine. Mati~na družba in odvisne družbe pripravljajo posami~ne ra~unovodske izkaze v skladu s SRS, za potrebe konsolidacije se izvedejo prilagoditve na MSRP.
Odvisne družbe Odvisne družbe so podjetja, ki jih obvladuje družba Sava, d.d. Obvladovanje obstaja, ko ima mati~na družba možnost odlo~ati o finan~nih in poslovnih usme ritvah podjetja za pridobivanje koristi iz njegovega delovanja. V vseh odvisnih družbah se ujemajo kapitalski in upravljavski deleži. Ra~unovodski izkazi družb so vklju~eni v skupinske ra~unovodske izkaze od datuma, ko se obvladovanja za~ne, do datuma, ko se preneha. Družbe s skupnim obvladovanjem Družbe s skupnim obvladovanjem so podjetja, ki so predmet skupnega obvla dovanja na podlagi pogodbenega sporazuma med skupino in pogodbenim par tnerjem. Skupinski ra~unovodski izkazi vklju~ujejo sorazmeren delež podvižnika v sredstvih, obveznostih, prihodkih in odhodkih skupaj obvladovanega podjetja, povezan s podobnimi postavkami v podvižnikovih ra~unovodskih izkazih od datuma za~etka skupnega obvladovanja do datuma, ko skupno obvladovanje preneha. Pridružena podjetja Pridružena podjetja so družbe, v katerih ima Poslovna skupina Sava pomemben, vendar ne prevladujo~ vpliv na finan~no in poslovno politiko. Konsolidirani ra~unovodski izkazi vsebujejo Poslovni skupini Sava pripadajo~i del dobi~kov oziroma izgub pridruženih podjetij v skladu s kapitalsko metodo, od datuma, ko se pomemben vpliv za~ne, do datuma, ko se kon~a. Ko delež izgub, ki pripadajo skupini, preseže njen delež v pridruženem podjetju, se vrednost take naložbe zmanj{a na ni~, nadaljnje izgube pa se ne pripoznajo, razen v primerih, ko bi bila družba v skupini dolžna poravnati dolo~ene obveznosti za pridruženo podjetje. Kapitalski in upravljavski deleži v pridruženih podjetjih se ujemajo.
195
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
Posli, izvzeti v postopku konsolidacije Pri sestavi konsolidiranih ra~unovodskih izkazov so izlo~ena stanja terjatev in obveznosti, nerealizirani dobi~ki in izgube oziroma prihodki in odhodki, ki iz hajajo iz poslov znotraj Poslovne skupine Sava. Nerealizirani dobi~ki iz poslov s skupaj obvladovanimi podjetji se izlo~ijo le do obsega deleža Poslovne skupine Sava v skupaj obvladovanem podjetju. Nerealizirane izgube se izlo~ijo prav tako kot dobi~ki pod pogojem, da ne obstaja dokaz o oslabitvi. b) Tuja valuta
Posli v tuji valuti Posli, izraženi v tuji valuti, se prera~unajo v funkcijsko valuto po referen~nem te~aju ECB na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izražena v tuji valuti na dan bilance stanja, se prera~unajo v funkcijsko valuto po referen~nem te~aju ECB, veljavnem na zadnji dan obra~unskega obdobja. Te~ajne razlike so razlike med odpla~no vrednostjo v funkcijski valuti na za~etku obdobja, popravljeno za vi{ino efektivnih obresti in pla~il med obdobjem in odpla~no vrednostjo v tuji valuti, prera~unano po referen~nem te~aju ECB na koncu obdobja. Te~ajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Nedenarna sredstva in obveznosti, ki so izmerjene po izvirni vrednosti v tuji valuti, se pretvorijo v funkcijsko valuto po referen~nem te~aju ECB na dan po sla. Nedenarne postavke in obveznosti, izražene v tuji valuti in izmerjene po po{teni vrednosti, se pretvorijo v evre po referen~nem te~aju ECB na dan, ko je bila po{tena vrednost dolo~ena. Te~ajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, kar pa ne velja za razlike, ki nastanejo pri prera~unu kapitalskih in{trumentov, razvr{~enih kot na razpolago za prodajo ali za nefinan~no obveznost, ki je dolo~ena kot varovanje pred tveganjem. Podjetja v tujini Sredstva in obveznosti podjetij v tujini se prera~unajo v evre po referen~nem te~aju ECB, ki velja na dan bilance stanja. Prihodki in odhodki podjetij v tujini, se prera~unajo v evre po te~ajih, ki so veljavni na dan posla. Te~ajne razlike, ki nastanejo pri prera~unu, se pripoznajo neposredno v kapital. c) Finančni instrumenti
Neizpeljani finan~ni instrumenti Neizpeljani finan~ni instrumenti vklju~ujejo naložbe v kapital in dolžni{ke vre dnostne papirje, poslovne in druge terjatve, denarna sredstva in njihove ustreznike, prejeta in dana posojila ter poslovne in druge obveznosti. Neizpeljani finan~ni instrumenti se na za~etku pripoznajo po njihovi po{teni vrednosti, pove~ani za stro{ke, ki se neposredno nana{ajo na posel. Neizpeljani finan~ni instrumenti se pripoznajo, ~e poslovna skupina postane stranka pogodbenih dolo~il instrumenta. Pripoznanje finan~nih sredstev se od pravi, ko pogodbene pravice poslovne skupine do denarnih tokov pote~ejo ali pa je opravljen prenos finan~nega sredstva na drugo stranko, vklju~no s tveganji in koristmi. Nakupi in prodaje, opravljene na obi~ajen na~in, se obra~unavajo na dan, ko se poslovna skupina obveže kupiti ali prodati sredstvo. Pripoznanje finan~nih obveznosti se odpravi, ko pogodbene obveznosti poslovne skupine pote~ejo, prenehajo ali prekinejo.
196
Denarna sredstva Denarna sredstva in njihovi ustrezniki obsegajo denar v blagajni, na transakcij skih ra~unih ter depozite na odpoklic. Prekora~itve na transakcijskem ra~unu pri banki, ki jih je mogo~e poravnati na poziv in so sestavni del vodenja denarnih sredstev v poslovni skupini, so v izkazu finan~nega izida vklju~ene med sestavine denarnih sredstev in njihovih ustreznikov. Finan~na sredstva na razpolago za prodajo Naložbe poslovne skupine v kapitalske vrednostnice so razvr{~ene kot finan~na sredstva, ki so na razpolago za prodajo. Za prodajo razpoložljivi vrednostni papirji so lastni{ki vrednostni papirji družb, ki kotirajo na borzi, pa tudi družb, ki ne kotirajo. Naložbe v delnice in deleže družb so izkazane po po{teni vrednosti. Sprememba po{tene vrednosti se neposredno pripozna v kapitalu. Ko se pripoznanje teh na ložb odpravi, je potrebno prej v kapitalu pripoznani nabrani dobi~ek ali izgubo pripoznati v poslovnem izidu obdobja. Po{tena vrednost za prodajo razpoložljivih vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi, je enaka objavljenemu enotnemu te~aju teh delnic na dan bilance stanja. Po{tena vrednost delnic in deležev družb, ki ne kotirajo, se oceni na podlagi zadnjih znanih transakcij. ^e je bilo zmanj{anje po{tene vrednosti finan~nega sredstva, ki je razpoložljivo za prodajo, pripoznano neposredno kot negativni presežek iz prevrednotenja in obstajajo nepristranski dokazi, da je to sredstvo dolgoro~no oslabljeno, se oslabitev pripozna v izkazu poslovnega izida kot finan~ni odhodek. [teje se, da obstajajo objektivni razlogi za opravljanje preizkusa oslabitve finan~ne naložbe, kadar je po{tena vrednost finan~nega sredstva na dan bilance stanja 20 odstotkov nižja od nabavne vrednosti finan~nega sredstva. Preizkus oslabitve finan~ne naložbe se opravi posami~no za vsako naložbo ali skupino naložb. Ostalo Ostali neizpeljani finan~ni instrumenti so merjeni po odpla~ni vrednosti z uporabo metode efektivnih obresti, zmanj{ani za znesek izgub zaradi oslabitve. Izpeljani finan~ni instrumenti Poslovna skupina ne hrani ali izdaja izpeljane finan~ne instrumente za namene trgovanja. Poslovna skupina uporablja izpeljane finan~ne instrumente za varovanje pred izpostavljenostjo obrestnim tveganjem. Izpeljani finan~ni instrumenti se na za~etku pripoznajo po po{teni vrednosti; stro{ki povezani s poslom se pripoznajo v poslovnem izidu, in sicer ob njihovem nastanku. Po za~etnem pripoznanju se izpeljani finan~ni instrumenti merijo po po{teni vrednosti, pripadajo~e spremembe pa se obravnavajo kot opisano v nadaljevanju.
Varovanje denarnega toka pred tveganji Spremembe po{tene vrednosti izpeljanega finan~nega instrumenta, ki je dolo~en za varovanje denarnega toka pred tveganji, so pripoznane neposredno v kapitalu, vendar le pod pogojem, da je varovanje uspe{no. Kolikor je varovanje neuspe{no, se spremembe po{tene vrednosti izkažejo v poslovnem izidu.
197
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
^e instrument za varovanje pred tveganji ne izpolnjuje ve~ sodil za obra~unavanje varovanja pred tveganji, ~e le-ta preneha veljati ali se proda, odpove ali izkoristi, se varovanje pred tveganji preneha obra~unavati. Nabrani dobi~ek ali izguba, ki je pripoznan(a) v kapitalu, ostane pripoznan(a) v kapitalu, dokler ne pride do napovedanega posla. Kolikor je nefinan~no sredstvo predmet varovanja pred tveganji, se v kapi talu pripoznan znesek prenese med knjigovodsko vrednost sredstva in si cer po njegovem pripoznanju. V drugih primerih se znesek, ki je pripoznan v kapitalu, prenese v poslovni izkaz v obdobju, v katerem sredstvo, ki je varovano pred tveganji, vpliva na poslovni izid.
Gospodarska varovanja pred tveganji Pri izpeljanih finan~nih instrumentih, ki varujejo denarna sredstva in obve znosti izražena v tuji valuti, se gospodarsko varovanje pred tveganji ne izvaja. Spremembe po{tene vrednosti izpeljanih finan~nih instrumentov so pripoznane v izkazu poslovnega izida kot del pozitivnih in negativnih te~ajnih razlik. Osnovni kapital Navadne kosovne delnice Dodatni stro{ki, ki jih je mogo~e pripisati neposredno izdaji navadnih delnic in delni{kih opcij, so izkazani kot znižanje kapitala. Odkup lastnih delnic Odkupljene lastne delnice se izkazujejo kot odbitna postavka kapitala. Dividende Dividende se pripoznajo v ra~unovodskih izkazih skupine v obdobju, v katerem je bil sprejet sklep skup{~ine delni~arjev o izpla~ilu dividend. d) Nepremičnine, naprave in oprema
Pripoznanje in merjenje Nepremi~nine, naprave in oprema so izkazana po svoji nabavni vrednosti, zmanj{ani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Nabavna vrednost zajema stro{ke, ki se neposredno pripisujejo nabavi sredstev. Stro{ki v podjetju izdelanega sredstva zajemajo stro{ke materiala, neposredne stro{ke dela in ostale stro{ke, ki jih je mogo~e neposredno pripisati njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, ter stro{ke razgradnje in odstranitve nepremi~nin, naprav in opreme ter obnovitev mesta, na katerem se je to sredstvo nahajalo. Nabavne vrednosti ne pove~ujejo obresti od posojil za pridobitev nepremi~nin, naprav in opreme. Deli nepremi~nin, naprav in opreme, ki imajo razli~ne dobe koristnosti, se obra~unavajo kot posamezne nepremi~nine, naprave in oprema.
Prerazporeditve k naložbenim nepremi~ninam Nepremi~nine, ki so zgrajene ali razvite za prihodnjo uporabo kot naložbene nepre mi~nine, so obravnavane kot nepremi~nine in izkazane po njihovi nabavni vrednosti do datuma dokon~anja, ko postane nepremi~nina naložbena nepremi~nina. ^e se lastni{ko uporabljena nepremi~nina spremeni v naložbeno nepremi~nino, se ta nepremi~nina izmeri po njeni po{teni vrednosti in prerazporedi k naložbe nim nepremi~ninam. Dobi~ek, ki se pojavi pri ponovnem merjenju, se pripozna neposredno v kapitalu. Izguba, ki se pojavi, pa se pripozna neposredno v po slovnem izidu. 198
Kasnej{i stro{ki Stro{ki zamenjave nekega dela nepremi~nin, naprav in opreme, se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega sredstva, ~e je verjetno, da bodo bodo~e gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale v poslovno skupino, ter ~e je nabavno vrednost mogo~e zanesljivo izmeriti. Vsi drugi stro{ki so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki v obdobju, ko nastanejo. Amortizacija Amortizacija se obra~una po metodi enakomernega ~asovnega amortiziranja ob upo{tevanju dobe koristnosti nepremi~nin, naprav in opreme. Zemlji{~a se ne amorti zirajo. Ustreznost metode ter dobe koristnosti skupina preverja na dan poro~anja. Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerljivo obdobje so naslednje: Proizvodne dvorane
25 do 80 let
Zgradbe hotelov, trgovske stavbe, skladišËa
20 do 71 let
Poslovne stavbe
25 do 40 let
Proizvajalna oprema v gumarstvu
4 do 20 let
Oprema hotelov
5 do 20 let
RaËunalniška oprema Druga oprema
2 do 5 let 6 do 20 let
e) Neopredmetena sredstva
Dobro ime (slabo ime) Dobro ime (slabo ime) nastane ob prevzemu odvisnih družb, pridruženih podjetij ter skupnih podvigov. Nabave Dobro ime se nana{a na presežek med nakupno vrednostjo in deležem poslovne skupine v ~isti po{teni vrednosti sredstev, obveznosti ter pogojnih obveznosti pre vzete družbe. ^e je presežek negativen (slabo ime), se le ta neposredno pripozna v izkazu poslovnega izida. Pri pridruženih podjetjih pa se vrednost dobrega imena vklju~i v knjigovodsko vrednost naložbe v pridruženo podjetje. Nabava manj{inskih deležev Dobro ime (slabo ime), ki se pojavi pri nabavi manj{inskih deležev v odvisnih družbah, predstavlja razliko med stro{ki nakupa dodatne naložbe in knjigovodsko vrednostjo nabavljenih sredstev na dan izmenjave. Evidentira se neposredno v kapitalu. Kasnej{e merjenje Dobro ime je izkazano po nabavni vrednosti, zmanj{ani za morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve. Raziskovanje in razvijanje Poraba pri raziskovalnem delovanju, katerega namen je pridobiti novo znanstveno in strokovno znanje ter razumevanje, se pripozna v izkazu poslovnega izida kot odhodek, ko nastane. 199
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
Ostala neopredmetena sredstva Ostala neopredmetena sredstva, pridobljena s strani poslovne skupine, in katerih dobe koristnosti so omejene, so izkazana po nabavni vrednosti, zmanj{ani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve. Kasnej{i stro{ki Poznej{i izdatki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi so usredstveni le v primerih, ko pove~ujejo prihodnje gospodarske koristi, ki izhajajo iz sredstva, na katero se izdatki nana{ajo. Vsi drugi stro{ki so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko nastanejo. Amortizacija Amortizacija se obra~unava po metodi enakomernega ~asovnega amortiziranja ob upo{tevanju dobe koristnosti neopredmetenih sredstev. Amortizacija neopred metenih sredstev se za~ne, ko je sredstvo na razpolago za uporabo. Ocenjene dobe koristnosti za teko~e in primerljivo leto za ra~unalni{ke programe ter druge patente in licence zna{ajo pet let. f) Naložbene nepremičnine Naložbene nepremi~nine so tiste, ki jih posedujemo, da bi prina{ale najemnino ali pove~evale vrednost dolgoro~ne naložbe ali pa oboje. Naložbene nepremi~nine so izkazane po modelu nabavne vrednosti. V primerih, ko se je treba odlo~iti, ali je neko sredstvo naložbena nepremi~nina ali nepremi~nina, naprave in oprema, je sredstvo naložbena nepremi~nina, ~e se ve~ kot 20 odstotkov celotne vrednosti sredstva uporablja kot naložbena nepremi~nina. Amortizacija se obra~unava po metodi enakomernega ~asovnega amortiziranja ob upo{tevanju dobe koristnosti posamezne naložbene nepremi~nine. Zemlji{~a se ne amortizirajo. Dobe koristnosti naložbenih nepremi~nin so enake kot za istovrstne nepremi~nine, naprave in opremo. g) Zaloge Zaloge se vrednotijo po izvirni vrednosti ali ~isti iztržljivi vrednosti, in sicer po manj{i izmed njiju. ^ista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, zmanj{ana za ocenjene stro{ke dokon~anja in ocenjene stro{ke prodaje. Cena koli~inske enote v zalogi vsebuje stro{ke, ki nastajajo pri pridobivanju zalog in spravljanju na njihovo sedanje mesto in v njihovo sedanje stanje. Pri dokon~anih proizvodih in nedokon~ani proizvodnji stro{ki vsebujejo tudi ustrezen delež proizvajalnih stro{kov ob normalni uporabi proizvajalnih sredstev. Poraba zalog se izkazuje po metodi tehtanih povpre~nih cen. Zaloge v dejavnosti Nepremi~nine vsebujejo tudi stro{ke obresti za posojila, najeta za konkreten projekt. h) Nedokončana gradbena dela Nedokon~ana gradbena dela predstavljajo bruto nezara~unano vrednost, ki bo pla~ana s strani strank za pogodbeno delo do datuma poro~anja. Vrednost nedokon~anih gradbenih del se izkazuje po nabavni vrednosti, pove~ani za dobi~ek, izkazan do datuma poro~anja in zmanj{ani za postopno zara~unavanje in izkazane izgube. Stro{ki vklju~ujejo vse izdatke, ki se nana{ajo neposredno 200
na posamezne projekte in razporeditev stalnih in spremenljivih posrednih pro izvajalnih stro{kov, nastalih pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti skupine, ki temeljijo na obi~ajni kapaciteti poslovanja, tudi izdatke za obresti za najeta posojila za posamezne projekte. Nedokon~ana gradbena dela so prikazana kot del poslovnih terjatev v sklopu bilance stanja. ^e pla~ila s strani strank presegajo pripoznani dobi~ek, se razlika izkaže kot odloženi prihodek v bilanci stanja. i) Oslabitev sredstev
Finan~na sredstva Za finan~no sredstvo se {teje, da je oslabljeno, ~e obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da je zaradi enega ali ve~ dogodkov pri{lo do zmanj{anja pri~akovanih bodo~ih denarnih tokov iz tega sredstva. Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finan~nim sredstvom, izkazanim po odpla~ni vrednosti, se izra~una kot razlika med neodpisano vrednostjo sredstva in pri~akovanimi bodo~imi denarnimi tokovi, razobrestenimi po izvirni veljavni obrestni meri. Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finan~nim sredstvom, namenjenim za prodajo, se izra~una po njegovi trenutni po{teni vrednosti. Pri pomembnih finan~nih sredstvih se ocena oslabitve izvede posami~no. Oce na oslabitve preostalih finan~nih sredstev se izvede skupinsko glede na njihove skupne zna~ilnosti pri izpostavljenosti tveganjem. Vse izgube zaradi oslabitve skupina izkaže v poslovnem izidu obdobja. Morebitno nabrano izgubo v zvezi s finan~nim sredstvom, ki je na razpolago za prodajo in je bila pripoznana neposredno v kapitalu, se prenese na poslovni izid.
Nefinan~na sredstva Skupina ob vsakem datumu poro~anja preveri preostalo knjigovodsko vrednost nefinan~nih sredstev skupine razen naložbenih nepremi~nin, zalog in odloženih terjatev za davke - z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. ^e tak{ni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Ocena oslabitve dobrega imena in neopredmetenih sredstev z nedolo~eno dobo koristnosti, ki {e niso na voljo za uporabo, se izvede vsaki~ na datum poro~anja. Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajo~e enote se pripozna v primeru, ko njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Denar ustvarjajo~a enota je najmanj{a skupina sredstev, ki ustvarjajo finan~ne pritoke, v veliki meri neodvisne od finan~nih pritokov iz drugih sredstev ali skupin sredstev. Slabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida. Izguba, ki se pri denar ustvarjajo~i enoti pripozna zaradi oslabitve, se razporedi tako, da se najprej zmanj{a knjigovodska vrednost dobrega imena, razporejenega na denar ustvarjajo~o enoto, nato pa na druga sredstva enote (skupine enot) sorazmerno s knjigovodsko vrednostjo vsakega sredstva v enoti. Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajo~e enote je njena vrednost pri uporabi ali po{tena vrednost, zmanj{ana za stro{ke prodaje, in sicer tista, ki je vi{ja. Pri dolo~anju vrednosti sredstva pri uporabi se pri~akovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdav~itvijo, ki odraža sprotne tržne ocene ~asovne vrednosti denarja in tveganja, ki so zna~ilna za sredstvo. 201
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
j) Poslovne in druge terjatve
Ostale poslovne in druge terjatve Poslovne in druge terjatve se izkazujejo po njihovi izvirni vrednosti, zmanj{ani za izgube zaradi oslabitve. k) Zaslužki zaposlenih Obveze za kratkoro~ne zaslužke zaposlenih se merijo brez diskontiranja in se izkažejo med odhodki, ko je delo zaposlenega v zvezi z dolo~enim kratkoro~nim zaslužkom opravljeno. l) Rezervacije Rezervacije se pripoznajo, ~e ima poslovna skupina zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogo~e zanesljivo oceniti in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogo~ajo gospodar ske koristi. Poslovna skupina rezervacije dolo~i z diskontiranjem pri~akovanih prihodnjih denarnih tokov po stopnji pred obdav~itvijo, ki odraža obstoje~e ocene ~asovne vrednosti denarja in po potrebi tudi tveganja, ki so zna~ilna za obveznost. m) Garancije za izdelke in storitve Rezervacija za garancije za izdelke in storitve se izkaže ob prodaji izdelkov ali storitev, za katere je garancija dana. Rezervacija se oblikuje na osnovi izvirnih po datkov o garanciji in ob presoji vseh možnih izidov glede na njihovo verjetnost. n) Kočljive pogodbe Rezervacija za stro{ke ko~ljive pogodbe se pripozna, ko neizogibni stro{ki izpol njevanja pogodbenih obveznosti po tej pogodbi presegajo pri~akovane gospo darske koristi, ki jih je poslovna skupina deležna na osnovi pogodbe. Rezervacije se merijo po sedanji vrednosti pri~akovanih stro{kov prekinitve pogodbe oziroma pri~akovanih stro{kov nadaljevanja pogodbenega razmerja, in sicer po nižji od obeh. Preden skupina oblikuje rezervacijo, izkaže morebitne izgube iz oslabitve vrednosti sredstev, ki so povezana s pogodbo. o) Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade Rezervacije so oblikovane v vi{ini ocenjenih prihodnjih izpla~il za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na dan bilance stanja, za zaposlene v tistih drža vah, kjer obstaja zakonska obveza za izpla~ilo odpravnin in jubilejnih nagrad. V izra~unu so upo◊tevani stro◊ki odpravnin ob upokojitvi in stro◊ek vseh pri~akovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Pri izra~unu je uporabljena metoda projicirane enote. Aktuarski dobi~ki oziroma aktuarske izgube teko~ega poslovnega leta se ob ugotovitvi v celoti pripoznajo v izkazu poslovnega izida.
202
p) Prihodki
Prihodki iz prodaje proizvodov Prihodki iz prodaje proizvodov se pripoznajo po po{teni vrednosti prejetega popla~ila ali terjatve iz tega naslova, in sicer zmanj{ani za vra~ila in popuste, rabate za nadaljnjo prodajo in koli~inske popuste. Prihodki se izkažejo, ko je kupec prevzel vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezanih z lastni{tvom sredstva, ko obstaja gotovost glede popla~ljivosti nadomestila in z njim poveza nih stro{kov ali možnosti vra~ila proizvodov in ko skupina preneha z nadaljnjim odlo~anjem o prodanih proizvodih. Prenos tveganj in koristi je odvisen od posameznih dolo~il kupoprodajne pogodbe. Pri prodaji proizvodov se prenos praviloma izvede potem, ko je blago prispelo v kup~evo skladi{~e, vendar pa pri nekaterih mednarodnih po{iljkah do prenosa pride ob naložitvi blaga na transportno sredstvo. Prihodki iz opravljenih storitev Prihodki iz opravljenih storitev se v izkazu poslovnega izida pripoznajo glede na stopnjo dokon~anosti posla na datum poro~anja. Stopnja dokon~anosti se oceni s pregledom opravljenega dela. Prihodki od storitev v dejavnosti Turizem se priznajo, ko je storitev opravljena. V primerih, ko se prihodki turisti~nega aranžmaja nana{ajo na dve obra~unski obdobji, se razmejijo glede na {tevilo dni v posameznem obra~unskem obdobju. Prihodki iz pogodb o gradbenih delih ^e je mogo~e izid pogodbe o gradbenih delih zanesljivo oceniti, se pogodbeni prihodki in odhodki, povezani s pogodbo o gradbenih delih, pripoznajo v po slovnem izidu kot prihodki oziroma odhodki glede na stopnjo dokon~anosti po godbenih dejavnosti. Pogodbeni prihodki obsegajo za~etni znesek, ki je dolo~en ob sklenitvi pogodbe, in morebitne spremembe obsega dela po pogodbi, zahtevki in nagrade za uspe{nost, v kolikor je verjetno, da bodo ti pripeljali do prihodkov in jih je mogo~e zanesljivo izmeriti. Stopnja dokon~anosti se oceni s pregledom opravljenega dela. ^e izida pogodbe o gradbenih delih ni mogo~e zanesljivo izmeriti, se pogodbeni prihodki pripoznajo samo v tistem delu nastalih pogodbenih stro{kov, za katerega je verjetno, da bo pla~an. Pri~akovane izgube iz pogodb o gradbenih delih se pripoznajo takoj ob nastanku.
Prihodki od najemnin Prihodki od najemnin iz naložbenih nepremi~nin se pripoznajo med prihodki enakomerno med trajanjem najema. Državne podpore Državne podpore se v za~etku pripoznajo v ra~unovodskih izkazih kot odloženi prihodki, ko obstaja sprejemljivo zagotovilo, da bo skupina podpore prejela in da bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Državne podpore, prejete za kritje stro{kov, se pripoznavajo strogo dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stro{ki, ki naj bi jih le-te nado mestile. S sredstvi povezane državne podpore se v izkazu poslovnega izida pri poznavajo strogo dosledno med drugimi prihodki iz poslovanja v dobi koristnosti posameznega sredstva.
203
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
q) Finančni prihodki in finančni odhodki Finan~ni prihodki obsegajo prihodke od obresti od naložb, prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve za prodajo razpoložljivih finan~nih sredstev, pozitivne te~ajne razlike in dobi~ke od in{trumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Prihodki iz obresti se pripoznajo ob njiho vem nastanku z uporabo metode efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend se v izkazu poslovnega izida pripoznajo, ko je uveljavljena delni~arjeva pravica do pla~ila. Finan~ni odhodki obsegajo stro{ke obresti za posojila, negativne te~ajne razlike, izgube zaradi oslabitve vrednosti finan~nih sredstev in izgube od in{trumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stro{ki iz posojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivnih obresti. r) Davek od dobička Davek od dobi~ka oziroma izgube poslovnega leta obsega odmerjeni in odloženi davek. Davek od dobi~ka se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, v katerem se nana{a na postavke, ki se izkazujejo neposredno v kapitalu in se zato izkazuje med kapitalom. Odmerjeni davek je davek, za katerega se pri~akuje, da bo pla~an od obdav~ljivega dobi~ka za poslovno leto, z uporabo dav~nih stopenj, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na datum poro~anja, in morebitne prilagoditve dav~nih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti. Odloženi davek se izkazuje po metodi obveznosti po bilanci stanja, pri ~emer se upo{tevajo za~asne razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostmi za potrebe finan~nega poro~anja in zneskov za potrebe dav~nega poro~anja. Odloženi davek se izkaže v vi{ini, katero bo po pri~akovanjih, potrebno pla~ati ob odpravi za~asnih razlik, na podlagi zakonov, uveljavljenih ali v bistvu uve ljavljenih na datum poro~anja. Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verje tnost, da bo na razpolago prihodnji obdav~ljivi dobi~ek, v breme katerega bo v prihodnje mogo~e uporabiti odloženo terjatev. Odložene terjatve za davek se zmanj{ajo za znesek, za katerega ni ve~ verjetno, da bo mogo~e uveljaviti dav~no olaj{avo, povezano s sredstvom. Odložene terjatve iz naslova dav~nih izgub niso bile obra~unane. s) Čisti dobiček na delnico Delni{ki kapital poslovne skupine je razdeljen na navadne imenske kosovne delnice, zato skupina prikazuje osnovno dobi~konosnost delnice. Osnovna dobi~konosnost delnice se izra~una tako, da delimo dobi~ek oziroma izgubo, ki pripada navadnim delni~arjem, s tehtanim povpre~nim {tevilom navadnih delnic v poslovnem letu. Prilagojeni ~isti dobi~ek na delnico je enak osnovnemu ~istemu dobi~ku na del nico, ker skupina nima prednostnih delnic ali zamenljivih obveznic. Med letom ni pri{lo do spremembe {tevila izdanih delnic.
204
t) Poročanje po odsekih Odsek je prepoznavni sestavni del poslovne skupine, ki se ukvarja s proizvodi ali storitvami (podro~ni odsek) ali proizvodi in storitvami v posebnem gospodarskem okolju (obmo~ni odsek) ter je predmet tveganj in donosov, druga~nih od tistih v drugih odsekih. Poro~anje skupine po odsekih temelji na podro~nih odsekih. u) Novi standardi in pojasnila, ki še niso stopili v veljavo Številni novi standardi, dopolnitve standardov in pojasnila za leto, ki se je kon~alo 31. decembra 2008, {e ne veljajo in jih Poslovna skupina Sava pri pripravi ra~unovodskih izkazov ni upo{tevala: 1. MSRP 8 Poslovni odseki (v veljavi od 1. januarja 2009) V poro~anje po odsekih uvaja t. i. “poslovodni pristop”. MSRP 8, ki ga bo poslovna skupina morala upo{tevati pri pripravi ra~unovodskih izkazov za poslovno leto 2009, dolo~a razkritja o odsekih na podlagi internih poro~il, ki jih bo redno preverjal glavni nosilec odlo~anja v poslovni skupini, da oceni poslovno uspe{nost vsakega odseka in jim dodeli sredstva. Skupina trenutno informacije o odsekih izkazuje po podro~nih in obmo~nih odsekih. 2. Prenovljeni MRS 23 Stro{ki izposojanja (v veljavi od 1. januarja 2009) Prenovljeni standard ne daje ve~ možnosti pripoznavanja stro{kov izposojanja kot odhodkov in zahteva, da podjetje stro{ke izposojanja, ki jih je mogo~e pripisati neposredno nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi, usred stvi kot del nabavne vrednosti zadevnega sredstva. Prenovljeni MRS 23 bo poslovna skupina morala pri~eti uporabljati pri pripravi uskupinjenih ra~unovodskih izkazov za poslovno leto 2009, kar bo predsta vljalo spremembo v ra~unovodskih usmeritvah poslovne skupine. Skladno s prehodnimi dolo~bami bo poslovna skupina prenovljeni MRS 23 uporabila pri tistih sredstvih, pri katerih se usredstvenje stro{kov izposojanja pri~ne na dan, ko sprememba stopi v veljavo ali pozneje. 3. Dopolnila k MSRP 2 Pla~ilo z delnicami (v veljavi od 1. januarja 2009) Dopolnilo natan~neje dolo~a pojem odmerni pogoji in uvaja koncept neodmer nih (nezajam~enih) pogojev. Neodmerni pogoji se morajo odražati v po{teni vrednosti na dan podelitve, nezmožnost izpolnitve neodmernih pogojev pa se obravnava kot preklic. Dopolnila k MSRP 2 nimajo pomembnega vpliva na poslovanje poslovne skupine, saj le-ta nima sistema ugodnosti v obliki deležev. 4. Dopolnila k MRS 1 Predstavitev ra~unovodskih izkazov (v veljavi od 1. januarja 2009) Dopolnjen standard zahteva, da se podatki v ra~unovodskih izkazih združijo na podlagi skupnih zna~ilnosti ter uvaja ‘izkaz celotnega dobi~ka’. Postavke stro{kov in odhodkov, kot tudi sestavine ostalega celotnega dobi~ka so prika zani bodisi v izkazu celotnega dobi~ka (ki v enem samem izkazu zajema izkaz uspeha ter vse nelastni{ke spremembe v kapitalu), ali dveh lo~enih izkazih (izkaz uspeha ter izkaz celotnega dobi~ka). Poslovna skupina bo za konsolidirane ra~unovodske izkaze 2009 uporabila dva lo~ena izkaza.
205
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
5. Dopolnilo k MRS 27, Konsolidirani in lo~eni ra~unovodski izkazi (v veljavi od 1. januarja 2009) Spremembe se nana{ajo na ukinitev definicije “naložbena metoda” ki jo trenu tno navaja MRS 27; namesto tega se vse dividende odvisnega podjetja, skupaj obvladovanega podjetja ali pridruženega podjetja pripoznajo kot prihodek v posameznih ra~unovodskih izkazih naložbenika, ko se uveljavi pravica do izpla~ila dividende. Ker so priloženi ra~unovodski izkazi konsolidirani oziroma skupinski, dopol nila k MRS 27 niso pomembna. V posami~nih bo dopolnilo imelo vpliv, ker bodo dividende pripoznane že prej in ne {ele ob izpla~ilu. 6. Dopolnila k MRS 32 Finan~ni instrumenti: razkrivanje in MRS 1 Predstavitev ra~unovodskih izkazov (v veljavi od 1. januarja 2009) Dopolnila uvajajo izjemo od na~ela, ki se praviloma uporablja v sklopu MRS 32 v zvezi z razvr{~anjem instrumentov kot lastni{ki kapital; sprememba namre~ omogo~a, da se dolo~eni prodajljivi instrumenti, ki jih družba izda in obi~ajno razvrsti kot obveznost, razvrstijo kot lastni{ki kapital, toda le ~e izpolnjujejo dolo~ene pogoje. Dopolnila za poslovno skupino niso pomembna, saj v preteklosti nobena družba v skupini ni izdala prodajljivih instrumentov. 7. OPMSRP 13 Programi zvestobe kupcev (v veljavi od 1. julija 2008) Nana{a se na ra~unovodstvo podjetij, ki izvajajo ali so druga~e udeležena v programih zvestobe kupcev. Nana{a se na tiste programe zvestobe kupcev, v katerih ti pridobijo pravico do nagrade, kot na primer brezpla~no ali cenovno ugodnej{e blago ali storitve. OPMSRP 13, ki ga bo poslovna skupina morala upo{tevati pri pripravi izkazov za poslovno leto 2009, ne bo vplival na uskupinjene ra~unovodske izkaze.
1.3.4. DoloËanje poπtene vrednosti
Glede na ra~unovodske usmeritve skupine in raz~lenitve je potrebna dolo~itev po{tene vrednosti tako finan~nih kot tudi nefinan~nih sredstev in obveznosti. Po{tene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja oziroma poro~anja je poslovna skupina dolo~ila po metodah, ki so opisane v nadaljeva nju. Kjer so potrebna dodatna pojasnila v zvezi s predpostavkami za dolo~itev po{tenih vrednosti, so ta navedena v raz~lenitvah k posameznim postavkam sredstev oziroma obveznosti skupine.
Naložbene nepremi~nine Zunanji, neodvisni cenilec, ki ima priznano in ustrezno poklicno usposobljenost ter izku{nje pri razme{~anju in razvr{~anju naložbenih nepremi~nin, kakr{ne so predmet vrednotenja, in niso nedavno pridobljene, najmanj vsakih 5 let ovre dnoti portfelj naložb v skupini. Po{tena vrednost temelji na tržni vrednosti, ki je enaka ocenjeni vrednosti, po kateri bi se lahko nepremi~nina na dan cenitve in po ustreznem trženju izmenjala v premi{ljenem poslu med voljnim prodajalcem in voljnim kupcem, pri ~emer so stranke dobro obve{~ene in ravnajo razumno, neprisiljeno in neodvisno (arm's length transaction). ^e ni mogo~e dolo~iti trenutnih cen na aktivnem trgu, se vrednost naložbene nepre mi~nine oceni s pomo~jo skupne vrednosti pri~akovanih denarnih tokov iz oddajanja nepremi~nine v najem. Donos, ki odseva posebna tveganja, je vklju~en v izra~un vrednosti nepremi~nine na osnovi diskontiranih neto denarnih tokov na letni ravni.
206
Kjer je primerno, je pri vrednotenju potrebno upo{tevati tudi tip najemnikov, ki so trenutno nastanjeni v naložbeni nepremi~nini oziroma so nosilci obveznosti po najemni pogodbi, ali pa bi v primeru oddaje v najem te nepremi~nine najverjetneje postali njeni najemniki, in splo{no sliko njihove kreditne sposobnosti, nadalje raz poreditev obveznosti za vzdrževanje in zavarovanje nepremi~nine med skupino in najemnikom ter preostalo življenjsko dobo naložbene nepremi~nine. Ko se ob pregledu ali obnovi najemne pogodbe pri~akuje, da bo pri{lo do naknadnih pove~anj najemnine zaradi vrnitve v prvotno stanje, {teje, da so bila vsa obvestila in po potrebi tudi povratna obvestila posredovana v veljavni obliki in pravo~asno. Zaloge Po{tena vrednost zalog v poslovnih združitvah se dolo~i na podlagi njihove pri~akovane prodajne vrednosti pri rednem poslovanju, zmanj{ane za ocenjene stro{ke dokon~anja in prodaje ter primeren pribitek glede na koli~ino dela, vlo ženega v dokon~anje posla in prodajo zalog.
Naložbe v lastni{ke in dolžni{ke vrednostne papirje Po{tena vrednost za prodajo razpoložljivih finan~nih sredstev, ki kotirajo na borzi, je enaka objavljenemu enotnemu te~aju teh delnic na dan bilance stanja. Po{tena vrednost delnic in deležev, ki ne kotirajo, se oceni na podlagi zadnjih transakcij ali njihovih ra~unovodskih izkazov. V primeru, da je za dolo~eno finan~no naložbo sklenjena opcijska pogodba, se po{tena vrednost ugotavlja na podlagi cene v opcijski pogodbi. Poslovne in druge terjatve Po{tena vrednost poslovnih in drugih terjatev, razen nedokon~anih gradbenih del, katerih zapadlost je dalj{a od enega leta, se izra~una kot sedanja vrednost priho dnjih denarnih tokov, diskontiranih po tržni obrestni meri na datum poro~anja. Izpeljani instrumenti Po{tena vrednost obrestne zamenjave temelji na ponudbah finan~nih in{titucij. Primernost teh ponudb se dolo~a z metodo diskontiranih bodo~ih ~istih denarnih tokov ob upo{tevanju dospelosti posameznega posla in z uporabo tržnih obrestnih mer za podobne instrumente na datum vrednotenja. Neizpeljane finan~ne obveznosti Po{tena vrednost se za potrebe poro~anja izra~una na podlagi sedanje vrednosti bodo~ih izpla~il glavnice in obresti, diskontirani po tržni obrestni meri na datum poro~anja.
1.3.5. Obvladovanje finanËnega tveganja
Družbe Poslovne skupine Sava so izpostavljene raznim oblikam finan~nih tveganj, ki so pogojena tudi z vsebino razli~nih poslovnih dejavnosti ~lanic po slovne skupine. Ne glede na to spremljanje in upravljanje s finan~nimi tveganji poteka centralno v mati~ni družbi Poslovne skupine Sava, v okviru delovanja kompeten~nega centra Poslovne finance. Poslovna skupina Sava ima oprede ljen enoten nastop pri bankah ter enotno finan~no politiko. Oblikovane imamo metodologije ter navodila s postopki za u~inkovito prepoznavanje, upravljanje, kontroliranje in spremljanje finan~nih tveganj. Skupino finan~nih tveganj, ki jih želimo bolj poudariti, smo razdelili na: kreditno tveganje, obrestno tveganje, tveganje pla~ilne sposobnosti in valutno tveganje.
207
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
KREDITNO TVEGANJE Kreditno tveganje je tveganje, da stranka, vklju~ena v pogodbo o finan~nem in strumentu, ne bo izpolnila obveznosti in bo družbi povzro~ila finan~no izgubo. Kreditno tveganje je neposredno povezano s komercialnim tveganjem in predstavlja nevarnost, da bodo terjatve do kupcev in drugih poslovnih partnerjev popla~ane s ~asovnim zamikom ali pa sploh ne. V ta namen posebno pozornost posve~amo spremljanju pla~ilne sposobnosti kupcev. Pri zmanj{anju izpostavljenosti temu tveganju si pomagamo z bonitetnim sistemom ocene kupcev, sprotnim izvajanjem kompenzacij in z nadzorom slabih pla~nikov. Ve~ina terjatev do kupcev v proi zvodni dejavnosti in delno pri storitveni - turisti~ni dejavnosti, je zavarovana pri SID - Prvi kreditni zavarovalnici, d.d., v Ljubljani. V nepremi~ninski dejavnosti pa to vedno ni mogo~e in so ukrepi za zmanj{anje izpostavljenosti kreditnemu tveganju bolj naslonjeni na lastne bonitetne presoje in zavarovanja.
OBRESTNO TVEGANJE Obrestno tveganje je tveganje, da bo vrednost finan~nega instrumenta nihala zaradi spremembe tržnih obrestnih mer. Na ravni Poslovne skupine Sava je dogovorjen enoten nastop družb pri bankah; vendar pa je obrestna politika najve~krat pogo jena s strani vsake posamezne banke in je odvisna od strukture njenih kreditnih virov. Ve~ina kreditov pri bankah je najetih na osnovi variabilne obrestne mere (EURIBOR, LIBOR, NLB PRIME). V letu 2008 je pri{lo do precej{nje strukturne spremembe pri uporabi obrestnih mer, kar je odvisno od strukture kreditnih virov bank kot tudi od dohodkovne politike bank. Dejstvo je, da pri fiksnih obrestnih merah nimamo tveganja spremembe le-teh, vendar so te obrestne mere obi~ajno mnogo vi{je kot so sedaj variabilne obrestne mere in fiksni pribitki. Za za{~ito pred obrestnim tveganjem predvidenega prihodnjega zvi{evanja variabilnega dela obrestne mere uporabljamo obrestne zamenjave, ki jih ponu jajo banke za za{~ito pred obrestnim tveganjem. S tako za{~ito pokrivamo 9,1 odstotka dolgoro~ne kreditne zadolžitve v krovnem podjetju Sava, d.d., ter 13,7 odstotkov dolgoro~ne kreditne zadolženosti Poslovne skupine Sava. Glede na velike nasprotne u~inke ali spremembe v predvidevanjih, ki jih je povzro~ila glo balna finan~na kriza, smo bili prisiljeni uporabiti dodatne - nasprotne finan~ne in{trumente za ohranjanje doseženih ugodnih finan~nih pozicij. Zato se drži mo na~ela preudarnega upravljanja s to vrsto tveganja, rednega spremljanja in pravo~asnega ukrepanja. Obrestna tveganja posredno zmanj{ujemo tudi z u~inkovitim upravljanjem obra tnih sredstev ter s tem povezanimi poslovnimi in finan~nimi obveznostmi.
TVEGANJE PLAČILNE SPOSOBNOSTI Pla~ilno sposobnostno tveganje je tveganje, da bo podjetje naletelo na težave pri zbiranju finan~nih sredstev za izpolnitev finan~nih obveznosti oziroma, da je pri{lo v finan~no stisko. V skladu z notranjim sistemom likvidnosti na~rtujemo in spremljamo denarne tokove. Tako lahko hitro zaznamo ter pravo~asno najdemo u~inkovite re{itve za znižanje tovrstnih tveganj. Z dnevnim izravnavanjem denarnih tokov (cash pooling) znotraj Save, d.d., se izogibamo nepotrebnemu zadolževanju izven skupine. Sava, d.d., in družbe Poslovne skupine Sava glede na svojo ugodno bilan~no strukturo in ugodno kreditno oceno, imajo pri ban~nem sistemu kljub finan~ni krizi dogovorjen zadovoljiv nivo kreditne zadolžitve. Za ohranjanje likvidnosti 208
sistema pa imamo organizirane tudi limite na poslovnih ra~unih ter revolving kreditne linije, ki pripomorejo k ohranjanju pla~ilne sposobnosti.
VALUTNO TVEGANJE Valutno tveganje je tveganje, da bo vrednost finan~nih instrumentov nihala zaradi spremembe te~ajev tujih valut. Glede na to, da Poslovna skupina Sava posluje tudi izven obmo~ja evropske monetarne unije, ima del realizacije v nekonvertibilnih valutah. Ta vrsta tveganj se pojavlja zlasti na gumarskem podro~ju in na podro~ju energetike pri poslovanju z državami izven evro obmo~ja, zlasti na Poljskem, v Rusiji in v državah biv{e Jugoslavije. Finan~na kriza je ta podro~ja in njihove valute prizadela bolj kot ostale dele evrskega obmo~ja, tovrstna tveganja pa smo v ve~ji meri uravnavali s t.i. »naravnim hedgingom«, kar pomeni z izravnavo prilivov in odlivov v teh valutah. Finan~no stanje skupine, ki se nana{a tako na stanje sredstev in obveznosti, je iz postavljeno vplivom nihanja nekaterih te~ajev tujih valut. Tako smo bili valutnemu tveganju izpostavljeni s krediti, najetimi v {vicarskih frankih, ki smo jih konvertirali v doma~o valuto. Vrednost finan~nih sredstev, ki se nana{ajo na naložbe v delnice in deleže tujih družb ter so hkrati izpostavljena valutnemu tveganju, smo zavarovali s sklenitvijo terminske pogodbe.
UPRAVLJANJE S KAPITALOM Uprava vzdržuje optimalno kapitalsko strukturo, ki je predvidena s poslovnimi na~rti. Tako zagotavlja zaupanje naložbenikov, upnikov in trga ter trajnostni razvoj Poslovne skupine Sava. Dividendna politika je opredeljena v strate{kih dokumentih in predvideva dolgoro~no stabilno izpla~ilo dividend. Nadzorni svet spremlja tako donosnost kapitala kot tudi vi{ino dividend, izpla~anih delni~arjem. Družba Sava, d.d., nima programa podeljevanja delni{kih opcij zaposlenim in tudi ne odkupuje lastnih delnic. V letu poro~anja v poslovni skupini ni pri{lo do spremembe v na~inu upravljanja s kapitalom. Niti mati~na družba niti njene odvisne družbe niso predmet kapitalskih zahtev, ki bi jih dolo~ili regulatorni organi.
1.3.6. PoroËanje po odsekih
Poslovna skupina poro~a o informacijah po podro~nih in obmo~nih odsekih. Temeljna oblika poro~anja, ki izhaja iz podro~nih odsekov, temelji na ureditvi notranje organiziranosti in poslovodenja v poslovni skupini. Cene prenosov med odseki se merijo na ~isti poslovni podlagi. Poslovni izidi, sredstva in obveznosti po odsekih vsebujejo postavke, ki jih je mogo~e pripisati neposredno odseku, kar zagotavlja ustrezna pravno formalna organiziranost poslovne skupine.
PODROČNI ODSEKI
Poslovno skupino Sava sestavljajo naslednji podro~ni odseki: • dejavnost Gumarstvo z zunanjetrgovinsko mrežo, • dejavnost Turizem, • dejavnost Nepremi~nine, 209
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
• dejavnost Naložbene finance, • Druge dejavnosti.
OBMOČNI ODSEKI Pri izkazovanju informacij po obmo~nih odsekih so prihodki posameznih odse kov prikazani po obmo~jih, kjer so stranke. Sredstva odseka so izkazana glede na njihovo geografsko lego.
1.3.7. Podatki po odsekih
V nadaljevanju so podatki po odsekih prikazani po podro~nih odsekih, ki jih predstavljajo dejavnosti Poslovne skupine Sava. Poslovanje posameznih dejavnosti je opisano v poslovnem delu letnega poro~ila. Podatki po področnih odsekih za leto 2008 v 000 EUR Dejavnost GUMARSTVO Z ZUNANJE TRGOVINSKO MREŽO
Druge dejavnosti
Dejavnost NALOŽBENE FINANCE
IzloËitev poslov v skupini
Skupaj
44.784
207
0
-21.079
124.705
67.529
322
3.303
3.141
-9.960
69.995
0
750
1.677
1.375
5.291
-3.823
5.270
30.882
748
0
155
0
-1
31.785
1.287
0
1.604
0
0
27
2.918
727
1.019
31
369
637
371
3.154
139.348
70.045
48.418
5.409
9.069
-34.464
237.825
Delež v dobiËku pridruženih podjetij
0
0
0
0
24.536
0
24.536
»isti dobiËek poslovnega leta
2
-19.334
1.173
-148
4.573
15.653
1.920
Sredstva
71.843
191.749
83.249
11.957
653.721
-90.877
921.642
Obveznosti
33.968
89.368
64.523
6.928
297.783
-53.378
439.191
Nabave nepremiËnin, naprav in opreme
3.598
12.523
1.884
813
798
276
19.892
Amortizacija
4.173
8.598
514
498
2.019
-75
15.727
0
10.173
0
0
0
0
10.173
Prihodki od prodaje izdelkov Prihodki od prodaje storitev Prihodki od najemnin Prihodki od prodaje trgovskega blaga Sprememba vrednosti zalog Drugi poslovni prihodki Poslovni prihodki skupaj
Slabitev nepremiËnin, naprav in opreme
Dejavnost TURIZEM
Dejavnost NEPREMI»NINE
100.792
0
5.660
Deleži v ~istem poslovnem izidu v pridruženih podjetjih se v celoti nana{ajo na dejavnost Naložbene finance in so prikazani v to~ki 1.3.15. 210
Podatki po področnih odsekih za leto 2007 v 000 EUR Dejavnost GUMARSTVO Z ZUNANJE TRGOVINSKO MREŽO
Druge dejavnosti
Dejavnost NALOŽBENE FINANCE
IzloËitev poslov v skupini
Skupaj
19.392
56
0
-22.089
123.914
62.969
398
2.925
2.782
-19.474
55.138
0
746
713
1.229
6.178
-4.462
4.404
Prihodki od prodaje trgovskega blaga
3.834
850
0
94
0
0
4.778
Sprememba vrednosti zalog
1.566
0
4.875
0
0
-29
6.412
822
751
203
410
2.338
-62
4.462
138.313
65.316
25.581
4.714
11.298
-46.115
199.108
0
0
0
0
34.199
0
34.199
3.515
-106
1.115
-177
12.053
22.863
39.262
Sredstva
65.325
212.464
64.897
18.304
691.602
-100.879
951.713
Obveznosti
32.391
96.632
55.315
9.740
275.396
-63.170
406.304
Nabave nepremiËnin, naprav in opreme
3.420
25.060
14
6.678
5.736
-3.427
37.481
Amortizacija
3.885
8.508
184
326
2.344
-55
15.192
3
0
0
0
0
0
3
Prihodki od prodaje izdelkov Prihodki od prodaje storitev Prihodki od najemnin
Drugi poslovni prihodki Poslovni prihodki skupaj Delež v dobiËku pridruženih podjetij »isti dobiËek poslovnega leta
Slabitev nepremiËnin, naprav in opreme
Dejavnost TURIZEM
Dejavnost NEPREMI»NINE
126.555
0
5.537
Podatki po območnih odsekih Konsolidirani prihodki od prodaje po obmo~nih odsekih v 000 EUR Slovenija
EU
Ostalo
Skupaj
2008
128.662
77.940
25.153
231.754
2007
89.135
77.629
21.470
188.234
Sredstva niso razdeljena po obmo~nih odsekih, ker knjigovodska vrednost sredstev, ki se nana{a na družbe v Sloveniji, predstavlja 97,6 % celotnih sredstev poslovne skupine (v letu 2007 pa 97,1 %). 211
Letno poroËilo
1.3.8. Nakupi in prodaje lastniških deležev v odvisnih družbah
IV. RaËunovodsko poroËilo
V letu 2008 je bil sprejet sklep o prenosu 1,36 odstotka delnic manj{inskih la stnikov družbe Terme Lendava, d.d., na glavnega delni~arja Savo, d.d. Kapital družbe Terme Lendava, d.o.o., je na dan akvizicije zna{al 4.905 tiso~ evrov, ku pljeni del kapitala 67 tiso~ evrov, pla~ilo za pridobljeni delež pa 75 tiso~ evrov. Pozitivna razlika v vi{ini 8 tiso~ evrov je bila evidentirana neposredno v breme zadržanih dobi~kov v kapitalu poslovne skupine. Izvr{en je bil prenos lastni{tva družbe Zdravili{~e Radenci, d.o.o., na holdin{ko družbo Sava, d.d. S tem so vse pomembnej{e odvisne družbe v neposrednem lastni{tvu Save, d.d. V letu 2007 je bila izvedena združitev Savinih turisti~nih družb na Bledu in sicer s pripojitvijo družbe Golf in Kamp, d.d., in družbe Grand hotel Toplice, d.o.o., k družbi G&P hoteli Bled, d.o.o. Tako združena družba se je preimenovala v Sava Hoteli Bled, hotelirstvo in turizem, d.o.o. Z dodatnimi nakupi je bil pove~an delež v družbi Terme 3000, d.d., Moravske Toplice za 0,13 odstotne to~ke. Na skup{~ini družbe Terme 3000, d.d., je bil sprejet sklep o prenosu 2,26 odstotka delnic manj{inskih lastnikov na glavnega delni~arja Savo, d.d. Vpis sklepa o prenosu delnic v register je bil opravljen v za~etku leta 2008, zato je naložba na dan 31. 12. 2007 ra~unovodsko v celoti obravnavana brez upo{tevanja manj{inskih delni~arjev. V družbi Terme Lendava, d.d., je bil dokupljen 5,62 – odstotni delež, razlika do 7,84 – odstotnega deleža pa predstavlja spremembo posrednega lastni{tva zaradi prenosa lastni{tva iz Term 3000, d.d., ki je bila mati~na družba Term Lendava, d.d., na holdin{ko družbo Sava, d.d. Pove~anje lastni{tva v Termah Radenci, d.o.o., v vi{ini 2,39 odstotka, predstavlja spremembo posrednega lastni{tva zaradi pove~anja lastni{tva v Termah 3000, d.d., ki je mati~na družba Term Radenci, d.o.o. Nakupi dodatnih deležev v odvisnih družbah v letu 2007 v 000 EUR Datum akvizicije
Kapital družbe na dan akvizicije
Pridobljeni delež
Kupljeni del kapitala
PlaËilo za pridobljeni delež
Slabo ime
dodatni nakupi
42.361
2,39%
1.012
630
-382
Terme Lendava, d.d.
dodatni nakupi in sprememba posrednega lastništva
4.903
7,84%
384
306
-78
Terme Radenci, d.o.o.
sprememba posrednega lastništva
22.422
2,39%
536
0
-536
1.933
936
-997
Družba LETO 2007 TERME 3000, d.d. Moravske Toplice
Skupaj
212
Odprodaja deležev v odvisnih družbah v letu 2008 in 2007 V letu 2008 odprodaj družb ni bilo. V letu 2007 odprodaj družb ni bilo, zmanj{anja lastni{tva družb so bila posledica lastni{kega vstopa Republike Slovenije v družbo Energetika ^rnomelj, d.o.o., ter vstopa strate{kega partnerja v povezavi s proizvodnjo gumenih profilov v Rusiji v družbo Savapro, d.o.o.
1.3.9. Skupaj obvladovana podjetja
V poslovni skupini sta dve družbi, v katerih ima mati~na družba 50-odstotno lastni{tvo. To sta: Sava-Schäfer, d.o.o., Kranj, ter Sava IMG, d.o.o., Pore~. Pri konsolidiranju smo uporabili metodo sorazmernega konsolidiranja, v nadaljevanju pa je prikaz pripadajo~ega dela sredstev, obveznosti, prihodkov in odhodkov. v 000 EUR 2008
2007
1.760
1.868
-9
41
-1.151
-1.148
-467
-454
-94
-77
Davek
-7
-53
»isti dobiËek poslovnega leta
32
177
708
610
9
9
73
113
352
316
11
81
3
4
1.156
1.133
760
817
51
44
Prejeta dolgoroËna posojila
0
0
NekratkoroËne poslovne obveznosti
0
0
96
0
249
272
1.156
1.133
Izkaz poslovnega izida Prihodki od prodaje izdelkov in storitev Drugi prihodki Stroški blaga, materiala in storitev Stroški dela Drugi odhodki
Bilanca stanja NepremiËnine, naprave in oprema NekratkoroËne terjatve Zaloge Poslovne in druge terjatve Dana posojila Denar in denarni ustrezniki Sredstva Kapital Rezervacije
Prejeta kratkoroËna posojila KratkoroËne poslovne obveznosti Kapital in dolgovi
213
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
1.3.10. Drugi poslovni prihodki v 000 EUR 2008
2007
Odprava neporabljenih rezervacij
627
580
Prihodki od državnih spodbud
408
844
0
997
716
1.311
Ostali poslovni prihodki
1.402
730
Skupaj
3.153
4.462
Realizirano slabo ime pri nakupu odvisnih družb DobiËki od prodaje nepremiËnin, naprav in opreme
1.3.11. Stroški dela v 000 EUR 2008
2007
41.552
39.050
Stroški socialnih zavarovanj
7.264
6.779
Drugi stroški dela
8.412
8.044
57.228
53.873
PlaËe in nadomestila zaposlenim
Skupaj
Drugi stro{ki dela vsebujejo izpla~an regres zaposlenim, izpla~ana druga nado mestila v skladu s kolektivno pogodbo (prehrana in prevoz na delo) ter rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade, dodatno vra~unane na podlagi spremembe {tevila zaposlenih v poslovni skupini. Med letom je bilo povpre~no zaposlenih 2.739 delavcev, v letu 2007 pa 2.631 delavcev.
1.3.12. Odpisi vrednosti v 000 EUR 2008
2007
10.173
3
NepremiËnine, naprave in oprema - odpisi
1.256
227
Neopredmetena osnovna sredstva - odpisi
8
0
135
0
Zaloge
20
15
Skupaj
11.591
245
NepremiËnine, naprave in oprema - slabitev
Naložbene nepremiËnine - odpisi
Slabitve terjatev so v letu 2008 vklju~ene med finan~ne odhodke, zato so kori girani tudi primerjalni podatki za leto 2007 v vi◊ini 667 tiso~ evrov. 214
Zaradi manj{e uspe{nosti družbe Zdravili{~e Radenci, d.o.o., od pri~akovane, je bila na dan 30. 06. 2008 izdelana cenitev vrednosti nepremi~nin in opreme. Oceno vrednosti je opravil poobla{~eni ocenjevalec vrednosti podjetij in poobla{~eni ocenjevalec nepremi~nin in opreme, registriran pri Slovenskem in{titutu za revi zijo skladno z mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti. Preizkus vrednosti je bil opravljen za celotno podjetje kot denar ustvarjajo~o enoto. Za vrednost oslabitve je bila upo{tevana vrednost pri uporabi. V izra~unih je bila upo{tevana 9 do 10 odstotna diskontna stopnja. Na osnovi cenitve je bila izvr{ena slabitev osnovnih sredstev v vi{ini 10.173 tiso~ evrov. Preglednica knjigovodskih vrednosti prevrednotenih sredstev v družbi Zdravilišče Radenci, d.o.o. v 000 EUR
Vrsta opredmetenega osnovnega sredstva ZemljišËa Poslovne zgradbe Oprema Naložbene nepremiËnine Skupaj
1.3.13. Drugi odhodki poslovanja
Knjigovodska vrednost pred slabitvijo
Slabitev
Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2008
3.356
-990
2.366
27.807
-8.128
19.679
2.891
-772
2.119
979
-283
696
35.033
- 10.173
24.860
Drugi poslovni odhodki v sestavi odhodkov ne predstavljajo pomembnega deleža, nana{ajo pa se v pretežni meri na nadomestila za uporabo stavbnih zemlji{~. v 000 EUR 2008
2007
415
1.066
Drugi poslovni odhodki
2.057
1.538
Skupaj
2.472
2.604
Oblikovanje dolgoroËnih rezervacij
215
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
Drugi podatki o stroških v 000 EUR 2008
2007
3.886
3.550
0
0
Neposredni poslovni stroški naložbenih nepremiËnin
1.541
1.498
tisti, ki prinašajo najemnine
1.249
1.389
292
109
Stroški raziskav in razvoja Stroški reorganizacije
tisti, ki ne prinašajo prihodkov
1.3.14. Neto odhodki financiranja v 000 EUR 2008
2007
1.497
8.544
17.035
2.742
1.466
1.635
0
114
545
197
20.543
13.232
Odhodki za obresti
-19.192
-12.775
Oslabitev finanËnih naložb, razpoložljivih za prodajo
-14.878
-222
-3.054
0
Izguba pri prodaji finanËnih sredstev
-911
-11
Oslabitev vrednosti terjatev**
-417
-667
Drugo
-452
-1.090
FinanËni odhodki
-38.904
-14.765
Neto prihodki / odhodki
-18.361
-1.533
Neto dobiËek pri prodaji finanËnih sredstev Prihodki od dividend in deležev v dobiËku Prihodki od obresti Pozitivne teËajne razlike* Drugo FinanËni prihodki
Negativne teËajne razlike*
* Pozitivne in negativne teËajne razlike so v letu 2008 pobotane med sabo, zato so korigirani tudi primerjalni podatki za leto 2007. ** Slabitve terjatev so v letu 2008 vkljuËene med finanËne odhodke, zato so korigirani tudi primerjalni podatki za leto 2007 v višini 667 tisoË evrov.
216
1.3.15. Delež v dobiËku pridruženih podjetij
Prihodki od deležev v dobi~ku pridruženih podjetij se v pretežni meri nana{ajo na Gorenjsko banko, d.d., ter Abanko Vipa, d.d., ki je pridruženo podjetje postalo v letu 2007. Prihodki od deležev v dobi~ku pridruženih podjetij so 28 odstotkov nižji kot v enakem lanskem obdobju. v 000 EUR 2008
2007
19.589
24.503
4.865
8.709
0
920
Ostala pridružena podjetja
82
67
Skupaj pridružena podjetja
24.536
34.199
Gorenjska banka, d.d. Abanka Vipa, d.d. Merkur, d.d.*
* FinanËna naložba v Merkur, d.d., je bila na dan 31. 12. 2007 prenesena iz naložb v pridružena podjetja med nekratkoroËne vrednostne papirje, razpoložljive za prodajo.
1.3.16. Davek od dobiËka
Primerjava med dejansko in izračunano davčno stopnjo v 000 EUR stopnja
DobiËek pred davki v skladu z MSRP
2008
stopnja
303
2007 41.641
Davek od dobiËka z uporabo uradne stopnje
22,0%
67
23,0%
9.577
Vpliv davËnih stopenj podjetij v drugih državah
-7,6%
-23
0,2%
83
672,1%
2.039
3,2%
1.349
-3.579,1%
-10.859
-20,4%
-8.500
-2,0%
-6
0,0%
0
-129,8%
-394
-0,7%
-299
2.491,8%
7.560
0,4%
169
-532,6%
-1.616
5,7%
2.379
Odhodki, ki niso davËno priznani NeobdavËeni prihodki Sprememba davËne osnove pri prehodu na nov naËin raËunovodenja pri preteklih spremembah raËunovodskih usmeritev DavËne olajšave, ki niso priznane v izkazu poslovnega izida Vpliv družb, ki so poslovale z izgubo* Efektivna davËna stopnja
* Odložene terjatve za davek iz naslova davËnih izgub 2008 v višini 7.560 tisoË evrov niso pripoznane.
217
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
Davek od dobička, pripoznan v izkazu poslovnega izida v 000 EUR 2008
2007
- za tekoËe leto
-521
-2.414
Skupaj
-521
-2.414
- novonastale in umaknjene zaËasne razlike
2.137
35
Skupaj
2.137
35
Davek v breme izkaza poslovnega izida
1.616
-2.379
Odmerjeni davek tekoËega leta
Odloženi davek
1.3.17. NepremiËnine, naprave in oprema
Preglednica gibanja nepremičnin, naprav in opreme Poslovne skupine Sava za leto 2008 v 000 EUR
ZemljiπËa
Zgradbe
Proizvajalne naprave in stroji
29.344
279.039
95.745
249
2.481
4.071
PoveËanje avansov
0
0
Zmanjπanje avansa
0
Aktiviranja Prenosi
NABAVNA VREDNOST Stanje 31. 12. 2007 Nabava
Zmanjπanje Odpisi
Druge naprave in oprema
Sredstva v pripravi
Skupaj
18.138
4.296
426.562
1.387
11.703
19.892
0
0
2.637
2.637
0
0
0
-1.755
-1.755
0
3.387
944
2.562
-6.893
0
0
1.403
-7
49
-368
1.077
-133
-1.851
-197
-370
-66
-2.617
0
-957
-1.659
-916
0
-3.532
-990
-15.928
-3.233
-246
0
-20.397
28.470
267.574
95.664
20.604
9.554
421.866
Stanje 31.12.2007
0
-113.054
-45.565
-10.430
0
-169.049
Prenosi
0
116
0
0
0
116
Zmanjπanje
0
513
103
254
0
870
Odpisi
0
414
1.609
722
0
2.745
Slabitev
0
7.922
2.354
114
0
10.390
Amortizacija
0
-5.050
-7.712
-1.964
0
-14.726
Stanje 31. 12. 2008
0
-109.140
-49.211
-11.304
0
-169.654
Stanje 31. 12. 2007
29.344
165.985
50.180
7.708
4.296
257.512
Stanje 31. 12. 2008
28.470
158.434
46.453
9.301
9.554
252.212
Slabitev Stanje 31. 12. 2008 POPRAVEK VREDNOSTI
NEODPISANA VREDNOST
Podatki o vrednosti sredstev, ki so bila slabljena, so navedeni v to~ki 1.3.12.
218
Preglednica gibanja nepremičnin, naprav in opreme Poslovne skupine Sava za leto 2007 v 000 EUR
ZemljiπËa
Zgradbe
Proizvajalne naprave in stroji
Stanje 31. 12. 2006
28.236
268.271
80.095
12.970
13.586
403.158
Nabava, poveËanja
1.108
9.394
18.995
1.302
6.489
37.289
Aktiviranja
0
2.624
2.971
21
-5.617
0
PoveËanja
0
0
0
0
2.261
2.261
Prenosi
0
-922
-3.561
4.538
-355
-300
Zmanjπanje
0
-114
-613
-46
-12.068
-12.840
Odpisi
0
-216
-2.138
-648
0
-3.002
NABAVNA VREDNOST
Slabitev
Druge naprave in oprema
Sredstva v pripravi
Skupaj
0
0
-4
0
0
-4
29.344
279.037
95.745
18.138
4.305
426.562
Stanje 31. 12. 2006
0
-107.576
-43.588
-6.382
0
-157.545
Prenosi
0
-86
2.879
-2.904
0
-111
Zmanjπanje
0
8
154
38
0
200
Odpisi
0
169
2.010
610
0
2.789
Slabitev
0
0
1
0
0
1
Amortizacija
0
-5.569
-7.020
-1.792
-1
-14.382
Stanje 31. 12. 2007
0
-113.054
-45.565
-10.430
-1
-169.049
Stanje 31. 12. 2006
28.236
160.695
36.507
6.588
13.394
245.613
Stanje 31. 12. 2007
29.344
165.984
50.180
7.708
4.304
257.513
Stanje 31. 12. 2007 POPRAVEK VREDNOSTI
NEODPISANA VREDNOST
Preglednica vrednosti hipotek v 000 EUR Knjigovodska vrednost premoženja, ki je obremenjeno s hipotekami
Vrednost hipoteke na nepremiËninah
6.743
6.000
41.065
34.183
8.692
5.775
586
356
Terme 3000, d.o.o.
50.602
4.086
ZdravilišËe Radenci, d.o.o.
54.124
8.480
Terme Ptuj, d.o.o.
6.536
5.063
Terme Lendava, d.o.o.
3.658
2.371
Sava Hoteli Bled, d.d.*
76
-
172.082
66.314
Sava , d.d. Sava IP, d.o.o. IP NOVA, d.o.o. SAVA NOVA, d.o.o.
Skupaj * Izbris hipoteke še ni izvršen.
219
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
1.3.18. Neopredmetena sredstva
Preglednica gibanja neopredmetenih sredstev Poslovne skupine Sava za leti 2008 in 2007 v 000 EUR
NABAVNA VREDNOST
2008
2007
Stanje na zaËetku leta
2.078
1.570
92
155
Prenosi
0
355
Zmanjπanja
0
-2
-18
0
2.151
2.078
-982
-778
Prenosi
0
57
Odpisi
12
0
-206
-260
-1.177
-982
1.096
792
974
1.096
PoveËanja, nakupi
Odpisi Stanje na koncu leta POPRAVEK VREDNOSTI Stanje na zaËetku leta
Amortizacija Stanje na koncu leta NEODPISANA VREDNOST Stanje na zaËetku leta Stanje na koncu leta
Amortizacija neopredmetenih sredstev je v izkazu poslovnega izida zajeta med amortizacijo. Vrednost neopredmetenih sredstev v pretežni meri predstavljajo naložbe v premoženjske pravice.
220
1.3.19. Naložbene nepremiËnine
Naložbene nepremi~nine predstavljajo pretežno nepremi~nine, dane v poslovni najem. Preglednica gibanja naložbenih nepremičnin za Poslovno skupino Sava za leto 2008 v 000 EUR ZemljiπËa naložbene nepremiËnine
NABAVNA VREDNOST
Zgradbe naložbene nepremiËnine
Skupaj
Stanje 31. 12. 2007
7.795
30.028
37.823
Nabava, poveËanje
404
22.675
23.079
0
-1.194
-1.194
-60
-1.308
-1.368
Prenos iz drugih oz. na druga sredstva po otvoritvi Zmanjπanje zaradi prodaje Slabitve
0
-559
-559
8.139
49.642
57.781
Stanje 31. 12. 2007
0
-8.270
-8.270
Zmanjπanje zaradi prodaje
0
402
402
Slabitev
0
276
276
Amortizacija
0
-794
-794
Stanje 31. 12. 2008
0
-8.386
-8.386
Stanje 31. 12. 2007
7.795
21.758
29.553
Stanje 31. 12. 2008
8.139
41.256
49.395
Stanje 31. 12. 2008 POPRAVEK VREDNOSTI
NEODPISANA VREDNOST
Preglednica gibanja naložbenih nepremičnin za Poslovno skupino Sava za leto 2007 v 000 EUR ZemljiπËa naložbene nepremiËnine
Zgradbe naložbene nepremiËnine
Skupaj
Stanje 31. 12. 2006
11.144
25.760
36.904
Nabava, poveËanje
589
8.484
9.073
-3.938
-4.216
-8.154
7.795
30.028
37.823
Stanje 31. 12. 2006
0
-10.741
-10.741
Zmanjπanje zaradi prodaje
0
3.019
3.019
Amortizacija
0
-548
-548
Stanje 31. 12. 2007
0
-8.270
-8.270
Stanje 31. 12. 2006
11.144
15.019
26.163
Stanje 31. 12. 2007
7.795
21.758
29.553
NABAVNA VREDNOST
Zmanjπanje zaradi prodaje Stanje 31. 12. 2007 POPRAVEK VREDNOSTI
NEODPISANA VREDNOST
221
Letno poroËilo
1.3.20. Naložbe v pridružena podjetja
IV. RaËunovodsko poroËilo
Po{tena vrednost naložbenih nepremi~nin se po na{i oceni ne razlikuje bistveno od knjigovodske vrednosti, ker je bil pretežni del nepremi~nin, ki so dane v po slovni najem, nedavno zgrajen, na trgu tovrstnih nepremi~nin pa pomembnej{ih sprememb ni bilo. Družbe Poslovne skupine Sava imajo deleže v naslednjih pridruženih podjetjih: v 000 EUR Delež v % 31. 12. 2008
Delež v % 31. 12. 2007
Stanje naložbe 31. 12. 2008
Stanje naložbe 31. 12. 2007
Gorenjska banka, d. d., Kranj
46,06
46,06
175.784
169.932
Abanka Vipa, d.d., Ljubljana
23,83
23,82
141.291
113.807
JOB, d.o.o., Maribor
27,00
27,00
437
370
0,00
37,50
0
0
Turizem Lendava, d.o.o., Lendava
33,00
33,00
3
3
Panensa, d.o.o., Srbac, BIH
40,00
40,00
620
620
318.135
284.732
Limb, d.o.o., Ptuj
Skupaj
Gibanje naložb v pridružena podjetja je bilo naslednje: v 000 EUR 2008
2007
284.732
176.263
0
127.965
PripadajoËi dobiËki
24.536
34.199
IzplaËane dividende
-15.485
-10.620
0
-43.075
24.352
0
318.135
284.732
Stanje naložb na zaËetku obdobja Nakupi
Prenosi Dokapitalizacija Stanje naložb konec obdobja
Pomembni finančni podatki pridruženega podjetja – Gorenjska banka, d.d., Kranj v 000 EUR 2008
2007
Sredstva
1.825.832
1.732.976
Obveznosti in rezervacije
1.470.210
1.364.673
Kapital
355.622
368.303
Prihodki
159.101
142.704
42.530
53.198
»isti dobiËek
222
Pomembni finančni podatki pridruženega podjetja – Abanka Vipa, d.d., Ljubljana v 000 EUR 2008*
2007*
Sredstva
3.911.012
3.517.074
Obveznosti in rezervacije
3.574.240
3.163.892
Kapital
336.772
353.182
Prihodki
270.631
215.531
20.414
36.810
»isti dobiËek
* podatki so pripravljeni na podlagi konsolidiranih raËunovodskih izkazov družbe
DRUGA POJASNILA V ZVEZI S PRIDRUŽENIMI PODJETJI Naložbe v pridružena podjetja so v konsolidiranih ra~unovodskih izkazih Poslovne skupine Sava vrednotene v skladu s kapitalsko metodo. Delnica Abanke Vipa, d.d., je v letu 2008 pri~ela kotirati na Ljubljanski borzi, d.d. Po{tena vrednost naložbe v Abanko Vipa, d.d., izra~unana z upo{tevanjem borznega te~aja delnice na dan 31. 12. 2008, zna{a 107.720 tiso~ evrov. Pri oceni vrednosti Abanke Vipa, d.d., smo uporabili kombinacijo metod vrednotenja. Kot primarno metodo smo upo rabili metodo ~iste sedanje vrednosti prihodnih denarnih tokov, dovolj obsežna baza primerljivih mednarodnih podjetij pa nam je omogo~ila, da smo FCF metodo kombinirali {e z metodo primerljivih podjetij. V okviru analize ob~utljivosti smo upo{tevali diskontne stopnje med 6,9 odstotka in 7,9 odstotka. Ocenjena vrednost Abanke Vipa, d.d., kljub konzervativnemu pristopu cenitve ustreza nivojem vre dnosti delnic banke v na{ih ra~unovodskih izkazih.
1.3.21. NekratkoroËni vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo
Nekratkoro~ni vrednostni papirji so v poslovni skupini opredeljeni kot za prodajo razpoložljivi vrednostni papirji. Predstavljajo finan~ni potencial, ki bo v priho dnosti uporabljen za naložbe v skladu s poslovno strategijo skupine. Pretežni del predstavljajo delnice družb, med temi predvsem take, ki kotirajo na ljubljanski ali drugih borzah. V ve~ kot 99 odstotkih so locirani na holdin{ki družbi Sava, d.d. Naložba v delnice družbe Merkur, d.d., je bila že z letom 2007 vklju~ena med nekratkoro~ne vrednostne papirje, razpoložljive za prodajo. Vrednost naložbe zna{a 111.692 tiso~ evrov, vrednotena pa je v skladu z opcijsko pogodbo, v kateri je dogovorjena cena v vi{ini 424,94 evrov za delnico. V okviru nekratkoro~nih vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, so sklenjene prodajne opcijske pogodbe v znesku 119.836 tiso~ evrov. Vrednost nakupnih opcijskih pogodb zna{a 5.094 tiso~ evrov. Vrste nekratkoročnih vrednostnih papirjev v 000 EUR
Delnice družb, ki kotirajo Delnice in deleži družb, ki ne kotirajo Vzajemni skladi Skupaj
31. 12. 2008
31. 12. 2007
55.417
256.668
123.954
12.832
7.424
0
186.795
269.500
223
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
Gibanje nekratkoročnih vrednostnih papirjev v 000 EUR 31. 12. 2008
31. 12. 2007
269.500
128.603
44.605
11.609
Sprememba na pošteno vrednost
-84.292
109.859
Prodaje
-28.148
-23.646
0
43.075
Slabitve
-14.870
0
Stanje konec obdobja
186.795
269.500
Stanje na zaËetku obdobja Nakupi
Prenos v zvezi s pridruženimi podjetji
1.3.22. NekratkoroËne terjatve v 000 EUR NekratkoroËne terjatve
31. 12. 2008
31. 12. 2007
6.721
7.103
Dana nekratkoroËna posojila
477
256
Drugo
690
555
7.888
7.914
Terjatve iz finanËnega najema
SKUPAJ
Pogodba o finan~nem najemu neopremljenih poslovnih prostorov za potrebe državnih organov je bila sklenjena za obdobje 15 let. Pogodbena obrestna mera je v prvi polovici leta zna{ala 6,686 %, v drugi polovici leta pa 7,609 %. Po godbena obrestna mera se letno usklajuje glede na spremembo 12-mese~nega Euribor-ja. Finan~ni prihodki od finan~nega najema v letu 2008 so zna{ali 391 tiso~ evrov, v enakem lanskem obdobju pa 353 tiso~ evrov. Pri~akovani prihodnji finan~ni prihodki iz naslova finan~nega najema, izra~unani iz veljavne obrestne mere, zna{ajo 2.661 tiso~ evrov. Diskontirana najmanj{a vsota najemnin za finan~ni najem, kjer je bila uporablje na 6,125-odstotna diskontna stopnja, zna{a 6.876 tiso~ evrov, po{tena vrednost glavnice pa 4.225 tiso~ evrov. Druge nekratkoro~ne poslovne terjatve se v 47 odstotkih nana{ajo na dana posojila delavcem za odkupe stanovanj in so zavarovana z vpisom hipoteke posojilodajalca na nepremi~nine. Preostanek drugih nekratkoro~nih terjatev so poslovne terjatve do kupcev proizvodov.
224
Analiza zapadlosti nekratkoročnih terjatev v 000 EUR 31. 12. 2008 NekratkoroËne terjatve
od 1 do 5 let
nad 5 let
2.713
4.008
Dana nekratkoroËna posojila
433
44
Drugo
661
29
3.807
4.081
Terjatve iz finanËnega namena
SKUPAJ
Gibanje nekratkoročnih terjatev v 000 EUR
ZaËetno stanje Novo oblikovane terjatve OdplaËila KonËno stanje
31. 12. 2008
31. 12. 2007
7.914
8.709
631
259
-657
-1.054
7.888
7.914
1.3.23. Zaloge v 000 EUR 31. 12. 2008
31. 12. 2007
6.041
6.019
Proizvodnja in projekti v teku
23.773
26.368
Gotovi proizvodi in trgovsko blago
12.535
10.210
Skupaj*
42.349
42.596
Material
* Predujmi za zaloge so v letu 2008 evidentirani na terjatvah, zato so korigirani tudi primerjalni podatki za leto 2007.
V letu 2008 so družbe Poslovne skupine Sava oblikovale popravek vrednosti zalog v vi{ini 20 tiso~ evrov, v letu 2007 pa 15 tiso~ evrov.
225
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
1.3.24. KratkoroËne poslovne in druge terjatve v 000 EUR 31. 12. 2008
31. 12. 2007
22.848
23.603
1.838
4.096
1
0
442
1.471
Terjatve za DDV in druge davke
2.293
4.687
Ostale terjatve
1.407
2.059
28.829
35.916
Terjatve do kupcev Prehodno nezaraËunane terjatve Terjatve do pridruženih družb Dani predujmi
Skupaj
Med ostalimi terjatvami, ki so izkazane v vi{ini 1.407 tiso~ evrov, je tudi kratkoro~ni del terjatev iz finan~nega najema v vi{ini 463 tiso~ evrov. V letu 2008 so družbe Poslovne skupine Sava oblikovale popravek vrednosti terjatev do kupcev v vi{ini 417 tiso~ evrov. V letu 2007 oblikovan popravek vrednosti terjatev je zna{al 667 tiso~ evrov.
1.3.25. KratkoroËne finanËne naložbe
Kratkoro~ne finan~ne naložbe, ki so izkazane v skupnem znesku 1.030 tiso~ evrov (v letu 2007 v skupnem znesku 668 tiso~ evrov), v celoti predstavlja vrednost obrestnih zamenjav (v letu 2007 pa 618 tiso~ evrov). Dodatna razkritja v zvezi z izvedenimi finan~nimi instrumenti so v to~ki 1.3.31.
1.3.26. KratkoroËno dana posojila v 000 EUR
KratkoroËno dana posojila KratkoroËni del nekratkoroËnih posojil Skupaj
226
31. 12. 2008
31. 12. 2007
26.731
12.885
2.705
2.445
29.436
15.330
1.3.27. Denar in denarni ustrezniki v 000 EUR 31. 12. 2008
31. 12. 2007
Denarna sredstva v blagajni in na raËunih
3.199
2.513
Skupaj
3.199
2.513
Dogovorjena vi{ina limitov na transakcijskih ra~un zna{a 3.260 tiso~ evrov.
1.3.28. Lastniški kapital in rezerve
Osnovni kapital in vpla~ani presežek kapitala [tevilo delnic v prometu Odobreni in v celoti vpla~ani osnovni kapital zna{a 83.751.567,51 evrov. Raz deljen je na 2.006.987 navadnih imenskih kosovnih delnic. Imetniki delnic so upravi~eni do dividende v skladu s sklepom skup{~ine. Lastni{ka struktura in njene spremembe so opisane poglavju »Savina delnica in lastni{ka struktura«. Stanje in gibanje kapitala je razvidno iz izkaza sprememb kapitala. Vpla~ani presežek kapitala Vpla~ani presežek kapitala zna{a 125.608 tiso~ evrov in izhaja iz: • kapitalskih rezerv, ki so bile oblikovane na podlagi predpisov o lastninjenju v vi{ini 50.821 tiso~ evrov; • iz prevrednotenja osnovnega kapitala z indeksi cen, ki se je po Slovenskih ra~unovodskih standardih izvajalo do konca leta 2001, v vi{ini 53.305 tiso~ evrov; • iz dodatno vpisanega kapitala v letu 2004 v vi{ini 21.482 tiso~ evrov. Rezerve Rezerve zna{ajo 55.199 tiso~ evrov in jih sestavljajo: • zakonske rezerve v vi{ini 7.182 tiso~ evrov; • rezerve za lastne delnice v vi{ini 224 tiso~ evrov v skladu z Zakonom o go spodarskih družbah; • druge rezerve iz dobi~ka v vi{ini 47.793 tiso~ evrov, ki se oblikujejo po sklepu uprave. Uprava ima v skladu s slovenskimi predpisi zakonsko možnost, da polo vico dobi~ka teko~ega leta, ugotovljenega v skladu s Slovenskimi ra~unovodskimi standardi, razporedi v druge rezerve iz dobi~ka. Uprava je v letu 2008 razporedila v druge rezerve iz dobi~ka 2.286 tiso~ evrov, v letu 2007 pa 6.026 tiso~ evrov. Rezerve za lastne delnice Družba je imela na dan 31. 12. 2008 3.289 lastnih delnic, kar predstavlja 0,16 % od skupno izdanih delnic. Nakupna vrednost teh delnic je zna{ala 224 tiso~ evrov. Ta znesek zmanj{uje celotni kapital. V letu 2008 ni bilo sprememb. Prevedbena rezerva Prevedbena rezerva v vi{ini 99 tiso~ evrov je v celoti posledica te~ajnih razlik, ki so nastale pri prera~unu posameznih postavk ra~unovodskih izkazov odvisnih družb v tujini iz lokalnih valut v valuto poro~anja. 227
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
Rezerva za po{teno vrednost Rezerva za po{teno vrednost zna{a 60.691 tiso~ evrov. Znesek v vi{ini 60.117 tiso~ evrov predstavlja u~inke sprememb po{tene vrednosti za prodajo razpolo žljivih vrednostnih papirjev, zmanj{ane za odloženo obveznost za davek, ki se nana{a na te u~inke. Znesek v vi{ini 574 tiso~ evrov pa je ugotovljena po{tena vrednost izpeljanih finan~nih instrumentov – obrestnih zamenjav. Zadržani ~isti dobi~ek Zadržani ~isti dobi~ek zna{a 155.076 tiso~ evrov in vklju~uje prenesene dobi~ke prej{njih let v vi{ini 155.024 tiso~ evrov, zmanj{an je za pozitivno razliko pri nakupu manj{inskih deležev v vi{ini 8 tiso~ evrov ter pove~an za ter preostanek ~istega dobi~ka poslovnega leta, ki ni bil razporejen v druge rezerve iz dobi~ka v vi{ini 60 tiso~ evrov. Dividende
Dividenda na navadno delnico v letu (v EUR) Skupni znesek izplaËanih dividend v breme zadržanega dobiËka (v 000 EUR)
2008
2007
3,00
2,80
6.011
5.610
^isti dobi~ek na delnico Osnovni kapital je razdeljen na 2.006.987 navadnih imenskih kosovnih delnic, ki imajo vse glasovalne pravice in so prosto prenosljive. Vse delnice so v celoti vpla~ane. Družba nima obveznic, ki bi se lahko konvertirale v delnice. Tehtano povprečno število navadnih delnic ©tevilo delnic 2008
2007
2.006.987
2.006.987
-3.289
-3.289
2.003.698
2.003.698
2008
2007
»isti dobiËek poslovnega leta (v 000 EUR)
1.920
39.262
»isti dobiËek poslovnega leta, ki pripada lastnikom matiËne družbe (v 000 EUR)
2.346
39.293
2.003.698
2.003.698
1,17
19,61
©tevilo delnic 1. januarja Zmanjšano za lastne delnice Tehtano povpreËno število navadnih delnic
Čisti dobiček, ki pripada navadnim delnicam
Tehtano povpreËno število uveljavljajoËih se navadnih delnic Osnovni Ëisti dobiËek na delnico (v EUR)
Popravljeni ~isti dobi~ek na delnico je enak osnovnemu ~istemu dobi~ku na delnico, ker je kapital sestavljen le iz navadnih delnic.
228
Izpla~ilo dobi~ka je mogo~e le v okviru ugotovljenega v skladu s slovensko zakonodajo. Ta predpisuje, da mati~na družba deli bilan~ni dobi~ek, ki se ugotovi na podlagi posami~nih ra~unovodskih izkazov, sestavljenih v skladu s Slovenskimi ra~unovodskimi standardi. Ta dobi~ek je na dan 31.12.2008 zna{al 29.169 tiso~ evrov.
Zadržani dobiËek poslovnega leta za Poslovno skupino Sava po MSRP (v 000 EUR) BilanËni dobiËek družbe Sava, d. d., za poslovno leto po SRS (v 000 EUR) Razlika, ki je ni mogoËe razdeliti (v 000 EUR)
2008
2007
155.076
161.035
29.169
32.893
125.907
128.142
Rezerve, ugotovljene v skladu z MSRP, niso na razpolago za delitev. Izjema so samo druge rezerve iz dobi~ka, izkazane v skladu s slovenskimi ra~unovodskimi standardi in se lahko namenijo za delitev s soglasjem uprave. Te so na dan 31. 12. 2008 zna{ale 47.793 tiso~ evrov.
Delež, kapital in dobi~ek manj{inskih lastnikov Delež manj{inskih lastnikov, pripadajo~i kapital in dobi~ek so za družbe vnukinje izra~unani posredno, preko lastni{tva mati~ne družbe. Kapital manj{inskih lastnikov se je v letu 2008 zmanj{al za 67 tiso~ evrov zaradi dodatnih nakupov deležev v odvisnih družbah ter pove~al za 54 tiso~ evrov zaradi spremembe te~ajnih razmerij. Zmanj{anje kapitala manj{inskih lastnikov za 426 tiso~ evrov predstavljajo manj{inskim deležem pripadajo~ izgube. Manjšinski kapital se nanaša na naslednje družbe: v 000 EUR Delež manjšinskih lastnikov
Kapital, ki pripada manjšinskim lastnikom
DobiËek, ki pripada manjšinskim lastnikom
31. 12. 2008
31. 12. 2007
31. 12. 2008
31. 12. 2007
31. 12. 2008
31. 12. 2007
Sava ROL, d.o.o., Zagreb
24,00%
24,00%
38
41
0
3
Savapro, d.o.o., Kranj
40,00%
40,00%
1.146
1.134
12
-65
Savarus, d.o.o., Yaroslavl, Rusija
40,30%
40,30%
-406
-33
-428
-33
5,00%
5,00%
11
7
4
2
30,00%
30,00%
0
2
-2
-2
Sava Hoteli Bled, d.d., Bled
3,29%
3,29%
1.161
1.142
18
47
Terme Lendava, d.o.o., Lendava
0,00%
1,36%
0
67
0
0
49,32%
49,32%
301
330
-30
17
2.251
2.690
-426
-31
Savatrade, Inc., Port Orange, Florida Sava Trade, d.o.o., Split
Energetika »ernomelj, d.o.o., Kranj Skupaj
229
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
1.3.29. Rezervacije v 000 EUR Stanje 31. 12. 2007
Zmanjšanja
PoveËanja
Stanje 31. 12. 2008
Rezervacije za odpravnine in podobne obveznosti
5.762
-215
297
5.844
Rezervacije za tožbe in druge zahtevke
1.601
-108
0
1.493
Prodajne garancije
150
0
0
150
Drugo
210
-20
168
358
Skupaj
7.723
-343
465
7.845
Vra~unane dolgoro~ne obveznosti do delavcev predstavljajo obveznosti za odprav nine ob odhodu v pokoj in za jubilejne nagrade v vi{ini, kakr{na je bila ugotovljena v aktuarjevem izra~unu. Ob koncu leta je bil izvr{en prera~un rezervacij za odprav nine in podobne obveznosti glede na spremenjeno {tevilo zaposlenih v družbah. Zaposlenim ob upokojitvi pripadajo tri povpre~ne bruto pla~e. Jubilejne nagrade se izpla~ujejo zaposlenim za vsakih deset let delovne dobe v družbi. Rezervacije za tožbe so oblikovane na podlagi posveta z odvetniki, ki so izdelali ocene izida vloženih tožb in drugih zahtevkov, ki se nana{ajo na denacionaliza cijski postopek. Najve~ji znesek oblikovane rezervacije za domnevno povzro~eno {kodo zna{a 1.200 tiso~ evrov, kar predstavlja 30 odstotkov toženega zneska. Družba ocenjuje, da ni odgovorna za nastalo {kodo, vendar je oblikovala re zervacijo ob predpostavki, da bo tože~a stranka predložila nove dokaze, zaradi katerih bi ji sodi{~e lahko delno ugodilo.
1.3.30. Državne podpore v 000 EUR Stanje 31. 12. 2007
PoveËanja
Zmanjšanja
Stanje 31. 12. 2008
Rezervacije iz naslova oprostitev plaËila prispevkov
2.139
459
-311
2.287
Sredstva evropskih in drugih skladov
9.894
914
-498
10.310
12.033
1.373
-809
12.597
Skupaj
Rezervacije iz naslova oprostitev pla~il prispevkov so oblikovane v skladu z Za konom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Uporabljajo se za pokrivanje raznovrstnih stro{kov, ki so opredeljeni v navedenem zakonu, predvsem pa za pokrivanje amortizacije osnovnih sredstev invalidskega podjetja. Prejeta sredstva strukturnih skladov so v družbah dejavnosti Turizem kori{~ena za obnovo turisti~ne infrastrukture in sicer za izgradnjo petzvezdi~nega hotela v Moravskih Toplicah, prenovo hotela Radin v Radencih, izgradnjo apartmajskega naselja v Lendavi, izgradnjo {tirizvezdi~nega Grand hotela Primus in bazenskega kompleksa na Ptuju ter prenovo družinskega hotela Savica na Bledu. 230
1.3.31. Prejeta posojila
To pojasnilo podaja informacije o pogojih, ki veljajo za dobljena posojila. Ve~ informacij o izpostavljenosti družbe obrestnemu in te~ajnemu tveganju je podanih v to~ki 1.3.34. – Finan~ni in{trumenti. v 000 EUR 31. 12. 2008
31. 12. 2007
185.527
148.320
0
0
7.909
2.260
193.436
150.580
41.906
29.136
129.137
104.820
12.179
13.564
Obveznosti za izplaËilo dividend
535
481
Obveznosti za obrestne zamenjave
456
0
Skupaj kratkoroËna posojila
184.212
148.001
Prejeta posojila skupaj
377.648
298.581
NEKRATKORO»NA POSOJILA Posojila pri bankah v državi Posojila pri bankah v tujini Posojila pri drugih Skupaj nekratkoroËna posojila KRATKORO»NA POSOJILA KratkoroËni del nekratkoroËnih posojil bank KratkoroËna posojila domaËih bank KratkoroËna posojila drugih
Posojilni pogoji
Obrestna mera (v %)
Zapadlost zadnjega obroka
NaËin zavarovanja
posojila pridruženih družb
3M EURIBOR + 0,60 6M EURIBOR + 0,60 do 0,85
2012 - 2016
menica, patronatska izjava
posojila domaËih bank
1M EURIBOR + 1,35 do 1,80 3M EURIBOR + 0,55 do 2,87 6M EURIBOR + 0,65 do 1,30 12M EURIBOR + 1 3M CHF LIBOR + 0,64 NLB PRIME + 0,40 od 4,30 do 4,60
2009 - 2020
menica, poroštvo, patronatska izjava, hipoteka, plaËilni nalog, pobot obveznosti, odstop bodoËih terjatev, zastava depozita
-
-
-
2009 - 2025
menica, poroštvo, hipoteka, banËna garancija
NekratkoroËna posojila
posojila tujih bank
drugo
TOM + 0,50 do 2,5 3M EURIBOR + 0,35 do 0,50 6M EURIBOR + 1 do 3 EBRD + 1 4,00
231
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
Obrestna mera (v %)
Zapadlost zadnjega obroka
NaËin zavarovanja
6M EURIBOR + 0,95 do 2,00 od 5,00 do 6,10
2009
menica, poroštvo
1M EURIBOR + 0,85 do 2,50 3M EURIBOR + 1,05 do 2,30 6M EURIBOR + 1,50 do 1,90 1M CHF LIBOR + 1,40 do 1,50 od 6,30 do 7,50
2009
menica, patronatska izjava, hipoteka, pobot terjatev
-
-
-
6M EURIBOR + 1,70 3,70
2009
menice
KratkoroËna posojila posojila pridruženih družb
posojila domaËih bank posojila tujih bank drugo
Zapadlost nekratkoročnih posojil: v 000 EUR 31. 12. 2008
31. 12. 2007
med 1 in 2 letoma
72.938
42.654
med 2 in 5 leti
86.778
82.402
nad 5 let
33.720
25.524
193.436
150.580
Skupaj
Delitev posojil glede na fiksno in variabilno obrestno mero v 000 EUR Fiksna obrestna mera
Variabilna obrestna mera
Skupaj
0
193.436
193.436
kratkoroËna posojila
34.811
148.410
183.221
Skupaj
34.811
341.845
376.656
nekratkoroËna posojila
Zneski ne vklju~ujejo ostalih finan~nih obveznosti iz naslova neizpla~anih divi dend delni~arjem, ki na dan 31. 12. 2008 zna{ajo 535 tiso~ evrov ter obveznosti iz naslova obrestnih zamenjav v vi{ini 456 tiso~ evrov.
1.3.32. Razmejene obveznosti za davek
Razmejene obveznosti za davek se nanašajo na naslednje postavke: v 000 EUR
Obveznosti - prevrednotenje vrednostnih papirjev na pošteno vrednost Terjatve - oblikovanje dolgoroËnih rezervacij Terjatve - rezervacije po aktuarskem izraËunu, spori Obveznosti - odvisne družbe v tujini Skupaj
232
31. 12. 2008
31. 12. 2007
5.705
34.065
-3
-1
-1.327
-1.422
8
48
4.384
32.690
Gibanje razmejenih obveznosti za davek je bilo naslednje: v 000 EUR 31. 12. 2008
31. 12. 2007
Stanje 1. 1.
32.690
10.626
Spremembe obveznosti za odložene davke - preko Izkaza poslovnega izida
-2.137
-35
56
39
-2.193
-74
Spremembe obveznosti za odložene davke - preko kapitala
-26.169
22.099
Sprememba obveznosti od prevrednotenja vrednostnih papirjev na pošteno vrednost
-26.130
22.179
-39
-80
4.384
32.690
Sprememba terjatev za rezervacije za odpravnine Slabitev vrednostnih papirjev
Druge spremembe pri obveznostih Stanje 31. 12.
1.3.33. KratkoroËne poslovne obveznosti
Obveznosti za obresti od prejetih posojil so vklju~ene pod druge poslovne ob veznosti. Prilagojeni so tudi podatki za preteklo leto. v 000 EUR 31. 12. 2008
31. 12. 2007
22.439
28.682
Obveznosti za prejete avanse
2.472
9.749
DDV in drugi davki
2.540
4.512
Obveznosti do zaposlenih
4.132
5.244
Druge poslovne obveznosti
2.889
3.440
34.473
51.627
Obveznosti do dobaviteljev
Skupaj
1.3.34. KratkoroËne rezervacije v 000 EUR
KratkoroËne rezervacije
31. 12. 2008
31. 12. 2007
1.944
3.409
Znesek v vi{ini 1.944 tiso~ evrov v 88 odstotkih predstavlja vnaprej vra~unane stro{ke obresti za ban~na posojila ter za že opravljene, vendar {e ne zara~unane stroritve na gradbenih objektih ter v 12 odstotkih druge vnaprej vra~unane stro◊ke.
233
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
1.3.35. FinanËni instrumenti
FINANČNA TVEGANJA Upravljamo jih centralno, v holdin{kem delu kompeten~nega centra Poslovne finance. Na ravni skupine imamo opredeljen enoten nastop vseh družb pri ban kah, enotno obrestno politiko znotraj skupine in drugo. Valutno tveganje. Valutno tveganje obvladujemo z uravnavanjem pritokov in odtokov. V letu 2008 je bila sklenjena terminska pogodba, katere nominalna vrednost zna{a 6,5 milijona evrov. Vezana je na varovanje valutnega tveganja v povezavi s finan~no naložbo na Hrva{kem. Na dan 31. 12. je bila vrednost instrumenta enaka ni~, zato u~inki niso evidentirani v izkazih skupine. v 000 EUR 31. 12. 2008
31. 12. 2007
Skupaj v EUR
EUR
USD
CHF
Druge valute
Skupaj v EUR
EUR
USD
CHF
Druge valute
22.847
21.554
872
33
388
23.603
22.505
905
6
187
-269.241
-262.256
0
-6.983
-2
-212.210
-195.910
0
-16.300
0
Posojila od pridruženih podjetij
-87.328
-80.594
0
-6.734
0
-70.066
-64.022
0
-6.044
0
Obveznosti do dobaviteljev in druge obveznosti
-34.473
-32.940
-230
0
-1.303
-51.627
-51.080
-306
-4
-237
Druga prejeta posojila
-21.079
-21.079
0
0
0
-16.305
-16.305
0
0
-0
Bruto izpostavljenost bilance
-389.274
-375.315
642
-13.684
-917
-326.605
-304.812
599
-22.342
-50
NaËrtovana prodaja za naslednje leto
221.236
204.823
2.539
0
13.874
218.932
213.540
1.970
0
3.422
NaËrtovana nabava za naslednje leto
-135.585
-135.585
0
0
0
-131.126
-131.126
0
0
0
Bruto izpostavljenost
85.651
69.238
2.539
0
13.874
87.806
82.414
1.970
0
3.422
Neto izpostavljenost
-303.623
-306.077
3.181
-13.684
12.957
-238.799
-222.398
2.569
-22.342
3.372
Terjatve do kupcev Zavarovana banËna posojila
Obrestno tveganje ima najpomembnej{i vpliv na poslovanje, saj je ve~ina kre ditov pri bankah najetih na osnovi variabilne obrestne mere (EURIBOR, LIBOR, NLB PRIME). Na ravni Poslovne skupine Sava je opredeljen enoten nastop vseh družb pri bankah in enotna obrestna politika znotraj skupine. V Savi, d.d., se uporabljajo obrestne zamenjave po ponudbah bank. Obrestno tveganje posredno zmanj{ujemo tudi s stalnim izbolj{evanjem upravljanja z obratnimi sredstvi in s tem z zniževanjem zadolženosti. Za za{~ito pred obrestnim tveganjem predvidenega prihodnjega zvi{evanja va riabilnega dela obrestne mere smo že v letu 2006 za~eli uporabljati obrestne zamenjave, ki jih ponujajo banke za za{~ito pred obrestnimi tveganji. V družbi Sava, d.d., imamo konec leta 2008 sklenjenih {est finan~nih instrumentov v sku pni vrednosti 63,4 milijona evrov. Obrestne zamenjave se uporabljajo za za{~ito pred spremembami variabilne obrestne mere EURIBOR in LIBOR.
234
Uspe{ni del obvladovanja obrestnega tveganja kot razlika med terjatvami in obveznostmi iz tega naslova zna{a 574 tiso~ evrov (v letu 2007 618 tiso~ evrov) in je v konsolidiranih ra~unovodskih izkazih Poslovne skupine Sava vklju~en v rezerve za po{teno vrednost kot sestavni del kapitala. Po{tene vrednosti obrestnih zamenjav so objavljene na portalu Bloomberg. Vrednost smo izra~unali po modelu diskontiranih prihodnjih denarnih tokov. Obvladovanje obrestnega tveganja je bilo uspe{no, saj se je gibalo v razponu med 80 in 125 odstotki. S tako za{~ito smo pokrili 9 odstotkov dolgoro~nega kreditnega portfelja v krov nem podjetju Sava, d.d. Obvladovanje obrestnega tveganja v Savi, d.d., z uporabo obrestne zamenjave v 000 EUR
31. 12. 2008 Sredstva Obveznosti Skupaj
Knjigovodska vrednost
Pogodbeni denarni tokovi
6 mesecev ali manj
6 - 12 mesecev
1 - 2 leti
2 - 5 let
VeË kot 5 let
1.030
1.030
189
421
420
0
0
-455
-455
-25
-430
0
0
0
575
575
164
-9
420
0
0
v 000 EUR
31. 12. 2007 Sredstva Obveznosti Skupaj
Knjigovodska vrednost
Pogodbeni denarni tokovi
6 mesecev ali manj
6 - 12 mesecev
1 - 2 leti
2 - 5 let
VeË kot 5 let
618
618
142
238
238
0
0
0
0
0
0
0
0
0
618
618
142
238
238
0
0
Tveganje plačilne sposobnosti. Vzpostavljeno imamo enotno finan~no politi ko, na~rtujemo denarne tokove in te procese stalno izbolj{ujemo. Z dnevno izravnavo denarnih tokov (cash pooling) znotraj Poslovne skupine Sava se izo gibamo nepotrebnemu zadolževanju izven skupine. Družbe Poslovne skupine Sava imajo glede na svojo ugodno bilan~no strukturo in ugodno kreditno oceno pri ban~nem sistemu kljub finan~ni krizi dogovorjen zadovoljiv nivo kreditne zadolžitve. Za ohranjanje likvidnosti sistema pa imamo organizirane tudi limite na poslovnih ra~unih ter revolving kreditne linije, ki pripomorejo k ohranjanju pla~ilne sposobnosti. Tveganje pla~ilne sposobnosti je na podlagi zgoraj navedenih ugotovitev nizko.
235
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
v 000 EUR Knjigovodska vrednost
Pogodbeni denarni tokovi
6 mesecev ali manj
6 - 12 mesecev
1 - 2 leti
2 - 5 let
VeË kot 5 let
Zavarovana banËna posojila (brez pridruženih podjetij)
269.241
-282.882
-93.763
-28.314
-56.736
-79.003
-25.066
Obveznosti do dobaviteljev in druge obveznosti
34.473
-34.539
-32.533
-460
-1.107
-424
-15
Posojila od pridruženih podjetij
87.328
-89.807
-47.921
-6.241
-12.736
-19.558
-3.351
Druga prejeta posojila
21.079
-21.819
-14.866
-677
-6.276
0
0
PrekoraËitve na banËnih raËunih
0
0
0
0
0
0
0
Obveznosti finanËnega najema
0
0
0
0
0
0
0
455
-455
-25
-430
0
0
0
412.576
-429.501
-189.108
-36.122
-76.854
-98.985
-28.432
31. 12. 2008 Neizvedene finanËne obveznosti
Izvedene finanËne obveznosti Obrestne zamenjave, uporabljene za varovanje pred tveganjem Skupaj
v 000 EUR Knjigovodska vrednost
Pogodbeni denarni tokovi
6 mesecev ali manj
6 - 12 mesecev
1 - 2 leti
2 - 5 let
VeË kot 5 let
Zavarovana banËna posojila (brez pridruženih podjetij)
212.210
-249.111
-76.958
-47.593
-34.573
-62.316
-27.671
Obveznosti do dobaviteljev in druge obveznosti
51.627
-51.627
-44.323
-143
-7.079
-30
-52
Posojila od pridruženih podjetij
70.066
-75.493
-21.124
-15.347
-12.278
-26.744
0
Druga prejeta posojila
16.305
16.508
-16.027
-481
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
260
-260
-56
-56
-112
-36
0
0
0
0
0
0
0
0
350.468
-392.999
-158.488
-63.139
-54.042
-89.126
-27.723
31. 12. 2007 Neizvedene finanËne obveznosti
PrekoraËitve na banËnih raËunih Obveznosti finanËnega najema Izvedene finanËne obveznosti Obrestne zamenjave, uporabljene za varovanje pred tveganjem Skupaj
236
Kreditno tveganje. Znižujemo ga z enotno politiko spremljanja kreditne sposob nosti na{ih kupcev in ostalih poslovnih partnerjev. Rezultat je stalno zniževanje vezave sredstev v terjatvah in obsega dospelih terjatev. Ve~ina družb Poslovne skupine Sava ima terjatve zavarovane pri SID – Prvi kreditni zavarovalnici, d.d., v Ljubljani. V nepremi~ninski dejavnosti pa so ukrepi za zmanj{anje izposta vljenosti kreditnemu tveganju v ve~ji meri naslonjeni na lastne bonitetne presoje in dodatna zavarovanja. Terjatve do kupcev po geografskih regijah v 000 EUR Knjigovodska vrednost Terjatve do kupcev po geografskih regijah
2008
2007
Slovenija
7.612
8.014
10.637
11.802
Ostalo
4.598
3.787
Skupaj
22.847
23.603
EU
Stanje in gibanje popravka vrednosti terjatev do kupcev v 000 EUR
ZaËetno stanje PoveËanje popravka vrednosti Zmanjšanje popravka vrednosti KonËno stanje
2008
2007
1.824
1.525
417
667
-400
-368
1.841
1.824
Starostna struktura terjatev do kupcev v 000 EUR Starostna struktura terjatev do kupcev izven skupine Nezapadle Zapadle 0 - 30 dni Zapadle 31 - 120 dni Zapadle veË kot 120 dni Skupaj
Bruto terjatve
Oslabitev
Bruto terjatve
Oslabitev
2008
2008
2007
2007
17.902
34
19.331
0
4.103
0
3.021
12
896
53
1.341
140
1.787
1.754
1.734
1.672
24.688
1.841
25.427
1.824
237
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
Analiza ob~utljivosti na finan~na tveganja Ob~utljivost na spremembo obrestne mere Pri finan~nih tveganjih smo najbolj ob~utljivi na spremembo obrestne mere. Struk tura obrestne mere kreditov celotne Poslovne skupine Sava pri ban~nem sistemu se je v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 spremenila. Le-ta se na dan 31. 12. 2008 sestoji iz 60 - odstotnega deleža variabilnega dela (EURIBOR, LIBOR, NLB PRIME – najve~ji delež ima EURIBOR) in 40 - odstotnega deleža fiksnega dela obrestne mere. Vsakih 25 bazi~nih to~k znižanja variabilnega dela povpre~ne obrestne mere ob nespremenjeni zadolženosti na dan 31.12.2008 nam prinese 878 tiso~ evrov zmanj{anja stro{kov za obresti. Vsakih 50 bazi~nih to~k pove~anja fiksnega dela povpre~ne obrestne mere ob nespremenjeni zadolženosti na dan 31.12.2008 pomeni 1.756 tiso~ evrov povi{anja stro{kov za obresti. Ob~utljivost na povi{anje zadolženosti V primeru, da se v Poslovni skupini Sava pri ban~nem sistemu dodatno zadol žimo za 10 milijonov evrov, bi se ob obstoje~i povpre~ni obrestni meri v vi{ini 4,18 odstotka, ki je veljala na dan 31. 12. 2008, pove~ale obresti za 418 tiso~ evrov. Ob~utljivost na spremembo valutnega te~aja Bruto izpostavljenost bilance do CHF je 3,5-odstotna, zato je ob~utljivost na spremembo tega te~aja minimalna. Poštene vrednosti finančnih instrumentov v 000 EUR 2008
2008
2007
2007
knjigovodska vrednost
poštena vrednost
knjigovodska vrednost
poštena vrednost
186.795
186.795
269.500
269.500
NekratkoroËne terjatve − finanËni najem
6.721
4.225
7.103
4.879
Ostale nekratkoroËne terjatve
1.167
1.167
811
811
28.522
28.522
34.752
34.752
1.030
1.030
618
618
29.436
29.436
15.330
15.330
3.199
3.199
2.513
2.513
0
0
4.136
4.068
193.436
193.436
146.444
146.444
300
300
242
242
184.212
184.212
148.001
148.001
456
456
0
0
34.473
34.473
51.627
51.627
Vrednostni papirji na razpolago za prodajo
KratkoroËne terjatve Izpeljani finanËni inštrumenti − obrestna zamenjava Dana posojila Denar in denarni ustrezniki NekratkoroËna posojila s fiksno obrestno mero NekratkoroËna posojila z variabilno obrestno mero NekratkoroËne poslovne obveznosti KratkoroËna posojila Izpeljani finanËni inštrumenti − obrestna zamenjava KratkoroËne poslovne obveznosti
238
OCENJEVANJE POŠTENIH VREDNOSTI Vrednostni papirji na razpolago za prodajo Po{tena vrednost za prodajo razpoložljivih vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi, je enaka objavljenemu enotnemu te~aju teh delnic na dan bilance stanja. Po{tena vrednost delnic in deležev družb, ki ne kotirajo, se oceni na osnovi zadnjih znanih transakcij. Dana in prejeta posojila Po{tena vrednost je ocenjena kot diskontirana vrednost pri~akovanih denarnih tokov iz glavnice in obresti. Pri tem je efektivna obrestna mera enaka pogodbe ni obrestni meri, ker je spremenljiva in se glede na vrsto posojila mese~no ali tromese~no spreminja. Kratkoro~ne terjatve in obveznosti Za terjatve in obveznosti z rokom dospelosti, kraj{im od enega leta, se predpo stavlja, da njihova nominalna vrednost odraža po{teno vrednost.
1.3.36. Neizpolnjene pogodbe o gradbenih delih
Za dolo~anje pogodbenih prihodkov je uporabljena metoda stopnje dokon~anosti del, kjer se stopnja dokon~anosti del dolo~a kot razmerje pogodbenih stro{kov na dan obra~una nasproti vsem ocenjenim pogodbenim stro{kom. Razkritja v povezavi z neizpolnjenimi pogodbami o gradbenih delih v 000 EUR
PROJEKT SOTO»JE
2008
2007
Pogodbeni prihodki pripoznani kot prihodki v obdobju
8.529
2.665
Nastali stroški
7.594
2.539
935
126
Prejeti predujmi
-
7.052
Zadržana plaËila kupcev
-
-
Celotni znesek vseh nastalih stroškov, poveËanih za pripoznane dobiËke (manj pripoznane izgube) do 31. 12. 2008
8.529
2.665
Kosmati znesek terjatev do naroËnika gradbenih del kot Ëisti znesek nastalih stroškov, poveËanih za pripoznane dobiËke, zmanjšanih za vsoto pripoznanih izgub in postopno zaraËunane zneske
8.529
2.665
Pripoznani dobiËki
239
Letno poroËilo
1.3.37. Pogojne obveznosti 1.3.38. Povezane stranke
IV. RaËunovodsko poroËilo
Poslovna skupina Sava na dan 31. 12. 2008 nima nobenih pogojnih obveznosti. Vse znane obveznosti so vklju~ene v konsolidirane ra~unovodske izkaze. Povezane stranke vklju~ujejo odvisne in pridružene družbe, ~lane nadzornih svetov, uprav mati~ne družbe in odvisnih družb v skupini ter njihovih ožjih družinskih ~lanov.
Odnosi z odvisnimi družbami Poslovni odnosi med družbami Poslovne skupine Sava se nana{ajo na prodajo in nakup surovin, gotovih izdelkov in trgovskega blaga. Opravljene storitve med družbami Poslovne skupine Sava pa so v pretežni meri najemnina nepremi~nin in opreme, uporaba blagovne znamke ter storitve kompeten~nih centrov. Posli med povezanimi strankami se opravljajo po istih pogojih, kot veljajo v obi~ajnem premi{ljenem poslovanju. Prihodki od prodaje odvisnih družb v letu 2008, kapital odvisnih družb na dan 31. 12. 2008 in poslovni izid odvisnih družb v letu 2008 v 000 EUR
Prihodki od prodaje 2008
Vrednost kapitala 31. 12. 2008
Poslovni izid 2008
Poslovni izid - brez uËinkov izrednih dogodkov 2008
137.334
37.875
2
2
- SAVATECH, d.o.o., Kranj
96.202
29.596
306
306
- SAVA-GTI, d.o.o., Kranj
7.635
2.409
319
319
522
160
5
5
3.520
1.518
64
64
0
2.864
30
30
2.603
-964
-1.067
-1.067
- Sava Trade, Gmbh, München, NemËija
13.307
954
268
268
- Sava Trade, sp.z o.o., Varšava, Poljska
3.404
29
-79
-79
- Sava Trade, spol.s.o.o., Praga, »eška
4.788
1.017
84
84
836
0
-8
-8
- SavaTech Trade, Ltd., London, Velika Britanija
2.305
66
-7
-7
- Savatech Corp., Port Orange, Florida
2.212
226
87
87
a) Gumarstvo z zunanjetrgovinsko mrežo
- SAVA ROL, d.o.o., Zagreb, Hrvaška - SAVA-SCHÄFER, d.o.o., Kranj* - SAVAPRO, d.o.o., Kranj - SAVARUS, d.o.o., Jaroslavl, Rusija
- Sava Trade, d.o.o., Split, Hrvaška
240
v 000 EUR
Prihodki od prodaje 2008
Vrednost kapitala 31. 12. 2008
Poslovni izid 2008
Poslovni izid - brez uËinkov izrednih dogodkov 2008
69.027
102.381
-19.334
-1.247
- SAVA HOTELI BLED, d.d., Bled
23.500
35.279
561
1.240
- PANONSKE TERME
45.527
67.102
-19.895
-2.487
18.939
33.872
-7.959
-724
- TERME LENDAVA, d.o.o., Lendava
4.793
5.165
287
287
- TERME PTUJ, d.o.o., Ptuj
8.737
17.264
-1.336
-1.336
13.058
10.801
-10.887
-714
46.783
18.726
1.173
1.173
- SAVA IP, d.o.o., Ljubljana
44.178
18.202
1.013
1.013
- IP NOVA, d.o.o., Ljubljana
686
206
122
122
1.919
299
38
38
- SAVA IPN, d.o.o., Ljubljana
0
8
0
0
- SAVA IMG, d.o.o., PoreË, Hrvaška*
0
3
0
0
- IP NOVA A, d.o.o., Ljubljana
0
8
0
0
d) Druge dejavnosti
5.040
5.029
-148
-148
- ENERGETIKA
2.068
2.077
-199
-199
1.340
-289
-80
-80
- ENERGETIKA »ERNOMELJ, d.o.o., Kranj
367
610
-60
-60
- ENSA BH, d.o.o., Srbac, Bosna in Hercegovina
189
1.750
-60
-60
- SAVA ENSA, dooel, Skopje, Makedonija
172
6
1
1
2.946
2.952
49
49
26
-2
2
2
0
2
0
0
258.184
164.011
-18.307
-220
b) Turizem
- TERME 3000, d.o.o., Moravske Toplice
- ZDRAVILI©»E RADENCI, d.o.o., Radenci c) NepremiËnine
- SAVA NOVA, d.o.o., Zagreb, Hrvaška
- ENERGETIKA SAVA, d.o.o., Kranj
- SAVA MEDICAL IN STORITVE, d.o.o., Kranj - GIP SAVA KRANJ, d.o.o., Ruma, Srbija - GEA SOL International, d.o.o., Kranj Odvisne družbe
* Za družbe s 50-odstotnim obvladovanjem so prikazani celotni prihodki, celoten kapital in celoten poslovni izid.
241
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
Odnosi s pridruženimi podjetji Gorenjska banka, d.d., Kranj Lastništvo delnice Sava
2008
2007
©tevilo delnic Save, d.d., v lasti Gorenjske banke
52.500
52.500
Lastniški delež Gorenjske banke v Savi
2,62 %
2,62 %
Družbe v Poslovni skupini Sava prejemajo posojila od Gorenjske banke, d.d. Pogoji teh poslov so enaki kot za druga podjetja s podobno boniteto. Preglednica transakcij z Gorenjsko banko, d.d. v 000 EUR 2008
2007
Stanje prejetih posojil na dan 01. 01.
33.620
22.509
Najem novih posojil
27.733
34.141
-25.695
-22.854
691
-176
36.350
33.621
0
208
OdplaËila posojil Prevrednotenje deviznih posojil Stanje prejetih posojil na dan 31. 12. Stanje danih depozitov na dan 31. 12.
Prejeta posojila od Gorenjske banke, d.d., se obrestujejo po razli~nih obrestnih merah: 6 -mese~ni EURIBOR + 0,60 do 2,00 % ter 5,00 %. Abanka Vipa, d.d., Ljubljana Družbe v Poslovni skupini Sava prejemajo posojila od Abanke Vipa, d.d. Pogoji teh poslov so enaki kot za druga podjetja s podobno boniteto. Preglednica transakcij z Abanko Vipa, d.d. v 000 EUR 2008
2007
Stanje prejetih posojil na dan 01. 01.
36.443
41.670
Najem novih posojil
36.300
40.300
-21.765
-45.526
50.978
36.444
0
0
OdplaËila posojil Stanje prejetih posojil na dan 31. 12. Stanje danih depozitov na dan 31. 12.
Prejeta posojila od Abanke Vipa, d.d., se obrestujejo po razli~nih obrestnih merah: 3-mese~ni EURIBOR + 0,6 %, 6-mese~ni EURIBOR + 0,60 do 1,00 % ter 6,10 %.
242
Odnosi s fizi~nimi osebami Povezane fizi~ne osebe imajo 2.890 delnic mati~ne družbe Sava, d.d., kar pred stavlja skupaj 0,144 odstotka lastni{tva. Lastništvo delnice Sava na dan 31. 12. 2008 ©tevilo delnic
Delež v kapitalu
2.563
0,128%
72
0,004%
»lani nadzornega sveta družbe Sava, d.d.
122
0,006%
»lani poslovodstev odvisnih družb
133
0,007%
0
0,000%
2.890
0,144%
»lani uprave družbe Sava, d.d. Ožji družinski Ëlani Ëlanov uprave družbe Sava, d.d.
»lani nadzornih svetov odvisnih družb Skupaj
Znesek bruto prejemkov* v letu 2008 v 000 EUR 2008
2007
»lani uprav in poslovodstev družb poslovne skupine
2.983
2.979
Drugi zaposleni po individualnih pogodbah v družbah poslovne skupine
8.347
6.999
344
328
»lani nadzornih svetov družb poslovne skupine
* Bruto prejemki vkljuËujejo prejemke od plaË, bonusov ter ostale prejemke iz delovnega razmerja.
Terjatve družb poslovne skupine do povezanih oseb so znašale: v 000 EUR
Do Ëlanov uprav in poslovodstev družb poslovne skupine Do drugih zaposlenih po individualnih pogodbah v družbah poslovne skupine Do Ëlanov nadzornih svetov družb poslovne skupine
31. 12. 2008
31. 12. 2007
0
4
154
70
0
0
Terjatve se nana{ajo na dana posojila zaposlenim za stanovanjsko gradnjo. Posojila so bila odobrena po veljavni tržni obrestni meri na dan odobritve posojila. Obveznosti družb do povezanih fizi~nih oseb ni.
1.3.39. Dogodki po dnevu bilance stanja
Dogodki po dnevu bilance stanja so opisani v poglavju 4.2. poslovnega dela letnega poro~ila. Ti dogodki niso take narave, da bi vplivali na stanje sredstev in obveznosti, ki so izkazane v ra~unovodskih izkazih za leto 2008, ali na predpo stavko o ~asovni neomejenosti delovanja skupine. 243
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
1.4. Izjava uprave za Poslovno skupino Sava
Uprava potrjuje konsolidirane ra~unovodske izkaze Poslovne skupine Sava za leto, kon~ano na dan 31. decembra 2008. Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi konsolidiranih ra~unovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne ra~unovodske usmeritve in da konsolidirano poro~ilo predstavlja resni~no in po{teno sliko premoženjskega stanja poslovne skupine in izidov njenega poslovanja za leto 2008. Uprava je odgovorna tudi za ustrezno vodenje ra~unovodstva, za vzpostavi tev, delovanje in vzdrževanje notranjega kontroliranja, povezanega s pripravo in po{teno predstavitvijo ra~unovodskih izkazov, ki ne vsebujejo pomembno napa~ne navedbe zaradi prevare ali napake ter za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja in drugih sredstev ter potrjuje, da so ra~unovodski izkazi s pojasnili izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družb v okviru poslovne skupine ter v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi ra~unovodskega poro~anja, ki jih je sprejela Evropska unija.
Vinko Perčič ~lan uprave
Emil Vizovišek ~lan uprave
Datum: 24. marec 2009
244
Janez Bohorič predsednik uprave
1.5. Revizorjevo poroËilo za Poslovno skupino Sava
245
Živimo naše vrednote.
Odgovornost je zame povezana celota, ki združuje znanje in ~love~nost, eti~nost. Pomeni predvsem delati dobro! Znanje je torej pogoj, vendar ne edini. Biti moramo tudi ~love~ni. In za to si prizadevamo zdravniki v Zdravili{~u Radenci. Smo ljudje, ki s svojim znanjem pomagamo drugim, gradi mo medsebojno zaupanje, zaupanje pacienta vase, in pri tem {irimo optimizem.
Andrej Vugrinec, dr. med., specialist interne medicine, ZdraviliĹĄĂ‹e Radenci, d.o.o., dejavnost Turizem
ODGOVORNOST
Letno poroËilo
08
IV.
2. RaËunovodsko RaËunovodski izkazi poroËilo s pojasnili za družbo Sava, d.d., v skladu s Slovenskimi raËunovodski standardi
2.1. RaËunovodski izkazi za družbo Sava, d.d., v skladu s Slovenskimi raËunovodskimi standardi Bilanca stanja za družbo Sava d.d., na dan 31. 12. 2008 v 000 EUR Besedilo
Pojasnila
31. 12. 2008
31. 12. 2007
606.473
637.847
88
194
88
194
2. Dobro ime
0
0
3. Predujmi za neopredmetena sredstva
0
0
4. DolgoroËno odloženi stroški razvijanja
0
0
5. Druge dolgoroËne aktivne Ëasovne razmejitve
0
0
8.191
10.500
4.545
4.660
a) ZemljišËa
0
0
b) Zgradbe
4.545
4.660
SREDSTVA A. DOLGORO»NA SREDSTVA I. NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGORO»NE AKTIVNE »ASOVNE RAZMEJITVE
2.4.1.
1. DolgoroËne premoženjske pravice
II. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA 1. ZemljišËa in zgradbe
248
2.4.2.
v 000 EUR Besedilo
Pojasnila
31. 12. 2008
31. 12. 2007
3.110
4.414
3. Druge naprave in oprema
405
200
4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo
131
1.226
120
1.226
11
0
53.135
53.759
1. Dane v najem povezanim družbam
36.616
37.506
2. Dane v najem drugim družbam
14.101
14.449
2.418
1.804
542.050
572.532
539.282
570.665
a) Delnice in deleži v družbah v skupini
132.574
105.798
b) Delnice in deleži v pridruženih družbah
220.260
195.908
c) Druge delnice in deleži
186.448
268.959
0
0
2.768
1.867
2.768
1.863
b) DolgoroËna posojila drugim
0
4
c) DolgoroËno nevplaËani vpoklicani kapital
0
0
2. Proizvajalne naprave in stroji
a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi b) Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev III. NALOŽBENE NEPREMI»NINE
2.4.3.
3. Niso dane v najem IV. DOLGORO»NE FINAN»NE NALOŽBE 1. DolgoroËne finanËne naložbe, razen posojil
Ë) Druge dolgoroËne finanËne naložbe 2. DolgoroËna posojila a) DolgoroËna posojila družbam v skupini
2.4.4.
249
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
v 000 EUR Besedilo
Pojasnila
31. 12. 2008
31. 12. 2007
2.4.5.
322
433
1. DolgoroËne poslovne terjatve do družb v skupini
0
0
2. DolgoroËne poslovne terjatve do kupcev
0
0
3. DolgoroËne poslovne terjatve do drugih
322
433
2.687
429
47.178
53.706
I. SREDSTVA (SKUPINE ZA ODTUJITEV) ZA PRODAJO
0
0
II. ZALOGE
0
0
1. Material
0
0
2. NedokonËana proizvodnja
0
0
3. Proizvodi in trgovsko blago
0
0
4. Predujmi za zaloge
0
0
41.885
36.428
1.030
668
a) Delnice in deleži v družbah v skupini
0
0
b) Druge delnice in deleži
0
50
1.030
618
40.855
35.760
a) KratkoroËna posojila družbam v skupini
16.039
24.491
b) KratkoroËna posojila drugim
24.816
11.269
0
0
5.275
17.240
4.007
11.773
2. KratkoroËne poslovne terjatve do kupcev
575
702
3. KratkoroËne poslovne terjatve do drugih
693
4.765
18
38
18
38
0
0
a) KratkoroËni depoziti pri povezanih družbah
0
0
b) KratkoroËni depoziti pri pridruženih družbah
0
0
c) KratkoroËni depoziti pri drugih
0
0
V. DOLGORO»NE POSLOVNE TERJATVE
VI. ODLOŽENE TERJATVE ZA DAVEK
2.4.6.
B. KRATKORO»NA SREDSTVA
III. KRATKORO»NE FINAN»NE NALOŽBE
2.4.7.
1. KratkoroËne finanËne naložbe, razen posojil
c) Druge kratkoroËne finanËne naložbe 2. KratkoroËna posojila
c) KratkoroËno nevplaËani vpoklicani kapital IV. KRATKORO»NE POSLOVNE TERJATVE
2.4.8.
1. KratkoroËne poslovne terjatve do družb v skupini
V. DENARNA SREDSTVA 1. Denarna sredstva v blagajni in na raËunih 2. KratkoroËni depoziti
250
2.4.9.
v 000 EUR Besedilo
Pojasnila
31. 12. 2008
31. 12. 2007
70
49
653.721
691.602
355.938
416.206
VPOKLICANI KAPITAL
83.751
83.751
1. Osnovni kapital
83.751
83.751
0
0
II. KAPITALSKE REZERVE
125.608
125.608
III. REZERVE IZ DOBI»KA
54.975
52.689
7.182
7.182
224
224
-224
-224
0
0
5. Druge rezerve iz dobiËka
47.793
45.507
IV. PRESEŽEK IZ PREVREDNOTENJA
62.435
121.264
- iz naslova opredmetenih osnovnih sredstev
0
0
- iz naslova neopredmetenih osnovnih sredstev
0
0
62.435
121.264
0
0
26.882
26.867
2.287
6.027
1.240
1.157
1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti
918
898
2. Druge rezerevacije
322
239
0
20
130.194
132.584
122.001
98.328
0
0
116.001
98.328
0
0
6.000
0
C. KRATKORO»NE AKTIVNE »ASOVNE RAZMEJITVE SREDSTVA SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV A. KAPITAL I.
2.4.10
2. Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka)
1. Zakonske rezerve 2. Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže 3. Lastne delnice in lastni poslovni deleži (kot odbitna postavka) 4. Statutarne rezerve
- iz naslova dolgoroËnih finanËnih naložb - iz naslova kratkoroËnih finanËnih naložb V. PRENESENI »ISTI POSLOVNI IZID VI. »ISTI POSLOVNI IZID POSLOVNEGA LETA B. REZERVACIJE IN DOLGORO»NE PASIVNE »ASOVNE RAZMEJITVE
2.4.12.
3. DolgoroËne pasivne Ëasovne razmejitve C. DOLGORO»NE OBVEZNOSTI I.
DOLGORO»NE FINAN»NE OBVEZNOSTI 1. DolgoroËne finanËne obveznosti do družb v skupini 2. DolgoroËne finanËne obveznosti do bank 3. DolgoroËne obveznosti na podlagi obveznic 4. Druge dolgoroËne finanËne obveznosti
2.4.13
251
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
v 000 EUR Besedilo
Pojasnila
31. 12. 2008
31. 12. 2007
0
0
1. DolgoroËne poslovne obveznosti do družb v skupini
0
0
2. DolgoroËne poslovne obveznosti do dobaviteljev
0
0
3. DolgoroËne meniËne obveznosti
0
0
4. DolgoroËne poslovne obveznosti na podlagi predujmov
0
0
5. Druge dolgoroËne poslovne obveznosti
0
0
8.193
34.256
165.525
140.259
0
0
161.648
131.866
16.701
13.342
131.893
105.017
0
0
13.054
13.507
3.877
8.393
143
882
1.606
2.409
0
0
22
82
2.106
5.020
824
1.396
653.721
691.602
II. DOLGORO»NE POSLOVNE OBVEZNOSTI
III. ODLOŽENE OBVEZNOSTI ZA DAVEK ». KRATKORO»NE OBVEZNOSTI I.
2.4.14.
OBVEZNOSTI, VKLJU»ENE V SKUPINE ZA ODTUJITEV
II. KRATKORO»NE FINAN»NE OBVEZNOSTI 1. KratkoroËne finanËne obveznosti do družb v skupini 2. KratkoroËne finanËne obveznosti do bank 3. KratkoroËne obveznosti na podlagi obveznic 4. Druge kratkoroËne finanËne obveznosti III. KRATKORO»NE POSLOVNE OBVEZNOSTI 1. KratkoroËne poslovne obveznosti do družb v skupini 2. KratkoroËne poslovne obveznosti do dobaviteljev 3. KratkoroËne meniËne obveznosti 4. KratkoroËne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 5. Druge kratkoroËne poslovne obveznosti D. KRATKORO»NE PASIVNE »ASOVNE RAZMEJITVE SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
252
2.4.15.
Izkaz poslovnega izida za družbo Sava, d.d., za obdobje januar - december 2008 v 000 EUR Pojasnila
2008
2007
2.4.17.
8.432
8.960
8.429
8.957
6.794
7.053
0
123
1.635
1.781
3
3
Do podjetij v skupini
3
3
Do pridruženih podjetij
0
0
Do drugih
0
0
2. SPREMEMBA VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKON»ANE PROIZVODNJE
0
0
3. USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN LASTNE STORITVE
0
0
1. »ISTI PRIHODKI OD PRODAJE a) Prihodki, doseženi na domaËem trgu Do podjetij v skupini Do pridruženih podjetij Do drugih b) Prihodki, doseženi na tujem trgu
4. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki)
2.4.18.
637
2.338
5. STRO©KI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV
2.4.20.
-6.793
-5.501
-468
-344
-6.325
-5.157
-3.953
-4.546
-3.120
-3.539
-571
-623
- Stroški socialnih zavarovanj
-236
-263
- Stroški pokojninskih zavarovanj
-335
-360
-262
-384
-2.309
-2.528
-2.019
-2.344
b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih
-146
-2
c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
-144
-182
-334
-251
a) Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala b) Stroški storitev 6. STRO©KI DELA
2.4.21.
a) Stroški plaË b) Stroški socialnih zavarovanj
c) Drugi stroški dela 7. ODPISI VREDNOSTI
2.4.22.
a) Amortizacija
8. DRUGI POSLOVNI ODHODKI
2.4.23.
253
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
v 000 EUR Pojasnila
2008
2007
-4.320
-1.528
34.646
21.974
733
26
b) FinanËni prihodki iz deležev v pridruženih družbah
15.438
10.588
c) FinanËni prihodki iz deležev v drugih družbah
18.475
11.284
0
76
4.936
2.857
a) FinanËni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini
2.050
1.392
b) FinanËni prihodki iz posojil, danih drugim
2.886
1.465
11
74
1
0
10
74
9. DOBI»EK IZ POSLOVANJA 10. FINAN»NI PRIHODKI IZ DELEŽEV
2.4.24.
a) FinanËni prihodki iz deležev v družbah v skupini
Ë) FinanËni prihodki iz drugih naložb 11. FINAN»NI PRIHODKI IZ DANIH POSOJIL
12. FINAN»NI PRIHODKI IZ POSLOVNIH TERJATEV
2.4.25.
2.4.26.
a) FinanËni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini b) FinanËni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 13. FINAN»NI ODHODKI IZ OSLABITVE IN ODPISOV FINAN»NIH NALOŽB
2.4.27.
-15.781
-232
14. FINAN»NI ODHODKI IZ FINAN»NIH OBVEZNOSTI
2.4.28.
-17.186
-10.480
-287
-358
-16.832
-8.786
0
0
-67
-1.336
-10
-33
0
0
b) FinanËni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meniËnih obveznosti
-4
-4
c) FinanËni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti
-6
-29
a) FinanËni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini b) FinanËni odhodki iz posojil, prejetih od bank c) FinanËni odhodki iz izdanih obveznic Ë) FinanËni odhodki iz drugih finanËnih obveznosti 15. FINAN»NI ODHODKI IZ POSLOVNIH OBVEZNOSTI
2.4.29.
a) FinanËni odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini
16. DRUGI PRIHODKI
2.4.30.
103
18
17. DRUGI ODHODKI
2.4.30.
-53
-62
18. DAVEK IZ DOBI»KA
2.4.31.
0
-526
19. ODLOŽENI DAVKI
2.227
-9
20. »ISTI POSLOVNI IZID OBRA»UNSKEGA OBDOBJA
4.573
12.053
Izra~un bilan~nega dobi~ka je na strani 259 tega poro~ila. 254
Izkaz denarnih tokov za družbo Sava, d.d., za obdobje januar - december 2008 v 000 EUR 2008
2007
4.573
12.053
Poslovni izid pred obdavËitvijo
2.346
12.588
Davki iz dobiËka in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih
2.227
-535
b) Prilagoditve za:
-5.055
-14.058
Amortizacijo
2.019
2.344
Prevrednotovalne poslovne prihodke, povezane s postavkami naložbenja in financiranja
-605
-2.285
Prevrednotovalne poslovne odhodke, povezane s postavkami naložbenja in financiranja
146
2
-39.582
-24.831
32.967
10.712
4.277
-15.395
12.097
-15.085
ZaËetne manj konËne aktivne Ëasovne razmejitve
-21
-4
ZaËetne manj konËne odložene terjatve za davek
-2.258
-182
ZaËetna manj konËna sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
0
0
ZaËetne manj konËne zaloge
0
0
-4.669
249
KonËne manj zaËetne pasivne Ëasovne razmejitve in rezervacije
-489
884
KonËne manj zaËetne odložene obveznosti za davek
-383
-1.257
3.795
-17.400
172.755
138.993
36.113
15.738
0
0
45
14.347
867
7.217
Prejemki od odtujitve dolgoroËnih finanËnih naložb
28.313
25.813
Prejemki od odtujitve kratkoroËnih finanËnih naložb
107.417
75.878
A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU a) »isti poslovni izid
FinanËne prihodke brez finanËnih prihodkov iz poslovnih terjatev FinanËne odhodke brez finanËnih odhodkov iz poslovnih obveznosti c) Spremembe Ëistih obratnih sredstev (in Ëasovnih razmejitev, rezervacij ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja ZaËetne manj konËne poslovne terjatve
KonËni manj zaËetni poslovni dolgovi
Ë) Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU a) Prejemki pri naložbenju Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobiËku, ki se nanašajo na naložbenje Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev Prejemki od odtujitve naložbenih nepremiËnin
255
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
v 000 EUR 2008
2007
-208.941
-229.544
0
-17
Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev
-809
-5.736
Izdatki za pridobitev naložbenih nepremiËnin
-821
-727
Izdatki za pridobitev dolgoroËnih finanËnih naložb
-81.176
-154.141
Izdatki za pridobitev kratkoroËnih finanËnih naložb
-126.135
-68.923
-36.186
-90.551
351.328
444.497
0
0
Prejemki od poveËanja dolgoroËnih finanËnih obveznosti
55.000
79.977
Prejemki od poveËanja kratkoroËnih finanËnih obveznosti
296.328
364.520
-318.957
-336.555
-13.761
-9.492
0
0
Izdatki za odplaËila dolgoroËnih finanËnih obveznosti
-20.808
-12.692
Izdatki za odplaËila kratkoroËnih finanËnih obveznosti
-278.431
-308.766
-5.957
-5.605
32.371
107.942
18
38
-20
-9
38
47
b) Izdatki pri naložbenju Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev
c) Prebitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri naložbenju C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU a) Prejemki pri financiranju Prejemki od vplaËanega kapitala
b) Izdatki pri financiranju Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje Izdatki za vraËila kapitala
Izdatki za izplaËila dividend in drugih deležev v dobiËku c) Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri financiranju ». KON»NO STANJE DENARNIH SREDSTEV a) Denarni izid v obdobju b) ZaËetno stanje denarnih sredstev
256
Izkaz gibanja kapitala za družbo Sava, d.d., za obdobje od 31. 12. 2007 do 31. 12. 2008 v 000 EUR Kapitalske rezerve II
Vpoklicani kapital I
Osnovni kapital
Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka
I/1
I/2
Kapitalske rezerve
Zakonske rezerve
Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže
Lastne delnice in lastni poslovni deleži (kot odbitna postavka)
III/1
III/2
III/3
Staturarne rezerve
III/4
Druge rezerve iz dobiËka
Preneseni Ëisti poslovni izid V
Presežek iz prevrednotenja
Preneseni Ëisti dobiËek
»isti dobiËek poslovnega leta
VI/1
Skupaj kapital
III/5
IV
V/1
83.751
0
125.608
7.182
224
-224
0
45.507
121.264
26.867
6.027
416.206
B. Premiki v kapital
0
0
0
0
0
0
0
0
6.206
0
4.573
10.779
a) Vpis vpoklicanega osnovnega kapitala
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
b) Vpis nevpoklicanega osnovnega kapitala
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
A. STANJE 31. 12. 2007
II
Rezerve iz dobiËka III
Presežek iz prevrednotenja IV
»isti poslovni izid poslovnega leta VI
c) Vpoklic vpisanega osnovnega kapitala
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Ë) Vnos dodatnih vplaËil kapitala
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0 4.573
d) Vnos Ëistega poslovnega izida poslovnega leta
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
4.573
e) Vnos zneska prevrednotenj kapitala
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
6.206
0
0
6.206
f) Druga poveËanja sestavin kapitala g) Nakup lastnih delnic in lastnih poslovnih deležev
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
C. Premiki v kapitalu
0
0
0
0
0
0
0
2.286
0
6.026
-8.312
0
a) Razporeditev Ëistega dobiËka kot sestavine kapitala po sklepu uprave in nadzornega sveta
0
0
0
0
0
0
0
2.286
0
0
-2.286
0
b) Razporeditev Ëistega dobiËka za oblikovanje dodatnih rezerv po sklepu skupšËine
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
c) Poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Ë) Oblikovanje rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže iz drugih sestavin kapitala
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
d) Zmanjšanje rezerv za lastne delnice in lastne poslovne deleže in razporeditev na druge sestavine kapitala
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
e) IzplaËila(obraËun) dividend v obliki delnic
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
f) Druge prerazporeditve sestavin kapitala
0
0
0
0
0
0
0
0
0
6.026
-6.026
0
». Premiki iz kapitala
0
0
0
0
0
0
0
0
-65.035
-6.011
-1
-71.047
a) IzplaËilo dividend
0
0
0
0
0
0
0
0
0
-6.011
0
-6.011
b) VraËilo kapitala
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
c) Uporaba presežka iz prevrednotenja (za oslabitev sredstev)
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Ë) Prenos presežka iz prevrednotenja (v poslovne prihodke ali finanËne prihodke)
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
d) Druga zmanjšanja sestavin kapitala
0
0
0
0
0
0
0
0
-65.035
0
-1
-65.036
0
0
0
0
0
0
0
0
125.608
7.182
224
-224
0
47.793
62.435
26.882
2.287
355.938
e) Odtujitev oziroma umik lastnih delnic in lastnih poslovnih deležev D. STANJE 31. 12. 2008
0 83.751
0
0
0
0
257
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
Izkaz gibanja kapitala za družbo Sava, d.d., za obdobje od 31. 12. 2006 do 31. 12. 2007 v 000 EUR Kapitalske rezerve II
Vpoklicani kapital I
Osnovni kapital
Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka
I/1
I/2
Kapitalske rezerve
Zakonske rezerve
Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže
Lastne delnice in lastni poslovni deleži (kot odbitna postavka)
III/1
III/2
III/3
Staturarne rezerve
III/4
Druge rezerve iz dobiËka
Preneseni Ëisti poslovni izid V
Presežek iz prevrednotenja
Preneseni Ëisti dobiËek
»isti dobiËek poslovnega leta
Skupaj kapital
III/5
IV
V/1
VI/1
83.750
0
125.608
7.182
224
-224
0
39.482
39.835
20.571
11.906
328.334
B. Premiki v kapital
1
0
0
0
0
0
0
-1
87.795
0
12.053
99.848
a) Vpis vpoklicanega osnovnega kapitala
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
b) Vpis nevpoklicanega osnovnega kapitala
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
A. STANJE 31. 12. 2006
II
Rezerve iz dobiËka III
Presežek iz prevrednotenja IV
»isti poslovni izid poslovnega leta VI
c) Vpoklic vpisanega osnovnega kapitala
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Ë) Vnos dodatnih vplaËil kapitala
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0 12.053
d) Vnos Ëistega poslovnega izida poslovnega leta
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
12.053
e) Vnos zneska prevrednotenj kapitala
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
f) Druga poveËanja sestavin kapitala
1
0
0
0
0
0
0
-1
87.795
0
0
87.795
g) Nakup lastnih delnic in lastnih poslovnih deležev
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
C. Premiki v kapitalu
0
0
0
0
0
0
0
6.026
0
11.906
-17.932
0
a) Razporeditev Ëistega dobiËka kot sestavine kapitala po sklepu uprave in nadzornega sveta
0
0
0
0
0
0
0
6.026
0
0
-6.026
0
b) Razporeditev Ëistega dobiËka za oblikovanje dodatnih rezerv po sklepu skupšËine
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
c) Poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Ë) Oblikovanje rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže iz drugih sestavin kapitala
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
d) Zmanjšanje rezerv za lastne delnice in lastne poslovne deleže in razporeditev na druge sestavine kapitala
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
e) IzplaËila(obraËun) dividend v obliki delnic
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
f) Druge prerazporeditve sestavin kapitala
0
0
0
0
0
0
0
0
0
11.906
-11.906
0
». Premiki iz kapitala
0
0
0
0
0
0
0
0
-6.366
-5.610
0
-11.976
a) IzplaËilo dividend
0
0
0
0
0
0
0
0
0
-5.610
0
-5.610
b) VraËilo kapitala
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
c) Uporaba presežka iz prevrednotenja (za oslabitev sredstev)
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Ë) Prenos presežka iz prevrednotenja (v poslovne prihodke ali finanËne prihodke)
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
d) Druga zmanjšanja sestavin kapitala
0
0
0
0
0
0
0
0
-6.366
0
0
-6.366
e) Odtujitev oziroma umik lastnih delnic in lastnih poslovnih deležev D. STANJE 31. 12. 2007
258
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
83.751
0
125.608
7.182
224
-224
0
45.507
121.264
26.867
6.027
416.206
Izračun bilančnega dobička za družbo Sava, d.d., na dan 31. 12. 2008 v 000 EUR 31. 12. 2008
31. 12. 2007
4.573
12.053
Preneseni dobiËek na dan 01. 01.
32.893
32.477
Zmanjšanje zaradi izplaËila dividend
-6.011
-5.611
PoveËanje (dodatno oblikovanje) rezerv iz dobiËka
-2.286
-6.026
BilanËni dobiËek na dan 31. 12.
29.169
32.893
»ISTI POSLOVNI IZID OBRA»UNSKEGA OBDOBJA
259
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
2.2. Pojasnila k raËunovodskim izkazom za družbo Sava, d.d. 2.2.1. Podlaga za sestavitev raËunovodskih izkazov
IZJAVA O SKLADNOSTI Ra~unovodski izkazi so pripravljeni v skladu s Slovenskimi ra~unovodskimi standardi 2006, ki jih je izdal Slovenski in◊titut za revizijo. Uprava je potrdila ra~unovodske izkaze dne 17. februarja 2009.
FUNKCIJSKA VALUTA Ra~unovodski izkazi so sestavljeni v evrih, ki je od 1. 1. 2007 funkcijska valuta družbe. Vse ra~unovodske informacije v tem poro~ilu, ki so predstavljene v evrih, so zaokrožene na tiso~ enot.
SPREMEMBE RAČUNOVODSKIH USMERITEV V letu 2008 v družbi ni bilo sprememb ra~unovodskih usmeritev.
POSLI V TUJI VALUTI Posli, izraženi v tuji valuti, se prera~unajo v funkcijsko valuto po referen~nem te~aju ECB na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izražena v tuji valuti na dan bilance stanja, se prera~unajo v funkcijsko valuto po referen~nem te~aju ECB, veljavnem na zadnji dan obra~unskega obdobja. Te~ajne razlike so razlike med odpla~no vrednostjo v funkcijski valuti na za~etku obdobja, popravljeno za vi◊ino efektivnih obresti in pla~il med obdobjem in odpla~no vrednostjo v tuji valuti, prera~unano po referen~nem te~aju ECB na koncu obdobja. Nedenarna sredstva in obveznosti, ki so izmerjene po izvirni vrednosti v tuji valuti, se pretvorijo v funkcijsko valuto po referen~nem te~aju ECB na dan posla. Te~ajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.
2.2.2. Pomembnejše raËunovodske usmeritve
NEOPREDMETENA SREDSTVA Neopredmetena sredstva imajo opredeljeno dobo koristnosti. Izkazana so po nabavni vrednosti, zmanj◊ani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve. V nabavno vrednost se v◊tevajo tudi uvozne in nevra~ljive nakupne dajatve. V nabavno vrednost se ne vklju~ujejo obresti do nastanka neopredmetenega sredstva.
OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA Opredmetena osnovna sredstva so izkazana po nabavni vrednosti, zmanj◊ani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. 260
Opredmeteno osnovno sredstvo se ob za~etnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. Sestavljajo jo njegova nakupna cena, uvozne in nevra~ljive nakupne dajatve ter stro◊ki, ki jih je mogo~e pripisati neposredno njegovi uspo sobitvi za nameravano uporabo, zlasti stro◊ki dovoza in namestitve ter ocena stro◊kov razgradnje, odstranitve in obnovitve. Nabavne vrednosti ne pove~ujejo obresti od posojil za pridobitev opredmetenega osnovnega sredstva do njegove usposobitve za uporabo. Deli opredmetenih osnovnih sredstev, ki imajo razli~ne dobe koristnosti, se obra~unavajo kot posamezna opredmetena osnovna sredstva. Nepremi~nine, ki so zgrajene ali razvite za prihodnjo uporabo kot naložbene nepremi~nine, so obravnavane kot opredmetena osnovna sredstva in izkazane po njihovi nabavni vrednosti do datuma dokon~anja, ko postanejo naložbena nepremi~nina.
POZNEJŠI STROŠKI V POVEZAVI Z OPREDMETENIMI OSNOVNIMI SREDSTVI Stro◊ki, ki pozneje nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, pove~ujejo njegovo nabavno vrednost, ~e se prihodnje koristi pri njem pove~ujejo v primerjavi s prvotno ocenjenimi. Popravila ali vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev so namenjena obna vljanju ali ohranjanju prihodnjih gospodarskih koristi, ki se pri~akujejo na pod lagi prvotno ocenjene stopnje u~inkovitosti sredstev. Pripoznajo se kot odhodki, kadar se pojavijo.
NALOŽBENE NEPREMIČNINE Naložbene nepremi~nine se posedujejo, da bi prina◊ale najemnino ali pove~evale vrednost dolgoro~ne naložbe ali pa oboje. Niso namenjene uporabi za ustvarjanje proizvodov, dobavljanje blaga, opravljanje storitev ali za pisarni◊ke namene, niti niso namenjene kratkoro~ni prodaji. V primerih, ko se je treba odlo~iti, ali je neko sredstvo naložbena nepremi~nina ali lastni◊ko uporabljana nepremi~nina, se ta opredeli med naložbene nepremi~nine, ~e se ve~ kot 20 odstotkov celotne vrednosti nepremi~nine uporablja kot nalož bena nepremi~nina. ^e naložbena nepremi~nina postane po lastniku uporabljana nepremi~nina, se ta razvrsti kot stavba in zemlji◊~e z ustreznimi sestavnimi deli. Naložbene nepremi~nine so izkazane po nabavni vrednosti, zmanj◊ani za amor tizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Za potrebe razkrivanja se ugotavlja po◊tena vrednost naložbenih nepremi~nin. Po◊tena vrednost temelji na tržni vrednosti, ki je enaka ocenjeni vrednosti, po kateri bi se nepremi~nina na dan cenitve in po ustreznem trženju lahko izmenjala v premi◊ljenem poslu med prodajalcem in kupcem, pri ~emer so stranke dobro obve◊~ene in ravnajo razumno, neprisiljeno in neodvisno.
261
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
AMORTIZACIJA Neodpisana vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, neopredmetenega sredstva ter naložbenih nepremi~nin se zmanj◊uje z amortiziranjem. Amortizacija se obra~unava po metodi enakomernega ~asovnega amortiziranja ob upo◊tevanju dobe koristnosti sredstev. Zemlji◊~a se ne amortizirajo. Opred metena osnovna sredstva nimajo ocenjene preostale vrednosti. Neopredmeteno sredstvo, opredmeteno osnovno sredstvo in naložbena nepremi~nina se za~nejo amortizirati prvi dan naslednjega meseca, ko so na voljo za uporabo. Amortizacijske stopnje temeljijo na dobi koristnosti sredstev in znašajo: TekoËe leto
Preteklo leto
od 10,0 do 20,0
od 10,0 do 20,0
od 2,0 do 5,0
od 2,0 do 5,0
Proizvodna oprema
od 5,0 do 33,3
od 5,0 do 33,3
Ostala oprema
od 10,0 do 25,0
od 10,0 do 25,0
Neopredmetena sredstva Gradbeni objekti
Dobe koristnosti naložbenih nepremi~nin so enake kot za istovrstne nepremi~nine, ki se vodijo kot opredmetena osnovna sredstva.
OSLABITEV NEOPREDMETENIH SREDSTEV, OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV IN NALOŽBENIH NEPREMIČNIN Družba enkrat letno preveri preostalo knjigovodsko vrednost neopredmetenih sredstev, opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremi~nin z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. ^e tak◊ni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajo~e enote se pripozna, ko njegova knjigo vodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Denar ustvarjajo~a enota je najmanj◊a skupina sredstev, ki ustvarjajo finan~ne pritoke, v glavnem neodvisne od finan~nih pritokov iz drugih sredstev ali skupin sredstev. Slabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida. Izguba, ki se pripozna pri denar ustvarjajo~i enoti zaradi oslabitve, se razporedi na sredstva enote (skupine enot) sorazmerno s knjigovodsko vrednostjo vsakega sredstva v enoti. Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajo~e enote je njena vrednost pri uporabi ali po◊tena vrednost, zmanj◊ana za stro◊ke prodaje, in sicer tista, ki je vi◊ja. Pri dolo~anju vrednosti sredstva pri uporabi se pri~akovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdav~itvijo, ki odraža sprotne tržne ocene ~asovne vrednosti denarja in tveganja, ki so zna~ilna za sredstvo.
262
FINANČNE NALOŽBE Finan~ne naložbe se v bilanci stanja izkazujejo kot dolgoro~ne in kratkoro~ne finan~ne naložbe. Dolgoro~ne finan~ne naložbe so tiste, ki jih imamo v posesti v obdobju, dalj◊em od leta dni, in ne v posesti za trgovanje. Finan~na naložba v kapital, lastni◊ki vrednostni papirji drugih podjetij ali dolžni◊ki vrednostni papirji drugih podjetij ali države ter dana posojila se ob za~etnem pri poznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti, ki je enaka bodisi pla~anemu znesku denarja ali njegovih ustreznikov bodisi po◊teni vrednosti drugih nadomestil za nakup, ki jih je dal naložbenik, na dan menjave, pove~ani za stro◊ke, ki jih je mogo~e pripisati neposredno naložbi. Dolgoro~ne finan~ne naložbe v odvisna podjetja, pridružena podjetja in v skupaj obvladovana podjetja se v ra~unovodskih izkazih vrednotijo po nabavni vrednosti. Nakazani deleži v dobi~ku pove~ujejo finan~ne prihodke. Naložbe v dolžni◊ke in lastni◊ke vrednostne papirje se glede na namen pridobitve obravnavajo kot razpoložljive za prodajo. Ti finan~ni instrumenti se pripoznajo oziroma odpravijo na dan sklenitve posla. Po◊tena vrednost za prodajo razpolo žljivih vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi, je enaka objavljenemu enotne mu te~aju teh delnic na dan bilance stanja. Po◊tena vrednost delnic in deležev družb, ki ne kotirajo, se oceni na podlagi zadnjih transakcij ali njihovih zadnjih razpoložljivih ra~unovodskih izkazov. V primeru, da je za dolo~eno finan~no naložbo sklenjena opcijska pogodba, se po◊tena vrednost ugotavlja na podlagi cene v opcijski pogodbi. Po◊tena vrednost za prodajo razpoložljivih vrednostnih papirjev se ugotavlja najmanj vsake tri mesece. Dobi~ek iz spremembe po◊tene vrednosti se pripozna v kapitalu kot presežek iz prevrednotenja, izguba pa kot negativni presežek iz prevrednotenja. ^e je bilo zmanj◊anje po◊tene vrednosti finan~nega sredstva, ki je razpoložljivo za prodajo, pripoznano neposredno kot negativni presežek iz prevrednotenja in obstajajo nepristranski dokazi, da je to sredstvo dolgoro~no oslabljeno, se oslabitev pripozna v izkazu poslovnega izida kot finan~ni odhodek. Šteje se, da obstajajo objektivni razlogi za opravljanje preizkusa oslabitve finan~ne naložbe, kadar je po◊tena vrednost finan~nega sredstva na dan bilance stanja 20 odstotkov nižja od nabavne vrednosti finan~nega sredstva. Preizkus oslabitve finan~ne naložbe se opravi posami~no za vsako naložbo ali skupino naložb. Po◊tena vrednost obrestne zamenjave je ocenjen znesek, ki bi ga družba pre jela ali pla~ala ob prekinitvi zamenjave obrestne mere na dan bilance stanja, upo◊tevajo~ trenutne obrestne mere ter trenutne posojilne sposobnosti udele žencev zamenjave.
TERJATVE Terjatve vseh vrst se ob za~etnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo popla~ane. Prvotne terjatve se lahko pozneje pove~ajo ali pa ne glede na prejeto pla~ilo ali druga~no poravnavo tudi zmanj◊ajo za vse zneske, utemeljene s pogodbo.
263
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
Dani predujmi se v bilanci stanja izkazujejo v zvezi s stvarmi, na katere se nana◊ajo. Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku oziroma v celotnem znesku, se ◊tejejo kot dvomljive; ~e se je zaradi njih za~el sodni postopek, pa kot sporne terjatve. Popravki vrednosti terjatev se v družbi oblikujejo na naslednji na~in: • 100-odstotni popravek za vse tožene terjatve in terjatve, prijavljene v ste~ajnem postopku in v postopku prisilne poravnave; • 100-odstotni popravek za terjatve, ki so po najbolj◊i strokovni presoji poslo vodstva utemeljeno dvomljive in je utemeljeno dvomljiv tudi izid morebitne tožbe zaradi nesolventnosti kupca.
DENARNA SREDSTVA Denarna sredstva in njihovi ustrezniki obsegajo denar na transakcijskih ra~unih.
KAPITAL Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobi~ka, presežek iz prevrednotenja, preneseni ~isti poslovni izid iz prej◊njih let in ~isti poslovni izid poslovnega leta. Odkupljene lastne delnice se izkazujejo kot odbitna postavka kapitala.
DOLGOROČNE REZERVACIJE Rezervacije se pripoznajo, ~e ima družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogo~e zanesljivo oceniti in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogo~ajo gospodarske koristi. Vi◊ina rezervacije se dolo~i z diskontiranjem pri~akovanih prihodnjih denarnih tokov po stopnji pred obdav~itvijo, ki odraža obstoje~e ocene ~asovne vrednosti denarja in po potrebi tudi tveganja, ki so zna~ilna za obveznost. Družba je v skladu z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internim pra vilnikom zavezana k pla~ilu jubilejnih nagrad zaposlencem ter odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoro~ne rezervacije. Druge pokoj ninske obveznosti ne obstajajo. Rezervacije so oblikovane v vi◊ini ocenjenih prihodnjih izpla~il za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na dan bilance stanja. Izra~un je bil na dan 31. 12. 2005 narejen za vse zaposlene tako, da je upo◊teval stro◊ke odpravnin ob upokojitvi ter stro◊ke vseh pri~akovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Izbrana diskontna obrestna mera je zna◊ala 2,75 odstotka letno in je predstavljala donos dolgoro~nih državnih obveznic; izra~un je z uporabo metode projicirane enote pripravil poobla◊~eni aktuar. Prera~un rezervacij na dan 31. 12. 2006, 31. 12. 2007 in 31. 12. 2008 je družba opravila glede na spremembo ◊tevila zaposlenih. Ob spremembah ◊tevila zaposlenih v obra~unskem letu za ve~ kot 10 odstotkov, ustreznost vi◊ine rezervacij ponovno preverja poobla◊~eni aktuar. Državne podpore se pripoznajo v ra~unovodskih izkazih kot odloženi prihodki, ko so prejete in ko obstaja sprejemljivo zagotovilo, da bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Državne podpore, prejete za kritje stro◊kov, se pripoznavajo strogo 264
dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stro◊ki, ki naj bi jih le-te nadomestile. S sredstvi povezane državne podpore se v izkazu poslovnega izida pripoznavajo strogo dosledno med drugimi prihodki iz poslovanja v dobi koristnosti posameznega sredstva.
DOLGOVI Dolgovi so finan~ni in poslovni, kratkoro~ni in dolgoro~ni. Vsi dolgovi se ob za~etnem pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin o njihovem nastanku, ki dokazujejo prejem denarnih sredstev ali popla~ilo kakega poslovnega dolga. Dolgoro~ni dolgovi se pove~ujejo za pripisane obresti ali zmanj◊ujejo za odpla~ane zneske in morebitne druga~ne poravnave, ~e o tem obstaja sporazum z upnikom. Knjigovodska vrednost dolgoro~nih dolgov je enaka njihovi izvirni vrednosti, zmanj◊ani za odpla~ila glavnice in prenose med kratkoro~ne dolgove, dokler ne nastane potreba po prevrednotenju dolgoro~nih dolgov. Knjigovodska vrednost kratkoro~nih dolgov je enaka njihovi izvirni vrednosti, popravljeni za njihova pove~anja ali zmanj◊anja skladno s sporazumi z upniki, dokler ne nastane potreba po njihovem prevrednotenju. Kratkoro~ne in dolgoro~ne obveznosti vseh vrst se v za~etku izkazujejo z zne ski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo popla~ilo. Obveznosti se pozneje pove~ujejo s pripisanimi donosi (obresti, druga nadomestila), za katere obstaja sporazum z upnikom. Obveznosti se zmanj◊ujejo za odpla~ane zneske in morebitne druga~ne poravnave v dogovoru z upnikom. Pri merjenju dolgoro~nih dolgov družba upo◊teva usmeritev, da se dogovorjena obrestna mera ne razlikuje bistveno od efektivne obrestne mere, ~e razlika ni ve~ja od ene odstotne to~ke.
KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE Kratkoro~ne ~asovne razmejitve so terjatve in druga sredstva ter obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih pojavili v letu dni in katerih nastanek je verjeten, velikost pa zanesljivo ocenjena; terjatve in obveznosti se nana◊ajo na znane ali ◊e ne znane pravne oziroma fizi~ne osebe, do katerih bodo tedaj nastale prave terjatve in dolgovi, s sredstvi pa so mi◊ljeni proizvodi ali storitve, ki jih bodo bremenile. Aktivne kratkoro~ne ~asovne razmejitve zajemajo kratkoro~no nezara~unane pri hodke in kratkoro~no odložene stro◊ke. Pasivne kratkoro~ne ~asovne razmejitve zajemajo kratkoro~no odložene prihodke in kratkoro~no vra~unane stro◊ke.
PRIPOZNAVANJE PRIHODKOV Prihodki se pripoznajo, ~e je pove~anje gospodarskih koristi v obra~unskem ob dobju povezano s pove~anjem vrednosti sredstva ali z zmanj◊anjem dolga in je pove~anje mogo~e zanesljivo izmeriti. Prihodki se pripoznajo, ko se upravi~eno pri~akuje, da bodo vodili do prejemkov, ~e ti niso uresni~eni že ob nastanku.
265
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
Poslovni prihodki Prihodki iz prodaje proizvodov in blaga se pripoznajo po po◊teni vrednosti prejetega popla~ila ali terjatve iz tega naslova, in sicer zmanj◊ani za vra~ila in popuste, rabate za nadaljnjo prodajo in koli~inske popuste. Prihodki se izkaže jo, ko je kupec prevzel vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezanih z lastni◊tvom sredstva, ko obstaja gotovost glede popla~ljivosti nadomestila in z njim povezanih stro◊kov ali možnosti vra~ila proizvodov in ko družba preneha z nadaljnjim odlo~anjem o prodanih proizvodih. Prihodki od najemnin iz naložbenih nepremi~nin se pripoznajo med prihodki enakomerno med trajanjem najema. Prihodki na podlagi dobljenih subvencij ali dotacij se merijo po odobrenih zne skih v ta namen. Prevrednotovalni poslovni prihodki nastanejo ob odtujitvi neopredmetenih sred stev, opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremi~nin kot presežki njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo. Finančni prihodki Finan~ni prihodki obsegajo prihodke od obresti od naložb, prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve za prodajo razpoložljivih finan~nih sredstev, pozitivne te~ajne razlike in dobi~ke od instrumentov za varovanje pred tveganjem, ko se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Prihodki iz obresti se pripoznajo ob njihovem nastanku z uporabo metode efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend se v izkazu poslovnega izida pripoznajo v obdobju, ko je bil sprejet sklep skup◊~ine delni~arjev o izpla~ilu dividend. Druge prihodke sestavljajo neobi~ajne postavke. Pojavljajo se v dejansko na stalih zneskih.
PRIPOZNAVANJE ODHODKOV Odhodki se pripoznajo, ~e je zmanj◊anje gospodarskih koristi v obra~unskem obdobju povezano z zmanj◊anjem sredstva ali s pove~anjem dolga in je to zmanj◊anje mogo~e zanesljivo izmeriti. Poslovni odhodki Poslovni odhodki se pripoznajo, ko je porabljen material oziroma opravljena storitev, in sicer v obdobju, na katerega se nana◊ajo. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi osnov nimi sredstvi, neopredmetenimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve. Finančni odhodki Finan~ni odhodki obsegajo stro◊ke obresti za posojila, negativne te~ajne razlike, izgube zaradi oslabitve vrednosti finan~nih sredstev in izgube od instrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stro◊ki iz posojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivnih obresti. 266
Drugi odhodki Druge odhodke sestavljajo neobi~ajne postavke, ki se izkazujejo v dejansko nastalih zneskih.
DAVEK OD DOBIČKA IN ODLOŽENI DAVEK Davek od dobi~ka oziroma izgube poslovnega leta obsega odmerjeni in odloženi davek. Davek od dobi~ka se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, v katerem se nana◊a na postavke, ki se izkazujejo neposredno v kapitalu in se zato izkazuje med kapitalom. Odmerjeni davek je davek, za katerega se pri~akuje, da bo pla~an od obdav~ljivega dobi~ka za poslovno leto z uporabo dav~nih stopenj, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na datum poro~anja, in morebitne prilagoditve dav~nih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti. Odloženi davek se izkazuje po metodi obveznosti po bilanci stanja, pri ~emer se upo◊tevajo za~asne razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostmi za potrebe finan~nega poro~anja in zneskov za potrebe dav~nega poro~anja. Odloženi davek se izkaže v vi◊ini, katero bo po pri~akovanjih potrebno pla~ati ob odpravi za~asnih razlik, na podlagi zakonov, uveljavljenih ali v bistvu uve ljavljenih na datum poro~anja. Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdav~ljivi dobi~ek, v breme katerega bo v prihodnje mogo~e uporabiti odloženo terjatev. Odložene terjatve za davek se zmanj◊ajo za znesek, za katerega ni ve~ verjetno, da bo mogo~e uveljaviti dav~no olaj◊avo, povezano s sredstvom.
ČISTI DOBIČEK NA DELNICO Delni◊ki kapital družbe je razdeljen na navadne imenske kosovne delnice, zato družba prikazuje osnovno dobi~konosnost delnice. Osnovna dobi~konosnost delnice se izra~una tako, da delimo dobi~ek s tehtanim povpre~nim ◊tevilom navadnih delnic v poslovnem letu. Prilagojeni ~isti dobi~ek na delnico je enak osnovnemu ~istemu dobi~ku na del nico, ker družba nima prednostnih delnic ali zamenljivih obveznic. Med letom ni pri◊lo do spremembe ◊tevila izdanih delnic.
POROČANJE PO ODSEKIH Družba nima opredeljenih ne podro~nih ne obmo~nih odsekov.
KRITERIJI POMEMBNOSTI ZA RAZKRITJA Družba navaja ra~unovodske usmeritve najmanj za tista sredstva in obveznosti do virov sredstev, katerih vrednost presega 10 odstotkov vrednosti sredstev oziroma virov sredstev na dan bilance stanja. Družba razkriva posamezno sredstvo oziroma dolg najmanj takrat, kadar le ta presega 10 odstotkov bilan~ne vsote. Nižje zneske družba razkriva, kadar oceni, da so pomembni za prikaz po◊tene slike poslovanja. 267
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
SESTAVITEV IZKAZA DENARNIH TOKOV Izkaz denarnih tokov je sestavljen v skladu s SRS 26 - razli~ico II. Pripravljen je z upo◊te vanjem podatkov iz izkaza poslovnega izida za obdobje januar - december 2008 (za preteklo obdobje 2007), podatkov iz bilance stanja na dan 31. 12. 2008 in 31. 12. 2007 (za preteklo obdobje 31. 12. 2007 in 31. 12. 2006) ter drugih potrebnih podatkov. V izkazu denarnih tokov so izklju~ene pomembnej◊e vrednosti, ki niso povezane s prejemki in izdatki.
2.3. Obvladovanje finanËnih tveganj za družbo Sava, d.d.
Sava, d.d., je izpostavljena naslednjim finan~nim tveganjem:
POSOJILNO TVEGANJE Posojilno tveganje je tveganje, da stranka v poslovnem odnosu, ko od nas ku puje proizvode ali storitve, ne bo izpolnila svoje obveznosti in bo družbi s tem povzro~ila finan~no ◊kodo. To tveganje je neposredno povezano s komercialnim tveganjem in predstavlja nevarnost, da bodo terjatve do kupcev in drugih poslovnih partnerjev popla~ane s ~asovnim zamikom ali pa sploh ne. Sava, d.d., pretežno prodaja svoje storitve h~erinskim družbam, kjer je tveganje za nepla~ilo majhno. Na finan~nih trgih je posebna pozornost posve~ena spremljanju pla~ilne sposobnosti kupcev. Za zmanj◊evanje izpostavljenosti temu tveganju je vzpostavljen bonitetni sistem ocene kupcev z nadzorom slabih pla~nikov, sprotno se izvajajo poboti. Posojilno tveganje v Savi, d.d., je majhno.
PLAČILNOSPOSOBNOSTNO TVEGANJE Pla~ilnosposobnostno tveganje je tveganje, da podjetje ne bo zmoglo pravo~asno izpolniti svojih finan~nih obveznosti. V Poslovni skupini Sava je vzpostavljena enotna finan~na politika in centralizira no upravljanje s finan~nimi sredstvi. Z dnevno izravnavo denarnih tokov znotraj poslovne skupine se izogibamo nepotrebnemu zadolževanju zunaj skupine. Mati~na družba ima visoko boniteto pri bankah, zato ob~asne primanjkljaje sredstev lahko pridobi zunaj sistema. Pla~ilnosposobnostno tveganje v Savi, d.d., je kljub finan~ni krizi majhno.
OBRESTNO TVEGANJE Obrestno tvegaje je tveganje, da bo vrednost stro◊kov zadolževanja in vrednostnih papirjev nihala zaradi sprememb tržnih obrestnih mer. Na ravni Poslovne skupine Sava je opredeljen enoten nastop družb pri bankah in enotna obrestna politika znotraj poslovne skupine. V Savi, d.d., se uporabljajo obrestne zame njave po ponudbah bank. Obrestno tveganje se zmanj◊uje tudi s stalnim izbolj◊evanjem upravljanja z obratnimi sredstvi in s tem relativnega zmanj◊evanja zadolženosti. Obrestno tveganje v Savi, d.d., je majhno. 268
VALUTNO TVEGANJE Valutno tveganje je tveganje, da bo vrednost sredstev ali virov sredstev nihala zaradi sprememb vrednosti valut, v katerih so nominirana na◊a sredstva ali nji hovi viri. Družba Sava, d.d., pretežno posluje v evrskem obmo~ju, zaradi ~esar ni pretirano izpostavljena valutnim tveganjem. V letu 2008 je Sava, d.d., za~ela uporabljati terminske pogodbe za za◊~ito pred valutnim tveganjem. Izpostavljenost valutnim tveganjem v Savi, d.d., je majhno.
UPRAVLJANJE S KAPITALOM Uprava Save, d.d., vzdržuje kapitalsko strukturo, ki za vse družbe v poslovni skupini zagotavlja zaupanje naložbenikov, upnikov in trga ter trajnostni razvoj Poslovne skupine Sava. Dividendna politika je opredeljena v strate◊kih dokumentih in predvideva dolgoro~no stabilno izpla~ilo dividend. Nadzorni svet spremlja donosnost kapi tala in vi◊ino izpla~anih dividend. Sava, d.d., nima programa podeljevanja delni◊kih opcij zaposlenim in tudi do datno ne odkupuje lastnih delnic. V letu poro~anja se je spremenila sestava nadzornega sveta, vendar ni pri◊lo do sprememb v na~inu upravljanja s kapitalom. Regulatorni organi nimajo nikakr◊nih kapitalskih zahtev do mati~ne ali do odvi snih družb v Poslovni skupini Sava.
269
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
2.4. Pojasnila posameznih postavk raËunovodskih izkazov za družbo Sava, d.d. 2.4.1. Neopredmetena sredstva in dolgoroËne aktivne Ëasovne razmejitve
Neopredmetena sredstva v vi◊ini 88 tiso~ EUR predstavljajo kupljene licence za uporabo ra~unalni◊kega programa MySAP.com, licence Data protector, licence Lotus Notes in licence protivirusne za◊~ite. V letu 2008 je bila obra~unana amor tizacija v vi◊ini 107 tiso~ EUR. Preglednica gibanja neopredmetenih sredstev v 000 EUR Premoženjske pravice
DolgoroËno odlo ženi stroški razvijanja
Usredstveni stroški naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva
Naložbe v pridobljene pravice do industrijske lastnine in druge pravice
Predujmi za neopredmetena dolgoroËna sredstva
Stanje 31. 12. 2007
0
0
633
PoveËanja, nakupi
0
0
Aktiviranja
0
PoveËanje zaradi akvizicije
Dobro ime prevzetega podjetja
Druge dolgoroËne aktivne Ëasovne razmejitve
SKUPAJ
0
0
0
633
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Prenosi
0
0
0
0
0
0
0
Zmanjšanja
0
0
0
0
0
0
0
Zmanjšanja zaradi odprodaje družb
0
0
0
0
0
0
0
Odpisi
0
0
0
0
0
0
0
Slabitve
0
0
0
0
0
0
0
Stanje 31. 12. 2008
0
0
633
0
0
0
633
Stanje 31. 12. 2007
0
0
-438
0
0
0
-438
PoveËanja, nakupi
0
0
0
0
0
0
0
Aktiviranja
0
0
0
0
0
0
0
PoveËanje zaradi akvizicije
0
0
0
0
0
0
0
NABAVNA VREDNOST
POPRAVEK VREDNOSTI
270
v 000 EUR Premoženjske pravice
DolgoroËno odlo ženi stroški razvijanja
Usredstveni stroški naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva
Naložbe v pridobljene pravice do industrijske lastnine in druge pravice
Predujmi za neopredmetena dolgoroËna sredstva
Zmanjšanje
0
0
0
Zmanjšanje zaradi odprodaje družb
0
0
Prenosi
0
Odpisi
Dobro ime prevzetega podjetja
Druge dolgoroËne aktivne Ëasovne razmejitve
SKUPAJ
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Slabitev
0
0
0
0
0
0
0
Amortizacija
0
0
-107
0
0
0
-107
Stanje 31. 12. 2008
0
0
-545
0
0
0
-545
Stanje 31. 12. 2007
0
0
194
0
0
0
194
Stanje 31. 12. 2008
0
0
88
0
0
0
88
NEODPISANA VREDNOST
2.4.2. Opredmetena osnovna sredstva
Opredmetena osnovna sredstva v vi◊ini 8.191 tiso~ EUR predstavljajo 1,3 odstotka bilan~ne vsote. Osnovna sredstva so v primerjavi s prehodnim letom nižja za 22 odstotkov. Opredmetena osnovna sredstva so prosta bremen. Pomembne spremembe opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2008 so bile naslednje: • izvedena je bila dokapitalizacija s stvarnim vložkom v družbi Savatech, d.o.o., knjigovodska vrednost teh osnovnih sredstev je zna◊ala 2.066 tiso~ EUR; • za naložbe smo namenili 798 tiso~ EUR, od tega 212 tiso~ EUR za obnovo poslovnega objekta družbe Sava, d.d.; 32 tiso~ EUR za obnovo proizvodnega objekta družbe Sava-GTI, d.o.o., na Ptuju, za ra~unalni◊ko opremo 329 tiso~ EUR in za drugo opremo 225 tiso~ EUR; • v letu 2008 je bila obra~unana amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev v vi◊ini 731 tiso~ EUR; • v letu 2008 je bila opravljena odprodaja in odpis osnovnih sredstev, katerih knjigovodska vrednost je zna◊ala 57 tiso~ EUR.
271
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
Preglednica gibanja opredmetenih osnovnih sredstev v 000 EUR
Druge naprave in oprema
Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi
Predujmi za pridobi tev opredmetenih osnovnih sredstev
SKUPAJ
ZemljišËa
Zgradbe
Proizvajalne naprave in stroji
Stanje 31. 12. 2007
0
7.843
21.286
856
1.226
0
31.211
Nabava, poveËanja
0
41
446
191
120
0
798
PoveËanje predujmov
0
0
0
0
0
11
11
Zmanjšanje predujmov
0
0
0
0
0
0
0
Aktiviranja
0
0
835
82
-917
0
0
Dokapitalizacija s stvarnim vložkom
0
0
-9.014
-291
0
0
-9.305
PoveËanje zaradi akvizicij
0
0
0
0
0
0
0
Prenosi
0
0
0
0
-264
0
-264
Zmanjšanje
0
0
0
0
-45
0
-45
Zmanjšanje zaradi odprodaje družb
0
0
0
0
0
0
0
Odpisi
0
0
-320
-36
0
0
-356
Slabitev
0
0
0
0
0
0
0
Stanje 31. 12. 2008
0
7.884
13.233
802
120
11
22.050
Stanje 31. 12. 2007
0
-3.183
-16.872
-656
0
0
-20.711
Nabava, poveËanja
0
0
0
0
0
0
0
Aktiviranja
0
0
0
0
0
0
0
Dokapitalizacija s stvarnim vložkom
0
0
6.953
286
0
0
7.239
PoveËanje zaradi akvizicij
0
0
0
0
0
0
0
Prenosi
0
0
0
0
0
0
0
Zmanjšanje
0
0
0
0
0
0
0
Zmanjšanje zaradi odprodaje družb
0
0
0
0
0
0
0
Odpisi
0
0
319
25
0
0
344
Slabitev
0
0
0
0
0
0
0
Amortizacija
0
-156
-523
-52
0
0
-731
Stanje 31. 12. 2008
0
-3.339
-10.123
-397
0
0
-13.859
Stanje 31. 12. 2007
0
4.660
4.414
200
1.226
0
10.500
Stanje 31. 12. 2008
0
4.545
3.110
405
120
11
8.191
NABAVNA VREDNOST
POPRAVEK VREDNOSTI
NEODPISANA VREDNOST
272
2.4.3. Naložbene nepremiËnine
Naložbene nepremi~nine v vi◊ini 53.135 tiso~ EUR predstavljajo 8 odstotkov bilan~ne vsote. Naložbene nepremi~nine so v primerjavi s predhodnim letom nižje za en odstotek. Na nepremi~ninah Grand hotela Toplice z restavracijo Panorama in njenimi pripadajo~imi objekti - hotel Trst, hotel Korotan in hotel Jadran, katerih sedanja vrednost zna◊a 6.743 tiso~ EUR, je vpisana hipoteka za najeto posojilo pri Pokojninski družbi A, d.d. Stanje neodpla~anega dela posojila na dan 31. 12. 2008 zna◊a 6.000 tiso~ EUR. Bistvene spremembe pri naložbenih nepremi~ninah v letu 2008 so bile nasle dnje: • za naložbe smo namenili 821 tiso~ EUR, in sicer na obstoje~ih naložbenih nepremi~ninah; • v letu 2008 je bila obra~unana amortizacija naložbenih nepremi~nin v vi◊ini 1.181 tiso~ EUR; • v letu 2008 je bila opravljena prodaja naložbenih nepremi~nin, katerih knji govodska vrednost je zna◊ala 528 tiso~ EUR. Po na◊i oceni se knjigovodska vrednost naložbenih nepremi~nin bistveno ne razlikuje od njihove po◊tene vrednosti. Ocena vrednosti ni bila izvedena s pomo~jo cenilca.
273
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
Preglednica gibanja naložbenih nepremičnin v 000 EUR ZemljišËanaložbene nepremiËnine
Zgradbenaložbene nepremiËnine
Skupaj
Stanje 31. 12. 2007
18.331
60.549
78.880
Nabava, poveËanja
550
271
821
Prenosi
0
264
264
PoveËanje zaradi akvizicij
0
0
0
-193
-544
-737
Zmanjšanje zaradi prodaje družb
0
0
0
Odpisi
0
0
0
Slabitve
0
0
0
18.688
60.540
79.228
Stanje 31. 12. 2007
0
-25.121
-25.121
Nabava, poveËanja
0
0
0
Prenosi
0
0
0
PoveËanje zaradi akvizicij
0
0
0
Zmanjšanje zaradi prodaje
0
209
209
Zmanjšanje zaradi prodaje družb
0
0
0
Odpisi
0
0
0
Slabitev
0
0
0
Amortizacija
0
-1.181
-1.181
Stanje 31. 12. 2008
0
-26.093
-26.093
Stanje 31. 12. 2007
18.331
35.428
53.759
Stanje 31. 12. 2008
18.688
34.447
53.135
NABAVNA VREDNOST
Zmanjšanje zaradi prodaje
Stanje 31. 12. 2008 POPRAVEK VREDNOSTI
NEODPISANA VREDNOST
274
2.4.4. DolgoroËne finanËne naložbe
Dolgoročne finančne naložbe v vi◊ini 542.050 tiso~ EUR predstavljajo 83 odstot kov bilan~ne vsote in so v primerjavi s predhodnim letom nižje za 5 odstotkov. Delnice in deleži v družbah Poslovne skupine Sava v vi◊ini 132.574 tiso~ EUR so v primerjavi s predhodnim letom vi◊je za 25 odstotkov. Spremembe v sestavi Poslovne skupine Sava so opisane v poglavju 1.2. ra~unovodskega dela letnega poro~ila Poslovne skupine Sava. Delnice in deleži v pridruženih družbah v vi◊ini 220.260 tiso~ EUR so v primer javi s predhodnim letom vi◊ji za 12 odstotkov in v glavnem predstavljajo naložbo v Gorenjski banki, d.d., in naložbo v ABANKI VIPA, d.d., ki je bila v letu 2008 dokapitalizirana z zneskom v vi◊ini 24.352 tiso~ EUR. Vrednost finan~ne naložbe v Gorenjsko banko, d.d., zna◊a 89.444 tiso~ EUR. Naložba je vrednotena po nabavni vrednosti. Vrednost finan~ne naložbe v ABAN KO VIPA, d.d., zna◊a 130.529 tiso~ EUR in je prav tako vrednotena po nabavni vrednosti. Po◊tena vrednost naložbe v ABANKO VIPA, d.d., zna◊a 107.720 tiso~ EUR. Spremembe v sestavi pridruženih družb so opisane v poglavju 1.2. ra~unovodskega dela letnega poro~ila Poslovne skupine Sava. Druge delnice in deleži v vi◊ini 186.448 tiso~ EUR so v primerjavi s predhodnim letom nižje za 31 odstotkov. Med drugimi delnicami in deleži izkazujemo borzne in neborzne vrednostne papirje v vi◊ini 179.560 tiso~ EUR ter ostale dolgoro~ne deleže v vi◊ini 6.888 tiso~ EUR. Vrednostni papirji so na dan 31. 12. 2008 vrednoteni po po◊teni vrednosti. V letu 2008 se je po◊tena vrednost drugih delnic in deležev zaradi spremenjenih tržnih razmer zmanj◊ala za 99.034 tiso~ EUR. Med vrednostnimi papirji, razpoložljivimi za prodajo, 77 odstotkov predstavljajo delnice družb Merkur, d.d., in NFD 1, d.d. Vrednost finan~ne naložbe v družbo Merkur, d.d., Naklo, zna◊a 111.692 tiso~ EUR, in je vrednotena v skladu s prodajno opcijsko pogodbo, v kateri je dogo vorjena cena 424,94 EUR za delnico. V okviru drugih delnic in deležev ima družba sklenjene prodajne opcijske po godbe v vi◊ini 119.836 tiso~ EUR. Vrednost nakupnih opcijskih pogodb pa zna◊a 5.094 tiso~ EUR. Dolgoročna posojila v vi◊ini 2.768 tiso~ EUR v glavnem predstavljajo dana dolgo ro~na posojila družbam v Poslovni skupini Sava in so v 30 odstotkih zavarovana z menicami.
275
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
Preglednica gibanja dolgoročnih finančnih naložb v 000 EUR DolgoroËne finanËne naložbe, razen posojil
DolgoroËna posojila
DolgoroËna posojila drugim
DolgoroËno nevplaËani vpoklicani kapital
Skupaj dolgoroËna posojila
SKUPAJ DFN
1.863
4
0
1.867
574.161
55.184
213
0
0
213
55.397
0
32.352
0
0
0
0
32.352
0
0
8.197
0
0
0
0
8.197
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
-593
-28.148
0
-28.741
0
0
0
0
-28.741
Prenosi
0
0
0
0
0
692
-4
0
688
688
Prevrednotovanje
0
0
-84.164
0
-84.164
0
0
0
0
-84.164
132.574
220.260
202.288
0
555.122
2.768
0
0
2.768
557.890
Stanje 31. 12. 2007
0
-593
-1.036
0
-1.629
0
0
0
0
-1.629
Nabava
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Dokapitalizacija s stvarnim vložkom
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
PoveËanje zaradi akvizicij
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Zmanjšanje
0
593
66
0
659
0
0
0
0
659
Prenosi
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Prevrednotovanje
0
0
-14.870
0
-14.870
0
0
0
0
-14.870
Stanje 31. 12. 2008
0
0
-15.840
0
-15.840
0
0
0
0
-15.840
Stanje 31. 12. 2007
105.798
195.908
268.959
0
570.665
1.863
4
0
1.867
572.532
Stanje 31. 12. 2008
132.574
220.260
186.448
0
539.282
2.768
0
0
2.768
542.050
Delnice in deleži družb v skupini
Delnice in deleži v pridruženih družbah
Druge delnice in deleži
Druge dolgoroËne finanËne naložbe
Skupaj DFN, razen posojil
DolgoroËna posojila družbam v skupini
105.798
196.501
269.995
0
572.294
10.579
0
44.605
0
Dokapitalizacija z denarnim vložkom
8.000
24.352
0
Dokapitalizacija s stvarnim vložkom
8.197
0
PoveËanje zaradi akvizicij
0
Zmanjšanje
KOSMATA VREDNOST Stanje 31. 12. 2007 Nabava
Stanje 31. 12. 2008 POPRAVEK VREDNOSTI
»ISTA VREDNOST
276
2.4.5. DolgoroËne poslovne terjatve
Dolgoro~ne poslovne terjatve v vi◊ini 322 tiso~ EUR so v primerjavi s predhodnim letom nižje za 26 odstotkov. Dolgoro~ne poslovne terjatve se nana◊ajo na dolgoro~na dana posojila delavcem za odkupe stanovanj. Ta posojila so zavarovana z vpisom hipoteke posojilodajalca na nepremi~nine. Obrestne mere za dana stanovanjska posojila zna◊ajo od TOM + 2 odstotka do TOM + 3 odstotke. Dolgoro~ne poslovne terjatve bodo zapadle najkasneje v letu 2013. Preglednica gibanja dolgoročnih poslovnih terjatev v 000 EUR
Stanje 01. 01. Novo oblikovane terjatve iz spremembe gibljivega dela obrestne mere OdplaËila terjatev Stanje 31. 12.
2.4.6. Odložene terjatve za davek
2008
2007
433
699
6
11
-117
-277
322
433
Terjatve do države za odložene davke so oblikovane v vi◊ini 2.687 tiso~ EUR. Nastale so v povezavi z oblikovanjem rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade za zaposlene in v povezavi z oblikovano rezervacijo za jamstva, v povezavi s prevrednotenjem vrednostnih papirjev na po◊teno vrednost ter v povezavi s slabitvijo vrednostnih papirjev. Preglednica gibanja odloženih terjatev za davek v 000 EUR 2008
2007
Stanje 01. 01.
429
247
PoveËanje terjatev od prevrednotenja vrednostnih papirjev na pošteno vrednost
258
280
Zmanjšanje terjatev od prevrednotenja vrednostnih papirjev na pošteno vrednost
-15
-86
Zmanjšanje terjatev zaradi prodaje vrenostnih papirjev
-213
-3
PoveËanje terjatev zaradi oslabitev vrednostnih papirjev
2.231
0
-8
-7
5
-2
2.687
429
Zmanjšanje terjatev z rezervacije za odpravnine Druge spremembe Stanje 31. 12.
277
Letno poroËilo
2.4.7. KratkoroËne finanËne naložbe
2.4.8. KratkoroËne poslovne terjatve
IV. RaËunovodsko poroËilo
Kratkoro~ne finan~ne naložbe v vi◊ini 41.885 tiso~ EUR so v bilan~ni vsoti ude ležene s 6 odstotki. Kratkoro~ne finan~ne naložbe, razen posojil, v vi◊ini 1.030 tiso~ EUR, v celoti predstavlja vrednost obrestnih zamenjav. Kratkoro~na posojila v vi◊ini 40.855 tiso~ EUR so v 39 odstotkih kratkoro~no dana posojila družbam v skupini, preostanek pa so dana posojila drugim družbam v Sloveniji in dani depoziti bankam. Kratkoro~no dana posojila so v 16 odstotkih zavarovana z menicami. Kratkoro~ne poslovne terjatve v vi◊ini 5.275 tiso~ EUR predstavljajo 1 odstotek bilan~ne vsote in so se v primerjavi s preteklim letom zmanj◊ale zaradi popla~ila terjatev v zvezi z objektom Kare A. Kratkoro~ne poslovne terjatve do družb v skupini v vi◊ini 4.007 tiso~ EUR so terjatve iz zara~unanih najemnin, drugih storitev in zara~unane prodaje nepremi~nin v Poslovni skupini Sava; kratkoro~ne poslovne terjatve do kupcev zunaj Poslovne skupine Sava v vi◊ini 575 tiso~ EUR so prav tako iz zara~unanih najemnin in drugih storitev; kratkoro~ne poslovne terjatve do drugih v vi◊ini 693 tiso~ EUR pa v glavnem predstavljajo terjatve do države. V letu 2008 se je stanje popravka vrednosti terjatev do kupcev pove~alo za 142 tiso~ EUR. Stanje popravka vrednosti terjatev do kupcev na dan 31. 12. 2008 zna◊a 737 tiso~ EUR. Kratkoro~ne poslovne terjatve niso zavarovane. Preglednica kratkoročnih poslovnih terjatev po zapadlosti na dan 31. 12. 2008 v 000 EUR 31. 12. 2008 SKUPAJ
Dospelo
Nedospelo
IV) KratkoroËne poslovne terjatve
5.275
823
4.452
1. KratkoroËne poslovne terjatve do družb v skupini
4.007
366
3.641
2. KratkoroËne poslovne terjatve do kupcev
575
457
118
3. KratkoroËne poslovne terjatve do drugih
693
0
693
2.4.9. Denarna sredstva 2.4.10. Kapital
Dogovorjena vi◊ina limitov na transakcijskih ra~unih zna◊a 3.260 tiso~ EUR. Vrednost kapitala v vi◊ini 355.938 tiso~ EUR je za 14 odstotkov nižja kot v pred hodnem letu. V strukturi virov financiranja predstavlja kapital 54 odstotkov. V letu 2008 so se na kapitalu odvijale naslednje spremembe: • dosežen je bil ~isti dobi~ek obra~unskega obdobja v vi◊ini 4.573 tiso~ EUR; • v skladu s sklepom uprave so se druge rezerve iz dobi~ka povi◊ale za 50 odstotkov ustvarjenega ~istega dobi~ka v znesku 2.286 tiso~ EUR;
278
• v skladu s sklepom skup◊~ine je bilo za dividende namenjenih 6.011 tiso~ EUR; • presežek iz prevrednotenja se je pove~al za 753 tiso~ EUR in zmanj◊al za 302 tiso~ EUR zaradi prodaje vrednostnih papirjev, pove~al za 5.453 tiso~ EUR in zmanj◊al za 64.690 tiso~ EUR zaradi vrednotenja vrednostnih papirjev po po◊teni vrednosti ter zmanj◊al za 43 tiso~ EUR, kar predstavlja efekt obrestnih zamenjav; • lastni deleži zna◊ajo 224 tiso~ EUR in so glede na predhodno leto nespreme njeni. Število lastnih delnic na dan 31. 12. 2008 je 3.289, kar je 0,16 odstotka od skupno izdanih delnic. Pod postavko kapitalske rezerve so izkazani zneski, ki so razvidni iz naslednje preglednice: v 000 EUR 2008
2007
VplaËani presežek kapitala
21.482
21.482
Druge kapitalske rezerve
48.535
48.535
2.286
2.286
53.305
53.305
125.608
125.608
VplaËila nad knjigovodsko vrednostjo-odkupljene lastne delnice Prenos iz splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala Skupaj KAPITALSKE REZERVE
Presežek iz prevrednotenja dolgoročnih finančnih naložb Presežek iz prevrednotenja dolgoro~nih finan~nih naložb na dan 31. 12. 2008 zna◊a 62.435 tiso~ EUR in je v primerjavi s koncem preteklega leta precej nižji. Sestava presežka iz prevrednotenja: • pozitivni presežek iz prevrednotenja v vi◊ini 64.577 tiso~ EUR, se v 96 od stotkih nana◊a na vrednotenje finan~ne naložbe v Merkur, d.d., v skladu z opcijsko pogodbo; • negativni presežek iz prevrednotenja v vi◊ini 2.142 tiso~ EUR se nana◊a na finan~no naložbo v družbo Nacionalna finan~na družba 1, d.d., in družbo Zavarovalnica Triglav, d.d.
2.4.11. Dividende in Ëisti dobiËek na delnico
Dividenda na navadno delnico v letu (v EUR) Skupni znesek dividend v breme bilanËnega dobiËka (v 000 EUR)
2008
2007
3,00
2,80
6.011
5.610
Osnovni kapital je razdeljen na 2.006.987 navadnih imenskih kosovnih delnic, ki imajo glasovalne pravice in so prosto prenosljive. Vse delnice so v celoti vpla~ane. 279
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
Tehtano povprečno število delnic
©tevilo vseh delnic 1. 1. Lastne delnice Tehtano povpreËno število delnic 31. 12.
2008
2007
2.006.987
2.006.987
-3.289
-3.289
2.003.698
2.003.698
2008
2007
4.573
12.053
2.003.698
2.003.698
2,28
6,02
Čisti dobiček, ki pripada delnicam
»isti dobiËek poslovnega leta (v 000 EUR) Tehtano povpreËno število uveljavljajoËih se delnic Osnovni Ëisti dobiËek na delnico (v EUR)
2.4.12. Rezervacije in dolgoroËne pasivne Ëasovne razmejitve
Družba na dan 31. 12. 2008 pri rezervacijah in dolgoro~nih pasivnih ~asovnih razmejitvah izkazuje znesek 1.240 tiso~ EUR, ki v 74 odstotkih predstavljajo re zervacije za pokojnine in jubilejne nagrade, preostanek pa so druge potencialne obveznosti iz jamstev in tožb. Ob koncu leta je bil narejen prera~un rezervacij za pokojnine in jubilejne nagrade glede na spremenjeno ◊tevilo zaposlenih v družbi. Preglednica gibanja rezervacij in dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev v 000 EUR
Druge rezervacije
DolgoroËne pasivne Ëasovne razmejitve
Skupaj
898
239
20
1.157
32
120
9
161
»rpanje rezervacij
-12
-37
-29
-78
Stanje 31. 12.
918
322
0
1.240
Stanje 01. 01. Novo oblikovane rezervacije
280
Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti
2.4.13. DolgoroËne obveznosti
Družba na dan 31. 12. 2008 izkazuje 122.001 tiso~ EUR dolgoro~nih obveznosti, kar v sestavi virov financiranja predstavlja 19 odstotkov. In so 24 odstotkov vi◊je kot v predhodnem letu. Dolgoro~na posojila so najeta pri UniCredit Banki Slovenija, d.d., BAWAG banki, d.d., Abanki Vipa, d.d., Gorenjski banki, d.d., NLB banki, d.d., Raiffeisen banki, d.d., SKB banki, d.d., Banki Sparkasse, d.d., BKS Bank AG in Pokojninski druž bi A, d.d. Najeta posojila so v glavnem nominirana v evrih. Obrestne mere za prejeta dolgoro~na posojila so enomese~ni Euribor + 1,80 odstotka, trimese~ni Euribor od 0,55 odstotka do 1,35 odstotka, ◊estmese~ni Euribor + 0,60 odstotka do 3,00 odstotke in trimese~ni LiborCHF + 0,64 odstotka. Posojila so zavarova na z bianko menicami. Skupni znesek zavarovanih dolgoro~nih posojil zna◊a 122.001 tiso~ EUR. V skladu s politiko obvladovanja obrestnega tveganja je bilo v letu 2008 skle njeno zavarovanje pred nihanjem obrestne mere za dolgoro~na posojila v vi◊ini 60 milijonov EUR in 5 milijonov CHF. Dospelost dolgoro~nih finan~nih obveznosti je naslednja: • v letu 2010 57.799 tiso~ EUR; • v letu 2011 31.145 tiso~ EUR; • v letu 2012 20.601 tiso~ EUR; • v letu 2013 9.446 tiso~ EUR; • v letu 2014 3.010 tiso~ EUR. Preglednica gibanja dolgoročnih finančnih obveznosti v 000 EUR 2008
2007
Stanje 01. 01.
98.328
17.225
Najem novih posojil
55.000
105.979
716
28
0
0
-1.350
-5.523
Prenos na kratkoroËni del 31. 12.
-30.693
-19.381
Stanje 31. 12.
122.001
98.328
TeËajne razlike OdplaËila posojil Prenos na kratkoroËni del med letom
Odložene obveznosti za davek v znesku 8.193 tiso~ EUR so oblikovane v pove zavi z vrednotenjem finan~nih naložb po po◊teni vrednosti. Odložene obveznosti za davek so se v letu 2008 zmanj◊ale zaradi prevrednotenja vrednostnih papirjev na po◊teno vrednost in zaradi znižanja dav~ne stopnje.
281
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
Preglednica gibanja odloženih obveznosti za davek v 000 EUR
Stanje 01. 01. PoveËanje obveznosti od prevrednostenja vrednostnih papirjev na pošteno vrednost Zmanjšanje obveznosti od prevrednostenja vrednostnih papirjev na pošteno vrednost in sprememba davËne stopnje Zmanjšanje obveznosti zaradi prodaje vrenostnih papirjev Stanje 31. 12.
2.4.14. KratkoroËne obveznosti
2008
2007
34.256
11.886
56
26.603
-26.034
-2.328
-85
-1.905
8.193
34.256
Kratkoro~ne obveznosti v vi◊ini 165.525 tiso~ EUR so v primerjavi s predho dnim letom vi◊je za 18 odstotkov, v sestavi virov financiranja predstavljajo 25 odstotkov. Kratkoročne finančne obveznosti do družb v Poslovni skupini Sava v vi◊ini 16.701 tiso~ EUR so rezultat upravljanja s finan~nimi viri družb v Poslovni sku pini Sava. Obveznosti so nezapadle ter nezavarovane. Obrestne mere za prejeta kratkoro~na posojila od družb v Poslovni skupini Sava zna◊ajo od 3,7 odstotka do 4,82 odstotka. Kratkoročne finančne obveznosti do bank v vi◊ini 131.893 tiso~ EUR so v pri merjavi s predhodnim letom vi◊je za 26 odstotkov. Vsa v osnovi kratkoro~na posojila so najeta pri bankah v Sloveniji, obrestne mere zna◊ajo enomese~ni Euribor + 0,85 odstotka do 1,90 odstotka, trimese~ni Euribor + 1,05 odstotka do 2,30 odstotka in ◊estmese~ni Euribor + 0,95 odstotka do 1,90 odstotka. Vse kratkoro~ne finan~ne obveznosti do bank so nezapadle in zavarovane z menicami. Druge kratkoročne finančne obveznosti v vi◊ini 13.054 tiso~ EUR v 92 odstotkih predstavljajo prejeta posojila od pravnih oseb zunaj Poslovne skupine Sava. Kratkoro~ne poslovne obveznosti do družb v skupini v vi◊ini 143 tiso~ EUR in kratkoro~ne poslovne obveznosti do dobaviteljev v vi◊ini 1.606 tiso~ EUR so v 91 odstotkih nezapadle. Druge kratkoro~ne poslovne obveznosti v vi◊ini 2.106 tiso~ EUR predstavljajo obveznosti do države, obveznosti za pla~e in razne druge obveznosti.
2.4.15. KratkoroËne pasivne Ëasovne razmejitve
282
Kratkoro~ne pasivne ~asovne razmejitve v vi◊ini 824 tiso~ EUR v glavnem pred stavljajo razmejene obresti posojil.
2.4.16. Ocenjevanje poštenih vrednosti
Vrednostni papirji na razpolago za prodajo Po◊tena vrednost za prodajo razpoložljivih vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi, je enaka objavljenemu enotnemu te~aju teh delnic na dan bilance stanja. Po◊tena vrednost delnic in deležev družb, ki ne kotirajo, se oceni na osnovi zadnjih znanih transakcij ali na osnovi njihovega poslovanja. Dana in prejeta posojila Po◊tena vrednost je ocenjena kot diskontirana vrednost pri~akovanih denarnih tokov iz glavnice in obresti. Pri tem je efektivna obrestna mera enaka pogodbeni obrestni meri, ki je spremenljiva. Kratkoročne terjatve in obveznosti Za terjatve in obveznosti z rokom dospelosti, kraj◊im od enega leta, predposta vljamo, da njihova nominalna vrednost izraža po◊teno vrednost. Poštene vrednosti finančnih instrumentov v 000 EUR 31. 12. 2008
31. 12. 2007
Knjigovodska vrednost
Poštena vrednost
Knjigovodska vrednost
Poštena vrednost
186.448
186.448
268.959
268.959
322
322
433
433
5.275
5.275
17.240
17.240
43.623
43.623
37.627
37.627
18
18
38
38
DolgoroËna posojila
122.001
122.001
98.328
98.328
KratkoroËna posojila
161.648
161.648
131.866
131.866
3.877
3.877
8.393
8.393
Vrednostni papirji, na razpolago za prodajo DolgoroËne terjatve KratkoroËne terjatve Dana posojila Denar in denarni ustrezniki
KratkoroËne poslovne obveznosti
2.4.17. »isti prihodki od prodaje
^isti prihodki od prodaje Save, d.d., predstavljajo pretežno notranjo prodajo v okviru Poslovne skupine Sava, prihodki so bili ustvarjeni iz dajanja nepremi~nin in opreme v najem ter opravljanja drugih storitev. V letu 2008 je delni◊ka družba Sava, d.d., dosegla 8.432 tiso~ EUR ~istih prihodkov od prodaje, kar je 6 odstotkov manj kot v enakem obdobju predhodnega leta. Glavni razlog za nižjo doseženo prodajo je prenehanje zara~unavanja najemnine za opremo družbi Savatech, d.o.o., zaradi dokapitalizacije s stvarnim vložkom.
283
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
v 000 EUR 2008
2007
»isti prihodki od prodaje storitev
3.141
2.782
»isti prihodki od najemnin
5.291
6.178
Skupaj Ëisti prihodki od prodaje
8.432
8.960
^isti prihodki od prodaje so bili ve~inoma doseženi v Sloveniji.
2.4.18. Drugi poslovni prihodki (s prevred notovalnimi poslovnimi prihodki) 2.4.19. Stroški po funkcionalnih skupinah 2.4.20. Stroški blaga, materiala in storitev
Drugi poslovni prihodki s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki v vi◊ini 637 tiso~ EUR so v 95 odstotkih nastali pri odtujitvi nepremi~nin. Preostanek drugih poslovnih prihodkov pa predstavljajo pretežno prihodki v zvezi s subvencijami in prihodki v zvezi s popla~ilom že odpisanih terjatev.
Stro◊ki v vi◊ini 13.389 tiso~ EUR se nana◊ajo na stro◊ke splo◊ne dejavnosti, v enakem lanskem obdobju pa so ti stro◊ki zna◊ali 12.826 tiso~ EUR. Preglednica stroškov blaga, materiala in storitev po vrstah stroškov v 000 EUR 2008
2007
468
344
Stroški transportnih storitev
70
62
Stroški storitev vzdrževanja
2.734
1.464
287
243
51
44
149
144
Stroški intelektualnih in osebnih storitev
1.381
1.183
Stroški sejmov, reklame in reprezentance
665
585
Stroški drugih storitev
988
1.432
6.793
5.501
Stroški materiala
Stroški najemnin Nadomestila stroškov delavcev Stroški plaËilnega prometa, banËnih storitev in zavarovalnih premij
SKUPAJ
284
2.4.21. Stroški dela
2.4.22. Odpisi vrednosti
2.4.23. Drugi poslovni odhodki 2.4.24. FinanËni prihodki iz deležev
Stro◊ki dela v vi◊ini 3.953 tiso~ EUR so za 13 odstotkov nižji kot v enakem lanskem obdobju. Sprememba stro◊kov dela glede na enako lansko obdobje je povezana z izpla~ili variabilnega dela pla~. Družba med stro◊ki dela izkazuje obra~unane premije dodatnega pokojninskega zavarovanja v vi◊ini 46 tiso~ EUR. V holdin◊ki družbi Sava, d.d., je bilo na dan 31. 12. 2008 zaposlenih 64 sode lavcev, povpre~no ◊tevilo zaposlencev na podlagi delovnih ur v letu 2008 pa je zna◊alo 57,79. Stro◊ki odpisov vrednosti v vi◊ini 2.309 tiso~ EUR so za 14 odstotkov nižji kot v enakem lanskem obdobju. Amortizacija in prevrednotovalni poslovni odhodki so sestavljeni iz naslednjih postavk: • amortizacija neopredmetenih sredstev – 107 tiso~ EUR; • amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev – 731 tiso~ EUR; • amortizacija naložbenih nepremi~nin – 1.181 tiso~ EUR; • prevrednotovalni odhodek pri prodaji naložbenih nepremi~nin v vi◊ini 135 tiso~ EUR; • prevrednotovalni odhodek pri izlo~itvi osnovnih sredstev iz uporabe v vi◊ini 11 tiso~ EUR. Prevrednotovalni odhodki pri obratnih sredstvih v vi◊ini 144 tiso~ EUR se nana◊ajo na oblikovane popravke terjatev do kupcev. Drugi poslovni odhodki v vi◊ini 334 tiso~ EUR v glavnem vklju~ujejo pla~ane prispevke za mestno zemlji◊~e in prispevke za stanovanjski in od◊kodninski sklad. Finan~ni prihodki iz deležev v vi◊ini 34.646 tiso~ EUR so zaradi precej vi◊jih izpla~il dividend za 58 odstotkov vi◊ji kakor v enakem obdobju predhodnega leta. Finan~ni prihodki iz deležev v družbah v skupini v vi◊ini 733 tiso~ EUR vklju~ujejo prejete dividende povezanih družb Sava Medical in storitve, d.o.o., Sava-Schäfer, d.o.o., in Sava Rol, d.o.o. Finan~ni prihodki iz deležev v pridruženih družbah v vi◊ini 15.438 tiso~ EUR v ve~ini vklju~ujejo prejete dividende Gorenjske banke, d.d., in Abanke Vipa, d.d. Finan~ne prihodke v drugih družbah v vi◊ini 18.475 tiso~ EUR v 92 odstotkih predstavljajo prejete dividende od drugih družb, 8 odstotkov pa so prihodki pri prodaji vrednostnih papirjev.
2.4.25. FinanËni prihodki iz danih posojil
Finan~ni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini v znesku 2.050 tiso~ evra, in finan~ni prihodki iz posojil, danih drugim v vi◊ini 2.886 tiso~ EUR, so v primerjavi s tistimi v prej◊njem letu vi◊ji in po ve~ini vklju~ujejo zara~unane obresti od danih posojil, obresti od kratkoro~nih depozitov, obrestne zamenjave, pozitivne te~ajne razlike ter prihodke od zara~unanih poro◊tev.
285
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
2.4.26. FinanËni prihodki iz poslovnih terjatev
Finan~ni prihodki iz poslovnih terjatev v vi◊ini 11 tiso~ EUR vklju~ujejo te~ajne razlike in zara~unane obresti do kupcev.
2.4.27. FinanËni odhodki iz oslabitve in odpisov finanËnih naložb
2.4.28. FinanËni odhodki iz finanËnih obveznosti
2.4.29. FinanËni odhodki iz poslovnih obveznosti 2.4.30. Drugi prihodki in drugi odhodki 2.4.31. Davek od dobiËka
286
Finan~ne odhodke iz oslabitve in odpisov finan~nih naložb v vi◊ini 15.781 tiso~ EUR predstavlja slabitev vrednostnih papirjev glede na padec borznih cen v vi◊ini 14.870 tiso~ EUR in izgubo pri prodaji vrednostnih papirjev v vi◊ini 911 tiso~ EUR. Slabitev finan~nih naložb je bila opravljena v skladu z ra~unovodsko usmeritvijo v povezavi z vrednotenjem finan~nih naložb. Finan~ni odhodki iz finan~nih obveznosti v vi◊ini 17.186 tiso~ EUR so za 64 odstotkov vi◊ji kakor v enakem obdobju prej◊njega leta zaradi pomembnega pove~anja obsega zadolženosti. Finan~ni odhodki iz posojil, prejetih od družb v Poslovni skupini Sava v vi◊ini 287 tiso~ EUR, predstavljajo odhodki za obresti za prejeta posojila od družb v Poslovni skupini Sava. Finan~ni odhodki iz posojil, prejetih od bank v vi◊ini 16.832 tiso~ EUR, so obra~unane obresti in te~ajne razlike za prejeta ban~na posojila. Finan~ni odhodki iz poslovnih obveznosti v vi◊ini 10 tiso~ EUR vklju~ujejo predvsem negativne te~ajne razlike.
Drugi prihodki v vi◊ini 103 tiso~ EUR zve~ine predstavljajo prejete od◊kodnine. Drugi odhodki v vi◊ini 53 tiso~ EUR predstavljajo odhodke v zvezi s pla~animi od◊kodninami. Sava, d.d., za leto 2008 nima obra~unane obveznosti za pla~ilo davka iz dobi~ka, ker je pretežni del realiziranih prihodkov tak, ki je v skladu z zakonodajo neobdav~en. Med odhodki, ki niso dav~no priznani, izkazujemo prevrednotovanja terjatev, oblikovanje rezervacij ter druge nepriznane stro◊ke v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb. Družba Sava, d.d., v letu 2008 dav~nih olaj◊av ni uveljavljala, ker je izkazana dav~na izguba. Odloženi davki v vi◊ini 2.227 tiso~ EUR v glavnem predstavljajo odloženi davek iz slabitev dolgoro~nih finan~nih naložb.
v 000 EUR PRIMERJAVA MED DEJANSKO IN IZRA»UNANO DAV»NO STOPNJO
2008 Stopnja
DobiËek pred davki Davek od dobiËka z uporabo uradne stopnje
2007 Znesek
Stopnja
2.346 22%
Vpliv davËnih stopenj v drugih državah
516
Znesek 12.588
23%
2.895
0
0
17.511
3.376
0
21
15.702
1.802
0
0
1.809
1.553
0
0
Zneski, ki pozitivno vplivajo na davËno osnovo
34.185
13.554
- znesek iz naslova zmanjšanja prihodkov na raven davËno priznanih prihodkov
33.193
13.554
992
0
0
0
12
11
0
112
62
0
0
0
14.341
0
0
0
Zneski, ki negativno vplivajo na davËno osnovo - znesek iz naslova poveËanja prihodkov na raven davËno priznanih prihodkov - znesek iz naslova zmanjšanja odhodkov na raven davËno prizanih odhodkov - znesek odhodkov za katere je bil odtegnjen davek - morebitno ostali zneski, ki vplivajo na poveËanje davËne osnove UËinek poveËane davËne stopnje na posebne dobiËke
- znesek iz naslova poveËanja odhodkov na raven davËno priznanih odhodkov - morebitni ostali zneski, ki vplivajo na zmanjšanje osnove (npr. Znesek dohodkov za katere je že bil odtegnjen davek) Sprememba davËne osnove pri prehodu na nov naËin raËunovodenja pri spremembah raËunovodskih usmeritev DavËne olajšave - uporabljene, ki vplivajo na zmanjšanje davËne obveznosti - preostale za korišËenje v naslednjih letih DavËna izguba - uporabljena, ki vpliva na zmanjšanje davËne obveznosti - nastala v tekoËem letu - preostala za korišËenje v naslednjih letih Prilagoditev za pretekla leta ODMERJENI DAVEK TEKO»EGA LETA
0,0%
PoveËanje/zmanjšanje odloženega davka DAVEK V IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA
0
4,2%
-2.227 -94,9%
-2.227
526 9
4,3%
535
287
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
2.4.32. Preglednica terjatev in obveznosti za odložene davke v 000 EUR
FinanËne naložbe Rezervacije SKUPAJ
2.4.33. Deleži v dobiËku
Terjatve
Obveznosti
Neto
2.489
8.193
-5.704
198
0
198
2.687
8.193
-5.506
Skup◊~ina ni odobrila nobenih deležev v dobi~ku tistim, ki niso delni~arji.
2.5. Druga razkritja 2.5.1. Možne obveznosti
Pod postavko hipoteke v vi◊ini 6.000 tiso~ EUR je izkazan znesek stanja prejetega posojila od Pokojninske družbe A, d.d. Dana jamstva in garancije v vi◊ini 28.796 tiso~ EUR se v 96 odstotkih nana◊ajo na posojila, ki so jih prejele odvisne družbe v Poslovni skupini Sava, ostala jamstva in garancije se nana◊ajo na druge družbe zunaj poslovne skupine. Obrestne zamenjave v vi◊ini 63.021 tiso~ EUR predstavljajo pogodbeno vrednost zavarovanja dolgoro~nega portfelja kreditov. Pogodbe z možnostjo nakupa v vi◊ini 5.094 tiso~ EUR se nana◊ajo na druge delnice in deleže. v 000 EUR 31. 12. 2008
Struktura 2008
31. 12. 2007
Struktura 2007
INDEKS 2008/2007
6.000
5,8%
0
0,0%
-
Dana jamstva
28.796
27,8%
15.689
27,5%
184
Obrestne zamenjave
63.021
60,9%
28.022
49,1%
225
5.094
4,9%
12.783
22,4%
40
520
0,5%
520
0,9%
100
103.431
100,0%
57.014
100,0%
181
Hipoteke
Pogodbe z možnostjo nakupa Ostalo SKUPAJ
288
2.5.2. Vpliv dogodkov po dnevu bilance stanja na raËunovodske izkaze
2.5.3. PreraËun kapitala s pomoËjo cen življenjskih potrebšËin
Pomembni dogodki, nastali po dnevu bilance stanja, so razkriti v poslovnem poro~ilu v to~ki 4.2. Ti dogodki niso take narave, da bi vplivali na stanje sredstev in obveznosti, ki so izkazani v ra~unovodskih izkazih za leto 2008, ali na predpostavko o ~asovni neomejenosti delovanja družbe.
v 000 EUR
KAPITAL.....preraËun po rasti cen življenskih potrebšËin
2.5.4. Povezane stranke
Znesek kapitala
% rasti
IzraËunan uËinek
Zmanjšan poslovni izid
416.206
2,10%
8.740
-4.167
Povezane stranke vklju~ujejo odvisne in pridružene družbe, ~lane nadzornega sveta ter ~lane uprave in njihove ožje družinske ~lane.
ODNOSI MED DRUŽBAMI V POSLOVNI SKUPINI SAVA Poslovni odnosi med Savo, d.d., in odvisnimi družbami se nana◊ajo na: • opravljene storitve, ki zajemajo najemnino nepremi~nin in opreme, uporabo blagovne znamke ter storitve kompeten~nih centrov znanj; • finan~no poslovanje v zvezi z upravljanjem danih in prejetih posojil. Posli med povezanimi strankami se opravljajo po enakih pogojih, kakr◊ni veljajo v obi~ajnem premi◊ljenem poslovanju. Kapital odvisnih družb na dan 31. 12. 2008, prihodki iz poslovanja in ~isti po slovni izid odvisnih družb za leto 2008 so prikazani v to~ki 1.3.38. - poglavje Pojasnila k ra~unovodskim izkazom Poslovne skupine Sava.
ODNOSI S PRIDRUŽENIMI DRUŽBAMI Gorenjska banka, d.d., ter Abanka Vipa, d.d., sta najpomembnej◊i pridruženi podjetji družbe Sava, d.d. GORENJSKA BANKA, D.D. Sava, d.d., najema posojila pri Gorenjski banki, d.d. Pogoji teh poslov so enaki kakor za druga podjetja s podobno boniteto.
289
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
Lastništvo delnice Sava 31. 12. 2008
31. 12. 2007
©tevilo delnic Save, d.d., v lasti Gorenjske banke, d.d.
52.500
52.500
Lastniški delež Gorenjske banke, d.d., v Savi, d.d.
2,62%
2,62%
Preglednica transakcij z Gorenjsko banko, d.d. v 000 EUR
Stanje prejetih posojil na dan 01. 01. Najem novih posojil OdplaËila posojil Prevrednotenje posojil Stanje prejetih posojil na dan 31. 12.
2008
2007
25.026
12.442
6.000
29.800
-5.026
-17.216
0
0
26.000
25.026
ABANKA VIPA, D.D. Sava, d.d., najema posojila pri Abanki Vipa, d.d. Pogoji teh poslov so enaki kakor za druga podjetja s podobno boniteto. Preglednica transakcij z Abanko Vipa, d.d. v 000 EUR 2008
2007
Stanje prejetih posojil na dan 01. 01.
24.300
28.470
Najem novih posojil
36.300
40.300
-20.300
-44.470
0
0
40.300
24.300
OdplaËila posojil Prevrednotenje posojil Stanje prejetih posojil na dan 31. 12.
ODNOSI S FIZIČNIMI OSEBAMI Povezane fizi~ne osebe imajo 2.890 delnic Sava, kar predstavlja 0,144 odstotka lastni◊tva.
290
Lastništvo delnice Sava,d.d. 31. 12. 2008 Povezane osebe
31. 12. 2007
©tevilo
Delež
©tevilo
Delež
2.563
0,128%
2.563
0,128%
72
0,004%
72
0,004%
»lani nadzornega sveta družbe Sava, d.d.
122
0,006%
122
0,006%
Direktorji odvisnih družb
133
0,006%
440
0,022%
0
0,000%
530
0,026%
»lani uprave družbe Sava, d.d. Ožji družinski Ëlani Ëlanov uprave družbe Sava, d.d.
»lani nadzornih svetov odvisnih družb
Podatki o skupinah oseb Skupni bruto prejemki ~lanov uprave so v letu 2008 zna◊ali 1.051 tiso~ evrov. Navedeni znesek je sestavljen iz bruto prejemkov od pla~, bruto prejemkov od bonusov ter drugih prejemkov. Skupni neto prejemki ~lanov uprave so v letu 2008 zna◊ali 499 tiso~ evrov, kar je 47 odstotkov bruto prejemkov. Poleg ~lanov uprave ima individualno pogodbo o zaposlitvi sklenjeno 35 zapo slenih, njihovi bruto prejemki v letu 2008 so zna◊ali 2.136 tiso~ evrov. Prejemki so sestavljeni iz bruto prejemkov od pla~, bruto prejemkov od bonusov in drugih prejemkov. Sava, d.d., do drugih zaposlenih po individualnih pogodbah izkazuje na dan 31. 12. 2008 terjatve iz danih posojil v vi◊ini 13 tiso~ evrov. Obrestna mera za posojila zna◊a TOM +2 odstotka, v letu 2008 je bilo odpla~anih za 5 tiso~ evrov posojil, zapadlost zadnjega obroka pa je v letu 2012. Bruto prejemki ~lanov nadzornega sveta so v letu 2008 zna◊ali 328 tiso~ evrov. Znesek v glavnem sestavljajo nagrade nadzornemu svetu v skladu s sklepom skup◊~ine, preostanek pa so sejnine. Preglednica prejemkov uprave v 000 EUR Bruto znesek prejemkov iz naslova plaË
Bruto znesek prejemkov iz naslova bonusov
Bruto ostali prejemki
Skupaj prejemki v bruto znesku
Skupaj prejemki v neto znesku
Janez BohoriË predsednik uprave
205
150
16
371
175
Emil Vizovišek Ëlan uprave
190
138
14
342
163
Vinko PerËiË Ëlan uprave
190
138
10
338
161
SKUPAJ
585
426
40
1.051
499
Ime in priimek
291
Letno poroËilo
IV. RaËunovodsko poroËilo
2.5.5. Razkritje poslov z izbranim revizorjem
Revizija ra~unovodskih izkazov družbe za leto 2008 po pogodbi s KPMG Slove nija, d.o.o., zna◊a 48 tiso~ EUR, stro◊ek drugih storitev pa 3 tiso~ EUR.
2.5.6. Denarni tokovi
292
Pri sestavitvi izkaza denarnih tokov so bile kot nedenarne postavke izlo~ene naslednje pomembnej◊e transakcije: • dokapitalizacija družbe Savatech, d.o.o., s stvarnim vložkom v vi◊ini 2.197 tiso~ EUR, • dokapitalizacija družbe Terme Ptuj, d.o.o., s stvarnim vložkom v vi◊ini 6.000 EUR, • nakup družbe Zdravili◊~e Radenci, d.o.o., v vi◊ini 6.573 tiso~ EUR, kar pred stavlja del transakcije, ki se je poravnavala s kompenzacijo s posojilom.
2.6. Izjava uprave za družbo Sava, d.d.
Uprava potrjuje ra~unovodske izkaze družbe Sava, d.d., Kranj, za leto, kon~ano na dan 31. decembra 2008, sestavljene v skladu s Slovenskimi ra~unovodskimi standardi 2006. Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi ra~unovodskih izkazov dosledno upora bljene ustrezne ra~unovodske usmeritve, da so bile ra~unovodske ocene izdelane po na~elu previdnosti in dobrega gospodarjenja in da letno poro~ilo predstavlja resni~no in po◊teno sliko premoženjskega stanja družbe in izidov njenega po slovanja za leto 2008. Uprava je odgovorna tudi za ustrezno vodenje ra~unovodstva, za vzpostavi tev, delovanje in vzdrževanje notranjega kontroliranja, povezanega s pripravo in po◊teno predstavitvijo ra~unovodskih izkazov, ki ne vsebujejo pomembne napa~ne navedbe zaradi prevare ali napake ter za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja in drugih sredstev ter potrjuje, da so ra~unovodski izkazi s pojasnili izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe ter v skladu z veljavno zakonodajo in Slovenskimi ra~unovodskimi standardi.
Vinko Perčič ~lan uprave
Janez Bohorič predsednik uprave
Emil Vizovišek ~lan uprave
Datum: 17. 02. 2009
293
Letno poroËilo
2.7. Revizorjevo poroËilo za družbo Sava, d.d.
294
IV. RaËunovodsko poroËilo
NaËela Global Compact in GRI poroËanje
GRI G3 Razkritja
Kazalnik:
Strani:
Splošni kazalniki Strategija in analiza 1.1
O pomenu in vkljuËevanju trajnostnega razvoja v strategijo družbe
20-25, 76-82, 138-139
1.2
KljuËni vplivi, tveganja in priložnosti trajnostnega razvoja
26-48, 49-62, 138-139, 140-146, 147-156
Predstavitev družbe 2.1- 2.9 2.10
Predstavitev, sestava, kljuËni podatki in lastniška struktura družbe
10-11, 12-15, 16-17, 18-19, 66-71, 96-108, 191-193
Pomembnejša priznanja in nagrade
45, 140-146, 159-162
Parametri poroËanja 3.1-3.13
NaËin in namen poroËanja
16-17, 31-35, 41-45, 75, 86-95, 96-108, 109-118, 184-245, 248-294, 295
Upravljanje družbe in sistemi vodenja 4.1- 4.10
Organi, struktura, sistemi in politike vodenja ter upravljanja
26-30, 36-48, 49-50, 59, 76-82, 120-123, 124, 127, 128, 131, 133
4.11-4.13
Zaveze zunanjim pobudam in sodelovanje z združenji ter inštitucijami
26-27, 36, 124, 127, 128-130, 131-132, 140-146, 152-153, 155-156, 157-158, 159-162, 163-168, 169, 175, 180
4.14-4.17
VkljuËevanje deležnikov in širše družbene skupnosti
18-19, 36-45, 62, 66-68, 76-80, 120-123, 124-126, 128, 138-180
Ekonomski kazalniki EC 1-2
Ustvarjena dodana vrednost, finanËne udeležbe, nadomestila zaposlenim, donacije in druge investicije v družbeno skupnost
16-17,51-54, 59-62, 86-118, 140-146, 149-151, 163-168, 184-293
EC 4
FinanËne pomoËi s strani vlade
18-19, 83-85, 131-132, 142, 152, 186-187
EC 6
Nabavna politika in lokalni dobavitelji
124-126
Kazalniki na podroËju Ëlovekovih pravic HR 4-5
Nediskriminacija pri zaposlovanju, pravica do svobodnega povezovanja in kolektivnega pogajanja
139, 147-153, 155
HR 6-7
Neobstoj otroškega ter prisilnega ali obveznega dela
139
Upoštevanje pravic sosednjega prebivalstva
76-77, 139
HR 9
Kazalniki na podroËju praks dela in primernega dela LA 1 LA 4-5 LA 6-9
Zaposlitev
17, 52, 76-80, 95, 115, 147-149
Odnosi delo /upravljanje
140-146, 149, 150-151, 154
Zdravje in varstvo pri delu
17, 140-146, 149, 153, 154, 157-158
LA 10-12
Usposabljanje in izobraževanje
131-132, 140-146, 150-151, 159, 169, 179-180
LA 13-14
RazliËnost in enake možnosti
104, 139, 149-152
Okoljski kazalniki EN 1-2 EN 3-7 EN 8,10
Materiali
169, 175-178
Energija
17, 104-105, 169, 170, 171-172, 179
Voda
17, 169, 172-174
EN 11-15
Bio raznolikost
132, 157-158, 178-179
EN 16-25
Emisije, odplake in odpadki
17, 157-158, 172-178
Izdelki in storitve
18-19, 51-58, 104-105, 120-123, 127, 128-130, 131-132, 138-139, 140-146, 157-158, 159-162, 163-168, 169-180
EN 26
Kazalniki na podroËju družbene skupnosti SO 1, 5
Družbena skupnost in sodelovanje pri razvoju javnih politik
18-19, 26-27, 120-123, 124-126, 127, 128-130, 131-132, 138-139, 140-146, 149-153, 157-158, 159-162, 163-168, 179-180
Kazalniki na podroËju odgovornosti za izdelke in storitve PR 2,4,7,9 PR 5
Popolna skladnost z zakonodajo in predpisi (zdravje in varnost izdelkov in storitev za kupce, njihovo oznaËevanje in uporaba, tržno komuniciranje)
41-45, 120-123, 127, 128-130, 138-139, 159-162, 169, 179-180
Spremljanje zadovoljstva kupcev
54-55, 76-85, 96-99, 99-100, 120-123, 128-130
295
Letno poroËilo
Osebe za stike v Poslovni skupini Sava
Sava, d.d. − Holding
Škofjelo{ka c. 6, 4000 Kranj
UPRAVA
PROKURISTA
Janez Bohorič, predsednik tel.: (04) 206 52 15, faks: (04) 206 64 46 e-naslov: janez.bohoric≤sava.si http://www.sava.si
mag. Iva Žagar tel.: (04) 206 63 46, faks: (04) 206 64 46 e-naslov: iva.zagar≤sava.si http://www.sava.si
Emil Vizovišek, ~lan tel.: (04) 206 52 10, faks: (04) 206 64 46 e-naslov: emil.vizovisek≤sava.si http://www.sava.si
Miran Hude tel.: (04) 206 59 46, faks: (04) 206 64 06 e-naslov: miran.hude≤sava.si http://www.sava.si
Vinko Perčič, ~lan tel.: (04) 206 53 25, faks: (04) 206 64 46 e-naslov: vinko.percic≤sava.si http://www.sava.si
KompetenËni centri znanj KORPORATIVNO KOMUNICIRANJE
STRATEŠKI KONTROLING
STRATEŠKE FINANCE
STRATEŠKO RAČUNOVODSTVO, PLAN IN ANALIZE
Lidija Bregar, direktorica tel.: (04) 206 58 19, faks: (04) 206 64 01 e-naslov: lidija.bregar≤sava.si http://www.sava.si Miha Dolinar, direktor tel.: (04) 206 59 88, faks: (04) 206 64 46 e-naslov: miha.dolinar≤sava.si http://www.sava.si
POSLOVNE FINANCE
mag. Iva Žagar, prokuristka tel.: (04) 206 63 46, faks: (04) 206 64 46 e-naslov: iva.zagar≤sava.si http://www.sava.si
UPRAVLJANJE S TVEGANJI
Vlasta Mekiš, direktorica tel.: (04) 206 51 36, faks: (04) 206 64 46 e-naslov: vlasta.mekis≤sava.si
KADRI, PRAVO IN ORGANIZACIJA
Tatjana Lozar, direktorica tel.: (04) 206 56 16, faks: (04) 206 64 60 e-naslov: tatjana.lozar≤sava.si http://www.sava.si 296
mag. Antonija Pirc, direktorica tel.: (04) 206 52 00, faks: (04) 206 64 04 e-naslov: antonija.pirc≤sava.si http://www.terme3000.si
Mojca Globočnik, direktorica tel.: (04) 206 56 01, faks: (04) 206 64 46 e-naslov: mojca.globocnik≤sava.si http://www.sava.si
NOTRANJA REVIZIJA
mag. Duša Haložan Sedej, direktorica tel.: (04) 206 53 26, faks: (04) 206 64 46 e-naslov: dusa.sedej≤sava.si http://www.sava.si
STRATEŠKA INFORMATIKA
Georg Pollak, direktor tel.: (04) 206 53 07, faks: (04) 206 64 46 e-naslov: georg.pollak≤sava.si http://www.sava.si
STRATEŠKA NABAVA
VARSTVA
OBVLADOVANJE STROŠKOV IN OPERATIVNA ODLIČNOST
EU PROJEKTI
Marko Štebe, direktor tel.: (04) 206 63 73, faks: (04) 206 64 22 e-naslov: marko.stebe≤sava.si http://www.sava.si
Emil Vizovišek, ~lan uprave tel.: (04) 206 52 10, faks: (04) 206 64 46 e-naslov: emil.vizovisek≤sava.si http://www.sava.si
Janez Fabijan, direktor tel.: (04) 206 53 78, faks: (04) 206 64 42 e-naslov: janez.fabijan≤sava.si http://www.sava.si Zvonko Belič, direktor tel.: (04) 206 52 98, faks: (04) 206 64 60 e-naslov: zvonko.belic≤sava.si http://www.sava.si
SISTEMI KAKOVOSTI
mag. Jože Vodičar, direktor tel.: (04) 206 52 85, faks: (04) 206 64 36 e-naslov: joze.vodicar≤sava.si http://www.sava.si
Dejavnosti DEJAVNOST GUMARSTVO SAVATECH, d.o.o., Kranj
Škofjelo{ka c. 6, 4000 Kranj Igor Hafnar, direktor tel.: (04) 206 58 56, faks: (04) 206 64 60 e-naslov: igor.hafnar≤sava.si http://www.savatech.si Vesna Čadež, direktorica tel.: (04) 206 51 79, faks: (04) 206 64 60 e-naslov: vesna.cadez≤sava.si http://www.savatech.si Mira Rjavec, delavska direktorica tel.: (04) 206 53 77, faks: (04) 206 64 60 e-naslov: mira.rjavec≤sava.si http://www.savatech.si
SAVA-SCHÄFER, d.o.o., Kranj
Škofjelo{ka c. 6, 4000 Kranj Gregor Ažman, direktor tel.: (04) 206 61 31, faks: (04) 206 64 05 e-naslov: gregor.azman≤sava.si http://www.sava-schaefer.si
Mira Rjavec, delavska direktorica tel.: (04) 206 53 77, faks: (04) 206 64 60 e-naslov: mira.rjavec≤sava.si http://www.savatech.si
SAVA-GTI, d.o.o., Ptuj
Rogozni{ka cesta 32, 2250 Ptuj Anton Rogina, direktor tel.: (02) 787 93 30, faks: (02) 787 93 40 e-naslov: anton.rogina≤sava.si http://www.sava-gti.si Mira Rjavec, delavska direktorica tel.: (04) 206 53 77, faks: (04) 206 64 60 e-naslov: mira.rjavec≤sava.si http://www.savatech.si
SAVA ROL, d. o. o., Zagreb
Fallerovo {etali{te 22, 10000 Zagreb Darko Vodanović, direktor tel. in faks: +385 1 366 74 89 e-naslov: sava-rol≤zg.hinet.hr http://www.sava-rol.hr
297
Letno poroËilo
Osebe za stike v Poslovni skupini Sava
SAVAPRO, d.o.o., Kranj
SAVARUS, d.o.o., Jaroslavl
Škofjelo{ka c. 6, 4000 Kranj Igor Hafnar, direktor tel.: (04) 206 58 56, faks: (04) 206 64 60 e-naslov: igor.hafnar≤sava.si http://www.savatech.si Vesna Čadež, direktorica tel.: (04) 206 51 79, faks: (04) 206 64 60 e-naslov: vesna.cadez≤sava.si http://www.savatech.si
Spartakovskaja 1d, 150036 Jaroslavl Denis Šmigoc, direktor tel.: + 78961 1604858 e-naslov: denis.smigoc≤sava.si http://www.sava.si http://www.savatech.si
Zunanjetrgovinska mreža SAVA TRADE, G.m.b.H., München
Kobellstrasse 4, 80336 München Zlatko Smrdel, direktor tel.: +49 89 544 14 30, faks: +49 89 532 89 51 e-naslov: zlatko.smrdel≤sava-trade.de http://www.sava-trade.de
SAVA TRADE, Sp.z o.o., Warszawa
Ul. Przyparkowa 19, 05-850 Ozarow Mazowiecki Jaka Slavinec, direktor tel.: +48 22 721 01 86 faks: +48 22 721 13 62 e-naslov: jaka.slavinec≤savatrade.com.pl http://www.savatrade.com.pl
SAVA TRADE, s.r.o., Praha
U Elektry 650/50, Budova K, 190 00 Praha 9 Milan Vik, direktor tel.: +420 22 494 19 66, +420 22 494 25 59 faks: +420 22 494 25 59 e-naslov: milan.vik≤savatrade.cz http://www.savatrade.cz Samo Janc, prokurist tel.: (04) 206 63 85, faks: (04) 206 63 90 e-naslov: samo.janc≤sava.si http://www.savatech.si
SAVATECH TRADE, Ltd., London
Bourne House, 475 Godstone Road, Whyteleafe, Surrey CR3 OBL, United Kingdom Boštjan Podjed, direktor tel.: +44 883 621 106, faks: +44 883 621 107 e-naslov: bostjan.podjed≤savatech.co.uk http://www.savatech.co.uk/
298
SAVA TRADE, d.o.o., Split
Domovinskog rata 7, 21000 Split Ljiljana Koštić, direktorica tel.: +385 2 134 42 00, faks.: +385 2 134 42 19 e-naslov: sava.trade.split≤st.t-com.hr
SAVATECH CORP., Port Orange
413 Oak Place, Blgd 5-J, Port Orange, FL 32127, USA Tony Šimunac, direktor tel.: +1 386 760 07 06, faks: +1 386 760 87 54 e-naslov: savatrade≤bellsouth.net http://www.savatrade.com
Predstavništvo Trst
Zona Artigianale »Zgonik«, Stacione di Prosecco, 29/a, 34010 Sgonico (TS), Italia Niko Golemac, vodja tel.: +39 040 2528 140, faks: +39 040 252 90 63 e-naslov: niko.golemac≤sava.si e-naslov: paolo.leghissa≤sava.si http://www.savatech.it
Predstavništvo Moskva
Dmitrija Uljanova 16/2, app. 127, 117292 Moscow Branimir Anđelić, vodja tel.: +749 5 775 38 46, faks: +749 5 981 63 03 e-naslov: branimir.andjelic≤savatech.ru http://www.savatech.ru
DEJAVNOST TURIZEM mag. Andrej Šprajc, direktor dejavnosti Turizem tel.: (02) 512 23 00, faks: (02) 512 22 77 e-naslov: andrej.sprajc≤terme3000.si http://www.terme3000.si
SAVA HOTELI BLED, d.d., Bled
Terme Banovci, Veržej
Tamara Zajc, ~lanica uprave tel: (04) 579 16 29, faks: (04) 579 16 01 e-naslov: tamara.zajc≤hotelibled.com http://www.hotelibled.com
Hotel Jeruzalem, Ljutomer
Cankarjeva 6, 4260 Bled Fedja Pobegajlo, predsednik uprave tel.: (04) 579 17 14, faks: (04) 579 16 01 e-naslov: fedja.pobegajlo≤hotelibled.com http://www.hotelibled.com
Tine Brodnjak, prokurist tel.: (04) 579 17 27, faks: (04) 579 17 01 e-naslov: tine.brodnjak≤hotelibled.com http://www.hotelibled.com
TERME 3000, d.o.o., Moravske Toplice
Kranj~eva cesta 12, 9226 Moravske Toplice mag. Andrej Šprajc, direktor tel.: (02) 512 23 00, faks: (02) 512 22 77 e-naslov: andrej.sprajc≤terme3000.si http://www.terme3000.si Ivanka Ajlec, direktorica tel: (02) 512 23 00, faks: (02) 512 50 85 e-naslov: ivanka.ajlec≤terme3000.si http://www.terme3000.si
Zdravilišče Radenci, d.o.o., Radenci
Zdravili{ko naselje 12, 9252 Radenci Mladen Kučiš, direktor tel.: (02) 520 10 00, faks: (02) 520 27 23 e-naslov: mladen.kucis≤zdravilisce-radenci.si http://www.zdravilisce-radenci.si Milan Karoli, direktor tel.: (02) 520 10 00, faks: (02) 520 27 23 e-naslov: milan.karoli≤zdravilisce-radenci.si http://www.zdravilisce-radenci.si
Banovci 1a, 9241 Veržej Lea Hofman, vodja tel.: (02) 513 14 00, faks: (02) 587 17 03 e-naslov: lea.hofman≤terme-banovci.si http://www.terme-banovci.si
Glavni trg 5, 9240 Ljutomer Branko Smodiš, vodja tel.: (02) 584 16 61, faks: (02) 584 16 66 e-naslov: branko.smodis≤hotel-jeruzalem.si http://www.zdravilisce-radenci.si
TERME LENDAVA, d.o.o., Lendava
Tom{i~eva 2a, 9220 Lendava Igor Magdič, direktor tel.: (02) 577 44 40, faks: (02) 577 44 18 e-naslov: igor.magdic≤terme-lendava.si http://www.terme-lendava.si Aleksander Varga, prokurist tel.: (02) 577 44 40, faks: (02) 577 44 18 e-naslov: aleksander.varga≤terme-lendava.si http://www.terme-lendava.si
TERME PTUJ, d.o.o., Ptuj
Pot v toplice 9, 2251 Ptuj Andrej Klasinc, direktor tel.: (02) 749 45 10, faks: (02) 749 45 20 e-naslov: andrej.klasinc≤terme-ptuj.si http://www.terme-ptuj.si
299
Osebe za stike v Poslovni skupini Sava
Letno poroËilo
DEJAVNOST NEPREMI»NINE SAVA IPN, d.o.o., Ljubljana
SAVA IP, d.o.o., Ljubljana
Dav~na ulica 1, 1000 Ljubljana Gorazd Rous, direktor tel.: (01) 430 41 50, faks: (01) 231 31 70 e-naslov: gorazd≤sava-ip.si http://www.sava-ip.si
Dav~na ulica 1, 1000 Ljubljana Jože Kavčič, direktor tel.: (01) 430 41 50, faks: (01) 231 31 70 e-naslov: joze≤sava-ip.si http://www.sava-ip.si
Ana Finc, prokuristka tel.: (01) 430 41 50, faks: (01) 231 31 70 e-naslov: ana.finc≤sava-ip.si http://www.sava-ip.si
IP NOVA, d.o.o., Ljubljana
Dav~na ulica 1, 1000 Ljubljana Gorazd Rous, direktor tel.: (01) 430 41 50, faks: (01) 231 31 70 e-naslov: gorazd≤sava-ip.si http://www.sava-ip.si
SAVA IMG, d.o.o., Poreč
Partizanska 13, Pore~ Jože Kavčič, direktor tel.: (01) 430 41 50, faks: (01) 231 31 70 e-naslov: joze≤sava-ip.si http://www.sava-ip.si
Ana Finc, prokuristka tel.: (01) 430 41 50, faks: (01) 231 31 70 e-naslov: ana.finc≤sava-ip.si http://www.sava-ip.si
IP NOVA A, d.o.o., Ljubljana
Dav~na ulica 1, 1000 Ljubljana Gorazd Rous, direktor tel.: (01) 430 41 50, faks: (01) 231 31 70 e-naslov: gorazd≤sava-ip.si http://www.sava-ip.si Ana Finc, prokuristka tel.: (01) 430 41 50, faks: (01) 231 31 70 e-naslov: ana.finc≤sava-ip.si http://www.sava-ip.si
300
Stevo Žufić, direktor tel.: +385 5 243 15 66, faks: +385 5 242 28 43 e-naslov: zuf≤immobilien-img.com http://www.sava-ip.si
SAVA NOVA, d.o.o., Zagreb
Fra Filipa Grabovca 14, 10000 Zagreb Jože Kavčič, direktor tel.: +385 1 465 01 29, faks: +385 1 465 01 22 e-naslov: joze≤sava-ip.si http://www.sava-ip.si
DRUGE DEJAVNOSTI SAVA MEDICAL IN STORITVE, d.o.o., Kranj
ENERGETIKA ČRNOMELJ, d.o.o., Kranj
Mira Rjavec, delavska direktorica tel.: (04) 206 53 77, faks: (04) 206 64 60 e-naslov: mira.rjavec≤sava.si http://www.savatech.si
ENSA BH, d.o.o., Srbac
Škofjelo{ka c. 6, 4000 Kranj Maksimiljan Fijačko, direktor tel.: (04) 206 53 97, faks: (04) 206 64 42 e-naslov: maksimiljan.fijacko≤sava.si http://www.sava.si
GIP SAVA KRANJ, d.o.o., Ruma
Industrijski put bb, 22400 Ruma Maksimiljan Fijačko, direktor tel.: (04) 206 53 97, faks: (04) 206 64 42 e-naslov: maksimiljan.fijacko≤sava.si http://www.sava.si
ENERGETIKA SAVA, d.o.o., Kranj
Škofjelo{ka c. 6, 4000 Kranj Stanko Cvenkel, direktor tel.: (04) 206 57 77, faks: (04) 206 64 04 e-naslov: stanko.cvenkel≤sava.si http://www.sava.si
Škofjelo{ka c. 6, 4000 Kranj Stanko Cvenkel, direktor tel.: (04) 206 57 77, faks: (04) 206 64 04 e-naslov: stanko.cvenkel≤sava.si http://www.sava.si
Prijeblezi BB, 78429 Srbac, Bosna i Hercegovina Stanko Cvenkel, direktor tel.: (04) 206 57 77, faks: (04) 206 64 04 e-naslov: stanko.cvenkel≤sava.si http://www.sava.si
SAVA ENSA, dooel., Skopje
Ul. Veljko Vlahovi} br. 16/4, 1000 Skopje, Makedonija Nebojša Davidovski, direktor tel.: +389 2 312 01 40, faks: +389 2 312 01 40 e-naslov: nebojsa.davidovski≤sava.si http://www.sava.si
PRIDRUŽENE DRUŽBE GORENJSKA BANKA, d.d., Kranj
ABANKA VIPA, d.d., Ljubljana
Srečko Korber, ~lan uprave tel.: (04) 208 40 00, faks: (04) 202 15 03 e-naslov: info≤gbkr.si http://www.gbkr.si
mag. Radovan Jereb, ~lan uprave tel.: (01) 471 81 00, faks: (01) 432 51 65 e-naslov: info≤abanka.si http://www.abanka.si
JOB, d.o.o., Maribor
Gregor Hudobivnik, ~lan uprave tel.: (01) 471 81 00, faks: (01) 432 51 65 e-naslov: info≤abanka.si http://www.abanka.si
Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj Gorazd Trček, predsednik uprave tel.: (04) 208 40 00, faks: (04) 202 15 03 e-naslov: info≤gbkr.si http://www.gbkr.si
Cofova ulica 8, 2000 Maribor Jasmin Osmanović, direktor tel.: (02) 229 85 10, faks: (02) 229 85 13 e-naslov: job≤siol.net http://www.job.si
Slovenska cesta 58, 1517 Ljubljana mag. Aleš Žajdela, predsednik uprave tel.: (01) 471 81 00, faks: (01) 432 51 65 e-naslov: info≤abanka.si http://www.abanka.si
301
Sava, d.d. Letno poro~ilo 2008 Založnik Sava, d.d. Zasnova Sava, d.d. Uredništvo Sava, d.d. Vesna Muravec Besedilo Sava, d.d. Studio Kernel, d.o.o. Lektoriranje Jaro Novak Oblikovanje Kreattiva Advertising, d.o.o. Tisk ^ukGraf Foto Fabio Nemi
April 2009 www.sava.si