Savatech - Letno poročilo 2008 by Datamix d.o.o.

SAVATECH, d.o.o.

Zibelka slovenskega gumarstva Kranj, Slovenija

SPLO©NI PODATKI

KljuËni doseæki leta v πtevilkah

Osebna izkaznica

Dejavnost in sestava druæbe, organizacijska shema

Pomembnejπi dogodki in doseæki leta

Pismo poslovodstva

Upravljanje s tveganji

POSLOVNO PORO»ILO

Razvojna strategija

ZnaËilnosti gospodarskega okolja v letu 2008

Analiza uspeπnosti poslovanja

Pogled v leto 2009

Træenje in kupci

Izdelki in storitve druæbe Savatech

Nabava in dobavitelji

Razvoj in raziskave

Sistemi kakovosti in razvoj poslovnih procesov

10. EU projekti

11. Razvoj informacijske podpore

12. Naloæbene aktivnosti

TRAJNOSTNI RAZVOJ

Razvoj zaposlenih

Skrb za varnost in zdravje zaposlenih pri delu

Razvoj druæbene skupnosti

RA»UNOVODSKO PORO»ILO

RaËunovodski izkazi

Pojasnila k raËunovodskim izkazom

2.1. Podlaga za sestavitev raËunovodskih izkazov

2.2. Pomembnejπe raËunovodske usmeritve

2.3. Obvladovanje finanËnih tveganj

2.4. Pojasnila posameznih postavk raËunovodskih izkazov 46 2.5. Druga razkritja

2.6. Izjava poslovodstva

2.7. Revizorjevo poroËilo

KDO JE KDO V DRUÆBI SAVATECH, d.o.o.

letno poroËilo Savatech ’08

SPLO©NI PODATKI

»isti prihodki od prodaje v 000 EUR Deleæ izvoza v odstotkih »isti poslovni izid v 000 EUR PovpreËno πtevilo zaposlenih »isti prihodki od prodaje na zaposlenega v 000 EUR Dodana vrednost na zaposlenega***

*podatki po SRS 2001

2002*

2003*

2004*

2005*

2006**

47.032 69

51.897 73

59.641 73

69.465 74

84.383 74

96.736 74

96.202 73

99 99

-2.611 718

24 690

671 682

1.004 718

1.863 779

2.215 827

306 863

14 104

108

117

111

**podatki po SRS 2006 Podatki niso v celoti primerljivi

2007** 2008**

v 000 EUR Indeks 08/07

*** po metodologiji SURS

1. KljuËni doseæki leta v πtevilkah

»isti prihodki od prodaje v 000 EUR 100.000

»isti poslovni izid v 000 EUR 96.736

90.000

96.202

3.000 1.863

2.000

84.383

1.000

80.000 69.465

70.000

1.004 306

59.641

60.000

671

2.215

-1.000

51.897

-2.000

50.000 47.032 2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

-3.000 -2.611 2002

»isti prihodki od prodaje na zaposlenega v 000 EUR

117

120

108

111

100

2005

2007

30 27

25 20

2006

2008

Dodana vrednost na zaposlenega v 000 EUR

2004

2005

20 0

2004

140

2003

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2002

2003

2006

2007

2008 7 letno poroËilo Savatech ’08

40.000

2. Osebna izkaznica

Firma: SAVATECH, druæba za proizvodnjo in træenje gumenotehniËnih proizvodov in pnevmatike, d.o.o. Skrajπana firma: SAVATECH, d.o.o. Sedeæ: ©kofjeloπka cesta 6, Kranj, Slovenija. Pravno organizacijska oblika: druæba z omejeno odgovornostjo. Registracija: druæba je bila vpisana v sodni register pri Okroænem sodiπËu v Kranju pod vloæ. πt. 1/06910/00 po sklepu Srg. 2001/03372 z dne 5. 12. 2001. MatiËna πtevilka: 1661205. DavËna πtevilka: 13267949. Narava poslovanja in pomembnejπe dejavnosti: druæba je registrirana za opravljanje vrste dejavnosti s podroËja proizvodnje in prodaje gumenotehniËnih izdelkov. ©ifra dejavnosti: 22.190 − proizvodnja drugih izdelkov iz gume. Osnovni kapital: osnovni kapital druæbe znaπa 27.266.960 EUR. Lastniπka struktura: druæba Savatech je v 100-odstotni lasti druæbe Sava, d.d. Podatki o obvladujoËem podjetju: Sava, druæba za upravljanje in financiranje, d.d., ©kofjeloπka cesta 6, 4000 Kranj. Konsolidirano letno poroËilo je na voljo v pravni pisarni na sedeæu druæbe Sava, d.d. Zastopniki druæbe:

direktorica: Vesna »adeæ direktor: Igor Hafnar V druæbi je Ëlanica poslovodnega organa tudi delavska direktorica Marija Rjavec. V letu 2008 je bil direktor druæbe Savatech do 31. 12. 2008 Duπan Kveder. Organi druæbe: organa druæbe sta skupπËina, ki jo sestavljata edini druæbenik Sava, d.d., in poslovodstvo.

3. Dejavnost in sestava druæbe, organizacijska shema

Druæba Savatech, d.o.o., je bila v letu 2008 organizirana v sedem profitnih centrov oziroma programov: • Meπalnica (proizvodnja kavËukovih zmesi) • Elastomeri (razvoj in prodaja kavËukovih zmesi) • Transportni trakovi (transportni trakovi za uporabo v razliËnih industrijskih dejavnostih) • Profili (polni in penasti profili za gradbeniπtvo) • Print (ofsetna guma za tiskarsko industrijo) • Eko (izdelki za varovanje okolja in reπevanje) • Velo (pnevmatike za skuterje, motorje, kolesa, industrijska vozila in gokarte) letno poroËilo Savatech ’08

Dejavnost programov podpirajo strokovne sluæbe, ki opravljajo storitve tudi za druge druæbe v Poslovni skupini Sava in v manjπem obsegu tudi na prostem trgu. V okviru druæbe Savatech delujeta tudi dve predstavniπtvi, v Trstu in Moskvi.

SAVATECH, d. o. o. Poslovodstvo TK & PR TPEV OPTIMIZACIJA PROCESOV-OPR

PROGRAMI

POSLOVNI SERVISI

DRUÆBE*

ZUNANJA TRGOV. MREÆA*

ME©ALNICA

FINAN»NO RA»UNOV. SEKTOR,

SAVA - GTI d. o. o.

Sava Trade (München)

ELASTOMERI

SEKTOR ZA KAKOV. IN ZANESLJIVOST

SAVA - Schäfer d. o. o., Kranj

Sava Trade (Praga)

TRANSPORTNI TRAKOVI

PLANT INÆINIRING

SAVA ROL. d. o. o., Zagreb

Sava Trade (Varπava)

PROFILI

LOGISTIKA

SAVAPRO d. o. o., Kranj

Sava Trade (London)

NABAVA

SAVARUS d. o. o.**

Sava Trade (Port Orange)

EKO

KADRI

VELO

Predstavniπtvo Trst

*Navedene druæbe so v lastniπkem smislu hËere Save, d. d., po upravljalskem principu pa poroËajo druæbi Savatech, d. o. o. ** Savarus, d.o.o. je hËerinska druæba Savapro, d.o.o.

Predstavniπtvo Moskva

4. Pomembnejπi dogodki in doseæki leta

Druæba Savatech je prejela evropsko nagrado za dobro prakso varnosti in zdravja pri delu Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu je v sodelovanju z Evropsko komisijo in Republiko Slovenijo kot predsedujoËo dræavo Evropske unije 26. februarja 2008 v πpanskem Bilbau organiziralo sklepno prireditev ob akciji Naredite si breme laæje. Na prireditvi, ki se je zaËela z mednarodno konferenco o kostno-miπiËnih obolenjih, je direktorica Savatech Vesna »adeæ predstavila prizadevanja in delovanje za zmanjπevanje kostno-miπiËnih obolenj v druæbi Savatech. Nagrade za dobro prakso so bile letos podeljene æe osmiË, prviË pa je nagrado dobilo slovensko podjetje − Savatech, d.o.o. ©estdeseta obletnica transportnih trakov V letu 2008 smo v druæbi Savatech obeleæili 60. obletnico proizvodnje transportnih trakov Sava. Ob tej priloænosti smo izdali priloænostno broπuro, namenjeno poslovnim partnerjem programa. Od svojih zaËetkov v letu 1948 se je program Transportni trakovi razvil v sodobnega ponudnika, ki vse

svoje znanje in izkuπnje vlaga v zagotovitev prilagodljive proizvodnje trakov in njihove varne in dolgotrajne uporabe. V tem Ëasu smo razvili in trgu ponudili zelo πiroko paleto trakov, primernih za prenos vseh vrst tovorov in uporabnih tudi v najteæjih pogojih. Evropska komisarka Danuta Hübner in minister Ivan Æagar na obisku v druæbi Savatech V okviru konference Evropske unije je potekal na Brdu pri Kranju Teritorialni dialog 2008. Ob tej priloænosti sta 4. marca druæbo Savatech obiskala dr. Ivan Æagar, minister, pristojen za podroËje lokalne samouprave in regionalne politike, in evropska komisarka za regionalno politiko Danuta Hübner. Sodelovanje pri projektu Razvito v Sloveniji Slovenska inæenirska zveza je februarja 2008 povabila razvojno prodorna podjetja k sodelovanju pri projektu Razvito v Sloveniji. Namen projekta je bil poveËati prepoznavnost slovenske tehniËne ustvarjalnosti ter aktivno popularizirati naravoslovno in tehniËno kulturo v Sloveniji. Druæba Savatech je v sklopu Inovativni izdelki slovenskega gospo-

9 letno poroËilo Savatech ’08

Pomembnejπi dogodki in doseæki druæbe Savatech v letu 2008

darstva predstavila træno uspeπen πportni skuter plaπË SAVA MC29 SPORTY3+. Mikaven dezen omenjenega plaπËa so razvili sodelavci programa Velo v sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.

NemËiji, v Ëasu od 5. do 7. junija v Kasslu. Sejem je namenjen predstavitvi izdelkov, ki se uporabljajo v t. i. Tow businessu − vleka, transport − naprave, oprema za pomoË ob nesreËah − in je najveËji tovrstni sejem v NemËiji.

ZakljuËna konferenca projekta Rubber Knowledge V hotelu Golf na Bledu je 1. decembra 2008 potekala zakljuËna konferenca projekta Rubber Knowledge, v okviru katere smo predstavnikom veËjih slovenskih gospodarskih druæb, podjetij in javnih ustanov predstavili dobre prakse s podroËja sofinanciranja kadrovskih projektov s sredstvi EU. Zavedamo se, da sta usposobljenost in znanje zaposlenih temelj uspeπnosti podjetja in pomenita neprecenljiv vir konkurenËnih prednosti, zato posveËamo veliko pozornosti iskanju moænosti ter virov dodatnega usposabljanja in izobraæevanja zaposlenih. VeËji del dobrih in uspeπnih programov smo pripravili tudi s sofinanciranjem sredstev iz EU, ki so jih naπi sodelavci predstavili udeleæencem konference.

Sejem Eurosatory 2008, ki je bil od 16. do 20. junija v Parizu, sodi med najveËje sejme svetovne obrambne industrije. Na njem smo predstavili izdelke za reπevanje, kot so dvigovalna tehnika, rezervoarji in πotori. Predstavitev je potekala v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije in Ministrstva za obrambo − skupaj s πe osmimi podjetji − predstavniki slovenske obrambne industrije.

Sejmi, na katerih je druæba Savatech razstavljala v letu 2008 Predstavitev programa Transportni trakovi na sejmih v Rusiji, Italiji in Franciji V zaËetku februarja 2008 so predstavniki programa Transportni trakovi obiskali sejem Gradbeni materiali 2008 v Moskvi, kjer so bili transportni trakovi predstavljeni v okviru razstavnega prostora podjetja Tehnokomplet, distributerja za ruski trg. Savatech se je s svojim programom transportnih trakov predstavil tudi na mednarodnem sejmu gradbene mehanizacije Samoter 2008, ki je potekal v Ëasu od 5. do 9. marca v Veroni. Na sejmu so bili med 1.000 razstavljalci tudi vodilni svetovni proizvajalci mehanizacije za gradnjo cest. V Ëasu od 14. do 17. oktobra pa smo razstavljali izdelke in novosti programa Transportni trakovi na sejmu SIM − Société de l’industrie minérale 2008 − francoskega zdruæenja industrije mineralov v mestu Limoges v Franciji. Z izdelki za zaπËito okolja in reπevanje (Eko) na sejmih v NemËiji, Franciji, Italiji in na Kitajskem Sejem IFAT 2008, ki se je odvijal v Ëasu od 5. do 9. maja v Münchnu, je vodilni sejem na podroËju varovanja okolja v svetu. Na njem je svoje izdelke iz tega podroËja predstavil Savatechov program Eko − izdelki za zaπËito okolja in reπevanje. letno poroËilo Savatech ’08

Novosti programa izdelkov za zaπËito okolja in reπevanje smo predstavili πe na sejmu IFBA 2008, ki je potekal prav tako v

Predstavniki Savatechovega programa izdelkov za zaπËito okolja in reπevanje − Eko so se oktobra udeleæili mednarodnega sejma Geofluid 2008 v mestu Piacenza v Italiji. Na sejmu so uspeπno predstavili nov segment visokotlaËnih pakerjev, ki se uporabljajo v posebnih aplikacijah, predvsem pri geoloπkih raziskavah, injiciranju, v rudarstvu in pri zemeljskem vrtanju. V Pekingu na Kitajskem je bil v Ëasu od 25. do 28. oktobra sejem CHINA FIRE 2008, na katerem je sodeloval tudi Savatech s programom izdelkov za zaπËito okolja in reπevanje. Sejem ima svetovni sloves na podroËju zaπËite in varovanja. Program pnevmatik (Velo) na sejmih MOTO BOOM v Celju in INTERMOT v Kölnu Od 10. do 13. aprila smo na celjskem sejmiπËu s programom pnevmatik, predvsem skuter in motorskih, sodelovali na sejmu MOTO BOOM 2008. Sejem, æe osmi po vrsti, je bil dobro obiskan, saj ga je v πtirih dneh obiskalo veË kot 32.000 obiskovalcev. S programom pnevmatik (skuter, motorskih, kart in ATV) smo se udeleæili tudi sejma Intermot 2008 v Kölnu, od 8. do 12. oktobra. Sejem Intermot sicer velja za enega najveËjih motorskih sejmov na svetu in je poleg EICMA-e v Milanu tudi najveËji tovrstni sejem v Evropi. Savatechova ofsetna guma za tiskarsko industrijo na sejmu Drupa 2008 Pod sloganom ONE WORLD − ONE DRUPA (EN SVET − ENA DRUPA) se Düsseldorf vsake πtiri leta za πtirinajst dni spremeni v grafiËno prestolnico sveta. V letu 2008 se je sejem odvijal v Ëasu od 29. maja do 11. junija. Savatechov program ofsetnih gum za tiskarsko industrijo − Print se je letos prviË predstavil s kompletnim izdelËnim spletom in poæel veliko zanimanja pri obiskovalcih in tudi pri konkurenci. Dogodki po koncu obraËunskega obdobja: Po koncu obraËunskega obdobja ni bilo pomembnih dogodkov.

5. Pismo poslovodstva Gumarstvo je panoga, ki je moËno povezana z avtomobilsko industrijo in gradbeniπtvom. Negativna cikliËna gibanja v teh dveh panogah so se prenesla tudi na gumarstvo. V zadnjem Ëetrtletju leta 2008 so o negativnih trendih poroËali æe vsi globalni proizvajalci na tem podroËju. O boljπih rezultatih poroËajo le tam, kjer so pravoËasno upoπtevali prihajajoËa gibanja na podroËju energetike, transporta, povezanega z varnostjo in komfortom, zaπËite okolja (hrana, voda), in si v trænih niπah iztræili viπjo dodano vrednost. Prodajno je bilo leto 2008 ponovitev leta 2007, saj je prodaja v viπini 96,2 mio EUR le za odstotek zaostajala za predhodnim letom. Ustalitev rasti prodaje je sledila 13-odstotni popreËni rasti v zadnjih sedmih letih. Na tujih trgih smo ustvarili 73 odstotkov Ëistih prihodkov od prodaje. Prodaja na kar 90 trgih sveta nam je omogoËila uravnoteæiti sicer slabe rezultate na kriznih trgih. Naπ glavni izvozni trg je v lanskem letu ostala NemËija. Med izdelki pridobivajo na pomenu gumeni izdelki za zaπËito okolja in reπevanje. Leto 2008 je zaznamovala skokovita rast cen surovin in energentov. Hitra rast svetovnih ekonomij je bistveno prispevala k poveËanju povpraπevanja. Ponudba ni mogla slediti

takemu poveËanju, kar je seveda povzroËilo eksplozijo cen. Ceni nafte in naravnega kavËuka sta v letu 2008 dosegli zgodovinsko rast. Proizvajalci zaradi moËne konkurence, viπjih cen surovin in energije niso mogli v celoti prenesti v prodajne cene, kar je vplivalo na zmanjπanje maræ in dobiËkonosnosti. Doseæen Ëisti poslovni izid v viπini 306 tisoË EUR zaradi navedenih razlogov bistveno odstopa od naËrtovanega oziroma doseæenega v predhodnem letu. V letu 2008 smo zaËeli z veËjimi investicijami v prestrukturiranje proizvodnje transportnih trakov, pnevmatik in ekoloπko sanacijo proizvodnje ofsetne gume za tiskarsko industrijo. Hitro spreminjajoËe poslovno okolje zahteva tudi prilagoditev naπih strateπkih usmeritev. V proces strateπkega razmiπljanja smo vkljuËili zaposlene iz razliËnih strokovnih in produktnih skupin. Veliko pozornost smo v letu 2008 posveËali izobraæevanju zaposlenih, skrbi za njihovo varnost in zdravje. S projektom Druæini prijazno podjetje smo poudarili naπo zavezo k celovitemu obravnavanju naπih sodelavcev.

Igor Hafnar, direktor

Vesna »adeæ, direktorica Marija Rjavec, delavska direktorica

letno poroËilo Savatech ’08

6. Upravljanje s tveganji Upravljanje s tveganji je v druæbi Savatech organizacijsko vodeno prek kompetenËnega centra Upravljanje s tveganji na nivoju Poslovne skupine Sava. V sklopu kompetenËnega centra se med drugim sistemsko reπujejo tudi vsa zavarovanja pri zavarovalnicah (premoæenje, odgovornost, terjatve). Sistem upravljanja s tveganji v Poslovni skupini Sava razvijamo v sodelovanju z vsemi drugimi kompetenËnimi centri in vodstvenimi strukturami v podjetjih. Vsa tveganja evidentiramo in spremljamo centralno, njihovo obvladovanje pa se izvaja podroËno, glede na znaËaj tveganja. Danaπnje strateπke groænje in nevarnosti lahko postanejo ob pravilnem izkoriπËanju potencialov v pravem trenutku in ob razvoju inovativnosti naπe strateπke priloænosti. VeËina tveganj je kot priloænosti ali groænje pomembnih za celo poslovno skupino. RazvrπËena so v strateπka, finanËna, operativna in nakljuËna tveganja po vplivu na poslovanje, verjetnosti in pogostosti nastanka. Strateπka tveganja Med strateπka tveganja sodijo predvsem tveganja, povezana s sposobnostjo dolgoroËnega ustvarjanja poslovnih prihodkov in ohranjanja vrednosti sredstev. Tovrstna tveganja so povezana s konkurenËnostjo naπe druæbe doma in v tujini. Obvladujemo jih z diverzifikacijo prodaje, razvojem novih izdelkov ter z optimizacijo proizvodnih procesov. Nabavna tveganja obvladujemo z razliËnimi termini dogovorov o cenah posameznih materialov, s sklepanjem dolgoroËnih partnerstev z najpomembnejπimi dobavitelji in s centralizacijo nabave znotraj Poslovne skupine Sava. Velik poudarek dajemo tudi investicijskim tveganjem, ki jih omejujemo tako, da natanËno nadziramo uËinke investicij ter stalno izboljπujemo postopek priprave in izvedbo investicijskih projektov. FinanËna tveganja Kreditno tveganje je neposredno povezano s komercialnim tveganjem in predstavlja nevarnost, da bodo terjatve do kupcev in drugih poslovnih partnerjev poplaËane s Ëasovnim zamikom, ali pa sploh ne. V ta namen posebno pozornost namenjamo spremljanju plaËilne sposobnosti kupcev. Pri zmanjπevanju izpostavljenosti temu tveganju si pomagamo z bonitetnim sistemom ocen kupcev, s sprotnim izvajanjem kompenzacij in z nadzorom slabih plaËnikov. VeËina terjatev je zavarovana pri kreditni zavarovalnici.

letno poroËilo Savatech ’08

PoveËano pa je tveganje v zvezi s plaËilno sposobnostjo, saj ob trenutni finanËni krizi banke zadræujejo likviden denar v banËnih kanalih in nerade kreditirajo gospodarstvo. Kljub slabim likvidnostnim razmeram v slovenskem gospodarstvu smo uspeli zagotavljati sredstva za najpomembnejπe

investicijske projekte. Za ohranjanje likvidnosti imamo odobrene limite na poslovnih raËunih in revolving kreditne linije. Likvidnostno tveganje je neposredno povezano tudi z obrestnim tveganjem. Stroπki obresti so se v letu 2008 bistveno poveËali, predvsem zaradi hitre rasti EURIBORA. Kljub dejstvu, da se je proti koncu leta zaËela medbanËna obrestna mera zniæevati, pa so naraπËali obrestni pribitki na EURIBOR, kar je obrestne mere ohranjalo na relativno visokem nivoju. V letu 2008 smo obËutili poveËano izpostavljenost valutnim tveganjem, predvsem zaradi kreditnega zadolæevanja v πvicarskih frankih in vpliva ekonomske krize na valute izven evrskega obmoËja. Operativna in ostala tveganja Usklajenost z zakonodajo preverjamo na nivoju kompetenËnih centrov in druæb. Izboljπujemo obveπËanje o spremembah v zakonodaji v Sloveniji. V tujini si pomagamo z zunanjimi sodelavci za ustrezno ravnanje pri πiritvi dejavnosti v drugih dræavah ali pri izterjavi. V letu 2008 smo skrbeli za dobro poËutje zaposlenih z dodatnimi aktivnostmi na podroËju projekta Druæini prijazno podjetje. Razvijali smo varnost in zdravje na delovnem mestu. S stalnim izobraæevanjem za veËjo kakovost kadrov in z nenehnim izboljπevanjem delovnih razmer smo uspeli poveËati delovno uËinkovitost, zadovoljstvo zaposlenih in spodbujati inovativnost. Vse veËja ekoloπka osveπËenost vpliva tudi na poslovanje v gumarski industriji. Nadaljevali smo s tehnoloπkimi izboljπavami za zmanjπevanje moænosti nesreË s kemikalijami in pripravili strategijo za zmanjπanje izpustov odpadnih vod v okolje. Z uËinkovitimi preventivnimi ukrepi skrbimo, da so neæeleni vplivi na okolje pod zakonsko doloËenimi mejami. Zaradi sodelovanja v poslovni skupini izpostavljamo priloænost izkoriπËanja sinergij, ki jih razvijamo v povezovanju in izmenjevanju znanja ter izkuπenj v kompetenËnih centrih znanj in v povezovanju druæb po vrsti dejavnosti.

Bliæe kupcem z mreæo zunanjetrgovinskih podjetij in predstavniπtev London, Velika Britanija

POSLOVNO PORO»ILO 1. Razvojna strategija Poslanstvo Savatech, d.o.o. Ustvarjamo celovite reπitve za razliËna podroËja uporabe gumenotehniËnih in sorodnih izdelkov ter pnevmatik. Vizija Savatech, d.o.o. Postali bomo razvojni partner kljuËnih strank. Naπi izdelki bodo kakovostno primerljivi z najboljπimi konkurenti. Postali bomo najbolj fleksibilen in prilagodljiv niπni proizvajalec. Postali bomo skupnost strokovnih, ustvarjalnih, motiviranih sodelavcev, ki bo gradila svojo prihodnost s poveËevanjem svoje konkurenËne sposobnosti. Savatech bo z okolju prijazno tehnologijo in s svojo vpletenostjo v mednarodne gospodarske tokove in povezave postala ena najbolj finanËno trdnih dejavnosti Poslovne skupine Sava. KljuËne strateπke usmeritve Savatech, d.o.o. • strategija rasti obsega poslovanja • razvoj lokacije Labore v Kranju kot glavnega (a ne edinega) proizvodno-logistiËnega centra, kjer se osredotoËamo na proizvodnjo izdelkov z viπjo dodano vrednostjo • ustrezen razvoj lastne zunanjetrgovinske mreæe • prenos proizvodnje enostavnih izdelkov z nizko dodano vrednostjo na druge lokacije (off-take, partnerstva,...) • aktivno iskanje in uvajanje novih programov • aktivno iskanje moænosti prevzemov • poveËanje storitvene komponente Vrednote Savatech, d.o.o., ki izhajajo iz vrednot Poslovne skupine Sava, so: • poslovna prodornost • poπtenost, etiËnost • strokovnost in inovativnost • osebnostni razvoj • drugaËnost, energiËnost

2. ZnaËilnosti gospodarskega okolja v letu 2008

letno poroËilo Savatech ’08

Svetovna gospodarska rast naj bi v letu 2008 znaπala manj kot πtiri odstotke, kar pomeni, da so se gospodarska gibanja precej zniæala zaradi vsesploπne recesije. Napovedi za leto 2009 pa so πe veliko slabπe. V letu 2008 so cene surovin znatno naraπËale vse do zadnjega Ëetrtletja, ko so zaËele poËasi upadati. V drugem polletju je recesija zajela celoten svet, kar je privedlo do πtevilnih dodatnih tveganj, kot so valutna tveganja, ki so moËno vplivala na gospodarske razmere v svetu: nepremiËninska kriza v ZDA in z njo povezane teæave na globalnih finanËnih trgih. V evro obmoËju je po prvih ocenah gospodarska rast v letu 2008 znaπala 1,7 odstotka in je bila tako za 0,9 odstotne toËke niæja kot v letu 2007. V naπi najpomembnejπi zunanje-

trgovinski partnerki NemËiji se je BDP realno poviπal za 1,8 odstotka. Po napovedih se bo gospodarska rast v NemËiji zelo umirila in naj bi v letu 2009 dosegla le 0,2-odstotno rast. Tudi v drugih Ëlanicah evro obmoËja se bo v prihodnjem letu gospodarska rast zelo zniæala zaradi svetovne recesije. Gospodarska rast v Sloveniji v letu 2008 je znaπala 4,1 odstotka. K njej sta najveË prispevali visoka in stabilna rast izvoza ter investicij v prvi polovici leta 2008, medtem ko je druga polovica gospodarsko rast zmanjπevala. PovpreËna inflacija je v letu 2008 velika, in sicer je na letni ravni znaπala 5,7 odstotka. Glavni dejavnik pospeπene inflacije je bila rast cen hrane ter tekoËih goriv za prevoz in ogrevanje. Gre za zunanja cenovna πoka, ki sta poleg silnic ponudbe in povpraπevanja med drugim posledica geopolitiËnih in vremenskih dejavnikov. Vplivi zunanjih πokov na domaËo sploπno rast cen so sicer ponavadi kratkoroËne narave, vendar lahko veË zaporednih zunanjih cenovnih πokov obdræi inflacijo na viπji ravni dalj Ëasa. PriËakujemo, da se bosta tako gospodarska rast kot tudi inflacija v letu 2009 precej umirili. Razmere v gumarski panogi Za trg gumenotehniËnih izdelkov in pnevmatike je bilo v letu 2008 znaËilno nadaljnje zaostrovanje konkurence, s tem so povezani cenovni pritiski. V zahodnoevropskih dræavah je trg rasel poËasi, boljπa situacija je bila v Vzhodni Evropi, Rusiji in drugih dræavah v razvoju. Kljub temu razviti trgi πe vedno predstavljajo najveËji deleæ v svetovni porabi gumenotehniËnih izdelkov. Zaradi recesije so se naroËila nekoliko umirila, kar kaæe na negotovost na trgu. V prvih treh Ëetrtinah leta 2008 so se ponovno podraæile strateπke gumarske surovine, energija in embalaæa. V zadnjem Ëetrtletju pa so zaËele cene na borzi padati, kar pa se pri dobaviteljih surovin πe ni poznalo. Proizvajalci zaradi moËne konkurence viπjih stroπkov surovin in energije niso mogli v celoti prenesti v prodajne cene, kar je vplivalo na zmanjπanje maræ in dobiËkonosnosti. Proizvajalci so se zato osredotoËali na optimizacijo nabavnih in notranjih procesov − poveËanje storilnosti in zmanjπevanje drugih stroπkov. Proizvajalci so zaËeli napovedovati odpuπËanje delavcev in zapiranje nerentabilnih proizvodnih obratov. Evropski proizvajalci so zaradi apreciacije evra nasproti ostalim svetovnim valutam v letu 2008 izgubljali na konkurenËnosti. Spreminjajo se obstojeËe in odpirajo nove potrebe po gumenih izdelkih, nastajajo novi trgi in niπe. S strani kupcev so se poveËale potrebe po poprodajnih storitvah. Ekoloπki standardi so Ëedalje zahtevnejπi. V takih razmerah smo lahko ohranili prodajo le z visoko fleksibilnostjo in hitro odzivnostjo. Nenehne izboljπave na vseh podroËjih so vodilo naπega uspeha. Temelj prodajnih aktivnosti je izrazita usmerjenost na kupce, podprta z veË kot polstoletno tradicijo izvoza na zahtevne evropske trge v gumarstvu in ugledno blagovno znamko.

3. Analiza uspeπnosti poslovanja Gospodarske razmere tako v Sloveniji kot tudi na tujih trgih druæbi Savatech v letu 2008 niso bile naklonjene. Gospodarsko okolje je opazno slabπe od predvidenega ob pripravi poslovnih naËrtov za leto 2008. Padec prodajnega trga se odraæa na upadanju povpraπevanja v Evropi, ki je naπ glavni prodajni trg. Obnaπanje kupcev je racionalnejπe, saj zahtevajo daljπe plaËilne roke ter hranjenje zaloge pri nas kot dobavitelju. Na stroπkovni strani so se drastiËno podraæile osnovne vhodne surovine in energenti. Neugodna gibanja na finanËnih trgih so povzroËila viπje stroπke financiranja. Vsi ti razlogi so bili kljuËni za slabπi poslovni izid od naËrtovanega.

Poslovni odhodki Poslovni odhodki so v letu 2008 znaπali 95 milijonov EUR in so bili za odstotek viπji kot leto prej. NajveËji deleæ, to je 77 odstotkov, predstavljajo stroπki blaga, materiala in storitev. V primerjavi z letom 2007 so bili stroπki blaga in materiala viπji za odstotek, stroπki storitev pa niæji za 5 odstotkov.

Prodaja Druæba Savatech je v letu 2008 s prodajo izdelkov, storitev, blaga in materiala ustvarila 96,2 milijona EUR Ëistih prihodkov od prodaje, kar predstavlja odstotek manj kot predhodno leto. Na tujih trgih smo ustvarili 73 odstotkov Ëistih prihodkov od prodaje. PovpreËna rast prodaje, ki smo jo dosegli v zadnjih sedmih letih, je 13-odstotna. NatanËnejπi pregled prodajnih rezultatov je razviden v poglavju Træenje in kupci.

Amortizacija je v primerjavi z letom 2007 viπja za odstotek. V primerjavi z letom poprej pa so bili niæji prevrednotovalni poslovni odhodki.

»isti prihodki od prodaje v 000 EUR 100.000

96.736

90.000

96.202

84.383 2002-2008 +13% 59.641 51.897

50.000 47.032 40.000

2002

2003

Prihodki in odhodki financiranja FinanËni odhodki so presegali finanËne prihodke za 1,2 milijona EUR. Takπen rezultat je posledica realiziranih negativnih teËajnih razlik (predvsem na valutnem paru EUR/USD, EUR/CHF) in zaradi zviπevanja obrestnih mer najetih posojil ter s tem viπjih odhodkov za obresti. NajveËji finanËni odhodek predstavljajo negativne teËajne razlike iz naslova najetega kredita v πvicarskih frankih.

69.465

70.000 60.000

Drugi poslovni odhodki znaπajo 0,4 milijona EUR in so za 58 odstotkov niæji kot leto poprej.

2004

2005

2006

2007

2008

Poslovni izidi Druæba je v letu 2008 ustvarila 1,5 milijona EUR dobiËka iz poslovanja, kar predstavlja 55 odstotkov manj kot v letu 2007. »isti poslovni izid druæbe je znaπal 306 tisoË EUR oziroma 86 odstotkov manj kot v predhodnem letu.

SREDSTVA

v 000 EUR 31. 12. 2008

Sredstva dolgoroËna sredstva - opredmetena osnovna sredstva - ostalo kratkoroËna sredstva - zaloge - kratkoroËne finanËne naloæbe - kratkoroËne poslovne terjatve - ostalo

50.525 18.298 17.779 519 32.227 12.687 4 18.857 679

Sredstva druæbe so na dan 31. 12. 2008 znaπala 50,5 milijona EUR in so se v letu dni poveËala za dva odstotka. DolgoroËna sredstva so v strukturi sredstev predstavljala 36,2 odstotka. Opredmetena osnovna sredstva so se poveËala za 15 odstotkov. Glavni razlog za poveËanje opredmetenih osnovnih sredstev je dokapitalizacija z opremo v viπini 2,2 milijona EUR. Druæbo je dokapitalizirala Sava, d.d.

Struktura v% 100,0 36,2 35,2 1 63,8 25,1 0 37,3 1,4

31. 12. 2007 49.582 15.980 15.423 557 33.602 11.461 1.224 19.702 1.215

Struktura v% 100,0 32,2 31,1 1,1 67,8 23,1 2,5 39,7 2,5

Indeks 2008/2007 102 115 115 93 96 111 160 96 56

KratkoroËna sredstva so se zmanjπala za 4 odstotke in so konec leta znaπala 32,2 milijona EUR. V strukturi kratkoroËnih sredstev so se v primerjavi s koncem leta 2007 poveËale zaloge, zmanjπale pa poslovne terjatve. Glavni razlog za spremembo strukture kratkoroËnih sredstev je predvsem obËutno zmanjπanja prodaje v zadnjem trimeseËju leta 2008. v

15 letno poroËilo Savatech ’08

80.000

Stroπki dela so bili za 8 odstotkov viπji od doseæenih v letu 2007. Njihov deleæ v poslovnih odhodkih znaπa 20 odstotkov. Navedeno zviπanje je posledica realne rasti plaË in dodatnega zaposlovanja v druæbi.

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 31. 12. 2008 Obveznosti do virov sredstev Kapital Rezervacije in P»R DolgoroËne obveznosti - finanËne obveznosti - poslovne obveznosti KratkoroËne obveznosti - finanËne obveznosti - poslovne obveznosti

50.525 29.596 2.941 80 80 0 17.908 8.456 9.452

Kapital se je zaradi æe omenjene dokapitalizacije in Ëistega dobiËka v letu 2008 poveËal za 2,5 milijona EUR oziroma 9 odstotkov. Njegov deleæ v strukturi obveznosti do virov sredstev je znaπal 58,7 odstotka. Obveznosti so se v primerjavi s predhodnim letom zmanjπale za 8 odstotkov. V primerjavi z letom 2007 se je spremenila struktura obveznosti. FinanËne obveznosti so se poveËale za 19 odstotkov in so predstavljale v strukturi obveznosti do virov sredstev 16,9 odstotka vseh virov. Zmanjπale pa so se

Struktura v% 100,0 58,6 5,8 0,2 0,2 0 35,4 16,7 18,7

31. 12. 2007 49.582 27.093 2.900 593 593 0 18.996 6.556 12.440

v 000 EUR Indeks 2008/2007 102 109 101 13 13 94 129 76

Struktura v% 100,0 54,6 5,9 1,2 1,2 0 38,3 13,2 25,1

poslovne obveznosti, in sicer za 24 odstotkov. Njihov deleæ v strukturi obveznosti do virov sredstev je konec leta 2008 znaπal 18,7 odstotka. Denarni tok Druæba je v letu 2008 ustvarila negativen denarni tok v viπini 535 tisoË EUR, ki je posledica slabπega poslovnega izida in izdatkov za opredmetena osnovna sredstva v viπini 3,6 mio EUR.

KAZALNIKI USPE©NOSTI POSLOVANJA

»isti poslovni izid v kosmatem donosu - v % Ëisti poslovni izid / kosmati donos EBITDA maræa - v % (dobiËek iz poslovanja + odpisi vrednosti) kosmati donos Dodana vrednost na zaposlenega - v 000 EUR dodana vrednost / povpreËno πrtevilo zaposlenih

31/12/08 31/12/07 0,3 2,2 5,2

6,8

28,1

29,6

Odstotni koeficient Ëiste dobiËkonosnosti kapitala Ëisti dobiËek / povpreËni kapital (brez Ëistega poslovnega izida obraËunskega obdobja) Stopnja lastniπkosti financiranja - v % kapital / obveznosti do virov sredstev Koeficient kratkoroËne pokritosti kratkoroËne obveznosti kratkoroËna sredstva / kratkoroËne obveznosti

letno poroËilo Savatech ’08

8,8 54,6

1,8

»isti poslovni izid v kosmatem donosu v letu 2008 znaπa le 0,3 odstotka in je za 1,9 odstotne toËke niæji kot v preteklem letu.

Kapital v obveznostih do virov sredstev predstavlja 58,6odstotni deleæ. Deleæ je glede na leto 2007 viπji zaradi dokapitalizacije.

Maræa EBITDA je v letu 2008 znaπala 5,2 odstotka in je za 23 odstotkov niæja kot v letu 2007.

Koeficient kratkoroËne pokritosti kratkoroËnih obveznosti (1,8), ki statiËno prikazuje kratkoroËno plaËilno sposobnost, izkazuje vrednosti, ki kaæejo, da druæba s kratkoroËno plaËilno sposobnostjo ni imela teæav. Druæba je svoje obveznosti do poslovnih partnerjev poravnavala v pogodbeno dogovorjenih rokih.

Dodana vrednost na zaposlenega je v letu 2008 znaπala 28,1 tisoË EUR, kar je 5 odstotkov manj kot v letu 2007.

1,1 58,6

Odstotni koeficient Ëiste dobiËkonosnosti kapitala je na zadnji dan leta 2008 znaπal 1,1, kar pomeni v primerjavi z letom 2007, ko je le-ta znaπal 8,8, poslabπanje dobiËkonosnosti.

4. Pogled v leto 2009 Leto 2008 se je zakljuËilo v spremenjenih in negotovih okoliπËinah, ki se nadaljujejo tudi v zaËetku leta 2009. Trendi na trgih surovin in zadnje napovedi za leto 2009 kaæejo na niæanje cen vhodnih materialov in surovin. Zaradi preseæka proizvodnih zmogljivosti in vstopa novih, cenovno agresivnih konkurentov so zreli izdelki πe pod pritiski nadaljnjega zniæevanja cen. Pripravili smo vrsto aktivnosti in ukrepov, s katerimi se bomo prilagajali razmeram: • Aktivnosti za pospeπevanje prodaje; izvajamo selekcijo proizvodnega in prodajnega programa ter novo træno pozicioniranje, predvsem na najbolj perspektivnih trgih. • Aktivnosti za obvladovanje vseh vrst stroπkov in njihovo prilagajanje spremembam v prodaji. • Aktivnosti za hitrejπe obraËanje sredstev, ki so vezana v obratnem kapitalu.

• Aktivnosti za poveËanje storilnosti z izobraæevanjem zaposlenih in racionalizacijo procesov. • Poleg poslabπane plaËilne sposobnosti se uËinki finanËne krize odraæajo πe na nihanju teËajev posameznih valut. Zato bomo morali v letu 2009 nameniti tem tveganjem πe posebno pozornost. • Politika naloæb bo izredno selektivna, usmerjena izkljuËno v razvoj novih izdelkov in prodajnih aktivnosti oziroma le tistih naloæb, ki so najbolj nujne za nadaljnji razvoj podjetja. Na vidiku so velike spremembe, saj vsaka gospodarska kriza prinese s seboj zlom nekaterih starih modelov razmiπljanja in naredi prostor za nove.

dvigovalne blazine

5. Træenje in kupci V prvi polovici leta se je v druæbi Savatech πe nadaljeval veËletni pozitivni trend rasti prodaje, ki pa je v mesecu maju 2008 æe pokazal prve znake nazadovanja. Tako smo leto 2008 zakljuËili s prodajnimi rezultati, ki so bili za odstotek slabπi od predhodnega leta in dobre tri odstotke pod planom. Na slabπi rezultat prodaje je, poleg dejavnikov znotraj

posameznih programov in na njihovih trgih, v drugi polovici leta 2008 æe vplival tudi sploπni neugodni gospodarski poloæaj v svetu, na katerega vplive je druæba s prevladujoËim deleæem prodaje na tujih trgih πe toliko bolj obËutljiva.

v 000 EUR

»isti prihodki od prodaje proizvodov »isti prihodki od prodaje materiala »isti prihodki od prodaje storitev »isti prihodki od prodaje blaga »isti prihodki od prodaje - skupaj

2008 84.160 5.156 2.305 4.581 96.202

Struktura v% 88 5 2 5 100

2007 86.073 4.961 2.140 3.562 96.736

Struktura v% 89 5 2 4 100

Indeks 2008/2007 98 104 108 129 99

17 letno poroËilo Savatech ’08

Struktura Ëistih prihodkov od prodaje

Struktura Ëistih prihodkov od prodaje Savatech v 000 EUR v letu 2008 5% 2% 5%

»isti prihodki od prodaje proizvodov »isti prihodki od prodaje materiala

»isti prihodki od prodaje blaga »isti prihodki od prodaje storitev

88 %

Struktura prodaje je ostala zelo podobna tisti iz predhodnega leta. V letu 2008 smo na tujih trgih ustvarili 73 odstotkov Ëistih prihodkov od prodaje, v Sloveniji pa smo prodali 27 odstotkov izdelkov. Po prodajnih podroËjih je tako kot prejπnja leta najveËji deleæ pripadel dræavam Ëlanicam Evropske unije, kamor prodamo kar 55 odstotkov izdelkov. »e temu priπtejemo Slovenijo s 27 odstotki in dræave nekdanje Jugoslavije s 4 odstotki, vidimo, da zavzemajo druga podroËja v strukturi naπe prodaje 14 odstotkov. Struktura prodaje Savatech po dræavah 2008 Slovenija 27 % Ostalo 22 %

Pri treh od πestih prodajnih programov so bili prodajni rezultati v letu 2008 slabπi od priËakovanih in tudi od predhodnega leta. To so bili program Profili, program ofsetnih gum za tiskarsko industrijo − Print in program kavËukovih zmesi. Preostali trije programi, Transportni trakovi, izdelki za zaπËito okolja − Eko in pnevmatike − Velo, so leto 2008 zakljuËili s prodajnimi rezultati, ki so bili boljπi od predhodnega leta in veËinoma tudi nad naËrtovanimi. Glede zunanjih vplivov je bilo prve znake finanËne krize v realnem sektorju v obliki upada naroËil zaznati v zadnjih mesecih leta 2008, kar je posledica globalnega ohlajanja gospodarstva in poveËevanja zalog pri konËnih odjemalcih. Pri tem seveda ne smemo pozabiti tudi velikih zviπanj cen surovin. Naπi kupci so pri precejπnjem delu naπega proizvodnega asortimana moËno povezani z gradbeniπtvom, izdelovalci opreme in s predelovalno industrijo, kjer se v razmerah recesije najprej manifestira zmanjπanje porabe, krËenje investicij in poslediËno zmanjπevanje naroËil.

Regionalna struktura prodaje V letu 2008 smo v druæbi Savatech svoje izdelke prodajali v 90 dræav πirom po svetu.

Struktura prodaje Savatech po podroËjih v letu 2008

Francija 2 % Avstrija 2 % »eπka 2 % Rusija 3 % Vel. Britanija 3 % Nova Zelandija 3 % Hrvaπka 3 % Poljska 3 % Italija 11 %

Po dræavah smo najveËji deleæ izdelkov tudi v letu 2008 prodali na domaËem trgu, v Sloveniji. Med drugimi dræavami, kamor prodamo najveË izdelkov, so glede na prej povedano na prvih mestih dræave Evropske unije, z NemËijo na Ëelu, ki je æe vsa leta med naπimi najpomembnejπimi træiπËi. Lani smo tja ponovno prodali 19 odstotkov naπih izdelkov, tako kot æe leto poprej. Nekaj veË kot predhodno leto smo prodali svojih izdelkov v Italijo, 11 odstotkov (l. 2007 9 odstotkov). Prvim trem sledi kar pet dræav s po tremi odstotki, to so Velika Britanija, Hrvaπka, Poljska, Rusija in Nova Zelandija. Po dva odstotka izdelkov smo prodali πe v Avstrijo, Francijo in na »eπko. V preostalih 22 odstotkih pa je zajetih πe 79 drugih dræav po vsem svetu, v katere izvaæamo svoje izdelke.

Struktura prodaje povezanih druæb - podjetij ZTM v 2008 ST Florida 9 %

Ostali trgi 14 %

NemËija 19 %

ST London 9 %

Slovenija 27 % ST Praga 10 %

EX YU 4%

ST Varπava 15 %

letno poroËilo Savatech ’08

ST München 58 % EU 55 %

Prek povezanih druæb v tujini smo v letu 2008 ustvarili 20,1 odstotka Ëistih prihodkov od prodaje izdelkov. To so druæbe, katerih lastnik je Sava, d.d.: Sava Trade München, Sava Trade Praga, Sava Trade Varπava, Savatech Trade London in Sava Trade, Port Orange, ZDA. NajveËji deleæ prodaje je bil realiziran prek Sava Trade München, ki mu sledijo Sava Trade Varπava, Sava Trade Praga, Savatech Trade London in Sava Trade, Port Orange, ZDA.

Træni poloæaj po skupinah izdelkov Struktura prodaje po skupinah izdelkov Savatech v letu 2008

Pnevmatike 17 %

KavËukove zmesi 21 %

Gumeni izdelki za zaπËito okolja in reπevanje 10 % Transportni trakovi 25 %

Ofsetna guma 8%

proizvajalce dvokolesnikov. Nadgradili smo poslovne odnose s proizvajalci vozil, ki nas imajo za razvojnega partnerja. V letu 2008 se je nekoliko poveËal tudi deleæ gumenih izdelkov za zaπËito okolja in reπevanje − v letu 2008 smo prodali 10 odstotkov teh izdelkov v skupni prodaji, kar pomeni eno odstotno toËko veË kot leto poprej. Prodajno leto 2008 je bilo za program izdelkov za zaπËito okolja in reπevanje v znamenju ugodnih konjunkturnih gibanj. Pokritost z naroËili je bila dobra skozi vse leto. K dobrim prodajnim rezultatom je pripomoglo veliko πtevilo novih izdelkov, ki jih odlikujejo izvirne reπitve in inovativna zasnova. Deleæ prodaje programa Print − ofsetna guma za tiskarsko industrijo se je v letu 2008 nekoliko zmanjπal, na 8 odstotkov (10 odstotkov v letu 2007). Programu ofsetnih gum za tiskarsko industrijo je kljub neugodnim gibanjem v letu 2008 uspelo ohraniti relativni træni deleæ na veËini pomembnejπih trgov in dominantni træni deleæ v Sloveniji. Prenovili smo promocijski material programa in trgu predstavili nove niπne izdelke.

Gumeni profili 19 %

Glede na skupine izdelkov so imeli tudi v letu 2008, tako kot æe leto poprej, najveËji deleæ transportni trakovi, in sicer 25 odstotkov. PoveËali smo deleæ specialnih trakov in zaËeli s træenjem nekaterih novih izdelkov. Uspeli smo zadræati poloæaj kljuËnega razvojnega dobavitelja na zahtevnih industrijskih podroËjih. Druga najveËja skupina izdelkov so bile v letu 2008 kavËukove zmesi z 21 odstotki. Pri prodaji zmesi smo okrepili odnose s kljuËnimi partnerji. V Sloveniji, kjer smo dosegli poloviËni træni deleæ, vidimo πe nadaljnjo priloænost za rast. Utrdili smo tudi odnose in razπirili prodajo zmesi πe na kupce iz dræav Evropske unije in dræav nekdanje Jugoslavije.

Pri prodaji pnevmatik se je v letu 2008 relativni deleæ prodaje poveËal za 3 odstotne toËke in je tako znaπal 17 odstotkov (l. 2007 14 odstotkov). Pri pnevmatikah smo v letu 2008 ohranili in poveËali træni deleæ na razvitih trgih Zahodne Evrope in uspeπno prodrli kot dobavitelj med nove

transportni trakovi

19 letno poroËilo Savatech ’08

Sledijo Profili z 19 odstotki. Struktura prodaje profilov se je v letu 2008 spremenila. Zmanjπala se je prodaja polnih profilov, medtem ko smo prodali veË penastih in kombiniranih profilov.

6. Izdelki in storitve druæbe Savatech Proizvajamo in træimo πirok izbor visokokakovostnih gumenotehniËnih izdelkov in pnevmatik. Odlikujeta nas inovativen pristop in prilagodljivost, s katero se lahko pribliæamo æeljam naπih kupcev. KavËukove zmesi − program Elastomeri V Poslovni skupini Sava se æe od leta 1920 ukvarjamo z razvojem in meπanjem kavËukovih zmesi za gumene izdelke, zato imamo v tej dejavnosti veliko znanja in bogate izkuπnje. Zmesi meπamo na osnovi naravnega kavËuka in sintetiËnih kavËukov: EPDM, SBR, BR, NBR, CR, CSM, CIIR, HNBR itd. Kupcem nudimo: • razvoj in izdelavo kavËukovih zmesi zahtevanih lastnosti, kupËeve recepture ali vzorËnega izdelka • visoko kakovost zmesi, izdelanih s sodobno tehniËno opremo • prilagoditev zmesi za doloËen namen • tehnoloπko podporo • merjenje fizikalnih lastnosti ter izvajanje kemijskih analiz kavËukov, zmesi in drugih materialov v laboratoriju Gumeni transportni trakovi − program Transportni trakovi Transportne trakove izdelujemo v Poslovni skupini Sava æe 60 let in ves ta Ëas smo vse svoje znanje in izkuπnje vlagali v prizadevanja, da bi zagotovili povpraπevanju prilagojeno proizvodnjo trakov ter njihovo varno in dolgotrajno uporabo. Proizvodnja v vseh stopnjah poteka pod zelo ostrim in zahtevnim nadzorom. Naπi transportni trakovi so izdelani na visoki tehnoloπki ravni in preverjeni v uporabi, saj jih prodajamo πirom po svetu. Osnovni namen oziroma podroËje uporabe transportnih trakov je transport razliËnih materialov med bolj ali manj oddaljenimi lokacijami. Naπa ponudba obsega veliko vrst transportnih trakov, ki morajo ustrezati zelo razliËnim pogojem uporabe. V naπi ponudbi so tako: koritavi trakovi; preËno stabilni, preËno togi trakovi; drsni trakovi; ojaËani trakovi RIPCHECK (s tekstilnim vloækom ali jekleno preËno okrepitvijo); elevatorski trakovi, cevni trakovi PIPETYPE. Glede na zunanje pogoje, ki jim morajo zadostiti, imamo trakove, odporne proti poviπani temperaturi; proti olju in maπËobam, trakove, visokoodporne proti obrabi (npr. za sadro); teæko vnetljive in antistatiËne trakove.

letno poroËilo Savatech ’08

Izdelujemo tudi bele trakove (npr. za æivila); trakove, ki ne puπËajo barve (npr. za lesno industrijo); negladke trakove: od Feingrip/Supergrip do trakov Chevron za naklonski transport z razliËnimi viπinami profila.

Poleg naπtetih vrst imamo v ponudbi tudi kombinacije prej navedenih izvedb, lahko pa izdelamo tudi drugaËne transportne trakove po naroËilu kupcev. Polni in penasti gumeni profili − program Profili Na podlagi lastnega znanja in izkuπenj æe od leta 1970 konstruiramo in proizvajamo gumena tesnila iz kakovostnih gumenih zmesi za πirok spekter uporabe, v skladu z vsemi zahtevami mednarodnih standardov ISO 9001 in ISO 14001. Poleg polnih in penastih izdelujemo tudi kombinirane profile. Vse vrste profilov lahko naredimo po naroËilu kupcev. Naπi profili se uporabljajo za: • PVC, aluminijasta in lesena okna, ki jih izdelujejo vodilni evropski izdelovalci oken • gradbeno, avtomobilsko, elektroindustrijo, belo tehniko in πtevilne druge industrijske panoge • druge vrste profilov, narejene v skladu z æeljami in po naroËilu kupcev Razvili smo veË vrst kakovostnih gumenih zmesi, odpornih proti mehanskim, kemiËnim in toplotnim vplivom, ter primernih za razliËne namene uporabe. Ofsetna guma za tiskarsko industrijo − program Print Program Print je pomemben evropski proizvajalec ofsetne gume za tiskarstvo. V okviru dobro organizirane prodajne mreæe prodaja svoje izdelke in storitve na vseh celinah. Kakovost in zanesljivost ofsetne gume dosegamo z uporabo najsodobnejπih tehnologij, z inovativnostjo in s prilagajanjem spremenjenim potrebam uporabnikov. Glavne prednosti naπih izdelkov izhajajo iz konstrukcije ofsetne gume, ki je izdelana na osnovi kordne karkase, kar poleg izrednih tiskarskih lastnosti omogoËa tudi visoko zanesljivost delovanja. S svojimi izdelki omogoËamo vse pomembne tiskarske aplikacije: za æe uveljavljeni listni tisk, za katerega proizvajamo ofsetno gumo za tehnologijo konvencionalnih barv, UV tehnologijo in tudi za delno lakiranje. V zadnjem Ëasu posveËamo veliko pozornosti razvoju ofsetne gume za rotacijski tisk kot najzahtevnejπemu segmentu trga ofsetnih gum. Tretja aplikacija, ki jo omogoËa naπa ofsetna guma, je tisk na ploËevino.

Bliæe kupcem z mreæo zunanjetrgovinskih podjetij in predstavniπtev Praga, »eπka republika

Izdelki za zaπËito okolja in reπevanje − program Eko V okviru programa Eko − izdelki za zaπËito okolja in reπevanje, proizvajamo visokokakovostne napihljive izdelke iz gume. Tehnoloπko visokozahtevni in inovativni izdelki kot tudi vsa oprema za njihovo maloserijsko proizvodnjo so plod lastnega znanja. Ena kljuËnih prednosti programa izdelkov za zaπËito okolja in reπevanje je izjemno velika zmoænost prilagajanja potrebam kupcev. Izdelke delimo po njihovem osnovnem namenu uporabe v πtiri glavne skupine: • izdelki za komunalno − vodovodno niπo • izdelki za gasilsko reπevalno niπo • izdelki za geoloπke raziskave • izdelki za zaπËito okolja Pri ocenjevanju kakovosti izdelke skrbno presodimo z vidika veËstranskih meril: prijaznosti do okolja, enostavnosti uporabe, konstrukcije, varnosti, zanesljivosti in embalaæe. Pnevmatike − program Velo V programu Velo proizvajamo in træimo πirok izbor plaπËev za: skuterje, motorna kolesa, mopede, vozila gokart, kolesa, mini moto vozila, male industrijske oziroma kmetijske plaπËe s pripadajoËimi zraËnicami ter za prikolice, ATV vozila in ultralahka letala. Izdelujemo tudi pnevmatike za posebne namene, ki jih prilagodimo æeljam oziroma potrebam naπih kupcev. V sodelovanju z njimi in visoko strokovno usposobljeno razvojno skupino nastajajo novi inovativni izdelki in izvirni naËini njihove uporabe.

letno poroËilo Savatech ’08

Sodelujemo s priznanimi proizvajalci vozil, kot so: Piaggio, Aprilia, Honda, Peugeot, Tomos in drugi. Naπe dolgoletno sodelovanje z omenjenimi proizvajalci je dokaz zaupanja v naπe podjetje. Z inovacijami in uspeπnim prodorom na trg nam je uspelo naπe pnevmatike plasirati æe na vseh celinah sveta. Storitve - Storitve Razvojnega inπtituta, ki nudi naroËnikom razvoj gumenih zmesi, sodelovanje pri razvojnih projektih ter razvoj in optimizacijo konstrukcije novih izdelkov in tehnoloπkih postopkov. - Storitve Centralnega laboratorija, ki za potrebe naroËnikov opravlja fizikalno, kemijsko in tehnoloπko laboratorijsko delo na podroËju polimerov. Sestavljata ga dva laboratorija- fizikalni s prototipno enoto in enoto za preskuπanje armatur ter kemijski laboratorij. Centralni laboratorij je akreditiran v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025. - Storitve projektiranje in inæeniringa v okviru sektorja Plant inæeniring, ki poleg konstruiranja in projektiranja specialnih delov tehnoloπke opreme, zgradb in naprav, nudi izboljπave v procesnih sklopih v skladu s potrebami konËnih uporabnikov, obnavljanje obstojeËe opreme in montaæo ter zagon nove opreme v proizvodnih prostorih, celovit nadzor pri gradnji, definiranje projektnih zahtevkov za nove zgradbe ter naprave, vodenje montaæe celotnih tehnoloπkih linij ali selitve celotnih proizvodnih procesov na druge lokacije, izdelavo programov za raËunalniπki nadzor delovanja linij in procesnih sklopov.

kavËukove zmesi

7. Nabava in dobavitelji Leto 2008 je zaznamovala skokovita rast cen surovin in energentov, πe posebej nafte. Hitra gospodarska rast dræav, πe zlasti Kitajske, Indije in Rusije, je izdatno prispevala k poveËanju povpraπevanja. Dejstvo je tudi, da se je vse veË πpekulativnega kapitala preusmerjalo na trge surovin, kar je povzroËilo πe dodatno povpraπevanje. Ponudba tako ni mogla slediti skokovitemu poveËanju povpraπevanja, Ëemur je seveda logiËno sledila eksplozija cen. Cene so poletele v nebo, kar se je najlepπe videlo na ceni nafte in naravnega kavËuka, ki sta dosegli zgodovinski rekord.

Struktura nabave izdelavnih materialov Savatech Struktura nabave izdelavnih materialov Savatech 2008

15 %

Surovine povezane z nafto Tekstili

71 % 5% 5%

Naravni kavËuk Armature Ostalo

Gibanje cen nafte v letu 2008 160 H

140 120 100 80 60

Bent Oil (PSEUDGABN006) Chart - a Jahr

Feb Mar Apr Mai Jun Jul Aug Sep Okt Nov Dez 2009 Letzer 45,30 (21.01.09) SMA (200), 95,05 Tief 38,10 (24.12.08)

40 20

SMA (38): 44,84 Hoch: 148,10(03.07.08)

Gibanje cen kavËuka, saj in olja 2000-2008

indeks

Gibanje cen kavËuka, saj in olja 2000-2008

270

Rast cen nafte se je v dobaviteljski verigi gumarskih materialov odraæala s polletnim zamikom. Enake trende smo opazili tudi v druæbi Savatech. Na takπno rast cen je moËno vplivala tudi nizka ponudba veËine naπih surovin. Za leto 2008 je tako znaËilna izredno nizka razpoloæljivost, saj so dobavitelji omejevali koliËine nakupa. Pri doloËenih surovinah smo si komaj zagotovili zadostne koliËine. Cene za marsikatero od pomembnih surovin so se tako tudi podvojile. Pogled na leto 2009 Sedanje stanje v gospodarstvu, za katerega so znaËilni: slaba likvidnost in velik padec povpraπevanja, zdrs cen nafte, velika teËajna nihanja, gospodarski ukrepi dræav, bo povzroËilo pomembne spremembe v celotni dobaviteljski verigi. Trend cene se je tako naπim surovinam s koncem leta obrnil, tako da na osnovi do sedaj razpoloæljivih informacij in makroekonomskih napovedi priËakujemo nadaljnje prilagoditve cen v prihajajoËem letu.

220 170 120 70

8 8 8 8 7 0 0 0 0 1 1 1 1 2 2 2 2 3 3 3 3 4 4 4 4 5 5 5 5 6 6 6 6 7 7 7 /0 /0 /0 /0 /0 /0 /0 /0 /0 /0 /0 /0 /0 /0 /0 /0 /0 /0 /0 /0 /0 /0 /0 /0 /0 /0 /0 /0 /0 /0 /0 /0 /0 /0 /0 /0 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4

obdobje parafinsko olje BR sintetiËni kavËuk

Nafta je najpomembnejπa osnovna surovina, v sicer veËstopenjskih proizvodnih procesih, za gumarske materiale, kot so: sintetiËni kavËuk, saje, kemikalije, procesna olja, tekstili idr.

23 letno poroËilo Savatech ’08

SRB sintetiËni kavËuk saje

8. Razvoj in raziskave Smernice razvoja in raziskav Druæba Savatech je vodilno podjetje dejavnosti Gumarstvo znotraj Poslovne skupine Sava, v kateri so poleg nje πe podjetja: Sava - GTI, d.o.o., Ptuj, Sava Schäfer, d.o.o., Kranj, Sava ROL, d.o.o., Zagreb ter Zunanjetrgovinska mreæa. Lastnik podjetja, Sava, d.d., æeli doseËi boljπe pokritje poslovanja na nivoju dejavnosti Gumarstvo in Poslovne skupine Sava, ki ga dolgoroËno ni moæno doseËi z metodami zniæevanja stroπkov, ampak z novim pristopom k razvoju novih izdelkov. DolgoroËno preæivetje podjetja je moæno samo s stalnim razvojem novih, træno zanimivih izdelkov. Pomembne kategorije razvoja novih izdelkov so vpraπanja materialov, tehnologij predelave in razvoja celovitih reπitev za kupce. Predstavitev Razvojnega instituta Razvojni institut Savatech (RI) je pri ARRS registriran kot raziskovalna enota v gospodarstvu. Z notranjo razvojnoraziskovalno mreæo v podjetju je eden od nosilcev znanja na podroËju polimernih materialov in tehnologij v Sloveniji. Razvojni institut je opremljen s sodobno razvojno-raziskovalno opremo za virtualni razvoj izdelkov ter laboratorijsko opremo za kemijsko in fizikalno karakterizacijo ter obvladovanje procesov predelave polimernih materialov. Centralni laboratorij v sklopu RI je od januarja 2005 akreditiran kot pooblaπËeni laboratorij v skladu s standardom SIST ISO EN 17025. Druæba Savatech je aktivno vkljuËena v zdruæenja, ki povezujejo gospodarstvo in institucije znanja. Kot ustanovni Ëlan Tehnoloπke mreæe za inteligentne polimerne materiale in pripadajoËe tehnologije se prek Centra za eksperimentalno mehaniko Fakultete za strojniπtvo Univerze v Ljubljani povezujemo s sorodnimi tujimi mreæami. Podjetje kot ustanovni Ëlan sodeluje v delovanju tehnoloπkih platform Manufuture.si (izdelovalne tehnologije prihodnosti), NaMat (nanomateriali, nanoizdelki in nanotehnologije), STTP (Slovenska tekstilna tehnoloπka platforma) in SloKem (Slovenska kemijska platforma) ter v razvojnih skupinah v okviru Sveta za konkurenËnost Vlade Republike Slovenije.

letno poroËilo Savatech ’08

Podjetje je Ëlan grozda GIZ Grozd Plasttehnika, zdruæenja veË kot 50 slovenskih malih, srednjih in velikih podjetij, ki se ukvarjajo z izdelki in storitvami na podroËju polimernih materialov. Prek Kemijskega inπtituta smo vkljuËeni v mreæo odliËnosti Nanofun-poly v okviru 6. okvirnega projekta EU na podroËju funkcionalnih polimerov in nanokompozitov. Sodelavci RI sodelujejo pri pripravi in vodijo razvojnoraziskovalne in tehnoloπke projekte s sofinanciranjem EU in ARRS.

Razvoj novih izdelkov, opreme, procesov, storitev in reπitev Ocenjena skupna prodaja novih skupin izdelkov programov druæbe v letu 2008 po kriteriju, da so mlajπi od treh let od zaËetka rednega træenja, predstavlja 13 odstotkov skupne prodaje podjetja, kar je za odstotek veË kot leta 2007 in 2 odstotka veË kot leta 2006. Razvoj novih izdelkov je bil usmerjen v: • razvoj novih elastomernih zmesi • razvoj nove serije rebrastih trakov • razvoj novih vrst tesnil ob uporabi orodja za virtualni razvoj • razvoj novih niπnih izdelkov za tiskarsko industrijo • razvoj in lansiranje izvirnih reπitev izdelkov za ekoloπko sanacijo in reπevanje • razvoj novih dimenzij skuter in motorskih plaπËev Spodbujanje inovativnosti, proces stalnih izboljπav, projekt 20 kljuËev Ustvarjalnost, ki vodi do inovativnosti, se skriva v vsakem od nas in je ena temeljnih lastnosti Ëloveka, ki pa jo je potrebno, podobno kot talente, razvijati, da bi dala konkretne rezultate. Prav to je æe stalna praksa v druæbi Savatech, kjer se æe vse od zaËetka ukvarjamo z naËrtnim zbiranjem inovacijskih predlogov, ki temelji na 55-letni praksi naËrtnega spodbujanja inovativnosti gumarstva v Kranju. V lanskem letu smo za dodatno spodbujanje inovacijske dejavnosti v Savatech in tudi v drugih druæbah dejavnosti Gumarstvo izvedli akcijo z naslovom Vaπi predlogi 2008. V letu 2008 smo v druæbi Savatech poleg akcije Vaπi predlogi 2008 nadaljevali tudi s celoletno akcijo razvoja izboljπav ter spodbud zaposlenim, ki smo jo poimenovali Proces stalnih izboljπav. Sistem 20 kljuËev, s katerim smo zaËeli v letu 2002, smo sistematiËno poglabljali tudi v letu 2008. Z namenom spremljanja uspeπnosti posameznih organizacijskih enot smo septembra 2008 izvedli t. i. samooceno ter v obdobju oktober-november 2008 presojo izvajanja sistema v okviru integriranih presoj sistemov ISO 9001, SIST ISO EN 17025, ISO 14001 OHSAS 18001 ter podroËja 20 kljuËev. Cilj za leto 2008 je bil doseæen.

9. Sistemi kakovosti in razvoj poslovnih procesov

Eden od strateπkih ciljev za druæbo Savatech na podroËju kakovosti je razvoj in vzpostavitev z naprednimi sistemi kakovosti, kompatibilnega in harmoniziranega naËina vodenja procesov, kar v praksi pomeni: • uvajanje novih in vzdræevanje æe uvedenih standardov (sistemi kakovosti), ki urejajo poslovne procese in so usmerjeni k rezultatom skladno z naËeli poslovne odliËnosti (SIST EN ISO 9001, SIST ISO/TS 16949, SIST EN ISO 17025, AQAP 2131 Certificate of Conformity, CE oznaka za izdelke,…); • zmanjπevanje stroπkov slabe kakovosti; • uvajanje matematiËnih modelov, merjenje stabilnosti procesov po postopkih, ki so predvideni z metodo 6 sigma; • uvajanje modela odliËnosti v poslovne procese Gumarstva. Vse zgoraj naπtete aktivnosti pomembno pripomorejo k poveËevanju konkurenËne sposobnosti naπih izdelkov in storitev. VeËji del naπtetih aktivnosti smo v letu 2008 uspeπno realizirali. Uspeπno so bile izvedene presoje, tako s strani kupca kot presoje s strani certifikacijske hiπe: certifikacija procesov glede zahtev standardov ISO/TS 16949 za podroËje programa Meπalnica, SIST EN ISO 17025 za podroËje preizkuπanja v Centralnem laboratoriju, AQAP na podroËju programa EKO in SIST EN ISO 9001 pri vseh ostalih programih druæbe Savatech.

V skladu s planom so bile izvedene tudi vse presoje dobaviteljev. Kakovost izdelkov v letu 2008 je bila skupaj z odpadkom ter reklamacijami nekoliko slabπa kot v predhodnem letu. Eden od pomembnih dejavnikov za tak rezultat je tudi veËja fluktuacija zaposlenih. Kljub intenzivnemu izobraæevanju in uvajanju novo zaposlenih v proizvodne procese ni bilo storjeno dovolj, da bi v veËjem odstotku zadostili predpisanim standardom dobre kakovosti. Za leto 2009 smo si zastavili πe viπje cilje, ki jih bomo uresniËili s pomoËjo naslednjih aktivnosti: • izobraæevanje zaposlenih − veËji poudarek delavnicam in mentorstvu; • uvedba informacijskega sistema − odpadek, reklamacije razdeliti po vzrokih nastanka (metoda 4M) ter na posameznih podroËjih iskati reπitve in izboljπave; • priroËnik kakovosti v pisni in slikovni obliki za doloËanje klasifikacije izdelkov; • priroËnik FMEA moænih napak na posameznem mestu procesa, opredelitev moænega vzroka za nastanek napak, opredelitev naËina, ki prepreËi nastanek napake; • veËja kontrola nad realizacijo izvedenih aktivnosti − dnevni, tedenski, meseËni sestanki z neposredno zaposlenimi v procesu; • benchmarking izdelka z vidika kakovosti. Stabilnost poslovnih procesov V letu 2005 smo zaËeli z numeriËnim ugotavljanjem stabilnosti procesov, kar smo vkljuËili tudi v strategijo razvoja podjetja 2007-2011. Po doseæenih rezultatih je bila stabilnost poslovnih procesov na posameznih podroËjih v letu 2008 veËinoma v skladu s priËakovanji.

ofset guma-prerez

25 letno poroËilo Savatech ’08

Usmeritev v kakovost izdelkov in storitev, nadzor in njeno stalno izboljπevanje ostaja ena temeljnih usmeritev in vrednot druæbe. Pojem kakovosti vsebuje kakovost izdelkov in storitev ter zajema vse poslovne procese: to pomeni kakovost v razvoju, proizvodnji, v izvajanju storitev vseh sektorjev, kakovost v odnosu do kupca, do poslovnih partnerjev in sodelavcev, skratka kakovost v vseh storitvah, ki v konËni fazi vodijo do izpolnitve zahtev naπih kupcev. Zaveza kakovosti na vseh podroËjih in s tem profesionalen odnos do vseh deleænikov v poslovnem procesu je v druæbi veËkratno potrjena s pridobitvijo in ponovnim certificiranjem vrste pomembnih standardov kakovosti, ki jih navajamo v nadaljevanju.

10. EU projekti KompetenËni center EU projekti, ki deluje na nivoju Poslovne skupine Sava, skrbi za pridobivanje evropskih sredstev iz naslova ustreznih projektov tudi za druæbo Savatech, d.o.o. Temeljna podroËja, kjer pridobivamo sredstva, so: ekologija, razvoj novih izdelkov in tehnologij, energetika, druæbena odgovornost, delo z zaposlenimi in investicije.

kadrov, kjer smo usposabljali sodelavce za pridobitev znanj, potrebnih za izdelavo inovativnih in strateπko pomembnih uËnih vsebin iz strokovnih podroËij. Te so namenjene za potrebe izvajanja vseæivljenjskega izobraæevanja in πirjenje znanj v lokalno delovno okolje. Rezultati se æe kaæejo v tehnoloπkih in organizacijskih spremembah podjetij ter krepitvi procesa inoviranja sodelavcev.

Projekti v izvajanju in zakljuËeni projekti v okviru podjetja Savatech V sklopu programa Leonardo da Vinci je potekal pilotni projekt Rubber Knowledge - inovativen projekt razvoja izobraæevalnih vsebin in programa usposabljanja trenerjev v gumarstvu. Dvoletni projekt, v katerem je bilo v konzorciju skupaj devet partnerjev iz treh dræav, je bil zakljuËen v letu 2008.

Iz 6. okvirnega programa EU je bil izveden projekt Safety in Motion (Varnost v prometu) razvoj pnevmatik in optimizacija dinamiËnih lastnosti pnevmatik za uporabo na trikolesnem skuterju Piaggio MP3 400. Sofinancirano je bilo razvojnoraziskovalno delo. Znotraj projekta Evropski socialni skladi je potekal projekt sofinanciranja izobraæevanja in usposabljanja zaposlenih.

V okviru programa Leonardo da Vinci je potekal tudi projekt mobilnosti, pri katerem smo izvedli izmenjavo

11. Razvoj informacijske podpore V skladu s strateπkimi usmeritvami na podroËju informacijske tehnologije v Poslovni skupini Sava ima Savatech, tako kot tudi druge druæbe poslovne skupine, na voljo poenoten, centralno upravljan in povezan informacijski sistem, ki predstavlja dobro osnovo za optimizacijo poslovnih procesov v okviru posameznih dejavnosti.

nost do informacij in πe uËinkovitejπe interno komuniciranje. Z uvedbo enotne sluæbe za podporo uporabnikom in z uvedbo informacijske reπitve za javljanje, beleæenje in spremljanje vseh javljenih zahtevkov smo naredili velik korak na podroËju izboljπanja operativnega delovanja informacijske infrastrukture.

V letu 2008 smo na podroËju razvoja informacijske podpore nadaljevali z razvojem informacijskega sistema za vodstvo z dodajanjem novih podroËij, kot je spremljanje glavnih kazalnikov uËinkovitosti nabave v gumarstvu. ZakljuËili smo z zaËetno fazo vpeljave in izgradnje intranetnega portala Poslovne skupine Sava, katerega cilja sta izboljπana dostop-

PrviË smo izvedli pregled ustreznosti delovanja informacijske infrastrukture z obiskom vseh lokacij podroËij gumarstva, vkljuËno z druæbo Savatech. Na osnovi rezultatov pregleda ter dobljenih predlogov za izboljπave smo odpravili nekaj varnostnih pomanjkljivosti in dopolnili posamezne aplikacijske reπitve.

gumeni profili

letno poroËilo Savatech ’08

Bliæe kupcem z mreæo zunanjetrgovinskih podjetij in predstavniπtev Moskva, Rusija

12. Naloæbene aktivnosti V letu 2008 smo v druæbi Savatech, d.o.o., investirali 3,2 mio EUR v osnovna sredstva. Aktivirane naloæbe in naloæbe v teku v letu 2008 (v 000 EUR) Savatech, d.o.o. 3.225 - Meπalnica 536 - Elastomeri 24 - Transportni trakovi 853 - Profili 218 - Print 684 - Eko 174 - Velo 707 - Poslovni servisi 28 V nadaljevanju navajamo veËje investicije v programe. V programu Meπalnica smo zamenjali mehanski del meπalnika in kupili zobniπki sejalnik. S tem sta se izboljπali zanesljivost in kakovost elastomernih zmesi. Z investicijami v program Transportni trakovi smo sledili zaËrtani strategiji po prestrukturiranju proizvodnje v smeri izdelkov z viπjo dodano vrednostjo oziroma poveËanju proizvodnje rebrastih trakov in specialnih trakov. Poleg

investicij, usmerjenih v prestrukturiranje proizvodnje, so bili cilji ostalih investicij predvsem poveËanje kakovosti in zanesljivosti izdelkov, veËja zanesljivost kontrolnih procesov, poveËanje storilnosti ter zmanjπanje stroπkov energije in izdelavnih materialov. V programu Print smo investirali v sistem za regeneracijo toluena, da bi s tem zniæali porabo topil za proizvodnjo ofsetnih gum pod 200 ton letno, kar pomeni, da ne bomo veË IPPC zavezanec. Hkrati bomo z regeneracijo toluena zmanjπali porabo plina, kar bo vplivalo na toplogredne pline. Druga veËja investicija je bila nakup nove brusilne linije za zmanjπanje ozkega grla v proizvodnji polizdelkov. V programu Velo smo investirali v nov konfekcijski stroj, vulkanizacijske stiskalnice in linijo za izdelavo æiËnih jeder. Cilj teh investicij je bilo poveËanje proizvodnje. Druge manjπe naloæbe so bile usmerjene v: izboljπanje kakovosti in storilnosti proizvodnje, varnejπe delo, zmanjπanje vplivov na okolje − prenova proizvodnega procesa, in racionalno rabo energije.

pnevmatike

letno poroËilo Savatech ’08

TRAJNOSTNI RAZVOJ 1. Razvoj zaposlenih Savatech dosega konkurenËno prednost s pomoËjo upravljanja kadrovske strukture, z ustrezno razvitimi in podprtimi organizacijskimi zmogljivostmi, s kompetencami, z vodenjem, z dobro organizacijsko kulturo in komuniciranjem. Uspelo nam je pridobiti, razviti in obdræati najboljπe sodelavce, kar bo naπa strateπka naloga tudi v prihodnje. Preteklo leto je zaznamovala visoka stopnja gibanja kadra nasploh, saj je bilo v letu 2008 zaradi velike rasti gospodarstva povpraπevanje po kadru veËje od ponudbe. To gibanje po eni strani prinaπa tudi velike prednosti v smislu doprinosa novih znanj in dobre prakse iz drugega okolja, po drugi strani pa je potrebno veË napora pri usposabljanju in vkljuËevanju v naπe delovno okolje. ©tevilo zaposlenih v druæbi Savatech v letu 2008 PovpreËno πtevilo zaposlenih v druæbi Savatech po stanju v letu 2008 je bilo 863 in se je v primerjavi z letom 2007 poveËalo za 36, medtem ko je bilo povpreËno πtevilo zaposlenih na podlagi delovnih ur 847. V letu 2008 smo zaposlili 134 sodelavcev, druæbo pa je zapustilo 128 sodelavcev, kar predstavlja 14,8-odstotno fluktuacijo. V primerjavi z letom poprej je migracija πe nekoliko narasla.

Zaposleni v druæbi Savatech od 2002 do 2008 (stanje 31. 12.) 842

900 750

687

691

2002

2003

2004

Bolniπka odsotnost se je v druæbi Savatech v letu 2008 poveËala v primerjavi s predhodnim letom za 14 odstotkov. Vzroki za veËjo bolniπko odsotnost z dela so zelo kompleksni. Poleg objektivnega zdravstvenega stanja na vzroke vplivajo πtevilni dejavniki iz domaËega, pa tudi πirπega æivljenjskega okolja, med njimi tudi odnos do dela, psihofiziËne obremenitve, vrednostni sistem, stres in stil æivljenja. V druæbi organiziramo preventivne dejavnosti: usmerjene zdravniπke preglede, πportne aktivnosti, spodbujamo zdravo æivljenje, zagotavljamo optimalno varstvo pri delu, skrbimo za zadovoljstvo zaposlenih, za moænosti razvoja kariere. Velik del pozornosti in sredstev namenjamo tudi izboljπevanju delovnih pogojev in tehniËnim reπitvam, ki poslediËno olajπajo delo in izboljπujejo delovne pogoje. Nagrajevanje in napredovanje zaposlenih Z nagradami vzorni delavec smo nagradili in spodbudili za nadaljnje dobre rezultate 434 delavcev, pet sodelavcev je prejelo nagrado delavec druæbe. Trije sodelavci iz druæbe Savatech so prejeli nagrado delavec Save, ki se podeljuje na nivoju Poslovne skupine Sava. Na podlagi meril za napredovanje je v letu 2008 napredovalo 329 sodelavcev.

847

804 696

PovpreËna bruto plaËa na zaposlenega je bila 1.301,2 evra, indeks rasti plaË v primerjavi z letom poprej pa je bil 109. IzplaËane so bile tudi nagrade za vztrajanje brez bolniπkega dopusta in regres.

Izobraæevanje Zavedamo se, da je izobraæevanje zaposlenih zelo pomembno za prihodnost naπega podjetja. Dejstvo je, da tradicionalna kultura ”vseæivljenjskega delovnega mesta” sodi v preteklost. Poleg tega se tehnologija spreminja vedno hitreje, kar od vseh starostnih skupin zahteva stalno dodatno izobraæevanje, da bi lahko sledili zahtevam po novem znanju.

754

600 450 300 150 2005

2006

2007

2008

Po starostni strukturi je bila skorajda tretjina, t. j. 31 odstotkov zaposlenih v starostni skupini od 41 do 50 let, naslednja veËja skupina pa v starosti od 31 do 40 let, s 26 odstotki zaposlenih v letu 2008. V prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je bilo v letu 2008 vkljuËenih 52 odstotkov delavcev v druæbi.

V prihodnosti bo izobraæevanje zaposlenih bistvenega pomena tako za posameznikov napredek kot za gospodarsko uspeπnost podjetja. V prihodnjem obdobju bo podjetje potrebovalo novo generacijo kadrov, ki se bo sooËila s πe veËjimi izzivi konkurence, globalizacije, novih tehnologij in tudi trenutnega finanËno-gospodarskega poloæaja. Torej ne dvomimo, da bosta strokovnost in uËinkovitost zaposlenih ne le hrbtenica uspeπnosti podjetja, temveË njena konkurenËna prednost.

29 letno poroËilo Savatech ’08

udeleæilo 48 sodelavcev. Programa za izdelavo poslovnega naËrta se je udeleæilo 8 sodelavcev. Posebna strokovna izobraæevanja in usposabljanja na delovnem mestu izvaja vsaka enota posebej. Za izobraæevanje v letu 2008 smo namenili 83.466 ur, kar pomeni 97 ur na zaposlenega.

Izobrazbena struktura Savatech na povpreËno πtevilo zaposlenih v letu 2008

povpreËno πtevilo

250

237 185

200

173

150 119 100 50 0

2 1

stopnja izobrazbe

Razlaga stopenj izobrazbe: 1 − nedokonËana osnovna πola 2 − osnovna πola 3 − poklicna πola − ozek profil 4 − poklicna πola − πirok profil 5 − srednja πola

6 − viπja πola 7 − visoka πola * a − visoka strokovna πola, b − univerzitetni πtudij 8 − magisterij/specializacija 9 − doktorat

Izobrazbena struktura v druæbi Savatech se v letu 2008 ni bistveno spremenila v primerjavi s predhodnim letom. Viπjo in visoko izobrazbo je imelo 19 odstotkov sodelavcev, kar je za odstotek veË kot leto poprej; 20 odstotkov zaposlenih je bilo s srednjeπolsko izobrazbo; 26 odstotkov s poklicno izobrazbo, najveË − 35 odstotkov sodelavcev pa je bilo z osnovnoπolsko izobrazbo ali manj, kar gre pripisati proizvodni naravi podjetja. V druæbi Savatech spodbujamo izobraæevanje in usposabljanje naπih sodelavcev, tako neformalno kot tudi formalno. V letu 2008 je imelo sklenjeno pogodbo za πtudij ob delu 28 sodelavcev, 7 jih je v tem letu πtudij uspeπno zakljuËilo, sklenili pa smo tudi 8 novih pogodb. Kot del neformalnega izobraæevanja smo v letu 2008 izvajali projekt ”Rubber Knowledge”, ki prinaπa sistematiËen pristop za dopolnjevanje gumarskih znanj pri sodelavcih, ki jih potrebujejo za vsakodnevno delo. Zaposleni s poklicno ali srednjo izobrazbo tehniËnih smeri potrebujejo osnovno in strokovno znanje gumarskih tehnologij zaradi poznavanja procesov predelave gume. Formalna izobrazba jim ne nudi zadostnega strokovnega znanja. 18 strokovnjakov v podjetju je prevzelo procese izobraæevanja in postali so aktivni predavatelji oziroma mentorji. V projektu je sodelovalo 17 udeleæencev. Izdali smo tudi komplet πtirih uËbenikov gumarstva, ki bo zaposlenim v pomoË pri osvajanju strokovnega znanja.

letno poroËilo Savatech ’08

Tudi v letu 2008 smo skupna izobraæevanja in usposabljanja izvajali pod okriljem Akademije Sava. Prav posebno pozornost smo namenili izobraæevanju vodij proizvodnje in delovnih skupin. Izobraæevanja ”Mala πola vodenja” se je

Komuniciranje z zaposlenimi Komuniciranju z zaposlenimi je v druæbi Savatech namenjena posebna pozornost. Skrb za obveπËanje in komunikacijo je predvsem zaveza vodij in delavskih predstavnikov. Sava dialog je poglobljen, sistematiËno voden razgovor vodje z vsakim sodelavcem posebej. Sluæi zagotavljanju skladnosti med cilji druæbe in vsakodnevnimi aktivnostmi posameznika. Je sijajna priloænost, da se vodja in sodelavec pogovorita o doseganju standardov in ciljev ter dopolnita in uskladita seznam nalog z novimi zahtevami delovnega procesa. Pomaga jima ustvariti ali okrepiti vzduπje medsebojnega zaupanja, razumevanja, podpore in pripravljenosti na sodelovanje. V decembru 2008 so v druæbi potekali zbori delavcev, na katerih so bile sodelavcem predstavljene strateπke usmeritve, poslovni rezultati, kadrovska poroËila in druge pomembne informacije. Pomemben vir informacij so tudi tedenske informacijske table, Informator z aktualnimi novicami ter bilten SavËek. V decembru 2008 smo aktivirali intranet − Savanet, ki omogoËa izboljπanje medsebojne komunikacije, podporo poslovnim procesom, enotno vstopno toËko za informacije, znanja, poslovne procese in dokumente, in izboljπuje medoddelËno poslovanje. Druæini prijazno podjetje V maju 2007 je Poslovna skupina Sava prejela osnovni certifikat Druæini prijazno podjetje. V zaËetku oktobra 2008 je Zavod Ekvilib izvedel redno revizijo za prvo leto izvajanja aktivnosti po akcijskem planu implementacije ukrepov po pridobitvi certifikata. ZakljuËna ugotovitev revizije je bila, da je projekt Druæini prijazno podjetje zaæivel in da je projektna skupina zagotovila izvedbo vseh aktivnosti v skladu z akcijskim naËrtom, ki je v letu 2008 vseboval πtevilne aktivnosti, med drugim tudi: dodatni plaËan dan dopusta za starπe prvoπolËkov, dan odprtih vrat, ponudbo za prosti Ëas in aktivno preæivljanje prostega Ëasa.

Bliæe kupcem z mreæo zunanjetrgovinskih podjetij in predstavniπtev München, NemËija

2. Skrb za varnost in zdravje zaposlenih pri delu Zagotovitev varnega in zdravega delovnega mesta je prvi pogoj uspeπnosti posameznika in druæbe. Varnost in zdravje pri delu je tako ena pomembnejπih vrednot v druæbi Savatech. To dokazuje na prostovoljni odloËitvi uveden in certificiran sistemski pristop vodenja poklicnega zdravja in varnosti pri delu na podlagi mednarodnega standarda OHSAS 18001 (Occupational health and safety management systems), ki smo ga pridobili æe leta 2004. Zavedamo se, da vsako opravilo predstavlja neko stopnjo tveganja za varnost in zdravje pri delu. Raven varnosti in zdravja pri delu v svetu πtejejo za enega najbolj oËitnih kazalcev kakovosti, poslovne zanesljivosti podjetja in njegove druæbene odgovornosti. Varnost in zdravje pri delu pomeni veliko veË kot samo zmanjπevanje stroπkov dela. VeËa se namreË urejenost, zadovoljstvo pri delu, storilnost, obËutek socialne varnosti, odgovornosti in pripadnosti zaposlenih podjetju, njegovim ciljem in razvoju ter sploπna kakovost dela. Cilj politike varnosti in zdravja pri delu je nenehno izboljπevanje ugodja pri delu, to je koncept, ki vkljuËuje fiziËno, moralno in socialno dimenzijo. Poleg tega namenjamo veliko pozornost zlasti ciljem nenehnega zmanjπevanja pogostosti poπkodb pri delu, izvajanja preventivnih ukrepov, prepreËevanja socialnih tveganj, od katerih posveËamo posebno pozornost faktorjem, kot so stres in tveganja zaradi odvisnosti od psihoaktivnih sredstev. Zelo pomembno je tudi analiziranje novih vrst tveganj. Delovne nezgode s poπkodbami pri delu S sistemskim preventivnim delovanjem in sistematiËnim odkrivanjem nevarnih pojavov zmanjπujemo delovne nezgode s poπkodbami pri delu. Rezultati v letu 2008 so predstavljeni v spodnji preglednici. Savatech

Indeks 2004 2005 2006 2007 2008 2008/2007

©tevilo poπkodb z bolniπko odsotnostjo

Pogostost poπkodb (πtevilo poπkodb z bolniπko odsotnostjo na 200.000 opravljenih ur)

2,1

2,5

2,6

2,3

88,9

88,5

Zdravstveno varstvo zaposlenih Spremljanje zdravstvenega stanja in skrb za zdravo delovno okolje sta pomembni nalogi naπega podjetja. V letu 2008 je bilo na predhodnih, obdobnih in usmerjenih zdravstvenih pregledih 48 odstotkov zaposlenih v druæbi Savatech.

Zmanjπevanje tveganj na podroËju varnosti in zdravja pri delu Osnovni namen je nenehno posredovanje novih informacij iz podroËja varnosti in zdravja pri delu. Zaposlenim poleg temeljnih zakonsko zahtevanih oblik teoretiËnega in praktiËnega usposabljanja za varno delo ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi posredujemo tudi informacije ob vsaki spremembi na delovnem mestu, ki lahko vpliva na varnost in zdravje. Zaposlene tudi redno usposabljamo in preverjamo usposobljenost za varno delo. Poleg tega jim posredujemo informacije o stanju varstev πe z: vkljuËevanjem delavskih predstavnikov v time za varstva, s tedenskimi obvestili in napotki za varno delo na posebnih informacijskih tablah, z rubriko SreËko − opozarja in svetuje v meseËnem biltenu Informator, v internem Ëasopisu Poslovne skupine Sava. V letu 2008 se je teoretiËnega in praktiËnega usposabljanja za vsestransko varno delo udeleæilo 83 odstotkov zaposlenih v druæbi Savatech. Zavzetost zaposlenih za lastno varnost in skrb za delovno in æivljenjsko okolje si prizadevamo vzbuditi tudi s posebnimi preventivnimi akcijami marec − mesec varnosti in oktober − mesec varstva pred poæarom. Cilj prepreËevanja tveganj je predvideti tveganja in jih uspeπno nadzirati. Ustvarjanje nadzorovanega delovnega okolja pomeni izboljπevanje vsesploπnega poznavanja tveganj. Tveganjem za nastanek nezgode in okvare zdravja smo izpostavljeni vsi. Tveganje je kombinacija verjetnosti in resnosti, da nevarnost povzroËi poπkodbo ali zdravstveno okvaro. Stopnja tveganja je odvisna od nevarnosti v delovnem procesu in ravni zagotavljanja predpisanih varnostnih ukrepov: Prva faza zagotavljanja varnega dela temelji na zagotavljanju tehniËnih ukrepov, kar pomeni skladnost delovne opreme in delovnega mesta s predpisi in standardi, odstranjevanje oziroma zmanjπevanje tveganj in zagotavljanje osebne varovalne opreme. Druga faza pristopa k zagotavljanju varnega dela temelji na vnaprejπnjem predpisovanju − organiziranju aktivnosti, ki jih mora udeleæenec izvajati in upoπtevati v delovnem procesu. Tretjo fazo na poti k cilju ”niË poπkodb in niË zdravstvenih okvar” pa pomeni razvoj in uveljavitev ”varnostne kulture”, za uveljavitev katere izvajamo vrsto aktivnosti, æe navedenih v tem poglavju. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu je 26. februarja 2008 v πpanskem Bilbau podelila evropsko nagrado druæbi Savatech za dobro prakso varnosti in zdravja pri delu.

letno poroËilo Savatech ’08

VeË o prireditvi in nagradi pri poglavju Pomembnejπi dogodki.

3. Razvoj druæbene skupnosti

V druæbi Savatech se zavedamo pomena zdravega naËina æivljenja za uspeπnost posameznika in s tem tudi podjetja. Zato æe vsa leta del podpore druæbeni skupnosti namenjamo πportni aktivnosti. V letu 2008 smo πe posebej podprli πportno udejstvovanje svojih zaposlenih in tudi nekatera πportna druπtva. V skladu z velikim pomenom, ki ga v naπi strategiji dajemo izobraæevanju, smo podprli nekatere πole in institucije s tega podroËja. Del sredstev, namenjenih za komunikacijo z druæbenim okoljem, v katerem delamo in æivimo, smo tudi lani, tako kot æe vsa leta, namenili v humanitarne namene. Druæba Savatech je v letu 2008 za sponzorstva in donatorstva namenila 41.300 EUR. Varovanje okolja in varnost pred poæarom PodroËje ravnanja z okoljem, varnost in zdravje pri delu ter poæarno varstvo so neloËljiva in nepogreπljiva bistvena sestavina poslovne politike ter kazalci uspeπnosti delovanja druæbe. Doseganje ciljev na podroËju varstva okolja ter varnosti in zdravja pri delu uvrπËamo med prednostne naloge druæbe. Uspeπno izvajanje sprejete Politike varnosti in zdravja pri delu ter varstva okolja zahteva predanost in osebno odgovornost vseh zaposlenih. Svoje delovanje usklajujemo z naËeli trajnostnega razvoja, saj so naπi razvojni cilji usmerjeni na uravnoteæenje ekonomskih, ekoloπkih in socialnih procesov. Varovanje okolja V druæbi Savatech obravnavamo odnos do okolja z najveËjo odgovornostjo. Na podroËju varovanja okolja se redno prilagajamo zahtevam okoljske zakonodaje in si prizadevamo za nenehno zmanjπevanje negativnih vplivov na okolje. Naπi prednostni cilji pri tem so: • gospodarno ravnanje z energijo, surovinami in naravnimi viri • loËeno zbiranje in recikliranje odpadkov ter s tem zmanjπanje koliËine deponiranih odpadkov • prepreËevanje onesnaæenja okolja • zamenjava nevarnih snovi z manj nevarnimi • izobraæevanje sodelavcev Prizadevamo si, da okoljsko odgovornost spoπtujejo tudi naπi dobavitelji in kupci.

Okoljski kazalci Nenehno zmanjπevanje vplivov svojih dejavnosti na okolje dosegamo in izkazujemo z rednim spremljanjem okoljskih kazalcev ter z uvajanjem ukrepov za zmanjπanje vplivov na okolje. MeseËno spremljamo naslednje okoljske kazalce: porabo energije in pitne vode, onesnaæevanje voda in zraka, zasedanja prostora zaradi deponiranja odpadkov, rabo nevarnih snovi in hrup. Odgovorno ravnanje Program odgovornega ravnanja (POR) je slovensko ime za mednarodno prostovoljno pobudo kemijske industrije ”Responsible care”. Pobudo, katere predstavnik je ICCA (International Council of Chemical Associations), je povzela kemijska industrija po celem svetu. Program odgovornega ravnanja je zaveza svetovne kemijske industrije k stalnemu izboljπevanju zdravja in varnosti zaposlenih, k zmanjπevanju obremenjevanja okolja in odprtosti za poroËanje o teh aktivnostih. V ta program je æe od vsega zaËetka vkljuËena tudi druæba Savatech, d.o.o. Doseæki spoπtljivega in odgovornega ravnanja z okoljem V letu 2008 smo glede na leto 2007 zmanjπali koliËino porabe elektriËne energije in zemeljskega plina. Nadaljevali smo s projektom zmanjπevanja porabe pitne vode: sistematiËno smo odkrivali puπËanja pitne vode v omreæju in napake sproti odpravljali. Redno smo spremljali porabo vode in skrbeli za njeno gospodarno rabo. Z namestitvijo lokalnih samostojnih hladilnih enot se je zmanjπala poraba reËne vode. ReËno vodo Ërpamo iz reke Sava. Porabljena koliËina reËne vode nima posebnega vpliva na vodotok reke Save. Stalno zmanjπevanje obremenjevanja okolja z odpadnimi vodami dosegamo z vraËanjem vode v procese, zaprtimi hladilnimi sistemi ter z zaprtimi krogi tehnoloπkih odpadnih voda. Izvajamo redne monitoringe odpadnih voda. K najveËjemu zniæanju onesnaæevanja zraka z organskimi topili je prispevalo redno delovanje Ëistilne naprave za termiËni seæig z organskimi topili onesnaæenega zraka v druæbi Savatech, v programu Print. V podjetju Savatech imamo æe veË let uvedeno loËeno zbiranje odpadkov po vrsti in lastnosti odpadkov. Odpadke, ki jih pred odvozom iz podjetja stehtamo, prepuπËamo pooblaπËenim organizacijam za ravnanje z odpadki. Nenevarni industrijski odpadki se deponirajo v reciklaæo: les, kovine, papir in plastika. V seæig oziroma predelavo pa prepuπËamo nevarne odpadke in embalaæo nevarnih odpadkov. V zadnjem kvartalu 2007 smo prenehali z deponiranjem gumenih odpadkov, le-te oddajamo v seæig.

33 letno poroËilo Savatech ’08

Sponzorstva in donatorstva Naπa naravnanost na tesno sodelovanje z okoljem, v katerem delujemo, nam narekuje temeljne usmeritve pri odloËanju o sponzorstvu in donatorstvu.

Dnevno in noËno raven hrupa smo v druæbi Savatech bistveno zniæali z uvedbo protihrupnih zaslonov na veË lokacijah in z vgradnjo duπilca zvoka. Rezultati trajnih spremljanj kaæejo, da tako dnevne kot tudi noËne ravni hrupa ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti. SreËanje s sosedi Konec novembra 2008 je potekalo v Savi æe 12. tradicionalno sreËanje s sosedi industrijskega kompleksa Sava, ki se ga je udeleæilo 45 krajanov, ki stanujejo v bliæini lokacije podjetja. Tradicionalno sreËanje je bilo izvedeno v organizaciji druæb Savatech, Sava Schäfer, Sava Tires in Veyance Technologies Europe. Osrednja tema sreËanja je bila predstavitev okoljskih kazalcev druæb na lokaciji. V nadaljevanju so predstavniki posameznih druæb krajanom predstavili najpomembnejπe investicije v izboljπanje ekologije, delovnega okolja in investicije v zmanjπanje vplivov na okolje. Varstvo pred poæarom SistematiËno delovanje varstev, varstvo okolja, varnost in zdravje pri delu ter poæarno varstvo izkazujejo pozitivne uËinke tudi na podroËju poæarnega varstva. ©tevilo poæarov v zadnjih letih upada. V letu 2008 ni bilo poæarnega dogodka, ki bi povzroËil veËjo materialno πkodo. Izvajajo se redna usposabljanja in preverjanje usposobljenosti intervencijskih ekip, kar je poleg preventivnih aktivnosti pomemben dejavnik pri zmanjπevanju tveganj zaradi izrednih dogodkov.

plavajoËe zaπËitne zavese

letno poroËilo Savatech ’08

Redno se izvajajo preverjanja usposobljenosti intervencijskih ekip za posredovanje v izrednih dogodkih, kot so: poæar, nezgoda pri delu in onesnaæenje. Pripravljenost in odziv na izredne dogodke Preverjanje usposobljenosti za ravnanje v izrednih dogodkih so kaæipot izboljπavam v preventivnem delovanju. V mesecu oktobru 2008 smo se æe tradicionalno vkljuËili v vseslovensko preventivno akcijo mesec oktober − mesec varstva pred poæarom. S ciljem hitrega, strokovnega in uËinkovitega ukrepanja so bile v mesecu oktobru in novembru 2008 v druæbi Savatech organizirana praktiËna usposabljanja za ravnanje z roËnimi gasilniki ter ukrepanje v primeru zaËetnih poæarov. Konec oktobra smo izvedli tudi simulacijsko gasilsko vajo z evakuacijo zaposlenih iz delovnih prostorov v programu Print. Po uspeπno izvedeni vaji je sledilo πe praktiËno usposabljanje zaposlenih za uporabo gasilnikov.

Bliæe kupcem z mreæo zunanjetrgovinskih podjetij in predstavniπtev Port Orange, ZDA

RA»UNOVODSKO PORO»ILO 1. RaËunovodski izkazi Bilanca stanja na dan 31. 12. 2008 v 000 EUR 31. 12. 2008

31. 12. 2007

18.298

15.980

17.779

15.423

14.701

14.408

665

720

2.413

295

1.984

287

429

SREDSTVA A. D O L G O R O » N A S R E D S T V A I. NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGORO»NE AKTIVNE »ASOVNE RAZMEJITVE 1. DolgoroËne premoæenjske pravice II. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA 1. ZemljiπËa in zgradbe 2. Proizvajalne naprave in stroji 3. Druge naprave in oprema 4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi b) Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev III. NALOÆBENE NEPREMI»NINE IV. DOLGORO»NE FINAN»NE NALOÆBE 1. DolgoroËne finanËne naloæbe, razen posojil 2. DolgoroËna posojila a) DolgoroËna posojila druæbam v skupini b) DolgoroËna posojila drugim V. DOLGORO»NE POSLOVNE TERJATVE VI. ODLOÆENE TERJATVE ZA DAVEK B. K R A T K O R O » N A S R E D S T V A

506

542

32.185

33.559

I. SREDSTVA (SKUPINE ZA ODTUJITEV) ZA PRODAJO II. ZALOGE

12.687

11.461

1. Material

4.631

4.190

2. NedokonËana proizvodnja

2.151

2.175

3. Proizvodi in trgovsko blago

5.905

5.096

III. KRATKORO»NE FINAN»NE NALOÆBE

1.224

1. KratkoroËne finanËne naloæbe, razen posojil

2. KratkoroËna posojila

1.224

a) KratkoroËna posojila druæbam v skupini

1.013

b) KratkoroËna posojila drugim

211

18.857

19.702

5.735

5.953

2. KratkoroËne poslovne terjatve do kupcev

11.449

12.591

3. KratkoroËne poslovne terjatve do drugih

1.673

1.158

637

1.172

637

1.172

IV. KRATKORO»NE POSLOVNE TERJATVE 1. KratkoroËne poslovne terjatve do druæb v skupini

V. DENARNA SREDSTVA 1. Denarna sredstva v blagajni in na raËunih 2. KratkoroËni depoziti C. K R A T K O R O » N E A K T I V N E » A S O V N E R A Z M E J I T V E SREDSTVA SKUPAJ

letno poroËilo Savatech ’08

50.525

49.582

v 000 EUR 31. 12. 2008

31. 12. 2007

A: K A P I T A L

29.596

27.093

I. VPOKLICANI KAPITAL

27.267

25.070

1. Osnovni kapital

27.267

25.070

OBVEZNOSTI

116

101

1. Zakonske rezerve

116

101

IV. PRESEÆEK IZ PREVREDNOTENJA

V. PRENESENI »ISTI POSLOVNI IZID

1.922

VI. »ISTI POSLOVNI IZID POSLOVNEGA LETA

291

1.922

2.891

2.886

1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti

1.662

1.653

2. Druge rezerevacije

1.200

B: REZERVACIJE IN DOLGORO»NE PASIVNE »ASOVNE RAZMEJITVE

C: DOLGORO»NE OBVEZNOSTI

593

I. DOLGORO»NE FINAN»NE OBVEZNOSTI

593

3. DolgoroËne pasivne Ëasovne razmejitve

1. DolgoroËne finanËne obveznosti do druæb v skupini 2. DolgoroËne finanËne obveznosti do bank

400

3. DolgoroËne obveznosti na podlagi obveznic

4. Druge dolgoroËne finanËne obveznosti

193

II. DOLGORO»NE POSLOVNE OBVEZNOSTI

III. ODLOÆENE OBVEZNOSTI ZA DAVEK

17.908

18.996

»: KRATKORO»NE OBVEZNOSTI I. OBVEZNOSTI, VKLJU»ENE V SKUPINE ZA ODTUJITEV II. KRATKORO»NE FINAN»NE OBVEZNOSTI 1. KratkoroËne finanËne obveznosti do druæb v skupini 2. KratkoroËne finanËne obveznosti do bank 3. KratkoroËne obveznosti na podlagi obveznic

8.456

6.556

8.263

6.363

4. Druge kratkoroËne finanËne obveznosti

193

III. KRATKORO»NE POSLOVNE OBVEZNOSTI

9.452

12.440

1. KratkoroËne poslovne obveznosti do druæb v skupini 2. KratkoroËne poslovne obveznosti do dobaviteljev 3. KratkoroËne meniËne obveznosti 4. KratkoroËne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 5. Druge kratkoroËne poslovne obveznosti D: KRATKORO»NE PASIVNE »ASOVNE RAZMEJITVE SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

936

579

6.714

9.214

113

1.703

2.534

50.525

49.582

37 letno poroËilo Savatech ’08

II. KAPITALSKE REZERVE III. REZERVE IZ DOBI»KA

Izkaz poslovnega izida za obdobje januar-december 2008 v 000 EUR JAN-DEC 2008 JAN-DEC 2007 1. »ISTI PRIHODKI OD PRODAJE

96.202

96.736

26.258

25.308

2.584

2.762

391

23.674

22.155

69.944

71.428

Do podjetij v skupini

19.603

20.739

Do drugih

50.341

50.689

1.122

1.511

a) Prihodki, doseæeni na domaËem trgu Do podjetij v skupini Do pridruæenih podjetij Do drugih b) Prihodki, doseæeni na tujem trgu

2. SPREMEMBA VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKON»ANE PROIZVODNJE 3. USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN LASTNE STORITVE 4. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) 5. STRO©KI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV a) Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroπki porabljenega materiala b) Stroπki storitev

-73.040

-73.296

-59.289

-58.787

-13.751

-14.509

-19.147

-17.797

a) Stroπki plaË

-13.620

-12.625

-2.552

-2.305

- Stroπki socialnih zavarovanj

-1.023

-922

- Stroπki pokojninskih zavarovanj

-1.529

-1.383

c) Drugi stroπki dela

-2.975

-2.867

7. ODPISI VREDNOSTI

-3.524

-3.620

a) Amortizacija

-3.479

-3.455

-8

-102

b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstev c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 8. DRUGI POSLOVNI ODHODKI 9. DOBI»EK IZ POSLOVANJA 10. FINAN»NI PRIHODKI IZ DELEÆEV 11. FINAN»NI PRIHODKI IZ DANIH POSOJIL a) FinanËni prihodki iz posojil, danih druæbam v skupini

-37

-63

-402

-952

1.549

3.092

243

203

350

111

a) FinanËni prihodki iz poslovnih terjatev do druæb v skupini

152

b) FinanËni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih

198

-1.052

-320

b) FinanËni prihodki iz posojil, danih drugim 12. FINAN»NI PRIHODKI IZ POSLOVNIH TERJATEV

13. FINAN»NI ODHODKI IZ OSLABITVE IN ODPISOV FINAN»NIH NALOÆB 14. FINAN»NI ODHODKI IZ FINAN»NIH OBVEZNOSTI a) FinanËni odhodki iz posojil, prejetih od druæb v skupini b) FinanËni odhodki iz posojil, prejetih od bank 15. FINAN»NI ODHODKI IZ POSLOVNIH OBVEZNOSTI a) FinanËni odhodki iz poslovnih obveznosti do druæb v skupini b) FinanËni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meniËnih obveznosti c) FinanËni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti

letno poroËilo Savatech ’08

0 510

6. STRO©KI DELA b) Stroπki socialnih zavarovanj

0 338

-1.052

-320

-517

-283

-313

-167

-4

-1

-200

-115

16. DRUGI PRIHODKI

17. DRUGI ODHODKI

-37

-22

18. DAVEK IZ DOBI»KA

-667

19. ODLOÆENI DAVKI

-36

20. »ISTI POSLOVNI IZID OBRA»UNSKEGA OBDOBJA

306

2.214

IzraËun bilanËnega dobiËka je na strani 40 tega poroËila.

Izkaz denarnih tokov za obdobje januar-december 2008 v 000 EUR JAN-DEC 2008 JAN-DEC 2007 A. Denarni tokovi pri poslovanju a) »isti poslovni izid Poslovni izid pred obdavËitvijo Davki iz dobiËka in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih

306

2.214

342

2.830

-36

-616

b) Prilagoditve za

4.492

3.621

Amortizacijo (+)

3.479

3.455

-8

-13

Prevrednotovalne poslovne prihodke, povezane s postavkami naloæbenja in financiranja Prevrednotovalne poslovne odhodke, povezane s postavkami naloæbenja in financiranja

102

-39

-243

1.052

320

-3.326

-1.362

845

-3.941

ZaËetne manj konËne aktivne Ëasovne razmejitve

-10

ZaËetne manj konËne odloæene terjatve za davek

-51

ZaËetne manj konËne zaloge

-1.226

-1.741

KonËni manj zaËetni poslovni dolgovi

-3.023

3.660

FinanËne prihodke brez finanËnih prihodkov iz poslovnih terjatev FinanËne odhodke brez finanËnih odhodkov iz poslovnih obveznosti c) Spremembe Ëistih obratnih sredstev (in Ëasovnih razmejitev, rezervacij ter odloæenih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja ZaËetne manj konËne poslovne terjatve

KonËne manj zaËetne pasivne Ëasovne razmejitve in rezervacije Ë) Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju (a + b + c)

721

1.472

4.473

37.403

56.136

B. Denarni tokovi pri naloæbenju a) Prejemki pri naloæbenju Prejemki od dobljenih obresti in deleæev v dobiËku, ki se nanaπajo na naloæbenje Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev Prejemki od odtujitve dolgoroËnih finanËnih naloæb

Prejemki od odtujitve kratkoroËnih finanËnih naloæb

37.356

56.049

-39.780

-57.676

-2

b) Izdatki pri naloæbenju Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev

-3.646

-2.368

Izdatki za pridobitev dolgoroËnih finanËnih naloæb

Izdatki za pridobitev kratkoroËnih finanËnih naloæb

-36.134

-55.306

c) Prebitek prejemkov pri naloæbenju ali prebitek izdatkov pri naloæbenju (a + b)

-2.377

-1.540

19.613

1.500

Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev

C. Denarni tokovi pri financiranju Prejemki od poveËanja kratkoroËnih finanËnih obveznosti b) Izdatki pri financiranju

19.613

1.500

-19.243

-3.379

Izdatki za dane obresti, ki se nanaπajo na financiranje

-326

-323

Izdatki za odplaËila dolgoroËnih finanËnih obveznosti

-513

Izdatki za odplaËila kratkoroËnih finanËnih obveznosti

-18.404

-2.543

370

-1.879

c) Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri financiranju (a + b) ». KonËno stanje denarnih sredstev a) Denarni izid v obdobju (seπtevek prebitkov AË, Bc in Cc) b) ZaËetno stanje denarnih sredstev

637

1.172

-535

1.054

1.172

118 39 letno poroËilo Savatech ’08

a) Prejemki pri financiranju

Izkaz gibanja kapitala za obdobje od 31. 12. 2007 do 31. 12. 2008 v 000 EUR Vpoklicani kapital

Rezerve iz dobiËka

Preneseni Ëisti poslovni izid

»isti poslovni izid poslovnega leta

III

Osnovni kapital

Zakonske rezerve

Preneseni Ëisti Prenesena dobiËek Ëista izguba

»isti dobiËek poslovnega leta

I/1 25.070

A. STANJE 31.12.2007 B. Premiki v kapital

V/2

V/1

1.922

27.093

2.197

306

2.503

306

2.197

1.922

-1.937

1.922

-1.937

C. Premiki v kapitalu f) Druge prerazporeditve sestavin kapitala ». Premiki iz kapitala D. STANJE 31.12. 2008

V/1 101

d) Vnos Ëistega poslovnega izida poslovnega leta f) Druga poveËanja sestavin kapitala

III/1

Skupaj kapital

27.267

116

1.922

291

29.596

Izkaz gibanja kapitala za obdobje od 31. 12. 2006 do 31.12. 2007 v 000 EUR Vpoklicani kapital

Rezerve iz dobiËka

Preneseni Ëisti poslovni izid

»isti poslovni izid poslovnega leta

III

Osnovni kapital

Zakonske rezerve

Preneseni Ëisti Prenesena dobiËek Ëista izguba

»isti dobiËek poslovnega leta

A. STANJE 01.01.2007

I/1 25.070

III/1

V/1

V/2

Skupaj kapital

V/1

-191

24.879

2.214

101

191

-292

c) Poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala

191

-191

f) Druge prerazporeditve sestavin kapitala

101

-101

25.070

101

1.922

27.093

B. Premiki v kapital d) Vnos Ëistega poslovnega izida poslovnega leta C. Premiki v kapitalu

». Premiki iz kapitala D. STANJE 31.12. 2007

IzraËun bilanËnega dobiËka v 000 EUR IzraËun bilanËnega dobiËka »ISTI POSLOVNI IZID OBRA»UNSKEGA OBDOBJA Preneseni dobiËek / prenesena izguba na dan 01.01.

letno poroËilo Savatech ’08

31. 12. 2008 306 1.922

31. 12. 2007 2.214 -191

Zmanjπanje zaradi izplaËila dividend / deleæev

Zmanjπanje / sprostitev kapitalskih rezerv

Zmanjπanje (sprostitev) rezerv iz dobiËka PoveËanje (dodatno oblikovanje) rezerv iz dobiËka Druge spremembe BilanËni dobiËek / bilanËna izguba

-15

-101

0 2.213

0 1.922

Bliæe kupcem z mreæo zunanjetrgovinskih podjetij in predstavniπtev Varπava, Poljska

2. Pojasnila k raËunovodskim izkazom 2.1. Podlaga za sestavitev raËunovodskih izkazov 2.1.1 IZJAVA O SKLADNOSTI RaËunovodski izkazi so pripravljeni v skladu s Slovenskimi raËunovodskimi standardi 2006, ki jih je izdal Slovenski inπtitut za revizijo. Uprava je potrdila raËunovodske izkaze 12. 2. 2009. 2.1.2 FUNKCIJSKA VALUTA RaËunovodski izkazi so sestavljeni v evrih, ki so od 1. 1. 2007 funkcijska valuta druæbe. Vse raËunovodske informacije v tem poroËilu, ki so predstavljene v evrih, so zaokroæene na tisoË enot. 2.1.3 SPREMEMBE RA»UNOVODSKIH USMERITEV V letu 2008 v druæbi ni bilo sprememb raËunovodskih usmeritev. 2.1.4 POSLI V TUJI VALUTI Posli, izraæeni v tuji valuti, se preraËunajo v funkcijsko valuto po referenËnem teËaju ECB na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izraæena v tuji valuti na dan bilance stanja, se preraËunajo v funkcijsko valuto po referenËnem teËaju ECB, veljavnem na zadnji dan obraËunskega obdobja. TeËajne razlike so razlike med odplaËno vrednostjo v funkcijski valuti na zaËetku obdobja, popravljeno za viπino efektivnih obresti in plaËil med obdobjem in odplaËno vrednostjo v tuji valuti, preraËunano po referenËnem teËaju ECB na koncu obdobja. Nedenarna sredstva in obveznosti, ki so izmerjene po izvirni vrednosti v tuji valuti, se pretvorijo v funkcijsko valuto po referenËnem teËaju ECB na dan posla. TeËajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

2.2. Pomembnejπe raËunovodske usmeritve 2.2.1 NEOPREDMETENA SREDSTVA Druæba za vrednotenje neopredmetenih sredstev uporablja model nabavne vrednosti. Neopredmetena sredstva imajo opredeljeno dobo koristnosti. Izkazana so po nabavni vrednosti, zmanjπani za amortizacijski popravek vrednosti. V nabavno vrednost se vπtevajo tudi uvozne in nevraËljive nakupne dajatve. V nabavno vrednost se ne vkljuËujejo obresti do nastanka neopredmetenega sredstva.

letno poroËilo Savatech ’08

2.2.2 OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA Za vrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev druæba uporablja model nabavne vrednosti. Opredmetena osnovna sredstva so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjπani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Opredmeteno osnovno sredstvo se ob zaËetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. Sestavljajo jo njegova nakupna cena, uvozne in nevraËljive nakupne dajatve ter stroπki, ki jih je mogoËe pripisati neposredno njegovi usposobitvi za

nameravano uporabo, zlasti stroπki dovoza in namestitve ter ocena stroπkov razgradnje, odstranitve in obnovitve. Nabavne vrednosti ne poveËujejo obresti od posojil za pridobitev opredmetenega osnovnega sredstva do njegove usposobitve za uporabo. Deli opredmetenih osnovnih sredstev, ki imajo razliËne dobe koristnosti, se obraËunavajo kot posamezna opredmetena osnovna sredstva. Donacije in dræavne podpore za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev se ne odπtevajo od njihove nabavne vrednosti, temveË se zanje oblikujejo rezervacije, ki se porabljajo sorazmerno z obraËunano amortizacijo za tako pridobljena opredmetena osnovna sredstva. 2.2.3 POZNEJ©I STRO©KI, POVEZANI Z OPREDMETENIMI OSNOVNIMI SREDSTVI Stroπki, ki pozneje nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, poveËujejo njegovo nabavno vrednost, Ëe se prihodnje koristi pri njem poveËujejo v primerjavi s prvotno ocenjenimi. Popravila ali vzdræevanje opredmetenih osnovnih sredstev so namenjena obnavljanju ali ohranjanju prihodnjih gospodarskih koristi, ki se priËakujejo na podlagi prvotno ocenjene stopnje uËinkovitosti sredstev. Pripoznajo se kot odhodki, kadar se pojavijo. 2.2.4 AMORTIZACIJA Neodpisana vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, neopredmetenega sredstva se zmanjπuje z amortiziranjem. Amortizacija se obraËunava po metodi enakomernega Ëasovnega amortiziranja ob upoπtevanju dobe koristnosti sredstev. ZemljiπËa se ne amortizirajo. Opredmetena osnovna sredstva nimajo ocenjene preostale vrednosti. Neopredmetena sredstva, opredmetena osnovna sredstva se zaËnejo amortizirati prvi dan naslednjega meseca, ko so na voljo za uporabo. Amortizacijske stopnje temeljijo na dobi koristnosti sredstev in znaπajo:

Neopredmetena sredstva

TekoËe leto

Preteklo leto

10,0

Proizvodna oprema

od 5,0 do 33,3

Ostala oprema

od 10,0 do 50,0

2.2.5 OSLABITEV NEOPREDMETENIH SREDSTEV, OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV IN NALOÆBENIH NEPREMI»NIN Druæba enkrat letno preveri preostalo knjigovodsko vrednost neopredmetenih sredstev, opredmetenih osnovnih sredstev, z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. »e takπni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva.

2.2.6 FINAN»NE NALOÆBE FinanËne naloæbe se v bilanci stanja izkazujejo kot dolgoroËne in kratkoroËne finanËne naloæbe. DolgoroËne finanËne naloæbe so tiste, ki jih imamo v posesti v obdobju, daljπem od leta dni, in ne v posesti za trgovanje. Dana posojila se ob zaËetnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti, ki je enaka plaËanemu znesku denarja. Dana posojila so izkazana po odplaËni vrednosti. 2.2.7 ZALOGE KoliËinsko enoto zaloge materiala in trgovskega blaga ob zaËetnem pripoznanju ovrednotimo po nabavni ceni, ki jo sestavljajo: nakupna cena, uvozne in druge nevraËljive nakupne dajatve ter neposredni stroπki nabave. KoliËinsko enoto izdelka oziroma nedokonËane proizvodnje ob zaËetnem pripoznanju ovrednotimo po proizvajalnih stroπkih. V nabavno vrednost koliËinske enote nedokonËane proizvodnje in izdelkov se ne vπtevajo obresti od dobljenih posojil, s katerimi se financirajo takπne zaloge. Za vrednotenje porabe druæba uporablja metodo tehtanih povpreËnih cen. Neposredni stroπki proizvodnje vkljuËujejo stroπke izdelavnega materiala (zmnoæek povpreËnih tehtanih cen surovin in koliËin v veljavni sestavnici) in sploπne spremenljive in stalne stroπke proizvodnje (zmnoæek naËrtovanih cen dejavnosti in koliËin v veljavnem delovnem naËrtu). Sploπni spremenljivi in stalni stroπki proizvodnje so naËrtovani stroπki na proizvodnih stroπkovnih mestih. Mednje vkljuËujemo stroπke pomoænega materiala, energije, proizvodnih storitev, rezervnih delov, stroπke vzdræevanja, stroπke delovne sile, stroπke amortizacije in najemnino prostora. Stroπki proizvodne reæije se v kalkulaciji polizdelka in izdelka izraËunajo kot pribitek na spremenljive sploπne stroπke proizvodnje. Pribitek je izraËunani naËrtovani odstotek. »e knjigovodska vrednost, vkljuËno s tisto po zadnjih dejanskih nabavnih cenah oziroma stroπkovnih cenah, presega njihovo

Ëisto iztræljivo vrednost, jo je treba odpisati do Ëiste iztræljive vrednosti. »ista iztræljiva vrednost se ugotavlja enkrat letno. 2.2.8 TERJATVE Terjatve vseh vrst se ob zaËetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplaËane. Prvotne terjatve se lahko pozneje poveËajo, ali pa, ne glede na prejeto plaËilo ali drugaËno poravnavo, tudi zmanjπajo za vse zneske, utemeljene s pogodbo. Dani predujmi se v bilanci stanja izkazujejo v zvezi s stvarmi, na katere se nanaπajo. Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku oziroma v celotnem znesku, se πtejejo kot dvomljive; Ëe se je zaradi njih zaËel sodni postopek pa kot sporne terjatve. Popravki vrednosti terjatev se v druæbi oblikujejo na naslednji naËin: • 100-odstotni popravek za vse toæene terjatve in terjatve, prijavljene v steËajnem postopku in v postopku prisilne poravnave; • 100-odstotni popravek za terjatve, ki so po najboljπi strokovni presoji poslovodstva utemeljeno dvomljive in je utemeljeno dvomljiv tudi izid morebitne toæbe zaradi nesolventnosti kupca. 2.2.9 DENARNA SREDSTVA Denarna sredstva in njihovi ustrezniki obsegajo denar v blagajni in na transakcijskih raËunih. Druæba na raËunih nima odobrenega limita. 2.2.10 KAPITAL Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, rezerve iz dobiËka, preneseni Ëisti poslovni izid iz prejπnjih let in Ëisti poslovni izid poslovnega leta. 2.2.11 DOLGORO»NE REZERVACIJE Rezervacije se pripoznajo, Ëe ima druæba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveznosti, ki jih je mogoËe zanesljivo oceniti in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogoËajo gospodarske koristi. Viπina rezervacije se doloËi z diskontiranjem priËakovanih prihodnjih denarnih tokov po stopnji pred obdavËitvijo, ki odraæa obstojeËe ocene Ëasovne vrednosti denarja in po potrebi tudi tveganja, ki so znaËilna za obveznost. Druæba je v skladu z zakonskimi predpisi, s kolektivno pogodbo in internim pravilnikom zavezana k plaËilu jubilejnih nagrad zaposlenim ter odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoroËne rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo. Rezervacije so oblikovane v viπini ocenjenih prihodnjih izplaËil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na dan bilance stanja. IzraËun je bil na dan 31. 12. 2005 narejen za vsakega zaposlenega tako, da je upoπteval stroπke odpravnin ob upokojitvi ter stroπke vseh priËakovanih

43 letno poroËilo Savatech ’08

Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoËe enote se pripozna, ko njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Denar ustvarjajoËa enota je najmanjπa skupina sredstev, ki ustvarjajo finanËne pritoke, v veliki meri neodvisne od finanËnih pritokov iz drugih sredstev ali skupin sredstev. Slabitev se izkaæe v izkazu poslovnega izida. Izguba, ki se pri denar ustvarjajoËi enoti pripozna zaradi oslabitve, se razporedi na sredstva enote (skupine enot) sorazmerno s knjigovodsko vrednostjo vsakega sredstva v enoti. Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoËe enote je njena vrednost pri uporabi ali poπtena vrednost, zmanjπana za stroπke prodaje, in sicer tista, ki je viπja. Pri doloËanju vrednosti sredstva pri uporabi se priËakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavËitvijo, ki odraæa sprotne træne ocene Ëasovne vrednosti denarja in tveganja, ki so znaËilna za sredstvo.

jubilejnih nagrad do upokojitve. Izbrana diskontna obrestna mera je znaπala 2,75 odstotka letno in je predstavljala donos dolgoroËnih dræavnih obveznic; izraËun je z uporabo metode projicirane enote pripravil pooblaπËeni aktuar. PreraËun rezervacij na dan 31. 12. 2006 (in 31. 12. 2008) je druæba opravila glede na spremembo πtevila zaposlenih. Ob spremembah πtevila zaposlenih za veË kot 10 odstotkov ustreznost viπine rezervacij ponovno preverja pooblaπËeni aktuar. Dræavne podpore se pripoznajo v raËunovodskih izkazih kot odloæeni prihodki, ko so prejete in ko obstaja sprejemljivo zagotovilo, da bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Dræavne podpore, prejete za kritje stroπkov, se pripoznavajo strogo dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroπki, ki naj bi jih le-te nadomestile. S sredstvi povezane dræavne podpore se v izkazu poslovnega izida pripoznavajo strogo dosledno med drugimi prihodki iz poslovanja v dobi koristnosti posameznega sredstva. 2.2.12 DOLGOVI Dolgovi so finanËni in poslovni, kratkoroËni in dolgoroËni. Vsi dolgovi se ob zaËetnem pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin o njihovem nastanku, ki dokazujejo prejem denarnih sredstev ali poplaËilo kakega poslovnega dolga. DolgoroËni dolgovi se poveËujejo za pripisane obresti ali zmanjπujejo za odplaËane zneske in morebitne drugaËne poravnave, Ëe o tem obstaja sporazum z upnikom. Knjigovodska vrednost dolgoroËnih dolgov je enaka njihovi izvirni vrednosti, zmanjπani za odplaËila glavnice in prenose med kratkoroËne dolgove, dokler ne nastane potreba po prevrednotenju dolgoroËnih dolgov. Knjigovodska vrednost kratkoroËnih dolgov je enaka njihovi izvirni vrednosti, popravljeni za njihova poveËanja ali zmanjπanja, skladno s sporazumi z upniki, dokler ne nastane potreba po njihovem prevrednotenju. KratkoroËne in dolgoroËne obveznosti vseh vrst se v zaËetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplaËilo. Obveznosti se pozneje poveËujejo s pripisanimi donosi (obresti, druga nadomestila), za katere obstaja sporazum z upnikom. Obveznosti se zmanjπujejo za odplaËane zneske in morebitne drugaËne poravnave v dogovoru z upnikom. Pri merjenju dolgoroËnih dolgov druæba upoπteva usmeritev, da se dogovorjena obrestna mera ne razlikuje bistveno od efektivne obrestne mere, Ëe razlika ni veËja od ene odstotne toËke.

letno poroËilo Savatech ’08

2.2.13 KRATKORO»NE »ASOVNE RAZMEJITVE KratkoroËne Ëasovne razmejitve so terjatve in druga sredstva ter obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih pojavili v letu dni, in katerih nastanek je verjeten, velikost pa zanesljivo ocenjena; terjatve in obveznosti se nanaπajo na znane ali πe neznane pravne oziroma fiziËne osebe, do katerih bodo tedaj nastale prave terjatve in dolgovi, s sredstvi pa so miπljeni izdelki ali storitve, ki jih bodo bremenile. Aktivne kratkoroËne Ëasovne razmejitve zajemajo kratkoroËno nezaraËunane prihodke in kratkoroËno odloæene stroπke.

Pasivne kratkoroËne Ëasovne razmejitve zajemajo kratkoroËno odloæene prihodke in kratkoroËno vraËunane stroπke. 2.2.14 PRIPOZNAVANJE PRIHODKOV Prihodki se pripoznajo, Ëe je poveËanje gospodarskih koristi v obraËunskem obdobju povezano s poveËanjem vrednosti sredstva ali z zmanjπanjem dolga in je poveËanje mogoËe zanesljivo izmeriti. Prihodki se pripoznajo, ko se upraviËeno priËakuje, da bodo vodili do prejemkov, Ëe ti niso uresniËeni æe ob nastanku. Poslovni prihodki Prihodki iz prodaje izdelkov in blaga se pripoznajo po poπteni vrednosti prejetega poplaËila ali terjatve iz tega naslova, in sicer zmanjπani za vraËila in popuste, rabate za nadaljnjo prodajo in koliËinske popuste. Prihodki se izkaæejo, ko je kupec prevzel vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezane z lastniπtvom sredstva, ko obstaja gotovost glede poplaËljivosti nadomestila in z njim povezanih stroπkov ali moænosti vraËila izdelkov in ko druæba preneha z nadaljnjim odloËanjem o prodanih izdelkih. Prihodki na podlagi dobljenih subvencij ali dotacij se merijo po zneskih, odobrenih v ta namen. Prevrednotovalni poslovni prihodki nastanejo ob odtujitvi neopredmetenih sredstev, opredmetenih osnovnih sredstev kot preseæki njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo in odpravi predhodno slabljenih obratnih sredstev. FinanËni prihodki FinanËni prihodki obsegajo prihodke od obresti od naloæb in pozitivne teËajne razlike. Prihodki iz obresti se pripoznajo ob njihovem nastanku z uporabo metode efektivne obrestne mere. Druge prihodke sestavljajo neobiËajne postavke. Pojavljajo se v dejansko nastalih zneskih. 2.2.15 PRIPOZNAVANJE ODHODKOV Odhodki se pripoznajo, Ëe je zmanjπanje gospodarskih koristi v obraËunskem obdobju povezano z zmanjπanjem sredstva ali s poveËanjem dolga, in je to zmanjπanje mogoËe zanesljivo izmeriti. Poslovni odhodki Poslovni odhodki se pripoznajo, ko je porabljen material oziroma opravljena storitev, in sicer v obdobju, na katerega se nanaπajo. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve. FinanËni odhodki FinanËni odhodki obsegajo stroπke obresti za posojila in negativne teËajne razlike. Stroπki izposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivnih obresti.

2.2.16 DAVEK OD DOBI»KA IN ODLOÆENI DAVEK Davek od dobiËka poslovnega leta obsega odmerjeni in odloæeni davek. Davek od dobiËka se izkaæe v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, v katerem se nanaπa na postavke, ki se izkazujejo neposredno v kapitalu in se zato izkazuje med kapitalom. Odmerjeni davek je davek, za katerega se priËakuje, da bo plaËan od obdavËljivega dobiËka za poslovno leto z uporabo davËnih stopenj, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na datum poroËanja, in morebitne prilagoditve davËnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti. Odloæeni davek se izkazuje po metodi obveznosti po bilanci stanja, pri Ëemer se upoπtevajo zaËasne razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostmi za potrebe finanËnega poroËanja in zneskov za potrebe davËnega poroËanja. Odloæeni davek se izkaæe v viπini, katero bo po priËakovanjih potrebno plaËati ob odpravi zaËasnih razlik, na podlagi zakonov, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na datum poroËanja. Odloæena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na voljo prihodnji obdavËljivi dobiËek, v breme katerega bo v prihodnje mogoËe uporabiti odloæeno terjatev. Odloæene terjatve za davek se zmanjπajo za znesek, za katerega ni veË verjetno, da bo mogoËe uveljaviti davËno olajπavo, povezano s sredstvom. 2.2.17 PORO»ANJE PO ODSEKIH Druæba nima opredeljenih ne podroËnih ne obmoËnih odsekov. 2.2.18 KRITERIJI POMEMBNOSTI RAZKRITJA Druæba navaja raËunovodske usmeritve najmanj za tista sredstva in obveznosti do virov sredstev, katerih vrednost presega 10 odstotkov vrednosti sredstev oziroma virov sredstev na dan bilance stanja. Druæba razkriva posamezno sredstvo oziroma dolg najmanj takrat, kadar le-ta presega 10 odstotkov bilanËne vsote. Niæje zneske druæba razkriva, kadar oceni, da so pomembni za prikaz poπtene slike poslovanja. 2.2.19 SESTAVITEV IZKAZA DENARNIH TOKOV Revidirani izkaz denarnih tokov je sestavljen v skladu s SRS 26 − razliËico II. Pripravljen je z upoπtevanjem podatkov iz izkaza poslovnega izida za obdobje januar-december 2008 (za preteklo obdobje 2007), podatkov iz bilance stanja na dan 31. 12. 2008 in 31. 12. 2007 (za preteklo obdobje 31. 12. 2007 in 31. 12. 2006) ter drugih potrebnih podatkov. V izkazu denarnih tokov so izkljuËene vrednosti, ki niso povezane s prejemki in izdatki. 2.3. Obvladovanje finanËnih tveganj V nadaljevanju pojasnjujemo, kako je druæba izpostavljena razliËnim vrstam finanËnih tveganj ter kakπne ima cilje, politike in procese za merjenje in obvladovanje te izpostavljenosti.

KREDITNO TVEGANJE Kreditno tveganje je tveganje, da stranka, vkljuËena v pogodbo o finanËnem instrumentu, ne bo izpolnila obveznosti in bo druæbi povzroËila finanËno izgubo. Kreditno tveganje je neposredno povezano s komercialnim tveganjem in predstavlja nevarnost, da bodo terjatve do kupcev in drugih poslovnih partnerjev poplaËane s Ëasovnim zamikom ali pa sploh ne. V ta namen posebno pozornost posveËamo spremljanju plaËilne sposobnosti kupcev. Pri zmanjπevanju izpostavljenosti temu tveganju si pomagamo z bonitetnim sistemom ocene kupcev, s sprotnim izvajanjem kompenzacij in z nadzorom slabih plaËnikov. Terjatve do kupcev so zavarovane pri SID − Prvi kreditni zavarovalnici, d.d., v Ljubljani. 2.3.1 PLA»ILNO SPOSOBNOSTNO TVEGANJE PlaËilno sposobnostno tveganje je tveganje, da bo podjetje naletelo na teæave pri zbiranju finanËnih sredstev za izpolnitev finanËnih obveznosti. V Poslovni skupini Sava je vzpostavljena enotna finanËna politika in centralizirano upravljanje s finanËnimi sredstvi. Z dnevno izravnavo denarnih tokov (cash pooling) znotraj Poslovne skupine Sava se izogibamo nepotrebnemu zadolæevanju izven skupine. MatiËna druæba ima visoko boniteto pri vseh bankah, ki delujejo v Sloveniji, zato primanjkljaje sredstev v sistemu lahko pridobi na banËnem trgu. Zaradi vsega tega je plaËilno sposobnostno tveganje za druæbo nizko. OBRESTNO TVEGANJE Obrestno tveganje je tveganje, da bo vrednost finanËnega instrumenta nihala zaradi spremembe trænih obrestnih mer. Na ravni Poslovne skupine Sava je opredeljen enoten nastop vseh druæb pri bankah in enotna obrestna politika znotraj skupine. V okviru skupine se uporabljajo obrestne zamenjave po ponudbah bank. Druæba ne uporablja izvedenih finanËnih instrumentov. Obrestno tveganje posredno zmanjπujemo s stalnim izboljπevanjem upravljanja z obratnimi sredstvi in s tem z zniæevanjem zadolæenosti. VALUTNO TVEGANJE Valutno tveganje je tveganje, da bo vrednost finanËnih instrumentov nihala zaradi spremembe teËajev tujih valut. Druæba je zaradi svoje geografsko razvejane poslovne aktivnosti izpostavljena tveganju sprememb deviznih teËajev, predvsem valutnih parov EUR/USD, EUR/GBP in EUR/PLN. V letu 2008 smo imeli najveËjo neto dolgo pozicijo v ameriπkih dolarjih. Izpostavljenost do ameriπkega dolarja zmanjπujemo predvsem z notranjimi metodami varovanja, torej z uravnavanjem prodaje in nabave. Od vseh valut pa je na naπe poslovanje bistveno vplivalo nihanje valute CHF (πvicarski frank) iz naslova prejetega kratkoroËnega kredita v omenjeni valuti.

45 letno poroËilo Savatech ’08

Drugi odhodki Druge odhodke sestavljajo neobiËajne postavke, ki se izkazujejo v dejansko nastalih zneskih.

2.4. Pojasnila posameznih postavk raËunovodskih izkazov 2.4.1 NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGORO»NE AKTIVNE »ASOVNE RAZMEJITVE

Preglednica gibanja neopredmetenih sredstev: v 000 EUR NABAVNA VREDNOST

Naloæbe v pridobljene pravice do industrijske lastnine in druge pravice

Stanje 31.12.2007

Stanje 31.12.2008

POPRAVEK VREDNOSTI Stanje 31.12.2007

-7

Stanje 31.12.2008

-7

NEODPISANA VREDNOST Stanje 31.12.2007

Stanje 31.12.2008

Neopredmetena sredstva v viπini 2.000 EUR predstavljata raËunalniπka programa. V letu 2008 ni bilo nobenih novih nabav. 2.4.2 OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

Preglednica gibanja opredmetenih sredstev v 000 EUR

NABAVNA VREDNOST

Proizvajalne naprave in stroji

Druge naprave in oprema

Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi

Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev

SKUPAJ

23.572

1.772

287

25.639

Nabava, poveËanja

1.280

159

1.786

3.225

PoveËanje avansov

1.813

Zmanjπanje avansa

-1.392

Stanje 31.12.2007

Aktiviranja Dokapitalizacija s stvarnim vloækom Odpisi Slabitev Stanje 31.12.2008

-89

2.181

2.197

-74

-2

-76

27.048

1.945

1.984

429

31.406

-9.164

-1.052

-10.216

POPRAVEK VREDNOSTI Stanje 31.12.2007 Odpisi Slabitev Amortizacija

-3.249

-230

-3.479

-12.347

-1.280

-13.627

Stanje 31.12.2007

14.408

720

287

15.423

Stanje 31.12.2008

14.701

665

1.984

429

17.779

Stanje 31.12.2008 NEODPISANA VREDNOST

letno poroËilo Savatech ’08

Druæba nima zastavljenih nobenih osnovnih sredstev kot jamstvo za dolgove.

2.4.3 DOLGORO»NE FINAN»NE NALOÆBE Preglednica gibanja dolgoroËnih finanËnih naloæb v 000 EUR DolgoroËna posojila DolgoroËna posojila druæbam v skupini

DolgoroËna posojila drugim

Skupaj dolgoroËna posojila

KOSMATA VREDNOST Stanje 31.12.2007

Prenosi

-2

Stanje 31.12.2008

Stanje 31.12.2007

Stanje 31.12.2008

Stanje 31.12.2007

Stanje 31.12.2008

POPRAVEK VREDNOSTI

»ISTA VREDNOST

DolgoroËno finanËno naloæbo sestavlja terjatev iz naslova stanovanjskega posojila. Odobreno je bilo po obrestni meri TOM + 3 %. KratkoroËni del je izkazan med kratkoroËnimi fi-

nanËnimi naloæbami. Knjigovodska vrednost je enaka Ëisti iztræljivi vrednosti.

2.4.4 ODLOÆENE TERJATVE ZA DAVEK Preglednica gibanja odloæenih terjatev za davek v 000 EUR Postavka

2008

2007

ZaËetno stanje terjatev za odloæene davke

542

491

Zmanjπanje terjatev za rezervacije za odpravnine

-27

-8

Druge spremembe KonËno stanje terjatev za odloæene davke

2.4.5 ZALOGE Zaloge po vrstah so razvidne v bilanci stanja. Postavka B/II/3 proizvodi in trgovsko blago je razËlenjena na: • gotove izdelke 5.316 tisoË EUR • trgovsko blago 589 tisoË EUR

-9

506

542

2.4.6 KRATKORO»NE FINAN»NE NALOÆBE KratkoroËne finanËne naloæbe predstavlja kratkoroËno posojilo, dano druæbi Sava, d.d., v viπini tisoË EUR po 3,7-odstotni obrestni meri, ter del dolgoroËnega posojila, ki zapade v letu 2009.

Ob koncu leta je druæba primerjala knjigovodsko vrednost s Ëisto iztræljivo vrednostjo zalog. Iz tega naslova je odpravila slabitev v viπini 164 tisoË EUR.

letno poroËilo Savatech ’08

2.4.7 KRATKORO»NE POSLOVNE TERJATVE Druæba ima terjatve zavarovane pri Slovenski izvozni druæbi v viπini 61,8 odstotka skupnih prihodkov od prodaje. Neza-

varovane so terjatve do Poslovne skupine Sava na obmoËju Slovenije in terjatve do podjetij, s katerimi se izvajajo medsebojne kompenzacije.

Preglednica kratkoroËnih poslovnih terjatev po zapadlosti na dan 31. 12. 2008 v 000 EUR 31. 12. 2008 SKUPAJ 18.857

Dospelo 2.858

Nedospelo 15.999

5.735

241

5.494

2. KratkoroËne poslovne terjatve do kupcev

11.449

2.617

8.832

3. KratkoroËne poslovne terjatve do drugih

1.673

IV) KratkoroËne poslovne terjatve 1. KratkoroËne poslovne terjatve do druæb v skupini

2.4.8 KAPITAL Osnovni kapital se je poveËal za znesek dokapitalizacije s strani matiËne druæbe v viπini 2.197 tisoË EUR. Zakonske rezerve so se poveËale za 15 tisoË EUR in skupaj znaπajo 116 tisoË EUR. BilanËni dobiËek v viπini 2.213 tisoË EUR, ki je sestavljen iz prenesenega dobiËka v viπini 1.922 tisoË EUR in tekoËega v viπini 291 tisoË EUR, ostane nerazporejen. 2.4.9 REZERVACIJE IN DOLGORO»NE PASIVNE »ASOVNE RAZMEJITVE Druæba na dan 31. 12. 2008 pri rezervacijah in dolgoroËnih pasivnih Ëasovnih razmejitvah izkazuje znesek 2.891 tisoË EUR. Ta znesek predstavlja rezervacije za pokojnine in jubilejne nagrade ter rezervacije za toæbe. Ob koncu leta 2008 je bil narejen preraËun potrebnih rezervacij za zaposlenega glede na novo πtevilo zaposlenih. V ta namen je druæba do-

datno oblikovala 125 tisoË EUR rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade. Zmanjπanje rezervacij predstavljajo izplaËila odpravnin in jubilejnih nagrad. Znesek zmanjπanja dolgoroËnih pasivnih Ëasovnih razmejitev pa predstavlja znesek amortizacije osnovnih sredstev tekoËega leta, ki so bila sofinancirana. Skupni znesek oblikovanih rezervacij iz naslova toæbe znaπa 1.200 tisoË evrov, kar predstavlja 30 odstotkov toæenega zneska. Druæba ocenjuje, da ni odgovorna za nastalo πkodo, vendar ima rezervacije oblikovane ob predpostavki, da bo toæeËa stranka predloæila nove dokaze, zaradi katerih bi ji sodiπËe lahko delno ugodilo. Ker v letu 2008 ni bilo nobenih novih dejstev, ki bi poslabπevalo pravno situacijo v tem sporu, dodatne rezervacije niso bile oblikovane.

Preglednica gibanja rezervacij in dolgoroËnih pasivnih Ëasovnih razmejitev v 000 EUR Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti ZaËetno stanje Novo oblikovane rezervacije »rpanje rezervacij KonËno stanje

2.4.10 DOLGORO»NE OBVEZNOSTI Druæba na dan 31. 12. 2008 izkazuje dolgoroËno obveznost do domaËe banke v viπini 80 tisoË EUR. Obrestna mera za

letno poroËilo Savatech ’08

DolgoroËne pasivne Ëasovne razmejitve

Druge rezervacije

1.653

1.200

Skupaj

2.886

125

-116

-4

-120

1.662

1.200

2.891

banËni kredit je EURIBOR +0,65 %. Kredit je zavarovan z menicami in banËno garancijo. Kredit zapade leta 2010.

Preglednica gibanja dolgoroËnih finanËnih obveznosti v 000 EUR Postavka ZaËetno stanje Najem novih posojil v letu 2008 OdplaËila posojil v letu 2008 Prenos na kratkoroËni del KonËno stanje

2.4.11 KRATKORO»NE OBVEZNOSTI KratkoroËne finanËne obveznosti predstavlja posojilo v viπini 6.734 tisoË EUR, dobljeno od domaËe banke (obrestna mera znaπa 5 odstotkov), ter posojilo v viπini 1.209 tisoË EUR z obrestno mero 1,35 odstotka p.a. in πestmeseËni EURIBOR. Posojilo je zavarovano z menicami. KratkoroËno obveznost predstavlja tudi dolgoroËni del posojila do banke v viπini 320 tisoË EUR in Eko sklada v viπini 193 tisoË EUR, ki zapadeta v letu 2009. KratkoroËne poslovne obveznosti predstavljajo predvsem obveznosti do dobaviteljev. Od vseh obveznosti do dobaviteljev izven poslovne skupine je 17,4 odstotka æe dospelih v plaËilo.

2008 593

2007 1.106

-513 80

-513 593

2.4.12 KRATKORO»NE PASIVNE »ASOVNE RAZMEJITVE KratkoroËne pasivne Ëasovne razmejitve predstavljajo kratkoroËno odloæene prihodke in vnaprej vraËunane stroπke. 2.4.13 OCENJEVANJE PO©TENIH VREDNOSTI Dana in prejeta posojila Poπtena vrednost je ocenjena kot diskontirana vrednost priËakovanih denarnih tokov iz glavnice in obresti. Pri tem je efektivna obrestna mera enaka pogodbeni obrestni meri, ki je spremenljiva. KratkoroËne terjatve in obveznosti Za terjatve in obveznosti z rokom dospelosti, krajπim od enega leta, predpostavljamo, da njihova nominalna vrednost izraæa poπteno vrednost.

Poπtene vrednosti finanËnih instrumentov v 000 EUR 31. 12. 2007

Poπtena vrednost

Knjigovodska vrednost

Poπtena vrednost

Vrednostni papirji, na razpolago za prodajo

DolgoroËne terjatve

KratkoroËne terjatve

18.857

19.702

1.224

Dana posojila Denar in denarni ustrezniki

637

1.172

DolgoroËna posojila

593

KratkoroËna posojila

8.456

6.556

KratkoroËne poslovne obveznosti

9.452

9.384

12.440

49 letno poroËilo Savatech ’08

31. 12. 2008 Knjigovodska vrednost

2.4.14 »ISTI PRIHODEK OD PRODAJE »isti prihodki od prodaje znaπajo 96.202 tisoË EUR. Od celotnih prihodkov je bilo doseæenih na domaËem trgu 26.258 tisoË EUR, na tujem pa 69.944 tisoË EUR. Deleæ na tujem trgu

znaπa 72,7 odstotka. NajveËji kupci so iz naslednjih dræav: NemËija, ©vica, Anglija, Poljska, Luksemburg, »eπka, Ciper, Italija in ©panija. Pribliæno 28 odstotkov prodaje na tujem trgu pa predstavljajo podjetja v skupini.

Preglednica Ëistih prihodkov od prodaje

v 000 EUR JAN-DEC 2008 JAN-DEC 2007 89.316 91.035

»isti prihodki od prodaje izdelkov »isti prihodki od prodaje storitev »isti prihodki od prodaje najemnin »isti prihodki od prodaje trgovskega blaga Skupaj Ëisti prihodki od prodaje

2.4.15 DRUGI POSLOVNI PRIHODKI (S PREVREDNOTOVALNIMI POSLOVNIMI PRIHODKI) Drugi poslovni prihodki v viπini 338 tisoË EUR predstavljajo pridobljena nepovratna sredstva iz strukturnih skladov (sred-

2.305

2.140

4.581 96.202

3.561 96.736

stva evropskega sklada za regionalni razvoj) ter prevrednotovalne poslovne prihodke zalog in terjatev.

2.4.16 STRO©KI PO FUNKCIONALNIH SKUPINAH v 000 EUR Proizvajalni stroπki prodanih proizvodov Stroπki prodajanja Stroπki sploπnih dejavnosti SKUPAJ

2008 84.742

2007 83.399

5.800

5.728

4.449 94.991

5.027 94.154

2.4.17 STRO©KI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV Preglednica stroπkov blaga, materiala in storitev po vrstah stroπkov v 000 EUR Nabavna vrednost prodanega blaga Stroπki materiala

50.613

51.037

Stroπki transportnih storitev

3.032

2.674

1.672

2.630

Stroπki najemnin

3.110

3.519

Nadomestila stroπkov delavcev

466

491

Stroπki plaËilnega prometa, banËnih storitev in zavarovalnih premij

412

322

Stroπki intelektualnih in osebnih storitev

741

748

Stroπki sejmov, reklame, reprezentance

691

652

SKUPAJ

2.4.18 STRO©KI DELA Stroπki dela so se v primerjavi z lanskim letom v povpreËju poveËali za 7,6 odstotka. Druæba med stroπki dela izkazuje letno poroËilo Savatech ’08

2007 7.750

Stroπki storitev vzdræevanja

Stroπki drugih storitev

2008 8.677

3.626

3.473

73.040

73.296

obraËunane premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v viπini 232 tisoË EUR. PlaËanih premij pa je bilo 230 tisoË EUR.

2.4.19 ODPIS VREDNOSTI Stroπki odpisov vrednosti v viπini 3.524 tisoË EUR skoraj v celoti predstavljajo stroπke amortizacije. 2.4.20 DRUGI POSLOVNI ODHODKI Drugi poslovni odhodki v viπini 402 tisoË EUR v preteæni meri vkljuËujejo rezervacijo za toæbo, rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade ter plaËane prispevke za mestno zemljiπËe. 2.4.21 FINAN»NI PRIHODKI IZ DANIH POSOJIL FinanËni prihodki iz posojil v viπini 39 tisoË EUR predstavljajo zaraËunane obresti od posojil, danih druæbam v skupini, ter obresti od avista sredstev pri bankah. 2.4.22 FINAN»NI PRIHODKI IZ POSLOVNIH TERJATEV FinanËni prihodki iz poslovnih terjatev v viπini 350 tisoË EUR vkljuËujejo v preteæni meri teËajne razlike do kupcev in dobaviteljev.

2.4.23 FINAN»NI ODHODKI IZ FINAN»NIH OBVEZNOSTI FinanËni odhodki iz finanËnih obveznosti v viπini 1.052 tisoË EUR predstavljajo odhodke za obresti od prejetih posojil v viπini 359 tisoË EUR in teËajne razlike prejetih posojil od bank v viπini 693 tisoË EUR. 2.4.24 FINAN»NI ODHODKI IZ POSLOVNIH OBVEZNOSTI FinanËne odhodke iz poslovnih obveznosti v viπini 517 tisoË EUR predstavljajo teËajne razlike terjatev in dolgov. 2.4.25 DAVEK OD DOHODKA PRAVNIH OSEB V letu 2008 je druæba dosegla poslovni izid pred davki v viπini 342 tisoË EUR. Druæba v letu 2008 zaradi koriπËenja davËnih olajπav nima obveznosti za davek od dohodka pravnih oseb.

Primerjava med dejansko in izraËunano davËno stopnjo v 000 EUR 2008 Stopnja DobiËek pred davki Davek od dobiËka z uporabo uradne stopnje

2007 Znesek

Stopnja

342 22 %

Vpliv davËnih stopenj v drugih dræavah Zneski, ki negativno vplivajo na davËno osnovo

Znesek 2.830

23 %

651

543

894

- znesek iz naslova poveËanja prihodkov na raven davËno priznanih prihodkov

- znesek iz naslova zmanjπanja odhodkov na raven davËno priznanih odhodkov

543

885

- znesek odhodkov za katere je bil odtegnjen davek

- morebitno ostali zneski, ki vplivajo na poveËanje davËne osnove

UËinek poveËane davËne stopnje na posebne dobiËke

Zneski, ki pozitivno vplivajo na davËno osnovo

136

- znesek iz naslova zmanjπanja prihodkov na raven davËno priznanih prihodkov

136

- znesek iz naslova poveËanja odhodkov na raven davËno priznanih odhodkov

- morebitni ostali zneski, ki vplivajo na zmanjπanje osnove (npr. Znesek dohodkov za katere je æe bil odtegnjen davek)

Sprememba davËne osnove pri prehodu na nov naËin raËunovodenja pri spremembah raËunovodskih usmeritev

803

689

- uporabljena, ki vpliva na zmanjπanje davËne obveznosti

- nastala v tekoËem letu-preostala za koriπËenje v naslednjih letih

DavËne olajπave - uporabljene, ki vplivajo na zmanjπanje davËne obveznosti - preostale za koriπËenje v naslednjih letih DavËna izguba

ODMERJEN DAVEK TEKO»EGA LETA

0 0,0 %

PoveËanje/zmanjπanje odloæenega davka DAVEK V IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA

0 23,6 %

36 10,5 %

667 -51

21,8 %

616

51 letno poroËilo Savatech ’08

Prilagoditev za pretekla leta

2.4.26 PREGLEDNICA TERJATEV IN OBVEZNOSTI ZA ODLOÆENE DAVKE v 000 EUR Terjatve

Obveznosti

Neto

Neopredmetena dolgoroËna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva

FinanËne naloæbe

Zaloge

Poslovne terjatve

506

-506

Rezervacije Sprememba v povezavi s spremenjeno davËno stopnjo Drugo SKUPAJ

506

-506

2.5. Druga razkritja 2.5.1 MOÆNE OBVEZNOSTI v 000 EUR 31. 12. 2008 v tisoË EUR

Struktura 2008

31. 12. 2007 v tisoË EUR

Struktura 2007

INDEKS 2008/2007

958

100,0 %

897

100,0 %

107

0,0 %

958

100,0 %

897

100,0 %

Dana jamstva Moæne obveznosti po toæbah SKUPAJ

2.5.2 VPLIV DOGODKOV PO DNEVU BILANCE STANJA NA RA»UNOVODSKE IZKAZE Po dnevu bilance stanja ni bilo pomembnih dogodkov, ki bi vplivali na stanje sredstev in obveznosti, ki so izkazani v

107

raËunovodskih izkazih za leto 2008, ali na predpostavko o Ëasovni neomejenosti delovanja druæbe.

2.5.3 PRERA»UN KAPITALA S POMO»JO CEN ÆIVLJENJSKIH POTREB©»IN »ISTI POSLOVNI IZID PO PRERA»UNU KAPITALA S POMO»JO EUR IN ÆP ZA OBDOBJE JANUAR - DECEMBER 2008 v 000 EUR

KAPITAL......preraËun za ÆP*

letno poroËilo Savatech ’08

Znesek kapitala

% rasti

IzraËunan uËinek

Zmanjπan poslovni izid

27.093

2,10 %

569

-263

2.5.4 POVEZANE STRANKE Povezane stranke vkljuËujejo odvisne in pridruæene druæbe, Ëlane nadzornega sveta ter Ëlane uprave in njihove oæje druæinske Ëlane. ODNOSI MED DRUÆBAMI V POSLOVNI SKUPINI SAVA Poslovni odnosi med Savatech, d.o.o., in obvladujoËo druæbo Sava, d.d., se nanaπajo na: • opravljene storitve finanËno raËunovodske sluæbe, nabavne sluæbe, logistike, telefonske centrale, Plant inæeniringa, vzdræevanja in projektov, storitve sveta delavcev, stroπkov energije ter stroπke telefonije glede na porabo. • finanËno poslovanje v zvezi z upravljanjem danih in prejetih posojil. Poslovni odnosi med Savatech, d.o.o., in njenimi sestrskimi druæbami pa se nanaπajo na: • prodajo surovin in izdelkov, storitve finanËno raËunovodske sluæbe, nabave, logistike, kadrovske sluæbe, Plant inæeniringa, sindikata in sveta delavcev.

ODNOSI S FIZI»NIMI OSEBAMI Podatki o skupinah oseb Skupni bruto prejemki Ëlanov poslovodstva so v letu 2008 znaπali 362 tisoË evrov. Navedeni znesek je sestavljen iz bruto prejemkov od plaË, bruto prejemkov od bonusov in drugih prejemkov. Bruto prejemki zaposlenih po individualnih pogodbah o zaposlitvi so v letu 2008 znaπali 2.364 tisoË evrov. Prejemki so sestavljeni iz bruto prejemkov od plaË, bruto prejemkov od bonusov in drugih prejemkov. Terjatve iz naslova danih posojil do drugih zaposlenih po individualnih pogodbah znaπajo 13 tisoË evrov. Obrestna mera za posojilo znaπa TOM +3 odstotke, zapadlost zadnjega obroka pa je v letu 2014. 2.5.5 RAZKRITJE POSLOV Z IZBRANIM REVIZORJEM Stroπek revizije raËunovodskih izkazov druæbe za leto 2008 po pogodbi s KPMG Slovenija, d.o.o., znaπa 18 tisoË EUR.

Posli med povezanimi strankami se opravljajo po enakih pogojih, kakrπni veljajo v obiËajnem premiπljenem poslovanju.

fizikalna in kemijska preskuπanja

letno poroËilo Savatech ’08

2.6 Izjava poslovodstva Poslovodstvo potrjuje raËunovodske izkaze druæbe Savatech za leto 2008, konËano na dan 31. decembra 2008, sestavljene v skladu s SRS 2006. Poslovodstvo potrjuje, da so bile pri izdelavi raËunovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne raËunovodske usmeritve, da so bile raËunovodske ocene izdelane po naËelu previdnosti in dobrega gospodarjenja in da letno poroËilo predstavljaresniËno in poπteno sliko premoæenjskega stanja druæbe in izidov njenega poslovanja za leto 2008. Poslovodstvo je odgovorno tudi za ustrezno vodenje raËunovodstva, za vzpostavitev, delovanje in vzdræevanje notranjega kontroliranja, povezanega s pripravo in poπteno predstavitvijo raËunovodskih izkazov, ki ne vsebujejo pomembno napaËne navedbe zaradi prevare ali napake, ter za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoæenja in drugih sredstev. Poslovodstvo potrjuje, da so raËunovodski izkazi s pojasnili izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju druæbe ter v skladu z veljavno zakonodajo in Slovenskimi raËunovodskimi standardi.

Datum: 12. 2. 2009

Direktorica Vesna »adeæ

letno poroËilo Savatech ’08

Direktor Igor Hafnar

Bliæe kupcem z mreæo zunanjetrgovinskih podjetij in predstavniπtev Trst, Italija

letno poroËilo Savatech ’08

2.7 Revizorjevo poroËilo

OSEBE ZA STIKE 1. Kdo je kdo v druæbi Savatech d.o.o. SAVATECH POSLOVODSTVO Igor Hafnar, direktor Tel.: (04) 206 58 56, faks: (04) 206 64 60 E-naslov: igor.hafnar@sava.si

Vesna »adeæ, direktorica Tel.: (04) 206 51 79, faks: (04) 206 64 60 E-naslov: vesna.cadez@sava.si

Mira Rjavec, delavska direktorica Tel.: (04) 206 53 77, faks: (04) 206 64 60 E-naslov: mira.rjavec@sava.si

PROGRAMI Program Meπalnica − Zmesi Janez Konc, tel.: (04) 206 55 44, faks: (04) 206 64 31 E-naslov: janez.konc@sava.si

Program Elastomeri Ilija Dimitrievski, tel.: (04) 206 53 48, faks: (04) 206 64 36 E-naslov: ilija.dimitrievski@sava.si

Program Transportni trakovi Tomaæ PerËiË, tel.: (04) 206 64 71, faks: (04) 206 64 11 E-naslov: tomaz.percic@sava.si

Program Profili Miran KadoiË, tel.: (04) 206 55 96, faks: (04) 206 54 75 E-naslov: miran.kadoic@sava.si

Program Ofsetna guma (Print) Voja JevtiÊ, tel.: (04) 206 62 16, faks: (04) 206 64 00 E-naslov: voja.jevtic@sava.si

Program Izdelki za zaπËito okolja in reπevanje (Eko) Samo Janc, tel.: (04) 206 63 85, faks: (04) 206 63 90 E-naslov: samo.janc@sava.si

Program Velo Ksenija Bitenc, tel.: (04) 206 58 81, faks: (04) 206 64 24 E-naslov: ksenija.bitenc@sava.si

letno poroËilo Savatech ’08

POSLOVNI SERVISI

ZUNANJETRGOVINSKA MREÆA

FinanËno raËunovodski sektor Vesna »adeæ, tel.: (04) 206 51 79, faks: (04) 206 64 60 E-naslov: vesna.cadez@sava.si

Sava Trade, Vertriebsgesellschaft m.b.H., München Zlatko Smrdel, tel.: +49 89 544 14 30 faks: +49 89 532 89 51 E-naslov: zlatko.smrdel@sava-trade.de

Sektor za kakovost in zanesljivost Joæe VodiËar, tel.: (04) 206 52 85, faks: (04) 206 64 36 E-naslov: joze.vodicar@sava.si

Plant inæeniring (PI) Peter Krelj, tel.: (04) 206 61 25, faks: (04) 206 64 06 E-naslov: peter.krelj@sava.si

Logistika Marija Dolenc, tel.: (04) 206 57 07, faks: (04) 206 64 19 E-naslov: marija.dolenc@sava.si

Nabava Marko Rozman, tel.: (04) 206 58 54, faks: (04) 206 64 22 E-naslov: marko.rozman@sava.si

Kadri Mira Rjavec, tel.: (04) 206 53 77, faks: (04) 206 64 60 E-naslov: mira.rjavec@sava.si

Predstavniπtvo Savatech, d.o.o., Trst Niko Golemac, tel.: +39 040 252 81 40 faks: +39 040 252 90 63 E-naslov: niko.golemac@sava.si

Predstavniπtvo Savatech, d.o.o., Moskva Branimir AndjeliÊ, tel.: +7 495 775 38 46 faks: +7 495 981 63 03 E-naslov: branimir.andjelic@savatech.ru

letno poroËilo Savatech ’08

Sava Trade, s.r.o., Praha Milan Vik, tel.: +420 22 494 19 66, faks: +420 22 494 25 59 E-naslov: milan.vik@savatrade.cz

Sava Trade, Sp.z.o.o., Warszawa Jaka Slavinec, tel.: +48 22 721 01 86 faks: +48 22 721 13 62 E-naslov: jaka.slavinec@savatrade.com.pl

Savatech Trade, Ltd., London Boπtjan Podjed, tel.: +44 1883 621 106 faks: +44 1883 621 107 E-naslov: bostjan.podjed@savatech.co.uk

Sava Trade, Inc., Port Orange Tony ©imunac, tel.: +1 386 760 07 06 faks: +1 386 760 87 54 E-naslov: savatrade@bellsouth.net

Realizacija: Savatech, d. o. o., urednik: Atina MiklavËiË, lektor: Alojzij Boc, oblikovanje: Nimbus, foto: arhiv Savatech, Tomaæ Sedej, stockxpert.com

Škofjeloška cesta 6, 4000 Kranj, Slovenija Tel: +386 (0)4 206 60 80, +386 (0)4 206 61 49 Faks: +386 (0)4 206 64 60 e-pošta: savatech@sava.si http://www.savatech.si

Poslovna skupina Sava