ETI^KI KODEKS ZA OCENUVAWETO NA POSTIGAWATA
NA U^ENICITE
... ...
Ovoj kodeks e finansiran od amerikanskiot narod preku Agencijata na SAD za me|unaroden razvoj - USAID Makedonija, vo ramkite na Proektot za osnovno obrazovanie, komponenta Unapreduvawe na oce足 nu足足vaweto na u~enicite, {to go sproveduva Akade足mijata za razvoj na obrazovanieto (AED) vo partnerstvo so Makedonskiot centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO).
Kodeksot go podgotvi: Rabotna grupa za komponentata Unapreduvawe na ocenuvaweto na u~enicite Lektura: Suzana Stojkovska Karikaturi: Darko Markovi} Grafi~ko ureduvawe: Koma lab.
Stavovite na avtorite iska`ani vo ovoj kodeks ne gi izrazuvaat stavovite na Agencijata na SAD za me|unaroden razvoj ili na Vladata na Soedinetite Amerikanski Dr`avi.
... ...
Eti~nosta e del od li~niot sistem na vrednosti. Eti~ki se odnesuvame ne zatoa {to taka ni nalaga zakonot, ne zatoa {to toa nekoj go o~ekuva od nas, tuku zatoa {to veruvame deka taka treba i sakame taka da se odnesuvame.
Zo[to e potreben eti^ki kodeks za ocenuvaweto Koga e vo pra{awe ocenuvaweto na postigawata na u~enicite tie se najmnogu zasegnati koga toa ne e korektno i fer. Kvalitetnoto ocenuvawe i koristeweto na rezultatite od ocenuvaweto, pokraj {to e zasnovano na stru足~no-profesionalno znaewe, odnesuvawe, ve足{ti足 ni i sposobnosti na nastavnicite, ima i moralna di足menzija. Ocenuvaweto ne e samo stru~na, tuku i humana i moralna aktivnost koja ima vlijanie, pred s$, na u~enicite, no i na nastavnicite i roditelite. Od eti~ki aspekt mnogu va`no e informaciite od ocenuvaweto da ne bidat upotrebeni na na~in so koj{to }e se povredi li~nosta na u~enikot. Od druga strana, vo procesot na ocenuvaweto drugite zainteresirani subjekti treba da go poddr`at nastavnikot za toj da mo`e ocenuvaweto da go izveduva maksimalno profesionalno. Pokraj Upatstvoto za ocenuvawe vo osnovnite u~ili{ta1, vo koe se dadeni stru~ni nasoki, pred s$, Upatstvo za ocenuvawe na u~enicite vo osnovnoto u~ili{te doneseno so re{enie na ministerot za obrazovanie i nauka br. 071581/1 od 21.02.2008. 1
... ...
za nastavnicite za kvalitetno izveduvawe na ocenuva weto na u~enicite, podgotven e i Eti~ki kodeks za ocenuvaweto na postigawata na u~enicite. Potrebata za vakov Kodeks proizleguva od neophodnosta za aktuelizirawe na nekoi eti~ki vrednosti {to vo pe riodot na tranzicijata se zanemarija, kako i za vospostavuvawe na novi vrednosti karakteristi~ni za gra|anskoto op{testvo. Nekoi postapki koi vo demo kratskite gra|anski op{testva se neeti~ki, vo na{eto tranzicisko op{testvo kako da stanaa voobi~aeni i dobivaat poinakvi tolkuvawa. Taka se opravduvaat “snaodlivite” postapki na u~enicite (prepi{uvawe od sou~enikot, do{epnuvawe na odgovorot i sl.), insistiraweto na u~enicite ili na nivnite roditeli da se dobie povisoka (najvisoka) ocenka po sekoja cena (bez ogled na poka`anoto znaewe) - preku prija telski i rodninski vrski, vozvratnite uslugi itn., odnosno dogovarawe me|u nastavnicite za stavawe na povisoki ocenki za u~enikot polesno da se zapi{e vo sredno u~ili{te, “izleguvawe vo presret” na molba na direktorot ili na drugi nadredeni slu`benici (inspektori, sovetnici i drugi) na nekoe dete od “opravdani” pri~ini da mu se dade povisoka ocenka i sl. Zatoa Kodeksot za eti~ko odnesuvawe se odnesuva na site subjekti koi, direktno ili indirektno, se vklu~eni vo izveduvaweto na procesot na internoto ocenuvawe na postigawata na u~enicite ili se nadle`ni za pribirawe, obrabotka, ~uvawe i koristewe na podatocite i na rezultatite od nego2.
Za odnesuvaweto na subjektite, vklu~eni vo eksternite ocenuvawa, postojat posebni pravila i upatstva. 2
... ...
Pokonkretno, Kodeksot se odnesuva na moralnata i na profesionalnata odgovornost na:
vrabotenite slu`benici vo instituciite nadle`ni za obrazovanieto na dr`avno i na lokalno nivo3;
direktorite i stru~nite rabotnici vo u~ili {tata;
nastavnicite koi gi ocenuvaat postigawata na u~enicite;
roditelite na u~enicite;
u~enicite, ~ii postigawa se ocenuvaat.
Celta na Kodeksot e:
da pomogne vo zaedni~koto razbirawe na eti~koto ocenuvawe na site zainteresirani; da ja zgolemi eti~nosta vo ocenuvaweto na u~enicite, a so toa i doverbata vo obrazovniot sistem; da gi poddr`i pozitivnite li~ni i profesionalni vrednosti i profesionalnoto odnesuvawe na vrabotenite vo obrazovanieto koi pridonesuvaat za visoki i kvali tetni postigawa na u~enicite; da gi pottikne vrabotenite vo obrazovanieto da razgovaraat i da ja procenuvaat eti~nosta na sopstvenite postapki vo procesot na obrazovanieto.
Delovite {to se odnesuvaat na niv prifateni se od Dr`avniot prosveten inspektorat, Biroto za razvoj na obrazovanieto i od ZELS. 3
... ...
[to sodr@i Kodeksot
Kodeksot e: izjava za opredelbata na vrabo tenite vo obrazovanieto da se anga`iraat humano duri i nad ona {to profesionalno od niv se bara; vodi~ za vrabotenite vo obrazo vanieto, u~enicite i roditelite pri donesuvaweto eti~ki odluki povrzani so ocenuvaweto; istaknuvawe na profesionalni te i ~ove~kite vrednosti {to vklu~enite vo obrazovanieto }e gi promoviraat i po~ituvaat.
Vo Kodeksot se dadeni osnovnite opredelbi za eti~koto odnesuvawe i za odgovornosta na sekoja grupa subjekti vo vrska so ocenuvaweto. No, ako se ima predvid deka odnesuvaweto na sekoj od niv vo praktikata, vo golema mera, e usloveno i od odnesuvaweto na ostanatite subjekti, toga{ nu`no sledi deka site tie se upateni na me|usebna sorabotka za koristewe na Kodeksot kako celina. Toa, pak, nedvosmisleno upa tuva i na faktot deka pokraj individualnata moralna odgovornost vo vrska so ocenuvaweto na postigawata na u~enicte, postoi i zaedni~ka odgovornost na site
... ...
koi se vklu~eni ili anga`irani vo toj proces i deka me|usebnata sorabotka, dogovaraweto i usoglasenoto dejstvuvawe sigurno vodat kon pokvalitetno izveduvawe na ocenuvaweto, a so toa i kon pokvalitetno u~ewe i povisoki rezultati na u~enicite. Vo nego se dadeni i nekoi tipi~ni situacii povrza足 ni so ocenuvaweto {to pretstavuvaat konflikt na eti~ki vrednosti i predizvik za toa kako mo`e da bidat re{eni. Se razbira, Kodeksot ne gi opfa}a, nitu mo`e da gi opfati, site mo`ni situacii i ulogi vo koi bi se na{le spomenatite subjekti vo procesot na ocenuvaweto ili interpretiraweto, ~uvaweto i koristewe足 to na rezultatite od nego.
... ...
Pojdovni vrednosti
Prifa}aw eto na odredbit e na Eti~ki ot kodeks i prid r`uvaweto ko n niv e pra{aw e na li~nio t sistem na moralni vr ed nosti i pra{ awe na sove sta na sekoj poedinec { to e vklu~en vo procesot na ocenuvaweto na u~enicite.
Pri prifa}aweto na Eti~kiot kodeks vo ocenuvaweto u~esnicite vo procesot na ocenuvaweto se rakovodat od slednive li~ni vrednosti:
po~ituvawe pravednost demokrati~nost integritet ~esnost hrabrost
... ...
Eti^ki opredelbi Vo podigaweto na eti~nosta na ocenuvaweto eti~ki e ako sekoj pojde od sebesi.
Slu`benicite
Slu`benicite vo instituciite nadle`ni za obrazovanieto na dr`avno i na lokalno nivo prifa}aat:
... ... ... ...
navremeno da podgotvuvaat i da donesuvaat kvalitetni normativni akti (zakoni, pravilnici, upatstva i dr.) so koi se regulira ocenuvaweto na napredokot na u~enicite i da se gri`at za nivnata dosledna primena vo praktikata;
navremeno i nepristrasno da reagiraat na prigovori, `albi, molbi i sli~no vo vrs ka so ocenuvaweto za ~ie razre{uvawe se nadle`ni, a koi se podneseni od u~enicite i od nivnite roditeli;
informaciite (rezultatite) od ocenuvaweto, {to im se slu`beno dostapni, da ne gi koristat za nenamenski celi i na na~ini koi bi proizvele negativni posledici za u~enicite ili bi dovele do nesoodvetni odluki vo obrazovanieto;
profesionalnata pozicija da ne ja koristat vo privatni celi povrzani so ocenuvaweto vo nekoe u~ili{te ili na nekoj u~enik.
Direktorite
Direktorite i stru~nite sorabotnici vo u~ili{tata prifa}aat:
da sozdavaat kultura na pravi~no i fer ocenuvawe vo u~ili{teto;
da gi za{tituvaat pravata na privatnost vo ocenuvaweto na u~enicite;
da spre~at eventualna zloupotreba na rezultatite od ocenuvaweto vo u~ili{teto;
da obezbedat praveden proces na `albi vo vrska so ocenuvaweto.
Nastavnicite Nastavnicite prifa}aat:
...10... ...10...
da bidat nepristrasni, objektivni, pozitivni, otvoreni i podgotveni da im dadat poddr{ka i pomo{ na u~enicite vo procesot na ocenuvaweto;
so svoeto odnesuvawe vo procesot na ocenuvaweto da promoviraat visoki moralni vrednosti i da bidat primer za u~enicite;
da ja izbegnuvaat sekoja situacija {to mo`e da pretstavuva konflikt na interesi, nepristrasno i neprincipielno odnesuvawe vo procesot na ocenuvaweto;
da odbijat sekakov vid na intervencija ili potkup ponuden so cel da dadat ocenka razli~na od zaslu`enata;
da se sprotivstavat na neeti~ko odnesuvawe na drugi subjekti vo ocenuvaweto (u~enici, roditeli, kolegi);
vo procesot na ocenuvaweto da ja po~ituvaat li~nosta na u~enikot i na negovite roditeli;
da vodat gri`a za privatnosta na u~enikot i soznanijata za negovoto u~ewe da ne gi spodeluvaat so lica koi ne se del od procesot na nastavata;
da sorabotuvaat so kolegite so cel da se podobri ocenuvaweto;
pri ocenuvaweto da ne pravat diskriminacija na u~enicite po koja bilo osnova (nacionalna, verska, polova, rasna, socijalna sostojba i sl.).
Roditelite
Roditelite prifa}aat:
...11... ...11...
da go poddr`uvaat u~eweto na svoite deca preku zalagawe za fer ocenuvawe;
da se vozdr`at od aktivnosti koi neopravdano bi gi dovele nivnite deca vo povlastena polo`ba vo ocenuvaweto vo odnos na drugite deca;
da gi po~ituvaat profesionalnite odluki i soveti na nastavnicite vo vrska so ocenuvaweto na nivnite deca;
...12... ...12...
ď ˝
kaj svoite deca - u~enici da pottiknuvaat ~esen i fer odnos i so svoeto odnesuvawe vo vrska so ocenuvaweto na postigawata da im bidat primer za toa;
ď ˝
kaj svoite deca da gi prepoznavaat i popre ~uvaat eventualnite obidi so nedozvoleni postapki da dobijat popovolna ocenka od objektivno utvrdenata.
U~enicite
U~enicite prifa}aat:
...13... ...13...
da se zalagaat za pravedno i fer ocenuvawe na site u~enici i da se sprotivstavat na pojavi koi doveduvaat do nepravi~no ocenuvawe;
da gi po~ituvaat barawata i dogovore nite proceduri vo vrska so ocenuvaweto i da se informiraat za posledicite od nepo~ituvawe na pravilata;
da ne postavuvaat neprifatlivi barawa vo vrska so ocenuvaweto na nivnite postigawa;
da gi po~ituvaat sovetite na nastavnicite povrzani so ocenuvaweto i u~eweto;
da ne se slu`at so nedozvoleni postapki vo tekot na prezentiraweto na baranite znaewa i ve{tini i da odbegnuvaat da vr{at kakvo bilo vlijanie (neposredno ili posredno), so cel nekoj u~enik da se zdobie so povisoka ocenka od realno zaslu`enata.
Situacii - predizvik za eti^ko odnesuvawe Donesuvaweto na eti~ki odluki ne e sekoga{ lesno zatoa {to ponekoga{ doa|a do sudir na razli~ni vrednosti, na pr. da se pomogne na prijatel i da se bide praveden ili da se poslu{a rakovoditelot i da se so~uva li~niot integritet. Za da Vi bide polesno da postapite eti~ki, dobro e odnapred da razmislite kako }e se spravite so nekoi situacii povrzani so ocenuvaweto.
Dokolku ste vraboten vo obrazovanieto, kako }e postapite vo slednive ili vo sli~ni si足 tuacii?
Situacija
1
Eden nastavnik/nastavni~ka redovno prima skapi podaroci od roditelite na nekoi u~enici.
2
Ste doznale deka eden nastavnik od u~i足 li{teto gi navreduva u~enicite koga }e poka`at slabi znaewa, zboruvaj}i im deka se glupi, mrzlivi i sl.
3
U~enicite se `alat deka nastavnik, za koj Vie imate mnogu visoko mislewe, ne gi ocenuva objektivno na krajot na u~ebnata godina i neopravdano im podaruva ocenki na nekoi u~enici.
...14...
4
Nastavnik mu predava na deteto na direktorot (sovetnikot, inspektorot) predmet {to „ne mu odi” i objektivno ne zaslu`uva najvisoka ocenka. Direktorot (sovetnikot, inspektorot) o~ekuva negovoto dete da ima petka.
5
Blizok prijatel Ve zamoluva da intervenirate kaj nastavnik, so koj ste vo mnogu dobri odnosi, da mu dade povisoka ocenka na nego voto dete za polesno da se zapi{e vo sredno u~ili{te.
6
U~enicite se `alat deka nastavnikot ne im objasnuva zo{to dobile ocenki so koi tie ne se zadovolni. Toj veli deka na po~etokot na godinata im gi objasnil kriteriumite i nema pove}e vreme za gubewe za dopolnitelni objasnuvawa.
7
Nastavnik (direktor, stru~en sorabotnik, so vetnik, inspektor) pred kolegite ka`uva detali vo vrska so semejnata situacija na eden u~enik, {to gi doznal od roditelot kako objasnuvawe za slabiot uspeh na negovoto dete.
8
Roditelot na eden u~enik mu dodeva na nastavnikot i re~isi sekojdnevno se raspra{uva za svoeto dete, a pritoa ne gi prifa}a objasnuvawata za ocenkata {to ja dobilo.
9
Eden nastavnik od aktivot gi ocenuva u~e nicite mnogu postrogo od drugite nastavnici. Se gordee so toa {to e strog i praveden. ...
...15...
ď ˝ ...
10
Dete od semejstvo so lo{a socijalna sostoj ba ima slabi ocenki kaj pove}e nastavnici. Klasniot rakovoditel (direktor, pedagog, psiholog) gi zamoluva da mu dadat povisoka ocenka, zaradi toa {to semejnata situacija mu e navistina lo{a.
11
U~enicite se `alat deka nastavnikot po matematika na site u~enici im dal slaba ocenka zatoa {to ne sakale da rabotat test, so objasnuvawe deka toj den ve}e imale test po drug predmet.
12
U~enicite i roditelite se `alat deka klas niot rakovoditel ne se zalaga dovolno za svojot klas i ne intervenira kaj drugite nastavnici da im gi popravat ocenkite na krajot na nastavnata godina.
13
Zabele`uvate deka eden u~enik naedna{ vo dnevnikot ima dobieno povisoki ocenki po pove}e predmeti. Ne zabele`uvate promeni kaj nego vo u~eweto.
...16...
Dokolku ste roditel, kako }e postapite vo slednive ili vo sli~ni situacii?
Situacija
1
Eden roditel od paralelkata na Va{eto dete postojano podaruva skapi podaroci na nekoi nastavnici.
2
Ste doznale deka eden nastavnik go navreduva Va{eto dete koga }e poka`e slabi znaewa, zboruvaj}i deka e glupavo, mrzlivo i sl.
3
Va{eto dete se `ali deka nastavnikot, za koj imate mnogu visoko mislewe, ne go ocenuva objektivno.
4
Eden od nastavnite predmeti za Va{eto dete e poseben problem - “ne mu odi”. Va{ prijatel Vi ka`uva deka e blizok so nastavnikot i deka na krajot }e “sredi“ za ocenkata.
5
Va{eto dete Vi ka`uva deka ne e podgotveno za najaveniot test koj e od golema va`nost za krajnata ocenka. Ve moli da mu pomognete da napi{e liv~iwa od koi }e prepi{uva kako {to toa go pravele nekoi negovi drugar~iwa.
6
Klasniot rakovoditel Vi ka`uva detali vo vrska so semejnata sostojba i nekoi li~ni karakteristiki na eden u~enik opravduvaj}i se zo{to za nego interveniral da mu se popravat ocenkite.
...
...17...
...
7
Roditel na eden u~enik od klasot na Va{eto dete na roditelski sostanik go uzurpira naj golemiot del od vremeto i ne gi prifa}a objasnuvawata za ocenkite {to nastavnicite mu gi dale.
8
Dete od semejstvo so lo{a socijalna sostoj ba ima slabi ocenki kaj pove}e nastavnici. Klasniot rakovoditel gi zamoluva da mu dadat povisoki ocenki zatoa {to semejnata situaci ja mu e navistina lo{a.
9
Klasniot rakovoditel na roditelski sostanok se `ali deka roditelite na nekoi u~enici postojano doa|aat za vreme na ~asovite, odnosno nadvor od predvidenoto vreme za sorabotka so roditelite, se obra}aat na nastavnicite so neprijaten ton, navredlivi zborovi i zakani.
10
Va{eto dete se `ali deka nastavnikot ne im objasnuva zo{to dobile ocenki so koi tie ne se zadovolni.
...18...
Dokolku ste u~enik, kako }e postapite vo slednive ili vo sli~ni situacii?
Situacija
1
Eden u~enik postojano nosi liv~iwa za da prepi{uva na pismenite po matematika iako znae deka toa ne e dozvoleno.
2
Zabele`uvate deka eden u~enik ~esto otsustvu va koga ima test ili ispra{uvawe, a potoa nosi opravduvawe deka bil bolen.
3
Mnogu pati nekoi u~enici baraat da im se pot{epnuva koga odgovaraat.
4
Nekoi u~enici ne gi pi{uvaat doma doma{nite zada~i, tuku za vreme na golemiot odmor gi prepi{uvaat od sou~enicite.
5
Nekoi u~enici gi pozajmuvaat crte`ite od drugi u~enici i taka so tu|i crte`i dobivaat dobra ocenka po likovno obrazovanie.
6
Nekoi u~enici naj~esto u~at samo na krajot na polugodieto ili krajot na godinata, iako nastavnikot im uka`al deka mora redovno da u~at.
7
Za da go sokrie slabiot uspeh, eden u~enik sam si gi popravil ocenkite vo dnevnikot.
8
Koga nastavnikot }e zaka`e test nekoi u~e nici sekoga{ se bunat i baraat pri~ina da se odlo`i. ď ˝ ...
...19...
ď ˝ ...
9
Nekoi u~enici baraat nastavnikot da ne im postavuva te{ki pra{awa, a sakaat da dobijat visoka ocenka.
10
Nekoi u~enici slabo u~ele cela godina, a na krajot baraat nastavnicite da im popu{taat za da mo`at da se zapi{at vo srednoto u~ili{te koe go sakaat.
11
Nekoi u~enici smetaat deka ~asovite po likovno obrazovanie se ~ista zabava i zatoa treba sekoga{ da imaat petka po toj predmet iako ne se trudat.
12
Nekoi u~enici ne doa|aat na dopolnitelna nastava iako ocenkite im se slabi, a potoa baraat da im se popravat ocenkite.
...20...
Sozdadeno vo ramkite na USAID Proektot za osnovno obrazovanie
... ...
www.pep.org.mk