HIPERPRODUKCIJA PROSTORSKIH PODATKOV (MEDSEBOJNA POVEZANOST PODATKOV IN NJIHOVA UPORABA) Matja탑 Grilc Ljubljana, 6.10.2009
VPRAŠANJA POVEZANA S PROSTORSKIMI PODATKI
Pri vseh aktivnostih v prostoru se nam vedno zastavita vsaj dve vprašanji : kje v prostoru se ta pojav ali omejitev nahaja in kdo je lastnik zemljišča, na katerem se ta pojav ali omejitev nahaja Posledično pridemo še do mnogih drugih vprašanj – na primer: koliko pojavov ali omejitev se prekriva na določenem prostoru Kako natančna je meja teh pojavov in omejitev določena v posameznih prikazih podatkov ali lahko te podatke uporabim samo kot “grobo” informacijo ali lahko z njimi točno določim meje pojava ali omejitve v naravi ......
2
16 January, 2012
VPRAŠANJA POVEZANA S PROSTORSKIMI PODATKI Preden odgovorimo na zastavljena vprašanja, moramo dobro poznati osnovne zakonitosti prostorskih zbirk podatkov Čeprav nam moderna GIS orodja omogočajo izvajanje analiz in prostorskih presekov, je potrebno pred vsako uporabo prostorskih podatkov posamezne evidence poznati: Njihovo vsebino
Njihov namen
Njihovo natančnost glede pozicioniranja v prostor (vir, kartografska podlaga, ki je uporabljena za lociranje v prostor,...)
3
16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LOKACIJE V “REALNI PROSTOR”
Ko poznamo ta dejstva lahko začnemo prostorske podatke pravilno uporabljati. Odgovorili smo na prvo vprašanje: Kje v prostoru se ta pojav ali omejitev nahaja? In posledično tudi na vprašanji: Kako natančna je meja teh pojavov in omejitev določena v posameznih prikazih podatkov? Ali lahko te podatke uporabim samo kot “grobo” informacijo ali lahko z njimi točno določim meje pojava ali omejitve v naravi?
4
16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LOKACIJE V “REALNI PROSTOR”
Ko postavljamo pojav ali omejitev v »realni prostor«, to lahko storimo le preko podlag, ki so že pravilno umeščene v prostor – so realna slika prostora. Realno sliko prostora predstavljajo topografski načrti in karte ustreznih meril, ki prikazuje prikaz fizičnih struktur in pojavov na zemeljskem površju.
5
16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LOKACIJE V “REALNI PROSTOR”
Pri lociranju v prostor si lahko pomagamo z najboljšim približkom prostora – digitalnim ortofoto načrtom (DOF). Zavedati se moramo, da gre za približek in zato moramo poznati in upoštevati lastnosti DOF-a.
6
16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LOKACIJE V “REALNI PROSTOR” Lastnosti DOF –a: so mersko primerljivi z linijskimi kartami (temeljnimi topografskimi načrti v merilu 1 : 5.000, za katere velja grafična natančnost vira = 0.2 mm x 5 000 = 1.0 m);
razdelitev na liste je enaka kot pri TTN 5; območje Slovenije pokriva 3.258 ortofotov
vsi ortofoti zadnje izdaje so iz leta 2006 (stanje na terenu); Slovenija je v celoti pokrita z barvnimi ortofoti s slikovnim elementom 50 cm, 15% Slovenije tudi z barvnimi ortofoti s slikovnim elementom 25 cm, za celo Slovenijo so na voljo barvni bližnje infrardeči ortofoti s slikovnim elementom 1 m. 7
16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LOKACIJE V “REALNI PROSTOR”
Primer lociranja geoloških podatkov Na topografsko karto
Primer lociranja Gerkov in gozdnega roba na DOF
8
16 January, 2012
VPRAŠANJA POVEZANA S PROSTORSKIMI PODATKI Drugo pomembno vprašanje, ki se nam poraja je: Kdo je lastnik zemljišča, na katerem se ta pojav ali omejitev nahaja? Povezavo med objektom v »realnem prostoru« in lastništvom tega prostora predstavlja evidenca zemljiškega katastra.
9
16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LASTNIŠTVA PROSTORA
DKN DIGITALNI KATASTRSKI NAČRT
10
16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LASTNIŠTVA PROSTORA
Zemljiški kataster je edina uradna evidenca, ki povezuje stvarne pravice na nepremičninah z lokacijo v prostoru – umesti lastnino v prostor oziroma prostor poveže z lastnikom. V materializirani obliki je ta “povezovalec” zemljiškokatastrski prikaz. Poznavanje lastnosti zemljiškokatastrskega prikaza apriori ne zagotavlja pravilnosti lociranja pojavov v prostor na njegovi osnovi. Zato je potrebno poznati stopnjo zaupanja v lociranje pojavov in omejitev v prostor preko zemljiškokatastrskega prikaza.
11
16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LASTNIŠTVA PROSTORA
DKN DIGITALNI KATASTRSKI NAČRT
12
DKN ZEMLJIŠKO KATASTRSKI DIGITALNI KATASTRSKI PRIKAZ NAČRT
16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LASTNIŠTVA PROSTORA Grafične podatke zemljiškega katastra ločimo na: zemljiškokatastrski prikaz in zemljiškokatastrski načrt.
Definiranje
ZEN 19. člen zemljiškokatastrskega prikaza (ZKP) točka 7 (meja in površina parcele) Meje parcel s parcelnimi številkami in zemljišči pod stavbo na območju Republike Slovenije so grafično prikazane v zemljiškokatastrskem prikazu. Zemljiškokatastrski prikaz je slika oblike in medsebojne lege parcel. Geodetska uprava ga po potrebi lahko spremeni zaradi lokacijsko boljše predstavitve mej. Ta sprememba ne vpliva na stvarnopravne pravice lastnikov parcel in geodetska uprava ne obvešča o njej lastnikov parcel. Zemljiškokatastrski prikaz se ne sme neposredno uporabljati za ugotavljanje poteka meje po podatkih zemljiškega katastra, lahko pa se uporablja za prikaz drugih podatkov, v geografskih informacijskih sistemih ali za druge podobne namene z opozorilom, da je prikaz mej informativen.
13
16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LASTNIŠTVA PROSTORA Definiranje zemljiškokatastrskega načrta (ZKN)
ZEN 19. člen točka 8 (meja in površina parcele) Meje parcel in zemljišča pod stavbo, ki so evidentirani s koordinatami zemljiškokatastrskih točk s predpisano natančnostjo v državnem koordinatnem sistemu, ter parcelne številke se grafično prikažejo v zemljiškokatastrskem načrtu.
14
16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LASTNIŠTVA PROSTORA Zemljiškokatastrski prikaz pokriva celotno območje države in predstavlja sliko oblike in medsebojne lege parcel.
Zemljiškokatastrski načrt ne pokriva celotnega območja države, ampak obstoja samo za območja, kjer se nahajajo parcele, katerih meje so evidentirane s koordinatami zemljiškokatastrskih točk s predpisano natančnostjo.
15
16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LASTNIŠTVA PROSTORA
ZKP je enak ZKN Območja koordinatnega katastra vzdrževanega koordinatno (npr. merilo 1:1000 – nove izmere)
ZKP ni enak ZKN Območja grafičnega katastra vzdrževanega z vklopom (npr. merilo 1:2880)
16
16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LASTNIŠTVA PROSTORA
Lociranje lastninskega stanja v prostor je na informativnem nivoju, ki zadošča za strateških nivo podatkov, danes dokaj enostaven. Z izdelavo enotnega sloja parcel za območje celotne države v digitalni obliki je bila podana osnova za povezavo med lastnikom in ostalimi prostorskimi podatki. Toda v trenutku, ko hočemo prostor obravnavati podrobneje, enotni sloj parcel zaradi svojih lastnosti ni brezpogojno uporaben.
17
16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LASTNIŠTVA PROSTORA Enotni sloj parcel je nastal iz klasičnih katastrskih načrtov s pomočjo tehnik skaniranja, vektorizacije, transformacije, usklajevanja meja katastrskih občin in usklajevanja podatkov med pisnim in grafičnim delom evidence zemljiškega katastra.
18
16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LASTNIŠTVA PROSTORA Klasični katastrski načrti, ki so bili vključeni v zgoraj omenjeni proces so izvorno nastali v različnih časovnih obdobjih in bili izdelani z različnimi metodami v različnih merilih. Metode vzdrževanja posameznih načrtov so se razlikovale, lahko celo trdimo, da imamo različne metode vzdrževanja v različnih obdobjih znotraj istega načrta. Čeprav govorimo o enotnem sloju parcel, to še ne pomeni, da je ta sloj kvalitativno enoten. Vse kar je v tem sloju enotnega je zveznost, ki jo pred pretvorbo v digitalno obliko nismo poznali.
19
16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LASTNIŠTVA PROSTORA Če hočemo torej povezati ostale prostorske podatke z lastništvom, moramo poznati stopnjo zaupanja v lociranje pojavov in omejitev v prostor preko zemljiškokatastrskega prikaza. Stopnja zaupanja lociranje lastnine v prostor je odvisna od: vzdrževanosti podatkov javnih evidenc in
kvalitete podatkov zemljiškokatastrskega prikaza
20
16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LASTNIŠTVA PROSTORA Zemljiški kataster je “ živ”. Podatki se stalno spreminjajo, vendar pa je še posebno potrebno paziti na spreminjanje podatkov zemljiškega katastra zaradi kompleksnejših sprememb kot so: vnosa elaboratov, ki pokrivajo večja območja (izmere cest, območja novih sosesk, pogodbenih in upravnih komasacij) in izboljšanja pozicijske natančnosti zemljiškokatastrskega prikaza.
21
16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LASTNIŠTVA PROSTORA izboljšanja pozicijske natančnosti zemljiškokatastrskega prikaza
vnosa elaboratov, ki pokrivajo večja območja
22
16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LASTNIŠTVA PROSTORA Spremembe, ki nastanejo na podlagi vnosa novih elaboratov pomenijo:
drugačno lokacijo parcel v prostoru, ukinitev parcelnih številk, določitev novih parcelnih številk, določitev novih vrst rab, določitev lokacije novih zemljišč pod stavbo, določitev novih površin in določitev novih zemljiškokatastrskih točk, ki vplivajo na kvaliteto zemljiškokatastrskih načrtov.
To pomeni, da parcela, ki smo jo v prikazu pojavov in omejitev vezali na pojav ni več taka, kot je bila ali pa sploh ne obstaja več!
23
16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LASTNIŠTVA PROSTORA Spremembe, ki nastanejo na podlagi izboljšanja pozicijske natančnost pomenijo: spremembo oblike posamezne parcele, spremembo lege posamezne parcele in spremembo odstopanj med lokacijskimi koordinatami načrta in koordinatami izmerjenimi v naravi.
To pomeni, da lokacija pojava ali omejitve lahko pripada po postopku drugemu lastniku.
24
16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LASTNIŠTVA PROSTORA Kvaliteto podatkov zemljiškokatastrskega prikaza nam poda stopnja zaupanja. Če bi imeli oblikovana »območja enake stopnje zaupanja« ali enakih pogojev za lociranje lastnine v prostor, bi lahko vedeli, ali se lahko zanesemo na povezavo pojavov in omejitev z lastnino ali ne. Stopnja zaupanja je odvisna od: vrste katastra (koordinatni, grafični, numerično grafični), načina izmere - metode določitve zemljiškokatastrskih točk (polarna, fotogrametrična,...) izvornega merila katastrskega načrta (1:2880, 1:1440, 1:1000) metode vzdrževanja (koordinatna, metoda vzdrževanja z vklopom) velikosti odstopanj med lokacijo zemljiškokatastrske točke na terenu in načrtu
25
16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LASTNIŠTVA PROSTORA VELIKA STOPNJA ZAUPANJA
MINIMALNA STOPNJA ZAUPANJA
parcele se nahajajo na območju koordinatnega katastra, metoda določitve koordinat je polarna ( če gre za točke pred uvedbo meritev v novem koordinatnem sistemu - GK koordinate) ali metoda terenske meritve z numeričnimi koordinatami (če gre za točke po uvedbi meritev v novem koordinatnem sistemu – ETRS89/TM ali D48/GK), izvorno merilo je 1:500, 1:1000 ali 1:2000, metoda vzdrževanja je koordinatna in odstopanja med lokacijo zemljiškokatastrske točke na terenu in načrtu ni.
26
parcele se nahajajo na območju grafičnega katastra, metoda določitve koordinat ortogonalna, presek ali ni znana, izvorno merilo je 1:2880 ali 1: 5760, metoda vzdrževanja z vklopom in odstopanja med lokacijo zemljiškokatastrske točke na terenu in načrtu znašajo lahko tudi 15m in več.
16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LASTNIŠTVA PROSTORA
Velika stopnja zaupanja Sprejemljiva stopnja zaupanja Pogojna stopnja zaupanja Minimalna stopnja zaupanja
27
16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LASTNIŠTVA PROSTORA Če prikazujemo podatke »na parcelo natančno« ali umeščamo lastnino v realni Prostor, moramo za vsako posamezno parcelo pregledati naslednja odstopanja. Koordinate točke na terenu
Koordinate točke na ZK prikazu
28
16 January, 2012
ODGOVORI NA VPRAŠANJA GLEDE LASTNIŠTVA PROSTORA Kot smo lahko videli na primeru, je osnovni vir za pravilno umestitev v prostor, lega zemljiškokatastrskih točk na območjih, kjer le te obstajajo. Če teh podatkov ni, pa je potrebno opraviti primerjavo med identičnimi točkami na DOF in zemljiškokatastrskem prikazu, z upoštevanjem podatkov o vrsti katastra, načinu izmere, merilu in vrsti vklopa.
29
16 January, 2012
ZBIRKE - EVIDENCE GEODETSKE UPRAVE
Pri pozicioniranju pojavov in omejitev v prostor in pri povezavi le – teh z lastništvom, smo se že dotaknili treh zbirk podatkov, ki jih vodi Geodetska Uprava RS in sicer: Zemljiški kataster Topografski načrti in karte Digitalni ortofoto načrti V nadaljevanju bomo predstavili še nekaj dejstev o teh zbirkah in vse ostale zbirke, ki jih vodi Geodetska uprava RS.
30
16 January, 2012
ZBIRKE - EVIDENCE GEODETSKE UPRAVE Zbirke – evidence Geodetske uprave RS so: Zemljiški kataster Kataster stavb Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture Register nepremičnin Register prostorskih enot Evidenca trga nepremičnin Topografski načrti in karte Digitalni ortofoto Digitalni model reliefa – DMR Register zemljepisnih imen
31
16 January, 2012
ZEMLJIŠKI KATASTER - ZK Celotno ozemlje R Slovenije je lastniško razdeljeno. Kako poteka lastniška razdelitev ozemlja Slovenije je podano v evidenci zemljiškega katastra. »Zemljiški kataster je temeljna evidenca podatkov o zemljiščih. Zemljiški kataster se povezuje z zemljiško knjigo« (ZEN, 4.člen).
32
16 January, 2012
ZEMLJIŠKI KATASTER - ZK Podatki, ki se vodijo v zemljiškem katastru so: identifikacijska oznaka parcele (parcelna številka), status meje parcele in status parcele (urejena meja, urejena parcela), zemljiškokatastrske točke (identifikator, koordinate, metodo določitve, status), površina parcele, dejanska raba parcele, vrsta rabe parcele (do 21.aprila 2011), zemljišče pod stavbo, boniteta zemljišča, lastnik in upravljavec. Za vse naštete podatke je zemljiški kataster izvorna evidenca, razen za podatek o lastniku parcele. Lastnik je prevzet podatek iz zemljiške knjige. 33
16 January, 2012
ZEMLJIŠKI KATASTER - ZK
34
16 January, 2012
KATASTER STAVB - KS
Želje po ureditvi etažne lastnine, torej po uvedbi fizičnega dela stavbe kot ene izmed osnovnih enot v prometu z nepremičninami in njeno evidentiranje v javnih evidencah lahko zasledimo na ozemlju naše države že v komentarjih Občega avstrijskega državljanskega zakona iz leta 1912. Del stavbe se je potem pojavljal v različnih oblikah v zemljiški knjigi, dokler ni prišlo do uvedbe interventnega zakona leta 1999. Interventni zakon je pomenil prvi korak do povezave Zemljiške knjige in Geodetske uprave na področju etažne lastnine (ZPPLPS- UPB1, 4. člen, 13.točka). Predpogoj za vpis v zemljiško knjigo po tem zakonu so bile izvedeni določeni postopki na strani geodetske stroke.
35
16 January, 2012
KATASTER STAVB - KS Z uvedbo Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (leta 2000) je bil uveden kataster stavb. Leta 2006 je bil sprejet Zakon o evidentiranju nepremičnin, ki danes ureja področje katastra stavb. Kataster stavb kot nova evidenca vsebuje podatke iz različnih časovnih in različno kvalitetnih virov, npr.:
podatke iz posebne E zemljiške knjige, podatke vpisane v zemljiško knjigo na podlagi Pravilnika o vodenju zemljiške knjige, podatke vpisane v zemljiško knjigo in kataster stavb po interventnem zakonu, podatke pridobljene skozi redne postopke katastra stavb in podatke pridobljene z množičnim zajemom iz različnih virov, ki obravnavajo stavbe.
36
16 January, 2012
KATASTER STAVB - KS Podatki, ki se vodijo v katastru stavb so (ZEN, 73. člen): identifikacijska oznaka (številka stavbe in dela stavbe ter šifra in ime katastrske občine) upravljavec, lega in oblika, površina, dejanska raba, številka stanovanja ali poslovnega prostora, lastnik (prevzet podatek iz zemljiške knjige), podatki o povezavi z registrom prostorskih enot, podatki o povezavi z zemljiškim katastrom in podatki o povezavi z zemljiško knjigo. Lega stavbe je podana v grafičnem delu katastra stavb, ostali podatki se vodijo v atributnem delu.
37
16 January, 2012
KATASTER STAVB - KS
38
16 January, 2012
KATASTER STAVB - KS V grafičnem delu katastra stavb je podan maksimalen obseg stavbe in ne presek stavbe s terenom. Presek stavbe s terenom je podan v zemljiškem katastru kot meje zemljišča pod stavbo ali kot vrsta rabe stanovanjska stavba, poslovna stavba, gospodarsko poslopje, garaža, funkcionalni objekt, porušen objekt, stanovanjska stavba – stavbišče in včasih stavbišče (stavbišče lahko pomeni tudi stavbo z funkcionalnim zemljiščem).
39
16 January, 2012
ZBIRNI KATASTER GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE – ZBIRNI KATASTER GJI
Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture predstavlja temeljno nepremičninsko evidenco v Sloveniji, v kateri se evidentirajo objekti gospodarske javne infrastrukture. V
40
zbirnem katastru se vodijo podatki o: prometni infrastrukturi, energetski infrastrukturi, komunalni infrastrukturi, vodni infrastrukturi, infrastrukturi za gospodarjenje z naravnim bogastvom, infrastrukturi za varstvo okolja in drugi objekti v javni rabi.
16 January, 2012
ZBIRNI KATASTER GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE – ZBIRNI KATASTER GJI
41
16 January, 2012
ZBIRNI KATASTER GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE – ZBIRNI KATASTER GJI
42
16 January, 2012
REGISTER NEPREMIČNIN - REN Zemljiški kataster, kataster stavb in zbirni kataster gospodarske infrastrukture vsebujejo vse podatke o sestavinah nepremičnin, zemljiška knjiga pa podatke o pravicah na teh nepremičninah. Torej se postavlja vprašanje, zakaj potrebujemo novo evidenco? Odgovor na to vprašanje je: ker zgoraj naštete evidence ne prikazujejo dejanskega stanja na področju nepremičnin in ker podatki, ki jih vodimo v teh evidencah prikazujejo posamezne sestavine nepremičnine in ne nepremičnino kot celoto.
43
16 January, 2012
REGISTER NEPREMIČNIN - REN Register nepremičnin je definiran kot »večnamenska zbirka podatkov o nepremičninah na območju Republike Slovenije, ki se nastavi in vodi zaradi zagotavljanja podatkov, ki odražajo dejansko stanje nepremičnin v naravi« (ZEN, 96. člen). Vsebuje podatke o: zemljiščih evidentiranih v zemljiškem katastru, stavbah in delih stavb evidentirani v katastru stavb, lastnikih, vseh ostalih nepremičninah, ki še niso evidentirane v zemljiškem katastru in katastru stavb. Podatki so torej prevzeti iz zemljiškega katastra in katastra stavb ter dopolnjeni s podatki popisa nepremičnin, centralnega registra prebivalstva in poslovnega registra.
44
16 January, 2012
REGISTER NEPREMIﾄ君IN REN
45
16 January, 2012
REGISTER NEPREMIﾄ君IN REN
46
16 January, 2012
REGISTER NEPREMIﾄ君IN REN
47
16 January, 2012
REGISTER PROSTORSKIH ENOT - RPE Register prostorskih enot RPE je zbirka podatkov o prostorskih enotah, ulicah in hišnih številkah. Ima grafični in atributni del. V njej se vodijo podatki o:
osnovnih prostorskih enotah: hišna številka,prostorski okoliš,statistični okoliš, naselje, občina, upravna enota, območje vodenja RPE, katastrska občina, država.
dodatnih prostorskih enotah: ulica, četrtna skupnost, vaška skupnost, krajevna skupnost, volišče za lokalne volitve, volišče za državnozborske volitve, volilna enota za lokalne volitve, volilni okraj za državnozborske volitve, volilna enota za državnozborske volitve, šolski okoliš.
48
16 January, 2012
REGISTER PROSTORSKIH ENOT - RPE V register prostorskih enot se vpisujejo naslednji podatki o prostorskih enotah: vrsta; identifikacijska številka; ime, kadar je določeno; meje in površina.
49
16 January, 2012
REGISTER PROSTORSKIH ENOT - RPE V
50
register prostorskih enot se vpisujejo naslednji podatki o ulicah: ime, identifikacijska številka, lega.
16 January, 2012
REGISTER PROSTORSKIH ENOT - RPE V register prostorskih enot se vpisujejo tudi: hišna številka stavbe in lega stavbe s hišno številko.
51
16 January, 2012
EVIDENCA TRGA NEPREMIČNIN - ETN Evidenca trga nepremičnin je javna zbirka podatkov o sklenjenih kupoprodajnih in najemnih pravnih poslih z nepremičninami. Podatke o sklenjenih pravnih poslih v ETN mesečno posredujejo: davčna uprava, notarji, nepremičninske družbe upravne enote in občine.
V njej se evidentirajo dosežene pogodbene cene in najemnine na slovenskem trgu nepremicnin. 52
16 January, 2012
TOPOGRAFSKI NAČRTI IN KARTE V tem sklopu bomo obravnavali načrte in karte različnih meril, ki jih Geodetska uprava vodi in vzdržuje v “papirni” in digitalni obliki, ter različne topografske baze podatkov. V
53
to skupino spadajo: Temeljni topografski načrti M 1:5.000 in 1:10.000 (TTN5/10) Topografski podatki M 1:5.000 (DTK 5) Državna topografska karta M 1:25.000 (DTK 25) Topografski podatki M 1:25.000 (GKB 25) Državna topografska karta M 1:50.000 (DTK 50) Državne pregledne karte
16 January, 2012
TOPOGRAFSKI NAČRTI IN KARTE Temeljni topografski načrti M 1:5.000 in 1:10.000 (TTN5/10) V merilu 1 : 5.000 so izdelani načrti, ki pokrivajo intenzivna kmetijska in poseljena območja – 2543 listov V merilu 1 : 10.000 izdelani načrti pokrivajo ostala območja – 258 listov Izdelani enotno za celotno območje Slovenije.
54
16 January, 2012
TOPOGRAFSKI NAČRTI IN KARTE Topografski podatki M 1:5.000 (DTK 5): so vektorska zbirka topografskih podatkov homogene natančnosti in podrobnosti, ki ustreza ravni merila 1 : 5.000 so vsebinsko razdeljeni v štiri objektna področja (zgradbe, promet, pokritost tal, hidrografija) zajem podatkov v DTK 5 se izvaja iz najnovejših posnetkov cikličnega aerosnemanja so zajeti za 60% ozemlja Slovenije in pokrivajo območja večine naselij.
55
16 January, 2012
TOPOGRAFSKI NAČRTI IN KARTE Topografski podatki M 1:5.000 (DTK 5)
56
16 January, 2012
TOPOGRAFSKI NAČRTI IN KARTE Državna topografska karta M 1:25.000 (DTK 25) je bila izdelana 1999 (198 listov). Posamezen list DTK 25 je bil po posameznih vsebinskih slojih tudi skeniran. Vsebinski sloji so: naselja, prometna mreža in zemljepisna imena, plastnice in druge reliefne značilnosti, hidrografska mreža z imeni, vodni objekti, ledeniki in gozdovi ter znaki za druge vrste vegetacije.
57
16 January, 2012
TOPOGRAFSKI NAČRTI IN KARTE Topografski podatki M 1:25.000 (GKB 25) Baza je bila vzpostavljena v letih od 1994 do 1996, od takrat naprej se redno vzdržuje. Osnovni vir za zajem so bili skenogrami državne topografske karte v merilu 1 : 25.000. Poleg lokacije ima posamezen objekt baze podane tudi osnovne opisne podatke (atribute). V GKB 25 so zajete štiri skupine objektov in sicer: ceste, vode, plastnice in železnice.
58
16 January, 2012
TOPOGRAFSKI NAČRTI IN KARTE
59
16 January, 2012
TOPOGRAFSKI NAČRTI IN KARTE Državna topografska karta M 1:50.000 (DTK 50) · 58 listov pokriva celotno ozemlje Slovenije · Izdelava je potekala v letih od 2000 do 2005 · Listi karte so na voljo v tiskani in digitalni rastrski obliki
60
16 January, 2012
TOPOGRAFSKI NAČRTI IN KARTE Državne pregledne karte Slovenije prikazujejo območje celotne Slovenije in del sosednjih držav na enem listu. Izdelane so v Gauss-Krugerjevi konformni projekciji in sicer v merilih: 1 : 250.000 (DPK 250), 1 : 500.000 (DPK 500), 1 : 750.000 (DPK 750) in 1 : 1.000.000 (DPK 1000). Karte so na voljo v tiskani in digitalni rastrski in vektorski obliki.
61
16 January, 2012
DIGITALNI MODEL RELIEFA - DMR Geodetska uprava vodi podatke v treh različnih zbirkah in sicer: Digitalni model višin Digitalni model reliefa 5 x 5 m Digitalni model reliefa 25 x 25 m Osnovne značilnosti posamezne zbirke: Digitalni model višin je homogen in ne vsebuje grobih napak,obsega širše območje okoli Slovenije, podatki so na voljo v ločljivosti: 12,5 m, 25 m 100 m. Ocenjena natančnost modela je 3,2 m, ki pa je različna za posamezne predele in sicer za:
62
ravnino so 1,1 m, gričevja so 2,3 m, hribovja so 3,8 m in gorovja so 7,0 m.
16 January, 2012
DIGITALNI MODEL RELIEFA - DMR Digitalni model reliefa 5 x 5 m je bil izdelan v letu 2006 vzporedno s cikličnim aerosnemanjem in izdelavo ortofota. Izdaja se v gridu z ločljivostjo 5 m, pokriva celotno območje Slovenije. Natančnost modela je 1 m na odprtih območjih in 3 m na zaraščenem terenu. Digitalni model reliefa 25 x 25 m se izdeluje vzporedno z izdelavo ortofota. Višinska natančnost podatkov za raven teren je 1,5 m, za razgiban teren 3 m in za hribovit teren 6,5 m. V goratih območjih je bilo zaznanih nekaj grobih napak.
63
16 January, 2012
DIGITALNI MODEL RELIEFA - DMR
64
16 January, 2012
REGISTER ZEMLJEPISNIH IMEN - REZI Zemljepisno ime je lastno ime zemljepisnega objekta na površini Zemlje, ki je potrebno za prepoznavanje tega objekta in za orientacijo na terenu in na karti. Register zemljepisnih imen je uradna evidenca, v kateri se vodijo enolično določena zemljepisna imena (enoličnost je določena z medresorskim identifikatorjem endonima in zaporedno številko pojavitve zemljepisnega imena). Grafični potek zemljepisnih imen ali njihovih delov se zajame vsakič ko, se pojavi na raznih virih (kartah,načrtih), medtem ko se v bazi (atributni del) samo zemljepisno ime pojavi samo enkrat. Vzpostavljen je za tri stopnje natančnosti: za raven merila 1 : 5.000, 1 : 25.000 in 1 :250.000.
65
16 January, 2012
REGISTER ZEMLJEPISNIH IMEN - REZI
66
16 January, 2012
PODATKI ZEMLJIŠKE KNJIGE Podatke zemljiške knjige na tem mestu obravnavamo zato, ker je to edina pravno formalna evidenca o lastništvu nepremičnin s katero sta dve Evidenci Geodetske uprave tako zakonsko kot “življenjsko” povezani. Tako Zakon o evidentiranju nepremičnin, kakor Zakon o zemljiški knjigi predpisujeta povezljivost zemljiške knjige z zemljiškim katastrom in Katastrom stavb. Zemljiška knjigi je namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Sestavljena je iz glavne knjige in zbirke listin.
67
16 January, 2012
PODATKI ZEMLJIŠKE KNJIGE
68
16 January, 2012
PODATKI ZEMLJIŠKE KNJIGE V zemljiško knjigo se vpisujejo stvarne pravice na nepremičninah in tudi nekatere obligacijske pravice povezane z nepremičnino. Stvarne pravice so: lastninska pravica, zastavna pravica (hipoteka), zemljiški dolg, služnostna pravica, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica. Obligacijske pravice , ki se vpisujejo so: pravica prepovedi odtujitve oziroma obremenitve pod posebnimi pogoji zakupna in najemna pravica, predkupna oziroma odkupna pravica, posebna pravica uporabe javnega dobra, druge pravice, za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo. 69
16 January, 2012
PODATKI ZEMLJIŠKE KNJIGE Čeprav ni prišlo do organizacijske povezave med zemljiško knjigo in zemljiškim katastrom, pa dnevno prihaja do vse večje povezave med samimi podatki evidenc. Tako zemljiška knjiga po novem ne vodi več podatkov o površini in vrsti rabe, ampak je to sedaj izključna pristojnost zemljiškega katastra.
70
16 January, 2012
CENTRALNA EVIDENCA PROSTORSKIH PODATKOV - CEPP Prostorske podatke, ki so tema današnjega predavanja predstavljajo izdelki, ki jih posamezni »upravljavci« prostora vodijo kot svoje evidence ali kartografske podlage. Večina teh se danes že nahaja na digitalnih medijih. Za lažji dostop do teh podatkov obstaja metapodatkovni sistem za obveščanje o razpoložljivih prostorskih podatkih in njihovo izmenjavo, takoimenovana Centralna evidenca prostorskih podatkov. Evidenca obsega danes preko štiristo opisov baz prostorskih podatkov posameznih resorjev, nahaja pa se na spletnih straneh Geodetske uprave RS.
71
16 January, 2012
CENTRALNA EVIDENCA PROSTORSKIH PODATKOV - CEPP Centralna evidenca prostorskih podatkov je evidenca metapodatkov Ministrstva za okolje in prostor in Geodetske uprave RS. Agencija RS za okolje – ARSOpa informacije o svojih evidencah in podatkih, ki jih vodi, prikazuje na svoji spletnih straneh. Metapodatki vsebujejo informacije o vsebini, namenu, uporabnosti in kvaliteti podatkov, informacije o lastnikih, upravljavcih in distributerjih, informacije o naÄ?inu, postopku, ceni in pogojih pridobitve ter vse druge informacije, ki so potrebne za pravilno izbiro in uporabo prostorskih podatkov.
72
16 January, 2012
CENTRALNA EVIDENCA PROSTORSKIH PODATKOV - CEPP
73
16 January, 2012
ZAKLJUČEK Danes torej ni problem priti do prostorskega podatka, poglavitni problem je podatek PRAVILNO UPORABITI. Če hočemo torej pri svojem delu postopati pravilno in dosegati dobre rezultate, moramo podatke, ki jih uporabljamo POZNATI. Če bomo podatke, ki jih uporabljamo poznali bodo trditve “TI PODATKI SO ZANIČ”, naenkrat izgubile svoj pomen. In morda se bomo zavedli dejstva, da je rezultat našega dela slab lahko tudi zato, ker mi “ZANIČ POZNAMO PODATKE”.
74
16 January, 2012
Zahvaljujemo se za vašo pozornost Inženirska zbornica Slovenije