Здравје и болести by Dr.Samardziski

ZDRAVJE i BOLESTI Prim. d-r Cvetanka Maneva Samaryiska

Vodi~ za zdrava ishrana



CIP - Каталогизација во публикација Национална и универзитетска библиотека "Св. Климент Охридски", Скопје 613.2(036) МАНЕВА Самарџиска, Цветанка Здравје и болести : водич за здрава исхрана / Цветанка Манева Самарџиска. - Штип : 2-ри Август, 2013. - 128 стр. ; 21 см ISBN 978-608-4662-13-6 I. Самарџиска, Цветанка Манева види Манева Самарџиска, Цветанка а) Исхрана - Здравствени аспекти COBISS.MK-ID 94949898

Cvetanka Maneva Samarxiska palminoto maslo, potoa ednokratno nezasiteni masti {to se nao|aat vo maslinkite, kikiritkite i kanola masloto, i pove}ekratnite nezasiteni masti, {to se nao|aat vo p~enkata, semkite od pamuk, {afranot, sojata i son~ogledovoto maslo. So hranata vo organizmot se vnesuvaat i va`ni mikrohranlivi materii, {to se delat na vitamini i minerali. Tie ni se potrebni vo mnogu mali koli~estva, no nedovolniot vnes na samo eden vitamin ili mineral moè da predizvika golemi naru{uvawa. Naukata postojano steknuva novi soznanija za hranlivite materii i nivnoto vlijanie vrz zdravjeto, tokmu poradi toa se odreduvaat prepora~ani dnevni dozi na osnovnite hranlivi materii. Stru~nite nasoki za zdrava ishrana sodràt sedum osnovni preporaki:  Vnesuvawe na raznovidna hrana. Na toj na~in se obezbeduvaat dovolno kalorii, belkovini, i rastitelni vlakna, kako i vitamini i minerali koi mu se potrebni na organizmot.  Vnimavawe na telesnata teìna. Telesnata teìna sekoga{ treba da soodvetstuva na vozrasta, polot i fizi~kata gradba.  Vnesuvawe na hrana {to sodrì minimalni koli~estva na masti i holesterol.  Vnesuvawe na hrana bogata so ovo{je, zelen~uk i ìto. Ovie produkti sodràt mnogu hranlivi materii, pred se rastitelni vlakna i sloèni jaglehidrati, a se siroma{ni so masti.  Umeren vnes na {e}er. Istiot sodrì mnogu kalorii.  Konsumiraweto na solta vo ishranata treba da bide umerena.  Minimalno konsumirawe na alkoholni pijaloci, bidej}i alkoholot sodrì kalorii, a voedno nema hranlivi materii i vo pogolemi koli~estva e {teten.

Zdravje i bolesti Piramidata na haranata ja sostavile eksperti za ishrana. Taa jasno ukaùva na koli~estvoto i vidot na hranata koja morame da ja vnesime vo organizmot, za da se hranime zdravo. Sekoja grupa na produkti go snabduva organizmot, so nekoja potrebna hranliva materija, no niedna grupa ne gi sodrì site hranlivi materii. Najva`na e raznovidnosta vo grupite. Osnovata na piramidata e hrana bogata so ìtarki, koi organizmot go snabduvaat so sloèni jaglehidrati, vitamini, minerali i vlakna. Na slednoto nivo se nao|aat ovo{jeto i zelen~ukot, bogati so vitamini, minerali i vlakna, no siroma{ni so masti. Slednoto nivo go so~inuvaat produkti koi se izvori na belkovini, kalcium, èlezo, cink i drugi hranlivi materii. Mastite, maslata i slatkite se nao|aat na vrvot na piramidata i treba da se vnesuvaat vo mali koli~estva. Piramidata gi prikaùva i koli~estvata na dnevni obroci za sekoja grupa. Potrebite za hrana na sekoj poedinec mnogu zavisat od dnevnata potro{uva~ka na kalorii. Leb, @itarki, oriz i testenini .............. 6-11 obroci Ovo{je ................................................................. 2-4 obroci Meso, @ivina, riba, grav, jajca i orevi ....... 2-3 obroci Masti, masla i slatki ...................... da se jadat malku Mleko, jogurt i sirewe ................................... 2-3 obroci Zelen~uk ............................................................. 3-5 obroci

Cvetanka Maneva Samarxiska VA@NI VITAMINI I MINERALI

Vitaminite i mineralite se potrebni za pravilna rabota na organite. Se narekuvaat i mikrohranlivi materii, bidej}i se potrebni vo mnogu mali koli~estva. Tie u~estvuvaat vo site biohemiski procesi na na{iot organizam. Prete`no se vnesuvaat so hranata. Za sekoj od trinaesette vitamini i dvaesette minerali koi se neophodni za ~ovekovoto zdravje ekspertite za zdrava ishrana imaat odredeno prepora~ana dnevna doza. Prekumerenoto vnesuvawe na vitamini i minerali moè da ja naru{i prirodnata ramnoteà na materiite. êtirite vitaminite koi se rastvorlivi vo masti A, D, E i K moè da se zadràt vo organizmot, pa vo pogolemi koli~estva moè da bidat otrovni, {to ne e slu~aj so vitaminite rastvorlivi vo voda, bidej}i istite se izla~uvaat preku urinata.

Vitamini Biotin (vitamin B7, vitamin H) Zaedno so drugite vitamini od B grupata, biotinot pomaga pri preobrazuvawe na hranata vo energija i e neophoden za sinteza na jaglehidratite, belkovinite i masnite kiselini. Isto taka mnogu e vaèn za zdrava kosa, koà i nokti. Negoviot nedostig e mnogu retka pojava i moè da se javi vo slu~aj na podolgo koristewe na antibiotici ili ako ~esto se konsumira sveà belka. Znaci {to ukaùvaat na nedostig na biotin se: lu{pesta i masna ispri{tenost na koàta, pa|awe na kosata, bolki vo muskulite, crven i vospalen jazik i zamor. Folna kiselina (vitamin B9) Zdravata kosa, noktite, koàta, nervite, sluznicata i krvta zavisi od prisustvoto na folna kiselina.

Zdravje i bolesti Zdravata ishrana obezbeduva dovolni koli~estva na folna kiselina, no potrebite se zgolemuvaat vo tekot na bremenosta, pri povredi i nekoi bolesti kako i pri podolgotrajno piewe na lekovi, kako {to e acetilsalicilnata kiselina. Golemiot nedostig na ovoj vitamin moè da predizvika megaloblasti~na anemija, bolest {to se odlikuva so nedovolen broj crveni krvni zrnca. Nijacin (vitamin B13) Nijacinot u~estvuva vo preobrazuvaweto na hranata vo energija, sozdavaweto na crveni krvni zrnca, proizvodstvoto na hormoni, masni kiselini i steroidi, obnovuvawe na koàta, nervite i krvnite sadovi, rabota na sistemot za varewe i neutralizacijata na nivoto na {e}er vo krvta. Nijacinot e mnogu delotvoren za sniùvawe na holesterolot i trigliceridite vo krvta, kako i {irewe na krvnite sadovi. Znaci na nedostig na ovoj vitamin se: tegobi pri vareweto, slabokrvnost vo muskulite, dermatitis, a negov golem nedostig predizvikuva pelagra ~ii simptomi se: proliv, dermatitis i psihi~ki naru{uvawa. Vitamin A (beta-karotin, retinol) Neophoden e za dobar vid, za zdrava koà i zdrava sluznicata na nosot, grloto, sistemot za di{ewe i za varewe, kako i za pravilno rastewe i razvoj na koskite zabite. Nedostigot na ovoj vitamin moè da predizvika naru{uvawe na vidot kako {to e no}no slepilo. Vitamin B1 (tijamin) U{te poznat i kako energetski vitamin bidej}i e neophoden za razgraduvawe na jaglehidratite, mastite i belkovinite i pomaga vo prerabotuvaweto na vi{okot glikoza vo masni rezervi, a u~estvuva i vo prenesuvaweto na nervnite impulsi, tonusot na muskulite i psihi~koto zdravje. Nedostigot predizvikuva zamor, gubewe na apetitot, anemija pa duri vo nekoi slu~ai i srceva aritmija.

Cvetanka Maneva Samarxiska Vitamin B2 (riboflavin) U~estvuva vo dobivaweto na energija od jaglehidratite, mastite i belkovinite, sozdavaweto na krvnite zrnca, kortikosteroidite i hormonite na {titnata `lezda, vo rabotata na nervite, o~ite i nadbubre`nata `lezda. Vitamin B5 (pantotenska kiselina) Ovaa kiselina zaedno so drugite vitamini od grupata B u~estvuva vo preobrazuvaweto na hranata vo energija, sozdavaweto na crvenite krvni zrnca, sozdavaweto òl~ka, masti, kortikosteroidi, antitela i nevrotransmiteri. Pantotenskata kiselina vo deksapentenolnite losioni i kremovi gi namaluva bolkite pri izgorenici. Vitamin B6 (piridoksin) Ovoj vitamin ja potiknuva rabotata na imunolo{kiot sistem, prenosot na nervnite impulsi (osobeno kon mozokot). Pri nedostig se javuvaat akni i vospalenie na koàta, nesonica, muskulna slabost, razdrazlivost, depresija i zamor. Vitamin B12 (kobalamin) Kobalaminot igra va`na uloga vo sozdavaweto na energijata i crvenite krvni zrnca, kako i vo sozdavaweto na genetskiot materjal (DNK i RNK), kako i mielinot, masnite materii koi ja gradat obvivkata okolu nervite. Nedostigot na ovoj vitamin moè da predizvika pojava na anemija koja ako ne se lekuva moè da dovede do trajno o{tetuvawe na nervite pa duri i do smrt. Vitamin C (askorbinska kiselina) Poznat kako vitamin {to moè da go spre~i i lekuva skorbutot. Ovaa bolest e pridruèna so ote~eni i krvavi nepca, kako i bolni muskuli i koski. Vitaminot C u~estvuva vo sozdavaweto na kolagenot, pa tokmu poradi toa pomaga pri zarasnuvawe na ranite, izgorenicite, modrinkite i skr{enite koski. Toj voedno e i silen an-

Zdravje i bolesti tioksidans i regulator na imunolo{kiot sistem, pa poradi toa e potrebno vnesuvawe na pogolemi koli~estva vo vreme na nastinki. Vitamin D (holekalciferol, ergokalciferol) Vitaminot D e odgovoren za zdravi koski i zabi, bidej}i upravuva so resorpcijata i odrùvawe na ramnoteàta na kalciumot i fosforot, a pomaga i vo kontrakcijata na muskulite i rabotata na nervite. Toj spre~uva pojava na rahitis, bolest na koskite {to se javuva poradi nedostig na kalcium i predizvikuva pojava na O-noze kako i drugi deformacii na koskite. Dodatoci na vitaminot D moè da pomogne vo lekuvawe na psorijazata, kako i na mieloidnata leukemija. Vitamin E (tokoferol) Neophoden e za normalna rabota na imunolo{kiot sistem, endokriniot sistem i polovite `lezdi. Bidej} i pretstavuva silen antioksidans, gi spre~uva nestabilnite molekuli t.n. slobodni radikali, da gi naru{uvaat kletkite i tkivata. Tokmu poradi toa vitaminot E {titi od ateroskleroza, go zabrzuva zarasnuvaweto na ranite, go {titi belodrobnoto tkivo od zagaduva~ite od vozduhot, moè da ja namali opasnosta od srcevi zaboluvawa i go spre~uva preranoto stareewe na koàta. Pri nedostig na vitamin E se javuva hemoliti~ka anemija. Vitamin K (menadion, fitonadion) Vitaminot K e potreben vo mali koli~estva, no e neophoden za sozdavaweto na belkovinite va`ni za zgrut~uvawe na krvta, no i za rabota na bubrezite i metabolizmot na koskite.

Cvetanka Maneva Samarxiska Minerali Bakar e neophoden mineral za ~ovekovoto zdravje. Pomaga vo sozdavaweto na hemoglobinot vo krvta, ja olesnuva resorpcijata i koristeweto na èlezoto, taka {to crvenite krvni zrnca moè da prenesuvaat kislorod vo tkivata, go kontrolira krvniot pritisok i ot~ukuvawata na srceto, pomaga vo jakneweto na krvnite sadovi, koskite, tkivata i nervite, ja podobruva plodnosta i obezbeduva zdrava pigmentacija na koàta i kosata. Simptomite na nedostigot na bakarot se ispukana i bezìvotna kosa, izobli~en skelet, slabokrvnost, visok krven pritisok, srceva aritmija i neplodnost. Cink u~estvuva vo sintezata na DNK i RNK, genetski materjal {to upravuva so rasteweto, delbata i aktivnosta na kletkite. Vo mnogu belkovini, enzimi, hormoni i materii sli~ni na hormoni prostaglandini, cinkot u~estvuva vo niza fizi~ki procesi, vklu~uvaj} i go i raseweto i razvojot na koskite, kleto~noto di{ewe, matabolizmot na energijata, sposobnosta na crniot drob da gi otstrani otrovnite materii od organizmot, kako {to e alkoholot, vlijae vrz aktivnosta na imunolo{kiot sistem i go regulira srceviot ritam i krvniot pritisok. Fluorid pretstavuva priroden oblik na mineralot fluor i e neophoden za zdravi zabi i koski. Toj go potiknuva sozdavaweto na cvrsta gle| koj gi {titi zabite od karies i ja zgolemuva cvrstinata i postojanosta na koskite. Fosfor e vtoriot najzastapen mineral vo organizmot i se nao|a vo sekoja kletka. Kako i kalciumot i fosforot e vaèn za oblikuvaweto na koskite. Toj ja potiknuva kontrakcijata na muskulite i pridonesuva za rastewe i obnovuvawe na tkivata, sozdavawe na energija, prenesuvawe na nervnite impulsi i rabotata na srceto i bubrezite. Nedostigot na fosforot e ret-

Zdravje i bolesti ka pojava, no moè da go predizvikaat dolgotrajnata upotreba na antacidi ili antikonvulzivni lekovi {to sodràt aluminium hidroksid. Simptomi na nedostig se op{ta slabost, gubewe na apetitot, bolki vo koskite i zgolemena sklonost na nivno kr{ewe. @elezo se nao|a vo hemoglobinot, belkovina vo crvenite krvni zrnca koja go prenesuva kislorodot od belite drobovi do tkivata. Toj e i sostaven del na mioglobinot, belkovina koja pri golemi napori gi snabduva muskulite so dopolnitelen kislorod. @elezoto vo hranata postoi vo dva oblici: fero oblik (èlezo svrzano so hemoglobinot) i feri oblik (èlezo svrzano so slobodnite proteinski nosa~i). Nedostigot od èlezo gi li{uva tkivata od kislorod i moè da predizvika slabokrvnost. Bidej}i èlezoto go jakne imunolo{kiot sistem, negoviot nedostig ja zgolemuva sklonosta kon infekcii. Hlorid e prirodna sol na mineralot hlor. Vo organizmot se svrzuva so natriumot i kalciumot i go odrùva normalniot raspored i rN na site telesni te~nosti, a povolno dejstvuva i vrz nervite i rabotata na muskulite. Toj pridonesuva za pravilnoto varewe i otstranuvaweto na otpadnite materii. Hrom kako sostaven del na prirodnata materija nare~ena faktor na podnesuvawe na glikozata, hromot zaedno so insulinot upravuva so koristeweto na {e}erite vo organizmot i e neophoden za metabolizmot na masnite kiselini. Negoviot pridones vo metabolizmot go pravat polezen pri slabeeweto. Pomaga vo spre~uvawe na aterosklerozata i namaluvaweto na opasnosta od bolesti na srceto i krvnite sadovi. Nedovolnoto koli~estvo na hrom moè da dovede do neotpornost na alkohol, zgolemeno nivo na {e}er vo krvta i simptomi sli~ni na dijabetes, trpnewe vo ekstremitetite i slaba koordinacija na muskulite.

Cvetanka Maneva Samarxiska Jod se koristi za spre~uvawe i lekuvawe na gu{avost (zgolemena {titna `lezda). Bidej}i e sostaven del na nekoi hormoni na {titnata `lezda, aktivno u~estvuva vo metabolizmot na hranlivite materii, rabotata na nervite i muskulite, sostojbata na koàta, kosata, zabite, noktite i fizi~kiot i psihi~kiot razvoj. Kalcium najzastapeniot mineral vo na{iot organizam, neophoden za rasteweto i cvrstinata na koskite i zabite. Toj ovozmoùva kontrakcija na muskulite, vklu~uvaj}i go i srceto, neophoden e za zgrut~uvawe na krvta, prenesuvaweto na nervnite impulsi i funkcijata na svrznoto tkivo. Isto taka go spre~uva rahitisot kaj deca i osteoporozata kaj vozrasni. Vi{okot na kalciumot doveduva do negovo taloèwe vo mekite tkiva i o{tetuvawe na srceto, crniot drob ili bubrezite. Kalium spored zastapenosta e tret mineral vo organizamot po kalciumot i fosforot. Zaedno so natriumot i hlorot dejstvuva vrz odrùvaweto na raspredelbata na te~nostite i ramnoteàta, go zgolemuva prenesuvaweto na nervnite impulsi i kontrakcijata na muskulite. Kaliumot e potreben za sintezata na belkovinite, metabolizmot na jaglehidratite i la~eweto na insulinot od pankreasot. Kobalt e sostaven del na kobalaminot (vitaminot B12). Pomaga vo sozdavaweto na crvenite krvni zrnca i obnovuvaweto na nervnoto tkivo. Magnezium zaedno so kalciumot i fosforot pretstavuva osnovna sostojka na koskite, ja namaluva i opasnosta od osteoporoza. Kalciumot i magneziumot upravuvaat so muskulnata aktivnost, kalciumot ja potiknuva kontrakcijata na muskulite, a magneziumot nivnoto olabavuvawe. Soodvetnoto nivo na magnezium vo krvta go {titi organizmot od bolesti na srceto i krvnite sadovi, srceva aritmija i mozo~en udar predizvikan od zgrut~uvawe na krvta vo mozokot. Mangan ima uloga vo pravilnoto oblikuvawe i

Zdravje i bolesti odrùvawe na koskite, rskavicata i svrznoto tkivo, pridonesuva za sinteza na belkovinite i genetskiot materijal, pomaga vo sozdavaweto energija od hranata, dejstvuva kako antioksidans i go pomaga normalnoto zgrut~uvawe na krvta. Molibden e sostaven del na mnogu enzimi. Pomaga vo sozdavaweto na energija, obrabotkata na otpadnite materii, aktiviraweto na rezervite na èlezo i neutraliziraweto na otrovnoto dejstvo na sulfitot, hemiski materii {to se upotrebuvaat za konzervirawe na hranata. Neophoden e za normalniot razvoj, osobeno na nervniot sistem. Isto taka toj e sostaven del na zabniot gle| i go spre~uva rasipuvaweto na zabite. Natrium Site telesni te~nosti vklu~uvaj}i ja i krvta, solzite i potta sodràt natrium. Zaedno so kaliumot i hlorot ja odrùva raspredelbata na te~nostite i ramnoteàta, a so kaliumot pomaga vo kontrakcijata na muskulite i rabotata na nervite. Selen Toj e antioksidans i gi {titi kletkite i tkivata od o{tetuvawa {to gi predizvikuvaat slobodnite radikali. Selenot isto taka go zasiluva i imunolo{kiot sistem i gi neutralizira otrovnite materii kako {to se kadmiumot, ìvata i arsenot. Sulfur Toj se nao|a vo sekoja kletka, osobeno vo tkivata bogati so belkovini kosata, noktite, muskulite i koàta. Pomaga vo regulirawe na nivoto na {e} er vo krvta, bidej}i e sostojka na insulinot, a isto taka pomaga i vo kontrolata na zgrut~uvaweto na krvta. Poradi negovoto svojstvo za neutralizirawe na nekoi otrovni materii se koristi kako lek pri truewe so aluminium, kadmium, olovo i ìva. Vanadium e mineral od kogo postojat tragi vo organizmot. Go potiknuva metabolizmot na holesterolot i sozdavaweto na hormoni, a voedno go namaluva nivoto na {e}er vo krvta i {titi od dijabetes.

Cvetanka Maneva Samarxiska ZAÎNI Za~inite se posebna grupa na ìvotni namirnici, so koi se dava vkus, miris i izgled na jadeweto. Odredeni za~ini imaat odredeni biolo{ki vrednosti a drugi isklu~itelno deluvaat na nervniot sistem i n a setilata za vkus i za miris. Za~inite se razli~no koristat vo ishranata na oddelni narodi i davaat posebna specifika na na~inot na nivnata ishrana. Kujnskata sol e eden od najstarite i najpoznatite za~ini koj se koristi vo ishranata na lu|eto. Stanuva zbor za soedinenie na natrium i na hlor koe se nao|a vo mnogu ìvotni namirnici, taka {to dodavawe na sol vo jadeweto e pove}e rabota na vkus otkolku vistinska potreba. Na normalen zdrav organizam dnevno mu e potrebno 2g kujnska sol. Solta treba da sodrì najmalku 97% na natrium hlorid, so toa {to kisel natrium sulfat ne treba da ima pove}e od 0,5% zaradi toa {to istiot e {teten za zdravjeto na lu|eto. Crven piper se koristi kako za~in za podgotvuvawe na jadewa i toa kako blag ili kako lut. Naj~esto se koristi blag crven piper. Negoviot kvalitet zavisi od kvalitetot na plodovite koristeni za negovo dobivawe, odnosno piperot ne smee da sodrì nikakvi dodatoci. Anorganskite dodatoci se gledaat pod mikroskop, dodeka organskite moàt da se utvrdat spored koli~estvoto i spored bojata na pepelta, koi piperkata gi ostava posle paleweto. Kvaliteten i ~ist crven piper dava najmnogu 6% zeleno bel pepel. Piperot treba da se nabavuva spored prethodno utvrdenite mostri, a posle nabavkata piperot treba da se prati na hemiska analiza. Biber, postojat dva vida: crn biber i bel biber. Biberot sodrì alkaloid piperin, koj mu dava

Zdravje i bolesti specifi~en vkus, sli~en na piperkata. Biberot sodrì prose~no 6% piperin. Zaradi prijatnata mirizba i vkus, koj ima nadrznuva~ko vlijanie vrz organite za varewe i vlijae vrz apetitot, biberot ~esto se koristi kako za~in vo mnogu zemji. Sepak preteranoto koristewe na biberot moè da ima negativno vlijanie vrz organizmot, zaradi faktot {to pogolemi koli~estva na alkaloidot (otrovot) piperin vneseni vo organizmot imaat {tetni posledici za organizmot na ~ovekot. Ocet Koga ovo{nite vina ili alkoholnite rastvori }e go pominat stadiumot na ocetno vriewe se dobiva ocet. Ocetot se dobiva i preku razblaùvawe na ocetnata kiselina, odnosno koga 2-4% rastvor na ocetnata kiselina }e se pome{a so voda. Vo zavisnost od surovinite koi se koristat i od postapkata na dobivawe postojat nekolku vidam ocet: ď ą Vinski ocet, so 3-4% na ocetna kiselina; ď ą Ovo{en ocet, so 8-10% na ocetna kiselina; ď ą Esencija, so 80% ocetna kiselina; Vinski ocet se dobiva od ~isto nerazblaèno vino. Ovo{en ocet se dobiva so vriewe na ovo{ni sokovi. Esencija se dobiva so suva destilacija na drvoto, a se koristi kako triprocenten rastvor ( na 1 litar voda -30 sm3 esencija). Ocetot treba da se ~uva vo ladni prostorii, podrumi i sl. Za da se izbegne pojava na muvla na ocetot, istiot povremeno treba da se osveùva so dodavawe na pomali koli~estva na sve` i kocentriran ocet ili ~ist alkohol.

Cvetanka Maneva Samarxiska ALKOHOLNI PIJALOCI Pijaloci koi sodràt izvesen procent alkohol pretstavuvaat alkoholni pijaloci. Alkoholnite pijaloci moàt da se podelat vo dve grupi: ď ą prirodni pijaloci i ď ą ve{ta~ki pijaloci Prirodnite pijaloci se proizveduvaat od ovo{ni prevrieni sokovi, dodeka ve{ta~kite se prvat od razblaèn alkohol. Vo prvata grupa spa|aat vino, pivo, rakija, kowak i dr., dodeka vo grupata na ve{ta~ki pijaloci vleguvaat razni likeri, ve{ta~ki rakii, ve{ta~ki kowaci i dr Alkoholnite pijaloci pretstavuvaat rezultat na alkoholnoto vriewe, koe se realizira vo dve fazi : glavno vriewe i dopolnitelno vriewe. Pri glavnoto vriewe najgolemiot del od {e}erot preminuva vo alkohol, dodeka vo naknadnoto, koe trae zna~itelno podolgo, preostanatiot {e}er, isto taka, preminuva vo alkohol. Alkoholot ne e hrana, odnosno, istiot vlijae vo izvesna merka i {tetno na ostanatata hrana. Alkoholot nemoè da gi nadoknaduva i potro{enite materii vo orgaznimot, nitu da sozdava rezervna hrana za organizmot, odnosno istiot kako takov nema osobeni svojstva. I pokraj faktot {to alkoholot so sogoruvawe razviva odredena energija, taa zaradi brzata oksidacija e momentalna, brzo pominuva i nemoè da se koristi kako baza za zadovoluvawe na energetskite potrebi za rabota na muskulite i dr. Alkoholot predizvikuva kratkotrajni prijatni ~uvstva za organizmot, no kako posledica od negovoto konzumirawe organizmot stanuva vo polama ili vo pogolema merka nesposoben za fizi~ka, a osobeno za umstvena rabota. Alkoholot, isto taka, negativno vlijae vrz metabolizmot na vitaminite A, B1 i B2, go popre~uva normalnoto sogoruvawe na {e}erot, a so toa i funkcijata na muskulite.

Zdravje i bolesti Sepak odredeni alkoholni pijaloci sodr`at odredeni korisni materii, na primer pivoto koe sodr|i odredeni koli~ini na belkovini. Od alkoholni pijaloci kaj nas najmnogu se koristat pivoto, vinoto i rakijata. Pivo

Pivoto pretstavuva alkoholen pijalok koj se dobiva od ìtarici, najmnogu od ja~men. Postojat pove}e vidovi na pivo, vo zavisnost od surovinite i od na~inot na izrabotka. Sepak, glavna surovina za izrabotka na pivoto e ja~menot. Vo tehnolo{kiot proces za dobivawe na pivoto, kako nezamenliva surovina se koristi i hmeqot,toj ima dvojno dejstvo: prvo, mu dava vkus i miris na pivoto i vtoro, ima konzervira~ko deluvawe, odnosno go za{tituva pivoto od {tetni mikroorganizmi. Pivoto sodrì prose~no od 1-6% alkohol a ima i izvesna hranliva vrednost, blagodarej}i na procentot na belkovini i na jaglehidrati koi{to isto gi sodrì. Hemiskiot sostav na pivoto e 1-2% alkhol, 2,5 -4% ekstrat, 0,1-0,15% mineralni materii, 0,15-0,20 belkovini, 5-6% za~ini (hmeq i dr), 35 -40 % stepen prevrienost. Za kvalitetno pivo se smeta pivoto koe e bistro i koe peni, pivo bogato so jaglena kiselina, no ne smee da sodrì pove}e od 16g kiselina. Vino

Vinoto e alkoholen pijalok koj se dobiva so cedewe i so prevrivawe na ovo{nite sokovi od grozjeto. Grozjeto se gme~i so {to se dobiva slatko vino (t.n {ira), koe potoa se ostava da vrie od 2-4 nedeli. Posle vrieweto se dobiva vistinsko vino. Kvalitetot na vinoto zavisi od vidot na grozjeto, dol`inata na vriewe, so toa {to postarite vina pove}e se cenat. Vinoto sodr`i voda, alkohol ( 7-14%) i jaglerodna kiselina, vo mali koli~estva mle~na kiselina, tanin, odredeni soli i ekstraktivni materii (belkovini). Ako vinoto nepropisno se ~uva, istoto ke skisne, odnosno ke stane vinski ocet.

Cvetanka Maneva Samarxiska TUTUN Tutunot ( Nicotinae) pretstavuva rastenie od familijata soloncea.Postojat pove}e vidovi na tutun, no rastenijata me|usebno ne se rezlikuvaat mnogu. Od rastenieto se koristat samo listovite, koi se su{at i se izloùvaat na procesot na fermentacija, a potoa se prerabotuvaat za da se dobijat cigari i drugi tutunski proizvodi. Tutunot sodrì silen otrov-nikotin ( C10H14N2). Imeto na otrovot poteknuva od francuskiot nau~nik @an Nikot, koj go otkril negovoto prisustvo vo lisjata na tutunot. Stanuva zbor za mnogu silen otrov, taka {to samo od 0,05g nikotin ~ovek moè da umre. Tutunot, kako industrisko rastenie se koristi kako sredstvo za uìvawe i kako surovina za razni industriski proizvodi. Tutunot sluì za izrabotka na cigari, tutun za luliwa, tutun za xvakawe i dr. so {to se operacionalizira negovata uloga na sredstvo za uìvawe. Od druga strana, kako industriska surovina, tutunot se koristi za dobivawe na tutunski ekstrakt i za izrabotka na ~ist nikotin, koi se koristat vo zemjodelstvoto za dobivawe na insekticidi za uni{tuvawe na rastitelni {tetnici kako i vo medicinata. Lu|eto pu{at tutun odamna, a vo Evropa e prenesen po otkrivaweto na Amerika. Sepak, lu|eto po~nale da pu{at cigari duri na po~etokot na dvaesettiot vek, zaradi te{kotiite okolu proizvodstvo na hartija za cigari, koja se dobiva od specijalen vid na celuloza. Pu{eweto e {tetno po zdravjeto na lu|eto. Najopasno e pu{eweto na tutun bez filter, kako i xvakawe na tutun. Vo tutunskiot ~ad, pri pu{eweto, se razviva jaglen monoksid i toa mnogu pove}e vo cigari koi pote{ko i pobavno gorat. Ne se prepora~uva pu{ewe na pove}e od tri ~etvrtini od cigara, zatoa {to poslednata ~etvrtina sodrì isto tolku nikotin kolku i pr-

Zdravje i bolesti vite tri ~etvrtini. Preteranoto vnesuvawe na tutunski ~ad vo gradite predizvikuva seriozni zaboluvawa kako {to e nikotinsko truewe. Nikotinot negativno vlijae vrz rastenieto i razvojot na organizmot, predizvikuva naru{uvawa vo organite za varewe, vo nervniot sistem, vo organite za di{ewe i na srceto. Osobeno e {teten za mladi lu|e, deca, kako i za bremeni `eni.

KAFE Pod kafe se podrazbira seme od rastenieto Coffea Arabica, Coffea liberica i Coffea robusta. Kafeto poteknuva od Abisinija, od kade podocna se prenesuva so Arabija i vo drugi tropski zemji. Toa po~nuva po{iroko da se upotrebuva koga vo XVI vek go prenele vo Egipet i vo Carigrad vo XVII vek stignuva vo Evropa. Denes kafeto najmnogu se odgleduva vo Brzil i vo drugite latinoamerikanski zemji. Kafeto raste na drvo, koe e sli~no na cre{ata i sekoga{ e zeleno. Dodeka plodot se nao|a na drvoto se raboti za surovo kafe, koe se bere od oktomvri do maj slednata godina. Kafeto so dobar kvalitet zna~i ~isti zrna, bez damki, suvi tvrdi i zrna bez muvla na niv, so prose~na hektolitarska masa od 55kg. Ako kafeto ima solen vkus, toa zna~i deka pri transportot bilo navodeneto. Isto taka, ako zrnata na kafeto izgledaat mrsno, toa zna~i deka kafeto e zamasteno so maslo (zejtin), so cel da dobie na teìna i da ima poubav izgled, {to isto taka ne e dozvoleno. Kafeto pred upotreba se prì i se mele, za da se dobie siten prav za podgotovka na napitokot. Pri prèweto se vnimava kafeto da ne gi izgubi aromati~nite sostojki i zatoa se pravi vo specijalni aparati. Prènoto kafe nemoè dolgo vreme da se ~uva zatoa {to go gubi kvalitetot, dodeka kaj melenoto

Cvetanka Maneva Samarxiska kafe toa vreme na ~uvawe e u{te pokratko, zatoa {to toa e higroskopno i ja vpiva vlagata od okolinata. Poradi vakvoto svojstvo melenoto kafe treba da se ~uva vo specijalna ambalaà, vo zatvoreni kutii, aluminiumska folija i sl. Vo kafeto ima kofein, koj nadraznuva~ki deluva na srceto i na nervniot sistem. Kofeinot deluva taka, {to predizvikuva zagrevawe na ~ovekot, go otstranuva zamorot i sl. Me|utoa, ako se pretera so konzumiraweto, kafeto moè da bide i {tetno. Vistinskoto kafe ~esto se zamenuva so razni surogati, kako ja~men, râ&#x20AC;&#x2122;` i sl. Rastenija koi sodràt skrob itn. So razli~ni kombinacii moè da se dobie dobar napitok. Moàt da se podgotvuvaat dva vida na me{avini. Vo prvata bi vlegle vistinskoto kafe so 30%, ja~men so 40%, i {e}er so 30%, dodeka drugata me{avina e sostavena od vistinsko kafe 20%, cikorija 30%, smokvi 20%, i {e}er 30%. Me{avinite se podgotvuvaat na toj na~in {to se prì soodvetno koli~estvo na kafe, istoto treba da se izladi pa potoa da se somele. Na ist na~in se postapuva i so cikorijata i so smokvite, a potoa seto zaedno se me{a i se koristi za podgotovka na napitokot.

ÂJ âjot bil poznat i se koristel u{te mnogu odamna vo Kina i vo Japonija a vo Evropa zapo~nuva pointenzivno da se koristi vo XVII vek i toa vo Evropskiot del na Rusija, a potoa i vo Anglija. âjot pretstavuva isu{eno lisje od rastenieto Thea simentis. Lisjata od ~ajot se berat 10-15 pati godi{no, a postojat vo osnova dva vida na ~aj, zelen i crn. Zeleniot ~aj se dobiva koga lisjata od ~ajot, }e se ispràt

Zdravje i bolesti na ogan i potoa se su{at i se pakuvaat, dodeka crniot ~aj se pravi na toj na~in {to obranite lisja se ostavaat da ovenat, pa duri potoa se su{at vo dobro provetreni prostorii kade nema direktno deluvawe na sonceto. Posle ova, ~ajot se ostava da otstoi i potoa se vitka so race, a posle toa ~ajot ve{ta~ki se su{i i se prì na temperatura od 70*C, a potoa se pakuva vo dobro zatvoreni pakuvawa. âjot, kako i kafeto gi sodrì alkaloidite kofein i tein, kako i drugite azotni soedinenija, hlorofilni, eteri~ni masla, masti i dr. Hemiskiot sostav na ~ajot e razli~en, no glano sodrì 25%-30% azotni materii, 8-8,5% voda, 2,5-3% kofein,1,2-2% masti, 0,5-1% eteri~ni masla, 5-10% taninska materija, 10-12% surova celuloza, 4-6% mineralni materii(osobeno mangan). Kaj nas se koristat razni zameni za vistinskiot ~aj kako na primer lipa, planinski rastenija, ~aj od {ipka i sl. âjot koj raste vo na{ata zemja ima korisni svojstva i se prepora~uva za koristewe, osobeno vo uslovi na niski ili visoki temperaturi Poradi prijatnata mirizba i vkus, kako i zaradi specifi~noto fiziolo{ko dejstvo vrz nervniot sistem i vrz organite za varewe, toplite napitoci ~aj mnogu se koristat vo svetot.

KAKAO Kakaoto se dobiva od semki na drvoto Theobroma â&#x20AC;&#x201C; cacao, koe raste vo tropskite predeli na Amerika. Spored odredeni podatoci, kakaoto prv go otkril Kolumbo vo 1502 godina, a spored drugi Kortez koj vo 1519 godina go prenel vo Evropa. Sepak kakaoto zapo~nuva pomasovno da se koristi vo Evropa duri vo vtorata polovina na XVII vek.

Cvetanka Maneva Samarxiska se slu~uvaat golem broj na tehnolo{ki procesi, kako na primer: hidroliza na polisaharidi, karamelizacija na saharozi i sl. Tehnologijata na gotvewe na jadewa e povrzana so fiziologijata i so higienata na ishranata, kako i so naukata za prehranbeni stoki. Fiziolo{kite podatoci se korisni vo pogled na dobivawa soznanija za relativnata vrednost na hranlivite materii vo hranata, a osobeno za sporedba pome|u razli~nite oblici na gotvewe na ista hrana. Tehnologijata na gotvewe jadewa treba da bide vo vrska i so sanitarnite propisi za ishranata, odnosno bez znaewe i bez po~ituvawe na sanitarnite pravila i propisi za ~uvawe i obrabotka na produktite i realizacija na jadewa i gotvarski proizvodi, ne e mo`no da se obezbedi profilaksa na truewe i infekcii so hranata. Od druga strana, upotrebata na ma{ini, aparati i pribor pri gotveweto na jadewa, gi izmeni postapkite na gotvewe na golem broj jadewa i ja povrza tehnologijata na gotvewe so golem broj tehni~ki disciplini. Sepak, tehnologijata na gotvewe e vo tesna vrska so prehranbenata industrija, od kade {to restoranite ili doma} instvata gi dobivaat surovinite, polufabrikatite i gi usvojuvaat naprednite metodi na obrabotka na produktite. Taka na primer, recepturata i tehnologijata za masovno gotvewe na proizvodi od testo se zemeni od pekarskata industrija, ma{inite za lupewe na kompiri poteknuvaat od industrijata za prerabotka na zelen~uk i sl. Vo tehnologijata za gotvewe jadewa od osobeno zna~ewe e majstorstvoto za oformuvawe na jadewata, so {to jadewata dobivaat prijaten izgled, koj e vo direktna korelacija so apetitot na ~ovekot. Mo`eme da zaklu~ime deka gotveweto jadewa pretstavuva slo`en tehnolo{ki proces. Pod tehnolo{ki

Zdravje i bolesti proces na gotvewe jadewa se podrazbira eden niz na posledovatelni operacii koi se vr{at so produktite za prigotvuvawe na jadewata, so gotvarskite produkti i nivno doveduvawe do sostojba pogodna za potro{uva~ka. Tehnolo{kiot proces na gotvewe jadewa opfa}a nekolku fazi:  priem, smestuvawe i ~uvawe na surovinite ( produktite);  primarna obrabotka na surovinite i gotvewe na polufabrikati;  obrabotka na polufabrikati ( proizvodstvo na gotovi jadewa i nivno oformuvawe );  izdavawe na gotovi jadewa;  iskoristuvawe na otpadocite; Hranata - neophodna potreba, vistinska kombinacija od produkti za odli~no zdravje, za prijatno ~uvstvo i za dobro rasploènie Sovremenite znaewa za ishranata, poznavawata i primenata na istite ni ovozmoùvaat da vlijaeme na ìvotniot proces(procesi) vo na{iot organizam, bidej} i bez somnenie ishranata e edna od osnovnite ~initeli koja{to vlijae na dobroto ili na lo{oto zdravje, na rabotnata sposobnost kako i na dolìnata na ~ove~kiot ìvot. Hranata na teloto treba da mu ovozmoì rastewe i razvivawe, da mu obezbedi potrebna energija za rabota i da mu snabdi( obezbedi) sostojki koi{to teloto }e go {titat od razni zaboluvawa. Od iznesenoto moè da se zaklu~i deka zada~ata na ishranata( hranata) e mnogu kompleksna i sloèna. Pojdovna osnova za obrabotka za edno isklu~itelno va`no pra{awe za ishranata, povrzano so zdravjeto, ( Hranata - neophodna potreba, vistinska kombinacija od produkti za odli~no zdravje, za

Cvetanka Maneva Samarxiska prijatno ~uvstvo i za dobro raspoloènie), e sposobnosta na istata da upravuva so biohemiskite procesi vo organizmot, odnosno kade po~nuva i kade zavr{uva seto ona {to e vrzano za zdravjeto. Spored mesecot vo godinata kako vistinski Prijatel na va{eto zdravje so sigurnost moè da se prepora~a konzumirawe na odbrana ( to~no opredelena)kombinacija od hranlivi produkti. Ovde stanuva zbor za hranata koja sekoga{ pri konzumiraweto treba da se sfa}a i da se nabquduva od aspekt na nejzinata mo}, za pottiknuvawe na umot, i za zgolemuvawe na raspoloènieto, bidej}i samo hranata e taa koja{to vo mozokot vbrizguva energija so pomo{ na koja pobrzo }e se misli i podobro }e se raboti. Se smeta deka hranata pretstavuva vode~ki lek na dvaesetiprviot vek, zatoa treba da se znae deka hranata e taa koja{to moè da ne izvle~e od depresija ili da ne vovede vo nea. Vo poslednite desetina godini, Svetskoto zdravstveno sobranie donese pove}e rezolucii koi {to ja pottiknuvaat potrebata za unapreduvawe na zdravjeto i toa preku sozdavawe na soodvetni strategii za ishrana. Na Me|unarodnata konferencija za ishrana vo 1992godina be{e usvoena Svetska deklaracija i Plan za ishrana kako strategiska ramka za razvoj na nacionalnite politiki za hrana i ishrana vo mnogu zemji vo svetot. Hranata }e moè da si ja izvr{i svojata uloga i kako lek samo dokolku se znae to~nata kombinacija od hranlivi produkti ( poto~no, {to e toa i vo koe vreme treba da se jade), bidej}i samo na toj na~in taa moè da go izvr{i svoeto vlijanie vrz zdravjeto, odnosno sopstvenata zdravstvena sostojba. Isto taka, treba da se znae deka ishranata e edinstveniot vaèn i odlu~uva~ki faktor za zdravo telo i zdrav duh, faktor koj{to moè da bide celosno pod na{a kontrola, bidej}i nie sme tie {to treba da

Zdravje i bolesti odredime {to na organizmot }e mu dademe preku ustata, a {to ne. Sekoj mesec moète da storite ne{to za svoeto zdravje niz izbrana ( to~no opredelena) kombinacija od hranlivi produkti, dokolku go po~ituvate godi{noto vreme niz mesecite i hranlivite produkti koi{to vi se na raspolagawe. Zatoa e neophodno da se definira (pogledne) godi{niot kalendar za konzumirawe na hranlivi produkti, odnosno kalendarot na zdrava ishrana. Predloènata kombinacija treba da se sfati kako pojdovna osnova za definirawe na sopstvena kombinacija od hranlivi produkti. Isto taka, predloènite hranlivi produkti treba da se sfatat kako sinonim i kako pojdovna osnova za grupata hranlivi produkti od vidot na poso~enite ( spored raspolo`livite hranlivi produkti na godi{noto vreme i mesecite na pristignuvawe vo godinata) i da se opredeli sopstvena kombinacija. Na primer : jogurtot da se sfati kako sinonim za site hranlivi produkti od grupata na mleko i mle~ni proizvodi, potoa brokulata, salatata i site vidovi hranlivi produkti od grupata na gradinarski proizvodi, mandarinite za sekoe drugo ju`no ovo{je, ovo{je od toj vid itn. So cel maksimalno da se olesni pristapot pri planiraweto na obrocite, a vo soglasnost so razli~nite energetski potrebi ~esto se koristi- utvrduva terminot na potrebni servisni edinici od razli~ni grupi na prehranbeni proizvodi i toa: I. leb, ìtarici, testenini, oriz i kompiri; II. zelen~uk III. ovo{je; IV. mleko i mle~ni proizvodi; V. meso, ìvina, riba, jajca, kostenlivo ovo{je.

Cvetanka Maneva Samarxiska Januari Vo januari, imaj}i gi predvid praznicite Nova godina i Boìk, voobi~aeno se druìme so mnogu hrana i piewe. Zatoa e neophodno na teloto da mu se pomogne da gi otstrani site otrovni i nepotrebni materii od organizmot, od organite za varewe, od bubrezite, od crevata itn. Za postignuvawe na taa cel, potrebno e nekoe vreme da gi izbegnuvate slatkite raboti, prènite jadewa, masnotiite za razni prelivi vo oblik na sosovi ili ~istite masnotii, a pritoa da se pie mnogu te~nosti. Isto taka, va`no e i korisno kolku {to e mo`no pove}e da se izbegnuvaat gaziranite pijaloci i alkoholot. Vo januari bi trebalo da konzumirate pove}e ovo{je i zelen~uk. Isto taka na hranata moète da i dodavate magdonos, ruzmarin, nane i dr. koi{to imaat golemo vlijanie vrz ~isteweto na organizmot, odnosno preku niv mu pomagame na teloto da gi otstrani site otrovi i nepotrebni materii od organizmot. Fevruari Dokolku sakate da imate dobra i zdrava koà, fevruari e mesecot koga koàta treba da ja za{titite od mraz. Na organizmot treba da mu obezbedite hranlivi materii so optimalna koli~ina na vitamin C. Vitaminot C ima svojstvo da im pomaga na kapilarite za vreme na golemite temperaturni razliki (mesec koga se ìvee vo mnogu topli i vo zagreani prostorii i koga ima niski nadvore{ni temperaturi). Isto taka, mnogu se korisni i cinkot i selenot koi{to go za{tituvaat tkivoto i pomagaat pri zazdravuvawe na puknatinite na ustata i na racete.

Zdravje i bolesti Mart Mart e mesec koga treba da se za{titite od razni alergii. Pristignuvaweto na proletta za mnogu lu|e zna~i i doa|awe na mnogu pote{kotii, kako {to e neprikinato ka{lawe, crveewe na o~ite, te~ewe od nosot itn. Pri~ina za spomenatite pote{kotii naj~esto e cvetniot prav. Zatoa, dokolku ne sakate sostojbata u{te pove}e da ja vlo{uvate, izbegnuvajte gi hranlivite produkti koi{to sodràt histamin i tiramin( vino, pivo, pe~urki, sardini i sl.), odnosno raboti koi{to na li~nosta koja e ~ustvitelna i podle`na na alergii deluvaat ( vlijaat negativno) isto kako i samata alergija. Va{ata ishrana bi trebalo da se zasnova na oriz, na pile{ko, na kompiri, na testenini i na drugi hranlivi produkti od grupite na spomenatite produkti, odnosno ishranata bi trebalo da se zasnova na hranlivi produkti koi{to sodràt pomali koli~ini masnotii i nadraznuva~ki materii. April April e mesec koga treba da izbegnuvate zamor. Zgolemenite nadvore{ni temperaturi i se pogolemite denovi deluvaat na epifizata, `lezdata koja{to e pod tilot i gi uramnoteùva instiktivnite funkcii na teloto. Organizmot na ovie promeni se odnesuva kako da e zamoren i pospan. Za da gi napolnite bateriite treba da konzumirate hrana so golemi koli~ini na vitamini i na minerali, kako {to se: kivi, jagodi, brokula i drugo od grupata na spomenatite hranlivi produkti. Protiv stres, koj{to go predizvikuva prilagoduvaweto na sezonskite promeni, osobeno e korisen vitaminot C.

Cvetanka Maneva Samarxiska Maj Maj e mesec pred letoto koga te{kotiite so celulitot stanuvaat se poprisutni pogolemi. Za da se oslobodite od celulitot, izbegnuvajte gi pred se slatkite hranlivi produkti i mrsnite i kalori~ni sosovi, potoa gaziranite pijaloci, alkoholot i mnogu solenite hranlivi produkti kako {to se soleni suvomesni proizvodi i zreli sirewa(zatoa {to natriumot ja zadrùva te~nosta vo teloto). Zatoa, konzumirajte pove}e visokokalori~en leb i testenini, riba, mnogu ovo{je i zelen~uk i pijte {to pove}e voda. Juni Juni e mesec koga treba da se podgotvime za son~awe. Site bi sakale brzo da dobieme ubava temna boja, a so sigurnost ne sakame sonceto da ne izgori. Bi trebalo eden mesec pred odewe na odmor organizmot da dobie dovolno koli~ini betakarotin (najmnogu go ima vo crveno-portokaloviot zelen~uk i vo ovo{jeto piperkite, domatite itn), koj go pottiknuva nastanuvaweto na melaninot, koj{to pak {titi od {tetnite vlijanija na son~evite zraci, a na koàta i dava ubavo pocrveneta boja. Vo ovoj mesec ne treba da se zaboravi na vitaminot E, so koj{to se bogati hranlivite produkti od grupata na rastitelnite masla, xigerot, jajcata itn. Juli Juli e mesec koga treba da se borime kako da ja pobedime nepodnoslivata è{tina. Letoto e vo poln ek, a ~estopati u{te ne sme oti{le na odmor. @e{tinite najlesno }e gi pobedime dokolku na organizmot mu obezbedime dovolno te~nost i mineralni materii koi{to se gubat so poteweto. Treba da se pie tolku, kolku {to e mo`no, i toa ne samo voda, tuku i ovo{ni i zelen~ukovi sokovi so koi{to na organizmot mu se vnesuva vita-

Zdravje i bolesti mini i kalium. Kaliumot kako mineral e mnogu vaèn za uramnoteènost na te~nosta vo organizmot. Ishranata bi trebalo da se zasnova na grupata hranlivi produkti koi{to sodràt pove}e ovo{ni salati, sladoledi i sl. Avgust Avgust e mesec koga treba da se navla`ni koàta. Koàta poradi sonceto, pesokot i solta stanuva suva i po~nuva da se gubi ubavo pocrvenetata boja. Treba da se obezbedite so pogolemi koli~ini od letno ovo{je i zelen~uk. Site letni hranlivi produkti se mnogu bogati so voda. Osobeno se korisni onie hranlivi produkti od ovo{je i zelen~uk koi{to se so crvena, so òlta i so portokalova boja, bidej}i sodràt mnogu betakarotin koj{to go {titi tkivoto i vitamin C koj{to go pomaga nastanuvaweto na kolagenot kako osnova, koj koàta ja pravi okrugla i napnata. Septemvri Septemvri e mesec koga sme podgotveni za vra} awe doma, na rabota. Toa se te{kotii, kako od podolg odmor povtorno da se vklu~ime vo voobi~aeniot ritam na rabota i na ìveewe. Organizmot bara hranlivi produkti koi{to davaat naboj, a se prepora~uvaat testeninite so ednostavni zelen~ukovi sosovi preliv, riba i meso na àr, kako i nepolnomasni mle~ni proizvodi. Na masata ne treba da nedostasuvaat hranlivi produkti bogati so magnezium i so vitamin B, koj{to ja podobruva koncentracijata. Oktomvri Oktomvri e mesec koga treba da se napravi ne{to vo vrska so pa|aweto na kosata. Ne e ni{to stra{no, moè da se nare~e deka toa e sezonsko menuvawe na vlaknoto- toa e od fiziolo{ka priroda, poradi sonceto, sol-

Cvetanka Maneva Samarxiska funkcioniraweto na polnite organi. Na preterano debeleewe – goewe najmnogu deluva prekumernata ishrana so produkti koi obiluvaat so masnotii i so jaglenhidrati, a posebno so {e}eri, kako i upotrebata na alkohol. Zgolemena upotreba na gotvarska sol posredno deluva na debeleeweto, bidej}i sozdava zgolemena upotreba na te~nosti koi gi {irat ograniteza varawe i predizvikuvaat kaj `lezdite za vnatre{no la~ewe zgolemeno la~eww na sokovi. Belkovinskata hrana vlijae na goeweto, a hranata od rastitelno poteklo, posebno sveòto ovo{je, duri i go spre~uva. Ova im se prepi{uva na nekoi specifi~ni materii {to gi sodrì sveòto ovo{je i zelen~ukot(organskite kiselini).

Osnovni faktori i principi na racionalna ishrana Osnovni faktori koi vlijaat na racionalnosta na ishranata se:  godinite na starost i polot;  fiziolo{ka sostojba na organizmot;  vidot na dejnosta (fizi~ka rabota i sl);  klimatski uslovi i dr Godinite na starost i polot vlijaat na potrebite na organizmot za hrana, poradi faktot {to so stareweto istite postepeno se namaluvaat. Taka na primer, malite deca imaat mnogu pogolemi barawa za hrana gledawe od strana na nivnata teìna, vo odnos na postarite lica. Isti taka, vo vreme na pubertet energetskite potrebi na organizmot se relatino pogolemi vo odnos na teìnata na teloto i se nesrazmerni na teìnata koja se dobiva. Vo vreme na pubertet, polot najmnogu vlijae na potrebite na organizmot vo hrana. Taka, ènskite deca za vreme na pubertet imaat pogolemi potrebi od

Zdravje i bolesti ma{kite. Me|utoa, po sedumnaesettata godina ma{kite deca imaat pogolemi energetski potrebi i taa sostojba ostanuva ista do starosta Fiziolo{kata potreba na organizmot e od mnogu pogolemo zna~ewe za ènite otkolku za maìte. Specifi~nite fiziolo{ki sostojbi kako {to se bremenosta i doeweto generiraat mnogu pogolemi energetski barawa na organizmot. Fizi~kata rabota, kako faktor koj vlijae na energetskite potrebi na organizmot za hrana, e od najgolemo prakti~no zna~ewe i na nego posebno treba da mu se posveti vnimanie pri odreduvawe na kvalitativnite normi na ishrana. Klimatskite uslovi se isto taka mnogu vaèn faktor. Poznato e deka ~ovekot gubi mnogu pove}e od toplinata vo zima, otkolku vo leto, taka {to za pokritie na toj energetski rashod e potrebno pove}e hrana.

Cvetanka Maneva Samarxiska no ima i takvi koi gi sodràt site hranlivi materii vo razli~ni odnosi ( ìtarici, mleko, soja i dr.). Site ìvotni namirnici se delat vo dve osnovni grupi: ď ą produkti od rastitelno poteklo i ď ą produkti od ìvotinsko poteklo. Pokraj ovie dve grupi postojat i produkti so mineralno poteklo ( primer, gotvarska sol). Podelbata e izvr{ena spored potekloto na produktite. Pokraj toa {to produktite od rastitelno i ìvotinsko poteklo se pojavuvaat vo razli~ni oblici, sepak se sli~ni vo hemiski pogled. Toa se potvrduva i so faktot deka nekoi, re~isi isti hranlivi materii se nao|aat i vo ìvotinski i rastitelni produkti ( primer, masti, belkovini, pa duri i jaglehidrati). Hranlivata vrednost na ìvotnite namirinici zavisi od toa vo kakov oblik i vo kakov me|useben odnos se zastapeni oddelni hranlivi materii vo niv. Karakteristi~no za produktite od ìvotinsko poteklo e toa {to prete`no sodràt belkovini i masti, a samo vo mal broj na slu~ai i jaglehidrati, dodeka pogolemiot broj na produkti od rastitelno poteklo sodràt, samo jaglehidrati. Pogolemiot broj na produkti od ìvotinsko i od rastitelno poteklo sodràt pokraj hranlivite materii i vitamini i mineralni materii. Poradi svoite biohemiski svojstva mastite pretstavuvaat sostaven del na produktite od ìvotinsko i od rastitelno poteklo, zatoa {to gi sodràt re~isi istite hemiski supstancii. Spored fiziolo{kite ulogi i hemiski svojstva ili poto~no spored obemot vo koj produktite u~estvuvaat vo na{ata ishrana gi delime na: ď ą produkti koi sluàt kako hrana, i ď ą dopolnitelni produkti. Vo produkti koi sluàt za ishrana gi vbrojuvame

Cvetanka Maneva Samarxiska Variva, ovo{je i zelen~uk Varivata, ovo{jeto, zelen~ukot i ìtaricite vleguvaat vo grupata na ìvotni namirinici od rastitelno poteklo. Stanuva zbor za isklu~itelno va`na grupa na produkti za ishrana na lu|eto. Bez variva, zelen~uk i ovo{je ishranata na lu|eto ne samo {to bi bila ednoli~na, tuku {to e u{te pozna~ajno, vo ovaa grupa na produkti se sodràni isklu~itelno va`ni materii za odrùvawe na ìvotnite funkcii na ~ove~kiot organizam. Imeno, ovaa grupa na produkti, a osobeno sveìot zelen~uk i ovo{jeto izobiluvaat so vitamini i mineralni materii. Vrednosta na varivata, na zelen~ukot i na ov{jeto vo ishranata na lu|eto e odredena so hemiskiot sostav na ovie produkti. Zaradi razli~niot hemiski sostav, kako i zaradi nivnata razli~na fiziolo{ka uloga, produktite od ovaa grupa se delat na grupa na variva i na grupa na ovo{je i zelen~uk. Varivata sodràt zna~itelno pomal procent na voda vo odnos na sveìot zelen~uk i ovo{je, no od druga strana vo niv ima zna~itelno koli~estvo na suvi materii( skrob i belkovini). Zelen~ukot i ovo{jeto sodràt golem procent na voda (pome|u 80 i 94%), mal procent na belkovini (okolku 3%), relativno malo koli~estvo na jaglehidrati (okolku 3%), koi voobi~aeno se sostojat od skrob, od celuloza, od saharoza i dr. Vo ovaa grupa sodràni se mali koli~ini na masti, vo oblik na masla, no so izvonredno golemo koli~estvo na mineralni materii i vitamini ( osobeno A, B i C). Postoi golema razlika vo procentot na jaglehidrati, belkovini i masti pome|u oddelni vidovi na variva, zelen~uk i ovo{je, zaradi {to se prepora~uva upotreba

Zdravje i bolesti na razli~ni produkti vo ishranata so {to se obezbeduva vnesuvawe na site neophodni hranlivi materii vo ~ove~kiot organizam. Stepenot na iskoristuvawe na varivata, na zelen~ukot i na ovo{jeto zavisi od hemiskiot sostav i od na~inot na prigotvuvawe na hranata. Suvoto varivo se karakterizira so pogolem procent na celulozni materii, koi ~ove~kiot organizam moè da gi iskoristi, dodeka ovo{jeto i zelen~ukot sodràt pogolemo koli~estvo na voda, {to ja namaluva nivnata hranliva vrednost. Sepak, so pravilna upotreba i so kombinirawe na produktite moàt da se namalat nedostatocite na oddelni produkti i da se postigne celosna higiena vo ishranata. Spored botani~kite svojstva varivata se delat na:  lisnat zelen~uk ( zelena salata, spana}, zelka, magdonos i dr.);  cveten zelen~uk ( karfiol i brokula);  me{unkast zelen~uk ( grav, boranija, gra{ok, soja, le}a, kikiritki i dr.);  korenov zelen~uk ( kompir, morkov, cveklo, repka, kromid, bel luk i dr.) ;  steblest zelen~uk ( celer i dr.);  ostanat zelen~uk ( krastavici, domati, tikvi~ki, modar patlixan, piperki i dr.); Vo zelen~uk spa|aat i pe~urkite. Vo praktikata ovaa grupa na ìvotni namirnici se deli na suvo varivo i na sveò ovo{je i zelen~uk. Vo suvo varivo spa|aat:  variva od grupata na ìtarici: oriz, proso i dr.  variva od grupa na melni~ki proizvodi : p~eni~en i p~enkaren griz i dr.  variva dobieni so prerabotka na bra{no: suvi testa vo razli~ni oblici, i  zrnesto varivo : grav, gra{ok, boranija, soja i dr.

Cvetanka Maneva Samarxiska Meso i masnostii Mesoto i ribata spa|aat vo grupata na prvi ìvotni namirnici koi ~ovekot po~nal da gi koristi vo ishranata. So tek na vreme, ~ovekot zapo~nal da koristi pove} e produkti od rastitelno poteklo, no toa ne vlijaelo na promenata na negoviot stav kon mesoto. Mesoto se nao|a vo ishranata na lu|eto pred se zaradi svoite biolo{ki vrednosti, odnosno istoto sodrì odredeni materii, koi gi nema vo hranata od rastitelno poteklo. Paralelno so biolo{kite, od golemo zna~ewe se i psiholo{kite pri~ini poradi koi ~ovekot go konzumira mesoto, odnosno prijatniot vkus na dobro prigotveniot mesen obrok. Od druga strana, pokraj biolo{kite i psiholo{kite pri~ini, postojat i ekonomski pri~ini zaradi koe mestoto se koristi vo ishranata. Imeno, vo odredeni delovi na svetot i regioni, kako rezultat na specifi~ni klimatsko â&#x20AC;&#x201C; geografski uslovi, sto~arstvoto ili ribarstvoto se i edinstvena stopanska granka, pa ottuka mesoto i ribata pretstavuvaat edinstvena hrana. Higienata na ishranata sugerira hrnata na ~ovekot da bide me{ovita, odnosno vo nea da ima produkti od rastitelno i od ìvotinsko poteklo. Mesoto ima golema bilo{ka vrednost, zaradi toa {to, vo odnos na ostanatite ìvotni namirnici e najbogato so belkovini, koi ~ove~kiot organizam najdobro gi apsorbira. Mesoto sodrì okolku 20 vidovi na polnovredni belkovini, zaradi {to se smeta za mnogu zna~aen ìvoten produkt. Mestoto sodrì 10 nezamenlivi belkovini, koi imaat pozitiven aminokiselinski sostav i koi ~ove~kiot organizam najdobro gi iskoristuva za izgradba na sopstveni belkovini. Soglasno na toa, belkovinite se najva`niot del od mesoto.

Zdravje i bolesti Teoretski razgleduvano site belkovini imaat ednakva biolo{ka vrednost. Me|utoa, sodrìnata na oddelni vidovi belkovini ne se isti vo sekoj vid na meso. Dokolku mesoto e pomrsno, istoto ima pomalku belkovini. Mrsnoto meso ima pogolema energetska vrednost, a pomala biolo{ka vrednost. Toa zna~i deka mesoto na podebelite ìvotni ima pomalku belkovini, od mesoto na ìvotnite so sredna debelina. Pri op{tata ocena na hranlivata vrednost na mesoto, prednost treba da mu se dade na mesoto od muskulno tkivo, odnosno na mesoto koe sodrì pomalku svrzuva~ko tkivo. Mesoto svrzuva~koto tkivo pobavno se gotvi, pote{ko se vari i ne e tolku vkusno kako mesoto od muskulnoto tkivo i zatoa ima pomala vrednost vo ~ove~kata ishrana. Isto taka, mesoto od postari ìvotni ima pove}e kolagen, koj ~ove~kiot organizam ne go koristi za izgradba na sopstveni belkovini, tuku samo za energetski potrebi. Pokraj belkovinite, mesoto sodrì u{te i drugi materii od koi zavisi negovata vrednost vo ishranata, kako {to se masnotiite,mineralni materii (fosfor, kalcium, èlezo), vitamini od grupata B i jaglehidrati ({e}er). Pokraj spomenatite, mesoto sodrì i ekstraktivni materii, koi imaat specifi~en hemiski sostav (purinski bazi, ksantol i hipoksantol). Takvite materii imaat posebna uloga vo ishranata na lu|eto, odnosno vlijaat na vkusot i na so~nosta na mesoto i ja potiknuvaat rabotata na organite za varewe, so {to pridonesuvaat za pravilno iskoristuvawe na ostanatite ìvotni namirnici konzumirani vo isto vreme so mesoto, kako na primer leb, varivo, zelen~uk i sl.

Cvetanka Maneva Samarxiska Mleko i mle~ni proizvodi Mlekoto i mle~nite proizvodi se od isklu~itelna va`nost za ishranata na lu|eto. Spored svojata hranliva vrednost mlekoto se nao|a na ~elo od site ìvotni namirnici bidej}i gi sodrì re~isi site materii neophodni za zadovoluvawe na energetskite i na biolo{kite potrebi na organizmot. Vakvata konstatacija lesno se dokaùva ako se analizira ishranata na doen~iwata i na malite deca za koi mlekoto pretstavuva najva`na i edinstvena hrana. Mlekoto ima specifi~en sostav po koj se razlikuva od site drugi te~nosti od rastitelno i ìvotinsko poteklo. Takviot sostav odgovara na negovata namena i mu dava golema biolo{ka i tehnolo{ka namena. Hemiski sostav na mlekoto e 87,5% voda, 3,5% masnotii, 4,7% mle~en {e}er, 3,6% belkovini i 0,7% mineralni soli. Vo mlekoto se nao|aat tri vida na belkovini: kazein (3%), mle~en albumin(0,5%) i mle~en globulin (0,1%). Mlekoto sodrì malku mineralni materii (fosfati, kalcium), no tie sepak se od golemo zna~ewe za ishranata na lu|eto, pred se zaradi sodrìnata na kalcium vo nego. Procentot na vitamini vo mlekoto zavisi od na~inot na ishrana na dobitokot. Imeno, dobitokot koj pase dava pogolemo koli~estvo na vitamini vo mlekoto. Mlekoto e osobeno bogato so vitamini A, B, B1, B2, C, D, E i dr. Mlekoto pretstavuva ìvoten produkt so visoka biolo{ka vrednost, no so mala energetska vrednost, zaradi golemiot procent na voda vo nego. So izdvojuvawe na vodata od mlekoto, se dobivaat golem broj kvalitetni mle~ni proizvodi. Pokraj sveòto mleko, vo ishranata moè da se koristi i konzervirano mleko, koe moè da bide kondenzirano i mleko vo prav.

Zdravje i bolesti Kondenziranoto mleko sodrì 26% voda, 40% saharoza i 34% suva supstancija na mleko. Mlekoto vo prav se razmatuva vo voda, so {to se dobiva mleko so prirodna koncentracija. Mlekoto vo prav pretstavuva visoko koncentrirana hrana, koja iako e pretvorena vo prav, ne zaostanuva zad obi~noto mleko. Va`na grupa na mle~ni proizvodi se kiselite mleka vo koja vleguvaat obi~noto kiselo mleko (ov~o, kravjo), jogurt, kefir i dr. Site vidovi mle~ni proizvodi, posebno kiseloto mleko i jogurtot pretstavuvaat odli~na hrana, zatoa {to pokraj hranlivite sostojki sodràt i drugi materii koi gi pravat lekoviti(mle~na kiselina), pa duri se smeta deka go podmladuvaat organizmot. Sepak, od site mle~ni proizvodi, sireweto ima najgolema vrednost vo ishranata. Sireweto gi sodrì site va`ni sostojki kako {to se belkovinite, masnotiite i mineralnite soli(osobeno kalcium)

Cvetanka Maneva Samarxiska [e}er [e}erot pretstavuva vaèn del od ~ovekovata ishrana. Pokraj visokata hranliva vrednost, toj pred se, sluì kako dodatok na drugi produkti za podobruvawe na vkusot. [e}erot e nezamenliv pri konzerviraweto na ovo{jeto i pri izrabotka na slatkite, koi pretstavuvaat del od ishranata na lu|eto. [e}erot brgu se vari vo organizmot i se resorbira vo krvta. Zaradi svoeto svojstvo brgu da sogoruva, toj pretstavuva idealen produkt za isto{ten organizam, poradi {to se dava vo slu~aj na slabost na organizmot. Sepak, ~ovekot nemoè da se hrani isklu~ivo so {e}er, zatoa {to toj ne sodrì vitamini, belkovini, masti i minerali materii koi mu se neophodno na ~ovekot. Najgolem del od ishranata na lu|eto gi so~inuvaat jaglehidrati, od koi ~ove~kiot organizam preku lebot, dobiva i najevtini kalorii. Od {e}erot se dobivaat 4.000 Cal na eden kilogram, taka {to posle lebot, {e}erot pretstavuva najevtin izvor na kalorii koi se neophodni za zadovoluvawe na energetskite potrebi na organizmot. [e}erot se nao|a vo kletkite na mnogu rastenija, a najmnogu go ima vo {e}ernata repka i vo {e}ernata trska. Vo ishranata ~ovekot najmnogu go koristi obi~niot {e} er ili saharozata. Pokraj saharozata postoi i grozdoviot {e}er koj najmnogu go ima vo grozjeto. Vo ovo{jeto i vo nekoi drugi rastenija postoi ovo{en {e}er t.n. fruktoza. Vo mlekoto postoi mle~en {e}er, a od skrobot na p~enkata se dobiva p~enkaren {e}er. Tehnolo{kiot proces za dobivawe na {e}er se sostoi od pove}e fazi. Vo prvata faza se dobiva {e} eren sok, preku tehnolo{ki proces na difuzija. Vo vtorata faza se vr{i pre~istuvawe na difuzniot sok, taloèwe na sokot, saturacija (odvojuvawe na {e}erot od metalite). Vo slednata faza se vr{i koncentracija na {e}erniot sok do kristalizacija, potoa odvojuvawe na kristalite od sirupot i vo poslednata faza se vr{i rafinirawe na {e}erot, odnosno {e}erot se â&#x20AC;&#x153;pereâ&#x20AC;? so varno mleko vo centrifuga i se cedi niz jaglen.

Cvetanka Maneva Samarxiska ganizmot ne e vo mo`nost da ja potro{i celata energija {to ja vnesol niz dnevniot obrok i taka se javuva vi{ok kalorii, odnosno se natrupuvaat masti vo organizmot.  Barawe uteha vo hrana. Ovaa pojava naj~esto se sre}ava kaj neuramnoteèni osobi, razni anksiozno osobi, lu|e nezadovolni od svojata situacija t.n nesre}ni li~nosti. Mnogu lu|e koi se nao|aat vo konfliktni situacii na rabota, vo familijata ili vo dru{tvoto, ~esto baraat re{enie na svoite problemi vo zgolemenoto zemawe na hrana.  Socijalnite faktori moàt isto taka da vlijaat na pojavata na zgoenosta.  Trudni~kiot period i menopauzata kaj ènite. Vo ovie periodi ènite mnogu ja zgolemuvaat svojata telesna masa, mnogu pove}e otkolku {to e dozvoleno, poradi zgolemenoto vnesuvawe hrana.

Mehanizam na nastanuvawe na zgoenost Prekumernoto vnesuvawe na energetski materii (prvenstveno {e}eri i masti) rezultira sekoga{ so natrupuvawe na masti vo organizmot. Vi{okot {e}eri vneseni vo organizmot, vo crniot drob se pretvaraat vo trigliceridi koi preku krvta se transportiraat vo tkivata, poto~no vo masnite kletki kade {to se taloàt. Ovaa preobrazba na jaglenite hidrati vo masti i nivnoto taloèwe vo masnite kletki na organizmot e najva`noto naru{uvawe vo metabolizmot. Postojat dva tipa zgoeni osobi i toa:  Prvata grupa ja so~inuvaat lu|e koi {to ja zgolemile svojata yelesna teìna koga im bil zavr{en periodot na rastewe t.n zgoenost kaj porasteni ( vozrasni ) osobi. Kaj ovie lu|e doa|a do zgolemuvawe na telesnata teìna poradi zgolemeno trupawe na trigliceri-

Zdravje i bolesti di vo masnite kletki koe rezultira i so zgolemuvawe na volumenot na tie kletki (hipertrofija), no pri toa nivniot broj ne se zgolemuva. Ovie lu|e moàt mnogulesno da ja namalat svojata telesna masa i da ja odrùvaat idealna. ď ą Vtorata grupa ja so~inuvaat lu|e koi stanale zgoeni u{te vo periodot na najranata detska vozrast pa se do periodot na zavr{etokot na rasteweto na organizmot. Vo ovoj period masnite kletki, pokraj toa {to go zgolemuvaat svojot volumen (hipertrofiraat) poradi taloèwe na trigliceridi, doa|a i do zgolemuvawe na nivniot broj (hiperplazia). Kaj ovoj tip na zgoeni mnogu e pote{ko da se namali telesnata masa i da se zadrì podolg period vo granicite na idealnata telesna teìna. ď ą Pri debeleewe razli~en e rasporedot na trupawe na masnoto tkivo vo organizmot kaj maòt i ènata. Kaj ma{kite osobi masnoto tkivo prete`no se taloì vo gradniot ko{, gorniot del na stomakot, na vratot i liceto. Dodeka kaj ènskite osobi, masnoto tkivo se natrupuva prete`no vo stomakot, glutealniot predel (zadnik) i gornite i dolnite ekstremiteti. Postoi i otstapuvawe od ovoj redosled kaj zgoenite lu|e ~ija {to pri~ina e nekoe endokrino naru{uvawe. Tie imaat svoj specifi~en redosled karakteristi~en za odredena bolest.

Posledici od zgoenosta Bolestite koi na direkten ili indirekten na~in se povrzani so zgoenosta i se pri~ina za zgolemeniot stepen na mortalitet kaj ovie osobi se slednite: ď ą [e}ernata bolest e mnogu ~esta kaj zgoenite osobi. Osnovnata pri~ina za toa se smeta deka e nepravilniot na~in na ishrana, odnosno prekumernoto vnesu-

Cvetanka Maneva Samarxiska vawe na {e}eri vo organizmot koi go teraat pankreasot na zgolemeno la~ewe na insulin. So tek na vreme toa zgolemeno la~ewe na pankreasot na insulin postepeno popu{ta {to rezultira so zgolemuvawe na nivoto na {e}erot vo krvta nad dozvolenite granici.  Zgolemeniot krven pritisok e prisuten kaj pove} e od 75% od zgoenoto naselenie. Seu{te ne se razjasneti najdobro pri~inite koi kaj ovie osobi doveduvaat do zgolemuvawe na krvniot pritisok, no so sigurnost mo`e da se ka`e deka edinstven preventiven faktor protiv zgolemuvaweto na krvniot pritisok kaj debelite osobi e redukcijata na telesnata masa.  Arteriosklerozata i komplikaciite od nejze kaj zgoenite osobi se razvivaat mnogu pobrzo i vo golem stepen otkolku kaj drugite lu|e. Pri~inata za toa e zgolemenoto nivo na slobodni masni kiselini i holesterolot vo krvta kaj zgoenite osobi.  Bolesti na srceto. Srceto strada na dva na~ina: a. Direktno e zasegnato poradi zgolemenata masna infiltracija kako vo okolnite organi taka i vo strukturite na samoto srce t.n ( cor adiposum). Kako posledica na toa se javuva ote`nata cirkulacija niz koronatnite sadovi i stradawe na strukturite na srceto, pred se glavnite promeni se vo srceviot muskul. b. Srceto e pogodeno i indirektno, kako posledica na zgolemeniot krven pritisok, zabrzaniot proces na arteriosklerozata i so {e}ernata bolest, {to isto taka pridonesuvaat pobrzo da se javi srcevata slabost.  Respiratorniot sistem zaradi namalena podvi`nost na yidot na gradniot ko{ i dijafragmata kaj zgoenite osobi se namaluva plu}nata ventilacija, a toa e pri~ina za po~estite zaboluvawa od infektivna priroda.  Nekoi tipovi na karcinomi. Neobjasniva e zgolemenosta na nekoi tipovi karcinomi kaj zgoenite os-

Zdravje i bolesti obi kako {to se karcinom na gradata, endometriumot, òl~kata i debeloto crevo. ď ą êsti se i drugite bolesti kako:kalkuloza vo òl~kata i òl~nite pati{ta, artroti~ki promeni na zglobovite, verikoziteti na dolnite ekstremiteti, hroni~en gastritis, sekako ne treba da se zaboravat i psihi~kite stradawa kaj ovie lu|e.

Le~ewe na zgoenosta Le~eweto na zgoenosta e bolna tema za mnogu zgoeni osobi, ne poradi toa {to ne sakaat da ja namalat svojata teìna tuku od mnogubrojnite neuspe{ni obidi vo toa. Le~eweto na zgoenosta e eden mnogu kompleksen metod koj vo sebe kako glavni komponenti gi sodrì: 1. Dobro balansiran dietalen reìm, koj }e dovede do celosna promena na navikite i na~inot na ishrana kaj odredeni osobi. 2. Zgolemena fizi~ka aktivnost. 3. Medikamentno le~ewe koe se koristi samo vo isklu~itelni situacii. Pravilno postavena dieta i zgolemena fizi~ka aktivnost se komponenti koi treba da bidat zastapeni vo le~eweto i naj~esto se sosema dovolni za postignuvawe na idealnata telesna teìna i nejzinoto trajno zadrùvawe.

Dietoterapija Dietata e najva`en faktor vo le~eweto na zgoenosta. Dietoterapijata vo osnova se sostoi vo namaluvawe na koli~inata na energijata koja se vnesuva vo organizmot i zgolemuvawe na energetskata potro{uva~ka od druga strana. Toa zna~i, vo listot na jadewa da ima

Cvetanka Maneva Samarxiska prehrambeni produkti koi se niskokalori~ni, no dietski vredni, a od druga strana zgolemena fizi~ka aktivnost.

Energetski potrebi na organizmot Energetskite potrebi ne se sekoga{ konstantni za eden organizam, tie zavisat od mnogu faktori, pred se polot, vozrasta, rabotata, klimatskite uslovi i sl. Za polot i vozrasta moàt da se najdat nekoi zaedni~ki soodnosi-standardi, me|u razli~ni organizmi od ist pol i vozrast, me|utoa rabotata-fizi~koto napregawe zafa}a eden po{irok krug na zanimawa kaj koi energetskite potrebi se razli~ni i rastat proporcionalno so zgolemuvawe na fizi~kata aktivnost. Od definicijata za dietoterapija spomenavme deka taa vo osnova se sostoi vo namaluvawe na koli~inata na energija koja se vnesuva vo organizmot. Toa zna~i, za da se namaluva telesnata masa organizmot treba da vnesuva pomala koli~ina energija od onaa koja e potrebna za nego. Najdobro e da se namalat energetskite potrebi na organizmot za 30-40% a maksimalnata dozvolena granica e do 50%. Sekoe namaluvawe pod 50% moè da dovede do seriozno naru{uvawe na funkcijata na organizmot i da go naru{i ìvotot na pacientot.

Pravilno komponirawe na dietalniot dneven obrok Organizmot treba da se navikne na pomala koli~ina hrana i energija, a toa vo nikoj slu~aj ne smee da bide so gladuvawe. ^ovek koj e na t.n restriktivna dieta, odnosno onoj koj saka da slabee, ne smee da bide niko-

Zdravje i bolesti ga{ gladen. Toj mora da bide postojano sit. Poradi toa se obezbeduvaat najmalku 4-5 obroka dnevno, koi }e mu davaat ~uvstvo na sitost no vo isto vreme negovata telesna teìna }e bide po pad. So hranata ~ivekot vnesuva glavno vo pomali ili pogolemi koli~ini zavisno od vidot na hranata, belkovini, masti, jaglenohidrati, mineralni materii i vitamini. [e}erite i mastite pretstavuvaat vo osnova energetski materii. Belkovinite se gradivni materii i vleguvaat vo sostav na kletkite a se neophodni za rast i razvoj na organizmot, dodeka vitaminite i mineralnite materii u~estvuvaat vo mnogu metaboli~ki procesi koi se neophodni za normalno funkcionirawe na organizmot. Jaglehidratite treba da se zastapeni vo 50% od vkupniot energetski vnes na kalorii odnosno 1-1.5g na kg teìna. Mastite treba da se svedat na minimum, da se koristat najmnogu 5-10g vidlivi masti. Proteinite ne smeat da bidat zastapeni vo pomala koli~ina od 1g na kg idealna telesna masa, a maksimalno e dozvoleno1.7g na g idealna tleesna masa. Vitaminite i mineralite potrebno e da se vnesuvaat vo optimalni koli~ini. Va`na komponenta vo podolgotrajnata programa za namaluvawe na telesnata teìna e i zgolemena fizi~ka aktivnost.Koga zboruvame za zgolemena fizi~ka aktivnost se misli na postepeno i sekojdnevno izvr{uvawe na nekoi lesni fizi~ki aktivnosti koi }e stanat del od na~inot na sekojdnevniot ìvot na ovie lu|e. Najdobro e da se po~ne so poladnevni ili ve~erni pro{etki, so postepeno zgolemuvawe na petekata, so iska~uvawe po skali bez koristewe na lift, da se koristi pove} e velosiped otkolku avtomobil i drugi sekojdnevni aktivnosti. Vo podocniot period, vo zavisnost od zdravstvenata sostojba na pacientot se prepora~uvaat i drugi razli~ni vidovi sportski aktivnosti:igrawe razni igri ( fudbal, tenis i sl.), skijawe, plivawe, veslawe

Cvetanka Maneva Samarxiska i drugo. Primena na pravilna dieta, zgolemena fizi~ka aktivnost i postojana kontorla na telesnata masa, se osnovni uslovi za postepena, no sigurna redukcija na telesnata masa.

Drugi faktori Lo{ite naviki vo ishranata, stresot i zagadenata okolina, moàt na na{eto telo da mu gi odzemat neophodnite nutrienti ii so toa da go zagrozat imunolo{kiot sistem na teloto. Site sakame da izgledame {to podobro i da go za{titime i neguvame svoeto telo i koà od sekojdnevnoto vlijanie na veterot, sonceto i {tetnite zagaduva~i, koi za àl gi ima se pove}e. Me|u najbitnite faktori za odli~en izgled se: ishranata odvnatre (pravilna ishrana), ìvotniot stil i ishranata na teloto odnadvor (nega na koàta). Denes i znavi~no medicinata i takanare~enata alternativna medicina izgleda deka se soglasuvaat vo edno: Voobi~aeniot na~in na ishrana na sovremeniot ~ovek e odale~en od nekoi prirodni principi, taka da se smeta kako eden od glavnite pri~ini â&#x20AC;&#x201C; rizik za takanare~enite civilizaciski bolesti â&#x20AC;&#x201C; pred se zaboluvawa na srceto i krvotokot, razni vidovi na rak, {ekerna bolest, artritis i sl. Ako go smalime vnesuvaweto na {e}er i masti, a pritoa koristime bilki kako na primer soja, anason ili prirodni za~ini, kilogramite }e se stopuvat i }e bideme poslabi i pozdravi. Gojaznosta ilii debelenita e sostojba na prekumerno natrupuvawe na masno tkivo vo organizmot. Spored mislewata na Svetskata zdravstvena organizacija gojaznosta poprima epidemiski razmeri i stanuva vode~ki

Zdravje i bolesti problem na javnoto zdravstvo. Poradi zgolemenata telesna teìna nastanuvaat brojni klini~ki komplikacii koi go namaluvaat kvalitetot na ìvotot, rabotnata sposobnost i ìvotniot vek na zabolenite. Diriktnite i indirektnite tro{oci od lekuvaweto na gojaznosta pretstavuvaat golem teret na zdravstveniot sistem. Golem broj faktori vlijaat na gojaznosta kako na primer: genetskite faktori, zivotnite naviki, psiholo{kite faktori, no sigurno, ishranata polna so masti ima edna od klu~nite ulogi. Mastite pretstavuvat golem izvor na kalorii koi se skladirat vo organizmot vo oblik na masno tkivo, a tipi~en sostav na ~ove~kata ishrana sodrì poveke od 40% masti, iako se preporacuva udelot na mastite da ne iznesuva poveke od 30%. Lekuvaweto na gojaznosta se temeli na umerena dijeta, bogata so jagleni hidrati, redovni telesni aktivnosti i so farmakolo{ka podr{ka ako e toa potrebno. Poradi moderniot na~in na ìvot, vo koj na raspolagawe ni stoi mnogu hrana i mnogu mala potreba od telesni aktivnosti, pove}e od bilo koga lu|eto se vo zamka na pretereno dobivawe vo teìna. Pove}e od polovina evropjani imaat prekumerna teìna. Re~isi na sekoj petti od niv zdravjeto mu e vo opasnost. Debelinata ne e problem koj se javuva odedna{, tuku se razviva vo tekot na odreden period. Sli~no na ova, so tekot na vremeto vozmo`no e i da se oslabne. Programata za slabeewe mora da se zapo~ne so odreduvawe na vistinskite celi za da podocna se premine na programa na ishrana i ako e potrebno farmakolo{ka podr{ka koi }e pomognat za postepeno slabeewe i da ne dojde do povtorno zdrebeluvawe. Kontroliraweto na teìnata ne e kratkoro~na sostojba tuku dolgoro~en pat kon podobro zdravje. Kako rezultat na toa }e ìveete podolgo i pozdravo. Va{ata telesna teìna pretstavuva ramnoteà pome|u site kalorii koi gi vnesuvame vo organizmot vo

Cvetanka Maneva Samarxiska oblik na hrana i energijata koja ja tro{ime za sekojdnevnite aktivnosti. Toa e navistina tolku ednostavno i ne postojat nikakvi isklu~oci. Za da oslabnete, energijata (kalorii) koi gi tro{ite mora da gi preminat energijata (kaloriite) koi gi vnesuvate. I zatoa za da oslabnete, moète ili da zemate pomalku kalorii ili da tro{ite pove}e energija. Sekako najdelotvorna metoda e da gi promenite zaedno navikite na ishranata i aktivnostite. Hranata koja ja jadete i aktivnostite so koi se zanimavate sekoj den se del od va{ite sekojdnevni naviki, verojatno toa go pravite so godini. Tie naviki dovedoa prekumernata teìna koja sega sakate da ja namalite. Za da uspeete dolgoro~no da ja kontrolirate svojata teìna, potrebno e ovie stari naviki da gi zamenite so novi, da sozdadete zdrav na~in na ìvot â&#x20AC;&#x201C; za cel ìvot. Navikite e te{ko da gi promenete. No ako istraete ke steknete novi naviki so koi }e go podobrite ìvotot vo idnina. Zapomnete, za da ne{to stane navika toa mora da go pravite redovno. Motivacijata i odlu~nosta da uspeete se od najgolema va`nost i }e vi pomogne da gi prebrodite momentite koga }e ~ustvuvate deka }e se otkaète. Vo idnina, po uspe{noto slabeewe }e moète malu i da se opu{tite. Toga{ }e bidete sigurni deka }e se pridrùvate na novosteknatite naviki duri i ako slu~ajno pogre{ite {to ponekoga{ sekomu moè da mu se slu~i. Ako vi zvu~i ova premnogu te{ko prisetete se na nekoi trajni promeni koi ve}e ste gi vnele vo va{iot ìvot â&#x20AC;&#x201C; kako {to e upotrebata na obrano mleko i piewe na ~aj i kafe bez {e}er. Po nedela ili dve, voobi~aeniot prebogat vkus na mleko i zasladen ~aj }e vi deluvaat odvratno. Naskoro va{ite novi naviki na ishrana }e vi se dopa|aat pove}e. Hranata koja ja jademe ima glavna uloga vo na{iot

Zdravje i bolesti ìvot. Taa ni gi ovozmoùva site hranlivi sostojki koi ni trebaat da bideme vo forma i zdravi, no taa isto taka e i del od na{iot op{testven ìvot, kulturni tradicii i ni ovozmoùva ogromno zadovolstvo. Lu|eto jadat od mnogu razli~ni pri~ini. Postojat metaboli~ki signali vo teloto koi ni kaùvaat koga sme gladni ili siti. Tie signali se razvile da ne za{titat od pregladnuvawe. Toa zna~i deka signalite “gladen sum” – se mnogu posilni otkolku {to se za “sit sum”. Toa objasnuva zo{to e mnogu polesno da se prejade{ otkolku da ne se najade{ dovolno. Kaj lu|eto postojat i mnogu silnii psiholo{ki faktori koi vlijaat na vidot i koli~inata na hranata koja ja jademe. Site sme vo sostojba da jademe i toga{ koga ne sme gladni. Izgledot i mirisot na hranata isto taka pottiknuvat na jadewe. Na hranata moème da se naso~ime i koga ni e zdodevno, koga sme osameni ili nesre}ni. Ako podobro gi razbirate svoite sopstveni stavovi kon hranata i jadeweto, }e moète podobro da kontrolirate koja hrana }e ja jadete. Za da steknete kontrola nad hranata mora otvoreno da sogledate {to jadete. Istraùvawata pokaàle deka sekoj veruva deka jade pomalku otkolku {to toa vistinski go ~ini. Nie se laème samite sebesi, se prepravame deka popatnite zalaci vsu{nost i ne se brojat, zaboravaj}i kolku sme izele. Se obiduvame da se uverime deka nekoja hrana sodrì pomalku kalorii ili masti, duri i koga znaeme deka ne e taka. Nekoi lu|e tvrdat deka ne moàt da oslabnat na dijeta od 1000 kalorii dnevno. Toa e zatoa {to se laàt deka gi brojat kaloriite ili gi brojat onie denovi koga pomalku jadat ili zaboravaat na denovite koga bile vo restoran so prijatelite ili na veselba i izele pove}e otkolku obi~no. Priznavaj}i si sebesi {to jadete ste go napravile prviot ~ekor vo promenata

Cvetanka Maneva Samarxiska na ishranata. Najanapred zaboravete na se za â&#x20AC;&#x153;dietiteâ&#x20AC;?. Namesto toa, zapo~nete so sosema nov na~in na jadewe. Denes postojat mnogu jasni dokazi deka vi{okot na masti vo na{ata ishrana e glavnata pri~ina za zgolemuvawe na telesnata teìna. Mastite imaat dvojno pove}e kalorii vo sekoj gram otkolku jaglenohidratite ili proteinite. Mnogu e lesno da se izedat premnogu kalorii ako izbereme masna hrana. Masnata hrana e so pomal volumen od onaa koja sodrì skrob bogat so jaglenohidrati. Toa zna~i deka bi moèle da izedeme pove}e za da go postigneme istoto ~uvstvo na sitost ili podocna da se ~ustvuvame gladni i jademe pome|u obrocite. Me|utoa, mo`no e da se prejadete duri i ako ste na nemasna ishrana. Nekoi nemasni gotovi hrani seu{te sodràt mnogu kalorii, osobeno kola~ite i biskvitite. Ovaa hrana zemajte ja samo povremeno i vo mali koli~ini. Pokraj toa {to }e vi pomogne da oslabnete, nemasnata hrana }e go namali rizikot za dobivawe na mnogu seriozni bolesti, vklu~uvaj}i gi srcevite zaboluvawa, dijabetes, rak i òl~ni kamewa. Hranata koja ja zemate mora da gi sodrì site hranlivi sostojki potrebni za dobro zdravje vo onoj oblik vo koj vie sakate. Dobrata ishrana vklu~uva zdrav razum, umerenost, raznolikost i zadovolstvo. Cel neka vi bidat tri obroci sekoj den. Ako ste nau~eni da kasnete ne{to pome|u obrocite, obidete se da izberete niskokalori~na hrana. Glavninata na va{ata ishrana treba da poteknuva od onie vidovi na hrana koi sodràt skrob, a osnovata im se jaglenohidratite, kako {to se lebot, kompirite, testeninite i orizot. Takvata hrana treba da bide osnova na sekoj obrok. Zemete 2-3 par~iwa leb ili 100-150 gr. varen oriz,testenini ili kompir ili 50 gr. ìtarici za sekoj obrok. Za dva obroka dnevno pripremete okolu 75gr. hrana bogata so proteini kako {to se: mesoto, ìvinata, riba,

Zdravje i bolesti jajca, me{unkast zelen~uk (grav i gra{ok). Lu{pestite plodovi se bogati so proteini no isto taka sodràt i mnogu masti. Ograni~ete gi na 25 gr. i toa samo vo zamena na druga hrana bogata so proteini kako del na glavniot obrok. Mle~nite proizvodi kako {to se mlekoto, sireweto i jogurtot se izvor na mnogu va`ni hanlivi materii vklu~uvaj}i go i kalciumot. Taa hrana bi trebalo da ja zemate 2-3 pati dnevno, na primer ne{to pomalku od 2 dl. mleko, 1 mal jogurt od okolu 50 gr. ili malku sirewe. Izberete proizvodi so malku masnotii, koga i da e mo`no toa. Jadete mnogu sveò ili smrznato ovo{je i zelen~uk za da dobiete mnogu va`ni vitamini i minerali potrebni za dobro zdravje. ûvajte go ovo{jeto i zelen~ukot sekoga{ na dofat na rakata. Pripremete go vo najmalku 5 porcii na den, taka {to da bidat del na sekoj obrok i zdrav me|uobrok. Hranata bogata so masti ili {ekeri treba da ja konzumirate {to e mo`no pomalku dodeka se obiduvate da oslabnete. Taa dava mnogu poveke kalorii otkolku drugite va`ni hranlivi sostojki. Pomalku konzumirawe na takva hrana }e vi ovozmoì pomal vnes na energetski materii, no sepak }e vi osigura da gi dobiete site ostanati hranlivi materii koi vi se potrebni. Mala koli~ina na alkohol moè da se vklu~i vo zdrava, uramnoteèna ishrana. Pove}eto od alkoholnite pijaloci ne sodràt masti, no alkoholot sam po sebe e bogat so kalorii. Obidete se da go ograni~ete dnevniot vnes na alkohol na pomalku od edna merna edinica, na primer 2,5 dl. svetlo pivo, mala ~a{a vino, ~a{ka silen alkoholen pijalok.

Cvetanka Maneva Samarxiska Mali soveti:  Pripremete pomalku hrana;  Napravete lista na potrebni raboti pred kupuvaweto i pridrùvajte im se;  Obidete se da ja odbiete hranata koja ne ste ja nara~ale;  Stanete od masata vedna{ po jadeweto i obidete se da najdete nekoj drug da ja ras~isti masata;  Frlete gi ostatocite od jadeweto vedna{ po obrokot ili sttavete gi vedna{ vo ladilnikot vo neprozirni kutii;  Koncentrirajte se na hranata i uìvajte vo jadeweto bez drugo da vi go odzeme vnimanieto;  Drète “hrana koja mnogu debelee” nadvor od domot;  Zastanete pred desertot za da videte dali ste navistina seu{te gladni;  Pijte mnogu voda vo tekot na sekoj obrok;  Isplanirajte nekoi odredeni aktivnosti koi }e vi go otrgnat vnimanieto vo momentite koga ste vo isku{enie ne{to da gricnete; DEBELINATA E VO CVRSTA VRSKA SO ÊSTOTATA, KOLIÎNATA I VIDOT NA HRANATA KOJA JA JADETE.

Zdravje i bolesti Varewe - naru{uvawa Site lu|e ponekoga{ imaat problemi so vareweto, bez ogled na vozrasta i polot. Verojatnosta za nivna pojava se zgolemuva so vozrasta, bidej}i efikasnosta na sistemot za varewe so tekot na vremeto slabee. Povremeni ili trajni problemi so vareweto, isto taka, moè da bidat posledica na prekumereno jadewe ili piewe alkohol, ~esto koristewe analgetici, kako {to e acetilsalicilnata kiselina ili drugi sredstva za namaluvawe na bolkite, jadewe pod vlijanie na stres ili jadewe produkti {to go nadraznuvaat organizmot. Dve naj~esti pri~ini za tegobi pri vareweto se debelinata, koja go zgolemuva pritisokot vo stoma~nata praznina i pu{eweto koe go potiknuva sozdavaweto na èludo~na kiselina i go olabavuva dolniot sfinkter na hranoprovodot. Polovina od lu|eto koi imaat problemi so vareweto se zarazeni so bakterijata Helicobacter pylori. Problemi so vareweto moàt da se javat vo razli~ni oblici. Simptomi koi ukaùvaat deka normalnoto varewe e ote`nato se slednive:  `drigavica  gasovi ili pod`drignuvawe  pritisok ili bolka vo stomakot koja moè da se {iri kon gradite  ma~nina  povra}awe Tegobite pri vareweto moè da bidat kratkotrajni ili postojani. Iako se mnogu neprijatni, ne se opasni za ìvotot, osven koga stanuva zbor za poseriozno naru{uvawe. Istite moàt da bidat posledica na mnogu pri~initeli, pa zatoa ne postoi univerzalen na~in za lekuvawe na site naru{uvawa. Sepak postojat golem broj na preparati koi moàt da pridonesat za nivno olesnuvawe. Lekovi za lekuvawe na `drigavicata,

Cvetanka Maneva Samarxiska kako antacidite i drugite lekovi {to vlijaat vrz sozdavaweto na èludo~nata kiselina se prviot izbor na tretman kaj ovoj tip na naru{uvawa. Za lekuvawe pak na naru{uvawata prosledeni so silni bolki se koristi kombinacija na antacidi i anestetik lidokain. Dokolku pak se otkrie postoewe na bakterijata Helicobacter pylori, lekuvaweto so antibiotici moè da ja otstarni infekcijata. Mnogu ~aevi blagotvorno dejstvuvaat na vareweto. Ovde spa|aat ~ajot od nane (Mentha piperita), majska snegulka (Filipendula ulmaria), kamilica (Matricaria recutita), mato~ina (Melissa officinalli). Tegobite pri vareweto se ~esti i re~isi e nevozmo`no da se izbegnat. No odrùvaweto na soodvetna telesna teìna, izbegnuvaweto na prejaduvawe ( osobeno na hrana bogata so masti) i preteranoto piewe alkohol, izbegnuvaweto hrana {to te{ko se vari i vozdrùvaweto od pu{ewe zna~itelno ke gi namali istite.

Namaluvaweto na teìnata po~nuva vo glavata Sekoj od nas barem edna{ vo ìvotot se obidel da drì dieta. Bez ogled na toa za kakva dieta stanuva zbor, rezultatot na slabeeweto vo najgolem broj slu~ai e kratkotraen.Na po~etokot se postavuva pra{aweto: Zo{to se zdebeluvame? Odgovorot se razbira glasi: Zo{to premnogu jademe. Vsu{nost jademe pove}e otkolku {to tro{ime. Pokraj toa ~esto jademe pogre{no jadewe vo pogre{no vreme. Delotvornata formula za slabeewe e slednava: ~ovekot oslabnuva i ostanuva takov pred se koga znae, {to se slu~uva vo negovoto telo pred, za vreme i po jadeweto. Faktot deka se zdebeluvame vsu{nost ne e

Zdravje i bolesti vina na na{iot èludnik, tuku na mozokot. Vo nego se slu~uva se {to go odrùva teloto aktivno. Tokmu tamu se obrabotuvaat podatocite za potrebata od hranlivi materii, za èd, glad i sitost, se pra}aat poraki do drugite delovi od teloto i se predizvikuvaat impulsi za odredeni na~ini na odnesuvawe. Spored istorijata na razvojot, golemiot mozok e najstariot del od mozokot. Delovi od sistemot na golemiot mozok se i prodolèniot â&#x20AC;&#x2122;rbeten mozok i hipotalamusot koj pretstavuva vrska me|u teloto i golemiot mozok. Hipotalamusot e mnogu siten del, golem kolku sitna moneta, no i pokraj toa toj e odgovoren za regulirawe na site biolo{ki potrebi na teloto. Toa zna~i deka hipotalamusot upravuva so nad sedumdeset bilioni telesni kletki, a so toa vsu{nost e na{iot centar za opstanuvawe.Tokmu vo ovoj del od mozokot se smesteni centarot za glad i za sitost. Tamu se prenesuvaat site podatoci za primawe hrana i nejzino varewe â&#x20AC;&#x201C; i ovde se re{ava, koga e dovolno i koga treba da se prekine jadeweto. Toa se slu~uva so dejstvuvawe na mnogu hormoni za glad i sitost. Nekoi dejstvuvaat kratkoro~no, nekoi dolgoro~no, a nekoi ne predizvikuvaat samo op{t glad, tuku i glad za opredelen vid hrana. Edna mnogu va`na funkcija na hipotalamusot, {to se odnesuva na namaluvaweto na teìnata e prefrluvaweto na telesnite funkcii od dneven na no}en vid na rabota. Pri pojavata na negativni ~uvstva, kako glad i èd, prirodata nastojuva da ja zasili motivacijata: ne potiknuva so dopolnitelni pozitivni ~uvstva i telesni reakcii. Za toa e odgovoren centarot za zadovolstvo i limbi~kiot sistem ili delot na mozokot za ~uvstva. Toj predizvikuva po jadeweto da se ~uvstvuvame ne samo najadeni tuku i prijatno siti. Kolku e dobro da se vnese hrana doznavame u{te kako doen~iwa. Faktot deka jadeweto ni predizvikuva prijatno ~uvstvo i zadovolstvo odnosno moè da gi otstrani neprijatnite

Cvetanka Maneva Samarxiska ~uvstva e del od na{ite praiskustva. Vakvite ~uvstva gi predizvikuvaat hormonite, kako na primer hormonot za sre}a serotonin. Centarot za zadovolstvo e mnogu osetliv. Na najmalo koli~estvo hrana na jazikot ili samo so nejziniot miris moè da go aktivira cantarot za naslada i da predizvika èlba za jadewe. Hormonite se prenesuvaat so krvta kon nivnite celni organi i kletki. Tie se vrzuvaat so kletkata na posebno mesto, takanare~en receptor i na toj na~in ja prenesuvaat porakata. Kolku hormoni }e bidat izla~eni odreduvaat mnogu stimulativni i inhibira~ki kontrolni hormoni. La~eweto na hormonite trae se dodeka ne se pojavi hormonalen signal. Koga na teloto mu se potrebni va`ni hranlivi materii so pomo{ na hormonskite izvestuva~i prvo se ukaùva na potrebata, po {to sleduva soodvetno vnesuvawe hrana. Procesot zavr{uva duri koga baranite hranlivi materii }e se prenesat do soodvetnoto mesto, odnosno vo kletkata. Za da moè da se sfati principot â&#x20AC;&#x153;oslabete dodeka spieteâ&#x20AC;?, va`no e da se znae deka od hipotalamusot na centarot za hormoni denono}no se ispra}aat barawa za la~ewe. Osobeno no}e se la~i hormonot za rastewe, za da moè vo tekot na no}ta da se aktiviraat procesite za obnovuvawe koi mu se potrebni na teloto, bidej}i samo toga{, so soodvetna ishrana i dvièwe, po~nuva razgraduvawe na masnite naslojki. êtiri hormoni imaat re{ava~ka uloga kaj principot â&#x20AC;&#x153;oslabete dodeka spieteâ&#x20AC;?. Ovde spa|aat hormonot za rastewe koj gi zacvrstuva koskite i go namaluva krvniot pritisok, go potiknuva razgraduvaweto na mastite i razvivaweto na muskulite. Se la~i glavno no}e koga gi aktivira potrebnite procesi za obnovuvawe. Potoa hormonite za dvièwe: hormonite adrenalin i noradrenalin gi osloboduvaat nataloènite masnotii od masnoto tkivo, a so toa ja prezemaat glavnata

Zdravje i bolesti uloga pri slabeeweto za vreme na spieweto. Testosteron: ma{kiot polov hormon go potuknuva razvivaweto na muskulite so {to se zgolemuva kapacitetot za sogoruvawe na mastite. Insulin: osnoven hormon za razmena na materiite. Toj gi nosi hranlivite materii do kletkite i gi otstranuva nepotrebnite materii ({e}er i masnotii), smestuvaj}i gi vo masno tkivo. Golemiot mozok, centarot za glad i sitost, digestivniot trakt i razli~nite tkiva postajono me|usebno razmenuvaat podatoci. Nervnite signali, hormonite i nevrotransmiterite postojano javuvaat kade i {to nedostasuva, i kako taa praznina da se popolni. Kon toa se pridruùvaat i drugi u~esnici, kako na primer streshormonite, hormonite za sre}a, regulatorot za toplina i mnogu drugi. Ne treba da se zaboravi faktot deka na{iot vegetativen nerven sistem koj vsu{nost ja regulira razmenata na materiite i funkcijata na organite, postojano se obiduva da odrùva ramnoteà vo organizamot. Za upravuvawe na mnogu ìvotni procesi prirodata ~esto go koristi principot na sprotivnosti. Toa zna~i deka sostojba na ramnoteà moè da se vospostavi samo ako protistavenite sili se vo ramnoteà. Vo gorenavedenite primeri se slu~uvaat sloèni procesi i samo ~ovekot koj znae zo{to se debelee, moè da ja svrti rabotata vo svoja polza i da oslabi so pomo{ na hormonite, a voedno moè ednostavno i jasno da se zaklu~i deka ednostranite dieti {to se zasnovani isklu~ivo vrz toa da se namali koli~estvoto na vnesuvawe na kalorii, porano ili podocna vodat kon napad na glad poradi {to ne go davaat sakaniot uspeh za namaluvawe na teìnata.

Cvetanka Maneva Samarxiska ď ą Dijabet tip 1 ( moè da se javi vo bilo koja vozrast, no naj~esto e dijagnosticiran kaj mali deca ili adolescenti. Kaj ovoj tip na zaboluvawe organizmot sintetizira mnogu mala koli~ina ili voop{to ne sintetizira insulin). ď ą Dijabet tip 2 ( naj~esto se javuva kaj postari lica, lica vo sredni godini, a vo posledno vreme i deca kako rezultat na zgolemenit trend na poka~ena telesna teìna kaj mladite). ď ą Gestaciska {e}erna bolest ( poka~eni nivoa na {e}er vo krvta na bremeni èni kako rezultat na blokiraweto na aktivnosta na insulinot od strana na poka~enoto nivo na ènski hormoni vo krvta, koja obi~no is~eznuva po ra\aweto na plodot). Koi se simptomi na {e}erna bolest? ! êsto mokrewe; ! Gubewe na telesnata teìna; ! Zgolemen apetit; ! @ed; ! Zamor; ! Zamaten vid; ! Letargija; Tretman Vo tretmanot na {e}erna bolest se vklu~eni medikamenti, dieteski preporaki i fizi~ka aktivnost koi ovozmoùvaat odrùvawe na glikozata vo prifatlivi granici, prevenirawe na simptomite i komplikacii na zaboluvaweto. Eden od najbitnite faktori koga se spravuvate so {e}erna bolest e kontrola na ishranata

Zdravje i bolesti Soveti za ishrana na lica so {e}erna bolest ! Namalete go vnesot na {e}er vo ishranata; ! Namalete ja telesnata teìna; ! Jadete hrana so celulozni vlakna; ! Namalete go vnesot na masti i sol vo ishranata; ! Jadate redovno, no mali obroci; ! Namalete go vnesot na alcohol; Vnesuvajte postojano ist broj na kalorii, bidej}i variraweto na vnesot na kalorii vo krvta moè da vlijae na nivoto na glikoza vo krvata; Kaj pacientite so dijabet tip 2 se celi kon regulirawe na telesnata teìna, bidej}i najgolem broj od pacientite so ova zaboluvawe imaat poka~ena telesna teìna. Plan za ishrana Eden od najgolemite predizvici vo menaxiraweto na dijabetot kako zaboluvawe e planiraweto na obrocite. Planot za ishrana treba da ja ovozmoì soodvetnata koli~ina na kalorii za odrùvawe na zdrava telesna teìna. Vo kolku se soo~uvate so ova zaboluvawe ne zna~i deka kompletno treba da se otkaète od hranata, no sekako da gi promenite rutinskite naviki vo hraneweto. Soodvetno i redovno monitorirawe na nivoto na {e}er vo krvta doma ili vo soodvetna institucija }e vi pomogne da nau~ite kako odredeni tipovi na hrana vlijaat vrz nivoto na {e}er vo krvta. Generalni preporaki za na~inot na ishrana @itarici, grav, zelen~uk (6 ili pove}e porcii na den) Hrana kako integralen leb, ìtarici, grav, oriz, leb od celi zrna na ìtarki treba da bide osnova na va{ata ishrana. Ovaa hrana e bogata so vitamin, minerali, vlakna i zdravi jaglenohidrati. Zelen~uk (3 do 5 porcii na den) Izberete sve` ili zamrznat zelen~uk bez dodavawe

Cvetanka Maneva Samarxiska na sosovi, masti ili sol. Vo ishranata posebno treba da se praktikuva zelen~uk so temno zelena i portokalova boja kako brokula, spana}, marula, morkov, piperka. Ovo{je (2 do 4 porcii na den) Od ovo{jeto najprepora~livo e da se konzumiraat portokali, grapefruits i mandarini. Pijte ovo{ni sokovi vo koi ne se dodadeni zasladuva~i. Mleko (2 do 3 pati na den) Konzumirajte mleko so niska maslenost ili obezmasteno mleko ili jogurt. Jogurtot sodrì priroden {e}er vo sebe, no isto taka moè da sodrì dodaden {e}er ili ve{ta~ki zasladuva~. Jogurtot so va{ta~ki zasladuva~ ima pomalku kalorii od jogurtot so dodatok na {e}er. Meso i riba (2 do 3 pati na den) Po~esto praktikuvajte riba ili ìvina vo ishranata. Konzumirajte pile{ko i misirkino meso bez koà. Poretko vo ishranata moè da se vklu~i i govedsko, tele{ko ili dive~. Na~inot na prigotvuvawe na hranata treba da bide na skara, pe~ena ili varena namesto prèna. Masti, alkohol, slatki Treba da se ograni~i vnesot na masna hrana, osobeno onaa hrana bogata so zasiteni masti, kako hamburger, masno sirewe, slanina i puter. Izbegnuvajte alkohol. Slatkite raboti se bogati so masti i {e}eri i zatoa obidete se da gi konzumirate vo {to pomali koli~ini. Licata so {e}erna bolest osven {to treba da vnimavaat na ishranata posebno vnimanie treba da obrnat i na higena na zabite, nega na stapalata, grià za o~ite i sekojdnevna fizi~ka aktivnost. Osnovna cel na tretmanot - odrùvawe na nivoto na glikoza vo krvta vo prifatlivi granici koe vodi kon pomal rizik od razvoj na komplikacii, kako kardiovaskularni zaboluvawa, namalen vid i o{tetuvawe na nervite so {to se podobruva kvalitetot na ìvotot na pacientite so ova zaboluvawe.

Zdravje i bolesti Sorabotka na dijabetologot so psihologot vo le~ewe na bolnite so {e}erna bolest Ispituvawata koi se izloèni nemaat pretenzija da gi osvetlat osnovnite psihosomatski problemi na zabolenite od dijabet i ulogata na psihogeniot faktor na ovaa bolest, tuku glavna cel e da se ukaè na psiholo{kite karakteristiki na ovie bolni. Seto toa e rezultat na sorabotkata na dijabetologot so psihologot vo zaedni~kiot napor da od psiholo{kiot profil na bolniot se izvle~at onie elementi koi se najzna~ajni za terapijata i olesnuvawe na le~eweto na bolniot. Klini~ki, endokrinolo{ki kompletno ispitan bolen pri prvata hospitalizacija na interno oddelenie rutinski se upatuva na psiholog. Ulogata na psihologot e pove}e dijagnosti~ka odo{to terapevtska. Toj upotrebuva standardizirano psiholo{ko intervju koe vklu~uva op{ti podatoci tipi~ni za psiholo{ka anamneza, kako i pra{awa povrzani so moèn stresogen nastan pred pojavata na dijabetesot. Ovoj del na intervjuto se odnesuva na postoewe ili nepostoewe na stres pred pojavata na bolesta. Stresot e definiran kako nastan koj go ugrozuva psihofizi~kiot integritet na edinkata i nejziniot sistem na ìvotni vrednosti, koj bara od ispituva~ot detalno da go poznava razvojot na li~nosta, kako i nejzinite socijalni, ekonomski, kulturni i emocionalni odnosi. Ne postojat univerzalni situacii osven vo mal broj slu~ai, koi bi moèle da se nare~at stresogeni za site individui. Od ispitanite bolni samo kaj nekoi e registrirana stresogena sostojba i voedno e dojdeno do zaklu~ok deka stresot go doveduva bolniot vo dramati~na sostojba koja vo nekolku slu~ai se pribliùva na simptomi

Cvetanka Maneva Samarxiska koi se karakteristi~ni za sostojba na koma. Ova deluva zbunuva~ki, bidej}i sli~na situacija ne se slu~uva kaj drugi psihosomatski bolesti. Vo ovoj slu~aj stresot e vo kvantitativen i kvalitativen odnos so teìnata na bolesta. Dijabetesot koj se smeta za sekundarno psihosomatsko zaboluvawe kaj koj psihogeniot faktor e eden od paralelno dejstvuva~ki precipitira~ki faktor, stresot predizvikuva pad na metabolizmot. Psihofiziologijata na {e}ernata bolest Posle padot na glikemijata neposredno po dejstvoto na stresot moè da dojde do vlo{uvawe na sostojbata, a vo nekoi slu~ai moè da se pojavi i ketoza. Pod dejstvo na stersot glikemijata raste, tolerancijata na glikozata opa|a, se javuva akutna rezistencija na insulin i inhibicija na sekrecija na insulinot vo beta kletkite. Vlijanieto na CNS na glikoregulacijata se odviva preku simpati~kite vlakna i nivnite periferni zavr{etoci po pat na parasimpati~ka inervacija na pankreasot (vago-insulinski efekt: Hipotalamus â&#x20AC;&#x201C; parasimpaticki vlakna â&#x20AC;&#x201C; nervus vagus â&#x20AC;&#x201C; pankreas â&#x20AC;&#x201C; sekrecija na insuli). Kaj zdravi osobi istite hormoni se anatagonisti na insulinot pod ~ie vlijanie glikemijata se zgolemuva. 1. Poradi direkten inhibitoren efekt na glikozata (kateholamini, STH, glikokortikoidi); 2. Mobilizacija na slobodnite masni kiselini; 3. Poja~uvawe na glikogenolizata (kateholamini, glukagon, glikokortikoidi) 4. Stimulacija na glikoneogenezata(glikokortikoi di, glukagon, kateholamini, tiroksin).

Zdravje i bolesti Psiholo{ko ispituvawe na bolniot Psiholo{koto ispituvawe na bolniot sodrì psiholo{ko intervju so koe se meri intelegencijata, test na apercepcija, test na nadvore{ni recenici i Corneolov indeks. Toa ovozmoùva utvrduvawe na intelektualniot potencijal na bolniot kako i utvrduvawe na kapacitetot na istiot za psihoterapiska postapka i prifa}aweto na terapevtskite soveti na dijabetologot. Kaj nekolku od bolnite regulacijata na dijabetesot pretstavuva problem poradi lo{ata sorabotka na istiot (nedoslednost vo sproveduvawe na higienskodietetski reìm, samoinicijativno nezemawe na insulin, neprifa}awe na soveti kako i postojano menuvawe na sovetuvali{tata). Seto ova manifestira prividna labilnost i kaj tie pacienti glikemijata e regulirana otkako }e bidat staveni pod bolni~ka kontrola. Kaj vakvite pacienti dijabetologot potrebno e da se odnesuva avtoritativno i pomalku rigidno,{to zna~i da go kaznuva koga }e pravi prekr{oci i da go nagraduva koga ke se odnesuva onaka kako {to mu e kazano Vrz osnova na psiholo{kite ispituvawa bolnite se klasificirani vo tipolo{ki grupi i toa na bolni so: ! normalno ! opsesivno-kompulsivno ! anksiozno ! fobi~no ! depresivno i ! histeri~no pona{awe. Koga dijabetologot }e dobie uvid za bolniot vo koja grupa spa|a potrebno e svojata terapevtska cel da ja definira vo zavisnost od strukturata na li~nosta. Dijabetologot razli~no }e postapuva kaj bolni so histeri~ni crti od bolni koi se opsesivno-kompulsiv-

Cvetanka Maneva Samarxiska ni. Kon bolniot so naglaseno opsesivno-kompulsivno pona{awe potrebno e da se postavi kako krut avtoritet dokolku saka od vakviot pacient navremeno zemawe na lekovite. Kaj bolniot so anksiozno odnesuvawe potrebno e pomo{ od psiholog ili pak ako anksioznosta e vo poblaga forma potrebno e administrirawe na ansiolitik paralelno so terapijata na dijabetologot. Kaj onoj koj ima histeri~no odnesuvawe, poradi impulsivnosta i sklonosta na emocionalni promeni, postojano menuvawe na odlukite, potreben e stav kako kaj bolni so nizok koeficient na intelegencija. Anksiozno-depresivno odnesuvawe bara psihoterapevtska pomo{. Namaluvawe na anksioznosta i podobruvawe na depresivnoto raspoloènie direktno deluva na glikemijata. Ostanati psiholo{ki karakteristiki Dijabetesot e bolest koja e propratena so brojni psiholo{ki komplikacii i koja go menuva na~inot na ìvot na bolniot. Kaj vakvite bolni se javuva oset za krivica vo odnos na familijata i celokupnata sostojba ja doìvuvaat kako nemo`nost za samostalen ìvot, pa poradi toa dova|a do regresija na bolesta. Pacientite se pla{at od mo`nosta da bidat napu{teni i prepu{teni sami na sebe i istite nemaat nikakvi planovi za vo idnina, ili podobro re~eno ne se osuduvaat da ja planiraat svojata idnina. Poradi toa sorabotkata na ovie bolni so dijabetologot i psihologot se od golema va`nost vo spravuvawe so bolesta i zgolemuvawe na efikasnosta na le~eweto.

Cvetanka Maneva Samarxiska i bezbolno merewe na koskeno mineralnata gustina se klu~ni za spre~uvawe na prvata skr{enica. Dijagnosticiraweto na ovaa bolest se postavuva so neinvazivni i isleduvawa bez {tetni posledici: ! Ultrazvuk na koskeno tkivo ! Koskena denzitometrija; Postojat tri glavni tipa na osteoporoza: idiopatska (nepoznata pri~ina), koja e prisutna kaj decata i adolescentite, postmenopauzalna (tip I), koja se javuva obi~no me|u 50 i 75 godina od ìvotot i senilna osteoporoza ili involuciska (tip II), koja se javuva prete`no kaj postaroto naselenie nad 70 godini. Osteoporozata e bolest koja se lekuva. Denes se dostapni golem broj na preparati so visok stepen na efikasnost so ~ija primena rizikot od skr{enici se namaluva za 50% duri i po samo edna godina od po~etokot na tretmanot. Najprepora~uvani lekovi za tretman na ovaa bolest se bisfosfonatite koi se zemaat edna{ dnevno, edna{ nedelno ili edna{ mese~no. Kalciumot e mineral koj se griì za ja~inata i cvrstinata na koskite. Vozrasnite imaa okolu 1,2 kg. kalcium vo teloto od koi 99% se vo koskenoto tkivo. Adekvatno dnevnoto konzumirawe na kalcium zavisi od vozrasta i treba da bide 1000 â&#x20AC;&#x201C; 1200 mg. Vitaminot D pak igra klu~na uloga vo pomagaweto na apsorpcijata na kalciumot od prehranbenite proizvodi, pritoa ovozmoùvaj}i soodvetno obnovuvawe i mineralizacija na koskenoto tkivo i gradej}i zdrav imunolo{ki sistem i muskuli. Postarite se osobeno podlo`ni na nedostatok na vitamin D. Tokmu poradi toa kaj licata so dijagnosticirana osteoporoza voobi~aeno se prepi{uvaat dodatoci na kalcium i vitamin D so cel da se osigura maksimalna efikasnost na terapijata so lekarstva.

Zdravje i bolesti Klu~ni pravila za odrùvawe na zdravi koski se:  Vnesuvawe na soodvetni koli~ini na kalcium vo soglasnost so soodvetnite preporaki za ishrana, vo site periodi od ìvotot.  Odrùvawe na dovolna koli~ina na skladiran vitamin D preku soodvetno, bezbedno izloùvawe na sonce, adekvatna ishrana ili preku dodatoci vo ishranata.  Raznovidna i zdrava ishrana koja sodrì soodvetni koli~ini na proteini i golemi koli~ini na sveò ovo{je i zelen~uk, kako za zdravjeto na koskite taka i za op{tata zdravstvena sostojba.  Odrùvawe na zdrava telesna teìna, bidej}i niskata telesna teìna e silen faktor za rizik od osteoporoza.  Dvièweto e klu~no: fizi~ki ve`bi (pe{a~ewe, tr~awe, gimnastika) pomagaat da se oformi cvrstata koskena masa kaj mladite, da se zadrì koskenata gustina kaj vozrasnite i da se zabavi gubeweto na koskenata masa kaj starite lica.  Izbegnuvawe konsumacija na cigari bidej}i toa ja popre~uva funkcijata na odredeni kletki koi gi gradat koskite i go zgolemuva rizikot od skr{enici.  Izbegnuvawe prekumereno konsumirawe na alkohol, bidej}i visokite koli~ini na alkohol se povrzuvaat so zgolemen rizik od skr{enici na kolk i drugi osteoporoti~ni skr{enici.  Koristewe na sol i kofein vo umereni koli~ini, bidej}i istite predizvikuvaat isfrlawe na kalciumot od teloto, osobeno koga toj se vnesuva vo nedovolni koli~ini.

Cvetanka Maneva Samarxiska ! otoci okolu o~ite, osobeno nautro; ! potreba za ~esto urinirawe, osobeno no}e. Hroni~na bubre`na bolest moè da dobie sekoj i na koja bilo vozrast, no sepak zgolemen rizik za razvoj na ova zboluvawe imaat: ! bolnite so dijabetes; ! so visok krven pritisok; ! so istorija na hroni~na bubre`na bolest vo familijata; ! postarite lica. Ranoto otkrivawe na bubre`nata bolest go spre~uva, odnosno go usporuva razvivaweto na bubre`nata slabost (dijaliza). Tri ednostavni testovi koi se koristat za utvrduvawe na hroni~nata bubre`na bolest se: ! kompletna krvna slika; ! merewe na vrednosta na kreatininot vo serumot; ! proteinot albumin vo urinata. Anemijata e ~esta i dobro poznata posledica na hroni~nata bubre`na bolest. Taa ~esto se javuva rano, vo prvite stadiumi na hroni~nata bubre`na bolest, no stanuva o~igledna kako {to bolesta napreduva. So opa|awe na funkcijata na bubrezite tie ne moàt da proizvedat dovolni koli~ini na hormonot eritropoetin koj e neophoden za produkcijata na crvenite krvni zrnca, pa zatoa nivniot broj e namalen. Poradi toa, tie nemaat dovolen kapacitet da go prenesuvaat kislorodot od belite drobovi vo site organi na ~ove~koto telo i se javuvaat simptomite na anemijata koja ima negativno vlijanie kaj skoro site organi vo organizmot, no i na kvalitetot na ìvot. Simptomi koi direktno vlijaat na kvalitetot na ìvot kaj pacientite so renalna anemija se: ! ~uvstvo na zamor; ! nemawe na sila za izvr{uvawe na sekojdnevnite aktivnosti;

Zdravje i bolesti ! gubewe na apetitot; ! pojava na vrtoglavici i glavobolki; ! zabrzana rabota na srceto; ! bledilo. Lekuvaweto na bubre`nata anemija se sostoi vo egzogena upotreba na sredstva koi ja stimuliraat eritropoezata: Epoetini â&#x20AC;&#x201C; rekombinaten human eritropoetin. Za da se postigne adekvatna korekcija na anemijata potrebno e postojano da se odrùvaat dovolni rezervi na èlezo, kako i postojano odrùvawe na normalni vrednosti na hemoglobinot koj vo tekot na ova zaboluvawe ~esto varira nad i pod normalnite vrednosti. Renalnata anemija go zgolemuva rizikot za nesakani efekti kako {to se progresija na hroni~nata bubre`na bolest, kardiovaskularnite zaboluvawa, hospitalizacii sledeni so namalen kvalitet na ìvot pa duri i smrt. Poradi toa, bolnite so hroni~na bubre`na bolest treba vnimatelno da se sledat, a anemijata pravovremeno da se lekuva.

Cvetanka Maneva Samarxiska Kako se dijagnosticiraat hemoroidite? ! pregled na analnoto podra~je ! digitalen pregled ! proktoskopija [to se moè da se krie pod poimot hemoroidi? Niza zaboluvawa vo podra~jeto na anusot i zavr{niot del na debeloto crevo kako na primer vanatre{ni i nadvore{ni hemoroidi, perianalna tromboza, fisuri, ragadi, abscesi, egzemi. Pogre{no e pri krvarewe da se lekuvaat hemoroidi, a pri toa da ne se napravi predhoden endoskopski pregled, bidej}i moè da se previdi seriozno zaboluvawe kako rak na debeloto crevo. Kako se lekuvaat hemoroidi? êstopati lekuvaweto opfa}a higieno-dietetski merki, a vo zavisnost od sostojbata dodadeno e konzervativno lekuvawe ili hiru{ki proceduri. Higieno-dietetski merki Va`no e so pravilna ishrana da se vospostvai sekojdneven ritam na defekacija. Se prepora~uva hrana so mnogu zelen~uk, ovo{je, ìtarici osobeno p~enkaren leb. Takvata hrana so mnogu ostatoci sozdava volumenozna stolica, koja pottiknuva praznewe na crevata. Zemawe na dovolno te~nosti, voda, mineralna voda so magnezium, slatko i kiselo mleko, kompot i sokovi. Izbegnuvajte silno za~ineta hrana. Umerena telesna aktivnost kako odewe, tr~awe, lesni ve`bi so dobro vlijanie vrz telesnata i du{evnata kondicija pozitivno vlijaat na vareweto i rabotata na crevata. Redovno miewe na anusot posle stolicata so mlaka ili so ladna voda e prepora~livo. Ne upotrebuvajte sapuni {to ja draznat sluznicata na anusot. Konzervativno lekuvawe ! zapirawe na krvareweto ! namaluvawe na iritacijata na vospalenieto ! za{tita od infekcii ! merki za zazdravuvawe na ranite

Cvetanka Maneva Samarxiska fiol, zelena salata, morkov. ! Pijte golemi koli~ini ~aj ( ososbeno kantarion i zelen ~aj 2-3 ~a{i dnevno). ! Site vidovi integralni ìtarici, oriz, ja~men, p~enica, so orizot na prvo mesto. ! Ako imate kiselini zemete edna ~a{a varen oriz koj go vrzuva vi{okot na èlude~na kiselina. ! Koristete doma{no podgotveni supi so zelen~uk, a odbegnuvajte instant supi koi sodràt konzervansi. Sekoj emocionalen stres moè da predizvika problemi so èludnikot zatoa va`na e psihoterapijata (razgovor so lekar) i upotreba na sedativi.

Cvetanka Maneva Samarxiska Dieta za 15 dena od kardiologija Doru~ekot e ist vo tek na 15 dena ( portokal, kru{a, diwa, lubenica), ponatamu dvopek, {oqa kafe ili ~aj bez {e}er, a od ovo{je ne smee da se konzumira BANANA I GROZJE. RU^EK VE^ERA

Napomena: mesoto i zelen~ukot se za~inuvaat so malku vageta, 6 i 7 den se bez dieta. Za vreme na dietat ne se pie alkohol. Posle 5 dena se gubat 2,5-5 kilogrami. Se povtoruva 3 pati po pet dena i za 15 dena se gubat bez posledici po zdravjeto 15kg, koi nema da se vratat dokolku posle dietata se jade normalno osven sekoj ponedelnik: DORUÊK: 120gr sok ili limon bez {e}er RUÊK: 1 jabolko i dvopek VEÊRA: 1 jajce, 1 domat, 1 dvopek Navedenite namirnici moè da se zemaat ladni ili topli, no e va`no da se zemaat po navedeniot red i da ne se izostava nitu edna namirnica, bidej}i ako ne se zemaat po navedeniot redosled }e se namali sakaniot efekt.

Cvetanka Maneva Samarxiska Bolki Bolkata pretstavuva alarm. Vo ogranizmot koj ne uspeva da se spravi so bolkite nastapuvaat seriozni fiziolo{ki i biolo{ki izmeni. Bolkata e eden od naj~estite simptomi â&#x20AC;&#x201C; signal deka ne{to ne e vo red. Kaj bolestite na digestivniot trakt, bolkata se pojavuva kako posledica od spazmite na maznata muskulatura na {uplivite organi ( hranoprovod, èludnik, creva); rastegnuvawe na yidovite na {uplivite organi, strukturalni promeni i povreda na organi ( sozdavawe na ~ir, vospaluvawa, rast na tumor, bodeì) Spazmite se pojavuvaat nenajdeno, a ~esto naedna{ i prestanuvaat. Karakteristika za podolgite spazmi e deka se menuva nivniot intenzitet- se namaluvaat po zemawe na sredstva protiv bolka i po lekuvawe vo bawa. Bolkata se protega vo â&#x20AC;&#x2DC;rbetot, oblasta na krstot, dolnite ekstremiteti. Odnesuvaweto na zaboleniot se karakterizira so vozbudenost, nemir, mokrewe vo postela. Se zabeleùva ma~nina, naduenost na stomakot, naru{uvawe na ritamot na srceto i drugo. Pri~ini za spazmite moè da bidat bolesti na crniot drob, èludnikot, bubrezite, pankreasot, crevata i dr. Bolkata pri rastegnuvawe na {uplivite organi moè da bide tapa, dolgotrajna, ma~na, bez jasna lokalizacija. Pri rastegnuvawe na poedine~ni delovi na crevata poradi gasovi koi se kombiniraat so spazmi, bolkata moè da bide od razli~en karakter. Bolkata koja se pojavuva poradi vospaluvawe na hranoprovodot e nenadejna, trae podolgo ili pokratko i ja karakterizira jasna lokalizacija, a se zgolemuva pri ka{lawe i dvièwe. Bolestite na â&#x20AC;&#x2DC;rbetot, karlicata, povredata na mozokot i â&#x20AC;&#x2DC;rbetnite mozo~ni bolesti moàt da stimuliraat bolki vo stomakot.

Zdravje i bolesti Ikawe Ikaweto se pojavuva poradi brzo konsumirawe na hrana, posebno na suva i cvrsta, kako i alkohol, a zavisi od stepenot na razdraznuvawe na nervnite zavr{etoci na èludecot. Ikaweto moè da zapo~ne poradi toa {to prepolnetiot èludnik ja razdraznuva dijafragmata; so drugi zborovi posledica e na prejaduvawe. Nagli promeni na temperaturata na hranata, na primer ledena napivka koja ja piete za vreme na ru~ekot, isto taka moè da dovede do takvi neprijatnosti. Postojat razli~ni na~ini da se zapre ikaweto. Potrebno e da go pronajdete onoj koj vam li~no vi pomaga. Na primer: ! Zadrèto go di{eweto ili di{ete vo hartiena kesa ! Ispijte nekolku goltki ladna voda ! [mukajte mraz ! Zamolete nekogo da ve udri po grbot Dolgoto ikawe se zabeleùva kaj patologijata na òl~niot meur, kaj dijabetesot, po operacija na stoma~nite organi. Ikaweto moè da bide predizvikano i od tumor na mozokot, naru{uvawe na cirkulacijata na mozokot â&#x20AC;&#x201C; mozo~en udar.

Zgolemeno sozdavawe na gasovi Pod`drignuvawe, naduenost na stomakot, gasovi. Temata ne e najprijatna, osobeno ako se slu~uva vo nepogoden moment. Iako ovie pojavi naj~esto ne zbunuvaat, tie se sosema prirodni i im se slu~uvaat na site. Pri~ina za pod`drignuvawe po pravilo e goltawe na vozduh za vreme na obrokot. Gasot vo `eludnikot vleguva preku gazirani napivki, koga pu{ite ili piete sok so cev~e. Gasovite koi gi ispu{taa crevata pretstavuvaat nus proizvod na vareweto. Tie se sozdavaat

Cvetanka Maneva Samarxiska koga bakteriite koi postojat vo organizmot deluvaat na nesvarenite ostatoci od hrana vo debeloto crevo. Razni bakterii proizveduvaat razni gasovi, a nekoi od niv se so ne prijaten miris. Koli~estvoto na gasovi zavisi od dimenziite na debeloto crevo i vidot na hrana. Sozdavaweto na gasovi e obi~no zgolemeno kaj upotrebata na proizvodi bogati so celuloza. Zatoa, zgolemenoto vnesuvawe na bilni vlakna vo ishranata treba da se izveduva postepeno, za da mo`at crevata da se adaptiraat, Eve nekolku soveti: ! Ne treba premnogu za da zboruva za vreme na obrokot, izbegnuvajte da upotrebuvate gazirani pijaloci. ! Prestanete so pu{ewe, pazete so {to se hranite i na vreme prestanete da jadete hrana koja go zgolemuva sozdavaweto gasovi. Vo seto toa mo`at da vi pomognat lekoviti trevki: temjan, maj~ina du{i~ka, nane, voda od kopar.

@drigavica @drigavicata ~est simptom na bolestite na digestivniot trakt. Taa se pojavuva kako posledica na vnesuvawe na èludo~en sok so zgolemena sodrìna na kiselina i òl~ka vo hranoprovodot. @drigavicata e karakteristi~na za lica koi imale operacija na èludnikot i koi patat od srcevi zaboluvawa. Se prepora~uva dieta, za~estena kiselina, mineralni vodi so alkalium.

Gastritis Ovaa bolest e povrzana so vlijanieto na najrazli~ni faktori : mehani~ki, termi~ki, bakteriolo{ki, koi moàt da dovedat do povreda na sluzokoàta na èludnikot i razni procesi na vospaluvawe. Vo zavisnost

Zdravje i bolesti od karakterot, intenzitetot i na~inot na faktorite, procesot na vospaluvawe moè da go zafati samo povr{inskiot sloj na sluzokoàta, a moè da se ra{iri i na celata debelina na istata, {to, prirodno doveduva do golemi neprijatnosti.

Dietoterapija kaj gastritisot Pri dietoterapija zadolìtelno imajte go v predvid na~iot na kulinarska obrabotka na proizvodite i negovoto vlijanie sekretornata i motornata funkcija na èludnikot. Vo silni predizvikuva~i na la~ewe na èludo~niot sok spa|aat slednive proizvodi i jadewa: 1) bogati so ekstraktivni materii supi od meso, riba, pe~urki i zelen~uk 2) site prèni jadewa 3) meso i riba dinstvuvani vo sopstven sok 4) sosovi od meso, riba, pe~urki, domati 5) soleno, kiselo, marinirano ovo{je i zelen~uk 6) konzervi so riba, meso i zelen~uk 7) jajca tvrdo vareni, posebno òl~ka 8) kiselo i nesozreano ovo{je 9) aromati~en zelen~uk, za~ini 10) kafe posebno crno 11) site pijaloci koi sodràt jaglerodna kiselina 12) alkohol Vo slabi predizvikuva~i na la~ewe na èludo~niot sok spa|aat slednive proizvodi i jadewa: 1) gusti supi od ìtarki 2) mle~ni supi 3) gotveno meleno meso ili riba 4) pire od varen zelen~uk 5) polnomasno mleko i pavlaka

Cvetanka Maneva Samarxiska 6) sveò mlado sirewe 7) kompoti, èle, pire od slatki plodovi 8) slab ~aj, posebno so mleko 9) sveì i rafinirani bilni masti vo priroden vid

Lekuvawe na gastritis so fitoterapija Edna od metodite na lekuvawe e fitoterapijata, me|utoa na istata ne se pridava glavna uloga. Se smeta deka fitoterapijata e posebno efikasna dokolku se po~ne so nejzino koristewe na vreme vo tekot na vlo{uvaweto na bolesta i poradi preventivni sezonski recidivi. Fitoterapijata e isto taka neophodna pri kompleksniot pristap na bolesta. Primenata na lekovitite rastenija ima niza prednosti vo sporedba so sinteti~kite preparati i antibiotici, pred se bidej} i bilkite ja uni{tuvaat patogenata flora za crevata, a gi ~uvaat saprofitite. Zatoa pogolemiot broj od niv moàt da se upotrebuvaatneodredeno dolgo, t.e imate mo`nost da gi ispolnite site barawa vo lekuvaweto ne samo na lokaliziranite, tuku i op{tite bolesti. Najva`no vo takvite situacii e da se bide uporen i da ne o~ekuvate momentalni rezultati od upotrebata na bilkite i ~aevite. U{te edna{ treba da se povtori deka lekuvaweto so bilki se sproveduva podolgo. Za namaluvawe na bolkata, vo bilnite smesi se koristat slednive bilki: bel slez, zaja~ka {epa, ma{ki kantarion, kiparis, nane. Za obloùvawe na èludecot so sluz, najdobar efekt imaat duwa, oman, ~i~ki, zelka, kompir, ribizla, àlfija i hmeq. Delotvorno vlijanie protiv mikrobi i vospaluvawa imaat: breza, kisel koren, zaja~ka {epa, ènski tegavec, nane, kamilica, {ipka, luk i kromid.

Zdravje i bolesti Kako sredstvo protiv povra}awe se primenuvaat: anason, kompir, nane maj~ina du{i~ka, kim i smil. Sposobnosta za zapirawe na krvarewe e zapazena vo : stegliv koren, ènski tegavec, p~enka. Za lekuvawe na bolestite na digestivniot trakt {iroko se upotrebuvaat i imuno â&#x20AC;&#x201C; korektori, sedativi i rastitelni sredstva protiv spazmi, kako {to se: kiparis, kopriva, ènsen, limon, malina, neven, valerijana. Za lekuvawe na simptomati~ni pojavi, kako {to se prolivi, zapeci, bolka i drugo, vo smesite se dodava:plodovi od paslica, kora od dab ili kru{a, koren od lucerka, rosopas, sok od aloe, jagodi i dr. Za lekuvawe na hroni~ni bolesti na digestivniot trakt moè da se koristi: breza, origano, stegliv koren, kromid, smreka, pelin, kamilica, cveklo, topola, bidej} i tie imaat antivirusno dejstvo koe e ednakvo po sila i na~in na deluvawe na sinteti~kite preparati. Pritoa treba da se ima predvid karakterot na deluvawe na bilkata, vidot na bolesta i individualnite karakteristiki na organizmot. Lekuvaweto na organizmot po~nete go so gladuvawe i promivawe na digestivniot trakt. Vtoriot den koristete topli sredstva koi sozdavaat plunka i go obloùvaat èludnikot i crevata. Lekuvaweto trae eden do dva meseci.

Problemi so stolicata Problemite so stolicata ( zapek i proliv) vo kombinacija so drugi simptomi pretstavuvaat te`ok predznak za kompleksni naru{uvawa na motornata funkcija na crevata.

Cvetanka Maneva Samarxiska Zapek Zapekot e hroni~no zadrùvawe na stolicata ( 2 -3 dena i podolgo, kaj nekoi lu|e i do 10 -14 dena) ili sistematsko nedovolno praznewe na crevata. Pri~inite za zapek se : nepravilna ishrana, bolesti na crevata, rak i drugo. êsto zapeci moàt da se pojavat poradi otsustvo vo ishranata na proizvodi so golema sodrìna na celuloza, nedovolni vnesuvawe na te~nost ili poradi puknatini vo analniot otvor, tumor, rani, oslabeni crevni muskuli, spazmi na crevnite muskuli i drugi naru{uvawa, me|u niv i depresii. Kako da se borite protiv ovaa bolest? Zapametete tri osnovni pravila. Prvo pravilo: pravilno da se odbere ishranata, vo koja posebno vnimani e e posveteno na neophodnoto koli~estvo na hranlivi vlakna. Vtoro pravilo: morate da se dviìte. Treto pravilo: neophodno e da se,,druìte,, so bilki koi bez te{kotii moè da se najdat vo pole, {uma ili da se kupat vo apteka. Kako {to gledate site ovie pravila se baza za kompleksniot pristap za kogo ve}e stana zbor. Ishrana pri zapek Najednostaven na~in da se oslobodite od zapekot e vo svojata ishrana e da vklu~ite proizvodi so golema sodrìna na celuloza. Pred se vklu~ete ovo{je i zelen~uk: cveklo, morkov sveà zelka, tikva, krastavici, domati, salati, grav, gra{ok, jabolka, slivi, portokali, morski algi, orevi. Trudete se site salati da gi za~inite so rastitelno maslo. Posebno se korisni, kiselo mleko, kvasec, jogurt, suvi slivi. Pri jaknewe na procesot na vriewe vo crevata ovie proizvodi moàt

Zdravje i bolesti da predizvikaat naduenost vo stomakot i bolki. VCo takvite slu~ai se zasiluva teìnata na hranata koja e specifi~na kako izvor na belkovini. Isklu~ete kompoti, supi, testo, kafe, jak ~aj, kakao, ~okoladi. Efikasno sredstvo vo lekuvaweto na hroni~ni zapeci se p~eni~nite trici. Pred upotreba tricite naparete gi so vrela voda, a po 20 minuti odlijte ja te~nosta. Potoa ka{ata od trici moète da ja dodadete na bilo koe jadewe. Zemajte od tricite po edna laìca tri pati na den i prodolète so lekuvaweto se dodeka rabotata na crevata ne se normalizira. Pri upotreba na proizvodite i jadewata od trici, od golema va`nost e da se pijat najmalku osum ~a{i voda na den. Bidej}i vodata go podma~kuva digestivniot trakt i negovata sluzokoà. â{a voda ili izladen sok koj se pie pred pojadok dobro ja stimulira rabotata na crevata. Se razbira, potrebno e da jadete {to e mo`no pove} e kiselo mleko; korisen moè da bide i sokot od morkov i kompir ( pijte maksimalno ~etiri ~a{i na den). Redovnata upotreba na proizvodi koi se bogati so hranlivi vlakna, ja stimulira rabotata na crevata i razvitokot na zapek. Osobeno e va`no toa {to celulozata koja go polni èludnikot, sozdava teìna so koja ~ovekot ja povrzuva sitosta.Pritoa hranlivite vlakna go podobruvaat metabolizmot vo organizmot, vlijaat na razni sistemi i organi, a blagodarenie na golemata sposobnost na vpivawe na hranlivi vlakna, gi otstranuvaat i isfrlaat od organizmot pogolemiot broj od toksi~nite materii i gi ~istat crevata. Taka za da moàt hranlivite vlakna da vlijaat na organizmot, potrebno e sekoj den da izedete najmalku 25 grama vlakna.

Cvetanka Maneva Samarxiska Proliv Proliv se pojavuva pri brzo proa|awe na izmetot niz crevata, {to doveduva do naru{uvawa vo apsorpcijata. Pri o{tetuvawa na tenkoto crevo stolicata e obilna i ~esto e penliva poradi porastot na florata, no ne premnogu ~esta (2-3 pati na den). Prolivot e posebno izrazen pri kolera. Prolivite moàt da bidat predizvikani i od antibiotici koi imaat {irok spektar na deluvawe. Naru{uvawata na funkcijata na debeloto crevo se karakterizirat so izmenet ritam na defekacija i oblik na izmet. Normalno e izmetot da e formiran, a defekacijata da se vr{i edna{ do tri pati na den .Za~estuvaweto na stolicata vo slu~aj na o{tetuvawe na debeloto crevo dostignuva od dva do trieset pati na den, no naj~esto od ~etiri do deset. Pri sekoja defekacija se otkrivaat krv i ligav sluz. Nadvore{niot izgled na stolicata moè da pomogne pri dijagnozata. Formiraniot izmet, pokrien so sveà krv, svedo~i za bolestite na tenkoto crevo. Kaj prolivot,,bez pri~ina,, koj trae podolgo od 2 -3 nedeli, kaj licata na sredna i postara vozrast, moè da se posomneva na tumor na debeloto crevo.

211

Cvetanka Maneva Samarxiska op{ta lo{a sostojba, iscedok od nosot, najobilen e vtoriot ili tretiot den, kivawe, bolki vo grloto, bockawe vo grloto i suva ka{lica. Bolniot zasipnuva, duri moè i sosema da izgubi ~uvstvo za vkus i miris. Moè malku da se zgolemi (supfebrilna) telesnata temperatura i da se po~uvstvuva lesna glavobolka. Dali moème samite da se lekuvame od nastinka? Se razbira deka moème! Ako gi po~uvstvuvame spomenative tegobi, ne morame vedna{ kaj lekar. Samite }e si pomogneme so paletata protiv nastinka, {to ja proizveduva Lekovata doma{na apteka. Prognozata za razvivaweto na nastinkata e sosema dobra, zo{to bolesta is~eznuva po edna do dve nedeli. Samo vo retki slu~ai moè da nastanat komplikacii poradi bakteriska infekcija (sredno uvo, sinusi). Ako nastanat takvi tegobi, najdobro e da se javime kaj svojot doma{en lekar. Nastinkata ja predizvikuvaat golem broj virusi, ~estopati se slu~uva povtorno da se zarazime so istiot virusen soj, za{to otkako }e ja prebolime nastinkata, ne stanuvame otporni (imuni) na virusot {to ja predizvikal. Ottuka e i golemiot broj nastinki kaj lu|eto. GRIPOT (INFLUENCA) kako epidemija go obikoluva svetot sekoja esen i zima. Go predizvikuvaat virusite influenca A i B. Tegobi na bolesta (simptomi i znaci) se: treska, zgolemena telesna temperatura (prviot den na bolesta duri 38 do 390C), op{ta slabos, zamor, glavobolka, vospaleni o~i i nos (kataralni znaci), suva ka{lica, bolki vo muskulite i zglobovite, Gripot trae 3 do 5 dena. Komplikacii se javuvaat prvenstveno kaj povozrasnite, kaj pu{a~i, bolni so hroni~ni zaboluvawa i kaj mali deca. Naj~estata komplikacija od grip e vospalenie na belite drobovi.

215

Zdravje i bolesti Dali moème i sami da se izlekuvame od grip? Ako nenadejno ne snajdat {totuku opi{anite tegobi, najdobro e da ostaneme doma, da miruvame i da si pomogneme so lekovi i lekoviti preparati od Lekovata doma{na apteka. Ako bolesta ne pomine i po 5 dena, dobro e da se posovetuvame so svojot lekar. I se u{te vaì izrekata: Podobro da se spre~i otkolku da se le~i! So na~inot na ìvot i so nekoi lekoviti sredstva vo golema mera moè da vlijaeme vrz odbranbenata mo} na teloto. Va`no e {to po~esto da se dviìme na sve` vozduh, nadvor od gradskiot vrve`, vo pomalku zagadeni mesta. Da re{ime da se otkaème od pu{eweto! Da izbirame hrana so pove}e sve` zelen~uk i ovo{je!

Psihi~ka napnatost Kaj 20 do 50 nasto bolni, koi go posetuvaat op{tiot lekar, zabeleùvame znaci na bolesti {to se posledica od psihi~kata napnatost. Bolnite se àlat deka ~uvstvuvaat napnatost i strav, voznemirenost, zamor, redrazlivost, pre~ki vo koncentracijata i razli~ni drugi organski te{kotii (hranovaritelni pre~ki, zabrzan puls, treperewe na racete, potewe). Drugi bolni stradaat od depresivnost, malodu{nost i bezvolnost. Ovie znaci obi~no se prosledeni i so op{ta lo{a sostojba, nesonica i gubewe na apetitot. Nekoi pak, prvenstveno imaat tegobi so lo{oto spiewe. Nesonicata ne e bolest, taa e samo znak za nekoja bolest. Obi~no pridruùva drugi telesni ili du{evni zaboluvawa. Bolnite te{ko zaspivaat ili ne moàt da spijat neprekinato (~esto se budat ili rano se budat). Takviot son nema zakrepnuva~ko dejstvo, zatoa nautro se budat umorni i pospani. Za lesnite psihi~ki tegobi se mo{ne pogodni bilnite preparati od Lekovata

216

Cvetanka Maneva Samarxiska doma{na apteka, koi duri imaat i nekoi prednosti vo odnos na siteti~kite lekovi: ! nemaat nesakani dejstva, ! ne gi namaluvaat rabotnite sposobnosti, ! ne predizvikuvaat navika i toleranicja duri i po dolgotrajno zemawe( ova zna~i deka i po podolgo zemawe ne ~uvstvuvame potreba sekojpat za pogolemi dozi).

Bolesti na organite za varewe Pred da zapo~ne organizmot da ja iskoristi hranata, prvo treba da ja preraboti vo poednostavni hemiski sostojki {to moè lesno da se v{mrkaat od crevata vo krvta. Toa e zada~a na organite za varewe na hranata. Hranata se prerabotuva so pomo{ na sokovite za razloùvawe na patot od ustata, preku grloto, hranoprovodot, èludnikot, dvanaesetpale~noto crevo, se do tenkoto i debeloto crevo. Nekoi materii (osobeno celulozata) se raspa|aat duri vo debeloto crevo, pod vlijanie na crevnite bakterii. Crniot drob la~i òl~ka, {to se sobira vo òl~nata }esa i, po potreba, se izleva vo dvanaesetpale~noto crevo i u~evstvuva vo vareweto na hranata. Crniot drob ima mnogu va`na uloga, zo{to u~estvuva, re~isi, vo site procei na metabolizmot vo organizmot, pretvoraj}i gi site otrovni materii vo neotrovni. Dolgogodi{no profesionalno izloùvawe na organski rastvoruva~i, hroni~niot alkoholizam, zra~eweto i nekoi virusi imaat trajno razurnuva~ko dejstvo vrz crniot drob. Pre~kite vo vareweto, naj~esto, se posledica od lo{ite naviki vo ishranata. Mnogumina stradaat od zapek, zo{to jadat hrana {to sodrì premalku balastni materii a i premalku se dviàt. Koga zapekot ne e

217

Zdravje i bolesti posledica od nekoe zaboluvawe, vareweto moè da go podobrime samo so najednostavni merki. Hranata neka sodrì pove}e sve`, surov zelen~uk i ovo{je, ovo{ni sokovi i masnotii. Na dvièweto treba da mu posvetime pogolemo vnimanie i vreme. Povremeno, sepak, moè da si pomogneme i so sredstva protiv zapek.

Bolki vo muskulite i vo zglobovite Bolkite se predupreduvawe deka vo teloto se slu~uva ne{to nepoèlno. Lu|eto gi doìvuvaat bolkite razli~no. Na nekoi èni im se ~ini deka najgolema bolka vo ìvotot e porodilakata bolka, drugi mislat deka najte{ka bolka e napad na kamen na bubrezite. Seâ&#x20AC;&#x2122; u{te ne znaeme da gi merime bolkite kako {to znaeme da go izmerime krvniot pritisok, koncentracijata na holesterol vo krvta ili otporot na di{nite pati{ta. Koga bo moèlo da se izmeri objektivno (so instrument), mnogu problemi vo medicinata bi bile razre{eni. Osoznavaweto na bolkata e kompliciran proces, na nego vlijaat pove}e faktori: strav i nemo}, psihi~ka poti{tenost i nesonica. A bolkata ima povratno vrz site ovie faktori i na toj na~in moè da se sozdade ma|epsan krug. Nekoi vidovi nenadejni (akutni) lesni i umereni bolki moème i samite da gi ublaìme so pomo{ na sovet od farmacevtot od aptekata ili na doma{niot lekar. Kaj dolgotrajni (hroni~ni) bolki (bavno se javuvaat, postepeno se zasiluvaat, traat pove}e od 6 nedeli), sekoj pat barame lekarska pomo{. Lekarot }e ne pregleda, }e ja utvrdi pri~inata za

218

Cvetanka Maneva Samarxiska bolka i }e ni prepi{e lek {to najmnogu ni odgovara. Duri otkoga ke ja znaeme pri~inata za bolka, moème i sami da si pomogneme. Verojatno sekoj ve}e po~uvstvuval bolki vo golemite zglobovi (ramo, kolk, koleno), blisku do zglobovite ili vo muskulite. Koga tegobite se preodni, blagi, povrzani so pregolem telesen napor, naporno pe{a~ewe, rabota povrzana so prisilna polo`ba na teloto, doma ili na rabotnoto mesto, so nastinki ili so virusni infekcii, toga{ moème i samite da si pomogneme. Bolkite vo â&#x20AC;&#x2DC;rbetot, vratot i krstot se mnogu ~esta tegoba na sovremeniot ~ovek. Se procenuva deka 60 do 90% od lu|eto vo razvieniot svet barem edna{ vo ìvotot po~uvstvuvale bolka vo krstot. Kaj nenadejna (akutna) lesna i umerena bolka vo krstot moème da si pomogneme sami so lekovite bez recept od Lekovata doma{na apteka. Prepora~uvame u{te i pravilna polo`ba na cvrsto leì{te (polo`ba na â&#x20AC;&#x2DC;rbetot, podloèna debela pernica pod kolenata- kolenata da se pod prav agol, gorniot del na teloto da e malku potkrenat). Kaj nenadejna bolka povremeno e prepora~lika i masaà na muskulite okolu â&#x20AC;&#x2DC;rbetot so led (kriomasaà), {to ima smiruva~ko dejstvo.

Bolesti na koàta i na kosata, medicinska nega na koàta Koàta, na{iot najgolem organ, ima golem broj zada~i: ne {titi od svetlost, od su{ewe, navleguvawe na sostojki od nadvore{nata okolina, od mehani~ki nadraznuvawa i od organizmi {to predizvikuvaat zaboluvawa. Ja regulira temperaturata na teloto, ima funkcija na izla~uvawe i odbranbrena funkcija. Koàta e vaèn organ za registrirawe na bolka, naeùvawe,

219

Zdravje i bolesti jade`, dopir, stud ili toplina. Koga }e se razboli koàta, toga{ i nejzinite dodatoci (aneksi) vlaknata, kosata, lojnite `lezdi, potnite `lezdi i noktite naj~esto se povredeni. Aknite (mozolki ili acni vulgaris) se ~esto zaboluvawe na koàta (izlezite na lojnite `lezdi) kaj mladite lu|e. Aknite se javuvaat vo pubertet, duri i porano, vo mladite godini dostignuvaat najgolem razvoj, a vo zrelite is~eznuvaat. Pri pojavuvaweto na akni va`na uloga imaat golem broj pri~initeli: semejna sklonost kon akni, anatomskite uslovi na folikulot na lojnata `lezda, lojot, bakterii, hormonski naru{uvawa i pre~ki vo oro`nuvaweto na kletkite. Oblinata vlaknavost deneska e eden od najgolemite estetski problemi na devojkite i na ènite. Pri~inata za ovaa pojava e, naj~esto nasledna, familijarna i ne e povrzana so bolest. Nekoi vidovi vlaknavost kaj ènite na mesta kade {to taa e mnogu izrazena kaj maìte, naj~esto e posledica od naru{uvawe na rabotata na `lezdite so vnatre{no la~ewe. Lokalnoto zgolemuvawe na vlaknavosta na nekoi delovi na teloto moè da bide posledica od dolgotrajna i nepravilna upotreba na hormonski lekovi, kozmeti~ki preparati ili od nepravilno ostranuvawe na vlaknata. Metodi za otstranuvawe na vlaknata (epilacija, depilacija) se malku bolni, dolgotrajnni i neprijatni, Za pobeluvawe na vlaknata moè da upotrebime krem za obeluvawe, {to e mnogu ednostavno.

21:

Cvetanka Maneva Samarxiska Vitaminskomineralni preparati Vitaminsko mineralnite preparati se hranlivi sostojki, koi vlijaat vrz ìvotnite funkcii. Nemaat energetski vrednost, no zatoa imaat nezamenliva uloga vo najva`nite ìvotni procesi. Na organizmot mu treba mnogu malo koli~estvo od tie sostojki- iljaditi del od gramot, duri i pomalku. Dosega se otkrieni trinaeset vitamini. Otkako pred 60-ina godini be{e otkrien prviot vitamin (vitamin A), a pred 40 godini posledniot, vitaminot B12, vitaminite se postojano interesno podra~je za prou~uvawe i za novi otkritija vo pogled na nivnata uloga vo na{eto telo. ôvekoviot organizam ne e vo sostojba samiot da sozdava vitamini, zatoa mora redovno da go dobiva potrebnoto koli~estvo. Koli~estvoto na vitamini i minerali vo hranitelnite proizvodi zavisi, vo golema mera, od toa kade i na kakov na~in bila proizvedena hranata, kako bila ~uvana i prigotvena. Potrebite na organizmot od vitamini i minerali zavisat od mnogu faktori: genetska razli~nost, ishrana, ìvotni naviki i sredina, postojano zemawe na nekoi hranitelni produkti. Tie potrebi se pogolemi kaj lu|e {to jadat ednoli~na hrana so malku kalorii, kaj bremeni èni i majki {to dojat, kaj povozrasni, kaj deca i mladinci vo periodot na rastewe i razvoj, kaj lu|e {to redovno zemaat nekoi lekovi (kontracepciski tableti) ili nekoi vidovi lekovi kaj psihi~ki zaboluvawa (fenotijazini) i kaj onie {to imaat bolest na zavisnost- alkoholi~ari i pu{a~i.

221

Cvetanka Maneva Samarxiska na{eto sekojdnevie treba da vneseme grià za samite sebe- za povtorno vospostavuvawe edinstvo me|u teloto, di{eweto i umot. Toa go ovozmoùva jogata, vo odreden nedelen ritam, vo eden priroden ambient na postepeno u~ewe i samodisciplina, da go odrùvame ili povtorno da go stekneme sevkupnoto zdravje (fizi~ko, mentalno, socijalno i spiritualno). Zdravjeto se odrùva i se neguva, a toa koe e naru{eno se podobruva i se harmonizira so ve}e potvrdeni tehniki na : relaksacija â&#x20AC;&#x201C; koi ja vra}aat izgubenata ramnoteà me|u teloto, di{eweto i umot, telesni ve`bi â&#x20AC;&#x201C; asani koi ja vra}aat elasti~nosta, podvi`nosta na teloto i negovoto zdravje, go drì buden i aktiven nervniot sistem, a `lezdite za vnatre{no la~ewe gi aktivira i ja harmonizira nivnata rabota. So kontrolirano i svesno di{ewe- pranajama, so tehniki na koncentracija - darana, tehniki na pro~istuvawe - hata, krija, bandi, mudri i meditativni tehniki razvivame sposobnost da vladeeme so teloto, da go kontrolirame zdivot, da gospodarime so umot i da go ispolnime sekojdnevieto vo koe nie }e gospodarime so sebe, ispolneti so zdrav, harmoni~en, radosen, sloboden i sre}en ìvot.

223

Cvetanka Maneva Samarxiska cirawe na bolesta. Koi se tipi~ni znaci na nedostigot na èlezo? Zamor, glavobolka, postojano ~uvstvo na stud, naru{en son, ote`nato di{ewe, srcebiewe, kr{livi nokti, pa|awe na kosa... Kako vegetarjancite se snabduvaat so èlezo? @elezoto go ima vo rastitelniot svet, no e so pomal kvalitet. Onie koi ne jadat jajca, riba i mle~ni proizvodi problemot e posloèn. Se zema vo sveà sostojba i najdobro e so paralelno zemawe na vitamin C ( so ~a{a limonov sok ), âjot i kafeto imaat obraten efekt. Ne smeat da se zemat neposredno so tableta, bidej}i e ote`nata apsorpcijata. Dali e potrebno da se lekuva vo tek na bremenost? Individualno... Kako treba da se lekuva slabokrvnost? Dovolno dolgo vreme, najmalku 3-6 meseci da se zemaat tableti, sirupi ili injekcii za da se ispolnat rezervite so èlezo. So èlezoto se kombiniraat visoki dozi na vitamini od grupata B i C vitamin, za da bide celosen efektot. Ponekoga{ se javuvaat i neprijatni efekti kako bolki vo èludnikot, metalen vkus vo ustata i sli~no. Isto taka od golemo zna~ewe e prestojot na sve` vozduh i koristewe na kislorodot za obnovuvawe na krvnite elementi. Na kraj najgolem neprijatel e cigareto koj go koristi vitaminot C i kislorodot i nedozvoluva pravilen razvoj na krvta.

Kamen vo bubreg - dieta kako lek Edna od najstarite bolesti e kamen vo bubregot. Toj nastanuva so talo`ewe na kristali (kalcium i oksalati). Samiot kamen ne e opasen dokolku ne se javuvaat

225

Zdravje i bolesti komplikacii i spre~uvawe na protok na mokra~ata pri pridviùvawe niz mokra~nite pati{ta.Pritoa se javuva bolka propratena so gadewe, povra}awe i ~esto mokrewe. Dokolku ima povtoruva~ko sozdavawe na kameni na~inot na ishrana treba da bide lek na izbor â&#x20AC;&#x201C; terapija koja }e olesni vo otsranuvawe na kamenot. Dietata ima aktivno u~estvo vo sozdavawe na kamenot. [to e {tetno za vnesuvawe Meso pove}e od 200 grama dnevno (belkovini) go zgolemuvaat nivoto na kalcium vo mokra~ata. Sol potrebno e da se vnesuva vo pomala koli~ina bidej}i go namaluva izla~uvaweto na kalciumot indirektno. Potrebno e da se isklu~at i: suvomesnati proizvodi, maslinki, konzervirani supi, konzervirana hrana, kisela zelka, konzervirana ili dimena riba, hrana so golema sodrìna na oksalati (spawakot, kikiritki, ~okolado, ~aj, tikva ). Dozvoleni se oksalati do 180mgr dnevno. Vo koli~ina izgleda vaka: pe~en grav 1 {olja (50mgr), kakao (15mgr), praz 1 {olja (90mgr), kapini 1 {olja (65mgr), kikiritki 1 {olja (290mgr), repa 1 {olja (30mgr), ~okolado (35mgr), kompir (60mgr), tikva 1 {olja (1000mgr), ~aj 1 {olja (25gr). Star lek od Hipokrit e vnes golemi koli~ini voda koja ja razblaùva koncentracijata na mineralite koi gradat kamen. Isto vaèn faktor e vnes na vlaknesta hrana koja gi vrzuva oksalatite vo crevata ( dva biskviti dnevno ), integralno bra{no, ìtarici ( samo ne p~enica), oriz, p~enka. Terapija Tableti za topewe i sl.

226

Cvetanka Maneva Samarxiska Dieta kaj spasti~en kolit i opstipacija (zapek) Op{ti pravila: Ishrana bogata so proteini, jaglehidrati i masti. Ishrana so ne mnogu golemo koli~estvo na nesvrzlivi materii. Dozvoleno: Mleko: (presno i kiselo) i site vidovi mle~ni proizvodi (sirewe, urda, ka{kaval); Jajca: Omlet i rovko vareni; Meso: Pile{ko, tele{ko, jagne{ko, a i ne masna riba; Masti: Umereno puter, zejtin, margarin, kajmak; Leb: Bel leb, dvopek, biskviti, testenini, oriz, griz, ka{a od trici; [e}eri: Obi~en {e}er, med, marmalad, slatko; Ovo{je: Vo vid na pasirani kompoti, infuzii, èlea, pe~eni sirovi (jabolka, jagodi, kajsii, borovinki i dr.), ovo{ni sokovi, suvo ovo{je; Zelen~uk: Vo vid na pire (kompir, morkov, karfiol, patlixan, cveklo, tikvi~ki...); Supi: Mesni i ribini ruljoni, sluzavi supi, mle~ni supi; Za~ini: Magdanos, pire i sos od patlixani, sladok crven piper, limonov sok, sok od surov zelen~uk, sol; Zabraneto: Napivki: âj, kakao, kafe (umereno), alkohol; Produkti: Bogati so celuloza (repa, praz, tikva, crn leb, kori od ovo{je i zelen~uk), tvrdo i ìlavo meso;

227

Zdravje i bolesti Dieta pri urtikarija (koprivwa~a)  Prviot den od bolesta se upotrebuva ~aj (kamilica, lipa) so prepe~en leb ili dvopek;  Vtoriot den se zema ~aj so dvopek, oriz so {e}er, pe~en kompir, pe~eno jabolko, kompoti;  Tretiot den osven prethodno navedenive jadewa se zema i kiselo mleko i jogurt;  êtvrtiot den moè da se zeme za jadewe se osven: ! Luto, kiselo, soleno; ! Alkoholni pijaloci (vino, rakija, pivo i sl.); ! ôkolado, kafe, kakao, staro sirewe, ka{kaval; ! Orevi, bademi, le{nici, kikiritki; ! Konzervirana hrana, suvomesnati proizvodi, salati, kolbasi, }ebapi, pa{teta, riba; ! Jajaca i proizvodi od jajca (supi, napolitanki, makaroni, razni vidovi keksi); ! Slatko od smokvi i jagodi; ! Praski, jagodi, smokvi; Napomena: Vo kolku se zabeleì od koja hrana se pojavuva URTIKARIJATA treba da se isfrli od upotreba. Kaj doen~iwata koi cicaat ovaa dieta treba da ja sproveduva majkata.

228

Cvetanka Maneva Samarxiska Ishranata i èludnikot Na~inot na ishrana e mnogu zna~aen faktor za pojava na gastritis i ~ir na èludnik i dvanaesetpala~no crevo. Na {to treba da se obrati vnimanie? Dolgotrajna upotreba na golemi koli~ini: ! meso, suvomesnati proizvodi (vir{li, {unka, slanina, skara), ! upotreba na maslo, kafe, alkohol, gazirani pijaloci ososbeno vo odsustvo na zelen~uk e nepogodno za èludnikot. Dieta kaj bolesti na èludnikot e individualna. Treba da se koristat mali, ~esti obroci 4-5 pati dnevno i da se jade do 3 ~asa pred spiewe. Hrana koja ne e dozvolena i treba da se izbegnuva: ! za~ineto, luto, alkohol, cigari, gazirani pialoci, pivo, vino, kafe ! prèna hrana, mnogu toplo i mnogu ladno, suvomesnati proizvodi (kolbasi, pa{teta i dr).

229

Cvetanka Maneva Samarxiska Zatoa sekoj treba da ja otkrie idealnata doza spiewe za nego i da se obiduva da ja po~ituva. Pove}eto mladi lu|e ne posvetuvaat dovolno vreme na spieweto za vreme na rabotnite denovi, {to doveduva do pojava na sonlivost tokmu koga najmalku e potrebna. Spieweto ne moè da se nadomesti za vreme na vikendot â&#x20AC;&#x201C; potrebno e sekoj den da se spie optimalno, za da bide organizmot toniziran vo tekot na celiot den. Osven pospanost nedostatokot na son moè da dovede i do zdravstveni problemi i naru{uvawa kako no} na apneja, narkolepsija, sindrom na nemirni noze i insomnija. No}nata apneja (spie~ka apneja, apneja pri spiewe) e seriozna bolest kaj koja se zabeleùva prekinato di{ewe za vreme na spiewe. Doa|a do ~esto budewe vo tekot na no}ta, se naru{uva kvalitetot na sonot i doveduva do neopravdan zamor vo tekot na celiot den. Narkolepsijata e hroni~no nevrolo{ko zaboluvawe, se karakterizira so ~uvstvo na iscrpenost vo tekot na denot. Onie koi stradaat od narkolepsija imaat tendencija da zaspivaat nesvesno nezavisno od mestoto na koe se nao|aat. Od narkolepsija stradaat eden na sekoi 2 000 lu|e vo svetot. Sindromot na nemirni noze e nevrolo{ko naru{uvawe i se karakterizira so neprijatnost vo ekstremitetite {to vodi do nagon za dvièwe. Ova potreba ~esto se pojavuva vo tekot na no}ta i go spre~uva kvalitetnoto spiewe. Rezultatot i kaj sindromot na nemirnite noze e pospanost i zamor vo tekot na denot. Insomnijata ili nesonicata vodi do kvantitativni ili kvalitativni pre~ki vo spieweto. Lu|eto so insomnija se budat ~esto vo tekot na no}ta i te{ko zaspivaat povtorno. Nautro se nervozni, umorni i nesposobni za rabota. Edinstveniot na~in da se nadmine i izbegne sonliv-

231

Zdravje i bolesti osta i zamorot e da se odvoi dovolno vreme za celosen odmor vo tekot na no}ta. Poranoto legnuvawe za 15 minuti sekoja ve~er mo`e da e dovolna merka za da se izbegne neraspolo`enieto nautro. Ovoj metod }e go zgolemi vremeto za spiewe bez da nanese drasti~ni promeni i razliki vo rasporedot za denot. Spieweto samo po sebe e zdravo i obezbeduva prijaten izgled i mirno odnesuvawe. Pove}eto lu|e smetaat deka spieweto e gubewe na vreme, no toa vsu{nost e mnogu pove}e. Za vreme na spieweto se sozdavaat imunolo{ki kletki, koi go {titat organizmot od razli~ni bolesti.

232

Cvetanka Maneva Samarxiska podobruvawe na seksualnata vozbuda. ôkoladoto isto taka, pomaga da se generiraat ~uvstvata na qubov. Banani Tie sodràt bromelain enzim koj ja namaluva mo`nosta za impotencija kaj maìte. Sodràt i kalium i vitamin B i ja zgolemuvaat energijata na teloto. Bademi Tie se izvor na masni kiselini. Go zgolemuvaat hormonalnoto proizvodstvo kaj maìte. Mirisot od bademi budi ~uvstva kaj ènite. Isto taka pomaga za za~uvuvawe na energija vo teloto. Ovo{jeto Plodovite se glaven izvor na energija za ~ove~koto su{testvo. Nudi sveò ~uvstvo na ~ove~koto telo so balansirawe na vitamini i minerali vo organizmot. Pa obidete se da jadete nekoi plodovi kako mango, praski i jagodi pred i po seks, toa ke ve napravi sve` I poln so energija za vodewe quvov i seks potoa. Jajca Site ribi i jajca od ptici sodràt vitamini B6 i B5. Ovie vitamini pomagaat vo balansirawe na nivoto hormone vo organizmot i pomaga da se bori protiv stress. Jadewe na jajca pred seks se veruva deka ja zgolemuva seksualnata èlba vo ~ove~koto telo, Jajcata, isto taka pomagat i vo plodnosta i reprodukcijata. Smokvi Sodràt amino kiselini so koi se zgolemuva seksualnata èlba. Pomagaat i za podobruvawe na seksualnata izdr`livost. Sveìte smokvi se mnogu prijatni za ~ove~koto ~uvstvo na vkus.

235

Zdravje i bolesti Luk Lukot sodrì allicin. Allicin e sostojka {to go zgolemuva protokot na krvta vo polovite organi, a isto taka ja zgolemuva seksualnata vozbuda. Postojat i luk kapsuli so koi {to moè da se izbegne jakata mirizba na lukot, a da se zgolemi libidoto i da se uìva vo momentite na seks. Jagodi Jagodite se veli deka se simbol na mitskata boìca na qubovta Venera. Tie se crveni, so~ni i imaat mo} da sozdadat romanti~en ambient i se hrana za seksualniot apetit. Fina ve~era so sve}i, tivka muzika, ubavo mesto i vie i va{ata sakana li~nost, takviot ambient navistina ke ve krene. Zdravata hrana ima kvalitet da go zgolemi nivoto na hormoni, energija, vozbudata i seksualniot nagon. Sega znaete koja hrana moè da vi go ovozmoì toa, taka da ne ~ekajte poveke i napravete go va{iot seks u{te poveke prijaten.

236