Turistični vodnik destinacije Rogla-Pohorje by Destinacija Rogla

www.destinacija-rogla.si

“Za vsebino je odgovorna LTO Rogla-Zreče, GIZ. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Projekt “Razišči, občuti, užij destinacijo Rogla - Pohorje“ je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, os Leader, pod okriljem Lokalne akcijske skupine “Od Pohorja do Bohorja“.

Kazalo SLEDOVI DAVNE PRETEKLOSTI

stran

STALNE MUZEJSKE RAZSTAVE stran

1 Beškovnikova kašča rna kuhinja pri cerkvi 2 Č sv. Barbare

12 Muzej Zrno, Škalce vorec Trebnik – zeliščna 13 D galerija 14 Graščina v Oplotnici rad Freudenberg v 15 G Zrečah rad Jamnik (Holenstein) 16 G v Zrečah

3 KSEVT Vitanje

rad Lušperk (Luschberg) 17 G v Zrečah

4 Mestna galerija Riemer

18 Novi grad v Vitanju

uzej 100 frankolovskih 5 M žrtev – Frankolovski zločin

19 Stari grad v Vitanju

uzej gasilstva 6 M Dravinjske doline uzej ozkotirne 7 M železniške proge Poljčane-Slovenske Konjice–Zreče 8 Skomarska hiša odovnikova zbirka na 9 V Skomarju 10 Z asebna muzejska zbirka vojaških predmetov iz avstroogrskega obdobja 11 Žička kartuzija

20 Stari grad na Konjiški gori

TRADICIJA

stran

21 Ošlakova kovačija

22 Kovačija Šrekl - Zajc 23 Bucijev mlin v Dobrovljah etelinekov mlin v Radani 24 P vasi 25 Forma viva v Zrečah 26 Nahajališče čizlakita 27 Park s periščem

Kazalo IZPOD ROK NAŠIH PREDNIKOV

stran

eka kruha v krušni peči 28 P na domačiji ZajdenšekČrešnar 29 Pletarstvo Kalšek

39 Ž upnijska cerkev sv. Jurija v Slovenskih Konjicah erkev sv. Jakoba na 40 C Resniku erkev sv. Janeza 41 C Krstnika v Oplotnici

30 Čebelarstvo Žvikart

erkev sv. Lamberta na 42 C Skomarju

ebelarstvo in predelava 31 Č pijač Kamenik

erkev sv. Matere Božje 43 C na Brinjevi gori

32 Žganjekuha Kejžar

erkev sv. Miklavža v 44 C Oplotnici

33 Z eliščarstvo Iršič in Ekološka kmetija Meglič 34 Zeliščni vrt Majnik

SAKRALNA DEDIŠČINA

stran

erkev sv. Neže na 45 C Brinjevi gori 46 Ž upnijska cerkev sv. Egidija v Zrečah 47 Ž upnijska cerkev sv. Kunigunde na Gorenju nad Zrečami

erkev Jezusove spreme35 C nitve na gori na Rogli

48 Ž upnijska cerkev sv. Lovrenca na Stranicah

erkev sv. Martina v 36 C Zlakovi

erkev Marijinega 49 C obiskanja v Špitaliču

erkev Matere Božje na 37 C Hriberci

50 Ž upnijska cerkev sv. Petra in Pavla v Vitanju

omarska cerkev sv. 38 R Matere božje na Prihovi

51 Cerkev sv. Vida na Hudinji

www.destinacija-rogla.si V ISKANJU POHORSKEGA SVETA IN SRCA stran

52 Srčkova učna pot v Zrečah 53 Vodna učna pot v Zrečah 54 Škratova učna pot čna pot Oplotniški 55 U vintgar aravoslovna učna pot 56 N Petelinjek v Slovenskih Konjicah odna učna pot Prežigal 57 V v Slovenskih Konjicah 58 Z majčkova gozdna učna pot v Slovenskih Konjicah 59 Sankališče Zlodejevo 60 Bike park Rogla 61 Golf igrišče Zlati grič 62 Smučišče Rogla 63 Terme Zreče

ini zooland v 66 M Slovenskih Konjicah anč Dravinja v 67 R Slovenskih Konjicah 68 Lovrenška jezera 69 Pavlakova jama 70 Zreško jezero 71 Žički grobeljnik aravno klimatsko 72 N zdravilišče 73 Pohorska šota

Okusi Rogle

stran

inorodno območje 74 V Škalce - Vinska klet Zlati grič otomka stare trte na 75 P Lentu v Zrečah otomka stare trte na 76 P Lentu v Slovenskih Konjicah

64 Plezanje - Rogla portni ribolov - Zreško 65 Š jezero

Pomembne kon Policija Tel.: 113

TURISTIČNI INFORMACIJSKI CENTRI (TIC-i)

Gasilci Tel.: 112

TIC Zreče Cesta na Roglo 11j, 3214 Zreče Tel.: +386 (0)3 759 04 70 tic.zrece.lto@siol.net

Zdravstveni dom Slovenske Konjice Mestni trg 17, 3210 Slovenske Konjice Tel.: +386 (0)3 757 57 50 Policijska postaja Slovenske Konjice Vešeniška cesta 1, 3210 Slovenske Konjice Tel.: +386 (0)3 757 58 00

TIC Slovenske Konjice Stari trg 27, 3210 Slovenske Konjice Tel.: +386 (0)3 759 31 10 tic.konjice@siol.net TIC Oplotnica Goriška cesta 4, 2317 Oplotnica Tel.: +386 (0)2 845 09 14 turizem.oplotnica@siol.net

Avtobusna postaja, Izletnik Slovenske Konjice Liptovska ulica 15, 3210 Slovenske Konjice Tel.: +386 (0)3 759 30 16

KSEVT Vitanje Na Vasi 18, 3205 Vitanje +386 59 934 517 info@ksevt.eu

TAKSI SLUŽBE

LEKARNE

Taxi Damjan Tel.: +386 (0)41 374 176

Lekarna Zreče Cesta na Roglo 9b, 3214 Zreče Tel.: +386 (0)3 752 11 20

Taxi Drago Tel.: +386 (0)41 922 382

Lekarna Slovenske Konjice Usnjarska cesta 6, 3210 Slovenske Konjice Tel.: +386 (0)3 757 43 70

ntaktne številke www.destinacija-rogla.si Lekarna Vitanje Na vasi 1, 3205 Vitanje Tel.: +386 (0)3 757 52 55 Lekarna Oplotnica Ulica Pohorskega bataljona 11, 3217 Oplotnica Tel.: +386 (0)2 845 02 96

BANKE Banka Zreče (Banka Celje) Cesta na Roglo 13b, 3214 Zreče Tel.: +386 (0)3 757 45 50 Banka Slov. Konjice (Banka Celje) Oplotniška cesta 1a, 3210 Slovenske Konjice Tel.: +386 (0)3 758 02 00 Banka Oplotnica (Nova KBM) Ulica Pohorskega bataljona 7, 2317 Oplotnica Tel.: +386 (0)2 229 18 60 Banka Vitanje (Banka Celje) Na gmajni 2, 3205 Vitanje Tel.: +386 (0)3 757 45 60

POŠTE Pošta Zreče Cesta na Roglo 9b, 3214 Zreče Tel.: +386 (0)3 757 30 40 Pošta Slovenske Konjice

Mestni trg 3a, 3210 Zreče Tel.: +386 (0)3 757 30 00 Pošta Vitanje Na vasi 6, 3205 Vitanje Tel.: +386 (0)3 757 30 50 Pošta Oplotnica Ulica Pohorskega bataljona 8, 2317 Oplotnica Tel.: +386 (0)2 803 31 70

BENCINSKE ČRPALKE Bencinska črpalka Zreče (Petrol) Kovaška cesta 29a, 3214 Zreče Tel.: +386 (0)3 7572 06 40 Bencinska črpalka Slovenske Konjice (Petrol) Liptovska ulica 4, 3210 Slovenske Konjice Tel.: +386 (0)3 759 29 90 Bencinska črpalka Vitanje (Petrol) Doliška cesta 24, 3205 Vitanje Tel.: +386 (0)3 752 50 20 Bencinska črpalka Oplotnica (Petrol) Partizanska cesta 31, 2317 Oplotnica Tel.: +386 (0)2 845 00 06

SLEDOV PRETEK

VI DAVNE KLOSTI Keltinja Brinjeva gora sodi med prve višinske naselbine pri nas, saj je obstajala že v mlajši kameni dobi in preživela mnoge podobne naselbine. Kelti so se na Brinjevi gori naselili nekje v začetku 1. stoletja pr. n. št. Keltinje so veljale za zelo lepe ženske, ki so se redno ličile in nosile veliko nakita.

www.destinacija-rogla.si

estinacija Rogla - Pohorje združuje Zreče, mesto, ki so ga ustvarila kovaška kladiva, Slovenske Konjice, mesto cvetja in vina, Vitanje, mesto tradicije, in Oplotnico, mesto z edinstvenimi naravnimi zakladi. Zreško Pohorje se ponaša z izjemno bogato naravno in kulturno dediščino. Čudoviti naravi poleg pristnosti in domačnosti dajejo pečat prijazni in gostoljubni ljudje, takšni, ki vas z veseljem povabijo medse, z vami delijo del vsakdanjega življenja in vam podarijo del svojega srca ter misli.

Zreče Zreče so mesto v severovzhodni Sloveniji (395 m n. m.), ki leži pod obronki Pohorja v Dravinjski dolini. So kovaško mesto, ki se ponaša celo s svojim kovaškim pivom. Kot enotno naselje so se razvile šele v zadnjih dvajsetih letih, in sicer iz vasi Zgornje in Spodnje Zreče ter Dobrave, in leta 1987 postale mesto. Ime “Reče“ je prvič omenjeno v listini Otokarja iz Konjic iz leta 1206. Arheološka izkopavanja v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja so odkrila številne antične ostanke, ki dokazujejo sledove življenja na Brinjevi gori. O ugodnih naravnih danostih tega področja pričajo tudi poznejše srednjeveške naselbine in najstarejše ohranjene stavbe, cerkve, ki izvirajo iz omenjenega časa in so odraz dejavnosti različnih ljudstev. Zreče so od leta 2005 pobratene s krajem Sedbergh v severozahodni Angliji. Prebivalci Sedbergha so Zreče izbrali med več kandidati v sklopu BBC-jeve dokumentarne serije The town that wants a twin. Zgodovina razvoja turizma sega v leto 1976, ko je podjetje Unior, d. d., pričelo z urejanjem turistične infrastrukture v Zrečah in na Rogli. Rekreacijsko turistični center Rogla in Terme Zreče spadata med največja smučarska in termalna središča v Sloveniji. V kraju je veliko zasebnih apartmajev, trije družinski hoteli, turistične in izletniške kmetije ter gostišča. Tisti, najbolj radovedni, pa si lahko ogledajo še številne muzejske zbirke.

LEGENDA Kraj Zreče je kot “Reče“ prvič omenjen leta 1206, pozneje pa kot neka posest, ki leži “pod gradom Freudenberg v (Z)rečah“. Ime Freudenberg izvira iz napačnega prevoda imena Zreče, ki pomeni obrečje, porečje, z besedo reka pa je na južnem Štajerskem vselej mišljen navaden potok. Zreče so tedaj tolmačili kot sreča (nemško Freude) in od tod tudi izvira nemško ime gradu Freudenberg.

Slovenske Konjice Slovenske Konjice, mesto cvetja in vina, s številnimi okoliškimi vasmi zaokrožajo podobo slovenskih lepot. Mesto je zanimiva izletniška točka, saj leži v bližini avtoceste in je od večjih središč, Ljubljane, Gradca in Zagreba, oddaljeno le 100 km. Že davno tega je skozi kraj vodila rimska cesta, pozneje pa cesta Dunaj — Trst. Menda so takrat na tem mestu menjavali konjske vprege, na kar danes spominjata tako beli konj kot ime Konjice, ki sta v ponos vsem Konjičanom. Prva pisna omemba kraja sega v leto 1146, ko se je kraj imenoval Counowiz. Trške pravice izvirajo iz leta 1251, mestne pa iz leta 1955. Kraj je doživljal številne vzpone in padce. Preživel je vpade Turkov, kugo in požare. Za sprehode sta najlepša Stari in Mestni trg. Stari trg, ki leži v zavetju mogočne farne cerkve Svetega Jurija, ohranja zasnovo iz časa prvih omemb. Skozenj venomer pihlja nežen vetrič preteklosti. Poseben čar mu daje potok Gospodična, ki je, po eni izmed legend o nastanku Konjic,

slina strašnega zmaja, ujetega v Konjiški gori. Vsaka izmed okoliških vasi ponuja svoje značilnosti in izročila preteklosti. Vas Žiče je postala turistična postojanka, kjer si je mogoče ogledati izročila pletarstva, kovaštva in mlinarstva. Od tam se vije dolina Svetega Janeza z znamenito Žičko kartuzijo. Menihi, ki so tam živeli, so pustili velik pečat dogajanju na Konjiškem. Njihov red, ki je zagovarjal skromno, a duhovno polno življenje, še danes navdušuje številne obiskovalce. Slovenske Konjice so še posebej znane po odličnih vinih Vinske kleti Škalce. Vina na Konjiškem so nekaj posebnega. V njih je ujet okus, ki zadovolji pričakovanja in se zlije v harmonijo užitkov. Odličnost konjiških vin dokazujejo različne pohvale in priznanja vse od leta 1994, ko je podjetje Zlati grič pridelalo 1. Viteško vino. Sprehod po vinski cesti skozi vinorodne Škalce je nepozabno doživetje v vsakem letnem času in v vsakem vremenu. Zlati griči so naravni park. So kot galerija čudovitih slik, ki jih občudujemo, ko gledamo vinograde, najprijaznejše golf igrišče, in mesto, ki se jih dotika. LEGENDA V votlini Konjiške gore je nekoč bival zmaj, ki je rjovel in divjal po jezeru. Ljudje, ki so živeli ob vznožju gore, so se zaradi nemirnega zmaja začeli bati, da bi se gora razpočila in da bi voda zalila njihove domove ter rodovitna polja. V skrbeh so se po nasvet zatekli k bogatemu graščaku, ki je živel nad njimi. Graščak jim je svetoval, da se naj poskušajo s strašnim zmajem nekako pogoditi. “Miroval bom, če mi vsako leto na Jurijevo pripeljete šest konjiških devic!“ je rekel zmaj. Leto za letom je hudobni zmaj na Jurijevo s svojo sapo v goro potegnil mladenke in jih požrl. Ko je prišla na vrsto graščakova edinka, ga je začelo skrbeti in ob misli na dosedanje žrtve se mu je zmehčalo srce. Graščak je razmišljal in razmišljal, kako bi hčerko rešil pred zmajem, toda

rešitve ni našel. Žalostni prebivalci Dravinjske doline so zmaju v dolgi procesiji na Jurijevo zopet pripeljali šest nedolžnih deklet, med katerimi je tokrat bila tudi graščakova hči. V gori je zopet strahovito zagrmelo in zabučalo, kajti zmaj je znova hotel požreti šest dravinjskih lepotic. V tistem trenutku pa je na belem konju prijezdil sv. Jurij, ki je zmaju presekal vrat in tako rešil konjiška dekleta ter prebivalce Dravinjske doline. Graščak je bil tako vesel, da je sv. Juriju v zahvalo, ker je rešil njegovo hčer, pod goro postavil cerkev sv. Jurija. Prebivalci Dravinjske doline so se še dolga leta spominjali teh dogodkov. V spomin nanje so izbrali tudi svoj grb, na katerem je beli konj na zelenem polju, nad njim pa modro nebo. Svoj trg so poimenovali Konjice, goro, v kateri je nekdaj prebival strašni zmaj, pa Konjiška gora. Jezerski izvir, ki spominja na nedolžne mladenke, je dobil ime potok Gospodična.

Oplotnica Oplotnica leži v severovzhodnem delu Slovenije v objemu pohorskih gozdov, ki skrivajo edinstven pohorski tonalit in druge neprepustne kamnine. Je večje gručasto središčno naselje z videzom vaškega središča, ki se razprostira na obeh straneh potoka Oplotnica, ki priteče s Pohorja na ravninski del oplotniške občine. Naselje leži na meji ravninskega sveta, zato so tu razvite najrazličnejše kmetijske panoge. V višjih legah prevladujejo gozdovi in posledično lesnopredelovalna dejavnost, na nižjih obronkih se večinoma razprostirajo vinogradi, v dolini pa se ukvarjajo z živinorejo in poljedelstvom. Območje je bogato z vodnimi viri, zato je bilo včasih tu veliko mlinov in vodnih žag. Lokalna cesta iz Oplotnice je

del regionalne ceste v smeri Slovenske Bistrice in Tepanj, kjer se je mogoče priključiti na avtocesto Maribor — Ljubljana. Iz Oplotnice vodijo poti na Osankarico, Pesek, Zreče, Roglo, Tri kralje, Črno jezero, Areh in druge turistične točke na Pohorju. Občina Oplotnica meji na občine Zreče, Slov. Konjice in Slov. Bistrica. Omeniti velja še Podpohorski vinsko-turistični cesti Gorica in Prihova, kamor se lahko podate peš, s kolesom, avtomobilom ali morda celo v konjskem sedlu in se naužijete lepot pokrajine, posute z vinogradi. Prijazni ljudje vam bodo postregli z lastnimi vrhunskimi vini, ki jih bodo spremljale domače kulinarične posebnosti. LEGENDA Ob poplavni rečici Oplotnica, ki teče skozi trg z istim imenom, je pred stoletji kar mrgolelo ljudi. V Oplotnico so prihajali drvarji in gozdarji, ki so po drčah s Pohorja plavili les, pa žagarji, kamnarji in steklarji. Rodbina Windischgrätz je v graščino naselila uradnike, ki so upravljali opekarno in gozdove. Pravijo, da je bilo naselje Oplotnica nekoč z vseh strani obdano s plotom. In to ne zaradi Turkov, ki so divjali čez te kraje, pač pa zaradi vode, ki je rada poplavljala. Od tod bi naj Oplotnica dobila svoje ime: Ob-plotu.

Vitanje Naselje Vitanje leži na južnem obronku Pohorja, v gorski kotlini ob potoku Hudinja, v katerega se tukaj izlivata potoka Hočna in Jesenica. Današnje naselje se je razvilo iz dveh, nekdaj ločenih naselbin, stare Vitanjske vasi na severovzhodu kotline in trga Vitanje pod grajskim hribom. Danes so stare stavbe že precej spremenjene, predvsem v notranjosti, kljub temu pa je srednjeveška zasnova še dobro ohranjena. Trško jedro je ohranilo značilno obulično zazidavo in lijakast vstop v trg. Staro trško jedro ima lastnosti kulturnega naselbinskega naselja, saj je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje odredil varstveni režim II. stopnje. To pomeni, da je adaptacija hiš v trgu možna le pod nadzorom strokovnjaka. Med najpomembnejše stavbe na “vasi“ sodi župnišče, ki je krito z bobrovcem. Kronogram nad vhodnimi vrati priča, da je bilo župnišče postavljeno leta 1845. Gre za izredno kvaliteten primer arhitekture tega časa. Vitanjčani pa se lahko pohvalijo še z eno veliko pridobitvijo, in sicer s Kulturnim središčem evropskih vesoljskih tehnologij. Gre za sedež istoimenskega zavoda, ki se ukvarja s kulturalizacijo vesolja. Osrednji kulturni prostor se nahaja v Vitanju, od koder izvira družina pionirja vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga.

LEGENDA Kjer je danes naselje Vitanje, je bilo nekoč jezero, “Hriberca“ pa je bila otok. Nad vodo so segali le vrhovi Stenice in Paškega Kozjaka. V tem jezeru je živel povodni mož, ki je vsem okoliških kmetom nagajal na razne načine, tudi tako, da je vsak mesec želel imeti najlepša dekleta. Neki kmet je imel kmetijo čisto blizu jezera in nekega jutra je opazil, da sta njegova vola mokra. Ko se je to zgodilo dva dni zapored, je naslednji večer skrivaj opazoval, kaj se dogaja v njegovem hlevu. Na svoje veliko presenečenje je ugotovil, da je povodni mož z njegovimi voli tovoril vodo. Naslednji večer je zbral večje število kmetov, ki so čakali na povodnega moža, a brez uspeha, saj ni ga bilo. Pobegnil je na Roglo, kamor je tovoril vodo. Pravili so tudi, da so kmetje sami tovorili vodo na Roglo, kjer so še danes manjša jezera, in potem so s kakšno zvijačo spravili tja še povodnega moža. Govorilo se je tudi, da so kmetje prebili skalo, skozi katero se danes vije cesta v Celje, in voda je odtekla. Jezero se je izsušilo, z njim pa je izginil tudi povodni mož. Potem so kotanjo začeli naseljevati ljudje.

Arheološko najdišče na Brinjevi gori

Na Brinjevo goro, ki je danes priljubljena izletniška točka in eden izmed najbolj obiskanih hribov tik nad Zrečami, vodi več pešpoti in alpinistična plezalna smer, imenovana “Boštjanova pot“. Brinjeva gora je znana predvsem po mnogih arheoloških najdiščih iz različnih prazgodovinskih in drugih zgodovinskih obdobij. Kot območje prvih višinskih naselbin je kot naselje obstajala že v mlajši kameni dobi. O pestrem življenju v davni preteklosti, ki sega v čas od 3 do 5 tisoč let pred našim štetjem, pa pričajo tudi številne antične najdbe, ki so bile odkrite v 11 let trajajočih arheoloških izkopavanjih v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja. O bogatem življenju na tem območju pričajo tudi ostanki naselij iz bakrene dobe v Brezju in Zrečah, prazgodovinska lončenina, najdena v Dobravi, žarnogrobiščne, antične in poznoantične naseldbine na Brinjevi gori z gomilo iz bronaste dobe, žarnim grobiščem in gomilami iz rimskih časov ter s skeletnimi poznoantičnimi in slovanskimi grobovi na njenem obrobju. Ogled razstave je možen v Hotelu Planja na Rogli.

STALNE MUZEJS RAZSTA 18

E SKE AVE SKOMARSKA HIŠA sodi med najpomembnejše kulturne spomenike na Slovenskem. Nastala je leta 1803 in je zasnovana kot prehodni tip hiše med poznosrednjeveško dimnico in razvojno naprednejšo hišo s kuhinjo. V Skomarju je živel znani pohorski godec in igralec Jurij Vodovnik (1791–1858), ki je poskrbel za najboljši prispevek pohorske deželice slovenskemu slovstvu.

www.destinacija-rogla.si

uzejske zbirke so hrami kulture, varuhi kulturne dediščine, zakladi znanja, domovi kulturnikov in umetnikov. Kljub poslanstvu in nalogam, ki jih opravljajo, pa se še vedno borijo za večji obisk in prepoznavnost ter za učinkovitejše širjenje kulture med ljudmi

Beškovnikova kašča

V zaselku Šentvid, kakšnih 7 km iz Vitanja, se na pobočju hribčka s cerkvijo sv. Vida nahaja Beškovnikova kašča, ki je del domačije, nastale v 19. stoletju. Domačijo sestavljata ometana in preužitkarska lesena hiša ter gospodarski objekt in kašča, ki sta lesena, pokrita s skodlami ter postavljena na s kamnom zidano klet. V kleti je na ogled muzejska razstava gospodarskih pripomočkov in orodij za rokodelce, zbirko pa bogatijo tudi predmeti, ki so jih naši predniki uporabljali pri setvi žita in peki kruha. Ogled je možen po predhodni najavi.

Kontakt: Viktor Kotnik +386 (0) 31 629 194 Marina Karo +386 (0) 41 531 366

Črna kuhinja pri cerkvi sv. Barbare

V danes prenovljeni “hijši“ iz 16. stoletja, v kateri so nekoč živeli mežnarji, domuje etnološki muzej. Da je bila mežnarija zgrajena v 16. stoletju, lahko sklepamo po črni kuhinji in po tem, da na lesenem tramu še ni bila zapisana letnica. Kot je značilno za hiše iz takratnega časa, je bila zelo preprosta in je imela “hijšo, lujpo“, črno kuhinjo in kletne prostore. “Hijša“ je prava kmečka izba, v kateri so krušna peč, omara, kolovrat, šivalni stroj in postelja. Danes društva in krajani v mežnariji organizirajo različne aktivnosti ter tako ohranjajo stare kmečke običaje. Ogled je možen po predhodni najavi.

Kontakt: Vinko Cugmas +386 (0) 2 80 19 577 +386 (0) 70 28 70 79

KSEVT Vitanje od srede do petka: od 10.00 do 17.00 v soboto in nedeljo: od 10.00 do 19.00 Vodeni ogledi so na voljo vsako drugo polno uro. Kontakt: KSEVT Vitanje, +386 59 934 517

Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) se nahaja na lokaciji bivšega lokalnega kulturnega doma in tako prevzema osrednjo kulturno vlogo v Vitanju. Arhitekturna zasnova stavbe KSEVT izhaja iz načrta prve geostacionarne vesoljske postaje, bivalnega kolesa, ki ga je leta 1928 v svoji knjigi opisal Herman Potočnik Noordung. V okviru KSEVT se odvijajo lokalne, regionalne in planetarne dejavnosti, kot so stalne in začasne razstave, konference in študijske dejavnosti.

Mestna galerija Riemer Ogledi so možni po predhodni najavi. Kontakt: TIC Slovenske Konjice, +386 (0) 3 759 31 10

V osrčju starega mestnega jedra Slovenskih Konjic je v obnovljeni meščanski hiši Mestna galerija Riemer, v kateri je poleg Konjiškega muzeja razstavljena tudi stalna zbirka konjiškega podjetnika Franca Riemerja, ki obsega slikarska dela od zgodnje renesanse pa vse do danes. Na ogled je več kot sedemdeset slikarskih del svetovno znanih domačih in tujih avtorjev. Najstarejša slika izvira iz 15. stoletja, najbolj dragocena pa je slika Beneške šole Leonarda da Vincija.

uzej 100 frankolovskih M žrtev – Frankolovski zločin petek: od 15.00 do 17.00 Kontakt: TIC Zreče, +386 (0) 3 759 04 70

V spomin na dogodek, ki sodi med najhujše nacistične zločine v drugi svetovni vojni, je bil postavljen Muzej 100 frankolovskih žrtev. 12. februarja 1945 so se v Grabnu na Stranicah nacisti maščevali za partizansko zasedo v soteski Tesno, v kateri je 2. februarja 1945 padel eden najpomembnejših nacističnih funkcionarjev Anton Dorfmeister. Iz mariborskih, celjskih in trboveljskih zaporov so v celjski zapor Stari pisker pripeljali 100 talcev in jih obesili na jablane ob cesti, nato pa zagrebli v dva skupinska grobova. Ob 60. obletnici tega zločinskega dejanja je Spominsko društvo “100 frankolovskih žrtev“ iz Stranic odprlo stalno zbirko v muzejski hiši nasproti grobov.

Muzej gasilstva Dravinjske doline

Muzej je bil ustanovljen oktobra leta 2000, javnosti pa predstavljen aprila leta 2001. Obiskovalci Dravinjske doline in mesta Slovenske Konjice so tako dobili novo priložnost, da se seznanijo z zgodovino gasilstva, širša slovenska javnost pa obsežen prispevek k ohranjanju narodove dediščine. Trenutno muzej razstavlja deset posebnih in dve splošni zbirki, ki zajemajo preko tisoč eksponatov. Muzej se razprostira na 250 m2 v zgornjem nadstropju Gasilskega doma Slovenske Konjice. Ogledi so možni po predhodni najavi. Kontakt: TIC Slovenske Konjice, +386 (0) 3 759 31 10

Muzej ozkotirne železniške proge Poljčane-Slovenske Konjice–Zreče 7

Železniška postaja Zreče je edina ohranjena postaja ozkotirne železnice Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče, ki je bila leta 1892 zgrajena z namenom, da železniško progo Maribor–Ljubljana poveže z gornjo Dravinjsko dolino, bogato z lesom in premogom, ter nastajajočo industrijo. Po progi se je odvijal živahen tovorni in potniški promet, ki pa je, predvsem po drugi svetovni vojni, začel usihati. Zaradi nerentabilnosti je bila železnica Poljčane– Zreče leta 1962 ukinjena. Ob muzeju je vlakovna kompozicija z lokomotivo, potniškim in dvema tovornima vagonoma. V obnovljenem delu zreške železniške postaje pa so urejene tri muzejske zbirke, in sicer o: železniški progi Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče, ansamblu Zreški kovači in novejših dogodkih, povezanih z ohranjanjem spomina na to progo. sobota od 14.00 do 16.00 Kontakt: TIC Zreče, +386 (0) 3 759 04 70

Skomarska hiša

V najvišje ležeči strnjeni slovenski vasici Skomarje leži leta 1803 zgrajena Skomarska hiša, ki sodi med najpomembnejše kulturne spomenike na območju južnega Pohorja in Dravinjske doline ter je zasnovana kot prehodni tip hiše med poznosrednjeveško dimnico in razvojno naprednejšo hišo s črno kuhinjo. Stavba je prvotno obsegala prostorno vhodno lapo (vežo), kujhno (kuhinjo), h∂jšo (bivalno sobo, drugod poznano tudi kot “hišo“), št∂jblc (sobo - spalnico) in prešnico z leseno stiskalnico za sadje. V Skomarski hiši se odvijajo številni kulturni dogodki. Med najbolj odmevnimi in priljubljenimi je mesečno srečanje literatov in drugih kulturnikov na prireditvi “Jest´mam en stari znucan koš“. Ogledi so možni po predhodni najavi. Kontakt: TIC Zreče, +386 (0) 3 759 04 70 Mirko Beškovnik, +386 (0) 31 670 639

Vodovnikova zbirka na Skomarju

Vodovnikova zbirka v župnišču je slikovit zgodovinski prikaz kulture bivanja, največji pečat pa ji je dal kar sam Jurij Vodovnik, ljudski pevec in igralec, sodobnik Franceta Prešerna in Antona Martina Slomška. Njegov nemirni duh ga je vodil po Pohorju in Dravinjski dolini. Največkrat je bil oprtan s košem brez dna, ki je bil zanj tudi filozofsko simboličen. Vodovnikove pesmi doživeto in na duhovit način opevajo vsakdanje življenje kmečkega človeka, napisane pa so v domačem narečju. Vodovnik se je rodil 22. aprila 1791 in umrl 17. decembra 1858, pokopan pa je na pokopališču pri cerkvi sv. Lamberta na Skomarju.

Delavnica domače obrti na Skomarju

V kletnih prostorih Vodovnikove zbirke sta na ogled dve delavnici domače obrti, v katerih je mogoče videti prikaz izdelovanja cokel in prekrivanja streh s šikelni (skodlami). Ogledi so možni po predhodni najavi. Kontakt: TIC Zreče, +386 (0) 3 759 04 70

Z asebna muzejska zbirka vojaških predmetov iz avstroogrskega obdobja Ogledi so možni po predhodni najavi. Kontakt: Robert Vrečko +386 (0) 41 797 350

Na Starem trgu v Slovenskih Konjicah, v neposredni bližini cerkve, se nahaja zasebna muzejska zbirka vojaških predmetov iz avstroogrskega obdobja. Razstavljene so sablje, čelade, pokrivala, medalje, razglednice, fotografije, predmeti s Soške fronte in številni drugi vojaški, domoljubni ter verski predmeti, ki nas popeljejo v čas, ko so se naši dedje v raznih vojnah vse do zloma monarhije borili za cesarja, pa tudi za severno mejo. Večina razstavljenih predmetov se navezuje na čas prve svetovne vojne. Mnogo jih je povezanih z našimi kraji in življenjem v njih.

Žička kartuzija

Štajerski mejni grof Otakar III. si je okrog leta 1155 zadal nalogo, da ustanovi domovanje menihov iz francoske Velike kartuzije. Ti so po prihodu leta 1160 pričeli z izgradnjo večine poslopij, sprva lesenih, pozneje pa v celoti zidanih. V 15. stoletju je nastalo še poslopje sedanjega Gastuža, danes ene najstarejših še delujočih gostiln v Srednji Evropi. Redovno življenje je zamrlo, ko je leta 1782 takratni cesar Jožef II. z dekretom ukinil delovanje Žičke kartuzije. V obnovljenem zgornjem delu gospodarskega poslopja je danes na ogled stalna razstava o zgodovini kartuzije, v Otakarjevi peninski kleti pa v miru in spokoju zorijo penine konjiškega Zlatega griča. Sprehodite se lahko tudi po urejenih zeliščnih vrtovih ali obiščete Zeliščarico Viva Sana, ki med svojimi zidovi skriva zakladnico zeliščnih napitkov in zdravilnih pripravkov.

Torek–nedelja, prazniki: 10.00 do 18.00 (april–oktober) 10.00 do 16.00 (november) Sobota–nedelja, prazniki: 10.00 do 16.00 (december–marec)

(Med tednom odprto za najavljene skupine)

Kontakt: Žička kartuzija, +386 (0) 3 752 37 32 TIC Slovenske Konjice, +386 (0) 3 759 31 10

Muzej Zrno, Škalce

Muzej se nahaja v Škalcah nad Slovenskimi Konjicami, ob sami Vinski cesti. Je lesena stavba, v zasnovi kletna viničarija iz zadnje četrtine 17.stoletja. na ogled postavlja stare pripomočke za predelavo klasja in žit, grozdja in sadja ter številne druge pekovske eksponate.

www.destinacija-rogla.si

Kamnite priče preteklosti N

a vrhovih gričev stojijo številni gradovi. Vredno jih je obiskati že zaradi lepega razgleda in skrivnostnih zgodb. Na območju štirih občin lahko obiščete dvorec, graščino, razvaline gradov ali pa kar stari grad, ki se dviga nad Slovenskimi Konjicami. Dovolite, da vas kamnite priče popeljejo v davne čase.

Dvorec Trebnik – zeliščna galerija

Dvor pod konjiškim gradom, katerega naslednica je graščina Trebnik, je v virih mogoče zaslediti že zelo zgodaj, saj se omenja že leta 1362. Leta 1395 ga je Neža von Freudenberg iz Zreč za doto podarila svojemu soprogu Henriku Auerju. Naziv, ki ga prejmejo njegovi prebivalci, od leta 1412 naprej nosijo Ahac Trebniški in njegovi nasledniki. Danes je v dvorcu zeliščna galerija, ki nudi širok in pester izbor naravnih izdelkov iz zelišč. Od ponedeljka do petka med 08.00 in 15.00 sobota: od 8.00 do 12.00 Brezplačna telefonska številka je dosegljiva 24 ur na dan in vse dni v letu: 080 22 28

Graščina v Oplotnici

Žički dvorec so med leti 1621 in 1631 zgradili žički kartuzijani, ki so tu živeli 600 let. V niši na vzhodni zunanji strani kapele je kakovostna baročna skulptura sv. Janeza Krstnika, ki naj bi jo po prvi

svetovni vojni sem pripeljali iz Žičke kartuzije. Posebna pozornost velja kapeli, ki je okrašena z dobro ohranjeno štukaturo, ki je najkvalitetnejše tovrstno delo na slovenskem Štajerskem. Tesno je povezana z grobnico cesarja Ferdinanda II. v Gradcu, saj je štukaturni okras na kripti zelo podoben oplotniškemu. V letu 2010 je bila graščina s pomočjo evropskih sredstev popolnoma obnovljena. Ogledi so možni po predhodni najavi. Kontakt: TIC Oplotnica, +386 (0) 2 845 09 14

Grad Freudenberg v Zrečah 15

Grad je bil zgrajen na strmem grebenu Brinjeve gore na 588 m nadmorske višine, in sicer severozahodno od romarske cerkve Matere Božje nad kmetijo Podgrašek. Ime gradu bi naj izviralo iz imena kraja, ki bi naj izhajalo iz staronemške besede Freude, ki pomeni sreča – Srečni hrib.

rad Jamnik (Holenstein) G v Zrečah

Točna lega gradu ni znana, prav tako pa je nemogoče dokazati, da je sploh kdaj obstajal. V pisnih virih se omenja leta 1342, ko je Henrik Tanner pod utrdbo Jamnik postavil kapelo sv. Pankracija in pri Oglejskem patriarhu dosegel podelitev beneficija ter stalnega duhovnika. Zato se domneva, da je prav Tanner dal postaviti grad, ki je stal v bližini povečane umetne jame in je bil tip predjamskega gradu, ki pa ni istoveten s poznejšo graščino.

rad Lušperk (Luschberg) G v Zrečah

Grad Lušperk leži na strmem griču (607 m nadmorske višine) ob sotočju reke Dravinje in Ljubnice, in sicer v kraju Loška gora, od koder se odpira čudoviti pogled na Dravinjsko dolino in Zreče, vendar mu je prav ta lega onemogočala, da bi pozneje pridobil večji pomen. Grad s tem imenom se prvič omenja, ko je Henrik Lušperški leta 1279 pričal na Mariborskem gradu. Tudi poznejše listine govorijo o tem, da je bil Henrik Lušperški eden izmed mariborskih gospodov.

Novi grad v Vitanju

Domačini Novi grad imenujejo tudi “Gornji grad“ ali “Krajnikov grad“. Nastal je v zadnji četrtini 13. stoletja, in sicer v zgodnji gotski dobi. Upravljali so ga vitezi Viljem in Bertold Strassberger ter krški ministeriali vitezi Vitanjski. Grad so opustili po letu 1748, ko je vanj udarila strela in ga je zajel požar. Novi grad je bil impozanten kompleks zgradb. Njegovo jedro so tvorili mogočen in visok stanovanjski stolp s pomožnimi stolpiči, obrambni stolp in stolpič z grajsko kapelo. Zasnovo je obdajalo renesančno obzidje s petimi polkrožnimi stolpi.

Stari grad v Vitanju

Domačini Stari grad imenujejo tudi “Spodnji grad“ ali “Goležev grad“. V zgodnji romanski dobi, verjetno že v poznem 11. stoletju, naj bi ga pozidali krški škofje. Do 1413 so z njim dokaj

samostojno upravljali vitanjski vitezi, nato pa Kaštelani s sosednjega Novega gradu. V začetku 17. stoletja so Stari grad opustili. Stari grad je bil postavljen na vrhu nedostopnega skalnega stožca, ločenega od gorskega hrbta. Dostop do gradu je omogočala umetna, v skalo vklesana pot.

Stari grad na Konjiški gori

Stari grad je eden najstarejših gradov na Slovenskem. Njegovi prvi lastniki so bili sredi 12. stoletja konjiški gospodje, leta 1597 pa so njegovi lastniki postali Tattenbachi, ki so slabih 100 let zaznamovali zgodovino konjiškega gradu in okolice. Ko je leta 1828 lastnik gradu postal knez Windischgrätz, je bila stavba že v razvalinah. Danes se grad, ki ves ta čas ponosno bdi nad “mestom cvetja in vina”, obnavlja in tako postaja pomembna točka dogajanja na Konjiškem.

TRAD 32

DICIJA KOVAČ V Zrečah je že v starih časih pelo kladivo, močna kovaška roka pa je izdelovala različno orodje in tudi orožje. Kovačije so pozneje postale zelo pomembne obrtne delavnice, njihovo število pa je hitro naraščalo.

www.destinacija-rogla.si

a kraje, ob katerih se vije reka Dravinja in šumijo pohorski gozdovi, je že od nekdaj veljalo, da so tukaj živeli delovni in predvsem trmasti ljudje, ki so se borili za preživetje iz dneva v dan in iz leta v leto. Prav zaradi tega lahko spoznavamo pristne stare poklice naših prednikov, predvsem pa občudujemo njihovo delo. Vse naštete postojanke na natančen in zanimiv način prikazujejo našo preteklost.

Ošlakova kovačija Ogledi so možni po predhodni najavi. Kontakt: TIC Zreče, +386 (0) 3 759 04 70 Anton Ošlak, +386 (0) 41 218 237

Le 3 km iz Zreč, v osrčju Pohorja, stoji Ošlakova kovačija, ki je eden izmed redkih ohranjenih spomenikov kovaške obrti na Zreškem. Kovačijo, ki naj bi po pisnih virih nastala že leta 1770, sestavljajo stara stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje, kovačnica, žaga venecijanka z mizarsko delavnico, lesena lopa in nova stanovanjska hiša. Kovaški mehanizem poganja dvoje vodnih koles. V glavnem prostoru stavbe je kovaška delavnica, v manjšem pa skladovnica za material in izdelke. Med znamenitosti domačije sodijo tudi tlačilka za zrak z vodnim padcem in zračna batna dvostranska tlačilka, kladivo, imenovano tudi repač, ter bogata zbirka doma izdelanega orodja za potrebe takratnega kmetovanja.

Kovačija Šrekl - Zajc

Kovačija je nastala z združitvijo manjše obrtniške delavnice Ivana Šrekla in kmečke kovačije Ignaca Zajca. Leta 2007 so pod vodstvom Ignaca Zajca mlajšega demontirali stroje in orodje Šreklove kovačije ter jih postavili v njegovo kovačijo v Dobrovljah, kjer je nekoč koval kovaški mojster Ignac Zajc starejši. Tam je sedaj uporabna delavnica z muzejsko zbirko kovaško-tehniške dediščine.

Ogledi so možni po predhodni najavi. Kontakt: TIC Zreče, +386 (0) 3 759 04 70 Družina Zajc, +386 (0) 3 575 58 69

Ogledi so možni po predhodni najavi. Kontakt: TIC Zreče, +386 (0) 3 759 04 70 Družina Kohne +386 (0) 3 576 04 00

ucijev mlin v B Dobrovljah

V južnem delu naselja Dobrava, ob potoku Mlinščica, je Bucijev mlin iz leta 1914, ki je zgrajen kot nadstropno zidana stavba. Mlini ob reki Dravinji in njenih pritokih so mleli žita, ki so jih pridelali doma, le koruzo so večinoma kupovali. Najpogosteje so mleli rž, pšenico, ajdo, oves, ječmen in koruzo. V mlinu je mlel gospodar, ki je bil lastnik mlina, ponekod pa tudi tisti, ki je žito prinesel v mlin. V sosedov mlin so nosili mlet vsi kmetje, ki niso imeli zemlje ob vodi. Ceno mletja so odplačali z delom. Žito so v mlin nosili v mehovih iz ovčje kože, v katere je šlo povprečno 25 kg.

Petelinekov mlin v Radani vasi Ogledi so možni po predhodni najavi. Kontakt: TIC Zreče, +386 (0) 3 759 04 70

Prvotna lokacija mlina je bila nekoč na desnem bregu Dravinje. Zaradi pogostega poplavljanja tega območja, so Dravinjo regulirali in mlin je izgubil svoje mesto. Pozneje, leta 1924, so postavili nov mlin na levem bregu, kjer stoji še danes. Iz tistih časov je dobro ohranjeno mlinsko kolo, ki je restavrirano in postavljeno na ogled obiskovalcem. V preteklosti je imel mlin velik pomen za lokalno prebivalstvo, danes se v njem melje le še občasno, zlasti zaradi ohranjanja tradicije in dediščine naših predhodnikov. Mlin je bil skoraj v celoti obnovljen v letih 2009 in 2010.

Forma viva v Zrečah

Forma viva v Zrečah je nastala med leti 1973 in 1975. Nastala je iz sodelovanja akademskega kiparja Vasilija Ćetkovića in takratnega direktorja podjetja Unior, d. d., Marjana Osoleta. Tradicija kovaškega delovanja je neposredno povezana s Formo vivo, saj so se kovači s svojimi izdelki posredno vključili v ustvarjanje. Umetnine, ki so nastajale, so povezane z iskanjem avtentičnosti kraja in dejavnostjo kovaštva, ki se je tu razvijala.

Nahajališče čizlakita

Ogled je možen po predhodni najavi. Kontakt: Turistično društvo Lipa Kebelj + 386 (0) 2 802 03 60, +386 (0) 40 186 678

V Cezlaku nad Oplotnico se nahaja magmatska kamnina, globočnina, imenovana tonalit, ki ga pridobivajo v tamkajšnjem kamnolomu. Neposredno ob kamnolomu tonalita je Čizlakit (zelena globočnina), katere edino najdišče je v Cezlaku. Čizlakit je nekoliko manj obstojna kamnina kot tonalit, kvalitetnejših najdišč pa zaenkrat še niso našli. Je magmatska kamnina iz svetlo zelenega avgita, temno zelene rogovače, belih plagioklazov in dekorativnih belih aplitnih žil, ki jo je po kraju Cezlak leta 1939 poimenoval profesor Vasilij V. Nikitin. V Cezlaku je urejen muzej o zgodovini delovanja muzeja.

ark s P periščem

Park se nahaja v središču Oplotnice, prvič pa so ga na zemljišču graščaka Windischgrätza uredili leta 1924. V parku je bilo urejeno perišče z uto, v njem pa so zgradili Tovarno lesne volne. Perišče je bilo med drugo svetovno vojno pomembno vaško zbirališče in ni bilo namenjeno zgolj pranju perila, temveč so ga ob kolinah uporabljali tudi za pranje črev. Svojo funkcijo je opravljalo nekje do sedemdesetih let 20. stoletja, ko so ga nadomestili pralni stroji.

IZPO

PRED

OD ROK NAŠIH DNIKOV COKLA Nekdaj so na Skomarju skoraj pri vsaki kmetiji znali izdelati cokle, saj se je znanje coklarstva prenašalo iz roda v rod. Že več kot desetletje poteka v občini Zreče in okolici tudi tradiionalna prireditev v igranju na diatonično harmoniko, imenovana Pohorska cokla.

www.destinacija-rogla.si

a srednjeveško gospodarstvo na Zreškem Pohorju je bilo značilno, da so kmetije pridelale doma skoraj vse, kar so potrebovale. Pohorski domači obrtniki so bili: tkalci, coklarji, kolarji, tesarji, oglarji, krovci, žagarji, kovači in furmani. Pretežno kmetijska pokrajina je pozneje zaradi razvoja industrije spreminjala svojo podobo.

Coklarstvo Nekdaj so na Skomarju skoraj pri vsaki kmetiji znali izdelati cokle, saj se je znanje coklarstva prenašalo iz roda v rod. Cokle izdelujejo iz javorjevega lesa, ki je zelo lahek in obenem tudi trpežen. Spreten coklar je za izdelavo cokel poleg 5 do 6 ur dela potreboval še sekiro – bognarico, strgalo – strup, teslo, rajkmaster in druga orodja. Kontakt: Martin Mumelj T: +386 (0) 31 827 455

Prekrivanje streh s šikli – skodlami Šikelne – lesene skodle so na Pohorju uporabljali za kritje streh. Primeren les zanje je smreka z gosto rastjo in brez grč. Streha iz šikelnov je zdržala do 40 let brez zaščitnih premazov, s premazom pa tudi do 70 let.

Peka kruha na star način

Peka v krušni peči je včasih veljala za nekaj posebnega in tako je tudi še danes. Le kdo se lahko upre okusnim dobrotam, pripravljenim v krušni peči? Znan slovenski pregovor pravi: “Človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče!“ Da je to res, priča tudi naša bogata etnološka in kulinarična dediščina kruha, ki zajema pestro paleto najrazličnejših surovin, orodij, tehnologij in načinov za pripravo ter uživanje kruha. Kruh je nepogrešljiv v vsakdanjem življenju, ima pa tudi osrednjo vlogo v verskih obredih, običajih in navadah, ki nas spremljajo že tisočletja. Vsekakor pa se morate strinjati še s tem ljudskim rekom: “Kruha ne naredi moka, temveč roka!“

eka kruha v krušni peči na domačiji P Zajdenšek-Črešnar

Le komu ne zadiši domači kruh iz krušne peči, takšen, kot so ga znale pripraviti naše babice? Karolina Črešnar je za svoje izdelke na razstavi Dobrote slovenskih kmetij prejela znak kakovosti. Ob pogledu na domač polbeli, polnozrnat, koruzni in rženi hleb hitro postanete lačni. Lahko pa izbirate še med sadnim kruhom, pa takšnim z orehi ali čemažem. Gospodinja Karolina je ena tistih, ki svojega znanja ne drži le zase. Ravno nasprotno! Na zanimivih delavnicah, ki jih prireja na svoji domačiji v Boharini, svoje znanje, predvsem o peki kruha na star način, deli tudi z drugimi. Ko je pečena, lahko svojo mojstrovino odnesete s seboj. Kontakt: Karolina Črešnar T: +38 (0) 3 576 26 69, +38 (0) 40 594 597

Pletarstvo

Pletarstvo je zelo stara obrt, oziroma dodata dejavnost na kmetiji, ki je zadovoljevala predvsem domače potrebe. Tako so pletarske izdelke izdelovali mali kmetje, bajtarji in gostači. Uporabljali so jih predvsem pri delu doma in na polju, za shranjevanje, prenašanje ter prevažanje. Za to vrsto obrti je značilno različno pletivo, saj poznamo izdelke iz slame, vrbovega šibja in viter, leske ter leskovih viter in srobota. Zato ni čudno, da sta pletena posoda in druga oprema spremljali človeka na vsakem koraku vsakdanjega življenja.

Pletarstvo Kalšek

Na turistični domačiji Kalšek izdelujejo pletarske izdelke, ki so značilni za območje Dravinjske doline. Njihovi izdelki so izdelani iz vrbovega šibja z obeljenimi vitrami. Za svoje izdelke so pridobili certifikat Obrtne zbornice Slovenije - Izdelek domače obrti. Pri njih lahko kupite izdelke, kot so košare, koši in opletene steklenice. Prav tako lahko poskusite več vrst domačega vina (modra frankinja, beli pinot, rumeni muškat, sauvignon) in uživate ob domačem prigrizku ter se sprostite v mirnem okolju med vinogradi na pobočju Žičke gorce. Sprejemajo skupine do 50 oseb po predhodni najavi. Pri njih si lahko ogledate potek pletenja in izdelke, ki so lahko uporabni predmeti ali spominki. In kar je najbolj zanimivo - v pletenju se lahko preizkusite tudi sami. Kontakt: Družina Kalšek T: +386 (0) 3 576 34 45

Čebelarstvo Čebelarstvo na Slovenskem ima bogato tradicijo. Z njim so se ukvarjali že stari Slovani, sprva samo kot priložnostni izkoriščevalci čebeljih gnezd, potneje tudi kot lovci na med. Ko so se trajneje naselili, so se začeli ukvarjati s pravim gozdnim čebelarstvom. Na podlagi pisnih virov lahko sklepamo, da se je domače čebelarstvo začelo razvijati v 13. stoletju iz prvotnih oblik gozdnega čebelarjenja, katerega so začeli opuščati. Na razvoj čebelarstva v novem veku je vplivalo uvajanje novih kulturnih rastlin, še posebej ajde (od prve polovice 15. stol.), ki je bila pomembna dodatna čebelja paša. In kako je s apikulturo/čebelarstvom v naših krajih danes? Predstavljamo vam čebelarstvo Žvikart in Kamenik, ki še vedno ohranjata več stoletno tradicijo čebelarstva.

Čebelarstvo Žvikart

S čebelarjenjem v družini Žvikart je pričel oče, ki je imel v začetku le nekaj panjev, sedaj pa s sinom čebelarita na nekaj več kot dvesto panjih. Čebelarstvo je urejeno v skladu z najnovejšimi zahtevami sanitarne in veterinarske zakonodaje. Z veseljem vam predstavijo delo čebelarjev, njihovo opremo, približali vam bodo življenje čebelje družine in njen pomen za ohranjanje okolja ter zdravilni vpliv čebeljih proizvodov na naše zdravje. Pri njih lahko kupite čebelje izdelke in različne vrste medu: cvetličnega, akacijevega, kostanjevega, gozdnega, hojevega in primorskega - gozdnega, bolj znanega kot škržatov med. Kontakt: Družina Žvikart T: +386 (0) 575 55 23

Čebelarstvo in predelava pijač Kamenik

Čebelarstvo, ki se pri Kamenikovih izvaja kot dopolnilna dejavnost na kmetiji, se nahaja v pohorski vasici Božje nad Oplotnico, na nadmorski višini 850 m. Skozi vas Božje poteka lokalna cesta, ki povezuje smučišči Jurgovo in Rogla. Kamenikovi se ukvarjajo s čebelarstvom, pridelujejo razne medene likerje, med katerimi moramo izpostaviti predvsem šipkov, višnjev in borovničev liker. Če ste pravi ljubitelj medu, lahko izbirate med cvetličnim, akacijevim, kostanjevim, gozdnim in smrekovim medom. Za piko na i pa vam lahko ponudijo še med z različnimi sadeži ali žganja z različnimi zelišči. Kontakt: Družina Kamenik T: +386 (0) 3 576 23 85

Žganjekuha Prelepi griči ob vznožju Pohorja, porasli s sadovnjaki in vinogradi, kjer dozorijo najslajši darovi jeseni, so kraj, kjer prebivalci že stoletje in več gojijo tradicijo kuhanja sadnih žganj. Iz te tradicije je zrasla tudi žganjekuha Kejžar.

Žganjekuha Kejžar

Kuhanje žganja je bilo od nekdaj “moško opravilo“, saj so ga v večini tudi uživali moški - za veselje, ženske pa so ga bile deležne le za zdravje, saj je znalo olajšati mnoge težave. Pri Kejžarjevih ni bilo tako, saj je žganje kuhala babica - Kostanjeva mama, ki je bila daleč naokoli znana tudi po dobrem jabolčniku, s katerim je trgovala s pohorskimi kmeti in tako sama preživljala svojo številno družino. Kejžarjevi žganje še vedno kuhajo tako, kot jih je naučila ona, le nekaj več vrst ga imajo in kakšen liter več. Večino sadja pridelajo v lastnih sadovnjakih, in sicer po načelih integrirane proizvodnje sadja, kar pomeni, da je sadje manj škropljeno in le s sredstvi, ki v sadežih ne puščajo ostankov škropiv. Veliko sadja pridelajo tudi v travniških sadovnjakih, kjer pa ne škropijo, kar pomeni, da so vsi sadeži ekološki. Njihove proizvode odlikujeta harmonija sadnega vonja in okusa, ki pritegneta še tako zahtevnega poznavalca. Poleg odličnega borovničevca ponujajo še viljamovko, sadjevec im medeno žganje. Kontakt: Družina Kejžar T: +386 (0) 3 757 67 04

Zeliščarstvo

Številne kmetije na Pohorju imajo lepo urejene zeliščne vrtove, ki omogočajo spoznavanje in seznanjanje z zdravilnimi zelišči s Pohorja. Dva večja vrtova se nahajata v Vitanju in Žičah, seveda pa ne smemo pozabiti še trgovine v Žički kartuziji, kjer lahko kupite različna zelišča.

Zeliščarstvo Iršič in Ekološka kmetija Meglič

Žička kartuzija ni znana samo po samostanu, temveč vam lahko ponudi še marsikaj zanimivega. Posebej velja izpostaviti zeliščni vrt in možnost pokušnje ter nakupa čajev, čajnih mešanic, namazov, zeliščnih napitkov in mazil Zeliščarstva Iršič. Družina Iršič pa ima tudi svojo ekološko kmetijo, ki se nahaja na pobočju Steniške gore v bližini Vitanja. Spada med višinske kmetije. Od tam se odpira čudovit razgled na Vitanjsko in Zreško Pohorje. Megličevi razpolagajo s kar 10 hektarji obdelovalne zemlje. Na njej imajo nasad visokodebelnih starih sort jablan, hrušk in sliv. Pridelujejo piro, ajdo, pšenico, koruzo in druge poljščine. Imajo tudi zeliščni vrt, seveda pa pri njih domujejo še živali, in sicer ovce, jagnjeta in krave dojilje. Na seniku lahko prenoči tudi za avtobus ljudi. Kontakt: Iršič Karel T: +386 (0) 41 620 716

Zeliščni vrt Majnik

Izredno slikovit in zanimiv zeliščni vrt Majnik, v katerem lahko spoznate preko 120 različnih vrst zelišč, najdete v vasi Žiče, v neposredni bližini Pletarstva Kalšek. Vrt je delo pridnih rok članov družine Temnik na čelu z gospo Majdo, ki so se ji z njim uresničile dolgoletne sanje, saj je že od mladosti velika ljubiteljica zelišč. Namenjen je ogledom, izobraževalnim dejavnostim in prodaji zelišč, ki jih vzgajajo na biodinamičen način. Kontakt: Majda Temnik T: +386 (0) 31 342 107

SAKR DEDI 46

RALNA IŠČINA MARTINOVA STOPINJA Martinova stopinja je poleg smernega kamna enoten simbol Velike evropske kulturne poti sv. Martina Tourskega. Podružnična cerkev sv. Martina v Zlakovi nad Zrečami je po vrsti peti kulturni spomenik v Sloveniji, označen z Martinovo stopinjo.

www.destinacija-rogla.si

erkve so najstarejši in najbogatejši kulturnozgodovinski spomeniki, ki nosijo bogata verska, kulturna, umetnostna in zgodovinska sporočila. Na območju Pohorja in Dravinjske doline je skupno več kot dvajset cerkva, največ pa jih je v občini Zreče. Sakralne objekte so gradili v različnih obdobjih, večina pa jih je iz obdobja visokega in poznega srednjega veka.

erkev Jezusove spremenitve na C gori na Rogli

Leta 2010 je bila na Rogli, na nadmorski višini 1517 m, blagoslovljena cerkev Jezusove spremenitve na gori. Cerkev, ki je eden redkih primerov vlaganja gospodarstva v sakralne objekte, je po arhitekturni zamisli arhitektke Vere Klepej Turnšek nastala na zemljišču, ki ga je podarila družina Pikl. Tako se je uresničila že desetletja stara zamisel o postavitvi cerkve na Rogli. Podjetje Unior, d. d., Program Turizem je obstoječi turistični ponudbi lahko dodalo nov objekt.

Cerkev sv. Martina v Zlakovi

Cerkev sv. Martina je druga najstarejša ohranjena cerkev v župniji. Stoji na nadmorski višini 578 m. Po vsej verjetnosti njeni začetki segajo vse tja v 14. stoletje, ko naj bi jo začeli graditi kartuzijani iz bližnjega

Cerkev sv. Martina

samostana v Žičah. Cerkev sv. Martina je peti kulturni spomenik v Sloveniji, označen z Martinovo stopinjo. Martinova stopinja je poleg smernega kamna enoten simbol evropske kulturne poti, podobno kot je Jakobova školjka simbol za Camino. S stopinjo so označeni spomeniki, povezani z Martinovo dediščino. Martinova pot spada med poti, katerih osrednja tema so zgodovinske in legendarne evropske osebnosti.

Cerkev Matere Božje na Hriberci

Cerkev v Vitanju, ki se imenuje tudi “letna cerkev“, je bila sezidana v baročnem slogu med leti 1747 in 1754. Zunanjost tega ne kaže v celoti. Šele ko stopimo v notranjost, nas zares prevzame polnost baročne arhitekture. Freske, pa tudi barve sten in obokov, še poudarijo baročni videz prostora. Veliki glavni oltar iz leta 1770 je lep primer baročne umetnosti. Njegovo izdelavo pripisujejo Janezu Juriju Mersiju. Orgle pa so nastale med leti 1803 in 1807.

omarska cerkev sv. Matere R božje na Prihovi Cerkev je bila sredi 15. stoletja postavljena na mestu, na katerem je ob božiču cvetela češnja. Ljudje so verjeli, da gre za božji namig in da naj na tem mestu postavijo cerkev. Zato so na tem mestu najprej zgradili kapelico v čast Mariji cvetlici, leta 1464 pa že cerkev. Glavni donator za gradnjo prihovške cerkve je bil Wolfgang Valzej iz rodbine bogatih nemških grofov.

Ž upnijska cerkev sv. Jurija v Slovenskih Konjicah

Konjiška župnija je prvič omenjena že leta 1146, in sicer v listini oglejskega patriarha Peregrina. Prva konjiška cerkev je bila postavljena že pred letom 1146, današnja cerkev sv. Jurija pa je njena naslednica. Glavni oltar je posvečen zaščitniku cerkve sv. Juriju. Pozornost prav gotovo pritegnejo štirje kipi v vogalih prezbiterija okoli glavnega oltarja. Gre za kipe sv. Petra, sv. Pavla, sv. Hieronima in sv. Janeza Krstnika v nadnaravni velikosti. Kipi so po vsej verjetnosti nastali v 17. stoletju v kiparski delavnici Mersi.

40 Cerkev sv. Jakoba na Resniku

41 Cerkev sv. Janeza Krstnika v Oplotnici

42 Cerkev sv. Lamberta na Skomarju

43 Cerkev sv. Matere Božje na Brinjevi gori

44 Cerkev sv. Miklavža v Oplotnici

45 Cerkev sv. Neže na Brinjevi gori

46 Župnijska cerkev sv. Egidija v Zrečah

47 Župnijska cerkev sv. Kunigunde

na Gorenju nad Zrečami

48 Župnijska cerkev sv. Lovrenca na Stranicah

49 Cerkev Marijinega obiskanja v Špitaliču

50 Župnijska cerkev sv. Petra in Pavla v Vitanju

51 Župnijska cerkev sv. Vida na Hudinji

V IS POHOR SV

SKANJU RSKEGA VETA IN SRCA POHORSKO SRCE Zreče, mesto s kovaško tradicijo in termalnimi vrelci, leži v južnem delu Pohorja. Ponaša se z izjemno bogato naravno in kulturno dediščino, odlično kulinariko ter gostoljubnimi ljudmi. Tukaj živi tudi živahen “srček“, ki vam razkaže lepote Zreč in zanimivosti kraja.

www.destinacija-rogla.si

destinaciji Rogla - Pohorje lahko obiščete številne različne učne poti, ki so primerne zlasti za otroke. Gre za prave učne poligone, na katerih lahko spremljate dogodke v naravi, opazujete kulturo bivanja in spoznavate harmonijo naravne ter kulturne dediščine, ki je v naših krajih ne manjka. Otroci pa se bodo med raziskovalnim sprehodom morda zaljubili v kakšen poklic.

Srčkova učna pot v Zrečah

Srčkova učna pot je bila urejena leta 2012. Na poti so povezani zreški elementi naravne in kulturne dediščine. Pot je krožna in meri 10,1 km. Nanjo lahko vstopite oz. izstopite kjerkoli. Srčkova učna pot poteka mimo 13 zreških naravnih in kulturnih znamenitosti, torej ima kar 13 učnih postaj, na katerih so postavljene tudi informativno-izobraževalne table. Učne postaje so: uvodna postaja, park, potok, bunker iz druge svetovne vojne, jezero, Pavlakova jama, izletniška kmetija Ančka, lovsko-tehnični objekt, kamnolom/Golek, razgledna točka, tehniški muzej, Forma viva, cerkev in šola. Pot se začne pri Termah Zreče, s tablo, ki prikazuje potek celotne poti v dolžini 7,2 km, če pa se povzpnemo še na Golek, je dolga 10,1 km.

Vodna učna pot v Zrečah

Vodna učna pot Zreče združuje elemente naravne in kulturne dediščine. Skozi prikaz nekdanjih aktivnosti oživlja dediščino kraja in jo povezuje s sedanjostjo. Vodna učna pot Zreče je vez med obnovljenim vodnjakom na železniški postaji, starim mlinom ob Dravinji in njenih mlinščicah, reko Dravinjo s pritoki ter Zreškim jezerom in termalnim kopališčem. Zreče ležijo na izrednem vodnem bogastvu, ki je že v preteklosti bilo osnova za gospodarski razvoj kraja. Na poti je postavljenih osem informativno-izobraževalnih tabel, ki se začnejo na železniški postaji. Na prvi je tudi zemljevid, na katerem so vrisane vse točke Vodne učni poti Zreče.

Škratova učna pot

Vedoželjni obiskovalci Rogle se bodo prav gotovo podali po Škratovi učni poti proti Jurgovem, na kateri bodo, spoznavali neizmerno bogastvo in pestrost narave.

Učna pot Oplotniški vintgar Učna pot Oplotniški vintgar je bila urejena za namene ohranjanja naravnega območja ob potoku Oplotnica, ki je bilo v preteklosti zelo pomembno za lokalno prebivalstvo, saj mu je predstavljalo pomemben vir dohodka. Na potoku Oplotnica je bilo v preteklosti tudi preko 30 žag in mlinov, ki so bili prav tako ena izmed glavnih

pridobitnih dejavnosti tedanjega prebivalstva. Območje ob potoku je bogato z rastlinskimi vrstami. Pot ponuja številne informacije o nekdanjem življenju na tem območju skozi učne oglede in delavnice.

aravoslovna učna pot N Petelinjek v Slovenskih Konjicah

Sredi septembra 2007 je bila uradno odprta naravoslovna učna pot Petelinjek, ki je namenjena predvsem učencem in dijakom. Z aktivno udeležbo ob 13 tematskih tablah lahko spoznavajo življenje v ribnikih, močvirjih, na mokrotnih travnikih, v jelševju in v gozdu.

odna učna pot Prežigal v V Slovenskih Konjicah

Vodna učna pot Prežigal je učilnica na prostem, terenski laboratorij za različne ciljne skupine in poligon za raziskovalce. Z njegovo pomočjo obiskovalci spoznavajo različne vodne vire, njihovo rabo v preteklosti in njihove današnje potenciale.

Z majčkova gozdna učna pot v Slovenskih Konjicah

Pot se vije ob vznožju Konjiške gore nad Slovenskimi Konjicami. Z nje se odpira pogled na Dravinjsko dolino in pohorske gozdove v ozadju. V gozdu se nam predstavita pestra rastlinska in živalska svetova. Pot nas vodi nad sadovnjaki, po robovih gozda in skozi njega, objame stari konjiški grad z njegovo bogato zgodovino in legendami o nekdanjih konjiških gospodih, hkrati pa nas postavlja v sedanjost, med številne zanimivosti v gozdu. Za vodenje po poti skrbi Zavod za gozdove Slovenske Konjice, ki je tudi pomagal urediti Zmajčkovo gozdno učno pot.

Športne aktivnosti 59

ankališče S Zlodejevo

Zimsko-letno sankališče Zlodejevo je na voljo vsem, ki hrepenijo po adrenalinu in nepozabnih

doživetjih. Udobne sani so namenjene dvema osebama, lahko pa jih vozite tudi sami. Zanimiva vožnja po 1.360 m dolgi vijugasti progi je zabavna tudi, kadar dežuje ali sneži. Kljub temu, da hitrost uravnavate sami, ne morete prekoračiti 40 km/h. Avantura se konča na nadmorski višini 1.340 m, od tod pa vas vlečnica, skupaj s sanmi, pripelje nazaj na vrh.

Bike park Rogla

Obožujete gorsko kolesarjenje? So vam všeč adrenalinske proge? Potem je Bike park na Rogli pravi naslov za vas. Pet prog, ki se razlikujejo po težavnosti, se razprostira na skupno 4.700 m površine. Na progah so postavljene tako imenovane “bande“, mostnice, “dropi“, skalne ovire, skoki in drugi elementi. V parku je tudi spretnostni poligon, namenjen predvsem začetnikom oz. otrokom. Kolesarski park deluje v povezavi s panoramsko sedežnico Planja.

Golf igrišče Zlati grič

Golf igrišče Zlati Grič leži med vinogradi v Škalcah v neposredni bližini Zreč. Razgibano igrišče ima 9 igralnih polj, katerih skupna dolžina je 2.500 m. Par igrišča je 35.

Smučanje 62 Smučišče Rogla, ki leži na 1.517 m nadmorske višine, nudi smučarske užitke od pozne jeseni do zgodnje pomladi. Na skrbno urejenih progah smučarjem zagotavljajo najmanj 100 smučarskih dni, saj so vsa smučišča opremljena z napravami za umetno zasneževanje. Odlično pripravljena smučišča in tekaške proge, na katerih se je pripravljala tudi najboljša slovenska tekačica na smučeh Petra Majdič, omogočajo

smučarjem in tekačem obilo športnih užitkov. Na Rolgi se lahko zabavajo tudi najmlajši. Nekateri se učijo prvih zavojev v šoli smučanja, medtem ko se ostali zabavajo v vrtcu na snegu. Tisti, ki jim ne manjka energije in adrenalina, se dobro znajdejo tudi na ovirah v Fun parku Rogla, poligonu za deskarje in smučarje prostega sloga, ki se razprostira vzdolž leve strani smučišča Mašin Žaga. Fun park Rogla sestavljajo “half pipe“ v zgornjem delu, medtem ko je v srednjem in delno spodnjem delu postavljenih petnajst t. i. “slopstyle elementov“, na katerih deskarji in smučarji prostega sloga izvajajo njim lastne elemente. V spodnjem delu je zgrajenih nekaj skakalnic “kickerjev“, pred ciljem pa še dve “big air“ skakalnici.

Vodni užitki 63 Doživite občutek lahkotnosti v osmih bazenih s skupno površino 1600 m2 in se sprostite v masažnih bazenih ter kopelih Term Zreče. V notranjih bazenih je dovolj prostora, da v njih plavate, si nabirate novih moči in kondicije ter okrepite telo. Sprostite se lahko ob vodnih in bisernih vrelcih, zabavate v toku počasne reke, na hitrih drčah in toboganu. Poleti izkoristite vodne užitke, ki vam jih, z dvema drčama in toboganom, nudi Vodni gozdni park. Pozimi poiščite sprostitev v prijetno žuborečih toplih bazenih in uživajte ob pogledu na okoliške zasnežene vrhove. Medtem lahko vaši malčki preživijo prijetne urice v otroškem čofotalniku.

Plezanje 64 Vsem, ki jih mika plezanje, na Rogli ponujajo izvirne programe za rekreativce, začetnike, šole, podjetja in družine. Nižja plezalna stena, ki je visoka 2,9 m, je primerna za otroke in ogrevanje pred pravimi izzivi, ki vas čakajo na višji plezalni steni, ki sega do višine 9 m. Plezanje krepi povezanost v družini in motivacijo. Preizkusite se v nori dogodivščini, ki vam lahko vlije dodatno samozavest in vas obenem razveseli, spravi v smeh spodbudi k zdravi zabavi.

Športni ribolov 65 V neposredni bližini Term Zreče leži Zreško jezero z urejeno sprehajalno potjo in prijetnimi kotički za športni ribolov. Številne ribiče navdušuje bogat ulov številnih vrst rib, kot so smuč, ščuka, postrv, klen, podust, krap, in zelenka. Športni ribolov je mogoče tudi na umetnem jezeru Mašin žaga na Rogli.

www.destinacija-rogla.si

Družinski svet dogodivščin 66

ini zooland v Slovenskih M Konjicah

Mini zooland se nahaja v Slovenskih Konjicah in omogoča vstop v svet, poln doživetij ter vznemirljivih dogodivščin. Živalski vrt krasijo in bogatijo raznovrstne rastline in številne živali, ki jih je mogoče tudi hraniti ter celo pobožati. Na voljo so tudi številna izvirna igrala. Otroki lahko tukaj praznujejo tudi nepozabne rojstne dneve. Prav tako je dobro poskrbljeno za večje skupine vrtcev in šol ter upokojence. Ogledate si lahko tudi akvarij, tropski gozd, tematska prizorišča (Australian land, Wild west land, pravo gusarsko ladjo, Farm yard ...).

Od ponedeljka do nedelje od 9.00 do 18.00 V poletnem času do 19.00. Kontakt: +386 (0) 3 759 02 70

anč Dravinja v Slovenskih R Konjicah

Ranč Dravinja je raj za konjenike in njihove konje, predvsem pa za otroke. Ob obisku ranča lahko občutite utrip kmečkega okolja, se sprostite v podeželski naravi, svoje čare pa doda tudi pomirjujoča in čarobna reka Dravinja, ob kateri se ranč razprostira. Poleg tega, da se na ranču lahko preizkusite v ježi konja ali ponija, za vas pripravljajo različne animacije in dogodke, kot so jahanje na ranču, jahanje v maneži, mini šola jahanja, kuharske in plesne delavnice ter tematski večeri. Na Ranču Dravinja vam bodo prav tako pripravili slasten obrok.

Od ponedeljka do petka med 10.00 in 21.00 Sobota: od 15.00 do 20.00. Kontakt: +386 (0) 31 769 212

Naravne znamenitosti

bmočje Pohorja s pestrim rastlinskim in živalskim svetom je eden izmed slovenskih naravnih biserov. To dokazuje tudi uvrstitev Pohorja v mrežo posebnih evropskih naravovarstvenih območij Natura 2000. Gre za ekološko pomembna območja, ki so na ozemlju evropske skupnosti pomembna za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja habitatnih tipov in habitatov vrst. Določena so na osnovi Direktive o pticah in Direktive o habitatih.

Lovrenška jezera

Lovrenška jezera so najzanimivejša jezerca, ki se nahajajo na kakšen kilometer dolgem in 300 m širokem Lovrenškem barju. Jezerca se razprostirajo med Planinko (1392 m n. m.) in Mulejevim vrhom (1533 m n. m.) v povirju potokov Radolnje, Mislinje in Velke. So kotanje s površino nekaj kvadratnih metrov in globino do 1,2 m. Jezerc je od 11 do 22, odvisno od obsega in trajnosti stoječe vode. Najvišje jezerce, ob katerem je postavljen lesen razgledni stolp, leži na višini 1529 m n. m., najnižje pa na višini 1517 m n. m. Zaradi nadmorske višine, na kateri ležijo Lovrenška jezera, nam lahko pričarajo pokrajinske značilnosti pojezerij in resav severne Evrope.

Pavlakova jama

Pavlakova jama v Novi Dobravi pri Zrečah, ki leži v strmi vzhodni steni 40 m nad nekdanjo graščino Jamnik oziroma nad sedanjo domačijo Potočnikovih, je bila raziskana leta 1963. V njej so našli nekaj prazgodovinske keramike, značilne za pozno bronasto in zgodnjo starejšo železno dobo), ki je ležala v naplavljenih plasteh sredi jame. Najdbe hrani Pokrajinski muzej Maribor.

Zreško jezero

Za parkom pri Termah Zreče se nahaja umetno jezero, ki služi kot umetni zadrževalnik vode in je hkrati življenjsko okolje številnih vodnih ter obvodnih rastlin in živali. Jezero je razdeljeno na dva dela. Prvi del služi za čiščenje odpadnih voda, ki pritekajo v vodotok, drugi, spodnji del jezera, pa je namenjen ribolovu, predvsem pa obiskovalcem. In kaj lahko ulovite? Seznam je dolg: krapa, klena, ščuko, smuča, amurja, zeleniko in še bi lahko naštevali. Lahko pa se preprosto samo sprehodite ali pa tečete ob jezeru. Seveda ne boste mogli spregledati račk in gosk, ki veselo čofotajo v vodi.

Žički grobeljnik

Ob poti proti Žički kartuziji je rastišče žičkega grobeljnika, endemita, ki v Sloveniji uspeva le v kamnolomu v Žičah in ponekod v njegovi okolici. Je redka in ogrožena rastlinska podvrsta. Rastišče je z občinskim odlokom zaščiten naravni spomenik. Te dragocene rastlinice nikar ne trgajte, raje jo odnesite s seboj na posnetku.

Naravno klimatsko zdravilišče

Rogla je od leta 1996 priznano klimatsko zdravilišče. Blažilni učinki klime na nadmorski višini 1517 metrov, na sončnih in zavetrnih legah, so primerni za vse, ki imajo težave s pljučnimi boleznimi in motnjami dihanja. Zrak, bogat z kisikom in ugodna klima blagodejno vplivata na obolenja dihal, alergije, obolenja oči in kože ter krvnega obolenja in sta po mnenju strokovnjakov, še posebej primerna za zdravljenje astme, stanj po prebolelih pljučnicah in vnetjih rebrnih mren.

Pohorska šota

Pohorska šota je naravni vir zdravja in dobrega počutja. Edinstveno naravno zdravilo oblikujejo njena ekološka čistost ter učinkovitost pri zdravljenju in lajšanju revmatičnih in drugih obolenj. Starost pohorske šote ocenjujemo na 10.000 let. Njen zdravilni učinek blagodejno deluje pri boleznih gibalnega sistema, ginekoloških, uroloških, internističnih ter psihosomatskih boleznih.

O Rogle 64

Okusi ogle POHORSKI LONEC Tipična jed Zreškega Pohorja je Pohorski lonec, v katerem so združeni meso, gobice, ješprenj, krompir, zraven pa seveda sodi domač kruh. Skrajni čas, da ga poskusite. Dober tek.

www.destinacija-rogla.si

a naše kraje je značilna bogata kulinarična dediščina. Hrano, ki se pripravlja na sodoben način po izvirnih receptih naših babic, in povezane prireditve smo skupaj s kulinaričnimi ter kulturnimi ponudniki združili v prepoznavno blagovno znamko “Okusi Rogle“. S povezavo lokalnih pridelovalcev hrane smo zagotovili večjo samooskrbo z lokalno pridelanimi živilskimi proizvodi. Za to okolje je značilnih več jedi, kot so na primer pohorski lonec, gobova juha z ajdovimi žganci, od močnatih jedi pa so izvrstni pohorski pečeni štruklji. Prav tako vam lahko postrežemo fižol, zabeljen z ocvirki, ali pripravimo štajerske bučne zrezke. Le kdo ne želi poskusiti pohorske bunke ali pa mogoče pravih pohorskih kolin? Naše jedi najdete na jedilnikih različnih ponudnikov, vendar jih vsak pripravlja po svoje. Seveda pa ne ponujamo zgolj hrane, saj se na tem območju vije Podpohorska vinska turistična cesta 17. Pri nas resnično ne boste lačni ne žejni. 74

inorodno območje Škalce – V Vinska klet Zlati grič

Nad ravnicami ob reki Dravinji se dvigajo griči, kjer najdemo prijaznost, sonce, tradicijo in vinsko trto. Sprehod po vinski cesti skozi vinorodne Škalce je nepozabno doživetje v vsakem letnem času in v vsakem vremenu. Zlati griči so naravni park. So kot galerija čudovitih slik, ki jih občudujemo, ko gledamo vinograde in golf igrišče. Vina nastajajo na okoli 400 ha vinogradov. Žlahtnost vinskih kapljic je mogoče čutiti v različnih belih sortah, med rdečimi pa kraljuje modra frankinja. Za vse sorte velja, da se priležejo k ponudbi okusnih domačih jedi, ki jih pripravljajo v teh krajih. Vinska klet podjetja Zlati grič je ena izmed tehnološko in arhitekturno najmodernejših v tem delu Evrope. Kompleks obsega kleti z vinsko posodo, proizvodni del pa prostore za trženje, upravo in garaže. V kleti pridelujejo samo kakovostna in vrhunska vina, zato tehnologija pridelave grozdja temelji na minimalnih obremenitvah trte s škropivi in na okolju prijazni pridelavi.

Vinska klet Zlati grič

Potomka stare trte na Lentu 75 v Zrečah Potomka najstarejše žlahtne vinske trte na svetu - modre kavčine (Vitis vinifera var. Sativa) raste pri avtobusni postaji v Zrečah. Zadnjo soboto v aprilu leta 2010 sta jo posadila zreški župan mag. Boris Podvršnik in mariborski podžupan Andrej Verlič. Ob martinovanju in drugih praznovanjih se pri trti zbirajo domačini in drugi obiskovalci. Trti delata družbo nova mestna ura in jablana, ki je simbol prijateljstva med prebivalci Zreč in pobratenega mesta Sedbergh na severu Velike Britanije.

v Slovenskih Konjicah

V konjiških vinogradih vsako leto s posebnim ponosom in spoštovanjem potrgajo grozdje omenjene potomke. Potomka vinske praprababice v mestu cvetja in vina uspeva ob vstopu v vinorodne Škalce. Žametna lepotica pa na prav posebnem mestu uspeva tudi v Žički kartuziji, kjer so ji nadeli ime Kartuzijanka. Sončni žarki v Dolini sv. Janeza očitno dobro vplivajo nanjo, saj odlično uspeva že od leta 2007, ko jo je v znak prijateljstva med Mariborom in Slovenskimi Konjicami v dar prejel župan Miran Gorinšek, ki je tudi njen gospodar.

www.destinacija-rogla.si

Kulinarične poti Krušna pot Dolžina poti: 10 km Čas obiska: vse leto Način obiska: peš, kolo, avto Potek poti: Prvi krak: Zreče–Izletniška kmetija Ančka Drugi krak: Zreče–Zreško jezero–Turistična kmetija Urška na Križevcu– Turistična kmetija Arzenšek na Stranicah

Gozdna pot Dolžina poti: 35 km Čas obiska: vse leto Način obiska: avto, kolo, delno peš Potek poti: Zreče–Hotel Pod Roglo v Boharini–Izletniška kmetija Ravničan−Turistična kmetija Ramšak na Padeškem Vrhu–Rogla–Koča na Pesku–Turistična kmetija Gričnik na Planini na Pohorju–Gostišče Smogavc na Gorenju–Žganjekuha Kejžar v Zrečah

Vinsko-sadna pot Dolžina poti: 50 km Čas obiska: vse leto, najzanimivejša v času trgatve in obiranja sadja Način obiska: peš, kolo, avto

Potek poti: Potomka stare trte na Lentu pri zreški avtobusni postaji–Vinogradništvo Andrejc–Vinarstvo Založnik–Zlati grič–Žička kartuzija–Gačnikov hram v Klokočovniku–Vinska klet Sanctum v Lipoglavu–Sadjarska kmetija Brečko na Stranicah

Pot zelišč, dišavnic in medu Dolžina poti: 30 km Čas obiska: vse leto Način obiska: avto, kolo Potek poti: Dvorec Trebnik v Slovenskih Konjicah–Ranč Dravinja–Čebelarstvo Žvikart– Zeliščni vrt Majnik v Žičah–Pletarstvo Kalšek v Žičah–Izletniška kmetija Lopan–Penzion Kračun–Žička kartuzija in Gostilna Gastuž–Zeliščarstvo Iršič–Izletniška kmetija Krošl

Po pohorskih pašnikih Dolžina poti: 55 km (Občina Vitanje), 60 km (Občina Oplotnica) Čas obiska: vse leto, a najlepše je od pomladi do jeseni Način obiska: avto, kolo (granitna kolesarska pot), konjski hrbet Potek poti: Prvi krak: Zreče–Ošlakova kovačija v Skomarju–Turistična kmetija Arbajter na Skomarju–Skomarska hiša–Beškovnikova kašča v Vitanju– Gostilna Čebelica –KSEVT (Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij)–Gostilna Kuzman Drugi krak: Skomarje–Turistična kmetija Ločnikar–Turistična kmetija Pačnik v Resniku–Rogla–Koča na Jurgovem–Koča na Pesku–Lukanja–Kamnolom Cezlak–Oplotnica Dodatne informacije najdete na www.destinacija-rogla.si ali v knjigi Po kulinaričnih poteh Zreškega Pohorja in Dravinjske doline

Kolofon Podatke za vodnik zbrali in uredili: Tadeja Waldhuber, Urška Firer in Tamara Zver Fotografije: Arhiv LTO Rogla-Zreče, GIZ Ervin Matevžič, arhiv Občina Zreče Arhiv Unior d.d. – Program Turizem Tomo Jeseničnik, arhiv TIC Slovenske Konjice Andraž Korošec, arhiv TIC Slovenske Konjice Arhiv Občina Vitanje in Zavod KSEVT Arhiv Občina Oplotnica Matjaž Jambriško, arhiv ZAVOD Celeia Celje Aleš Hotko, www.gradovi.net Lektoriranje: Saša Ljubec Založnik in izdajatelj: LTO Rogla-Zreče, GIZ Oblikovanje in tisk: Medijski guruji, d.o.o. Izdaja: september 2013 Naklada: 4.000 kom Za morebitne spremembe pri odpiralnih časih izdajatelj ne odgovarja. Za morebitne napake v tisku se opravičujemo.