Подобрување на оценувањето во училиштето by Dobri Jovevski

PODOBRUVAWE NA OCENUVAWETO VO U^ILI[TETO IZGOTVUVAWE STANDARDI ZA OCENUVAWETO KODEKS NA ETI^KOTO ODNESUVAWE PRI OCENUVAWETO

MATERIJALI ZA OBUKA Ohrid 25 - 27 april 2007 Obukata za unapreduvawe na ocenuvaweto se realizira vo sorabotka so Makedonskiot centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO)

PODOBRUVAWE NA OCENUVAWETO VO U^ILI[TETO IZGOTVUVAWE STANDARDI ZA OCENUVAWETO KODEKS NA ETI^KOTO ODNESUVAWE PRI OCENUVAWETO

MATERIJALI ZA OBUKA

Ovoj prira~nik e finansiran od amerikanskiot narod preku Agencijata na SAD za me|unaroden razvoj - USAID Makedonija, vo ramkite na Proektot za osnovno obrazovanie, komponenta Unapreduvawe na ocenuvaweto na u~enicite, {to go sporoveduva Akademijata za razvoj na obrazovanieto (AED) vo partnerstvo so Makedonskiot centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO).

Prira~nikot go podgotvija: D-r Tomas Gerard [il, Centar za istra`uvawa vo obrazovanieto, Dablin, Republika Irska D-r Damian Pol Mar~an, Fakultet za nastavnici, Dablin, Republika Irska Prevod: Vladimir Mostrov Stru~na redakcija: M-r Gorica Mickovska Grafi~ko ureduvawe: Biljana Mihajlovska

Stavovite na avtorite iska`ani vo ovoj prira~nik ne gi izrazuvaat stavovite na Agencijata na SAD za me|unaroden razvoj ili na Vladata na Soedinetite Amerikanski Dr`avi.

TEMA

VOVED: PREGLED NA PO^ETNATA RABOTILNICA

ZADA^I / OBRAZOVNI CELI: U~esnicite treba: Da gi razgledaat celite na programata; Da gi razgledaat glavnite zaklu~oci od vovednata rabotilnica -

Potrebi za podobruvawe na u~ili{noto ocenuvawe (fevruari, 2007); Da gi identifikuvaat dobrite strani na postapkite za ocenuvawe vo

osnovnite u~ili{ta vo Makedonija; Da prodiskutiraat za o~ekuvawata na u~esnicite od ovaa rabotilnica; Da go razjasnat zna~eweto na terminot â&#x20AC;&#x17E;standardiâ&#x20AC;&#x153; i da razgledaat

nekoi primeri.

FAZA 1:

Aktivirawe na prethodnite znaewa: Pregled na Po~etnata rabotilnica

1.1.1 Razgleduvawe na celite na programata: 1. Da se izgotvat dr`avni standardi za u~ili{noto ocenuvawe, vklu~uvaj}i go i kodeksot na eti~koto odnesuvawe; 2. Da se izgotvi programa za stru~no usovr{uvawe na site nastavnici i kadarot vo upravata na obrazovanieto, za ocenuvawe bazirano na standardi; 3. Da se obu~at nastavnicite i kadarot vo upravata za standardite vo ocenuvaweto, izgotvuvaweto testovi, u~ili{noto ocenuvawe, samoocenuvaweto i interpretiraweto na nacionalnite i internacionalnite standardizirani ispiti, i 4. Da izgotvuvaat i adaptiraat ispitni zada~i i digitalni izvori za u~ewe {to }e se koristat kako podr{ka vo kontinuiranoto u~ewe. [Prilog 1.2]

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

1.1.2 Da se razgledaat glavnite zaklu~oci od Rabotilnicata vo fevruari - Emocionalnite aspekti na ocenuvaweto Pozitivni ~uvstva, koga ocenuvaweto e individualizirano i koga se

vrednuvaat postigawata, koga postojat jasni o~ekuvawa i pravila, koga se obezbeduvaat soodvetni povratni informacii i poddr{ka i koga se zema predvid misleweto na u~enicite. Negativni ~uvstva: koga ima nedostig na informacii za sodr`inata

na ocenuvaweto, metodite i kriteriumite; koga nema bilo kakvi pozitivni ili negativni povratni informacii; koga se zloupotrebuva ocenuvaweto za da se poka`e mo}ta na nastavnikot. Da se razjasni {to u~esnicite razbiraat pod â&#x20AC;&#x17E;ocenuvaweâ&#x20AC;&#x153;.

(Aktivnost vo mali grupi, kade u~esnicite pi{uvaat kratki definicii). Da se napravi razlika me|u testirawe i ocenuvawe.

[TO PRETSTAVUVA OCENUVAWETO? Ocenuvaweto e proces na obezbeduvawe informacii {to se koristat za donesuvawe odluki za u~enicite, nastavnite planovi i programi i za obrazovnata politika. (Nitko, 2004) Se {to raboti u~enikot mo`e da se koristi vo ocenuvaweto (Hein & Price, 1994). Obi~no terminot "ocenuvaweâ&#x20AC;&#x153; go koristime za da gi ozna~ime site onie aktivnosti {to gi prevzemaat nastavnicite - a i nivnite u~enici vo svoeto samo ocenuvawe - a koi{to obezbeduvaat informacii {to }e se koristat povratno za da se modifikuva nastavata i aktivnostite vo u~eweto. (Black & Wiliam, 1998).

1.1.3 Prodol`enie na razgleduvaweto na pregledot - Potrebata za podobruvawe na u~ili{noto ocenuvawe. Otsustvo na kriteriumi za ocenuvawe; Pra{awa povrzani so eti~kite principi na ocenuvaweto (da se raz-

jasnat pra{awata); Pregolema naglaska na u~eweto za ocenki (da se razjasni, kako mo`e

toa da bide poinakvo?); Potrebite za stru~no usovr{uvawe na nastavnicite za ocenuvawe

(da se razjasni bazi~nata obuka na nastavnicite na visoko obrazovnite institucii nasproti tekovniot profesionalen razvoj; dali postojat i drugi potrebi za profesionalen razvoj? Dali ocenuvaweto bilo integrirano so profesionalniot razvoj pri izmenite vo nastavnite / studiskite programi?)

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

1.1.4 Prodol`enie na razgleduvaweto na pregledot - Sovremenite priodi vo ocenuvaweto na u~enikot Vzaemnata povrzanost me|u znaewata, nastavata i ocenuvaweto; Klu~nite pra{awa vo ocenuvaweto; Sovremenite priodi vo ocenuvaweto; Reformata na ocenuvaweto: testirawe nasproti u~ili{no

ocenuvawe; Terminolo{ki pra{awa (da se prodiskutira za razlikite me|u

standardite za ocenuvawe i kriteriumite na ocenuvaweto).

FAZA 2:

Sozdavawe zna~ewe: Formativnoto i sumativnoto ocenuvawe

1.2.1 Ocenuvawe na u~eweto, ocenuvawe na nau~enoto (formativno i sumativno ocenuvawe) Instruktorot poveduva diskusija za sli~nostite i razlikite

me|u formativnoto i sumativnoto ocenuvawe vo po{iroka smisla (na ova povtorno }e se navratime vo narednite sesii). [Prilozi 1.1, 1.2 i 1.3] Rabota vo parovi, u~esnicite pravat spisok na aktivnosti za ocenu-

vaweto vo osnovnite u~ili{ta vo Makedonija i gi stavaat vo kategorii spored nivnite primarni celi. [Prilog 1.4]

FAZA 3:

Primena: Razmisluvawa za potrebite na nastavnicite

1.3.1 Razmisluvawa za potrebite na nastavnicite vo vrska so ocenuvaweto. Aktivnost: U~esnicite, rabotej}i vo mali grupi, gi identifikuvaat

sposobnostite {to site nastavnici treba da gi poseduvaat vo podra~jeto na ocenuvaweto. Se naglasuva deka ovoj spisok e preliminaren i se o~ekuva od u~esnicite da go revidiraat podocna vo tekot na rabotilnicava. [Prilog 1.5] Aktivnost: U~esnicite izgotvuvaat pregled na kategorii na sposob-

nosti spored toa dali tie se odnesuvaat na ocenuvaweto na u~eweto (formativnoto ocenuvawe) ili pak na ocenuvaweto na nau~enoto (sumativnoto ocenuvawe. [Prilog 1.5]

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

BIBLIOGRAFIJA

Assessment Reform Group. (2002). Assessment for learning. 10 principles research-based principles to guide classroom practice. Cambridge: Assessment Reform Group (available at: http://www.qca.org.uk/294.html) Stiggins, R. (2002). Assessment crisis: The absence of assessment for learning. Phi Delta Kappan, 83(10), 758-765. MCEC PEP Staff. (February, 2007). School-based Assessment Improvement Needs: Workshop Report.

RE^NIK

Formativno ocenuvawe na u~enicite: ocenka na kvalitetot na postigawata na u~enicite dadena dodeka u~enicite se seu{te vo procesot na nastavata. Takviot sud ni pomaga da gi naso~uvame idnite ~ekori na u~enikot vo u~eweto. Sumativna evalvacija na u~enicite: Sudovi za kvalitetot i vrednosta na postigaweto na u~enikot otkako e zavr{en izvesen nastaven proces. Ocenuvawe na u~eweto: Ocenuvaweto na u~eweto e proces na barawe i interpretirawe na dokazen materijal {to u~enicite i nastavnicite }e go koristat pri donesuvaweto odluki za toa kade se u~enicite vo nivnoto u~ewe, kade treba da odat i kako najdobro da stignat tamu. (Grupata za reforma na ocenuvaweto, 2002)

TEMA

KAKO SE KORISTAT NASTAVNITE PLANOVI I PROGRAMI ZA DA SE DOBIJAT INFORMACII ZA OCENUVAWETO: INTERNACIONALNI PERSPEKTIVI (IRSKA I DANSKA)

ZADA^I / OBRAZOVNI CELI: U~esnicite treba: Da go razgledaat Svidetelstvoto po matematika za ni`oto sredno

obrazovanie vo Irska kako model za da se povrze ocenuvaweto so zada~ite na nastavnite planovi i programi (obrazovnite celi); Da se razgledaat razlikite me|u ocenuvaweto po matematika od visok

vlog (Svidetelstvoto za ispitot po matematika za ni`oto sredno obrazovanie) i ona od nizok vlog, u~ili{noto ocenuvawe; Da se razgleda vlijanieto na ocenuvaweto vrz nastavnite planovi i

programi po matematika, vklu~uvaj}i ja i naglaskata vrz celite/zada~ite koi {to formalno ne se ocenuvaat; Da se identifikuvaat dobrite strani i slabostite na ocenuvaweto

po matematika vo Irska.

FAZA 1:

Aktivirawe na prethodnite znaewa: Svidetelstvoto po matematika za ni`oto sredno obrazovanie vo Irska - Op{ti celi Instruktorot go prezentira ocenuvaweto za Svidetelstvoto po

matematika za niòto sredno obrazovanie vo Irska kako model koj {to gi pokaùva vrskite me|u nastavnite planovi i programi i ocenuvaweto i dava pregled na op{tite celi i zada~i za steknuvawe Svidetelstvo po matematika za niòto sredno obrazovanie. U~esnicite nego go sporeduvaat so strukturata na nastavnite

planovi i programi po matematika za osnovnite u~ili{ta vo Makedonija. [Prilog 2.1]

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

FAZA 2:

Sozdavawe zna~ewe: Strukturata na Svidetelstvoto po matematika za ni`oto sredno obrazovanie Instruktorot gi prezentira klu~nite karakteristiki na Svidetel-

stvoto po matematika za ni`oto sredno obrazovanie, vklu~uvaj}i gi i ocenuvaweto od strana na nastavnikot i eksternoto ocenuvawe. Se razgleduvaat vrskite me|u nastavnata progrma (kurikulumot) i ispitnite pra{awa. Instruktorot go opi{uva sistemot na ocenuvawe/bodirawe na

testovite i na pra{awata, naglasuvaj}i ja i mo`nosta za davawe delumni poeni za delumno to~nite odgovori. [Prilog 2.1] U~esnicite go izrazuvaat svoeto mislewe dali eksternata kompo-

nenta na sistemot e (a) validna; i (b) relijabilna - verodostojna.

FAZA 3:

Primena: Sporeduvawe na sistemite Instruktorot dava kratok pregled na klu~nite karakteristiki na

ocenuvaweto vo Danskiot obrazoven sistem, vklu~uvaj}i go i postojniot interes za standardite. U~esnicite gi sporeduvaat sistemite, koristej}i prethodno izgot-

veni obrasci [Prilog 2.2] U~esnicite diskutiraat za dobrite strani i za slabostite na sis-

temite {to se odnesuvaat na (1) eksternoto ocenuvawe i sertifikacijata, i na (2) ocenuvaweto od strana na nastavnikot.

BIBLIOGRAFIJA

Egelund, N. (2005). Educational assessment in Danish schools. Assessment in Education: Principles, Policy and Practice, 12(2), 203-212. OECD. (2004). Reviews of national policies for education. Denmark. Paris: Author.

TEMA

KAKO SE KORISTAT NASTAVNITE PLANOVI I PROGRAMI ZA DA SE DOBIJAT INFORMACII ZA OCENUVAWETO: INTERNACIONALNI PERSPEKTIVI (PRODOL@ENIE)

ZADA^I / OBRAZOVNI CELI: U~esnicite treba: Da gi identifikuvaat vrskite me|u obrazovnite celi i ocenuvaweto

vo Velika Britanija (Nacionalniot kurikulum za ocenuvaweto po matematika) i vo SAD (nacionalnite standardi po prirodnite nauki). Da prepoznaat deka izvesni sistemi imaat za cel da go unapreduvaat

kako formativnoto taka i sumativnoto ocenuvawe makar {to obi~no postoi izvesna tenzija me|u dvata vidovi ocenuvawe. Da ja zabele`at vrskata me|u planiraweto, nastavata i ocenuvaweto

vo dvata sistemi. Da napravat razlika me|u standardite za sodr`inata i standardite

za ocenuvaweto vo sistemot vo SAD. Da gi identifikuvaat dobrite strani i slabostite vo ocenuvaweto vo

dvata sistemi.

FAZA 1:

Aktivirawe na prethodnite znaewa

3.1.1 Instruktorot go svrtuva vnimanieto kon strukturalnite karakteris-

tiki na ocenuvaweto vo Nacionalniot kurikulum vo Velika Britanija, vklu~uvaj}i go i postavuvaweto na celite na nivo na u~ili{te, vo kratkoro~noto, srednoro~noto i dolgoro~noto planirawe, [Prilog 3.1] Instruktorot pravi razliki me|u ocenuvawata od strana na nas-

tavnikot i eksternite ocenuvawa po matematika vo 9ta godina (14 godi{na vozrast) i dava komentari za razlikite me|u dvete. Se razgleduvaat celite (nivoata) na postigawata [Prilog 3.2] Se razgleduvaat formulaciite/odredbite za eksternototo ocenu-

vawe vo Klu~nata faza 3.

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

Kako del od Nacionalnata strategija za Klu~na faza 3 od u~ili{tata se o~ekuva da: Postavat celi za 14-godi{nicite po predmetite angliski jazik,

matematika i prirodni nauki; Da obezbedat dopolnitelni ~asovi za site u~enici od godina 7 koi

dotoga{ ne go postignale nivoto 4 vo angliski jazik i vo matematika; Da u~estvuvaat vo programite za obuka (koi gi ograniziraat lokalnite

obrazovni vlasti) i niv da gi koristat vo u~ili{teto; Da gi koristat NASTAVNITE RAMKI po angliski jazik i po matemati-

ka, ili ako ne gi koristat da mo`at da opravdaat zo{to rabotat na drug na~in.

FAZA 2:

Sozdavawe zna~ewe: Strukturata na Svidetelstvoto po matematika za ni`oto sredno obrazovanie

3.2.1 Instruktorot poveduva diskusija za postavuvaweto na celite. Od nastavnicite vo 7-ma godinata se o~ekuva da gi imaat predvid

testovite od 6-ta godinata - Klu~nata faza 3; Vladata sovetuva da ne se koristi priodot na "~ist listâ&#x20AC;&#x153; po preminot vo srednoto u~ili{te bidej}i toj im ovozmo`uva na u~enicite "da prodol`at po inercija ili da se povle~at koga im e potreben predizvikâ&#x20AC;&#x153;. Instruktorot ja opi{uva progresijata od {iroki obrazovni celi kon

numeri~ki i kon specifi~ni celi. [Prilog 3.2 do Prilog 3.6] Ciklusot na ocenuvaweto, bele`eweto na rezultatite i izvestu-

vaweto. Se pravi razlika me|u kusoro~noto, srednoro~noto i dolgoro~noto

ocenuvawe. [Prilog 3.7] Se pravi razlika me|u kusoro~noto, srednoro~noto i dolgoro~noto

planirawe. [Prilog 3.8] U~esnicite diskutiraat za mo`nite efekti na Ocenuvaweto vo

Nacionalniot kurikulum vrz nastavata i u~eweto.

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

FAZA 3:

Primena: Razliki vo sistemot vo SAD (Standardi za sodr`inata, Standardi za ocenuvaweto)

3.3.1 Instruktorot gi objasuva razlikite me|u standardite za sodr`inata

i standardite za ocenuvaweto ({to se koristat vo ocenuvaweto po prirodnite nauki vo SAD). [Prilog 3.9, Prilog 3.10] - Standardite za nastavata po prirodnite nauki - Standardite za profesionalniot razvoj na nastavnicite po prirodnite nauki - Standardite za ocenuvawe vo nastavata po prirodnite nauki - Standardite za sodr`inata na prirodnite nauki (K-4) (5-8) (9-12) - Standardite za obrazovnite programi po prirodnite nauki - Standardite za obrazovniot sistem po prirodnite nauki Instruktorot gi objasnuva standardite za ocenuvaweto po prirod-

nite nauki vo SAD [Prilog 3.10] U~esnicite davaat komentari za vrednosta na standardite za

sodr`inata i na standardite za ocenuvaweto pri vodeweto na obrazovnite sistemi, u~ili{tata i nastavnicite.

BIBLIOGRAFIJA

National Research Council. (1996). National science education standards. National Committee on Science Education Standards and Assessment. Washington, DC: National academy Press. http://books.nap.edu/readingroom/books/nses/ National Research Council. (2001). Classroom assessment and the National Science Education Standards. Committee on classroom assessment and the National Education Science Standards. Washington, DC: National Academy Press.

TEMA

KAKO SE KORISTAT NASTAVNITE PLANOVI I PROGRAMI ZA DA SE DOBIJAT INFORMACII ZA OCENUVAWETO: NASTAVNITE PLANOVI I PROGRAMI VO MAKEDONIJA

ZADA^I / OBRAZOVNI CELI: U~esnicite treba: Da izberat izvesno nastavno podra~je od nastavnata programa vo

Makedonija (po maj~in jazik, matematika, prirodnata grupa predmeti). Da napravat pregled na komponentite na nastavniot predmet {to se

odnesuvaat na ocenuvaweto (zemaj}i gi predvid bilo koi komponenti {to se odnesuvaat na ocenuvaweto vo site nastavni programi za osnovnoto obrazovanie). Da izgotvat nacrt na ramkata za ocenuvawe, naveduvaj}i gi klu~nite

elementi kako {to se va`nosta i celta na ocenuvaweto po nastavniot predmet, vidovite/kategoriite na nau~enoto {to treba da se ocenuva, metodite za ocenuvawe {to se soodvetni za kategoriite i predizvicite na koi {to treba da im se obrne vnimanie.

FAZA 1:

Aktivirawe na prethodnite znaewa: Koncept na ramka za ocenuvawe Instruktorot gi opi{uva glavnite komponenti na ramka za ocenu-

vawe i dava obrazlo`enie za vklu~uvaweto na ovie elementi vo ramkata. Se pravi poseben osvrt na:

Koi aspekti na nastavniot predmet treba da se ocenuvaat - na pr. znaewata, sposobnostite, procesite, stavovite/motivacijata, re{avaweto problemi, sposobnostite za samostojno u~ewe?

Do koj stepen vo nastavnata programa se naglaseni povisokoto i poniskoto nivo.

Koi alatki (instrumenti) za ocenuvawe treba da se koristat za da se ocenuva predmetot - na pr. testovi od vidot hartija-moliv, portfolija/dosieja, tekstovi od esei, spisanija i dr.?

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

FAZA 2:

Kade mo`at da se identifikuvaat nastavnite celi? Kako nastavnicite znaat na {to se odnesuvaat nastavnite celi, od aspekt na vidovite zada~i {to u~enicite treba da gi re{at?

Kakvi nastavni aktivnosti mo`at da se koristat za da se unapreduva ocenuvaweto?

Kakvi povratni informacii treba nastavnikot da im dava na u~enicite?

Kako ocenuvaweto mo`e da se koristi za da se motivira u~enikot da u~i?

Sozdavawe zna~ewe: Formulirawe odredbi za u~ili{noto ocenuvawe vo opredelen predmet U~esnicite rabotaat vo predmetni grupi i ja popolnuvaat tabelata

od Prilogot 4.1

FAZA 3:

Primena: Prezentacija na ramkata U~esnicite gi prezentiraat svoite formulacii za ocenuvaweto. Instruktorot vr{i rezime na trendovite vo site formulacii za oce-

nuvaweto i gi interpretira niv vo ramkite na sistemskite potrebi. U~esnicite diskutiraat za podr{kata {to im e potrebna na u~ili{-

tata dokolku tie treba da izgotvuvaat svoi formulacii za ocenuvaweto.

TEMA

OCENUVAWE NA U^EWETO: FORMATIVNOTO OCENUVAWE

ZADA^I / OBRAZOVNI CELI: U~esnicite treba: Da gi identifikuvaat klu~nite karakteristiki na ocenuvaweto na

u~eweto (formativnoto ocenuvawe); Da se zapoznaat so istra`uvawata koi {to davaat podr{ka na prime-

nata na ocenuvaweto na u~eweto; Da gi identifikuvaat strategiite {to se kompatibilni vo pogled na

"ocenuvaweto na u~ewetoâ&#x20AC;&#x153;; Da razgledaat kako mo`e na pra{awata {to se odnesuvaat na valid-

nosta i verodostojnosta da im se posveti vnimanie vo kontekstot na ocenuvaweto so portfolio/dosie. Da razgledaat kako mo`e da se koristat analiti~kite listi za bodi-

rawe na razli~ni prakti~ni izvedbi; Preku izborot na specifi~en predmet, sekoja grupa gi planira klu~-

nite zada~i na nastavanata programa vo soodvetno ocenuvawe na metodite za u~ewe.

FAZA 1:

Aktivirawe na prethodnite znaewa: Ocenuvawe na u~eweto

5.1.1 Instruktorot pravi pregled na korisnosta na "ocenuvaweto na u~e-

wetoâ&#x20AC;&#x153; (vklu~uvaj}i go i formativnoto ocenuvawe), povikuvaj}i se na relevantni istra`uvawa [vidi ja statijata na Black & Wiliam]. Klu~nite to~ki vklu~uvaat:

Eksternite ocenuvawa, sami po sebe, nema da gi podobrat nastavata i u~eweto.

Inovaciite {to vklu~uvaat jaknewe na praktikata na formativnoto ocenuvawe davaat zna~itelna i ~esto su{tinska korist vo u~eweto.

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

Podobrenoto formativno ocenuvawe im pomaga pove}e na onie {to imaat pobavni postigawa odo{to na drugite u~enici i taka go namaluva opsegot na postigawata, a gi podobruva vkupnite postigawa.

Povratnite informacii za u~enicite ~esto slu`at pove}e kako socijalni i rakovodni funkcii odo{to kako funkcii na u~eweto.

Povratnite informacii za sekoj u~enik treba da bidat za posebnite kvaliteti na negovata/nejzinata rabota, so soveti za toa {to toj ili taa treba da pravi za da se podobri i tie treba da odbegnuvaat sporeduvawa so drugi u~enici.

U~esnicite vodat diskusija za "desete klu~ni principiâ&#x20AC;&#x153; na ocenu-

vaweto na u~eweto [Prilog 5.1] i za odnosnite strategii za implementacija [Prilog 5.2] Instruktorot pravi pregled na tehnikite {to mo`at da se koristat

vo ocenuvaweto na u~eweto [Prilog 5.3, Prilog 5.4]. Tehnikite vklu~uvat:

FAZA 2:

koristewe na efektivni tehniki na postavuvawe pra{awa;

koristewe strategii za izveduvawe ocenki i davawe povratni informacii;

zaedni~ko razbirawe na obrazovnite celi;

me|usebno i samo-ocenuvawe.

Sozdavawe zna~ewe: Validnost i relijabilnost na u~ili{nite ocenuvawa

5.2.1 Instuktorot vodi diskusija po pra{awata vo vrska so ocenuvaweto

na portfolijata/dosiejata {to se odnesuvaat na (1) validnosta i na (2) relijabilnosta, istaknuvaj}i gi razlikite vo razbiraweto na ovie koncepti {to se primenuvaat vo eksternite i u~ili{nite ocenuvawa. [Prilog 5.6] U~esnicite razmenuvaat iskustva vo vrska so primenata na ocenu-

vaweto na portfolija / dosieja.

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

FAZA 3:

Primena: Identifikuvawe na soodvetnite ocenuvawa

5.3.1 Rabotej}i vo grupi u~esnicite gi povrzuvaat klu~nite sodr`ini na

nastavnata programa so soodvetnite strategii na ocenuvaweto na u~eweto. [Prilog 5.7 do Prilog 5.9] U~esnicite izgotvuvaat analiti~ka lista za ocenuvawe za izvesen

relevanten aspekt na nastavnata programa za koj {to tie smetaat deka e zna~aen [Prilog 5.7] U~esnicite gi razgleduvaat strategiite za podobruvawe na relija-

bilnosta na ocenkite na nastavnicite koristej}i listi za analiti~ko ocenuvawe (moderacija, primeri)

BIBLIOGRAFIJA

Black, P. & Wiliam, D. (1998). Assessment and classroom learning. Assessment in Education. Principles, Policy and Practice 5(1), 7-74. Black, P. & Wiliam, D. (1998). Inside the black box: Raising standards through classroom assessment. Phi Delta Kappan, 80(2), 139-148. Brookhart, S. M. (2003). Developing measurement theory for classroom assessment purposes and uses. Educational Measurement Issues and Practice, 22(4), 5-12. MacMillan, J.H. (1997). Classroom assessment: principles and practices for effective instruction. Boston: Allyn and Bacon. Nitko, A.J. (2004). Educational assessment of students (4th ed.). Upper Saddle River, NJ: Pearson Merrill Prentice Hall.

RE^NIK

Ocenuvawe na prakti~na izvedba = Prakti~na zada~a + Tabelata za bodiraweto

Ocenuvawe na prakti~na osposobenost - Sekoja tehnika na ocenuvawe {to bara od u~enicite da realiziraat izvesen kompleksen, pro{iren proces (na pr, da prezentiraat usno izvesen argument, da otsvirat izvesno muzi~ko delo, da napi{at pismen sostav za demokratijata) ili da izgotvat nekoj trud (na pr. da napi{at stihotvorba, izve{taj za nekoj eksperiment ili da naslikaat slika). Kompleksnosta na zada~ata pravi razlika me|u ocenuvawata na rabotata na kratkite odgovori, dekontekstualiziranite problemi po matematika, ili nakuso zada~ite so pismen odgovor (na eden nastaven ~as) {to se prisutni na tipi~nite ocenuvawa od vidot hartija-moliv.

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

Prakti~na zada~a - Sekoja aktivnost ili ajtem vo ocenuvaweto na prakti~nata izvedba. Portfolio / dosie - se odnesuva na izvesen ograni~en broj na trudovi na u~enikot {to se koristat za ocenuvawe, so cel ili da se prezentiraat najdobrite trudovi na u~enikot, ili da se poka`e napredokot na u~enikot vo odreden vremenski period (Primeri: portfolio so pismenite sostavi, portfolio po matematika, portfolio so re{eni problemi). (Nitko, 2004). Portfolioto mo`e da vklu~uva i sopstveni razmisluvawa za rabotata na u~enikot. Ocenuvawe na portfolioto - ocenuvaweto na izvesno portfolio vklu~uva struktuirana kolekcija na trudovite na u~enikot {to ja dokumentira primenata na znaewata i sposobnostite na u~enicite vo raznoviden avtenti~en kontekst. Tabela za bodirawe - sudovi za kvalitetot i vrednosta na postigawata na u~enikot otkako e zavr{en nastavniot proces. Koristi vklu~uvawe na zbir na kriteriumi za bodirawe.

TEMA

OCENUVAWETO NA NAU^ENOTO: ODREDUVAWETO NIVOA VO NACIONALNITE I ME\UNARODNITE OCENUVAWA

ZADA^I / OBRAZOVNI CELI: U~esnicite treba: Da gi razgledaat rezultatite od TIMSS 2003 (8 oddelenie); Da go iska`at svoeto mislewe za uslovite za testirawe

vo nacionalnite i internacionalnite ocenuvawa; Da gi prou~at na~inite na koi {to internacionalnite

(ili nacionalnite) reperi mo`at da se koristat za da se davaat instrukcii na ~asovite; Da gi identifikuvaat aspektite na internacionalnite

(i na nacionalnite) ocenuvawa so koi {to treba da bidat zapoznaeni nastavnicite od osnovnite u~ili{ta vo Makedonija; Da diskutiraat za vrskite me|u internacionalnite/nacinalnite

ocenuvawa i nastavnite planovi i programi.

FAZA 1:

Aktivirawe na prethodnite znaewa: Pregled na TIMSS - matematika

6.1.1 Instruktorot }e dade pregled na ocenuvaweto po matematikata vo

TIMSS 2003 [Prilog 6.1]. Instruktorot }e gi razgleda glavnite rezultati koi {to se odnesu-

vaat na vkupniot uspeh i na uspehot po podra~ja [Prilog 6.2]. Instruktorot }e napravi pregled na me|unarodno postavenite nivoa

za postigawata po matematikata. [Prilog 6.3].

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

FAZA 2:

Sozdavawe zna~ewe: Koristeweto na rezultatite od ocenuvawata (od TIMSS i od Nacionalnoto ocenuvawe) za podobruvawe na nastavata i u~eweto

6.2.1 U~esnicite }e gi identifikuvaat na~inite na koi {to rezultatite

od nacionalnite i me|unarodnite ocenuvawa }e mo`at da se koristat za podobruvawe na nastavata i u~eweto. Instruktorot }e gi prika`e vrskite me|u ajtemite po matematika vo

TIMSS i me|unarodnite nivoa. [Prilog 6.4]

FAZA 3:

Primena: Koristeweto na nastavnite planovi i programi po matematika vo Makedonija za podobruvawe na nastavata i u~eweto: mo`ni nasoki

6.3.1 U~esnicite pravat lista na znaewata/sposobnostite {to treba

nastavnicite da gi imaat za da gi interpretiraat rezultatite od me|unarodnite/nacionalnite ocenuvawa (vklu~uvaj}i gi stru~nite poimi i poimite koi{to se odnesuvat na sodr`inata). [Prilog 6.5] U~esnicite razmisluvaat dali na site nastavnici im se potrebni

vakvite sposobnosti ili samo na onie {to izveduvaat nastava po matematika i prirodnite nauki.

BIBLIOGRAFIJA

Mullis, I.V.S., Martin, M.O., Smith, T.A., Garden, R.A., Gregory, K.D., Gonzalez, E.J., Chrostowski, S..J, and O'Connor, K.M. (2003), TIMSS Assessment Frameworks and Specifications 2003 (2nd Edition),Chestnut Hill, MA: International Study Center, Lynch School of Education, Boston College. (http: //timss.bc.edu) Mullis, I.V.S., Martin, M.O., Gonzalez, E., & Christowski, S.J. (2004). TIMSS 2003 International Mathematics Report. Findings from IEA's Trends in International Mathematics and Science Study at the fourth and eighth grades. Chestnut Hill, MA: International Study Center, Lynch School of Education, Boston College. (http: //timss.bc.edu) Martin, M.O., Mullis, I.V.S., Gonzalez, E., & Christowski, S.J. (2004). TIMSS 2003 international science report. Findings from IEA's Trends in International Mathematics and Science Study at the fourth and eighth grades. Chestnut Hill, MA: International Study Center, Lynch School of Education, Boston College. (http: //timss.bc.edu) Mullis, I.V.S., Martin, M.O., & Foy, P. (2005). IEA's TIMSS 2003 international report on achievement in the mathematics cognitive domains. Findings from a developmental project. Chestnut Hill, MA: International Study Center, Lynch School of Education, Boston College. (http: //timss.bc.edu)

TEMA

OCENUVAWETO NA NAUÊNOTO VO KONTEKSTOT NA UÎLI[TETO I NA ÂSOVITE: SUMATIVNOTO OCENUVAWE

ZADA^I / OBRAZOVNI CELI: U~esnicite treba: Da gi razgledaat tekovnite potrebi na u~ili{tata vo vrska so ocenu-

vaweto; Da go iska`at svoeto mislewe za dobrite strani i za slabostite na

postojniot sistem na ocenuvawe/izveduvawe ocenki; Da gi ispitaat na~inite na koj{to sistemite za ocenuvawe mo`at da

se podobruvaat za da se podobruva transparentnosta; Da gi razgledaat na~inite na koi{to formativnite ocenuvawa mo`at

da se koristat za sumativni celi; Da razmislat za strategiite so koi{to }e se obezbedi u~ili{nite

ocenuvawa da bidat pravi~ni za site u~enici; Da go iska`at svoeto mislewe po problematikata vo vrska so

pristapot do rezultatite od u~enicite.

FAZA 1: 7.1.1

Aktivirawe na prethodnite znaewa

Instruktorot dava pregled na potrebite za dobivawe informacii

od ocenuvaweto koi{to se odnesuvaat na (2) internite potrebi i na (2) eksernite potrebi. [Prilog 7.1] Instruktorot dava pregled na problematikata vo vrska so ocenuva-

weto na u~enicite za sumativnite celi na ocenuvawata. [Prilog 7.2]

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

FAZA 2:

7.2.1

Sozdavawe zna~ewe: Koristeweto na rezultatite od formativnoto ocenuvawe kako osnova za sumativnoto ocenuvawe Instruktorot vodi diskusija za toa deka ocenuvawata {to se bazi-

rani vrz koristeweto na analiti~ki listi za ocenuvawe (na pr. ocenuvaweto na portfolio) mo`at da se koristat kako osnova za sumativnoto ocenuvawe (na pr. izveduvaweto na ocenkite). [Prilog 7.3] U~esnicite gi ~itaat i davaat svoi komentari za izvesen broj sce-

narija za ocenuvawe i ka`uvaat koi metodi tie bi gi koristele vo razre{uvaweto na bilo kakvi te{kotii. [Prilog 7.4]

FAZA 3: 7.3.1

Primena: Izgotvuvaweto na sistem za ocenuvawe po opredelen nastaven predmet U~esnicite rabotat vo grupi za da vospostavat kriteriumski sistem

na ocenuvawe za eden nastaven predmet po niven izbor. Sistemot treba (1) da vospostavi kriteriumi za sekoja ocenka, koi{to ke bidat jasni od po~etokot; (2) da poka`e kako sistemot }e im posveti vnimanie na takvi pra{awa kako {to se validnosta, relijabilnosta, samo-ocenuvaweto i me|usebnoto ocenuvawe so sou~enici; (3) da obezbeduva relevantni povratni informacii za u~enicite i za drugite zainteresirani subjekti. [Prilog 7.5] RE^NIK

Ocenuvawe/izveduvawe ocenki - procesot na sumirawe na uspehot na u~enicite po izvesen nastaven predmet preku koristewe na bukvi kako {to se A, B, C, D i F. Ramka za ocenuvawe - eden logi~ko konzistenten na~in na konceptualizacija na zna~eweto na ocenkite koj{to e dobro obmislen i dosleden na tvojot priod vo nastavata. Ocenuvawe za sumativni celi - odreduvawe ocenki so cel nastavnicite, u~ili{nite organi, u~enicite, roditelite, osnovno{kolskite i sredni{kolskite institucii i potencijalnite rabotodava~i da dobijat izve{taj za toa kako izvesen u~enik gi postignal obrazovnite celi na nastavnata programa. BIBLIOGRAFIJA

Nitko, A.J. (2004). Educational assessment of students (4th ed). (Chapter 15: Evluating and grading student progress). Upper Saddle Rive, NJ: Prentice Hall. Smith, J.K. (2003). Reconsidering reliability in classroom assessment and grading. Educational Measurement: Issues and Practices, 22(4), 26-33.

TEMA

ME|UNARODNITE PERSPEKTIVI NA STANDARDITE VO OCENUVAWETO

ZADA^I / OBRAZOVNI CELI: U~esnicite treba: Da ja razgledaat va`nosta na me|unarodnite standardi vo izgotvu-

vaweto na standardite za ocenuvawe za u~ili{tata vo Makedonija; Da gi identifikuvaat li~nostite/instituciite vo obrazovniot sistem

za koi {to treba da se izgotvat standardi (na pr. nastavnici, u~ili{ta direktori/uprava, u~enici) i da se stesni grupata za koja {to sega treba da se izgotvat standardite; Da se identifikuvaat klu~nite aspekti na ocenuvaweto za koi{to

treba da se izgotvat standardite (tie }e gi pretstavuvaat naslovite vo dokumentite za standardite).

FAZA 1:

Aktivirawe na prethodnite znaewa: Pregled na standardite za ocenuvaweto Instruktorot dava pregled na razli~ni koncepti na standardi

vklu~uvaj}i (1) standardite za ocenuvawe po prirodnite nauki vo SAD [Prilog 3.10] i (2) Standardite za sposobnostite na nastavnikot vo obrazovnite merewa na u~enicite. [Prilog 8.1] Instruktorot pravi kus pregled na dokumentot. Instruktorot dava vovedno izlagawe za dokumentot Standardite

za obrazovnite i psiholo{kite testirawa i poveduva diskusija za nivnoto zna~ewe. [Prilog 8.2] U~esnicite ja zabele`uvat definicijata za "standarditeâ&#x20AC;&#x153; vo Stan-

dardite za sposobnostite na nastavnikot.: Standardot se definira kako princip koj {to op{to e prifaten od profesionalnite asocijacii kako zna~aen ili relevanten faktor (AFT/NCME/NEA, 1990).

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

FAZA 2:

Sozdavawe zna~ewe: Evalvacija na relevantnosta na postojnite standardi U~esnicite ja vrednuvaat va`nosta na temite vo Standardite za

osposobenosta na nastavnikot vo ocenuvaweto na obrazovnite postigawa na u~enicite vo obrazovniot sistem na Makedonija i gi identifikuvaat zna~ajnite temi {to mo`ebi nedostigaat. [Prilog 8.3] U~esnicite razmenuvaat iskustva za zaklu~ocite preku kusi

prezentacii vo grupi.

FAZA 3:

Primena: Identifikuvawe na klu~nite principi na ocenuvaweto Instruktorot dava pregled na Principite na ocenuvaweto vo

dr`avata Viktorija (Avstralija). [Prilog 8.4] U~esnicite rabotaat vo grupi za da gi utvrdat klu~nite principi na

ocenuvaweto. Se predviduva deka ovie principi }e bidat vgradeni kako voved vo Standardite za ocenuvawe vo osnovnite u~ili{ta vo Makedonija. [Prilog 8.5]

BIBLIOGRAFIJA

American Educational Research Association/American Psychological Association/National Council on Measurement in Education. (1999). Standards for educational and psychological testing. Washington, DC: American Psychological Association. American Federation of Teachers/National Council on Measurement in Education/National Education Association. (1990). Standards for teacher competence in educational assessment of students. Washington, DC: National Council on Measurement in Education. McMillan, J. H. (2000). Fundamental assessment principles for teachers and school administrators. Practical Assessment, Research & Evaluation, 7(8). Retrieved March 26, 2007 from http://PAREonline.net/getvn.asp?v=7&n=8 McMillan, J.H. (2003). Understanding and improving teachers' classroom assessment decision making: Implications for theory and practice. Educational Measurement: Issues and Practices, 22(4), 34-43.

TEMA

SPOSOBNOSTITE NA NASTAVNIKOT ZA OCENUVAWE

ZADA^I / OBRAZOVNI CELI: U~esnicite treba: Da gi identifikuvaat klu~nite sposobnosti za ocenuvawe {to se

baraat da gi poseduvaat nastavnicite i drugite zainteresirani subjekti za da se anga`iraat efektivno vo aktivnostite na ocenuvaweto vo u~ili{tata vo Makedonija; Da gi identifikuvaat klu~nite eti~ki pra{awa vo ocenuvaweto i da

utvrdat dali takvite pra{awa mo`at da se razre{uvaat vo kontekstot na standardite za ocenuvawe za u~ili{tata vo Makedonija, ili dali se bara poseba grupa na eti~ki standardi; Da razmislat koj bi bil odgovoren za primenata na standardite {to

se odnesuvaat na eti~kite pra{awa.

FAZA 1:

Aktivirawe na prethodnite znaewa: Pregled na rabotata vrz standardite za ocenuvawe Instruktorot pravi pregled na napisite za Fundamentalnite prin-

cipi na ocenuvaweto za nastavnicite i za direktorite na u~ili{tata [Prilog 9.1], kako i na Standardite za sposobnostite na nastavnicite vo ocenuvaweto na obrazovanieto na u~enicite [Prilog 8.1]

FAZA 2:

Sozdavawe zna~ewe: Identifikuvawe na sposobnostite na nastavnikot Rabotej}i vo grupi, u~esnicite gi identifikuvaat relevantnite

sposobnosti na nastavnikot za ocenuvawe, povikuvaj}i se na gornite dokumenti i na svoeto sopstveno iskustvo. Od sekoja grupa se bara da navede 10 klu~ni sposobnosti {to site nastavnici treba da gi poznavaat. [Prilog 9.2] Od u~esnicite se bara da gi grupiraat sposobnostite vo grupi (na

pr,. sposobnosti {to se odnesuvaat na nastavnite programi, razbiraweto na stru~nite poimi, sproveduvaweto i bodiraweto na ocenuvawata, interpretiraweto na rezultatite od ocenuvawata, itn.). U~esnicite zaemno se infirmiraat za rezultatite od svoite

razmisluvawa. 24

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

FAZA 3:

Primena: Eti~kite pra{awa vo ocenuvaweto Instruktorot dava kusa prezentacija za eti~kite pra{awa vo

ocenuvaweto, fokusiraj}i se na obemot do koj {to eti~kite pra{awa mo`at da bidat vklu~eni vo kontekstot na standardite za ocenuvawe, ili pak dali treba da se izgotvi posebna grupa na eti~ki standardi. [Prilog 9.3] U~esnicite identifikuvaat i drugi pra{awa za koi {to smetaat

deka treba da se vodi rasprava i ka`uvaat dali tie treba da bidat del od Standardite za ocenuvawe, i dali i za niv treba da se podgotvi poseben dokumentor. [Prilog 9.4]

Standardi za ocenuvawe (U~ili{ta i nastavnici

Eti~ki pra{awa

Sposobnosti na nastavnikot za ocenuvawe

TEMA 10 i 11 IZGOTVUVAWE NA NACRT DOKUMENTI ZA STANDARDITE

ZADA^I / OBRAZOVNI CELI: U~esnicite treba: Da rabotaat vo mali grupi za da podgotvat nacrt na standardite za

ocenuvawe, za sposobnostite na nastavnikot i za eti~kite upatstva za ocenuvaweto vo osnovnite u~ili{ta vo Makedonija;. Da gi prezentiraat nacrtite na standardite za ocenuvawe, za spsob-

nostite i eti~kite upatstva; Da se anga`iraat vo aktivnostite za vrednuvawe na kursot.

FAZA 1:

Aktivirawe na prethodnite znaewa: Nacrt na zada~ata Instruktorot dava kratok pregled na aktivnosta {to sekoja grupa

treba da ja realizira: - Grupa 1: Izgotvuvawe na Nacrt za dràvnite standardi za u~ili{no ocenuvawe; Koristej}i ja listata na principite za ocenuvawata dadeni vo temata 8 [Prilog 8.4], kako i na preliminarnata lista na standardi (Prilog 8.3), grupata }e izgotvi nacrt na grupa standardi za ocenuvawata vo u~ili{tata vo Makedonija. Najprvin, grupata treba da identifikuva 8-10 klu~ni standardi; a potoa, za sekoj standard, grupata treba da nabeleì 2-3 to~ki za razjasnuvawe, objasnuvaj}i {to sekoj standard zna~i. [Prilog 10.1-10.3] - Grupa 2: Izgotvuvawe na nacrt za dràvni standardi za sposobnostite na nastavnikot vo ocenuvaweto. Koristej}i ja nacrt listata na sposobnostite (Prilog 9.1) i na drugi relevantni informacii, izgotvete grupa nacrt sposobnosti koristej}i ja slednava forma. Najprvin, nabeleète na edna lista (vo forma na re~enici), 8-9 klu~ni sposobnosti. Potoa, za sekoja sposobnost, nabeleèti gi specifi~nite znaewa i sposobnosti {to nastavnicite treba da gi imaat. - Grupa 3: Izgotvuvawe na Nacrt eti~ki kodeks za zainteresiranite subjekti angaìrani vo u~ili{noto ocenuvawe (direktori, nastavnici, u~enici, roditeli). Koristej}i gi informaciite od Prilozite 9.3 i 9.4, kako i od drugi relevantni izvori, izgotvete nacrt na grupa eti~ki standardi. Potoa, za sekoj standard, nabeleète 3-4 implikacii koi {to pomagaat da se objasnat standardite.

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

FAZA 2:

Sozdavawe zna~ewe: Izgotvuvawe standardi Istruktorot se dvi`i od edna grupa do druga, davaj}i soveti za

novo izgotvenite standardi za ocenuvawe, za sposobnosti i eti~ki upatstva.

FAZA 3:

Primena: Zaemna razmena na mislewata za standardite za ocenuvawe, za sposobnostite i eti~kite upatstva Grupite treba da gi rezimiraat i da gi iska`at svoite reakcii po

nacrt dokumentite

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOZI

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 1.1

OCENUVAWETO NA U^EWETO, OCENUVAWETO NA NAU^ENOTO

[TO E FORMATIVNO OCENUVAWE? Site onie aktivnosti, {to gi prevzemaat nastavnicite i nivnite u~enici, {to davaat informacii koi {to }e se koristat povratno za da se modificiraat nastavata i aktivnostite za u~ewe vo koi {to tie se anga`irani. (Black & Wiliam, 1998b). Formativnoto ocenuvawe se odnesuva na ocenuvawata {to im davaat informacii na u~enicite i na nastavnicite a koi {to se koristat za podobruvawe na nastavata i u~eweto. Tie obi~no se neformalni i tekovni makar {to i ne mora da bidat takvi. Podatocite od sumativnite ocenuvawa mo`at da se koristat na formativen na~in. (National Research Council, 2001).

Ciklusot na ocenuvaweto se sostoi od slednovo: 1. Kade se obiduvate da odite? (identifikuvajte gi i izvestete za celite na u~eweto i na rabotata) 2. Kade ste sega? (ocenete ili pomognete mu na u~enikot sam da si gi oceni tekovnite nivoa na razbiraweto) 3. Kako mo`ete da stignete dotamu? (pomognete mu na u~enikot so strategiite i sposobnostite za da ja postigne celta).

[TO E SUMATIVNO OCENUVAWE? Sumativnoto ocenuvawe se odnesuva na komulativnite ocenuvawa i obi~no se praktikuva na krajot na izvesna lekcija ili tema, ~ija cel e da dobie informacii za toa {to u~enikot nau~il, ili za kvalitetot na u~eweto, i da dade sud za rabotata spored izvesni standardi. Makar {to ~esto mislime na sumativnoto ocenuvawe kako na tradicionalni objektivni testovi, ova ne mora da e taka. Na pr. sumativnite ocenuvawa mo`at da sledat po izvesna akumulacija na podatoci sobrani vo izvesen vremenski period, kako {to e zbirkata na trudovite na u~enikot. (National Research Council, 2001).

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

Tabela 2.2

Vidovi, celi, i ulogi i odgovornosti na ocenuvaweto

Vid

cel

ulogi i odgovornosti

Formativno

podobruvawe na u~eweto podobruvawe na nastavata

u~enikot i nastavnikot

Sumativno

davawe ocenki plasman unapreduvawe/proodnost odgovornost

nastavnicite i eksternite testovi

eksternite testovi (i nastavnikot)

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 1.2

[EMATSKI PRIKAZ: VRSKITE ME\U STANDARDITE ZA OCENUVAWE, SPOSOBNOSTITE NA NASTAVNIKOT ZA OCENUVAWE I ETIKATA VO OCENUVAWETO

Principi na ocenuvaweto

Standardi za ocenuvaweto

Uprava (Direktor), Sposobnosti na nastavnikot

Kodeks na etikata

Predmetni standardi Zada~i na nastavnata programa

Programa za obuka -

Nastavni celi

Steknuvawe na sposobnostite

Prezentirawe na standardite,

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 1.3

PREGLED NA STATIJATA NA STIGGIN: KRIZATA VO OCENUVAWETO: OTSUSTVO NA OCENUVAWE NA U^EWETO

Klu~nite to~ki vo statijata na Stiggin: Koristeweto na standardizirani testovi za "podobruvawe“ na standardite vo u~ili{tata Pregolemoto koristewe na testirawa (internacionalni ocenuvawa, nacionalni ocenuvawa, dràvni programi za testirawe, oblasni programi, testirawata vo SAD vo programata: Nitu edno dete ne smee da bide izostaveno. "Svetskite standardi“ mesto minimalnite sposobnosti Golemata doverba vo mo}ta na standardiziranite testovi za da se postigne podobruvawe Koristeweto standardizirani testovi za "da se motivira u~eweto“ da se postavuvaat povisoki standardi, "da se podigne pragot“. Komponentite na „ocenuvaweto na u~eweto“ (formativnoto ocenuvawe) Razbirawe i artikulirawe na celite na postigawata {to u~enicite treba da postignat pred da se realizira nastavata; Informirawe na svoite u~enici za tie obrazovni celi, za tie niv da gi razberat, od samiot po~etok na procesot na nastavata u~eweto; Da stanat pismeni za ocenuvawa i taka da bidat sposobni da gi transformiraat svoite o~ekuvawa vo prakti~nata primena na ocenuvawata i vo procedurite za bodirawe koi{to precizno go odrazuvaat postigaweto na u~enikot; Koristewe na ocenuvaweto na ~asovite za da se gradi doverbata na u~enicite vo samite sebe kako subjekti {to u~at i da im pomaga tie da ja prevzemaat ulogata za svoeto sopstveno u~ewe, za da postavat osnova za obrazovaieto niz celiot ìvot; Da gi preveduvaat rezultatite od ocenuvaweto na ~as vo ~esti deskriptivni povratni informacii (nasproti povratnite informacii so ocenki) za u~enicite, obezbeduvaj}i im i poseben uvid vo toa kako da se podobrat; Postojano da ja prilagoduvaat nastavata spored rezultatite od ocenuvawata na ~asovite; Da gi angaìraat u~enicite vo redovno samo-ocenuvawe, so standardi {to se sproveduvaat konstantno taka {to u~enicite da moàt samite da se nabquduvaat kako napreduvaat vo odredeni vremenski periodi i taka da ~uvstvuvaat deka se odgovorni za svojot sopstven uspeh; Aktivno da gi vklu~uvaat u~enicite vo komuniciraweto so svoite nastavnici i svoite semejstva za nivniot status vo postigaweto i vo napredokot.

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

Zaklu~oci Koristete go terminot "pismenost za ocenuvawa" za da opi{ete {to nastavnicite treba da znaat za ocenuvaweto na u~eweto i za ocenuvaweto na nau~enoto. Imajte gi predvid sposobnostite na nastavnicite usvoeni od Ameri~kata federacija na nastavnici, Nacionalnata asocijacija za obrazovanie, Nacionalniot sovet za merewa vo obrazovanieto (podocna }e bidat razgledani); obrnete vnimanie deka standardite postojat ve}e 15 godini, no malku e napraveno od koga se objaveni. Naglaska na potrebite za usovr{uvawe na novite nastavnici i nastavnicite koi ve}e rabotat. Standardiziranite testovi nemo`at da slu`at za site celi na ocenuvawata. Pregledot na Black and Wiliam (1998) - golemo vlijanie na formativnoto ocenuvawe, a osobeno kaj u~enicite {to pobavno napreduvaat. Samo-ocenuvaweto na u~enicite, daleku od toa da pretstavuva luksuz, vsu{nost e osnovna komponenta na formativnoto ocenuvawe. Donesuvaweto na odlukite vo nastavata tie go pravat vrz osnova na poprecizni informacii za postigawata na u~enikot.

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 1.4

GRUPNA AKTIVNOST: PRAVEWE LISTA NA TEKOVNITE AKTIVNOSTI VO OCENUVAWETO NA UÊWETO I VO OCENUVAWETO NA NAUÊNOTO VO OSNOVNITE UÎLI[TA VO MAKEDONIJA

Upatstva: Navedete aktivnosti za ocenuvawe {to sega se primenuvaat vo osnovnite u~ili{ta vo Makedonija. Za sekoja aktivnost, obele`ete (koristej}i „H“) ja primarnata cel

Primarna cel(i) na ocenuvaweto Aktivnost na ocenuvaweto

Ocenuvawe na u~eweto/ Formativno ocenuvawe

Ocenuvawe na u~enicite na krajot na u~ebnata godina

Ocenuvawe na nau~enoto/ Sumativno ocenuvawe

Procenka vo % na nastavnici koi {to sega ja primenuvaat strategijata vo 8-mo oddelenie

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 1.5

PO^ETNA LISTA NA SPOSOBNOSTI NA NASTAVNIKOT ZA OCENUVAWE

Vrz osnova na va{ite soznanija za tekovnite potrebi za ocenuvaweto, navedete gi klu~nite sposobnosti za ocenuvawe {to treba da gi poseduvaat nastavnicite vo osnovnite u~ili{ta vo Makedonija.

Predlozi na sposobnosti

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12.

Procenka za procentot na nastavnici vo 8-mo oddelenie koi {to sega ja poseduvaat taa sposobnost

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 2.1

SVIDETELSTVO PO MATEMATIKA ZA NI@OTO SREDNO OBRAZOVANIE VO IRSKA

OP[TI CELI: (1)

Matemati~koto obrazovanie treba da pridonese za individualniot razvoj na u~enicite: Da im pomaga da steknuvaat matemati~kite znaewa, sposobnosti i razbirawe neophodni za li~eni potrebi; Da gi razviva nivnite sposobnosti za re{avawe problemi i kreativnosta, i da gi voveduva vo ideite na modeliraweto; Da gi razviva nivnite sposobnosti da koristat apstrakcii i generalizacii i da prepoznavaat i prezentiraat logi~ki argumenti; Da gi unapreduva nivnite sposobnosti za komunikacija, kako usna taka i pismena i so toa i nivnata sposobnost da spodeluvaat idei so drugi lu|e; Da go neguva nivnoto rabirawe za kreativnite i estetskite aspekti na matematikata i da gi cenat vrednosta i zadovolstvoto od matematikata vo svetot {to gi opkru`uva; Pritoa, da im ovozmo`uva da razvivaat pozitiven stav kon matematikata kako edno interesno i vredno podra~je na izu~uvawe.

(2)

Da im pomaga na u~enicite vo steknuvaweto na matemati~kite znaewa, sposobnosti i razbirawe {to se potrebni za prodolùvawe na nivnoto obrazovanie i eventualno za ìvotot i rabotata: Da ja unapreduva nivnata doverba i sposobnosti vo koristeweto na matemati~kite znaewa i sposobnosti {to se potrebni za sekojdnevniot ìvot, rabotata i slobodnoto vreme Da gi podgotvuva u~enicite za izu~uvaweto na drugite nastavni predmeti vo u~ili{teto Da podgotvuva cvrsta osnova za sootvetni natamo{ni studii. Posebno da podgotvuva osnova za natamo{no obrazovanie vo samata matematika.

OP[TI ZADA^I U~enicite treba... A. Da bidat sposobni da se prisetuvaat na osnovni fakti B. Da bidat sposobni da demonstriraat insrumentalno razbirawe V. Da steknuvaat racionalno razbirawe, odnosno, razbirawe na koncepti i strukturi na koncepti G. Da bidat sposobni da gi primenuvaat svoite znaewa na fakti i sposobnosti koga rabotaat so poznati vidovi na kontekst D. Da bidat spsobni da analiziraat informacii, vklu~uvaj}i gi i informaciite prezentirani vo pove}eprogramski i nepoznat kontekst \. Da bidat sposobni da kreiraat matematika za niv samite E. Da imaat razvieno psihomotorni sposobnosti potrebni za site sposobnosti {to se opi{ani pogore @. Da bidat sposobni da komuniciraat matemati~ki, kako usno taka i vo pismena forma Reference: Syllabus: http://82.195.132.34/uploadedfiles/PDF/jc_maths_sy.pdf; Teacher guidelines: http://82.195.132.34/uploadedfiles/PDF/jc_maths_guide.pdf

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

SVIDETELSTVOTO PO MATEMATIKA ZA NI@OTO SREDNO OBRAZOVANIE - ODDELENIE/GODINA 7-9 - IRSKA

Op{ti celi

Op{ti zada~i A do Z

Sodr`ina na nastavnata programa (nivoa: visoko, sredno, osnovno) Mno`estva Sistemi na broevi Primeneta aritmetika i merki Algebra Statistika Geometrija Trigonometrija Funkcii i Grafikoni/Dijagram

Zada~i na ocenuvaweto A, B, V. G. E. @)

Svidetelstvo po matematika za ni`oto sredno obrazovanie Ispitni nivoa (visoko, sredno, osnovno)

Ocenki na ispitot - A, B, C, D, E, F, NG (bez ocenka)

Detalni {emi za bodirawe / Moderacija

Ocenuvawe na ~as Formativno ocenuvawe pra{awa; testovi na ~as; dijagnosti~ko ocenuvawe.

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

Primeri od sodrìnata na nastavnite programi (Mnoèstva - sredno nivo) Nabrojuvawe na elementite na edno mnoèstvo. Pripadnost na edno mnoèstvo definirani spored pravilo. Kone~no mnoèstvo. Prazno mnoèstvo. Ekvivalentni/ednakvi mnoèstva. Venovi dijagrami Operacii so mnoèstva: presek, unija, razlika, Dekartov proizvod. Operacija na mnoèstva pro{ireni do tri mnoèstva. Komutativno i asocijativno svojstvo na presekot i unijata. Otsustvo na komutativnost i asocijativnost kaj razlikata; potrebata od zagradi za neasocijativnata operacija na razlikata. [ne se ispituva] Karakteristiki na ocenuvaweto: Ocenuvawata na ~as ne pridonesuvaat za ocenkite od ispitot Sodrìnata na nastavnata programa se vnesuva vo ispitnite pra{awa. Na u~enicite im se davaat polovi~ni bodovi za delumni odgovori (ova gi ohrabruva da "ja pokaàt svojata rabotaâ&#x20AC;&#x153;) Re{avaweto na testovite trae 2 * 2.5 ~asa (za visokoto nivo), 2 * 2 ~asa (za osrednoto nivo) ili 2 ~asa (za osnovnoto nivo). Sekoe pra{awe se sotoi od tri dela Del A, so koj se testira bazi~noto prepoznavawe, mnogu ednostavnite manipulacii ili osnovnoto povrzano razbirawe

Del B, so koj se testira izborot i izvr{uvaweto na rutinski proceduri ili konstrukcii ili razni aspekti na povrzanoto razbirawe

Del V, so koj se testira primenata.

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

SVIDETELSTVOTO PO MATEMATIKA ZA NI@OTO SREDNO OBRAZOVANIE - REZULTATI VO 2006

Soodnosot na onie {to postignale visoko, sredno i osnovno nivo:

Broj

Procenti

Visoko

24204

Sredno

26820

5941

Osnovno

Distribucija na ocenkite po matematika - 2006

Visoko

18.0

32.0

28.7

17.2

3.4

0.6

0.0

Sredno

13.3

36.7

27.9

16.1

4.4

1.5

0.1

Osnovno

17.1

37.8

29.0

13.7

2.1

0.4

0.0

OP[TI CELI NA NI@OTO SREDNO OBRAZOVANIE Ciklusot na niòto sredno obrazovanie e vo sklopot na zadolìtelniot period na obrazovanieto i obi~no vo nego se vklu~eni u~enicite na vozrast od 12 do 15 godini. Najgolemiot del od u~enicite koi go zapo~nuvaat ovoj ciklus pominale osum godini vo osnovno u~ili{te i nastavnite programi za niòto sredno obrazovanie sa nadovrzuvaat na nastavnite programi za osnovnoto obrazovanie. Zna~ajna cel na na nastavnata programa vo ovoj ciklus na niò sredno obrazovanie e da im ovozmoì na u~enicite da izu~uvaat edna {iroka i balansirana programa so {irok opus na programski podra~ja za da gi podgotvi niv za preminot vo vi{iot ciklus na srednoto obrazovanie.

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 2.2

AKTIVNOST: ME\UNARODNI NASTAVNI PROGRAMI I - LISTA ZA REAKCII NA U^ESNICITE

Za sekoj element od nastavnata programa daden podolu, izberete od internacinalnite primeri DVA primeri {to se od poseben interes za va{ata grupa. Dr`avni celi na obrazovanieto

Principi

Celi na nastavniot predmet

Zada~i na nastavniot predmet

Obrazovni celi/standardi

Sodr`ina Forma

Metodi~ki nasoki

Ocenuvawe

______________________________________________________

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

Navedete dve implikacii za pregledot na nastavnata programa i za razvojot 1. ______________________________________________________________________ ______________________________________________________________________ 2. ______________________________________________________________________ ______________________________________________________________________

Navedete dve impikacii za razvojot na ocenuvaweto 1. ______________________________________________________________________ ______________________________________________________________________ 2. ______________________________________________________________________ ______________________________________________________________________

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 3.1

VRSKI ME\U CELITE, PLANIRAWETO I OCENUVAWETO VO ANGLIJA I VELS

Nacionalna strategija za Klu~nata faza 3 (Vklu~uvaj}i ja i nastavnata programa i zada~ite)

Celite na u~ili{noto ocenuvawe

Planirawa na nastavata (kuso, sredno, dolgoro~ni planovi)

Kusoro~ni i srednoro~ni ocenuvawa od nastavnikot

Esterni ocenuvawa na krajot na Klu~nata faza

Ocenuvawa na nastavnikot na krajot na Klu~nata faza

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 3.2

PRIMERI NA CELITE NA POSTIGAWATA PO MATEMATIKA:

Vnimavajte: Vo tek e procesot na revidirawe taka {to mo`no e celite da bidat izmeneti vo bliska idnina. Proverete na http://www.qca.org

Cel na postigawa broj 1: KORISTEWE I PRIMENA NA MATEMATIKATA Nastavnicite treba da o~ekuvaat postigawe na edno dadeno nivo na ovaa cel na postigawa {to treba da se pokaè preku aktivnosti vo koi matematikata od drugite celi na postigawa, e na isto nivo, ili blisku do nego... Nivo 3 U~enicite se obiduvaat so razli~ni priodi i nao|aat na~ini da gi sovladaat te{kotiite {to se javuvaat koga tie re{avaat problemi. Tie zapo~nuvat da ja organiziraaat svojata rabota i da gi proveruvaat rezultatite. U~enicite diskutirat za svojata rabota po matematikata i po~nuvat da gi objasnuvaat svoite misli. Tie koristat i interpretiraat matemati~ki simboli i dijagrami. U~enicite pokaùvaat deka ja razbiraat izvesna op{ta odredba nao|aj}i posebni primeri {to odgovarat za nea. Nivo 4 U~enicite razvivaat svoi sopstveni strategii za re{avawe na problemite i gi koristat ovie strategii kako za rabotata vo matematikata taka i vo primenuvaweto na matematikata vo prakti~en kontekst. Tie gi prezentiraat informaciite i rezultatite na eden jasen i organiziran na~in. Tie baraat re{enie obiduvaj}i se da koristat svoi idei. Nivo 5 So cel da gi realizirat zada~ite i da gi re{at matemati~kite problemi, u~enicite gi identifikuvaat i gi dobivaat potrebnite informacii. Tie gi proveruvaat svoite rezultati, razmisluvaj}i dali tie se razumni. U~enicite pokaùvaat razbirawe za situaciite opi{uvaj}i gi niv matemati~ki koristej}i simboli, zborovi i dijagrami. Tie izvlekuvaat svoi ednostavni zaklu~oci i davaat objasnuvawe za svoeto rasuduvawe. Nivo 6 U~enicite izvr{uvaat su{tinski zada~i i re{avaat sosema kompleksni problemi samostojno razloùvaj}i gi vo pomali, poprigodni za rabota zada~i. Tie gi interpretiraaat, diskutiraat i pravat sinteza na informaciite prezentirani vo raznovidni matemati~ki formi. Pismenoto izrazuvawe na u~enicite objasnuva i informira kako tie gi koristat dijagramite. U~enicite po~nuvaat da davaat matemati~ki opravduvawa.

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

Nivo 7 Po~nuvaj}i od problemite ili kontekstot {to im bile prezentirani, u~enicite gi pro~istuvaat ili pro{iruvaat matemati~kite znaewa {to se koristat da se generiraat pocelosni re{enija. Tie ja davaat pri~inata za nivniot izbor na matemati~kata prezentacija, objasnuvaj}i gi karakteristikite {to tie gi selektirale. U~enicite davaat opravduvawe za svoite generalizacii, argumenti ili re{enija, pokaùvaj}i izvesno sfa}awe za matemati~kata struktura na problemot. Tie ja sfa}aat razlikata me|u matemati~koto objasnuvawe i eksperimentalnite dokazi. Nivo 8 U~enicite razvivaat i sledat alternativni priodi. Tie razmisluvaat za svoite na~ini na istraùvawa koga istraùvaat matemati~ki zada~i i pritoa voveduvaat i koristat izvesen opus na matemati~ki tehniki. U~enicite go prenesuvat matemati~koto ili statisti~koto zna~ewe preku precizno i dosledno koristewe na simboli {to se odrùva vo tekot na rabotata. Tie gi ispituvaat generalizaciite ili re{enijata {to se dobieni preku izvesna aktivnost, komentiraj}i gi konstruktivno pri~inite i logikata ili procesot {to se koristel, ili dobienite rezultati i, kako rezultat na toa, napreduvaat natamu vo aktivnosta. Najvisoko nivo na postigawa U~enicite gi davaat pri~inite za izborot {to tie go napravile koga istraùvaat vo matematikata ili koga ja koristat matematikata za da gi analiziraat zada~ite; ovie pri~ini objasnuvaat zo{to izvesni posebni na~ini ili proceduri na istraùvawa se primenuvaat dodeka drugi se otfrlaat. U~enicite ja primenuvaat matematikata {to tie ja poznavaat vo poznat i nepoznat kontekst. U~enicite efektivno gi koristat matemati~kiot jazik i simbolite vo prezentiraweto na ubedliv promislen argument. Nivnite izve{tai vklu~uvaat matemati~ko opravduvawe, objasnuvaj}i gi svoite re{enija na problemite preku vklu~uvawe na izvesen broj na karakteristiki ili varijabli. Drugi aspekti na matematikata za koi {to ima celi na postigawa: Broevi i algebrata Forma, prostor i merki Rabota so podatoci

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 3.3

OCENUVAWETO VO NACIONALNIOT KURIKULUM VO ANGLIJA I VELS: KLU^NI FAZI I VOZRAST NA U^ENICITE

Godina/ Vozrast

Klu~na faza

Nastavni predmeti (eksterno ocenuvawe)

Godina 2 (Vozrast 7)

Kraj na klu~nata faza 1

^itawe, pi{uvawe, matematika

Godina 6 (Vozrast 11)

Kraj na klu~nata faza 2

^itawe, pi{uvawe, patematika, prirodni nauki

Godina 9 (Vozrast 14)

Kraj na klu~nata faza 3

Angliski (~itawe, pi{uvawe, [ekspirova drama), matematika, prirodni nauki

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 3.4

NACIONALNI CELI ZA KF 3 - 2004 I 2007

NACIONALNI CELI Nacionalnite celi i me|nicite za 2004 i novite celi za 2007 se: 75% od u~enicite da go postignat Nivoto 5 ili povisokoto po

angliskiot jazik, matematikata i IKT; 70% od u~enicite da go postignat nivoto 5 ili povisokoto po prirodnite nauki do 2004 godina; 85% od u~enicite da go postignat Nivoto 5 ili povisokoto po

angliskiot jazik, matematikata i IKT; 80% od u~enicite da go postignat Nivoto 5 ili povisokoto po prirodnite nauki do 2007; i Do 2007, zna~itelno da se namali brojot na u~ili{tata kade pomalku

od 60% od u~enicite na 16 godi{na vozrast go postignuvaat Nivoto 5.

Vnimavajte: Od u~ili{tata se bara tie da gi vospostavat svoite sopstveni celi.

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 3.5

SUMARNI REZULTATI ZA KF 3 VO 2006 - ANGIJA

SUMARNI REZULTATI OD TESTOVITE VO 2006 Anglija Klu~na Faza 3 Procenti za sekoe nivo Pod nivoto 3/4*

U~enici {to ne polagale#

Otsutni u~enici

Angliski

Pi{uvawe

^itawe

Matematika

Prirodni Nauki

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 3.6

NAPREDOKOT VO KLU^NATA FAZA 3 PO MATEMATIKATA OD 2002 DO 2006

Procent na generacijata na sekoe nivo Nivoa

Pod 3

2002

2003

2004

2005

2006

Vospostavuvawe celi za u~eweto na u~enikot

Novata generacija ({to zapo~nuva so godinata 7)

Tekovno

Da se koristat informaciite za

uspehot na krajot na Klu~nata faza 2 (vozrast 11) Da se vospostavat poop{ti celi

(na pr. „da se podobrat sposobnostite vo vrska so broevite“) Da se vospostavat merlivi celi

(na pr. da se zgolemi za 5% brojot na onie {to postignuvaat nivo 4 ili povisoko nivo vo podra~jata broevi i algebra na krajot na godinata 7) Da se izgovat specifi~ni celi

(na pr. site u~enici da ja sfa}aat ednakvosta na ~istite/pravite dropki, decimalite i procentite)

Da se koristat fakultativnite testovi na „krajot na godinata“ ({to mo`at da se koristat za godinata 7, godinata 8) Da se vospostavat {iroki celi

(na pr. „da se podobrat sposobnostite vo vrska so broevite“) Da se vospostavat i prilagodat

srednoro~nite celi

Da se izgotvat specifikite {to

se relevantni za poedine~nite lekcii/~asovi

Da se utvrdat o~ekuvawata za

poedine~nite u~enici

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 3.7

OCENUVAWETO SPORED NACIONALNIOT KURIKULUM - ANGLIJA I VELS - KUSORO^NOTO, SREDNORO^NOTO I DOLGORO^NOTO OCENUVAWE

Celite na kusoro~noto ocenuvawe: Da proveruva dali u~enicite gi razvivaat mentalnite sposobnosti: na

primer, deka tie mo`at da pomnat matemati~ki fakti, da procenuvaat, da presmetuvaat na pamet i da koristat vizuelno pretstavuvawe. Da proveruva dali u~enicite gi sfatile glavnite obrazovni celi vo

nekoja lekcija ili tema, dali tie imaat nekakvi pogre{ni razbirawa {to treba da se ispravat i dali se tie gotovi da napreduvaat. Da vi dava informacii koi {to }e vi pomognat da gi prilagoduvate

sekojdnevnite planirawa na ~asovite, a i kusi informacii za drugiot nastaven kadar, za toa na koi u~enici treba da im se pomogne i kako da im se pomogne. Primeri na kusoro~ni ocenuvawa Vo tekot na ~asovite, postavuvajte sonda`ni pra{awa za da prosudi-

te kolku dobro u~enicite go razbrale noviot materijal i da proveruvate povtorno dali ima nekakvi pogre{ni sfa}awa. Onamu kade {to }e zabale`ite nekakvi te{kotii ili pogre{ni sfa-

}awa, prilagodete go va{iot ~as i vedna{ obratete vnimanie na niv, i dokolku e potrebno, prodol`ete so toa vo naredniot eden ili dva ~asa. Dopolnete gi sekojdnavnite nabquduvawa so povremeni doma{ni

zada~i i kratki testovi. Davaweto ocenki za trudot na u~enicite treba vedna{ da bide pro-

sledeno so diskusija so oddelenieto za da im se dadat povratni informacii i soveti za toa vo {to treba da se podobrat. Makar {to, golem del od kusoro~noto ocenuvawe e so cel da se pre-

zeme neposredna akcija, moè bi }e posakate da gi zabeleìte nakuso i neo~ekuvanite observacii (na pr. nekoj odgovor na u~enikot na nekoja posebna podr{ka od strana na nastavnikot). Celite na srednoro~noto ocenuvawe: Da go razgleduva i da go beleì napredokot na u~enicite vo tekot na

prethodniot polu-semestar ili semestar vo pogled na klu~nite obrazovni celi, {to tie znaat i mo`at da pravat, dali mo`at da gi primenuvaat svoite sposobnosti vo nov kontekst i dali tie s? u{te imaat nekakvi pote{kotii; Da go identifikuva napredokot na u~enicite vo realizacijata na

specifi~nite individualni zada~i, vklu~uvaj}i gi i onie od Indivi-

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

dualnite obrazovni programi (za u~enicite so specijalni potrebi), za da mo`ete da im davate na u~enicite povratni informacii i da postavuvate novi celi; Da vi pomaga da ja planirate rabotata za naredniot polu-semestar ili sl.; Da vi dava informacii korisni za ocenuvawata na krajot na semestarot ili na krajot od u~ebnata godina. Primeri na srednoro~ni ocenuvawa Srednoro~nite ocenuvawa vremenski najdobro se tempiraat za da

vlijaat na planiraweto, na primer vo intervali, mo`ebi na krajot na polu-semestralniot blok na nekolku metodski edinici. Izbirajte zada~i {to u~enicite mo`at sami da gi re{avaat za da mo-

`ete vie da se koncentrirate na onie u~enici za koi ne ste sigurni deka go mo`at toa. Davajte im povratni informacii na u~enicite za nivnata rabota. Postavuvajte novi grupni ili individualni celi. Podobro davajte im konstruktivni pismeni komentari odo{to samo

ocenki ili {tiklirawa i plusevi. Bele`ete go napredokot vo odnos na obrazovnite celi. Vodete DNEVNIK

NA ^ASOVITE - spisok na klu~nite obrazovni celi i a`urirajte go na sekoi {est nedeli ili sl. (Vnimavajte: brojot na obrazovnite celi za sekoe nivo na ocenkata e relativno mal no tie se dobro povrzani so testovite na Nacionalniot kurikulum). Izvestuvajte gi u~enicite za srednoro~nite obrazovni celi, bilo vo

grupi ili na individualna osnova. Samite u~enici }e sakaat da sugeriraat podra~ja vo koi {to tie bi mo`ele da se podobruvaat. Celite na u~eweto mo`at da bidat sosema op{ti (na pr. sli~ni na

nekoja obrazovna zada~a) ili pak pospecifi~ni (na pr. pro{irete ja dropkata).

Primeri na obrazovnite zada~i po matematika vo godinata 8 Da koristat ekvivalentnost na dropki, decimali i procenti za da

sporeduvaat proporcii; da presmetuvaat procenti i da go nao|aat rezultatot od zgolemuvaweto ili namaluvaweto na odreden procent. Da sobiraat, vadat, mno`at i delat celi broevi. Da ja delat koli~inata na dva ili pove}e delovi vo daden razmer; da

go koristat ednostaven metod vo re{avaweto na ednostavni tekstualni problemski zada~i koi {to vklu~uvaat razmer i direktna proporcionalnost.

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

Da koristat proceduri "so potpi{uvaweâ&#x20AC;&#x153; za mno`ewe i delewe na

celi broevi i decimali, vklu~uvaj}i gi i decimalite kako {to se 0,6 ili 0,06; da razbiraat kade e polo`bata na decimalnata zapirka preku razgleduvawe na ekvivalentni presmetki. Da poednostavuvaat ili transformiraat linearni izrazi preku sobi-

rawe na sli~ni ~lenovi; da iizvlekuvaat ~lenovi pred zagrada. Da zamenuvaat celi broevi vo ednostavni formuli. Da vnesuvaat podatoci na grafikoni na linearni funkcii, kade y e

daden eksplicitno preku x; da prepoznavaat deka ravenkata od vidot y = mx + c odgovara na pravoliniski grafici.

Celite na dolgoro~nite ocenuvawa (na krajot na godinite 7, 8 i 9) Da se oceni rabotata na u~enicite vo odnos na klu~nite obrazovni

celi za taa godina. Na krajot na godinata 9, da se oceni rabotata na u~enicite spored

nacionalnite standardi. Da vi dava dopolnitelni informacii za poedine~noto postigawe na

u~enicite i nivniot napredok za da mo`ete da gi izvestite roditelite, i, dokolku e soodvetno, i nivniot iden nastavnik. Da mu pomagaat na u~ili{teto da gi postavi celite za nastavata po

matematika vo narednite godini. Da mu ovozmo`i na direktorot na u~ili{teto da gi informira nakuso

~lenovite na U~ili{niot odbor i drugite subjekti za napredokot i postigawata vo Klu~nata faza 3, vklu~uvaj}i go i napredokot vo pogled na u~ili{teto, lokalnata obrazovna administracija i nacionalnite celi. Primeri na dolgoro~ni ocenuvawa Zadol`itelnite testovi po matematika od Nacionalniot kurikulum

za godinata 9 mo`at da se dopolnat so fakultativni testovi za godinite 7 i 8 izgotveni od QCA - Qualification and Curriculum Authority (zabele{ka: javna institucija odgovorna za nacionalnite planovi i programi, ocenuvawa i kvalifikacii). Vie treba, isto taka, da izvr{ite ocenuvawe od strana na nas-

tavnikot za da go sumirate va{iot sud za postigawata na u~enicite. Za godinata 9, ova obvrzno ocenuvawe na krajot na godinata }e bide spored opisite za nivoata vo Nacionalniot kurikulum. Treba da pregledate primeroci od trudovite na u~enicite kako i zapisi za postignatite obrazovni celi. Aktivnostite za moderacija se prepora~uvaat za ocenuvawata od

strana na nastavnikot pred krajot na Klu~nata faza 3.

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 3.8

OCENUVAWETO SPORED NACIONALNIOT KURIKULUM - ANGLIJA I VELS - KUSORO^NO, SREDNORO^NO I DOLGORO^NO PLANIRAWE

Treba da e mo`no edna cel da se prenese od godi{noto planirawe na nastavata vo Ramkata, preku nejzinoto pomestuvawe vo srednoro~noto planirawe, do nivo na toa koga i kako }e se predava vo ramkite na edna ili pove}e nastavni edinici.

Dolgoro~no planirawe - Ramkata gi dava godi{nite nastavni programi -grupata na zada~i {to treba da se realiziraat niz nastavata vo tekot na sekoja godina, bazirani vrz nastavnite programite na Nacionalniot kurikulum za klu~nata faza. Srednoro~ni planovi - Srednoro~nite planovi se baziraat vrz lekciite ili glavnite temi {to u~enicite treba da gi izu~uvaat vo tekot na eden polu-semestar. Od nastavnicite se bara da go dokumentiraat slednovo: Za sekoe poglavje da se specificira brojot na ~asovite ili lekciite. Da se identifikuvaat obrazovnite zada~i na koi {to treba da im se

posveti vnimanie vo sekoja tema, so prilagoduvawe na zada~ite za u~enicite koi pobrzo ili pobavno napreduvaat. Za najgolemiot del od u~enicite vo sekoja godina, zemeno vo celina

vo temite se pokrieni site obrazovni zada~i za godinata . Zemeno kako celina, niz temite se obezbeduva su{tinata i vram-

noteènosta na nastavnite programi od Nacionalniot kurikulum. Kratkoro~ni planovi za ~asovite - Tie gi pokaùvaat obrazovnite zada~i za sekoj ~as ili grupa ~asovi {to ja so~inuvaat edna lekcija, davaat pregled na vovednite aktivnosti, pokaùvaat kako }e se odviva rabotata vo glavniot del od ~asovite preku izlagaweto na nastavnikot i aktivnostite na u~enicite, pokaùvaat kako ~asovite }e bidat zaokruùvani i sugeriraat koi doma{ni zada~i }e bidat zadadeni.

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 3.9

STANDARDI ZA SODR@INATA NA PRIRODNITE NAUKI VO SAD

Imajte predvid deka celta na dokumentot za standardite po prirodnite nauki e da im dava soveti na drugi subjekti koi{to izgotvuvaat nastavni programi (dràvni komiteti za prirodnite nauki, izdava~i na u~ebnici i dr.) koga tie rabotaat na izgotvuvaweto na programite i na ocenuvaweto. Osumte kategorii na standardite za sodrìnata se Unificirawe na konceptite i procesite vo prirodnite nauki. Prirodnite nauki kako istraùvawe. Fizi~kite prirodni nauki. Prirodnite nauki za ìvotot. Prirodnite nauki za zemjata i vselenata. Prirodnite nauki i tehnologijata. Prirodnite nauki vo li~nite i op{testvenite perspektivi. Istorijata i prirodata na prirodnite nauki.

TABELA 6.9 STANDARDI ZA SODR@INATA, ODDELENIJA 5-8 UNIFICIRAWE NA KONCEPTITE I PROCESITE

PRIRODNITE NAUKI KAKO ISTRA@UVAWE

Sistemi, red i organizacija

Sposobnosti {to se potrebni za nau~ni istra`uvawa

Dokazi, modeli i objasnuvawa

Sfa}awa za nau~nite Promena, konstantnost istra`uvawa i merewa

FIZI^KITE PRIRODNI NAUKI

PRIRODNITE NAUKI ZA @IVOTOT

Osobini i promena na osobinite na materijata

Strukturata i funkcijata na `ivite sistemi

Dvi`ewa i sili

Reprodukcija i naslednost

Prenesuvawe na energijata

Raznovidnost i adaptacija na organizmite

Evolucija i ramnote`a Forma i funkcija PRIRODNITE NAUKI ZA ZEMJATA I VSELENATA Strukturata na Zemjata kako sistem Istorija na Zemjata Zemjata vo son~eviot sistem

Regulacija i odnesuvawe

PRIRODNITE NAUKI PRIRODNITE NAUKI I TEHNOLOGIJATA VO LI^NITE I OP[TESTVENITE Sposobnostite za PERSPEKTIVI tehnolo{ki dizajn Sfa}awa za prirodnite nauki i tehnologijata

Li~noto zdravje

Prirodnite nauki kako ~ovekov streme`

Populacii, resursi i `ivotna sredina

Prirodata na prirodnite nauki

Prirodni opasnosti

Istorija na prirodnite nauki

Rizici i koristi Prirodnite nauki i tehnologijata vo op{testvoto

ISTORIJATA I PRIRODATA NA PRIRODNITE NAUKI

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

Standardite za nastavata po prirodnite nauki predviduvaat promena vo celiot sistem. Standardite za sodr`inata vo prirodnite nauki gi opfa}aat slednive promeni so naglaska: POMALA NAGLASKA NA

POGOLEMA NAGLASKA NA

Poznavaweto na nau~ni fakti i informacii

Razbiraweto na nau~nite koncepti i na razvivaweto sposobnosti za istra`uvawa

Izu~uvaweto na predmetnite disciplini (fizi~kite prirodni nauki i onie za `ivotot i zemjata) za nivni sopstveni celi

Izu~uvaweto na predmetnite disciplini vo kontekstot na istra`uvawata, na tehnologijata, na prirodnite nauki vo li~nite i op{testvenite perspektivi i na prirodata na prirodnite nauki

Izdvojuvaweto na znaewata po prirodnite nauki i procesite na prirodnite nauki

Integriraweto na site aspekti na sodr`inata na prirodnite nauki

Opfa}aweto na mnogu temi od prirodnite nauki

Izu~uvaweto na nekolku fundamentalni koncepti na prirodnite nauki

Implementiraweto na istra`uvawata kako grupa na procesi

Implementiraweto na istra`uvawata kako nastavni strategii, sposobnosti i idei {to treba da se izu~uvaat

PROMENA NA NAGLASKITE ZA DA SE PROMOVIRAAT ISTRA@UVAWA POMALA NAGLASKA NA

POGOLEMA NAGLASKA NA

Aktivnostite {to ja poka`uvaat i ja verificiraat sodr`inata na prirodnite nauki

Aktivnostite so pomo{ na koi se istra`uvaat i analiziraat nau~ni pra{awa

Istra`uvawata {to se ograni~eni samo na eden ~as

Istra`uvawa vo podolg vremenski period

Procesnite sposobnosti nadvor od kontekst

Procesnite sposobnosti vo kontekst

Naglaska na individualnite procesni sposobnosti kako {to se zabele{ki i zaklu~ok

Naglaska na pove}e procesni ve{tini manipulitivni, kognitivni, proceduralni

Dobivaweto na odgovor

Koristeweto dokazi i strategii za osmisluvawe ili modoficirawe na nekoj eksperiment

Prirodnite nauki kako istra`uvawe i eksperiment

Prirodnite nauki kako dokaz i objasnuvawe

Davaweto odgovori na pra{awa za sodr`inata na prirodnite nauki

Davawe nau~ni objasnuvawa

Analiziraweto i sintetiziraweto na podatoci od strana na poedinci ili grupi u~enici bez da branat izvesen zaklu~ok

Analiziraweto i sintetiziraweto na podatoci od strana na grupi u~enici i branewe na zaklu~okot

Vr{eweto nekolku istra`uvawa za da se dobie vreme da so pokrie pogolem obem na sodr`ini

Vr{eweto pove}e istraùvawa so cel da se razvijat sposobnosti za razbirawe, da se cenat istraùvawata i poznavaweto na sodrìni od oblasta na prirodnite nauki

Zavr{uvaweto na istra`uvawata so rezultatot od eksperimentot

Koristeweto na rezultatite od eksperimentite vo nau~nata argumentacija i objasnuvawa

Manipulacijata so materijalite i opremata

Manipulacija so idei i informacii

Iznesuvawe na ideite i zaklu~ocite na u~enikot samo pred nastavnikot

Iznesuvawe na ideite i rabotata na u~enikot pred sou~enicite

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 3.10

STANDARDITE ZA OCENUVAWE PO PRIRODNITE NAUKI VO SAD

STANDARD ZA OCENUVAWE A Ocenuvawata mora da bidat vo vrska so odlukite na koi{to }e vlijaat. Ocenuvawata se smisleno podgotveni. Ocenuvawata imaat eksplicitno formulirani nameni. Vrskata me|u odlukite i podatocite e jasna. Procedurite na ocenuvawata vnatre{no se dosledni.

STANDARD ZA OCENUVAWE B Mora da se ocenuvaat postigawata i osposobenosta za u~ewe na prirodnite nauki. Sobranite podatoci za postigawata se naso~uvaat na onaa sodr`ina vo prirodnite nauki koja {to e najzna~ajna da ja izu~uvaat u~enicite. Sobranite podatoci za osposobenosta za u~ewe se odnesuvaat na indikatorite {to gi poka`uvaat najsilnite strani. Ednakvo vnimanie treba da se posvetuva na ocenuvaweto na osposobenosta za u~ewe i na ocenuvaweto na postigaweto na u~enikot.

STANDARD ZA OCENUVAWE C Kvalitet na sobranite podatoci soodvetstvuva na odlukite i aktivnostite {to se prezemaat vrz osnova na nivnata interpretacija. Karakteristikata za koja se tvrdi deka bila merena e navistina merena. Zada~ite na ocenuvaweto se avtenti~ni. Individualnata rabota na u~enikot e sli~na vo dve ili pove}e zada~i so {to se tvrdi deka se meri istiot aspekt na postigaweto na u~enikot. U~enicite imaat soodvetna mo`nost da gi poka`at svoite postigawa. Zada~ite vo ocenuvaweto i na~inite na nivnoto zadavawe obezbeduvaat podatoci {to se dovolno stabilni za da vodat do isti odluki dokolku tie se koristat vo drugi priliki.

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

STANDARD ZA OCENUVAWE D Vo praksata ocenuvaweto treba da bide pravi~no. Zada~ite mora da bidat pregledani za da se obezbedi vo niv da nema stereotipi, da ne gi odrazuvaat perspektivite ili iskustvata na izvesna posebna grupa, da se obezbedi jazikot da ne bide navredliv za odredena grupa i da nema drugi karakteristiki koi bi mo`ele da go otrgnat vnimanieto na u~enicite od namenetata zada~a. Ocenuvawata od golem obem mora da koristat statisti~ki tehniki za da gi identifikuvaat potencijalnite predrasudi me|u pod-grupite. Zada~ite moda da bidat soodvetno prilagodeni na potrebite na u~enicite so pre~ki vo fizi~kiot i umstveniot razvojot ili so ograni~eno vladeewe na angliskiot jazik. Zada~ite mora da bidat postaveni vo raznovidni konteksti, da gi anga`iraat u~enicite so razli~en interes i iskustva i ne smeat da gi zemaat predvid perspektivite ili iskustvata na izvesna posebna rodova, rasna ili etni~ka grupa.

STANDARD ZA OCENUVAWE E Zaklu~ocite doneseni vrz osnova na ocenuvawata za postigaweto na u~enikot i osposobenosta za u~ewe na prirodnite nauki mora da bidat zasnovani. Pri izgotvuvaweto na zaklu~ocite od podatocite na ocenuvaweto za postigaweto na u~enikot i mo`nosta da gi izu~uva prirodnite nauki, mora da se dadat objasnuvawa za pretpostavkite vrz koi se baziraat zaklu~ocite.

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 4.1

AKTIVNOST: KORISTEWE NASTAVNITE PROGRAMI OD MAKEDONIJA PRI OCENUVAWETO

Povikuvaj}i se na (1) Celite i zada~ite na osnovnoto obrazovanie, (2) Nastavnata programa po eden nastaven predmet i (3) na drugi relevantni zvani~ni dokumenti

A. Identifikuvajte gi elementite/odredbite {to se relevantni za ocenuvaweto.

B. Napravite skica na mo`na ramka za ocenuvaweto po predmetot. Izgotvete ramka kako grupa na slajdovi za Powerpoint prezentacija ili na golemi listovi posvetuvaj}i vnamanie na slednive naslovi:

a. Vrednosta i celite na ocenuvaweto po predmetot b. Vidot/kategoriite na u~eweto na predmetot na koi {to treba da im se posveti vnimanie (so izvesni ilustrirani primeri) v. Izbranite metodi na ocenuvaweto {to se soodvetni za kategoriite g. Listata na predizvicite na koi {to treba da im se posveti vnimanie

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 5.1

DESETTE KLU^NI PRINCIPI NA OCENUVAWETO NA U^EWETO

Ocenuvaweto na u~eweto treba da bide del od efektivnoto planirawe na nastavata i u~eweto Planiraweto na nastavnikot treba da obezbedi mo`nosti kako za u~eniot taka i za nastavnikot da steknuvaat i koristat informacii za napredokot vo ostvaruvaweto na obrazovnite celi. Toa isto taka treba da bide fleksibilno za da odgovara na po~etnite i iskrsnatite idei i sposobnosti. Planiraweto treba da vklu~uva strategii za da obezbeduva u~enicite da gi razbiraat celite {to gi postignuvaat i kriteriumite {to }e bidat primenuvani vo ocenuvaweto na nivnata rabota. Treba, isto taka, da se planira kako u~enicite }e dobivaat povratni informacii, kako tie }e u~estvuvaat vo ocenuvaweto na sopstvenoto u~ewe i kako }e im se dava pomo{ za da napreduvaat.

Ocenuvaweto na u~eweto treba da se fokusira na toa kako u~enicite u~at Procesot na u~eweto treba da bide vo razmisluvawata, kako na u~eniot, taka i na nastavnikot, koga se planira ocenuvaweto i koga se interpretiraat pokazatelite. U~enicite treba da stanat svesni za toa "kakoâ&#x20AC;&#x153; se u~i, kako {to se svesni za toa "{toâ&#x20AC;&#x153; se u~i.

Treba da se prifati deka ocenuvaweto na u~eweto ima centralna uloga vo praktikata na ~asovite Golem del od ona {to nastavnicite i u~enicite go rabotat na ~as moè da se opi{e kako ocenuvawe. Zada~ite i pra{awata gi pottiknuvaat u~enicite da gi pokaàt svoite znaewa, razbirawe i sposobnosti. Toga{, ona {to u~enicite go kaùvaat i go pravat se nabquduva i se interpretira i se donesuvaat sudovi za toa kako moè da se podobruva u~eweto.Ovie procesi na ocenuvaweto pretstavuvaat osnoven del od sekojdnevnata praktika na ~asovite i gi vklu~uvaat kako nastavnicite taka i u~enicite vo razmisluvaweto, dijalogot i donesuvaweto odluki.

Ocenuvaweto na u~eweto treba da se smeta kako klu~na profesionalna sposobnost na nastavnicite Na nastavnicite im se potrebni profesionalni znaewa i sposobnosti za: da go planiraat ocenuvaweto, da go nabquduvaat u~eweto, da gi analiziraat i interpretiraat podatocite od ocenuvaweto; da im davaat povratni informacii na u~enicite i da im davaat podr{ka vo samo-ocenuvaweto. Na nastavnicite treba da im se dava podr{ka vo razvivaweto na ovie sposobnosti preku bazi~en i kontinuiran profesionalen razvoj.

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

Ocenuvaweto na u~eweto treba da bide ~uvstvitelno i konstruktivno bidej}i sekoe ocenuvawe ima emocionalno vlijanie Nastavnicite treba da bidat svesni za vlijanieto {to komentarite, bele{kite i ocenkite mo`at da go imaat vrz samodoverbata i entuzijazmot na u~enicite i tie treba da bidat {to e mo`no pove}e konstruktivni pri davaweto na povratnite informacii. Komentarite naso~eni pove}e kon rabotata otkolku kon li~nosta se pokonstruktivni, kako za u~eweto, taka i za motivacijata.

Ocenuvaweto na u~eweto treba da ja zema predvid i va`nosta na motivacijata na u~enikot Ocenuvaweto {to go pottiknuva u~eweto ja pove}e ja neguva motivacijata preku naglasuvaweto na napredokot i postigaweto, otkolku preku ukaùvaweto na neuspehot. Sporeduvaweto so drugi u~enici koi {to bile pouspe{ni verojatno nema da gi motivira u~enicite. Toa moè, isto taka, da dovede do nivno povlekuvawe od procesot na u~eweto vo podra~ja vo koi {to bile dovedeni vo situacija da se ~uvstvuvaat deka tie "ne se dobriâ&#x20AC;&#x153;. Motivacijata moè da bide odrùvana i pottiknuvana preku metodi na ocenuvawe koi ja {titat avtonomijata na u~enikot, davaat izvesen izbor i konstruktivni povratni informacii i sozdavat mo`nost za samo-naso~uvawe.

Ocenuvaweto na u~eweto treba da promovira angaìranost vo postignuvaweto na obrazovnite celi i spodeleno razbirawe za kriteriumite spored koi tie se ocenuvaat Za u~eweto da bide fektivno, u~enicite treba da razbiraat {to e toa {to tie se obiduvaat da go postignat - i {to e toa {to sakaat da go postignat. Razbiraweto i angaìranosta se javuvaat koga u~enicite dobivaat izvesen del vo odlu~uvaweto za celite i vo identifikuvaweto na kriteriumite za ocenuvaweto na napredokot. Informiraweto za kriteriumite na ocenuvaweto vklu~uva diskusii za niv so u~enicite, koristej}i termini {to tie moàt da gi razberat, davaj}i primeri za toa kako kriteriumite moàt da se sretnuvaat vo praksa i angaìraj}i gi u~enicite vo zaedni~ko ocenuvawe so svoite vrsnici.

U~enicite treba da dobivaat konstruktivni upatstva kako da ja podobruvaat svojata rabota Na u~enicite im se potrebni informacii i upatstva za da gi planiraat narednite ~ekori vo svoeto u~ewe. Nastavnicite treba: Da gi istaknuvaat dobrite strani na u~enikot i da davaat soveti kako istite da gi podobruvaat Da bidat jasni i konstruktivni za sekakvi slabosti i kako nim da im se posvetuva vnimanie Da obezbeduvaat mo`nosti za u~enicite za tie da ja podobruvaat svojata rabota.

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

Ocenuvaweto na u~eweto ja razviva sposobnosta na u~enicite za samo-ocenuvawe za tie da bidat podlo`ni na samo-odrazuvawe i samo-rakovodewe Samostojnite u~enici imaat sposobnost da baraat i steknuvaat novi sposobnosti, novi znaewa i novi razbirawa. Tie se sposobni da se angaìraat vo samo-odrazuvaweto i da gi identifikuvaat narednite ~ekori vo svoeto u~ewe. Nastavnicite treba da ja pottiknuvaat kaj u~enicite èlbata i sposobnosta da ja prezemaat griàta za svoeto u~ewe preku razvivawe na sposobnostite za samo-ocenuvawe.

10.

Ocenuvaweto na u~eweto treba do go opfa}a celiot opus na postigawata na site u~enici Ocenuvaweto na u~eweto treba da se koristi za da se zgolemuvaat mo`nostite na u~enicite da steknuvaat znaewa vo site podra~ja od obrazovnata aktivnost. Toa treba da im ovozmo`uva na site u~enici da go postignuvaat ona {to najdobro mo`at da go pravat i nivnite napori da bidat priznavani.

(Izvor: QCA website: www.qca.org.uk)

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 5.2

OCENUVAWE NA U^EWETO - KAKO TOA DA SE VR[I...

Ocenuvaweto na u~eweto vklu~uva koristewe na ocenuvawe na ~as za da se podobri postagaweto na u~enicite. Toa se bazira na idejata deka u~enicite }e go podobruvaat svojot uspeh najpove}e ako ja razbiraat celta na nivnoto u~ewe, kade se nao|aat tie vo vrska so ovaa cel i kako mo`at da ja postignat taa cel (ili da ja popolnat prazninata vo nivnite znaewa). Efektivnoto ocenuvawe na u~eweto e prisutno celo vreme na ~asovite. Toa vklu~uva: Spodeluvawe na obrazovnite celi so u~enicite Davawe pomo{ na u~enicite da gi poznavaat i da gi cenat standar-

dite kon koi se stremat Obezbeduvawe povratni informacii {to }e im pomagaat na u~enicite

da otkrijat kako da go podobruvaat svojot uspeh Uveruvawe deka sekoj u~enik mo`e da se podobruva vo sporedba

so prethodnite postigawa Kako nastavnikot taka i u~enicite da ja razgleduvaat i da se

iska`uvaat za rabotata i napredokot na u~enicite Sovladuvaweto na tehnikite za samo-ocenuvawe od strana na u~eni-

cite {to }e im pomognat da gi otkrivaat podra~jata vo koi{to tie treba da se podobruvaat Priznavaweto deka motivacijata i samo-po~ituvaweto, {to se pre-

sudni za efektivnoto u~ewe i napredokot, moè da se zgolemuvaat so pomo{ na tehnikite za ocenuvawe. Istraùvawata pokaùvaat deka dokolku u~enicite se vklu~eni vo procesot na razgleduvawe, toa gi poka~uva standardite i gi osposobuva da prevzemaat akcii za da go podobruvaat svojot uspeh. Nie izgotvivme edna AfL (Assessment for Learning - Ocenuvawe za u~ewe) ~ek-lista koja {to vie moète da ja koristite za da go identifikuvate efektivnoto ocenuvawe na u~eweto na va{ite ~asovi ili vo u~ili{teto. Ocenuvaweto na u~eweto (formativnoto ocenuvawe) se razlikuva od ocenuvaweto na nau~enoto (sumativnoto ocenuvawe), koe {to vklu~uva davawe sud za uspehot na u~enicite spored nacionalni standardi (opisi na nivoa). Nastavnicite ~esto gi davaat vakvite sudovi na krajot na izvesna lekcija, godina ili klu~na faza. Rezultatite od testovite go opi{uvaat uspehot na u~enicite vo ramkite na nivoata. Me|utoa, zna~aen aspekt na ocenuvaweto na u~eweto koristewe na sumativnite podatoci vo e formativni celi. Klu~nite karakteristuiki na ocenuvaweto na u~eweto se: Koristewe efektivni tehniki na ispra{uvawe Koristewe strategii za izveduvawe ocenki i davawe povratni informacii

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

Spodeluvawe na obrazovnite celi Grupno ocenuvawe so vrsnicite i samo-ocenuvawe

Podetalni informacii moàt da se najdat vo delovite za resursite na ovoj sajt. Koristewe na efektivni tehniki za ispra{uvawe Postavuvawe pra{awa {to aktiviraat posloèni sposobnosti moè da se koristi kako sredstvo za ocenuvawe na u~eweto. Nastavnikot moè: Da koristi pra{awa za da doznae {to u~enicite znaat, razbiraat i

mo`at da pravat Da gi analizira nivnite odgovori i nivnite pra{awa za da doznae

{to tie znaat, razbiraat i mo`at da pravat Da koristi pra{awa sa da doznae kakvi posebni pogre{ni sfa}ana

imaat u~enicite za da mo`e da ja naso~i nastavata da bide poefektivna Da gi koristi pra{awata na u~enicite za da go ocenuva razbiraweto.

Nekoi pra{awa se podobri odo{to drugi i tie mu obezbeduvaat na nastavnikot materijal za ocenuvawe. Promenata na na~inot na koj nekoe pra{awe e postaveno mo`e da napravi zna~itelna promena vo: Mislovnite procesi niz koi treba da pominat u~enicite Jazi~nite barawa {to im se postavuvaat na u~enicite Obemot vo koj u~enicite go poka`uvat svoeto razbirawe Brojot na pra{awata {to treba da se postavat za da se oceni posto-

jnoto razbirawe na u~enicite. Na primer, izvesen nastavnik saka da doznae dali u~enicite gi znaat osobinite na prostite broevi. Nastavnikot pra{uva, 'Dali 7 e prost broj?' Izvesen u~enik odgovara, "O-vaj...da, mislam deka e“ ili "Ne, ne e.“ Ova pra{awe ne mu ovozmo`uva na nastavnikot efektivno da oceni dali u~enikot gi znae osobinite na prostite broevi. Promenata na pra{aweto vo 'Zo{to 7 e primer na prost broj?' vr{i nekolku raboti. Toa im pomaga na u~enicite da se prisetat na svoite znaewa za

osobinite na prostite broevi i za osobinite na brojot 7 i da gi sporedat. Odgovorot na pra{aweto e "Bidej}i prostite broevi mo`at da se

delat samo so sebe i so brojot eden, pa taka i brojot 7 mo`e da se deli samo so sebe i so brojot 1.“ Ovoj odgovor bara povisok stepen na artikulacija odo{to "O-vaj...da, mislam deka e.“ Toj bara od u~enicite da go objasnat svoeto razbirawe na prostite

broevi i da go koristat ova za da go opravdaat svoeto rasuduvawe.

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

Toj dava mo`nost da se dade ocenka bez da ima potreba od postavu-

vawe na dopolnitelni pra{awa. Pra{aweto "Dali 7 e prost broj?â&#x20AC;&#x153; bara dopolnitelni pra{awa pred da moè nastavnikot da go oceni znaeweto na u~enikot. Pra{aweto "Zo{to 7 e primer na prost broj?â&#x20AC;&#x153; e eden primer na op{toto pra{awe "Zo{to x e eden primer na y ?â&#x20AC;&#x153; Ova e eden vid pra{awe {to e efektivno za dobivawe mo`nosti za ocenuvawe. Drugite vidovi pra{awa {to se isto taka efektivni za dobivawe mo`nosti za ocenuvawe se: Kako moème da bideme sigurni deka...? Vo {to se sli~ni i vo {to se razlikuvaat...? Dali sekoga{ e to~no/ne e to~no deka...? Kako vie...? Kako vie to bi go objasnile...? [to toa vi kaùva...? [to ne e to~no so...? Zo{to e...to~no?

Pra{awata ne mora da se postavuvaat za vreme na diskusijata so

celata grupa - tie moàt da se postavat edno po edno dodeka nastavnikot kruì niz u~ilnicata. Efektivnoto raspra{uvawe bara solidno poznavawe na sodrìnata na nastavniot predmet, vnimatelno razgleduvawe na zabele{kite na sekoj u~enik i ve{to formulirawe na pra{awata {to }e sledat...

Koristeweto strategii za davawe ocenki i za davawe povratni informacii Nastavnicite priznavaat deka povratnite informacii pretstavuvaat osnoven element vo davaweto pomo{ na u~enicite za tie da se podobruvaat. Pri koristeweto na strategiite za u~ewe, nastavnicite treba da ja nadminuvaat praktikata za rabotata da davaat samo broj~eni ocenki do 10 so zabele{ki koi {to mo`e bi ne se odnesuvaat na obrazovnata namera na zada~ata (na pr. "obidi se da u~i{ pove}e" ili "sredi si go pi{uvaweto") i da odat ponatamu davaj}i povratni informacii {to }e im pomognat na u~enicite da se podobruvaat vo taa specifi~na aktivnost. Ova }e pomogne da se popolni prazninata vo u~eweto i u~enicite da napreduvaat vo svoeto razbirawe. Va`no e da se vospostavi doverba me|u nastavnikot i u~enikot pred da se dadat povratnite informacii.

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

U~enicite imaat korist od mo`nostite za dobivawe povratni informacii preku grupni i plenarni sostanoci. Tamu, kade {to toa funkcionira dobro, ima promena od praktika nastavnicite da im kaùva na u~enicite kade zgre{ile, kon toa u~enicite sami da uvidat {to e toa {to im e potrebno za da ja podobruvaat svojata rabota i da diskutiraat za toa so nastavnikot. Davaweto povratni informacii vklu~uva i posvetuvawe izvesno vreme za da se razgovara so u~enicite i da im se sovetuva da razmisluvaat za obrazovnite celi i zada~i i za svojata sopstvena rabota i odgovori. Karakteristikite na efektivnite povratni informacii Povratnite informacii se poefektivni ako se naso~eni kon celta na zada~ata {to se izu~uva i ako se davaat redovno dodeka seu{te se relevantni. Povratnata informacija e najefektivna koga potvrduva deka u~enicite se na praviot pat i koga stimulira korigirawe ili podobruvawe na toj del od rabotata. Sugestiite za podobruvaweto treba da deluvaat kako nekakvo "skeleâ&#x20AC;&#x153; po koe u~enicite }e se ka~uvaat, odnosno na u~enicite treba da im se dava onolku pomo{ kolku {to im e potrebna za da go koristat svoeto znaewe. Nim ne treba da im se davaat gotovi re{enija koga }e zaglavat vo nekoj problem i treba da nau~at samite da razmisluvaat za negovoto re{avawe. Na u~enicite treba da im se dade pomo{ da nao|aat alternativni re{enija toga{ koga povtoruvaweto na nekoe objasnuvawe vodi kon neuspeh. Povratnata informacija za napredokot dadena posle izvesen broj obidi e poefektivna, odo{to povratna informacija vrz osnova na samo eden izoliran obid. Vaèn e i kvalitetot na povratnata informacija i najgolemiot del od istraùvawata pokaùvaat deka usnata povratna informacija e poefektivna otkolku pismenta. U~enicite treba da se osposobeni da baraat pomo{ i eti~kata klima vo u~ili{teto treba da gi pottiknuva da go pravat toa. Treba pove}e da se promovira kultura na uspehot, vo koja sekoj u~enik moè da ima podobri postigawa preku nadgraduvawe na svojot prethoden uspeh, otkolku da bide sporeduvan so drugite u~enici. Toa se bazira vrz informiraweto na u~enicite za nivnite dobri strani i slabostite {to tie gi pokaàle vo svojata rabota i davaweto povratni informacii za toa kakvi treba da bidat narednite ~ekori. Spodeluvawe na obrazovnite celi Mnogu rabotni {emi ja naglasuvaat potrebata jasno da se identifikuvaat obrazovnite celi i zada~i na ~asot. Nastavnicite treba da obezbedat u~enicite da ja prepoznavat razlikata me|u zada~ata i nejzinata obrazovna cel (izdvojuvaj}i go toa {to tie treba da pravat, od toa {to tie treba da nau~at).

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

Kriteriumite za ocenuvawe ili rezultatite od u~eweto ~esto se definiraat so formalen jazik koj{to u~enicite mo`ebi i ne go razbiraat. Za da gi vklu~uvaat u~enicite celosno vo procesot na u~eweto, nastavnicite treba: Da im gi objasnuvaat jasno celite na ~asot ili na aktivnosta preku

objasnuvawe na yoa {to treba da se postigne. Da gi spodeluvaat so u~enicite specifi~nite kriteriumi za ocenu-

vawe. Da im pomagaat na u~enicite da razberat {to tie napravile dobro i

{to im e potrebno za da se razvivaat. Razgleduvaweto na opusot na odgovorite na drugite u~enici na postavenata zada~a, mo`e da im pomogne na u~enicite da sfatat kako da gi koristat kriteriumite za ocenuvawe za da go ocenuvaat svoeto sopstveno u~ewe.

Vzaemno ocenuvawe i samo-ocenuvaweto Istraùvawata pokaùvaat deka u~enicite }e postignat pove}e ako se celosno angaìrani vo procesot na sopstvenoto u~ewe. Toa zna~i deka, ako u~enicite znaat {to treba da u~at i zo{to, a potoa aktivno da go ocenuvaat svoeto razbirawe, prazninite vo sopstvenite znaewa i podra~jata na koi treba da prodolàt da rabotat, tie }e postignat pove}e otkolku ako sedat pasivno vo u~ilnicata, rabotej}i na ve`bite bez vistinsko razbirawe, kako za obrazovnata cel na ve`bata taka i za toa zo{to taa bi bila zna~ajna. Vzaemno ocenuvawe Vzaemnoto ocenuvawe moè da bide efektivno bidej}i u~enicite moàt da gi razjasnuvaat svoite idei i razbirawe kako za obrazovnata cel taka i za kriterimite za ocenuvaweto pri davaweto ocenki za rabotata na drugite u~enici. Vzaemnoto ocenuvawe mora vnimatelno da se izveduva. Toa nema cel da gi rangira u~enicite, bidej}i, ako tie samite se sporeduvaat so drugite u~enici namesto so svoeto prethodno postigawe, toga{, onie {to pokaùvaat podobar uspeh od svoite vrsnici nema da bidat motivirani, a onie {to pokaùvaat poslab uspeh }e bidat demotivirani. Samo-ocenuvawe Samo-ocenuvaweto pretstavuva zna~ajno sredstvo za nastavnicite. Otkako u~enicite }e sfatat kako da gi ocenuvaat svoite postojni znaewa i prazninite vo niv, tie }e imaat pojasna ideja za toa kako moàt samite da si pomognat za da napreduvaat.

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

Glavniot problem (pri samo-ocenuvaweto na u~enicite) e deka u~enicite mo`at da se ocenuvaat samite samo dokolku imaat jasna slika za celite {to so nivnoto u~ewe treba da gi postignat. Za `al, mnogu u~enici nemaat takva slika.

Nastavnicite i u~enicite mo`at da postavuvaat celi koi {to se odnesuvaat pove}e na posebnite celi otkolku na nivoata na Nacionalniot kurikulum. Toga{ u~enicite }e bidat sposobni da go naso~uvaat svoeto u~ewe, so pomo{ta od strana na nastavnicite onamu kade {to takvata pomo{ e potrebna ili neophodna. Pritoa, na u~enicite im treba: Da razmisluvaat za svojata sopstvena rabota. Da dobivaat pomo{ pri iska`uvaweto na svoite problemi bez da pos-

toi rizik po nivnata samopo~it. Da dobivaat vreme za da gi razre{uvaat problemite.

Baraweto u~enicite da gi poglednat primerite od rabotata na drugi u~enici koi gi zadovoluvaat ili ne gi zadovoluvaaat kriteriumite na ocenuvaweto, moè da im pomogne da sfatat {to se bara od izvesna zada~a i da gi ocenat narednite ~ekori {to moè bi }e treba tie da gi prezemat. Razgleduvaweto na razli~nite odgovori moè, isto taka, da im pomogne na u~enicite da gi sfatat razli~nite priodi {to tie ne gi koristele vo zada~ata. ?esto pomaga ako se koristat primeri od rabotata na drugi u~enici {to tie ne gi poznavaat. (Izvor: QCA website: www.qca.org.uk)

SAMO-OCENUVAWETO (DOPOLNITELNA BELE[KA) Efektivnite u~enici rabotat najdobro koga imaat uvid vo svoite sopstveni dobri strani i svoite slabosti i pristap kon svojot sopstven repertoar na strategii za u~ewe. (Brown, 1994, p. 9). Istraùvawata pokaùvaat potencijalna korist vo u~eweto koga u~enicite se angaìraat vo vzaemnoto ocenuvawe i vo samo-ocenuvaweto (e.g., White & Fredericksen, 1998). Ova posebno e prisutno kaj u~enici so tradicionalni slabi postigawa. Rezultatite od samo-ocenuvaweto moè da vklu~uvaat: - razvoj na sposobnostite na u~enicite da planiraat i da razmisluvaat za svoite celi i sposobnosti; - formirawe na sves na u~enikot za va`nosta od vrednuvaweto na negovata sopstvena rabota; - sposobnosti na u~enicite poefektivno da gi koristat resursite i vremeto.

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 5.3

LISTA NA STRATEGIITE ZA OCENUVAWE PRI OCENUVAWATA OD STRANA NA NASTAVNICITE

Tabela 4.1 Ramka za priodite i metodite vo ocenuvaweto KAKO MO@EME DA GO OCENUVAME UÊWETO NA UÊNICITE NA ÂS? Forma na selektiran odgovor Kus pismen Pove}e~len odgovor izbor To~en/neto~en Popolni gi Povrzuvawe praznite mesta Pro{iren Zbor(ovi) pove}e~len izbor Fraza(i) Kratok odgovor Re~enica(i) Pasusi Obeleì go dijagramot "Pokaì kako raboti{â&#x20AC;&#x153; Vizuelna pretstava Pismen sostav

Otvoren odgovor

Ocenuvawe bazirano na prakti~na osposobenost Produkt/trud

Istra`uva~ki trud Prikazna / dramski tekst Poema Portfolio Umetni~ka izlo`ba Nau~en proekt Video/audio zapis Laboratoriski izve{taj

Izvedba

Usno iskaùvawe Tanc/dvièwa Demonstracija vo nau~na laboratorija Pokaùvawe atletski sposobnosti îtawe dramski tekstovi Igrawe pretstava

Ocenuvawe naso~eno kon procesot

Debata Muzi~ki recital Vnesuvawe podatoci so tastatura Odr`i ~as Usno ispra{uvawe Observacija (nabquduvawe) Intervju Sostanici Opis na procesi Razmisluvaj glasno Dnevnik za u~eweto

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 5.4

IZBOR NA SOODVETNO OCENUVAWE

1. Dali obrazovnata cel e jasna i soodvetna?

2. Dali celta na ocenuvaweto e jasna?

3. Koi metodi obrazovnata cel i celta na ocenuvaweto gi sugeriraat kako soodvetni?

4. Kako soodvetno }e ja proverime izvedbata imaj}i gi predvid obrazovnata cel, celta na ocenuvaweto i metodot?

5. Kade mo`e da se pogre{i imaj}i gi predvid obrazovnata cel, celta na ocenuvaweto i metodot, i kako mo`eme da spre~ime pristrasnost i iskrivuvawe na faktite?

Tabela 4.1

Ramka za priodite i metodite vo ocenuvaweto

IZVOR: Stigins (2001)

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 5.5

OCENUVAWE NA PORTFOLIOTO - KLU^NI PRA[AWA

Mnogu aspekti na portfolioto i procesot na sozdavawe portfolio pridonesuvaat za podobruvaweto na rabotata preku povratnite informacii, razgovorite za sodrìnata i kvalitetot i drugite relevantni diskusii. Tajnata e vo gradeweto sredina za u~ewe preku ocenuvaweto na portfolioto. Zbirkata na trudovi moè isto taka da sluì da se prikaè procesot i da se dadat informacii i podr{ka na sumativnata evalvacija. Slednive elementi moàt da bidat vklu~eni vo sistemot na edno portfolio: Zbirka na trudovite na u~enicite koja {to pokaùva {to u~enicite

nau~ile i razbrale. Edna pro{irena vremenska ramka koja {to ovozmo`uva postignuvawe

napredok i vlo`uvawe napori. Strukturni ili organizaciski principi {to pomagaat da se organizi-

ra rabotata, kako i da se interpretiraat i analiziraat rezultatite. Vklu~uvawe na u~enikot ne samo vo izborot na materijalite tuku i vo

razmisluvawata i ocenuvaweto [est ~ekori vo razvojot na eden sistem na portfolio (Nitko, 2004) Identifikuvawe kon {to }e bide naso~eno i koja e namenata

na portfolioto. Identifikuvawe na op{tite celi {to treba da se postignat. Identifikuvawe na soodvetnata organizacija na portfolioto. Odlu~uvawe za toa kako }e se koristi portfolioto vo praksata. Vrednuvawe na portfolioto i na oddelnite prilozi vo nego. Vrednuvawe na tabelite za bodiraweto.

Vidovi portfolija Porfolio so najdobrite trudovi - najdobrite trudovi na u~enikot se

selektiraat za da obezbedat ubedliv dokaz deka u~enikot gi postignal specifi~nite obrazovni celi. Portfolio za napredokot i u~eweto - toa im ovozmo`uva na nastav-

nikot i na u~enikot da go razgleduvaat napredokot i promenite vo postigawata

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

Sodr`ina na portfolijata Edno porfolio po prirodnite nauki bazirano vrz poseben proekt, mo`e da gi vklu~uva slednive elementi: Bele{kite so bura na idei koi {to vodat kon konceptot na proektot Rabotniot plan {to u~enikot go sledel kako rezultat na vremenskiot

raspored Spisokot na sodr`inite Dnevnikot na u~enikot vo koi se zabele`ani site uspesi i

pote{kotii (datumi i naslovi) Pregledot na fakti~kite rezultati od prou~uvaweto Fotografiite od realiziraniot proekt i Razmisluvawata na u~enikot za celokupniot proekt [to toj nau~iv od proektot? Zo{to go vklu~iv ovaa vo portfolioto? [to e toa {to go napraviv dobro? [to mi e potrebno za da se podobram vo idnina? Kako se ~uvstvuvam vo vrska so mojata rabota? Koi podra~a mi pretstavuvaat problem?

Edno portfolio po matematika mo`e da gi vklu~uva slednive komponenti: Obrazovna cel

[to e staveno vo portfolioto

U~enikot poka`uva razbirawe za matemati~kite koncepti.

Opis od strana na nastavnikot za aktivnosta na u~enikot koja{to go poka`uva razbiraweto na izvesen matemati~ki koncept

U~enikot re{ava kompleksni problemi vklu~uvaj}i profit i zaguba

Nacrti, revidirani, i kone~ni verzii na trudot na u~enikot za izvesen kompleksen problem koj{to vklu~uva profit i zaguba

U~enikot gi identifikuva i gi re{ava problemite po algebra

Problemi po algebra postaveni od strana na u~enikot

U~enikot razmisluva za strategiite za re{avawe na problemot i gi identifikuva dobrite strani i slabostite

Pismeno obrazlo`enie za sodr`inite na portfolioto

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

Karakteristiki na edno dobro portfolio (adaptirani od McMillan, 1997): Jasno definirana namena i obrazovni celi Sistematska i organizirana zbirka na trudovite na u~enikot Prethodno utvrdeni nasoki za toa {to se }e bide vklu~eno Nekoi od vklu~eni trudovi se izbrani od samiot u~enik Sopstveni razmisluvawa i samo-evalvacija na u~enikot Napredok dokumentiran so posebni trudovi i/ili vrednuvawa Jasni i soodvetni kriteriumi za vrednuvawe na trudovite na

u~enicite Razgovori za portfolioto me|u u~enicite i nastavnicite Vklu~uvawe na roditelite vo procesot na portfolioto

Ocenuvawe na edno portfolio Izgotvete tabela za ocenuvawe, koja gi sodr`i kriteriumite {to

u~enikot mora da gi ispolni za da dobie opredelena ocenka. Slednava tabela e primer na edna holisti~ka tabela za ocenuvawe, koja {to mo`e da se primeni na nekolku razli~ni portfolija za proekti. Ocenki

Opis

4 (Izvonreden)

Portfolioto dava razbirliv izve{taj za proektot. Postignati se site obrazovni celi. U~enikot se anga`ira vo detalna samo-refleksija. Site barani komponenti se prisutni.

3 (Dobar)

Portfolioto dava dobar izve{taj za proektot. Najgolemiot del od obrazovnite celi se postignati. U~enikot se anga`ira vo samo-refleksija. Najgolemiot del od baranite komponenti se prisutni.

2 (Prifatliv)

Portfolioto dava razbirliv izve{taj za proektot. Postignati se izvesen broj od obrazovnite celi. U~enikot po~nuva da se anga`ira vo samo-refleksija. Prisutni se nekolku od barani komponenti.

1 (Po~etnik)

Portfolioto dava mal ili nikakov dokaz deka obrazovnite celi se postignati. U~enikot malku se anga`ira vo samo- refleksija. Nedostigaat nekolku od baranite komponenti za portfolioto.

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 5.6

VALIDNOST I RELIJABILNOST

Validnost - tradicionalen koncept Problematikata na validnosta se fokusira na toa dali edno ocenu-

vawe go meri ili go opfa}a ona {to se stremi da go meri ili da go opfati. Validnosta ima mnogu dimenzii, od koi {to tri se odnesuvaat na sodr`inskata validnost, validnosta vo odnos na konstruktot i instruktivnata validnost. Ova go pretstavuva tradicionalniot pogled na validnosta {to se odnesuva na validnosta kako osobina na ocenuvaweto. Sodr`inska validnost: vo koja merka edno ocenuvawe go meri

odredenoto sodr`insko podra~je Validnost vo odnos na konstruktot - obemot vo koj {to edno ocenuva-

we go meri dadeniot konstrukt ili sposobnosta. (na primer, procesite) Instruktivna validnost - edno ocenuvawe ima instruktivna valid-

nost ako sodr`inata na mereweto se sovpa|a so ona {to vsu{nost se predava na ~asovite.

Validnosta - edna sovremena perspektiva Validnosta go opi{uva obemot vo koj{to podatocite i teorijata i davaat poddr{ka na interpretacijata na rezultatite na testot {to se bara so predlo`enata upotreba na testovite (AERA, APA & NCME, 1999).

Wiliam & Black (1998): â&#x20AC;&#x17E;vo fluidnata akcija na ~asot kade {to e zna~ajna brzata povratna informacija, optimalnata validnost zavisi od samokorektivnata priroda na akcijata {to slediâ&#x20AC;&#x153; (p. 539-540).

Pri sobiraweto na informaciite, nastavnicite i u~enicite treba da razmisluvaat dali informacijata to~no go pretstavuva ona {to tie sakat da go rezimiraat, dali soodvetsvuva so sodr`inata na nastavniot predmet {to se izu~uva i dali odrazuva nekakvi nenamerni posledici {to rezultiraat od ocenuvaweto. Nevalidnoto formativno ocenuvawe mo`e da vodi kon pogre{na korektivna akcija, ili kon toa da ne se prezeme akcija onamu kade {to taa e potrebna.

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

Validnosta - {to se odnesuva na ~asovite / formativnoto ocenuvawe Celta na validnosta vo ocenuvaweto na ~asovite stanuva razbirawe na ulogata {to ja imaat informaciite od ocenuvaweto - ocenkata, skorot, usnite i pismenite zabele{ki od nastavnikot, observaciite na u~enikot za svoite gre{ki ili prekrasni momenti - vo postojnata sredina na u~ewe. Kakvo zna~ewe imal uspehot za u~enicite? Dali u~enikot pravilno go interpretiral svojot uspeh? Dali infomacite od nastavnikot bile jasni - dali u~enikot ja

razbiral ocenkata i/ili povratnata informacija od nastavnikot na na~in na koj {to taa bila nameneta? Dali povratnata informacija bila korisna? Dali u~enikot i obrnal vnimanie na ocenkata? Dali u~enikot imal doverba vo taa informacija? Kolku korisna bila informacijata od ocenuvaweto pottiknuvaj}i na-

tamo{no u~ewe ili kontinuiran napredok kon celite? (Brookhert, 2003)

Relijabilnost - stepenot na konzistentnosta na rezultatite od ocenuvaweto. (Nitko, 2004). Relijabilnosta se odnesuva na postojanosta na uspehot na izvesno lice na eden test (odnosno kolku e sli~en rezultatot na edno lice od edno merewe vo drugo). Zaradi ve~no prisutnite gre{ki vo mereweto, ~ovek bi moèl da o~ekuva izvesen stepen na varijacii vo uspehot na testot od edna prilika vo druga, od eden primerok na pra{awa vo drug, ili od eden del na testot vo drug. Merewata na relijabilnosta davaat izvesna procenka za toa kolku varijacija vo rezultatite moè da se o~ekuva vo razli~ni uslovi. Relijabilnosta na rezultatite na testot moè da se meri na razli~ni na~ini, a sekoj od niv proizleguva od nezna~itelno razli~nite koncepti za toa {to se misli pod konzistentnost. Na primer, vnatre{nata konzistentnost dava indikacija za stepenot do koj {to razli~ni pra{awa na testot ja merat istata osobina (na pr. Kolku tie koreliraat edno so drugo).

Relijabilnosta vo ocenuvaweto na ~asovite Ako celta na ocenuvaweto na ~as e formativna i e postavena, toga{ celta na relijabilnosta e stabilna informacija za jazot me|u rabotata na u~enicite i "idealnataâ&#x20AC;&#x153; rabota, kako {to e taa definirana vo nastavnite zada~i na nastavnicite i vo konceptite na u~enicite za celite na postogawata kon koi tie se stremat vo izvesno posebno ocenuvawe, koe mo`e, no nemora da bide ne{to isto!

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

Messick tvrdi deka izostavaweto na relijabilnosta kako pretpostavka za validnosta mo`e da bide "opravdano vo izvesni ocenuvawa za podobruvawe na nastavata koe ~esto se javuva vo tekot na nastavata ili vo ocenuvaweto na obemni portfolijaâ&#x20AC;&#x153; (str. 15). Strategii za zgolemuvawe na relijabilnosta: Moderacija - razmisluvawe i diskusii, vo koi {to se diskutira za

standardite na rabotata na u~enicite. Moderacijata moè isto taka da posluì i kako efektivna forma za profesionalniot razvoj bidej}i nastavnicite moàt da gi izostruvaat svoite gledawa za kvalitetot na rabotata na u~enikot {to moè da se o~ekuva.

Validnosta i relijabilnosta vo ocenuvawata na ~asovite [to e toa za koe {to jas sum zainteresiran vo mereweto? Dali

ocenuvaweto go opfa}a toa? Dali u~enicite go izu~uvale ovoj materijal kako del od nastavnata

programa? [to mo`am jas da ka`am za poznavawata na na u~enikot vrz osnova

na informaciite dobieni od ocenuvaweto? Dali tie pretenzii se zakonski zasnovani? Dali posledicite i akciite {to rezultiraat od vakviot uspeh se

opravdani? Dali pravam pretpostavki ili donesuvam zaklu~oci za nekoi drugi

ve{tini i sposobnosti koi {to ova ocenuvawe direktno ne gi ocenuva? Dali ima nekoi aspekti na ova ocenuvawe koi {to ne se relevantni

za ona za koe {to jas sum zainteresira i koi {to mo`at da vlijaat na uspehot? Dali jas ocenuvam konzistentno? Kakvi bi bile nenamernite posledici povrzani so ova ocenuvawe? (National Research Council, 2001)

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

Sporedbi na validnosta i relijabilnosta vo ocenuvawata od golem obem i ocenuvawata na ~asovite (Brookhart, 2003)

Konceptite vo ocenuvawata od golem obem

Konceptite vo ocenuvaweto na ~asovite

Validnost: Merkata e eksterna vo odnos na donesenite zaklu~oci i na prevzemenite akcii. U~enicite pretstavuvaat "subjekti“ vrz koi se vr{at observacii Celta na validnosta povrzana so nekoj zna~aen zaklu~ok za rabotata na u~enikot i/ili efektivnoto koristewe na informacijata za nekoja posebna cel. (Celite vklu~uvaat: selekcija, rangirawe i sovetodavni odluki za u~enicite, i dostavuvaweto izvestuvawa za postigawata do roditelite i do op{tinite)

Validnost: Donesenite zaklu~oci i donesenite merki se interni za procesot na mereweto. U~enicite se nabquduvaat zaedno so nastavnicite;"onie koi {to se merat“ donesuvaat zaklu~oci i prezemaat akcii vo procesot na formativnoto ocenuvawe. Svesnosta na u~enicite za i od korista od informaciite od ocenuvaweto se del od samata "informacija“. Celta na validnosta e razbirawe za toa kako rabotata na u~enicite se sporeduva so "idealnata“ rabota (kako {to e definirana so obrazovnite celi) i/ili efektivnata primena na taa informacija vo idnoto u~ewe

Validnost: Kontekstot na mereweto ne e relevanten za konstruktot. Specifikaciite na sodrìnite go opi{uvaat podra~jeto Sproveduvaweto moè da se standardizira Skorovite moè da se izedna~uvaat ili da se povrzuvaat vo kontekstite zaradi formite na ocenuvaweto

Validnost: Kontekstot na mereweto e relevanten za konstruktot. Ocenuvaweto e del od nastavata. Dobroto ocenuvawe e edna "epizoda na vistinskoto u~ewe“. Specifikaciite na sodr`inata gi odrazuvaat kako podra~jeto (obrazovnite zada~i) taka i nastavata (na~inite, aktivnostite - dali sodr`inata e realizirana i kolku dobro e realizirana). Uveruvawata na nastavnikot, nastavnata praktika na nastavnikot, nastavnikot po nastavniot predmet i u~enicite (vklu~uvaj}i gi kulturnite i jazi~nite razli~nosti) se relevantni za validnosta.

Relijabilnosta pretstavuva konzistentnost vrz nerelavantnite faktori. Prilikite, vremeto, ajtemite / ili zada~ite se aspekti na varijansata na gre{kite. Celta na relijabilnosta e stabilno rangirawe na u~enicite na edna skala na skorovi (normativni testovi) ili stabilna kategorizacija na u~enicite na kontinuum na postigaweto (kriteriumski testovi)

Relijabilnosta e dovolnost na informacii. Celta na relijabilnosta e stabilna informacija za jazot me|u rabotata na u~enikot i "idealnata" rabota (kako {to e definirana vo obrazovnite zada~i na u~enicite i na nastavnicite).

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 5.7

AKTIVNOST - POVRZUVAWE NA OBRAZOVNITE ZADA^I SO TEHNIKITE NA OCENUVAWETO

NASTAVEN PREDMET: BIOLOGIJA, V ODDELENIE

Sporedete gi mo`nite tehniki za formativno ocenuvawe nabele`ani podolu so obrazovnite zada~i za znaewata i sposobnostite izbrani od nastavnite programi vo Makedonija. Stavete ja bukvata {to odgovara na tehnikata za ocenuvawe vo kolonata za ocenuvawe.

Identifikator

Tehnika

Portfolio/dosie

Samo-ocenuvawe

Indirektna observacija/ ocenka na nastavnikot

Direktna observacija/ ocenka na nastavnikot

Proekt

Ocenuvawe na proces/izvedba

Razgovor/intervju

Test na ~as

Standardiziran test

Drugi (Preciziraj)

Te{ko e da se vbroi vo kategorija

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

Tema, Pottema

Obrazovna zada~a / Aktivnost

U~enicite da gi iskaùvaat svoite idei za nivnoto opkruùvawe, rastenijata, ìvotnite, lu|eto i mikrorganizmite

Da gi kaùvaat razlikite i da vr{at sporeduvawa: rastenie-ìvotno; ìvotno~ovek; ~ovek-rastenie

Da gi prepoznavaat i da gi kaùvaat imiwata na (1) predmetite od ìvata i mrtvata priroda; (2) osobenostite na ìvite organizmi

Da pravi kopii na terminite kletka, citoplazma, nukleus

Da ja objasnuvaat, da ja crtaat i da ja opi{uvaat kletkata i nejzinite delovi

4-1

Da gi grupiraat organizmite spored na~inot na nivnata ishrana

4-2

Da ja objasnuvaat so svoi zborovi razmenata na gasovite

4-2

Da vr{at sporeduvawe na dva organizmi spored nivnite organi za di{ewe

4-4

Da ja sporeduvaat ~uvstvitelnosta na edno rastenie na svetlina, visoka temperatura i su{no vreme

4-5

Da go merat, da go bele`at i da go sporeduvaat rasteweto na rastenijata

Ocenuvawe

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

RAZMISLUVAWA

Nabele`ete gi prednostite za u~enicite od razvivaweto na praksata vo ocenuvaweto preku povrzuvawe na obrazovnite zada~i po biologija so tehnikite na ocenuvaweto. 1. ______________________________________________________________________ 2. ______________________________________________________________________

Nabele`ete gi prednostite za nastavnicite od razvivaweto na praksata vo ocenuvaweto preku povrzuvawe na obrazovnite zada~i po biologija so tehnikite na ocenuvaweto. 1. ______________________________________________________________________ 2. ______________________________________________________________________

Nabele`ete gi predizvicite za nastavnicite. 1. ______________________________________________________________________ 2. ______________________________________________________________________

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 5.8

AKTIVNOST - POVRZUVAWE NA OBRAZOVNITE ZADA^I SO TEHNIKITE NA OCENUVAWETO

NASTAVEN PREDMET: HEMIJA, VII ODDELENIE

Identifikator

Tehnika

Portfolio/dosie

Samo-ocenuvawe

Indirektna observacija/ ocenka na nastavnikot

Direktna observacija/ ocenka na nastavnikot

Proekt

Ocenuvawe na proces/izvedba

Razgovor/intervju

Test na ~as

Standardiziran test

Drugi (Preciziraj)

Te{ko e da se vbroi vo kategorija

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

Oddel, Tema

Obrazovna zada~a / Aktivnost

Da prepoznavaat osnovna laboratoriska oprema

II-1

Da otstranuvaat sostojki od sme{a so pomo{ na dadeni upatstva

II-4

Da prepoznavaat najop{ti hemiski simboli (H, O, N, C, Mg, Na, Fe, Cu, Ag, CI)

III-1.1

Da razlikuvaat ozon od kislorod

III-1.2

Da vr{at eksperimenti za dobivawe vodorod, prou~uvaj}i gi negovite osobini, osobinite na sulfurot i sulfur dioksidot

III-4

Da gi poznavaat formulite i imiwata na slednive kiselini: sulfurna kiselina, fosforna kiselina, jaglerodna kiselina i azotna kiselina

III-4

Da se svesni za prisutnata opasnost pri rabotata so kiselini i pri rastvoruvaweto kiselini vo vodata

III-5

Da prepoznaat `elezo, bakar, olovo i cink vrz osnova na nivniot izgled

III-7

Da gi nabrojuvaat solite i da ka`uvaat zo{to tie se zna~ajni za industrijata i za sekojdnevnot `ivot

III-8

Da pravat planovi za bazi~ni prou~uvawa za nivoto na zagaduvaweto

Ocenuvawe

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

RAZMISLUVAWA

Nabele`ete gi prednostite za u~enicite od razvivaweto na praksata vo ocenuvaweto preku povrzuvawe na obrazovnite zada~i po hemija so tehnikite na ocenuvaweto. 1. ______________________________________________________________________ 2. ______________________________________________________________________

Nabele`ete gi prednostite za nastavnicite od razvivaweto na praksata vo ocenuvaweto preku povrzuvawe na obrazovnite zada~i po hemija so tehnikite na ocenuvaweto. 1. ______________________________________________________________________ 2. ______________________________________________________________________

Nabele`ete gi predizvicite za nastavnicite. 1. ______________________________________________________________________ 2. ______________________________________________________________________

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 5.9

AKTIVNOST - POVRZUVAWE NA OBRAZOVNITE ZADA^I SO TEHNIKITE NA OCENUVAWETO

NASTAVEN PREDMET: MATEMATIKA, IV ODDELENIE

Identifikator

Tehnika

Portfolio/dosie

Samo-ocenuvawe

Indirektna observacija/ ocenka na nastavnikot

Direktna observacija/ ocenka na nastavnikot

Proekt

Ocenuvawe na proces/izvedba

Razgovor/intervju

Test na ~as

Standardiziran test

Drugi (Preciziraj)

Te{ko e da se vbroi vo kategorija

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

Tema

Obrazovna zada~a / Aktivnost

Da gi pi{uva broevite pravilno

Da koristi zagradi pri re{avaweto problemi

Da ja poznava razlikata me|u horizontalnata i vertikalnata linija

Da dava primeri na predmeti vo u~ilnicata {to imaat forma na geometriski tela (kocka, pravoagolna prizma, piramida, cilinder i topka)

Da konstruira modeli na kocka i pravoagolna prizma

Da gi koristi merkite cm2, dm2 i m2;

Da re{ava prakti~ni primeri koristej}i formuli za presmetuvawe na plo{tina na kvadrat

Da planira da sobira podatoci potrebni za re{avawe na izvesen problem (sobirawe i organizirawe na podatoci)

Da ~ita podatoci i informacii od tabeli, {emi, dijagrami, itn.

Da interpretira podatoci dadeni na razli~ni na~ini

Ocenuvawe

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

RAZMISLUVAWA

Nabele`ete gi prednostite za u~enicite od razvivaweto na praksata vo ocenuvaweto preku povrzuvawe na obrazovnite zada~i po matematika so tehnikite na ocenuvaweto. 1. ______________________________________________________________________ 2. ______________________________________________________________________

Nabele`ete gi prednostite za nastavnicite od razvivaweto na praksata vo ocenuvaweto preku povrzuvawe na obrazovnite zada~i po matematika so tehnikite na ocenuvaweto. 1. ______________________________________________________________________ 2. ______________________________________________________________________

Nabele`ete gi predizvicite za nastavnicite. 1. ______________________________________________________________________ 2. ______________________________________________________________________

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 6.1

RAMKA ZA OCENUVAWETO PO MATEMATIKA, NA U^ENICITE OD 8 ODDELENIE, VO TIMSS 2003

Sodr`insko Procent na podra~je ajtemi

Vkupen broj na ajtemi

Broj na Broj na ajtemi so ajtemi od pove}e~len otvoren tip izbor

Broj na dobieni poeni

Broevi

Algebra

Merewa

Geometrija

Rabota so podatoci

Vkupno

100

194

128

215

Sodr`insko Procent na podra~je ajtemi

Vkupen broj na ajtemi

Broj na Broj na ajtemi so ajtemi od pove}e~len otvoren tip izbor

Broj na dobieni poeni

Poznavawe fakti i postapki

Koristewe koncepti

Re{avawe rutinski problemi

Logi~ko rasuduvawe

Vkupno

100

194

128

215

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PREGLED NA REZULTATITE OD TIMSS

PRILOG 6.2

8 oddelenie po matematika i po prirodnite nauki (vo 2003) Matematika: vkupen prosek 435, zna~itelno ponizok od interna-

cionalniot prosek 467. Na 33% od ajtemite dadeni se to~ni odgovori (vo prosek); interna-

cionalniot prosek = 41% to~ni odgovori. Zna~iteleno opa|awe na postigawata me|u 1999 i 2003 godina (Sredna

vrednost vo 1999 = 447); Bugarija, Norve{ka i [vedska imaa mnogu pogolemi padovi. Vo Makedonija vo 2003, devoj~iwata postignaa daleku podobar uspeh

od mom~iwata (za 9 boda). Razlikata na me|unarodno nivo (1 bod vo korist na devoj~iwata) ne be{e statisti~ki zna~ajna.

Uspehot na me|unarodno vospostavenite nivoa - Vkupno matematika (vidi kus opis na nivoata na slednata stranica)

Procent na u~enici od 8 oddelenie na sekoe nivo 40

Procent na u~enici

35 30 Me|unaroden

Makedonija

20 15 10 5 0 napredno

visoko

sredno

Nivo

nisko

pod nisko

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

Uspehot po matematika - vo sodr`inskoto podra~je Broevi

Algebra

Merewa

Gemetrija

Rabota so podatoci

Me|unaroden prosek

467

Makedonija

438

442

434

442

419

Vo sekoe sodr`insko podra~je, uspehot vo Makedonija e zna~itelno

pod me|unarodniot prosek. U~enicite vo Makedonija pokaà poslabi rezultati vo rabota so podatoci otkolku vo drugite sodrìnski podra~ja, {to sugerira deka ova podra~je ima posebna potreba za podobruvawe. Uspehot vo matemati~kite procesi Novi kategorii (vo sporedna so originalnata ramka) Poznavawe fakti, postapki i koncepti Primena na znaewata i konceptualno razbirawe Logi~ko rasuduvawe (re{avawe na rutinski problemi {to opfa}at nepoznati situacii, sloèn kontekst i problemi {to se re{avaat vo pove}e ~ekori) Znaewe

Primena

Rasuduvawe

Me|unaroden prosek

467

Makedonija

447

428

438

Za sekoj proces, uspekot vo Makedonija be{e ponizok od me|unarod-

niot prosek (postaven na 467 za sekoja skala) Uspehot po "znaewataâ&#x20AC;&#x153; be{e podobar od uspehot po "rasuduvawetoâ&#x20AC;&#x153; ili "primenataâ&#x20AC;&#x153;. Uspehot na klu~nite percentilni to~ki - 8 oddelenie - matematika 2003 5-ti

25-ti

50-ti

75-ti

95-ti

Makedonija

283

376

439

497

574

[kotska

368

449

501

550

615

Stavovite na u~enicite kon matematikata "So zadovolstvo ja izu~uvam matematikataâ&#x20AC;&#x153; (8 oddelenie, 2003) Se soglasuvam mnogu (%)

Malku se soglasuvam (%)

Ne se soglasuvam (%)

Me|unaroden prosek

467

Makedonija

447

428

438

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 6.3

USPEHOT NA ME\UNARODNO POSTAVENITE NIVOA - PO MATEMATIKA

Napredno nivo (625 i povisoko) U~enicite mo`at da gi organiziraat informaciite, da pravat gene-

ralizacii, da re{avaat nerutinski problemi i da izvlekuvaat i davaat obrazlo`enie za zaklu~ocite od podatocite Tie mo`at da presmetuvaat promena na procenti i da gi primenuvaat

svoite znaewa za numeri~kite i algebarskite koncepti i relacii vo re{avaweto na problemite. U~enicite mo`at da re{avaat simultani linearni ravenki i alge-

barski da modeliraat ednostavni situacii. Tie mo`at da gi primenuvaat svoite znaewa za merewata i geometri-

jata vo kompleksni poroblemski situacii. Tie mo`at da interpretiraat podatoci od raznovidni tabeli i

grafikoni, vklu~uvaj}i i interpolacija i ekstrapolacija. Visoko nivo (550 - 624) U~enicite mo`at da gi primenuvaat svoeto razbirawe i znaewa vo

raznovidni i relativno kompleksni situacii. Tie mo`e da podreduvaat, da povrzuvaat i da presmetuvaat dropki i

decimali pri re{avaweto na problemi so zborovi, da koristat negativni celi broevi i da re{avaat, vo pove}e ~ekori, tekstualno zadadeni problemski zada~i koi vklu~uvaat proporcii so celi broevi. U~enicite mo`at da re{avaat ednostavni algebarski problemi

vklu~uvaj}i vrednuvawe na izrazi, re{avawe na simultani linearni ravenki i koristej}i formula da ja odredat vrednosta na izvesna promenliva. U~enicite mo`at da ja presmetaat plo{tinata i volumenot na ednos-

tavni geometriski formi i da gi koristat geometriskite svojstva vo re{avaweto na problemi. Tie mo`at da re{avaat problemi so verojatnost i da interpretiraat

podatoci od raznovidni grafikoni i tabeli. Sredno nivo (475 - 549) U~enicite mo`at da gi primenuvaat osnovnite matemati~ki znaewa

vo direktni situacii. U~enicite mo`at da sobiraat, odzemaat, mno`at i delat pri

re{avaweto na tekstualni zada~i {to se re{avaat vo eden ~ekot, a koi vklu~uvaat celi broevi i decimali.

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

Tie mo`at da go identifikuvaat pretstavuvaweto na op{tite dropki

i relativnata veli~ina na dropkite. Tie razbiraat prosti algebarski relacii i mo`at da re{avaat

linearni ravenki so edna nepoznata. Tie poka`uvaat deka gi razbiraat osobinite na triagolnicite i na

osnovnite geometriski poimi vklu~uvaj}i simetrija i rotacija. Tie prepoznavat osnovni poimi od verojatnosta. Tie mo`at da ~itaat i interpretiraat grafikoni, tabeli, karti i

skali. Nisko nivo (400 - 474) U~enicite imaat izvesni osnovni matemati~ki poznavawa. Nekolkute rezultati na ova nivo davaat dokaz deka u~enicite mo`at

da vr{at ednostavni presmetuvawa so celi broevi bez koristewe na digitron. Tie moàt da zaokruùvaat decimalen broj do najbliskiot cel broj. Tie moàt da mnoàt decimalen broj so dve decimali so decimalen

broj so tri decimali so pomo{ na digitron. Tie poznavaat izvesna osnovna terminologija i ~itaat informacii od

linija na grafikon. Pod niskoto nivo (pomalku od 400) Vakvite postigawa po matematika ne bea ocenuvani so testot po matematika vo 8 oddelenie vo TIMSS.

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 6.4

VRSKITE ME\U AJTEMITE NA TESTOVITE I NIVOATA - PO MATEMATIKA VO 8 ODDELENIE

TIMSS dava pregled na poedine~nite ajtemi od testovite na me|unarodno nivo. Primer: Nekolku ajtemi na niskoto me|unarodno nivo (400 - 474) BROEVI M05_02*

Re{ava tekstualni zada~i preku sobirawe na broevi do tri decimalni mesta.

M06_07*

Mno`i broevi so dve decimalni mesta so broevi so tri decimalni mesta

M06_11

Re{ava tekstualni zada~i koi vlu~uvaat proporcija so celi broevi

M13_08

Izbira broj so dve decimali koj e najblizok do daden cel broj.

MEREWA M10_06

Izbira najsoodvetna metri~ka edinica da meri golema plo{tina.

RABOTA SO PODATOCI M12_13a

Izbira soodvetna linija na grafikon i ~ita informacii od nea

Primerok na ajtem (8 Oddelenie) - Nisko me|unarodno nivo: Me|unaroden prosek: 77% to~ni odgovori; Makedonija: 78% Sodr`insko podra~je:Broevi. Da se opredeli broj so dve decimali koj {to e najblisku do daden cel broj. Koj od navedenive broevi e najblizok do brojot 10? A.

0.10

9.99

10.10

10.90

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

Ajtemi na srednoto me|unarodno nivo (475-549) BROEVI M11_01

Go identifikuva decimalniot broj {to e ednakov na iznosot na dve dropki ~ij zaedni~ki imenitel e pomno`en so deset.

M13_01

Koristi znaewa na eksponencijalno ozna~uvawe vo izborot na na dva celi broja dignati na kvadrat

ALGEBRA M02_12

Izbira formula za da se dobie to~en odgovor na dadenata vrednost od dve promenlivi.

M14_03

Ja pro{iruva brojnata niza izvedena od edna niza na geometriski formi

MEREWA M04_11A

Re{ava ravenka na dadena plo{tina na izvesna nepravilna forma sostavena od kvadrati so ednakvi strani.

M07_05

Re{ava tekstualna problemska zada~a sporeduvaj}i gi rastojanijata na edna nacrtana karta so skalata na dadena dol`ina.

GEOMETRIJA M09_12

Prepoznava mre`a na triagolna prizma.

M11_11

Vrz osnova na daden tridimenzionalen predmet, go zavr{uva dvodimenzionalniot crte` od izvesna posebna perspektiva

RABOTA SO PODATOCI M02_09

Re{ava izvesen problem na sporeduvawe preku povrzuvawe na elementite na izvesen stolbest grafikon so verbalen opis Vrz osnova na dadena tabela za vrednostite na dve promenlivi, izbira grafikon {to }e gi pretstavuva dadenite podatoci.

M06_08

Sodr`insko podra~je: Algebra; Opis: Re{ava ravenka so nepoznat broj vo proporcija. Internacionalen prosek: 65%; Makedonija: 50%

Ako

12 = 36 n 21 A.

toga{ n e ednakov na

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 6.5

IDENTIFIKACIJA NA SPOSOBNOSTITE NA NASTAVNICITE ZA OCENUVAWE KOI [TO PROIZLEGUVAAT OD PREGLEDOT NACIONALNITE I ME\UNARODNITE OCENUVAWA

Vrz osnova na iska`uvawata vo diskusiite za TIMSS i za nacionalnite ocenuvawa, koi znaewa i sposobnosti treba nastavnicite da gi poseduvaat za me|unarodnite ocenuvawa? Za sekoja sposobnost navedete dali taa e potrebna za site nastavnici vo osnovnite u~ili{ta, ili samo za nastavnicite po matematika i po prirodnata grupa predmeti.

Potrebna e za site nastavnici

Znaewa i sposobnosti {to se odnesuvaat na nastavnite programi

Stru~ni poimi / termini

Drugi znaewa i sposobnosti

Potrebna e samo za nastavnicite po matematika i po prirodnata grupa predmeti

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 7.1

PREGLED NA REZULTATITE OD TIMSS

Celite na sumativnototo ocenuvawe (izveduvawe ocenki) na nivo na u~ili{te: Vnatre{ni potrebi Da obezbeduva povratni informacii za u~enicite za nivniot na-

predok i za toa kako tie ponatamu mo`at da go podobruvaat svojot uspeh; Da obezbeduva informacii za upravata na u~ili{teto, {to mo`e

da vlezat vo trajnata evidencija i dokumentacija za u~enikot; Da donesuva re{enija vo vrska so napreduvaweto (na pr. napredu-

vaweto na u~enikot vo pogornoto oddelenie); Da gi identifikuva u~enicite na koi im e potrebna dopolntelna

pomo{; Da obezbeduva informacii i za drugite nastavnici vo u~ili{teto.

Eksterni / nadvore{ni potrebi: Da obezbeduva povratni informacii za roditelite; Da obezbeduva informacii srednoto u~ili{te vo koe se zapi{uva

u~eniot; Da potvrdi deka izvesen u~enik uspe{no go zavr{il osnovnoto

u~ili{te. Ottuka, va`no e deka ocenuvaweto se vr{i vnimatelno, so dol`na po~it kon socijalnoto i jazi~noto poteklo na u~enicite i nivnite finansiski mo`nosti. Za da gi zadovolat ovie potrebi, nastavnicite treba da: Sobiraat informacii potrebni za ocenuvawe Gi bele`at na informaciite od ocenuvaweto Da gi interpretiraat informaciite od ocenuvaweto Da gi koristat informaciite od ocenuvaweto Da gi dostavuvaat informaciite od ocenuvaweto

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 7.2

PROBLEMATIKATA VO VRSKA SO SUMATIVNITE OCENKI [TO GI DAVAAT NASTAVNICITE

Op{t problemi vo vrska so davaweto ocenki Ocenkite obi~no nosat so sebe malo zna~ewe bidej}i tie go svedu-

vaat golemiot broj informacii vo edna edinstvena bukva (brojka). Postoi mala usoglasenost za razlikite me|u razli~ni ocenki, na pr.

me|u A i B, ili me|u B i C, ili za ona {to se bara za edna odredena ocenka so bukva (brojka). Ocenkite go ozna~uvaat postigaweto, no mo`at da inkorporiraat i

drugi faktori, kako {to se rabotni naviki, koi {to mo`e, a ne mora da se odnesuvaat na postigaweto. Ocenkite }e imaat tolkavo zna~ewe kolku {to mo`e da go obezbe-

dat postavenite kritieriumi i kvalitetot na ocenuvaweto. Edna bukva (brojka) ili broj na bodovi na izvesen test na krajot na

edna lekcija ne im obezbeduva na u~enicite informacii koi {to mo`at da go podobruvaat nivnoto razbirawe ili informacii za nivnoto u~ewe. Dali u~enicite treba da se ocenuvaat vrz osnova na krivata za nor-

malna raspredelba? Dali na kriva prilagodena na sposobnostite?

Koga nastavnikot vospostavuva kriteriumi za nekoe ocenuvawe i im gi objasnuva na u~enicite, toj treba istoto toa da go pravi i so kriteriumite za ocenkite. Kriteriumite treba da bidat jasni za onie koi treba da gi interpretiraat (u~enikot, roditelot, idnite nastavnici itn.)

Eve nekolku klu~ni pra{awa Dali u~enicite treba da bidat ocenuvani vrz osnova na krivata za

normalna raspredelba? Dali u~enicite treba da bidat ocenuvani kriva prilagodena na

nivoto na sposobnosta na paralelkata? Dali u~enicite treba da bidat ocenuvani koristej}i go kriterium-

skiot sistem, kade kriteriumite se prethodno postaveni, pa za u~enicite da se sudi spored nivnata sposobnost da gi zadovolat tie kriteriumi.

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

Primer na mo`na grupa procenti za ocenuvawe na edna normalna kriva: Najdobri 20% .... A Sledni 30% ....... B Sledni 30% ....... C Sledni 15% ....... D Najslabi 5% ....... E

Primer na mo`na grupa procenti {to mo`e da se koristi za ocenuvawe koristej}i normalna kriva so pet ednakvi intervali. Najdobri 3.6% ...... A Sledni 23.8% ....... B Sledni 45.2% ....... C Sledni 23.8% ....... D Najslabi 3.6% ....... E

Sistemot {to sega se koristi vo Irska (Ispit za ni`e sredno obrazovanie) 85%-100% ..... A 74%-70% ....... B 69%-55% ....... C 54%-40% ....... D 39%-25% ....... E 24-10% ........... F Pomalku od 10% bez ocenka

Sistemot {to sega se koristi vo Irska (Ispit za zavr{eno obrazovanie) 90%-100% ..... A1 89%-85% ....... A2 84%-80% ....... B1 79%-75% ....... B2 74%-70% ....... B3 69%-65% ....... C1 64%-60% ....... C2 59%-55% ....... C3 54%-50% ....... D1 45%-49% ....... D2 44%-40% ....... D3 39%-25% ....... E 24%-10% ....... F

Komentari za ocenuvaweto vo Irskiot sistem Rezultatite na ispitite imaat vlijanie na ocenuvaweto od strana

na nastavnicite; nastavnicite gi ocenuvaat u~enicite tekovno vo odnos na standardite {to se o~ekuvaat za Sertifikatot za ni`e sredno (ili Sertifikatot za zavr{eno) obrazovanie. Ottuka, sistemite za bodirawe na ispitot vlijaat vrz ocenuvawata na ~asovite. Makar {to od u~enikot se bara da napi{e esej (pismen sostav) na

krajot na 7 oddelenie, esejot }e bide ocenuvan vo odnos na standardot {to se bara za Ispitot za ni`e sredno obrazovanie ili, vo najmala raka, vo odnos na potencijalot na u~enikot da postigne dobar ili slab uspeh na ispitot.

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

Zatoa, praktikata vo ocenuvaweto e dobra (validna) samo vo pogled

na Sertifikatot za niè sredno (ili zavr{eno) obrazovanie. Na primer, ako ispitot za Sertifikatot za niè sredno obrazovanie bara sposobnosti za re{avawe na pokompleksni problemi i za rasuduvawe, toga{ nastavata i ocenuvaweto na ~asovite }e gi naglasuva ovie elementi. Vo sekoj slu~aj, onoj materijal {to ne se o~ekuva da bide vo testovite za ispitite moè bi nema da se predava ili ocenuva. Makar {to Sertifikatite za niè sredno (i zavr{eno) obrazovanie

ne se nameneti da bidat normativno referentni, tie do izvesen stepen se. Na primer, soodnosot na onie {to postignuvaat izvesno nivo se sli~ni od godina vo godina. Ottuka, sistemot ne e "~istoâ&#x20AC;&#x153; kriteriumski sistem. Ispitite za Sertifikatot za ni`e sredno (i za zavr{eno) obrazo-

vanie imaat tri nivoa po izvesni nastavni predmeti (visoko, prose~no, osnovno), i u{te dve vo drugite (visoko i prose~no). Paralelkite mo`at da se grupiraat (i ocenuvat) vo zavisnost od toa dali pogolemiot del od u~enicite }e polagaat testovi za visoko, prose~no ili osnovno nivo. Vo izminatite godini, ispitite za Ni`e sredno (i za zavr{eno)

obrazovanie vklu~ija i prakti~ni komponenti. Na primer, vo 2006, dokumentirani izve{tai za nau~nite eksperimenti {to tie gi realizirale, vlijaele vrz nivnata vkupna ocenka.

Distribucija na ocenkite za Svidetelstvoto za ni`e sredno obrazovanie - na visokoto nivo po matematika vo 2001-2005 100

A-C D

E - NG

60 40 20 0 2001

2002

2003

2004

2005

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

Op{ti principi na kontinuiranoto sumativno ocenuvawe (izveduvaweto ocenki) Ve molime da go ocenite sekoj princip koristej}i ja skalata: 4 = mnogu se soglasuvam; 3 = se soglasuvam; 2 = ne se soglasuvam; 1 = voop{to ne se soglasuvam. Broj

Princip

Se bara validnost - Ocenkite {to sluàt za zvani~no sumativnoto vrednuvawe mora da bidat bazirani vrz formalno, kontinuirano ocenuvawe spored standardi za sodrìnata, obrazovnite celi na dràvnite nastavni programi, ili nekoj drug izvor.

Odbegnuvajte da gi zasnovuvate ocenkite vrz drugi faktori osven na postigawata na obrazovnite celi. Faktorite kako {to se trugoqubivost, interes, stavovi i dr., ne treba da bidat komponenti na ocenkata na u~enikot (makar {to ovie faktori mo`at da vlijaat na rabotata). U~enicite koi gi postignuvaat standardite za uspehot na najvisokoto nivo treba da dobivaat i najvisoki ocenki.

Odbegnuvajte davawe "dodatni bodoviâ&#x20AC;&#x153;, bidej}i toa mo`e da go izmeni zna~eweto (validnosta) na ocenkite na u~enicite. Na u~enicite treba da im bila dadena mo`nost da go nau~at materijalot po koj {to tie se ocenuvaat.

4 5

Raznite instrumenti za ocenuvawe treba da pridonesuvat za ocenkite. Pokraj ispitite, tie mo`at da vklu~uvaat izvedbi, proekti, portfolija, i ocenuvawa izgotveni od grupa nastavnici.

Podatocite {to nastavnicite gi koristat za da gi izveduvaat ocenkite treba da im bidat poznati na roditelite i na drugite zainteresirani stranki.

Posebna gri`a treba da se vodi za kombiniraweto na ocenkite (rezultatite) od izvesen broj na rali~ni ocenuvawa, vo edna edinstvena ocenka.

Na u~enicite treba da im bidat dadeni specifi~ni povratni informacii za toa kakov uspeh tie postignale - odnosno tie treba da razberat {to zna~at ocenkite {to gi dobile i {to im e potrebno da napreduvat i prodol`at na povisoko nivo.

Sopstvenoto ocenuvawe na u~enicite za nivniot uspeh treba da bide vklu~eno vo nivnite ocenki.

Ocenkite ne treba nikoga{ da se koristat za da sa kaznuvaat u~enicite.

Nivo na soglasnost

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 7.3

KOMBINIRAWE NA REZULTATITE OD NEKOLKU OCENUVAWA ZA DA SE STIGNE DO EDNA CELOSNA (SUMATIVNA) OCENKA

Najprvin, se razgleduva kombiniraweto na ocenkite od normativno-referenten pogled: Nastavnicite mo`e da sakaat da im dadat razli~na va`nost na rezultatite od razli~nite komponenti na izvesen obrazoven ciklus; na primer, nekoj nastavnik mo`e bi saka da gi vrednuva komponentite vaka: Proektna rabota zavr{ena za 12 nedeli vo vtoriot semestar

(Vrednost = 2) Ispit sproveden na krajot na obrazovniot ciklus (Vrednost = 1)

Razgledajte gi slednive kombinirani rezultatii: U~enik

A B C D E

Ispit 50 boda

Proekt 100 boda

Vkupno 150 boda

Ocenka

Rang

Ocenka

Rang

Ocenka

Rang

44 33 26 22 15

1 2 3 4 5

77 78 79 80 81

5 4 3 2 1

121 111 105 102 96

1 2 3 4 5

Izvor: Nitko (2004), p. 355

Zabele`ete deka vkupnoto rangirawe e isto kako i za ispitot i, makar {to proektnata rabota nosi 100 boda, taa so ni{to ne prodonesuva za kone~noto rangirawe na u~enicite. Taka nivniot uspeh se odreduva so uspehot na testot. Te{kotijata e deka standardnata devijacija (rasprostranetosta na rezultatite) na proektnata rabota e sosema tesna, i zatoa malku pridonesuva ili voop{to ne pridonesuva. Eden na~in na spravuvawe so ovoj problem e da se prilagodat vrednostite na standardnite devijacii na komponentite. Primenete ja slednava formula: Ponderiran kombiniran rezultat =

ÎŁ (vrednost X SS)

Kade vrednosta = vrednosta {to sakate komponentata da ja ima SS = linearniot SS skor za komponentata = 10(X-M)/SD + 50 Ova gi postavuva skorovite vo sekoja distribucija na edna skala so sredna vrednost od 50 i standardna devijacija od 10. Potoa komponentite se sumiraat za da se dobie kombiniraniot rezultat.

100

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

U~enik

A B C D E

Ispit 50 boda

Proekt 100 boda

Vkupno 150 boda

Skor

44 33 26 22 15

66 55 48 44 37

77 78 79 80 81

36 43 50 57 64

Kombiniran Rang YY 138 141 148 158 165

5 4 3 2 1

Ocenkite mo`at, isto taka, da se kombiniraat od kriteriumski aspekt. Ovde e prisutna pomala zagri`enost za kontrolirawe na razlikite vo standardnite devijacii (rasprostranetosta) na rezultatite. Metodata na utvrdeni procenti vlu~uva odnapred donesuvawe odluki, za soodnosot na vkupnata ocenka {to }e mu bide dodelena na sekoj aspekt. Eve eden primer: Doma{ni zada~i - 10% Usni prezentacii - 10% Portfolio - 20% Ispit - 50% Kombiniranata merka toga{ se primenuva za sekoj u~enik so koristewe na slednava formula: Procent na kombinacijata =

ÎŁ (vrednost X SS) / ÎŁ (vrednost)

Kade ÎŁ = zbir na . . . . Vrednost = vrednosta odredena za edna komponenta Procent na skorot = procentot na skorot {to eden u~enik go postignuva na edna komponenta. Primer: U~enik

A B C D

Doma{ni zada~i (Wt = 10%) 85 80 82 78

Usni Ispit prezentacii (Wt = 50%) (Wt = 20%) 87 80 85 70 75 60 70 65

Portfolio (Wt = 20%) 75 80 85 75

Ponderiran kombiniran procent 80 75 65 69

Ponderiran kombiniran rezultat za u~enikot A: (10*85 + 20*87 + 50*80 + 20*75)/100 = 80 Sledej}i go ovoj primer, procentite ponderiranite kombinirani procenti treba da se pretvoraat vo ocenki koristej}i nekoj soodveten sistem.

101

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 7.4

SPECIFICIRAWE NA KRITERIUMITE ZA BODIRAWE NA USPEHOT (KRITERIUMSKO OCENUVAWE)

Sledniov primer, koj {to koristi tabela za bodirawe za ocenuvaweto na sposobnosta za pi{uvawe, mu poka`uva na u~enikot spored koi kriteriumi }e se bodiraat razli~nite to~ki na skalata: Ocenka

Kriteriumi Dobro organiziran esej. Mislite imaat logi~en redosled,

po edna misla sledi drugata. Site, ili skoro site, premini me|u delovite se skladni. Ima dobar tek. Poka`uva mnogu dobro razbirawe na relevantnite i va`nite idei. Pravopisot i gramatikata se so postojano visok standard taka {to komunikacijata e jasna. Umereno dobro organiziran esej. Najgolemiot del od mis-

lite se naredeni logi~no. Ima nekolku skladni premini me|u delovite. U~enikot vklu~uva izvesni zna~ajni idei koi {to se odnesuvaat na tematikata. U~enikot ima poznavawa za tematikata. Prisutni se izvesni gramati~ki gre{ki i gre{ki vo pravopisot, no tie ne vlijaat vrz razbiraweto na esejot. Slabo organiziran esej. Mislite ne sledat edna po druga.

Preodite se slabi. Te{ko e da se sledi logikata na prezentacijata. U~enikot mo`e bi vklu~uva zna~ajna ideja, ili nekolku fakti, no ne gi razviva ideite, nitu pak vrskite me|u ideite. Prisutni se zna~itelni pote{kotii vo pravopisot i/ili gramatikata. Prisutnite gre{ki i nedoslednosti vlijaat na razbiraweto. Prisutni se samo nekolku ili voop{to nema obele`ja za

organizacijata na esejot. Slu~ajna zbirka na labavo povrzani idei. U~enikot poka`uva ograni~eno poznavawe na temata. Pravopisot i gramatikata se lo{i. U~enikot se bori da gi prenesuva mislite preku pi{uvawe.

Strategiite za intererpretirawe na tabelata za ocenuvawe: Nastavnicite i u~enicite treba da imaat na uvid primeroci od razni

trudovi (na pr. esei, proekti) za razli~nite ocenki na skalata za ocenuvawe i mo`nosti da diskutiraat za karakteristikite na takvite trudovi. Nastavnicite treba da se sostanuvaat, osobeno vo u~ili{teto, da doa|aat do zaedni~ko razbirawe za zna~eweto na ocenkite (moderacija).

102

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 7.5

SCENARIJA - OCENUVAWE NA POSTIGAWATA NA U^ENICITE

Vo zavisnost od raspoloìvoto vreme, sekoja grupa moè da diskutira za razli~no scenario, a odgovorite moàt da bidat zaedni~ki. Upatstva: Pro~itaj go sekoe od ovie scenarija i doznaj {to treba da se napravi.

Scenario 1: Izvesna direktorka zabele`uva deka ocenkite {to gi davaat kolegite na aktivot na istori~arite, vo nejzinoto u~ili{te, na krajot na 7 oddelenie mnogu se razlikuvaat. Paralelkite se sostaveni po slu~aen izbor na u~enici. Vo del od paralelkite, pove}eto u~enici dobivaat visoki ocenki (A ili B), dodeka vo drugi najgolemiot del od u~enicite dobivaat niski ocenki (C, D i F). Direktorkata se pra{uva kako mo`e da se postigne pogolema konzistentnost/doslednost vo standardite me|u nastavnicite.

Scenario 2: Eden U~ili{en odbor e zagri`en za golemata inflacija na ocenkite vo u~ili{teto. Ve}e nekolku godini, ocenkite se ka~uvaat nagore, makar {to nema dokazi deka i standardite se navistina poka~eni. [to mo`e da se napravi vo vrska so ovaa problematika?

Scenario 3: Eden nastavnik zabeleùva deka nekoja u~eni~ka koja {to dobila ocenka D po prirodnite nauki, vsu{nost rabotela mnogu naporno vo tekot na u~ebnata godina i napravila se {to bilo mo`no. Kako moè nastavnikot (a i u~ili{teto) da go priznaat trudot {to u~eni~kata go vloìla, bez da se podrie interpretacijata na ocenkata, koja {to e zasnovana vrz vistinskoto postigawe na obrazovnite celi.

Scenario 4: Eden nastavnik zabeleùva deka isti u~enici (~esto onie ~ij maj~in jazik ne e onoj na koj {to se izveduva nastavata) dobivaat poniski ocenki sekoja godina i deka mnogu od niv se obeshrabreni so ocenkite {to gi dobivaat. [to moè da se napravi za da se motiviraat ovie u~enici koi {to postignuvaat poslabi rezultati za tie da vloùvaat pogolemi napori na ~asovite i da gi podobrat svoite ocenki? Dali ovie u~enici treba da se ocenuvaat na ista osnova kako i sekoj drug u~enik?

103

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 7.6

IZGOTVUVAWE SISTEM ZA OCENUVAWE NA POSTIGAWATA NA U^ENIKOT

Od seka grupa se bara za izbere izvesno nastavno podra~je (na pr, matematika, jazik, prirodna grupa predmeti i da izgotvi kriteriumski sistem na ocenuvawe za edno polugodie ili u~ebna godina, davaj}i odgovor na slednive pra{awa: Nastaven predmet = ____________________________________ 1.

Kako treba da se identifikuvaat obrazovnite celi?

Kako u~enicite }e bidat zapoznaeni so obrazovnite celi? Dali site celi se kognitivni? Ima li celi na povisoko nivo?

Koi instrumenti za ocenuvawe treba da se koristat za celite na formativnoto ocenuvawe vo tekot na polugodieto ili u~ebnata godina?

Koi instrumenti mo`at da se koristat za sumativni (za ocenuvawe) celi na krajot na polugodieto ili u~ebnata godina?

Dali kone~nata ocenka se bazira na kombiniran rezultat, kolkava vrednost mu se dava na sekoj aspekt od ocenuvaweto?

Kakva {ema za ocenuvawe/izveduvawe ocenki se koristi? Koi se pragovite za ocenkite 5,4,3,2,1 ( A, B, C i D)?

Dali se validni ocenkite {to im se davat na u~enicitere? Kolku?

Kakvi dokazi ima deka ocenkite se relijabilni?

Kako treba za ocenkite da se izvestuvaat (1) u~enicite; i (2) roditelite?

10. Koi se dobrite strani na sistemot za ocenuvawe? Koi se negovite slabi strani?

104

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 8.1

STANDARDI ZA OSPOSOBENOSTA NA NASTAVNICITE ZA OCENUVAWE NA POSTIGAWATA NA U^ENICITE

Amerikanska federacija na nastavnici, Nacionalen sovet za merewa vo obrazovanieto, Nacionalna asocijacija za obrazovanie. (1990) Standardi za osposobenosta na nastavnicite za ocenuvawe na postigawata na u~enicite. Nameneti se za da se informiraat instituciite za bazi~noto obrazo-

vanie i za stru~noto usovr{uvawe na nastavniot kadar. Eden standard se definira kako princip koj {to e op{to prifaten

od strana na profesionalnite asocijacii kako zna~aen ili relevanten faktor. Ocenuvaweto se definira kako proces na steknuvawe informacii

{to se koristat za da se donesuvaat odluki za u~enicite, da im se davaat povratni informacii za nivniot napredok, za dobrite strani i slabostite, da se dade sud za efektivnosta na nastavata i adekvatnosta na nastavnite programi i da se obezbedat informacii za obrazovnata politika. Raznovidnite tehniki za ocenuvawe vklu~uvaat, no ne se ograni~eni

samo na niv, formalni i neformalni nabquduvawa, kvalitativna analiza na rabotata i rezultatite, testovi od vidot hartija-moliv, usno ispra{uvawe i analiza na bele{kite za u~enikot. Sposobnostite za ocenuvawe, {to se vklu~eni ovde, se znaewata i

ve{tinite {to se kriti~ni za ulogata na nastavnikot kako edukator. Se razbira deka postojat i mnogu drugi sposobnosti pokraj sposobnostite za ocenuvawe koi{to nastavnicite mora da gi poseduvaat. Standardite pretpostavuvaat deka ocenuvaweto na u~enikot e eden

od su{tinskite delovi na nastavata i deka dobrata nastava ne mo`e da egzistira bez dobro ocenuvawe na u~enikot. Aktivnosti povrzani so ocenuvaweto {to se sli~uvaat pred realizcijata na nastavata Razbirawe na kulturnoto poteklo, interesite, ve{tinite i sposob-

nostite na u~enicite {to tie gi primenuvaat vo eden {irok spektar na obrazovni podra~ja i/ili predmetni podra~ja; Razbirawe na motivacijata na u~enicite i na nivniot interes za

specifi~nata sodr`ina na ~asovite; Razjasnuvawe i artikulirawe na rezultatite od rabotata {to se

o~ekuvaat od u~enicite i Planirawe na individualizirana nastava ili nastava za grupi

u~enici

105

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

Aktivnosti povrzani so ocenuvaweto {to se javuvaat vo tekot na realizacijata na nastavata Sledewe na napredokot na u~enikot kon postignuvawe na nastavnite

celi; Identifikuvawe na pridobivkite i na te{kotiite na koi {to

u~enicite naiduvaat vo u~eweto i vo ispolnuvawe na zada~ite; Prilagoduvawe na nastavata; Davawe soodvetni, posebni i verodostojni pofalbi i povratni

informacii; Motivirawe na u~enicite da u~at i Davawe sud za stepenot na postigawata na u~enikot na obrazovnite

celi. Aktivnosti {to se javuvaat po realizacijata na izvesen nastaven segment (na pr. lekcija, ~as, semestar/polugodie, oddelenie) Opi{uvawe do koj stepen sekoj u~enik gi postignal kako kusoro~nite

taka i dolgoro~nite nastavni celi (obrazovnite zada~i); Informirawe na u~enicite i roditelite ili staratelite za dobrite

strani i slabostite bazirani vrz rezultatite od ocenuvaweto; Registrirawe i izvestuvawe za rezultatite od ocenuvaweto za po-

trebite na analizite na nivo na u~ili{te, evalvacijata i donesuvaweto odluki; Analizirawe na informaciite od ocenuvaweto sobrani pred ili vo

tekot na nastavata za da se sfati postojniot napredok na sekoj u~enik i da se dadat informacii za idnoto planirawe na nastavata; Vrednuvawe na efektivnosta na nastavata; Vrednuvawe na efektivnsta na nastavnite programi i materijalite

{to se koristat. Aktivnosti povrzani so vklu~uvaweto na nastavnikot vo donesuvaweto odluki na u~ili{no nivo i na op{tinsko nivo U~estvo vo izvesna u~ili{na ili op{tinska komisija koja {to gi

ispituva dobrite strani i slabosti na u~ili{teto i na op{tinata vo odnos na razvojot na nivnite u~enici; Anga`irawe vo izgotvuvaweto ili selekcijata na metodite za ocenu-

vawe {to se koristat na u~ili{no ili na op{tinsko nivo; Vrednuvawe na nastavnite programi na u~ili{no/op{tinsko nivo i Drugi povrzani aktivnosti.

106

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

7-TE STANDARDI (I IZVESNI IMPLIKACII)

Standard 1.

Nastavnicite treba da poseduvaat sposobnosti da vr{at izbor na nastavni metodi soodvetni za donesuvawe odluki vo nastavata.

1.1 Nastavnicite treba da poznavaat golem broj raznovidni formalni i neformalni ocenuvawa, vklu~uvaj}i. pra{awa i testovi zasnovani na tekstovi ili na nastavnite programi, standardizirani kriteriumski i normativni testovi, usno ispra{uvawe, sponatano ili struktuirano ocenuvawe na rabotata, portfolija/dosieja, izlo`bi, demonstracii, skali za procenka, primeri na pismeni trudoci, testovi od vidot moliv-hartija, u~ili{ni i doma{ni zada~i, me|usebno ocenuvawe ili samo-ocenuvawe, evidencija za u~enicite, navquduvawe, pra{alnici, intervjua, proekti, proizvodi i mislewata na drugi lu|e. 1.2 Nastavnicite treba da poseduvaat sposobnosti da gi koristat konceptite za gre{kite vo ocenuvaweto (relijabilnosta) i validnosta pri razvivaweto ili izbiraweto na svoite priodi kon ocenuvaweto na u~enicite na ~asovite. 1.3 Nastavnicite treba da razbiraat kako validnite podatoci od ocenuvaweto moè da pretstavuvaat podr{ka na nastavnite aktivnosti kako {to se davaweto soodtvetni povratni informacii na u~enicite, identifikuvaweto na grupnite i individualnite obrazovni potrebi, planiraweto na nastavata, motiviraweto na u~enicite i vrednuvaweto na nastavnite proceduri.. 1.4 Nastavnicite treba da razbiraat kako neto~nite informacii moàt da imaat vlijanie vrz odlukite za u~enicite vo tekot na nastavata. 1.5 Nastavnicite treba da bidat sposobni da gi vrednuvaat opciite za ocenuvawe {to im se na raspolagawe, zemaj}i gi predvid pokraj drugite i kulturnoto, socijalnoto, ekonomskoto i jazi~noto poteklo na u~enicite. 1.6 Nastavnicite treba da bidat svesni deka razli~ni priodi kon ocenuvaweto moàt da bidat nekompatibilni so izvesni nastavni celi i moàt da vlijaat sosema razli~no vrz nivnata nastava. 1.7 Nastavnicite treba da znaat, za sekoj priod vo ocenuvaweto, kolku toj e soodveten za donesuvaweto odluki za nivnite u~enici.

107

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

Standard 2.

Nastavnicite treba da bidat osposobeni da razvivaat metodi za ocenuvawe {to se soodvetni za donesuvaweto odluki vo nastavata.

2.1 Nastavnicite treba da bidat osposobeni za planirawe na pribirawe informacii koi {to }e im go olesnat donesuvaweto na odlukite. 2.2 Tie treba da gi poznavaat i da gi sledat soodvetnite principi za razvivawe i koristewe na metodite za ocenuvawe vo nivnata nastava. 2.3 Nastavnikot treba da gi izbira onie tehniki {to se soodvetni za celta na nastavata {to ja realizira. 2.4 Nastavnicite treba da bidat sposobni da go analiziraat kvalitetot na sekoja tehnika za ocenuvawe {to tie ja koristat, koristej}i gi podatocite za u~enicite

Standard 3.

Nastavnikot treba da bide osposoben da gi primenuva, procenuva i interpretira rezultatite kako od eksterno izgotvenite taka i od sopstveno razvienite metodi na ocenuvawe.

3.1 Nastavnicitete treba da bidat sposobni da sproveduvaat standardizirani testovi na postigawa i }e bidat sposobni da gi interpretiraat op{tite soop{teni rezultati: percentilnite rangovi, percentilni skorovi na grupi, standardiziranite skorovi. 3.2 Tie treba da poseduvaat koncepcisko razbirawe za sumarnite indeksi koi {to obi~no se objavuvaat so rezultatite od ocenuvaweto: merkite za centralnata tendencija, disperzijata, relijabilnosta i gre{kite vo mereweto. 3.3 Tie treba da bidat sposobni da gi interpretiraat rezultatite od neformalnoto i formalnoto ocenuvawe podgotveno od nastavnikot, vklu~uvaj}i ja i rabotata na u~enicite na ~as i vo doma{nite zada~i. 3.4 Nastavnicite treba da bidat sposobni da koristat upatstva (analiti~ki listi) za bodirawe na esejski pra{awa i proekti i da koristat skali za ocenuvawe na prakti~nata osposobenost. Tie treba da bidat sposobni da gi koristat niv na ni~ini {to }e davaat dosledni rezultati. 3.5 Tie treba da bidat sposobni da gi analiziraat rezultatite od ocenuvaweto za da gi identifikuvaat dobrite strani na u~enicite i gre{kite {to gi pravat. 3.6 Dokolku dobijat nedosledni rezultati tie treba da baraat drugi objasnuvawa za neusoglasenosta ili pak drugi podatoci so koi {to }e se obidat da ja razre{at neizvesnosta pred da dojdat do izvesna odluka. 3.7 Tie treba da bidat sposobni da gi primenuvaat metodite za ocenuvawe na na~in {to }e go pottiknuva obrazovniot razvoj na u~enicite a ne nesoodvetno da go zgolemuva nivoto na zagri`enosta/voznemirenosta na u~enicite.

108

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

Standard 4.

Nastavnicite treba da bidat osposobeni da gi koristat rezultatite od ocenuvaweto koga }e donesuvaat odluki za poedine~nite u~enici, pri planiraweto na nastavata, razvivaweto na nastavnite planovi i programi i podobruvaweto na rabotata na u~ili{teto.

4.1 Tie treba da bidat sposobni da gi koristat nasobranite informacii za ocenuvawata i da organiziraat soliden plan za nastavata za da go olesnat obrazovniot razvoj na u~enicite. 4.2 Pri koristeweto na rezultatite od ocenuvaweto za da se planira i/ili vr{i evalvacija na nastavata i na nastavnite planovi i programi, nastavnicite treba da gi interpretiraat rezultatite pravilno i da odbegnuvaat voobi~aenite pogre{ni tolkuvawa, kako {to se baziraweto na odluki vtz rezultati na koi im nedostiga validnost vo odnos na nastavnite programi. 4.3 Tie treba da bidat informirani za rezultatite od lokalnite, regionalnite, dr`avnite i nacionalnite ocenuvawa i za nivnata soodvetna upotreba vo podobruvaweto na obrazovanieto na u~enikot, paralelkata, u~ili{teto, op{tinata i dr`avata.

Standard 5.

Nastavnicite treba da bidat osposobeni za izgotvuvawe validni proceduri za ocenuvawe {to se koristat vo izveduvaweto ocenki za u~enikot.

5.1 Tie treba da bidat sposobni da razvivaat, primenuvaat i da ja objasnuvaat procedurata za izveduvawe na op{tata ocenki sostavena od poedine~nite ocenki od raznovidni zada~i, proekti, aktivnosti na ~as, kvizovi, testovi, i/ili drugi ocenuvawa {to tie mo`at da gi koristat. 5.2 Nastavnicite treba da razbiraat i da bidat sposobni jasno da ka`at zo{to ocenkite {to tie gi izveduvaat se racionalni, opravdani i pravi~ni, potvrduvaj}i deka takvite ocenki gi odrazuvaat nivnite prioriteti i sudovi. 5.3 Tie treba da bidat sposobni da gi prepoznavaat i da gi odbegnuvaat pogre{nite proceduri vo izveduvaweto na ocenkite kako {to se koristeweto na ocenkite kako vid na kazna. 5.4 Tie treba da bidat sposobni da gi vrednuvaat i da gi modificiraat svoite proceduri vo izveduvaweto na ocenkite za da ja podobrat validnosta na interpretaciite {to tie gi napravile vo vrska so postigawata na u~enicite.

109

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

Standard 6.

Nastavnicite treba da bidat osposobeni da im gi soop{tuvaat rezultatite od ocenuvawata na u~enicite, roditelite, na drugi lica od obrazovanieto i na po{irokata javnost.

6.1 Za da se ostvari efektivna komunikacija so drugi subjekti po pra{awa vo vrska so ocenuvaweto na u~enicite, nastavnicite mora da bidat sposobni soodvetno da ja koristat terminologijata vo ocenuvaweto i mora da bidat sposobni jasno da gi iska`at zna~eweto, ograni~uvawata, i implikaciite na rezultatite od ocenuvaweto. 6.2 Nastavnicite ponekoga{ treba da bidat vo sostojba, koga od niv se bara, da gi branat svoite sopstveni proceduri vo ocenuvaweto i nivnite interpretacii za niv. 6.3 Nastavnicite treba da gi razbiraat i da davaat soodvetni objasnuvawa za toa kako vo interpretaciite od ocenuvawata na u~enicite mora da se zemaat predvid i faktorite za socio-ekonomskoto, kulturnoto i jazi~noto poteklo na u~enicite. 6.4 Nastavnicite treba bidat sposobni da objasnat zo{to rezultatite od ocenuvaweto ne zna~i deka takvite faktori na potekloto go ograni~uvaat krajniot obrazoven razvoj na u~enikot. 6.5 Nastavnicite treba da go razbiraat i da bidat sposobni da ja objasnat va`nosta da se zemat predvid gre{kite pri mereweto, koga ocenuvawata gi koristat za donesuvawe odluki za individualni u~enici. 6.6 Nastavnicite treba da bidat sposobni da gi objasnat ograni~uvawata na razli~ni neformalni i formalni metodi na ocenuvawe.

Standard 7.

Nastavnicite treba da bidat osposobeni da gi prepoznavaat neeti~kite, nezakonskite i drugi nesoodvetni metodi na ocenuvawe i koristeweto na informaciite za ocenuvawata.

7.1 Nastavnicite treba da bidat dobro verzirani za svoite sopstveni eti~ki i zakonski nadle`nosti vo ocenuvaweto. 7.2 Tie treba da gi poznavaat onie zakoni i odluki po oddelni slu~ai koi {to vlijaat na praktikata vo ocenuvaweto na nivnite ~asovi, vo op{tinata i vo dr`avata. 7.3 Nastavnicite treba da bidat svesni deka raznovidni proceduri na ocenuvawe mo`e da se zloupotrebat ili prekumerno da se upotrebat i da predizvikaat {tetni posledici kako {to se zbunuvawe na u~enicite, povreduvawe na pravoto na u~enikot za doverlivost i nesoodvetno koristewe na rezultatite od standardiziranite testovi za da se meri efektivnosta na nastavata.

110

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 8.2

STANDARDI ZA OBRAZOVNITE I PSIHOLO[KITE TESTIRAWA

Ovie standardi se fokusiraat pove}e na testiraweto (odo{to na

ocenuvaweto), iako tie se preklopuvaat so najgolemiot del od problematikata koja {to bi se pojavila na edna lista na standardi za ocenuvaweto. Na primer, koga se misli na ocenuvawata na rabotata/izvedbata (str. 41) i na ocenuvaweto na portfolioto (str. 42). Se veli deka "Bez ogled na metodite {to se koristat, site ocenuvawa na rabotata se vrednuvaat so isti standardi na stru~en kvalitet kako i onie za drugite testoviâ&#x20AC;&#x153;. Tie gi razjasnuvaat zna~ewata na klu~nite termini kako {to se valid-

nost i relijabilnost i sugeriraat priodi za sobirawe podatoci {to }e dadat podr{ka na validnosta i relijabilnost na rezultatite na testovite. Naslovite na poglavjata se slednive (poglavjata {to mo`at da imaat posebno zna~ewe vo primenuvaweto na testiraweto od strana na nastavnicite vo u~ili{ni uslovi se obele`ani so yvezdi~ka, dodeka drugite poglavja imaat poseben fokus - na pr. onie za izgotvuvaweto i revidiraweto na testovite). Del 1: Izgotvuvawe, vrednuvawe i dokumentirawe na testovite 1. Validnost 2. Relijabilnost 3. Izgotvuvawe i revidirawe na testovite 4. Skali, norme i sporedlivost na rezultatite 5. *Sproveduvawe na testiraweto, bodirawe i izvestuvawe za rezultatite 6. Pridru`na dokumentacija za testiraweto Del 2: Pravi~nost vo testiraweto 7. *Pravi~nosta vo testiraweto i vo koristeweto na testovite 8. Pravata i dol`nistite na onie {to gi polagaat testovite 9. *Testiraweto na lica od razli~no jazi~no poteklo 10. Testiraweto na lica so pre~ki vo razvojot Del 3: Primeni na testirawata 11. Odgovornostite na korisnicite na testovite 12. Psiholo{kite testirawa i ocenuvawa 13. Obrazovnite testirawa i ocenuvawa 14. Testirawata pri vrabotuvaweto i dodeluvaweto na kvalifikacii 15. Testirawata pri vrednuvaweto na programite i vo javnata politika

111

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

Primeri na standardi Poglavje 5 - Sproveduvawe na testiraweto, bodirawe i izvestuvawe za rezultatite 5.1

Testatorite treba da gi sledat vnimatelno standardiziranite proceduri za sproveduvaweto i bodiraweto specificirani od onie {to gi izgotvile testovite, osven ako situacijata, ili invaliditetot/pre~kite vo razvojot na onie {to go polagaat testot, nalagaat da se napravi isklu~ok.

5.2

Modifikaciite ili poremetuvawata vo standardnite proceduri na sproveduvaweto ili bodiraweto na testiraweto treba da bidat dokumentirani.

5.3

Otkako }e se utvrdat formalnite proceduri za barawe i }e se opredelat prostoriite vo koi ~e se vr{i testiraweto, onie {to }e go polagaat testot treba pred testiraweto da bidat informirani za ovie proceduri.

5.4

Prostoriite za testiraweto i opkru`uvaweto treba da nudat soodvetna udobnost so minimalno odvlekuvawe na vnimanieto.

5.6

Soodvetni napori treba da se napravat za eliminirawe na mo`nosta onie {to go polagaat testot da postignuvaat bodovi na ne~esen na~in.

5.7

Korisnicite na testovite imaat odgovornost celo vreme da ja za{tituvaat bezbednosta na materijalite za testirawe.

5.9

Koga bodiraweto na testovite bara vklu~uvawe na lu|e koi {to }e davaat procenka, vo tabelite za bodirawe treba da se davaat i kriteriumite za bodiraweto. Pridr`uvaweto kon kriteriumite za bodirawe treba da se kontrolira i redovno da se proveruva. Procedurite za kontrolata treba da bidat dokumentirani.

5.16 Oorganizaciite koi {to gi ~uvaat rezultatite od testovite za poedine~nite lica vo fajlovi so podatoci ili vo posebni dnevnici/knigi treba da izgotvat jasni upatstva vo vrska so vremeto na ~uvaweto na poedine~nite podatoci i raspola|aweto so, i povremenoto koristewe, na takvite podatoci.

112

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 8.3

VREDNUVAWE NA STANDARDITE ZA OCENUVAWE

Rabotej}i vo grupi, oceneto go sekoj standard od Standardite za osposobenosta na na nastavnikot za ocenuvawe na postigawata na u~enicite [Prilog 8.1] vo pogled na nivnata relevantnost/bitnost za ocenuvawata vo osnovnite u~ili{ta vo Makedonija. Pritoa, ve molime navedete i drugi aspekti {to ne se vklu~eni vo standardite, koi {to vie smetate deka se bitni. Ve molime koristete ja slednava skala: 4

Mnogu se bitni

Bitni se vo izvesna smisla

Malku se bitni

Voop{to ne se bitni

Standard 1

Nastavnicite treba da bidat sposobni da vr{at izbor na metodi za ocenuvawa {to se soodvetni za donesuvaweto odluki vo nastavata.

Nastavnicite treba da bidat sposobni da razvivaat/kreiraat metodi za ocenuvawa {to se soodvetni za donesuvaweto odluki vo nastavata.

Nastavnikot treba da bide sposoben da gi obrabotuva, ocenuva i interpretira rezultatite, kako od eksterno izgotvenite metodi na ocenuvawa taka i od onie kreirani od samiot nastavnik.

Nastavnicite treba da bidat osposobni da gi koristat rezultatite od ocenuvaweto pri donesuvaweto odluki za poedine~nite u~enici, planiraweto na nastavata, izgotvuvaweto na nastavnite programi, i podobruvaweto na rabotata na u~ili{teto.

Nastavnicite treba da bidat sposobni da razvivaat validni proceduri za izveduvawe ocenki za u~enicite koi{to se koristat vo ocenuvawata na u~enicite.

Tie treba da bidat sposobni da gi vrednuvaat i da gi modificiraat svoite proceduri za izveduvawe ocenki za da ja podobruvaat validnosta na interpretaciite {to tie samite gi napravile za postigawata na u~enicite.

Nastavnicite treba da bidat sposobni gi prepoznavaat neeti~kite, nelegalnite, i drugite nesoodvetni metodi za ocenuvawe i koristewe informacii za ocenuvawa.

113

Ocenka

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

Sega navedete nekoi drugi dopolnitelni temi {to ne se opfateni vo Standardite za osposobenosta na na nastavnikot za ocenuvawe na postigawata na u~enicite a koi{to, spored misleweto na va{ata grupa, se bitni za izgotvuvaweto na standardite za ocenuvawe vo osnovnite u~ili{ta vo Makedonija i oceneto go stepenot na nivnata va`nost, koristej}i ja slednava tabela: 4

Mnogu se va`ni

Va`ni se vo izvesna smisla

Malku se va`ni

Voop{to ne se va`ni

Tema (Standard) 1

114

Va`nost

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 8.4

PRINCIPITE NA OCENUVAWETO - VIKTORIJA AVSTRALIJA

1. Osnovnata cel na ocenuvaweto e da ja podobri rabotata na u~enikot Dobroto ocenuvawe se bazira vrz edna vizija za vidovite na u~eweto koi {to nie najmnogu gi cenime kaj u~enicite i kako tie moàt niv najdobro da gi postignat. Toa ja postavuva i merkata za ona {to se smeta deka e najva`no. 2. Ocenuvaweto treba da se bazira na sfa}awe za toa kako u~enicite u~at Ocenuvaweto e najefektivno koga toa go odrazuva faktot deka u~eweto e eden kompleksen proces koj {to e poveke dimenzionalen, integriran i otvoren za rabotata na u~enikot vo izvesen period. 3. Ocenuvaweto treba da bide integralna komponenta na konceptot na obrazovniot ciklus a ne ne{to {to potoa se dodava Elementite za nastavata i u~eweto vo sekoja programa treba da bidat koncipirani so celosno poznavawe na site vidovi ocenuvawa {to u~enicite }e gi imaat, soglasno so toa u~enicite da moàt da pokaàt {to tie nau~ile i da gi vidat rezultatite od svojot trud. 4. Dobroto ocenuvawe obezbeduva korisni informacii uverlivo za da se izvestat roditelite za postigawata na u~enikot Raznovidnosta na metodite za ocenuvawe pogodni za taa cel im davaat na nastavnicite podatoci za toa {to u~enicite znaat i {to moàt da pravat, kako i za nivnite posebni dobri strani i slabosti. Nastavnicite potoa moàt da gi informiraat roditelite za toa do kade napreduvalo nivnoto dete vo tekot na godinata, kade se tie vo sporedba so relevantnite standardi i {to na u~enikot, roditelot i nastavnikot im e potrebno za da se podobri uspehot na u~enikot. 5. Dobroto ocenuvawe bara jasnost na namerata, celite i kriteriumite Ocenuvaweto pokaùva najdobri rezultati koga toa se bazira vrz jasni odredbi za namerata i celite na obrazovniot kurs, standardite koi {to se o~ekuva u~enicite da gi postignat i kriteriumite spored koi nie go merime uspehot. A posebno, kriteriumite za ocenuvaweto treba da im bidat razbirlivi i jasni, za u~enicite da znaat {to od niv se o~ekuva od sekoe ocenuvawe so koe {to tie se soo~uvaat. Nastavniot kadar, u~enicite, roditelite i lokalnata zaednica treba da moàt da vidat zo{to se koristi ocenuvaweto i pri~inite zo{to e izbrana sekoja individualna forma na ocenuvawe vo nejziniot poseben kontekst.

115

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

6. Dobroto ocenuvawe bara raznovidnost na merki Obi~no se slu~uva deka izvesen poedine~en instrument ne moè da ni kaè se {to nam ni treba da znaeme za postigaweto na u~enikot i kako toa moè da se podobri. Zatoa, nie treba da poznavame raznividni instrumenti za ocenuvawe za da moème da posoodvetno da gi povrzeme so vidot na informaciite {to gi barame. 7. Primenetite metodi za ocenuvaweto treba da bidat validni, relojabilni i konzistentni Trba da se izbiraat takvi instrumenti i procesi za ocenuvawe koi{to direktno }e go merat ona za koe {to tie se nameneti da go merat. Tie treba da ja vklu~uvaat i mo`nosta za moderacija me|u nastavnicite onamu kade {to e prakti~no i soodvetno za da se zgolemi objektivnosta i da se pridonese za vzaemnoto razbirawe na sudovite {tose donesuvaat. 8. Ocenuvaweto bara da se posvetuva vnimanie na rezultatite i procesite Informaciite za rezultatite {to u~enicite gi postignuvat se mnogu va`ni za da se znae kade e u~enikot na krajot na izvesen period, no isto taka i da se znae za nivnite popatni iskustva, a osobeno, za vidot na naporite {to dovele do ovie rezultati. 9. Ocenuvaweto pokaùva podobri rezultati koga toa e kontinuirano otkolku koga e epizodno U~eweto na u~enikot najdobro se pottiknuva koga ocenuvaweto vklu~uva povrzani serii na aktivnosti {to se prezemaat vo opredelen vremenski period, taka {to se sledi napredokot vo odnos na postavenite celi na obrazovniot kurs i vo odnos na postignuvaweto na relevantnite standardi. 10. Ocenuvaweto za podobruvawe na rabotata vklu~uva davawe povratni informacii i izrazuvawe na sopstveno mislewe Site metodi na ocenuvawe treba da im ovozmoùvaat na u~enicite dobivawe povratni informacii za nivnoto u~ewe i rabota taka {to ocenuvaweto sluì kako razvojna aktivnost naso~ena kon podobruvawe na u~eweto na u~enikot. Ocenuvaweto treba, isto taka, da im obezbeduva na u~enicite i na nastavniot kadar mo`nosti za i tie razmisluvaat kako za nivnata praktika taka i za nivnoto sevkupno u~ewe. (Izvor: http://vels.vcaa.vic.edu.au/assessment/assessprinciples.html)

116

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 8.5

IDENTIFIKUVAWE NA PRINCIPITE ZA OCENUVAWATA [TO SE BITNI ZA OSNOVNITE U^ILI[TA VO MAKEDONIJA

Rabotej}i vo grupi, identifikuvajte gi klu~nite principi na ocenuvawata {to treba da go podr`at izgotvuvaweto na standardite za ocenuvaweto vo u~ili{tata vo Makedonija. Vo identifikuvaweto na klu~nite principi, koristete izvesni bitni dokumenti (na pr. Principite za ocenuvawata od Viktorija, Avstralija), kako i nekoi posebni soznanija za potrebite na osnovnite u~ili{ta vo Makedonija (na pr. potrebite vo podra~jata na ocenuvaweto na postigawata na u~enikot). Nacrt na Principite za ocenuvawata

Princip 1

117

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 9.1

REZIME NA STATIJATA NA MACMILLAN - PRINCIPITE NA OCENUVAWETO

McMillan, James H. (2000). Fundamental assessment principles for teachers and school administrators. Practical Assessment, Research & Evaluation, 7(8). Retrieved March 26, 2007 from http://PAREonline.net/getvn.asp?v=7&n=8 . 1. Ocenuvaweto e nerazdvoen proces na davawe profesionalen sud, ottuka nastavnicite traba da ja znaat va`nosta na svoite sopstveni sudovi kako i sudovite na drugi lu|e vo vrednuvaweto na ocenuvawata i vo izvlekuvaweto na zaklu~ocite. 2. Ocenuvaweto se bazira na posebnite, no povrzani, principi na mereweto i vrednuvaweto - ottuka na nastavnicite im treba konceptualno poznavawe na fundamentalnite koncepti za mereweto, kako i sposobnosti da gi interpretiraat podatocite i da donesuvaat sudovi za zna~eweto na rezultatite 3. Na donesuvaweto odluki vo ocenuvaweto vlijaat serija na tenzii - ottuka na nastavnicite im e potrebno da gi razbiraat takvite tenzii kako {to se normativno nasproti kriteriumsko, formativnito nasproti sumativnito itn.; 4. Ocenuvaweto vlijae i vrz motivacijata na u~enikot i na u~eweto - ottuka nastavnicite treba da gi poznavaat efektite na razli~nite ocenuvawa vrz u~enicite. 5. Ocenuvaweto sodrì i gre{ki - ottuka nastavnicite treba da gi poznavaat konceptite za standardni gre{ki vo mereweto, koeficientite na relijabilnost, intervalite na doverlivost i postavuvaweto na standardi. 6. Dobroto ocenuvawe ja podobruva nastavata - ottuka nastavnicite treba da znaat kako ocenuvaweto na ~asovite i poformalnite ocenuvawa moàt da se koristat za da se vlijae vrz u~eweto. 7. Dobroto ocenuvawe e validno - ottuka nastavnicite treba da sobiraat podatoci za namernite i nenamernite posledici od ocenuvaweto (posledi~na validnost) 8. Dobroto ocenuvawe e pravi~no i eti~ko - ottuka na nastavnicite im treba da razbiraat kako takvite faktori kako {to se mo`nosta za u~ewe, poznavaweto na obrazovnite celi i priodite kon ocenuvaweto, i jazi~nite razliki vlijaat vrz rezultatite od ocenuvaweto. 9. Dobroto ocenuvawe koristi mno{tvo na metodi - ottuka nastavnicite treba da poznavaat eden {irok obem na tehniki i metodi za ocenuvawe, zaedno so dobrite strani i ograni~uvawata na sekoja od niv. 10. Dobroto ocenuvawe e efikasno i izvodlivo - ottuka nastavnicite treba da vospostavuvaat soodvetna ramnoteà me|u koristeweto na razli~ni priodi vo ocenuvaweto. 11. Dobroto ocenuvawe na soodveten na~in ja inkorporira tehnologijata ottuka nastavnicite treba da gi poznavaat jakite strani i slabostite na tehnologijata vo razli~en kontekst na ocenuvawe.

118

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 9.2

IDENTIFIKUVAWE NA KLU^NITE SPOSOBNOSTI NA NASTAVNICITE VO OCENUVAWETO

Koristej}i gi informaciite od relevantnite napisi (na pr., Prilog 9.1) i od aktivnostite, nabele`ete gi na edna lista klu~nite sposobnosti vo ocenuvaweto {to nastavnicite vo osnovnite u~ili{ta vo Makedonija treba da gi poseduvaat za da primenuvaat efektivno u~ili{no ocenuvawe.

Sposobnosti vo ocenuvaweto (Nastavnici) 1

119

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 9.3

Primer 1:

RAZMISLUVAWA ZA ETI^KITE PRA[AWA VO ME\UNARODNITE DOKUMENTI ZA STANDARDI

(Od Standardite za ocenuvaweto po prirodnite nauki vo SAD, Prilog 3.10)

Standardot za ocenuvawe D: Vo praksata ocenuvaweto treba da bide pravi~no. Zada~ite na ocenuvaweto mora da bidat pregledani od aspekt dali vo

niv ima koristewe na stereotipi, od aspekt dali gi odrazuvaat perspektivite ili iskustvata na izvesna posebna grupa, dali jazikot mo`e da bide navredliv za odredena grupa i dali drugi karakteristiki bi mo`ele da go otrgnat vnimanieto na u~enicite od namerata na zada~a. Ocenuvawata od {irok obem mora da koristat statisti~ki tehniki za

da gi identifikuvaat potencijalnite predrasudi me|u pod-grupite. Zada~ite vo ocenuvaweto moda da bidat soodvetno prilagodeni za da

gi zadovoluvaat potrebite na u~enicite so pre~ki vo fizi~kiot i umstveniot razvojot ili u~enisi so ograni~eno vladeewe na angliskiot jazik. Zada~ite na ocenuvaweto mora da bidat postaveni vo raznovidni kon-

teksti, da gi anga`iraat u~enicite so razli~en interes i iskustva, i mora da ne gi zemaat predvid perspektivite ili iskustvata na izvesna posebna rodova, rasna, ili etni~ka grupa.

Primer 2:

(Od Standardite za obrazovnite i psiholo{kite testirawa, Glava 7 - Pravi~nost vo testirawweto i vo koristeweto na testovite, Glava 9: Testirawe na poedini lica so razli~no jazi~no poteklo)

7.3. Koga izvesni verodostojni izve{tai od istraùvawa pokaùvaat deka vo sodrìnskoto podra~je koe {to se meri so testot postoi ajtem {to razli~no funkcionira kaj razli~ni grupi vo pogled na vozrasta, polot, rasnoto/etni~koto, i kulturnoto poteklo, kaj onie so pre~ki vo razvojot, i/ili kaj lingvisti~ki grupi vo populacijata na onie koi {to go polagaat testot, onie {to go izgotvuvaat testot treba da sproveduvaat sootvetni prou~uvawa onamu kade {to toa e izvodlivo. Takvite istraùvawa treba da baraat da se otkrivaat i da se eliminiraat onie aspekti na dizajnot na testot, sodrìnata i formata {to moàt da vlijaat na rezultatite samo kaj posebni grupi. 7.5 Vo koristeweto na testovite koe{to vklu~uva individualizirana interpretacija na rezultatite na testot, osven koristewe za selekcija, rezultatot na testot na onoj {to go polaga nema da bide prifaten kako odraz na karakteristikite {to se ocenuvaat, bez pri poa da se zemat predvid alternativnite objasnuvawa za uspehot na toj test i vo toa vreme.

120

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

7.12 Testiraweto ili procesot na ocenuvawe treba da se realizira taka {to onie {to go polagaat testot da dobivaat sporedliv i pravi~en tretman vo tekot na site fazi od testiraweto ili vo procesot na ocenuvaweto. 7.5 Praktikata na testiraweto treba da se dizajnira taka {to da se reduciraat zakanite po relijabilnost i validnosta na zaklu~ocite za uspehot na testot koi {to mo`at da proizlezat od jazi~nite razliki.

Primer 3:

Od Standardite za osposobenosta na nastavnikot vo ocenuvaweto na postigawata na u~enicite

1.5 Nastavnicite treba da bidat sposobni da gi vrednuvaat opciite za ocenuvawe {to im se na raspolagawe, zemaj}i gi predvid pokraj drugite i kulturnoto, socijalnoto, ekonomskoto i jazi~noto poteklo na u~enicite. Standard 7. Nastavnicite treba da bidat osposobeni da gi prepoznavaat neeti~kite, nelegalnite i drugi nesoodvetni metodi na ocenuvawe i koristeweto na informaciite za ocenuvawata 7.4 Nastavnicite treba da bidat dobro verzirani za svoite sopstveni eti~ki i zakonski nadle`nosti vo ocenuvaweto 7.5 Tie treba da gi poznavaat onie zakoni i odluki po oddelni slu~ai koi {to vlijaat na praktikata vo ocenuvaweto na nivnite ~asovi, vo op{tinata i vo dr`avata 7.6 Nastavnicite treba da bidat svesni deka raznovidni proceduri na ocenuvawe mo`e da se zloupotrebuvaat ili prekumerno da se upotrebuvaat i da predizvikaat {tetni posledici kako {to se zbunuvawe na u~enicite, povreduvawe na pravoto na u~enikot za doverlivost i nesoodvetnoto koristewe na rezultatite od standardiziranite testovi za da se meri efektivnosta na nastavata.

121

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 9.4

ETI^KI UPATSTVA ZA OCENUVAWETO

Rabotej}i vo grupi, navedete gi klu~nite upatstva za koi {to nastavnicite treba da bidat zainteresirani vo podra~jeto na u~ili{noto ocenuvawe. Mo`ete da gi koristite i ideite od Prilogot 9.3 i/ili od va{ite sopstveni iskustva so u~ili{nite ocenuvawa.

Eti~ki upatstva 1

122

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 10.1

TABELA ZA NACRTOT NA STANDARDITE VO OCENUVAWETO

Standard 1

Op{ta odredba: Nastavnicite treba da znaaat kako da izgotvuvaat i primenuvaat razni instrumenti za formalno i neformalno ocenuvawe. Nastavnicite treba da izgotvuvaat i da primenuvaat instrumenti

za formalno ocenuvawe, vklu~uvaj}i i testovi izgotveni od nastavnikot od vidot hartija-moliv, esejski testovi i sl. Nastavnicite treba da izgotvuvaat i primenuvaat instrumenti za

neformalno ocenuvawe vklu~uvaj}i i ~ek listi, ocenuvawa na izvedbite, portfolija, proekti, i sostanoci so nastavnicite. Nastavnicite treba da obezbeduvaat mo`nosti u~enicite da

bidat anga`irani vo aktivnosti za samo-ocenuvawe {to vklu~uvaat i davawe svoe mislewe. 2

123

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 10.2

TABELA ZA NACRTOT NA SPOSOBNOSTITE NA NASTAVNIKOT

Sposobnostite na nastavnikot za ocenuvawe 1

Nastavnicite treba da gi poznavat klu~nite stru~ni pra{awa {to se odnesuvaat na ocenuvaweto. Nastavnicite treba da sfa}aat {to se podrazbira pod validnost

i relijabilnost. Nastavnicite treba da gi razbiraat stru~nite termini kako {to

se "sodr`inska validnost“, "konstrukt validnost“, "nastavna validnost“ i "posledi~na validnost“ (odn., deka eden test nemo`e da bide validen ako ne e relijabilen). Nastavnicite treba da sfa}aat deka relijabilnosta e pretpos-

tavka za validnosta. Nastavnicite treba da bidat svesni deka validnosta i relijabil-

nosta mo`at razli~no da se interpretiraat spored toa kako tie se doveduvat vo vrska so formalnite i neformalnite ocenuvawa. 2

124

Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto - Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto - Kodeks na eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto

PRILOG 10.3

TABELA ZA NACRTOT ZA ETI^KITE UPATSTVA

Eti~ki upatstva 1

U~ili{tata i nastavnicite treba da obezbeduvaat site ocenki na u~enicite da bidat pravi~ni. Nastavnicite treba da im davaat informacii na u~enicite za tie

jasno da gi razbiraat obrazovnite celi i o~ekuvawata od niv. Nastavnicite treba da obezbedat u~enicite da gi razbiraat kri-

teriumite {to }e se koristat vo izveduvaweto na ocenkite za nivnata rabota. U~ili{tata i nastavnicite treba da im gi obezbeduvaat na site

u~enici istite mo`nosti za da gi zavr{uvaat zada~ite {to se zemaat predvid pri ocenuvaweto na rabotata. U~ili{tata i nastavnicite ne treba da gi koristat ocenkite za

kaznuvawe na u~enicite. 2

125