Enak svet za vse ljudi - Izobraževalni priročnik by Drustvo Humanitas

ENAK SVET ZA VSE LJUDI Izobraževalni priročnik OKOLJSKE MIGRACIJE

PODNEBNE SPREMEMBE

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Bogato in preprosto izobraževalno orodje za olajšanje vključevanja družbenih in okoljskih tem v šolske programe

November 2017, Rome

November 2017, Rim

Complete online edu-kit available at the address:

Celoten izobraževalni priročnik je na voljo na spletni strani: edukit.sameworld.eu

edu-kit.sameworld.eu

publication was the product of the projectWorld S.A.M.E. World – Sustainability TaThis publikacija je proizvod projekta S.A.M.E. – Sustainability Awareness Awareness Mobilization Environment in the Global Eudcation for the EYD2015, Mobilization Environment in the Global Education for the EYD2015 (Trajnost, co-fnanced by the European Commission. Ozaveščenost, Mobilizacija, Okolje na področju globalnega učenja za Evropsko leto za razvoj 2015), ki ga je sofinancirala Evropska komisija. Vsebina mnenj v priročniku ne odraža nujno mnenj donatorja.

Project credits:

Partnerji: Leading partner of Glavni partner pri projektu S.A.M.E. World: S.A.M.E World project www.cies.it www.cies.it Project credits:

Leading partner of S.A.M.E World project www.cies.it Project Partners:

Ostali partnerji pri projektu: Project Partners:

Naslov: Enak svet za vse ljudi - izobraževalni priročnik Avtorji: Angela Alaimo, ASGI, Anna Brusarosco, Lucia Carbonari, Stefano Caserini, Giorgio Colombo, Judith Corbet, Daniela Del Bene, Silvia Di Laurenzi, Peter Fedor, Irene Fisco, Costas Gavrilakis, Živa Gobbo, Veljo Kimmel, Jurij Kočar, Aija Kosk, Chiara Lainati, Georgia Liarakou, Cecilia Lohasz, Fernando Louro Alves, Hanna Mikes, Ylle Napa, Terez Pataki, Alessia Romeo, Katrin Saart, Manca Šetinc Vernik, Rene Suša, Diana Szanto, Genoveva Tisheva, Elena Trifonova, Guido Viale. Slovenski uredniški in strokovni pregled: Franja Čok, dr. Mojca Hrovat, Maja Krajnik, Manca Šetinc Vernik in Maja Žun Strokovni pregled izvirnika: Stefano Caserini, Peter Fedor, Aija Kosk, Georgia Liarakou, Giudo Viale Naslov izvirnika: Same World Edu-kit Prevod: Darja Cupin, Maja Dolinar Bergant, Tina Goropečnik, Peter Jakop, Manca Hočevar Jereb, Anteja Jež, Petra Krapež, Nikita Lamut Kambič, Barbara Omahen, Kristina Rihter, Tom Smith Lektura: Nastja Klajnšek, Darja Cupin Tehnični razvoj: ekipa FORCOM - Monica Fasciani, Alessandro Mazzola, Luca Galassi Oblikovanje: Danijel Modrej Izdalo in založilo: Društvo za človekove pravice in človeku prijazne dejavnosti Humanitas, Resljeva 48, Ljubljana, www.humanitas.si Naklada: 500 USB Ljubljana, 2018

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 316.7(035)(0.034.2) ENAK svet za vse ljudi [Elektronski vir] : izobraževalni priročnik : bogato in preprosto izobraževalno orodje za olajšanje vključevanja družbenih in okoljskih tem v šolske programe / [avtorji Angela Alaimo ... [et al.] ; prevod Darja Cupin ... et al.]. Ljubljana : Društvo za človekove pravice in človeku prijazne dejavnosti Humanitas, 2018 Prevod dela: Same world Edu-kit ISBN 978-961-92394-9-0 1. Alaimo, Angela, 1971294530304

Koordinacijska ekipa za prvo spletno izdajo: Francesca Santapaola, Silvia Di Laurenzi, Alessia Romeo. Urednica prve spletne izdaje: Sarah Dominique Orlandi. Koordinacijska ekipa za drugo spletno ter ne-spletno izdajo: Irene Fisco. Slovenski uredniški in strokovni pregled: Maja Krajnik, Franja Čok, Manca Šetinc Vernik, dr. Mojca Hrovat in Maja Žun Sodelujoči: Laura Bernardi, Irene Desideri, Silvia Di Laurenzi, Maria Cristina Fernandez, Alessia Romeo, Francesca Santapaola, Emanuela Soldano in ekipe projektnih partnerjev. Ekipa nadzornikov: člani Znanstvenega odbora – Stefano Caserini, Peter Fedor, Ajia Kosk, Georgia Liarakou, Giudo Viale. Tehnični razvoj: ekipa FORCOM: Monica Fasciani, Alessandro Mazzola, Luca Galassi. Zahvaljujemo se: vsem učiteljicam in učiteljem ter učenkam in učencem, ki so sodelovali v delavnicah, izvedenih v Sloveniji, Italiji, Bolgariji, Estoniji, Nemčiji, Grčiji, na Madžarskem, na Slovaškem, v Španiji in na Portugalskem! SAME World Edu-kit 1º izdaja 2017 CC Creative Commons licence

CIES Onlus Via Merulana 198, 00185 Roma / cies@cies.it / www.cies.it

Izobraževalni priročnik

IZOBRAŽEVALNA GRADIVA SAME WORLD Vsebine, aktivnosti v razredu in spletni viri za učitelje/ice in profesorje/ice Za osnovne in srednje šole Dragi/a učitelj/ica, dragi/a profesor/ica, ta priročnik je zate. Tvoja vloga je namreč bistvenega pomena: profesionalno se ukvarjaš z vzgojo otrok in mladostnikov ter jim posreduješ znanje človeštva. V njih razvijaš pomembno življenjsko orodje: kritično presojo. Znanje nas osvobaja, osvobaja nas od predsodkov in nam omogoča, da delujemo svobodno in zavestno. S. A. M. E. WORLD – Sustainability, Awareness, Mobilization, Environment (trajnostni razvoj, ozaveščenost, mobilizacija, okolje) v globalnem učenju za Evropsko leto razvoja 2015 – je evropski projekt, usmerjen k šolam z namenom, da le-te na učence in dijake prenesejo znanje in informacije, s katerimi bodo pridobili več spretnosti in kritičnega razumevanja podnebnih sprememb, okoljske pravičnosti in okoljskih migracij. Stremi k spodbujanju praks aktivnega državljanstva skozi globalno vizijo. Kot celota je to projekt učenja, ki vključuje tako učitelje in profesorje kot učence in dijake pri skupnih naporih v podporo trajnostnemu načinu življenja. Gradiva ti bodo pomagala pri pogovoru o teh temah v razredu. Našla/našel boš vsebine, ki so jih ustvarili strokovnjaki z različnih področij (geografi, antropologi, sociologi, agronomi, ekonomisti, ekologi in drugi), in aktivnosti, kot so igre vlog, matematične vaje, umetniške delavnice, ki jih boš lahko izvajal/a skupaj z učenci/dijaki. Vsebina in aktivnosti so razdeljene na tri medsebojno povezana makro področja: OKOLJSKA PRAVIČNOST – 4 enote in aktivnosti v razredu PODNEBNE SPREMEMBE – 4 enote in aktivnosti v razredu OKOLJSKE MIGRACIJE – 4 enote in aktivnosti v razredu. Dostop boš imel/a tudi do: zbirke povezav do nadaljnjih informacij na spletu (videov, poročil ipd.), nekaj brezplačnih spletnih orodij za izdelavo diagramov, zemljevidov in poročil, različnih enot za poglobitev znanja (bibliografije, glosarji, ipd.).

Izobraževalni priročnik Zakaj govorimo o okoljskih migracijah? Tema okoljskih beguncev je sorazmerno nova in je povezana z različnimi vidiki našega sistema: družbenim, okoljskim, ekonomskim in političnim vidikom, če jih naštejemo le nekaj. Gre za kompleksno sestavljanko in zahteva pazljiv pristop do vseh njenih sestavnih delov. Ali vpliva tudi na nas? Ali tudi mi vplivamo nanjo? Da. Gre za trenutni pojav, ki naj bi vključeval več kot 250 milijonov ljudi, saj vsi živimo v istem svetu in kot velja za zamah metuljevih kril, vpliv nečesa, kar se zgodi daleč stran, seže tudi do nas in obratno – to, kako delujemo mi, ima lahko vpliv na nekoga na popolnoma drugem koncu sveta. Smo se pripravljeni soočiti s tem izzivom? Ta orodja bomo uporabili za raziskovanje sebe: naše prilagodljivosti, naše prožnosti. Kaj mislimo z izrazom identiteta v povezavi s prihodnostjo, ki je pred nami, kaj pomeni biti državljan sveta in kaj mislimo z globalnim državljanstvom. Izzivi, ki so pred nami, bodo namreč močno zaznamovali celotno človeštvo, ne glede na barvo kože, etnično pripadnost ali geografski položaj. S temi izzivi se lahko spoprimemo le združeni, saj smo vsi v istem čolnu. Te vsebine torej uporabi kot začetno točko za svoje delo v razredu in jih ponovno obdelaj z vso svobodo. Pojdi pod enoto metodologija za več informacij o strukturi in pedagoškem fokusu gradiva. Deli nasvete, predloge in nove ideje za izboljšanje gradiv: izmenjava in dialog sta osnova vseh procesov znanja. Uspešno delo! Ekipa Same World

Splošna deklaracija o človekovih pravicah, 1948 Izobraževanje mora biti usmerjeno k polnemu razvoju človekove osebnosti in utrjevanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pospeševati mora razumevanje, strpnost in prijateljstvo med vsemi narodi in med rasami in verskimi skupinami ter pospeševati dejavnost Združenih narodov in ohranitev miru (Člen 26.2).

Izobraževalni priročnik

KAZALO OKOLJSKA PRAVIČNOST ....................................................................................................................................9 PODNEBNE SPREMEMBE ................................................................................................................................140 OKOLJSKE MIGRACIJE .....................................................................................................................................256 GLOSAR ................................................................................................................................................................357 POVEZAVE ZA NADALJNJE RAZISKOVANJE ............................................................................................381

Ocenjevalni obrazci

Delavnice

Ustvarjalnost

Naravoslovje

Matematika

Pisanje

Izobraževalni priročnik

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

1.1

Biotska raznovrstnost – bistvena sestavina ekosistemov Zemlja se je od svojega nastanka (akrecije) pred več kot 4,5 milijarde let iz mase plina in prahu razvijala skozi dinamično geološko zgodovino, ki jo je spremljala intenzivna vulkanska dejavnost. Nesporno je Zemlja še vedno edini planet, za katerega je znano, da je na njem življenje. Iz najstarejših oblik življenja se je razvilo veliko različnih oblik organizmov, kar poznamo pod pojmom biotska raznovrstnost.

Biotska raznovrstnost predstavlja raznolikost življenja na vseh možnih ravneh, od genov in populacij do najbolj zapletenih ekoloških sistemov, ki se imenujejo biomi (slika 1.1.1). Vključuje raznolikost osebkov (organizmov) ene vrste kot tudi različnih vrst in celo različne oblike odnosov med organizmi (interakcij), kot so zajedavstvo, sožitje (simbioza) ali tekmovalnost.

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Slika 1.1.1 Koncept biotske raznovrstnosti (vir: http://www.nbc.gov.bt/biodiversity-of-bhutan/what-is-biodiversity)

Biotska raznovrstnost kot splošna raznolikost življenja ni izolirana enota. Ravno nasprotno, tvori namreč odprto prepustno strukturo v močni povezanosti z neživimi (abiotskimi) pogoji in je ekološki sistem - ekosistem. Teorija sistemov opisuje ta ekosistem kot zapleteno enoto, sestavljeno iz manjših podsistemov, kot so zemlja, voda, fotosintetske rastline ali plenilci, po drugi strani pa tvo-

rijo najbolj zapleten supersistem - biosfero. Kot v nevronih v človeških možganih vsi elementi (npr. organizmi, atmosfera) dejavno sodelujejo, da bi si zagotovili stalen obstoj. Kakršnakoli oblika motnje ali stalnega stresa, ki najprej vpliva na en del, posledično vodi k odzivu celotnega sistema. Izumrtje ene vrste v tropskih gozdovih v Braziliji tako povzroči katastrofalno neskladje celotne prehrambne 10

verige, ki jo običajno predstavljajo monofagni organizmi, ki se hranijo izključno z eno vrsto in se niso sposobni prilagoditi na drugo vrsto. Biotska raznovrstnost je bila v najbolj zapleteni ekosistemski obliki znana kot dinamični sistem, ki stremi k ohranjanju stabilnosti v mehanizmu, imenovanem homeostaza, kot je razloženo v poglavju 1.5. Starejši ekosistemi imajo določeno energetsko (geokemično) avtonomijo (slika 1.1.2), vendar so med seboj še vedno močno povezani. Prizadevanje za ravnovesje (dinamično stabilnost) podpirata in zagotavljata dva osnovna pojma: ohraniti nespremenjenost (odpornost) in hitro okre-

vati (prilagodljivost). Zdrav ekosistem skuša na primer kmalu po vključitvi tujerodne vrste ohraniti svojo prvotno združbo organizmov s pomočjo plenilcev ali tekmecev, da bi ohranil svojo prvotno biotsko raznovrstnost. Včasih brez uspeha – na primer polž, vrste španski lazar, ki je prisoten v evropskih državah, velja za nevarnega škodljivca in nima skoraj nobenega naravnega nadzornega mehanizma. Avtor besedila: Peter Fedor, profesor okoljske ekologije

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Slika 1.1.2 Biotska raznovrstnost v energijskem pretoku ekosistema (vir: http://www.daviddarling.info/encyclopedia/E/AE_ecology. html)

1.2

Biotska raznovrstnost in trajnostni razvoj Edina pragmatična strategija za zagotavljanje in ohranitev biotske raznovrstnosti v ekosistemih, kot je pojasnjeno v poglavju 1.3, je povezana z njeno trajnostno rabo, pri čemer se povezuje s postopnim človekovim razvojem v okviru nosilnosti okolja in ohranja osnovno mrežo ekoloških medsebojnih odnosov. Ta pristop pa zahteva poglobljeno znanje o kvantitativnih (več si lahko preberete v tem dokumentu o izobilju vrst na Zemlji) in kvalitativnih parametrih biotske raznovrstnosti.

so znanstveniki opisali manj kot 15 % obstoječih vrst. Ocene števila vrst se gibljejo med 5–10 milijoni vrst; nekatere ocene so sicer dvomljive zaradi premajhnega števila vzorcev, zajetih v raziskavi. Zadnja znanstvena ocena predvideva obstoj 9 milijonov vrst, od katerih jih 2 milijona živi v oceanih. Pravzaprav se vsako leto opiše v povprečju 5–10.000 novih vrst (večinoma žuželk).

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Do zdaj je bilo na Zemlji opisanih približno 1,9 milijona vrst (slika 1.2.1), in sicer 1.000.000 žuželk, 310.000 rastlin, 85.000 mehkužcev, 32.000 rib, 10.000 ptic in 5.500 sesalcev (vključno s človeško vrsto). Glede na sodobna taksonomska načela razvrščanja organizmov, ki jih je vzpostavil Carl Linneaus v 18. stoletju,

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Slika 1.2.1 Relativna svetovna biotska raznovrstnost (vir: http://www.backyardnature.net/ecospecs.htm)

V kolikšni meri je lahko biotska raznovrstnost trajnostna? V okviru njenega evolucijskega potenciala za tvorjenje novih vrst bi jo lahko opredelili kot obnovljiv naravni vir. Časovno vrste nastajajo v milijonih let, človeški razvoj pa je veliko hitrejši, da bi ga lahko tako obravnavali. Na primer, kljub dejstvu, da se za več kot 90 % vseh opisanih vrst (približno 100 milijonov vrst), ki so na Zemlji, ocenjuje, da so izumrle – predvsem po 5 množičnih dogodkih izumrtja (npr. permsko-triasno izumrtje je

povzročilo izginotje več kot 90 % vrst) –, so se nenehno ustvarjale nove oblike življenja, kar sta omogočila dinamični razvoj in intenzivna speciacija (nastanek nove vrste). Pred 66 milijoni let je kredno-paleogensko izumrtje, med katerim je izginilo 75 % vrst, spodbudilo razvoj sesalcev z ljudmi na vrhu (slika 1.2.2). Obnovljivost pa se nanaša na evolucijski potencial na vseh ravneh biotske raznovrstnosti, od genov do ekosistemov.

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Slika 1.2.2 Veliko zmanjšanje biotske raznovrstnosti (vir: https://www.boundless.com/biology/textbooks/boundless-biology-textbook/ conservation-biology-and-biodiversity-47/the-biodiversity-crisis-259/biodiversity-change-through-geological-time-964-12223/)

Po drugi strani pa se domneva, da je trenutno stanje (status quo) biotske raznovrstnosti omejeno in neobnovljivo. Nobena od izumrlih oblik življenja, vrst organizmov, se ne bo pojavila kot popolnoma enaka, ampak so jo nadomestile mnoge druge vrste. Če biološka raznolikost ponuja tako širok spekter vrst v ekosistemih (vključno z ljudmi), vsako izumrtje posledično zavrne to ponudbo. Vsako leto zaradi obremenjevanja in uničevanja ekosistema izumre vsaj 10.000 vrst – nepreklicno in s posledicami, ki povzročajo resno škodo, ki presega nosilnost našega planeta. Poleg tega je izginjanje biotske raznovrstnosti povezano s socialno nepravič-

nostjo, saj je večina dostopnih točk biotske raznovrstnosti z visoko stopnjo endemizma opustošenih (npr. izkrčenih) na južni polobli (slika 1.2.3). Očitno različne človeške dejavnosti (industrija, kmetijstvo ipd.) in razdrobljenost življenjskih prostorov na severni polobli povzročajo izumrtje vrst. Biotska raznovrstnost je ranljiv naravni vir, njegova motnja pa lahko nevarno vpliva na celoten planet. Avtor besedila: Peter Fedor, profesor okoljske ekologije

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Slika 1.2.3 Regije z dostopnimi točkami biotske raznovrstnosti (vir: https://www.e-education.psu.edu/geog030/node/393)

1.3

Biotska raznovrstnost – Kakšne so koristi za Zemljo? Od zadnje ledene dobe pred 12.000 leti so ljudje hitro spremenili svoj odnos do biotski raznovrstnosti od koncepta pristnega in obveznega preživetja starodavnih lovcev do intenzivnega in zapletenega izkoriščanja. To bi lahko bilo filozofsko ozadje pri upoštevanju trajnosti. Biotska raznovrstnost se že več kot 3,5 milijarde let razvija v čudovite in izvirne oblike od genetskih zasnov do zapletenih ekosistemov v biosferi, kot je pojasnjeno v poglavju 1.1. Kot bistven element v zapletenem omrežju ekoloških medsebojnih vplivov nam raznolikost življenja zagotavlja izjemne koristi, kar s skupnim imenom imenujemo ekosistemske storitve (več si lahko preberete v tem dokumentu o ureditvi biotske raznovrstnosti ekosistemskih storitev , pdf sklic 1.3a). Zadnjih nekaj desetletij je bila vloga biotske raznovrstnosti opredeljena v okviru uravnavanja (uravnavanje vode in podnebja, nadzor patogenov), oskrbe (naravni viri, oskrba s hrano in z vodo), podpiranja (geokemični cikli, proizvodnja in energetsko ravnovesje), pedogeneze ali v okviru kulturnih koristi (izobraževanje, rekreacija).

Ocenjevanje potenciala biotske raznovrstnosti v ekosistemskih storitvah se zdi zelo pomembno za njeno učinkovito ohranjanje. Zadnjih dvesto let so človeške dejavnosti (npr. krčenje gozdov, uporaba fosilnih goriv) resno prizadele globalni ogljikov cikel, še posebej z naraščajočo koncentracijo ogljikovega dioksida in metana, ki absorbirata in zadržita toploto v atmosferi (učinek tople grede). Fotoavtotrofni organizmi (rastline) pa po drugi strani med fiksacijo fotosintetičnega ogljika pretvorijo ogljikov dioksid v molekule ogljikovih hidratov.

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

6H2O + 6CO2 ---> C6H12O6 + 6O2 Pravzaprav vse globalne ekološke procese, vključno z biogeokemičnimi (ogljik, kisik, dušik, žveplo in fosfor) in hidrološkimi cikli, ureja biotska raznovrstnost, da bi zagotovila uravnoteženje snovi in kroženje energije (slika 1.3.1)

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Slika 1.3.1 Organizmi in ogljikov cikel (vir: http://sites.duke.edu/tlge_sss29/carbon-dioxide-emissions/carbon-dioxide/)

Brez biotske raznovrstnosti, ki omogoča ustrezne odnose med organizmi ali interakcije v ekosistemih, ne bi obstajal noben od temeljnih ekoloških mehanizmov: • opraševanje (prenos cvetnega prahu s prašnika do brazde na cvetnem pestiču; več si lahko preberete v tem dokumentu ), • primarna proizvodnja (fiksacija anorganskega ogljika v organsko snov s strani primarnih proizvajalcev, zlasti fotosintetskih rastlin), • sekundarna proizvodnja (sekundarni proizvajalci, predvsem živali, tvorijo biomaso), • Homeostaza (ravnovesje med vsemi deli v ekološkem sistemu).

Biotsko raznovrstnost, vključno s kulturnimi rastlinami, bi bilo treba upoštevati kot eno izmed najpomembnejših naravnih virov za obstoj človeka. Letna svetovna proizvodnja pšenice je bila na primer ocenjena na več kot 700 milijonov ton, svetovna proizvodnja riža je dosegla 500 milijonov ton letno. Biosfera zagotavlja prehrano (čeprav Organizacija za prehrano in kmetijstvo ocenjuje, da več kot 800 milijonov ljudi trpi zaradi kronične podhranjenosti), energijo (npr. lignocelulozna biomasa za proizvodnjo biogoriva), material, ki se pogosto pridobi v gozdnih nasadih, ali zdravila (najzgodnejši dokaz nabiranja medu iz divjih kolonij sega v leto 13.000 pr. n. št.). Udomačitev, kot je udomačevanje divjih 17

OKOLJSKA PRAVIČNOST

živalskih populacij z nenaravnim križanjem, je stoletja vplivala na ljudi tako biološko kot tudi zgodovinsko (kmetijstvo, zdravljenje s pomočjo živali itd.) (slika 1.3.2, slika 1.3.3).

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

Slika 1.3.2 Zemljevid izvora pridelkov in udomačenih živali (vir: http://www.faculty.rsu.edu/users/f/felwell/www/Theorists/Essays/Diamond1.html)

Naše znanje o medsebojni povezanosti med biotsko raznovrstnostjo in zagotavljanjem ekosistemskih storitev je lahko ključni argument za ekološko obnovo. Avtor besedila: Peter Fedor, profesor okoljske ekologije

Slika 1.3.3 Satovje z medom, ki ga proizvajajo čebele (vir: avtor Peter Fedor, 2011)

1.4

Ali lahko gospodarski model spoštuje biotsko raznovrstnost? V industrijski revoluciji je človek pričel z izkoriščanjem fosilnih goriv (premog, nafto in zemeljski plin), kar je privedlo do oblik in korakov proizvodnje (kar danes imenujemo »produktivnost«), ki ne upošteva naravnih ciklov (t.i. uravnoteženega kroženja snovi). Sedaj je težava, kako vrniti ciklično strukturo v gospodarske procese. Ali bomo morali svojo potrošnjo omejiti? Industrijska revolucija, ki je temeljila na strojih, ki so jih poganjala fosilna goriva, je ustvarila ogromno povečanje produktivnosti dela in količino izdelanih proizvodov. Vsak proizvod pa med proizvodnim procesom in po roku trajanja ustvarja veliko količino odpadkov. Gospodarski sistem (več si preberite v poglavju 3.1), ki ga je ustvarila industrijska revolucija, ni našel načina, kako odpadke ponovno uporabiti ali kako jih vrniti v naravno okolje, ne da bi se spremenilo naravno ravnovesje okolja. Poleg tega so emisije CO2 in drugih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe, stranski proizvod industrijskih procesov (več si preberite v poglavju 6.2). Gospodarski sistem je za razliko od prejšnjih postal linearen namesto cikličen; temelji na izkoriščanju naravnih virov – tako obnovljivih kot neobnovljivih – izkorišča okolje in hkrati ustvarja odpadke, ki niso združljivi z ohranjanjem okoljskega ravnovesja in biotske raznovrstnosti (več si preberite v poglavju 1.1). Prekomerno izkoriščanje obnovljivih virov energije, vključno z organskimi, in odstranjevanje nebiološko razgradljivih odpadkov predstavljata glavno

nevarnost biotski raznovrstnosti na planetu, saj lahko obe prekineta pomembne prehranjevalne verige. Poleg tega izredno izbiranje sort poljščin, ki temelji na gojenju le najbolj produktivnih, povzroča izginotje številnih drugih manj donosnih sort, ki so ključnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti in odpornosti kmetijskega sistema pred novimi ali starimi škodljivci, ki že veljajo za premagane. Sčasoma je izum sintetičnih snovi, vključno s številnimi molekulami, ki jih naravni organizmi ne morejo prebaviti, predstavil snovi v gospodarskem ciklu, ki bi lahko pomembno spremenile naravne biološke procese.

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Čeprav so prebavljivi, dodatki v proizvodnem procesu, kot so sintetične kemikalije (npr. gnojila, pripravki za zatiranje škodljivcev ipd.), povzročajo postopno izginjanje organskih snovi v tleh. Ti dodatki prispevajo k zmanjšani plodnosti prsti, slabšemu zadrževanju vode in manjši sposobnosti vsrkavanja ogljika iz ozračja ter s tem kljubujejo podnebnim spremembam. Gospodarski sistemi se morajo vrniti k »zapiranju kroga«, čeprav bo to mogoče le prek skupnega političnega projekta. Začeti moramo oblikovati industrijske izdelke, da bi zagotovili, da se lahko ponovno uporabijo v nadaljnjih proizvodnih ciklih (okoljsko primerna zasnova) in pri tem ne ustvarjajo odpadkov ali pa ustvarjajo odpadke, ki jih lahko okolje zlahka presnavlja. Avtor besedila: Guido Viale, ekonomist 19

1.5

Kako lahko biotska raznovrstnost okrepi stabilnost? Klimaks ima kot končni, starejši naravni ekosistem (skupnost) po zapletenem ekološkem nasledstvu najvišjo stopnjo stabilnosti, ki temelji na optimalni omrežni arhitekturi njenih sestavnih delov (npr. vrst) in medsebojnih

interakcij, kot je pojasnjeno v poglavju 1.1. Vse ekološke niše (vloga in življenjski prostor vrste) so edinstvene in se dopolnjujejo (slika 1.5.1).

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Slika 1.5.1 Koncept ekološke niše, ko vrsta zaseda samo dostopen (realiziran) del celotne (temeljne) niše pod različnimi pogoji (kot sta na primer vlaga in temperatura) (vir: http://www.physicalgeography.net/fundamentals/9g.html)

Tropski gozdovi z velikim številom vrst imajo na splošno manjšo povezanost vrst (linearne in enostavne trofične verige), po drugi strani pa imajo gozdovi zmernih klimatskih pasov v

Evropi z manjšim številom vrst razrasle verige. Oba sistema imata pravzaprav enako biotsko raznolikost in stabilnost.

Biotska raznovrstnost nesporno zagotavlja močno odpornost, kot je na primer ekološka sposobnost okrevanja. Novembra 2004 je ogromna nevihta s hitrostjo vetra do 160 km/h uničila 13.000 hektarjev gozda (s 3 milijoni kubičnih metrov lesa) v Visokih Tatrah, najstarejšem slovaškem narodnem parku (slika 1.5.2). Nedvomno so največjo škodo utrpele umetne smrekove monokulture z nizkimi mehanizmi odpornosti. V ekosistemih s klima-

ksom brez umetnega nadzora zalubnikov izbruhi uničujejo prevladujoče nasade smrek, ki jih nato nadomestijo močnejše drevesne vrste (npr. jelka), in s tem se ustvari višja Homeostaza. Naravni ekosistemi z visoko biotsko raznovrstnostjo, z veliko različnimi vrstami in ekološkimi medsebojnimi vplivi, so tako bolj odporni na motnje in stresne vplive.

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Slika 1.5.2 Šibka odpornost monokulturnih gozdov po vetrni nevihti (vir: http://rozhovory.vetroplachmagazin.sk/kalamita-v-tatrach-51)

Biotska raznovrstnost deluje kot odporen mehanizem na motnje in katastrofalne dogodke (več si lahko preberete v tem dokumentu o izkušnjah z ekološkimi omrežji, hodniki in varnostnimi pasovi pdf sklic 1.5a). V klimaksnih združbah je neposredna tekmovalnost majhna, ko so na primer vrste, ki se hranijo na eni rastlini, specializirane za njene različne dele (liste, cvetove itd.). Vendar če se populacija vrste A zmanjša zaradi spremenjenih (neustreznih) pogojev, se lahko eno-

stavno zamenja z močnejšo vrsto B in sistem ostane nespremenjen. Avtor besedila: Peter Fedor, profesor okoljske ekologije

2.1

Okoljska pravičnost

Okoljska pravičnost se v splošnem nanaša na pravico skupnosti in državljanov, da živijo v čistem in zdravem okolju glede na svoje želje in kulturo, ne da bi jim pri tem škodovala ali na njih negativno vplivala katerakoli gospodarska dejavnost. Okoljska pravičnost je zahteva lokalnih skupnosti in aktivistov kot odziv na pritisk na lokalna območja s strani industrije in dejavnosti koriščenja naravnih virov, kot so rudarstvo, gradnja jezov, krčenje gozdov, delovanje jedrskih elektrarn, sežigalnic, odlagališč odpadkov itd., kot tudi odziv na neenakomerno razporeditev moči v svetovni trgovini in splošno pomanjkanje demokracije. Prvi, ki sta koncept uporabili v svojem vsakodnevnem delovanju, sta bili afroameriška in latinskoameriška skupnost v Združenih državah Amerike v 80. letih prejšnjega stoletja. Opozarjali sta na onesnaževanje in degradacijo okolja v njunih soseskah, o neustreznem čiščenju emisij industrije in pomanjkanju odškodnin s strani javnih organov. Opozarjali sta tudi na t.i. »okoljski rasizem« – povezavo med onesnaževanjem, barvo kože in revščino. Skupnosti sta pokazali, da sta nesorazmerno bolj izpostavljeni okolju škodljivim in tveganim dejavnostim predvsem zaradi pomanjkanja gospodarskih alternativ ter manjše politične in gospodarske moči. Posledično so bila številna tveganja, ki jih zanje predstavljajo tovrstne aktivnosti, prezrta ali popolnoma ignorirana. Kot odgovor na to problematiko je Agencija za varstvo okolja v ZDA opredelila okoljsko

pravičnost kot »pravično obravnavo in smiselno vključevanje vseh ljudi ne glede barvo kože, spol, narodnost ali dohodek glede razvoja, implementacije in izvajanja okoljskih zakonov, predpisov in strategij.« Pojem okoljske pravičnosti oziroma boj zanjo se je nato širil po svetu, kjer so ga navdihovale in bogatile številne druge skupine. Južnoafriška mreža za okoljsko pravičnost na primer opredeljuje okoljsko pravičnost kot »družbeno preobrazbo, usmerjeno k zadovoljevanju osnovnih človekovih potreb in k izboljšanju kakovosti življenja /…/ Pri povezovanju vprašanj o okoljski in socialni pravičnosti želi pojem okoljske pravičnosti izpodbijati zlorabo moči, ki povzroča, da revni ljudje trpijo zaradi posledic okoljske škode, ki nastane zaradi pohlepa drugih (bogatih).« Južnoafriška mreža poudarja, da so okoljska in družbena vprašanja povezana kot neločljive sfere življenja v skupnosti. Tako kot mestne skupnosti so se tudi številne podeželske skupnosti, ki so bila prizadete zaradi rudarstva, krčenja gozdov, jezov, industrijskega onesnaževanja, jedrskih elektrarn itd., desetletja borile, da bi ohranile svoja lokalna okolja. Pogost primer tovrstnega izkoriščanja so domorodna ljudstva, ki živijo v gozdovih, bogatimi z vodami, minerali ali dragocenim lesom, in v marginaliziranih območjih, kjer imajo ljudje premalo moči, da bi lahko uspešno nasprotovali, oziroma kjer se njihovi glasovi najmanj slišijo in so najbolj nasilno zatrti.

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Medtem se črpanje naravnih virov dramatično povečuje zaradi visoke stopnje potrošnje majhnega dela svetovnega prebivalstva (tako imenovani globalni sever) in kopičenja dobička s strani nadnacionalnih podjetij. Postalo je jasno, da sta okoljska nepravičnost in globalna neenakost dve plati iste medalje; medtem ko ima sedaj 5 ljudi na vrhu v lasti več kot 50 % svetovnega bogastva, ima spodnja polovica svetovnega prebivalstva v lasti 1 %. Ironično je, da so območja z visoko stopnjo okoljske škode in onesnaženja tudi tista, ki najbolj trpijo za posledicami podnebnih sprememb, ker so najobčutljivejša na erozijo, poplave itd. (več si preberite v poglavju 7).

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Avtorica besedila: Daniela Del Bene, raziskovalka na inštitutu Institut de Ciència i Tecnologìa Ambientals (ICTA) – Avtonomna univerza v Barceloni

2.2

Primeri okoljske nepravičnosti

V tej enoti je predstavljenih pet primerov okoljske nepravičnosti iz Svetovnega atlasa okoljske nepravičnosti in upora. V nadaljevanju so primeri opisani skupaj z vzročno razlago, ki ima temelj v državni politični ekonomiji in mednarodni trgovini. Primeri prikazujejo, kako so vsi ti vidiki med seboj povezani, in poudarjajo pomembnost razumevanja okoljske pravičnosti tako na lokalni kot globalni ravni, ter kažejo na povezanost okoljske nepravičnosti s trgovino, podnebnimi spremembami, onesnaževanjem, zdravjem in tako dalje. a) P rilaščanje zemlje in trgovina. Regija Gambela v Etiopiji predstavlja pomemben del načrta vlade, da bi pritegnili tuje vlagatelje v kmetijski sektor (predvsem z nasadi sladkorja za izvoz), in sicer s pomočjo davčnih olajšav, brezcarinskega uvoza strojev, enostavnih bančnih posojil, poceni elektrike in vode iz kontroverznega jeza Gibe III. Na omenjenem območju se prodaja oziroma je vlagateljem že bilo prodano 42 % celotnega območja regije. To povzroča krčenje gozdov in selitev več tisoč ljudi zaradi ustrahovanja in nasilja. b) Kmetijski strupi in zdravje. Leta 1996 je družba Monsanto, ki ima v Argentini popoln nadzor nad proizvodnjo soje, v tej državi predstavila posebno sorto transgene soje Roundup Ready (RR), velika območja obdelovalnih površin pa so posledično postala monokulturna. Ta gensko spremenjena sorta je odporna na nekatere herbicide (npr. Roundup), kar pravzaprav

vodi k vse večji uporabi pesticidov. Njena uvedba je tako povzročila več okoljskih in družbenih težav, kot so zmanjšanje proizvodnje hrane za domače trge, selitve kmetov s podeželja, množična uporaba zelo strupenih kmetijskih preparatov, ki jih razpršijo s pomočjo letal, ter intenzivno krčenje gozdov.

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

c) Jezovi za hidroelektrarne in državno nasilje: Projekt jezu Ilisu je del projekta jugovzhodne Anatolije (GAP) v turški regiji Kurdistana. Hidroelektrarna ima zmogljivost 1.200 MW, jez pa bo potopil približno 300 km2 ozemlja v dolini Tigrisa, vključno z arheološkimi najdišči in mesti. Civilna družba in kurdske skupnosti se pritožujejo nad prevelikim vplivom gradnje jezu, vendar jih vlada ne posluša in nasilno zatira proteste. d) Prometna infrastruktura in militarizacija: Hitra železnica Torino–Lyon (TAV) je predvidena železniška proga s hitrostjo 220 km/h, ki bo povezala obe mesti ter italijanska in francoska hitra železniška omrežja. Projekt je bil deležen hudih kritik zaradi vpliva na občutljivo naravno območje in zaradi morebitne korupcije v ozadju. Gibanje NO TAV je prav tako zagovarjalo spremembo prometnih politik, vendar so ga zadušili s hudo militarizacijo v okolici gradbišča, številni aktivisti pa so bili aretirani. e) Črpanje nafte, človekove pravice in onesnaževanje: Nafta je glavni vir prihodkov v Nigeriji. Gospodarsko izkoriščanje surove

nafte se je začelo leta 1958. Od takrat ta regija ne pozna miru. Okolje, zemlja in vodne površine so onesnaženi, okolje se ne sanira, oškodovani prebivalci dobijo le malo ali pa nič odškodnine zaradi slabših življenjskih pogojev. Glede na poročilo Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) iz leta 2011, naftna družba Shell, ki je eno od glavnih udeleženih podjetij, ni izpolnila niti svojih predpisov niti predpisov državne zakonodaje. Rakotvorne snovi, ki so jih našli v vodnih telesih v območju, so bile 800krat višje od standardov Svetovne zdravstvene organizacije. Tako so naftna polja postala metafora za brezobzirno uničevanje okolja s strani multinacionalnih naftnih družb. Kljub temu se vpliv naftnih multinacionalk

na okolje pogosto ne upošteva, kar vodi do sporov, nasilja in izvensodnih usmrtitev. Avtorica besedila: Daniela Del Bene, raziskovalka na inštitutu Institut de Ciència i Tecnologìa Ambientals (ICTA) – Avtonomna univerza v Barceloni

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

2.3

Akterji, ki so vpleteni v vprašanja o okoljski pravičnosti V sporih, povezanih z okoljsko pravičnostjo (več si preberite v poglavju 2.2), običajno zmagajo posamezniki, ki imajo moč, kot so npr. politiki, vlagatelji, podjetja itd. Vendar je lahko v celoten proces vključenih veliko več akterjev. 1. D ržavne, regionalne ali lokalne oblasti ter organi. Po eni strani so odgovorni za presojo vplivov na okolje in zagotavljajo, da javnost sodeluje v postopkih odločanja. Po drugi strani so lahko tudi vlade pobudnice naložb, ki kršijo človekove in okoljske pravice (npr. avtoceste, tuneli, elektrarne), in so pogosto tiste, ki določenim podjetjem dovolijo naložbe. Pride lahko tudi do nasprotja interesov med državnimi in lokalnimi oblastmi. 2. P odjetja kot pobudniki ali vlagatelji. Podjetja gredo v projekte z namenom, da bi dobili čim več dobička in koristi. Posebnost podjetij, ki se ukvarjajo z rudarstvom, je na primer, da so znana velika/mednarodna podjetja pogosto v središču sporov in da so dobro povezana ne samo med seboj, temveč tudi z drugimi državnimi podjetji. Multinacionalna podjetja pogosto ustanovijo svoje lastno državno podjetje, da bi skrila velika multinacionalna podjetja v ozadju.

3. Š irša javnost ali skupine prebivalstva, na katere projekt vpliva neposredno in posredno. To so lokalni prebivalci, lokalne in mednarodne organizacije za okoljsko pravičnost, družbena gibanja, politične stranke, lokalni gospodarski akterji (kmetje, lokalni znanstveniki/strokovnjaki, sindikati, neformalni delavci) in izključene/ marginalizirane skupine (avtohtone, tradicionalne skupnosti, etnično, rasno diskriminirane skupine, ženske in prekarni delavci). Seznam prizadetih skupin je lahko zelo dolg in je odvisen od posebnih okoljskih in družbenih vprašanj. Raziskave kažejo, da so povezave med zagovorniškimi organizacijami in aktivističnimi skupinami zelo pomembne za njihov uspeh. Organizacije prek teh omrežij vzpostavljajo solidarnost, izmenjujejo znanje in izkušnje ter olajšujejo pretok informacij, tako da se lahko različne skupine odzovejo v zgodnjih fazah naložbenih projektov. Z vključevanjem različnih prej omenjenih skupin na lokalni, državni in mednarodni ravni, znanstvenikov ter profesionalnih nevladnih organizacij za okoljsko pravičnost, se povečajo možnosti za uspeh.

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

V Evropi je najpomembnejše pravno orodje za vključevanje javnosti v postopke odločanja Aarhuška konvencija, katere točke zajemajo dostop do informacij, udeležbo javnosti pri odločanju in dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Konvencijo so podpisale in ratificirale Evropska unija, vse države članice EU in tudi nekatere nekdanje sovjetske države, npr. Kazahstan. Novost konvencije je, da povezuje okoljske in človekove pravice ter navaja, da je sedanja generacija odgovorna za prihodnje. Konvencija zagotavlja pravni okvir za vključevanje vseh akterjev, njihov cilj pa je, da bi dosegli trajnostne rešitve z zavedanjem, da bi morale biti državne odločitve odgovorne in pregledne ter da imajo ljudje pravico do dostopa do informacij in podatkov, ki vplivajo na njihovo življenje. Z drugimi besedami: organizacije, skupine in posamezni državljani imajo pravico zaprositi za konkreten načrt tovarne, rudnika ali obrata za odstranjevanje odpadkov, kakor tudi za znanstvene in ocenjevalne analize in študije, ki kažejo pričakovano škodo na okolje in družbo. Nekaj evropskih držav, kot so Finska, Švedska, Francija, Madžarska, Češka itd., ima varuha človekovih pravic za prihodnjo generacijo oziroma za medgeneracijska vprašanja. Varuh si prizadeva za preoblikovanje dolgoročnih rešitev v kratkoročne politične ukrepe. Žal velik del svetovnega prebivalstva ne živi v državah, ki bi imele pravni okvir za sodelovanje javnosti v postopkih odločanja. V takih državah so različni načini izražanja mnenj državljanov in upori ter orodja, ki ostajajo na razpolago, zgolj npr. organiziranje v okviru skupnosti, ulični protesti, neposredne akcije, množična mobilizacija in državljanska nepokorščina.

Bolj ko ima poseg v okolje več različnih vplivov, ki neposredno ogrožajo zdravje ljudi (npr. cijan, ki se uporablja pri pridobivanju zlata, zastruplja pitno vodo), močnejše bi moralo biti nasprotovanje. Če pa so vplivi zapleteni in imajo dolgoročne družbeno-gospodarske in zdravstvene posledice, kot je to v primeru jedrske elektrarne, vendar neposredno ne onesnažuje okolja in ima hkrati morebitne pozitivne vidike (poceni energija), je težko mobilizirati lokalno prebivalstvo. Ugotovili so tudi, da se bogatejše prebivalstvo hitreje odzove na težavo in skuša preprečiti naložbo že v fazi načrtovanja. Nasprotno pa velja, da revnejše kot je prebivalstvo, večja je verjetnost, da se bo odzvalo na postopek šele takrat, ko je le-ta že v teku.

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Viri: Our story: Climate Justice, Environmental Justice (video) Aarhuška konvencija: Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE) Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah Avtorica besedila: Cecilia Lohász, geografinja, učiteljica biologije in kemije

2.4

Ali sta socialna pravičnost in okoljska trajnostnost združljivi v svetovnem gospodarstvu? Etično načelo socialne pravičnosti, predvsem medgeneracijske socialne pravičnosti, je osrednjega pomena za koncept trajnostnega razvoja, ki temelji na okolju prijaznih načelih. Od konference v Riu leta 1992 je bil trajnostni razvoj predstavljen kot najboljši način, s katerim so se strinjali vsi. Kljub temu pa lahko po več kot dveh desetletjih vidimo veliko protislovij.

benih in okoljskih stroškov, ki so privedli do velikih razlik znotraj držav in med državami. (Pre)obilje v izredno majhnem številu bogatih držav je mogoče le v globalni tržni ekonomiji, v katerem ima lahko zgolj peščica korist na račun mnogih drugih. V vsakem gospodarstvu v vzponu doslej je gospodarska rast vodila v ogromne razlike v družbi in ter v kopičenje bogastva v rokah peščice.

Trenutni gospodarski model teži k spodbujanju visoke ravni potrošnje in posledično k izčrpavanju naravnih virov. Za okolje bi bilo usodno in pogubno, če bi vsi na tem svetu imeli enako porabo kot jo imajo trenutno najbogatejše države globalnega severa. Poleg tega gre raba naravnih virov najpogosteje na račun mnogih skupnosti v gospodarsko manj razvitih državah, ki so se v določenih primerih prisiljene preseliti zaradi posledic tovrstnih dejavnosti na okolje (več si preberite v poglavju 2.2).

Trenutno svetovno gospodarstvo torej ne more vzdrževati socialne pravičnosti in okoljske trajnostnosti hkrati. Da bi to lahko dosegli, ne da bi pri tem izključevali kogarkoli, se mora ekonomski sistem temeljito spremeniti. Vse te kritike in nekatere predlagane rešitve so vključene v predlog »od-rasti«, ki zagovarja tako zmanjševanje potrošnje in odstranitev nujnosti rasti BDP kot tudi radikalno spreminjanje družbenih odnosov v mednarodno solidarnost.

Nekateri trdijo, da gospodarska rast zagotavlja materialne dobrine, ki lahko zadovoljijo nujne potrebe. V bogatih družbah pa je velika potrošnja ustvarila zapletene sklope druž-

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Avtorica besedila: Daniela Del Bene, raziskovalka na inštitutu Institut de Ciència i Tecnologìa Ambientals (ICTA) – Avtonomna univerza v Barceloni

2.5

Ali naj se organiziramo?

Tudi če v majhni skupnosti nekdo molči, drugi ne spoznajo njegovega mnenja ali potreb. Če torej želimo svojo okolico izboljšati, moramo najprej povedati, da nam nekaj ni všeč. To je lahko manjkajoči prehod za pešce, velik obrat za odstranjevanje odpadkov, ki se gradi na naši ulici, ali pa elektrarna, ki uničuje naravo, ali tovarna, ki zastruplja našo pitno vodo. Da bi si zagotovili zdravo in varno življenjsko okolje, se moramo organizirati s tistimi, ki imajo enake potrebe in težave. Številne raziskave dokazujejo, da večja, kot je povezanost med skupinami ljudi, ki se borijo za svoje pravice, večji uspeh lahko dosežejo. Da bi dosegli prave in trajnostne rešitve ter da bi ohranili naravne vire za prihodnje generacije, je treba vključiti več stališč, perspektive različnih skupin in posameznikov ter upoštevate posamezne, gospodarske, družbene, infrastrukturne, zakonodajne, kulturne in okoljske vidike. Za vse to je potrebna visoka raven sodelovanja med posamezniki, skupinami in oblastmi. Zelo dober primer takšnega sodelovanja v Vzhodni Evropi je primer rudnika zlata Rosia Montana v Romuniji. Po tem, ko je bil predstavljen načrt o največjem dnevnem kopu rudnika zlata z uporabo cianida v Evropi, se je

sestalo 350 ljudi iz regije in ustanovilo civilno iniciativo Alburnus Maior, da bi izrazili nasprotovanje rudniku. Deklaracijo o ustanovitvi Alburnus Maior je podpisala skupina 25 okoljskih nevladnih organizacij iz Romunije. Zadnjih 14 let je bila pobuda Alburnus Maior pomembna ne samo za preprečitev rudarskega projekta, temveč tudi za razvoj največjega družbeno okoljskega gibanja v Romuniji z veliko mednarodno mrežo. Trenutno je v gibanje vključenih več kot 100.000 aktivnih podpornikov, aktivistov in prostovoljcev. Poleg nasprotovanja ima organizacija tudi proaktivni pristop in je območje začela preoblikovati iz monoindustrijskega, dokaj izoliranega prostora v dinamično, živahno in privlačno regijo, katere dejavnost temelji na kmetijstvu in ekoturizmu. Prav tako pa gibanje pripomore k bolj učinkovitim družbeno-političnim razpravam o alternativni prihodnosti. Spodnji dokumentarni film New Eldorado dobro predstavi razmere.

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Avtorica besedila: Cecilia Lohász, geografinja, učiteljica biologije in kemije

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Új Eldorado, 2004, avtor Tibor Kocsis, Flora Film International, Madžarska

3.1

Odgovornost trenutnega gospodarskega sistema Trenutni gospodarski sistem je globalen. Multinacionalna podjetja delujejo prek meja in po svetu iščejo, kako bi povečala dobiček. Zmagovalci svetovnega gospodarstva so večinoma podjetja z globalnega Severa. Zakaj? Eden od razlogov je kolonialna dediščina. Kolonializem je oviral razvoj predelovalne industrije v nekdanjih kolonijah. Države globalnega juga teh struktur niso mogle preseči in še danes trpijo za posledicami neokolonializma. Še vedno predstavljajo ponudnike naravnih virov. Potrošniki z globalnega Severa kupujejo izdelke, narejene iz teh virov, in tako proizvodna podjetja kot sami potrošniki ustvarjajo odpadke. V tem poglavju si bomo pobliže ogledali mehanizme gospodarstva, proizvodnje in potrošniških navad ljudi. Kako sploh deluje naš gospodarski sistem? Prevladujoč gospodarski sistem, kot ga poznamo, temelji na gospodarski rasti, ki se trenutno meri predvsem z bruto domačim proizvodom – BDP, tj. skupno denarno vrednostjo vseh končnih proizvodov in storitev, ustvarjenih znotraj meja neke države v enem letu. Tako je BDP merilo za gospodarsko dejavnost znotraj države, njen razvoj in stopnjo njene rasti. Večja kot je gospodarska proizvodnja,

večji je tudi BDP. Obstajajo pa tudi drugi indeksi za merjenje blaginje in razvoja, npr. indeks srečnega planeta (ang. Happy Planet Index). Gospodarsko rast spodbujajo različne gonilne sile. Konkurenca med mednarodnimi podjetji zaradi naravnih virov, odjemalcev, dobička in lokacije poslovanja je le ena izmed njih. Druga gonilna sila je obrestni sistem bank. Da bi podjetja povečala rast in dobiček, običajno vzamejo kredit, ki ga morajo nato vrniti z obrestmi. Podjetja so zato prisiljena ustvarjati še več dobička, da bi lahko odplačala kredite z obrestmi. Obrestni sistem pa ne velja le za potrošnike in podjetja, temveč tudi države, ki se zadolžujejo iz enakih razlogov. Gospodarsko rast krepi tudi sistem delničarjev; delničarji velikih podjetij špekulirajo na borzi, da bi povečali vrednost svojih delnic. Špekulacija na borzi temelji na pričakovanju, da bo vrednost podjetij stalno rasla. Obstaja še več gonilnih sil. Ne smemo namreč pozabiti tudi na kulturo potrošnje, ki temelji na željah, navadah, družbenemu statusu in identiteti.

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Vir: The Story of Stuff, 2007. Projekt The Story of Stuff.

Ali lahko gospodarstvo raste v nedogled? Glej videoposnetek: The Impossible Hamster

Vir: The Impossible Hamster. New Economics Foundation.

Poleg gospodarskih in družbenih omejitev je najbolj očitna meja do neskončne gospodarske rasti naš planet sam. Gospodarska rast potrebuje energijo, vire in ozemlje, toda povzroča onesnaženje in odpadke. Naš planet gospodarstvu ne more zagotoviti neskončnih virov in sprejeti vsega onesnaženja. Čeprav se lahko veliko naravnih virov, kot so voda, zrak, zemlja in les, reciklira in obnovi,

je njihova sposobnost filtriranja, shranjevanja ali spreminjanja snovi omejena (slika 3.1.1). Drugi viri, kot so fosilna goriva, kovine in redki zemeljski elementi, so neobnovljivi (slika 3.1.2). Problem predstavljajo tudi velike količine nerazgradljivih odpadkov ali delno razgradljivih odpadkov, kot so plastika, elektronski odpadki, jedrski odpadki in emisije toplogrednih plinov. 32

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Slika 3.1.1 Planetarne meje (vir: www.stockholmresilience.org)

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Slika 3.1.2 Kako dolgo bo trajalo? (vir: https://intercontinentalcry.org/infographic-how-long-will-it-last/)

Gospodarska rast dosega ekološke (okoljske) meje planeta. Koncept planetarnih mej opredeljuje devet kontrolnih spremenljivk, ki ohranjajo Zemljo v stabilnem stanju in na katere vplivajo ljudje. Te spremenljivke so: • • •

• • • •

tanjšanje stratosferskega ozona (stratosferski ozonski plašč filtrira ultravijolično sevanje sonca), izgubljanje biotske raznovrstnosti in izumiranje živalskih in rastlinskih vrst, kemično onesnaževanje (emisije strupenih in slabo razgradljivih snovi, kot so sintetične organske spojine, težke kovine in radioaktivne snovi), podnebne spremembe, zakisanje oceanov, sprememba svetovnega hidrološkega cikla in raba pitne vode, sprememba rabe tal (sprememba gozdnih in travnih površin v obdelovalne

• •

površine), neravnovesje v dušikovem in fosforjevem ciklu. Dušik in fosfor sta bistvena elementa za rast rastlin, tako kot gnojila. onesnaženje zaradi trdnih delcev v ozračju (vpliv aerosolov na podnebni sistem na Zemlji).

Tri spremenljivke že kažejo na to, da so bile meje prekoračene, in sicer izguba biotske raznovrstnosti, podnebne spremembe in neravnovesje v dušikovem ciklu. Dušik v ozračju se zaradi človekovih dejavnosti prekomerno pretvarja v reaktivne oblike in uhaja v ozračje. Pridelki ne morejo sprejeti dušika v taki obliki in dušik, ki pade na zemljo v obliki padavin, onesnažuje vodo ali pa se kopiči v biosferi. Več o planetarnih mejah si preberite na (spletni strani centra Stockholm Resilience Center ) . 34

Obstaja še drug vidik težavnosti trenutne mentalitete o neskončni gospodarski rasti. Od kod prihajajo naši viri? Kje in pod kakšnimi pogoji poteka proizvodnja? Kam gredo odpadki na koncu? Avtorica besedila: Judith Corbet, predavateljica

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

3.2

Proizvodne verige: družbeni in kulturni vplivi Proizvodne verige upoštevajo preprosto pravilo o pridobivanju virov iz narave, proizvodnji, potrošnji in odlaganju proizvodov; naravne vire vzamemo iz narave, prevažamo po dolgih poteh, jih predelamo v končne izdelke, uporabimo in vržemo proč. V tej proizvodni verigi so pomembne predvsem države globalnega Juga, kjer se proizvodna veriga začne - z izkoriščanjem. Večina virov prihaja z globalnega Juga: bombaž za naša oblačila npr. iz Indije in Burkine Faso; kovine

in rude za naše elektronske naprave, kot so nikelj, srebro, baker, kositer, zlato in kolumbit iz Bolivije, Konga in Gane, ter kakav za našo čokolado iz Slonokoščene obale ali Indonezije, če omenimo le nekatere države izvora. Naslednji kratek videoposnetek prikazuje proizvodno verigo pametnega telefona, kjer so prikazane posledice za ljudi z globalnega Juga:

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Vir: Smartphones and Sustainability, 2013. WissensWerte.

Na celotni poti proizvodnje izdelkov je prizadeto tako okolje kot ljudje. Na primer pri pridelavi bombaža ali sadja v zelo suhih pokrajinah se porabi večje količine vode, voda in tla pa se zastrupljajo zaradi pesticidov, ki se v velikih količinah porabljajo na monokulturnih nasadih bombaža, ravno tako pa je velik vpliv na kakovost vode in tal pri proizvodnji nafte,

v rudarstvu ali zaradi kemikalij iz elektronskih odpadkov. To ima neposredne posledice za ljudi, ki tam živijo. Borijo se s pomanjkanjem in onesnaženjem vode, kar vpliva na zdravje ljudi in lahko privede do bolezni, neplodnosti in prirojenih okvar pri novorojenčkih. Tak primer je npr. območje ob Aralskem jezeru. 36

Aralsko jezero, ki se nahaja med Uzbekistanom in Kazahstanom, je bilo do sredine 20. stoletja četrto največje jezero na svetu. Ko je Sovjetska zveza na tem območju uvedla gojenje bombaža, se je jezero začelo zmanjševati zaradi namakanja monokulturnih nasadov. Danes je jezero skoraj izginilo, saj nima več dotoka sveže vode iz rek Amu Darja in Sir Darja. Poleg tega je jezero močno onesnaženo zaradi pesticidov in gnojil. To pri prebivalstvu povzroča resne zdravstvene težave, kot so rak, tuberkuloza, slabokrvnost, težave z jetri in ledvicami ter večja je tudi umrljivost otrok. Poleg tega je izsuševanje jezera vplivalo tudi na gospodarstvo ribiško industrijo je denimo povsem uničilo, zato so ljudje prisiljeni delati na bombažnih poljih ali pa se morajo odseliti. Drugi učinek proizvodnih verig je selitev ljudi zaradi prilaščanja zemljišč. Vlagatelji, ki so predvsem močne interesne skupine v gospodarskem in političnem smislu, si nezakonito prilaščajo zemljišča. V zadnjih letih je prilaščanje zemljišč pogostejše, ker se je povečalo povpraševanje po energetskih in drugih pridelkih. Multinacionalna podjetja iz držav globalnega Severa vlagajo v zemljišča držav globalnega Juga. Pridelki oz. hrana s teh zemljišč gredo v izvoz na svetovni trg namesto na lokalni trg. Še en motiv za prilaščanje zemljišč je zanimanje za vodne izvire. Med najemom ali nakupom zemljišča so pravice in potrebe lokalnega prebivalstva, ki obdelujejo zemljo in od nje živijo, prezrejo. Lokalnega prebivalstva nihče nič ne vpraša ali obvesti, obstoječe zemljiške pravice se ne upoštevajo, kršene so človekove pravice in posledice, s katerimi se sooča lokalno prebivalstvo, so prezrte.

Prizadeto prebivalstvo, kot so domorodna ljudstva ali mali kmetje, so se pogosto prisiljeni preseliti v urbana območja. Pri tem izgubijo svoje bivališče, pogosto pa jih zaposlijo celo podjetja, ki so jim vzela zemljišča. Z njihovo selitvijo njihova kultura in znanje o obdelovanju zemljišč izgineta. Tak žalostni primer je ljudstvo Kubu na Sumatri, katerega veliko pripadnikov se je bilo od leta 1970 prisiljeno odseliti s svojih zemljišč zaradi plantaž, namenjenih proizvodnji palmovega olja.

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Delovni pogoji na plantažah ali v tovarnah so pogosto slabi ali celo nevarni: nizke plače, dolg delovni čas, brez pravic do odločanja, pomanjkanje zaščitnih sredstev, izkoriščanje otrok in diskriminacija delavk. Kampanja čistih oblačil (NEMŠČINA) ponuja (najnovejše) informacije o delovnih pogojih v svetovnih tekstilni industriji ter delavcem omogoča, da o tem spregovorijo. Podjetjem globalnega Severa se ni treba držati strogih ekoloških in družbenih standardov, ki veljajo v njihovih matičnih državah, temveč upoštevajo milejšo zakonodajo držav, v katerih proizvajajo. Tako lahko ustvarijo večji dobiček, ki bi ga, če bi proizvajala v svojih državah. Proizvodnja seveda veliko ljudem z globalnega Juga omogoča dohodek, vendar pod kakšnimi delovnimi pogoji in kolikšen je ta dohodek v resnici? Na spodnji sliki je prikazana razčlenitev stroškov majice s kratkimi rokavi, ki pokaže, koliko kdo dobi (slika 3.2.1):

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Slika 3.2.1 Razčlenitev stroškov majice s kratkimi rokavi (vir: www.cleanclothes.org)

Avtorica besedila: Judith Corbet, predavateljica

3.3

Ustvarjanje umetnih potreb (za povečanje potrošništva) Ena glavnih težav trenutnega svetovnega gospodarskega sistema je izkrivljanje suverenosti potrošnje oziroma ustvarjanje iluzije izbire.

Več kot milijarda prebivalcev tega planeta nima dovolj hrane. Po drugi strani pa ima majhen odstotek bogatih ljudi toliko denarja, da ne vedo, kaj z njim storiti (slika 3.3.1).

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Slika 3.3.1 Svetovna porazdelitev bogastva (vir: https://agenda.weforum.org/2014/11/inequality-2015s-worrying-trend/)

V bogatejših državah je na milijone ljudi, ki velik del svojega zaslužka porabijo za kupovanje stvari, ki jih v resnici ne potrebujejo, od katerih jih je veliko praktično neuporabnih, vendar pa njihova proizvodnja in odlaganje močno škodujejo okolju. Nakupovanje

za marsikoga predstavlja užitek in pogosto žrtvujejo dolgotrajneje boljše življenje zaradi kratkotrajnih užitkov, ki jih prinašajo proizvodi, ki jih kupujejo (več si preberite v poglavju 3.2). 39

Glavna paradigma v tržnem gospodarstvu naj bi bila suverenost potrošnikov, pri kateri so proizvedeni samo izdelki, po katerih potrošniki povprašujejo, in s prilagajanjem ponudbe in povpraševanja samo v količinah, ki jih lahko porabijo tisti potrošniki, ki si jih lahko privoščijo. Če bi stvari dejansko potekale na tak način, ne bi bilo nikoli kriz prekomerne proizvodnje. Vendar pa to ne drži: potrošniki – celo tisti, ki lahko plačajo – lahko kupijo samo tisto, kar ponuja trg. Proizvodni sistem in distribucijski kanal sta usmerjena k tistim proizvodom, ki ponujajo takojšnje možnosti za dobiček. Prizadevajo si, da bi neprestano ustvarjali nove, umetne potrebe, da bi ljudem, ki si ga lahko privoščijo, prodali za proizvajalca donosnejše blago.

škodljivega blaga. Omejene so tudi možnosti potrošnikov, da bi se izognili potrošnji virov, saj lahko posamezni potrošnik naredi le malo proti današnjim velikim potrošniškim trgom. Odgovorno potrošništvo se lahko v praksi uveljavi le z zavednimi odločitvami, ki temeljijo na znanju oz. osveščenosti, ki jo pridobimo preko samoizobraževanja in izmenjave potrebnih praks ter znanja, v to pa je vpeto večje število ljudi. Odgovorno potrošništvo temelji na znanju, kot je npr. vedenje o življenjskem krogu proizvodov (slika 3.3.2), ki jih uporabljamo: od pridobivanja surovin do odlaganja odpadkov, ponovne uporabe in recikliranja.

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Potrošniki imajo omejene možnosti, da bi vplivali na zmanjšanje proizvodnje okolju

Slika 3.3.2 Življenjski krog proizvodov (Vir: http://www.genitronsviluppo.com/2014/04/30/lca-analisi-del-ciclo-di-vita/)

Pomemben primer skupnih praks – v prehrambnem sektorju – je kmetijstvo s podporo skupnosti. To pomeni, da spodbuja neposredni odnos med proizvajalci - kmeti - in potrošniki ter določi količino in kakovost proizvedene hrane (in s tem način proizvo-

dnje hrane, npr. brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev, ki se uporabljajo v konvencionalnem kmetijstvu, ali proti proizvodnim postopkom, ki pretirano obremenjujejo tla, ali pa proti pretiranemu izkoriščanju delavcev). 40

Ta praksa bi se lahko razširila tudi na druge sektorje, kot so energetika, stanovanja, oblačila in transport (in včasih tudi se). Več si preberite v poglavju 4.3.

vplivajo tudi državljani, in sicer prek idej in praks, ki jih ustvarjajo in spodbujajo civilne iniciative.

Okolju prijazne politike, ki temeljijo na omejevanju nepotrebne potrošnje blaga in izboljšanju dostopa do osnovnih dobrin za vse, lahko dosežejo le vlade in lokalne oblasti. Vendar pa lahko na politike, ki sprejemajo predpise,

Avtor besedila: Guido Viale, ekonomist

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

3.4

Vpliv proizvodnje hrane na okolje

Hrana prihaja iz zemlje (ali vode iz rek, jezer in morja). Proizvodnja hrane je vezana na rodovitnost prsti in razpoložljivost vode. Kmetijske obdelovalne površine imajo različen potencial za kmetijsko rabo glede na tip prsti, relief in klimatske razmere na območju, na rabo tal pa vpliva tradicija, ki se je izoblikovala skozi tisočletja. Rodovitnost kmetijske zemlje je treba zaščititi. Več tisoč let stari tradicionalni načini pridelave hrane so rodovitnost tal ohranjali. Vključevali so kolobarjenje, gnojenje (povezava med kmetijstvom in živinorejo), ukrepe za preprečevanje erozije prsti (drevesa, terase), uporabo koridorjev biotske raznovrstnosti, ki naravnim plenilcem parazitov omogočajo razmnoževanje, in seveda namakanje, ko to omogoča razpoložljivost vode. Semena prav tako igrajo osrednjo vlogo pri proizvodnji hrane. Dolga leta so bila semena izbrana in proizvedena tam, kjer sta bila tla in podnebje za tisto vrsto najugodnejša in najodpornejša na škodljivce. Industrijsko kmetovanje je skušalo vzpostaviti to ravnotežje med naravo in pridelki s štirimi taktikami: z gnojili za boljšo rast rastlin, s sintetičnimi pesticidi za odpravo škodljivcev in plevel, z uporabo velikih količin vode za namakanje, z uporabo izbranih semen, ki so proizvedena v laboratorijih in imajo lastnosti, ki omogočajo večji pridelek, in z intenzivno motorizacijo (velike, zelo drage naprave), ki potrebuje velika zemljišča. Zelena revolucija se je po vsem svetu začela sredi dvajsetega

stoletja in je privedla do dramatične rasti produktivnosti, še posebej žit, osnovnega živila skoraj vseh narodov na Zemlji. Iluzija, ki jo je ta revolucija ustvarila, je trajala pol stoletja in zdaj kaže veliko omejitev: zemlja, ki je bila izpostavljena intenzivnemu gnojenju in pesticidom, je izgubila veliko organskih snovi, ki so osnova za rodovitnost, zato zahteva vedno več gnojenja. Na ogromnih monokulturnih obdelovalnih površinah, kjer so bili zaradi lažjega obdelovanja s kmetijskimi stroji odstranjeni vsi elementi v kmetijski krajini (drevesa, živice idr.), se je povečala erozija tal. Zmanjšala se je razpoložljivost vode, ker raba vode za namakanje pogosto presega naravno obnavljanje podtalnice. Donos tal je zaradi opisanega ravnanja dejansko začel upadati. Kupovanje semen in opreme je na milijone kmetov prisililo, da so padli v dolgove in sčasoma opustili svoja polja (in pogosto storili tudi samomor), uporaba pesticidov in herbicidov pa je spodbudila razvoj vedno bolj odpornih plevelov in škodljivcev.

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Ena od neposrednih posledic kemičnega nadzora je uvedba gensko spremenjenih rastlin (GSO) (ITALIJANSKO;), ki lahko prenesejo določene zajedavce in ne potrebujejo pesticidov, ki so lahko zelo škodljivi za zdravje ljudi. Danes vemo, da lakota, ki je prizadela več kot milijardo ljudi na Zemlji, ni posledica pomanjkanja hrane na svetu kot celoti (proizvedemo je skoraj en in polkrat več, kot je potrebujemo, da bi nahranili vse), temveč 42

zaradi nepoštene razdelitve dohodka. Nekateri si ne morejo kupiti osnovnih dobrin za preživetje, medtem ko se drugje hrana meče stran. Avtor besedila: Guido Viale, Economist

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

3.5

Ali lahko izmenjava znanja kaj spremeni? Živimo v družbi, v kateri prevladujejo informacije in mediji. Skoraj vsi preživimo veliko ur na dan pred zaslonom televizije, računalnika ali pametnega telefona, tudi če se ukvarjamo s fizičnim delom. Otroci v tehnološko razvitih družbah – na globalnem Severu – skoraj ne poznajo drugega načina življenja. Imenujejo se »digitalna generacija«, ker je svet, v katerem so se rodili, narejen predvsem iz digitalnih informacij. Digitalni razkorak pa je vedno ožji, saj ima del globalnega Juga, ki se najhitreje razvija, enako usodo, predvsem na račun pametnih telefonov, ki so sedaj najbolj razširjene naprave na svetu. V manj kot pol stoletja je digitalna tehnologija in hiter pretok informacij dramatično spremenila naše življenje na dva načina. Svet se je spremenil v t.i. »globalno vas«. Obveščeni smo – hote ali nehote – o vsem, kar se dogaja na svetu, ali vsaj o vsem, kar »ustvarja novice«, kar velja za pomembno. S tem smo postali »državljani sveta« in smo udeleženi pri dogodkih, tudi ko nimamo možnosti, da bi nanje vplivali. Poleg tega smo bombardirani z informacijami. Danes glavna težava ni več, kako priti do določene informacije, temveč kako prepoznati razliko med pravimi in lažnimi informacijami, uporabnimi in neuporabnimi informacijami, ter - kar je najpomembnejše, - kako imeti aktivno vlogo pri njihovem ustvarjanju. To velja predvsem za informacije o okolju. Zelo težko si je ustvariti mnenje o informa-

cijah v zvezi z okoljem, saj je znano, da se informacije, ki škodujejo močnim interesom, prikrivajo ali prirejajo, da bi se preprečili odzivi, ki si jih zaslužijo. Simbolični primer so podnebne spremembe, največja grožnja prihodnosti človeštva. Mediji se s tem zelo malo ukvarjajo, so pri tem površni in pogosto izkrivljajo informacije. Skoraj nič pozornosti ne dajejo mnogim oblikam upora, ki so se razvile po svetu, da bi obrnile tok družbenega, gospodarskega in političnega razvoja, ki nas vodi v katastrofo.

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Najti moramo način, kako ovrednotiti okoljske informacije, razumeti njihov pomen in razmišljati o reševanju okoljskih problemov. Izobraževanje gotovo pomaga. Tisti s formalno izobrazbo se lahko lažje prebijejo skozi kopico informacij, ki jih objavljajo mediji, in jih kritično ovrednotijo. Vendar pa naša družba spodbuja individualizem in najbolj neposredna posledica individualizma je celo za izobražene ljudi osamitev. Zato je deljenje našega znanja edini pravi način, da bi dobili prave oz. resnične informacije o okolju ter da bi spoznali, kako se nekateri ljudje na tem svetu borijo za to, da bi se stanje na našem planetu izboljšalo. Vsak od nas ima veliko znanja, npr. različne tehnične in znanstvene izkušnje zaradi našega šolanja ali dela, socialne izkušnje zaradi življenja in dela v skupnosti, ki je nihče ne pozna bolje od njenih članov. Vendar to znanje ne ugleda luči sveta in ni cenjeno. Zato ga moramo deliti, se pogovarjati, drug drugega spraševati, si celo nasprotovati, z drugimi 44

besedami – obnoviti temelje medsebojnega zaupanja, brez katerega ne more biti avtonomije ali svobode. Avtor besedila: Guido Viale, ekonomist

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

4.1

Novi ekonomski modeli

Posledice trenutnega globaliziranega finančnega kapitalizma nas spodbujajo k ponovnemu premisleku o trenutnem gospodarskem modelu in iskanju alternativ. Številne alternative iščejo načine, kako preoblikovati našo družbo, predvsem pa našo gospodarsko dejavnost, da bi bila manj škodljiva okolju in da bi zagotovila bolj enakopravno porazdelitev dobrin v globalni družbi. Razmišljanje o alternativah je zapleteno in venomer nagnjeno k številnim preprekam.

obremenitev so neizvedljive, saj na svetu enostavno ni dovolj virov, ki bi tak življenjski slog lahko omogočali vsem ljudem na Zemlji; in 2. obstoj srednjega razreda temelji na neprestanem nasilju in izkoriščanju tistih, ki zagotavljajo potrebna sredstva in udobje za višje (srednje in visoke) položaje na družbeni lestvici.

Tudi najbolj radikalna gibanja za alternativne ekonomije, kot je gibanje »od-rast« (degrowth movement), o katerem si lahko več preberete v poglavju 4.5, ne naslavljajo bistvenega problema potrošniške družbe. To je preusmeritve naših želja po izobilju, napredku in eksistencialni potrditvi skozi materialno potrošništvo, ki predstavljajo verjetno največje ovire do vzpostavljanja zares dolgoročno trajnostnega gospodarstva. Nobena teorija ali gospodarska praksa ne more tega narediti za nas. To sicer še ne pomeni, da so alternative, kot je gibanje »od-rast«, nepomembne, opozarja pa na omejitve tega, kar lahko dosežemo s sedanjim načinom razmišljanja in bivanja.

Vendar pa nam znanje o teh vprašanjih in strukturnih paradoksih tako rekoč prav nič ne pomaga pri preusmeritvi naših želja. Večinoma si še vedno želimo stvari, ki drugim škodujejo, in še naprej zanikamo svojo sokrivdo v sistemskem izkoriščanju in zatiranju. Dela številnih avtorjev s področja psihoanalize in sorodnih smeri so pokazale, da naša dejanja večinoma usmerjajo naše želje in fantazije, ne pa racionalno razmišljanje. Zato so naša prizadevanja, da bi racionalno organizirali boljše, bolj pravično in manj zatiralno gospodarstvo in družbo, obsojena na večni neuspeh, razen v primeru, da zberemo dovolj poguma in pričnemo raziskovati poti, ki imajo potencial, da nas osebno odprejo za povsem drugačne načine bivanja – takšne, v katerih je želja po svobodi izpolnjevanja želja preusmerjena v željo po svobodi od le-teh.

Na tehtnici so zelo mikavne in zapeljive sanje o življenju globalnega srednjega razreda, h kateremu stremimo tisti, ki smo bili socializirani v sodobno potrošniško-poblagovljeno življenjsko usmeritev. Kar je bila nekoč posebnost Zahoda, je danes tako rekoč univerzalen globalni pojav. A te sanje ostajajo le sanje – iz najmanj dveh razlogov: 1. v smislu okoljskih

Nepriznavanje temnejših plati samih sebe, s čimer ohranjamo svojo pozitivno podobo dobrohotnih, neškodljivih, celo herojskih akterjev, preprosto pomeni, da se bodo naše skrite želje po napredku, obilju, nadzoru in samopotrditvi znova pojavile in nas preganjale, kot se je to že zgodilo pri naših predhodnih prizadevanjih, da bi korenito spremenili

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

družbo. Naši vzorci socializacije, ki poveličujejo individualnost in zagledanost vase, nam preprečujejo, da bi si zamislili izvedljive alternative, ki bi priznale našo odgovornost do prihodnjih generacij. Vse to nas je pripeljalo do točke, ko postaja nemogoče, da bi za seboj pustili planet v boljšem stanju, kot smo ga prejeli od svojih predhodnikov. Pa ne zato, ker ne bi vedeli, kako to storiti, temveč zato, ker tega nočemo storiti. 20. stoletje je bilo priča radikalnim premikom usmeritve gospodarske pozornosti stran od proizvodnje, namenjene zadovoljevanju osnovnih potreb (hrane, oblačil, zatočišča, transporta itd.), v proizvodnjo, namenjeno spodbujanju novih in novih potreb. To pozno obdobje modernega kapitalizma je brezpogojno odvisno od pretirane potrošnje, ki je nujno potrebna za ohranjanje gospodarstva prekomerne proizvodnje in rasti. Izpodbijanje modela neskončne rasti in zmanjšanje potrošnje, da bi si sploh lahko omogočili kakršnokoli prihodnost, je v nasprotju z vsem, za kar se zavzema prevladujoča ekonomsko-politična doktrina. Tega ni mogoče zanikati. Toda prav to je naloga, ki nas čaka. Začeti si moramo predstavljati oblike družbe in gospodarstva, kakršne se nam danes zdijo povsem nemogoče – to ne pomeni le, da potrebujemo več alternativ, temveč pred-

vsem tudi radikalno drugačne načine, kako nanje gledamo. Začnemo lahko z zelo preprostim vprašanjem: čemu gospodarstvo sploh služi? Viri: Andreotti, V. (2013). Renegotiating epistemic privilege and enchantments with modernity: the gain in the loss of the entitlement to control and define everything. Social Policy, Education and Curriculum Research Unit. North Dartmouth: Centre for Policy Analyses/UMass Dartmouth, pp. b – s. Kapoor, I. (2014). Psychoanalysis and development: contributions, examples, limits. Third World Quarterly, 35(7), 1120-1143. Mignolo, W. (2011). The Darker Side of Western Modernity: Global futures, decolonial options. Durham: Duke University Press.

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Besedilo: Rene Suša, raziskovalec in pedagog

4.2

Novi modeli trajnostne potrošnje

Trenutni ekonomski sistem, ki ga je globalizacija vpeljala v skoraj vse države na svetu, temelji na preveč tesno povezanih mehanizmih: konkurenci in individualizmu. Konkurenca podjetja sili k vedno večji proizvodnji, da bi premagali svoje konkurente. Večja proizvodnja pomeni večjo porabo virov in energije, kar prinaša vedno več odpadkov in strupenih izpustov. Prav zato smo zmogljivost, ki je je sposobna Zemlja, že dosegli in tudi presegli (preberite več v poglavju 6.2). Prav zato se soočamo z okoljsko krizo, ki bo, če ne bomo ukrepali, postala nepovratna. Toda podjetja proizvajajo za prodajo, kar pomeni, da je vedno večje število potrošnikov prisiljenih kupovati vse, kar podjetja proizvedejo, dokler ne izčrpajo svojih potrošnih zmožnosti ali jih celo presežejo (in zapadejo v dolgove). Tudi potrošnja temelji na konkurenci. Prisiljeni smo kupovati več, kot potrebujemo, da bi se izognili »zaostanku« za sosedi. Podjetja hranijo te mehanizme na vse mogoče načine, saj je to nujno potrebno, da si zagotovijo delež na trgu. To počnejo z oglaševanjem, s preplavljanjem vsakega kotička informatiziranega sveta. Oglasi v nas ustvarjajo občutek manjvrednosti, če ne uspemo doseči življenjskega sloga, ki ga prikazujejo. Ta konkurenca oz. tekmovalnost med potrošniki, ki jih žene k ohranjanju ali izboljšanju svojih pozicij in statusa v odnosu do družbe ali pa k izogibanju temu, da bi zaostajali ali izgubili svojo pozicijo, spodbuja velikanski

individualizem. Vsak človek se meri z ostalim svetom. Kot je dejala že Margaret Thatcher, družba ne obstaja (več), obstajajo le še posamezniki ali (največ) družine. Če želimo preprečiti, da bi svet, v katerem bodo živeli naši otroci in vnuki, spolzel v nepovratno okoljsko krizo (preberite več v poglavju 4.4), moramo spremeniti svoj model proizvodnje, zmanjšati svojo agresivno porabo virov in proizvajanje odpadkov. Prav tako moramo spremeniti svoj model potrošnje: naš življenjski slog. Ta sprememba pa ne sme biti zgolj obrobna, temveč radikalna.

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Trenutni potrošniški model temelji na konkurenci in individualizmu, alternativni model, ki bi ga mogli sprejeti in razširiti, pa temelji na sodelovanju in delitvi. Kaj to pomeni? S tem, ko svoje potrebe in interese delimo z drugimi, lahko svoje nakupe usmerjamo bolje in jih zmanjšamo nazaj na nivo tistega, kar resnično potrebujemo, s tem pa pritisk konkurenčnosti postane manjši. Življenje, v katerem smo pri potrošnji bolj zadržani, ni nujno revnejše. Pravzaprav je pogosto celo bogatejše. Lahko celo dobimo tisto, česar nam sistem, ki temelji na konkurenci, ne more dati. Kako lahko to storimo? Prvič: s spodbujanjem oblik neposrednega sodelovanja med potrošniki/porabniki in proizvajalci, ki se vnaprej dogovorijo o količini, kakovosti, času in ceni tistega, kar potrošniki želijo kupiti. Gre za model itali48

janske skupine za solidarne nakupe ali trge skupnosti (ITALIJANSKO; ). Drugič: z medsebojnim izobraževanjem in izmenjavo znanja, s čimer svoje nakupe usmerimo v izbiro izdelkov, ki so manj škodljivi do nas, do tistih, ki jih izdelujejo prijazno do okolja in celega planeta. Tretjič: z odkrivanjem oblik bogastva, kot so medosebni odnosi, ki jih individualizem rad potiska na stran, da bi naredil prostor za potrošnjo. Lahko jih tudi zamenjamo z oblikami medsebojne pomoči, s čimer mreži ljudi ali skupnosti omogočimo dostop do svojih spretnosti, ki lahko zamenjajo tržne odnose npr. storitve, ki jih zdaj

plačujemo. To je načelo, po katerem delujejo (»časovne banke«). Besedilo: Guido Viale, ekonomist

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

4.3

Nove oblike sodelovanja

Danes so dobre prakse, tehnologije in izbire življenjskega sloga, ki so prijazne do okolja, na voljo po celem svetu.

Ključno dejanje, ki nam omogoča odpravljanje glavnih groženj našemu planetu, je uporaba obnovljivih virov energije (slika 4.3.1), npr. sončne, vetrne, geotermalne, vodne energije in energije biomas.

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Slika 4.3.1 Obnovljivi viri energije (vir: pixabay)

Še pomembnejši so sistemi, ki spodbujajo energetsko učinkovitost, npr. razsvetljava, stanovanja, motorji z nizko porabo in soproizvodnja, ki nam omogoča, da prihranimo znaten delež energije (do 80 % pri razsvetljavi), ki jo danes porabimo. Tukaj je še kmetijstvo (preberite več v poglavju 7.3); za vsako kalorijo hrane, ki jo zaužijemo, se v življenjskem ciklu proizvoda povprečno porabi 10 kalorij energije, ustvarjene s fosilnimi gorivi, od kmetijskega pridelovanja do obdelave, od transporta do

pakiranja in prodaje. Današnje visoko industrializirano kmetijstvo uničuje rodovitnost in biotsko raznovrstnost prsti. Prav nasprotno je znanstveno dokazano, da majhne ali družinske organske kmetije s številčnimi pridelki in funkcijami na splošno prinašajo veliko boljše rezultate, tako v smislu pridelkov kot varstva okolja. Tak način kmetovanja bolje ohranja rodovitnost prsti in jo naredi bolj odporno na škodljivce in podnebne spremembe. Transport in pakiranje veliko prispevata k celotni količini izpustov ogljika zaradi hrane, ki jo zaužijemo. Zato velja, da krajša kot je raz50

dalja med kmetijo in končnim potrošnikom hrane, bolj je življenjski cikel izdelka do okolja prijazen. O tem govorimo, ko govorimo o 0 kilometrih. To je cilj, h kateremu stremimo, čeprav ga nikoli ne moremo v celoti doseči. Še en vidik, tesno povezan s kmetijstvom, je zaščita prsti pred hidrogeološko škodo: ohranjanje organskih snovi v tleh in bogatenje kmetije s številnimi rastlinami, ki pomagajo pri zadrževanju vode in onemogočajo prsti, da bi se izpirala. Tu je še ponovna uporaba in reciklaža odpadkov proizvodnje in porabe

(zmanjšati proizvodnjo odpadkov do končnega cilja – nič odpadkov). Današnja inovativna tehnologija in upravljanje omogočata znatno zmanjšanje pridelanih odpadkov, tako med potrošniki kot v podjetjih, s čimer ustvarjajo vire iz materialov, ki so prej veljali za neuporabne ali škodljive. Poglejte si video, ki podrobneje razloži to vprašanje.

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Vir: ZeroWasteCanada, 2014.

Nazadnje tudi nove transportne mreže, ki temeljijo na souporabi vozil, tako individualno kot v skupnosti, lahko še nadalje prispevajo k zaščiti okolja, poleg tega da imajo še številne druge prednosti za uporabnike. (Več preberite spodaj). Vse naštete spremembe imajo skupna dva elementa. Prvi je premik od masivnih objektov, transportnih mrež, investicij in javnih del

(in s tem velikanskih vsot denarja) na sistem, ki temelji na številnih delih manjšega obsega, dobro razporejenih in oblikovanih glede na lokalne značilnosti. To lahko spodbudi proizvodnjo, da se približa porabi (in obratno) in tako spodbudi vpletenost zainteresiranih akterjev (državljanov v vlogah proizvajalcev, delavcev, porabnikov in potrošnikov) in njihovo medsebojno povezanost (npr. neposredne povezave med njimi). Te spremembe 51

bi se seveda morale vpeljati v kontekst območja, na katerem ljudje živijo in delajo, s poudarkom – čeprav ne izključno – na lokalnem gospodarstvu. Proizvodnja v manjšem obsegu ni vedno možna ali primerna, toda kadar je, je dokazano bolj odporna proti vsakršnim vrstam dejavnikov, kot so naravne katastrofe, nenadne spremembe cen ali razpoložljivost surovin ter pojav novih tehnologij ali proizvodov, ki stare izrinejo s trga. Prav zato sodobna industrija skuša zmanjšati velikost proizvodnih obratov in jih raztresti po svetu, ne pa skoncentrirati vse dejavnosti na enem mestu, kakršna je bila praksa v času Forda. Poleg tega so inovacije, kot so mobilni telefoni in sončne svetilke, ki ne potrebujejo težke infrastrukture, skoraj milijardi ljudi v državah, kjer ni vzpostavljenih telefonskih in električnih omrežij, omogočili elektronske povezave in osvetljavo. Mestna okolja so tudi bolj odporna in manj izpostavljena šokom, ko se pojavi potreba po manjši velikosti obrata.

Glede na to, da doslej rast mest še ne pozna omejitev, bi bilo bolje, če bi se mestno upravljanje razdelilo na manjše enote, prilagojene človeku prijaznim dimenzijam. Drugi element je njihov potencial reproduciranja, seveda ob upoštevanju specifičnih lastnosti posameznega območja. Ti ukrepi temeljijo na principu nizkih investicij in se lahko udejanjijo kjerkoli na svetu, saj so večinoma odvisni le od lokalnih materialov (vključno z lokalno reciklirano vodo) in lokalnih človeških virov. So materialni temelj globalnega okoljskega državljanstva.

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Besedilo: Guido Viale, ekonomist

4.4

Kaj pomeni medgeneracijska in znotrajgeneracijska pravičnost? Pojem medgeneracijske pravičnosti je izpeljan iz bolje poznanega pojma okoljske trajnostnosti, čeprav se pozornost preusmeri z razvoja – ki je vedno bolj vprašljivo načelo – k pravičnosti. J. M. Alier je govoril o ekološki porazdelitvi porabe virov ali okoljskih storitev, kot je biotska raznovrstnost, in bremen, ki so jim podvrženi – npr. onesnaževanje. Do ekološke porazdelitve lahko pride skozi čas (med različnimi generacijami) in prostor (med različnimi kraji v istem časovnem obdobju). Jasen primer te vrste porazdelitve je jedrska energija; gre za korist (seveda, če ne pride do nesreč) sedanjim generacijam, za katero bodo morale plačati prihodnje generacije, in sicer v obliki radioaktivnih odpadkov. Ključni vidik je porabnikov ogljičnega prostora ali ogljičnega proračuna. V več kot stoletju industrializacije so države globalnega severa v ozračje izpustile toliko CO2, da ta dramatično zmanjšuje ogljični prostor, ki je na voljo za prihodnje generacije. Te se bodo morale spopadati s spremembami, ki so se že zgodile in so nepovratne (preberite več v poglavju 6.1 in poglavju 6.2). Če pogledamo na vprašanje v smislu pravičnosti, se moramo tudi zavedati, da danes nekateri deli sveta uživajo vse prednosti razvoja (varna in udobna nastanitev, energija, visok standard življenja in porabe), medtem ko morajo drugi za to plačevati, na primer v podnebnih vročih točkah. To so območja, neposredno ogrožena zaradi podnebnih sprememb (preberite več v poglavju 11.2). Pojem medgeneracijske pravičnosti mora biti torej tesno povezan s pojmom znotrajgeneracijske pravičnosti.

Izziv bolj enakopravne porazdelitve bremen in koristi je leta 2011 prevzela še ena država globalnega juga, in sicer Ekvador. Ekvador je vzpostavil načrt ohranjanja gozdov Yasuní, ki predstavljajo rezervoar biotske raznovrstnosti in kisika, pomemben za cel svet – v primeru, da bo svetovna skupnost sprejela nase delež bremena izgubljenega prihodka zaradi manjšega črpanja nafte.

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Ta pogumni projekt je odmeval po celem svetu. Čeprav ga je predsednik Correa leta 2013 razglasil za neuspeh (zaradi neizpolnjevanja zahtev nekaterih držav, ki so se vanj na začetku vključile), pa je vseeno napovedal pot, po kateri bi lahko stopali, da bi dosegli pristno mednarodno solidarnost ter stroške in koristi delili pravično tako danes kot v prihodnosti. Besedilo: Irene Fisco, vodja projektov

4.5

So novi proizvodni modeli mogoči?

Drugi proizvodni modeli – kot je recikliranje (recycling) in ponovna uporaba (up-cycling), obdelovalni vrtovi za skupnosti, zamenjave, izmenjave, predajanje – se že izvajajo v manjšem obsegu (glej Poglavje 3.5 in poglavje 4.2). Številni izmed teh modelov so proizvodni modeli, ki se zgledujejo po gibanju »od-rast«, kjer se gospodarstvo izvaja na regionalni in ne globalni ravni. Posledično se zunanje oskrbne sisteme zamenja z lokalnimi samooskrbnimi sistemi. Videti je, da v omejenem obsegu ti koncepti dobro delujejo v manjših skupnostih. Toda ali lahko te modele, npr. proizvodne modele, ki se zgledujejo po gibanju »od-rast«, uvedejo po celotnih državah in celo na globalni ravni? Na prvi pogled se zdi, da gre za nemogoč podvig. Lahko bi vodil v razpad sedanjega (globalnega) ekonomskega sistema s hudimi posledicami tako na globalnem severu kot na jugu. Poleg tega bi bilo pri preoblikovanju sedanjega proizvodnega modela v takega, ki se zgleduje po gibanju »od-rast«, potrebno tesno sodelovanje politike in gospodarstva. Podjetja bi morala spremeniti svoje ekonomske prioritete, kar pomeni, da njihov končni cilj ne bi smel biti dobiček, temveč oblikovanje proizvodov z dolgim rokom trajanja, ki se jih z lahkoto popravi. Politika bi morala vzpostaviti nove politične in družbene okvirje, ki bi na primer zahtevali spremembe v sistemu dela, porazdelitev bogastva in premoženja,

višjo obdavčitev za porabo naravnih virov, pa tudi oblikovanje ukrepov za promocijo regionalnega gospodarstva in solidarnih podjetij. Nazadnje pa se mora spremeniti tudi naša »kultura«. Zadostnost je ena od glavnih vrednot v tem proizvodnem modelu. Potrošniki bi se morali domisliti kreativnih načinov za zamenjavo običajnih industrijskih proizvodov, npr. z lastno proizvodnjo in proizvodnjo v skupnostih ali pa s popravili in izmenjavo stvari in storitev. Sodelovanje bi moralo nadomestiti konkurenčnost. Toda ali smo »pripravljeni« za kaj takega? Kaj vse bi bilo potrebno, da bi ljudje začeli podpirati take ideje in vrednote ter po njih živeti?

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Da bi se izognili ponavljanju zgodovine in padcu v novo obliko neokolonializma, je pomembno, da prisluhnemo glasovom, ki prihajajo z globalnega juga. Kakšne ideje in modele nam ponujajo? Kako lahko skupaj najdemo nove proizvodne modele? Vprašanje torej ostaja odprto: so novi modeli proizvodnje res možni? Nikoli ne bomo izvedeli, če ne poskusimo. Še vedno imamo na izbiro: »Spremeniti glede na obliko, ne glede na katastrofo.« Če pomislimo na ekološke omejitve našega planeta, kakšna je lahko alternativa? Besedilo: Judith Corbet, predavateljica

14+ Vrsta aktivnosti: diskusija o besedilu in filmu Tema: privatizacija vode, človekove pravice, okoljska nepravičnost, medgeneracijska pravičnost Starost: 14+ Trajanje: 45–60 minut Predmeti: biologija, sociologija, gospodarstvo, geografija AKTIVNOST PRIPRAVIL: HUMANITAS

POGLAVJA Pisanje

Babica Čriček

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Predstavitev vsebine Ni naključje, da čudoviti mit, ki je navdihnil risanko o Abueli Grillo (babici Čriček), prihaja iz Bolivije, od koder prihajajo tudi najglasnejši podporniki pravic matere Zemlje. Za avtohtona andska ljudstva iz Bolivije je Pachamama (mati Zemlja) sveti dom, od katerega smo vsi odvisni, in zdaj so svoje glasove združili v podporo prvemu zakonu za njene pravice. Zakon bo zagotovil pravice narave, kot so pravica do življenja, regeneracije, biološke raznovrstnosti, vode, čistega zraka, ravnovesja in obnove. Risanka, ki pripoveduje zgodbo o boju bolivijskih ljudi za pravico do vode kot ene od najpomembnejših človekovih pravic, je odličen uvod v pogovor o pravicah našega enega in edinega planeta Zemlja. Besedilo pripravil: HUMANITAS Za več informacij o tej temi: glej Poglavje 4 glej Poglavje 5.4

Povzetek aktivnosti Z aktivnostjo se bodo udeleženci spoznali s protesti proti privatizaciji vode v Boliviji, t. i. vojni za vodo v Cochabambi. Skozi diskusijo bodo razmislili o lastnih pogledih na to dobrino v našem življenju, od katere smo popolnoma odvisni. Gre za našo človekovo pravico? Kdo si lahko zares lasti vodo? Obstajajo pravice narave? Predstavljajo si lahko, kaj bi se zgodilo, če bi voda v njihovi državi naenkrat postala drag izdelek ... 55

GRANDMA CRICKET.pdf

Korak za korakom Material • • • • •

fotografije (1 komplet na skupino) (Priloga 1) vprašanja o filmu za vsak par (Priloga 2) izročki za vse (Priloga 3) film “Babica Čriček” projektor, zvočniki

POGLAVJA Pisanje

Gradivo za prenos

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Priprava: potrebno bo pripraviti projektor in zvočnike in prenesti film Abuela Grillo Abuela Grillo (Grandma Cricket) 1. korak: OBUJANJE SPOMINA 5 – 10 min Udeležencem dajte nekaj časa za razmislek, nato si vzemite 2 minuti za pogovor o teh vprašanjih: • •

Vam je uspelo kdaj nekaj spremeniti, kljub temu da ste skoraj izgubili vero, da bi lahko kaj spremenili? Kaj je bil razlog za končni uspeh? Kaj bi radi spremenili v svoji okolici ali v svetu?

Podelite si odgovore ter na tablo napišite, kaj bi udeleženci radi spremenili. Če je kakšna zgodba o uspehu, se osredotočite na metode, ki so jih uporabili za dosego sprememb. Udeležence razdelite v 4–5 skupin. Vsaki skupini dajte komplet fotografij. Povejte jim, da fotografije, ki so jih dobili, opisujejo eno zgodbo (priloga 1). Dajte jim 5 minut, da se pogovorijo o vprašanjih: • • •

Zakaj so ljudje protestirali? Kakšen smisel imajo taka zborovanja? Lahko karkoli spremenijo? Pod katerimi pogoji bi vi sodelovali pri takem protestu?

Vsebino pogovorov podelite s celim razredom. Predstavite naslednji korak – videli boste risanko, ki govori o isti zgodbi kot dogodki na fotografijah.

Predvajajte film Babica Čriček – za več informacij glej Kotiček za informacije. Po ogledu filma naj udeleženci delajo v parih. Razdelite jim vprašanja (priloga 2). Napišejo naj stavke, ki jih različni igralci povejo o vodi. “Voda je …” – ostala vprašanja so samo za razpravo. Dajte jim 5 minut za delo v paru, nato vprašanja zastavite celemu razredu, da različni udeleženci odgovorijo na vprašanja. • • • •

Kakšni so vaši prvi vtisi? O čem govori zgodba? Kako jo razumete? Koga, po vašem mnenju, predstavlja glavna oseba babica Čriček? Kakšen je odnos ljudi do babice Čriček?

•

Kaj voda pomeni različnim igralcem (vaščanom, poslovnežem, babici Čriček, vam)?

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

2. korak: ZAVEDANJE POMENA 30 min FILM Poskrbite, da bodo vsi udeleženci videli na ekran. Povejte jim, da bodo sedaj gledali kratko – 10 minut dolgo – animirano risanko, ki pripoveduje isto zgodbo kot fotografije. Ni treba, da si delajo zapiske, naj samo pozorno spremljajo dogajanje v zgodbi. Opozorite jih, naj bodo pozorni na slednje: Na kateri točki in kako pride v zgodbi do spremembe?

Pisanje

Izobraževalni priročnik

Med razpravo lahko na seznam dodate še kakšne ideje, kot so: Kaj pripomore k spremembi situacije?; Na kateri točki in kako je prišlo do spremembe? Lahko si zapišete kakšne odgovore udeležencev s table. Vprašajte jih: Kaj se je v filmu potrdilo? Kaj risanka doda k zgodbi? Katera vprašanja o zgodbi se nam zdaj porajajo? BESEDILO Udeležencem povejte, da boste sedaj prebrali poročilo o situaciji, ki jo prikazujejo fotografije in je tema filma. Vsakemu dajte kopijo besedila (priloga 3). Imajo naj 5–10 minut, da ga preberejo. 3. korak: RAZMIŠLJANJE - 10 min Udeleženci razpravljajo o sledečih vprašanjih v skupinah ali paru: • • • •

Kaj je v besedilu pritegnilo vašo pozornost? Kaj so ljudje storili, da so dosegli želene spremembe? Lahko najdete kakšno podobno zgodbo iz vašega okolja? Je kakšna informacija o situaciji v Boliviji, ki je ne bi poznali, če ne bi gledali filma?

Na tem mestu jim že lahko razkrijete, da je bil navdih za nastanek animirane risanke Abuela Grillo (Babica čriček) mit domorodnega ljudstva Aymara iz območja Gran Chaco, ki se razprostira med Paragvajem in Bolivijo. V filmu lik Abuela Grillo predstavlja mater Zemljo, ki jo lahko razumemo kot predmet razprave. Drugi predmet razprave pa je pogled na situacijo v Boliviji skozi oči Zemlje kot živečega bitja.

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

Katere spremembe so bile namerne, katere pa ne? Zakaj je pomembno doseči sistemske spremembe? To pomeni spremembo v določenih pravilih in navadah.

Skupaj naredite seznam navdihujočih misli iz te zgodbe: Kaj pripomore k spremembi? Pri obnavljanju zgodbe lahko vključite tudi izkušnje udeležencev iz njihovih zgodb o uspehu, npr. spremenjeni odnosi do teme (v tem primeru vode), odločitve, širjenje informacij, sodelovanje na različnih ravneh z različnimi udeleženci. Udeleženci naj razmislijo, kaj lahko naredijo, da bi ustvarili spremembe v eni od želja, ki so jih napisali na začetku. Pogovorijo se lahko v paru ali pa vsak zase zapišejo na list.

OKOLJSKA PRAVIČNOST

• •

Pisanje

Vrnite se na seznam “Kaj pomaga spremeniti situacijo?” v zgodbi.

*** Nasveti za izvajanje aktivnosti Če imate dovolj časa, se lahko osredotočite na to, kako so zgodbe zgrajene in na vpliv dojemanja sveta ljudstva Aymara. OBNAVLJANJE ZGODBE Udeležencem dajte naslednjo nalogo: poskusite preoblikovati zgodbo tako, da bo vključevala vzroke dogodkov in njihove posledice. Druga naloga pa je zapisati ime izmišljenega članka, ki bo obravnaval zgodbo. Svetujete jim lahko, kako naj nadaljujejo: najprej naj povejo, kaj vidijo na fotografijah in kaj se tam dogaja. Napovejo lahko njihovo nadaljevanje in nato razmislijo, zakaj se to dogaja. Za pripravo jim dajte 5 minut časa. Dejansko pripovedovanje vsake skupine naj ne preseže 1 minute. Skupine spodbudite naj sodelujejo. Lahko jim tudi zastavljate vprašanja. Po 5 minutah naj skupine na kratko predstavijo svoje zgodbe. Ne ocenjujte jih. Lahko jih vprašate, kako so prišli do svojih idej. Vsaka skupina mora jasno določiti vzroke za dogodke v svoji zgodbi. Vprašajte jih: Zakaj so ljudje protestirali? Kakšen smisel imajo taki shodi? Lahko karkoli spremenijo? Pod kakšnimi pogoji bi se vi udeležili takega protesta? Udeležence prosite, naj naslove izmišljenih zgodb napišejo na tablo. ZAVEDANJE POMENA Ne jim omeniti, da risanka prikazuje isto zgodo kot fotografije. Po ogledu jih vprašajte: Kaj ima risanka skupnega s fotografijami? Kaj risanka doda k zgodbi? REFLEKSIJA Po branju besedila lahko udeleženci primerjajo risanko z besedilom: Kje opazite razliko med risanko in besedilom? Čigave perspektive predstavljajo? 58

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Privatizacija javnih storitev Program privatizacije je s povečanimi investicijami in boljšim dostopom do vodovodnih omrežij napovedoval izboljšave in razvoj infrastrukture. Prvi val privatizacije je potekal sočasno z razvojem neoliberalne teorije v poznih osemdesetih v Franciji, kjer je danes sedež dveh največjih vodnih podjetij SUEZ in VEOLIA, ter v Veliki Britaniji v času vladanja Margaret Thatcher (1979–1990). V drugih delih sveta je bila privatizacija v največjem vzponu v devetdesetih letih, predvsem v povezavi s sprejetim splošnim sporazumom o carinah in trgovini (GATT) leta 1994. Takšen tok je dal zagon velikim vodnim podjetjem in jim omogočil močan oligopol, v katerem je bila le peščica podjetij. Leta 2007 je 5 največjih podjetij že prevzelo 42 % nadzora nad tržiščem z oskrbo vode. Največja podjetja (glede na število naročnikov, ki jih oskrbujejo z vodo) so: SUEZ (Francija), Veolia Environnement (oz. Vivendi, Francija), Bouygues – Saur Group (Francija), Aguas Barcelona (Španija), RWE (Nemčija) in United Utilities – Bechtel (ZDA).

Pisanje

KOTIČEK ZA INFORMACIJE 1

Uničeno upanje Po mnenju Svetovne banke zasebni sektor ni izpolnil pričakovanj v zvezi z investicijami v vodnem sektorju, še posebej v gospodarsko neprivilegiranih državah. Temeljni problem privatizacije podjetij z oskrbo vode je razpon med interesom dobička željnih podjetij in socialnimi potrebami javnosti ter splošno skrbjo za javnost. Storitve, ki jih nudijo vodovodna omrežja, imajo monopol brez konkurence, ki bi zagotovila učinkovitejšo ureditev interesov potrošnikov. Podjetja svoja vodovodna omrežja širijo do potrošnikov iz srednjih in višjih slojev, pri katerih lahko računajo na spodobno povračilo, gradnja vodnih povezav v revnejših okoliših pa vedno zahteva državno ali mestno denarno pomoč. Okoli 90 % sredstev se črpa iz javnih skladov. Glede na to, da je glavni interes korporacij ustvarjanje dobička, nikakor ni njihova prioriteta ustvarjati enakih pogojev za dostop do kakovostne vode ali skrbeti za dolgoročno trajnost. Sistem netržne ureditve mora biti dopolnjen z zagotovilom, da bo dobavitelj izpolnil zahtevo o količini in kakovosti vode ter omogočil enak dostop do vode za vse. Gre za zaščito interesov vseh potrošnikov. To pomeni tudi podporo revnejšemu sloju prebivalstva, razširitev infrastrukture v marginalnih področjih in drugo. Dober primer Denar v nobenem primeru ne bi smel biti ovira pri dostopu do vode. Prebivalci Cochabambe niso želeli plačati, ko se je cena vode podvojila. Če se z investicijskimi sredstvi transparentno upravlja in je cena vode sprejemljiva, so tudi ljudje pripravljeni plačati več za stroške, kot kaže primer brazilskega mesta Porto Alegre. Tu je javnost operaterju dovolila, da se cena vode zviša za 18 % zaradi gradnje nove vodne elektrarne, torej da se proizvedeni dobiček ponovno vloži v izboljšanje obrata in ne služi zgolj kot dobiček za delničarje. Drugi pogoj pa je bil, da bodo stroški vode pravični, zahvaljujoč nivojskim cenam glede na stopnjo prihodka. Danes so v Porto Alegru povprečni stroški za vodo med najnižjimi v Braziliji. Razumevanje pomena voda S privatizacijo se je spremenilo tudi razumevanje pomena voda. Ali je voda le surovina ali tudi človekova pravica in splošna blaginja? Bistveno spremembo v razumevanju vode lahko prikažemo na primeru mehiške zakonodaje med procesom liberalizacije: pred letom 1972 je veljala voda za splošno dobrino, za katero sta držali načelo neizključenosti (nihče ni izključen pri njeni uporabi) in načelo netek-

Viri: Human Development Report 2006. Beyond Scarcity: Power, poverty and the global water crisis. New York: UNDP. Pinsent Masons (2007): Pinsent Masons Water Yearbook 2007 - 2008. The essential guide to the water industry from leading infrastructure law firm Pinsent Masons. London: Pinsent Masons. KOTIČEK ZA INFORMACIJE 2

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

movanja (posameznik s svojo uporabo vode ne omejuje druge osebe pri uporabi vode). Ta dobrina tako ne bi smela biti omejena glede na to, koliko se plača zanjo. Na začetku leta 1972 je voda postala nacionalna dobrina, s katero država upravlja po svoje. Leta 1992 pa je Mehika podpisala severnoameriški prostotrgovinski sporazum (NAFTA) in voda je postala ekonomska dobrina, ki je postala predmet gospodarjenja. Takšno razmišljanje je popolnoma nerazumljivo za domačine, ki razumejo vodo in planet kot živo bitje.

Pisanje

Izobraževalni priročnik

Animirani film Babica Čriček Animirana risanka La Abuela Grillo (Babica Čriček) je odsev protestov v Boliviji, ki so leta 2000 potekali proti privatizaciji vodnih virov in porastu cene vode, t. i. vojna za vodo. Prebivalci bolivijskega mesta so bili pri uporu uspešni in dosegli učinkovito spremembo. Risanka je nastala leta 2009 v mednarodni koprodukciji osmih bolivijskih režiserjev animiranega filma ter francoskega koordinatorja in učitelja Denisa Chaponoma. Celotna ekipa je za ta namen odpotovala na delavnico animiranega filma v Viborg na Dansko. Bolivijski glasbeniki so prispevali glasbeno podlago, bolivijska pevka Luzmila Carpio pa je babici Čriček posodila glas. Projekt je prispeval tudi k razvoju področja animiranega filma v Boliviji. Jedro scenarija je vzeto iz mitologije ljudstva Aymara – gre za zgodbe prebivalcev Gran Chaca, območja, ki se razprostira med Bolivijo in Paragvajem. V animiranem filmu Abuela Grillo oz. babica Čriček predstavlja mater Zemljo. Prezplačen dostop do filma: http://www.youtube.com/watch?v=AXz4XPuB_BM Ostali viri: The Democracy Center: Bolivia Investigations - The Water Revolt Representing nations through art and design Fotografije vojne za vodo v Cochabambi Priloga 1: fotografije (glej priložene dokumente) Priloga 2 (glej priložene dokumente)

Kakšni so vaši prvi vtisi? O čem govori zgodba? Kako jo razumete? Koga po vašem mnenju predstavlja glavna oseba babica Čriček? Kakšen je odnos ljudi do babice Čriček? Koga predstavljajo tisti, ki so zaprli babico Čriček? Kje, v kateri sceni in kako se v zgodbi zgodi sprememba? Kdo vpliva nanjo?

POGLAVJA Pisanje

Vprašanja

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Marcela Olivera se spominja “Nihče ni zares verjel, da bi lahko zmagali,” se spominja Marcela Olivera, učenka protestnega gibanja v Cochabambi. “Vojna za vodo” je v tretjem največjem bolivijskem mestu Cochabamba postala eden od simbolov boja proti privatizaciji državnih javnih storitev. Svetovna banka je zadolženi Boliviji za podaljšanje posojila postavila pogoje, v katerih je zahtevala privatizacijo javnega sistema za oskrbo z vodo v mestu. Lokalna vlada je septembra 1999 sklenila pogodbo s podružnico ameriškega projektantskega in gradbenega podjetja Bechtel. Pogodba je podjetju zagotavljala 16 % letni dobiček za dobo 40 let, hkrati pa so si zagotovili tudi nadzor nad več kot 100 namakalnimi sistemi in komunalnimi jaški v ruralnih območjih. Cena za stroške vode je takoj zrasla za več kot 200 %. Delavci, ki so živeli od minimalne plače okoli 60 USD na mesec, so za vodo iz pipe morali plačati 15 USD.

Pisanje

Priloga 3

Kot odgovor na povišanje cene vode in načrt za nadzor namakalnih sistemov je nastala skupina Coordinadora, katere člani so bili kmetje, sindikalisti, lokalni ekonomisti, okoljevarstveniki in drugi nasprotniki privatizacije vode v mestu in okolici. “Februarja 2000 smo začeli mobilizirati ljudi in jih pozvali k zavzetju trga. Naš skupen cilj – tako za vaščane kot mestne prebivalce – je bila voda in njena pomembnost za vse nas. Policisti so že nekaj dni pred začetkom protesta obkrožili mesto, da bi preprečili zborovanje. Na dan protesta je na trg prišlo na tisoče ljudi, ki so hoteli fizično sodelovati pri zavzetju. Policisti so tepli otroke in ženske in niso varčevali s solzivcem in gumijastimi naboji, da bi pregnali protestnike. Naslednji dan smo bili vsi presenečeni, ko so ljudje spet prišli. Pri teh demonstracijah so priprli 200 ljudi, 70 protestnikov in 51 policistov je bilo poškodovanih. Po nekaj dnevih je vlada sporočila, da so se z Bechtelom dogovorili o začasnem znižanju cen. Po mnenju gospe Olivere je k uspehu protestnega gibanja pripomogla združitev kmetov, članov sindikatov in strokovnjakov, ki so preučili vladno pogodbo s podružnico podjetja Bechtel. Cilj protesta sedaj ni bil samo znižanje cene vode, ampak tudi popolna razveljavitev pogodbe. Hkrati je skupina Coordinadora zahtevala tudi razveljavitev vladnega zakona, ki je Bechtelu v bistvu omogočal nadzor nad namakalnimi sistemi in komunalnimi jaški na podeželju. Aprila 2000 je Coordinadora tako ponovno naznanila stavko in zaprtje vseh cest, ki so vodile v mesto. Napetost se je postopoma spreminjala v nasilje med protestniki in policijo ter vojaškimi silami. Veliko ljudi je bilo poškodovanih, ubit je bil 17-letni Victor Hugo Daza. Po več dneh nasilja in pritisku tujih medijev so predstavniki Bechtela zapustili državo in bolivijska vlada je oznanila, da je pogodba odpovedana. Za vodo v mestu zdaj skrbi javna uprava. Zgodba o mestu Cochabamba pa se ni končala pri tem uspehu. Novembra 2001 je Bechtel zaradi 62

“Nauk te zgodbe je, da ni nikoli nič dokončno, da lahko vedno spremenimo stvari. Uspeli smo spremeniti že privatizirani sistem in doseči, da je nadzor nad oskrbo vode spet v javnih rokah. Zgodilo se je nekaj, kar si niti v sanjah ne bi mogli predstavljali, “ je v intervjuju povedala Marcela Olivera. Intervju z Marcelo Olivera obeležuje 10. obletnico dogodkov v Cochabambi (Democracy Now TV, 19. april 2010).

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

izgube bodočih prihodkov in dobičkov vložil tožbo proti bolivijski vladi za 25 milijonov USD. Proces z zapletom Svetovne banke je potekal za zaprtimi vrati. Več kot 300 organizacij s celega sveta je zahtevalo, da bi bila obravnava javna. Bolivijski primer proti Bechtelu je bil ponovno v središču pozornosti mednarodne javnosti. Leta 2006 je Bechtel končno pristal na to, da se primer zaključi brez zahtevane kompenzacije.

Pisanje

Izobraževalni priročnik

Primer v Cochabambi obravnava tudi J. Shultz v svojem članku “Bolivia’s War Over Water”

Pedagoški cilji Udeleženci razvijejo kritično razmišljanje ter imenujejo in razložijo dejavnike, ki povzročajo in vplivajo na situacije, kjer se dogajajo sistemske spremembe. Oblikujejo različne perspektive do naravnih virov. Te temeljijo na primerih gibanja proti privatizaciji vode v Boliviji. Na podlagi lastnih izkušenj raziščejo dejavnike, ki so pomembni za dosego sprememb. Razmišljajo o pomenu aktivnega državljanstva pri vplivu na svojo vlado in pri ustvarjanju političnih sprememb.

14+ Vrsta aktivnosti: vaja Tema: socialne pravice, državljanstvo Trajanje: 120 minut Starost: 14+ Predmeti: družbena angažiranost, državljanska vzgoja, okoljska pravičnost, človekove pravice AKTIVNOST PRIPRAVIL: BGRF

Predstavitev vsebine

POGLAVJA Pisanje

Upravljati mesto

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Zaradi nevzdržnosti trenutnega globalnega gospodarskega modela smo primorani iskati alternativne družbene ureditve in predvsem alternativne gospodarske dejavnosti, ki bi manj škodile okolju. Najti takšne alternative predstavlja velik izziv, ki vsebuje številne ovire. Družbena in okoljska pravičnost sta bolj povezani kot kdaj koli prej. Gre za neformalno pogodbo med človeško družbo in naravo. Pri ustvarjanju novih in bolj vzdržnih modelov gre za oblikovanje novih alternativ moderne družbe. Najpomembnejša sprememba, ki nam omogoča omiliti največje nevarnosti za naš planet, je prehod na obnovljive vire energije (sončna, vetrna, geotermalna, vodna energija in biomasa). Mesta oblikujejo nove strategije, ki bi manj škodile okolju in pokrajinam okoli njih. Ravnotežje med urbano udobnostjo in bližino narave je ključni mehanizem našega sodobnega življenjskega sloga. Besedilo pripravil: HUMANITAS, Rene Suša; APS, Fernando Alves; CIES Onlus, Guido Viale; arche noVa e.V., Judith Corbet; Za več informacij: glej Poglavje 4

Povzetek aktivnosti Upravljanje mesta je proces medsebojnega razumevanja in uresničevanja politik ter storitev, ki koristijo prebivalcem. Upravljanje mesta je prilagojeno globalnim politikam družbenega razvoja. V teoriji je odvisno od potreb prebivalcev in mora biti prilagodljivo. Hkrati mora ustrezati splošni gospodarski usmeritvi in sprejeti potencialna ekološka tveganja. A ujeti ravnovesje med potre64

Postavljeni bodo v vlogo mestne uprave in morali se bodo soočiti s svojimi težavami.

Korak za korakom Potrebščine: • karton • akvarelne barve • svinčniki • čopiči za slikanje

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

bami narave in družbe je za mestno upravo velik izziv. Zato vabimo mlade, da sodelujejo pri dejavnosti, ki bo vzpodbujala njihove vodstvene sposobnosti v praktičnem postopku sprejemanja odločitev in jih spodbudila k odgovornemu razmišljanju.

Pisanje

Izobraževalni priročnik

1. korak: Udeleženci naj se razdelijo v dve skupini in izberejo eno od naslednjih možnosti: • opišejo svoje mesto • opišejo mesto prihodnosti/svoje sanjsko mesto V obeh primerih morajo opisati družbeno skupnost, profil mesta, določiti število prebivalcev, njihovo starost, izobraženost, etnično pripadnost, število priseljencev, vero, manjšine, invalidnost, zaposlitveni status itd. Prav tako morajo določiti ekološko, arhitekturno in industrijsko okolje. Na splošno so udeleženci vabljeni, da ustvarijo mesto, resnično ali izmišljeno. Opis profila mesta je lahko v obliki seznama s ključnimi podatki. (predviden čas: 30 minut) 2. korak: Ko imajo pripravljen opis mesta, so vabljeni, da ustvarijo zemljevid mesta, geografsko označijo glavne institucije, ključne točke in priljubljene točke družabnega in kulturnega življenja, četrti, bolnice, industrijska območja, parke. V tej vaji bodo natančno opredelili, kako si predstavljajo mesto, in razmislili, ali obstaja ravnovesje med: • industrijo in naravo, • povprečno starostjo prebivalstva in številom šol in vrtcev, • družbenim profilom prebivalstva in ključnimi točkami kulturnega in družabnega življenja, • razporeditvijo zelenih površin v mestu, • dostopnostjo arhitekture za invalide, • ekološko prijaznimi in zelenimi (obnovljivi viri, recikliranje, zmanjševanje količine odpadkov) politikami ter njihovim izvajanjem, na primer sončne elektrarne v okolici mesta ipd. Če je potrebno, naj popravijo profil mesta, ki so ga izdelali v 1. koraku, brez da spremenijo svojo osnovno zamisel. (predviden čas: 30 minut) 65

Oceniti morajo delo svojih sošolcev glede na predlagan kriterij: uravnoteženost gospodarskega, družbenega, ekološkega in arhitekturnega okolja in njihovega vpliva na prebivalce. Ali so ti vplivi pozitivni ali negativni? Pri analizi zemljevidov jim lahko pomagajo naslednja vprašanja: • Ali lokalna industrija škoduje življenjskemu slogu ljudi ali gospodarskim, zdravstvenim, družbenim in ekološkim kazalcem? • Ali so vse institucije blizu oz. dostopne ciljnim skupinam? • Ali so institucije logično razporejene? Na primer, če ima mesto veliko priseljencev, ali so stavbe ustreznih institucij v središču mesta, ali so na voljo ustrezni prostori za kulturne dejavnosti te družbe ipd. • Če je v mestu veliko ljudi starosti 1–18 let, je na voljo dovolj vrtcev in šol glede na bivalne površine? Ali so v okolici na voljo kulturne institucije, ki nudijo storitve za mlade ljudi? • Če je blizu mesta veliko tovarn, kakšen je njihov vpliv na okolje in ali ogrožajo zdravje prebivalcev? • Ali je na voljo dovolj zelenih površin za urbano okolje? (predviden čas: 30 minut)

POGLAVJA Pisanje

3. korak: Ko so učenci pripravljeni, naj si skupine izmenjajo zemljevide skupaj z opisom profila mesta.

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

4. korak: Ko so pripravljeni, naj vsaka skupina predstavi projekt, ki ga je ocenjevala, povzame njegove pozitivne in negativne vidike ter poda predloge, če so ti potrebni. Razprava in predstavitve poudarjajo potrebo po prilagodljivih odločitvah, ki mestnim prebivalcem izboljšujejo kvaliteto življenja. (predviden čas: 30 minut) Viri: • Mission possible – a guidebook for enhancing the access to social rights of young people from disadvantaged neighbourhoods through human rights education, BGRF, Sofia 2011 • http://learningtogive.org/ - education resources that teach giving and civic engagement • http://learningtogive.org/lessons/unit335/lesson1.html

Pedagoški cilji • • •

Udeležence motivirati, da se zavejo vloge koncepta državljanstva v zvezi z družbenim, gospodarskim in ekološkim ravnovesjem. Ta mehanizem predstaviti v praksi. Vzpostaviti logične povezave med družbenimi, gospodarskimi in ekološkimi mehanizmi in fleksibilno razmišljati, kdaj okolje potrebuje dinamične spremembe. 66

14+ Vrsta aktivnosti: naravoslovje, matematika, kreativnost Tema: biotska raznovrstnost/biološke invazije, invazivne vrste Starost: 14+ Trajanje: dolgoročna dejavnost, 1 mesec Predmeti: geografija, biologija, državljanska vzgoja AKTIVNOST PRIPRAVIL: Silvia Szaboova, SCCD

Predstavitev vsebine

POGLAVJA Pisanje

Priseljenci iz naravnega sveta

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Podnebne spremembe v sinergiji z globalizacijo spremlja tudi prihod tujih (eksotičnih) živalskih in rastlinskih vrst. Po naključju ali celo namerno. Te vrste se lahko razširijo in negativno vplivajo na biotsko raznovrstnost in gospodarstvo. Povezujemo jih z biološkimi invazijami. V Evropi je dokumentiranih več kot 11.000 tujih invazivnih vrst. Znanstveniki ocenjujejo, da letno ustvarijo vsaj 12 milijard gospodarske škode, njihov ekološki vpliv na domače ekosisteme pa je neizmerljiv. Invazivne vrste so vrste, ki so določenemu območju tuje in se nenadzorovano širijo ter preganjajo domorodne vrste, ki imajo podobno vlogo v naravi. V nekaterih primerih se invazivne vrste širijo tako nenadzorovano, da porušijo odnose znotraj ekosistemov, kar lahko ogrozi ali povzroči izumrtje ene ali več domorodnih vrst. Vdor nove vrste je problematičen tudi zaradi podnebnih sprememb in vpliva, ki ga te imajo na biotsko raznovrstnost. Najpomembnejše značilnosti invazivnih rastlin so: velika tekmovalnost, sposobnost preživeti v težkih razmerah (suše, poplave), sposobnost uspevati v različnih naravnih okoljih, ne le v svojem domačem okolju, dobra sposobnost razmnoževanja, učinkovit mehanizem širjenja, manjše število ali celo odsotnost domorodnih naravnih sovražnikov (plenilcev, parazitov, bolezni). Avtor besedila: SCCD Za več informacij o tej temi: glej Poglavje 7 glej Poglavje 8

Povzetek dejavnosti Ta dejavnost obravnava invazivne rastline in njihov vpliv na okolje ter življenje ljudi. Udeleženci bodo označili, kje na določenem območju se nahajajo invazivne vrste organizmov in razpravljali o 67

Gradivo za prenos Worksheet_1=True or false_invasive plants_SCCD_eng Worksheet_2_Can you guess who am _lSCCD_eng

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

tem, kaj in zakaj se dogaja, da te vrste »potujejo« iz enega podnebja v drugo. S pomočjo učitelja/ profesorja bodo poskušali najti rešitve – kaj lahko naredijo, da bi zaščitili biotsko raznovrstnost svojega okolja, in kaj lahko storijo, da bi preprečili širjenje invazivnih rastlin. Za to dejavnost so pripravljeni delovni listi za učence/dijake in sklop stavkov za učitelja/profesorja. Pri tej dolgoročni dejavnosti bodo tesno sodelovali z lokalnimi občinami in državljani, saj bodo zbirali podporo sodržavljanov in poskušali predlagane rešitve tudi uresničiti.

Pisanje

Izobraževalni priročnik

Korak za korakom Ta dejavnost je razdeljena na 4 dele – načrtovanje, predlaganje rešitev, zbiranje podpore in učni del, ki se izvaja s pomočjo delovnih listov. To je dolgoročna dejavnost, ki ne vključuje le naravoslovja, temveč tudi pogajanje z občinami in iskanje podrobnih rešitev na lokalni ravni. 1. del: Udeleženci naj najdejo državno spletno stran in si ogledajo seznam invazivnih vrst v njihovi državi. Učitelj/profesor jih razdeli v skupine po 4 ali 5 in vsaki skupini priskrbi zemljevid območja, kjer udeleženci živijo, vključno z območji izven vasi ali mest. Udeleženci naj ugotovijo, kje se nahajajo invazivne rastlinske vrste, ki so na državnem seznamu, in v razpredelnico vnesejo imena rastlin in mesta, kjer se nahajajo. 2. del: Učitelj/profesor bo organiziral obisk občinske uprave – župana in podžupanov. Namen obiska bo iskanje rešitev, kako odstraniti invazivne rastline v vasi/mestnem predelu ali drugih območjih. Rešitev bo nudila način, kako odstraniti invazivne rastline. Udeleženci/šola lahko občini pomaga pri uresničevanju teh akcij na terenu. 3. del: Naslednji korak pri sodelovanju z občino bo priprava informativnega plakata o invazivnih rastlinah, njihovem vplivu na biotsko raznovrstnost na poljih in vrtovih, o tem, kakšno nevarnost predstavljajo za ljudi, in o načinih, kako bi jih odstranili. Učenci/dijaki bodo pod vodstvom učitelja/profesorja pripravili kampanjo »od vrat do vrat«, v kateri bodo prebivalce obveščali o nevarnih vrstah.

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

2. korak: Učitelj/profesor pripravi drugi delovni list Ali uganeš, kdo sem. Učitelj bo učence razdelil na skupine po 3 ali 4 in vsaki skupini razdelil skupek izrezkov drugega delovnega lista. Naloga je, da posamezno sliko pravilno dodelijo ustreznemu besedilu. 3. korak: V tem koraku je naloga učitelja/profesorja, da jim pomaga najti državno spletno stran, ki vsebuje seznam invazivnih živali v njihovi državi. Njihova naloga je, da preverijo podatke o invazivnih živalih. Nato naj izmed teh izberejo vsaj pet živali in za njih pripravijo delovni list, ki je podoben drugemu delovnemu listu o invazivnih rastlinah.

OKOLJSKA PRAVIČNOST

1. korak: Učitelj/profesor bo udeležencem pripravil prvi delovni list Pravilno ali napačno in ga prebral učencem. Če trditve držijo, učenci vstanejo, če so trditve napačne, obsedijo na svojih stolih. Če se udeleženci zmotijo, bo učitelj/profesor ostale povprašal po pravilnem odgovoru. Če ne bodo znali odgovoriti, bo sam razložil pravilen odgovor.

Pisanje

4. del:

4. korak: Učitelj/profesor udeležence pouči o tujerodnih vrstah, ki lahko preživijo pri višjih ali nižjih temperaturah. Vpraša jih: Ali lahko v vašem kraju/regiji/državi najdete vsaj eno tujerodno vrsto, ki preživi zaradi višjih povprečnih temperatur? Učitelj/profesor bo vodil razpravo z naslednjimi vprašanji: • •

Katera vrsta lahko vpliva na gospodarstvo in zdravje ljudi? Kakšne posledice ima njihova prisotnosti za gospodarstvo in okolje?

• • • •

NOBANIS (the Northern European and Baltic Network on Invasive Alien Species). http://www.sopsr.sk/publikacie/invazne/index.php?id=foto (v slovaškem jeziku) http://www.forestportal.sk (v slovaškem jeziku) http://www.e-ucebnice.sk/e-ucebnice/biologia6naWelp/chrnen_a_invzne_rastliny.html (v slovaškem jeziku)

Pedagoški cilji Pri tej dejavnosti se bodo udeleženci poglobili v temo. Pomembno je, da jih učitelj/profesor vodi in spodbuja. Udeleženci imajo priložnost, da opravljajo delo pravih znanstvenikov, iščejo podatke na spletu, izdelujejo načrt terena in iščejo vzroke ter rešitve problema. Med to dolgotrajno dejavnostjo bodo delali z občinami, kar jim bo omogočilo globlji vpogled v poklicno prakso takšnega dela – učili se bodo iz realnih situacij. Pomemben je tudi vidik skupnosti/državljanov. Med izvajanjem obveščevalne kampanje bodo izboljšali svoje komunikacijske sposobnosti, argumentiranje, pri-

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Za učitelja/profesorja in učence/dijake je pomembno pozitivno delo – če občine predlagano rešitev dejansko uresničijo.

Pisanje

pravo informacijskih letakov ipd.

POGLAVJA

Virtualna voda Vrsta aktivnosti: matematična delavnica Tema: vpliv proizvodnega procesa Starost: 14+ Trajanje: 45 minut Predmeti: matematika, sociologija, geografija, okoljska vzgoja AKTIVNOST PRIPRAVIL: HUMANITAS

Predstavitev vsebine

Matematika

14+

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Zelo verjetno ste že slišali za ogljični odtis, ki ga naša dejanja lahko imajo na okolje. Toda ali ste vedeli, da obstaja tudi vodni odtis? Izraz in idejo, ki stoji za tem, je razvil raziskovalec Arjen Hoekstra, uporabljamo pa ju lahko kot pripomočka za izračun količine vode, ki jo posamezne osebe, podjetja ali celo celotne države porabijo pri svojem delovanju, pri izdelkih, ki jih uporabljajo, industriji, ki jo izvajajo itd. Še posebej preseneča in odpira oči dejstvo, koliko vode je »skrite« (uporabljene za izdelavo določene stvari) v izdelkih, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju. S preostalim svetom smo povezani preko vode in to, kar kupujemo, jemo in nosimo, vpliva na nekoga drugega, na okolje, v katerem živi, na njegov dostop do vode in na njegovo zdravje. Besedilo pripravil: HUMANITAS Za več informacij o tej temi: glej Poglavje 3

Povzetek aktivnosti Voda je vir vsega, ne le življenja, temveč tudi vse proizvodnje. Stvari, ki nas obdajajo, vsebujejo vodo, pa čeprav le virtualno. Za proizvodnjo različnih izdelkov potrebujemo različne količine vode, ki jo v tej aktivnosti poimenujemo virtualna voda. Učenci izračunajo vsebnost virtualne vode v posameznih izdelkih ter razmišljajo o tem, kakšno moč imajo kot potrošniki. Izdelki, ki jih izberejo in kupijo, namreč vplivajo na druge ljudi in njihovo okolje, posledično pa tudi na okolje vseh nas.

POGLAVJA

Korak za korakom

Opomba: Primerna nadgradnja te teme je aktivnost z risano animacijo Babica Čriček. 1. korak: UVODNA MOTIVACIJA (15 min) • • • • •

• • •

Povejte učencem, da boste govorili o vodi in njeni uporabi. Začnite z zbiranjem idej na temo »voda«. Na tablo nalepite prazno polo papirja in določite nekoga izmed učencev, da na tablo zapisuje asociacije, ki jih skupina poveže z vodo. Primeri vprašanj: »Za kaj vse potrebujemo vodo?« Zapišite vse ideje, ki se jih bodo spomnili v 2–3 minutah. Zaključite z zbiranjem idej in vprašajte: »Kaj pa če vas vprašam, za kaj NE potrebujemo vode?« Učenci razmišljajo nekaj minut, njihovih idej ne komentirajte; spodbujajte jih k čim več idejam, saj nobena ideja v tej aktivnosti ni napačna. Ne porabite več kot 5 minut skupaj za obe vprašanji. Za pripravo na to aktivnost postavite vprašanje: »Kakšna je po vašem mnenju povezava med vodo in izdelki, ki jih uporabljamo?« Ko dobite nekaj odgovorov, udeležence razdelite v dve skupini in jim dajte naslednja navodila: Vsaka skupina dobi komplet izrezanih lističev z opisi različnih proizvodov. Da lahko vse te izdelke ustvarimo, potrebujemo vodo. Vaša naloga je, da izdelke postavite v pravilni vrstni red glede na to, koliko vode po vašem mnenju porabimo, da te proizvode ustvarimo. Začnite z izdelkom, katerega proizvodnja porabi največ vode. Upoštevajte vse faze proizvodnje in vse količine. Za aktivnost porabite 3 minute. Nato razdelite na roko izrezane lističe z opisi izdelkov (priloga 1) in skupine naj začnejo z delom (5 min). Razprava v razredu: ko učenci/dijaki končajo, postavite naslednje vprašanje (ne izdajte pravilnih odgovorov): Pri izdelavi katerih izdelkov porabimo največ vode? Zakaj? Pri katerih izdelkih potrebujemo najmanj vode? Ne porabite preveč časa za diskusijo o različnih izdelkih, ker se boste o tem pogovarjali kasneje. Razložite, da se bodo sedaj naučili več o tem in spoznali pravilne odgovore (5 minut).

Matematika

Učni pripomočki: • velika pola papirja za zbiranje idej – za uvod • izrezani lističi z opisi različnih proizvodov (1 komplet na skupino; priloga 1) • opisi proizvodov z matematičnimi nalogami (1–3 naloge na skupino, odvisno od časa in matematičnega predznanja; izberite tiste, ki so primerne za vašo skupino; priloga 2)

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

2. korak: SPOZNAVANJE POMENA (20 min) •

Pojasnite, da vsaka skupina dobi opis izdelkov, o katerih ste ravno govorili in kjer so tudi matematične naloge. Morali bodo prebrati informacije o izdelkih in predvideti, koliko vode je potrebne za proizvodnjo (priloga 2). Vsaki skupini razdelite eno nalogo ali več, če vam ostane dovolj časa ali če so nekatere skupine hitrejše od ostalih (7 minut).

POGLAVJA

• Medtem ko skupine rešujejo naloge, vi narišite na tablo dolgo črto, kot kaže primer spodaj: 0 liters 16 000 liters Ko vsi končajo, morajo na tej črti označiti ustrezen položaj izdelkov iz svojih nalog (glede na intenziteto porabe vode). Tako bodo preverili, ali so njihovi izračuni pravilni, hkrati pa bodo vsi imeli enak pregled položaja izdelkov glede na intenziteto porabe vode (3 min).

Pojasnilo k matematičnim nalogam (priloga 2): Izdelek

Virtualna voda (v litrih)

riž

2300/0,67 = 3432 litrov = približno 3400 litrov

sladkor

175/0,11 = 1590 litrov

čaj

2400/0,26 x 0,003 = 27,69 litra = približno 30 litrov

govedina

(3060 + 24 + 7)/200 x 1000 = 15.455 litrov = približno 15.500 litrov

papir

6000/10/300 x 0,005 x 1000 = 10 litrov

bombaž

(3600/0,35/0,9 + 30 + 140 + 190) x 0,25 = 2947 litrov = približno 2900 litrov

•

Matematika

•

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Pozornost skupine usmerite na črto na tabli. Da bi izvedeli več o vseh izdelkih, vsaka skupina predstavi svoje izdelke (npr. o državi, kjer poteka proizvodnja, količini porabljene vode pri posameznih korakih proizvodnje, možnih težavah pri proizvodnih procesih ali druge pomembne informacije, ki se jim zdijo zanimive). Tukaj lahko vključite tudi ostale izdelke, ki ste jih omenili pri uvodni aktivnosti (10 minut). Opisi izdelkov vključujejo tudi njihove fotografije in zemljevid prostora, kjer poteka proizvodnja. To kaže na globalno medsebojno povezanost, saj nekatere izdelke izdelujejo v enem delu sveta, uporabljajo pa na čisto drugem.

3. korak: RAZMISLEK (10 min) •

Udeleženci razložijo pojem »virtualna voda«. Na osnovi prejšnje aktivnosti bi morali znati pojasniti pomen. Če so njihovi odgovori vseeno nejasni, jim pomagajte. Virtualna voda je nevidna količina vode, ki jo porabimo v proizvodnem procesu posamezne dobrine (2 minuti). • Nadaljujte z vprašanji (6 minut): Zdaj poznamo ozadje in nekatere informacije o količini virtualne vode v posameznih izdelkih. Kaj nam te informacije sporočajo? Ali lahko mi, potrošniki proizvodov, rešimo težave, ki so omenjene pri opisih izdelkov? Če ja, kaj lahko storimo? • Namen diskusije je, da se učenci zavejo moči, ki jo kot potrošniki imajo. Izdelki, ki jih izberemo in kupimo doma, vplivajo na ljudi in okolje na drugem koncu sveta. 73

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

Za domačo nalogo ali razširitev aktivnosti lahko napišejo kratek odgovor na vprašanje: Kako sem prek vode povezan s preostalim delom sveta? KOTIČEK ZA INFORMACIJE

Izdelek

Virtualna voda (l)

Izdelek

Virtualna voda (l)

Ustekleničena voda (1l)

Sladkor (1 kg)

1590

List papirja A4

Bombažna majica

2900

Krompir

Riž (1 kg)

3400

Skodelica čaja (250ml)

Par usnjenih čevljev

8000

Jajce

135

Kavbojke

11800

Kozarec mleka (200 ml)

200

Govedina (1 kg)

15500

Matematika

Tabela z izdelki

OKOLJSKA PRAVIČNOST

PREDLOGI

Vir: Hoekstra, A. Y., Chapagain, A. K. (2008): Globalization of water. Sharing the Planet´s Freshwater Resources. Dostopno na: Water footprint Dodatne informacije – Virtualna voda (voda v izdelkih) Virtualna voda je količina vode, ki je bila potrebna za proizvodnjo ene enote določenega izdelka (dobrine) na mestu proizvodnje – izražamo jo namreč v prostorninskih enotah na enoto izdelka (npr. 1000 l/enoto ali 1000l/kg). Kako voda vpliva na proizvodnjo, je odvisno od področja izdelave in podnebnih pogojev. Na primer, če primerjamo proizvodnjo bombaža, meri količina virtualne vode v toni bombaža na Kitajskem 2018 m3, v Indiji pa 8662 m3. Vsebnost virtualne vode v posamezni dobrini je dejanski volumen vode, ki se porabi za izdelek, izmerjen na mestu proizvodnje. Da bi izračunali vsebnost virtualne vode pridelanih dobrin, upoštevamo vodo, ki jo potrebujemo za namakanje, vodo za pridelavo gnojila, pesticidov in drugo pridelovanje. Izdelki živalskega izvora imajo višjo vsebnost virtualne vode kot rastlinski pridelki, saj vsebujejo tudi virtualno vodo za krmo. Najvišja vsebnost virtualne vode je v industrijskih izdelkih, njihovo količino pa je težko izračunati. Več informacij, vključno z metodo izračuna, najdete na strani Water footprint Vir: Hoekstra, A. Y., Chapagain, A. K. (2008): Globalization of Water. Sharing the Planet’s Freshwater Resources. Malden: Blackwell Publications.

POGLAVJA Matematika

Priloga 1

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Priloga 2 RIŽ Riž je med žiti po razširjenosti pridelave na drugem mestu na svetu. Danes raste na vseh kontinentih sveta, razen na Antarktiki, največja proizvajalka pa je Azija, kjer pridelajo in porabijo 90 % vsega riža. Druge največje svetovne pridelovalke riža so Indija, Kitajska, Indonezija, Tajska, Bangladeš in Vietnam. Največ riža porabijo v državah proizvajalkah. Tradicionalni izvozniki so Tajska, Vietnam, Indija in Pakistan. Riž raste tudi v Evropi. Okoli dve tretjini riža, ki se ga porabi v Evropski uniji, raste v Evropi, kjer sta njegovi največji proizvajalki Španija in Italija. V EU največ uvažajo Tajska, Indija in Pakistan.

SLADKOR Sladkor proizvajajo iz različnih rastlin, kot sta sladkorni trs ali sladkorna pesa. Danes okoli 70 % vsega sladkorja dobimo iz sladkornega trsa, ki ga povečini pridelajo v tropskih predelih. Med končnima izdelkoma sladkorja iz sladkorne pese in trsnega sladkorja ni razlike, oba sta bela (ali rafinirana) sladkorja, z izjemo tega, da se sladkor iz sladkornega trsa lahko predela v rjavi sladkor (imenovan surov neobdelan sladkor). V našem primeru preučujemo primer sladkornega trsa. Največji proizvajalki sladkornega trsa sta Brazilija in Indija. Brazilija je tudi največja svetovna izvoznica sladkorja, sledita ji Evropska unija (kjer raste sladkorna pesa) in Avstralija.

POGLAVJA Matematika

Skoraj vsa količina riža raste na manjših nasadih, ki so sejani na roko. Na žalost njegovi pridelovalci pogosto prodajajo svoj pridelek po izjemno nizkih cenah, kar povzroča kar precej težav. V trgovinah kupujemo t. i. oluščen riž v obliki belega ali zdrobljenega riža; za neoluščen riž (riž, pridelan na polju) se porabi 2300 litrov vode na kg. Iz 1 kg neoluščenega riža v povprečju dobimo 0,67 kg oluščenega riža. Koliko vode potrebujemo za 1 kg oluščenega riža?

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Delo na nasadih sladkornega trsa je težko in je lahko tudi nevarno. Delavci uporabljajo ostre mačete in pogosto delajo z nevarnimi kemikalijami. Tudi plače delavcev v sektorju pridelave sladkornega trsa ne pokrivajo niti osnovnih življenjskih potreb. Velik problem sta tudi preobširno namakanje in požiganje trsnih polj. Za pridelavo 1 kg sladkornega trsa potrebujemo okoli 175 litrov vode. Okoli 11 % sladkornega trsa predstavlja sladkor, tako da na 1 kg sladkornega trsa dobimo 0,11 kg sladkorja. Koliko litrov vode potemtakem potrebujemo, da pridelamo 1 kg rafiniranega/očiščenega sladkorja? PRAVI ČAJ Čaj je druga najpogosteje zaužita pijača na svetu (za vodo) in se pojavlja v skoraj vseh kulturah. Obstajajo štirje glavni tipi pravih čajev: beli, zeleni, oolong in črni, vsi pa prihajajo iz iste rastline, imenovane Camellia sinensis. Čajni grmički rastejo v tropskih in subtropskih področjih. Čaj je narejen iz listov čajnih grmičkov. Čajni nasadi se povečini nahajajo na gorskih pobočjih – višje kot je nasad, kvalitetnejši je čaj. 76

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Delavci na čajnih nasadih imajo pogosto zelo nizke plače, zaposleni so le za krajši čas in nimajo nikakršnih delovnih oblek ali opreme. Najpomembnejše države s nasadi pravih čajev so Kitajska, Indija, Kenija in Šrilanka, ki so hkrati tudi največje izvoznice čaja. Za pridelavo 1 kg svežih čajnih lističev potrebujemo 2400 litrov vode. Iz 1 kg svežih lističev dobimo 0,26 kg pakiranega čaja (črni čaj, ki ga kupimo v trgovini). Za običajno skodelico čaja (250 ml) potrebujemo 3 grame črnega čaja. Koliko litrov vode porabimo za skodelico čaja (250 ml)?

Matematika

Izobraževalni priročnik

GOVEDINA Na industrijskih farmah za pridelavo okoli 200 kg govedine brez kosti počakajo za zakol živine v povprečju 3 leta.

V času 3 let živali porabijo približno 1300 kg žita (pšenico, oves, ječmen, koruzo, suhi grah, sojino moko in druga manjša žita) in 7200 kg krme (krma, sušeno seno, silosi in druga krma). Za proizvodnjo tolikšne količine krme je v povprečju potrebno okoli 3060 m3 vode. Poleg tega pa živali potrebujejo še 24 m3 pitne vode in 7 m3 vode za oskrbo. Koliko litrov vode porabimo za proizvodnjo 1 kg govedine brez kosti?

POGLAVJA Matematika

PAPIR Znano je, da so drevesa glavni vir za izdelavo papirja, uporabljajo pa se tudi drugi materiali in rastline. Pomembna je tudi reciklaža. Število podrtih dreves, ki jih uporabljajo za pridelavo papirja, je še vedno ogromno. Poleg poseka dreves so v proizvodnji papirja za okolje škodljive tudi kemikalije, predvsem ko pridejo v stik z vodo ali zemljo.

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Predpostavimo, da list papirja A4 predstavlja točno 80 gramov papirja (80 g/m2). Takšen papir tehta 0,005 kg. Nadalje predpostavimo, da je papir pridelan iz lesa, mišljen pa je gozd z izhlapevanjem (proces vode, ki prihaja iz listov) 6000 m3/ha letno. Predpostavimo, da gozd ustvari 10 m3 lesa na hektar na leto. Na koncu izračun pokaže, da iz 1 m3 lesa dobimo 0,3 tone papirja. Koliko litrov vode porabimo za izdelavo enega A4-lista papirja? BOMBAŽ Bombaž raste v krajih s toplim podnebjem, večina svetovnega bombaža pa prihaja s Kitajske, iz Indije, Amerike, Pakistana, Brazilije in Uzbekistana. Največji problem proizvodnje bombaža predstavlja razširjena uporaba kemikalij, povečini tistih, ki rastline ščitijo pred različnimi insekti. Te kemikalije so zelo nevarne tako za zdravje ljudi kot za okolje. Med pridelavo pa uporabljajo tudi druge kemikalije in vse to vodi v onesnaževanje zemlje in vode.

Pedagoški cilji • • • •

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Bombažna majica je narejena iz bombažnega materiala. Ta je narejen iz bombažnih vlaken, ki jih pridelajo iz bombažnih semen, ki jih pridobivajo na bombažnih poljih. Preden končna bombažna tkanina pride v trgovine, gre skozi številne procese in vmesne izdelke. Globalno povprečje porabljene vode za 1 tono bombažnega semena je 3600 m3. Bombažno seme najprej predelajo v bombažna vlakna – od 1000 kg bombažnih semen dobimo samo 350 kg vlaken. Potem po mikanju, preji in tkanju nastane siva tkanina – iz 1000 kg vlaken dobimo samo 900 kg sive tkanine. Potem je na vrsti moker postopek (beljenje in sušenje), ki se konča s končnim tiskanjem bombažnega materiala. Za beljenje porabimo dodatno okoli 30 m3 vode na tono, sušenje 140 m3 vode na tono in tiskanje 190 m3 vode na tono. Bombažna majica tehta 250 gramov. Koliko litrov vode porabimo za izdelavo bombažne majice?

Matematika

Izobraževalni priročnik

Učenci/dijaki razvijajo računske spretnosti. Učenci/dijaki razumejo pojem virtualna voda. Znajo predvideti in izračunati, koliko vode porabimo za posamezne izdelke. Ovrednotijo svojo vlogo potrošnikov v globalnem sistemu in se učijo o okoljski pravičnosti ter krivicah, ki jih proizvodnja številnih dobrin prinese s seboj.

POGLAVJA

Dostop do energije in revščina Vrsta aktivnosti: matematika, naravoslovje Tema: poraba energije na prebivalca, BDP, bogastvo Trajanje: 2 uri Predmeti: matematika, naravoslovje, geografija AKTIVNOST PRIPRAVIL: Inštitut Oikos

Matematika

14+

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Predstavitev vsebine Razvoj, bogastvo in dostop do energije so povezani. Vendar pa se v mnogih primerih energija tudi trati, tako da lahko tudi revne države porabijo veliko energije. Poraba energije je prav tako odvisna od geografskih dejavnikov, nanjo pa vplivajo tudi politika in sprejeti ukrepi za prihranitev energije ter izboljšanje energetske učinkovitosti. Primerjava med porabo energije na prebivalca med različnimi državami bi lahko spodbudila razpravo o spodbujevalcih energetske rabe v svetu in posledično o glavnem viru emisij toplogrednih plinov, saj dandanes energijo proizvajamo pretežno z izgorevanjem fosilnih goriv. Avtor besedila: Stefano Caserini Za več informacij o tej temi: glej Poglavje 7.4 glej Poglavje 8.4

Povzetek aktivnosti Udeleženci morajo narisati dva grafikona, da bi spoznali razlike med državami in njihovo porabo energije ter povezavo z bogastvom. Prvi grafikon naj prikazuje gibanje porabe energije na prebivalca in bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca v državi (vsak si sam izbere državo) v obdobju med letoma 1971 in 2012. Drugi grafikon naj prikazuje povezavo med porabo energije na prebivalca za večje število držav (tj. 10, 20 ali 30 držav, ki so jih udeleženci izbrali v prvem grafikonu) in BDP-jem na prebivalca, ki ga štejemo za grobega pokazatelja bogastva, v letu 2012.

POGLAVJA

Gradivo za prenos Access to energy and poverty_DATA1971-2012.xls

Korak 0: Podatki za uporabo pri tej dejavnosti Pri tej dejavnosti boste uporabili podatke Mednarodne agencije za energijo (IEA) o energiji, BDP-ju in prebivalstvu . Vsako leto so na spletni strani Mednarodne agencije za energijo na voljo brezplačni in posodobljeni podatki v obliki Excel. To lahko preverite z obiskom statistične spletne strani IEA in poiščete letne podatke o CO2 (Annual CO2 data) v sekciji najnovejše statistike (Latest statistics). Kliknite nanjo ter na novi spletni strani poiščite povezavo za prenos podatkov in prenesite datoteko Excel, ki se navadno imenuje CO2 Highlights 201x - Excel tables (»x« se s posodobitvami spreminja). Maja 2015 je bila na voljo datoteka s podatki do leta 2012, z naslovom CO2_Emissions_From_ Fuel_Combustion_Highlights_2017.XLS. Datoteko lahko prenesete tukaj. Enake podatke lahko najdete v gradivu za prenos te dejavnosti. V tej datoteki se nahajajo tudiprimeri izračunov in grafov, ki jih lahko uporabljajo učitelji in profesorji. V podatkovni datoteki IEA CO2_Emissions_From_Fuel_Combustion_Highlights_2017.XLS boste za vsako državo našli: • podatke o porabi energije v izročku TPES PJ. Tu so podatki o skupni oskrbi s primarno energijo (tabela Total primary energy supply) v petadžulih (1015 džulov), tj. skupna količina porabljene primarne energije (lahko bi razpravljali o razliki med primarno energijo in končno energijo).

Matematika

Korak za korakom

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

• •

POGLAVJA

podatke o bruto domačem proizvodu v izročku GDP-PPP. Ti podatki govorijo o razmerju BDP – enakovrednost kupne moči; o pomenu relacije BDP – o enakovrednosti kupne moči in razlikah z BDP-jem z uporabo menjalnih tečajev lahko razpravljamo (glejte). podatke o prebivalstvu v izročku POP.

1. korak: Prenesite datoteko in se prepričajte, da jo ima vsak udeleženec ali skupina. 2. korak: Vsak udeleženec ali skupina se odloči za pregled ene države in ustvari datoteko s preglednico, v kateri poroča o podatkih izbrane države (podatke dobi v podatkovni datoteki): • podatke o porabi energije v izročku TPES PJ (podatki so v petadžulih = 1015) • letne podatke o številu prebivalstva v izročku POP (podatki so preračunani na milijon prebivalcev) • podatke o letnem BDP-ju v izročku GDP-PPP (podatki so navedeni v milijardah ameriških dolarjev) 3. korak: V datoteki s preglednico vsak udeleženec ali skupina ovrednoti: • skupno letno porabo primarne energije na prebivalca (TPES/POP = GJ/prebivalec) • BDP na prebivalca (GDP – PPP/POP = tisoči dolarjev/prebivalec) 4. korak: V datoteki s preglednico vsak udeleženec ali skupina za izbrano državo napravi grafikon gibanja porabe primarne energije v obdobju 1971–2012.

Matematika

Spodaj so navedeni koraki dejavnosti v razredu. Učenci/dijaki lahko delajo sami ali v manjših skupinah.

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Rezultati za Italijo bi lahko bili v obliki stolpčnega grafikona, primer lahko vidite v izročku Result graph1 datoteke Access to energy and poverty_DATA1971-2012.xls (glejte gradivo za prenos).

POGLAVJA

5. korak: Oglejte si grafikone in jih komentirajte: • Se poraba primarne energije na prebivalca povečuje ali zmanjšuje? Kakšno je gibanje v obdobju 1971–2012? Je gibanje redno? • Zakaj je poraba primarne energije na prebivalca v Italiji po letu 2005 upadla?

• • •

Zakaj so se emisije toplogrednih plinov v Evropi leta 2009 zmanjšale? Kratka analiza Evropske komisije za okolje (EEA) Zakaj so se emisije toplogrednih plinov v Evropi med letoma 1990 in 2012 zmanjšale? Zakaj so se emisije toplogrednih plinov v Italiji zmanjšale?

6. korak: Udeležencem oziroma skupinam predstavite podatke o porabi primarne energije na prebivalca in podatke o BDP-ju na prebivalca v letu 2012 za posamezne države. Nato naj vsak (vsak posebej, skupina ali celoten razred skupaj) izdela grafikon gibanja porabe primarne energije na prebivalca (os x) v primerjavi z BDP-jem na prebivalca (os y). Pomnite: v Excelu izberite tip grafikona: xy (grafikon raztrosa).

Matematika

Za več informacij in za boljšo diskusijo si oglejte naslednje vire:

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Rezultate lahko predstavite v obliki grafikona, kot je tale (glejte izroček Graph2 - all the data ali tudi Graph2 - 30 countries v datoteki Access to energy and poverty_DATA1971-2012.xls, gradivo za prenos):

POGLAVJA

7. korak: Udeleženci naj ovrednotijo, ali obstaja povezava med BDP-jem in porabo primarne energije na prebivalca ter zakaj. Vprašanja lahko vključujejo: • Države z enakim BDP-jem imajo različno porabo energije: zakaj? • Države z enako porabo energije imajo različen BDP: zakaj?

• • •

Je res mogoče razločiti rast BDP-ja od energetske rasti? »Poraba« energije in BDP Okoljska Kuznetsova krivulja in Sternov prispevek iz leta 2004 “Vzpon in padec okoljske Kuznetsove krivulje”

Matematika

Za več podatkov in boljše vrednotenje povezave med BDP-jem in porabo energije si oglejte naslednje vire:

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Pedagoški cilji •

• •

Grafikoni omogočijo prikaz gibanja skozi več let, nekateri pogosti pojavi pa na ta način postanejo vidni. Risanje grafikonov je razširjeno orodje za raziskavo in analizo ter predstavlja prvi korak k temu, da otroke navadimo preverjati in analizirati podatke ter se z njimi soočiti, celo s tistimi, ki so očitno bolj zapleteni. Soočenje z globalnimi podatki lahko udeležencem pomaga spoznati, da so nekateri pojavi dragoceni šele, ko pogledamo podatke o emisijah kot celoto. S pomočjo te aktivnosti učenci/ dijaki spoznajo razlike v uporabi energije v svetu in spoznajo, od česa je uporaba odvisna. To nam omogoči, da otroke in mladostnike naučimo zavedanja, da je svet le en; vsi pojavi so med seboj povezani, mi vsi pa smo del enake, velikanske skupnosti.

POGLAVJA

Okoljska pravičnost na zemljevidu: spletni atlas Vrsta aktivnosti: naravoslovje Tema: okoljska nepravičnost, konflikti Starost: 14+ Trajanje: 2 uri + samostojno raziskovanje Predmeti: matematika, geografija, računalništvo, angleščina AKTIVNOST PRIPRAVIL: CEVI

Matematika

14+

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Predstavitev vsebine Skupnosti po vsem svetu se borijo, da bi svoje okolje in vsakdanji kruh ubranile pred škodljivimi projekti in dejavnostmi pridobivanja zemeljskih virov, ki imajo lahko hude posledice za okolje in družbo. Mednje spadajo: rudarjenje, gradnja jezov, sajenje plantaž, črpanje nafte in plina, sežiganje odpadnih plinov, sežigalnice odpadkov itd. Vse večje izkoriščanje virov (kot so voda, zemlja, gozdovi, minerali itd.) je povod za vse številčnejše globalne konflikte. Večina teh virov se porabi za zadoščanje materialnih potreb bogatejšega dela svetovne populacije za tako imenovan globalni Sever. A pretirana potrošnja bogatih vodi do ekološkega nasilja v najrevnejših in najbolj odrinjenih skupnostih. Vse to se pogosto odvija daleč stran od oči zaskrbljenih državljanov ali potrošnikov končnega izdelka.

Slika 1: Spletna stran Atlasa okoljske pravičnosti (vir: www.ejatlas.org) 85

POGLAVJA

Atlas okoljske pravičnosti (slika 1), ki je na voljo na spletu, dokumentira in prikazuje družbene konflikte, povezane z okoljskimi temami. Gre za enega glavnih rezultatov projekta EJOLT – Environmental Justice Organisations, Liabilities and Trade – v sklopu sedmega okvirnega projekta Evropske komisije. Projekt je vodil profesor Joan Martinez Alier z Avtonomne univerze v Barceloni (Universidad Autónoma de Barcelona) in se je izvajal med leti 2011 in 2015.

Za več informacij o tej temi: glej Poglavje 2

Povzetek aktivnosti

Matematika

Avtorica besedila: Daniela Del Bene

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Dejavnost temelji na Atlasu okoljske pravičnosti, v katerem lahko najdemo zgodbe skupnosti z vsega sveta, ki se borijo za okoljsko pravičnost. Učitelji in profesorji udeležence usmerjajo pri iskanju po spletnem atlasu. Udeleženci posamezno ali v skupinah analizirajo in samostojno preverijo obstoječe podatke o aktualnih okoljskih konfliktih po svetu, ki so na voljo na strani, in poskušajo tudi sami najti več kvantitativnih podatkov. Potem vsak udeleženec ali skupina predstavi svoje izsledke preostalemu razredu, kar služi kot iztočnica za razpravo in širjenje informacij.

Korak za korakom 1. korak: S pomočjo izobraževalnega gradiva (glej Poglavje 2) in predstavitvijo spletnega atlasa učitelj/profesor udeležence spozna s pojmoma okoljske nepravičnosti in okoljskih konfliktov. Atlas okoljske pravičnosti prikazuje konflikte v okviru desetih glavnih kategorij: jedrska energija, ekstrakcija mineralov in materialov za gradnjo stavb, ravnanje z odpadki, biomasa in konflikti glede zemlje, fosilna goriva in podnebna pravičnost/energija, upravljanje z vodami, infrastrukture in grajeno okolje, turizem in rekreacija, konflikti glede ohranjanja biotske raznovrstnosti, konflikti glede industrije in javnih storitev. Podatkovna baza vsebuje podatke o vlagateljih, ki omogočajo tovrstne posle, in njihovih vplivih, osnovne podatke, podatke o izvoru konflikta, o podrobnostih projekta, podatke o konfliktu in mobilizaciji, vplivih, izidu, navezave na zakonodajo, akademske raziskave, video posnetke in slike. 2. korak: Učitelj/profesor usmerja učence/dijake pri iskanju po spletnem atlasu. Pri tem se najprej osredotoči na samo strukturo strani (kako je zgrajen, po katerih področjih lahko iščejo, kakšne vrste podatkov so na voljo itd.).

4. korak: Posameznik ali skupina ima na voljo določeno količino časa, da samostojno analizira izbrano temo, začenši s podatki, ki so na voljo (opis konflikta, osnovni geografski okvir, izvor konflikta, podrobnosti o projektu in akterjih, podatki o konfliktu in mobilizaciji, vplivi in izidi). Udeleženci morajo nato raziskati, ali podatki držijo, in jih dopolniti (na primer zbrati več kvantitativnih geografskih podatkov o vpleteni državi). Pri tem najprej preučijo vse vire in materiale, ki so za posamezno temo na voljo v atlasu.

POGLAVJA Matematika

3. korak: Učitelj/profesor udeležence povabi, naj si ogledajo stran in individualno ali v skupinah izberejo temo, ki jo bodo analizirali. Z namenom prilagajanja dejavnosti specifičnim zahtevam predmeta lahko učitelj/profesor izbiro teme omeji na primer na geografsko področje ali na vrsto konflikta, namesto da odločitev v celoti prepusti učencem/dijakom. Pri obravnavanju tem, ki se navezujejo na podnebne spremembe, se priporoča uporabo zemljevida Featured Map Climate Debt, ki prikazuje podnebni dolg.

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

5. korak: Posameznik ali skupina svoje izsledke predstavi preostalemu razredu. Pri tem lahko uporabijo različna orodja: predstavitev v programu PowerPoint ali Prezi, plakat, kratek video itd. Učitelj/profesor predstavitve uporabi kot izhodiščno točko za razpravo o temah v razredu. 6. korak: Glede na izbrano orodje za predstavitev teme lahko predstavitve objavijo tudi na različnih družabnih omrežjih (YouTube, spletna stran Prezi, Facebook, spletna stran šole itd.). Deljenje predstavitev med sovrstniki pripomore k utrjevanju tako mehkih veščin udeležencev kot njihove ozaveščenosti, da so dejavni globalni državljani. Poleg tega pa se s tem veča tudi ozaveščenost družbe o temi okoljske pravičnosti.

Pedagoški cilji Dejavnost ima več pedagoških ciljev. V sklopu določenih šolskih predmetov je dejavnost lahko uporabna za učitelje in profesorje matematike, geografije in računalništva pri prikazu, kako se lahko oblikuje zemljevid in kakšne možnosti ponujajo novi spletni, interaktivni zemljevidi (v primerjavi s tradicionalnimi zemljevidi na papirju). Poleg tega dejavnost poudarja pomembnost povezave kvantitativnih in kvalitativnih podatkov pri razumevanju družbenih in okoljskih pojavov. Ker je atlas na voljo zgolj v angleščini, lahko dejavnost izvedejo tudi učitelji angleščine z namenom širjenja besednega zaklada učencev. Z vidika vsebine dejavnost udeležencem omogoča, da analizirajo in spoznajo pojem okoljske nepravičnosti in večajo ozaveščenost o teh temah. S tem udeleženci razvijajo čut za odgovornost, ki jo imajo kot dejavni državljani pri odločitvah glede potrošnje in življenjskega sloga na splošno. Dejavnost spodbuja utrjevanje mehkih veščin: samostojnost in zmožnost opravljanja naloge, skupinsko delo (v primeru majhnih skupin), kritično razmišljanje, komunikacijske veščine, ustvarjalno razmišljanje itd. 87

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Ribolov

11+

Predstavitev vsebine Pretirano izkoriščanje neobnovljivih virov uničuje naravno zmožnost virov, da se sproti obnavljajo. Ne gre samo za izrabo naravnih rezerv, ampak tudi za nepovratno uničenje posameznega vira. Tipičen primer za to je morski ribolov. Populacija najbolj lovljenih rib (tuna, polenovka) se je v zadnjih sto letih znižala za 90 %. Druga težava leži v dejstvu, da so najbolj priljubljena vrsta rib mesojede ribe, ki so na vrhu celotne oceanske prehranjevalne verige. Prenaseljenost rastlinojedih rib lahko povzroči izumrtje populacije organizmov v nižji prehranski mreži, vključno s primarnimi proizvajalci, kot so plankton in alge. Trajnostni ulov npr. modroplavutega tuna naj ne bi presegal meje 7500 ton, vendar jih kljub temu ulovimo do 60.000 ton letno. Prekomerno izkoriščanje naravnih virov močno ogroža svetovno biološko raznolikost.

Naravoslovje

Vrsta aktivnosti: aktivnost opazovanja, matematična/naravoslovna aktivnost Tema: trajnostni razvoj Starost: 11+ Trajanje: 45 minut Predmeti: biologija, geografija, ekonomija AKTIVNOST PRIPRAVIL: HUMANITAS

Besedilo pripravil: HUMANITAS Za več informacij o tej temi: Glej Poglavje 1

Povzetek aktivnosti Učenci se bodo skušali postaviti v kožo ribičev in si zamisliti svoje življenje, kjer so v celoti odvisni od svojega ulova in prodaje ulovljenih rib. Toda ob jezeru, v bližini katerega živijo, prebivajo tudi druge družine in vse morajo od nečesa živeti. Kako se bodo vedli? Ali bodo sodelovali ali bodo tekmovali? Bodo pomislili na trajnostni ribolov ali bodo polovili vse do zadnje ribe v jezeru?

POGLAVJA Naravoslovje

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Slika 1: Delavnica, ki smo jo izvedli v Sloveniji. (Vir: Humanitas, 2016)

Gradivo za prenos FISHING GAME - charts.JPG

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Korak za korakom

1. korak: PRIPRAVA Ribe in ribiška palica: a. Učenci lahko pripravijo modelčke rib in palice za ribolov pri urah likovne vzgoje ali tehnike. Igra bo bolj zanimiva, če bo lovljenje rib zahtevalo vsaj kakšno vrsto spretnosti. b. Za ribe lahko uporabite tudi bombone ali fižolčke, ki jih »lovijo« npr. s slamico in prenesejo v svojo posodo (že vnaprej preverite, ali so slamice dovolj močne, in predmeti, ki predstavljajo ribe, dovolj lahki). Krožnik ali kakšen drug predmet predstavlja jezero. c. Še najbolj preprosto pa je, da ribe izrežete iz papirja, učenci pa jih z roko prenašajo iz označenega kroga. Postavite jezero z 20 ribami na vidno in vsem dostopno mesto. Narišite tabelo na tablo ali rjav papir (priloga 1); vsaka vrstica v tabeli predstavlja 1 leto v življenju ribičev.

Naravoslovje

UČNI PRIPOMOČKI: • igralna podlaga • predmet, ki predstavlja jezero (npr. krožnik) • predmeti, ki predstavljajo ribe (bonbončki, gumbi, fižolčki, kamenčki, modelčki • rib ali iz papirja izrezane ribe); po 20 rib na jezero • predmet, ki ponazarja palico za ribolov (slamica ali palica s kavljem) • bela tabla ali velika pola rjavega papirja za tabelo (priloga 1) + pisala

2. korak: UVODNA MOTIVACIJA • Naloga tega dela je, da učenci postopoma pridobivajo vpogled v svoje vloge. Opišite njihov položaj: Ste ribiška družina, vaš edini vir prihodka je ribolov na jezeru. Prodajate ribe in vse, kar potrebujete, plačate z zaslužkom od prodaje rib (šolnina za otroke, zdravila itd.). Ob jezeru živita še dve drugi ribiški družini. • Sestavite tri skupine in jim dajte minuto časa, da si izmislijo imena za člane skupine/družine, ki jih vpišete v tabelo. To jim lahko pomaga, da se lažje in bolje identificirajo z vlogo v skupini. 3. korak: IGRA (20 min) • Udeležencem dajte zgolj naslednje navodilo: »Vaša naloga je, da igro končate s čim večjim številom rib.« Ne dajajte dodatnih pojasnil, saj lahko to vodi do različnih interpretacij. Na vprašanje, kdaj se igra konča, odgovorite, da je to odvisno od tega, kako uspešni bodo pri lovljenju rib itd. (Zelo verjetno ne bodo igrali vseh 10 krogov.) • Razložite vsa pravila, vključno z zaključkom (lahko jih napišete na tablo ali večjo polo in obesite na vidno mesto). V jezeru je največ 20 rib. Igra traja 10 krogov/let. Vsako leto lahko ena družina ujame 0–3 ribe. Ob koncu vsakega kroga se v tabelo napiše število rib, ki 90

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

• •

Če število rib ni deljivo s štiri, se po vsakem krogu porast rib izračuna tako, da število rib, ki so ostale v jezeru, zaokrožimo na najbližje deljivo število s štiri in nato to število delimo s štiri (na primer, če ostane 10 rib, dodamo v naslednji krog 2 ribi (8 delimo s 4), če ostane 11 rib, dodamo v naslednji krog 3 ribe (12/4). V primeru, da sta dva bližnja delitelja (npr. št. 10 lahko zaokrožimo na 8 ali 12), zaokrožimo na nižjega. Že na začetku jasno postavite pravila za zaokroževanje za primere, kjer ni jasno, kateri delitelj uporabiti (10, 14, 18). Igra poteka tako dolgo, dokler so ribe v jezeru. Dovolite jim, da sami postavljajo dodatna pravila, če tako želijo: npr. da se dogovorijo o ulovu ipd. Če zmanjka rib, jih vprašajte: Kako boste preživeli v naslednjih letih?

4. korak: PRIPRAVA • V tem delu aktivnosti poljubno postavljajte vprašanja. Začnite z osnovnimi temami in jih podrobneje pojasnite. Najprej se posvetite vtisom, potem opisu igre in povzemite, kaj so se iz igre naučili. Izbirajte vprašanja glede na potek igre. • Posedite se v krog za pogovor. • Najprej se posvetite vtisom in občutkom: Kakšni so vaši vtisi? Ali ste zadovoljni? Kako ste videli drugi dve skupini? • Naj opišejo dogajanje: Kako je potekala igra? Kako ste sodelovali v skupini/družini in kako z drugimi družinami? • Pomagajte si s tabelo in spodbudite učence h komentiranju. Zapisujte si, kako je naraščalo število ujetih rib. Ali lahko opazimo kakšen preobrat? Na podlagi česa ste se odločili, koliko rib boste ujeli? Ali ste imeli kakšno strategijo? Kako se je strategija spreminjala med igro? Kaj je razlog, da se je število ujetih rib spreminjalo? Do kakšne mere so na vas vplivale odločitve ostalih dveh družin? Kako bi opisali odnose med družinami? • Kakšna se vam je zdela igra? • Kdo je zmagal in kdo izgubil? Spodbujajte jih, da vsi sodelujejo in izražajo svoja mnenja. Če nihče ne pomisli na to, da vse družine izgubijo, ko v jezeru ni več rib (ali da vsi pridobijo, če ostane zadosti rib za ribolov v prihodnjih letih), jih vprašajte: Kako ste razumeli nalogo? Ali lahko obstaja še kakšna druga razlaga? Če nihče nima odgovorov, povejte, da njihova naloga ni bila, da pridobijo maksimalno število rib zase. Ena od možnih interpretacij navodil je, da je bistvo naloge zagotoviti maksimalno število rib. To pomeni tiste, ki so jih ujeli, plus tiste, ki so ostale v jezeru. Nalogo je moč razumeti tudi tako, da jim lovljenje rib omogoča preživetje in da je ohranjanje rib v jezeru pomembno, saj se življenja ribičev po 10 letih še ne bodo končala. Idealno je, če učenci sami ugotovijo bistvo. • Kaj bi spremenili, če bi igrali še enkrat in bi igrali 100 krogov? Ali se je možno dogovoriti o obsegu števila rib, ki se jih lahko na leto ulovi? Ali bi jih opazovali? Pod katerimi pogoji? Katero je največje

Naravoslovje

•

OKOLJSKA PRAVIČNOST

jih je družina ujela v mrežo, ribe pa prenesejo v svojo posodo. Na koncu vsakega leta se ribe, ki so ostale v jezeru, razmnožijo in povečajo svoje število za 25 %, ne presežejo pa maksimalnega števila 20 rib na jezero. Vsak krog traja tako dolgo, dokler vsaka družina nima toliko rib, kolikor se jih je odločila uloviti.

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

PREDLOGI • Če imate večjo skupino, učence razdelite v manjše podskupine in uporabite več jezer, tako da na vsako jezero pridejo 3 družine/3 skupine. Pravila ostanejo ista, skupine pa same naredijo tabelo. Skupino, ki prva konča, vprašajte: Kaj boste storili zdaj? Zanimivo bo videti, ali se bodo spomnili, da bi se združili z drugimi skupinami, ki še lovijo ribe, ali pa bodo kradli ribe med krogi itd. Naj bodo samostojni, pri diskusiji pa njihove reakcije komentirajte. • S starejšimi učenci lahko razpravljate tudi o dejstvu, da večina ekonomistov danes zagovarja neomejenost naravnih virov in ne priznava veljavnosti tega modela. • Celotno aktivnost lahko uporabite za zbiranje idej za projektni dan, ki se nanaša na temo izrabe naravnih virov in njihovo obnovljivost. •

OKOLJSKA PRAVIČNOST

•

Naravoslovje

•

število ulovljenih rib, ki dopušča, da se ribe še vedno razmnožujejo? Da bi maksimalno povečali število rib (za 4) v drugem letu, morate v prvem letu uloviti samo 5 rib skupaj (15 je zaokroženo na 16,25 % od tega je 4). To pomeni, da lahko 2 družini ulovita 2 ribi in ena družina samo 1 ribo. V naslednjem letu bi lahko ulovili samo 4 ribe (populacija bi se povečala na 19) ali pa le 3, kar bi kasneje prineslo začetno število 20 rib. Kakšne podobnosti vidite med igro in resničnim življenjem? Vas je igra spomnila na kakšne izkušnje iz vašega življenja? Pomislite še na kakšne druge podobne situacije? Zakaj ta primer ne kaže realne slike? Ali lahko poznamo pravo število rib v jezeru? Za zaključek vprašajte: Kaj ste pridobili s to izkušnjo? Če vam zmanjkuje časa, naj zapišejo svoje misli na listke, vsaj 3 učenci pa naj svoja mnenja delijo naglas.

Vir: Igra je prirejena po računalniški igrici, ki jo je razvil Cloud Institute, z imenom Fish Game.

Pedagoški cilji • • •

Učenci kritično ocenijo izbiro vedenja, ki se razvije iz sodelovanja ali tekmovanja. Izkusijo proces potrošnje (in najverjetneje pretirane potrošnje) skupnih virov. Prepoznajo dejavnike, ki vplivajo na ta proces – bodisi osebne bodisi družbene.

(Nekaj dejavnikov lahko najdete v poglavju Razmislek; skupina bo zagotovo omenila tudi kakšne druge.)

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Obisk veleblagovnice 11+

Predstavitev vsebine Zaradi globalizacije in hitro rastočih gospodarstev je potreba po virih, energiji in zemljiščih vedno večja. Toda naravni viri so omejeni. Podnebne spremembe in prilaščanje zemljišč ogrožajo način življenja številnih ljudi. Hitro rastoča gospodarstva obljubljajo bogastvo. Ali bogastvo res obljublja polno življenje? Potrošnja je ena največjih gonilnih sil gospodarske rasti. Vsak dan prihajajo na trg novi izdelki, hkrati pa se njihov življenjski cikel vedno krajša. Ali res potrebujemo vse te izdelke? Besedilo pripravil: arche noVa e.V.

Naravoslovje

Vrsta aktivnosti: izlet Tema: okoljska pravičnost, podnebne spremembe Starost: 11+ Trajanje: 2 uri Predmeti: geografija, naravoslovje, gospodarstvo, etika AKTIVNOST PRIPRAVIL: arche noVa

Za več informacij o tej temi: glej Poglavje 3 glej Poglavje 4 glej Poglavje 8

Povzetek aktivnosti Učenci se odpravijo v eno ali več veleblagovnic in zbirajo podatke o izdelkih. S pomočjo specifičnih vaj podrobno analizirajo izdelke in se o tem pogovarjajo z drugimi.

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Korak za korakom 1. korak: Kopirajte vprašalnik za vsako skupino. 2. korak: Razdelite razred na majhne skupine, ki naj vsebujejo približno 4 učence/dijake. Njihova naloga je, da gredo v bližnjo veleblagovnico in zbirajo informacije o njihovih izdelkih. Pred tem vsaka skupina prejme vprašalnik, ki vsebuje več vprašanj in vaj. 3. korak: Po približno eni uri (odvisno od razdalje med šolo in veleblagovnico) se učenci vrnejo in predstavijo svoje rezultate in odkritja.

Primeri vprašanj/vaj: • • • • • • • • • • • •

Koliko in kakšne vrste izdelkov pravične trgovine ste našli? Katere in koliko ekoloških izdelkov ste našli? Najdite tri lokalne izdelke. Najdite izdelek, ki ima za seboj najdaljšo transportno pot. Najdite izdelek z najmanj in največ plastične embalaže. Najdite živilo, ki ima največ in najmanj sestavin. Najdite najdražji in najcenejši izdelek. Iz katere države v večini prihajajo oblačila? Iz katere države v večini prihaja zelenjava? Kako so zaposleni v veleblagovnici zadovoljni s svojim delom? Kam veleblagovnica odlaga svoje odpadke? Koliko odpadkov proizvedejo dnevno? Ali je mogoče priti do zabojnika za odpadke? Če je, kaj se nahaja v njem? Ali veleblagovnica ostanke daje socialno ogroženim? Koliko izdelkov veleblagovnica nudi?

Naravoslovje

4. korak: Učitelj/profesor vodi končno razpravo o ozaveščenosti potrošnikov: Kaj vas je presenetilo? Ali sami nakupujete? Ste že kdaj razmišljali o izdelkih na takšen način? Končna razprava lahko vključuje številne teme in se lahko navezuje na učni načrt šole.

Pedagoški cilji Kaj so najzanimivejši pedagoški vidiki te dejavnosti? Pri tej dejavnosti so udeleženci zelo aktivni. Vključuje vse in jim daje priložnost, da sami raziskujejo. Vsebina, ki je že bila predmet razprave v učilnici, zdaj postane osebna. Učenci/dijaki na zabaven način razvijajo svoje raziskovalne sposobnosti in morajo npr. razložiti koncept »pravične trgovine« odraslim, ki so tam zaposleni. 94

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKA PRAVIČNOST

100 % bombaž

14+

Predstavitev vsebine Na začetku delavnice bi udeležence lahko šokirali s preprostim navodilom: prosim, slecite vsa oblačila, ki so narejena iz bombaža. Si predstavljate to smešno situacijo? Film je lahko odličen uvod v diskusijo o posledicah proizvodnje bombaža, ki ima ogromne ekološke, okoljske in družbene vplive po celem svetu. Bombaž raste v toplih podnebjih in večina svetovnega bombaža prihaja s Kitajske, iz Indije, Združenih držav Amerike, Pakistana, Brazilije in Uzbekistana. Ena največjih težav pri njegovi proizvodnji je obsežna uporaba kemikalij, večinoma tistih, ki rastlino ščitijo pred različnimi škodljivci. Te kemikalije so izredno nevarne, tako za človeško zdravje, kot za okolje. Poleg tega se kemikalije uporablja tudi med pridelavo. Vse to povzroča onesnaževanje prsti in vode. Pot od pridelovalnih polj do potrošnika v Evropi povzroča zelo visoke stroške transporta, visok ogljični in vodni odtis in vsesplošni ekološki odtis. Evropski potrošnik si lahko privošči majico s kratkimi rokavi po zelo nizki ceni. Pa razmišlja kdaj o kmetu v Maliju, Burkina Fasu ali Indiji, ki s težavo pošlje svoje otroke v šolo, ima neprimerno zdravstveno oskrbo in bivalne prostore samo zato, da on lahko dobi poceni majico?

Naravoslovje

Vrsta aktivnosti: učenje preko ogleda dokumentarnega filma Tema: pridelovanje in proizvodnja, pesticidi, okoljska nepravičnost Starost: 14+ Trajanje: 45 min Predmeti: biologija, kemija, sociologija, gospodarstvo AKTIVNOST: HUMANITAS

Besedilo: HUMANITAS Za več informacij o tej temi: glej Poglavje 3

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Povzetek aktivnosti

Naravoslovje

Preko dokumentarnega filma o pridelovalcu bombaža se udeleženci spoznavajo s pridelovanjem in proizvodnjo bombaža, grožnjo pesticidov in začaranim krogom zadolževanja. Diskusija ob filmu lahko sproži debato o odgovornosti, ki jo imamo kot potrošniki, in vplivu, ki ga imamo na svetovni trg oblačilne industrije.

Slika 1: Delavnica, ki smo jo izvedli v Sloveniji. (Vir: Humanitas, 2016)

Korak za korakom Material: • projektor, • projekcijsko platno, • tabla ali prenosna tabla s papirjem (flipchart) • kreda ali flomastri • samolepilni listki (3 za vsakega udeleženca) • dokumentarni film “100 % bombaž”, dostopen na spletu tukaj 96

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKA PRAVIČNOST

1. korak: PRED PREDVAJANJEM FILMA Udeležencem predstavite film: pobliže se bodo spoznali s pridelavo in predelavo bombaža. Nemška režiserka Inge Altemeier se v svojih filmih loteva tem, povezanih z gospodarsko globalizacijo. Film so posneli v Indiji in Nemčiji leta 2003. Pojasnite udeležencem, da si boste film ogledali s premori in skupaj napovedovali, kako se bo nadaljeval. O nadaljevanju prizorov se lahko skupaj pogovorite ali pa udeleženci samostojno zapisujejo svoje domneve. Slednje gre hitreje, evalvacijo pa je potrebno izpeljati nekje na drugi tretjini filma. (So bila vaša ugibanja pravilna? Česa niste predvideli? Če ste vedno pravilno predvideli prizor, kaj lahko to pomeni? Menite, da je ta tema splošno znana?) Ta vprašanja podajajte vzporedno s POVZETKOM (glej spodaj). 2. korak: MED PREDVAJANJEM FILMA

“Lansko leto so škodljivci uničili dve tretjini pridelka.” (00:02:35:06) Vprašanje za udeležence: Kaj mislite, da bo storil Anand? “Gosenice so se privadile na strupe in preživele.” (00:02:44:14) Vprašanje za udeležence: Kaj še lahko Anand stori? Kaj mu lahko pomaga?

Naravoslovje

Film ustavite po sledečih stavkih:

“Bayerjevi trgovci z veseljem poberejo mastno provizijo.” (00:12:04:11) Vprašanje za udeležence: Kaj se je zgodilo Anandu?”(Anand je kupil še močnejši pesticid in se tako še bolj zadolžil.) Kaj mislite, da se bo zgodilo sedaj? Se bodo naložbe izplačale? “Ženske na poljih pobirajo kepice bombaža – strup za Evropo.” (00:14:26:16) Vprašanje za udeležence: Kam potuje Anand? “Veliko drugih kmetov deli Anandovo usodo.” (00:15:06:14) Vprašanje za udeležence: Kako uspešen bo po vašem mnenju? “Na koncu mu uspe iztržiti le 20 EUR. To je plačilo za pol leta trdega dela na polju.” (00:17:31:00) Zdaj je pravi čas za POVZETEK. Podajte naslednja vprašanja: Koliko je stal odmerek pesticida? Koliko je Anand zaslužil z bombažem? Je prodal ves bombaž, ki ga je pridelal? So se naložbe v pesticide izplačale glede na škodljivce? Se je izplačalo v finančnem smislu? Kako ocenjujete Anandovo situacijo v prihodnosti? Kaj jo lahko izboljša? Kaj pa jo lahko poslabša? Kaj razumete pod pojmom “začaran krog pesticidov in zadolževanja”? Lahko skicirate grafični prikaz pojava? (Udeleženci lahko narišejo vsak zase v zvezek ali skupaj 97

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKA PRAVIČNOST

na tablo. Če vam primanjkuje časa, lahko začaran krog izpustite. Za ogled filma do konca in obravnavo preostalih vprašanj potrebujete še vsaj 15 minut. Če se na tej točki razvije diskusija, lahko predvajanje ustavite na tem mestu.) Udeležencem povejte, da si boste sedaj film ogledali do konca. V drugi polovici filma so omenjene številne znane blagovne znamke. Udeležence prosite, naj si zapišejo misli, ki se jim porajajo med gledanjem, in kakšna vprašanja bi zastavili predstavnikom znamk ali režiserki filma. 3. korak: RAZMISLEK 10 min

Razdelite jim samolepilne lističe, na katera naj zapišejo svoja vprašanja za 1) predstavnike blagovne znamke H&M, 2) predstavnika blagovne znamke OTTO, 3) režiserko filma. Dajte jim 3 – 5 minut za razmislek, potem pa naj lističe nalepijo na ustrezno mesto na tabli (označite tri velike razdelke za H&M, OTTO in režiserko). Sledita ogled vprašanj in komentiranje. Bodite pozorni na izvirna in ponavljajoča se vprašanja, lahko si jih tudi zapišete – njihovi avtorji lahko ta vprašanje še dodatno komentirajo.

Naravoslovje

Po koncu filma sledi pogovor: “Kaj menite? Ste si že kdaj ogledali podoben film? Za kakšno problematiko pravzaprav gre?

Če vam ostane še kaj časa, jih vprašajte, ali so v trgovinah že opazili ekološki bombaž in če so, kje in koliko so takšna oblačila stala.

Pedagoški cilji Udeleženci pridobijo vizualno predstavo o pridelavi bombaža. Opazujejo in napovejo usodo pridelovalcev, ki so ujeti v začaran krog zadolževanja, in so sposobni opisati ter razložiti ta pojav. Učijo se kritičnega mišljenja ter si dvigujejo zavedanje o okoljski nepravičnosti, ki jih naš način življenja povzroča na drugih delih sveta.

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKA PRAVIČNOST

En svet

11+ Vrsta aktivnosti: igra z zemljevidom Tema: porazdelitev svetovnega bogastva, globalna pravičnost Starost: 11+ Trajanje: 45 min (ali več - odvisno od tega, kaj vse se v igri naslovi) Predmeti: geografija, zgodovina, sociologija AKTIVNOST: HUMANITAS in drugi, Avtorske pravice: Welthaus Diözese Graz-Seckau 2007

Delimo si en planet, a živimo v različnih svetovih glede na porazdelitev svetovnega bogastva. Če upoštevamo kriterije Svetovne banke, velika večina svetovnega živi pod pragom skrajne revščine (1,25 dolarja na dan na osebo). Revščina predstavlja kršenje človekovih pravic, saj revni ljudje ne morejo živeti dostojanstveno, nimajo namreč dostopa do vode, hrane in energije. Razlika med številnimi revnimi in nekaj odstotki bogatih, ki posedujejo večino svetovnega bogastva, vsako leto narašča. Delavnica na interaktiven način naslavlja številne izzive globalizacije. Udeleženci kmalu ugotovijo kakšno je stanje porazdelitve svetovnega dohodka glede na svetovno prebivalstvo in bruto domači proizvod (BDP). Neenakosti med kontinenti in državami postanejo očitne; aktivnost tudi pokaže na bipolarnost našega planeta. Na podlagi te igre se lahko osredotočimo na vzroke, korenine in posledice teh neenakosti in jih primerjamo z indeksom človeškega razvoja – HDI (Human development index) v različnih državah.

Ustvarjalnost

Predstavitev vsebine

Besedilo pripravil: HUMANITAS Za več informacij o tej temi: glej Poglavje 2

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Povzetek aktivnosti

Slika 1: Delavnica, ki smo jo izvedli v Sloveniji. (Vir: Humanitas, 2016)

Korak za korakom

Ustvarjalnost

Aktivnost za prebitje ledu in igra ocenjevanja o globalizaciji in pravičnosti. Znano dejstvo je, da si je velike številke težko predstavljati. Igra En svet prikazuje porazdelitev svetovne populacije na različnih kontinentih in regijah ter porazdelitev svetovnega dohodka na preprost in neposreden način.

Material: • 1 podlaga “Zemljevid sveta” 1 • 100 stožcev² (= 100 % svetovnega prebivalstva) • 100 kovancev² (= 100 % svetovnega dohodka – BDP) • 100 krožcev² (= 100 % emisij CO2) • 100 sodčkov² (= 100 % zalog nafte) • Ena navodila (vključno s podatkovno tabelo) ¹ podlaga Zemljevid sveta so umetniki naredili izključno iz recikliranih kosov tekstila (za več informacij kontaktirajte HUMANITAS) ² uporabite lahko seveda tudi drugačne figurice za posamezne porazdelitve 100

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKA PRAVIČNOST

1. korak: UVOD V IGRO Kako igrati En svet: Na začetku vodja igre (učitelj/profesor) razdeli figurice med udeležence (lahko posameznemu udeležencu ali skupini). In sicer razdeli 100 figuric (predstavljajo 100 % svetovnega prebivalstva) za porazdelitev po različnih kontinentih. Nato razdeli še 100 kovancev (predstavljajo 100 % svetovnega dohodka). Po vsaki razporeditvi vodja igre primerja rezultate s podatki, ki so navedeni v tabeli. Glej 3. in 4. korak, kjer so opisani porazdelitev in vprašanja o svetovnem prebivalstvu in svetovnem bogastvu. Ideja: za kovance lahko uporabite različne stare gumbe, medtem ko lahko stožce (ljudi) dobite iz iger, kot je Ludo ali od kock Lego.

Ustvarjalnost

2. korak: OGLED ZEMLJEVIDA SVETA Vodja igre vpraša igralce, ali se jim zemljevid sveta pred njimi zdi kakorkoli nenavaden. Običajno največ pozornosti pritegne neobičajna velikost kontinentov južne poloble (npr. Afrika). Vodja igre nato razloži, da kontinenti na zemljevidu niso prikazani kot na običajnih zemljevidih, temveč v svojih dejanskih razsežnostih, z uporabo t. i. Gall-Petersove projekcije. Države, ki spadajo v skupino osmih ekonomsko najrazvitejših držav (G8) (forum) so prikazane glede na njihovo politično in ekonomsko pomembnost (več podrobnosti najdeš spodaj pod Dodatnimi informacijami). Z udeleženci se lahko pogovorite tudi o skupini G20.

Gall-Petersova projekcija (Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Gall%E2%80%93Peters_projection)

101

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKA PRAVIČNOST

3. korak: OCENJEVANJE IN PORAZDELITEV SVETOVNEGA PREBIVALSTVA Zdaj so na vrsti udeleženci, ki naj ocenijo odstotek svetovnega prebivalstva na posameznih kontinentih in na zemljevidu sveta ustrezno porazdelijo 100 figuric. Da bi se izognili napakam v štetju ali izgubi pregleda nad številom nerazporejenih figuric, naj bodo te v skupinah po 10 ali 5. Po tem ko so vse figurice razporejene po zemljevidu, vodja igre skupaj z igralci primerja rezultate s podatki v tabeli. Priporočljivo je rezultate in ustrezne pravilne odgovore zapisati na velik list papirja.

Ustvarjalnost

V tem delu igre je možna diskusija s pomočjo različnih vprašanj, kot so: “Kaj po vašem mnenju oblikuje našo predstavo o porazdelitvi svetovnega prebivalstva?” ali “Katere podobe, interesi in strahovi se skrivajo v ozadju?”

Stožci in kovanci na zemljevidu (Vir: HUMANITAS, 2014)

3. korak Za porazdelitev svetovnega dohodka uporabimo 100 kovancev. Po razdelitvi kovancev na igralni površini vodja igre in udeleženci ponovno preverijo svoje hipoteze s pomočjo podatkov iz tabele. Da bi se izognili nemiru in neredu, kadar delamo v velikih skupinah, je priporočljivo izbrati nekaj udeležencev, ki bodo odgovorni za porazdelitev kovancev in figuric. 102

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Na koncu igre je pomembno, da se pogovorimo o podobi, ki se je prikazala na zemljevidu, ter o vplivu, ki ga je igra imela na posamezne udeležence. Igra En svet lahko služi kot uvodna aktivnost, kadar se ukvarjamo s temami, kot je trgovina z vsakdanjimi dobrinami, npr. bananami, rižem, kakavom ali bombažem. Če čas dopušča, je mogoče igro En svet razširiti tako, da sodelujoči poskusijo ugotoviti še svetovno razporeditev zalog nafte, emisij CO2 in uvoza/izvoza igrač. Podatki o količinah in razporeditvi se nahajajo v spodnjih tabelah.

INFORMACIJE O OZADJU Podatki (2014) (Opozorilo za učitelje/profesorje: pred vsako delavnico je potrebno podatke preveriti in ponovno preračunati, saj se nenehno spreminjajo.) Svetovno prebivalstvo

Evropa z Rusijo

Prebivalstvo

Prebivalstvo (%)

Figurice

Dohodek (mlrd. $)

Dohodek (%)

Kovanci

742.452.000

10,36

20.124,42

27,72

Azija brez Rusije

4.298.732.000

60,02

24.812,79

34,18

Rusija

142.843.000

1,99

1.963,01

2,70

Avstralija in Oceanija

38.304.000

0,53

1.724,53

2,37

Latinska Amerika in Karibsko otočje

551.177.000

7,69

5.663,87

7,80

Afrika

1.110.635.000

15,51

1.952,48

2,69

Severna Amerika

335.361.000

4,68

18.312,46

25,22

Skupaj

7.162.119.000

100,00

100

72.590,54

100,00

100

Ustvarjalnost

Udeleženci ugotavljajo porazdelitev svetovnega prebivalstva (Vir: HUMANITAS, 2014)

Vir: UN population World chart 103

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

Prebivalstvo

Prebivalstvo (%)

Figurice

Izpusti CO2 (MtCO2)

Izpusti (%)

Stožci

Evropa z Rusijo

742.452.000

10,36

5.862

17,2

Azija brez Rusije

4.298.732.000

60,02

19.039

55,8

Rusija

142.843.000

1,99

1.812

5,3

Avstralija in Oceanija

38.304.000

0,53

382

1,1

Latinska Amerika in Karibsko otočje

551.177.000

7,69

1.865

5,5

Afrika

1.110.635.000

15,51

1.207

3,5

Severna Amerika

335.361.000

4,68

5.737

16,8

Skupaj

7.162.119.000

100,00

100

34.092

100,00

100

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izpusti CO2

Vir: Global Carbon Atlas

Prebivalstvo

Prebivalstvo (%)

Figurice

Zaloge nafte (mlrd brl)

Zaloge (%)

Krožci (ali kaj drugega)

Evropa z Rusijo

742.452.000

10,36

131.440

8,8

Azija brez Rusije

4.298.732.000

60,02

845.702

56,7

Rusija

142.843.000

1,99

80.000

5,4

Avstralija in Oceanija

38.304.000

0,53

5.262

0,3

Latinska Amerika in Karibsko otočje

551.177.000

7,69

342.235

Afrika

1.110.635.000

15,51

127.561

8,5

Severna Amerika

335.361.000

4,68

40.681

2,7

Skupaj

7.162.119.000

100,00

100

1.492.880

100,00

100

Ustvarjalnost

Zaloge nafte

Vir: OPEC, Data Download, Table 3.1 (Oil data upstream)

104

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Pedagoški cilji

Ustvarjalnost

Udeleženci in vodja igre skupaj poustvarijo sliko našega planeta, ki prikazuje porazdelitev svetovnega prebivalstva, ter neenako porazdelitev bogastva in dobrin, hkrati pa igra opozarja na nepravične ekonomske procese in osiromašenje velikega deleža svetovnega prebivalstva. Igra prav tako spodbuja zanimanje za medsebojno povezanost lokalnega in globalnega razvoja. Cilj igre je med drugim tudi dospeti do predlogov za skupno reševanje globalnih izzivov skozi diskusijo in upoštevanje razlogov in argumentov vsakega posameznika (učenje družbenih veščin).

105

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Deževni gozd in jaz

9+ Vrsta aktivnosti: USTVARJALNOST, raziskovanje in izdelovanje plakatov Tema: okoljska pravičnost, poraba mesa, deževni gozd, prisvajanje zemljišč Starost: 9+ Trajanje: 2–3 ure Predmeti: geografija, naravoslovje, etika, gospodarstvo, politika AKTIVNOST PRIPRAVIL: arche noVa

Ker naše gospodarstvo temelji na rasti, se mora zato večati tudi poraba. Poraba je pravzaprav ena najpomembnejših sil, ki žene gospodarsko rast. Ko govorimo o porabi hrane, morajo biti naša živila poceni in jih mora biti veliko. Industrijsko kmetijstvo pa je tisto, ki pokriva to potrebo. Ker se povpraševanje po mesu v svetu vse bolj veča, se v veliko delih sveta uničuje deževni gozd za pridobivanje obdelovalnih površin za sajenje soje, s katero se hrani živino. S tem se ne uničuje le dragocenih ekosistemov, ampak tudi način življenja ljudi, ki živijo v deževnih gozdovih. Za vsem tem ponavadi stojijo velika mednarodna podjetja, ki potrebujejo večje površine za sajenje soje. Ne samo, da majhnim kmetom in domorodcem vzamejo zemljo, pogosto jo tudi zastrupijo s pesticidi, ki se uporabljajo pri monokulturnem načinu kmetovanja, in jim tako onemogočijo, da bi na tem področju še živeli.

Ustvarjalnost

Predstavitev vsebine

Avtor: arche noVa e.V. Za več informacij o tej temi: glej Poglavje 4 glej Poglavje 8

Povzetek aktivnosti V manjših skupinah udeleženci raziskujejo, kakšne so povezave med krčenjem deževnega gozda in njihovimi vzorci porabe. Izsledke predstavijo na plakatih. Na koncu vsaka skupina predstavi svoj plakat preostalim v razredu. 106

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Korak za korakom Učenci, stari 9–12 let 1. korak: Učitelj razdeli učence v manjše skupine in med skupine razdeli kopije besedila ter naloge. 2. korak: Skupine preberejo besedilo in odgovorijo na vprašanja. Učenci si oporne točke pišejo na ločen list papirja.

Ustvarjalnost

Slika 1: Delavnica, ki smo jo izvedli v Sloveniji. (Vir: Humanitas, 2016)

3. korak: Pri ustvarjalnem delu vsaka skupina naredi plakat s podatki, ki so jih pridobili iz besedila, ter vprašanji, na katera so odgovarjali. Na plakat lahko narišejo risbe in pri oblikovanju uporabijo lepenko, kolaž papir in barvice. Učitelj naj skupinam priskrbi natisnjene slike oljnih palm in soje ali pa slike nasadov oljnih palm in soje. Učitelj priskrbi tudi zemljevid sveta, na katerem bodo lahko učenci našli države, s katerimi se bodo srečali pri raziskovanju. 4. korak: Skupine predstavijo svoje plakate preostalemu razredu. Učitelj po predstavitvah vodi zaključno razpravo o možnih načinih, kako spremeniti individualne vzorce porabe. Besedilo: V trgovini lahko kupiš veliko različnih vrst mesa, na primer: svinjino, govedino ali piščančje meso. Na svetu je veliko ljudi, ki radi jejo meso, zato je meso, ki ga kupimo v trgovinah, ponavadi produkt 107

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKA PRAVIČNOST

intenzivne masovne živinoreje. Kaj to pomeni? Večina industrijskega mesa ni pridobljenega od kmečkih živali, ki se v majhnih skupinah pasejo na zelenih pašnikih, ampak od živali, ki se najverjetneje še s stotinami drugih živali stiskajo v velikih hlevih. Sedaj pa si od bližje poglejmo živino, od katere dobimo govedino, ki jo jemo: Kaj ta živina jé? Poleg žita in sena, jih hranijo tudi s koncentrirano krmno mešanico, ki v večini vsebuje sojo. Rastlino, ki jo masovno gojijo predvsem v Braziliji za namene krmljenja gruče goveda, ki ga vsi želimo pojesti. Da lahko zadostijo potrebe po soji, morajo posekati velike površine deževnega gozda, da pridobijo prostor za polja soje. Posledično veliko ljudi in živali, ki živijo v deževnem gozdu, izgubi svoje domove in zemljo. Drevesa in druge rastline posekajo oz. jih uničijo. Na svetu so številna velika podjetja, ki preganjajo ljudi z njihove lastne zemlje, ki jo nato spremenijo v nasade soje.

Učenci/dijaki, stari 13+ 1. korak: Učitelj/profesor udeležence razdeli v manjše skupine in med skupine razdeli kopije z nalogami. Na voljo sta dve temi: meso in palmovo olje. Posamezno temo morata obravnavati vsaj dve skupini. 2. korak: Skupine morajo za namene iskanja podatkov, ki jih bodo potrebovali pri izpolnjevanju njihovih nalog, imeti omogočen dostop do interneta.

Ustvarjalnost

Vprašanja: • Zakaj živino vzgajajo na masovni način? Kakšno je vaše mnenje o tem? • Kaj je soja in zakaj jo živina potrebuje? • Kje je Brazilija? Poiščite jo na zemljevidu sveta. • Zakaj krčijo deževni gozd? Kakšna je povezava med deževnim gozdom in govedino, ki jo uživamo? • Kakšne so posledice krčenja deževnega gozda za ljudi, ki živijo tam, in njihovo lokalno okolje? Kakšno je vaše mnenje o tem? • Imate kakšno idejo, kako ustaviti krčenje deževnega gozda? Bi lahko kaj storili sami?

3. korak: Vsaka skupina naredi plakat, na katerem na ustvarjalen način predstavijo podatke, ki so jih našli na internetu. Pri tem lahko natisnejo ali narišejo slike na to temo, uporabijo lepenko, kolaž papir in barvice. 4. korak: Skupine predstavijo svoje plakate preostalim v razredu. Učitelj po predstavitvah vodi končno razpravo o možnostih, kako spremeniti vzorce porabe pri posameznikih. Naloge skupine »Meso«: • Kakšna je povezava med živinorejo in deževnim gozdom? • Zakaj živina potrebuje sojo in kakšno vlogo igrajo sojini nasadi pri krčenju deževnega gozda? • Kakšne so posledice gojenja soje za okolje in ljudi, ki živijo v deževnem gozdu? 108

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

• •

Kako sta živinoreja in podnebje povezana med seboj? Kakšna je povezava med kravami in metanom? Kakšna je povezava med metanom in podnebnimi spremembami? Kako bi po vašem mnenju lahko preprečili krčenje deževnega gozda? Naredite plakat, na katerem boste pridobljene podatke predstavili preostalim v razredu.

OKOLJSKA PRAVIČNOST

•

Naloge skupine »Palmovo olje«: • Kaj je palmovo olje? Kateri izdelki vsebujejo palmovo olje? • Kakšna je povezava med palmovim oljem in deževnim gozdom? • Kakšne so posledice proizvodnje palmovega olja na okolje in ljudi, ki živijo v deževnem gozdu? • Kakšne posledice ima proizvodnja palmovega olja za podnebje? • Kako bi po vašem mnenju lahko preprečili krčenje deževnega gozda? • Naredite plakat, na katerem boste pridobljene podatke predstavili preostalim v razredu.

Starejši učenci/dijaki sami raziskujejo podatke na internetu: poiščejo, analizirajo in preverijo podatke in besedila. S tem razvijajo svojo kritično mišljenje. Z namenom, da pridobimo zanimanje preostalega razreda, mora vsaka skupina na ustvarjalen način predstaviti pridobljene podatke. Posledično učenci urijo svoje predstavitvene sposobnosti. Mlajši učenci urijo svoje sposobnosti v analizi in povzemanju neuradnih besedil. Tudi mlajši morajo uporabiti svojo ustvarjalnost in na zanimiv način predstaviti svoje rezultate preostalemu razredu.

Ustvarjalnost

Pedgoški cilji

109

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Pripoveduj mi o medgeneracijski in znotrajgeneracijski pravičnosti

11+ Vrsta aktivnosti: pisanje ali ustvarjanje/delavnica Tema: medgeneracijska in znotrajgeneracijska pravičnost Starost: 11+ Trajanje: 12 ur in domača naloga – za digitalno pripovedovanje zgodb minimalno 12 ur Predmeti: geografija, naravoslovje, literatura, zgodovina AKTIVNOST PRIPRAVIL: CIES Onlus

Naša generacija je podedovala manj zdrav planet, kot so ga podedovali naši predniki, in ga bo svojim otrokom zapustila v še slabšem stanju. A dandanes iste generacije na različnih koncih sveta nimajo enakih priložnosti in ne plačujejo iste cene. Zato moramo pojem medgeneracijske pravičnosti tesno povezovati s pojmom znotrajgeneracijske pravičnosti. Potemtakem lahko govorimo o ekološki porazdelitvi skozi čas (med različnimi generacijami) in skozi prostor (med kraji v istem časovnem obdobju).

Ustvarjalnost

Predstavitev vsebine

Avtor: CIES Za več informacij o tej temi: glej Poglavje 2 glej Poglavje 4

110

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Povzetek aktivnosti

Ustvarjalnost

Digitalna delavnica in delavnica pisanja se osredotočata na to, kako se svet, v katerem živimo, razlikuje od sveta, ki smo ga poznali zgolj nekaj generacij nazaj … In od tistega, ki ga bomo zapustili našim otrokom. Izpostavlja tudi, da lahko, če se ozremo na druga ljudstva, govorimo o različnih »svetovih« na našem planetu. Udeležence se bo spodbudilo k razmišljanju o tem, da so se dobrine, ki jih imamo danes vsi za samoumevne – podnebje, raba vode, pridelovanje in poraba hrane, v zadnjih desetletjih drastično spremenile in najverjetneje ne bodo na razpolago prihodnjim generacijam (medgeneracijska pravičnost) in tudi danes niso na razpolago ljudem v raznih državah (znotrajgeneracijska pravičnost). Dejavnosti bodo udeleženci izvajali s pomočjo slik, grafičnih podob in video posnetkov. Poleg tega bodo udeleženci spodbujeni k raziskovanju in bodo morali v skupinah ali posamično intervjuvati svoje družinske člane

Slika: Učenci pri nalogi pisanja, Rim, Istituto Mazzini, Italija (Vir: CIES Onlus)

111

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

Korak za korakom Gradivo: • Natisnjen model snemalne knjige • Računalniki in dostop do interneta • Projektor

Ustvarjalnost

1. korak: Učitelj/profesor udeležence spodbudi k razmisleku o video posnetku govora Sever Cullis‑Suzuki na Konferenci ZN o okolju in razvoju, ki se je leta 1992 odvijala v Riu de Janeiru:

https://youtu.be/oJJGuIZVfLM Vir: We Canada, 2012

Učitelj/profesor načne in vodi razpravo. Udeležence povpraša naslednja vprašanja: • Od govora Sever Cullis-Suzuki je minilo več kot 20 let. Ali menite, da je danes situacija drugačna? • So vam starši ali stari starši kdaj pripovedovali, v kako drugačnem svetu so odraščali oni? • Ali menite, da so v drugih državah okoljske razmere boljše ali slabše kot v naši državi? Našteta vprašanja naj bi spodbudila razpravo o prej omenjenih temah. Trajanje: 2 uri. 2. korak: Za lažje razpravljanje o temi znotrajgeneracijske pravičnosti se učitelj/profesor z udeleženci pogovori o okoljskih nepravičnostih, s katerimi so se srečali v poglavju 2.2, kar bo udeležence spodbudilo k razmisleku o tem, kako prebivalci našega planeta nimajo enakih možnosti, da 112

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKA PRAVIČNOST

užijejo okolje, v katerem živijo. Trajanje: 2 uri.

3. korak: Učitelj/profesor udeležence prosi, da napišejo svoje mnenje o videoposnetku. Poleg tega jim naroči, da o temi povprašajo svoje družinske člane, da bi dobili bolj jasno sliko o tem, kako se je okolica spremenila skozi leta. Pri raziskavi si lahko pomagajo z vprašalnikom, ki ga zastavijo svojim staršem in starim staršem. Pri tem naj se osredotočijo predvsem na: • • •

kraj rojstva/izvor staršev in starih staršev udeleženca, način življenja v času, ko so bili še otroci (So se igrali na ulici? So imeli priložnost čas preživljati v naravi? Če so odgovorili z da, kje?), Kako so se prehranjevalne navade spremenile? Katerih živil ni več moč dobiti? Ali imamo zdaj drugačno vrsto hrane? Je boljša ali slabša? (domača naloga)

Ustvarjalnost

Vir: www.pixabay.com

4. korak: Udeleženci napišejo kratko besedilo (maksimalno 250 besed) o svojem pogledu na to temo, v katerem strnejo svoja mnenja o videoposnetku, globlja razmišljanja in pripovedovanja drugih generacij. Besedilo naj bo napisano v prvi osebi. Trajanje: 2 uri. 5. korak: Vsak udeleženec svoje besedilo deli z ostalimi. Združijo se v majhne skupine (5–6) in vsak prebere svoje besedilo (glej 3. korak), medtem drugi poslušajo in podajajo nasvete o besedilu in temah. Pri tem naj se izogibajo obsojanju. Nasprotno, aktivno naj sodelujejo pri izboljšanju besedila. Eden od načinov, kako to doseči, je, da jim učitelj/profesor svetuje, da svoja mnenja izražajo na naslednji način: »Če bi jaz napisal to besedilo, …« Učitelj ali moderator spremlja skupine in 113

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKA PRAVIČNOST

njihovo dejavnost; ta vloga se lahko dodeli tudi nekaterim udeležencem. Trajanje: 1 ura.

6. korak: Udeleženci popravijo svoja besedila in pri tem upoštevajo nasvete svojih sošolcev. Na podlagi popravkov napišejo zadnjo verzijo svoje pripovedi in naredijo snemalno knjigo po naslednjem modelu. Učenci/dijaki izberejo nekaj nelicenčnih slik in glasbo ki bo spremljala besedilo, in v PowerPointu ali v orodju Prezi pripravijo predstavitev. Končno predstavitev bodo svojim sošolcem in/ali družinam predstavili na javni predstavitvi. Trajanje: 4 ure + 1 ura za javne predstavitve.

Ustvarjalnost

Vir: CIES Onlus

7. korak: Naslednji korak je lahko oblikovanje digitalne pripovedi Digital Storytelling (ustvari se od 3 do 5-minutni video, ki vključuje pripovedovanje udeležencev, izbrane podobe in glasbo).

114

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

PODOBA/SLIKA:

PODOBA/ SLIKA:

BESEDILO

ZVOČNA KULISA

(Samo opis, na primer: slika vlaka, osebe, ki se smeje, drevesa itd.). Če je le mogoče, bodite natančni, saj vam bo to pomagalo pri iskanju slik v naslednjem koraku.

OKOLJSKA PRAVIČNOST

PODLAGA ZA SCENOSLED

Ustvarjalnost

(Lahko je pesem, hrup ali zvok. Zvočna kulisa je lahko enaka za vse podobe ali pa drugačna za različne dele snemalne knjige.)

Vir: CIES Onlus

115

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Pedagoški cilji Kateri so najzanimivejši pedagoški vidiki te dejavnosti?

Ustvarjalnost

Delavnica se osredotoča na temo medgeneracijske in znotrajgeneracijske pravičnosti in vanjo vplete različne spretnosti: raziskovanje, pisanje, deljenje, uporabo multimedijskih orodij z ozaveščenostjo. Z upoštevanjem različnih vidikov (pretekle in prihodnje generacije, iste generacije iz različnih koncev sveta) se utrdi sprememba zornega kota in s tem, ko učenci ustvarijo video zgodbo, ki so jo napisali in uredili sami, postane »otipljiva«. Spodbuja se skupinsko delo in ker delavnica združuje različne aktivnosti, lahko vsak udeleženec ali udeleženka prispeva svoj talent.

116

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Mobilni telefon

14+ Vrsta aktivnosti: delavnica Tema: okoljske krivice, življenjski cikel mobilnega telefona, vpliv proizvodnega procesa, elektronski odpadki Starost: 14+ Trajanje: 45 minut Predmeti: družba, geografija, okoljska vzgoja, državljanska vzgoja Dejavnost pripravil: HUMANITAS

Predstavitev vsebine Večina ljudi v zahodnem svetu se je navadila in postala močno odvisna od sodobne tehnologije. Koliko od nas pa dejansko ve, od kod prihajajo te žlahtne kovine, ki se jih uporablja za izdelavo naših mobilnih telefonov, računalnikov? Kako mi in naša vedno večja potrošnja vplivamo na trg teh žlahtnih kovin ter na ljudi in živali, ki živijo v s kovinami bogatimi delih sveta? Z napredkom digitalne dobe in višjega povpraševanja po novih tehnologijah se morajo ljudje nujno zavedati neetičnega in okoljsko nepravičnega načina, na katerega te kovine kopljejo in izvažajo, podobno kot “krvave diamante”, ki so bili že deležni velike pozornosti in preiskav s strani medijev in javnosti. Besedilo pripravil: HUMANITAS

Povzetek aktivnosti

Delavnice

Za več informacij o tej temi: Glej Poglavje 2 in Poglavje 3

Delavnica bo učencem predstavila življenjski krog njihovega mobilnega telefona in njihovo lastno odgovornost kot potrošnikov pri vplivu na eno največjih okoljskih nepravičnosti in posledično okoljskih zločinov zahodnega sveta, ekstrakcijo dragega koltana, ki se ga uporablja za izdelavo mikročipov za različne elektronske naprave, ter vplivu na ustvarjanje odlagališč elektronskih odpadkov v Afriki in Aziji.

117

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Gradivo za prenos Priloga 1: MOBILNI_TELEFON_razpredelnica_za_učence.pdf Priloga 2: MOBILNI_TELEFON_fotografije.pdf Priloga 3: MOBILNI_TELEFON_tri_besedila.pdf Priloga 4: MOBILNI_TELEFON_življenjski_cikel.pdf

Korak za korakom

1. korak: UVODNA MOTIVACIJA (15 min) • Učencem naročite, naj vzamejo svoje mobilne telefone in jih položijo na eno mizo, tako da bodo vsi na kupu. Povprašajte jih po njihovih spontanih vtisih: Ko vidite ta kup pred seboj, kaj vam pride na misel? Njihove asociacije lahko zapišete na velik list papirja, na katerega ste položili telefone ali pa na tablo. • Razdelite razpredelnice (Priloga 1). Učenci naj razmislijo o podobnih odgovorih ter zapišejo svoje zamisli v parih. Če ocenite, da je to primerno, lahko skupaj z razredom povzamete zamisli in jih zapišete na tablo. Učencem povejte, naj imajo razpredelnico zaenkrat pri roki. • Nato razporedite fotografije rudnikov, uporabe mobilnih telefonov in poti elektronskih odpadkov po svetu (Priloga 2) po tleh okoli kupa mobilnih telefonov. Vsak učenec naj izbere fotografijo, ki se mu zdi najbolj zanimiva. Skupine, ki so se oblikovale okoli posamezne fotografije, ki se jim zdi najbolj zanimiva, naj se pogovorijo o vsebini slike in o morebitnem kraju, kjer je nastala. Vsaka skupina naj se nato pogovori o svojem mnenju z drugo. Svoja opažanja lahko predstavijo tudi celemu razredu. Zapišite vsa zanimiva opažanja na tablo, tako da se lahko kasneje med uro vrnete nanje. 2. korak: SPOZNAVANJE POMENA (10 min) • Z mehkim prehodom se zdaj posvetite besedilom (Priloga 3). Učenci naj se razdelijo v tri skupine, glede na segment, v katerega sodi njihova fotografija (1. Pridobivanje surovin in proizvodnja, 2. Uporaba, 3. Odpadki). Razdelite ustrezna besedila. Dajte jim nekaj časa, da jih preučijo. • Učenci naj oblikujejo skupine glede na številko na njihovem besedilu, v katerem so zastopani bralci iz vseh treh skupin. • Naloga tričlanskih skupin je, da se vrnejo na izpolnjene razpredelnice in na osnovi novih informacij iz besedil dopolnijo eno od njih. • Če imate možnost prevoda iz nemškega jezika, priporočamo ogled odličnega plakata o potovanju pametnega telefona, ki ga lahko analizirate skupaj z učenci.

Delavnice

UČNI PRIPOMOČKI: • razpredelnica za vsakega učenca (Priloga 1) • 6 fotografij (rudarjenje, uporaba mobilnih telefonov in elektronski odpadki) (Priloga 2) • 3 besedila iz faz življenjskega cikla mobilnega telefona za vsakega učenca (Priloga 3) • faze v življenjskem ciklu izdelka (Priloga 4)

118

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKA PRAVIČNOST

3. korak: RAZMISLEK (25 min) • Z informacijami iz svojih razpredelnic in prebranih besedil naj učenci/dijaki zdaj obravnavajo življenjski cikel mobilnega telefona. Razložite jim njihovo nalogo in razdelite delovne liste s prikazom različnih faz življenjskega cikla mobilnega telefona (Priloga 4). Njihova naloga je poimenovanje posameznih faz in ugotavljanje različnih nevarnosti, ki se pojavljajo za ljudi in okolje v posameznih fazah. Če imate dovolj časa, lahko učenci/dijaki delijo svoja mnenja v “kvadratu” oz. se sprehajajo po razredu in se z vsaj tremi sošolci pogovorijo o svojih sklepih. Lahko pa tudi preprosto predstavijo nekaj idej pred celim razredom. • Vprašajte jih naslednje: Katera nevarnost je po vašem mnenju najbolj resna? Kako bi jo lahko preprečili? Ali veste za kakšen primer, kjer bi se to lahko zgodilo? • Lahko začnete debato v zvezi z enim od naslednjih vprašanj: Negativni učinki, povezani z izdelki, ponavadi ne prizadenejo kupca. Koga prizadenejo v primeru mobilnih telefonov? Zakaj se ti učinki ne odražajo v ceni izdelka? Kaj bi lahko storili, da bi podjetja začela proizvajati izdelke z manjšimi negativnimi učinki na okolje in ljudi? Ali bi naš življenjski standard padel, če bi kupovali manj dobrin? Če je odgovor da, kaj točno bi to pomenilo? V katerih pogledih bi se (ali se ne bi) spremenil? • Če vam preostane še kaj časa, učencem postavite naslednje vprašanje: Ali bi lahko v sodobni družbi živeli brez mobilnega telefona? Dajte jim čas, da razmislijo o svojih odgovorih. V razredu oblikujte dve strani – eno ZA in drugo PROTI. Učenci naj se razdelijo glede na svoje odgovore. Prosite jih, da obrazložijo svoja stališča. • Na koncu jim naročite, naj mobilne telefone spet položijo na kup, tako kot na začetku. Recite jim, naj se spomnijo dogajanja med uro in vsega, kar so se naučili. Nato naj vsak pove eno stvar, ki se jim zdi ob pogledu na kup telefonov najpomembnejša.

• • • • • • • •

O recikliranju telefonov si lahko preberete tu (2015) Areskog Bjurling. Kristina et al. From Congo with (no) blood: Recent developments relating to the sourcing of conflict-free minerals from the Democratic Republic of Congo (2012), dostopno tu. Greenpeace: Greener Electronics, dostopno tu (2015). Svatoš, Jan (2009): “Válku v Kongu zastaví jen zájem lidí.” Rozvojovka. (2015) Kulíšková, Šárka, Trojanová, Alžběta (2010): Čím je mobilní telefon mobilní? Výukový program. Kostelecké Horky: Civic association INEX-SDA. Ostali viri informacij: Poročila s spletnih strani MakeITfair = Naredimo IT pravično, dostopno tu. Good Electronics, International Network on Human Rights and Sustainability in Electronics, dostopno tu.

Delavnice

Viri besedil:

119

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

•

Analiza življenjskega cikla mobilnega telefona. Ocena pozitivnih in negativnih učinkov posameznih faz življenjskega cikla mobilnega telefona. Iskanje načinov za zmanjšanje negativnih vplivov, povezanih z življenjskim ciklom mobilnega telefona.

Delavnice

• •

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Pedagoški cilji

120

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Svet v našem nakupovalnem vozičku 1 – sledimo bananam

11+ Vrsta aktivnosti: delavnica Tema/ključne besede: neenakost, podnebne spremembe, globalizacija, trgovina s kmetijskimi proizvodi Starost: 11+, 14+ Trajanje: 90 minut Predmeti: geografija, okoljski predmeti, angleščina AKTIVNOST PRIPRAVIL: ARTEMISSZIÓ FOUNDATION

Predstavitev vsebine Banane iz Ekvadorja, pomaranče iz Španije, kakav iz Slonokoščene obale, kava iz Brazilije ... danes lahko v naši lokalni veleblagovnici najdemo številne izdelke, ki prihajajo iz zelo oddaljenih držav. Toda ali sploh pomislimo na to, od kod ti izdelki prihajajo in kako živijo ljudje, ki jih izdelujejo? Ali sploh pomislimo na to, kako naša potrošnja in nakupovalne navade vplivajo na življenje ljudi na drugem koncu sveta? Banana je eden najbolj priljubljenih tropskih sadežev v Evropi. 6 držav (Indija, Ekvador, Brazilija, Filipini, Kitajska in Indonezija) pridela polovico svetovne proizvodnje. Trgovina z bananami je dobičkonosen posel, toda majhni proizvajalci in delavci na plantažah prejmejo le majhen delež tega dobička.

Za več informacij o tem: glej Poglavje 7

Delavnice

Besedilo pripravil: ARTEMISSZIÓ Foundation

Povzetek aktivnosti Ta interaktivna vaja prispeva k ozaveščanju o neenakosti v globaliziranem svetu na primeru trgovine z bananami in spodbuja odgovorno potrošništvo. Dejavnost vključuje igranje vlog, pri čemer morajo učenci prevzeti vloge različnih akterjev trgovine z bananami in zbirati argumente o njihovem deležu. Nato primerjamo simulacijo z realnostjo in razpravljamo o vzrokih za neenakosti in o tem, kaj lahko glede njih storimo. 121

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Gradivo za prenos story_of_a_banana_photo_gallery.ppt story_of_a_banana_text_ARTEMISSZIO01a.slo_.docx Banana_role_cards_ARTEMISSZIO01a.slo_.docx

Korak za korakom 1. korak: Predstavitev akterjev, vpletenih v trgovino z bananami (potrebujete: slike o zgodbi banane iz priloge, papir, barvna pisala, 30 minut, samo za mlajše učence 11+). Lahko pa tudi predvajate kratek videoposnetek o banani Učenci v majhnih skupinah narišejo zgodbo o banani – kako pride od pridelovalca do nas, kje potuje, kaj se z njo zgodi ipd. Risbe »razstavimo« v učilnici. S pomočjo slik v prilogi/informacij iz kratkega videoposnetka razložimo vlogo različnih akterjev – delavec na plantaži banan, lastnik plantaže, prevoznik, uvoznik, lastnik trgovine ipd.

1. Vaja obravnava pot banan od plantaž v Latinski Ameriki do naših miz. Oblikujte 5 majhnih skupin za vsako vlogo: a) delavec na plantaži, b) lastnik plantaže, c) prevoznik (prevaža banane), d) uvoznik/lastnik zorilnice banan, e) lastnik trgovine, ki prodaja banane. Razdelite kartice za igranje vlog. Skupine naj jih skrbno preberejo in se postavijo v vlogo, ki jim je dodeljena.

Vir: Oxfam

Delavnice

2. korak (za vse ciljne skupine) Bolje moramo razumeti, kaj se dogaja z različnimi akterji trgovine z bananami, kaj se banani zgodi na poti od plantaže do kupca in kdo ima pri tem največji dobiček. Za to potrebujemo kartice za igranje vlog v prilogi, 5 banan, 5 nožev in 30 kovancev/zrn. (30 minut)

122

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik 2. Vsaka banana stane 30 centov.

OKOLJSKA PRAVIČNOST

3. Kolikšen delež cene banane (30 centov) bi moral pripadati vam (delavcu/lastniku/prevozniku ipd.)? Razpravljajte o tem v vaši skupini in poiščite argumente. 4. Vsaki skupini dajte eno banano in ji naročite, naj jo razdeli, kakor se ji zdi pravično.

5. Razpravljajte znotraj skupine: kako ste razdelili znesek in zakaj? Primerjajte. 6. Po razpravi naj skupine ponovno razdelijo znesek glede na svoje potrebe. Vsaka skupina naj upošteva argumente, ki jih je slišala, in ponovno postavi ceno za svoje delo. Ceno lahko simuliramo s kovanci ali zrni – lastnik trgovine naj obdrži svoj del in ostanek da uvozniku itd.

a) delavec na plantaži banan: 1 cent b) lastnik plantaže: 5 centov c) prevoznik (prevoz banan): 4 cente d) uvoznik/lastnik zorilnice banan: 7 centov e) lastnik trgovine, ki prodaja banane: 13 centov Točke razprave: • Ali je to pošteno? • Od kod takšna razdelitev? • Kdo ima moč in zakaj? • Kako lahko spremenimo situacijo? • Kako lahko potrošniki vplivamo na delitev denarja pri trgovanju z bananami? • Poznate še druge primere, pri katerih denar ni pošteno razdeljen?

Delavnice

7. Razpravljajte o rezultatih, nato se pogovorite o tem, kako je teh 30 centov razdeljenih v realni situaciji:

123

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izvirna vaja: • www.bananalink.org.uk Vir slik in opisov: • http://www.oxfam.org.uk/education/resources/go-bananas Več informacij: • http://www.makefruitfair.org.uk Madžarska verzija: • https://drive.google.com/a/artemisszio.hu/file/d/0B5TgEhR6R1MbSFh2T0ktejhYcDQ/edit (strani 12-16)

Pedagoški cilji

Delavnice

Gre za zelo informativno in čustveno intenzivno vajo. Učenci morajo stopiti v vloge akterjev trgovine z bananami in se zavedati posledic, ki jih ima nakup banane. Učijo se tudi o pravični trgovini.

124

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Svet v našem nakupovalnem vozičku 2 – kakavovec

11+ Vrsta aktivnosti: delavnica Tema/ključne besede: neenakost, podnebne spremembe, globalizacija, trgovina s kmetijskimi pridelki Starost: 11+, 14+ Trajanje: 45 minut Predmeti: geografija, okoljski predmeti, angleščina AKTIVNOST PRIPRAVIL: ARTEMISSZIÓ FOUNDATION

Banana iz Ekvadorja, pomaranča iz Španije, kakav iz Slonokoščene obale, kava iz Brazilije ... danes lahko v naši lokalni veleblagovnici najdemo številne izdelke, ki prihajajo iz zelo oddaljenih držav. Toda ali sploh pomislimo na to, od kod ti izdelki prihajajo in kako živijo ljudje, ki jih izdelujejo? Ali sploh pomislimo na to, kako naša potrošnja in nakupovalne navade vplivajo na življenje ljudi, ki živijo na drugem koncu sveta? Kakavovec raste v tropskih regijah v t. i. območju kakavovca (od Latinske Amerike preko Afrike do Jugovzhodne Azije). Slonokoščena obala, Gana, Indonezija, Nigerija, Kamerun, Brazilija in Ekvador so države, ki pridelajo največ kakava. Kakav je glavna sestavina za pridelovanje čokolade. Za 1 kg čokolade je potrebno obdelati približno 300 do 600 kakavovih zrn, odvisno od želene vsebnosti kakava. Kakavova zrna se uporabljajo tudi pri izdelavi mila in kozmetike. Več kot 40 % svetovnega pridelka kakavovih zrn se porabi v Evropi. Da kakavova zrna postanejo čokolada, so potrebni še drugi akterji čokoladne industrije, 80 % katere obvladuje 6 mednarodnih podjetij. Na svetu je približno 5–6 milijonov obiralcev kakava, kar pomeni, da približno 40–50 milijonov ljudi živi od kakava. Približno 90–95 % vsega kakava pridelajo mali kmetje.

Delavnice

Predstavitev vsebine

Besedilo pripravil: ARTEMISSZIÓ Foundation Za več informacij o tej temi: glej Poglavje 7 125

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Povzetek aktivnosti Interaktivna vaja prispeva k ozaveščanju o neenakosti v globaliziranem svetu na primeru trgovine s kakavom in spodbuja odgovorno potrošništvo. S pomočjo velikega zemljevida sveta bodo udeleženci pokazali, v katerih državah proizvajajo kakavova zrna in v katerih državah se nahajajo velika podjetja, ki proizvajajo čokolado. Nato bomo skupaj razmišljali o vzrokih in posledicah te razdelitve.

Gradivo za prenos Cocoa_chocolate_cards_ARTEMISSZIO01b.doc Cocoa_game_role_cards_ARTEMISSZIO001b.doc

Korak za korakom

Vprašanja: • Katere države predstavljajo 6 največjih proizvajalk kakavovih zrn? Odgovor: Slonokoščena obala, Gana, Indonezija, Nigerija, Kamerun, Brazilija. • Katere države proizvedejo največ čokolade? Odgovor: 5 največjih podjetij na svetu so Mars (ZDA), Nestlé (Švica), Hershey Food (ZDA), Cadbury (Združeno kraljestvo) in Ferrero (Italija) • Kje se te države nahajajo na zemljevidu? S karticami o čokoladi in kakavu te države označite na zemljevidu. Razprava: • Kaj se vam zdi zanimivo, ko gledate te države na zemljevidu? (Delitev sever–jug, S: podjetja, ki pridelujejo čokolado, J: proizvajalci kakava) • Kaj je razlog za to delitev? (Kolonizacija, razporeditev moči ipd.)

Delavnice

1. korak: Od kod prihaja čokolada? (potrebščine: čokolada, velik zemljevid sveta, kartice o kakavu in čokoladi, ki se nahajajo v prilogi; 15 minut)

2. korak: Predstavljajte si, da je čokolada, ki jo lahko kupimo v Sloveniji, narejena v ZDA, kakav za to čokolado pa prihaja iz Slonokoščene obale. Izmerite razdaljo med temi državami na zemljevidu. Kakšne so posledice tako dolge poti, ki jo prepotuje kakav/čokolada? Razpravljajte o tem. (10 minut) 126

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKA PRAVIČNOST

3. korak: Namenjen boljši ozaveščenosti o izvoru naše hrane in življenju delavcev v državah v razvoju. a) Kateri proizvod še poznate, ki tako kot kakav prihaja iz zelo oddaljenih držav? b) Vsaka majhna skupina prejme skupek kartic s proizvodi (priloga). Povezati morajo različne dele podatkov o določenem izdelku: • slika izdelka (banana, čaj, kakav, kava, sladkor) • država • opis življenja pridelovalca • slika surovine Razprava: • Vas kaj preseneča? • Kaj opazite glede življenja delavcev? Obstajajo podobnosti/razlike? • Obstajajo podobnosti/razlike v primerjavi z življenjem poljedelca v Sloveniji? Viri: • bananas-and-cocoa-beans.pdf Več informacij: • https://top5ofanything.com/list/c60de433/Cocoa-Bean-Producing-Countries • http://www.worldatlas.com/articles/100022-top-10-cocoa-producing-countries • http://www.icco.org/about-cocoa/chocolate-industry.html

Gre za zelo informativno in čustveno intenzivno vajo. Učenci se učijo o tem, od kod prihaja njihova vsakdanja pijača ali posladek. Vživijo se v vloge delavcev na kakavovih poljih in se učijo o zgodovinskih in strukturnih razlogih za neenakosti v svetu, ki vplivajo tudi na trgovino s kakavom/ čokolado.

Delavnice

Pedagoški cilji

127

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Odločanje o rudniku zlata

11+ Vrsta aktivnosti: igranje vlog Tema: okoljska pravičnost Trajanje: 3 šolske ure Predmeti: jezik, fizika, kemija, etika in državljanska vzgoja AKTIVNOST PRIPRAVIL: CTI – Georgia Liarakou

Človeštvo že tisoče let pridobiva zlato. Zaradi svoje visoke vrednosti je zlato še danes ena najbolj zaželenih rudnin ogromne industrijske rudarske dejavnosti. Zlato ima še vedno veliko vlogo v našem finančnem sistemu in se veliko uporablja v vesoljski industriji, elektroniki in drugih visokotehnoloških izdelkih. Čeprav večino zlata pridelajo velike korporacije, po vsem svetu obstajajo tudi manjši obrtniški obrati. Projekti pridobivanja zlata so sestavljeni iz več faz, kot so raziskovanje, razvoj, aktivno izkopavanje, odstranjevanje odvečne skale, ločevanje zlata, izgradnja odpada, sanacija gradbišča in zaključna faza. Kljub trudom, da bi zmanjšali vpliv pridobivanja zlata na okolje, dejavnosti, ki so povezane s pridobivanjem zlata, še vedno negativno vplivajo nanj. Med najpomembnejšimi negativnimi vplivi so vpliv na kakovost in dostopnost vode, kakovost zraka, predvsem zaradi majhnih delcev, ki jih prenaša veter, erozija, nastajanje vrtač, izguba biotske raznovrstnosti in prisotnost škodljivih elementov, kot so živo srebro, arzen in cianid, ki škodijo ljudem, rastlinam in živalim. Za več informacij o tej temi glej Poglavje 2 glej Poglavje 3

Delavnice

Predstavitev vsebine

128

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Povzetek aktivnosti S pomočjo igranja vlog udeleženci pridejo v stik z nasprotujočimi si interesi in stališči, ki se porajajo, ko poskusimo rešiti težave, povezane z okoljsko pravičnostjo. Učenc/dijaki, razdeljeni v skupine, prevzamejo vloge ključnih oseb in družbenih skupin, ki so vpletene v to problematiko; razviti morajo argumentacijo, ki brani stališče, ki ga imajo te osebe ali skupine, in si na koncu izmenjati argumente ter poiskati končno odločitev glede problematike.

Korak za korakom 1. korak: Učitelj/profesor udeležencem predstavi scenarij dejavnosti, ki vključuje igranje vlog, z naslovom Rudnik zlata (glej spodaj) in razloži okoliščine situacije. Nato učenci/dijaki predlagajo ključne osebe ali družbene skupine, ki so vpletene v to problematiko, da bi jih lahko povabili na razpravo na to temo, ki jo organizira župan. Vsi predlogi se zapišejo in na koncu se izbere štiri do šest predlogov, odvisno od števila udeležencev. Pomembno je, da imamo uravnoteženo število ključnih oseb ali družbenih skupin za in proti investiciji.

Učitelj/profesor nadzira delo skupin, komentira argumente, ki jih udeleženci zbirajo in postavlja ustrezna vprašanja. Takšen način spodbuja skupinsko razpravo in udeležencem pomaga pri analizi interesov in stališč oseb ali družbenih skupin, ki jih predstavljajo. 3. korak: Ko so skupine zbrale zadostno število argumentov, se lahko prične razprava. V razpravi sodeluje po en predstavnik iz vsake skupine in koordinator. Koordinator je lahko učitelj/profesor ali učenec/dijak.

Delavnice

2. korak: Udeleženci se razdelijo v skupine po 3 ali 4 in izberejo vlogo ključne osebe ali družbene skupine. Vsaka skupina opredeli stališče teh oseb ali družbenih skupin in analizira vzroke, zakaj podpirajo ali nasprotujejo pridobivanju zlata v svoji vasi. Navedejo argumente, ki podpirajo njihovo stališče. Na tej stopnji imajo udeleženci dostop do interneta in drugih virov, ki jih je pripravil učitelj/profesor, da zberejo dodatne informacije o pridobivanju zlata.

Vsi predstavniki in koordinator sedejo za mizo. Ostali učenci poslušajo razpravo, postavljajo dodatna vprašanja in glasujejo o končni odločitvi. Preden se razprava prične, celoten razred postavi pravila razprave (npr. osebe, ki govori, se ne sme prekinjati, vsak predstavnik ima na voljo dve minuti, da predstavi svoje argumente ipd.).

129

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKA PRAVIČNOST

4. korak: Koordinator predstavi problematiko, udeležence in vse opomni na pravila razprave. Nato vsak udeleženec poda stališče in argumente osebe/družbene skupine, ki jo predstavlja. Ko so predstavitve zaključene, se lahko prične drugi krog, v katerem predstavniki poskušajo izpodbijati argumente drugih predstavnikov. Na koncu lahko tudi ostali zahtevajo dodatna pojasnila ali postavljajo vprašanja. 5. korak: Ko se 4. korak zaključi, občinstvo (vsi razen predstavnikov, ki so bili udeleženi v razpravi) glasuje o odločitvi, ali naj se investicija v pridobivanje zlata izvede ali ne. 6. korak: Dejavnost se zaključi z razmislekom, ki pomaga sprostiti vzdušje. V tej fazi se učitelj/profesor osredotoči na dejansko razpravo in nato postavlja vprašanja kot: • Kdo vam je bil najbolj všeč? • Kaj mislite, da ni bilo tako uspešno? • Ali so bila pravila razprave upoštevana? • Ali so bili argumenti, predstavljeni med razpravo, prepričljivi? Med celotno dejavnostjo naj učitelj/profesor skrbi za to, da so vključeni nasprotujoči si interesi in stališča, ki so značilni za okoljsko problematiko. Nasprotovanje teh stališč v veliki meri vodi naše osebne in kolektivne odločitve glede okoljske problematike in trajnosti.

Scenarij Elatos je mirna vas v prelepem naravnem okolju. Prebivalci te vasi so večinoma poljedelci in govedorejci, nekateri pa se vsak dan vozijo v bližnje mesto, turistično destinacijo, ki je oddaljena 30 km. Zadnje čase so zaradi visokih cen goriva potni stroški izredno visoki in številni prebivalci se morajo za stalno preseliti v mesto. Že nekaj mesecev med prebivalci vlada nemir, saj so aktualne geofizične raziskave odkrile nahajališče zlata. Veliko mednarodno podjetje želi pričeti s pridobivanjem žlahtne kovine in vsem prebivalcem obljublja delovna mesta ter obsežen razvoj. Nekateri prebivalci podpirajo gradnjo rudnika, spet drugi ji silovito nasprotujejo. Da bi prišli do odločitve, župan skliče občinsko skupščino in na razpravo o tej temi povabi predstavnike vpletenih družbenih skupin, da lahko predstavijo in delijo svoja stališča. Po razpravi bo na vrsti glasovanje, na katerem lahko prebivalci glasujejo za ali proti gradnji rudnika zlata.

Delavnice

Rudnik zlata

Predlagane vloge Predstavniki podjetja: prepričani so, da bo investicija ustvarila delovna mesta in vasi prinesla razvoj, ki bo privabil večjo delovno silo. Obljubljajo, da bodo izvedli vse potrebne okoljske študije in zato projekt ne bo povzročal težav v lokalnem okolju.

130

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKA PRAVIČNOST

Predstavniki organizacij za varstvo okolja: prepričani so, da bo imel rudnik zlata negativen vpliv na okolje in da bo ta investicija zelo škodovala območju. Prebivalce vasi poskušajo prepričati, naj se odločijo za alternativno razvojno pot (npr. ekološke izdelke, živinorejo in okolju prijazen turizem), ki ne bo imela resnih posledic na kakovost lokalnega okolja. Delavci v sosednjem mestu: prepričani so, da je rudnik edinstvena priložnost, da dobijo delo in ostanejo na vasi. Ne želijo zapustiti svojih domov in prepričani so, da bo pričakovan razvoj njihove pokrajine zvišal njihov življenjski standard. Poljedelci in govedorejci: bojijo se, da bodo zaradi razlaščanja izgubili svojo zemljo ali pa bo zaradi investicije trpela kakovost njihovih izdelkov. Želijo si, da bi lokalno okolje ostalo nedotaknjeno in bi radi še naprej živeli mirno življenje v sožitju z naravo. Lokalni obrtniki in trgovci: v rudniku vidijo izjemno priložnost, saj bi lahko zaradi pričakovanega razvoja razširili svojo dejavnost. Lokalno prebivalstvo bo imelo več denarja in prihod novih delavcev bo vasi prinesel nov zagon. Ostali prebivalci: ne podpirajo investicije, saj se bojijo negativnih posledic za okolje in sprememb, ki bi jih rudnik prinesel za življenje na vasi. Ne zaupajo ne podjetju ne državi, prepričani so, da bo rudnik slabo vplival na prihodnost vasi.

Pedagoški cilji Glede na dejstvo, da okoljske problematike nimajo enostavnih rešitev, analiza nasprotujočih si interesov zahteva kritično mišljenje, sposobnost razlagati si in oceniti elemente, ki so predvideni v scenariju, in sposobnost raziskovanja in ocenjevanja posledic posameznih rešitev. Vse te veščine so zelo pomembne za aktivno državljanstvo. Dejavnost od udeležencev zahteva tudi prepoznavanje in obdelavo podatkov, razumevanje in oblikovanje utemeljenih argumentov ter upoštevanje meril in uporabo kritičnega mišljenja, vse te dejavnosti pa predstavljajo pomembne veščine za aktivno delovanje v družbi.

Delavnice

Preberite si več o problematiki pridobivanja zlata: • Pregled pridobivanja zlata in vplivov te dejavnosti (iz knjige Vodič za ocenjevanje projektov pridobivanja zlata avtorja Elaw) • Onesnaževanje rudarske dejavnosti: Ali pridobivanje zlata povzroča izločanje živega srebra? • Trajnostno pridobivanje zlata v Evropi Euromines • O trajnostnem pridobivanju zlata

131

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik povezava

OKOLJSKA PRAVIČNOST

OCENJEVALNA VPRAŠANJA ZA UČENCE NAD 9 LET 1. POGLAVJE – Z ENO BESEDO

1.1. Biotska raznovrstnost kot bistven sestavni del ekoloških sistemov 1. vprašanje: Biotska raznovrstnost je bogastvo narave, ki vključuje veliko število različnih rastlin in živali, njihove habitate in gene. Oglejte si slike in ugotovite, kje je biotska raznolikost največja. 1.

Vir: http://wallpaper-wallpapers.com/; http://www.goodnews.ee/; http://fibir.ut.ee/ Biotska raznovrstnost je največja na sliki: ………………………..

2. vprašanje: Izberite naslov za spodnjo sliko. •

Pretok energije ekosistema

•

Življenje in smrt lovskega psa

•

Prostoživeče živali in sončna

•

Izguba ekosistema

•

Energijske izgube v ekosistemu

Vir: http://www.daviddarling.info/encyclopedia/E/AE_ecology.html

Ocenjevalni obrazci

svetloba

132

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKA PRAVIČNOST

2. POGLAVJE – NIMAMO VSI ENAKIH MOŽNOSTI 2.1. Okoljska pravičnost

3. vprašanje: Prečrtajte izjave, ki ne opisujejo okoljske pravičnosti.

v zdravem in čistem okolju

v skladu z njihovo kulturo

Okoljska pravičnost pomeni, da imajo državljani pravico živeti ne da bi jih ogrožala kakšna industrijska dejavnost

ne da bi jih ogrožal kriminal

Okoljska pravičnost pomeni, da imajo državljani pravico živeti: - v čistem in zdravem okolju - v skladu s svojo kulturo - ne da bi industrijska dejavnost škodovala njihovemu zdravju - ne da bi jih ogrožale kriminalne dejavnosti

3. POGLAVJE – VPLIV NAŠEGA ŽIVLJENJSKEGA SLOGA 4. vprašanje: Skoraj vsa proizvodna dejavnost temelji na uporabi naravnih virov. Naravni viri so na primer: • Voda • Zrak • Zemlja • Sončna energija • Les • Fosilna goriva • Rastline • Rudnine • Kovinske rude • Živali Kaj od naštetega so neobnovljivi naravni viri?................................................................................. .......................................................................................................................................................................

Ocenjevalni obrazci

3.1. Odgovornosti trenutnega gospodarskega sistema

133

POGLAVJA OKOLJSKA PRAVIČNOST

Izobraževalni priročnik

3. 2. Proizvodne verige: družbeni in kulturni učinki 5. vprašanje: Kako se imenuje postopek na sliki? Ekstrakcija • • • •

Izdelava

Potrošnja

Odlaganje

Enostavna proizvodna veriga Enostavna prehranjevalna veriga Enostavna veriga ustvarjanja odpadkov Enostavna gospodarska veriga

4. POGLAVJE – NAŠA ZAPUŠČINA PRIHODNJIM GENERACIJAM 4.3. Novi modeli sodelovanja

6. vprašanje: Preoblikovanje trenutnih proizvodnih modelov zahteva velike spremembe. V razpredelnici so naštete spremembe, ki bi morale biti izvedene. V zgornjo vrstico razpredelnice zapišite, kdo mora izvesti te spremembe.

Morajo izdelovati izdelke, ki bodo imeli daljši rok trajanja

Morajo na kreativen način uporabiti stvari, ki jih že imajo

Morajo sprejemati zakone, ki koristijo ljudem

Morajo izdelovati izdelke, ki se lahko popravijo

Morajo na kreativen način popravljati in deliti stvari in storitve

Morajo pravično deliti državna sredstva

Dobiček ne bi smel biti glavni cilj

Morajo na kreativen način proiz- Morajo sprejemati pravilne vajati sami ali znotraj skupnosti odločitve

Ocenjevalni obrazci

1. Politiki 2. Potrošniki 3. Podjetniki

134

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik povezava

OKOLJSKA PRAVIČNOST

OCENJEVALNA VPRAŠANJA ZA UČENCE NAD 11 LET 1. POGLAVJE – Z ENO BESEDO 1. vprašanje ODGOVORITE NA VPRAŠANJE IN DOKONČAJTE SHEMO. KAJ JE BIOTSKA RAZNOVRSTNOST?

SLIKA: Organizacijske ravni koncepta biotske raznovrstnosti

2. vprašanje ALI SO TE TRDITVE PRAVILNE ALI NAPAČNE? POPRAVITE NAPAKE. •

Biotska raznovrstnost je nazdeljena na dve ravni: raznovrstnost vrst in raznovrstnost ekosistemov.

•

Trenutno je na svetu popisanih 1.9 milijona življenjskih vrst.

•

Brez biotske raznovrstnosti ti temeljni ekološki mehanizmi (npr. oprašitev) ne bi mogli obstajati.

3. vprašanje IZBERITE PRAVILEN ODGOVOR KAJ JE OKOLJSKA PRAVIČNOST? •

Pravica skupnosti in državljanov, da živijo v čistem in zdravem okolju s številnimi gospodarskimi in industrijskimi dejavnostmi.

Ocenjevalni obrazci

2. POGLAVJE – NIMAMO VSI ENAKIH PRILOŽNOSTI

135

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik Pravica skupnosti in državljanov, da živijo v čistem in zdravem okolju, ne da jih ogroža ali jim škoduje kakršnakoli gospodarska ali industrijska dejavnost.

OKOLJSKA PRAVIČNOST

•

4. vprašanje NAVEDITE PRIMER OKOLJSKE PRAVIČNOSTI

3. POGLAVJE – VPLIV NAŠEGA ŽIVLJENJSKEGA SLOGA 5. vprašanje OGLEJTE SI DIAGRAM V ODSTAVKU 3.1 (Kako dolgo bo trajalo?). IZPOLNITE RAZPREDELNICO IN ODGOVORITE NA VPRAŠANJE.

ELEMENT

KOLIKO LET ŠE IMAMO, ČE svet troši še naprej s trenutno hitrostjo

svet troši s polovično stopnjo porabe ZDA

ALUMINIJ ZLATO TANTAL

KATERI ELEMENT BO NAJDLJE NA ZALOGI, ČE SVET TROŠI PO TRENUTNI STOPNJI PORABE?

NAŠTEJTE RAZLIČNE PROBLEME, KI NASTAJAJO NA PROIZVODNI STOPNJI PAMETNIIH TELEFONOV.

Ocenjevalni obrazci

6. vprašanje OGLEJTE SI POSNETEK ŽIVLJENJSKEGA KROGA PAMETNEGA TELEFONA.

136

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKA PRAVIČNOST

4. POGLAVJE – NAŠA ZAPUŠČINA PRIHODNJIM GENERACIJAM 7. vprašanje PRAVILNO RAZPOREDITE NASLEDNJE VIRE ENERGIJE. Sončna energija, vetrna energija, fosilna goriva, energija iz biomase, premog, vodna energija, jedrska energija, zemeljski plin NEOBNOVLJIVA ENERGIJA

Ocenjevalni obrazci

OBNOVLJIVA ENERGIJA

137

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik povezava

OKOLJSKA PRAVIČNOST

OCENJEVALNA VPRAŠANJA ZA UČENCE NAD 14 LET OKOLJSKA PRAVIČNOST 1. POGLAVJE – Z ENO BESEDO

1. vprašanje OGLEJTE SI ZEMLJEVID V POGLAVJU 1.2 (Regije z ogroženo biotsko raznovrstnostjo). NAŠTEJTE TRI KONTINENTE, KJER JE BIOTSKA RAZNOVRSTNOST NAJBOLJ OGROŽENA. RAZLOŽITE, ZAKAJ JE V TEH REGIJAH BIOTSKA RAZNOVRSTNOST OGROŽENA.

2. POGLAVJE – NIMAMO VSI ENAKIH MOŽNOSTI 2. vprašanje KAJ JE OKOLJSKA PRAVIČNOST IN KAKO JE POVEZANA Z »OKOLJSKIM RASIZMOM«? 3. vprašanje NAVEDITE PRIMER OKOLJSKE PRAVIČNOSTI V VAŠI DRŽAVI.

3. POGLAVJE – VPLIV NAŠEGA ŽIVLJENJSKEGA SLOGA 4. vprašanje IZBERITE PRAVILEN ODGOVOR.

•

BDP (Bruto domači proizvod) je monetarna vrednost vseh proizvodov in storitev, ki so bili ustvarjeni znotraj ene države v dobi petih let.

•

BDP (Bruto domači proizvod) je monetarna vrednost vseh dokončanih proizvodov in storitev, ki so bili ustvarjeni znotraj ene države v enem letu.

•

BDP (Bruto domači proizvod) je monetarna vrednost vseh dokončanih proizvodov in storitev, ki so jih državljani ene države proizvedli v enem letu.

Ocenjevalni obrazci

KAJ JE BDP?

138

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKA PRAVIČNOST

5. vprašanje OGLEJTE SI POSNETEK ŽIVLJENJSKEGA KROGA PAMETNEGA TELEFONA. NAŠTEJTE VPLIVE NA OKOLJE IN ZDRAVJE LJUDI, KI SO POSLEDICA RAZLIČNIH STOPENJ ŽIVLJENJSKEGA KROGA PAMETNEGA TELEFONA.

4. POGLAVJE – NAŠA ZAPUŠČINA PRIHODNJIM GENERACIJAM 6. vprašanje NAVEDITE DVA PRIMERA, KI DOKAZUJETA, IN DVA PRIMERA, KI SPODBIJATA, NASLEDNJO TRDITEV: »POSTAJA NEMOGOČE, DA PLANET ZAPUSTIMO V BOLJŠEM STANJU, KOT SO NAM GA ZAPUSTILI NAŠI PREDNIKI« 7. vprašanje IZPOLNITE RAZPREDELNICO. PREDNOSTI IN SLABOSTI OBNOVLJIVIH IN NEOBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE PREDNOSTI ( + )

SLABOSTI (-)

Sončna energija Vodna energija Vetrna energija Fosilna goriva Premog Jedrska energija

Ocenjevalni obrazci

Ocenjevalno besedilo sestavila: Aija Kosk, predavateljica okoljske politike in gospodarstva (ATTIVO)

139

Ocenjevalni obrazci

Delavnice

Ustvarjalnost

Naravoslovje

Matematika

Pisanje

Izobraževalni priročnik

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

5.1

Kaj je podnebje? Podnebje je sistem splošno prevladujočih vremenskih razmer določene regije, osnovan na podlagi večletnih opazovanj (običajno 30 let), kot je razloženo v poglavju 5.4. Posebna podnebna območja, ki se v obliki pretežno vzdolžnih pasov razprostirajo okrog polov, lahko glede na zemljepisno širino razvrstimo od tropskega ekvatorialnega podnebja (z močnim soncem in skoraj navpičnim sončnim sevanjem) do polarnih območij, ki prejmejo manj toplote. Nedvomno je podnebje zelo kompleksen

in dinamičen sistem z lastnimi mehanizmi (slika 5.1.1, slika 5.1.2), ki so odvisni od številnih faktorjev (kvot) naravnega (npr. sprememb položaja Sonca, vodnega sistema, rabe zemljišč, biološke raznovrstnosti ali izbruha vulkanov) in človeškega izvora, kot je na primer povečan učinek tople grede. Neposredno sončno sevanje se v interakciji z Zemljo do določene mere spreminja, ko se odbija nazaj v vesolje (učinek odbojnosti s 30 % odbojem), ali krepi zaradi učinka tople grede (ponovno sevanje toplogrednih plinov v ozračju). Brez vpliva toplo-

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Slika 5.1.1 Povprečna letna in globalno energetsko ravnovesje Zemlje (vir: www.wmo.int)

141

grednih plinov (npr. vodne pare, ogljikovega dioksida, metana), ki običajno nastajajo v ozračju ter absorbirajo in oddajajo infrardeče žarke, bi bilo površje Zemlje v povprečju hladnejše za 33oC. Sodobno klasifikacijo podnebja oblikujejo številni bioklimatski parametri, ki izhajajo iz

mesečne temperature in vrednosti padavin ter predstavljajo letne trende (npr. povprečno letno temperaturo), letni čas in celo ekstremne rekorde (npr. temperaturo najhladnejšega ali najtoplejšega meseca). V tem dokumentu si lahko ogledate (slika 5.1.3) in

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Slika 5.1.2 Faktorji nihanja podnebja (vir: www.meteorologyclimate.com)

Slika 5.1.3 Shema klasifikacije podnebja (vir: Climate classification scheme bing search) 142

preberete več o bistvenih podnebnih spremenljivkah na Zemlji (referenčni dokument v formatu pdf, poglavje 5.1a). Sodobni sistem klasifikacije podnebja razlikuje pet podnebnih tipov z več podkategorijami, kot lahko vidite na tem interaktivnem zemljevidu. Tropska podnebja s stalno visokimi temperaturami vključujejo ekvatorialno (povprečna količina padavin vsak mesec najmanj 60 mm), monsunsko (z letnimi padavinami do 10.000 mm) in savansko podnebje. Suha podnebja z značilnim suhim obdobjem (suha in polsuha podnebja) se pojavljajo v puščavah (velika dnevna in sezonska temperaturna nihanja,

poleti do 45°C) in stepah. V Evropi prevladujejo zmerna podnebja, vključno s sredozemskim (z vročimi in suhimi poletji), zmerno topla podnebja ali oceanska podnebja (s hladnimi poletji in milimi zimami). Hladnejša polarna in alpska podnebja so značilna zlasti za tundro. Avtor besedila: Peter Fedor, profesor okoljske ekologije

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

143

5.2

Kaj uravnava ogljikov dioksid v ozračju? Ogljik je temeljni element na našem planetu, ki je prisoten v oceanu, zraku in kamninah, poleg tega pa je sestavni del vseh živih bitij. V našem okolju ogljik ni niti nespremenljiv niti trden, ampak se premika med Zemljinimi sferami. V ozračju je ogljik v oksidirani obliki ogljikovega dioksida (CO2). Med glavne naravne vire za nastanek ogljikovega dioksida sodijo vulkanska dejavnost (npr. izbruhi vulkanov), obsežni požari gozdov, preperevanje, razgradnja in proces dihanja. Čeprav so naravni procesi prisotni že stoletja, pa okrepljena človekova dejavnost vpliva na koncentracijo CO2 v ozračju, kar prispeva k vse večji koncentraciji tega toplogrednega

plina (glej Poglavje 6.2). Četudi se pri nekaterih vulkanskih izbruhih sprostijo velike količine CO2, ljudje s svojo dejavnostjo v povprečju vsako leto oddajamo 135-krat toliko ogljikovega dioksida kot vulkani. Hiter industrijski razvoj človeštva v preteklih nekaj stoletjih je občutno povečal vsebnost CO2 v ozračju (glej Poglavje 6.2), in sicer predvsem zaradi naslednjih treh dejavnikov: • zažiganja fosilnih goriv, kot so nafta, premog, šota in zemeljski plin; • proizvodnje cementa; • obsežnih sprememb rabe zemljišč (npr. krčenja gozdov).

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Slika 5.2.1: Kroženje ogljika. Poleg »naravnega« kroženja ogljika iz časov pred industrijsko revolucijo so se danes kroženju pridružile dodatne ogljikove spojine iz različnih antropogenih virov, ki s tem ustvarjajo postindustrijsko kroženje ogljika (vir: http://www.epa.gov/airnow/teachers/ rb_carboncycle_activity.pdf) 144

Ogljik, ki je bil na stotine stoletij shranjen v različnih mineralih in organskih spojinah (kot so premog, metan in zaloge nafte), se je torej v zelo kratkem časovnem obdobju (v zadnjih 250 letih, tj. od začetka industrijske revolucije) v ozračje sprostil v obliki ogljikovega dioksida, in sicer z zgorevanjem tako imenovanih »fosilnih goriv«. Razmerje med zgoraj omenjenimi viri in ponori ogljika, ki so večinoma oceani in rastlinstvo (slika 5.2.1), uravnava prisotnost CO2 v ozračju. Na globalni ravni so pomembni ponori ogljika gozdovi, močvirja in oceani, ki se prištevajo med ključne ekosisteme za uravnavanje podnebja. V tem kontekstu so zlasti gozdovi tisti ključni ekosistemi, ki imajo vlogo dolgoročnih ponorov ogljika. Z rastjo dreves gozdovi vežejo ogljik v obliki podzemne in nadzemne biomase, s čimer za desetletja zadržijo absorbirani ogljik v lesu. Prednost gozdov kot ogljikovih ponorov je v primerjavi z drugimi ekosistemi, ki absorbirajo ogljik, v tem, da je les obstojen material. Tudi če drevesa posekamo ali predelamo v izdelke, ostane ogljik vezan v lesu in se kot tak ne sprosti v ozračje. Z zažiganjem lesa kot goriva dobimo ničelno ravnovesje emisij ogljika v ozračje, saj je ogljik, ki se sprosti v ozračje, pravzaprav tisti ogljik, ki so ga nekoč pridobila drevesa. Podnebne spremembe neposredno vplivajo na kroženje ogljika. Ločimo kratkoročne (med ozračjem, hidrosfero in biosfero) ter dolgoročne cikle (vključno z litosfero ter globljimi plastmi oceanov in sedimentov). Drugi toplogredni plini: Med druge pomembne toplogredne pline poleg CO2 sodijo vodna para (H2O), metan (CH4), dušikov oksid (N2O) in fluorirani toplo-

gredni plini (poznani tudi kot F-plini). Vodna para (H2O): je eden najpomembnejših toplogrednih plinov, saj je najbolj običajen in zelo razširjen ter ga v primerjavi z drugimi toplogrednimi plini najdemo v največjih deležih. Vse višje temperature Zemlje v kombinaciji s finimi delci, ki jih oddaja industrija, povzročajo več zadrževanja vodne pare v ozračju, kar posledično povečuje učinek tople grede. Čeprav torej človekova dejavnost ni glavni vir tvorjenja vodne pare, lahko fini delci, ki se oddajajo pri industrijskih procesih, povzročijo zadrževanje vodne pare v ozračju.

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Metan (CH4): značilnosti toplogrednih plinov se med seboj precej razlikujejo. Metan, na primer, ostane v ozračju približno 10 let, v tem času pa absorbira 20–25 % več toplotnega sevanja kot bi ga CO2 v celem stoletju. Antropogeni viri metana so večinoma povezani s proizvodnjo energije, uhajanjem plina, kmetijstvom, živinorejo ter odpadki in upravljanjem odpadnih voda. V primeru pomanjkanja kisika pa se metan sprošča tudi pri procesih naravnega razkroja. Drugi naravni viri nastajanja CH4 so močvirja, šotišča in mokrišča. Dušikov oksid (N2O): N2O absorbira toplotno sevanje več stokrat bolj učinkovito kot CO2, medtem ko je delež N2O v ozračju relativno majhen v primerjavi z drugimi toplogrednimi plini. Glavni industrijski viri nastajanja N2O so kmetijstvo, gospodarjenje z odpadki in proizvodnja energije. F-plini (CFC, HCFC, HFCs, PFCs, SF6): se pogosto uporabljajo v hladilnikih, penah, aparatih za gašenje požara, topilih, pesticidih in potisnih plinih za aerosole. Za razliko

145

od drugih toplogrednih plinov so F-plini zelo obstojni v ozračju; nekatere njihove emisije lahko prizadenejo podnebje za obdobje več desetletij ali celo stoletij, kar pomeni, da so lahko zelo nevarni tudi v manjših količinah. Vir: • http://www.nasa.gov/topics/earth/features/vapor_warming.html • http://www.unep.org/vitalforest/Report/ VFG-12-Forests-and-the-carbon-cycle. pdf

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Avtorja besedila: Stefano Caserini, profesor ublažitve podnebnih sprememb, Politehnika v Milanu; Ylle Napa, svetovalec za okolje

146

5.3

Človekova sposobnost za prilagajanje podnebnim spremembam skozi zgodovino Ekosistemi , podnebje in človeške skupnosti so med seboj močno povezani. Ekosistemi namreč oskrbujejo človeško družbo in ji pomagajo, da se razvija, in sicer s prehrambenimi, okoljskimi, kulturnimi, rekreacijskimi in estetskimi viri, ki jih zagotavljajo. Vsi smo neposredno ali posredno odvisni od izdelkov in storitev, ki nam jih dajejo ekosistemi, vključno s pridelki, živino, ribami, lesom, čisto vodo, kisikom ter prostoživečim živalstvom in rastlinstvom (več v poglavju 1). Podnebje je sestavni del ekosistemov, ki nanje vpliva in se zaradi njih tudi samo spreminja, tako lokalno kot globalno (več v poglavju 5.1 in poglavju 5.2). Zato bistveno prispeva k oblikovanju življenjskih pogojev človeških skupnosti. Naša zmožnost, da se prilagajamo različnim okoljem in v njih celo uspevamo, je eden od zaščitnih znakov človeške vrste. Ljudje namreč poseljujejo prav vse predele Zemlje, od ledene Arktike do toplega Sredozemlja, od monsunske jugovzhodne Azije do suhe regije Sahel. Velika mera prilagodljivosti je verjetno glavna in razločevalna značilnost širšega rodu naše vrste. Pred kratkim je skupina znanstvenikov odkrila, da je zmožnost prilagajanja spreminjajočim se razmeram pred 1,85 milijona leti omogočila prvim pripadnikom rodu homo, da se spreminjajo, preživijo in se začnejo širiti iz Afrike v Evrazijo. S tega vidika prilagajanje na podnebne spremembe pravzaprav ni nič novega. Skozi zgodovino so človeške skupnosti večkrat pokazale, da so se zmožne prilagajati različ-

nim podnebnim in okoljskim spremembam, bodisi s preseljevanjem na nova območja, spreminjanjem pridelkov, ki jih pridelujemo, ali z gradnjo različnih vrst bivališč itd. To je veljalo na primer za Eskime na Grenlandiji, ki predstavljajo vrhunec več tisoč let trajajočega kulturnega razvoja prebivalcev Arktike, ki so se naučili obvladati arktične razmere. Ti so razvili različne strategije prilagajanja zahtevnim podnebnim razmeram in podnebnim spremembam, kot sta na primer gradnja iglujev iz snega za zimska bivališča v temnih mesecih arktične zime ter zažiganje kitovih in tjulnjevih maščob za gorivo in prižiganje svetilk, ko ni bilo na voljo dovolj lesa za gradnjo, ogrevanje in razsvetljavo. Ker je primanjkovalo tudi lesa za gradnjo čolnov, so prek ogrodja napeli tjulnje krzno ter tako zgradili kajake oziroma čolne, ki so jih imenovali umiak. Ti so morali biti dovolj veliki, da so jih lahko popeljali na nezaščitene vode, kjer so lovili kite in se tako dodatno oskrbeli s hrano. Knjiga Jarea Diamonda z naslovom Collapse: How Societies Choose to Fail or Succeed (kar bi se v prevodu glasilo: Kolaps: kako družbe izberejo propad ali uspeh) govori o tem, da lahko podnebne spremembe uvrstimo med pomembne faktorje, ko skušamo razumeti domnevni okoljski kolaps, vključno z okoljsko škodo, nasilnimi sosedi, prijaznimi trgovinskimi partnerji in odzivi družb na lastne okoljske probleme. Tovrsten primer prihaja prav tako z Grenlandije, kjer je prišlo do propada skupnosti Vikingov. Sprva je bila ta skupnost zavoljo spleta srečnih okoliščin zelo uspešna. Na Grenlandijo so namreč prispeli v

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

147

času relativno milega podnebja, ko je pridelovanje sena večino let zadostovalo, plovne poti do Evrope so bile brez ledu, povpraševanje po njihovem izvoznem blagu (mroževih oklih) pa je bilo v Evropi veliko. Poleg tega v bližini njihovih naselbin in območij lova ni bilo Indijancev. Vse te začetne prednosti so se postopoma začele obračati proti Vikingom, za kar so bili odgovorni tudi sami. Podnebje se je namreč spremenilo, prav tako potrebe Evropejcev po oklih, poleg tega pa niso imeli pod nadzorom niti prihoda Eskimov. Od njih je bilo torej odvisno, kako se bodo spopadli z vsemi temi spremembami. Z vplivom na pokrajino (npr. uničevanjem naravne vegetacije, povzročanjem erozije tal in rezanjem šote) so bistveno prispevali k propadu kolonije. Kot lahko vidimo, je zmerna ohladitev severne poloble v 15. in 16. stoletju negativno vplivala na Vikinge in pozitivno na Eskime. Opazimo lahko, da se lahko podnebje segreje ali ohladi, postane bolj vlažno ali suho ali pa se bolj ali manj spreminja skozi mesece ali leta, za kar so krive naravne sile, ki vplivajo na podnebje in nimajo ničesar skupnega s

človekom. Naravne podnebne spremembe lahko pozitivno ali negativno vplivajo na posamezne človeške skupnosti, pri čemer je lahko ena družba na boljšem na račun druge. Dandanes je glavno vprašanje trenutna stopnja globalnih podnebnih sprememb, ki je nenavadno visoka v primerjavi s preteklimi spremembami, s katerimi se je družba soočila, in je v veliki meri povezana s človeškimi in ne naravnimi vzroki. V vse bolj soodvisnem svetu imajo lahko negativni vplivi podnebnih sprememb na eno populacijo ali gospodarski sektor posledice po vsem svetu. Povezave med podnebnimi spremembami in drugimi faktorji, ki jih navaja Diamond in ki lahko vplivajo na propad človeških skupnosti, postajajo vse močnejše.

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Avtorica besedila: Anna Brusarosco, projektna vodja CEVI

148

5.4

Ali ima lahko narava pravice? »Narava, kečuansko Pachamama , kjer se življenje razmnožuje in pojavlja, ima pravico do spoštovanja svojega obstoja ter do ohranjanja in obnavljanja svojega življenjskega kroga, zgradbe, delovanja in evolucijskih procesov. Vsi ljudje, skupnosti, ljudstva in narodi lahko pozovejo javne organe, naj izvajajo pravice narave /…/« 71. člen, Poglavje 7, Pravice narave – Ekvadorska ustava iz leta 2008. Ekvador je bil prva država na svetu, ki je leta 2008 vključila pravice narave v svojo ustavo. Naslednje leto se mu je pridružila Bolivija. Pri obeh ustavah so spodbude za to prihajale predvsem iz vrst gibanj za okoljsko pravičnost. Andska regija je svojo pripravljenost za priznavanje pravic narave izražala s predlogi v Latinski Ameriki in Združenih narodih. V preteklih nekaj letih se je zanimanje za priznavanje pravic narave (ANGLEŠKO; ITALIJANSKO;)

globalno razširilo tudi po državah, kot so Indija, Mehika, Združene države, Nepal, Nova Zelandija in Turčija, in sicer tako na nacionalni kot tudi na lokalni ravni. Med pravice narave sodi pravica ekosistemov in naravnih skupnosti (vključno s človeškimi bitji) do obstoja in ohranjanja njihovih značilnosti in ne zgolj izkoriščanja njihovih dragocenosti. Zemeljsko pravo se v tem pogledu razlikuje od klasičnega okoljskega prava, po katerem je narava vredna zaščite le v primerih, ko njeno uničevanje ogroža obstoj človeka.

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Avtorica besedila: Alessia Romeo, vodja projektov

149

5.5

Kakšne so razlike med podnebjem in vremenom ter kaj je ekstremni vremenski pojav? Vreme je stanje ozračja v določenem trenutku na določenem kraju. Podnebje so povprečne razmere ozračja (npr. temperatur ali padavin) v daljšem časovnem obdobju. Podnebje je torej povprečje vremenskih razmer na določenem kraju.

stih dogodkov skozi leto. Vzemimo primer: malo dežja lahko označuje podnebje določenega območja, a za človeško dejavnost je pomemben podatek o verjetnosti ekstremnih faktorjev, na primer ponavljanje močnega deževja, ki bi lahko povzročilo poplave.

Vreme temelji na opazovanju v določenem časovnem trenutku, podnebje pa temelji na daljšem opazovanju v več letih.

Porazdelitev vrednosti podnebnih parametrov na določenem območju (npr. dnevna ali mesečna temperatura oziroma padavine) sledi običajni (Gaussovi) krivulji, katere vrh predstavljajo povprečne vrednosti, lahko pa je bolj sploščena oziroma ožja, odvisno od odklona preostalih vrednosti (slika 5.1.1).

Vreme na nas vpliva na različne načine: narekuje nam, kaj delamo, kaj si oblečemo, kako potujemo in celo vpliva na naše razpoloženje. Meteorologi merijo vremenske razmere na različnih mestih in pridobljene informacije uporabijo za poročanje oziroma napovedovanje vremena. Vremenska napoved in projekcija podnebja se tako zelo razlikujeta: prva se je najprej razvila na podlagi spomina, pozneje pa je znanost omogočila napovedovanje vremena za nekaj dni vnaprej, projekcija podnebja pa se lahko ustvari le na ravni desetletja.

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Vrednosti v ekstremni točki porazdelitve imenujemo »ekstremni pojavi«, saj so izredno intenzivni (npr. zelo vroči dnevi, močne padavine, močan veter), vendar so zelo malo verjetni. S podnebnimi spremembami se normalne krivulje različnih podnebnih elementov spreminjajo, ekstremni pojavi pa so vse pogostejši.

Podnebje nakazuje povprečni čas v letu, zanimiva pa je tudi verjetnost pojava manj pogo-

150

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Slika 5.5.1 Podnebne spremembe spreminjajo obeti za ekstremne vremenske pojave (vir: Solomon et al., 2007, Technical Summary. V: Climate Change 2007: The Physical Science Basis. Contribution of Working Group I to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change.)

Nekatere spremembe ekstremov že lahko opazimo na planetu: naslednja slika (slika 5.5.2) prikazuje primer poletnih temperatur v Evropi, ki so bile v letih 2003 in 2010 precej izven normalnega obsega.

Slika 5.5.2: statistična porazdelitev pogostosti odstopanj poletnih temperatur v Evropi za obdobje med letoma 1500 in 2010 (v primerjavi z obdobjem med letoma 1970 in 1999). Vsaka navpična črta predstavlja povprečno poletno temperaturo določenega leta. Pet najtoplejših in najhladnejših poletij je označenih krepko. Sivi trakovi predstavljajo porazdelitev za obdobje med letoma 1500 in 2002 z vrisano Gaussovo krivuljo črne barve. Vir.

Avtorja besedila: Katrin Saart, geografinja, projektna vodja, vodja usposabljanja; in Fernando Alves, inženir gozdarstva 151

6.1

Znaki podnebnih sprememb Povprečna temperatura na Zemlji se viša, kar pa ni edini pokazatelj podnebnih sprememb. Po podatkih Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC) sta se povprečna globalna temperatura in gladina morja dvignili, oceani so postali toplejši, taljenje ledu pa se je pospešilo. Znanstveniki iščejo različne faktorje, s katerimi raziskujejo podnebne

spremembe. Med drugim tako preiskujejo zgodovinske podatke, zbirajo meritve ter opazujejo temperaturne trende, vremenske vzorce, spremembe gladine morja in druge značilnosti okolja. Slika 6.1.1 Znaki podnebnih sprememb.

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Slika 6.1.1 Znamenja podnebnih sprememb (vir: http://www.climatechange2013.org/images/figures/WGI_AR5_FigFAQ2.1-1.jpg)

152

Kot lahko vidimo na sliki 6.1.2 zgoraj, se pomembna podnebna odstopanja in dogodki odvijajo vsako leto (glej Poglavje 5.4):

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Slika 6.1.2 Izbrana pomembna podnebna odstopanja in dogodki v letu 2014 (vir: https://www.ncdc.noaa.gov/sotc/service/global/ extremes/201413.gif)

Temperatura ozračja – od leta 1880 je povprečna svetovna temperatura narasla za približno 0,9 °C. Povprečna desetletna temperatura zraka nad kopenskim območjem Evrope je bila v obdobju 2002–2011 za približno 1,3 °C višja v primerjavi s časom pred industrijsko revolucijo, kar je več kot pri svetovnem povprečju celotne zemeljske površine.

verjetno najtoplejše 30-letno obdobje v zadnjih 1400 letih. V več delih Evrope je pojav vročinskih valov vse pogostejši, na številnih območjih po svetu pa je mogoče opaziti tudi porast močnih padavin. Ozračje vpliva na oceane in obratno. Ko temperatura zraka narašča, oceani absorbirajo večino te toplote in se tako segrevajo.

Vsako od zadnjih zaporednih treh desetletij je bilo toplejše kot katero koli desetletje od leta 1850. Čeprav se lahko zdi dvig temperature nepomembno majhen, je bilo obdobje med letoma 1983 in 2012 na severni polobli

•

Dvigovanje morske gladine - oceani in ozračje so med seboj povezani, zato dvig temperatur vpliva tudi na povprečno temperaturo oceanov; ko se voda segreje, zavzame več prostora. 153

Med letoma 1901 in 2014 se je morska gladina dvignila za 20 cm, v povprečju za 1,7 mm na leto. V letih od 1993 do 2014 je ta stopnja narasla na 3,3 mm na leto. Morska gladina se dviga tudi zaradi taljenja ledenikov, zlasti na Grenlandiji in na Antarktičnem polotoku , saj ledene plošče prispevajo več vode v oceane. •

•

Naraščanje kislosti oceanov - oceani so zelo zaslužni za ohranjanje ravnovesja v Zemljinem kroženju ogljika (glej Poglavje 5.2). Ker smo ljudje začeli sežigati fosilna goriva, se je kislost oceanov povečala za približno 30 odstotkov, in sicer zaradi izpustov kislih spojin v ozračje, kot je ogljikov dioksid, zaradi česar jih več absorbirajo tudi oceani. Ti namreč postajajo bolj kisli, ko ogljikov dioksid v njih reagira z morsko vodo in tvori ogljikovo kislino. Kakšni so vplivi in razsežnosti sprememb pH za morske organizme in ekosisteme, ni povsem znano, verjetno pa so zelo nevarni. Krčenje ledenih plošč na morju - Arktični ocean okrog Severnega tečaja je tako mrzel, da je običajno prekrit z ledom. Pozimi je to območje ledenih plošč večje, poleti pa manjše. Če sta zrak in voda toplejša kot običajno, se poleti led Arktičnega oceana tali hitreje kot sicer. Najmanjši obseg ledenih plošč na morju , izmerjen poleti 2012, znaša polovico toliko, kot je bil minimum desetletja 1979-1988. Taljenje arktičnega ledu ne prispeva znatno k naraščanju morske gladine, saj tudi sicer že plava v oceanu. Ker led zaradi bele barve odbija sončno svetlobo nazaj v vesolje, temna oceanska voda pa jo absorbira, taljenje ledu hkrati pomeni tudi pospešeno glo-

balno segrevanje. Ledene plošče predstavljajo tudi ključen življenjski prostor rastlinstva in živalstva. Najpomembnejše pa je verjetno to, da so ledene plošče zelo občutljiv pokazatelj vsesplošnega segrevanja; ko raven ledu močno upade, je jasno, da se v podnebnem sistemu pojavljajo določene spremembe. •

Taljenje ledenikov - ledeniki so obsežne plošče snega in ledu, ki se kopičita vse leto. Toplejše temperature povzročajo, da se ledeniki talijo hitreje, kot lahko kopičijo novo zapadli sneg. Ledeniki se dejansko skoraj po vsem svetu krčijo, kar lahko pričakujemo tudi v prihodnje, saj se segrevanje ozračja nadaljuje. To bo v zameno vplivalo na okoliške ekosisteme in sezonsko oskrbo z vodo v rekah (vključno s pitno vodo).

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Primere in posnetke, povezane s to temo, si lahko ogledamo na spletni strani NASA Global Ice Viewer. Pogosto si pod pojmom podnebne spremembe predstavljamo sončne dni, kar pa ni ustrezno. Ker se je podnebje otoplilo, so se začeli pogosteje pojavljati nekateri ekstremni vremenski pojavi, kot je razloženo v poglavju 5.5, na primer vse več ekstremne vročine, močne padavine in suša v pretekih desetletjih. Zaradi velikih nihanj med ekstremi so vročinski valovi daljši in še bolj vroči. Močno deževje ali hurikani in drugi tropski viharji se krepijo zaradi tople oceanske vode, kar lahko povzroča poplave ter slabšanje kakovosti vode oziroma pomanjkanje vodnih virov na določenih območjih. Poleg tega je na številnih krajih manj snega kot v

154

preteklosti, ta pa se topi hitreje. Napovedi na primer kažejo, da bodo zime v Severni Evropi postale milejše in bolj deževne, snežna odeja pa bo nestabilna. Več informacij: • IPCC, Fifth Assessment Report FAQ 2.1: “How Do We Know the World Has Warmed?” (http://www.metlink.org/ wp-content/uploads/2014/05/FAQ2_1. pdf) • Evropska komisija, Climate change consequences (http://ec.europa.eu/clima/ change/consequences/index_en.htm)

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Avtorja besedila: Stefano Caserini, profesor ublažitve podnebnih sprememb, Politehnika v Milanu; Ylle Napa, svetovanje o okoljskih temah

155

6.2

Povečanje koncentracije CO2 CO2 je eden od primarnih toplogrednih plinov, ki se naravno pojavljajo v ozračju, vendar je njegova koncentracija v zadnjih dveh stoletjih skokovito narasla. Za to obstajajo jasni dokazi, zlasti iz preteklih petih desetletij,

ko smo začeli neposredno meriti ravni CO2 v ozračju. Slika 6.2.1 kaže hitro rast ravni CO2 v ozračju od 60. let prejšnjega stoletja naprej:

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Slika 6.2.1 CO2 v ozračju (observatorij Mauna Loa) (vir: https://www.epa.gov/climate-research)

Ta graf, oziroma Keelingova krivulja, poimenovana po znanstveniku Charlesu Davidu Keelingu, ki je prvi izmeril koncentracijo CO2 v ozračju, kaže, da se je slednja v samo 50 letih povečala s 315 delcev na milijon na približno 400 delcev na milijon v letu 2015.

Podatki iz zračnih mehurčkov, ujetih v ledu, dokazujejo, da je v zadnjih 10.000 letih koncentracija CO2 v ozračju ostala konstantna v vrednosti približno 280 delcev na milijon, in sicer vse do začetka industrijske revolucije konec 18. stoletja. Od takrat pa se je omenjena koncen156

tracija povečala za več kot 40 %. Povečanje koncentracije CO2 jasno kaže na ciklične variacije za približno 5 delcev na milijon vsako leto, kar je enako sezonskim spre-

membam pri sprejemu CO2 s strani rastlinstva na Zemlji (glej sliko 6.2.2).

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Slika 6.2.2 Trenutno globalno mesečno povprečje CO2 (vir: www.esrl.noaa.gov)

Večina tega rastlinstva je na severni polobli, saj je tam večina kopnega. Maja doseže raven CO2 najvišjo raven, potem pa se v času severne pomladi in poletja ta raven zmanjša, saj nove rastline s fotosintezo jemljejo ogljikov dioksid za rast iz ozračja. Potem ko oktobra doseže najnižjo vrednost, se začne spet dvigati v času severne jeseni in zime, ko rastline in listi izumrejo in se začnejo razkrajati, s čimer se plin sprošča nazaj v ozračje. V času holocena (tj. zadnjih 10.000 let), pred obsežnim sežiganjem fosilnih goriv, je bila koncentracija CO2 v ozračjui razmeroma

stalna, saj so količino sproščenega CO2 iz naravnih virov (oceanov in rastlinstva) uravnavale absorpcije iz narave (ponovno oceanov in rastlinstva). Človek je začel večati vsebnost CO2 z obsežnim krčenjem gozdov zavoljo kmetijskih dejavnosti, najbolj pa se je to okrepilo po industrijski revoluciji, ko je ogromno sežiganje fosilnih goriv porušilo naravno ravnovesje in dvignilo raven CO2 tako visoko, kot ni bila že vsaj 800.000 let. Poglavje 5.2 opisuje, da naravni viri ogljika z ozračjem izmenjajo več ogljika kot antropogeni viri, vendar vrednost CO2 narašča, saj oceani in rastlinstvo absorbirajo le del ogljikovega

157

dioksida (približno 40 %), ki se oddaja pri človeških dejavnostih, preostanek pa se kopiči v ozračju. To vodi do količine ogljikovega dioksida, ki jo prikazuje Keelingova krivulja in ki povzroča vse večji učinek tople grede. Za več informacij o glavnih virih ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinih, kot so metan, dušikov oksid, vodna para in F-plini, glejte Poglavje 5.2. Če želite izvedeti več: Kroženje ogljika, Zemeljski observatorij, NASA

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Avtorji besedila: Stefano Caserini, profesor ublažitve podnebnih sprememb, Politehnika v Milanu; Veljo Kimmel, višji raziskovalec; Ylle Napa, svetovanje o okoljskih temah

158

6.3

Različni vzroki za podnebne spremembe Podnebje Zemlje se že od samega začetka razvija različno hitro, vendar so bila dosedanja nihanja v primerjavi s trenutnimi počasna. Upoštevati je treba hitrost sprememb oziroma obdobje nastajanja teh sprememb, da bomo lahko razumeli različne prispevke naravnih in človeških dejavnosti k trenutnim podnebnim spremembam. Povprečno temperaturo uravnava ravnovesje dohodne in izhodne energije, ki določa energetsko ravnovesje Zemlje (glej Poglavje 5.1). Vsaka stvar, ki vpliva na spremembo količine dohodne ali izhodne energije, ki se ohrani daljše obdobje (desetletja ali dlje), lahko torej povzroči podnebne spremembe. Nekateri faktorji so naravni ali »sestavni del« podnebnega sistema, npr. spremembe vulkanske dejavnosti, sončnega donosa ali Zemljine orbite okrog Sonca. Drugi vzroki pa so »zunanje« narave oziroma dejavniki, ki vplivajo na podnebje tako, da to dobiva novo dolgoročno podobo. Lahko postaja toplejše ali hladnejše, odvisno od vzroka spremembe. Zavedati se moramo, da različni faktorji vplivajo na podnebje v različno dolgih časovnih obdobjih in da faktorji, ki so v daljni preteklosti vplivali na spremembe na Zemlji, nimajo nujno tudi danes pomembne vloge pri podnebnih spremembah. Dva naravna vira dandanašnjih podnebnih sprememb sta spreminjanje vulkanske dejavnosti in sončno sevanje. Njuna primarna vloga je vpliv na količino dohodne energije. Obsežni vulkanski izbruhi, ki sproščajo enormne količine prahu in sulfatov,

ohlajajo ozračje, kar pa je le občasen pojav in relativno kratkoročno vpliva na podnebje (od nekaj mesecev do nekaj let). Spremembe sončnega obsevanja so v preteklih stoletjih prispevale k podnebnim trendom, vendar od industrijske revolucije vpliv povečanih ravni toplogrednih plinov v ozračju prispeva k »spreminjanju podnebja« približno desetkrat bolj kot vpliv spremenjenega sončnega obsevanja.

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Tudi spreminjanje oceanskih tokov ali kroženja zraka (npr. pojav El Niño – glej Poglavje 5.1) lahko za kratek čas vpliva na podnebje. Čeprav je to pomembno zlasti zaradi vpliva na človekove dejavnosti, saj lahko pride do toplejših let, katastrofalne suše ali močnejših padavin, pa ta naravna podnebna spremenljivost ne povzroča dolgoročnih podnebnih trendov. Nasprotno na te vplivajo človeški dejavniki, še posebej toplogredni plini, sproščeni v ozračje Znanstveniki menijo, da samo naravne spremembe niso mogle vplivati na nastanek temperaturnih sprememb v preteklih 50 letih. Z računalniškimi modeli ponazarjajo različne dejavnike, ki vplivajo na podnebje (tako naravne kot tudi človeške), pri čemer zagotovijo, da so modeli sposobni uporabiti temperaturne spremembe iz bližnje preteklosti. Če omenjeni modeli upoštevajo samo naravne dejavnike, ki vplivajo na podnebje (npr. spremembe jakosti sonca ali vulkanske izbruhe), ne morejo pa natančno prikazati segrevanja, kateremu smo priča v pretekli polovici stoletja, slika ni popolna. Ko vključimo tudi človeške dejavnike (toplogredne pline), pa 159

dobimo sliko nedavnega dviga temperature v ozračju in v oceanih. Pri primerjavi naravnih in človeških dejavnikov lahko hitro ugotovimo, da je dramatično kopičenje ogljika s strani ljudi daleč največji dejavnik podnebnih sprememb v preteklih 50 letih. Viri: • Causes of Climate Change by Canada’s Action on Climate Change • IPCC - Climate Change 2014 Synthesis Report, Summary for Policymakers • Videoposnetek Climate Change 2013: The Physical Science Basis • Climate Change. Evidence, Impacts and Choice - answers to common questions about the science of climate change , National Research Council

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Avtor besedila: Stefano Caserini, profesor ublažitve podnebnih sprememb, Politehnika v Milanu

160

6.4

Ali smo vsi enako odgovorni za porast CO2? Vsi živimo na istem planetu in vsem prebivalcem Zemlje je skupen vpliv emisij, s katerimi spreminjamo podnebje (več v poglavju 6.2) in ki nas vse hitreje vodijo do katastrofe. Toplogredni plini, ki povzročajo podnebne spremembe, se zelo hitro širijo skozi Zemljino ozračje. Zato lahko pričakujemo resne posledice podnebnih sprememb (več v poglavjih 6.3, 6.5, 7.1, 7.4 in 7.2) v določenih regijah, ki ne bodo neposredno povezane z območji, od koder je prišlo največ izpustov v določenem obdobju. Kako lahko izmerimo odgovornost vsake posamezne države za izpuste toplogrednih plinov in posledične podnebne spremembe?

spremembe postale ena glavnih groženj človeštvu na Zemlji). Ne glede na to je treba na ravni mednarodnih pogajanj o podnebnih spremembah obravnavati odgovornost vsake posamezne države. Ugotoviti je treba, kateri so najpravičnejši ukrepi, ki jih lahko sprejme vsak prebivalec Zemlje, vsako območje in vsaka posamezna vlada, da se ublažijo in spremenijo trenutni trendi emisij. Na voljo so tri glavna merila. Prvo temelji na merjenju vrednosti emisij toplogrednih plinov na prebivalca vsake posamezne države (glej Slika 6.4.1).

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Gre za to, da ne smemo kriviti posameznikov (pravzaprav si je do pred 50 leti komaj kdo lahko predstavljal, da bodo podnebne

Slika 6.4.1 Emisije CO2 na prebivalca (vir: http://www.economicshelp.org). 161

Če želimo ustaviti rast emisij, preden dosežemo točko, ko ne bo več poti nazaj, morajo te vrednosti postopoma postati stalnejše, predvsem pa nižje. Vprašanje je, kako lahko izmerimo vrednosti emisij posamezne države glede na življenjski krog proizvodov. Do nekaterih emisij namreč pride zaradi proizvodnje dobrin, ki pa se uporabljajo v drugih delih sveta. Ali

naj te emisije pripišemo državi proizvajalki ali državi porabnici (slika 6.4.2)?

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Slika 6.4.2 Emisije in potrošnje (vir: econews.com.au)

Drugo merilo je zgodovinsko obarvano; industrializacija, vir večine emisij, ki povzročajo podnebne spremembe, se je v različnih državah začela ob različnih časih (v številnih državah se ta še sploh ni začela). Če želimo biti torej čim bolj pravični, moramo pri izračunu deleža emisij CO2, ki so jih posamezne države prispevale v ozračje v dveh stoletjih (ocene so seveda zelo splošne), upoštevati tudi ta dejavnik – zgodovinsko odgovornost. Nenazadnje imajo nekatere države za sabo najintenzivnejšo stopnjo industrijskega

razvoja, kar dokazuje selitev številnih proizvodnih dejavnosti z veliko mero onesnaževanja v tujino. Nasprotno pa mnoga gospodarstva še vedno računajo na razvoj s pomočjo proizvodnje, ki ustvarja velike količine emisij. Te posledično povzročajo podnebne spremembe, zlasti če države ne zmorejo zagotoviti uporabe okolju prijaznih tehnologij in ustreznega znanja, kar je v rokah bolj industrijsko naprednih držav. Pri izračunu deleža emisij posameznih držav, ki prispevajo k podnebnim spremembam , in 162

deleža, ki ga določena država še lahko proizvede, preden je dosežen nepopravljivi prag, je treba pozornost nameniti predvsem gospodarstvom, ki so še v postopku industrializacije ali pa zaostajajo z razvojem. Ko si prizadevamo za skupne smernice ukrepov, s katerimi bi odpravili podnebne spremembe, se moramo opirati na omenjena tri merila. Avtor besedila: Guido Viale, ekonomist

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

163

6.5

Ogljični odtis mojih kavbojk – za kaj pravzaprav gre? Ogljični odtis meri količino ogljika (in drugih toplogrednih plinov), ki gredo v ozračje zaradi nečesa, kar naredi človek (in ne narava). Tako kot hoja po pesku pušča odtis, tudi sežiganje goriva pušča ogljikov dioksid v zraku, kar imenujemo ogljični odtis. Toplogredne pline (TGP) (glej tudi Poglavje 6.4) lahko izpuščamo v okolje s prometom, krčenjem zemljišč ter proizvodnjo in potrošnjo hrane, goriv, končnih izdelkov, materialov, lesa, cest, objektov in storitev. Za lažje razumevanje pogosto govorimo kar o količini ogljikovega dioksida, oziroma drugih toplogrednih plinov, ki jih spuščamo v ozračje. Večina emisij, ki določajo ogljični odtis v gospodinjstvu povprečno razvite države, prihaja iz »posrednih virov«, tj. izgorelega goriva v proizvodnji blaga daleč stran od končnega uporabnika. Ti viri se razlikujejo od emisij, ki prihajajo neposredno iz zgorevanja goriva na primer v avtomobilih ali pečeh, zaradi česar jih običajno imenujemo »neposredni« viri ogljičnega odtisa potrošnikov. Za merjenje osebnega ogljičnega odtisa imamo na voljo številne metode izračuna • • •

http://www.nature.org/greenliving/carboncalculator/ http://www3.epa.gov/carbon-footprint-calculator/ http://www.carbonfootprint.com/calculator.aspx,

• a le redke za merjenje odtisa proizvodov za široko uporabo. Ste pomislili na vsakodnevne izdelke, ki se nam zdijo popolnoma samo-

umevni in jih kot take tudi uporabljamo? Za primer si poglejmo par kavbojk. Življenjski krog kavbojk lahko razdelimo na dva glavna dela: proizvodnjo in uporabo. Pri proizvodnji moramo upoštevati številne faktorje: pridelovanje in žetev bombaža, prevoz materialov, pretvarjanje bombaža v prejo, pranje in barvanje preje, izdelavo drugih sestavnih delov, kot so podloge, zakovice, zadrge in gumbi, ter obdelavo (ponošen videz). Sem lahko prištejemo še shranjevanje (skladišča), prevoz do trgovin, energijo, ki se porabi v trgovinah itd. V drugem delu, torej v fazi nošenja (oziroma uporabe), pa moramo upoštevati pranje, likanje in odstranjevanje (reciklaža, ponovna uporaba ali odlaganja na odlagališča).

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Z vsemi omenjenimi fazami so povezani tudi drugi okoljski vplivi, med katerimi so med drugimi poraba energije, poraba vode in ustvarjanje gospodinjskih odpadkov. Po domnevanjih je proizvodni proces odgovoren za od 59 do 63 odstotkov vpliva na podnebne spremembe, medtem ko faza uporabe kavbojk in njihove izrabe prispeva še preostalih 37 do 41 odstotkov. Ocene emisij ogljika v povprečnem življenjskem krogu kavbojk se med seboj zelo razlikujejo, od 33 kg do 415 kg ogljikovega dioksida. Pomembno je, da upoštevamo celotni vpliv. Kavbojke pravzaprav niso samo hlače, ki jih nosimo v določenem trenutku. Nasprotno. Imajo svoj življenjski krog s številnimi vplivi, ki segajo od vrste kmetijstva in proizvodnje do načina prevoza in delovnih pogojev za delavce, in sicer na celotni poti od bombaža do kosa garderobe (od zibelke do groba).

164

Nekaj dejstev, ki so poleg emisij še povezana z bombažem: • Za običajno pridelan bombaž uporabijo njegovi pridelovalci več kot 10 % uporabe vseh pesticidov in približno 25 % uporabe insekticidov po vsem svetu. • Za predelavo surovin v tekstil se po svetu uporabi približno 8.000 različnih vrst sintetičnih kemikalij, od katerih se številne izpuščajo neposredno v sisteme s sladko vodo.

•

Vodni odtis kavbojk: za proizvodnjo enega para kavbojk se porabi 11.800 litrov vode. Približno 70 % emisij toplogrednih plinov (TGP), povezanih z bombažnimi oblačili, se v ozračje sprosti ob koncu potrošnje in ne pri pridelavi bombaža, prevozu ali proizvodnji oblačil.

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Slika 6.5.1 Besedilo na kavbojkah navaja, da potrebujemo za proizvodnjo 1 kg tekstila približno 10.000 litrov vode (vir: HUMANITAS, 2013).

Nujno je torej, da se kot potrošniki začnemo zavedati vpliva proizvodnje bombaža in njegove uporabe zaradi naših modnih odločitev ter ga skušamo zmanjšati tako, da spremenimo način razmišljanja o oblačilih in prilagodimo svoje nakupovalne odločitve. Viri: The Environmental Impact of a Pair of 501s

Study: The Carbon Cost Of A Pair Of Jeans How Green Are Your Jeans? Ecological footprint Ecologist Avtorica besedila: Živa Gobbo, predsednica zavoda Focus (http://focus.si), društva za sonaraven razvoj (nevladna organizacija)

The cost of the pair of jeans 165

7.1

Kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni učinki podnebnih sprememb V preteklih desetletjih so podnebne spremembe različno vplivale na naravne in človeške sisteme po vsem svetu. Ker se globalno segrevanje nadaljuje, lahko v kratkem pričakujemo še dodatne vplive. Kot odgovor na podnebne spremembe so številne kopenske, sladkovodne in morske živalske ter rastlinske vrste spremenile svoja geografska območja in selitvene navade. Trenutne podnebne spremembe se razvijajo hitreje kot v preteklosti (poglavje 5.3), zaradi česar se določene vrste teže prilagodijo, posledično pa se pričakuje, da bo globalno segrevanje pomembno vplivalo na vse večjo stopnjo izumiranja živih vrst. Na številnih območjih po svetu spremembe padavin, količine snega in stalnosti gorskih ledenikov povzročajo spremembe hidroloških sistemov, s čimer vplivajo na kakovost in količino vodnih virov (poglavje 7.2). Skoraj po vsem planetu so se ledeniki zmanjšali, sezonsko zmanjšanje arktičnega ledu poleti pa se povečuje. Za človeško družbo v splošnem velja, da vpliv podnebnih sprememb samo še dodatno slabi obstoječe kritične razmere (revščino, pomanjkanje hrane, slabo upravljanje zemlje, preseljevanja zaradi vojn itd.), pri čemer so prizadeti zlasti najrevnejši in najranljivejši prebivalci. Ekstremni vremenski pojavi (poglavje 5.4), kot so vročinski valovi, suše in viharji, so v preteklosti že izkazali neposreden vpliv na življenjske razmere, zlasti s poplavami, gozdnimi požari, upadom kmetijskih pridelkov ter uničenjem domov in infrastrukture. K bolj posrednim posledicam pa lahko prištejemo še porast cen živil in preseljevanje. Z nadaljnjim globalnim segrevanjem se veča

verjetnost resnih, obsežnih in trajnih učinkov. Glede na porast svetovne temperature, ki je tudi uradno potrjena (ta je v povprečju za približno 1 °C višja kot v časih pred industrijsko revolucijo), so tudi druge posledice neizogibne. Po pričakovanjih naj bi se temperatura srednjeročno, tj. v nekaj desetletjih, dvignila za dodatno stopinjo. Če ne bomo resno pristopili k zmanjševanju toplogrednih plinov, se lahko povprečna svetovna temperatura dvigne za 4 °C ali več, kar bi povzročilo hude in obsežne posledice za večino občutljivih ekosistemov, precejšnje zmanjšanje biološke raznovrstnosti ter pomembno grožnjo za globalno varnost preskrbe s hrano v številnih gosto poseljenih regijah. Skupni učinek visokih temperatur in vlažnosti lahko v določenih obdobjih na posameznih območjih oteži številne običajne človekove dejavnosti, na primer delo na prostem.

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

V prihodnosti se bodo učinki podnebnih sprememb razlikovali glede na regijo; zaradi številnih dejavnikov ti namreč ne bodo razporejeni enakomerno ali enotno. Nekatera nizko ležeča obalna območja in manjše otoke v Tihem oceanu bo na primer bolj prizadelo dviganje morske gladine. Seveda pa ne gre samo za vprašanje geografske lege. Bogatejše države bodo manj občutljive za škodo in bodo laže izkoristile priložnosti morebitnih prednosti, saj so ta območja praviloma redkeje poseljena in imajo na voljo več sredstev za naložbe v preprečevanje in prilagajanje (povezava s poglavjem 8.3). Nasprotno pa bodo revnejše države močneje prizadete, saj se bolj zanašajo neposredno na lokalno kmetijsko proizvodnjo in so tako bolj občutljive za vplive spreminjanja temperatur in hidroloških krogov. 166

POGLAVJA Slika 7.1.1 Prebivalci v poplavah, ki jih je 27. septembra 2009 v pokrajini Cainta Rizal, vzhodno od Manile, Filipini, povzročil tajfun Ondoy (vir: Reuters).

Več informacij: • • • • •

• • • • • •

IPCC - Climate Change 2014: Impacts, Adaptation, and Vulnerability IPCC, videoposnetek na temo AR5-WG2 IPCC, predstavitev na temo AR5-WG2 Climate Time Machine (4 uporabne animacije) NASA Images of Changes (prepričljiv videoposnetek in fotografije o spremembah na Zemljinem površju) (tj.Melting Qori Kalis glacier, Peru) Macromicro Project (zanimiv videoposnetek in fotografije o spreminjanju morfologije širjenja ledenikov) Zemljevid globalnega dviganja morske gladine Stanje Arktičnega ledu USA National Hurricane Center Global Climate Change, NASA Podatki o temperaturi. GISS Surface Temperature Analysis (GISTEMP)

PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Avtor besedila: Stefano Caserini, profesor ublažitve podnebnih sprememb, Politehnika v Milanu

167

7.2

Učinki podnebnih sprememb na vodo Med podnebnimi spremembami in kroženjem vode je tesna povezava. Globalno segrevanje vodi do krepitve hidrološkega kroga . Možne posledice so odvisne od posamezne regije: podnebne spremembe lahko povzročijo večje količine in močnejše padavine, zaradi česar lahko pride do rečnih poplav, kot se je to leta 2013 zgodilo v sedmih evropskih državah. Močno deževje je leta 2010 prizadelo tudi skoraj 20 milijonov ljudi v Pakistanu. Na drugi strani lahko podnebne spremembe povzročijo zmanjšanje količine padavin in spreminjanje padavinskih vzorcev, kar se je zgodilo v mnogih regijah po svetu, za katere je danes zaradi povečanega izhlapevanja značilno suho okolje. Tovrsten primer je na primer okrožje Makueni v vzhodni Keniji, kjer si domačini zaradi pomanjkanja padavin komaj še zagotavljajo sredstva za lastno preživetje.

Segrevanje ozračja hkrati segreva Zemljino površje, zaradi česar se topijo ledeniki in posledično viša morska gladina . V bližnji preteklosti se je povprečno taljenje ledenikov v poletnem času zaradi naraščajočih temperatur povečalo. Ker so se zimska obdobja začela pozneje, pomladna pa bolj zgodaj, se je količina sneženja v zimskem času zmanjšala. Vse več obdobij taljenja ledu v poletnem času zato ni več mogoče uravnavati.

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

K dviganju morske gladine ne prispeva samo taljenje ledenikov, ampak tudi toplotno raztezanje (glej Poglavje 6.1). Oceani absorbirajo toploto, z višanjem temperatur zaradi učinka tople grede se voda še bolj segreva, posledično pa se dviga morska gladina.

Vir: Climate Change in the Pacific, 2014. PACC. 168

Dvig morske gladine najbolj občutijo otoške države v južnem Tihem oceanu, nizko ležeča obalna območja ali območja delte (npr. Bangladeš). Dvig morske gladine za en meter lahko prizadene tudi evropske obale, zlasti na Nizozemskem, Danskem in v Nemčiji, regiji s približno 13 milijoni prebivalcev. Posledice taljenja celinskih ledenikov, npr. v Himalaji, so lahko precej resne: jezera, ki nastanejo s taljenjem ledenikov, lahko naenkrat razpadejo in začnejo poplavljati, kar ogrozi okolje in ljudi, ki živijo v bližini. Dolgoročno so zaradi zmanjšanja količine snega in ledu ogrožene številne reke, zaradi česar lahko pride do pomanjkanja vode za človeka. Naslednji zemljevid prikazuje trenutno stanje nekaterih ledenikov, ki se talijo. Drugi učinek podnebnih sprememb na vodo je zakisovanje oceanov. Ti namreč absorbirajo CO2 iz ozračja. Povečana absorpcija CO2 vodi do zakisovanja oceanov, kar vpliva na korale in živali, ki živijo v oceanu: ker sta ogrožena prehranjevalna veriga številnih živali in ekosistem oceana, se lahko stopnja rasti in razmnoževanja različnih vodnih živali (npr. koral) zmanjša. Upad določenih vrst, na primer klapavic, lahko pomeni tudi gospodarsko škodo.

ljudi: daljša obdobja suše povzročijo upad pridelkov, močno deževje in poplave spirajo rodovitno zemljo, pod vprašajem je oskrba s hrano, zaradi pomanjkanja ali onesnaženosti vode pa se pojavlja vse več bolezni. Tehnično poročilo Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) o podnebju in vodi iz leta 2008 obravnava možne posledice podnebnih sprememb za svetovne vire sladke vode in skupnosti, ki so odvisne od njih.

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Na razpoložljivost vode seveda ne vplivajo samo podnebne spremembe. Drugi dejavniki, ki dodatno krepijo posledice podnebnih sprememb, so še rast prebivalstva z vse večjimi potrebami po kmetijstvu in uporabi vode, način življenja, ki zahteva veliko vode, onesnaževanje vode ter pomanjkanje ustrezne tehnologije. Več o trenutnih vprašanjih glede vode si lahko preberete v poročilu Združenih narodov o svetovnem razvoju vode 2015. Avtorica besedila: Judith Corbet, vodja usposabljanja

Napovedovanje učinkov globalnega segrevanja na razpoložljivost sladke vode v posameznih regijah in obdobjih je precej bolj zapleteno kot napovedovanje globalnih trendov. Vsekakor pa lahko predvidevamo, da je splošni učinek krepitev hidrološkega kroga, ki bo povzročil pogostejše in ekstremne vremenske pojave, kot so poplave, vročinski valovi, suše in viharji. Njihove posledice vplivajo na obstoj mnogih

169

7.3

Vpliv podnebnih sprememb na kmetijsko proizvodnjo Spremenljivost podnebja pomembno vpliva na proizvodnjo živil. Kot je razloženo v poglavju 7.1, so njene posledice eden od glavnih vzrokov za zmanjšanje rodovitnosti zemlje, ki lahko v najslabšem primeru povzroči širjenje puščav. Že najmanjši dvig temperature lahko pospeši rast rastlin in sproži daljše proizvodno obdobje. Po drugi strani pa lahko ekstremno povišanje temperature povzroči splošno zmanjšanje kmetijske proizvodnje (zaradi vnosa škodljivcev in povzročiteljev bolezni, ki posledično prinašajo težave za zdravje, rast, prehrano in razmnoževanje živine). Podnebne spremembe pomembno vplivajo na parazitske rastline (pretežno žuželke in glive), saj jim omogočajo boljše okolje za širjenje in razmnoževanje. Članek na naslednji povezavi opisuje, da je to še posebej zaskrbljujoče, ker škodljivci slabijo možnosti preživetja rastlinstva (npr. širjenje koloradskega hrošča in bakterije Xylella fastidiosa v južni Italiji). Vse višje temperature bodo pripeljale do tega, da se bo dodatno okrepil že prisoten trend obdelovanja zemlje na predelih severne zemljepisne širine. Tako bodo v ospredje še bolj stopile razlike med severom in jugom ter med mesti in podeželjem, pri čemer bosta pomembno vlogo igrali velika spremenljivost proizvodnje in nestanovitnost cen. Vplivi podnebnih sprememb na donosnost se bodo razlikovali glede na geografsko regijo, znotraj nje pa glede na vrsto kmetije. V splošnem bomo najverjetneje priča večjemu pomanjkanju na jugu ter daljšim proizvodnim obdobjem in

povečani produktivnosti na severu. Kapitalizem vodi k vse večji obdelavi zemlje in kmetijski industrializaciji. Ta vrsta kmetijstvo se v želji po čim večji učinkovitost in pri soočanju s podnebnimi spremembami preveč zanaša na umetna gnojila in mehanizacijo, kar prispeva kar 14 % emisij toplogrednih plinov (glej tudi Poglavje 6.3) in dodatno pospešuje segrevanje ozračja, zlasti z emisijami metana in dušikovega oksida namesto CO2 (emisije toplogrednih plinov v kmetijstvu) .

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Industrijsko kmetijstvo je bolj dovzetno za okoljske vplive: omejena spremenljivost pridelkov, monokulturno kmetijstvo in splošna standardizacija pridelke bolj izpostavljajo škodljivcem; kmetijska sredstva (kot so oprema, strukture in infrastrukture, ki zahtevajo precejšnje naložbe – višje od proizvodnje in povprečnega letnega kmetijskega prihodka) lahko slabe vremenske razmere enostavno uničijo. Dandanes je vse pomembneje, da se poenostavijo proizvodni procesi in razširijo kmetijske dejavnosti. Najbogatejše države si ustvarjajo monopol v kmetijstvu, kar se kaže v visokih emisijah onesnaževalcev ter porabi energije. Globalni ruralni sistem zaradi tekmovalnosti postaja manj trajnosten; slabše organizirani kmetje morajo prodajati svoje izdelke po nižjih cenah in kupovati drage industrijske proizvode. Njihove življenjske razmere bodo postale vse bolj ogrožene, kar se lahko konča z revščino in opuščanjem zemljišč (glej tudi poglavja 3.2, 8.3 in 11.2). Trenutni razvojni model preprečuje trajnost z upadom samooskrbnega

170

kmetijstva. Opuščanje tovrstne oblike kmetijstva v državah na južni polobli je drastično omejilo naše zmožnosti za odzivanje na spremenljivost okolja in hkrati pripeljalo do bede, ki mnoge sili v preseljevanja, da se izognejo lakoti. V tem oziru na podeželju najbolj občutijo težave, s katerimi se kmetijstvo sooča zaradi podnebnih sprememb in naravnih katastrof. Kmetje, predvsem v revnejših državah, se v iskanju boljšega življenja in prednosti centralizacije sprva selijo na obrobja mest. Kmalu se pokaže, da so urbana okolja že prenasičena, zaradi česar so pogoji za preživetje še težji kot na podeželju. Prav to je ponavadi vzrok, ki ljudi žene iskat srečo v oddaljene dežele (kot je razloženo v poglavjih 10 in 11). Gostota prebivalstva dodatno prispeva k obstoječim dejavnikom stresa in na izpostavljenih območjih zaostruje že tako slabe življenjske razmere, ki se končajo s konfliktom (več v članku o tem, kako je suša v obdobju 2007−2010 prispevala h konfliktu v Siriji.) Če želimo zmanjšati odvisnost od industrijskega kmetijstva (glej tudi Poglavje 4.5) in spremenljivost kmetijskih pridelkov, moramo razmisliti o vrnitvi k bolj tradicionalnemu in organskemu kmetijstvu. Industrijsko kmetijstvo namreč z izbiro poljščin za pridelovanje zapostavlja temeljne lastnosti rastlin: odpornost ter okoljsko in podnebno prilagodljivost. Lokalno kmetijstvo še vedno izkorišča prednosti »tradicionalnih rastlin«, ki so dragocen in neomejen vir genskih lastnosti za izboljšanje odziva poljščin na okoljske razmere. Mali pridelovalci so bolj prilagodljivi in tako laže

prilagajajo svojo proizvodnjo spreminjajočim se razmeram, ovire industrijskih sistemov pa pri njih niso tako opazne. Poleg tega zemlja, ki ni obdelana tako intenzivno, laže prebrodi okoljski stres, saj zadrži več vode kot običajno obdelana zemlja in je manj izpostavljena ekstremnim padavinam, stoječi vodi in eroziji. Danes je ključnega pomena, da če želimo ohraniti prilagodljivost kmetijskega sektorja na prihajajoče spremembe (glej tudi Poglavje 4.3), moramo spodbuditi prožnost podeželskih ekosistemov s trajnostno uporabo naravnih virov (vode, zemlje in naftnih derivatov) in pravilnim upravljanjem kmetijskih površin. Kmetje morajo ponovno odkriti tradicionalne prakse v kmetijstvu, na primer z uporabo starih in odpornih vrst , kolobarjenjem, recikliranjem virov in integriranim varstvom rastlin pred škodljivci.

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Avtor besedila: Giorgio Colombo, agronom in načrtovalec

171

7.4

Ali bodo podnebne spremembe vplivale na človekovo zdravje? Kako se lahko izognemo vplivom na zdravje? Kot dokazujejo študije in poročila Svetovne zdravstvene organizacije in neodvisnih raziskovalcev, podnebne spremembe že bistveno vplivajo na zdravje ljudi. Vročinska kap zaradi vročinskih valov je primer, ki neposredno povzroča smrti zaradi bolezni srca in ožilja, predvsem med starejšim prebivalstvom. V državah z zmernim podnebjem je sicer zaznati manj smrti zaradi mraza, saj se temperature dvigajo, vendar je več smrti zaradi vročinskih valov. V Evropi je bilo v vročinskem valu leta 2003 zabeleženih več kot 70.000 dodatnih smrti. Visoke temperature povzročajo tudi višje ravni ozona in drugih onesnaževalcev v zraku, zaradi katerih je več bolezni srca in ožilja ter dihal. V ekstremno vročih obdobjih se povišajo tudi ravni cvetnega prahu in drugih zračnih alergenov. Poplave, suše in spremembe padavinskih vzorcev so bolj očitne v državah, odvisnih od kmetijstva, njihova pogostost in intenzivnost pa sta vse večji. Tako poplave kot tudi vse bolj spremenljivi vzorci padavin vplivajo na oskrbo s sladko vodo in jo onesnažujejo, s čimer večajo tveganja za nastanek nalezljivih bolezni in bolezni, ki se prenašajo z vodo. Poleg tega ustvarjajo tudi ugodno okolje za razvijanje žuželk, ki prenašajo bolezni (npr. komarje). Malarija in epidemija denga sta med tistimi boleznimi, ki se bodo z dviganjem temperature razširile in postale pogostejše. Raziskave kažejo, da lahko zaradi podnebnih sprememb približno do leta 2080 pride do prenosa epidemije denge na dodatni 2 milijardi ljudi.

Drugi virusi, kot je na primer ebola, se širijo precej hitreje in bolj enostavno, in sicer zaradi ekstraktivnih dejavnosti ter podnebnih razmer. Nekoč gosti gozdovi – življenjski prostor netopirjev, ki prenašajo viruse, in drugih sesalcev – so posekani in tako se lahko živali veliko bolj približajo človeku. Hkrati so dejavnosti, kot sta sečnja lesa in rudarstvo, v številnih regijah zelo donosne in zaposlujejo na tisoče delavcev, ki se redno odpravljajo v gozdove, da pridejo do rudnikov, ob tem pa se okužijo z virusom.

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Ob upoštevanju samo delčka vseh možnih vplivov na zdravje in po predvidevanjih, da se bosta gospodarska rast in zdravje razvijala v skladu s trenutnimi trendi, Svetovna zdravstvena organizacija napoveduje, da bodo podnebne spremembe med letoma 2030 in 2050 povzročile približno 250.000 dodatnih smrti na leto – 38.000 med starejšimi ljudmi zaradi izpostavljenosti vročini, 48.000 zaradi diareje, 60.000 zaradi malarije in 95.000 zaradi podhranjenosti otrok. V državah in na območjih, ki so še posebej podvrženi ekstremnim vremenskim pojavom, je nujno vzpostaviti zdravniško pomoč na visoki ravni, poleg tega pa je treba omogočiti dostop do javnih sredstev. Izredno pomembno je tudi, da izvedemo radikalni premik stran od gospodarstva na osnovi fosilnih goriv, se odpovemo neizprosni potrošnji in zmanjšamo emisije ogljikovega dioksida. Avtorica besedila: Daniela Del Bene, raziskovalka na inštitutu Institut de Ciència i Tecnologìa Ambientals (ICTA) - Avtonomna univerza v Barceloni 172

7.5

Ali ženske občutijo več posledic podnebnih sprememb? Podnebne spremembe vplivajo na vse države povsod po svetu. Res pa je, da so njihovi vplivi različni glede na regije, generacije, starost, družbene razrede, dohodke, poklice in spol (IPCC, 2001) . Revnejši prebivalci podeželskih območij v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki so še posebej izpostavljeni, saj je njihovo preživetje pogosto odvisno od virov okolja, v katerem živijo. Ženske so zaradi podnebnih sprememb prizadete najbolj, saj jim primanjkuje sredstev za prilagajanje podnebnim spremembam, njihovo blaženje ali pa odzivanje nanje. Dejstvo je, da večinski delež revnih prebivalcev na svetu predstavljajo ženske (glej članka o feminizaciji revščine; pdf). Večjo izpostavljenost žensk podnebnim spremembam lahko v največji meri pripišemo vidikom vprašanja spolov , tj. nesorazmerni porazdelitvi dohodkov, delovne obremenitve, izobraževanja in priložnosti med moškimi in ženskami. Na eni strani delujejo torej učinki podnebnih sprememb sami po sebi bolj uničujoče na ženske. Večina teh namreč neformalno dela na zemlji in doma, da zagotovijo hrano, vodo in zavetje za svoje družine, pri čemer so v veliki meri odvisne od naravnih virov. V primerih, ko podnebne spremembe neposredno vplivajo na dostopnost žensk do omenjenih virov, se ustvarjajo negativne posledice za njihovo delovno obremenitev, zdravje in splošno počutje. Na drugi strani se ženske soočajo z gospo-

darskimi, socialnimi in političnimi ovirami (stereotipi o spolih) ter nimajo na voljo dovolj sredstev in kompetenc za uspešno spoprijemanje s podnebnimi spremembami. S finančnega vidika imajo ženske manj dostopa do varčevanja in celo manj dostopa do formalnih finančnih ustanov.

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

V svetu dela so ženske pogosto zaposlene v neformalnem sektorju, kjer opravljajo plačano ali neplačano delo, na primer varstvo otrok. Posledično so pogosto izključene iz javnih dejavnosti, izobraževanja in usposabljanja. Vloga žensk kot mater in gospodinj pogosto ovira izobraževanje deklic, saj se od teh pričakuje, da se poročijo in rodijo otroke, ne pa da se izobražujejo. Dodatno so izpostavljene še zaradi neenakega dostopa do sredstev in manjših možnosti pri odločanju. Vsi omenjeni dejavniki dejansko krepijo izpostavljenost žensk podnebnim spremembam ter jim onemogočajo dostop do informacij in kompetenc, ki bi jim lahko prišle prav pri sprejemanju ustreznih ukrepov za prilagoditev ali celo v času naravnih nesreč. Primer za to je podatek, da je bilo ob cunamiju v jugovzhodni Aziji leta 2004 kar 77 % žrtev žensk . Eden od vzrokov za tako velik delež je tudi dejstvo, da jih večina ni znala splezati na drevo ali plavati (kar se ponavadi učijo fantje in ne punce). Njihov beg pa so upočasnila tudi prizadevanja, da bi rešile svoje otroke. Pomembno je tudi, da ženskam ni bilo dovoljeno voziti čolnov. V primerih naravnih 173

nesreč se pogosto zgodi, da se ženske zaradi kulturnih omejitev ne morejo tako uspešno spopadati s podnebnimi spremembami. Drugi posredni učinek podnebnih sprememb na izpostavljenost žensk pa je povezan z nasiljem na podlagi spola. V času naravnih nesreč ali v drugih stresnih situacijah, kot so na primer daljša obdobja suše ali lakote, so ženske pogosteje žrtve nasilja v družini ali spolnega nasilja. Kot ugotavljajo Davis idr. (2005) , se ženske celo izogibajo zatočiščem, ker se bojijo spolnih napadov. Ženske in dekleta nikakor ne bi smele biti obravnavane kot nemočne žrtve podnebnih sprememb. Njihova vloga pri ustvarjanju sprememb in vključevanju v politiko podnebnih sprememb sta bistvenega pomena. Ženske lahko namreč pomembno prispevajo k spremembam na področjih, kot so uporaba energije, krčenje gozdov, rast prebivalstva in gospodarstva, znanost in tehnologija ter oblikovanje politike.

POGLAVJA

Če se ženskam omogoči možnost izražanja in sodelovanja v javni upravi, bodo javna sredstva verjetno prej namenjena naložbam v človekov razvoj, vključno z zdravjem otrok, prehrano in dostopom do zaposlitve (UN Women, 2014). Prav zato je Evropski parlament leta 2012 sprejel posebno resolucijo o ženskah in podnebnih spremembah, s katero priznava, da demokracija, spoštovanje človekovih pravic ter enake možnosti med moškimi in ženskami prispevajo k trajnostnemu razvoju in varovanju okolja. To nam daje upanje, da lahko v prihodnje pričakujemo bolj vključujoče postopke odločanja in bolj trajnostne odločitve v povezavi z zadevnimi vprašanji.

PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

V spodnjem videoposnetku lahko izveste več o ženskah in podnebnih spremembah:

Kljub vse pomembnejšim dokazom v prid sinergiji med enakostjo spolov na eni strani in družbenogospodarsko trajnostjo na drugi so ženske še vedno pogosto izključene iz procesa odločanja.

Vir: Gender CC, Women for Climate Justice ob podpori WRM International Secretariat, November 2010. Režija: Flavio Pazos. 174

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Vir: promocijski videoposnetek za fotografski projekt centra Democracy Center z naslovom Climate Change is About ... Women. Vključuje pričevanja predstavnikov združenja Departmental Association of Women Farmers (ADEMUC), Peru, 2015. Film: William Wroblewski.

Vir: Pachamama Alliance, 2013. Fotografije in videoposnetek: The Woman’s Earth Alliance in Good Jobs, Green Jobs

175

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

•

Environmental Inequalities in Europe, Svetovna zdravstvena organizacija, 2012

•

Gender, Climate change and Health, Svetovna zdravstvena organizacija, 2010, str. 31

•

Women, Gender Equality and Climate Change, Fact Sheet, Woman Watch, 2009

•

Gender Equality and Sustainable Development, World survey on the role of women in development, UN Woman, 2014, str. 13

•

European Parliament resolution of 20 April 2012 on women and climate change

PODNEBNE SPREMEMBE

Viri:

Avtorica besedila: Genoveva Tisheva, izvršna direktorica ustanove Bulgarian Gender Research Foundation (BGRF)

176

8.1

Rešitve za ublažitev na državni in globalni ravni Izraz »ublažitev podnebnih sprememb« se nanaša na ukrepe, namenjene zmanjševanju emisij CO2 in drugih toplogrednih plinov (povezava s poglavjem 5.1) ter večanju absorpcije CO2 s strani gozdov (povezava s poglavjem 5.1). Emisije ogljikovega dioksida, ki jih povzroči izgorevanje fosilnih goriv (premoga, nafte in plina) za proizvodnjo različnih vrst energije (električne energije, toplote, transporta), so daleč najpomembnejše emisije toplogrednih plinov (približno 80 % vseh emisij toplogrednih plinov na svetu). Zato se glavni ukrepi za ublažitev osredotočajo ravno na zmanjševanje uporabe fosilnih goriv. To lahko dosežemo na več načinov: • varčevanje z energijo: če varčujemo z energijo, bo potreba po proizvodnji energije manjša, hkrati pa bo izgorelo manj fosilnih goriv v ta namen; • učinkovitejša proizvodnja energije: če uporabimo učinkovitejši pretvornik energije (npr. turbino nove generacije), bomo porabili manj goriva (in hkrati v ozračje spustili manj emisij CO2) za proizvodnjo enake količine energije; • učinkovitejša poraba energije: če uporabimo učinkovitejšo napravo (npr. napravo »razreda A« ali žarnico LED), bomo za enako zmogljivost (npr. pranje ali osvetlitev) porabili manj energije, hkrati pa bo izgorelo manj fosilnih goriv; • proizvodnja energije z uporabo obnovljivih virov energije in ne z uporabo

fosilnih goriv: na voljo je več različnih vrst obnovljive energije, vključno s hidroenergijo, sončno toplotno energijo (kjer se voda za uporabo v gospodinjstvu ali ogrevanje segreva prek sonca), fotovoltaično sončno energijo (tj. električno energijo, ki jo proizvaja sončna svetloba), vetrno energijo, geotermalno energijo in energijo valov in plimovanja.

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Tudi sežiganje biomase je ena izmed metod proizvajanja energije brez povečevanja ravni ogljikovega dioksida v ozračju, vendar samo, če je biomasa uporabljena na obnovljiv način; ko je na primer treba zagotoviti, da les, ki je uporabljen za proizvodnjo energije, ni posledica krčenja obstoječih gozdov. Če je drevo posekano, je treba na njegovo mesto zasaditi novo rastlino, ki bo med rastjo skozi fotosintezo absorbirala količino CO2, ki se sprosti v ozračje med zgorevanjem. Zavedati se moramo, da se vsaka namenska uporaba zemlje za pridelovanje bioenergije sooča s problemom vprašanja druge rabe zemljišča: posledica rabe površin za energetsko biomaso je to, da ta zemlja ni več uporabna za pridelovanje poljščin ali živalske krme ali za trajno shranjevanje ogljika. Jedrske energije ne prištevamo med obnovljive energije, ker so zaloge uranija na planetu omejene; ta vrsta energije je deležna številnih kritik, predvsem zaradi nesreč, odstranjevanja odpadkov in visokih obratovalnih stroškov. 177

Drugi ukrepi za ublažitev zadevajo predvsem emisije metana in dušikovega oksida, ki izhajata iz kmetijskih dejavnosti in živine. Z omejevanjem porabe mesa, za pridelavo katerega se sprostijo velike količine emisij toplogrednih plinov, ter omejevanjem porabe energije in vode bi lahko pomembno prispevali k ublažitvi učinkov podnebnih sprememb.

S svojimi emisijami vsi delno prispevamo k problemu podnebnih sprememb – v enaki meri lahko prispevamo tudi k njegovemu odpravljanju. Več informacij:

Visoko zastavljene cilje glede zmanjševanja emisij bi lahko dosegli že s hitro dekarbonizacijo proizvodnje energije (tj. omejevanjem uporabe fosilnih goriv za proizvodnjo energije) in drastičnim povečanjem energetske učinkovitosti. Če želimo ustaliti koncentracijo toplogrednih plinov v ozračju in s tem omejiti naraščanje globalne temperature, moramo nujno doseči te cilje. K omenjenim ukrepom morajo prispevati tako vsi ključni gospodarski sektorji (prevozništvo, gradbeništvo, industrija in kmetijstvo) kot tudi vse socialne, politične in upravne ravni: države, občine in celo posamezniki (poglavje 8.2).

• • • • •

IPCC - Climate Change 2014: Mitigation of climate change UNEP- Mitigation Številne uporabne zgodbe za otroke in študente What is climate change mitigation? BBC News What is climate change mitigation? Global Environment Facility

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Avtor besedila: Stefano Caserini, profesor ublažitve podnebnih sprememb, Politehnika v Milanu

178

8.2

Vsakodnevna odločitev za ublažitev posledic Poglavje 8.1 se osredotoča na globalne rešitve za ublažitev posledic podnebnih sprememb. Vendar pa ukrepanje za izboljšanje razmer na našem planetu in pomoč prizadetim skupnostim ni vedno samo v rokah tistih s politično, gospodarsko in administrativno močjo, ampak so pomembne tudi naše vsakodnevne navade. Uporabno orodje za merjenje vplivov naših navad na okolje je ekološki odtis, indeks, ki prikazuje človeško porabo naravnih virov v primerjavi z zmožnostjo planeta, da jih obnovi. Ekološki odtis kaže proizvodno območje, potrebno za obnovitev virov, ki jih človeštvo uporablja, in absorpcijo njegovih odpadkov. Obstajata še dva podobna indeksa: vodni odtis, ki meri količine sladke vode, ki si jo človeštvo prisvoji za uporabo in/ali onesnaževanje, in ogljični odtis, skupna količina toplogrednih plinov, proizvedenih za neposredno ali posredno podporo človekovih dejavnosti. Z merjenjem teh indeksov za prebivalstvo (posameznika, mesto, podjetje, narod ali vse človeštvo) lahko izmerimo našo obremenitev planeta, kar nam pomaga, da pametneje upravljamo ekološko bogastvo ter kot posamezniki ali družba sprejemamo ukrepe za ustvarjanje sveta, v katerem človeštvo živi znotraj Zemljinih meja. Če primerjamo »naše« vrednosti okoljskega, vodnega in ogljičnega odtisa s tistimi z globalnega juga, lahko opazimo obstoječa neskladja in odgovornost nas,

prebivalcev globalnega severa, do skupnosti, ki trpijo zaradi posledic našega razvojnega modela, a so deležni manjšega vpliva na ekosisteme (več v poglavju 2 in poglavju 3). V svet moramo poslati sporočilo, da so spremembe mogoče in da moramo vsi ukrepati na lokalni ravni za ublažitev podnebnih sprememb, začeti pa moramo pri naših vsakdanjih odločitvah. Spodaj navajamo nekaj uporabnih nasvetov, s katerimi lahko vsakodnevno zmanjšamo svoj vpliv na podnebne spremembe.

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Prevozi: • Če je le mogoče, uporabite kolo ali pojdite peš. • Če ne morete naokrog s kolesom ali peš, se poslužite javnega prevoza. • Če morate za svojo pot uporabiti avto, se za vožnjo dogovorite z več potniki. • Poskrbite, da bo vaš avtomobil deloval brezhibno in učinkovito. • Če je mogoče, kupujte pri lokalnih pridelovalcih: prevoz blaga z letali, tovornjaki itd. zahteva energijo in sprošča CO2. Doma in v službi/šoli: • Pozimi imejte nastavljeno temperaturo na največ 20 °C čez dan in največ 16 °C ponoči; poleti ne pretiravajte z uporabo klimatske naprave. • S toplotno izolacijo zgradb prihranite energijo. • Poskrbite za pravilno delovanje sistemov za ogrevanje in hlajenje. • Če imate okna, ki jih lahko odprete, 179

• •

•

jih uporabite, da smiselno prihranite energijo. Kompaktne fluorescenčne žarnice prihranijo več kot 70 % energije v primerjavi z običajnimi žarnicami. Izklopite luči in elektronske naprave, ko jih ne uporabljate: če odhajate iz prostora ali naprave dlje časa ne uporabljate, jo izklopite, da preprečite »vampirske« izgube energije zaradi uporabe elektrike v stanju mirovanja. Pri nakupu bodite pozorni na strošek naprav v njihovem celotnem življenjskem obdobju, vključno z energijo, in ne samo na ceno na embalaži. Stroške vode in ogrevanja lahko zmanjšate tudi v kopalnici. Če želite prihraniti vodo, zaprite vodo med umivanjem zob ali britjem. Ti majhni ukrepi lahko pomagajo prihraniti več tisoč litrov vode na leto.

Poraba in odpadki: • Zmanjšaj, ponovno uporabi, recikliraj: proizvodnja izdelkov terja več energije kot njihova reciklaža. • Jejte manj mesa: vegetarijanci s povprečnim obrokom prihranijo 40 % ogljičnega odtisa. Če niste vegetarijanci, povečajte število zelenjavnih obrokov na teden za enega ali dva. Mimogrede, perutnina je z vidika toplogrednih plinov manj intenzivna kot govedo. • Ne mečite hrane stran: v EU se vsako leto zavrže približno 89 milijonov ton hrane, pri čemer se tvori metan na odlagališčih odpadkov in ogljikovi izpusti pri prevozu zavržene hrane.

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Avtorica besedila: Anna Brusarosco, projektna vodja CEVI

180

8.3

Prilagoditev podnebnim spremembam Znanstveni podatki kažejo, da je treba tudi v primerih najvišje zastavljenih ciljev glede zmanjšanja emisij sprejeti pomembne preventivne in sanacijske ukrepe povsod po svetu, če želimo zmanjšati izpostavljenost in povečati odpornost na učinke podnebnih sprememb. Ukrepi za prilagoditev so namenjeni lokalnemu in regionalnemu javnemu in zasebnemu sektorju, da razvijeta stroškovno učinkovite rešitve. Gospodarski sektorji, katerih dejavnosti so odvisne od vremena, na primer, kmetijstvo, ribištvo, gozdarstvo in turizem, so izpostavljeni večjim tveganjem kot

drugi sektorji in imajo zato večje potrebe po prilagoditvi podnebnim spremembam. Glavni učinki podnebnih sprememb (http://www.cfr. org/climate-change/global-climate-change-regime/p21831) vključujejo naslednje: • •

Porast ekstremnih vremenskih razmer (hurikani, poplave, suše, vročinski valovi in tako naprej), Dvig morske gladine (slika 8.3.1), ki je posledica taljenja polarnih ledenih plošč in ledenikov,

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Slika 8.3.1 Dvig morske gladine (vir: NPS Climate Change Response) 181

•

Postopen prehod zmernega vremena na oba pola Zemlje in tropskega ali puščavskega vremena proti območjem z nekdaj zmernim podnebjem,

Različna porazdelitev vodnih virov (več v poglavjih 6.3, 7.1, 7.2, 7.3). Prvi učinek bi bilo treba preprečiti z ukrepi za odpravljanje dejavnikov stresa, kot sta uničevanje rečnih bregov in spiranje zemlje. Omenjeni ukrepi zahtevajo, da prebivalci tovrstnih območij vsakodnevno poskrbijo za upravljanje zemlje, pri čemer jim morajo seveda

pomagati vladne ustanove v tesnem sodelovanju z državljani. Poleg tega se morajo ukrepi osredoto čati na to, kje in kako se lahko gradijo nove stavbe (ne na območjih, izpostavljenih poplavam ali plazovom) ter kako poskrbeti za varnejše zgradbe (slika 8.3.2).

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Slika 8.3.2 Porušene stavbe (vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/b2/CasaDestruidaFriburgo2011.jpg Avtor: Valter Campanato/ABr [CC BY 3.0 br], Wikimedia Commons )

182

Drugi učinek lahko preprečimo samo z zaščito obalnih območij na morski višini. Sem sodijo obsežne naložbe, ki si jih številne ogrožene države preprosto ne morejo privoščiti. Druga možnost je, da zaščitimo posledice izginjanja celotnih območij, in sicer s postopno in skrbno načrtovano evakuacijo ljudi, ki živijo na teh območjih. V prihajajočih desetletjih lahko pričakujemo masivne okoljske migracije, zato se morajo vse države (in še posebej ciljne države okoljskih migrantov) na to pravočasno pripraviti. Proti tretjemu učinku se lahko bojujemo z uvajanjem novih vrst poljščin, ki so primernejše za nove vremenske razmere. Upoštevati moramo, da ekosistema ne moremo prisiliti, da se v celoti prilagodi novim podnebnim razmeram, lahko pa se prilagodijo posamezne vrste (vključno s paraziti in plenilci). To bo nedvomno povzročilo spremembe v prehranjevalnih verigah, ki podpirajo ekosistem.

je v preteklem tisočletju že dogajalo. V vseh primerih iz prve točke, kjer lahko do določenega pojava pride nenadoma, je bistvenega pomena vloga civilne zaščite. Za vse štiri primere velja, da bo z večjo ozaveščenostjo in sodelovanjem zainteresiranih prebivalcev manj stresa in konfliktov, lokalne oblasti pa bodo imele boljše možnosti za izvajanje najustreznejših rešitev. Državljani in mednarodna skupnost se morajo pripraviti na delo v okolju, ki zahteva veliko virov, in se potruditi za iskanje najboljših skupnih rešitev. Poleg tega se morajo v največji možni meri izogibati poglabljanju konfliktov – ravno nasprotno od tega, kar počnemo zdaj.

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Avtor besedila: Guido Viale, ekonomist

Zadnji omenjeni učinek, različna porazdelitev vodnih virov, bo zahteval bolj premišljeno uporabo vode. Lahko se zgodi, da bo tudi v z vodo bogatejših državah prišlo do občasnih prekinitev dostopa do vode, kar se

183

8.4

Kako si države skupno prizadevajo za zmanjšanje emisij CO2? Če želimo omejiti dviganje globalnih temperatur, moramo v prihajajočih desetletjih močno omejiti emisije toplogrednih plinov po vsem svetu. Za doseganje cilja 2 °C (ki predvideva omejevanje dviga globalnih temperatur na le do 2 °C več kot v časih pred industrijsko revolucijo) bo nujno zmanjšati globalne emisije za vsaj 50 % do leta 2050 in jih v naslednjih desetletjih odpraviti. Če bi želeli doseči še više zastavljeni cilj (1,5 °C), bi bilo treba zagotoviti še obsežnejša zmanjšanja emisij. Največje vrednosti globalnih emisij v prihajajočih letih (pri čemer gre za skupek vseh emisij po svetu), ki so še verjetne v okviru parametrov danega največjega dviga globalne temperature, določajo skupni proračun emisij CO2, ki je predviden za emisije v prihajajočih letih in za prihodnje generacije. Če omejevanje dviganja temperature našega planeta pomeni omejevanje emisij, bomo z večjimi emisijami v naslednjih desetletjih prišli do nižjih emisij v prihodnosti. Po podatkih IPCC morajo biti skupne emisije CO2 z vseh antropogenih virov manjše od 1.000 milijard ton (Gt) ogljikovega dioksida, če se želimo kar najbolje približati omejevanju globalnega segrevanja znotraj 2°C. Trenutno ta vrednost znaša približno 35 Gt na leto, kar pomeni, da bi bil ob trenutnih podatkih proračun izpraznjen prej kot v 30 letih in ga za prihodnja leta ne bi ostalo nič več. Ob tem se zastavljajo tri vprašanja: 1) kako določiti stopnjo dviga temperature, ki jo še

lahko toleriramo; 2) kako porazdeliti proračun med trenutne in prihajajoče generacije; 3) kako porazdeliti proračun med trenutne in prihajajoče generacije po različnih državah. Podati odgovor na prvo vprašanje ni preprosto. Še vedno namreč vemo premalo o vplivih globalnega segrevanja, da bi lahko predvideli, katera stopnja temperature je še »sprejemljiva«. Upoštevati moramo tudi, da vplivi niso porazdeljeni enakomerno (glej Poglavje 7.1). Kljub negotovosti lahko rečemo, da je po mednarodnih pogajanjih o podnebju kot sprejemljiv dvig temperature določen dvig za 2 °C nad tisto v časih pred industrijsko revolucijo. Nekatere najbolj prizadete države so si zastavile višje cilje in je zanje dvig temperature za 1,5 °C nesprejemljiv.

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Prvi dve vprašanji se nanašata na okoljsko pravičnost in enakost. Ena od referenčnih točk na tem področju je načelo enakosti na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (3. člen: »Pogodbenice naj varujejo podnebni sistem v dobro sedanje in prihodnjih generacij človeštva na temelju pravičnosti in v skladu s svojimi skupnimi, vendar različnimi odgovornostmi in njihovimi zmožnostmi […]«). Na podlagi tega načela (na kratko kar CBDR - skupne, vendar različne odgovornosti) se je samo Kjotski protokol iz leta 1997 obvezal k zmanjšanju emisij v industrijsko razvitih državah (ki so prepoznane kot zgodovinsko 184

odgovorne za nastali problem), medtem ko ostale države niso sprejele tovrstnih zavez. Razlike med razvitimi državami in državami v razvoju so se skozi čas zabrisale, zato moramo danes razumeti to načelo tako, da je v skladu z globaliziranim svetom. Trenutno se veliko razpravlja tudi o vprašanju porazdelitve stroškov za politiko ublažitve, zlasti za ukrepe za zmanjšanje emisij (glej Poglavje 8.1). Načeloma velja pravilo, da naj bi najbogatejše države, ki so v največji meri odgovorne za vpliv podnebnih sprememb, prispevale največ, vendar se že nekaj let razpravlja o tem, kako prenesti ta načela v konkretno potrošnjo finančnih virov. Do učinkovitih in zavezujočih sporazumov glede številk in finančnih mehanizmov je še dolga pot. Ena od skrbi, ki tarejo države severne poloble, je, da gospodarska sredstva, namenjena državam v razvoju in revnejšim državam, ne bodo porabljena transparentno in bodo namesto za blažitev podnebnih sprememb služila nakupu orožja. Države južne poloble zaprosijo za finančno pomoč zaradi revščine in pomanjkanja, ki ovirata razvoj in sprejetje politik za čiste tehnologije. Te države pogosto izpostavljajo, da so za nastale razmere odgovorne bogatejše države, s čimer podkrepijo svoje zahtevke. Industrijsko razvite države so v preteklih dveh stoletjih proizvedle velik del emisij, ki spreminjajo podnebje. Bogate države so izkoristile prednosti celotnega energetskega sistema in številnih infrastruktur, ki so prispevale k njihovemu bogastvu in blaginji. Zavedati pa se moramo, da takrat še niso nosile podnebnih in okoljskih bremen, ki so do danes prešla na pleče prihodnjih generacij.

Trenutni gospodarski sistem nedvomno predstavlja gonilno silo za tehnološke novosti, vendar še ni uspel dovolj hitro podpreti razvoja čiste energije. »Zunanji stroški«, ki nastanejo zaradi globalnega segrevanja, niso upoštevani v proračunih podjetij in narodov, kar povzroča resna neravnovesja znotraj generacij in geografskih območij glede uživanja ugodnosti, povezanih z razpoložljivostjo fosilnih virov in stabilnim podnebjem.

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Pariški sporazum, ki je nastal v okviru mednarodnih pogajanj o podnebnih spremembah in je bil sprejet na konferenci COP21 v Parizu decembra 2015, ne določa tako strogega razlikovanja med industrializiranimi državami in državami v razvoju, vendar vključuje zaveze (čeprav zelo raznolike) za številne države v vzponu. Omenjeni sporazum je bistveno bolj zapleten in višje zastavljen kot Kjotski protokol. Predvideva namreč zaveze tako na kratkoročni (v obdobju 2020-2030) kot tudi dolgoročni ravni (do leta 2050). Osrednje vprašanje sporazuma sta vključitev in stopnja zaveze držav v vzponu (Kitajske, Indije, Brazilije in Mehike), čeprav z drugačnimi zavezami kot industrijsko razvite države z višjim deležem emisij na prebivalca. Sprejetje prizadevnega podnebnega sporazuma so ovirale nekatere najbogatejše države, ki so najbolj odgovorne za trenutne razmere (zaradi emisij toplogrednih plinov v preteklosti in danes), vendar stežka priznajo odgovornost in sprejmejo odstopanje od načela »enakosti« pri prizadevanjih za 185

zmanjšanje emisij, ki ne bi služilo samo v njihovo dobro. Avtor besedila: Stefano Caserini, profesor ublažitve podnebnih sprememb, Politehnična univerza v Milanu Climate Change. Evidence, Impacts and Choice - answers to common questions about the science of climate change nacionalni raziskovalni svet.

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

186

8.5

Zakaj je globalni jug bolj izpostavljen podnebnim spremembam? Po podatkih številnih poročil Svetovne banke se podnebje spreminja hitreje, kot je bilo pričakovano. Podnebne spremembe vplivajo na rast v vseh državah, zdi pa se, da je globalni jug še bolj dovzeten za njihove učinke, saj se ne more spopasti z njimi in se jim prilagoditi. Gospodarstvo držav v razvoju se pogosto zanaša na sektorje, ki so močno odvisni od podnebja, na primer kmetijstvo, ribištvo, turizem. V okviru podnebnih sprememb te države nimajo dovolj zmožnosti in virov, da bi se zadostno soočile z nastajajočimi izzivi. Njihova nezmožnost odzivanja lahko resno prizadene bruto domači proizvod (BDP) , plačilno bilanco, raven zadolženosti in stanje javnih financ ter lahko preusmeri naložbe stran od pomembnih razvojnih ciljev. Poleg tega se lahko neustrezna prilagoditev konča v povečani izpostavljenosti ekstrem-

nim podnebnim pojavom, ki dodatno prispevajo k tveganjem za konflikte, socialne nemire, politično nestabilnost in vojne zaradi vse manj naravnih virov. Seveda so pogoste tudi okoljske migracije, zlasti na območjih, kjer propadanje zemlje ali izguba zemljišč neposredno vpliva na preživetje ljudi. Vsi našteti učinki predstavljajo potencialne stroške za države v razvoju, tako z makroekonomskega vidika kot tudi z vidika človeškega trpljenja.

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Številne države globalnega juga niso pripravljene na soočenje s posledicami podnebnih sprememb, čeprav bo ravno globalni jug deležen največ poplav, viharjev in sušnih obdobij. Države tega območja nimajo dovolj obrambnih mehanizmov in virov za ukrepanje ob nesrečah, njihova gospodarstva pa so zaradi ekstremnih vremenskih razmer bolj izpostavljena.

Slika 8.5.1 Zemljevid Notre Dame Global Adaptation Index (vir: washingtonpost.com/) 187

Indeks Notre Dame Global Adaptation Index (slika 8.5.1) prikazuje, katere države so bolj izpostavljene podnebnim spremembam in katere so slabše pripravljene na soočanje z njihovimi učinki. Po podatkih omenjenega indeksa so med najbolje opremljenimi državami za soočanje s pritiski podnebnih sprememb Norveška, Nova Zelandija, Švedska in Finska, medtem ko so najslabše pripravljene Demokratična republika Kongo, Srednjeafriška republika, Eritreja, Burundi in Čad. Vietnam, Gana, Ruanda, Namibija in Bocvana so države, ki so sicer izpostavljene, vendar so relativno dobro opremljene. Z rumeno barvo so označene države, ki so manj izpostavljene in so tudi slabše pripravljene. Po podatkih organizacije Germanwatch so bile najbolj prizadete države v obdobju med letoma 1993 in 2012 Honduras, Mjanmar in Haiti. V enakem obdobju jim sledijo Nikaragva, Bangladeš in Vietnam. Bangladeš je izrazit primer države, ki je zelo dovzetna za podnebne spremembe. S svojimi nizkimi obalami, veliko gostoto prebivalstva, gospodarsko odvisnostjo od kmetijstva in pogostimi cikloni je »popolna žrtev« učinkov podnebnih sprememb.

POGLAVJA

Obseg škode, ki jo bodo podnebne spremembe povzročile v prihodnosti, je težko določiti, že zdaj pa je jasno, da se bodo njihove posledice razlikovale po državah, in sicer glede na jakost sprememb ter posamezne geografske, socialne, kulturne, gospodarske in politične razmere. Zato morajo različne države pripraviti različne ukrepe za prilagajanje, ki odražajo njihove lastne potrebe.

PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Z razvojem sposobnosti prilagajanja vplivom podnebnih sprememb v državah globalnega juga se ukvarja tudi Okvirna konvencija Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC). Ta med drugim vsebuje tudi uradno sprejete globalne cilje. S podpisom Deklaracije tisočletja je 189 narodov sklenilo, da bo zmanjšalo skrajno revščino do leta 2015. Leta 2015 so bili zasnovani cilji trajnostnega razvoja (SDG) , ki so osnova za trajnostni socialno-ekonomski razvoj tako v državah globalnega severa kot tudi globalnega juga. V spodnjem videoposnetku lahko izveste več o državah globalnega juga in podnebnih spremembah:

Vir: EUintheWorld, 2009. Režija: EUintheWorld. 188

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

•

• • • •

•

Poverty and Climate Change. Reducing the Vulnerability of the Poor through Adaptation. Prispevek Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), 2002, str. 6-10-11 Climate change affects the poorest in developing countries, marec 3, 2014 These Are The Countries Most Vulnerable To Climate Change, www.fastcoexist. com/ Ana Swanson. The countries most vulnerable to climate change, in 3 maps, The Washington Post, 3 February 2015 Global Climate Risk Index 2014. Who Suffers Most from Extreme Weather Events? Weather-Related Loss Events in 2012 and 1993 to 2012, p. 5 Climate change and the most vulnerable countries: the imperative to act, Background Paper Generalna skupščina Združenih narodov, 8. julij 2008 Handbook for ASEAN Member States’Government Officials on Climate Change and the United Nations Sustainable Development Goals Azijsko-evropski okoljski forum, 2014

PODNEBNE SPREMEMBE

Viri:

Avtorica besedila: Genoveva Tisheva, izvršna direktorica BGRF

189

14+ Vrsta aktivnosti: etična dilema Tema: podnebne spremembe Starost: 14+ Trajanje: 3 šolske ure Predmeti: jezik, fizika, kemija, etika in državljanska vzgoja AKTIVNOST PRIPRAVIL: CTI Georgia Liarakou in Costas Gavrilakis

POGLAVJA Pisanje

Cementna industrija onesnažuje okolje!

PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Predstavitev vsebine Postopek izdelave cementa je energijsko potratna panoga, ki vpliva na podnebne spremembe. Cementna industrija na mednarodnem nivoju prispeva k 5 % izpustov CO2. 60 % teh izpustov je posledica termične razgradnje kalcijevega karbonata, ki je glavna sestavina mešanice surovin za izdelavo, 40 % pa goriv, ki se pri tem uporabljajo. Za izdelavo 1 tone cementa se porabi od 3 do 5 GJ toplotne energije in od 100 do 120 kWh električne energije. V zadnjih dvajsetih letih je evropska cementna industrija sicer izboljšala svojo energetsko učinkovitost za 30 %, vendar pa raziskava Evropske komisije kaže, da je manevrski prostor za nadaljnje izboljšave precej omejen. Cementna industrija zaradi previsokih stroškov tekočih in plinastih goriv uporablja večinoma fosilna goriva, kot so premog, petrolkoks ipd. V zadnjem času se spodbuja uporaba alternativnih goriv, kot so gume, plastika, papir, les, odpadna olja, gošča prečiščene odpadne vode, kmetijski ostanki, gorivo iz odpadkov (RDF) in drugi materiali. Uporaba alternativnih goriv v cementni industriji je popolnoma v skladu s smernicami EU ter v mnogo državah predstavlja sestavni del politike ravnanja z odpadki. Za več informacij o tej temi: glej Poglavje 6.2 glej Poglavje 8.1 glej Poglavje 8.2

190

Skozi analizo moralne dileme se udeleženci soočijo z nasprotujočimi si vrednotami, ki pogosto pridejo na dan takrat, ko se ukvarjamo z vprašanji podnebnih sprememb. Najprej analiziramo vrednote, ki izhajajo iz dileme, nato pa naj se udeleženci še sami odzovejo na dilemo in izrazijo svoje osebne vrednote.

Korak za korakom

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Povzetek aktivnosti

Pisanje

Izobraževalni priročnik

1. korak: Učitelj/profesor predstavi zgodbo Petrova dilema in poskrbi, da jo učenci/dijaki v celoti razumejo. Udeleženci se nato postavijo v vlogo glavnega lika v zgodbi in razmislijo, kaj bi storili na njegovem mestu. Vsak nato spontano napiše svoje odgovore (DA ali NE) na list papirja. 2. korak: Udeleženci se razdelijo v skupine, ki štejejo od 3 do 4 člane. Vsaka skupina analizira vzroke, ki bi botrovali eni in drugi odločitvi glavnega lika, pri tem pa upoštevajo posledice, ki bi jih ena ali druga prinesla. V podporo vsaki od dveh izbir, ki ju ima glavni lik, zapišejo čim več argumentov. V povezavi z zgodbo iščejo argumente v prid temu, da a) se glavni lik odloči za vnos novega dejavnika v bazo podatkov (npr. boj proti podnebnim spremembam, zaščita mesta pred izpadom električne energije, priložnost za štipendijo, izogib nelegalni dejavnosti itd.) in b) se odloči, da dejavnika ne vnese (njegov oče in ostali sodelavci izgubijo službe, zaupnost, očetovo prijateljstvo z lastnikom, spoštovanje očetove odločitve itd.). Učitelj/profesor nadzoruje delo vsake skupine, komentira argumente, ki jih podajajo udeleženci, in zastavlja ustrezna vprašanja. Ta način spodbuja skupinsko razpravo in udeležencem pomaga, da analizirajo dilemo na uravnotežen način ter da tako prepoznajo vrednote, ki so del dileme. 3. korak: Ko skupine zaključijo z zapisovanjem argumentov in vrednot, jih predstavijo ostalim skupinam. Vsaka skupina oznani svoje rezultate, pri tem pa lahko druge skupine zahtevajo pojasnila in zastavljajo vprašanja. Skupine združijo argumente za vsako od rešitev dileme ter tako postopoma ustvarijo seznam relevantnih vrednot, ki so skupne vsem skupinam. V primeru da učitelj/ profesor najde še druge pomembne argumente in vrednote (te je običajno moč predvideti že v predhodnem koraku), ki jih udeleženci niso zaznali, se lahko s celotnim razredom pogovori še o njih in tako čim bolj dopolni obstoječi seznam.

191

Učenci/dijaki naj v nadaljevanju pred razredom predstavijo svojo dokončno odločitev v zvezi z dilemo in ob tem izpostavijo glavno vrednoto ali argument, na katerem temelji njihova odločitev. Na tej točki je še posebej pomembno, da se v razredu vzpostavita zaupanje in spoštovanje različnih mnenj. Učitelj/profesor mora zagotoviti, da udeleženci spoštujejo mnenje vsakega posameznika v razredu. Šele to jim bo omogočilo, da opravijo samoopazovanje, na podlagi katerega bodo svoje osebne vrednote razvrstili po pomembnosti ter jih javno izrazili. Tako učitelj/profesor kot drugi udeleženci lahko govorcu postavljajo vprašanja, vendar se pri tem velja izogibati obsojanju in konfrontacijam na osebni ravni.

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

4. korak: Po končanem 3. koraku naj premislijo o svojem prvotnem stališču in se odločijo, ali bodo vztrajali pri svoji prvotni odločitvi ali bi jo radi spremenili. Učitelj/profesor jih spodbudi, naj premislijo in ocenijo vrednote, ki so jih analizirali v prejšnjem koraku, ter nato sprejmejo dokončno odločitev.

Pisanje

Izobraževalni priročnik

5. korak: Aktivnost se zaključi z refleksijo, ki naj ima to nalogo, da sprosti ozračje. Na tej točki naj se učitelj/profesor osredotoči na sam proces, ki mu sledijo vprašanja, kot so: • • • •

Kaj vam je bilo najbolj všeč? Kaj po vašem mnenju ni bilo dobro izpeljano? Kako ste se počutili, ko ste analizirali vrednote, ki so del obravnavane dileme? Kako ste se počutili, ko ste morali podati svoje mnenje?

V fazi analize dileme mora učitelj/profesor poskrbeti, da se izpostavi vsaj štiri ključne vrednote, ki jih je moč povezati z mnogimi okoljskimi vprašanji: posameznik proti družbi, kratkoročno proti dolgoročnemu, resnica proti zvestobi ter pravica proti sočutju. Navzkrižje med temi temeljnimi vrednotami v veliki meri vpliva na naše osebne in kolektivne odločitve ter izbire v zvezi z okoljem in s trajnostnostjo.

Petrova dilema 6-letni Peter je izbran za koordinatorja vseh šol v državi, ki sodelujejo v mednarodni mreži imenovani »CO2 detektivi«. Mrežo je ustanovila vodilna svetovna institucija, ki se ukvarja s podnebnimi spremembami, UNFCC. Ta želi ustvariti zbirko podatkov na svetovni ravni, ki bi temeljila na meritvah lokalnih izpustov (virov) CO2, ki bi jih opravili učenci. Kot spodbudo za udeležbo v mreži UNFCC najboljšim udeležencem nudi štipendije, ki si je želi tudi Peter. Petrov oče George je zaradi gospodarske krize pravkar zaprl svoje podjetje in je zdaj brezposeln. Brezposelnost je na tem območju dosegla 25 %, luči na koncu tunela pa ni videti. Na srečo lastnik večje proizvodnje cementa v regiji, ki je hkrati Georgov bivši sošolec in prijatelj, Georgea in 10 njegovih someščanov zaposli zaradi pravkar končane širitve obrata. 192

Neko popoldne George svoji družini razkrije informacijo, ki mu jo je zaupal njegov prijatelj: vir alternativnih goriv ne zadostuje. Lastnik se je vseeno odločil, da s proizvodnjo v obratu nadaljuje in namesto alternativnih goriv uporabi premog, vendar o tem ni nikogar obvestil. Če bi skrivnost prišla na dan, to ne bi predstavljajo zgolj nevarnosti za delovanje obrata, temveč bi lahko podjetje dobilo veliko globo. Tistega večera se je Peter znašel v ogromni dilemi. Naj v mednarodno bazo podatkov vključi ta dejavnik ali naj ga prikrije?

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Ker za svoje delovanje obrat potrebuje velike količine ogljika, predstavlja velik vir izpusta CO2. Težava je tudi, da energetske zaloge v regiji ne zadostujejo, zato mora obrat zaradi nezadostne preskrbljenosti z energijo v regiji v vročih poletnih dneh prekiniti delovanje strojev. Pogosto tega ne naredijo pravočasno, zato v kraju pride do prekinitve dobave energije, kar lahko traja tudi več ur. V načrtu za širitev obrata, ki je bil predložen oblastem, je predvidena uporaba alternativnih goriv, predvsem kmetijskih ostankov. Zaradi tega je bila širitev sploh odobrena.

Pisanje

Izobraževalni priročnik

Delovni list (GRŠČINA; http://www.titan.gr/UserFiles/File/titanes/issue110/17-20.pdf), kjer si lahko prebereš več.

Podagoški cilji Etični konflikti ne predvidevajo preprostih rešitev, zato analiza vrednot zahteva sposobnosti kritičnega mišljenja, interpretacije in ocene vseh elementov dileme ter zmožnost raziskovanja in ocenjevanja posledic, ki jih vsaka rešitev prinaša. Vse te spretnosti so za državljanstvo zelo pomembne. Za oblikovanje aktivne vloge v družbi pa so pomembne še sposobnosti prepoznavanja in ocenjevanje podatkov, razumevanja in oblikovanja utemeljenih argumentov ter uporaba kriterijev in kritičnega mišljenja.

193

9+ Vrsta aktivnosti: igra Tema: podnebne spremembe Starost: 9+ Trajanje: 15 minut Predmeti: geografija, naravoslovje AKTIVNOST PRIPRAVIL: arche noVa

POGLAVJA Pisanje

Podnebna tombola

PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Predstavitev vsebine Na globalno podnebje so že od nekdaj vplivala naravna nihanja, ki so se razvijala v daljših časovnih obdobjih, vendar dandanes razvoj napreduje hitreje kot kadarkoli prej. Danes skoraj noben strokovnjak za podnebje ne govori več o naravnem razvoju. Trenutni podatki prikazujejo t. i. »antropogene« podnebne spremembe – globalno segrevanje, ki ga povzročajo človeška dejanja. Pri veliki količini človeških dejavnostih v ozračje izpuščamo toplogredne pline. Najpomembnejši vidiki teh dejavnosti so poraba virov in fosilnih goriv, demografski razvoj, nadaljnja globalizacija in tehnični napredek svetovnega gospodarstva. Besedilo: ARCHENOVA e.V. Za več informacij o tej temi: glej Poglavje 6 glej Poglavje 7 glej Poglavje 8

Povzetek aktivnosti Podnebna tombola je interaktivna igra spoznavanja drugih, njihovih mnenj ter znanj o podnebnih spremembah. Dejavnost se lahko uporablja za začetek ali za povzetek teme.

194

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

Primer listka za tombolo s 16 polji (4 x 4): ... lahko razloži podnebne spremembe.

… pozna dve vrsti zelenjave, ki trenutno uspevata v tej regiji.

… kupi več kot 5 kosov oblačil na mesec.

… pozna povezavo med plini, ki jih spušča krava, in podnebnimi spremembami.

… se je peljal z letalom

… jé meso samo enkrat na teden.

… ve, kje se odvija podnebna konferenca ZN v letu 2015.

… zna našteti dva vpliva podnebnih sprememb.

… si je ogledal film o podnebnih spremembah.

… ve, kaj je CO2.

… je prišel peš ali s kolesom.

… ni še nikoli jedel organske hrane.

… je prišel z avtobusom ali vlakom.

… pušča naprave v stanju pripravljenosti.

… je videl polarnega medveda.

… ne verjame v podnebne spremembe.

PODNEBNE SPREMEMBE

1. korak: Vsak udeleženec prejme listek za tombolo. Če je potrebno, lahko učitelj/profesor izjave na listku prilagodi potrebam svoje ciljne skupine, preden listke razdeli.

Pisanje

Korak za korakom

2. korak: Vsak udeleženec prejme listek za tombolo. Polja vsebujejo pisne izjave/vprašanja o podnebju. Po znaku za začetek udeleženci vstanejo s svojih mest in hodijo po prostoru ter iščejo druge učence, ki lahko odgovorijo na izjave/vprašanja na listku. Ko najdejo takšno osebo, zapišejo njeno ime v ustrezno polje. Vsako ime je lahko na listku zapisano samo enkrat. 3. korak: Cilj igre je zapolniti vodoravno, navpično ali diagonalno črto polj z imeni udeležencev. Kdor konča prvi, zavpije: »Tombola!« Igra se lahko zaustavi ali nadaljuje še nekaj minut. 4. korak: Ko se igra zaključi, se učitelj/profesor z udeleženci pogovori o izjavah in vidikih z listka za tombolo.

Pedagoški cilji Igra učitelju/profesorju predstavlja dober pregled nad znanjem udeležencev o temi ter prikaže različna mnenja, ki obstajajo v razredu. Vloga učitelja/profesorja je, da opazuje, udeleženci pa delujejo samostojno in v interakciji z drugimi. Odgovornost udeležencev je, da si izmenjujejo in zbirajo mnenja ter podatke, ne da bi se počutili, kot da jih učitelj/profesor ocenjuje. Drugi pozitivni stranski učinek je fizično gibanje.

195

14+ Vrsta aktivnosti: vaja/igra vlog Tema: okolje, podnebne spremembe, človekove pravice, mediji Starost: 14+ Trajanje: 45–60 minut Predmeti: podnebne spremembe, okolje AKTIVNOST PRIPRAVIL: BGRF

POGLAVJA Pisanje

Intervju – Pogovarjajmo se zeleno

PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Predstavitev vsebine Podnebne spremembe so že povzročile veliko vplivov na človeka in naravne sisteme na vseh celinah; druge vplive pričakujemo v kratkem času – v naslednjih nekaj letih s povečevanjem globalnega segrevanja. Raznolikost podnebja opazno vpliva na vodo, sisteme za proizvodnjo hrane, gospodarstvo na splošno ter se odraža na zdravju, družbenem statusu in življenjskem slogu veliko ljudi po vsem svetu. Pri človeških družbah vplivi podnebnih sprememb večinoma poslabšajo že tako kritične situacije (revščina, pomanjkanje hrane, slabo upravljanje z zemljo, preseljevanje zaradi vojn itd.), najbolj negativno pa vplivajo na najrevnejše in najbolj ranljive ljudi. Osveščanje o različnih vidikih problema podnebnih sprememb na vsakodnevni ravni lahko doseže več ljudi in tako posreduje splošna sporočila na sprejemljiv način. Mediji navadno posredujejo takšna sporočila in predstavijo veliko različnih pogledov. Besedilo: Stefano Caserini Za več informacij o tej temi: glej Poglavje 7

Povzetek aktivnosti Aktivnost je sestavljena iz igre vlog v okviru novinarskega intervjuja. To je pomembna dejavnost, ki ne samo spodbuja ustvarjalnost in razvija domišljijo sodelujočih, temveč tudi poudarja druž-

196

Namen dejavnosti je, da se mladi postavijo v »položaj« različnih ljudi – ljudi različnih poklicev, ki predstavljajo učinke na podnebne spremembe z različnih vidikov. Preko vlog bodo sodelujoči oblikovali trenutne probleme in možne rešitve vpliva družbe na podnebne spremembe.

Korak za korakom 1. korak: Prosite sodelujoče, da se razdelijo v majhne skupine dveh ali treh ljudi. V vsaki skupini se morajo dogovoriti, kdo bo prevzel katero vlogo: vlogo novinarja ali državljana.

POGLAVJA Pisanje

beno vpletenost dejavnosti proti podnebnim spremembam preko spoprijemanja s problemom na vsakodnevni ravni.

PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Na prej pripravljene listke zapišite nazive predstavnikov različnih družbenih skupin in nato listke zložite tako, da napisanega ni videti. Vsaka skupina vzame en listek, prebere, kaj piše na njem, in tako izve za svojo vlogo. Poklici/družbene vloge so lahko sledeči/e (ali drugi/e): • • • • • •

Predstavnik ekološke nevladne organizacije Učitelj geografije Kmet Učenec iz revne družine, ki je moral pustiti šolo, da bi z delom na polju zaslužil zase in za svojo mamo Gospodinja Znanstvenik, ki živi na otoku Livingston

2. korak: Po vsem tem si sodelujoči vzamejo 5 minut za razmislek. Sodelujoči, ki so v vlogi intervjuvanca, morajo razmisliti o svoji novi osebnosti, si predstavljati svojo novo situacijo in okoliščine, pomisliti na svoje priložnosti, probleme, družbene pravice, ki vplivajo na podnebne spremembe, ter kako se te odražajo na njegovem/njenem poklicnem in/ali zasebnem življenju. Premisliti morajo tudi o tem, ali se bodo odločili to deliti s predstavnikom medijev. Učitelji/profesorji, če je potrebno, lahko pomagajo sodelujočim pri osredotočanju na njihovo vlogo – povedo jim nekaj preprostih namigov ter jim pomagajo se vživeti v njihove nove osebnosti na zelo praktičen način, npr.: »Doma nimaš pitne vode.« »Aktivno sodeluješ na uličnih protestih proti podnebnim spremembam.« in tako naprej. Drugi sodelujoči, ki so »novinarji«, zabeležijo teme, o katerih bodo spraševali, osredotočiti pa naj

197

3. korak: Izvedba intervjuja (15 minut). Med intervjujem prosite »novinarje«, da si na kratko zabeležijo odgovore intervjuvancev, da se jih lahko posreduje preostali skupini, ki bo odigrala vlogo »družbe«. Ko čas za intervju poteče, prosite vsako skupino, da opiše, kakšen je bil intervju kot celota in kateri so bili najbolj zanimivi/uporabni/problematični trenutki. Naj se začne razprava. Učitelj/profesor oz. posrednik vpraša vsako skupino, kako so se ljudje počutili, ko so bili v središču javne pozornosti (v vlogi novinarja). Skupino, ki predstavlja »družbo«, spodbudimo, da postavlja vprašanja/izpostavlja probleme in analizira situacijo. Učitelj/profesor oz. posrednik lahko pripravi tudi tehnične pripomočke (mikrofone, luči, kamere), ki so v navdih glavnim sodelujočim.

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

se poizkusijo na praktično plat teme. Kljub temu da so teme povsem odvisne od sodelujočega, ki je v vlogi novinarja, mora ta med intervjujem obdelati več glavnih tem: obstoječi zakoni, dogodek iz bližnje preteklosti/nesreče, institucije, ki delajo na tem, pravice prizadete osebe, napoved za prihodnost in predlogi za rešitev problema.

Pisanje

Izobraževalni priročnik

Pričakovan rezultat: večja osveščenost mladih o specifičnih situacijah iz resničnega življenja v kontekstu konkretnih rezultatov podnebnih sprememb. Izboljšave dialoga med mladimi in povečano zanimanje za globalne teme s prenosom ključnih vplivov na vsakodnevno raven. Predstavitev vloge institucij pri oblikovanju mirne in ekološko uravnovešene družbe.

Pedagoški cilji • • •

Spodbujati osveščenost o specifični temi. Spodbuditi mlade, da izrazijo svoje mnenje. Spodbujati spremembe vlog, da bi se osredotočili na skupno razumevanje in delitev idej z drugimi

198

POGLAVJA

Barometer mnenj “Vzroki podnebnih sprememb” Tipologija aktivnosti: interaktivni barometer Tema: podnebne spremembe Starost: 14+ Trajanje: 15 minut Predmeti: geografija, etika, naravoslovje AKTIVNOST: arche noVa

Matematika

14+

PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Predstavitev vsebine Najnovejše raziskave dokazujejo obstoj t. i. »antropogenih« podnebnih sprememb, globalnega segrevanja, ki je posledica človekovega delovanja. Medvladni forum o podnebnih spremembah (IPCC) – neodvisni znanstveni forum, ki ga sestavlja več sto znanstvenikov s celega sveta – je to tezo potrdil in o tej temi tudi redno poroča. Kljub temu pa še vedno obstajajo t. i. »podnebni skeptiki«, ljudje, ki obstoj globalnega segrevanja zanikajo, dvomijo, da za podnebnimi spremembami stoji človek, ali pa celo dvomijo v posledice globalnega segrevanja, ki ga napovedujejo znanstveniki. Trditve »podnebnih skeptikov« se vrstijo vse od »ni dokazov za globalno segrevanje«, »sto let ni dovolj dolgo obdobje za takšno sklepanje« ali »ne moremo zaupati nepotrjenim računalniškim modelom« pa do »na učinek tople grede najbolj vpliva izhlapevanje vode« ter »podnebje se že od nekdaj spreminja«. Za boljši vpogled lahko obiščete spletno stran http://grist.org/series/skeptics/, kjer se nahaja približno 300 možnih odgovorov na trditve »podnebnih skeptikov«. Čeprav so ozadja in razlogi za dvom posameznih »podnebnih skeptikov« lahko različni, obstajajo dokazi, da imajo nekateri izmed njih tesne povezave s premogovniško in naftno industrijo oziroma so njihove kampanje financirane s strani slednjih, ki se bojijo, da bi zaradi ukrepov za varstvo podnebja utrpele ekonomske izgube. Exxon Mobil je le en takšen primer. Besedilo: ARCHENOVA e.V. Za več informacij o tej temi: glej Poglavje 6 glej Poglavje 7 glej Poglavje 8 199

POGLAVJA

Povzetek aktivnosti

Korak za korakom 1. korak: Učitelj/profesor predstavi trditev o razlogih za podnebne spremembe ter znotraj učilnice določi fizično mesto za potrditev (»strinjam se«) in mesto za zanikanje (»se ne strinjam«) te trditve. To lahko stori tako, da določi dva različna kota v učilnici ali pa na tla učilnice položi dva lista papirja, na katerih piše »se strinjam«/»se ne strinjam«.

Matematika

To je aktivnost pridobivanja različnih mnenj v razredu. Cilj je izpostaviti znanje in mnenja učencev/dijakov o razlogih za podnebne spremembe. Ta metoda se je izkazala kot odlično izhodišče za delavnico ali spoznavanje novih tem.

PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

2. korak: Učenci/dijaki imajo na voljo nekaj časa, da premislijo o trditvi, nato pa se na podlagi svojega mnenja premaknejo v ustrezni kot oziroma do lista papirja. Tisti, ki v svoj odgovor niso prepričani, pa naj si izberejo mesto »vmes« med dvema dodeljenima lokacijama. 3. korak: Učitelj/profesor udeležence iz vsake skupine vpraša, zakaj so se odločili za svoj odgovor. Povabljeni so, da o tem razpravljajo tudi med seboj. 4. korak: Učitelj predstavi naslednjo trditev in tako dalje. Med to aktivnostjo naj učitelj/profesor ne uporabi več kot štiri trditve. 5. korak: V zadnjem delu aktivnosti učitelj/profesor in učenci/dijaki ovrednotijo paleto obstoječih mnenj v razredu: ali obstajajo prevladujoča mnenja, in če, zakaj? Bi se nekatere učence dalo prepričati z mnenji drugih učencev? Morda bodo nekatere trditve zahtevale uporabo interneta za iskanje ustreznih preverjenih informacij. Primeri trditev: • »Podnebne spremembe so naravni proces, ki je starejši od človeške rase.« • »Podnebne spremembe so ustvarili ljudje.« • »CO2 ne proizvajajo ljudje, temveč oceani.« • »Vulkani proizvedejo več emisij CO2 kot ljudje.« • »Globalno segrevanje povzroča sonce in izhlapevanje vode.« • »Podnebne spremembe ne vplivajo na moje vsakdanje življenje.« 200

• •

»Vsi ljudje na svetu bi morali imeti pravico proizvajati enako količino CO2.« »Vse države bi morale imeti pravico proizvajati enako količino CO2.« »Za vsako državo bi bilo potrebno uvesti kvoto emisij CO2.« »Z letalom bi smeli potovati le poslovneži. Turistom je odslej vožnja z letalom prepovedana.« »Način življenja v bogatih državah se mora spremeniti.« »Jaz sam ne morem storiti ničesar.« »Zmanjšanje emisij CO2 pripomore k blaženju podnebnih sprememb.« »Danes smo o vremenu in podnebju bolje obveščeni kot pred dvesto leti. Zato so spremembe v podnebju bolj opazne.« »Potrebno bi bilo prepovedati govedorejo.« »Metan oddajajo živali, zato ni povezan s človeškim delovanjem.«

Med drugim se metan proizvede v želodcih prežvekovalcev (npr. kravah) in se izloča s spahovanjem. Naraščajoča poraba mesa privede do povečanja govedoreje po vsem svetu in posledično do naraščanja emisij metana.

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

• • • • • • • •

Matematika

Izobraževalni priročnik

Pedagoški cilji Učitelj/profesor spozna mnenja svojih učencev/dijakov, ki jih lahko nato poveže z drugimi temami. Učence/dijake se obravnava v skladu z njihovo »ravnjo znanja« in njihovo mnenje se jemlje resno. Ta metoda se lahko aplicira tudi na učenje drugih tem, kjer se uporabi kot orodje za refleksijo o delovanju posameznikov/njihovih aktivnostih, porabi/potrošnji itd. ter celo kot zaključek/povzetek delavnice.

201

POGLAVJA

Različne emisije, različne odgovornosti

Vrsta aktivnosti: matematika Tema: emisije, delež na prebivalca, odgovornosti Trajanje: 6 ur (2 uri analize podatkov + 2 uri pisanja + 2 uri razprave v razredu) Predmeti: matematika, naravoslovje AKTIVNOST PRIPRAVIL: ISTITUTO OIKOS

Matematika

14+

PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Predstavitev vsebine Če želimo znotraj teme delitve prizadevanj za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov govoriti o podnebni pravičnosti in enakosti, moramo vzeti v obzir nekaj osnovnih podatkov o tem, koliko različne države prispevajo k temu problemu danes in kolikšen je bil njihov prispevek v preteklosti. Ob upoštevanju sedanjih in kumulativnih emisij CO2 (glavni toplogredni plin) lahko izpostavimo ne le zanimive in relevantne razlike med razvitimi državami in državami v razvoju, temveč tudi razlike znotraj obeh skupin. Ker se bruto domači proizvod uporablja kot pokazatelj blaginje, bi bilo zanimivo izvedeti, ali obstaja povezava med količino emisij na prebivalca in BDP-jem na prebivalca. Besedilo: Stefano Caserini Za več informacij o tej temi: glej Poglavje 7.4 glej Poglavje 8.4

Povzetek aktivnosti Precej pogosto se srečujemo z grafi, ki nam pojasnjujejo določene pojave, redkeje pa poiščemo informacije ter nato sami izdelamo svoj lasten diagram. Cilj te aktivnosti je, da udeleženci sami izdelajo dva grafa, ki prikazujeta količino CO2 emisij na prebivalca glede na določeno število držav 202

Vse izračune in grafe je mogoče izvesti s standardno programsko opremo za razpredelnice, npr. MS Excel.

Gradivo za prenos

POGLAVJA Matematika

(npr. 10, 20 ali 30). Vsak si izbere svojo državo. Prvi graf je »slika« emisij na prebivalca iz leta 2012 (ali zadnje leto z razpoložljivimi podatki). Drugi graf pa prikazuje kumulativne emisije na prebivalca med leti 1971 in 2012 (ali zadnje leto z razpoložljivimi podatki). Pomembno je vedeti, kako analizirati podatke o emisijah CO2, saj lahko s primerjavo količine emisij v preteklosti ugotovimo, kakšen je realni prispevek k problemu globalnega segrevanja.

PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

GHG emissions_DATA1971-2012.xls

Korak za korakom Korak 0: O podatkih, ki se jih uporablja v tej aktivnosti V tej aktivnosti se uporablja podatke o emisijah CO2 in prebivalstvu, pridobljene pri Mednarodni agenciji za energijo (IEA). Vsako leto so na spletni strani Mednarodne agencije za energijo na voljo brezplačni in posodobljeni podatki v obliki Excel. To lahko preverite z obiskom statistične spletne strani IEA in poiščete letne podatke o CO2 (Annual CO2 data) v sekciji najnovejše statistike (Latest statistics). Kliknite nanjo ter na novi spletni strani poiščite povezavo za prenos podatkov in prenesite datotekoExcel, ki se navadno imenuje CO2 Highlights 201x - Excel tables (»x« se s posodobitvami spreminja). Maja 2015 je bila na voljo datoteka s podatki za obdobje 1971–2012, imenovana CO2_Emissions_ From_Fuel_Combustion_Highlights_2014.XLS. Prenesete jo lahko: tukaj. Enake podatke lahko najdete tudi v gradivu za prenos te aktivnosti GHG emissions_DATA19712012.xls. V tej datoteki se nahajajo tudi primeri izračunov in grafov, ki jih lahko uporabljajo učitelji. Opomba 1: Podatki IEA, ki se uporabljajo v tej aktivnosti, so prestavljeni v letnem poročilu CO2 EMISSIONS FROM FUEL COMBUSTION IEA STATISTICS – HIGHLIGHTS (IEA statistika CO2 emisij nastalih z izgorevanjem goriva – glavne točke), kjer lahko najdete več informacij o podatkih in njihovih trendih. 203

POGLAVJA Matematika

Opomba 2: Morda se boste odločili uporabiti podatke, ki so na voljo tukaj v CAIT Climate Data Explorer - World Resources Institute Svetovni inštitut za naravne vire. Ta spletna stran ponuja grafe in zemljevide, ki prikazujejo podatke o emisijah na prebivalca, vendar je za razumevanje podatkov na tej strani potrebno imeti določeno predznanje, ki ga ta aktivnost ne pokriva. Vse potrebne informacije pa so dostopne na spletni strani CAIT .

PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Sledijo koraki za izvajanje te aktivnosti v razredu. Učenci/dijaki lahko delajo samostojno ali v skupinah. 1. korak: Prenesite datoteko in se prepričajte, da so vsi posamezniki oziroma skupina prejeli datoteko. 2. korak: Vsak posameznik oziroma skupina izbere svojo državo in ustvari datoteko z razpredelnico, ki prikazuje podatke o izbrani državi (podatki so dostopni v preneseni datoteki): • letni podatki o emisijah CO2 z razpredelnice CO2 SA (podatki so v milijonih ton CO2) • letni podatki o prebivalstvu z razpredelnice POP (podatki so v milijonih prebivalcev)

204

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Matematika

Izobraževalni priročnik

3. korak: V Excel datoteki vsak posameznik oziroma skupina analizira sledeče: • letne emisije na prebivalca (emisije/prebivalstvo = tone/prebivalca) • kumulativne emisije na prebivalca (vsota emisij med 1997 in 2012/vsota prebivalstva med 1997 in 2012). Kot primer si lahko pogledate izračune za Italijo in Kitajsko na straneh Graf1 - Italija in Graf 1 – Kitajska prenesene datoteke GHG emissions_DATA1971-2012.xls. 4. korak: V Excel datoteki vsak posameznik oziroma skupina za svojo izbrano državo izdela graf, ki prikazuje trend letnih emisij za obdobje 1971–2012 ter kumulativen trend emisij za obdobje 1971–2012. Spodaj je prikazan primer za Italijo in Kitajsko (glej tudi strani Graf 1 – Italija in Graf 1 – Kitajska prenesene datoteke GHG emissions_DATA1971-2012.xls):

205

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Matematika

Izobraževalni priročnik

5. korak: Pridobljene podatke vseh učencev delite z razredom in primerjajte količino emisij CO2 na prebivalca različnih držav za leto 2012. Izdelate lahko histogram, podobno kot prikazuje spodnji primer 25 držav (glej stran Graf 2 – 25 countries v preneseni datoteki GHG emissions_DATA19712012.xls):

206

POGLAVJA Matematika

6. korak: Primerjajte kumulativne emisije CO2 za 1971–2012 različnih držav ter z razredom delite pridobljene podatke vseh učencev/dijakov. Izdelate lahko histogram, podobno kot prikazuje spodnji primer 25 držav (glej stran Graf 2 – 25 countries prenesene datoteke GHG emissions_ DATA1971-2012.xls):

PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

7. korak: Sedaj pa lahko izdelate histogram, ki prikazuje skupaj (eno ob drugi) količino emisij CO2 na prebivalca v 2012 in kumulativne CO2 emisije na prebivalca za obdobje 1971–2012, kot prikazuje spodnji primer (glej stran Graf 2 – 25 countries prenesene datoteke GHG emissions_DATA19712012.xls):

207

POGLAVJA Matematika

PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

8. korak: Udeleženci naj nato napišejo kratko poročilo o svojih opažanjih in mislih o pridobljenih podatkih. Svoje poročilo naj poimenujejo ter poskušajo odgovoriti na vprašanja tipa: • Katere države proizvedejo več emisij in katere manj? • Kako velika je razlika med bogatimi in revnimi državami? • Kako se prispevek iz leta 2012 razlikuje od »kumulativnega« prispevka med letoma 1971 in 2012? Če želite izvedeti več: Ali bogate države res proizvedejo več toplogrednih plinov? 9. korak: Vsak posameznik oziroma skupina bo javno predstavila svoje poročilo. Sledili bosta primerjava in razprava o predelani temi. Več informacij na to temo lahko poiščete na spletu ali v različni literaturi. Opomba: Graf iz 5. in 6. koraka je lahko tudi bolj kompleksne narave, kot prikazuje spodnji primer, kjer X os predstavlja število prebivalstva posamezne države (ali skupine držav). Takšen graf je primeren samo za bolj napredne učence/dijake. 208

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Matematika

Izobraževalni priročnik

Pedagoški cilji Branje rezultatov iz razpredelnic je samo po sebi abstraktno, medtem ko grafi pomagajo pri vizualizaciji trendov skozi leta ter prikažejo nastanek določenih pojavov. Izdelava grafov, ki so pogosto orodje za raziskovanje in izvajanje analiz, je prvi korak pri učenju, kako preveriti, primerjati in analizirati podatke, tudi tiste na videz bolj kompleksne. Vabimo vas, da udeležencem predstavite pisanje poročil in jih s tem naučite znanstvenega jezika ter spodbudite razredne debate (nastop pred občinstvom). Raziskovanje, analiziranje in primerjava znanstvenih podatkov pripomore k razvijanju kritičnega mišljenja pri učencih/dijakih. Na drugi ravni pa primerjava globalnih podatkov pomaga učencem/dijakom razumeti, da je nekatere pojave možno dognati le s pridobitvijo globalne perspektive o emisijah. Takšna metoda nam omogoča udeležencem približati koncept enega sveta; globalni pojavi so med seboj povezani in vsi smo del iste, večje skupnosti.

209

POGLAVJA

Kako izdelati klimogram

Vrsta aktivnosti: matematične kompetence Tema: podnebne spremembe (razlike med podnebjem in vremenom) Starost: 14+ Trajanje: 45 minut Predmeti: geografija, matematika AKTIVNOST PRIPRAVIL: PEIPSI

Matematika

14+

PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Predstavitev vsebine Vsak kraj na Zemlji ima svoje vreme. Različni kraji po svetu pa imajo tudi svoje različice »tipičnega« vremena. Nekateri kraji so suhi, nekateri bolj vlažni, spet drugi so vroči, kakšni bolj hladni, nekateri pa imajo vsega po malem. Vreme sestavljajo temperatura, padavine (dež in sneg) ter smer in hitrost vetra. Znanstveniki, ki preučujejo vreme, zbirajo podatke iz različnih krajev po svetu in tako določijo povprečje določenega kraja. To povprečje ali tipična vrsta vremena, ki se pojavlja skozi celo leto, se imenuje podnebje. Da bi prikazali povprečno letno temperaturo in količino letnih padavin, si znanstveniki pomagajo z izdelavo klimogramov (grafi podnebja). Besedilo: PEIPSI CTC Za več informacij o tej temi glej Poglavje 5.4

Povzetek aktivnosti Pisanje podatkov v obliki poročil ni vedno najoptimalnejši način predstavljanja informacij. Klimatologi pogosto uporabljajo grafe, saj so ti enostaven, a učinkovit način posredovanja statističnih podatkov.

210

Klimogram ali »graf podnebja« je hiter in enostaven način pridobivanja informacij o podnebju določenega kraja. Obstajata dva pomembna elementa: padavine in temperatura. Pod padavine spadajo vse oblike vode, ki padajo na zemeljsko površje (primeri: dež, sodra, sneg, toča). Temperatura pa pomeni, kako topel ali hladen je zrak. Za izdelavo klimograma so potrebni naslednji podatki: nekaj spletnih strani, kjer lahko najdete podatke o podnebju mesta po vaši izbiri: • http://www.climate-charts.com/world-index.html • http://www.worldclimate.com • Svetovna meteorološka organizacija

POGLAVJA Matematika

Ta aktivnost pomaga učencem/dijakom upravljati s podatki o podnebju ter prepoznati razlike med podnebjem in vremenom; torej razumeti, kaj je »tipično« podnebje in kdaj lahko govorimo o podnebnih spremembah.

PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Gradivo za prenos Climate graph template.pdf

Korak za korakom 1. korak: (učitelj/profesor ima/poda podatke – povezave v uvodnem kratkem opisnem okencu) Dva sklopa podatkov: povprečne mesečne padavine v milimetrih (mm) in povprečne mesečne temperature v stopinjah Celzija (ºC) za vsak mesec. 2. korak: Narišemo dve osi, ki bosta vsebovali zgoraj omenjene podatke. Na vodoravni osi označimo mesece, leva vertikalna os naj vsebuje temperaturo, desna pa padavine. (Za učitelja/profesorja – primer klimograma lahko najdete v gradivu za prenos ali na tej spletni strani.) 3. korak: S svinčnikom narišete stolpčni grafikon, ki prikazuje povprečno količino mesečnih padavin. Pazite, da za vir podatkov uporabite desno vertikalno os. 4. korak: Stolpce natančno pobarvajte z modro barvico. 5. korak: S svinčnikom označite točke, ki prikazujejo povprečno mesečno temperaturo. Pazite,

211

POGLAVJA

da za vir podatkov uporabite levo vertikalno os, še posebej pomembno pa je, da majhne točke, ki predstavljajo mesece, vstavite v sredino vsakega od stolpcev. 6. korak: Nato narišete graf krivulje tako, da z rdečo barvico povežete točke z gladko krivuljo. Ne uporabljajte ravnila. Oba konca krivulje izpeljete do roba grafa, tako kot ga zahteva graf.

8. korak: Analizirajte klimogram. Pri analizi si lahko pomagate z naslednjimi vprašanji: • Kateri kraj ima najnižjo povprečno letno temperaturo? • Kateri kraj ima najhladnejšo/najtoplejšo zimo (januar, februar, marec)? • Kateri kraj ima najvišjo povprečno letno temperaturo? • Kateri kraj ima najhladnejše/najtoplejše poletje (julij, avgust, september)? • Kateri kraj ima največjo količino letnih padavin? • Kateri kraj ima najbolj vlažno poletje (julij, avgust, september)? • Kateri kraj ima najbolj vlažno zimo (januar, februar, marec)? • Podnebje katerega kraja je najbolj primerljivo s podnebjem tvojega domačega mesta?

Matematika

7. korak: Klimogram dopolnite z označbo obeh osi ter ga ustrezno poimenujte.

PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Za učitelja/profesorja: • Klimogram je uporabno orodje za primerjavo podnebij različnih svetovnih mest oziroma za primerjavo domačega mesta z drugimi mesti. • Udeleženci lahko tudi s spletnim brskalnikom poiščejo slike, ki predstavljajo posamezne podnebne tipe. Več informacij na: • http://fcweb.limestone.on.ca/~stridef/G9%20Ac%20Geography/Unit%203%20Lesson%20 5%20Climate%20Graph.pdf • http://www.nationalgeographic.com/geobee/study-corner/activity-5/ • http://www.geogspace.edu.au/core-units/years-7-8/inquiry-and-skills/years-7-8/y78-is-illus1.html

Pedagoški cilji Ta aktivnost je dobra medpredmetna povezava med matematiko in geografijo. Učenci/dijaki se učijo branja in analiziranja podatkov ter risanja grafov. Pomembno je, da so udeleženci seznanjeni z različnimi tipi grafov, saj je vsak graf na svoj način najbolj primeren za prikazovanje določenega tipa podatkov. To poglavje predstavi interpretacijo

212

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

Matematika

Udeleženci vadijo analiziranje podatkov ter kako iz njih izluščiti najpomembnejše informacije. Z iskanjem čim bolj zanimivega načina podajanja informacij pa gradijo na svoji kreativnosti ter razvijajo kritično mišljenje. Dana jim je tudi priložnost, da rezultate svojih raziskav predstavijo razredu

PODNEBNE SPREMEMBE

in risanje stolpčnih, črtnih in podnebnih grafov ter grafe sorazmerij in krivulje.

213

POGLAVJA

Zmagovalci ali poraženci Vrsta aktivnosti: eksperiment Tema/ključne besede: podnebne spremembe/obnovljivi viri energije, zmanjšanje porabe energije Starost: 11+ Trajanje: 4 x 45 minut Predmeti: geografija, biologija, matematika, fizika, etika in državljanska vzgoja AKTIVNOST PRIPRAVIL: SCCD

Matematika

11+

PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Predstavitev vsebine Ko je mrzlo, zakurimo peč. Z uporabo premoga nam pred lastnimi očmi začne izginjati delček zgodovine. Ko pri kuhanju juhe uporabljamo plin, vsako minuto pogubimo del več milijonov let stare zgodovine. Premog, nafta in zemeljski plin so fosilna goriva, t. i. neobnovljivi viri energije. Nastali so pred milijoni let, zaloge, ki so ostale, pa so vse, kar še imamo. Kar smo porabili, se ne da obnoviti. In kaj bomo storili, ko bodo zaloge izčrpane? Nekateri ljudje razmišljajo pametno; varčujejo z energijo in se poslužujejo drugih, neizčrpnih virov energije. Narava nam ponuja celo paleto obnovljivih virov energije: • voda, • veter, • geotermalna energija, • bioenergija, • sončna energija. Količina sončne energije, ki vsako leto doseže zemeljsko površje, je 10.000-krat večja od sedanje svetovne porabe energije. Uporaba alternativnih metod gradnje hiš lahko pripomore k varčevanju z energijo, ustvari boljše okolje ter boljše ozračje tako v mestih kot na vasi. Varčevanje z energijo in sajenje dreves ima tudi pozitiven učinek na zmanjševanje podnebnih sprememb. Najsodobnejše metode gradnje so usmerjene k varčevanju z energijo. Višji naložbeni stroški so protiutež dolgoročnim prihrankom pri stroških energije. Obstajajo hiše, ki za vir elektrike uporabljajo veter, vodo segrevajo sončne celice, računalniki pa nadzorujejo gretje in ventilacijo. Morda 214

POGLAVJA

ste tudi sami lastnik solarnega polnilnika ali kalkulatorja na sončno energijo. Z gradnjo bolje izoliranih hiš ljudje varčujejo pri ogrevanju. Sajenje dreves na specifičnih lokacijah okoli hiše ter uporaba strešnih kritin svetlih barv prav tako pripomoreta k zmanjševanju porabe energije.

Povzetek aktivnosti Cilj te aktivnosti je otroke in mladostnike seznaniti z osnovnimi tipi obnovljivih virov energije, še zlasti s sončno energijo in njeno uporabo. Poudarek je na dveh razmeroma preprostih načinih zmanjševanja porabe energije: sajenje dreves in uporaba svetlih barv pri gradnji hiš v mestih.

Matematika

Za več informacij o tej temi: glej Poglavje 8

PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Korak za korakom 1. korak: Učitelj/profesor izbere okolico blizu šole. Ta okolica naj vsebuje ulice, hiše ali stanovanjske bloke, trgovine in drevesa. Udeležence se razdeli v skupine po 4 ali 5. Vsaka skupina nariše zemljevid izbrane okolice. Zemljevid naj vsebuje glavno ulico, stranske ulice, hiše s posameznimi vhodi ter trgovine. Pomembno je označiti strani neba, sever–jug. 2. korak: Skupine udeležencev morajo ugotoviti, kateri del ulice (hiš) je toplejši, se pravi, kateri del je dlje časa izpostavljen soncu. To so vzhodni, južni in zahodni deli stavb ter severni del ulic. Udeleženci naj z rumeno barvo označijo prisojne dele hiš in ulic. 3. korak: Skupine udeležencev na zemljevidu z zelenimi krogci označijo drevesa, ki se nahajajo blizu hiš. 4. korak: Skupine udeležencev na zemljevidu označijo predele hiš in ulic: • ki jih poleti drevesa ščitijo pred soncem (z rdečo barvo); • ki jih pozimi drevesa ščitijo pred vetrom in mrazom (z modro barvo) – če so drevesa dovolj velika, oziroma raste okoli hiše več dreves, lahko ustvarijo protivetrne pasove ali mikroklime. 5. korak: Na zemljevidu z zvezdico (*) označi hiše, ki so svetle barve.

215

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

PODNEBNE SPREMEMBE

Matematika

Primer zemljevida:

6. korak: Skupine udeležencev preštejejo število oken (tako stanovanjskih hiš kot trgovin) ter izpolnijo naslednjo tabelo: (Opomba: Pri višjih stavbah lahko uporabijo matematične izračune, tako da število nadstropij pomnožijo s številom oken na posamezno nadstropje.) Število oken

Odstotek oken glede na skupno število oken

Skupno število oken Število oken, obrnjenih proti severu

…….. %

Število oken, obrnjenih proti jugu

…….. %

Število oken, zaščitenih med zimo

…….. %

Število oken, zaščitenih med poletjem

…….. % Število hiš

Skupno število hiš Število hiš svetle barve

…….. %

Število hiš temne barve

…….. %

216

POGLAVJA

Ali obstajajo hiše svetle barve, katerih okna so zaščitena tako poleti kot med zimo? To so domovi z manjšo porabo energije. Jih je veliko? So med takšnimi objekti tudi trgovine? 7. korak: Učitelj/profesor skupinam udeležencev predlaga, naj lastnike trgovin povabijo k intervjuju, da jih obvestijo o svojih odkritjih, ter jih povprašajo, ali tudi doma varčujejo z energijo.

Znotraj skupin odgovorite na naslednja vprašanja: •

Izmislite si zgodbo o ljudeh, ki živijo v hišah, katerih okna niso zaščitena ne poleti in ne pozimi.

•

Kako bi jim svetovali, da bi njihovi domovi postali prijetnejši in bolj varčni pri porabi energije?

Matematika

Zaključek

PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Udeleženci lahko to nalogo izvedejo v obliki pripovedovanja zgodbe pred ostalimi sošolci ali pa v pisni obliki.

Pedagoški cilji • • • • • •

Udeleženci skozi zanimiv način dela na terenu spoznavajo obnovljive vire energije in predlagajo načine, kako bi na obiskanih lokacijah z majhnimi spremembami izboljšali varčevanje z energijo. Nadgradijo svoje veščine kartiranja, orientacije na terenu in poglobijo svoje znanje geografije. Preko dela v skupinah se naučijo delovati kot ekipa ter spoznajo, kaj je potrebno za doseganje dobrih rezultatov. Izboljšajo svoje veščine pri komuniciranju o podnebnih spremembah, izdelovanju novih tehnologij in vplivu sajenja dreves. Sestavljanje vprašanj za intervju je dobra vaja za izboljšanje veščin komuniciranja in argumentiranja. Razširijo svoje poznavanje domačega okolja.

217

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

PODNEBNE SPREMEMBE

Brskanje po umu

11+

Predstavitev vsebine V skladu s teorijo sistemov biosfera kot najobsežnejši ekosistem predstavlja brezmejno mrežo interakcij, kjer so vsi sestavni deli med seboj povezani. Ekološki problemi tako že vplivajo na vsakdanje življenje ljudi, njihovi učinki pa bodo imeli vse večjo težo. Podnebne spremembe niso tema, ki bi zanimala zgolj znanstvenike, temveč je pojav, ki vpliva na vse nas. Na tiste, ki dihamo onesnažen zrak, na tiste, ki pijemo oporečno vodo, ki stradamo in se mučimo na opustošeni zemlji.

Naravoslovje

Vrsta aktivnosti: delo v skupinah Tema: podnebne spremembe Starost: 11+ Trajanje: 45 minut Predmeti: geografija, biologija, etika in državljanska vzgoja AKTIVNOST PRIPRAVIL: SCCD

Besedilo: Silvia Szaboova, SCCD Za več informacij o tej temi: glej Poglavje 3

Povzetek aktivnosti Glavni fokus te aktivnosti je razmišljanje znotraj konteksta. Z izbiro enega glavnega koncepta bodo udeleženci raziskovali vzroke in posledice tega koncepta na globalni in lokalni ravni. Delali bodo v skupinah in tako imeli priložnost razpravljati o vzrokih in posledicah z vidika vsakdanjega življenja.

218

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

Naravoslovje

PODNEBNE SPREMEMBE

Nov kontekst raziskave – pomembno je preoblikovati rešitve, ne le v profesionalnem življenju, temveč tudi tiste, ki so povezane z vsakdanjim življenjem. Če vam je kontekst znan, predlagamo rešitve z minimalnimi posledicami. S tega vidika lahko preprečimo težave.

Slike: Primer sodelovanja učencev na delavnici, Dresden, Nemčija

Korak za korakom 1. korak: Učitelj/profesor na velik kos papirja nariše krog in v sredino napiše idejo, stavke ali dejstvo. V našem primeru so to lahko »podnebne spremembe«. Vzemimo za primer spodnjo sliko. Pripravi toliko listov papirja, kolikor je skupin. 2. korak: Udeležence se razdeli v skupine po 4 ali 5. Njihova naloga bo poiskati možne posledice, povezane z opisom koncepta znotraj kroga, ter čim bolj natančno oblikovati svoje ideje. Spodbuja se jih k poglobljenemu in ne le površinskemu razpravljanju o glavni temi ter posledicah. Dobljeno formulacijo se napiše v naslednji krog na papirju ter s črto poveže z vzrokom (dejstvom) in posledico (lastna zasnova). Vse skupine obdelajo isto dejstvo/stavke. 219

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

PODNEBNE SPREMEMBE

Učitelj/profesor pomaga pri tem procesu tako, da se sprehaja od skupine do skupine ter zastavlja podvprašanja, npr. če je na listu papirja kaj nerazumljivega. S pogovorom in poenostavitvami usmerja svoje učence/dijake h kritičnemu razmišljanju. 3. korak: Skupine nadaljujejo delo v podobni sekvenci predlogov drugega, tretjega reda, jih zapišejo v kroge na papirju ter slednje povežejo z dvema ali tremi črtami. Ta postopek se ponovi s posledicami tretjega, četrtega, petega reda. 4. korak: Na koncu bo vsaka skupina predstavila svoje rezultate pred ostalimi ter primerjala svoje miselne procese z ostalimi skupinami.

Vir: G. Pike, D. Selby: Global education, Grada 1994

Pedagoški cilji

Naravoslovje

5. korak: Razprava. Zaključna skupna razprava se lahko osredotoča na razlike med predlogi vsake od skupin. Razpravljajte o tem, kako pomembno je imeti ustrezna dejstva, imeti priložnost zapisati potencialne posledice, razpravljajte o morebitnih povezavah med posledicami različnih stopenj.

Za učence/dijake je pomembno, da razpravljajo, da oblikujejo kritično mišljenje, da vidijo svet okoli njih kot nekaj soodvisnega. Imajo se priložnost soočiti z lastnim načinom delovanja v vsakdanjem življenju ter posledicami svojega obnašanja. Zelo pomembno je udeležence učiti ne le dejstva, temveč tudi načine, kako iskati povezave med vzrokom in posledico. Da pa bi lahko kritično gledali na odnose med vsem, kar se dogaja okoli njih, morajo spoznati čim več dejstev. Dober uvod v to aktivnost bi bil lahko premišljeno izbran kratek film, dokumentarec o podnebnih spremembah. Učitelji/profesorji lahko seveda to aktivnost uporabijo tudi pri drugih temah, odvisno od želenih ciljev: biotska raznovrstnost, okoljski migranti itd. V tem primeru naj se v osrednji krog napiše drugi stavek.

220

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

PODNEBNE SPREMEMBE

Drevesa v mestih

Predstavitev vsebine Urbanizacija planeta se zelo hitro širi. Vsi čutimo notranjo duševno potrebo, da bi se povezali z naravo. Celo v velikih mestih. Urbano zelenje je bilo spoznano za ključni naravni vir biotske raznovrstnosti ter življenjskih pogojev visoke kakovosti. Zelene infrastrukture ne bi smeli izpostavljati le strokovnjaki za urbano gozdarstvo, temveč predvsem politični predstavniki in občinske oblasti, katerih naloga je poiskati pravo ravnovesje med našim življenjem in Zemljo v skladu s trajnostnim razvojem.

Naravoslovje

Vrsta aktivnosti: naravoslovje, eksperiment, kartografija Tema: podnebne spremembe, urbano zelenje, ozelenitev, naloge dreves, globalno segrevanje Trajanje: dolgoročni projekt, 1 šolsko leto Predmeti: geografija, biologija, matematika, državljanska vzgoja in etika AKTIVNOST PRIPRAVIL: SCCD

Ozelenitev mest, sajenje dreves, kjer je to potrebno in primerno, ima velik vpliv na lokalno podnebje ter manjše (lokalni vpliv) in velike (globalni vpliv) vodne cikle. Drevesa igrajo nenadomestljivo vlogo pri kakovosti človekovega življenja: ščitijo, čistijo in gnojijo zemljo, uravnavajo pretok vode ter ga med nenadnimi nevihtami mirijo, uravnavajo in izboljšujejo vlažnost ter kakovost zraka, vplivajo na podnebje, živalim zagotavljajo življenjski prostor, nudijo estetske in zdravstvene ugodnosti – vse to je razlog za ohranitev dreves v urbanem okolju. Navsezadnje: drevesa dihajo za nas. Absorbirajo CO2 in sproščajo O2. Ker je CO2 eden izmed toplogrednih plinov, s tem procesom drevesa zmanjšujejo globalno segrevanje. Besedilo: Silvia Szaboova, SCCD Za več informacij o tej temi: glej Poglavje 8

221

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

PODNEBNE SPREMEMBE

Povzetek aktivnosti Cilj te aktivnosti je udeležence seznaniti z življenjem dreves v mestih in z dejavniki, ki vplivajo na njihovo zdravje – kaj ga izboljša in kaj mu škoduje. Drevesa v mestih so bolj izpostavljena škodljivim dejavnikom kot tista v naravnem okolju. Na izbranem območju bodo raziskovali zelenje in skušali ugotoviti več o zdravju in učinku dreves.

1. korak: Učitelj/profesor izbere območje, ki je lahko blizu šole. Optimalno območje naj poleg ulic, hiš in stanovanjskih blokov vsebuje tudi parke ali vrtove. Udeležence se razdeli po skupinah od 3 do 4, vsaka skupina pa s svinčnikom nariše svoj zemljevid trenutnega zelenja. 2. korak: Udeleženci naj uporabijo različne barve za različne vrste dreves: listavce, iglavce, grmovje. V literaturi poiščejo in zapišejo ustrezna imena ter vrsto, nato pa s pomočjo spodnjih navodil pripišejo še povprečno starost dreves. Približna starost drevesa se izračuna na naslednji način: Izmerimo obseg drevesa, ga delimo z dva, nato pa obseg delimo še s tri. Na primer, če obseg drevesa meri 90 cm: 90 : 2 = 45 90 : 3 = 30 Starost drevesa je med 30 in 45 let.

Naravoslovje

Korak za korakom

3. korak: Izpolni tabelo: Število dreves: Povprečna starost dreves: Število grmov/grmičevja: Površina zelenice:

4. korak: V zemljevid vrišemo vse uhojene poti – bližnjice, ki so nastale s hojo. Učitelj/profesor s skupinami razpravlja o sledečih vprašanjih: • Bi te poti radi pozelenili? • Kako bi se tega lotili?

222

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

PODNEBNE SPREMEMBE

5. korak: Zdaj lahko udeleženci ocenijo ekonomsko in ekološko vrednost drevesa. »Posvoji« drevo, ki ti je najbolj všeč. Katere vrste je? Izbrano drevo oceni po lestvici od 1 do 3 (1 – najboljše/3 – najslabše): Kvaliteta zraka: z belo krpo pobriši površino listov. Je krpa postala prašna? Če je temu tako, to pomeni, da so listi tega drevesa postali prašni zaradi nabiranja škodljivih delcev iz ozračja (1 – krpa ostane čista/2 – krpa je rahlo prašna/3 – krpa je prašna).

Zavetje za živali: Z opazovanjem svojega drevesa (veje, debla, korenine) ugotovi, ali ta nudi dom kakšnim živalim. Katerim? Bi lahko te živali razvrstil/a v skupine? Ali je drevo njihov stalen ali začasen dom? Kaj pa okoliške rastline? Ali poleg trave blizu drevesa rastejo še kakšne druge rastlinske vrste? (1 – na drevesu so gnezda in živali, ki stalno bivajo v njem; v bližini drevesa so več kot 3 rastlinske vrste/2 – drevo obiskujejo 1–3 različne živalske vrste; v bližini drevesa so 1–3 rastlinske vrste/3 – na drevesu ni bilo opaziti nobenih živali; v bližini drevesa raste samo trava)

Naravoslovje

Pretok vode: Svoje drevo obišči med ali po dežju ter opazuj prst okoli njega. Je prst v bližini drevesa bolj ali manj vlažna? Če je manj vlažna, pomeni, da drevo izboljša absorpcijske sposobnosti prsti in tako upočasni pretok vode ter s tem pripomore k preprečevanju poplav in erozije (1 – prst pod drevesom je manj vlažna od prsti v njegovi okolici/2 – ni razlik med vlažnostjo prsti pod drevesom ali okoli njega/3 – prst pod drevesom je bolj vlažna od tiste okoli njega).

Uravnavanje temperature: Poleti posedi pod svojim drevesom. Je pod njim hladneje ali topleje, kot če bi bil/a izpostavljen/a neposrednim sončnim žarkom? Kaj pa pozimi? Ugotovi, ali tvoje drevo blaži vremenske in temperaturne ekstreme v mestu (1 – poleti je pod drevesom hladneje, pozimi topleje/2 – poleti je topleje, pozimi ni razlike/3 – ni razlike ne poleti ne pozimi). Gozdni donos: Bi se dalo padle veje/liste tvojega drevesa za kaj uporabiti? Ima uporabne plodove? (1 – ljudje in živali lahko jedo plodove/2 – živali lahko jedo plodove oz. padle veje, liste se lahko uporabi/3 ni koristi) S pomočjo svojega točkovanja odgovori na naslednje vprašanje: Kaj bi se zgodilo, če bi tvoje drevo nenadoma posekali? 6. korak: Drevesa kot spužve absorbirajo CO2 (ogljikov dioksid) in pomagajo zmanjševati količino škodljivih delcev in snovi v ozračju. Zdravo odraslo drevo lahko vsako leto absorbira 21 kg CO2 – ogljik se »shranjuje« v lesu, medtem ko se kisik vrne v ozračje. S tem seveda prikažemo le povprečno absorpcijo CO2. V resnici je mnogo bolj zapleteno: absorpcija CO2 je odvisna od značilnosti drevesnih vrst, od pogojev pod katerimi raste drevo in od starosti drevesa, kar pomeni, da je predelava CO2 vsako leto različna.

223

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

PODNEBNE SPREMEMBE

Izračunaj količino CO2, ki ga je vaše drevo tekom svojega življenja že absorbiralo (prvih nekaj let ni absorpcije). Naloga: Avtomobil povprečno izpusti v ozračje 0,28 kg CO2 na kilometer. Koliko kilometrov vožnje z avtomobilom je tvoje drevo uspelo »očistiti« v enem letu?

• • • • • •

Koliko je staro tvoje drevo? (uporabi formulo iz 2. koraka) Je starejše od tebe? Izmisli si zgodbo o dogodkih, ki bi jim bilo lahko drevo priča v svojem življenju. Je tvoje drevo zdravo? Kako si to ugotovil/a? Kaj bi storil/a, da drevesa ne bi posekali? To nalogo lahko opraviš v obliki pripovedovanja zgodbe pred svojimi sošolci ali v pisni obliki.

Pedagoški cilji S to aktivnostjo se bodo udeleženci učili risanja zemljevidov ter poglobili svoje znanje geografije in botanike. Z delom v naravi bodo imeli priložnost uporabiti različne metode opazovanja, kartiranja in računanja.

Naravoslovje

Zaključek V skupini odgovorite na naslednja vprašanja:

Učitelj/profesor ima priložnost, da svojim učencem/dijakom pomaga izboljšati sposobnosti razmišljanja v kontekstu, razpravljanja o vzrokih in posledicah. Udeleženci bodo delali v skupinah – priložnost izboljšanja timskega dela. Učitelj/profesor lahko skupinam nudi pomoč pri skupinskem delu. Del aktivnosti je reševanje problemov s poudarkom na rešitvah, ki bodo imele vpliv tako na lokalni kot globalni ravni.

224

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

PODNEBNE SPREMEMBE

Merjenje vremena

11+

Predstavitev vsebine Vreme na različne načine vpliva na nas. Vpliva na to, kaj počnemo in kaj oblečemo, kako potujemo, vpliva pa celo na naše počutje. Meteorologi merijo vremenske razmere različnih krajev in pridobljene podatke uporabijo pri poročanju in napovedovanju bodočih vremenskih razmer. Osnovne naprave so: termometer, barometer, anemometer, merilec padavin, vetrokaz, vremenski satelit.

Naravoslovje

Vrsta aktivnosti: naravoslovje Teme: podnebje, razlike med podnebjem in vremenom Starost: 11+ Trajanje: 45–60 minut Predmeti: geografija, naravoslovje AKTIVNOST PRIPRAVIL: PEIPSI CTC

Besedilo: PEIPSI CTC Za več informacij o tej temi: glej Poglavje 5.5

Povzetek aktivnosti Učenci/dijaki uporabijo svoje predznanje o napravah, ki jih znanstveniki uporabljajo za merjenje vremena. Igrajo igro, kjer morajo povezati slike naprav za merjenje vremena z opisi posamezne naprave. Svoje odgovore lahko preverijo na internetu ali s pomočjo učitelja/profesorja, ki jim pokaže pravilne slike. Osnovne naprave so: termometer, barometer, anemometer, merilec padavin, vetrokaz, vremenski satelit. Udeleženci analizirajo meritvene naprave glede na to, kako primerne bi lahko bile za merjenje vremena na drugih planetih, ali kako bi jih bilo potrebno modificirati, da bi zdržale ekstremne vremenske razmere.

225

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

PODNEBNE SPREMEMBE

Gradivo za prenos Instruments That Measure Weather.docx (naprave za merjenje vremena)

1. korak: Pobrskajte po svojem predznanju o napravah za merjenje vremena. Učitelj/profesor lahko vpraša: Kaj je vreme? Kako lahko opišemo vreme? (Kakšne elemente pri tem uporabljamo?) Katere naprave uporabljajo znanstveniki za merjenje vremena? Vreme je stanje ozračja, ki ga opazujemo v določenem kraju ob določenem času. Glavni dejavniki opazovanja so naslednji: temperatura, zračni tlak, veter, vlaga in padavine (oblaki). Podatki o teh dejavnikih so zelo koristni, saj lahko pomagajo pri opozarjanju ljudi na morebitne nevarne vremenske razmere, kot so nevihte in poplave. Udeleženci bodo zagotovo poznali termometer, morda pa ne bodo znali našteti še kakšne druge naprave za merjenje vremena. Razložimo jim, da obstaja še mnogo drugih naprav, ki jih znanstveniki uporabljajo za merjenje vremena. Celo naše oči so lahko pomembna naprava za merjenje vidljivosti ter opazovanje vremena.

Naravoslovje

Korak za korakom

2. korak: Pojdimo ven in pričnimo z merjenjem. Vsaka skupina dobi svoje naprave: termometer, barometer, anemometer, merilec padavin, vetrokaz ali vsaj nekaj od naštetega. Termometra ne smemo izpostavljati neposrednim sončnim žarkom in moramo omogočiti, da veter kroži okoli njega. Padavine merimo z merilcem padavin. To je lijak, znotraj katerega je merilna posodica. Količina deževnice se meri v milimetrih na notranji strani posode. Smer vetra se ugotovi po smeri, s katere piha glede na kompas. Veter, ki piha iz smeri zahoda in potuje proti vzhodu, imenujemo zahodni veter, ne vzhodni veter. Hitrost vetra izmerimo z anemometrom. Zračni tlak je sam po sebi lahek, a ker je okoli nas v velikih količinah, čutimo njegovo pritiskanje. Zračni tlak merimo z barometrom, merske enote pa so milibari – več kot jih je, višji je tlak. Če so udeleženci primerne starosti, jim lahko razložimo tudi različne vrste oblakov. 3. korak: Udeležence razdelimo v manjše skupine. Vsaka skupina prejme svojo kopijo delovnega lista (v karticah) Naprave za merjenje vremena (glej gradivo za prenos). Pred tem učitelj razreže delovni list v kartice. 4. korak: Manjše skupine povežejo slike z opisi. Udeležence prosite, naj si ogledajo slike meritvenih naprav. Vsaka skupina izbere nekoga, ki bo začel aktivnost. Ta prebere namige, ki so na kartici. Udeleženec, ki meni, da ima ustrezno sliko naprave, slednjo poda začetnemu udeležencu ter pojasni, zakaj meni, da se njegova slika ujema 226

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

PODNEBNE SPREMEMBE

z opisom. Nato tisti na levi prebere namige z naslednje kartice. Igra se nadaljuje v krogu, dokler nima vsaka kartica opisa, ki se ujema s sliko. Skupina kartice povezuje toliko časa, dokler ne nabere kompleta 7 kart, ki jih lahko uporabite kot kartice za učenje snovi (flashcards). 5. korak: Udeleženci preverijo odgovore (uporabijo lahko internet ali svoje odgovore skupinsko preverijo z učiteljem/profesorjem). Tako v okviru razredne razprave preverimo odgovore vseh skupin. Naprave: termometer, barometer, anemometer, merilec padavin, vetrokaz, vremenski satelit). Načini razpravljanja: • definiraj in opiši naprave za merjenje vremena, • opiši meritvene enote posameznih naprav za merjenje vremena.

Pedagoški cilji Ker udeleženci zunaj merijo vreme, je aktivnost praktične narave. Med seboj sodelujejo in delajo skupaj, da bi dosegli skupni cilj. Razvijajo kritično mišljenje in se učijo opisovati procese merjenja, da bi slednje bolje razumeli. Učijo se zbiranja podatkov o vremenu ter kako primerjati podobnosti in razlike med dvema ali več predmeti. Z označevanjem in opisovanjem opredeljujejo pomen določenih izrazov.

Naravoslovje

Glej tudi: http://www.naturalhistoryonthenet.com/Weather/measuring_weather.htm

227

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

PODNEBNE SPREMEMBE

Izdelava plakata o podnebnih spremembah

14+ Vrsta aktivnosti: ustvarjalna aktivnost Tema: podnebne spremembe Starost: 14+ Trajanje: 120 minut Predmeti: okoljski predmeti, angleščina, umetnost, komunikacija AKTIVNOST PRIPRAVIL: FUNDACIJA ARTEMISSZIÓ

Čeprav so podnebne spremembe pereča težava, ji mnogi izmed nas (vlade, velika podjetja itd.) ne posvečajo pozornosti zaradi nepoznavanja teme in/ali zaradi ekonomskih prednostnih nalog. Katere so glavne težave v povezavi s podnebnimi spremembami? Kako te vplivajo na okoljska, družbena, politična in ekonomska vprašanja? Gre namreč za skupek več področij: okoljski problemi (onesnaževanje, krčenje gozdov), izredni vremenski pogoji (suša, poplave), javno zdravje, dostop do vode, varnost hrane, revščina in obnovljiva energija. Vsi ti elementi tvorijo zgodbo o podnebnih spremembah. Najpomembneje se je zavedati, da podnebne spremembe niso fenomen, ki se nas ne tiče, temveč smo jim zaradi človekovega delovanja priča tu in zdaj ter vplivajo na naša življenja.

Ustvarjalnost

Predstavitev vsebine

Avtorica besedila: Edina Tarján, fundacija ARTEMISSZIÓ Za več informacij o tej temi: glej Poglavje 6

Povzetek aktivnosti Gre za ustvarjalno aktivnost na temo podnebnih sprememb, ki vključuje uporabo fotografij in izdelavo spletnega plakata. Cilj aktivnosti je predstaviti temo in povečati osveščenost o podnebnih spremembah ter s tem spodbuditi kritično mišljenje in ustvarjalnost. Ker nakazuje možne 228

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

Ustvarjalnost

“Today I learnt much more than ever in school.” “If we all only look for money, we will destroy the climate on earth and die.” two young participants in the workshops” (Scholl-Gymansium, Nossen, 23/6/2016)

PODNEBNE SPREMEMBE

ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti, je lahko aktivnost namenjena tudi širši skupnosti (šolski skupnosti, družbenem okolju itd.).

Gradivo za prenos poster1_cc.jpg poster2_cc_oxfam.jpg poster3_cc.jpg poster5_cc.jpg poster6_cc_wwf.jpg poster7_oxfam2.jpg

229

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

PODNEBNE SPREMEMBE

Korak za korakom 1. korak: Kratek uvod na temo podnebnih sprememb (15 minut): • • •

Na kaj pomislite, ko slišite besedno zvezo »podnebne spremembe«? (brainstorming) Kakšni so vzroki in posledice podnebnih sprememb? Naštejte nekaj dejstev in številk, ki so povezani s problemom podnebnih sprememb (poplave, suša ter s tem povezano število podnebnih migrantov; izpusti CO2 in s tem povezano onesnaženje, krčenje gozdov itd.).

Opomba: odločite se lahko tudi, da se boste osredotočili na eno temo v povezavi s podnebnimi spremembami (na primer: hrana, onesnaženost, poraba energije ipd.). V tem primeru upoštevajte svojo odločitev pri vseh aktivnostih.

Primer: Skeptiki pravijo, da obstajajo pomembnejša vprašanja, kot so družbena in okoljska, da so podnebne spremembe dobre, saj ustvarjajo delovna mesta, da nanje ne moremo zares vplivati itd. Argumenti za okoljske ukrepe lahko vključujejo argument, da so podnebne spremembe resnične in dokazane, da bi bilo cenejše ustaviti podnebne spremembe zdaj, da bodo bodoče generacije na Zemlji prikrajšane za vire itd. Pomembno je, da zberete argumente z obeh strani, saj jih bo v nadaljevanju moč uporabiti pri izdelavi plakata.

Ustvarjalnost

2. korak (25 minut) So podnebne spremembe v vaši državi prioriteta? Kaj o podnebnih spremembah menijo skeptiki? Kako se lahko na to odzovemo mi? Zberite ideje in koncepte na obeh straneh – tako med tistimi za kot proti. Zakaj prihaja do podnebnih sprememb in kakšne ukrepe te zahtevajo? Zakaj nekateri ljudje menijo, da niso prioriteta in da imamo pomembnejše/nujnejše težave, ki jih je treba rešiti pred podnebnimi spremembami? Kratka razprava (spektralna linija ali posoda za ribico)

3. korak: Predstavitev fotografskih aktivnosti (30 min) • •

Udeleženci naj za navdih na internetu poiščejo ustvarjalne plakate, nalepke in ulično umetnost na temo podnebnih sprememb. Kateri so vam najbolj všeč? Zakaj? Razprava (To lahko pred uro naredijo tudi za domačo nalogo). Predstavite orodji PosteRazor ali Rasterbator, ki sta namenjeni ustvarjanju plakatov (priporočamo, da izberete eno od teh vaj).

http://posterazor.sourceforge.net/ PosteRazor je brezplačno spletno orodje. Naloženo fotografijo razreže na manjše dele, ki jih je nato 230

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

Ustvarjalnost

http://rasterbator.net/ Še eno orodje, s katerim je moč povečati fotografije na več strani in jih nato natisniti ter ustvariti ogromne plakate, je Rasterbator.

PODNEBNE SPREMEMBE

moč natisniti in sestaviti v plakat. Učenci lahko najprej uredijo svoje fotografije (nanj napišejo sporočilo itd. v programih, kot so Slikar, Picmonkey ali v katerem drugem orodju za urejanje fotografij) in jih nato naložijo v orodje.

231

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

PODNEBNE SPREMEMBE

4. korak: Aktivnost (60 min) 1. Udeleženci v manjših skupinah ustvarijo svoje sporočilo (na podlagi idej in konceptov, ki smo jih zbrali pred tem) in poiščejo ali pa sami posnamejo fotografije. 2. Nato ustvarijo plakat s pomočjo spletnega orodja za izdelavo plakatov. Plakat po tem natisnemo, ga nalepimo na večji papir in razstavimo na javnem mestu (npr. šolska razstava).

(Vir: Oxfam)

Več primerov plakatov in ustvarjalnih sporočil lahko najdete na tej povezavi Plakati: • glejte gradivo za prenos.

Ustvarjalnost

Plakati naj bodo preprosti: vsebujejo naj samo eno fotografijo in sporočilo. Primer plakata:

Spletna orodja za izdelavo plakatov: • http://posterazor.sourceforge.net/ • http://rasterbator.net/ Orodje za urejanje fotografij: • http://www.picmonkey.com/ Aktivnost so navdahnile fotografske aktivnosti v sklopu projekta Collectivo Enmedio

232

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

PODNEBNE SPREMEMBE

Podagoški cilji

Ustvarjalnost

Gre za ustvarjalno delavnico, ki temelji na ustvarjalnem pristopu in delovanju. Poleg tega da se udeleženci učijo o vprašanjih, povezanih s podnebnimi spremembami, so vključeni tudi v ustvarjalno delo v majhnih skupinah. Aktivnost predvideva uporabo spletnih orodij, kar je za to generacijo zelo pomembno. Umetnost predstavlja dober pristop, saj razvija mnogo sposobnosti – ne samo znanja o določeni temi, temveč tudi sposobnosti, kot so kritično mišljenje, ustvarjalnosti, digitalne spretnosti itd.

233

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

PODNEBNE SPREMEMBE

Spremembe se začnejo s teboj!

9+ Vrsta aktivnosti: delavnica Tema: spremembe življenjskega sloga, okoljske migracije, ranljivost Starost: 9+ Trajanje: 45 minut Predmeti: tehnologija, državljanska vzgoja AKTIVNOST PRIPRAVIL: HUMANITAS in Umanotera (po predlogi CEVI)

Predstavitev vsebine Živimo v medsebojno povezanem svetu, zato smo odgovorni za skupnosti, ki so jih prizadele podnebne spremembe in druge oblike okoljske degradacije, ki jih je v glavnem povzročil naš sistem proizvodnje in potrošnje ter naš življenjski slog. Kljub temu pa se pojav nestrpnosti uperjen proti priseljencem, ki prihajajo v Evropo in ki so pogosto prisiljeni k preseljevanju prav zaradi poslabšanja okolja, povečuje.

Besedilo: Anna Brusarosco Za več informacij o tej temi: glej Poglavje 2 glej Poglavje 3 glej Poglavje 8.2 glej Poglavje 12

Delavnice

Zato je pomembno, da v mladih ljudeh vzbudimo čut za solidarnost do priseljencev in razširimo sporočilo, da spremembe so mogoče, začeti pa je potrebno že pri vsakodnevnem obnašanju, povezanim s porabo energije in vode, prevozom in porabo hrane.

234

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

PODNEBNE SPREMEMBE

Povzetek aktivnosti Udeleženci sedijo na stolih, ki presegajo število sodelujočih, in odgovarjajo na vprašanja o njihovem vsakodnevnem življenjskem slogu (poraba vode in energije, prevozna sredstva, hrana itd.). Na podlagi prevladujočega odgovora skupine se odstrani določeno število stolov. Dinamika, ki izvira iz dejavnosti, vzpodbuja razpravo o življenjskih slogih in njihovem vplivu na preseljevanja.

Gradivo za prenos

Delavnice

Slika 1: Delavnica, ki smo jo izvedli v Sloveniji. (Vir: Humanitas, 2016)

Vprašanja_KVIZ.pptx

235

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

PODNEBNE SPREMEMBE

Korak za korakom 1. korak: Stole v prostoru postavite v krog in preverite, da število stolov presega število sodelujočih (naj bo 3 do 5 dodatnih stolov). 2. korak: Sodelujoče razvrstite na globalni sever in globalni jug (približno 15% udeležencev naj bo na globalnem severu oz. vsaj 3 ali 4 na skupino) in naj zavzamejo svoja mesta na stolih. Postavi se jim nekaj vprašanj (glej priložen vprašalnik) o njihovih vsakodnevnih navadah in vplivu, ki ga te morda imajo na okolje in na druge ljudi. 3. korak: 20 predlaganih vprašanj ima 2 ali 3 možne odgovore (glede na vpliv): nevtralnega/pozitivnega, precej negativnega in izjemno negativnega (nekatera vprašanja omogočajo samo nevtralne/pozitivne ali izjemno negativne odgovore). Vsak sodelujoči odgovori z dvigom A, B ali C in prevladujoči odgovor v skupini bo določil, koliko stolov bo odstranjenih po naslednjih kriterijih: • če večina izbere nevtralen/pozitiven odgovor, ne bo odstranjen noben stol; • če bo prevladoval precej negativen odgovor, bo odstranjen en stol; • izjemno negativen odgovor zahteva odstranitev dveh stolov. Učitelj/profesor lahko medtem poda nekaj več informacij o trajnostnem delovanju in življenjskem slogu (glej Poglavje 3 in 8.2).

5. korak: Vsako vprašanje bo služilo kot nastavek za nadaljnjo razpravo o temah, povezanih s preseljevanjem. Tukaj je nekaj možnih scenarijev, ki se lahko odvijejo med izvajanjem dejavnosti: • igralci, ki ostanejo brez stolov, lahko vprašajo, kam se naj premaknejo ... posledično se lahko razvije razprava o prisilnem preseljevanju; • lahko se znajdejo in najdejo rešitev ter se na primer posedejo na tla ... tako se lahko razvname debata o življenjskih pogojih v begunskih taboriščih; • ali pa se usedejo komu v naročje ... kar lahko odpre diskusijo o širšem dojemanju priseljencev kot »vsiljivcev«.

Delavnice

4. korak: Na začetku se odstrani dodatne stole, tako da ne bo očitnih posledic za skupino; nato se odvzame stole tistih igralcev, ki podajajo pozitivne odgovore. To jim bo prikazalo situacijo, s katero se soočajo nekatere male otoške države, ki niso zgodovinsko odgovorne za emisije toplogrednih plinov, vendar nanje kljub temu vplivajo učinki podnebnih sprememb.

236

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

PODNEBNE SPREMEMBE

Vprašalnik 1) Katero prevozno sredstvo uporabljaš na poti v službo? a) Grem peš ali s kolesom. (–0 stolov) b) Javni prevoz – avtobus/vlak. (–1 stol) c) Avto. (–2 stola) 2) Običajno piješ ... a) Ustekleničeno vodo in nato plastenko zavržeš kamorkoli. (–2 stola) b) Ustekleničeno vodo in nato plastenko recikliraš. (–1 stol) c) Vodo iz pipe. (–0 stolov) 3) Pri prhanju ... a) Se najrajši sproščaš v kadi. (–2 stola) b) Si privoščiš najmanj eno prho na dan in ne gledaš na to, koliko vode steče v tem času. (–1 stol) c) Opraviš eno prhanje na dan (največ) in med prhanjem tako pogosto, kot je mogoče, zapreš pipo, da ne tratiš vode. (–0 stolov) 4) Meso ješ ... a) Skoraj vsak dan. (–2 stola) b) Vsaj 2-krat na teden. (–1 stol) c) Nikoli! Si vegetarijanec/vegan. (–0 stolov)

6) Pozimi je doma in v službi ... a) Tako toplo, da si lahko v tanki majici. (–2 stola) b) Ker je v tvojem stanovanju/učilnici centralno ogrevanje, ne moreš uravnavati temperature. (–1 stol) c) Uravnavaš temperaturo: podnevi ogrevanje ne preseže 20 °C, ponoči ali ko nikogar ni doma/v šoli, pa ogrevanje zmanjšaš. (–0 stolov).

Delavnice

5) Doma in v službi ... a) So luči vedno prižgane, tudi ko zapustiš prostor. (–2 stola) b) Se vedno poskušaš spomniti, da moraš ugasniti luč, ko zapustiš sobo, vendar včasih še vedno pozabiš. (–1 stol) c) Vedno ugasneš luč, ko zapustiš sobo, in uporabljaš energijsko varčne žarnice. (–0 stolov)

7) Poleti je doma in v službi ... a) Prevroče! Zato imaš klima napravo ves čas vklopljeno. (–2 stola) b) Imaš klima napravo in jo redko uporabiš, ko npr. vročina postane res neznosna. (–1 stol) c) Nimaš klima naprave. (–0 stolov) 237

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

PODNEBNE SPREMEMBE

8) Ti in tvoja družina jeste ... a) Večinoma sadje in zelenjavo, ki jo kupite v trgovini, in niste pozorni, če so to sveži sezonski proizvodi ali ne. (–2 stola) b) konvencionalno sezonsko sadje in zelenjavo. (–1 stol) c) Sadje in zelenjavo, nabrano na lastnem vrtu, ali če se le da, lokalno in ekološko proizvedeno. (–0 stolov) 9) Ali jeste ekološke proizvode in proizvode iz pravične trgovine? a) Nikoli jih ne kupim. Zdijo se mi predragi, ali pa ne vem, kako jih prepoznati! (–2 stola) b) Včasih. (–1 stol) c) Skoraj vedno uporabljam te proizvode. (–0 stolov) 10) V kateri energijski razred spadajo vaše velike električne gospodinjske naprave (hladilnik, pomivalni stroj, pralni stroj) pri vas doma? a) Ne vem, naše naprave so iste že več kot 10 let. (–2 stola) b) Manj kot A energijski razred. (–1 stol) c) A ali A+ energijski razred. (–0 stolov) 11) Ko potrebujem tehnični pripomoček, ki ga ne bom potreboval vsak dan: a) si kupim zadnji model, ki je energetsko najbolj učinkovit (-2 stola) b) si sposodim pri prijatelju, ki ima doma res vse živo in vedno novo (-1 stol) c) grem v knjižnico reči (0 stolov)

13) Kakšna oblačila nosite? a) Večinoma jeans in bombažna oblačila, ob tem pa ne vem, kje so izdelana. (–2 stola) b) Nosim oblačila iz eko-bombaža. (–1 stol) c) Nosim oblačila, ki jih dobim od drugih ali jih kupim v second-hand trgovinah. (–0 stolov) 14) Ko grem po nakupih v trgovino: c) kupim, kar se mi zahoče ali je v akciji, v hladilniku pa mi velikokrat ostane pretečena hrana, ki jo vržem stran (-2 stola) b) kupujem sicer nenačrtovano, vendar doma pazim, da vržemo stran čim manj (-1 stol) a) vedno hodim z nakupovalnim listkom in iz ostankov v hladilniku nekaj skombiniram (0 stolov)

Delavnice

12) Kako hitro menjate svoj pametni ali mobilni telefon? a) Ja, sledim novim modelom in jih tudi hitro menjam. (–2 stola) b) Menjam telefon na 3 leta (–1 stol) c) Menjam telefon, ko mi stari resnično ne deluje več. (–0 stolov)

238

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

PODNEBNE SPREMEMBE

15) Ko kupim leseni izdelek (pohištvo, parket, božična drevesa …): a) ne preverim izvora lesa (- 2 stola) c) preverim izvor, a se pogosto odločim glede na cenovno ugodnost (-1 stol) b) vedno preverim, da je les slovenski in pridelan na trajnosten način (0 stolov) 16) Kolikokrat letno letite (službeno ali zasebno)? a) več kot 2x letno (–2 stola) b) 1x letno (–1 stol) c) nikoli – tudi v službi imamo politiko, da uporabljamo video konference (–0 stolov) 17) Ko sem že na počitnicah izven svoje domovine, upoštevam naslednje pravilo: a) v času počitnic se hočem sprostiti in ne rešujem sveta (–2 stola) b) večinoma spim v hotelskih verigah in pazim na to, da naročam eko hrano (–1 stol) c) pri prevozih, namestitvi in hrani sem vedno pozoren, da podprem lokalne (in ekološke) prakse in se s tem spoznavam z lokalno skupnostjo (-0 stolov) 18) Ko kupuješ nove stvari: c) nisi pozoren na embalažo izdelka in kupiš izdelek, ki ti je pač všeč (-2 stola) b) skušaš se kar najbolj izogibati plastični embalaži, vendar je tvoj koš na koncu tedna vedno precej poln (-1 stol) a) vedno greš v trgovino s svojo vrečko/posodo in paziš na to, da kupuješ reciklirane izdelke in stvari brez embalaže (-0 stolov)

20) Zadnjega podnebnega shoda v Ljubljani ob podpisu Pariškega sporazuma sem se udeležil: a) ne, sploh ne vem, kdaj je bil (- 2 stola) b) bi se, ampak me ravno takrat ni bilo v Sloveniji (- 1 stol) c) da (0 stolov)

Delavnice

19) Kot državljan / državljanka uveljavljam svojo moč, tako da: c) se ne ukvarjam z družbenimi ali okoljskimi problemi (-2 stola) b) redno podpisujem spletne peticije, a se v podrobnosti ne spuščam (-1 stol) a) bojkotiram krivične družbene in okoljske prakse ter multinacionalke, ki k temu prispevajo (Coca cola, Nestle, Monsanto ipd.) in glasno opozarjam, kjer je le mogoče (na protestih, v vsakodnevnih odločitvah in nakupih ipd.) (-0 stolov)

239

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

PODNEBNE SPREMEMBE

Pedagoški cilji Dejavnost spodbudi udeležence, da razmišljajo o svojem osebnem življenjskem slogu in o naši državljanski odgovornosti do ljudi, ki so jih prizadele podnebne spremembe in druge oblike okoljske degradacije. Vprašalnik omogoča razpravo o življenjskih slogih in spremembah z namenom, da se spodbuja trajnostnost.

Primeri vprašanj za diskusijo • Kako ste se počutili ob tej vaji - kako se je počutil sever in kako jug? • Ali ste na jugu čutili kakšno krivico? • Kaj mislite, da so predstavljali stoli v tej zgodbi? • Zakaj smo večinoma jemali samo jugu? Kaj smo želeli s tem pokazati? • Osebe, ki ste ostale brez stolov - kakšna je bila vaša strategija? --> ste se premaknili? – metafora za PRISILNE MIGRACIJE --> ste sedli komu v naročje? – metafora za PRENASELJENOST --> ste sedli na tla? – metafora za BEGUNSKA TABORIŠČA --> je kdo želel prestopit na sever – metafora za PROSTOVOLJNE MIGRACIJE (Vam je uspelo? Schengen? Kako bi vas sprejeli?) • Vzeli smo tudi kakšen stol globalnemu severu - na kaj mislite, da se je to nanašalo? • So se vam zdela vprašanja povezana, so imela kakšen smisel, kakšno rdečo nit? • Kako smo povezani? Ali mislite, da se večina ljudi zaveda teh daljnosežnih posledic svojih dejanj? Ste se jih vi?

Delavnice

Z odstranjevanjem stolov lahko udeleženci začutijo ranljivost in so usmerjeni v predlaganje različnih rešitev. Če stojijo, lahko vprašajo, kam lahko gredo (ko nimaš lastnega življenjskega prostora, si prisiljen v selitev). Nekateri se lahko usedejo na tla (zelo neudobna situacija kot selitev v begunsko taborišče). Nekateri se lahko usedejo v naročje koga drugega (podobno selitvi v drugo državo, kjer »motiš« tamkajšnje prebivalce). Učitelj/profesor naj izkoristi te premike za spodbujanje razprave in razmisleka ter za posledični razvoj širše kulture solidarnosti in uporabo pozitivnih praks v vsakodnevnem obnašanju.

240

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

PODNEBNE SPREMEMBE

Podnebni zajtrk

14+ Vrsta aktivnosti: delavnica Tema: podnebne spremembe, trajnost, hrana Starost: 14+ Trajanje: 180 minut Predmeti: geografija, biologija, okoljski predmeti, angleščina AKTIVNOST PRIPRAVIL: ARTEMISSZIÓ FOUNDATION

Podnebne spremembe so aktualna pereča tema, ki vpliva na naša življenja in na prihodnost našega planeta, vendar jo v Evropi še vedno zanemarjamo. Podnebne spremembe in proizvodnja hrane sta zanimivo povezani temi: kmetijstvo, proizvodnja hrane, prevoz hrane in odpadki, ki jih ustvarja potrošnja, vplivajo na podnebne spremembe (emisije CO2, raba vode, uporaba pesticidov, onesnaženje, krčenje gozdov itd.), spremembe v podnebju pa vplivajo tudi na proizvodnjo hrane (suše, poplave, ekstremni vremenski pogoji, ki vplivajo na količino pridelkov itd.). Vpliv lahko zaznamo na več ravneh, tako strukturnih kot posamičnih. Kot porabniki hrane imamo vedno izbiro pri njenem vplivu na podnebje – to moramo imeti v mislih pri nakupovanju in porabi. Ko razmišljamo o vplivu naše porabe hrane na podnebne spremembe, lahko upoštevamo 6 različnih vidikov: načini proizvodnje (ekološki ali tradicionalni), sezonskost, embalaža, poraba mesa (meso, vegetarijanstvo, veganstvo itd.), obdelava (surovo, obdelano, do kakšne mere) in razdalja (ali hrana prihaja od blizu/daleč). Za več informacij o tej temi: glej Poglavje 7 glej Poglavje 8

Delavnice

Predstavitev vsebine

241

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

PODNEBNE SPREMEMBE

Povzetek aktivnosti Jemo vsak dan. Vsi radi jemo in okušamo dobro hrano. Kaj lahko izvemo o pravičnosti in trajnostnosti z zajtrkom? Medtem ko jemo, si lahko ogledamo razlike med izdelki, od kod prihajajo, kakšen vpliv ponazarja njihova poraba in proizvodnja in kako so povezani s podnebnimi spremembami. Zajtrku sledijo vaje v manjših skupinah, kjer se poglobimo v omenjene vidike.

Gradivo za prenos

Delavnice

Slika 1: Učenec pri izpolnjevanju tabele Podnebni zajtrk (Tartu, Estonia)

Climatebreakfast_cards.slo_.doc Climatebreakfast_shopping list.slo_.docx Climatebreakfast_Stations.slo_.docx

242

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

PODNEBNE SPREMEMBE

Korak za korakom Korak 0: Kupite sestavine za zajtrk (glej nakupovalni seznam v dodatku). Pripravite mize s hrano. Na steni pripravite velik zemljevid sveta. 1. korak: Ogrevanje/uvod (5 minut + 20 minut) 1. Energijska vaja: Vstani, če … Najavite kratke izjave in tisti, ki se z njimi strinjajo, naj vstanejo: … si zaspan/si lačen/si zjutraj že spil kavo/zjutraj piješ kakav/hodiš na tržnico/poznaš koga, ki hodi na tržnico/znaš smučati … Na kratko predstavi program.

Delavnice

2. Slike na tleh (približno 10–15 slik, povezanih s podnebnimi spremembami. Slike naj bodo šokantne in raznolike in naj prikazujejo sušo, taljenje ledu, s podnebjem povezano preseljevanje itd.). Udeleženci naj hodijo okoli njih in naj izberejo tisto, ki v njih vzbudi najmočnejša čustva. Sledi kratka razprava, kdo je izbral katero sliko in zakaj.

243

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Vir:http://www.viralnova.com/reclaimed-by-nature/

3. Zbiranje misli (»brainstorming«) – Kaj je podnebje? Udeleženci zbirajo misli – zabeležite jih na tablo. Obvezno omenite rednost in pokažite podnebna območja na zemljevidu. Omenite, da so se v zadnjih 30 letih razvili znaki podnebnih sprememb. 2. korak: Zajtrk (20 minut)

• • • • • • • •

Način proizvodnje (ekološka ali tradicionalna) Sezonskost (je zdaj sezona te hrane v naši državi ali ne) Embalaža (ima izdelek veliko embalaže ali malo/nič) Poraba mesa (hrana z mesom ali vegetarijanska hrana). Stopnja obdelave (zelo obdelana hrana ali ne/surova) Razdalja (prihaja od blizu ali daleč) Vsak izdelek ima dve različici (ekološki ali neekološki, z veliko embalaže ali z malo embalaže itd.). Vsak lahko jé, kar želi, in si lahko tudi večkrat postreže, če želi. Udeleženci si sami postrežejo, se usedejo, jejo in izpolnjujejo kartice za zajtrk (beležijo, kaj so si izbrali).

Delavnice

Predstavite mizo za zajtrk. Razdelite kartice za zajtrk (glej dodatek). Preveriti je potrebno 6 vidikov:

244

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

PODNEBNE SPREMEMBE

3. korak: Postaje (75 minut) Udeleženci v majhnih skupinah (idealno je 5) delajo na postajah s kroženjem. 15 minut za vsako postajo. Glej opis postaj v dodatku. Možnosti: Lahko preskočite eno ali dve postaji, če je manj ljudi ali manj časa. Skupine lahko tudi izbirajo vajo, ki jo želijo delati. Na voljo imajo 30 minut (ta čas lahko povečamo, če želimo), izberejo ustrezno vajo glede na čas. 4. korak: Predstavitev/zaključki/možne dejavnosti (60 minut) Lahko naredite vse ali samo eno od teh vaj: • •

•

Skupine naredijo kolaž na podlagi novih odkritij/stvari, ki so se jih naučili/stvari, ki so se jim zdele zanimive, in ga predstavijo drugim skupinam. Sami prispevamo in povzamemo 6 vidikov, ki smo jih obdelali (prezi predstavitev). Kaj so podnebne spremembe, kakšne so okoljske, družbene in gospodarske posledice, nekatera dejstva in številke, zemljevidi s CO2 emisijami, odpadki, lakota, revščina itd. Kaj lahko naredimo na strukturni (COP21!) in osebni ravni. Kaj lahko ti storiš za zmanjšanje podnebnih sprememb?

Možnosti za vajo z diskusijo (mnenja, metoda participacije):

• •

Gospodarska rast bo končala revščino in lakoto, to je pomembneje kot boj proti podnebnim spremembam. Premajhni smo, da bi se borili proti podnebnim spremembam. Podnebne spremembe se ne dogajajo pri nas.

Ob samem koncu lahko zaključimo s tem posnetkom Podnebne spremembe skozi repanje Ta različica je prilagojena različica izvirne ideje Kontaktstelle für Umwelt und Entwicklung (KATE), Berlin. Glej www.kate-berlin.de

Delavnice

•

245

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

PODNEBNE SPREMEMBE

Pedagoški cilji

Delavnice

Vsak rad jé, okuša dobro hrano. Imamo tipične in najljubše jedi. Skupni zajtrk je zelo močno doživetje in odlično pedagoško orodje. Delavnica je kompleksen program s potencialom za razvijanje teme ter tudi za pogovor tako o družbenih in gospodarskih vidikih/vplivih podnebnih sprememb kot tudi o okoljskih. Vsebuje več nalog v majhnih skupinah z uporabo različnih orodij (posnetek, besedilo, zemljevid, igra vlog itd.).

246

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik povezava

PODNEBNE SPREMEMBE

OCENJEVALNIK ZA UČENCE 9+

LEKCIJA 5. ZEMLJA IN NJENO DELOVANJE 5.1. Kaj je podnebje?

Vprašanje 7 Je vpliv tople grede pomemben za zemeljsko podnebje? Označi pravilne odgovore. • Za zemeljsko podnebje ni pomemben. • Zemeljskemu podnebju škodi. • Za zemeljsko podnebje je pomemben. 5.2. Kaj uravnava CO2 v ozračju? Vprašanje 8 Kdaj toplogredni plini vstopijo v ozračje na naraven način: Mislim, da je pravilno

Mislim, da je napačno

Ko ljudje, živali in rastline dihajo. Ko rastline (npr. les) gorijo. Ko valovi morja premikajo kamne. Ko izbruhne vulkan. Ko organska snov razpada ob prisotnosti kisika. Ko se topijo ledeniki.

5.3. Kakšne so razlike med podnebjem in vremenom? Vprašanje 9 Izberi, katere trditve veljajo za podnebje in katere za vreme.

2. Je povprečno stanje temperatur ali padavin skozi daljše časovno obdobje. Temelji na veliko opazovanjih skozi več let. • Podnebje • Vreme

Ocenjevalni obrazci

1. Je stanje ozračja na danem kraju ob danem času. Temelji na opazovanju v določenem času. • Podnebje • Vreme

247

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

PODNEBNE SPREMEMBE

LEKCIJA 6. NEKAJ NE DELUJE 6.1. Se podnebje spreminja? Znaki podnebnih sprememb. Vprašanje 10 Preberi naslednje značilnosti: • • • •

Povprečna globalna temperatura Zemlje se zvišuje; Gladina morja se je dvignila; Oceani so postali toplejši; Hitrost taljenja ledenikov se je povečala.

Kaj nakazujejo navedene značilnosti? ………. 6.2. Povzročitelj podnebnih sprememb: različni vzroki za podnebne spremembe in zakaj smo prepričani, da je glavni vzrok segrevanja v zadnjih desetletjih človekova dejavnost. Vprašanje 11 Katere od spodaj navedenih dejavnosti povečujejo količino toplogrednih plinov v ozračju? • • • • • • • • •

Sekanje dreves Gradnja hiš Sajenje dreves Vožnja z avtomobilom Pridobivanje energije iz fosilnih goriv Učenje učencev Pridobivanje elektrike z vetrno energijo Vožnja s kolesom Igranje nogometa

LEKCIJA 7. MEJE PLANETA

Ocenjevalni obrazci

Vprašanje 12 Slika spodaj prikazuje izpuste toplogrednih plinov (CO2). Oglej si grafikon in odgovori na vprašanja.

248

POGLAVJA PODNEBNE SPREMEMBE

Izobraževalni priročnik

Vir: http://www.epa.gov/climatechange/ghgemissions/global.html

Koliko CO2 je bilo izpuščenega leta 1942? Označi pravilen odgovor. • 5 000 teragramov • 5 000 kilogramov • 5 000 ton Koliko CO2 je bilo izpuščenega leta 2000? Označi pravilen odgovor. • 25 000 ton • 250 000 ton • 25 000 teragramov Za kolikokrat so se izpusti CO2 povečali v 100 letih, od leta 1900? • Za 10-krat • Za 5-krat • Za 2-krat Vprašanje 13 Kakšne so posledice podnebnih sprememb? Označi nepravilne odgovore. • • • • • •

Več padavin, ki so bolj pogoste Pomanjkanje hrane Daljša sušna obdobja Daljše poletne počitnice Pomanjkanje pitne vode Porast bolezni

• Aziji. • Južni Ameriki. • Evropi. • Severni Ameriki. • Afriki. Označi pravilne odgovore.

Ocenjevalni obrazci

Vprašanje 14 Posledice podnebnih sprememb, navedenih pri vprašanju 13, prizadenejo več ljudi v:

249

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

PODNEBNE SPREMEMBE

LEKCIJA 8.ZMANJŠAJMO NAŠ VPLIV NA OKOLJE ZDAJ! 8.1. Posameznikove dnevne izbire za zmanjšanje vpliva. Vprašanje 15 Kaj lahko sam/a storiš za zmanjšanje vpliva podnebnih sprememb? S seznama izberi dejavnosti, ki jih lahko narediš zdaj.

• • • • • •

Pogosto se vozim s kolesom ali hodim; Če ne morem iti peš ali s kolesom, najraje izberem javni prevoz; Družinski avto ohranjamo v dobrem tehničnem stanju in poskrbimo, da učinkovito deluje; Če je možno, kupujem lokalno pridelano hrano, ker transport dobrin po zraku ali s tovornjaki zahteva energijo in oddaja izpuste CO2; Da dobim sveži zrak, odpiram okna namesto uporabe prezračevalnega sistema; Staršem priporočam nakup kompaktnih fluorescentnih sijalk namesto običajnih žarnic; Luči in elektronske naprave ugasnem, ko jih ne uporabljam; Med umivanjem zob zaprem vodo; Skrbim za svoje stvari, in če je potrebno, jih poskušam sam/a popraviti; S hrano ne delam potratno, saj se v EU letno zavrže okoli 89 ton hrane.

Ocenjevalni obrazci

• • • •

250

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik povezava

PODNEBNE SPREMEMBE

OCENJEVALNIK ZA UČENCE 11+

LEKCIJA 5. ZEMLJA IN NJENO DELOVANJE Vprašanje 8. OZNAČI PRAVILEN ODGOVOR. BREZ TOPLOGREDNIH PLINOV (npr. ogljikov dioksid, metan, voda) • • •

bi bila zemeljska površina za povprečno 33 oC hladnejša. bi bila zemeljska površina za povprečno 33 oC toplejša. bi bila zemeljska površina za povprečno 13 oC hladnejša.

Vprašanje 9 NAŠTEJ TRI NAČINE, NA KATERE OGLJIKOV DIOKSID VSTOPA V OZRAČJE.

LEKCIJA 6. NEKAJ NE DELUJE Vprašanje 10 POJASNI IZRAZ PODNEBNE SPREMEMBE IN PRI TEM UPORABI NASLEDNJE BESEDE: temperatura, toplejše, taljenje, dviganje, Zemlja Vprašanje 11 KAKO PODNEBNE SPREMEMBE VPLIVAJO NA ZIME V SEVERNI EVROPI?

Vprašanje 12 ZA KOLIKO STOPINJ SE JE DVIGNILA GLOBALNA POVPREČNA TEMPERATURA OD PREDINDUSTRIJSKE DOBE? ZA KOLIKO STOPINJ NAJ BI SE DVIGNILA GLOBALNA POVPREČNA TEMPERATURA V NASLEDNJIH NEKAJ DESETLETJIH, ČE RESNO NE UKREPAMO IN ZMANJŠAMO IZPUSTOV TOPLOGREDNIH PLINOV? KAJ SE BO ZGODILO V TEM PRIMERU? Vprašanje 13 NAVEDI UČINKE PODNEBNIH SPREMEMB NA VODO.

Ocenjevalni obrazci

LEKCIJA 7. MEJE PLANETA

251

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

PODNEBNE SPREMEMBE

LEKCIJA 8. ZMANJŠAJMO NAŠ VPLIV NA OKOLJE ZDAJ! Vprašanje 14. POIŠČI DEFINICIJE Kazalnik, ki se uporablja za določanje človekove porabe naravnih virov v primerjavi s sposobnostjo planeta, da jih obnavlja. Delež človekove prilastitve sladke vode v prostornini porabljene in/ali onesnažene vode Skupna količina toplogrednih plinov, proizvedenih posredno in neposredno.

Ocenjevalni obrazci

Vprašanje 15 NAŠTEJ TRI VSAKODNEVNE DOBRE PRAKSE, S KATERIMI ZMANJŠAŠ SVOJ VPLIV NA PODNEBNE SPREMEMBE.

252

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik povezava

PODNEBNE SPREMEMBE

OCENJEVALNIK ZA UČENCE 14+

LEKCIJA 5. ZEMLJA IN NJENO DELOVANJE Vprašanje 8 Sodobni sistem za razvrščanje podnebij določa 5 vrst podnebij z več podkategorijami, navedenimi spodaj. Poveži značilnosti podnebja s pravilno vrsto podnebja. ZNAČILNOST

VRSTA PODNEBJA

Vroče in soparno skozi vse leto.Primeri: Singapur, Srednja Amerika Mokro in suho, večinoma srednje do visoke temperature. Primeri: deli Srednje in Južne Amerike, severna Avstralija

POLARNO

Vroča do zelo vroča poletja in mile ali mrzle zime z zelo malo oblačnosti in malo padavinami skozi vse leto. Primeri: večina osrednjega dela Avstralije, osrednja Azija Topla do vroča in suha poletja; mile in deževne zime. Padavine so enakomerno porazdeljene skozi vse leto. Primeri: San Francisco, velik del Italije, Madrid (Španija)

ZMERNO

Topla do vroča poletja in mrzle zime. Padavine so enakomerno porazdeljene skozi vse leto. Primeri: del Kitajske, večina Floride Poletja so topla, zime so hladne z zmernimi padavinami skozi vse leto. Primeri: Anglija, Nova Zelandija

CELINSKO

Mila do topla poletja in mrzle zime; padavine so enakomerno porazdeljene skozi vse leto. Bolj ko greš v notranjost, večje so razlike med temperaturami najtoplejšega in najhladnejšega dela leta. Primeri: New York, deli Kitajske TROPSKO

Suho, s kratkimi, mrzlimi poletji in izjemno mrzlimi zimami. Trajno zamrznjena tla. Primeri: deli Rusije in Kanade Zimske temperature so ekstremno nizke, zime so dolge in temne. Padavine so redke. Primeri: Grenlandija in večina Antarktike Temperatura zraka se spreminja z vzpenjanjem, tako da ima vsaka nadmorska višina rahlo drugačne podnebne značilnosti. Primeri: deli Mehike, Kanada in ZDA.

SUHO

Ocenjevalni obrazci

Hladna poletja in dolge, zelo mrzle zime; večina padavin pade poleti. Sneg se pojavi zgodaj jeseni in ostane do naslednjega poletja. Primeri: večina Kanade, Sibirija

253

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

PODNEBNE SPREMEMBE

Vprašanje 9 SO SPODAJ NAVEDENI STAVKI PRAVILNI ALI NAPAČNI? POPRAVI NAPAKE. • • •

Brez toplogrednih plinov (npr. ogljikovega dioksida, metana, vode) bi bila zemeljska površina za povprečno 33 oC hladnejša. Ogljikov dioksid vstopa v ozračje iz samo dveh virov: iz dihanja in iz izbruha vulkana. Ekosistemi, podnebje in človeške skupnosti so medsebojno močno povezani.

LEKCIJA 6. NEKAJ NE DELUJE Vprašanje 10. JE NOVA LEDENA DOBA MOŽNA? ZAKAJ TAKO MISLIŠ? Vprašanje 11. SO PODNEBNE SPREMEMBE REZULTAT ČLOVEKOVE DEJAVNOSTI? NAVEDI TRI RAZLOGE, KI TO DOKAZUJEJO.

LEKCIJA 7. MEJE PLANETA Vprašanje 12. ZAKAJ VPLIVI PODNEBNIH SPREMEMB BOLJ PRIZADENEJO NAJREVNEJŠE DEŽELE? Vprašanje 13. IZPOLNI TABELO. POIŠČI RAZLOGE IN REŠITVE ZA NASLEDNJE SITUACIJE

Problematična situacija

Razlogi

Možna rešitev (rešitve)

Odvisnost od industrijskega kmetijskega sistema Kmetijske težave na ruralnih območjih

Ocenjevalni obrazci

Množično razširjanje škodljivcev na pridelkih

254

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

PODNEBNE SPREMEMBE

LEKCIJA 8. ZMANJŠAJMO NAŠ VPLIV NA OKOLJE, ZDAJ! Vprašanje 15 DOKONČAJ SHEMO IN NA KRATKO RAZLOŽI POMEN VSAKEGA KAZALNIKA. TRIJE GLAVNI KAZALNIKI ZA DOLOČANJE PRITISKA PREBIVALSTVA NA PLANET

KAZALNIKI

KAZALNIK 1

KAZALNIK 2

KAZALNIK 3

IME:

POMEN:

Vprašanje 16 IZPOLNI TABELO. NAVEDI RAZLIČNE VSAKODNEVNE DOBRE PRAKSE, S KATERIMI LAHKO ZMANJŠAŠ SVOJ VPLIV NA PODNEBNE SPREMEMBE PRI NASLEDNJIH SEGMENTIH Vsakodnevne dobre prakse TRANSPORT DOMA V ŠOLI

ODPADKI

Ocenjevalnik sestavila: Aija Kosk, predavateljica okoljske politike in gospodarstva (LINK ATTIVO)

Ocenjevalni obrazci

PORABA

255

Ocenjevalni obrazci

Delavnice

Ustvarjalnost Naravoslovje

Matematika

Pisanje

Izobraževalni priročnik

POGLAVJA

OKOLJSKE MIGRACIJE

Doba migracij

Trenutna doba je poznana kot »doba migracij«, saj so premiki ljudi eden najbolj značilnih sodobnih pojavov. Zaradi novih komunikacijskih tehnologij in modernih transportnih sredstev so ozemlja in meje manj definirane in so si »bliže«, zato je mobilnost do oddaljenih krajev lažja. Ljudje iščejo nove priložnosti ter tudi načine, kako bi odšli v države, ki včasih niso bile tako svetovno znane. Poleg milijard turistov, poslovnežev in mednarodnih akademikov je na poti tudi več kot 200 milijonov migrantov, in sicer z različnimi stopnjami prisile in volje. Več o migrantih in razlogih za njihove selitve si lahko preberete v poglavju 9.5. Za več informacij o migracijski statistiki si poglejte sledečo preglednico ZN. Globalna mobilnost je kljub vsemu zelo omejena zaradi neenakosti, saj svoboda gibanja ni enaka za vse. To še posebej velja za migrante iz južnih delov sveta (za poglobljen geografski pogled glejte Poglavje 9.2). Po drugi svetovni vojni so na primer evropske države potrebovale vstopno delovno silo za obnovo svojih ozemelj in naroda, saj so bile pred tem nekaj časa tipične emigrantske države, tj. države, iz katerih se je izselilo večje število prebivalstva.

Od prvih kriz v sedemdesetih letih naprej pa so te države začele zapirati svoje meje do te točke, da je danes v Evropo (in druge severne države) zaradi striktnih migracijskih sistemov zelo težko imigrirati, “dobrodošli” so le družinski člani že obstoječih državljanov in določeni usposobljeni profesionalci.

OKOLJSKE MIGRACIJE

9.1

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

Trenutno se migrante in begunce obravnava kot naraščajočo grožnjo s pomočjo senzacionalnih slik ljudi, ki prečkajo Sredozemsko morje v razmajanih čolnih, s čimer to idejo samo podkrepijo z namenom, da bi te valove zajezili. Jasno je, da migracije iz južnih držav v Evropo in druge severne države naraščajo. Sledeči interaktivni zemljevid, ki ga je ustvaril IOM, prikazuje trenutne migracijske tokove in razlike med državami in regijami v svetu (https://www.iom.int/world-migration).

257

POGLAVJA OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

Slika. 9.1.1 Od kod prihajamo?, IOM, 2010 (vir: https://www.iom.int/world-migration)

Toda ali so migracije val, ki ga moramo zajeziti? Predstavljajo grožnjo? Več si preberite v poglavju 12.2. Skozi zgodovino je bila mobilnost vedno človeški privilegij. Zgodovinske migracije so se odvile v velikem obsegu in organizirano, medtem ko so sodobne migracije prevzele obliko selitev posameznikov ali posameznih družin, tudi v primeru množičnih migracij ali migracij sorodnikov po vsem svetu – več o zgodovini si preberite v poglavju 9.4.

mer tiste, ki so zbrane tukaj, se premiki, povezani z okoljskimi spremembami, dogajajo na zelo različne načine in v različnih delih sveta. Zgodbe razkrivajo, da se individualne odločitve o tem, ali bodo odšli ali ostali, močno razlikujejo tudi znotraj okvirov iste katastrofe v isti regiji. Ne obstaja »tipičen« okoljski migrant, kakor tudi ni »tipičnega« prisilnega migranta. Slednji pa vseeno nima mednarodne zaščite – več si preberite v poglavju 10.1 in poglavju 10.2.

V današnjem času se je povečalo število »okoljskih migrantov« – ljudi, ki se selijo zaradi podnebnih sprememb in okoljskih problematik. Za več informacij glejte Poglavje 11.2 in Poglavje 11.3. Napoved okoljskih premikov za leto 2050 je višje od številnih drugih vrst migracij (več si preberite v poglavju 10.4). Če si pogledamo zgodbe teh migrantov, na pri-

Okoljske migracije so danes pomembna tema, ki zadeva predvsem ranljive skupine ljudi (kot so ženske; glejte Poglavje 7.5) in večinoma države južne hemisfere (več si preberite v poglavju 2.1 in poglavju 2.2 ). Vsi ti dejavniki prispevajo k temu, da to temo dojemamo kot »težavo«.

258

POGLAVJA OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

Slika. 9.1.2 Okoljske migracije – Zgodbe v gibanju: glasovi ljudi, ki so se prisiljeni seliti zaradi okoljskih problemov; vir: http://climatemigration.org.uk/wp-content/uploads/2014/01/MovingStories.pdf)

Drugi vidik pa migracije obravnava kot eno od možnih oblik prilagoditve in strategijo, ki bi pogosto lahko prinesla znatne prednosti. Obstajajo na primer številna ranljiva območja, kot je Zahodna Afrika, kjer je mobilnost (nomadska živinoreja; glejte Poglavje 9.3) stoletja stara strategija za soočanje s spremenljivostjo podnebja. Podnebne spremembe so vedno večji izziv, ki vpliva na naš svet in se tiče vseh nas; vsi moramo delovati v smeri večanja zaščite okolja ter enakopravnejšemu uresničevanju pravic in dostopnosti virov. Več si preberite v poglavju 2.1 in poglavju 2.2.

Pomembno pa se je tudi zavedati, da s prevzemanjem alarmantnega pristopa iz tega ustvarjamo večjo težavo, s čimer prispevamo k protimigracijskim občutkom, ki migracije pojmujejo kot problem (več si preberite v poglavjih 12.1 in 12.2), ne pa kot integralni vidik razvojnega procesa. Bolje se seznanite z odnosom med migracijami in razvojem v poglavju 9.3. Besedilo: Chiara Lainati, antropologinja

259

Predstavitev migracij v geografiji Selitve so sestavni del našega prevzemanja prostora vse od začetkov človeštva (Slika 9.2.1). Nenehno se selimo zaradi službe, šole, zabave, potovanj in odkrivanja novih krajev. Svobodo gibanja jemljemo kot prirojeno pravico, kar podpirajo vedno hitrejša in cenejša transportna sredstva. Kljub temu ta svoboda gibanja pripada le majhnemu odstotku globalne populacije. Zakaj je tako?

OKOLJSKE MIGRACIJE

9.2

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

Slika 9.2.1 Prve človeške migracije (vir: http://www.yorku.ca/hfischer/L04.html)

Če si ogledamo zemljevid Tourist origins - od kod so turisti (Slika 9.2.2), so povečane države tiste, kjer živijo ljudje z več možnosti uživanja svoje pravice do svobode gibanja.

260

POGLAVJA OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

Slika 9.2.2 Od kod so turisti (vir: http://www.worldmapper.org)

Geografija obravnava migracije kot kompleksen prostorski pojav, ki ga je treba analizirati na podlagi geografskih meril. Tokove, ki se pojavljajo na globalni ravni, moramo upoštevati, zato da razumemo, kako izmenjava in krepitev virtualnih in fizičnih povezav prinaša nasprotne strani sveta bliže (kot primer glejte zemljevid na Sliki 9.2.3). V primeru okoljskih migracij so podnebne spremembe vedno prepletene z ostalimi že obstoječimi dejavniki, kot so druge oblike ranljivih okoliščin (socialnih, političnih, ekonomskih in demografskih), ki vodijo k migriranju. Uporabna analogija za razumevanje prekostopenjske analize je ta, da si predstavljate leče za približevanje in oddaljevanje pri fotoaparatu: da bi videli določeno podrobnost, približamo kolikor lahko; da bi razločili celo sliko, pa moramo oddaljiti. Najbolj učinkovit način, da razumemo, kaj točno gledamo, je, da kombiniramo obe podobi.

Slika 9.2.3 Tokovi prihodov in odhodov glede na državo (vir: http://migrationsmap.net) 261

Na primer, če vzamemo primer poplav na globalni ravni, moramo analizirati širino pojava v odnosu do števila prebivalcev na območju (Slika 9.2.4). Ko se preusmerimo na regionalni nivo pa moramo upoštevati, kako se sosednji teritoriji odzivajo na prisilne migracije ljudi zaradi poplav. Katere vire so sposobni ali pripravljeni prispevati, da najdejo skupno rešitev? Kakšna pravila ustvarijo, da bi to dosegli? Čez čas moramo upoštevati mednarodno in globalno raven ter kako se pojav odraža globalno. Na kakšen način globalno stanje vpliva na lokalno raven? Na kakšen način se globalno civilno prebivalstvo mobilizira v odnosu do te težave?

POGLAVJA OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

Slika 9.2.4 Interaktivni zemljevid: Zemljevid tveganja poplav v Bangladešu (vir: http://ngm.nationalgeographic.com)

Za boljše razumevanje prostorskih dimenzij migracij geografi ustvarijo številne predstavitve – s katerimi lahko prikažejo različne vidike –, tako da združijo različne dejavnike in ustvarijo povezave med njimi. To je bistveno, saj je naša predstava o migracijah vedno odvisna od tega, kako nam jo prikažejo. Naši mentalni zemljevidi in predstave, ki jih uporabljamo, so pogosto toge strukture in stereotipi (glej Poglavje 12.1), ki poudarjajo eno stran in prikrijejo drugo ter razkrivajo naše največje strahove (Nas bodo napadli?; Kako bomo razdelili naše omejene vire?). Fiksne predstave poenostavljajo kompleksnost realnosti, a nam ne omogočajo, da bi situacijo zares razumeli. Vodijo nas v ustvarjanje nevidnih in vidnih preprek (včasih fizičnih zidov), ki ne dopuščajo spoznanja in razumevanja. Zato moramo te slike premakniti, povečati število pogledov in ustvariti številne skupne percepcije glej članek Bena Dohertyja. Je možno, da razvijemo nov pogled na podlagi novih zahtev in vprašanj? Na primer, kaj bi se zgodilo, če bi globalno prebivalstvo obravnavali kot vir, ne pa kot grožnjo?

262

Na Sliki 9.2.5 lahko na kratko vidimo, katere države imajo največjo demografsko moč. Bi bilo mogoče ponovno oblikovati novo globalno ravnovesje?

POGLAVJA OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

Slika 9.2.5 Zemljevid svetovne populacije 2015 (Original work courtesy of Paul Breding. Copyright 2005, ODTMaps.com, Amherst, MA. Adapted by Reddit user TeaDranks; vir: http://www.npr.org/sections/goatsandsoda/2015/01/28/381971608/india-grows-russia-shrinks-mapping-countries-by-population)

Če migracije ne bi bile več težava ampak vir, kaj bi se zgodilo z našo percepcijo? Odkrijte odgovore z gledanjem sledečih dveh filmov, ki nam pokažeta, kako migranti prinašajo oddaljene dežele bliže in ustvarjajo nove možnosti razvoja. Migration

(vir: The Economist, Oct. 2009)

Besedilo: Angela Alaimo, geografinja 263

Občutek pripadnosti za migrante Okoljski in podnebni dejavniki skupaj z ekonomskimi, političnimi in družbenimi odnosi so bistveni in medsebojno odvisni elementi, s katerimi se izgradi občutek za prostor pri določeni skupnosti. Ti določajo svoje vire, vrednote in meje – kakor je razloženo v poglavju 10.3 – ter s tem razločujejo med znanim in neznanim, med nevarnostjo in varnostjo. Tak prostor je pomemben del občutka pripadnosti vsakega človeka, tudi tistih, ki živijo v velikih mestih, ter ni nujno samo en kraj. Poglejmo si nekaj primerov različnih tipologij občutka pripadnosti znotraj človeške mobilnosti. Izkušnje nomadskih kultur (pašništvo ter skupnosti lovcev in nabiralcev) nam kažejo, da

je njihova identiteta pogosto razširjena preko številnih krajev in držav. Na primer v Sahelu in v sušnih predelih na Afriškem rogu sta sezonska mobilnost in nomadstvo strategiji, ki ljudem omogočata, da razvijejo trdne lokalne ekonomije in preživijo v obrobnih okoljih ter si tako izgradijo trdno identiteto. (Več si preberite v poglavju 11.3). Težava je v povezavi med lokalnim in nacionalnim političnim upravljanjem z naravnimi viri (tj. naravne rezerve in porazdelitev prihodka) ter podnebnimi spremembami v regiji, ki lahko spodkopljejo preživetje in življenjske vzorce nomadov. V tem primeru so nomadski živinorejci prisiljeni preseliti svoje črede čim dlje stran od svojih običajnih pašnikov. Več o tej temi si poglejte v sledečem videoposnetku.

OKOLJSKE MIGRACIJE

9.3

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

Vir: Against All Odds – the success of Partoralism. Projekt REGLAP, financiran s strani EU (ECHO) – Oxfam VB ter Care International in partnerji – 2011

Okoliščine so drugačne za sodobne migrante na dolge razdalje , ki odidejo z različnimi stopnjami prisile in volje: zgradijo si identitete, ki jih ne moremo obravnavati kot »izkore-

ninjene« samo zato, ker so zapustili svojo domovino. Migracije so lahko trajne, a tudi občasne. Poleg tega je veliko izmed njih »transnacionalnih migrantov«, ki so usidrani 264

v novih državah, a ohranjajo številne povezave s svojo domovino. Ti migranti so lahko pomembni za sorazvoj tako s finančno pomočjo za svoje družine v domovini kot tudi zaradi novih spretnosti, ki so jih pridobili med migrantsko izkušnjo, saj te lahko pove-

čajo moč lokalnih skupnosti pri soočanju z lokalnimi spremembami, vključno z okoljskimi težavami. Več o tej temi si poglejte v videoposnetku.

POGLAVJA OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

Vir: How to understand the power of migration? The AMITIE project - 2013

Poseben primer predstavljajo prisilni migranti ali razseljene osebe (za poglobljeno definicijo glejte Poglavje 9.5), ki morajo z danes na jutri oditi in nimajo možnosti, da bi se kdaj vrnili, saj so njihovi domovi, vasi ali mesta izginili, jih ogroža vojna oziroma nasilje ali so sami bili žrtve. Taki migranti so pogosto sami ali potu-

jejo z enim ali dvema družinskima članoma, medtem ko so drugi sorodniki pogrešani ali mrtvi. Poglejte si zgodbe iraških beguncev v Egiptu leta 2008.

265

Kaj se dogaja ljudem, ki zapustijo svojo domovino? Kljub temu da so pripadniki nomadskih kultur navajeni na menjavo prostora in tudi če se morajo v današnjem času soočati z radikalnimi spremembami v njihovih navadah, ljudje ob odhodu iz svoje domovino vseeno doživljajo travmo . Ločitev od človekove domovine je nasilna in pri nekaterih ljudeh lahko pusti globoko čustveno rano. »Travma (v svojem negativnem pomenu) pa ni edini odziv v takih situacijah. Obstaja velik obseg odzivov, ki se raztezajo od najbolj patoloških in onesposabljajočih do najbolj pozitivnih, prilagodljivih in navdihujočih. Izkušnje smrti bližnjega ali nevzdržnega trpljenja ob velikih izgubah ljudi pogosto preoblikujejo: svoje življenje, sebe in svoje odnose vidijo na nov, poživljajoč način (Papadopulos R. 2006, več o travmi si poglejte v glosarju). Katere izkušnje poleg ločitve od domovine lahko povzročijo travmo? Vsi primeri migracij razkrivajo travmatične vidike. Migrant si mora ponovno zgraditi svoj občutek pripadnosti glede svoje dvojne izkušnje kot emigrant in imigrant. Kar se vzpostavlja

in nenehno preoblikuje v procesu migriranja, ustvarja kombinacijo dveh družbenih statusov – emigranta in imigranta, v razsežnosti med »tukaj« in »tam« (to se lahko nanaša na različen kraj bivanja), kar postane eksistencialno stanje »dvojne odsotnosti« (A. Sayad, 1991). Človek, ki emigrira, ni več državljan svoje lastne države, a hkrati ni niti zares državljan države, kjer se odloči ostati: »Sem tukaj, a sem v resnici tam.« To je lahko travmatično, a lahko po drugi strani predstavlja tudi priložnost.

POGLAVJA OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

Ta izkušnja bolj prizadene prisilne in razseljene migrante, saj jih večina nima možnosti, da bi pripadali določeni skupnosti in še obstoječi domovini. Drugi pomemben vzrok za travmo je dolgo potovanje preko držav, puščav in morij, ki ga veliko migrantov mora izvesti (ker nimajo pravice do potnega lista ali pravnega dovoljenja), da doseže nove destinacije daleč od njihovega doma. Med potjo migranti pogosto postanejo žrtve zlorabe, nasilja in številnih

Vir: Crossing Mexico’s other borders – VICE - 2013 266

zdravstvenih težav, kakor to prikazuje sledeči video posnetek o Mehiki, ki kaže na podobnosti z dogodki v Sredozemskem morju. Migranti, še posebej prisilni migranti in razseljeni ljudje, niso »šibki« ljudje zaradi recimo »biološke dediščine« ali osebnih lastnosti, kot pogosto poročajo mediji in politični predstavniki. Lahko pa so postali šibki zaradi družbenega in pravnega izključevanja. Zato so bolj podvrženi ranljivosti in trpljenju, zaradi česar potrebujejo zaščito. Več si preberite v poglavju 10 in poglavju 12 .

POGLAVJA OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

Besedilo: Chiara Lainati, antropologinja

267

Človek: migrirajoča vrsta? Prvi človeški migranti so bili naši predniki, ki so živeli v Vzhodni Afriki pred približno 70.000 leti. Tudi današnja Evropa dolguje svoje sedanje lastnosti ljudem na poti. Od približno 370 do 800 pr. n. št. so različna germanska ljudstva napadla Vzhodno Rimsko cesarstvo, pozneje so jim sledili še Huni, Avari, Slovani ter tudi Vikingi, Normani in Madžari. Iberski polotok, Severna Afrika, Anatolija in celo Srednja in Vzhodna Evropa bi bili danes zelo drugačni brez mavrskih, turških in mongolskih invazij. V nekaterih primerih so prišleki, ki so se združili s svojimi gostitelji, doprinesli k razcvetu civilizacije. V obdobju med 8. in 15. stoletjem je bil Iberski polotok, priključen islamskemu svetu, cvetoče kulturno središče. V 15. stoletju so evropski popotniki začeli raziskovati obale Afrike in leta 1492 dosegli nov kontinent, ki je pozneje postal Amerika. Portugalski mornarji so odkrili oceansko pot do Vzhoda, evropske ladje so varovale Atlantski in Tihi ocean. Večina teh »odkritij« je imela uničujoče posledice za prvobitna ljudstva na teh območjih. V dvesto letih med leti 1650 in 1850 je bilo več kot 15 milijonov Afričanov potisnjenih v suženjstvo. Kolonializem je bila še ena oblika organiziranih migracij. Med 16. in 20. stoletjem so evropske oblasti prevzele administrativni in ekonomski nadzor nad večino Afrike, Azije in Južne Afrike. Večina današnje evropske kulture in bogastva je bila zgrajena z denarjem, ki se je nabral z izkoriščanjem kolonij. Tehnološki napredek, ki je omogočal lažje potovanje na dolge razdalje, visoka stopnja

rodnosti in revščina so v 19. stoletju sprožili emigriranje iz Evrope. Med leti 1846 in 1940 je iz Evrope emigriralo od 55 do 58 milijonov ljudi, večinoma v Severno Ameriko, a tudi v Južno Ameriko, Avstralijo in Novo Zelandijo. Po drugi svetovni vojni je bilo za rekonstrukcijo Evrope potrebnega ogromno dela, zato so bivše države kolonizatorke rade volje uvozile potrebno delovno silo iz bivših kolonij. Po sredi 70. let 20. stoletja so se vrata spet zaprla, ko se je z naftno krizo, deindustrializacijo in večanjem brezposelnosti končal gospodarski razcvet.

OKOLJSKE MIGRACIJE

9.4

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

Ko so legalne oblike imigracij v Evropo postopno izginile, so bili migracijski tokovi spremenjeni v begunske tokove. Ženevska konvencija iz leta 1951 je določila status begunca kot nekoga, ki lahko »zaradi dobro utemeljenega strahu ali preganjanja« legitimno prosi za zaščito v drugi državi. Težava je v tem, da danes konvencija ne odseva več sodobne realnosti, saj ljudje odhajajo bolj zaradi splošne negotovosti kot zaradi konkretnih preganjanj. Paradoks mednarodnega sistema zaščite je ta, da tisti, kogar begunski status ne ščiti, samodejno postane »ilegalen«. Kriminalizacija migrantov je neposredna posledica neobstoječih zakonitih možnostih vstopa. Danes najbolj skrajne oblike zatiranja obsegajo segregacijo med dokaj dobro stoječimi, ki uživajo svobodno mobilnost, in revnimi, katerim je svoboda gibanja sistematično zanikana.

268

Več o zgodovini migracij: • Roger Lewin: Human Evolution: An Illustrated Introduction, John Wiley & Sons, 2009 (o našem afriškem izvoru) • Patrick Manning, Tiffany Trimmer: Migration in World History, Routledge, 2013 • Jonathon W. Moses: International Migration: Globalization’s Last Frontier, Zed Books, 2006 • Martin Geiger in Antoine Pécoud: Disciplining the transnational mobility of people, Houndmills, Basingstoke, Palgrave Macmillan, 2014. • Anthony Pagden: Peoples and Empires: A Short History of European Migration, Exploration, and Conquest, from Greece to the Present, Random House Publishing Group, 2007

POGLAVJA OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

Besedilo: Diana Szántó, antropologinja

269

Zakaj ljudje migrirajo? Gonilne sile migracij lahko raziščemo z različnih zornih kotov. Prvo vprašanje je: ali migranti čutijo, da morajo zaradi določenega razloga zapustiti svojo državo ali bi raje obiskali drugo državo iz drugih razlogov? Dejavniki odbijanja, kot so revščina in pomanjkanje priložnosti, potiskajo ljudi ven iz svojih domovin, medtem ko jih dejavniki privlačnosti, kot so boljše službe, privlačijo v druge države. Obstaja veliko različnih razlogov, zakaj ljudje odidejo v iskanju nove domovine, kot so ljubezen, avantura, vojna, radovednost, suženjstvo, možnosti izobrazbe, kolonizacija, strast do jezika ali kulture, duhovno iskanje, združenje z družino, varnost, preselitev ali bolj ugodno podnebje, če jih naštejemo nekaj. Zapuščanje lastnega doma ni nikoli lahka odločitev, zato mora imeti tehtne razloge. Vedno gre za upoštevanje kombinacije različnih vidikov, ki ženejo ljudi k selitvi in jih zadržijo v tujini. Dejavniki odbijanja so po navadi negativni dejavniki izhodne države,

dejavniki privlačnosti pa pozitivni dejavniki nove dežele. Gonilne sile migracije so lahko rezultat tako individualnega interesa ali odločitve (npr. ljubezen ali radovednost) kot tudi strukturnih (družbenih, ekonomskih, političnih ali okoljskih) sprememb. Ko govorimo o gonilni sili, moramo ločevati tudi med prostovoljnim in prisilnim načinom. V prvem primeru se ljudje odločijo oditi po svoji lastni volji. Po navadi vrata zanje ostanejo odprta in se lahko vrnejo, kadar želijo. V drugem primeru pa so ljudje prisiljeni v odhod zaradi vojne ali preganjanja. Za slednje sta svoboda in varnost edina pomembna vidika in po navadi nimajo možnosti, da bi se v domovino vrnili.

OKOLJSKE MIGRACIJE

9.5

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

Besedilo: Terez Pataki, sociologinja

270

pravne opredelitve

Migracije so vedno zaznamovale zgodovino človeštva (glej Poglavje 9.3 in Poglavje 9.4). Vzrok je bil lahko poslabšanje ali uničenje okolja (glej Poglavje 11.2 in Poglavje 11.3). Toda kaj so pravne posledice migracij? Ali migranti vedno prejmejo enako pravno obravnavo? Ali so okoljske migracije pravno priznane? Kot je navedeno v poglavju 9.1, smo v dobi migracij, čeprav se ne morejo vsi svobodno seliti in tisti, ki se selijo, nimajo vedno pravice do običajnega življenja v drugi državi. Po drugi svetovni vojni smo razvili sistem za varstvo človekovih pravic, vključno s pravico do azila. Kljub temu se je dolgo časa govorilo o krizi azilnega sistema, saj je pravica do azila vsebovala stroge omejitve. Evropa je postala trdnjava, sedaj pa se povsod gradijo zidovi in fizične ovire, da bi ljudem preprečili vstop. Migranti niso vsi enaki: vsaki pravni

kategoriji ustrezajo različna pravila za vstop in bivanje ter predvsem različne pravice in stopnje zaščite. Po tem scenariju položaj okoljskih migrantov ni jasen. Ali so prostovoljni migranti, ekonomski migranti ali prisilni migranti, kot so begunci? Povečanje števila oseb, ki so se prisiljeni seliti iz okoljskih razlogov, nas je pripeljal do tega, da razmislimo o pravnem priznanju okoljskih migracij, toda še vedno ni soglasnega stališča o njihovi opredelitvi.

POGLAVJA

10.1 Okoljske migracije:

OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

Eden od prvih opredeljenih izrazov je bil okoljski begunec (glej Poglavje 11.1 ). Pred kratkim se je izraz podnebni begunec uporabljal za ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti lastno državo, ne zaradi splošne spremembe okolja, temveč zaradi podnebnih sprememb. Nekatere mednarodne organizacije (UNHCR,

Okoljski begunci: poslednja utvara (avtor: Alessandro Grassani) 271

IOM; glej Poglavje 11.4) so kritizirale uporabo izraza begunec v primeru okoljskih migracij. Ženevska konvencija iz leta 1951 predvideva priznanje statusa begunca tistim, ki se znajdejo zunaj svoje države zaradi strahu pred preganjanjem. V primeru okoljskih migrantov je pogosto težko govoriti o nevarnosti preganjanja. Poleg tega ljudje, ki so jih prizadele naravne nesreče, prostovoljno prečkajo meje svoje države. Namesto izraza »begunec« se raje uporabljajo izrazi »razseljena oseba«, »okoljsko evakuirana oseba« ali »okoljski migrant«.

»pravne kategorije« pomeni dogovor o opredelitvah, saj to preprečuje sporazum o vzrokih in posledicah in odločitev o tem, koga zaščititi in koga izključiti, koga sprejeti in koga zavrniti. Pomeni priznavanje trenutnega pojava in iskanje zakonodajnih rešitev. Avtor besedila: ASGI, Associazione per gli Studi Giuridici sull’Immigrazione. Anna Brambilla, Luigi Tessitore, Eugenio Alfano, Maurizio Cossa. Lawyers on Immigration

POGLAVJA OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

Raziskave, ki sta jih spodbujala Evropski parlament in Evropska komisija, se nanašajo na migracije iz okoljskih razlogov. Uporaba izrazov, kot so migrant, begunec ali razseljena oseba, lahko privedejo do zelo različnih pravnih posledic in do priznavanja različnih vrst pravic. Vprašanja, ki se pri tem postavljajo, so številna, toda temeljna točka je: ustvarjanje

272

Trenutno tisti, ki se seli iz okoljskih razlogov, tvega, da bo ostal brez pravne zaščite. Tisti, ki se znajde zunaj meja svoje države, tvega, da bo veljal za nezakonitega migranta ter trpel nadaljno nasilje in diskriminacijo.

med sušo, migracijami in vojno v Siriji. V tem primerih bi bili begunci lahko zaščiteni ne samo zaradi okoljskih težav, temveč tudi zaradi posledic degradacije okolja (splošno nasilje, preganjanje, vojna itd.).

Nekatere države so skušale najti rešitve, toda to so osamljeni primeri. Švedska in Finska na primer poskrbita za priznanje azila ali humanitarne zaščite tistim, ki se ne morejo vrniti v svojo državo zaradi naravnih katastrof. Leta 2008 se je italijanska vlada odločila odložiti ukrepe repatriacije za državljane Bangladeša, ki nezakonito prebivajo v državi po krizi zaradi ciklona Sidr. Kljub temu pa jim Italija za razliko od Švedske in Finske ni podelila posebne oblike zaščite ali dovoljenja za bivanje.

Veliko znanstvenikov namesto tega meni, da imajo okoljski migranti in predvsem podnebni begunci različne značilnosti in potrebe kot vsi drugi prisilni migranti in da zato obstoječi pravni instrumenti niso ustrezni. V preteklosti je veljalo, da status begunca ni več zadoščal in so bile zaradi tega uvedene nove oblike zaščite, kot sta subsudiarna zaščita ali humanitarna zaščita. Na enak način moramo danes poiskati različne oblike posebne zaščite za tiste, ki se selijo iz okoljskih razlogov. Ti novi instrumenti bi morali vzpostaviti prepoznavno zaščito in pravice, ki iz nje izhajajo, obenem pa zagotoviti sredstva za poplačilo dejanske zaščite in prepoznavanje akterjev, ki so odgovorni za njihovo upravljanje. V drugih primerih je bilo poudarjeno, kako je treba mobilnost obravnavati kot vir in ne težavo.

Na teoretični ravni skušamo ugotoviti, ali se lahko tisti, ki se selijo iz okoljskih razlogov, zaščitijo z uporabo obstoječih pravnih instrumentov ali pa je treba najti nove instrumente. Obstoječi pravni instrumenti se lahko uporabijo le, če so pravne kategorije, na katerih temeljijo, veljavne tudi za okoljske migrante. Na primer, zaradi dviga morske gladine lahko nekatere otoške države v Tihem oceanu izginejo. Državljani teh držav se lahko znajdejo brez države. V tem primeru bi lahko isti državljani veljali za osebe brez države in bi našli varstvo v Konvenciji o osebah brez državljanstva. V drugih primerih lahko degradacija njihovega lastnega okolja povzroči nestabilnost, kršenje človekovih pravic ali spore. Nedavne raziskave so na primer pokazale povezave

POGLAVJA

10.2 Okoljski migranti: pravna zaščita

OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

Industrializirane države, ki so najbolj odgovorne za podnebne spremembe, bi morale migracijam iz držav, ki so jih podnebne spremembe najbolj prizadele, dati prednost in jim ne nasprotovati. Pravzaprav so migracije oblika prilagajanja: če bi olajšali migracije, bi se povečala stopnja prilagajanja v luči degradacije okolja. Avtor besedila: ASGI, Associazione per gli Studi Giuridici sull’Immigrazione. Anna Brambilla, Luigi Tessitore, Eugenio Alfano, Maurizio Cossa. Lawyers on Immigration

273

Geografije ozemelj Ozemlje je prostor, ki se nenehno spreminja in ga organizira skupnost ljudi. Ozemlje se ustvari, ko se določi meja in ko organizacija nastane, da bi bolje izkoriščala vire in dosegla skupno premoženje ali skupen cilj.

To mejo si lahko predstavljamo kot črto, ki ločuje, tako kot limes v rimskem imperiju.

OKOLJSKE MIGRACIJE

10.3

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

Slika 10.3.1 Avtor risbe Chapatte (vir: www.voxeurop.eu)

Naš razred je sestavljen iz skupine učencev, ki delajo pod vodstvom učiteljev s skupnim ciljem: da se skupaj učijo in odraščajo. Učenci ne izbirajo, v katerem razredu bodo, vendar obstaja nekaj pravil izbiranja, ki določajo pravilen položaj. Učenci, ki so vpisani v določen razred, lahko vstopijo v učilnico, medtem ko tisti, ki niso, ne morejo. Da bi bili sprejeti v razred, morajo predložiti zahtevek in počakati na odločitev šole. Vsak dan vsak razred deluje kot neodvisna skupina in sledi skupno sprejetim pravilom, da bi dobro sodelovali. Nekatera interna pravila se

lahko med razredi razlikujejo, vendar morajo biti v skladu s splošnimi predpisi, ki jih določi šola, v katero spada razred. Podobno deluje šola v sinergiji z drugimi šolami v mestu, regiji in državi, v primeru šol v državah članicah EU pa mora upoštevati tudi meddržavne predpise. Razred opredeljujejo stene, ki ga ločujejo od ostale šole, toda ima tudi vrata in okna, ki so odprtine do zunanjih prostorov. Iz razreda je mogoče vstopiti in izstopiti po posebnih pravilih. Člani razreda med drugim nenehno izmenjujejo informacije, podatke in predmete, tako 274

z ostalo šolo kot z razredi zunaj šole. Ti tokovi ustvarjajo spremenljive povezave, ki so odvisne od vrste razmerij in od ustreznih ciljev. Vsak razred sledi ritmu, ki se uporablja za celotno šolo glede na skupni urnik, ki ga zaznamuje zvonenje šolskega zvonca. To je primer ozemeljske dinamike. Nobeno ozemlje ne more živeti izolirano od drugih; vedno bo v komunikaciji z drugimi teritorialnimi območji in tako je meja samovoljna črta, ki pravi: to je moj življenjski prostor, tukaj sem jaz glavna. Taka črta, naj bo resnična ali namišljena, opredeljuje prostor, moč (politično, ekonomsko, socialno, človeško), ki deluje po sistemu skupnih

predpisov, ki jih je sprejela skupnost, katere del je. Meja ni nikoli naravna črta (kot lahko predpostavljamo, še posebej, ko sovpada z naravnimi danostmi, kot so reka, gora ali morje) in je vedno rezultat zgodovinskega procesa, ki je sestavljen iz sporazumov, sporov in vojn. O meji se vedno pogajajo in odločajo dejavne antagonistične sile. Zato se sčasoma spreminja, ko moč niha in se deleži spreminjajo.

POGLAVJA OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

Slika 10.3.2 Tehnološki visokokakovostni dizajni po svetu cenijo medsebojno povezanost (vir: NBBJ) 275

Da bi razumeli ta zapleteni mehanizem, si oglejmo primer. Naša šola je ozemlje, ki je vstavljeno v večja ozemlja (našo sosesko, naše mesto, našo državo, EU) in je razdeljena na manjša ozemlja: naše razrede. Vsi prostori obstajajo v povezavi drug z drugim in nemogoče je upoštevati enega brez drugega. Da bi ti sistemi preživeli, imajo nenehen stik z večjimi teritorialnimi organizacijami. To je še posebej očitno pri okoljskih vprašanjih, ki so postala glavna skrb mednarodne skupnosti glej članek, ki so ga napisali Etienne Piguet, Antoine Pécoud in Paul de Guighteneire . V današnji dobi mobilnosti so meje zahvaljujoč novim tehnologijam vedno bolj prepustne za hitre in številne izmenjave, ki potekajo na svetovni ravni. Rečemo lahko, da meja ni nikoli popolnoma zaprta in da vedno obstajajo določeni načini in pravila, ki omogočajo prečkanje meje. Vsi ti tokovi sprememb povzročajo spore, ker je meja vedno manj podobna črti (glej Poglavje 9.2). Namesto črte bi si bilo bolje zamisliti območje, mejo, ki se širi ali zmanjša glede na možnosti izmenjave in okužbe. Ozemlje nato postane dinamičen prostor, ki se nenehno gradi in razstavlja. Preoblikovanje poteka med začetno in končno fazo v postopku, ki bi ga lahko opisali kot avtopoietični. To besedo je skoval Humberto Romesin Maturana v biologiji in označuje sposobnost organizma, da se nenehno spreminja glede na okolico. Spremembe niso nikoli enostavno določene z zunanjimi dražljaji, temveč so odvisne od načina, na katerega notranja organizacija izbira in razume zunanje vplive.

vključujejo regije, presegajo meje in povezujejo različna ozemlja na različnih geografskih ravneh. Vsaka okoljska sprememba se kaže v določenem delu planeta in vključuje ljudi ter jih prisili, da se selijo. Danes govorimo o »okoljskih beguncih« (več si preberite v članku Etienna Pigueta ). Odgovornost te preobrazbe je povezana s trenutno prevladujočim razvojnim modelom, ki prekomerno izkorišča vire in razgrajuje občutljivo ekološko ravnovesje med človekom in okoljem.

POGLAVJA OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

Zato so si geografi še posebej prizadevali predstaviti prihodnje scenarije, delati projekcije ali napovedi o tem, kar se bo zgodilo (na primer, katera okoljska vprašanja bodo postala prevladujoča, kateri deli planeta bodo v to vključeni in na katere ljudi bo to najbolj vplivalo). Raziskave pravzaprav potrjujejo, da naravne nesreče ne bodo vplivale na vse prebivalstvo na enak način: tisti z manj sredstvi – ekonomskimi, družbenimi in kulturnimi – se bodo prisiljeni seliti, medtem ko bodo drugi lahko našli rešitve (glej primer v poglavju 9.3). Avtorica besedila: Angela Alaimo, geografinja

Podobno je v primeru okoljskih migracij pomembno upoštevati ozemeljsko delovanje, opisano zgoraj. Dejstvo je, da okoljska vprašanja nikoli ne vplivajo samo na eno državo, temveč 276

Zakaj je težko napovedati migracijske trende? Doba, v kateri živimo, se imenuje »doba migracij« (glej Castles in Miller, 2009). Število mednarodnih migrantov je zdaj večje kot v kateremkoli drugem obdobju v zgodovini; leta 2013 je doseglo več kot 230 milijonov ljudi. To bi bila lahko zgolj posledica svetovne rasti prebivalstva, vendar pomen migracij z demografskih vidikov v veliko državah postaja očitnejši. Medtem ko se razvite države postopoma starajo, se večina držav v razvoju na splošno še vedno srečuje z demografskimi izbruhi , tako da so migracije eden ključnih elementov demografskih sprememb.

mik in vključuje zapletene dejavnike, kot so dnevna migracija, začasna naselitev, družinska srečanja in dokončne vrnitve. Skoraj 50 % italijanskih migrantov v ZDA se je na primer vrnilo v Italijo pred koncem dvajsetega stoletja in podobne ocene veljajo za migrante v Argentini in Braziliji. Enako velja tudi za 70 % migrantov, ki so se med letoma 1960 in 1999 preselili v Nemčijo. Včasih se enako zgodi v državah priseljevanja, ki omogočajo določeno število stalnih in začasnih migracij, da bi zbrale specializirano ali začasno delovno silo. Taka sta primera ZDA in Avstralije.

V tem smislu si oblikovalci politik in analitiki prizadevajo za boljše razumevanje pojavov in napovedujejo njegovo velikost v prihodnosti. Toda ta naloga se lahko izkaže za težjo, kot se zdi. Glede na Oddelek ZN za gospodarske in socialne zadeve pojav velja kot »najtežji za merjenje, posnemanje in napovedovanje« , poskusi, ki skušajo napovedati njegov razvoj, pa so obsojeni na propad.

Še en dejavnik, ki otežuje napovedovanje prihodnjih migracij, je svetovna stopnja rodnosti. Pogosto se domneva, da bo večina držav v razvoju v naslednjih 50 letih doživela zmanjšanje stopnje rodnosti zaradi povečanega izobraževanja, vključevanja žensk na trg dela in večjega števila prebivalstva v mestih. Posledično se bo izseljevanje iz teh držav zmanjšalo. Kljub temu pa so čas, hitrost in geografska porazdelitev zmanjšanja rodnosti neznani.

Najrazličnejši razlogi pričajo o težavnosti napovedovanja migracij. Prva vrsta vprašanj je povezana s podatki, ki so trenutno na voljo. Migracije na splošno veljajo za stalni pretok ljudi na dolge razdaje, pogosto prek mednarodne meje. Večina migracij je kljub temu začasnih, na kratke razdalje in se zgodi znotraj meja posamezne države. Hugo (1982), Prothero in Chapman (1985) ter Skeldon (1990) so vsi ponazorili, kako se migracije večinoma zgodijo interno in pogosto v krogu namesto enostavnega gibanja s podeželja v mesto. Migracija je več kot enosmeren, trajen pre-

Do enakega sklepa pridemo, ko razmišljamo o okoljskih migracijah. Prepričani smo, da se bodo podnebne spremembe odrazile v premiku velikega števila ljudi (Myers, 1997, ocenjuje med 150 in 200 milijonov ljudi do leta 2050), vendar ne vemo, kako, koliko in kdaj bodo podnebne spremembe na njih vplivale. Napovedovanje prihodnjih smernic okoljskih migracij je skoraj nemogoče zaradi neznanih vzrokov podnebnih sprememb v prihodnosti. Glede na nedavno poročilo Urada Vlade Združenega kraljestva za znanost »lahko okoljske spremembe z enako verjetnostjo povečajo

POGLAVJA

10.4

OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

277

ali preprečijo migracije,« saj podnebne spremembe motijo možnosti za migracije zaradi zmanjševanja sredstev, ki so za njih potrebna. Skratka, morda bo napovedovanje prihodnjih migracijskih vzorcev pokazalo nemogoče. Tradicionalni dvojni okvir za emigrantski globalni jug in globalni sever, ki privlači priseljevanje, ni zadosten, da bi razložil te pojave. Sprejetje države kot merske enote je težava pri ocenjevanju migracij: obstaja potreba po podnacionalnih podatkih, še posebej glede delitve med mestnimi in podeželskimi območji, kot tudi nadaljne raziskave o vplivih podnebnih sprememb na migracije. Viri: •

• • • •

•

Global Migration: Demographic Aspects and Its Relevance for Development, United Nations Department of Economic and Social Affairs Population Division Technical Paper št. 2013/6, dostopno na: http://www. un.org/en/development/desa/population/migration/publications/technicalpapers/docs/EGM.Skeldon_17.12.2013.pdf International Migration 2013, United Nations Department of Economic and Social Affairs Delitev prebivalstva Prihodnje migracije in nepremičnost v okviru svetovnih okoljskih sprememb, Dopolnilni dokument »Patterns and Trends in Migration and Sustainable Development, Oxford Associates for International Development (OxAID),« dostopno na:(https://sustainabledevelopment. un.org/content/documents/1743migrationbackground.pdf) Hugo, G. J. (1982). Circular migration in Indonesia. Population and Development Review, 59-83.

•

• • • •

Prothero, R. M., & Chapman, M. (1985). Themes on circulation in the Third World. Circulation in Third World Countries, Routledge & Kegan Paul, London, 1-26. Skeldon, R. (1990). Population mobility in developing countries. Belhaven Press. UNDESA Stenska karta mednarodnih migracij Myers, N. (1997). Environmental refugees. Population and Environment, 19(2), 167182. Foresight: Migration and Global Environmental Change(2011), Final Project Report, The Government Office for Science, London, dostopno na https://www. gov.uk/government/uploads/system/ uploads/attachment_data/file/287717/ 11-1116 -migration-and-global-environmental-change.pdf)

POGLAVJA OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

Avtorica besedila: Genoveva Tisheva, izvršna direktorica bolgarske skupnosti za razikovanje spola (BGRF)

278

Kako podnebne spremembe vplivajo na migracije? Kako lahko razlikujemo med različnimi vzorci migracij, ki so posledica podnebnih sprememb? Začasne ali stalne? Začasne migracije so lahko posledica, ko nenadna katastrofa, kot so tajfun, orkan ali potres, povzroči gibanje ljudi. V tem primeru so se ljudje po nesreči pripravljeni vrniti v svojo izvorno državo, da bi popravili uničeno okolje (kot je na primer pogosto v Bangladešu). V drugih primerih, ko je nesreča počasna, na primer v primeru poplav, suše ali krčenja gozda, in ima dolgoročen vpliv na okolje, se lahko prebivalstvo preseli za vedno (kot je to v primeru Filipinov). Prisilne ali prostovoljne? Da bi razumeli razliko med prisilnimi in prostovoljnimi okoljskimi migracijami, bomo navedli dva primera. Naravna katastrofa, kot je tajfun Haiyan na Filipinih, zaradi katerega se je preselilo 4 milijone ljudi, lahko ljudi prisili, da zapustijo svoje domove, o čemer pričajo ljudje, ki so se preselili zaradi nesreč, povezanih s podnebjem . Drugi primer je lahko daljša strategija prilagajanja podnebnim spremembam, kot je to v primeru mehiških kmetov, ki se preselijo v ZDA, da bi dobili službo.

odidemo, vsaj za nekaj časa. Vsako leto delam od 3 do 5 mesecev v Wyomingu. To je moj glavni vir dohodka.« Miguel, 45, Hueyotlipan, Mehika Pakistan je zanimiv primer: poleg visokih številk razseljencev (zaradi poplav in zemeljskih plazov) in sprejemanja sosednjih beguncev (iz Afganistana in Somalije) ima Pakistan tudi dolgo zgodovino prostovoljnih migracij, pakistanske diaspore pa so med največjimi na svetu.

POGLAVJA

10.5

OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

Prečkanje meje ali notranja migracija? Čeprav je gibanje znotraj meja države bolj prisotno, ko govorimo o okoljskih migracijah (kot je migracija s podeželja v mesto v Sahelu, v mnogih državah Latinske Amerike ali na Kitajskem), obstaja tudi veliko primerov – kot je primer mehiških kmetov –, ko ljudje prečkajo meje držav. Avtorica besedila: Hanna Mikes, antropologinja

»Moj dedek, oče in jaz smo obdelovali to zemljo. Toda časi so se spremenili … Zdaj dežuje kasneje, zato pridelamo manj. Edina rešitev je, da

279

Migranti in ranljivost. Ranljivost migrantov, vzroki, posledice, spori ruralnih in urbanih migracij Izraz »okoljski begunec« je bil prvič uporabljen leta 1976 za opis ljudi, ki so se bili prisiljeni trajno ali začasno preseliti iz svojega bivališča zaradi okoljskih ovir. Tako degradacija okolja kot tudi posamezne naravne nesreče lahko ljudi prisilijo k migracijam, kar lahko posledično resno vpliva na okoliške ekosisteme. Čeprav se še razpravlja o vzročni povezavi med degradacijo okolja in revščino, je bila ugotovljena jasna povezava med obema pojavoma. Stopnje krčenja gozdov, onesnaženja zraka in vode, izčrpanosti in zasoljevanja tal ter širjenje puščav so višje v državah v razvoju, predvsem v tistih, ki doživljajo hitro rast. Posledično se nevarnosti za okolje in izzivi razlikujejo glede na gospodarski in produktivni razvoj vsake države. Globalni jug trpi zaradi težav z biološko kontaminacijo, ki ima škodljive učinke na zdravje ljudi (epidemije, okužbe in podobno). Bolje razvita gospodarstva bolj trpijo zaradi strupenega in nevarnega onesnaženja vodnih poti. Drugo ponavljajoče vprašanje je razpoložljivost vode za prehrano ljudi in kmetijstvo. Pomanjkanje vode vpliva na skoraj 1,6 milijarde ljudi, skoraj četrtino svetovnega prebivalstva (Mednarodno desetletje za akcijo Voda za življenje, Združeni narodi, 2014,). Razvite države, kot so ZDA in Kitajska, imajo sposobnost, da svojo infrastrukturo prilagodijo pomanjkanju vode, zajezitvam rek in gradnji vodovodov. Druge države si tega ne morejo

privoščiti ali nimajo te sposobnosti, zato trpijo zaradi degradacije okolja in njegovih posledic. Pomanjkanje vode in onesnaženje bosta ene izmed glavnih težav na svetu v 21. stoletju in razlog za migracijo številnih ljudi po svetu. Proces urbanizacije poraja tudi vprašanja, povezana z migracijami, predvsem glede migracij s podeželja v mesta. Vse večje težave podeželskega življenja (naraščajoči stroški kmetijskih surovin, izčrpavanje virov in izguba zemljišč, pomanjkanje priložnosti) včasih prisilijo revne družine, da se selijo s podeželja v urbana središča. Prebivalstvo Dake, glavnega mesta Bangladeša, se je na primer med leti 1970 in 2010 povečalo s 1,4 milijona na 14 milijonov.

POGLAVJA

11.1

OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

Glavna izziva v postopku urbanizacije sta zagotavljanje stanovanj in načrtovanje rabe zemljišč. Mesta so izpostavljena prihodnjim okoljskim spremembam, predvsem tista, ki se nahajajo v sušnih gorskih območjih. Migranti, ki živijo v naseljih z visoko gostoto prebivalstva, so še posebej ranljivi in jih je treba podpreti. Izzivi rasti mest so: infrastruktura in stanovanja, izobraževanje za otroke, urbana revščina in socialna stabilnost. V državah, kot je na primer Kitajska, so migracije s podeželja v mesta demografski postopek, gospodarski razcvet in velik izziv za 262 milijonov migrantov s podeželja, ki trenutno delajo v urbanih območjih Kitajske. Za podeželska območja je značilno pomanjkanje infrastrukturnih objektov, visoka stopnja brezposelnosti, pomanjkanje stabilne električne energije in pitne vode. 280

Podeželsko gospodarstvo je odvisno od kmetijstva, motivacije migrantov, da bi se preselili v urbana območja, pa so povezane z iskanjem boljše plače, s socialno stabilnostjo, z boljšimi možnostmi za izobraževanje in boljšo zdravstveno oskrbo.

•

• Prenaseljenost v urbanih območjih zmanjšuje kakovost življenja, saj uničuje vire, kot so voda, gozdovi, zemljišča, in lahko vodi k povečanju stopnje kriminala. Če nacionalne vlade na zagotovijo temeljnih potreb za življenje na podeželju in ne podprejo produktivnih mladih ljudi v podeželskih območjih z zaposlitvenimi možnosti, se bodo selitve v urbana območja nadaljevale. Oglejte si spodnji videoposnetek o okoljskih migracijah. Viri: • Migration and Global Environmental Change Future Challenges and Opportunities, The Government Office for Science, London, 2011, p 19 • Kam Wing Chan, Internal Labor Migration in China: Trends, Geographical Distribution and Policies

•

Hongwei Xu and Yu Xie. The Casual Effects of Rural-To-Urban-Migration on Children’s Wellbeing in China, University of Michigan, Institute for Social Research p.21 Zainab Gimba, Mustapha G. Kumshe Causes and Effects of Rural-Urban Migration in Borno state: a case study of maiduguri metropolis, p. 4 Anantha Duraiappah. “Poverty and Environmental Degradation: a Literature Review and Analysis”. CREED Working Paper Series No 8, p.7 Thomas J Kelly, Mwangi wa Githtnji Environmental Degradation in Less Industrialized Nations. Frontera norte posebna številka. Pobreza,1994, p. 2. Glossary of Environment Statistics, Studies in Methods, Series F, No. 67, United Nations, New York, 1997.

POGLAVJA OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

Avtorica besedila: Elena Triffonova, raziskovalka, BGRF

281

Okoljske migracije – stvar pravičnosti Kako in koliko lahko okolje vpliva na odločitev ljudi o migraciji? Kakšni bi bili temelji sistema, ki bi spodbujal človeško življenje kljub nenehnim spremembam in bi bil pravičen do teh človeških življenj?

Glej tudi:

Na ta vprašanja bomo skušali odgovoriti s povzetkom značilnosti, ki v okviru okoljske pravičnosti migracijska vprašanja povezujejo z okoljskimi.

•

• •

•

http://publications.iom.int/bookstore/ free/MECC_Outlook.pdf http://www.refworld.org/ docid/53a3d9d64.html http://www.un.org/apps/news/story. asp?NewsID=48201#.VVYU6SgwNqM http://publications.iom.int/bookstore/ index.php?main_page=product_ info&cPath=47&products_id=1430.

OKOLJSKE MIGRACIJE

11.2

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

Kot je pojasnjeno v poglavjih 9.1, 10.1 in 10.2, je bilo zadnja leta okolje kot gonilna sila migracij v središču mednarodnih razprav o opredelitvi, podatkih, razmerah in politikah, povezanih z okoljskimi migranti (Slika 11.2.1)

Slika 11.2.1: Okoljski migranti (Vir: https://www.flickr.com/photos/climatalk/8972220637/sizes/l. Avtor: Climatalk) 282

Te analize so pokazale, kako okoljski dejavnik podpira vse druge. To na primer postane jasno, ko razlikujemo med dvema glavnima kategorijama, ki sta opisani v referenčnih besedilih: na eni strani nenadni in hitri okoljski dogodki, na drugi strani pa počasni in postopni postopki. Podatke glede prve vrste okoljskih migracij je lahko najti, medtem ko je možnost za izvedbo zanesljivih napovedi precej omejena. Drugo kategorijo je težje opredeliti, ker so njeni vzroki pogosto postopni in »tihi«. Vendar so posledice podnebnih sprememb (več si preberite v poglavjih 6.1, 6.2, 6.3, 7.1, 7.2, 7.3) na življenjske razmere ljudi tako radikalne, kot so posledice naravnih nesreč.

Egipt je na primer postal največji uvoznik pšenice na svetu, da bi zadovoljil notranje povpraševanje po pšenici: več kot 50 % njegovih potreb pokriva uvoz. Zaradi tega je država izjemno občutljiva na nenadne spremembe pri mednarodnih cenah kmetijskih proizvodov (povpraševanje po zrnih se povečuje, ker se uporablja za proizvodnjo biogoriv in kot krma za živali), prav tako pa ji grozi povečanje stopnje revščine prebivalstva. Ta primer prikazuje značilne pogoje, ki ljudi silijo k migracijam. Kako torej lahko ločimo okoljske dejavnike od socialnih in političnih? (Slika 11.2.2)

Nekatera območja na svetu so »vroče točke« podnebnih sprememb, v katerih trenutne podnebne spremembe pospešujejo obstoječe pogoje degradacije okolja. Jasen primer prihaja iz nedavne raziskave, ki je bila objavljena v reviji Global Environment glede razmer v državah južnega Sredozemlja.

Pridobitev podatkov o tovrstnih migracijah je metodološko gledano izredno težka naloga, ker je težko ugotoviti vpliv okolja na odločitev za migracijo. Kar potrebujemo, je sprememba perspektive.

Tam so svetovne podnebne spremembe povzročile suše, več desetletij naraščajoče temperature in napovedi pa te smernice potrjujejo. Te spremembe imajo močan vpliv na regionalno kmetijstvo, vključno z oskrbo z vodo in namakalnimi sistemi, na plodnost tal in posledično tako na pridelavo pšenice ter drugih osnovnih dobrin kot tudi na bolezni in kmetijske škodljivce. Te težave vplivajo na širši gospodarski in družbeni sistem. Ko proizvodnja osnovnih dobrin postane vedno težja, povpraševanje po njih naraste zaradi vedno večjega števila svetovnega prebivalstva. Cene narastejo, pojavi se pomanjkanje »varnosti preskrbe s hrano«, v mnogih primerih pa temu sledi pomanjkanje socialne in politične stabilnosti.

POGLAVJA OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

Kot smo poudarili v poglavju 9.1, se lahko okoljske migracije štejejo za obliko prilagajanja podnebnim spremembam, vendar njihov obstoj predstavlja globoko krivico (več si preberite v poglavju 2.1): prvih dvajset držav, ki so jih okoljski pretresi močno prizadeli, je odgovornih za samo 1% vseh svetovnih emisij plinov in 99 % naravnih nesreč, ki so jih povzročile podnebne spremembe, se pojavi v državah svetovnega juga. Število tistih, ki so prisiljeni oditi zaradi procesov, povezanih s podnebnimi spremembami, je, kot smo videli, skoraj nemogoče izračunati. Toda tisti, ki so k emisijam plinov in podnebnim spremembam prispevali največ, nedvomno niso tisti, ki plačujejo ceno. Avtorici besedila: Lucia Carbonari, projektna vodja ; Irene Fisco, projektna vodja 283

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKI • degradacija ekosistemov • izpostavljenost nevarnosti • slabše možnosti naselitve • ogrožena oskrba z vodo • pomanjkanje hrane

Nepričakovani, nenadni okoljski in/ali družbenoekonomski dogodki

In/ali IN EKONOMSKI • manjše zaposlitvene možnosti in plače • zmanjšana produktivnost zemlje • višje cene blaga

OKOLJSKE MIGRACIJE

Učinki podnebnih sprememb

ODLOČITEV ZA MIGRIRANJE

Počasna, postopna okoljska in ekonomska degradacija

Slika 11.2.2: »Pobudniki« migracij in vpliv podnebnih sprememb. Vir: CIES Onlus

284

Študija primera prostovoljnega in prisilnega preseljevanja Degradacija okolja prizadene predvsem kmetijsko prebivalstvo najbolj oddaljenih krajev. Običajno so prizadeti člani tradicionalnih skupnosti, ki živijo v popolni odvisnosti od razpoložljivih naravnih virov. Velike delte so okoljsko zelo ranljive regije, ki jih prizadenejo suša, poplave, dvigovanje morske gladine, cikloni, zasoljevanje tal, revščina ali prenaseljenost. Selitveni dejavniki prostovoljnih okoljskih migracij in ekonomskih migracij so si zelo podobni. V Egiptu se na primer prostovoljni migranti vse pogosteje odločajo za migracije s podeželja na podeželje, na območja, ki so sistematično pridobljena z namakanjem puščave s pomočjo razvojnih strategij države, kar povečuje zeleni del delte Nila. Kmetje so pogosto razočarani nad življenjskimi razmerami v koloniziranih območjih, zato se pogosto selijo. Tudi v mestih se soočajo s problemi pitne vode in kakovostnim zrakom. Zato si ne želijo ostati, ampak se nagibajo k temu, da se bodo

vrnili k družinam. Velik delež migrantov izbere začasno delo v zalivskih državah, v katerih opravljajo slabo plačana dela, še posebej v gradbeništvu. Njihova nakazila predstavljajo pomemben vir dohodka, ne samo za njihove družine, temveč tudi za širšo družbo. Tukaj si preberite več o okoljskih vplivih na ekonomske migracije

POGLAVJA

11.3

OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

V Bangladešu se mladi moški pridružijo obstoječim migracijskim tokovom s podeželja v mesta, ki so usmerjena predvsem v bližnja mesta in glavno mesto. Migranti so zaradi nizke stopnje izobrazbe in pomanjkanja kakovostnega dela v najbolj obremenjenih krajih pogosto zaposleni kot vozniki rikš. Živijo v obrobnih slumih, v izredno slabih življenjskih pogojih. Običajno živijo v skupinah v isti baraki, v kateri imajo neustrezno oskrbo. Življenje v mestu je drago, zato porabijo velik delež svojega prihodka za osnovne življenjske potrebe. Preostanek svojega zaslužka pošljejo svojim sorodnikom na podeželju.

Slika 11.3.1 Okoljski migranti v Daki kot vozniki rikš (Vir: slika J. Kočar, 2013)

285

POGLAVJA OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

Slika 11.3.2 Okoljski migranti v Daki kot vozniki rikš, (Vir: slika J. Kočar, 2013)

Tudi v primeru prisilnih okoljskih migracij v Bangladešu migranti zaprosijo za začasna delovna mesta v bližnjih mestih, vendar za krajše obdobje, ker je v njihovem dolgoročnem interesu, da se vrnejo k svojim družinam, obnovijo svoje domove in nadaljujejo s tradicionalnim življenjem. Če je okolje trajno poškodovano ali celo izgubljeno, se ne morejo vrniti in njihova začasna migracija se spremeni v trajno. V naslednji fazi se migranti običajno preselijo v mesta zunaj območja kriz. V urbanem okolju se skušajo njihovi potomci povzpeti po družbeni lestvici in se pogosto preselijo v Dako, kjer si pridobijo izobrazbo ali iščejo bolje plačane službe. Prisilne okoljske migracije v Bangladešu običajno nimajo mednarodne razsežnosti, saj krizna obmo-

čja ne pokrivajo celotne države, begunska taborišča pa se nahajajo v notranjosti države. Kljub temu pa posredno vplivajo na mednarodne migracije, zato prenašajo spore s kriznih območij v mesta. Urbani intelektualci se običajno odločijo za selitev v eno od razvitih držav v zadnji fazi postopka migracije, ki traja celo več generacij. Poglejte si shemo mednarodnega centra Lonergan for Feinstein . Avtor besedila: dr. Jurij Kočar Profesor geografije in zgodovine na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana, Slovenija

286

Kdo ščiti migrante in kako? Migranti živijo v svetovnem gospodarskem sistemu v stanju kronične ranljivosti. Fizične in administrativne ovire migracij spodbujajo neformalnost in skrivnostnost migracij, ki je pogosto za mnoge edina možnost. Migracija posledično postane nezakonito in nevarno prizadevanje, ki ga oblasti zatirajo, kriminalne združbe pa izkoriščajo. Podobno je, ko so migranti zaposleni v bogatih državah, kjer pogosto zapolnjujejo povpraševanje po nekvalificirani, neformalni, slabo plačani delovni sili ter delajo nezakonito in ne uživajo delovnih pravic. V takih razmerah zaščita migrantov in njihovih pravic ni le bistvenega pomena, temveč je tudi dejavnost, ki zahteva skupna prizadevanja vseh državnih akterjev v postopku migracij. V tem smislu je mednarodno upravljanje migracij relativno nov koncept. V mednarodni areni je bil predstavljen leta 1949 in je bil do poznih 90. letih precej spregledan. Po začetku novega tisočletja se je z Mednarodno konvencijo ZN o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in članov njihovih družin mednarodna pozornost temu vprašanju ponovno povečala. Prišlo je do kroničnega odpora nacionalnih vlad, da bi opustile svojo suverenost na področju migracij, kljub dejstvu, da so migranti, delodajalci, zastopniki in trgovci z ljudmi nenehno kljubovali državnemu nadzoru nad migracijami.

Danes še vedno ni celovitega institucionalnega in normativnega okvira za migracije, kaj šele za okoljske migracije. Kljub temu pa obstaja več norm in institucij, ki to vprašanje obravnavajo. Nekatera zakonodajna orodja so bila že razvita in bi se lahko tehnično vzpostavila v relativno kratkem času.

OKOLJSKE MIGRACIJE

11.4

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

Trenutno dva najpomembnejša pravna instrumenta izvirata iz Mednarodne organizacije dela (ILO). Prvi, Konvencija št. 97 iz leta 1949 (C97) o delavcih migrantih, zajema pogoje, po katerih se morajo delavci migranti zaposliti v državah prihoda. C97 izraža načelo enakega obravnavanja migrantov in domačih delavcev v ključnih vidikih, kot so članstvo v sindikatih in kolektivna pogajanja, nastanitev, socialna varnost, davki za zaposlovanje in pravna vključenost. Drugi, Konvencija C143, zadeva migracije v pogojih zlorabljanja in spodbujanje enakih možnosti ter obravnavanje delavcev migrantov ter ima širši obseg. Konvencija namenja celotno poglavje nezakonitim migracijam in predvideva sodelovanje med državami za njihovo preprečitev. Prav tako obvezuje države, »da spoštujejo temeljne človekove pravice vseh delavcev migrantov,« vključno z nezakonitimi . Tretji pomemben instrument je Mednarodna konvencija o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družin (ICMW), ki so jo leta 1990 sprejeli Združeni narodi. Veljati je začela šele leta 2003, ko jo je ratificiralo 20 držav. 287

Konvencija je celovita mednarodna pogodba o pravicah migrantov. V primerjavi s prvima dvema konvencijama zadeve obravnava bolj na splošno in zadeva migrante kot delavce in ljudi. Čeprav ne predvideva posebnih pravic za migrante, postavlja moralni standard, ko ponovno potrjuje načelo enakega obravnavanja. Njen pomen je predvsem simboličen: do danes nobena država prejemnica ni podpisala konvencije. Kot lahko vidite na zemljevidu, so države podpisnice večinoma izseljenske države.

• • • • • • •

Splošen odpor bogatih držav do migracij prek mednarodnega sodelovanja je jasen, če pogledamo na razdrobljenost mednarodnih institucij, ki se s to težavo ukvarjajo. Kljub temu so obstoječe organizacije zaradi vse večjega pomena in pozornosti migracijam vedno pomembnejše in zdi se, da se mednarodno sodelovanje povečuje.

• • • • •

Najpomembnejša institucija je Mednarodna organizacija za migracije (IOM). Ustanovljena je bila leta 1951 kot Medvladni odbor za evropske migracije (ICEM) in njen prvotni namen je bil, da se ukvarja s 1,1 milijona ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno razselili po Evropi. V zadnjih desetletjih je postala pomembnejša in se zdaj ukvarja z naslednjimi vidiki: • migracije in razvoj; • olajševanje migracij; • urejanje migracij; • prisilne migracije.

•

Poleg IOM obstaja še množica agencij, ki se posvečajo migracijam, in vse si prizadevajo za zaščito migrantov v okviru svojih pristojnosti. Navedene so spodaj: • Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO)

•

• • • • • •

• •

Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO) Mednarodni sklad za razvoj kmetijstva (IFAD) Mednarodna organizacija dela (ILO) Mednarodna pomorska organizacija (IMO) Mednarodna organizacija za migracije (IOM) Nevladna organizacija Odbor za migracije Urad visokega komisarja za človekove pravice (OHCHR) Regionalne komisije Združenih narodov Posebni poročevalec za človekove pravice migrantov Agencija Združenih narodov za ženske Program Združenih narodov za naselja (UN-Habitat) Skupni program Združenih narodov za virus HIV/AIDS (UNAIDS) Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) Oddelek Združenih narodov za ekonomske in socialne zadeve (DESA) Program Združenih narodov za razvoj (UNDP) Program Združenih narodov za okolje (UNEP) Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) Sklad Združenih narodov za prebivalstvo (UNFPA) Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF) Inštitut Združenih narodov za usposabljanje in raziskave (UNITAR) Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC)

POGLAVJA OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

288

• • • • •

Svetovna poštna zveza (UPU) Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) Svetovna meteorološka organizacija (WMO) Svetovna banka

Avtorica besedila: Genoveva Tisheva, izvršna direktorica bolgarske skupnosti za raziskovanje spola (BGRF)

POGLAVJA OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

289

Ali v EU obstajajo primeri okoljskih migracij? Prilaščanje zemljišč, onesnaževanje voda, tal in zraka kot tudi premiki in migracije so se in se še vedno dogajajo znotraj meja EU. Nekateri od primerov v preteklosti so povzročili posledice, ki so vidne še danes, kot so na primer rudniki urana v mestu Buhovo v Bolgariji. Med letoma 1938 in 1992 so pridobivali uran, ki je bil uporabljen najprej v nemški vojski in nato za razvoj prve sovjetske atomske bombe. Med rudarjenjem urana so ljudstvu odvzeli zemljišče, lokalna kmetijska zemljišča so bila onesnažena in še danes sta onesnaženi voda in zemlja. Še danes se ljudje selijo zaradi rudarstva, kot kaže primer Garzweiler v Nemčiji. Od leta 1983 je premogovništvo vodilo do selitev celih vasi. Garzweiler II se na primer nanaša na 12 vasi s približno 7.600 ljudmi. Medtem ko je mogoče nekatere vasi razseliti skoraj popolnoma v nov kraj, se drugih ne more. Kmetje pogosto izgubijo dragocena kmetijska zemljišča, ki se jih ne da nadomestiti. Zato se veliko ljudi odseli iz regije, vasi pa ostanejo zapuščene. Obljuba o ustvarjanju novih delovnih mest zaradi rudarstva se zaradi uničevanja okolja, tveganja za zdravje in socialnih vplivov komaj izplača. Navedeni primer velja za veliko različnih rudarskih projektov znotraj EU. Primer mesta Kajászó na Madžarskem je primer »prilaščanje zemljišča«, ki se je zgodil nedavno. Leta 2010 se je vlada odločila, da bo na javnem razpisu ponudila 65.000 ha

zemljišča v državni lasti za podporo mladih lokalnih kmetov in njihovih družin ter jim ponudila poceni najeme za 20 let. Namesto tega je po številnih škandalih večino zemljišč dala v najem madžarskim kmetijskim poslovnežem, ki so bili blizu vladajoče stranke. To je bil zadosten razlog, da je vse večje število mladih domačinov zapustilo podeželje.

POGLAVJA

11.5

OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

Katastrofa z rdečim blatom v mestih Kolontar in Devecser na Madžarskem (2010) – kjer se je del jezu z zbiralnikom strupenega rdečega blata zrušil in prisilil 400 ljudi, da so zapustili svoje domove, če že ne za vedno, pa vsaj začasno – ali razlitje cianida v mestu Baia Mare v Romuniji (2000) kažeta, da okolje in ljudi nenehno ogrožajo morebitne industrijske nesreče in razlitje strupenih snovi. Odškodnine v primeru nesreč ali preselitve so pogosto nizke, naključne in zadeve pravnih sporov. Atlas okoljske pravičnosti zagotavlja podrobnejše informacije o primerih prilaščanja zemljišč in premikov. Drugi vir informacij je Atlas okoljskih migracij. Stopnje škode številnih sedanjih industrijskih in/ali rudarskih projektov v okviru EU ni mogoče predvideti. Vedno večje iskanje omejenih virov (glej Poglavje 3.1), kot so rude, premog in nafta, ne bo mogoče brez hudih posledic za okolje in ljudi. Kljub tehnološkemu razvoju bodo podnebne spremembe vplivale tudi na EU: že zdaj južni deli Evrope trpijo zaradi hudih suš. Naraščanje 290

morske gladine lahko prizadene obale Nizozemske, Danske in Nemčije, ekstremni vremenski pojavi pa so lahko pogostejši. Kaj pa vsa odlagališča in jedrski odpadki – kakšne učinke bodo imeli na dolgi rok?

POGLAVJA OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

291

V bran človekovim pravicam Še preden začnemo govoriti o človekovih pravicah, naj najprej opozorimo na tri izjemno pomembna dejstva, povezana z njimi: 1. vsakdo ima pravice, 2. vsakdo ima pravico do tega, da ima pravice in 3. vsakdo ima pravico, da spozna, katere so njegove/njene pravice. Če se namreč ne naučimo, katere so naše človekove pravice, ne vemo in niti ne moremo vedeti, kdaj so kršene, prav tako pa ne vemo, na koga se obrniti, če se to zgodi. Enako velja za tiste, ki morda kršijo pravice drugih, pa tudi tiste, ki bi jih (lahko) ščitili. Prav zato je izjemno pomembno, da se izobraževanje o človekovih pravicah vključi v vse šole na svetu in tako izboljša njihovo razumevanje.

UNESCO pri tem navaja, da je izobraževanje o človekovih pravicah sestavni del pravice do izobraževanja in se vse bolj prepoznava kot človekova pravica sama po sebi. Poznavanje pravic in svoboščin je temeljno orodje, ki zagotavlja spoštovanje in zaščito pravic vseh. Preberite si več o izobraževanju o človekovih pravicah tukaj.

OKOLJSKE MIGRACIJE

12.1

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

Slika 12.1.1 Svoboda – a ne za vse? (Vir: humaneeducation.org)

292

Žalostno je, da skozi celotno zgodovino uveljavitev človekovih pravic nikoli ni bila univerzalna za vsakega človeka na našem planetu. Hkrati smo priča diskriminaciji v arbitrarnih odločitvah o tem, kdo lahko potuje ali migrira (glej Poglavje 9), pa tudi resnosti trenutnega pomanjkanja pravne zaščite okoljskih migrantov in podnebnih beguncev (glej Poglavje 10.1 in Poglavje 10.2), in kršitvam, s katerimi se soočajo na begu. Primorani so zapustiti svoje domove, da bi si rešili življenja, in na različnih točkah procesa preseljevanja prestati številne kršitve človekovih pravic, vključno z neupoštevanjem osnovnih ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, kot so pravica do nastanitve, pravica do dela, do izobrazbe, družinskega življenja itd. Glej tabelo človekovih pravic (stran 30), ki bi se morale upoštevati v vseh fazah tega procesa; sestavila jo je Mednarodna organizacija za migracije (IOM) . Standardi za človekove pravice, najpomembnejši in najbolj ključni prav za migrante, a se jih žal prepogosto krši in prezre, pokri-

vajo tudi načelo nevračanja in pravico do tega, da migranti niso skupinsko izgnani, pa tudi svobodo gibanja (tudi v, iz in znotraj begunskih taborišč in zavetišč) ter pravico do vrnitve v domovino ali na svoj dom. Tudi ko najdejo novo mesto za bivanje, bodisi preko notranje preselitve bodisi s pomočjo mednarodno priznanega azila, težav še zdaleč ni konec. V mnogo primerih se soočajo s hudo diskriminacijo v državah, kjer se nastanijo (v vsakdanjih, osebnih stikih ali celo na sistemski ravni).

POGLAVJA OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

Posebej v primerih, ko v družbi, ki begunce sprejema, primanjkuje dobrin –lahko le-ti vzbudijo negativne odzive in občutek grožnje. Procesi stereotipiziranja , negativnih predsodkov in iskanja grešnih kozlov naraščajo. Pogosto, na primer danes v Evropi (in drugod), mnogi politiki in mediji, ki spodbujajo te negativne stereotipe v svojo prid, ta čustva nezaupanja legitimizirajo, ne da bi pri tem sploh podvomili o njihovi verodostojnosti (preberi več v poglavju 12.2). Kljub temu da

Slika 12.1.2 Policijski znak za čakalnico, »rezervirano samo za belce« na avtobusni postaji v Jacksonu v ameriški zvezni državi Mississippi leta 1961; dokaz odkrite rasne segregacije (vir: CNBC) 293

stereotipi in predsodki (ki temeljijo v prevladujočih stereotipih) sami po sebi še ne pomenijo diskriminacije, pa se lahko do nekoga vedemo diskriminatorno in kršimo njegove človekove pravice, če jih upoštevamo brez racionalnega razmisleka. Diskriminacija je oblika nepravičnega nezakonitega obravnavanja, ki neko osebo ali skupino ljudi z določenimi značilnostmi, kot so narodnost, vera ali prepričanje, spol, invalidnost ipd., postavi v manjvreden položaj v primerjavi z drugimi. Diskriminacija je bila glavni »motor« najhujših strahot v zgodovini človeštva – suženjstva, apartheida, genocidov in verskih vojn. Četudi je danes prepovedana s številnimi pravnimi (nacionalnimi in mednarodnimi) instrumenti, je na žalost še vedno izjemno prisotna v vseh družbah na svetu. Preberite si več o diskriminaciji do priseljencev tukaj.

Level, Discussion Paper No. 2012-32. Dostopno tukaj . • •

•

OECD (2013), Discrimination against immigrants - Measurements, incidence and policy instruments, in International migration outlook 2013, OECD Publishing. Dostopno tukaj . The SAGE handbook of prejudice, stereotyping and discrimination / edited by John F. Dovidio ... [et al.], Los Angeles [etc.] : Sage, cop. 2010. UNESCO, Human rights education

POGLAVJA OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

Besedilo pripravila: Manca Šetinc Vernik, izvajalka delavnic in strokovnjakinja za varstvo pred diskriminacijo

Viri: • Douglas, Tom. Scapegoats: Transferring Blame. Routledge, New York, 1995. • IOM Outlook on migration, environment and climate change, 2014, dostopno tukaj • NORFACE MIGRATION, Yvonni Markaki and Simonetta Longhi: What Determines Attitudes to Immigration in European Countries? An Analysis at the Regional

294

Javno mnenje in reakcije na pojav migracij Begunci in migranti se na žalost pogosto dojemajo kot nekakšna nedobrodošla grožnja »našemu« načinu življenja. Čeprav je v javni razpravi skoraj prezrto, da azil ni dejanje usmiljenja, temveč človekova pravica (glej tudi Poglavje 12.1), je nedavni načrt Evropske komisije o razporeditvi prosilcev za azil in beguncev med države članice EU na podlagi tako imenovanega sistema kvot znova sprožil populistično retoriko številnih ključnih političnih osebnosti v EU in splošne javnosti. Številni javno izražajo negativne asociacije, odkrite (in pogosto rasistične) stereotipe in predsodke do beguncev in migrantov. Na njih gledajo kot na grožnjo v povezavi s »krajo« delovnih mest, kot na lenuhe, ki bodo zlorabljali sisteme socialne pomoči (ne da bi ob

tem dojeli, da si prvi dve »grožnji« nasprotujeta), kot potencialne kriminalce in celo teroriste, ki lahko ogrozijo nacionalno varnost. V takšnih izlivih sovraštva so vsi ljudje nekritično označeni kot neka homogena gmota, roj, val, poplava, kjer se vsem pripisuje enake lastnosti. Slovenski raziskovalec migracij in kriminologije, Bučar Ručman, pri tem zastavlja zanimivo in nekoliko cinično vprašanje: ali resnično verjamemo v ta »migrantski kriminalni gen«, ki migrante sili h kriminalnim dejanjem? In če v to res verjamemo: ali »naši« ljudje, ki se kot migranti preselijo v druge države, ta gen odnesejo s seboj ali ga nenadoma pridobijo nekje na vlaku na poti v tujino?

POGLAVJA

12.2

OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

Slika 12.2.1 Skoraj na vsakodnevni ravni smo priča podobam ljudi, ki obupano skušajo prečkati Sredozemsko morje (Vir: www.corriere.it) 295

Ko tovrstni negativni stereotipi in predsodki v družbi postanejo prevladujoči, se individualna diskriminatorna dejanja, pa tudi sistemska diskriminacija določene skupine z lahkoto pojavijo, postanejo splošna praksa in s seboj prinesejo hude posledice: procese izolacije, segregacije in marginalizacije, kar onemogoča oz. zelo otežuje integracijo te skupine v družbo, ki jih že v začetku zavrača. Vse te kršitve človekovih pravic in dostojanstva zaradi diskriminacije imajo ne samo resne ekonomske in družbene, temveč tudi psihološke posledice med žrtvami in člani njihovih družin. Tako se začne začarani krog diskriminacije, iz katerega žrtve le težko izstopijo. Reagirajo lahko tako, da razvijejo »trdo kožo« , ki lahko vodi v popolno apatijo. Raziskava EU (EU-MIDIS, 2009) je pokazala, da 82 % ljudi iz manjšin ali priseljenskih skupnosti, ki je v preteklih 12 mesecih doživelo diskriminacijo, te ni prijavilo. Po drugi strani dolgoročne žrtve sistemske diskriminacije lahko začnejo aktivno nasprotovati vsakršni spremembi ali pomoči države ali pa se celo začnejo boriti proti njim (takšni primeri so bili nemiri in nasilje v nekaterih evropskih predmestjih in v segregiranih območjih kot znak brezupnosti položaja mladih). Naša generacija ima priložnost, da ponudi roko podnebnim migrantom in beguncem, pri čemer ne bi smeli pozabiti, da so bili tudi naši družinski člani včasih migranti ali celo begunci in izgnanci (stari starši, morda celo starši, ki so se preselili iz druge države ali iz vasi v mesta, v druge države, na druge celine). Ne bi se smeli predati predsodkom in stereotipom, temveč raje uvideti, da ima vsak človek dostojanstvo in si zasluži, da spoštujemo njegove/njene človekove pravice. Socialna vključenost (preberi več v poglavju 12.3) lahko svetu prinese veliko več kot segregacija in diskriminacija. Diskriminacija je skupni družbeni problem, saj je celo z makroekonomskega stališča draga in smo zaradi

nje vsi na slabšem! Zanemarja človeški potencial, edinstvenost in dragocene vire družbenega kapitala ter tako zavrača priložnosti za razvoj. Družbo oropa številnih koristi, saj zavira ustvarjalnost, inovacije, fleksibilnost in konkurenčnost gospodarstva. Prav tako predstavlja resno in ponavljajočo se grožnjo družbeni koheziji in lahko ustvari nevarne konflikte v družbi ali med različnimi družbami. Ne gre torej za oddaljeno težavo marginaliziranih in diskriminiranih, temveč predvsem za našo težavo. Vpliva na prav vsakega izmed nas; vsakdo je del težave, pa tudi del rešitve.

POGLAVJA OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

Viri: • Bučar Ručman, Aleš. Migracije in kriminaliteta : pogled čez meje stereotipov in predsodkov. Ljubljana : Založba ZRC SAZU, 2014. • EU-MIDIS, European Union minorities and discrimination survey, 2009. • EU Observer, 20th may 2015, EU engulfed in migrant ‘quota’ battle. • EU Observer, 18th may 2015, EU: boat-sinking Yes, migrant quotas No. • Sputnik News, 30th may 2015, EU Migrant Quotas Ignite Racism in Northern Europe • The NewDaily, 21st may 2015, ‘Nope, nope, nope’ to migrants. Besedilo pripravila: Manca Šetinc Vernik, izvajalka delavnic in strokovnjakinja za varstvo pred diskriminacijo

296

Socialna vključenost in enake možnosti za vse Socialna vključenost je eden od ciljev migracijske politike, ki temelji na človekovih pravicah. Gre namreč za (dvostranski) proces. Cilja ni mogoče doseči, ne da bi se pred tem učinkovito spopadli z diskriminacijo (preberi več v poglavju 12.1 in poglavju 12.2). To pa je treba storiti z učinkovitim izvajanjem zakonodaje, politik in drugih dejavnosti, ki aktivno in strateško preprečujejo in nasprotujejo rasizmu, ksenofobiji in nestrpnosti ter primerom individualne, sistemske in strukturne diskriminacije. Okoljskim migrantom (pa tudi vsem ostalim) bi moralo biti omogočeno, da v celoti uživajo temeljne pravice in svoboščine – prav tako kot prebivalci držav, ki migrante sprejmejo. Njihove pravice bi morali spoštovati, zaščititi, izpolnjevati in spodbujati. Vzeti bi jih morali resno in jih uresničevati v praksi. Ni dovolj, da ljudem zgolj odpremo vrata, temveč bi jim morali dati možnost, da skoznje vstopijo in zaživijo med nami, ne zgolj ob nas. Ljudje potrebujejo jezikovno usposabljanje, zaposlitve, razvijanje svojih spretnosti. Njihovi otroci morajo imeti pravico do šolanja in izobrazbe, s katero si bodo izboljšali prihodnost. Potrebujejo ustrezen stanovanjski sistem in zdravstveno varstvo. Da bi to resnično dosegli, bi morali uvesti spodbude, ciljno usmerjene informacije in včasih tudi posebne ugodnosti. Brez tega ne moremo govoriti o enakih možnostih ali učinkovitem spoštovanju pravic na enaki ravni. Pomembna je tudi politika integracije načela enakosti spolov, in sicer za odpravljanje morebitnih ovir, tako za udejstvovanje v skupnosti kot tudi za procese odločanja v gospodinjstvih.

Za uspešno vključitev migrantov pa ni dovolj samo upoštevanje ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic. Spoštovati je treba tudi njihove civilne in politične pravice, kot so dostop do pravnega varstva, sodelovanje v družbenem in političnem življenju (17 držav članic EU je migrantom omogočilo pravico do udeležbe na lokalnih volitvah!), dostop do državljanstva itd. Le takrat lahko govorimo o resnično vključujoči družbi z enakimi možnostmi za vse in na vseh področjih življenja. (Primerjajte različne države s pomočjo indeksa MIPEX - The Migrant Integration Policy Index .

POGLAVJA

12.3

OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

Prav tako moramo spremeniti retoriko, ko govorimo o migracijskih vprašanjih, predvsem pa se boriti proti negativnim podobam in napačnim informacijam v medijih (glej Poglavje 12.2). Agencija za temeljne pravice v Evropi predlaga, da se vse, posebno pa medije, dejavno spodbuja k povečanju vključevanja in prepoznavnosti migrantov, kar bi prispevalo k pozitivnejši predstavi. Države sprejemnice bi se morale osredotočiti na pozitivne vidike, ki jih prinaša raznolikost. Vzemimo primer: že zaradi staranja prebivalstva bodo države EU neizogibno potrebovale novo delovno silo, ki bo lahko podpirala njihovo gospodarstvo. Pride lahko tudi do situacije, ki je ugodna za vse strani, če so migranti v novih državah uspešni in začnejo ponovno investirati v svoje države izvora.

297

POGLAVJA OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

Slika 12.3.1 Restavracija Skuhna – svetovna kuhinja po slovensko, Ljubljana (Vir: www.mladina.si, photo: B. Kranjc)

Prispevanje in sodelovanje v civilni družbi in nevladnih organizacijah je dragoceno in nepogrešljivo, posebno ko primanjkuje politične volje za reševanje tovrstnih vprašanj. Priča smo lahko številnim pozitivnim praksam nevladnih organizacij pri oblikovanju in

vodenju projektov, ki združujejo migrantske in večinske skupnosti. Poglejte si zgodbo o uspehu projekta socialnega podjetništva v Sloveniji, imenovanega Skuhna, ki izobražuje migrante in kuharje in ponuja visokokakovostne gostinske storitve. Poglejte video

Vir: Luksuz produkcija. “Tasty roots”. 2013. Režija Cristina Cebrian, Coralie Girard, Kajor Balázs, Silvia Muñoz García, Sandra Mirković.

298

Odločevalci v državah sprejemnicah bi morali zagotoviti primerne investicije v politike, ki jih sooblikujejo migranti in so njim namenjene, s čimer se lahko poveča njihovo vključenost. Prav tako bi morali zagotoviti uspešno in strpno politično vodenje »od zgoraj navzdol«, ki bi postalo zgled, kako se boriti in soočati

z negativnimi stereotipi in nestrpnostjo, ki so lahko prisotni v družbi sprejemnici (Preberite več v poglavju 12.2). Preberite in si oglejte video o majhni vasici Riace na jugu Italije, kjer tamkajšnji župan migrante sprejema z odprtimi rokami.

POGLAVJA OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

Slika 12.3.2 Riace, mesto dobrodošlice (Vir: https://gerryco23.wordpress.com)

Izobraževanje o človekovih pravicah in globalnem državljanstvu bi morali vključiti v šole, s čimer bi zrcalili soodvisnost sveta, raznolikost in dejstvo, da se naš svet konstantno spreminja. Naše najmlajše bi morali naučiti, kako živeti v svetu različnih kultur in religij. Več ljudi živi skupaj, se spoznava in spoštuje, bolj lahko resnične izkušnje izpodrivajo splošne negativne stereotipe in predsodke, ki izvirajo iz medijev in strupenih političnih diskurzov. Ljudje se naučijo razlikovati drug med drugim, a ne na podlagi določenega etničnega, verskega ali družbenega ozadja, temveč preprosto na podlagi tega, ali je človek dober ali slab.

Nazadnje vas še povabim k razmisleku o podobi zamenjanih vlog pri migraciji – predstavljajte si scenarij iz znanstvenofantastičnega filma, v katerem sever našega planeta začne zmrzovati in kjer bi bile vloge zamenjane: ljudje s severa bi morali zaprositi za pomoč in dovoljenje za preselitev v toplejše države svetovnega juga. Kako bi se počutili, če bi nenadoma morali zapustiti svoj dom in postati migrant brez pravic, brez prihodnosti in brez zaščite? Malo sočutja bi prišlo še kako prav…

299

Viri: • Fundamental rights conference 2014, Fundamental rights and migration to the EU (FRA), diostopno tukaj . • BBC News, 10 January 2011, Italian mayor saves his village by welcoming refugees. • Migrant Integration Policy Index 2015, dostpno tukaj . • SBS, 17 March 2015, Welcome to Riace: The town that wants more immigrants. • Terra cognita, Revue suisse de l’intégration et de la migration, No. 25 automne 2014. Dostopno tukaj .

POGLAVJA OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

Besedilo pripravila: Manca Šetinc Vernik, izvajalka delavnic in strokovnjakinja za varstvo pred diskriminacijo

300

Smo res predani boju proti socialni izključenosti? Da bi dobili odgovor na to vprašanje, se moramo najprej zavedati, da je termin socialna vključenost večdimenzionalne narave. Taka kompleksnost nas vodi do tega, da preučimo pogoje in kakovost življenja ljudi, ter vključuje več interesnih področij, tudi področje okoljske pravičnosti (preberi več v poglavju 2.1 in poglavju 2.2). Okoljska nepravičnost in uničenje prinašata socialno nepravičnost in izključenost. Kako naj se posameznik počuti odgovornega za proces socialne vključenosti, ki je tako kompleksen, obenem pa pri tem še ohranja globalno dimenzijo? Najprej bi morali naše ukrepe proti socialni izključenosti podpreti, usmerjati in povezati s socialno politiko in protidiskriminacijsko zakonodajo, tako na lokalnih, nacionalnih in mednarodnih ravneh. To bi morali podpreti s svojim občutkom za pripadnost skupnosti, zaradi katerega postanemo ključni igralci dejanskih (individualnih ali skupnostnih) dejanj, s katerimi dosegamo dobrobit in zadovoljstvo vseh. Institucionalna predanost vodi do posameznikove predanosti in obratno, obe pa izhajata iz ukrepov vključevanja aktivnega državljanstva.

Individualna predanost in boj proti socialni izključenosti sta vsekakor mogoča. Veliko je takih primerov in ti se prepletajo z dobrimi praksami, ki sta jih spodbudili civilna družba in obsežna evropska zakonodaja na temo vprašanja socialne vključenosti. Za več informacij je na voljo nekaj orodij za aktiven boj proti družbeni izključenosti (in drugim težavam), ki so jih ustvarili številni posamezniki, da bi resnično prišlo do sprememb: sobivanje v stanovanjih, kartiranje skupnosti, socialna mikropodjetja . Nov izziv je zdaj prilagoditi in predrugačiti ta orodja in tako odgovoriti na določene potrebe migrantov ter ob tem upoštevati dejstvo, da je tistih, ki so bili prisiljeni migrirati zaradi okoljskih vzrokov, vedno več.

POGLAVJA

12.4

OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

Besedilo pripravila: Silvia Di Laurenzi, Vodja pisarne za izobraževanje in osveščanje, CIES Onlus

301

Kako lahko postanemo globalni in okoljski državljani? V kontekstu okoljske pravičnosti, podnebnih sprememb in migracij: kaj pomeni biti »globalni državljan«? Ameriški sklad za UNICEF globalnega državljana opredeljuje kot »nekoga, ki razume medsebojno povezanost, spoštuje in ceni raznolikost, se je zmožen boriti proti krivici in ukrepa na zanj smiseln način«. Globalni državljan tako združuje znanje, vrednote in stališča, pa tudi številne kompetence . Pojem »okoljskega državljana« nadalje razširja idejo globalnega državljana , s tem ko dodaja odgovornost do narave in vseh živih bitij ter odgovorno obnašanje do njih (glej Poglavje 4.3). Veliko je primerov, kako bi morali delovati kot globalni in okoljski državljani. Doslej ste si lahko v Poglavju 2.5 prebrali o skupinah, ki se politično organizirajo, da bi se borili proti nepravicam; v Poglavju 3.5 o primerih proizvodnih modelov »od spodaj navzgor« (bottom-up); v Poglavju 4.3 o primerih ekološke konverzije in novih modelih življenjskega sloga, ki ljudem omogočajo naravo izkusiti na intenzivnejši način (glej Poglavje 4.4). v Poglavju 12.3 lahko najdete primere prizadevanj ljudi na področju migracij in diskriminacije. Seveda ukrepanje z globalnim in okoljskim zavedanjem lahko poteka tudi v manjšem merilu: pridobivanje informacij, kritično spremljanje aktualnih dogodkov in osveščanje samega sebe, samoizpraševanje ali spodbujanje razprav o teh temah; to je le nekaj primerov.

Toda kako »lahko« postanemo globalni in okoljski državljani? Kaj potrebujemo, da bi prepričali ljudi, naj cenijo in živijo v skladu s to obliko državljanstva? Kako ponotranjiti vrednote, kot so zadostnost, sodelovanje, odgovornost in pravica? Je sočutje ena glavnih kompetenc? In če je tako, ali se sočutjem že rodimo ali ga razvijemo skozi socializacijo? Kakšno vlogo ima pri tem izobrazba? Kakšen je vpliv izobrazbe nasploh? Bi morali spremeniti naše izobraževalne modele? Kaj pa politika in gospodarstvo – ali je njihova odgovornost, da priskrbijo okvir za alternative in možnosti sprememb? Ali za občutek spodbude potrebujemo primere? Ali potrebujemo silo, da bi spremenili svoje mišljenje? Ali bodo ljudje ukrepali le takrat, ko jih bodo prizadele katastrofe?

POGLAVJA

12.5

OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

Morda biti globalni in okoljski državljan ni najbolj priljubljeno, saj to presega našo cono udobja in izziva obstoječe strukture in mehanizme. Po drugi strani pa nihče ne more reči, da ni tudi izvedljivo. Besedilo pripravila: Judith Corbet, vodja delavnic

302

14+ Vrsta aktivnosti: sposobnosti pisanja in branja Teme: človekove pravice, boj proti diskriminaciji, enakopravnost Starost: 14+ Trajanje: 16–18 ur časa v razredu; za dodaten čas izven razreda poskrbi vsak udeleženec sam Predmeti: književnost AKTIVNOST PRIPRAVIL: CIES Onlus

POGLAVJA Pisanje

Sobotni klub

OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

Predstavitev vsebine Socialna vključenost je eden od ciljev migracijske politike, ki temelji na človekovih pravicah. Gre namreč za (dvostranski) proces. Cilja ni mogoče doseči, ne da bi se pred tem učinkovito spopadli z diskriminacijo. To pa je treba storiti z učinkovitim izvajanjem zakonodaje, politik in drugih dejavnosti, ki aktivno in strateško preprečujejo in nasprotujejo rasizmu, ksenofobiji in nestrpnosti ter primerom individualne, sistemske in strukturne diskriminacije. Okoljskim migrantom (pa tudi vsem ostalim) bi moralo biti omogočeno, da v celoti uživajo temeljne pravice in svoboščine – kot velja za prebivalce držav, ki migrante sprejmejo. Njihove pravice bi morali spoštovati, zaščititi, izpolnjevati in spodbujati. Vzeti bi jih morali resno in jih uresničevati v praksi. Besedilo: Manca Šetinc Vernik, HUMANITAS Za več informacij o tej temi: glej Poglavje 12 glej Poglavje 9

Povzetek aktivnosti Na podlagi prebranega besedila o diskriminaciji se bo med udeleženci odvila razprava v zvezi z diskriminacijo, pravicami in/ali migracijami. Namen dejavnosti je udeležence vzpodbuditi, da kritično analizirajo besedilo, ki ga bodo v sklopu javne predstavitve knjige delili z ostalimi razredi.

303

Gradivo: • Knjiga o migracijah • Tabla za plakate 1. korak: Učitelj/profesor skupaj z udeleženci izbere besedilo, ki ga bodo prebrali. Izbrati je mogoče besedilo domačega ali tujega avtorja, učitelju/profesorju pa naj pomaga pri soočanju s problematiko migracij, še zlasti z okoljskimi migracijami. Besedilo izberite na podlagi raziskave, ki jo izvedejo udeleženci in/ali na podlagi besedil, ki jih predlaga učitelj/profesor. Raziskovalno fazo zaključite z razpravo v razredu, s katero poskusite odgovoriti na naslednja

POGLAVJA OKOLJSKE MIGRACIJE

Korak za korakom

Pisanje

Izobraževalni priročnik

vprašanja: • Ali se besedilo sklada s tematiko? • Koliko izmed nas je besedilo prebralo? • Je besedilo enostavno najti? Na ta način izberite štiri končna besedila. Naslove teh štirih besedil skupaj s kratkimi povzetki nato napišite na štiri posterje, ki jih obesite vsakega v svoj kot učilnice. Udeležence razdelite v skupine, vsak izmed njih pa naj se ustavi pred vsakim posterjem in na kratko razloži, zakaj so oziroma niso izbrali besedila. Možni sta največ dve pozitivni izbiri. Čas: 2 uri. 2. korak: Udeleženci bodo besedilo prebrali doma, nekaj odlomkov pa razdelite tudi v razredu. Udeleženci bodo kot v knjižnem klubu tako lahko s sošolci delili odlomke, ki so jih najbolj navdušili, in se razgovorili o svojih vtisih. Učitelji/profesorji lahko organizirajo eno srečanje po tem, ko udeleženci preberejo besedilo, ali dve srečanji na dveh različnih točkah v bralnem procesu. Čas: 2–4 ure. 3. korak: Udeleženci imajo možnost, da se pridružijo skupini, ki jih zanima. Da jim olajšate odločitev, lahko naredite nekaj plakatov in jih obesite na stene v učilnici. Na plakat napišite aktivnosti, med katerimi naj vsak izbere svojo najljubšo ter drugo najljubšo. Nato naj učitelj/profesor glede na izbor udeležencev oblikuje uravnotežene skupine, pri čemer upošteva potrebe in težnje vsakega posameznika. Skupine se bodo ukvarjale z literarno kritiko, poglobljeno bodo analizirali vsebino knjige in izbrali odlomke za končno branje. Delo bo nadziral učitelj/profesor, seveda pa bo potrebno tudi sodelovanje udeležencev.

304

POGLAVJA OKOLJSKE MIGRACIJE

Pisanje

Izobraževalni priročnik

Vir: CIES Onlus

Na koncu naj vsaka skupina napiše kratko besedilo, ki bo povzemalo skupno analizo in vtise. V prvem delu učne ure udeleženci z ostalimi v razredu delijo kratke predstavitve izvedenih aktivnosti. Preostali čas je namenjen poglobljeni analizi vidikov, s katerimi ste se ukvarjali do zdaj. Analizo vodi učitelj/profesor. Čas: 8 ur 3. korak: Skupine naj svoje delo predstavijo celemu razredu. To je priložnost za udeležence, da s sošolci delijo svoje vtise in si izmenjajo ideje s tistimi, ki so analizirali druge vidike iste knjige. Ta korak predstavlja tudi priložnost za razpravo o besedilih pred zaključno diskusijo z drugimi razredi. Čas: 2 uri 4. korak: Za udeležence bo organizirana dodatna učna ura, da bodo o skupinskem delu lahko razpravljali s sošolci iz drugih razredov. Udeleženci lahko svoje delo predstavijo z multimedijskimi orodji (PowerPoint, Prezi). Vsaka skupina izbere svojega predstavnika. Občinstvo spodbudite k zastavljanju vprašanj, udeleženci, ki so sodelovali pri aktivnostih, pa bodo odgovarjali kot »strokovnjaki«. Čas: 2 uri

305

Dejavnost spodbuja nekatere pomembne vidike izobraževanja in treninga udeležencev: • Sposobnost samostojnega dela. Samostojno izvajanje dodatnih aktivnosti izven učilnice je namenjeno razvijanju samodiscipline in čuta za odgovornost. Poleg tega morajo udeleženci organizirati delo skupaj z ostalimi člani skupine, kar izboljša njihovo sposobnost dela v skupini. • Kritično mišljenje. Udeleženci se bodo ukvarjali s kritično analizo besedila, v kateri bodo zajeti različni vidiki. Zaradi tega znanje ne bo prihajalo »od zunaj«, temveč jih bo do tega pripeljalo kritično mišljenje. Tako bodo lahko kritično ocenili, kaj in koliko so se naučili. • Izražanje idej in javno nastopanje. Deljenje rezultatov svojega dela z ostalimi v skupini bo udeležencem pomagalo pri izražanju samih sebe in tako izboljšalo njihove komunikacijske veščine in veščine javnega nastopanja.

POGLAVJA OKOLJSKE MIGRACIJE

Pedagoški cilji

Pisanje

Izobraževalni priročnik

306

14+ Vrsta aktivnosti: etična dilema Tema: okoljske migracije Starost: 14+ Trajanje: 3 šolske ure Predmeti: jezik, fizika, kemija, etika in državljanska vzgoja AKTIVNOST PRIPRAVIL: CTI - Georgia Liarakou in Gavrilakis Costas

POGLAVJA OKOLJSKE MIGRACIJE

Podnebne spremembe povzročajo preseljevanje govedorejcev

Pisanje

Izobraževalni priročnik

Predstavitev vsebine Medtem ko govedorejci z manjšim obsegom reje relativno malo prispevajo k emisijam toplogrednih plinov, imajo podnebne spremembe daljnosežne posledice za pridelavo mlečnih izdelkov, mesa in volne. Te posledice večinoma izhajajo iz vpliva, ki ga imajo podnebne spremembe na uporabnost travnatih površin in pašnikov. Travnate površine, kjer najdemo hitro rastoče vrste trav, so občutljive na CO2 in podnebne spremembe. Zaradi vročine trpijo živali, povzroča pa tudi slabo rast, medtem ko pomanjkanje vode in povečana pogostost suše vodi do izgube virov hrane. Višje temperature in spremenljivi padavinski vzorci bi lahko pripeljali tudi do povečane širitve obstoječih prenosljivih bolezni in makroparazitov. Za več informacij o tej temi: glej Poglavje 9.1 glej Poglavje 10.3 glej Poglavje 11.1

Povzetek aktivnosti Udeleženci prek analize moralne dileme stopijo v stik z nasprotujočimi si vrednotami, ki se pogosto pojavijo takrat, ko nekdo poskusi razrešiti problematiko, povezano z okoljskimi migracijami. Sprva je potrebno analizirati vrednote, povezane z dilemo, nato imajo udeleženci možnost, da na dilemo odgovorijo tudi sami in tako predstavijo svoja osebna mnenja. 307

1. korak: Učitelj/profesor udeležencem predstavi zgodbo »Deljenje koščka zemlje« in se prepriča, ali dejansko razumejo vsa stališča. Nato jih prosi, da se postavijo v vlogo glavnega lika in razmislijo, kaj bi storili na njegovem mestu. Vsak na list papirja spontano zapiše svoj odgovor (DA ali NE). 2. korak: Udeleženci se razdelijo v skupine po 3 ali 4. Vsaka skupina analizira razloge, zakaj bi glavni lik izbral eno ali drugo odločitev, in pri vsakem primeru v obzir vzame posledice, ki izhajajo iz vsake odločitve. Zapišejo toliko trditev, kot je potrebno za podporo dveh različnih odločitev, ki ju ima glavni lik na voljo. V primeru te zgodbe udeleženci poiščejo razloge za podporo a) odločitve za podporo kršitve pogodbe (npr. solidarnost do drugih ljudi, možnost za preživetje z manjšim prihodkom kot v preteklosti, oddolžitev za prijaznost ljudem, ki so mu v preteklosti pomagali s posojanjem zemljišča za nizko ceno, podpiranje invalidne ženske, sodelovanje v težkih časih itd.) in b) odločitve, da kršitve pogodbe ne sprejme (npr. nezmožnost plačevanja najemnine, opustitev sanj o boljšem življenju, v nasprotju z drugimi prebivalci, v preteklosti ni imel možnosti, da bi izboljšal svoje življenje s selitvijo na ravne planjave, izogibanje intenzivni uporabi planote itd.).

POGLAVJA OKOLJSKE MIGRACIJE

Korak za korakom

Pisanje

Izobraževalni priročnik

Učitelj/profesor nadzira delo vsake skupine, komentira mnenja, ki so jih zapisali, in zastavlja primerna vprašanja. Ta način spodbuja skupinsko razpravo in udeležencem pomaga analizirati dilemo na uravnotežen način, tako da razpoznajo vrednote, zajete v njej. 3. korak: Ko so skupine zaključile z zapisovanjem utemeljitev in vrednot, jih predstavijo razredu. Vsaka skupina predstavi rezultate in ostale skupine lahko prosijo za pojasnilo ali postavljajo vprašanja. Skupine za vsako izmed rešitev dileme vključijo utemeljitve, tako da postopoma nastane seznam z vsemi relevantnimi utemeljitvami in vrednotami, o katerih poročajo vse skupine. Če učitelj/profesor ugotovi, da določenih utemeljitev in vrednot (ki bi jih običajno lahko napovedali že v prejšnjem koraku) ni, lahko s celotnim razredom razpravlja o novih predlogih, tako da je seznam čim bolj zapolnjen. 4. korak: Po zaključku prejšnjega koraka naj udeleženci razmislijo o svojem prvotnem pogledu na situacijo in se odločijo, ali še naprej vztrajajo pri svoji odločitvi ali bi jo radi spremenili oziroma predrugačili. Učitelj/profesor udeležence povabi, da pretehtajo in ocenijo vrednote, analizirane v prejšnjem koraku, in nato sprejmejo končno odločitev. Udeleženci predstavijo svoje končne odločitve glede dileme, istočasno pa razloge podkrepijo z glavnimi utemeljitvami, ki so jih pripeljale do te odločitve. V tej fazi je zelo pomembno, da vsi spoštujejo mnenja drugih in si medsebojno zaupajo. Učitelj/profesor poskrbi za to, da je mnenje vsakega deležno spoštovanja ostalih. Le tako bodo lahko prišli do potrebnega samoopazovanja, 308

5. korak: Aktivnost se konča z razmislekom, ki poskrbi za sprostitev ozračja. Na tej točki se učitelj/ profesor osredotoči na miselni proces, skozi katerega so šli udeleženci med vajo, in jim postavlja vprašanja kot npr.: • Kaj ti je bilo najbolj všeč? • Kaj po tvojem mnenju ni šlo dobro? • Kako si se počutil/a med analizo vrednot, vključenih v dilemo? • Kako si se počutil/a, ko si bil na vrsti, da izraziš svoje mnenje? Med postopkom analize dileme naj učitelj/profesor zagotovi ohranjanje ene ali več izmed štirih ključnih vrednot, ki jih je mogoče zaslediti pri številnih okoljskih problemih – posameznik proti skupnosti, kratkoročno proti dolgoročnemu, resnica proti zvestobi in pravičnost proti sočutju. Nasprotja med temi temeljnimi vrednotami v veliki meri vodijo naše osebne in skupne izbire ter odločitve v zvezi s problematiko okolja in trajnosti.

POGLAVJA OKOLJSKE MIGRACIJE

ki jim bo omogočilo, da bodo prepoznali svoje lastno mnenje in ga javno izrazili. Tako učitelj/ profesor kot tudi drugi udeleženci lahko sprašujejo tistega, ki je na vrsti za predstavitev mnenja, priporočljivo pa je izogibanje vrednostnim sodbam in osebnim soočenjem.

Pisanje

Izobraževalni priročnik

Deljenje koščka zemlje V goratem naselju Kastro na planoti gorske verige Drakou (na nadmorski višini 800 metrov) so nekdaj živele majhne skupnosti živinorejcev. V zadnjih desetletjih je večina prebivalcev zapustila vas in se naselila na ravnini ob vznožju gore, kjer imajo dostop do rodovitnih pašnikov. Tam imajo priložnost za širjenje aktivnosti kmetovanja in izboljšanje življenjskega standarda, istočasno pa imajo enostaven dostop do vseh storitev, ki so na razpolago v bližnjem mestu. V vasi Kastro sedaj živita le dve družini – starejši par z invalidno ženo in 18-letni George z mamo in brati ter sestrami. Čeprav si je to želel, George ni imel možnosti, da bi se odpravil v dolino in nadaljeval s šolanjem, saj je moral ostati in poskrbeti za živino. Njegov oče je preminil in mama ni imela dovolj finančnih sredstev, da bi ga podpirala. George s težavo preživlja svojo družino in sanja o boljšem življenju. Poleg majhnega koščka zemlje, ki pripada njegovi družini, je George za nizko ceno prek večletne pogodbe najel preostali kos zemlje na planoti, ki pripada Gregoryju, sinu starejšega para, ki se je preselil v dolino. George se je že začel ukvarjati z majhno ekološko farmo goveda, za kar si je moral na banki sposoditi veliko količino denarja, in prihodnost je bila videti obetavna. Podnebne spremembe so na žalost terjale posledice tudi v tej regiji. Daljše obdobje suše je planjavo v dolini prizadelo dve zaporedni leti. Pašniki so zapuščeni in govedorejci na planjavi so izčrpali svoja finančna sredstva zaradi pomanjkanje vode in bolezni, ki ogrožajo govedo in hitro zmanjšujejo proizvodnjo. Načrti in prizadevanja njihovih družin so uničeni.

309

Nekega jutra se Gregory v očitnem stanju obupa sreča z Georgeem in ga prosi za prekinitev pogodbe. George se znajde pred ogromno dilemo – naj sprejme prekinitev pogodbe in opusti ekološko farmo, ki je ravno dobro začela delovati, in Gregoryju vrne zemljo? Preberi več: • Posledice podnebnih sprememb za hrano, vlakna in gozdne plodove IPCC, 2007 • Živina in podnebne spremembe IFAD • Podnebne spremembe in kmetijstvo: vplivi, prilagoditev, zmanjšanje

POGLAVJA OKOLJSKE MIGRACIJE

V tej situaciji se je sedaj znašel Gregory. Edini izhod, ki mu preostane, je vrnitev k družini v gorah, ki podobnih posledic ni občutila, ter s seboj pripelje nekaj glav živine, ki mu je še ostala. Tako bo lahko skrbel za invalidno mamo. Ta potek dogodkov ga napelje k temu, da želi prekiniti pogodbo z Georgeem, ki pa se s tem ne strinja.

Pisanje

Izobraževalni priročnik

Pedagoški cilji Ker etičnih konfliktov ni mogoče razrešiti na enostaven način, je za analizo vrednot potrebno kritično mišljenje, poleg tega pa tudi veščine presojanja in ocenjevanja vseh elementov, ki bi se lahko pojavili v možnem scenariju dileme, ter sposobnost raziskovanja in ocenjevanja posledic vsake rešitve. Vse te veščine so za državljanstvo izrednega pomena. Med pomembne veščine, ki so potrebne za aktivno sodelovanje v družbi, spada tudi prepoznavanje in ocenitev podatkov ter razumevanje in oblikovanje trditev, podkrepljenih z argumenti.

310

14+ Vrsta aktivnosti: razprava Tema: dojemanje človekovih pravic, okoljskih pravic in okoljskih migracij Starost: 14+ Trajanje: 45 minut Predmeti: izobraževanje o človekovih pravicah AKTIVNOST PRIPRAVIL: BGRF

POGLAVJA Pisanje

Pogovorimo se o migracijah na odkrit način

OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

Predstavitev vsebine Leta 2013 je število mednarodnih migrantov občutno naraslo in doseglo 232 milijonov ljudi po vsem svetu. 21. stoletje se pravzaprav imenuje »doba migracij«. Statistike so povezane z rastjo svetovnega prebivalstva, ki je leta 2015 doseglo 7.324.782.000 ljudi. Globalna gibanja od 60. let so povezana z migracijami iz manj razvitih območij v razvitejša. Sedaj je čas za ponoven razmislek o celotni sliki in za sodelovanje v procesu medsebojnega razumevanja. Čas je za globalni razmislek o ljudeh po svetu. Besedilo: BGRF Za več informacij o tej temi: glej Poglavje 10 glej Poglavje 11

Povzetek aktivnosti Proces migracije nastane kot skupek številnih vzrokov, izmed katerih določenega dela izmed njih ni mogoče predvideti. Podnebne spremembe in okoljski izzivi veliko ljudi prisilijo, da se nenehno preseljujejo in morajo kar naprej začenjati znova. To je težko razumeti, a še težje si je predstavljati, kako je to dejansko doživeti. Poskusi razmisliti o tem in se spomniti, katere informacije o temi že imaš v mislih, nato pa jih razloži na pozitiven način, da jih bodo bolje razumeli tudi preostali v skupini. 311

4 written stories.docx

Korak za korakom 1. korak: Udeleženci prejmejo liste papirja, vodja delavnice pa jim razloži namen aktivnosti. Prosi jih, da zapišejo svoje definicije za migracije, okoljske migracije in pravico do okolja. Če se udeležencem zdi, da bi lahko narisali nekaj, kar je povezano s to temo, jih pri tem spodbujajte.

POGLAVJA OKOLJSKE MIGRACIJE

Gradivo za prenos

Pisanje

Izobraževalni priročnik

2. korak: Udeleženci se razdelijo v skupine. Vodja delavnice nato začne z razpravo v vseh skupinah. Na stojalo postavi liste papirja, ki so jih pripravili udeleženci, in označi glavne podobnosti in razlike v definicijah, ki so jih udeleženci izpostavili. 3. korak: Vodja delavnice nato povzame informacije in nakaže, da se teme o migracijah, okoljskih migracijah in pravici do okolja v življenju odražajo na različne načine. 4. korak: Po predstavitvah v skupinah, vodja vsaki skupini razdeli štiri napisane zgodbe. Nato prosi udeležence, da jih preberejo in se pogovorijo o različnih mnenjih, ki jih imajo. Vsaka skupina naj ustvari lastno različico konca zgodbe. Štiri osebne zgodbe čakajo, da se te dotaknejo. Poskusi jih zaključiti v skladu s svojim mnenjem! Nekaj primerov za razpravo: • • • • • • • •

Lahko opišeš, kako dojemaš migracije? Kakšni so dejavniki, vzroki, povodi? Lahko opišeš, kako dojemaš okoljske migracije? Kakšni so dejavniki, vzroki, povodi? Lahko orišeš, kako katastrofa vpliva na ljudi? Kakšne vrste katastrof znaš opisati (denimo: požar, poplava, izbruh vulkana, cunami, sončev izbruh, toča, tornado, epidemija itd.)? Lahko poiščeš razliko med naravnimi katastrofami in tistimi, ki jih povzroči človek? Meniš, da lahko katastrofe sprožijo tudi ljudje? Prosim, podaj nekaj primerov. Je pravica do okolja pomembna zate? Zakaj? Kako lahko pomagamo tistim ljudem, ki so okoljski migranti? Kaj potrebujejo? Kakšne odgovornosti imamo kot državljani?

Pričakovan rezultat: načrtovanje in poznavanje glavnih problemov, povezanih z migracijami, okoljskimi migracijami in pravico do okolja; večja ozaveščenost in čut za razumevanje pri udeležencih. 312

Preberite več

Pedagoški cilji

POGLAVJA OKOLJSKE MIGRACIJE

Ciljna skupina bo pridobila veščine za prepoznavanje pravic do okolja in težav, povezanih z okoljskimi migracijami. Vaja podaja praktične nasvete in informacije ter na koncu pripelje do tega, da udeleženci s skupnimi močmi pridejo do zaključkov o tem, kako in kje je mogoče poiskati pomoč. Namen razprave je vzbuditev občutka solidarnosti in poudarjanje potrebe tako za zaščito pravice do okolja kot tudi zaščite okolja samega.

Pisanje

Izobraževalni priročnik

Razprava spodbuja kritično razmišljanje o današnjih izzivih okoljskih migracij. Udeleženci bodo imeli dovolj časa in prostora, da bo njihovo mnenje in glas v zvezi z omenjeno problematiko zares slišan.

313

POGLAVJA

Migracije – dejstva in zgodbe Vrsta aktivnosti: delavnica Tema: migracije Starost: 14+ Trajanje: 90 minut Predmeti: geografija, slovenščina, zgodovina AKTIVNOST PRIPRAVIL: ARTEMISSZIÓ FOUNDATION

Matematika

14+

OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

Predstavitev vsebine Migracije so naravni proces, saj se ljudje preseljujejo že od nekdaj. A to ni razlog, zakaj so migracije v Evropi danes tako pereča tema. V novicah lahko beremo o beguncih, ki umirajo na morju, Evropa gradi trdnjavo, s katero bi migrante in begunce zadržala zunaj zidov, in tako ljudje kot mediji imajo ponavadi hudo napačne predstave in predsodke o migrantih in beguncih. Kaj kažejo dejstva? Kakšni so razlogi, ki se skrivajo za migracijo v današnjem svetu? In kakšno vlogo igra Evropa v celotnem procesu? Besedilo: ARTEMISSZIÓ Foundation Za več informacij o temi: glej Poglavje 10

Povzetek aktivnosti Interaktivna vaja predstavlja migracije po svetu – kviz nas uči o osnovnih definicijah in dejstvih, medtem ko osebne zgodbe prikazujejo različne razloge v ozadju migracij in nam pomagajo doumeti, da se za številkami vedno skrivajo resnični ljudje. Za konec sledi mnenjska lestvica, ki nudi prostor za razpravo in utemeljitve. 314

POGLAVJA

Gradivo za prenos KVIZ_O_MIGRACIJAH_print.docx Kviz_o_migracijah_FINAL_odgovori.docx Mnenjska_lestvica_FINAL.doc Migration_facts_and_trend_migrant profile2.slo_.docx Migration_facts_and_trend_migrant profil3.slo_.docx

Korak za korakom

Matematika

Migration_facts_and_trend_migrant profile1.slo_.docx

OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

1. korak: Kviz o migracijah (30 minut) Namen kviza je učence/dijake naučiti osnovnih definicij in dejstev o mednarodnih migracijah ter pojasniti določene mite v zvezi s preseljevanjem. Razdelite liste s kvizom, ki ga morajo rešiti v parih. Med diskusijo pojasnite definicije (kdo je migrant, kdo je begunec, kaj je Ženevska konvencija, kaj so podnebne migracije itd.). Opomba: Vprašanja morajo biti v vsaki državi prilagojena določeni situaciji. Glej prilogo (kviz). 2. korak: Osebne zgodbe migrantov (40 min) V majhnih skupinah preberite zgodbo osebe, ki velja za migranta. Naredite plakat/kolaž njegovega potovanja. Osredotočite se na proces migracije in v obzir vzemite naslednje prelomnice: dom – odhod iz države – prihod – sedanjost. • • • • • •

Kakšna čustva doživlja oseba na vsaki stopnji? Zakaj je zapustila državo? Koga je srečala med potovanjem? Kakšna sredstva ima? S kakšnimi težavami se srečuje? Kaj bi to osebo želeli vprašati?

Skupina predstavi svoje plakate, temu sledi razprava. Zgodbe najdete v prilogi. Namesto tega si lahko ogledate tudi kratek film o zgodbi migranta (videi IOM). Če obstaja ta možnost, lahko na razpravo z udeleženci povabite nekaj migrantov, ki živijo v vaši državi. 315

POGLAVJA

3. korak: Mnenjska lestvica (20 minut) Izdelajte »mnenjsko lestvico v prostoru« na temo migracij. Vodja delavnice naj v razpravo vključi nekaj izjav o migraciji (glej prilogo).

Pri tej vaji se bomo ukvarjali z izražanjem mnenja o določeni temi. Vodja delavnice prebere izjavo, udeleženci pa morajo s premikanjem vzdolž navidezne črte v prostoru (v naprej določimo, kje v prostoru je “pozitivna” stran in kje “negativna”) pokazati, do kolikšne mere se z izjavo strinjajo ali pa ne. Lahko se postavijo čisto na konec navidezne črte ali pa kamorkoli vmes. Nato lahko svoje argumente tudi podkrepijo, drugi udeleženci pa lahko premaknejo svojo postavitev na črti (če se je njihovo prvotno mnenje spremenilo). Vodja naj poskrbi, da bo spraševal po različnih mnenjih, nekaj z vsake strani spektra in tudi tiste vmes, vajo pa naj zaključi s pozitivno trditvijo. Vsak udeleženec naj poda eno izjavo, lahko pa tudi 2–3, če je za to dovolj časa in zanimanja.

Matematika

Mnenjska lestvica v prostoru +__________________________________________________

OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

Nekaj možnih stavkov o migracijah: • Evropa mora svoje meje zaščiti za vsako ceno. • Migranti lahko obogatijo kulturo države in prispevajo k njenemu gospodarstvu. • Migranti bi se morali asimilirati v kulturo države gostiteljice. • V interesu Slovenije je, da sprejema begunce. • Vsak človek je kdaj migrant. Statistični podatki za kviz (UNHCR, IOM in drugi): • http://www.unhcr.org/551128679.html • http://publications.iom.int/bookstore/index.php?main_page=index&cPath=34 • http://ejfoundation.org

Pedagoški cilji Vaja na zanimiv način uči o dejstvih in definicijah v zvezi z migracijami, podaja pa tudi osebne zgodbe (različne razloge), ki so povod za migracije. Dotakne se tudi teme okoljskih migracij.

316

POGLAVJA

Si lačen? Vrsta aktivnosti: matematika Tema: okoljske migracije, uničevanje naravnih virov, metanje hrane v smeti, okoljski migranti Starost: 11+ Trajanje: 3 ure Predmeti: geografija, biologija, matematika, fizika, etika in državljanska vzgoja AKTIVNOST: SCCD

Matematika

11+

OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

Predstavitev vsebine Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo ocenjuje, da skoraj milijarda ljudi trpi za kronično podhranjenostjo in otroci so najvidnejša žrtev. Poleg tega je pričakovano, da se bo zaradi podnebnih sprememb zmanjšal pridelek žitaric, cene pridelkov pa se bodo povišale (ne le v državah v razvoju), kar bo privedlo do ponovnega povečanja podhranjenosti – tudi v evropskih regijah, kjer pridelujejo pšenico. Brez znatno povečanega truda, vloženega v trajnostni način življenja, bi se lahko tveganje za lakoto do leta 2050 globalno povečalo do 20 %. Preprečevanje je cenejše kot zdravljenje. Malo ljudi se zaveda, koliko so nekatere evropske države (kot denimo Slovaška) odvisne od uvoza osnovnih človekovih potrebščin. Uvožene je kar 55 % vse hrane (kar je več kot v katerikoli državi EU), Slovaška pa ima zaloge za nujne primere le za 30 dni, isto pa velja tudi za energijske vire. Besedilo: Silvia Szabóová, SCCD Za več informacij o tej temi: glej Poglavje 3

317

POGLAVJA

Povzetek aktivnosti

V mnogih državah ljudje zaradi kuhanja na drva podirajo celotne gozdove, onesnažujejo reke, nekateri se morajo zaradi pomanjkanja osnovnih potrebščin preseliti drugam ali trpeti lakoto. Ti ljudje postanejo okoljski migranti, kar je posledica uničenja okolja in naravnih virov tako na lokalni kot na globalni ravni. Namen: Učenci/dijaki bodo ugotovili, kakšno količino hrane in vode ljudje potrebujejo za preživetje, od kod hrana in voda sploh prideta, kako do teh virov dostopamo in kako jih obvarujemo ter zaščitimo. Spoznali bodo tudi, kako pomembno je, da ne uničujemo glavnih virov preživetja (pitna voda, hrana, energija), temveč da jih varujemo in z njimi varčujemo.

Matematika

Vodni viri so pogosto onesnaženi, čistih pa si želijo tuji investitorji. Na isti način Slovaška prodaja zemljo, vire, ki jih je mogoče izkoristiti, gozdove … Gojenje poljščin in vzreja živali je čedalje manj pogosta, polja in pašniki pa postajajo zaraščeni, tako da je država čedalje bolj odvisna od uvoza. Kar 40 % kupljene hrane se vrže stran!

OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

Korak za korakom 1. korak: Učence razdelimo v skupine po 4 in vsaka skupina izračuna, kakšno količino hrane lahko ena oseba poje letno (koliko kilogramov zelenjave, sadja, mesa, mlečnih izdelkov, kruha, riža/ krompirja, vode). 2. korak: Skupine svoje približke primerjajo z uradno statistiko na http://www.efsa.europa.eu/ en/food-consumption/comprehensive-database. V vsaki državi obstajajo podobne državne statistike, ki jih lahko učenci poiščejo na spletu. Skupine izračunajo približno ceno letne porabe. Cene lahko najdejo v lokalnih trgovinah. 3. korak: Vsaka skupina izbere vas, ki jo poznajo vsi člani skupine. Skupina glede na velikost prebivalstva izračuna, koliko denarja prebivalci porabijo za hrano (koliko denarja v vasi »odteka« zaradi hrane). Na list papirja zapišejo, katere dobrine bi lahko vas pridobila iz svojih lastnih virov (hrano, energijo, gradbeni material, vodo …). 4. korak: Po odmoru skupine predstavijo svoje rezultate/ocene. 5. korak: Nato sledi diskusija o naslednjih temah: • Od kod uvažamo različne vrste hrane, energijo in les? 318

•

POGLAVJA

Kakšna so tveganja takšne odvisnosti? Kaj lahko naredimo v primeru krize – ko padejo cene uvoza? Kakšne so naše lastne dobrine? Kako lahko okrepimo in ohranimo samozadostnost osnovnih potreb naših regij z uporabo naravnih virov? Zakaj je potrebno zavarovati te vire?

6. korak: V tem delu skupine s pomočjo primerjave vodnih odtisov (interaktivni kalkulator v angleščini) izračunajo dnevne izdatke, ki jih potrošijo za hrano. Predstavitvi rezultatov sledi diskusija z naslednjimi vprašanji: • Zakaj proizvodnja hrane zahteva toliko vode? • Na kakšne načine lahko zmanjšamo porabo in kako pomembna je zaščita ter varčevanje z vodo in vodnimi viri?

Matematika

• • •

OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

Diskusijo vodi učitelj/profesor, učenci/dijaki pa drugim predstavijo svoje mnenje.

Pedagoški cilji Kaj je zanimivega pri tej aktivnosti: • Učenci bodo po koncu naloge razumeli, kako pomembno je zaščititi ključne naravne vire (pitna voda, hrana, energija). • Učenci bodo sposobni primerjati lastne naravne vire za preživetje s tistimi, ki jih je treba uvoziti. Znali bodo odgovoriti na vprašanje: Kdaj in kako pomembno je te vire zavarovati? • Z uporabo primernih orodij (spletnih kalkulatorjev) ne bodo zgolj izboljšali računalniških veščin, temveč bodo postali bolj ozaveščeni glede uporabe vode, lesa in ostalih virov v vsakodnevnem življenju. Ta aktivnost spodbuja kritično mišljenje o življenju v državah, kjer imajo ljudje drugačne življenjske pogoje.

319

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKE MIGRACIJE

Dušni zemljevid

11+

Predstavitev vsebine

Naravoslovje

Vrsta aktivnosti: naravoslovje – risanje zemljevidov Tema: migracije, človekove pravice Starost: 11+ Trajanje: 14 ur Predmeti: naravoslovje, geografija, umetnost AKTIVNOST PRIPRAVIL: CIES Onlus

Okolje in podnebje sta skupaj z gospodarskimi, političnimi in družbenimi odnosi ključna in medsebojno odvisna elementa, ki soustvarjata občutek pripadnosti neki skupnosti. Opredeljujeta vire, vrednote in meje te pripadnosti, kar je podrobneje razloženo v poglavju 10.3, postavljata mejnik med znanim in neznanim, med nevarnostjo in varnostjo. Če se v nekem prostoru počutimo dobro, ima to zelo dober vpliv na naš občutek pripadnosti, tudi če živimo v velikih mestih. Ni nujno, da gre le za en prostor. Besedilo: Chiara Lainati; ISTITUTO OIKOS Za več informacij o tej temi: glej Poglavje 9 glej Poglavje 10

Povzetek aktivnosti Katero je moje mesto? Kateremu mestu pripadam? Udeleženci bodo znotraj mest, kjer živijo, in tistih, ki so jih obiskali v preteklosti, izpostavili kraje, 320

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

Naravoslovje

OKOLJSKE MIGRACIJE

ki jim največ pomenijo. Nato bodo ustvarili zemljevide s svojimi spomini. Tem zemljevidom lahko rečemo »dušni zemljevid«, povezani so s posameznikovo preteklostjo in z izgradnjo njegove identitete.

Slika: Učenci med ustvarjanjem na delavnici, Rim, Instituto Mazzini, Italija (Vir: CIES Onlus)

Korak za korakom Gradivo: • Zemljevid mesta • Tabla za plakate • Barvice 1. korak: Aktivnost se začne z določanjem tega, kaj si pravzaprav lahko predstavljamo pod pojmom »dušni zemljevid«, kar izvedemo s pomočjo zbiranja zamisli (t. i. »brainstorminga«). Kaj je zemljevid? Bi moral zemljevid vsebovati le kraje ali tudi ljudi in njihove zgodbe? Čas za izvedbo: 2 uri.

321

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

Naravoslovje

Vir: CIES Onlus

OKOLJSKE MIGRACIJE

2. korak: Vsak udeleženec izbere 6 krajev v svojem mestu, ki so pustili pečat na njegovem življenju in spominih. Ko so ti kraji izbrani, naj jih označijo na zemljevidu mesta in te kraje tudi skicirajo. Risbe so lahko realistične (če udeleženec želi denimo upodobiti spomin vodnjaka, nariše vodnjak), metaforične (nariše lahko tekočo vodo) ali pa vsebujejo abstraktne simbole in besede.

Vse risbe na koncu prilepite na isti zemljevid, sodelujoči pa naj z ostalimi v razredu podelijo svoje zgodbe in razložijo, zakaj so ti kraji in/ali ljudje za njih tako pomembni. Na ta način se bo pred vami razprostrl nov, skupen pogled na mesto. Zemljevide lahko ustvarite tako, da risbe prilepite na dejanski zemljevid ali pa uporabite interaktivno orodje za ustvarjanje zemljevidov NatGeo, s katerim lahko na spletu ustvarite prilagojene zemljevide, prepoznate zemljepisne koordinate (zemljepisno širino in dolžino) in delate na različnih vrstah zemljevidov (satelitski, cestni, terenski, oceanski). V tem primeru je potrebno uporabiti simbole, ki so že integrirani v orodje. Čas za izvedbo: 4 ure. 3. korak: Udeleženci razmislijo še o enem mestu, ki so ga obiskali ali pa so v njem živeli v preteklosti, in ustvarijo zemljevid mesta z nekaterimi pomembnimi kraji. V tem primeru bo zemljevid temeljil le na spominih in dejanskih izkušnjah v mestu. Ustvarjanje zemljevida naj izhaja iz krajev, ki so jih udeleženci že prej izpostavili, nato naj s pomočjo istih napotkov kot prej ustvarijo nekaj grafičnih simbolov. Ko so risbe dokončane, jih postavite na plakat poleg skupnih geografskih elementov, ki bi jih lahko povezovali (ulice, reke, mostovi, morja, pasovi kopnega), in jih poudarite z barvami. Če je mogoče, upoštevajte prave geografske parametre. Čas za izvedbo: 4 ure.

322

Vir: CIES Onlus

4. korak: Razdelite udeležence v več skupin in jih nato prosite, da svoje zemljevide zložijo skupaj in poimenujejo mesta ali države, ki jih je vsak udeleženec ustvaril v spominu. Na koncu naj udeleženci predstavijo nova mesta in spomine delijo s preostankom razreda. Čas za izvedbo: 2 uri.

POGLAVJA Naravoslovje

OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

5. korak: Po ustvarjanju zemljevidov naj se diskusija odvija v smeri naslednjih vprašanj: Kako si se počutil, ko si se spominjal vseh tistih različnih krajev in oseb? Se ti zdi težko zapustiti neko mesto zaradi drugega? Meniš, da obstajajo ljudje, ki so prisiljeni zapustiti svoje domove? Kakšni bi bili lahko razlogi? Se ti zdi, da bi lahko okoljska katastrofa ljudi prisilila, da bi se preselili? Čas za izvedbo: 2 uri. Navdih za aktivnost je bila knjiga La mia casa è dove sono (Dom je tam, kjer sem jaz), ki jo je napisala italijansko-somalijska pisateljica Igiaba Scego, izdana pa je bila leta 2010 pri založbi Rizzoli.

Pedagoški cilji V okviru medkulturne pedagogike bodo razmišljanja o krajih, ki si jih delimo in so na različne načine pomembni, spodbudila razmišljanje o raznolikostih, s katerimi se srečujemo vsak dan in sobivajo na istem kraju in v istem okolju. Istočasno so lahko »mesta v našem spominu« pomembna zaradi podobnih razlogov in ustvarjajo podobne zgodbe. Ta aktivnost je tudi priložnost za razmislek o identiteti, njenih sestavnih delih in o tem, kako se 323

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKE MIGRACIJE

lahko odmaknemo od togih vrst identitete. Vsak od nas ustvarja zgodbe, kar prispeva k ustvarjanju kompleksnih in večkratnih identitet.

Naravoslovje

Aktivnost spodbuja odkrivanje sveta prek osredotočanja in predstavljanja, uporabe referenčnega sistema in risanja zemljevidov.

324

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKE MIGRACIJE

Domišljijsko potovanje

11+

Predstavitev vsebine Natančne ocene o številu okoljskih beguncev niso znane. Prav tako ni jasne definicije, pravne razlage ali kakršnegakoli statističnega beleženja. Najverjetneje obstaja več kot en razlog, zakaj se okoljski begunci odločijo, da bodo zapustili svojo rojstno državo. Pogosto teh razlogov tudi ni mogoče uvrstiti v eno kategorijo – med okoljskimi in ekonomskimi razlogi denimo ni jasne ločnice. Za pridobitev azila v večini držav oba razloga ne zadoščata. Okoljskih beguncev Ženevska konvencija ne priznava in tako niso zaščiteni z mednarodnimi zakoni. Poleg tega Ženevska konvencija beleži le čezmejne premike, večina podnebnih beguncev pa je internih in se preseljujejo znotraj lastne države.

Naravoslovje

Vrsta aktivnosti: domišljijsko potovanje, pisanje Tema: okoljske migracije Starost: 11+ Trajanje: 60 minut Predmeti: etika, politika AKTIVNOST PRIPRAVIL: HUMANITAS (po predlogi ARCHENOVA)

Besedilo: ARCHENOVA e.V. Za več informacij o tej temi: glej Poglavje 10

Povzetek aktivnosti Udeleženci se poskusijo postaviti v kožo begunca tik pred begom od doma. Razmislijo naj, kaj bi storili, če bi morali pobegniti.

325

Slika 1: Delavnica, ki smo jo izvedli v Sloveniji. (Vir: Humanitas, 2016)

POGLAVJA Naravoslovje

OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

Korak za korakom 1. korak: Učitelj/profesor prebere besedilo vodene vizualizacije. V primeru, da so v razredu begunci, jim pripravi drugo vajo. 2. korak: Udeleženci nato s pomočjo vprašanj za diskusijo predstavijo in utemeljijo svoje odgovore in odločitve. Skupaj se odločijo, ali bi bile njihove prošnje za azil sprejete ali ne. To lahko naredijo v enem velikem krogu ali v vec manjsih skupinah in nato ugotovitve predstavijo celi skupini. 3. korak: Učitelj/profesor naredi povzetek aktivnosti: pobeg ni prostovoljno dejanje, a begunec to odločitev sprejme prostovoljno in mora ravnati premišljeno. Vse odločitve s seboj prinesejo tudi pozitivne posledice, obstajajo pa tudi določene nevarnosti in tveganja. Vsak beg lahko pomeni situacijo, v kateri so ogrožena življenja, zaradi česar vsakega bega ne moremo prepoznavati ali meriti z birokratskimi kriteriji, ki poskušajo ločevati med »pravimi« in »nepravimi« begunci. Več kot polovica beguncev na svetu je otrok, mlajših od 18. leta starosti. 4. korak: Od spodbujanja empatije nato preidemo k aktiviranju posameznikov (da ne ostanejo

326

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKE MIGRACIJE

na ravni občutka krivde). Z delavnice naj bi udeleženci odšli z občutkom, da lahko nekaj spremenijo, naredijo, da bo situacija boljša. Zadnji del naj bo tako namenjen debati o tem, kaj lahko mi naredimo. Vodena vizualizacija: DOMIŠLJIJSKO POTOVANJE Udobno se namestite, zaprite oči in se umirite. Pozorno poslušajte.

Le nekaj dni nazaj so tvojo domovino ponovno prizadele hude poplave. To leto jih je bilo že več. Zaradi vedno slabšega stanja in pogojev za življenje poteka po državi vse več nasilnih, pogosto tudi oboroženih uporov, ki jih država ne uspe zajeziti in umiriti. Številne uporniške skupine menijo, da vlada ne zna poskrbeti za svoje državljane in ni kos nastali situaciji. Zato poskušajo nekateri razmere izkoristiti za prevlado na določenem območju ter s tem prevzeti nadzor nad naravnimi viri, ki se tam nahajajo. Zavedaš se, da se situacija v prihodnjih mesecih ali celo letih ne bo izboljšala, postajalo bo le še huje. Letališča so že zaprta, ceste prav tako postajajo vedno bolj neprevozne in izjemno nevarne. Če ne zapustiš države in poiščeš drugega kraja za bivanje, lahko s svojo družino postaneš žrtev naslednjih poplav, ki so napovedane v naslednjih 12-ih urah ali pa celo žrtev napadov oboroženih skupin, ki so vse bolj pogosti in vedno bližje tvojemu kraju.

Naravoslovje

Predstavljaj si, da so posledice podnebnih sprememb hudo prizadele tvojo državo, v kateri živiš. To se vedno bolj odraža v vsakodnevnem življenju ljudi. Večkrat se znajdeš v resni nevarnosti zaradi številnih poplav, plazov, suš in drugih naravnih katastrof. Posledice teh katastrof slabo vplivajo tudi na gospodarski razvoj države.

Tvoj prijatelj organizira beg iz države in ti pove, da lahko s seboj vzame še tri osebe – tebe in še dva. Nimaš veliko informacij, veš samo to, da moraš biti na parkirišču pod severnim mostom ob 22.15 zvečer. Do takrat moraš urediti vse za svoj odhod. Telefon ti ne dela več od zadnjih poplav. Velika verjetnost je, da se bo hiša, v kateri živiš, vsak čas sesula. Električno omrežje je večkrat prekinjeno, prav tako telefonske povezave in internet. Večina hiš v tvojem kraju je poplavljenih ali porušenih, številni sorodniki in prijatelji so že zbežali. Razmisli, kdo gre lahko s teboj? In kaj vzameš s seboj na pot? Vzameš lahko le manjšo torbo ali nahrbtnik, saj ne veš, kako boste potovali, kako dolgo bo potovanje in koliko časa bo treba nositi prtljago morda celo na lastnih hrbtih. Izveš, da lahko soseda zate opravi telefonski klic tik pred tvojim odhodom. Kaj jo prosiš, da še uredi zate?

327

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKE MIGRACIJE

1. Hitro razmisli in na list papirja zapiši: • S KOM ZBEŽIŠ OD DOMA? • KAJ VZAMEŠ S SEBOJ? • KAJ PROSIŠ SOSEDO, DA UREDI ZATE? Na voljo imaš 3 minute! Ponovno zaprite oči in se umirite. Pozorno poslušajte.

2. Hitro razmisli in na list papirja zapiši: • ZA KAJ BOŠ PORABIL/PORABILA TA DENAR? Na voljo imaš 3 minute! Ponovno zaprite oči in se umirite. Pozorno poslušajte. Med begom se moraš odločiti, v katero državo izven Evrope želiš pobegniti. V ZDA, Kanado, Avstralijo, Novo Zelandijo in Rusijo ne moreš, saj so te države za begunce že zaprle svoje meje. Razmisli, kaj lahko poveš organom v državi, v katero greš.

Naravoslovje

Pri sebi imaš nekaj denarja, svojih prihrankov na banki pa ne moreš dvigniti, ker so banke zaprte že več dni. Tvoj najboljši prijatelj/tvoja najboljša prijateljica ti da 3.000 evrov v gotovini. Razmisli, kako ti lahko ta denar pomaga na begu.

Podati moraš dovolj dobre razloge, da te izbrana država sprejme in obravnava kot begunca/ begunko. Zavedaš se, da gre za vprašanje življenja ali smrti. Kaj naj poveš tujemu uradniku, kako mu razložiti, da se bojiš za svoje življenje, zato da mu bo jasno, da si begunec/begunka in imaš pravico do mednarodne zaščite oz. azila. 3. Razmisli in na list papirja zapiši: • DRŽAVO, V KATERO NAMERAVAŠ POBEGNITI • BISTVENE RAZLOGE, KI SO VPLIVALI NA IZBIRO DRŽAVE • RAZLOGE, ZARADI KATERIH BI TE V IZBRANI DRŽAVI SPREJELI IN OBRAVNAVALI KOT BEGUNCA/BEGUNKO! ZAPIŠI JIH V OBLIKI ZGODBE, KI BO PODLAGA TVOJE PROŠNJE ZA MEDNARODNO ZAŠČITO V TUJI DRŽAVI. Na voljo imaš 7 minut! Ponovno zaprite oči in se umirite. Pozorno poslušajte.

328

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKE MIGRACIJE

Po težkem in nevarnem potovanju čez gozdove, reke in druge naravne ovire, čez državne meje bolj ali manj solidarnih držav, končno prispeš na cilj. Si na smrt utrujen/a, prestrašen/a, premražen/a, lačen/na in žejen/na. Nekateri od vas so izgubili svojega družinskega člana. Razmisli, kako se nate odzivajo prebivalci tamkajšnje države? Kako si v tem trenutku želiš in upaš, da bi se odzivali? 5. Razmisli in na list papirja zapiši: • KAKO SE NATE ODZIVAJO PREBIVALCI DRŽAVE, V KATERO TI JE USPELO ZBEŽATI? • KAKO SI ŽELIŠ IN UPAŠ, DA BI SE ODZIVALI? Na voljo imaš 5 minut! Sledi pogovor…

• • • • • • • • • • • • • •

Ste se uspeli vživeti v kožo begunca/begunke? Kako ste se počutili med vajo? Kako realistične so se vam zdele vaše lastne strategije priprave na beg? Kako bi porabili denar, ki ste ga dobili od vašega najboljšega prijatelja ali prijateljice: Za plačilo morebitne kazni ob zapuščanju države oz. prehajanju drugih mej? Za skupino, ki organizira beg, da bi bil ta bolj varen? Za nakup določen stvari? Za pridobitev drugega ponarejenega potnega lista?… Kakšne informacije ste sploh imeli o možnostih vstopa v različne države in posameznih postopkih v zvezi s pridobivanjem azila v različnih državah? Kakšne informacije ste imeli v zvezi s številom in stanjem beguncev v različnih državah? Kdo ali kaj je bil vaš vir informacij? Kako mislite, da bi vas sprejelo lokalno prebivalstvo v državah, kamor bi se zatekli? Kaj pa v državah, ki ste jih prečkali? à Kako bi si vi želeli, da bi se prebivalstvo odzivalo? Ali mislite, da bi vas tam pričakali ljudje iz mednarodnih humanitarnih institucij, npr. Rdečega križa, Rdečega polmeseca, IOM, UNCHR? Kaj bi pričakovali od teh institucij? Kakšno sliko bi o vas in ostalih beguncih slikali lokalni mediji?

Naravoslovje

VPRAŠANJA ZA DISKUSIJO:

329

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKE MIGRACIJE

Stripi za vključenost

9+ Vrsta aktivnosti: ustvarjalnost, umetniško ustvarjanje Tema: enakovrednost in vrednote Starost: 9+ Trajanje: 8 ur Predmeti: literatura, umetnost AKTIVNOST PRIPRAVIL: CIES Onlus

Ko postanejo negativni stereotipi in predsodki proti priseljencem splošno razširjeni v družbi, se lahko hitro pojavijo tako individualna diskriminatorna ravnanja kot tudi sistemska diskriminacija neke skupine. Ta ravnanja lahko postanejo običajna in imajo resne posledice, vključno s procesi osamitve, segregacije in marginalizacije, ki onemogočijo ali izredno otežijo integracijo priseljencev v družbo, ki do tega ni odprta. Diskriminacija vpliva na dostojanstvo posameznikov in njihove osnovne človekove pravice, posledice na žrtvah in njihovih družinah pa niso le ekonomske in socialne, temveč tudi psihološke. Sproži začaran krog izključitve, ki mu žrtve težko ubežijo. Besedilo: Manca Šetinc Vernik, HUMANITAS

Ustvarjalnost

Predstavitev vsebine

Za več informacij o tej temi: glej Poglavje 11 glej Poglavje 12

Povzetek aktivnosti Branje zgodbe iz Tisoč in ene noči bo udeležence spodbudilo k temu, da bodo svojo ustvarjalnost uporabili tako, da bodo ustvarili komični strip z različnimi možnimi zaključki zgodbe. Njihova naloga bo zlasti to, da poiščejo alternativni zaključek, ki bo predstavljal vključujoč in spoštljiv odnos med vsemi liki. 330

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKE MIGRACIJE

Korak za korakom Materiali: • Natisnjen osnutek poteka zgodbe • Table s posterji • Barvice 1. korak: Učitelj/profesor z dramatičnim tonom prebere zgodbo Abdullah z dežele in Abdullah z morja iz Tisoč in ene noči. Po branju začne z diskusijo, da preveri, ali so vsi razumeli besedilo, in da razloži vlogo različnih likov. Posebna pozornost bo posvečena zaključku – si je mogoče predstavljati drugačen konec zgodbe? Lahko prijateljstvo med dvema likoma traja ne glede na zunanji videz? Kako bi lahko glavna dva lika ravnala, da bi spremenila mišljenje tistih, ki niso sprejeli njunih razlik? Učenci naj se nazadnje poskusijo domisliti enega ali več različnih koncev zgodbe. Čas: 1 ura. 2. korak: Z uporabo preproste tabele s predlogo zgodbe to razdelimo na več delov.

SLIKA

BESEDILO

Ustvarjalnost

STORYBOARD TEMPLATE SLIKA

Za vsakega izmed izbranih trenutkov naj udeleženci naredijo osnutek slike in možnih dialogov med liki. Udeleženci lahko delajo posamezno ali v manjših skupinah. Čas: 3 ure. 3. korak: Udeleženci bodo ustvarili strip, začnejo pa naj pri tabeli z zgodbo.

331

POGLAVJA OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

Vir: www.pixabay.com

Lahko predstavljajo le nekaj odsekov zgodbe ali celotno zgodbo. Ustvarijo lahko tudi strip z različnimi konci. Čas: 3 ure.

Pedagoški cilji Aktivnost pomaga udeležencem, da razvijejo svojo ustvarjalnost z umetniškega (ustvarjanje stripa) in literarnega (ustvarjanje drugačnega konca) vidika. Spodbuja se tudi ustvarjalno mišljenje. Dejavnost se ukvarja s temo vključitve in spoštovanja drugih z uporabo orodja (stripi), ki je udeležencem blizu.

Ustvarjalnost

4. korak: Vsak strip bo predstavljen ostalim v razredu. Čas: 1 ura.

332

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKE MIGRACIJE

Naše sporočilo (plakat za okoljske migracije)

14+ Vrsta aktivnosti: vaja Tema/ključne besede: okoljske migracije, zagovorništvo, sposobnost oblikovanja ključnih sporočil Starost: 14+ Trajanje: 80 minut Predmeti: geografija, zgodovina, državljanska vzgoja, učenje o človekovih pravicah, učenje o okolju, likovna umetnost AKTIVNOST PRIPRAVIL: BGRF

Tematika okoljskih migracij je povsod temeljnega pomena. Vsaka družba ima drugačno strategijo, s katero se spopada s to težavo, in poskuša biti pri tem čim bolj prilagodljiva. Za uspešno vključitev migrantov so potrebne ne le ekonomske, temveč tudi socialne in kulturne pravice. Priseljenci bi morali imeti civilne in politične pravice kot denimo dostop do sodišč, sodelovanje v socialnem in političnem življenju ali možnost pridobitve državljanstva. Le takrat lahko govorimo o družbi, ki jih resnično sprejema in jim nudi enake priložnosti na vseh področjih v življenju. V tem procesu sodelujemo vsi. Kaj menite? Besedilo: HUMANITAS, BGRF

Ustvarjalnost

Predstavitev vsebine

Za več informacij o tej temi: glej Poglavje 12.2 glej Poglavje 12.3

Povzetek aktivnosti Mladi ljudje so se z ustvarjalnim in pozitivnim pristopom sposobni učiti in predstaviti najbolj aktualne teme, ki zadevajo okoljske migracije. Spodbudimo jih, da iz konteksta izluščijo ključna sporočila preko praktičnega in dobrega sodelovanja.

333

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKE MIGRACIJE

Korak za korakom 1. korak: Udeleženci sodelujejo v kratki diskusiji na temo migracij z osredotočenjem na okoljske migracije. Ključne točke za razpravo: • Kdo so okoljski migranti? • S kakšnimi izzivi se spopadajo? • Kdo je ranljiv in zakaj? • Imaš takšne izkušnje in kakšni so tvoji vtisi? • Kakšne so pozitivne značilnosti migracij/okoljskih migracij? • Kdo in kako lahko pomaga okoljskim migrantom? • Smo pripravljeni pomagati in kakšno je naše sporočilo? • Na koga lahko naslovimo predloge za rešitve? Zastavite lahko tudi druga relevantna vprašanja.

3. korak: Sodelujoči so razdeljeni v majhne skupine. Vsaka skupina vzame košček papirja in z njegovo pomočjo pojasni trenutne izzive v zvezi z migranti/okoljskimi migranti s stališča aktivista za človekove pravice. 4. korak: Vsaka skupina mora oblikovati idejo za plakat, ki se bo ljudi dotaknil in jim dal povod za razmišljanje o okoljskih migracijah. Med vajo učitelji/profesorji udeležence prosijo, da aktivno razpravljajo o naslednjih točkah: • Kakšni so problemi/vidiki/stališča? • Kakšna je vaša vizija za možne rešitve in ali je idejo dobro predstaviti na plakatu? • Kdo lahko pomaga – ustanove in zagovorniška sporočila? Težavo in rešitve zanj bodo torej predstavili na ustvarjalen način. Razprave v skupinah bodo pripomogle k temu, da bodo nastala primerna sporočila/slogani, ki bodo osrednji del plakata. Sporočila so sestavljena iz ključnih točk/besed in morajo biti kratka ter pustiti vtis. Udeleženci lahko narišejo, kar si predstavljajo pod svojo temo in tako podkrepijo svoja sporočila. Izbirno: Udeleženci lahko izberejo slike in fotografije in iz njih sestavijo kolaž, za kar se vnaprej odloči učitelj/profesor.

Ustvarjalnost

2. korak: Celotna skupina obnovi obravnavana stališča in jih na kratko oblikuje na manjših koščkih papirja. Ta stališča morajo biti izoblikovana nepristransko, tako da nakažejo nove smernice razmišljanja, a ne rešitev/ocene/zaključka.

5. korak: Udeleženci začnejo z izdelovanjem plakata in pri tem uporabljajo lepenko, akvarelne barve, svinčnike, čopiče za barvanje itd. Plakate se lahko razstavi v šoli. Vir: http://learningtogive.org 334

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKE MIGRACIJE

Pedagoški cilji Vaja je sestavljena iz različnih stopenj dojemanja teme, kar udeležencem pomaga, da o problemu razmišljajo razumsko in čustveno.

Ustvarjalnost

Vaja jih spodbuja pri: • deljenju svojega znanja na temo in predstavljanju svojega mnenja, • sodelovanju v aktivni razpravi z uporabo argumentov, • učenju jezika nevtralnosti in izboljšanju pozitivnega pristopa, ki vpliva na občinstvo, • spoznavanju drugih učencev prek problema, • spodbujanju ustvarjalnih vidikov razmišljanja ter idej.

335

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKE MIGRACIJE

Igra povezav – podnebne spremembe in okoljski migranti

11+ Vrsta aktivnosti: delavnica Tema: podnebne spremembe, okoljske migracije Starost: 11+ Trajanje: 1 ura in 30 minut Predmeti: naravoslovje, geografija, zgodovina AKTIVNOST PRIPRAVIL: CEVI

Vzroki podnebnih sprememb in vpliv podnebnih sprememb na ekosistem ter na ljudi in okoljske migracije so prepleten pojav. S podnebnimi spremembami označujemo posledice segrevanja podnebja, ki ga povzroča človekovo delovanje, še posebej s povečano količino toplogrednih plinov v ozračju, s čimer se ustvarja učinek tople grede. Povečane količine toplogrednih plinov nastajajo predvsem zaradi načina proizvodnje in potrošnje globalnega severa, posledice tega pa se kljub temu občutijo po celem svetu. Pri ljudeh vplivi podnebnih sprememb poslabšajo že tako kritične situacije (revščino, pomanjkanje hrane, slabo upravljanje zemlje, migracije zaradi vojn itd.), kar ima najbolj negativen vpliv na najrevnejše in najranljivejše ljudi globalnega juga. Zaradi tega lahko pričakujemo, da bo vpliv na družbo vedno večji, s čimer bo večje tudi število ljudi, ki se bodo prisiljeni seliti za preživetje.

Ustvarjalnost

Predstavitev vsebine

Besedilo: CEVI Za več informacij o tej temi: glej Poglavje 6 glej Poglavje 7 glej Poglavje 11

336

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKE MIGRACIJE

Povzetek aktivnosti Igro lahko igra 15–30 udeležencev, pri čemer vsak dobi »identifikacijsko kartico«, ki opisuje element, pojav ali osebo. Nato vsak svojo kartico prebere. Če ostali udeleženci mislijo, da je njihova kartica povezana s prebrano, jih učitelj/profesor poveže z s sukancem. Razred se nato pogovori o vprašanjih, ki se pojavijo, in lahko še naprej analizira teme, začne pa z rezultati igre.

Gradivo za prenos

Korak za korakom 1. korak: Za igro je potrebnih najmanj 15 udeležencev, največ pa jih je lahko 30. V primeru, da jih je več, se jih razdeli v skupine. Glede na število udeležencev se lahko odločite, da nekaj kart izločite. Vsak dobi »identifikacijsko kartico« s sledečo razdelitvijo: ELEMENT, POJAV, OSEBA (učitelji/ profesorji lahko kartice natisnejo in razrežejo).

Ustvarjalnost

School activity CeVI_3_Annex_Cards.slo_.doc

2. korak: Vsak udeleženec ima približno pol ure časa, da pozorno prebere kartico, po potrebi vpraša učitelja/profesorja za dodatne informacije ali razlago in na kartico nariše sliko o elementu/ pojavu/osebi. Vsak si za svojo kartico pozorno izbere sliko, predloge in ideje pa lahko poišče na spletu, da lahko tako čim bolje sporoči vsebino kartice. 3. korak: Udeleženci se nato usedejo v koncentrične kroge – tisti, ki so dobili kartico Z ELEMENTOM, se usedejo v notranji krog, tisti Z OSEBO v zunanji krog, udeleženci S POJAVOM pa v srednji krog. 4. korak: Eden od udeležencev z ELEMENTOM začne igro tako, da glasno prebere besedilo na svoji kartici in pokaže sliko, ki jo je narisal/a. Roko dvignejo tisti udeleženci s POJAVOM ali OSEBO, ki menijo, da je njihova kartica povezana s prebranim ELEMENTOM, in na svojo kartico napišejo ime elementa, s katerim so povezani. Učitelj/profesor jih nato poveže s sukanci različnih barv (raz337

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKE MIGRACIJE

lične barve ponazarjajo različne elemente). Prva faza igre se konča, ko vsi udeleženci Z ELEMENTOM preberejo svojo kartico. 5. korak: Začetek druge faze. Eden od udeležencev, ki je dobil kartico s POJAVOM, začne igro tako, da na glas prebere svoje besedilo in pokaže svojo sliko. Roko dvignejo tisti udeleženci Z ELEMENTOM ali OSEBO, ki menijo, da je njihova kartica povezana s POJAVOM, in na svojo kartico napišejo ime pojava, s katerim so povezani. Učitelj/profesor poveže udeležence z barvnim sukancem (drugačne barve kot prej). Druga faza se zaključi, ko vsi S POJAVOM preberejo svojo kartico. 6. korak: Zadnji del igre se izvede z enakimi pravili, tokrat v povezavi s karticami Z OSEBO in povezovanjem udeležencev s sukancem drugačne barve. 7. korak: Vsi udeleženci so fizično povezani s sukancem. Učitelj/profesor naj nato spodbudi debato o teh povezavah, udeležence lahko vpraša, zakaj so se počutili povezani z določenim elementom/pojavom/osebo.

PRIMERI IDENTIFIKACIJSKIH KARTIC ŽIVJO! JAZ SEM … VODA! (element) Pokrivam 71 % zemeljske površine in sem nujno potrebna za vse znane oblike življenja na Zemlji! • sestavljena sem iz 97 % slane vode, • 2 % imam shranjena v zamrznjenih ledenikih, • le 1 % mene predstavlja sladka voda, ki jo lahko resnično uporabljate, • zaradi hidrološkega cikla se neprestano obnavljam, a ga na žalost vaši vzorci razvoja ogrožajo. Moja zaloga je omejena in neenakomerno porazdeljena: nekateri prebivalci me imajo v izobilju, medtem ko drugi (približno ena milijarda ljudi) trpijo za mojim pomanjkanjem! Čezmerno me uporabljate in zlorabljate, največjo grožnjo pa mi predstavlja onesnaževanje. Podnebne spremembe situacijo le še poslabšujejo. Sem ena izmed ključnih dejavnikov za naravne katastrofe: moja prisotnost lahko povzroči poplave, medtem ko moja odsotnost lahko povzroči sušo in na koncu okrepi proces dezertifikacije. Pametno bi bilo, da bi me začeli bolj spoštovati, saj sem sedaj človekova pravica!

Ustvarjalnost

8. korak: Na koncu aktivnosti lahko kartice postavimo na plakat, jih povežemo z barvnimi črtami tako, kakor so bili udeleženci fizično povezani s sukancem. Skupinski plakat se lahko uporablja za nadaljnjo refleksijo o temi in poznejšo analizo. Lahko ga uporabimo tudi kot pripomoček za širjenje, na primer pri drugih učencih/dijakih ali starših.

ŽIVJO, JAZ SEM DEZERTIFIKACIJA (pojav) Sem vrsta degradacije tal, pri kateri pretežno suha območja zemlje postajajo vedno bolj sušna, poleg izgube vode pa je prav tako značilna izguba rastlinja in živalskih vrst. Povzroča me vrsta dejavnikov, kot so podnebne spremembe in človeška dejavnost; govedoreja, 338

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKE MIGRACIJE

prekomerno kmetovanje, čezmerno namakanje ter krčenje gozdov negativno vplivajo na sposobnost zemlje, da ujame in zadrži vodo. Sem pomemben globalni ekološki in okoljski problem. ŽIVJO, JAZ SEM LUCIJA! (oseba) Sem italijanska študentka in skupaj z družino živim v Genovi. Četrtega novembra 2011 nas je prizadela velika poplava, nepričakovano močno deževje je napolnilo naše reke. Ko je stopnja pretoka prekoračila kapaciteto rečnih kanalov, je voda ušla izven običajnih mej. Izgubila sem vse, moja soba je bila prekrita z blatom. Poplava je terjala šest žrtev, vključno z albansko žensko in njenima hčerkama ter mojo drago prijateljico, ki je imela le 19 let. Več kot 1000 ljudi je bilo razseljenih in prisiljeni so bili zapustiti Genovo in okolico.

Pedagoški cilji Igra ima dva pedagoška cilja. Na osnovni ravni udeležence skozi igro spodbujamo k zbiranju informacij o podnebnih spremembah, njihovih vzrokih in vplivih na okolje ter ljudi.

Ustvarjalnost

Nekaj dni pred poplavo smo se učili o okoljskem preseljevanju in mislila sem, da gre za pojav, ki se me ne dotika, a sem se močno motila! Podnebne spremembe so vplivale name in na mnoga druga dekleta po celem svetu, zaradi sprememb pa sem izgubila vse in sem se bila prisiljena preseliti v Milano k stricu in teti. Ta grozovita izkušnja, ki sem jo preživela, mi je pomagala spoznati, da moram spremeniti svoje navade ter način življenja, če hočem poskrbeti za dobro stanje našega planeta. V šolo sem namesto z motorjem začela hoditi s kolesom! O tej temi se vedno pogovarjam s prijatelji in jih poskušam spodbuditi, da bi sledili mojemu zgledu.

Na globlji ravni igra temelji na konceptu sistemskega razmišljanja, kar je proces razumevanja, kako stvari, ki se jih obravnava kot sistem (npr. družba ali ekosistem), vplivajo eden na drugega znotraj celote ali širšega sistema. Temelji na prepričanju, da lahko sestavne dele sistema bolje razumemo na podlagi odnosov, ki jih imajo med sabo in z drugimi sistemi, kakor da jih gledamo izolirano. Igra na tak način udeležencem pomaga identificirati in si predstavljati povezave med človeškim delovanjem, podnebnimi spremembami in okoljskimi migracijami, s čimer spodbuja sistemski pristop k temu pojavu.

339

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKE MIGRACIJE

V čevljih drugega

9+ Vrsta aktivnosti: ustvarjalnost Tema: človekove pravice, enakopravnost Starost: 9+ Trajanje: 1 ura + priprava Predmeti: zgodovina, geografija, umetnost AKTIVNOST PRIPRAVIL: HUMANITAS (po predlogi CEVI in Kompas: priročnik za učenje mladih o človekovih pravicah)

Trenutno dobo lahko opišemo kot »dobo migracij«, saj je človeška mobilnost eden izmed najbolj značilnih sodobnih pojavov. Problematika migracij je tesno povezana s problematiko človekovih pravic. Po eni strani so ljudje pogosto prisiljeni v preseljevanje, saj v njihovi državi človekove pravice niso popolnoma (ali sploh niso) spoštovane; ljudje bežijo zaradi vojn in drugih oblik nasilja, zaradi naravnih katastrof ali tistih, ki jih je povzročil človek, in izgube vira zaslužka zaradi okoljske nepravičnosti itd. Okoljski migranti se po drugi strani v državah, kamor se priselijo, pogosto znajdejo v ranljivem položaju zaradi političnih in administrativnih omejitev ter zaradi še vedno prisotne in čedalje večje nagnjenosti k rasizmu, stereotipom in predsodkom, ki jim preprečujejo polno uživanje človekovih pravic. Da bi torej lahko spodbudili solidarnost v širšem smislu, je bistvenega pomena, da pri novih generacijah povečamo ozaveščenost o velikih neskladnostih pri uživanju človekovih pravic. Besedilo: CEVI Za več informacij o tej temi: glej Poglavje 2 glej Poglavje 11 glej Poglavje 12

Delavnice

Predstavitev vsebine

340

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKE MIGRACIJE

Povzetek aktivnosti Vsakemu udeležencu se dodeli eno vlogo s seznama. Nato na kratko razišče (sam/a ali s podporo učitelja/profesorja in/ali staršev), kakšni so osnovni podatki o tej osebi in v kakšni socialni, ekonomski in politični situaciji živi. V razredu se udeleženci postavijo v vrsto in vsak izmed njih stopi korak naprej vsakič, ko lahko na učiteljeva/profesorjeva vprašanja o pravicah/priložnostih/ življenjskem slogu odgovori z »da«. Končna postavitev skupine bo konkretna predstavitev situacije človekovih pravic. Aktivnost je mogoče dopolniti z izdelavo plakatov, esejev, člankov, kratkih gledaliških iger in kratkih videov, da bo dostopna širšemu krogu ljudi.

Korak za korakom 1. korak: Učitelj/profesor pred začetkom aktivnosti predstavi problematiko neenakopravnosti človekovih pravic in okoljske nepravičnosti (glej Poglavje 2 in Poglavje 11).

Delavnice

Slika 1: Delavnica, ki smo jo izvedli v Sloveniji. (Vir: Humanitas, 2016)

2. korak: Učitelj/profesor vsakemu udeležencu določi vlogo s priloženega seznama (lahko doda tudi več oseb, pri čemer vzame v obzir primere okoljskih nepravičnosti in okoljskih migracij - Poglavje 2.2 in Poglavje 11.3). Predlagani liki pokrivajo nabor možnih variacij s področja človekovih pravic na različnih geografskih področjih in podajajo konkretne primere migracij. 341

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKE MIGRACIJE

3. korak: Vsak na kratko razišče ozadje vloge: socialno, ekonomsko in politično situacijo, v kateri živi – sam ali s pomočjo učitelja/profesorja in/ali staršev. Vprašanja za vživljanje v vlogo: • Kakšno je bilo tvoje otroštvo? V kakšni hiši si živel? Kakšne igre si se igral? Kaj so delali tvoji starši? • Kakšno je tvoje sedanje vsakdanje življenje? S kom se družiš? Kaj počneš zjutraj? Kaj popoldan in zvečer? • Kakšen je tvoj življenjski slog? Kje živiš? Koliko zaslužiš na mesec? Kaj počneš v svojem prostem času? • Kakšna je ekonomska in politična situacija v državi, kjer živiš? Kaj te prijetno vznemirja in česa se bojiš? 4. korak: Udeleženci se v tišini postavijo v vrsto v učilnici ali zunaj, kjer je dovolj prostora. Učitelj/ profesor jim zastavi nekaj vprašanj v zvezi s pravicami/priložnostmi/vrstami življenjskega sloga. Priložen seznam trditev je mogoče dodatno dopolniti ali spremeniti, odvisno od starosti udeležencev in od tega, kako dobro tematike že poznajo. 5. korak: Vsak udeleženec stopi korak naprej vsakič, ko lahko na učiteljevo/profesorjevo trditev odgovori z “da”. Kadar na trditev odgovori z “ne”, ostane na mestu.

7. korak: Aktivnost lahko dodatno dopolnite z izdelavo plakatov, esejev, člankov, kratkih gledaliških iger, kratkih videov (npr.: kratki intervjuji z »liki«) in tako dalje (odvisno od starosti udeležencev). To jim lahko precej koristi pri utrjevanju znanja o obravnavanih temah, služi pa tudi kot orodje za širjenje informacij. 8. korak: Širjenje informacij lahko poteka neposredno do drugih udeležencev iste šole in/ali staršev: denimo prek organiziranja gledaliških uprizoritev, razstave plakatov, slik in videov, objavljanja člankov v šolskem časopisu itd. Informacije pa lahko širite tudi na višji ravni – prek družbenih medijev, tako da na kanalu YouTube objavljate kratke videe ali pripravljeno gradivo delite na Facebook strani.

Delavnice

6. korak: Končna postavitev skupine bo zajemala konkreten vizualni prikaz situacije človekovih pravic. Učitelj/profesor jo uporabi za začetek razprave in razmišljanja o temi ter udeležence tako spodbudi, da zbrane podatke delijo z drugimi. Če je to mogoče, učitelj za lažje vodenje diskusije posname nekaj fotografij končne postavitve skupine.

342

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

Si 19-letni fant iz Somalije in kot begunec živiš v begunskem taborišču Dadaab v Keniji. Dadaab je največje begunsko taborišče na svetu, v njem že več let živi skoraj pol milijona ljudi, večina vas prihaja iz Somalije, Južnega Sudana in Etiopije. Živite v šotorih ali barakah iz blata, vej in pločevinastih plošč. Begunci v Keniji nimate dovoljenja za delo, zato se morate znajti po svoje in delati na črno (brez zagotovila za plačilo, brez zdravstvenega zavarovanja itd.). Kraje, nasilje in posilstva niso redkost, zato so tudi nekatere največje humanitarne organizacije odpoklicale svoje osebje.

OKOLJSKE MIGRACIJE

VLOGE Si pripadnik/ca staroselske skupnosti Huaorani in živiš v narodnem parku Yasuni na vzhodu Ekvadorja. Tvoja skupnost živi v sožitju z naravo, v stik z drugimi ljudmi ste prišli šele konec 60ih let prejšnjega stoletja. Znani ste predvsem po tem, da ste izjemni lovci in bojevniki ter veliki poznavalci živali in rastlin. Vaš način življenja ogrožajo velike mednarodne korporacije, ki zaradi nafte izsekavajo predele Amazonskega gozda.

Si 24-letna študentka iz Ugande. Živiš v glavnem mestu Predstavljaš samega / samo sebe. Kampala, od koder prihaja tudi tvoje dekle. Zaradi zakona, ki prepoveduje istospolne partnerske zveze, svojo zvezo skrivata pred drugimi. Čeprav si želita, si ne upata živeti skupaj. Sosedje bi vaju lahko prijavili policiji in ker sta lezbijki, bi vaju najbrž doletela večletna ali celo dosmrtna kazen v zaporu. Predstavljaš samega / samo sebe.

Prihajaš iz Sirije in si v eni od držav EU zaprosil za azil. Tvoja žena in dva majhna otroka sta ostala v Siriji in upaš, da se ti bosta lahko kmalu pridružila.

Si ameriška milijarderka.

Prihajaš iz Argentine in si lastnik več velikih posestev na severu države.

Prihajaš iz sudanske pokrajine Darfur, a trenutno živiš v eni Si študentka v Franciji, kjer si se rodila in tudi živiš. Tvoji starši izmed držav EU, kjer so ti kot beguncu/ki priznali mednarodno prihajajo iz Maroka. zaščito. Si okoljski/a migrant/ka, ki trenutno živi na Papui Novi Gvineji. Tja si se moral/a preseliti, ker je majhno otočje, na katerem si živel/a, prizadelo višanje morske gladine. Skoraj polovica vašega otoka je že poplavljenega, nekateri sosednji otoki so že povsem pod vodo. Številni prebivalci so morali oditi ali pa se preseliti v višje ležeče predele, kjer prostora za večje število ljudi že primanjkuje.

Si kmet v Braziliji, ki je izgubil svojo zemljo (bila ti je nasilno odvzeta). Tvoja zemlja je postala del velike plantaže v lasti mednarodne korporacije. Z družino si se moral preseliti na prenaseljeno in revno obrobje večjega mesta, kjer ne najdeš dela.

Delavnice

Si majhna kmetovalka s Kitajske, zaradi gradnje nasipa v zgor- Si 41-letni moški, zaposlen na oddelku za razvoj neke mednanjem toku reke Mekong si bila z družino premeščena v drug rodne korporacije v Helsinkih. kraj.

343

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKE MIGRACIJE

Si okoljski/a migrant/ka, ki trenutno živi na Papui Novi Gvineji. Tja si se moral/a preseliti, ker je majhno otočje, na katerem si živel/a, prizadelo višanje morske gladine. Skoraj polovica vašega otoka je že poplavljenega, nekateri sosednji otoki so že povsem pod vodo. Številni prebivalci so morali oditi ali pa se preseliti v višje ležeče predele, kjer prostora za večje število ljudi že primanjkuje.

Si mlad moški, priseljenec iz Nigerije, ki v EU živiš brez statusa. Si senegalska učiteljica, v EU legalno živiš že vrsto let in delaš kot natakarica. Star/a si 28 let in delaš v veliki tovarni v Nemčiji.

Si študent medicine iz Afganistana, vendar trenutno živiš v Turčiji, kjer delaš kot rudar. Afganistan je že stoletje prizorišče rednih nasilnih spopadov, kot t.i. tamponska cona v igri za globalni vpliv med svetovnimi velesilami. Posledica desetletja trajajočega konflikta je, da je Afganistan danes ena najnevarnejših držav na svetu. Nekoč bogata mesta so razdejana, zdravstvo in šolstvo je neurejeno, oboroženi spopadi so del vsakdana.

Si uspešna mlada podjetnica v Harareju, glavnem mestu Zim- Si iz Andaluzije, pokrajine na jugu Španije. V lasti imaš majhno babveja. trgovino s turističnimi spominki. Si sin milijonarja iz Južnoafriške republike (JAR), živiš v razko- Predstavljaš samo/ega sebe. šni četrti Cape Towna – tretjega največjega mesta v JAR. Predstavljaš samo/ega sebe.

Predstavljaš samo/ega sebe.

Delavnice

Si palestinsko dekle, ki živi v delu Palestine, ki se imenuje Si dekle iz Ukrajine, ki živi v eni od držav EU in dela kot zdraGaza. Gaza je območje, ki meri 360 km², na njem pa živi kar vstvena negovalka. 1,85 milijona Palestincev. Več kot tri četrtine prebivalstva je beguncev, ki so morali zbežati iz palestinskega ozemlja, ki ga je zasedel Izrael. Zaradi izraelske blokade uvoza in izvoza dobrin ter ponavljajočih se vojaških napadov na to območje, ste prebivalci soočeni z velikim pomanjkanjem hrane, plina, elektrike, goriva in tekoče vode. Tudi oboroženi spopadi niso redkost.

344

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik Učitelj/profesor lahko na seznam doda nove osebe.

V krogu: • Kako ste se počutili med aktivnostjo? • Kako ste se počutili, ko ste stopili korak naprej? Kako, ko ste ostali na mestu? Kako vam je bilo, ko ste morali spustiti iz rok svojega soseda? • Tisti, ki ste velikokrat stopili naprej – kdaj ste ugotovili, da vam drugi ne sledijo? Kako ste se počutili, ko ste stali tako daleč pred vsemi?

Delavnice

Vprašanja za diskusijo: Dokler še stojijo: • Ozrite se naokoli. Vas je kaj presenetilo? Kaj mislite, kdo stoji čisto spredaj? No, pa povejte v kateri vlogi ste bili? Ali kakšnega koraka niste naredili? • Kdo pa bi bil lahko čisto zadaj? Povejte še vi svoje vloge. Katere korake ste lahko naredili? • Zdaj pa še ostali delite z nami, v kateri vlogi ste bili ...

OKOLJSKE MIGRACIJE

TRDITVE • Večkrat letno si lahko ti oz. tvoja družina privošči dopust (greš na morje, v gore, na smučanje ipd.). • Imaš nekaj prihrankov. • V tvoji domovini je prepovedana smrtna kazen. • Imaš pametni telefon. • Lahko se ukvarjaš s športom, ki ti je všeč. • Ti oz. tvoja družina imate avto. • V tvoji domovini je spoštovana pravica do svobode govora. • Ti oz. tvoji otroci imajo možnost rednega obiskovanja šole. • Če želiš potovati, lahko brez težav dobiš potrebne vize. • V državi, kjer živiš, imaš dostop do javnih zdravstvenih storitev. • V prostem času se ukvarjaš s svojimi hobiji. • V kraju, kjer živiš, lahko sodeluješ na lokalnih volitvah. • Nikoli te ni strah, da boš zaradi tega, kar si, žrtev nasilja. • V tvoji domovini so zagotovljene svobodne in demokratične volitve. • Imaš občutek, da si v družbi in okolju, kjer živiš, sprejet/a in spoštovan/a. • Pravice tvojih sodržavljanov in sodržavljank so spoštovane. • Doma imate televizijo. • Imaš dostop do čiste pitne vode. • Vsak dan imaš dovolj hrane, tako da se ti ni treba bati lakote. • Zadovoljen/na si s svojim življenjem in veseliš se prihodnosti. • Učitelj/profesor lahko doda nova vprašanja, odvisno od starosti udeležencev in njihovega znanja o temah.

345

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

• • • •

Pa tisti zadaj? Kako ste se počutili, ko so drugi hodili naprej, vi pa ste ostali na mestu? Je bilo težko igrati svojo vlogo? Od kod ste črpali navdih za vlogo? Kako zanesljive predstave o svetu pa dobimo iz medijev? Se vam je zdela ta vaja nekako tudi odsev naše družbe? Kako? Kaj so ponazarjala moja vprašanja? Ali je to realistična slika družbe ali smo si mi preprosto izmislili to aktivnost? Ali bi sami dodali še kakšno vlogo, da bi še bolje ponazorili neenakost po svetu? Če bi bili vi RES ti ljudje, kakšne strategije bi vi ubrali za izboljšanje svojega položaja in življenja?

OKOLJSKE MIGRACIJE

• •

Aktivnost je ponazoritev globalne neenakosti v uresničevanju človekovih pravic ljudi z različnih koncev sveta. Ljudje po svetu žal nimamo enakih možnosti, naj bi imeli pa enake pravice (vsaj na papirju). Ali poznate dokument, ki govori o univerzalnosti teh pravic? •

Katere človekove pravice, bi rekli, da so naslavljala vprašanja?

(za izvajalce: poskusite si zabeležiti, na katero pravico se posamezno vprašanje nanaša, da ste pripravljeni na vprašanja – seveda ne obstaja pravica do avta, je pa npr. povezana z ekonomskimi pravicami in mobilnostjo; prav tako ni pravice do televizorja ali pametnega telefona, zopet pa predstavlja na primer možnost uresničevanja pravice do informiranosti in pravice do uživanja dosežkov napredka in razvoja ipd…. ) •

Katere pravice v posameznih vlogah niso bile spoštovane oz. jih niste mogli uveljavljati?

Ob zgornji delitvi na t.i. generacije pravic je treba poudariti naslednje lastnosti človekovih pravic: nedeljivost, enakovrednost, medsebojna odvisnost, univerzalnost pravic. V realnosti so namreč vse pravice zelo prepletene in jih ne moremo čisto popredalčkat; na primeru poskusimo razložiti ta načela; za nedeljivost npr; kaj vse pravica do vode potegne za sabo; če ti je ta pravica odvzeta, ali so ti s tem hkrati kratene tudi druge pravice, katere (pravica do življenja, pravica do zdravja ipd.)?

Delavnice

Človekove pravice bi lahko razdelili na tri sklope oz. generacije: na državljanske in politične pravice, na ekonomske, socialne in kulturne pravice ter na skupnostne in kulturne pravice, ki predstavljajo tretjo generacijo pravic in vključujejo tudi pravico do razvoja, miru, zdravega okolja, pravico do komunikacije in pravico do humanitarne pomoči.

Začaran krog soodvisnosti: kratena pravica do izobrazbe -> nižji socialni status -> slabši dostop do socialnih, zdravstvenih storitev -> slabše možnosti zaposlitve ipd. • •

Katerim od vlog, bi rekli, so bile izrecno kršene te pravice? Kako pomembna se zdi vam pravica do zdravega okolja? Katere vloge mislite, da so predstavljale okoljske migrante? Kaj okoljske migracije sploh pomenijo? 346

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKE MIGRACIJE

Pedagoški cilji Prek ustvarjalne in zabavne igre se bodo udeleženci neposredno soočili s problematiko človekovih pravic in okoljsko nepravičnostjo, še posebej tisto, ki je povezana z migracijami. Igra razlaga koncepte, kot so ranljivost, okoljska nepravičnost, človekove pravice, legalni/ilegalni status itd., ter jih tako približa udeležencem. S to delavnico bodo dobili priložnost za razmislek o različnih stopnjah človekovih pravic na svetu in vpogled v pravice, ki jih imajo različni profili ljudi, vključno z njimi samimi. Zaradi tega se bodo vprašali, kakšni so njihovi odnosi, stereotipi in predsodki do migrantov. Igra nudi veliko priložnosti za dodatke, odvisno od starosti udeležencev. Najmlajši se lahko vključijo v druge ustvarjalne dejavnosti na podlagi osnovne igre (ustvarjanje gledališke igre, izražanje mnenj prek kratkih zgodb, videov, risb itd.), medtem ko lahko starejši udeleženci pišejo eseje, članke in raziskave.

Delavnice

Dodatne izdelke je mogoče zlahka uporabiti tako za širjenje informacij med vrstniki (učenci ali dijaki iste šole in/ali z uporabo družbenih medijev tudi drugi mladostniki) kot tudi za prenašanje informacij staršem ali družbi na splošno. Na ta način bodo izboljšali mehke veščine (komunikacija, samostojnost in sposobnost upravljanja z nalogo, kritično mišljenje itd.) in čut za aktivno državljanstvo.

347

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKE MIGRACIJE

Ali poznaš svoje ulice?

11+ Vrsta aktivnosti: delavnica/spreminjanje odnosa Tema: globalno okoljsko državljanstvo in socialna vključenost Starost: 11+ Trajanje: 14/18 ur Predmeti: književnost, zgodovina AKTIVNOST PRIPRAVIL: CIES Onlus

Predstavitev vsebine Kaj pomeni biti »globalni državljan« v kontekstu okoljske pravičnosti, podnebnih sprememb in migracij? Ameriški sklad za UNICEF globalnega državljana opredeljuje kot »nekoga, ki razume vsepovezanost, spoštuje in vrednoti različnost, se je zmožen spopadati z nepravičnostjo in ukrepa na načine, ki so zanj smiselni.« Globalni državljan tako pooseblja znanje, vrednote in odnose, kot tudi različne kompetence. Koncept »okoljskega državljanstva« širi idejo globalnega državljanstva na odgovornost in aktivno delovanje za in v imenu narave ter vseh živih bitij (glej Poglavje 4.3).

Za več informacij o tej temi: glej Poglavje 12

Povzetek aktivnosti

Delavnice

Besedilo: Judith Corbet, ARCHENOVA e.V.

Delavnica daje udeležencem priložnost, da se pobliže spoznajo s konceptom globalnega in okoljskega državljanstva prek prepoznavanja krajev v okolici, kjer se izvaja aktivno državljanstvo.

348

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKE MIGRACIJE

Korak za korakom Gradivo: • Natisnjen vzorec raziskave • Zemljevid območja 1. korak: V razredu izvedemo t. i. brainstorming (zbiranje in soočanje idej) na temo državljanstva kot fizične, povezovalne, socialne in pojmovne vrednote. Ideja sodelovanja in globalnega državljanstva je nato razdelana še bolj podrobno (učitelj/profesor si lahko pomaga s poglavjema 12 in 14). Čas: 2 uri 2. korak: Udeleženci dobijo vzorec za raziskavo, ki jim pomaga pri raziskovanju šolske okolice in prepoznavanju lokalnih elementov, povezanih s sodelovanjem in aktivnim državljanstvom. Upoštevajo naj predvsem naslednja področja: souporaba vozil (več ljudi si deli en avto), obnovljivi viri energije, področja za ločeno zbiranje odpadkov, kmetijske skupine, ki uživajo podporo skupnosti (poglavje 4.3), mladinski centri, zatočišča, združenja, zelene površine, parki in skupen zasebni prevoz (npr. v šolo, službo). Za dopolnitev načrta lahko uporabite naslednjo tabelo, udeleženci in/ali učitelji/profesorji pa se lahko odločijo, ali želijo vključiti kakšne dodatne elemente. Čas: 1 ura. KAJ

DA/NE

KJE

KDAJ

Souporaba vozil (avto, kolo, motor) Obnovljivi energetski viri Področja za ločeno zbiranje odpadkov Kmetijske skupine, ki jih podpira skupnost Zatočišča Združenja Zelene površine Parki

Delavnice

Mladinski centri

Skupen zasebni prevoz

Udeleženci se, razdeljeni v majhne skupine, odpravijo na nekaj sprehodov po soseski in narišejo zemljevide. Vsaka skupina skupaj z spremstvom učitelja/profesorja raziskuje drug konec soseske. Čas: 4 do 6 ogledov, pri čemer vsak traja 2 uri.

349

POGLAVJA OKOLJSKE MIGRACIJE

Izobraževalni priročnik

(Vir: www.pixabay.com)

3. korak: Prepoznane elemente dodamo na zemljevid soseske in nanj napišemo storitve, ki smo jih našli. Risanje zemljevidov je namenjeno temu, da bolje spoznamo svojo sosesko in ugotovimo, katere storitve so se pojavile pred kratkim, katere se redko uporabljajo in katerih udeleženci ali nekateri izmed udeležencev prej niso poznali. Čas: 1 ura. 4. korak: Čas za zadnji razmislek, po katerem udeleženci odgovarjajo na naslednja vprašanja: Kaj lahko storim, da bi spremenil svoje navade in navade svoje družine? Kako lahko postanem pravi globalni okoljski državljan?

Kateri so najbolj zanimivi pedagoški vidiki te dejavnosti? Delavnica udeležence neposredno usmerja v procesu, ki vodi do razumevanja, kako pomembna je dolžnost/pravica do aktivnega državljanstva in sodelovanja v družbi, ki jo gradimo od temeljev do vrha. Bistvenega pomena je pri ozaveščanju udeležencev in promoviranju treningov ter aktivnosti za izobraževanje o sodelujočem državljanstvu v šolah.

Delavnice

Pedagoški cilji

Globalno državljanstvo je element, ki je globoko zasidran v aktivnem učenju oziroma učenju prek konkretnih dejanj. Cilj aktivnosti je tudi spodbujanje veščin kritičnega mišljenja.

350

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik povezava

OKOLJSKE MIGRACIJE

TESTNA VPRAŠANJA ZA UČENCE 9+ 9. ENOTA. LJUDJE, SELITVENA VRSTA

9.1 Doba preseljevanja. Preseljevanje v antropološkem pogledu 16. vprašanje Kdo je preseljenec oziroma migrant? Označite pravilne odgovore. • • •

Oseba, ki se preseli v drugo državo za daljše obdobje. Oseba, ki se preseli v drugo državo za krajše obdobje. Oseba, ki obiskuje druge države zaradi kulturne dediščine in narave.

17. vprašanje Kdaj so se ljudje začeli preseljevati? Označite pravilen odgovor. • • • • • •

Leta 2010 Leta 1970 Leta 1836 Leta 1494 Leta 2000 pr. n. št. Pred približno 6 milijoni let

10. ENOTA. 45 MILIJONOV LJUDI, PRISILJENIH V SELITEV 10.1. Okoljske migracije: pravna definicija.

18. vprašanje Okoljski migrant je oseba, ki se seli predvsem zaradi podnebnih sprememb v domačem okolju. Označite posledice podnebnih sprememb, ki ljudi prisilijo, da zapustijo svoje domove. Njihovo domače okolje prizadene dolgotrajna suša in pridelovanje hrane je onemogočeno. Močno deževje in poplave odplavijo rodovitno prst in pridelovanje hrane je onemogočeno. Njihovo domače okolje je poplavljeno in tam ni mogoče živeti. Vročinski val zaneti požar, ki uniči celotno vas in tamkajšnje prostoživeče živali ter rastline. V njihovem domačem okolju sladka voda ni več na voljo.

11. ENOTA. NEZAŠČITENOST

11.3 Okoljske migracije v prenaseljenih velikanskih deltah

Ocenjevalni obrazci

• • • • •

351

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik

OKOLJSKE MIGRACIJE

Vir: https://www.behance.net/ gallery/Stages-of-Migration-Infographic/2100440

19. vprašanje Slika prikazuje preseljevanje s konfliktnih območij v letu 2009. Oglejte si sliko in odgovorite na naslednja vprašanja.

Ocenjevalni obrazci

S katerih območij se je preselilo največ ljudi? • Iz Združenih držav Amerike • Iz Kanade • Z Grenlandije • Iz Saudove Arabije Katere države so sprejele največ preseljencev? • Združene države Amerike • Kanada • Grenlandija • Saudova Arabija Koliko preseljencev na prebivalca je sprejela Italija? • 1 • 3 • 7 Koliko preseljencev na prebivalca je zapustilo Poljsko? • 1 • 3 • 6

352

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik 12. ENOTA. VSAK POSAMEZNIK LAHKO ZAŠČITI PRAVICE DRUGIH

OKOLJSKE MIGRACIJE

12.5 Kako smo lahko globalni in okoljski državljani?

20. vprašanje Koga označuje naslednja definicija: »Nekdo, ki razume medsebojno povezanost, spoštuje in ceni raznolikost, se je zmožen boriti proti nepravičnosti in se angažira v pomembnih osebnih rečeh?« Označite pravilen odgovor. Državljan. Kulturni državljan. Globalni državljan. Socialni državljan.

Ocenjevalni obrazci

• • • •

353

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik povezava

OKOLJSKE MIGRACIJE

TESTNA VPRAŠANJA ZA UČENCE 11+ 9. ENOTA. LJUDJE, SELITVENA VRSTA 16. vprašanje. ZAKAJ SE LJUDJE PRESELJUJEJO? NAVEDITE TRI PRIMERE. 17. vprašanje. KDO SO OKOLJSKI MIGRANTI?

10. ENOTA. 45 MILIJONOV LJUDI, PRISILJENIH V SELITEV 18. vprašanje. RAZLOŽITE IZRAZ »AZIL«.

11. ENOTA. NEZAŠČITENOST 19. vprašanje. ZAKAJ NEKATERA OBMOČJA SVETA IMENUJEMO »VROČE TOČKE« PODNEBNIH SPREMEMB? 20. vprašanje. OZNAČITE PRAVILEN ODGOVOR. KOLIKO LJUDI TRPI ZARADI POMANJKANJA VODE? • • •

1/10 (ena desetina) SVETOVNEGA PREBIVALSTVA 1/2 (polovica) SVETOVNEGA PREBIVALSTVA 1/4 (ena četrtina) SVETOVNEGA PREBIVALSTVA

21. vprašanje. KAJ SO ČLOVEKOVE PRAVICE? NAŠTEJTE NEKAJ VAŠIH. 22. vprašanje. NAŠTEJTE RAZLOGE, ZAKAJ SI VSI LJUDJE (VKLJUČNO Z MIGRANTI) ZASLUŽIJO ENAKE MOŽNOSTI.

Ocenjevalni obrazci

12. ENOTA. VSAK POSAMEZNIK LAHKO ZAŠČITI PRAVICE DRUGIH

354

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik povezava

OKOLJSKE MIGRACIJE

TESTNA VPRAŠANJA ZA UČENCE 14+ 9. ENOTA. LJUDJE, SELITVENA VRSTA

17. vprašanje. ZAKAJ JE SEDANJE OBDOBJE ZNANO KOT »DOBA PRESELJEVANJA«? 18. vprašanje. POD KATERIMI POGOJI POSTANEMO OKOLJSKI MIGRANTI?

10. ENOTA. 45 MILIJONOV LJUDI, PRISILJENIH V SELITEV 19. vprašanje. ZAKAJ OKOLJSKEMU PRESELJEVANJU POSVEČAMO POZORNOST TUDI S PRAVNEGA VIDIKA? 20. vprašanje. IZPOLNITE TABELO. NAVEDITE PRIMER(E) RAZLIČNIH VRST GIBANJ.

Vrsta gibanja

Primer(i)

ZAČASNO GIBANJE STALNO GIBANJE PRISILNO GIBANJE PROSTOVOLJNO GIBANJE

GIBANJE ZNOTRAJ DRŽAVE

Ocenjevalni obrazci

GIBANJE IZVEN MEJNIH PREHODOV

355

POGLAVJA

Izobraževalni priročnik 11. ENOTA. NEZAŠČITENOST

OKOLJSKE MIGRACIJE

21. vprašanje. OPIŠITE VPLIVE MESTNEGA IN PODEŽELJSKEGA PRESELJEVANJA. 22. vprašanje. DOPOLNITE SHEMO. POIŠČITE PODOBNOSTI IN RAZLIKE MED PROSTOVOLJNIM IN PRISILNIM OKOLJSKIM PRESELJEVANJEM.

12. ENOTA. VSAK POSAMEZNIK LAHKO ZAŠČITI PRAVICE DRUGIH 23. vprašanje. KAJ JE DISKRIMINACIJA IN KAKO JE POVEZANA S ČLOVEKOVIMI PRAVICAMI?

Evaluation text by: Aija Kosk, Lecturer of Environmental Policy and Economics (LINK ATTIVO)

Ocenjevalni obrazci

24. vprašanje. ZAKAJ JE POMEMBNO ČLOVEKOVE PRAVICE IN GLOBALNO DRŽAVLJANSKO VZGOJO ČIMPREJ VKLJUČITI V ŠOLSKI SISTEM?

356

Izobraževalni priročnik GLOSAR

PODNEBNE SPREMEMBE Bruto domači proizvod (BDP)

Vrednost vseh dokončanih proizvodov in storitev, ki so bili ustvarjeni v eni državi v enem letu. BDP se lahko meri s seštevkom vseh dohodkov gospodarstva, kar so plače, obresti, dobički in rente, ali izdatkov, kot so poraba, naložbe, državna potrošnja in neto izvoz (izvoz minus uvoz). Rezultat mora biti v obeh primerih enak, ker je izdatek ene osebe vedno dohodek nekoga drugega, tako da mora biti seštevek vseh dohodkov enak seštevku vseh izdatkov (http://www.worldbank.org/depweb/beyond/global/glossary. html).

Delci na milijon

Z delci na milijon (ppm) se merijo količine majhnih koncentracij, navadno prostornine plinov v zraku. En delec na milijon (ppm) pomeni en delec na 1.000.000 delcev. To je enako eni kapljici vode, razredčeni v 50 litrih (približna prostornina posode za gorivo v kompaktnem avtomobilu), ali približno 32 sekundam v enem letu.

Dvig morske gladine

Poročilo IPPC o podnebnih spremembah 2014 (http://www.ipcc14.de/) pravi, da se gladina morja dviga dvakrat hitreje kot v preteklih desetletjih. Morska gladina se je od leta 1870 dvigala za pribl. 19 cm na leto. Kako visoko se bo dvignila do leta 2100, bo močno odvisno od količine izpustov toplogrednih plinov. Pričakuje se, da se bo gladina morja v povprečju dvignila za 26 do

82 cm. Dviganje gladine morja bo verjetno najbolj prizadelo otoške države v južnem Tihem oceanu, kot so otočje Carteret, Kiribati, Maldivi, Maršalovi otoki, Palau, Salomonovi otoki, Tokelau, Tuvalu in Vanuatu, ki jim že zdaj pravijo “otoki, ki tonejo”, pa tudi nizkoležeče obalne predele, kot so Nilova delta v Egiptu, Bengalski zaliv, Aljaska, Surinam, Gvajana, Francoska Gvajana, Bahami, Benin, Mavretanija, Tunizija, Združeni arabski emirati, Pakistan, Indija, Vietnam in Kitajska. Več teh regij že čuti posledice: izguba zemlje, zasoljevanje tal in sladke vode, trajno preseljevanje prebivalcev. World Ocean Review ocenjuje, da v nizkoležečih obalnih predelih trenutno živi približno milijarda ljudi. Delte in obalna območja, predvsem v Aziji in Afriki, so gosto poseljena in močno urbanizirana. Več kot polovica največjih mest na svetu stoji neposredno na morski obali. Dvig gladine za en meter bi vplival tudi na evropske obale, še posebej na Nizozemskem, Danskem in v Nemčiji. Za več informacij o dviganju morske gladine in njenih posledicah si oglejte interaktivne zemljevide (http://geology.com/sea-level-rise/; http://climate.nasa. gov/interactives/sea_level_viewer).

GLOSAR

Izobraževalni priročnik

Ekološki odtis

Človek z dejavnostmi porablja vire in proizvaja odpadke. Z naraščanjem števila prebivalcev in globalne porabe je bistvenega pomena, da merimo zmožnosti narave, da izpolnjuje naše zahteve. Ekološki odtis je postal eden vodilnih svetovnih meril za zahteve, ki jih ima človek do narave. Povedano preprosteje – ekološko sledenje ocenjuje, ali je planet dovolj velik, da lahko ostaja v koraku z zahtevami človeštva.Ekološki odtis sta leta 1990 utemeljila Mathis Wackernagel in William Rees na University of British Columbia, pojem pa še zdaj uporabljajo znanstveniki, poslovneži, vlade, agencije, posamezniki in 358

institucije, ki spremljajo porabo ekoloških virov in spodbujajo trajnostni razvoj. Ekološki odtis predstavlja dve strani ravnovesja stanja. Na strani sredstev je biološka zmogljivost, ki zajema biološko produktivne površine na planetu, kamor spadajo gozdovi, pašniki, polja in ribolovna območja. Če ta območja ostanejo neobdelana, lahko absorbirajo veliko odpadkov, ki jih proizvedemo, predvsem izpuste ogljika. Biološko zmogljivost tako lahko primerjamo z zahtevami človeštva do narave: naš ekološki odtis. Ekološki odtis predstavlja produktivne površine, s katerimi se človeštvo oskrbuje z obnovljivimi viri in ki absorbirajo odpadke. V izračun so vštete tudi produktivne površine, na katerih stoji človeška infrastruktura, saj na pozidanih območjih ni mogoče ustvarjati virov. Človeštvo danes uporablja ekvivalent 1,5 planeta, da si zagotovi vire, ki jih porablja, in poskrbi za absorpcijo naših odpadkov. To pomeni, da Zemlja potrebuje eno leto in šest mesecev, da obnovi, kar smo porabili v enem letu. Če bi se trenutno gibanje populacije in porabe nadaljevalo, bi po zmernih scenarijih Združenih narodov do leta 2030 potrebovali ekvivalent dveh Zemelj, da bi nas vzdrževali. Mi pa imamo le eno. Ker vire hitreje spreminjamo v odpadke kot pa odpadke nazaj v vire, smo se znašli v ekološki prekoračitvi, kjer izrčpavamo prav tiste vire, od katerih sta odvisna človeško življenje in biotska raznovrstnost. Posledično se sesuvajo ribolovna območja, zmanjšuje pokritost z gozdovi, izčpavajo sistemi sladke vode in kopičijo izpusti ogljikovega dioksida, kar pa povzroča težave, kot so podnebne spremembe. To je samo nekaj najvidnejših učinkov prekoračitve. Prekoračitev tudi prispeva k nastanku konfliktov in vojn, množičnemu preseljevanju, lakoti, boleznim in drugim človeškim tragedijam. Hkrati ima nesorazmeren vpliv na revne, ki težav ne morejo rešiti z denarjem in pridobiti virov od drugod. Več

podrobnejših informacij o pojmih, posodobljenih podatkih in publikacijah, različnih izobraževalnih orodjih (kot so video posnetki in preprosto spletno računalo odtisa) lahko v več jezikih najdete na spletišču Global Footprint Network (http://www.footprintnetwork.org).

Ekosistem

Splošno je opredeljen kot skupnost organizmov, ki živijo v določenem okolju, in fizikalnih elementov, s katerimi so v interakciji. Je odprta in delujoča enota, ki je rezultat interakcij med abiotskimi (tla, voda, svetloba, anorganska hranila in vreme), biotskimi (rastline, živali in mikroorganizmi) in kulturnimi (antropogenimi) sestavinami.

GLOSAR

Izobraževalni priročnik

Ekstremne vremenske razmere

–Nenavadne, hude ali letnemu času neprimerne vremenske razmere; vreme, ki je ekstremno glede na zgodovinske podatke – razpon, ki je bil zabeležen v preteklosti. Ekstremni vremenski dogodki temeljijo na zabeleženi vremenski zgodovini nekega kraja in spadajo v najnenavadnejših deset odstotkov. V zadnjih letih je bilo nekaj vremenskih dogodkov pripisanih globalnemu segrevanju kot posledica človekovega delovanja, študije pa kažejo, da se tveganje za ekstremne vremenske razmere v prihodnosti povečuje (http://education.nationalgeographic.com/ education/activity/extreme-weather-on-earth/?ar_a=1; http://mentalfloss.com/ article/49758/8-extreme-weather-events-seen-space).

Emisije toplogrednih plinov zaradi kmetijstva

Kmetijske dejavnosti sicer proizvedejo skromne količine ogljikovega dioksida, vendar pa izpustijo veliko dušikovega oksida in metana zaradi kmetij z živalmi in industrijske

359

proizvodnje žit, ki zahtevajo redno gnojenje tal (enota metana ustreza 21 enotam ogljikovega dioksida, enota dušikovega oksida pa ustreza 310 enotam ogljikovega dioksida). Kmetijstvo z obdelavo tal zmanjšuje zmožnost tal, da ponovno absorbirajo ogljik in nadomestjo izpuste, ki nastanejo zaradi porabe energije pri industriji in prevozu. Prisotnost rastlin na tleh hkrati izravnava izpuste toplogrednih plinov. Z nadaljnjim izkoriščanjem tega potenciala za blaženje in zmanjševanje škodljivih snovi v ozračju je treba razmisliti o vzdrževanju okoljskih virov, ki dajejo prednost uporabi ogljika iz tal in rastlinja.

Enakost spolov

Tista razsežnost ali komponenta težave, ki se ukvarja prav s spolom in ga upošteva (http://www.osce.org/gender/26397?download=true).

Industrializacija

Proces, pri katerem družba ali država (ali svet) spreminja samo sebe iz primarno kmetijske družbe v družbo, ki temelji na proizvodnji blaga in storitev. Posamezno ročno delo pogosto nadomesti mehanizirana množična proizvodnja, delavce pa nadomestijo tekoči trakovi. Med značilnosti industrializacije spadajo tudi tehnološke inovacije za reševanje težav.

Infrardeči žarki

Del nevidnega spektra, ki vključuje elektromagnetno sevanje z valovno dolžino od 800 nm do 1 mm.

Krepitev hidrološkega kroga

Po eni strani se povečuje količina vode, ki jo atmosfera lahko sprejme, saj lahko topel zrak absorbira več vodne pare. Po drugi strani pa lahko ohlajanje zraka vodi do pogostejših

in močnejših padavin. Čeprav več padavin povečuje zalogo sladke vode, močne padavine povzročijo hitrejše gibanje vode iz ozračja nazaj v oceane, zaradi česar jo mi težje shranjujemo in uporabljamo. Poleg tega lahko močne padavine povzročijo poplavljanje rek. Hkrati se zaradi višjih temperatur ali toplejšega zraka snežne padavine spremenijo v dež. Dežne padavine pri višjih temperaturah hitreje izparevajo, zaradi česar je manj padavin in posledično manj odtoka. V nekaterih regijah po svetu, ki jih že pesti pomanjkanje vode (npr. deli subtropskih držav in podsaharska Afrika), je zelo verjetno, da bodo podnebne spremembe povzročile več izhlapevanja, spremenile padavinske vzorce in zmanjšale količino padavin. To lahko vodi do hujših suš in s spremenjeno rabo tal tudi do obsežnejše dezertifikacije. Zaradi večje potrebe po irigaciji bo večja tudi poraba podzemne vode. Dolgoročne posledice je še treba raziskati.

GLOSAR

Izobraževalni priročnik

Medvladni forum o podnebnih spremembah (IPCC)

IPPC je znanstveni medvladni organ, ki sta ga leta 1988 ustanovili dve organizaciji Združenih narodov, in sicer Svetovna meteorološka organizacija (WMO) in Okoljski program Združenih narodov (UNEP), da bi osveščali in objavljali poročila za Okvirno konvencijo Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC), ki je glavna mednarodna pogodba o podnebnih spremembah. IPCC ne izvaja svojih lastnih raziskav in ne spremlja podnebnih ali s podnebjem povezanih pojavov, temveč svoje ocene pripravlja na podlagi objavljene znanstvene literature.

Mestne zelene površine

Rastline v urbanem okolju. To so lahko mestni parki, območja za pešce, cvetlične grede ali 360

Izobraževalni priročnik

Napoved

Napoved opiše najpomembnejše vremenske pogoje, ki se pričakujejo na ta dan ali v prihodnjih dneh. Natančna vsebina je odvisna od ciljnih uporabnikov, kot so javnost ali pomorščaki.

Ogljični odtis

To je meritev skupne količine izpustov ogljikovega dioksida (CO2) in metana (CH4) določenega prebivalstva, sistema ali dejavnosti ob upoštevanju vseh bistvenih virov, zbiralnikov in skladiščenja znotraj prostorskih in časovnih meja prebivalstva, sistema ali dejavnosti. Pojem ogljičnega odtisa izhaja iz ekološkega odtisa. Ogljični odtis ima ožji pomen od ekološkega odtisa, saj ponazarja neposredne izpuste tistih plinov v ozračje, ki povzročajo podnebne spremembe.

Ozelenitev mest

Povečevanje zelenih površin v urbanem okolju, boljše vključevanje upravljanja in ustvarjanja teh površin v procese prostorskega načrtovanja.

Pachamama

Pachamama je boginja Zemlje, plodnosti in kmetijstva, ki jo časti več andskih ljudstev (kot so Ajmari in Kečuji). Dobesedni prevod imena je Mati Zemlja. Ime se ne nanaša na Zemljo v geološkem smislu, temveč na naravo kot celoto.

Prilagoditev

Predvidevanje škodljivih učinkov podnebnih sprememb in ustrezno ukrepanje za preprečevanje ali zmanjševanje škode, ki jo lahko povzročijo, ali izkoriščanje priložnosti, ki se lahko pojavijo. Dokazano je, da dobro načrtovano in pravočasno prilagajanje (http://www.unep.

org/climatechange/adaptation/; http://climate-adapt.eea.europa.eu/) privarčuje denar in rešuje življenja.

Selitev proizvodnje v tujino (offshoring) Praksa premikanja zaposlenih ali nekaterih poslovnih dejavnosti v tuje dežele zaradi zniževanja stroškov, izogibanja davkom ali izmikanja okoljskim predpisom.

GLOSAR

sodobne prilagoditve, kot so zelene strehe.

Sodelovanje

Udeleženost splošne javnosti pri političnem procesu in težavah, ki se jih tičejo. Sodelovanje ima več elementov, vendar v najosnovnejšem smislu zadeva sprejemanje odločitev ali odločanje o tem, kdo bo komu na kakšen način dodelil sredstva skupnosti. Načelo državljanskega udejstvovanja poudarja najosnovnejše načelo demokratičnega upravljanja, ki pravi, da je suverenost konec koncev v ljudeh (več o tem preberite v poglavju 4.3).

Sončno sevanje

Energija, ki jo oddaja sonce v obliki elektromagnetnih valov.

Spol

Izraz, s katerim opisujemo družbeno ustvarjene vloge za ženske in moške. Spol je pridobljena identiteta, ki je naučena, se spreminja s časom in se močno razlikuje med kulturami (http://www.osce.org/gender/26397?download=true).

Spreminjanje podnebja

Spreminjanje podnebja je opredeljeno kot razlika med insolacijo (sončno svetlobo), ki jo Zemlja absorbira, in energijo, ki jo odda nazaj v vesolje, meri pa se v vatih na kvadratni meter površine Zemlje. Pozitivni sevalni prispevek (več vstopne energije) segreva sistem, pri čemer pa ga negativni (več izstopne ener361

gije) ohlaja. Znanstveniki redno ocenjujejo in primerjajo vpliv vseh možnih razlogov za podnebne spremembe na podnebje (spremembe v moči sonca, koncentracije toplogrednih plinov ali aerosolov itn.).

Stare in odporne vrste

Vrste, ki se danes uporabljajo za industrijsko ali konvencionalno kmetijstvo, so bile izbrane glede na širok nabor proizvodnih meril (monokultura, razširjena kemična obdelava, mehanizacija, prezgodnje obiranje itn.). Te izbire so samo navidezno dobičkonosne za proizvodni sistem. V resnici so bile pomembne značilnosti v celoti izpuščene, med njimi trdnost in prilagodljivost okolju ali klimatska variabilnost rastlin. Stare vrste so dragocen in neizčrpen vir genetskih značilnosti v naravnem jedru biotske raznovrstnosti. S spremembo modernega kmetijskega sistema bi stare vrste na plodnih terenih celo brez sintetičnih gnojil in zaščite zagotavljale bolj zdrave pridelke in zelo dobre letine ter bile ob tem izjemno prilagodljive.

Stereotipi o spolih

Ali spolna pristranskost, so generični odnosi, mnenja in vloge, ki se dodelijo določenemu spolu in delujejo kot neutemeljeno ustaljene predpostavke (http://www.osce.org/gender/26397?download=true).

Trajnostni razvoj

Proces upravljanja portfelja sredstev za ohranjanje in izboljševanje priložnosti za ljudi. Trajnostni razvoj vključuje gospodarsko, okoljsko in socialno trajnost, ki se lahko doseže z racionalnim upravljanjem fizičnega, naravnega in človeškega kapitala.

Vodni odtis

Ljudje veliko vode porabijo za pitje, kuhanje in pranje, še več pa se je porabi za rast naše

hrane in izdelavo naših oblačil, avtomobilov ali računalnikov. Arjen Hoekstra je leta 2002 utemeljil vodni odtis, ki je eden iz družine okoljskih odtisov, s katerim lažje razumemo, kako naše izbire z vidika proizvodnje in porabe vplivajo na naravne vire. Vodni odtis meri količino vode, ki se porabi za proizvodnjo vsega blaga in storitev, ki jih uporabljamo. Sestavljen je iz treh elementov: zelene, modre in sive. Ti elementi skupaj sestavljajo celovito sliko porabe vode, tako da razmejijo vir porabljene vode bodisi na padavine/vlago v tleh ali površinsko/talno vodo in količino sladke vode, ki je potrebna za asimilacijo škodljivih snovi. Zeleni vodni odtis je voda iz padavin, ki se skladišči v koreninski coni tal in ki izhlapi, izpari ali pa jo absorbirajo rastline. Pomembna je predvsem za kmetijske, vrtnarske in gozdne izdelke. Modri vodni odtis je voda, ki je prišla iz površinskih ali talnih vodnih virov in ki je bodisi izhlapela bodisi postala del izdelka ali pa je bila izvzeta iz vodnega telesa, vrnjena v drugega ali pa pozneje v istega. Namakalno kmetijstvo, industrija in domača poraba vode imajo lahko vsak svoj modri vodni odtis. Sivi vodni odtis je količina sladke vode, ki je potrebna za asimilacijo onesnaževalcev, da so izpolnjeni posebni standardi kakovosti vode. Vodni odtis se lahko meri za posamezen proces, kot je rast riža, za izdelek, kot so kavbojke, za gorivo, ki ga natočimo v avtomobil, ali pa za celotno večnacionalno podjetje. Vodni odtis tudi pove, koliko vode porabi določena država – ali cel svet – iz določenega povodja ali vodonosnika. Podjetjem prinaša dragocen vpogled v njihova poslovna tveganja, povezana z vodo, vladam pomaga razumeti vlogo vode v njihovem gospodarstvu in odvisnosti od nje, potrošnikom pa pokaže, koliko vode se skriva v izdelkih, ki jih uporabljajo. Najpomembnejše pa je, da je vodni odtis vodilo strateških korakov do trajnostne, učinkovite in pravične rabe vode. Podrobnejše informacije o poj-

GLOSAR

Izobraževalni priročnik

362

Izobraževalni priročnik

Vodni viri

Vodni viri, ki so uporabni ali potencialno uporabni. Raba vode vključuje kmetijske, industrijske, gospodinjske, rekreacijske in okoljske dejavnosti. Človek pri večini dejavnosti potrebuje sladko vodo.

Vročinski val

Zelo dolgo obdobje izjemno vročega vremena, ki ga lahko spremlja visoka vlaga, kar velja predvsem za države z oceanskim podnebjem. Vročinski val se meri glede na običajno vreme na tem območju in glede na normalne temperature za ta letni čas.

Zemeljsko pravo

Izraz »Zemeljsko pravo« (http://www.gaiafoundation.org/earth-centred-law) je prvič uporabil zgodovinar Thomas Berry. Nanaša se na filozofijo upravljanja in prava, ki se od tradicionalnega prava razlikuje zato, ker se ne osredotoča na človeštvo, temveč na našo povezanost z naravo.

OKOLJSKA PRAVIČNOST Aarhuška konvencija

Leta 1998 je bila v danskem mestu Aarhus podpisana Konvencija o dostopu do informacij, sodelovanju javnosti v odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, znana tudi kot Arhuška konvencija. Javnosti daje pravico do dostopa do informacij, udeležbe pri odločanju in dostopa do pravnega varstva, v vladnih postopkih odločanja o zadevah, ki se tičejo lokalnega, državnega in čezmejnega okolja. Osredotoča se na interakcije med javnostjo in javnimi organi oblasti.

GLOSAR

mih, posodobljenih podatkih in publikacijah, interaktivnih orodjih, kot je orodje za račun vodnega odtisa Personal Water Footprint Calculator, lahko najdete na spletišču Global Footprint Network (http://waterfootprint. org/).

Agrotoksini (kmetijski strupi)

Pesticidi, ki se uporabljajo pri kmetovanju in vzreji živine ter v domačem okolju. To so pesticidi (npr. insekticidi) in herbicidi. Lahko so tudi strupena topila, barve, maziva in izdelki za čiščenje in razkuževanje. Močno škodijo okolju in zdravju živali ter ljudi. Uporaba agrotoksinov ima poleg redkejših in vidnejših akutnih učinkov tudi mnoge manj vidne, a nevarnejše in kronične posledice: zapozneli nevrotoksični učinki, kromosomske spremembe, poškodbe jeter in ledvic, periferna nevropatija, srčno popuščanje, kontaktni dermatitis, bronhialna astma, parkinsonova bolezen, različne vrste raka, pljučna fibroza in preobčutljivostna reakcija, da ne omenjamo drugih manj pogostih ali manj raziskanih posledic.

Akrecija

Postopen proces, v katerem je Zemlja nastajala skozi čas. 363

Biološki vdori

Proces, pri katerem se vrste (ali genetsko različne populacije) širijo na nova območja. V novo okolje jih lahko vnese človek, lahko pa ga dosežejo same.

Civilna iniciativa

Po definiciji je ljudstvo dno politične piramide, na nasprotni strani vodstva, in vključuje praktično vse tiste običajne ljudi, ki niso nujno na političnih funkcijah. Ljudstvo je samoorganizirana skupina posameznikov, ki si prizadevajo za skupne interese s pomočjo neprofitnih organizacij, ki delujejo s pomočjo prostovoljcev. Organizacije (običajnega) ljudstva so precej neformalne in so dejavne na lokalni ravni.

Delovni pogoji

Delovni pogoji v večini tovarn, rudnikov in plantaž v državah globalnega Juga kršijo človekove pravice. Do hudih kršitev človekovih pravic prihaja v tovarnah tekstilnih izdelkov, elektronskih naprav in igrač, na plantažah bombaža, soje, palmovega olja, rož in kakava, v rudnikih zlata in drugih rudnin pa tudi drugih obratih, kot so predilnice bombaža ter tovarne za barvanje in peskanje blaga. Minimalna plača je človekova pravica. Delavci bi morali biti sposobni nahraniti sebe in svoje otroke, plačati najemnine, biti sposobni plačati za izobrazbo, zdravstveno varstvo, oblačila in transport ter obenem nekaj tudi prihraniti. V skladu s sporazumom IAO redni delovni teden ne bi smel presegati 48 delovnih ur, minimalna plača pa bi morala biti izplačana v roku rednega delovnega tedna. Žal v številnih državah to ni redna praksa. Medtem ko mednarodne korporacije vsako leto služijo milijonske dobičke, nekateri ljudje delajo po 48 ur na teden in nimajo dovolj za preživetje. To vpliva na kakovost

življenja, saj so primorani delati nadure ali si omisliti dodatno službo. Ko zbolijo, si ne morejo privoščiti prostega dne in pogosto nimajo druge možnosti kot najem posojila. Če izgubijo službo, ostanejo brez vsega. Za več informacij o minimalni plači si preberite poročilo organizacije Clean Clothes Campaign iz leta 2014 (https://www.cleanclothes. org/livingwage/tailoredwages/tailored-wage-report-pdf). Pomanjkanje zaščite delavcev je še en pomemben problem. Mnogi delavci so pri delu primorani vdihavati strupene kemikalije. Ne nudijo jim na primer zaščitnih oblek in mask, s katerimi bi se zaščitili med škropljenjem s pesticidi na poljih, med kopanjem v rudnikih in drugih procesih predelave kovin, v tovarnah elektronskih naprav ali tekstilnih izdelkov (pri tkanju ali šivanju bombaža, ki je prepojen s pesticidi, ali peskanega blaga). Posledica tega so različne bolezni. Herbicid Glyphosat je na primer rakotvorna snov in povzroča deformacije ob rojstvu. Peskanje povzroča pljučno bolezen silikozo, ki povzroči več tisoč smrti vsako leto. S pesticidi, ki se uporabljajo na plantažah bombaža, imajo delavci neposreden stik, dotikajo se jih in jih vdihavajo, kar privede do zastrupitev. Kasneje v proizvodnem procesu bombaža se lahko delavci, ki delajo v tkalnicah ali šivalnicah, soočajo z omotico, slabostjo in kroničnimi boleznimi dihal. Mnogi živijo v bližini plantaž in so v nenehnem stiku s tovrstnimi okužbami. Tudi prst in voda se tako zastrupita. Poročilo fundacije Environmental Justice iz leta 2007 (http://freesetglobal. com/uploads/images/tees/resources/the_ deadly_chemicals_in_cotton.pdf) vsebuje informacije o kemikalijah v bombažu. Poleg naštetega so primeri pomanjkljive zaščite delavcev in neprimernega ravnanja z njimi tudi katastrofe, pogoste na globalnem Jugu. Tak primer je zrušenje tekstilne tovarne Rana

GLOSAR

Izobraževalni priročnik

364

Plaza v Bangladešu leta 2013, v katerem je umrlo 1.137 ljudi, več kot 2.500 pa je bilo ranjenih. Še danes mednarodna podjetja, ki so bila lastnik tovarne, niso izplačala odškodnin. Več o Rana Plazi preberite v poročilu Social Europe, ki ga je sestavila fundacija Friedricha Eberta, 2015 (http://www.socialeurope.eu/wp-content/uploads/2015/01/ SER-RanaPlaza.pdf). Še hujši je vpliv izkoriščanja dela otrok. Razširjeno je na plantažah, smetiščih, v rudnikih in tovarnah. Otroci pogosto delajo brez pogodb, dobijo nižje plače ali za delo sploh niso plačani, imajo dolge delavnike, opravljajo težka fizična dela in so pogosto izpostavljeni nevarnim kemikalijam. Posledično nimajo možnosti obiskovanja šol in se iztrgati iz začaranega kroga revščine. Statistično je zelo težko ugotoviti natančno število otrok, predvsem deklic, ki jih starši prodajo, da bi odplačali dolgove, in kasneje delajo kot sužnje. Kot primer lahko preberete poročilo SOMO & ICN iz leta 2012 (http://www.saubere-kleidung.de/images/05_pdf/2012/2012-07-23_update_maid-in-india.pdf) o prisilnem (otroškem) delu v tekstilni industriji na jugu Indije. Poleg tega je odstotek žensk med delavci npr. v tekstilnih tovarnah ali cvetličnih kmetijah izjemno visok. Mnoge izmed njih so izpostavljene diskriminaciji. Prav tako so ženske običajno deležne manjše varnosti pri zaposlitvi. Delajo brez pogodb za nedoločen čas. V primeru, ko same skrbijo za svoje otroke, nimajo časa za njihovo skrb, ko opravljajo nadure. Ureditev otroškega varstva pa je lahko problematična, ko nadure od njih zahtevajo v kratkem času. Poleg tega so njihove plače prenizke, da bi si lahko otroško varstvo sploh privoščile. Če jim po zaključku dela in nadur v temi ni zagotovljen prevoz domov, so izpostavljene še varnostnim grožnjam. Pomanjkanje zaščitnih oblačil predstavlja resen problem za nosečnice, ki so izpostavljene kemikalijam.

Ker porodniški dopust običajno ni možen, se ženske bojijo izpada dohodka. Številne ženske skrivajo nosečnost ali se zatekajo k splavu. Oboje lahko vodi k dolgoročnim težavam z zdravjem. V številnih primerih so med delom izpostavljene spolnemu nadlegovanju, mnoge izmed njih pa se ga bojijo prijaviti, saj so v ranjlivem položaju, vodstvo tovarn pa je večinoma sestavljeno iz moških. Za primer preberite poročilo o enakosti spolov, pravicah in sodelovanju v kenijski cvetlični industriji, ki ga je objavil NRI (http:// www.ids.ac.uk/ids/global/pdfs/et&Gender_ kenyaReport3.pdf).

GLOSAR

Izobraževalni priročnik

Distribucijski kanal

Pot, po kateri blago in storitve potujejo od prodajalca do potrošnika oz. po kateri plačila za tiste izdelke potujejo od potrošnika do prodajalca. Distribucijski kanal je lahko tako kratek, kot je neposredna transakcija od prodajalca do potrošnika, lahko pa vključuje več med seboj povezanih posrednikov, kot so trgovci na debelo, distributerji, agenti in trgovci na drobno.

Dobre prakse

Prehod k trajnostnemu gospodarstvu ni odvisen samo od trajnostnih tehnologij in izdelkov. Pred tem je bistven tudi način, kako je nek proces organiziran in voden. Ljudje, ki so vpeti v ta prehod, se morajo zavedati, zakaj to počnejo in kako se soočiti z neprijetnimi posledicami zaradi novih praks. Ljudje, ki so že prestali tovrstne procese, se vedno lahko iz svojih izkušenj kaj naučijo in ta znanja posredujejo novincem. Dobre prakse lahko postanejo katalog takšnih izkušenj.

Ekološke omejitve

Dan prekoračenja Zemljinih virov (Earth Overshoot Day) je vsakoletna kampanja organizacije Global Footprint Network 365

(http://www.footprintnetwork.org/en/index. php/GFN/). Na ta datum človeško povpraševanje po naravnih virih preseže sposobnost Zemlje, da te vire obnovi. Do konca leta ljudje živijo na račun podnebja, biotske raznovrstnosti in drugih naravnih virov. Leta 2014 je bil Dan prekoračenja Zemljinih virov 19. avgusta. Med državami in znotraj držav so jasno vidne razlike v porabi naravnih virov. Datum za Dan prekoračenja Zemljinih virov se izračuna glede na povezavo med svetovnim ekološkim odtisom in svetovno biološko zmogljivostjo. Biološka zmogljivost pomeni zmogljivost določene biološko produktivne površine, ki lahko nenehno ustvarja obnovljive vire in absorbira presežek odpadkov, ki pri tem nastajajo. Nevzdržnost nastane, če ekološki odtis območja preseže svojo biološko zmogljivost. Ekološki odtis je vpliv osebe ali skupnosti na okolje, ki je izražen kot velikost zemljišča, ki je potrebno za vzdržnost njihove porabe naravnih virov. Biološka zmogljivost in ekološki odtis se merita v globalnih hektarih. Ker so viri in sposobnost absorpcije odpadkov omejeni, je tudi biološka zmogljivost Zemlje omejena. Tako na primer obstajajo naravne omejitve, povezane s tem, kako hitro se bodo ribolovni viri obnovili ali koliko CO2 lahko absorbirajo gozdovi. Poročilo WWF Living Planet Report, 2014 (abbcd57a2a90674a4bcb7fab6c6198d0.ssl. cf1.rackcdn.com/Living_Planet_Report_2014. pdf) kaže, da bi potrebovali vire 1,5 Zemlje, da bi zadostili trenutnim zahtevam človeštva. Gospodarska rast povečuje porabo naravnih virov in ustvarjanje odpadkov. Koncept zemeljskih meja (Planetary Boundaries Concept) določa devet kontrolnih spremenljivk, ki Zemljo ohranjajo v stabilnem stanju in na katere vplivajo ljudje. To so: tanjšanje stratosferskega ozonskega plašča (stratosferski ozonski plašč ščiti pred sončnim ultravijoličnim sevanjem), izguba celovitosti biosfere (izguba biotske raznovrstnosti in izumiranje),

kemično onesnaževanje in izpusti novih snovi (izpusti strupenih in dolgoživih snovi, kot so sintetični organski onesnaževalci, spojine težkih kovin in radioaktivni materiali), podnebne spremembe, kisanje oceanov, poraba sladke vode in svetovni hidrološki cikel, sprememba zemljiških sistemov (zemljišča se spreminjajo v kmetijska zemljišča za človeško uporabo), tok dušika in fosforja v biosfero in oceane (dušik in fosfor sta bistvena elementa za rast rastlin kot gnojilo) in kopičenje atmosferskega aerosola (vpliv aerosolov na Zemljin podnebni sistem). Sledeče meje so že presežene: izguba biotske raznovrstnosti, podnebne spremembe in dušik. Več o zemeljskih mejah najdete na spletišču Stockholm Resilience Center (http:// www.stockholmresilience.org/21/research/ research-programmes/planetary-boundaries. html). Podobna koncepta sta Peak Oil in Peak Everything. Peak Oil pomeni, da odkritja novih zalog nafte za komercialno uporabo ne morejo slediti vse večjemu povpraševanju. Ameriški geofizik M. King Hubbert je leta 1956 izračunal, da bo proizvodnja fosilnih goriv v ZDA na vrhuncu okoli leta 1970 in da bo potem upadala. Leta 2008 je mreža Energy Watch Group objavila obsežno poročilo o svetovni proizvodnji nafte. Poročilo pravi, da se svetovna proizvodnja nafte ne bo bistveno povečala in da bo zagotovo kmalu začela upadati. Poročilo tudi predvideva, da bo do leta 2030 svetovna proizvodnja nafte upadla za polovico. Kljub temu da že obstajajo nove (in ekološko problematične) tehnologije za črpanje nafte, negativnega trenda ni mogoče ustaviti. Peak Everything se ukvarja z različnimi kulturnimi, psihološkimi in praktičnimi spremembami, ki bodo nujne, saj nam narava hitro narekuje nove omejitve. Po tej raziskavi vrhunca črpanja ni dosegla le nafta, temveč tudi široka paleta drugih virov, kot so kovine in redki zemljski elementi.

GLOSAR

Izobraževalni priročnik

366

Endemizem

Ekološki fenomen, pri katerem rastlina ali žival živi samo na enem določenem prostoru.

nih trgov. Susan Strange, strokovnjakinja na področju mednarodnih odnosov, to stopnjo imenuje tudi kazino kapitalizem.

Gall-Petersova projekcija

Globalni srednji razred

Izraz Gall-Petersova projekcija je povezan z zemljevidom sveta, ki je natančen z vidika velikosti površin. Prvič ga je leta 1974 objavil zgodovinar in kartograf Arno Peters, in sicer na podlagi preteklega dela Jamesa Galla. Na Gall-Petersovem zemljevidu en kvadratni meter vedno predstavlja en kvadratni meter ne glede na to, kateremu delu oble kvadratni meter ustreza. V primerjavi z Mercatorjevim zemljevidom se zdijo območja v bližini ekvatorja bolj raztegnjena, območja bližje polov pa stisnjena. Zemljevid ne ohranja dolžin in kotov. V nasprotju s splošno uporabljenimi evrocentričnimi projekcijami (Mercatorjeva projekcija) so države tretjega sveta predstavljene glede na njihovo dejansko velikost. Vemo, da je Mercatorjeva projekcija (1569) zvesta in točna z vidika kota na območjih okoli ekvatorja, vendar prikazuje močno popačenje polarnih območij. Mercatorjev zemljevid ni natančen z vidika območij.

Globaliziran finančni kapitalizem

Trenutno stanje razvoja modernih kapitalističnih družb. Ta stopnja se od prejšnjih razlikuje po tem, da kapitalizem po svetu prevladuje kot edini obstoječi način proizvodnje. V finančnem kapitalizmu so proizvodni procesi (blaga in storitev) podrejeni kopičenju dobička prek finančnega sistema. Trgovanje korporacij, bank, investicijskih skladov in posameznikov z delnicami, obveznicami in drugimi derivativnimi finančnimi instrumenti ima močan učinek na t. i. realno gospodarstvo, ker se dobiček ustvarja prek sprememb zaznanih vrednosti in napovedi, kar vodi do močno špekulativnih in nestabilnih finanč-

Zaradi hitre gospodarske rasti in kopičenja premoženja v t. i. razvijajočih se gospodarstvih je srednji razred, ki je razumljen kot družbeni razred med višjim razredom in tovarniškimi delavci, dosegel svetovne razsežnosti in danes po ocenah vključuje več kot polovico svetovnega prebivalstva. Sestavljajo ga strokovnjaki (akademiki, učitelji, odvetniki, inženirji, zdravniki itn.). Predstavniki srednjega razreda se čutijo upravičene do privilegijev, ki jih prinaša njihov položaj v družbeni strukturi in ki jih prenašajo na svoje otroke, s tem pa nadaljujejo družbeno stratifikacijo in stremijo k družbeni gibljivosti navzgor.

GLOSAR

Izobraževalni priročnik

Globalno okoljsko državljanstvo

Ideja, po kateri je vsak od nas bistven del večjega ekosistema in kjer je naša prihodnost odvisna od vsakega od nas, ko sprejmemo izziv in se do našega okolja obnašamo odgovorno in pozitivno. Gre za ustvarjanje izzivov v vsakdanjem življenju, da smo vsak dan cel dan okoljski državljani (http://www.cep.unt. edu/citizen.htm).

Indeks človekovega razvoja (HDI)

HDI je leta 1990 razvil pakistanski ekonomist Mahbub ul Hak in je bil prvič objavljen v Razvojnem programu Združenih narodov. Njegov namen je poudariti, da bi morali biti glavni kriteriji za ocenjevanje razvoja države ljudje in njihove zmožnosti, ne zgolj gospodarska rast. HDI združuje tri dimenzije: dolgo in zdravo življenje - pričakovana življenjska doba ob rojstvu; indeks izobraževanja - šte-

367

vilo let šolanja in pričakovana leta šolanja; dostojni življenjski standard - BND na prebivalca (PKM – pariteta kupne moči v ameriških dolarjih). Vir: Indeks človekovega razvoja (http://hdr.undp.org/en/content/human-development-index-hdi)

Indeksi

BDP ima nekaj pomanjkljivosti: delež t. i. neformalnega sektorja (npr. prodaja na bolšjem trgu) je denimo predstavljen zgolj z oceno. Neplačano/reproduktivno delo (npr. skrb za sorodnika) sploh ni izmerjeno. Prav tako se ne merijo t. i. zunanji vplivi, kot je poraba virov ali onesnaževanje okolja. Poleg tega BDP ne pojasni, kako se porazdelijo dobiček in prihodki. Po drugi strani pa BDP naraste, ko pride do avtomobilske nesreče, naravne katastrofe ali vojne. Prav zato rast BDP in s tem rast gospodarstva ne pomeni nujno koristi za ljudi in okolje. Prvotno je bil BDP ustvarjen zgolj za merjenje bogastva določene družbe. Čez čas pa je prišlo prepričanje, da rast BDP in rast gospodarstva pomenita boljše življenje. Alternativni indikatorji že obstajajo. Eden od njih je indeks zadovoljstva (happy planet index ali HPI), ki ga je leta 2006 predstavila fundacija New Economics. HPI meri življenjsko zadovoljstvo in pričakovano življenjsko dobo v državi glede na potrebne naravne vire (ekološki odtis). Drugi indikator je Ginijev indeks, ki meri neenako porazdelitev prihodka in premoženja znotraj ene države. Potem je tu tudi indikator pristnega napredka (GPI), ki upošteva BDP skupaj z neformalnim in neplačanim delom ter odšteje onesnaževanje okolja in zločine. Poleg tega poznamo tudi indeks socialnega napredka, ki ga je leta 2015 razvila organizacija Social Progress Imperative. Ta vključuje tri dimenzije: osnovne človekove potrebe, temelje za blaginjo in priložnosti za razvoj posameznika. V ospredju so okoljski in

socialni vidiki. Vsi ti indeksi imajo svoje prednosti in slabosti. Toda kljub temu se trudijo upoštevati več kot le enostranski gospodarski donos. Za več informacij o kritikah BDP in zgoraj omenjenih indeksih si preberite članek Beyond GDP: The need for new measures of Progress, 2008 (https://www.bu.edu/pardee/ files/documents/PP-004-GDP.pdf).

Invazivne vrste

GLOSAR

Izobraževalni priročnik

Organizmi (rastline, živali, glive ali bakterije), ki ne izvirajo prvotno iz tega okolja in prinašajo negativne posledice na gospodarstvo, okolje ali zdravje. Vse vrste, ki se jih na novo vpelje, niso invazivne. Invazivne rastline in živali predstavljajo drugo največjo grožnjo biotski raznovrstnosti, takoj za izgubo habitatov.

Izmenjava

Izmenjava se nanaša na izmenjavo stvari ali storitev med posamezniki ali znotraj skupnosti, in sicer brez uporabe denarja. Gre za alternativo finančnim transakcijam. V številnih mestih in tudi na internetu lahko najdemo t. i. »izmenjevalne kroge« ali »izmenjevalne trgovine«.

Izvensodna usmrtitev

Usmrtitev neke osebe po vladnem nalogu brez kakršnega koli sodnega postopka. To se pogosto zgodi vodilnim političnim, sindikalnim, disidentskim, verskim in družbenim osebnostim. Usmrtitev lahko izvrši vlada države ali kateri drugi državni organi, kot so oborožene sile ali policija.

Kmetijstvo s podporo skupnosti

Alternativni in lokalni gospodarski model za kmetijstvo in razdeljevanje hrane. CSA (http://www.safs.msu.edu/culturaldiv/csa. htm) omenja tudi posebno omrežje ali zdru-

368

ženje posameznikov, ki so se odločili podpirati eno ali več lokalnih kmetij, pri čemer si proizvajalci in potrošniki delijo tveganje in koristi proizvodnje hrane.

Krčenje gozdov

Proces ali rezultat sekanja ali kurjenja vseh dreves na nekem območju.

Migracija

Izraz, ki označuje gibanje ljudi z enega kraja sveta na drugega. Namen migracije je pogosto pridobitev stalnega ali polstalnega prebivališča, največkrat onkraj nacionalnih meja (http://www.nationalgeographic.com/ xpeditions/lessons/09/g68/migrationguidestudent.pdf).

Nosilnost

Največje število posameznikov (npr. ljudi), ki jih viri na določenem območju še lahko vzdržujejo brez posebne degradacije.

Obnovljivi viri energije

V splošnem gre za proizvodnjo energije iz virov, ki se naravno obnavljajo v človeškem časovnem okviru, npr. iz sončne svetlobe, vetra, dežja, plimovanja, valovanja, geotermalne toplote. Obnovljiva energija nadomešča konvencionalna goriva na treh različnih področjih: proizvodnja električne energije, ogrevanje/hlajenje zraka in vode ter motorna goriva.

Od-rast

Trajnostna od-rast pomeni zmanjšanje proizvodnje in porabe, kar poveča človeško blaginjo in izboljša ekološke pogoje in pravičnost na planetu. Kliče po prihodnosti, v kateri družbe živijo znotraj svojih ekoloških zmožnosti, z odprtimi, lokaliziranimi gospodarstvi ter viri, ki so prek novih oblik demokratičnih institucij enakovredneje razpore-

jeni. Takim družbam ne bo več treba »rasti ali umreti«. Za ljudi kopičenje stvari tako ne bo več na prvem mestu pri dojemanju kulture. Vodilno vlogo učinkovitosti bo zamenjala osredotočenost na zadostnost, inovacije pa se ne bodo več vrtele okoli tehnologije samo zaradi tehnologije same, temveč bodo razvijale nove družbene in tehnične ukrepe, zaradi katerih bomo lahko zadovoljno in varčno živeli. od-rast pod vprašanje ne postavlja le osrednjega položaja BDP kot najpomembnejšega političnega cilja, temveč predlaga okvir za prehod na nižjo in trajnostno raven proizvodnje in porabe ter krčenje gospodarskega sistema, da bi bilo več prostora za človeško sodelovanje in ekosisteme.

GLOSAR

Izobraževalni priročnik

Odlaganje

Kje končajo e-odpadki, neželena oblačila in ostanki hrane? Večina jih konča v državah globalnega Juga in s tem postavlja izzive ljudem, okolju in gospodarstvu. Svet vsako leto proizvede milijone ton elektronskih odpadkov. Po ocenah sta dve tretjini izvoženi v države globalnega Juga, predvsem v Nigerijo, Gano, Pakistan, Indijo in Kitajsko. E-odpadki, kar so računalniki, televizorji, hladilniki itn., veljajo za rabljeno blago. Največ e-odpadkov je odpadnih, izvoženi pa so zato, da se v državah porekla izognejo dragemu odstranjevanju. V tistih državah, kjer e-odpadki končajo, pa ljudje, predvsem ženske in otroci, za preživetje brskajo po kupih smeti. Po t. i. dvoriščnih delavnicah brskajo z golimi rokami. Pri tem ogrožajo svoje zdravje, saj so brez kakršne koli zaščite izpostavljeni različnim strupenim snovem. Svinec lahko na primer vpliva na plodnost, živo srebro lahko poškoduje živčevje, kadmij pa ledvice. E-odpadki lahko povzročijo tudi motnje rasti in dihanja, ker delavci vdihujejo dioksin, furane in policiklične aromatske ogljikovodike. Poleg tega strupene snovi končajo tudi

369

Izobraževalni priročnik

Pedogeneza

Proces nastajanja prsti.

Ponovna uporaba (up-cycle)

Ponovna uporaba ali up-cycling pomeni ponovno uporabo izdelkov. Gre za proces preoblikovanja odpadnih materialov ali neuporabnih/neželenih izdelkov v nove izdelke boljše kvalitete in z boljšo okoljsko vrednostjo.

Poraba

Po ekonomski teoriji glavnega toka je to uporabnikov končni nakup blaga in storitev (druge vrste izdatkov pa spadajo v druge kategorije, med njimi predvsem vlaganje v osnovna sredstva, vmesna poraba in državna poraba).

Prekomerna proizvodnja

GLOSAR

v okolju in tako onesnažujejo tla in vodo. Greenpeace je objavil interaktivni zemljevid (http://www.greenpeace.org/international/ en/campaigns/detox/electronics/the-e-waste-problem/where-does-e-waste-end-up/), ki prikazuje sledi elektronskih odpadkov. Prevoz odpadkov v druge države morda pozitivno vpliva tudi na lokalno gospodarstvo, ker ustvarja nova delovna mesta. Po drugi strani pa se uničujejo obstoječe gospodarske strukture. Največkrat omenjeni primer je tisti z rabljenimi oblačili. V Tanzaniji se je na primer lokalna proizvodnja oblačil zmanjšala zaradi uvoza rabljenih oblačil iz držav globalnega Severa. Drugačni primeri so izdelki, ki so zaradi subvencij del prekomerne proizvodnje na globalnem Severu: piščančje meso, mleko, paradižnik, svinjina in pšenica. Ker se večjega dela piščančjega mesa ne zaužije, se preostanek izvozi, predvsem v afriške države. Te države ne morejo zaustaviti uvoza zaradi pravil o prosti trgovini in vsiljenih sporazumov. Zato je ogroženo tako lokalno gospodarstvo kot delovna mesta. Veliko držav tudi ne more zagotoviti hladne verige, saj mnogi ljudje, ki kupijo uvoženo piščančje meso, potem zbolijo. Več o tej težavi si lahko preberete na spletni strani (http://www. euractiv.com/sections/development-policy/ eu-africa-free-trade-agreement-destroys-development-policy-says-merkel).

Ponudba izdelkov na trgu, ki presega povpraševanje. To vodi v nižanje cen in/ali neprodano blago ter možnost brezposelnosti.

Prilagajanje ponudbe in povpraševanja

Proces, v katerem tržni presežek vodi do zmanjšanja ponudbe ali pa tržni presežek povzroči povečanje ponudbe. Prilagajanje količine je rezultat nihanja cene trženega izdelka: poveča se, če povpraševanje preseže ponudbo, zmanjša pa se v obratnem primeru.

Prilaščanje zemlje

V zadnjih letih so različni dejavniki, od velikih tujih in domačih korporacij in finančnih hiš do vlad, sprožili obsežno zagrajevanje kmetijskih površin, večinoma na globalnem Jugu, a tudi drugod. To so ukrepi za obsežne industrijske in industrijsko-kmetijske podvige, ki so pogosto zapakirani kot velike investicije za podeželski razvoj. Toda bolj kot za investicijo, ki bi izboljšala življenje večini podeželskega prebivalstva, predvsem najrevnejšim in najbolj ranljivim, gre pri tem procesu za nov val »prilaščanja« zemlje in vode. Gre za globalni pojav prevzemanja dostopa, uporabe in pravice do ozemlja in drugih tesno povezanih naravnih virov – v velikem obsegu in/ali z veliko kapitala –, ki s seboj prinese plaz negativnih vplivov na podeželsko življenje in ekologijo, človekove pravice ter lokalno varnost oskrbe s hrano. 370

Proizvodni modeli, ki se zgledujejo po gibanju krize rasti

Gospodarstvo krize rasti oz. postrazvojno gospodarstvo ni enotno gibanje. Tukaj je pregled nemškega koncepta postrazvojnega gospodarstva po Niku Paechu: Postrazvojno gospodarstvo v grobem pomeni gospodarstvo, kjer so strukture povpraševanja in ponudbe stabilne, čeprav BDP ne raste. Da bi dosegli takšno postrazvojno gospodarsko stanje, bi bilo treba zmanjšati potrebe po gospodarski rasti. Postrazvojni proizvodni model temelji na treh stebrih: prvi je lokalna ponudba brez denarja; drugi so regionalne vrednostne verige na podlagi dopolnilnih regionalnih valut brez obresti; tretji je minimalna globalna mednarodna delitev dela. Regionalno gospodarstvo je sestavljeno iz dopolnilnih regionalnih valut in regionalnih vrednostnih verig. Regionalne valute krajšajo vrednostne verige, ker se nanašajo samo na eno regijo. V idealnih pogojih so tudi brez obresti, saj s tem preprečujejo špekulacije in kopičenje. Regionalne vrednostne verige so kratke, jasne in transparentne, ker so izdelki proizvedeni regionalno ali lokalno ali pa jih proizvedejo potrošniki sami. Posledično so krajše tudi prevozne poti, kar je boljše za zaprte cikle izdelkov in za spodbujanje dobrih odnosov med proizvajalci in potrošniki. Podobno kot pri kmetijstvu s podporo skupnosti so njihovi odnosi zgrajeni na medsebojnem zaupanju. Transparentnost in neposredni stiki zmanjšujejo negotovost na obeh straneh. Regionalno gospodarstvo pomeni tudi manjšo potrebo po zunanji ponudbi in s tem po globalizirani proizvodnji in povpraševanju. Vse to seveda prinaša posledice za potrošnike: vsega ne morejo kupiti kadar koli; nekateri izdelki ne bodo vedno na voljo; morda se bodo morali zanašati na lastno proizvodnjo, skupno proizvodnjo, ponovno

uporabo, popravilo ali deljenje stvari in storitev z drugimi – potrošniki in proizvajalci se tako postopno združujejo. To po drugi strani kliče po razvoju dolgotrajnih izdelkov, ki jih je lahko popraviti. Čas, mehanične in improvizacijske spretnosti ter družbena omrežja so pomembni vidiki te oblike bivanja. Zadostnost postane glavna vrednota znotraj regionalnega gospodarstva. Vendar ne sme veljati le kot vzdržnost, temveč kot pridobivanje na času in družbenih odnosih ter osvoboditev od potrebe po trošenju in strahu pred odvisnostmi in negotovostmi. Za več informacij si oglejte članek Nika Paecha, 2009 (http://www.postwachstumsoekonomie.org/ Paech_Oekonomie-jenseits-Wachstum.pdf) in sledečo spletno stran (http://postgrowth. org/learn/about-post-growth/).

GLOSAR

Izobraževalni priročnik

Recikliranje

Postopek spreminjanja odpadnih materialov v nove izdelke z namenom preprečevanja odpadkov iz potencialno uporabnih snovi, zmanjšanja porabe svežih surovin, zmanjšanja porabe energije, zmanjšanja onesnaževanja zraka (zaradi sežiganja) in onesnaževanja vode (zaradi odlagališč), in sicer z zmanjšanjem potrebe po »konvencionalnem« odlaganju odpadkov ter z zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov.

Soproizvodnja

Uporaba toplotnega stroja ali elektrarne za hkratno proizvajanje elektrike in uporabne toplote. Soproizvodnja se lahko nanaša tudi na trigeneracijo ali sočasno proizvodnjo toplotne, električne in hladilne energije (HCCP), ki hkrati ustvarja elektriko, uporabno topoloto in hlajenje z izgorevanjem goriva ali s sončnim kolektorjem.

Souporaba vozil

Veliko je načinov za souporabo vozil. Poleg 371

vozil za množični transport, kot so avtobusi, vlaki, ladje ali letala, so najbolj priljubljeni načini prevozov od vrat do vrat skupinski prevozi, najemi avtomobilov za krajši čas in souporaba taksijev. Skupinski prevozi (carpooling) so tisti, pri katerih se v avtomobilu na določeni relaciji prevaža več ljudi. S tem ko v avtomobilu potuje več ljudi, se nižajo stroški potovanja na posameznika (npr. stroški goriva, cestnin in stres zaradi vožnje). Pri drugi obliki ljudje avtomobil najamejo za krajši čas, npr. na uro. Tovrstna souporaba je primerna za ljudi, ki le občasno potrebujejo vozilo, pa tudi druge, ki bi si želeli občasni dostop do drugačnega vozila, kot je tisto, ki ga vsakodnevno uporabljajo. Souporaba taksijev je način transporta nekje vmes med taksiji in avtobusi. Ta vozila za najem so običajno manjša od avtobusov in potnike sprejemajo na fiksni ali polfiksni relaciji brez urnikov ter odidejo, ko so vsi sedeži zapolnjeni. Lahko se ustavijo kjerkoli na poti, da poberejo ali odložijo potnike. To vrsto transporta pogosto najdemo v državah globalnega Juga, nove tehnologije danes namreč omogočajo upravljanje take oblike transporta potnikov preko mobilnih telefonov in spletnih rezervacij, s čimer se združijo poti različnih strank, ki se ujemajo.

Suverenost potrošnikov

Moč potrošnikov, da določajo, katero blago in storitve se proizvajajo. Po tej teoriji so potrošniki in ne proizvajalci tisti, ki najbolje ocenijo, kateri izdelki jim najbolj koristijo. Ker so potrošniški trgi močno odvisni od povpraševanja, morajo prozvajalci spremljati potrebe potrošnikov, da imajo sploh možnosti za uspeh.

Svetovno prebivalstvo

Termin »svetovno prebivalstvo« se nanaša na oceno števila ljudi na svetu. Aprila 2015 je

bila ta ocena okoli 7,3 milijarde. Kljub padcu števila prebivalcev na nekaterih delih sveta se celotno število ljudi na svetu povečuje. Po oceni Združenih narodov bo do leta 2050 na svetu živelo 9,2 milijarde ljudi. Poglej trenutno število prebivalcev na svetu (http://www. worldometers.info/world-population/).

Tehnologije

V tem kontekstu se termin nanaša na vse procese in izdelke, ki vodijo v bolj trajnosten način proizvodnje ali uporabe naravnih virov, npr. oprema za izkoriščanje obnovljivih virov energije ali naprave za izboljšanje rezultatov učinkovitosti pri uporabi naravnih virov.

GLOSAR

Izobraževalni priročnik

Tujerodne vrste

Vrsta iz enega dela sveta, ki je prenesena zunaj svojega naravnega območja in ki se na novem območju ustali.

Vrsta

Vrsta je pogosto definirana kot skupina posameznikov, ki se dejansko ali potencialno med seboj po naravni poti razmnožujejo.

Življenjski krog proizvoda

Kot ekološki pojem je življenjski krog proizvoda mišljen kot zaporedje faz, skozi katere gre proizvod v svojem življenju, od pridobivanja surovin do končnega odlagališča ali reciklaže. Na splošno gre pri oceni življenjskega kroga za štiri faze: proizvodnja, distribucija, potrošnja in odlaganje (ali reciklaža). Za vsako izmed faz se upošteva količina zraka, vode, prsti in energije, ki so potrebne za celoten proces. Ekološkega življenjskega kroga proizvoda ne smemo zamešati z ekonomskim, saj ta upošteva drugačne faze njegovega trženja: od vstopa novega proizvoda na trg do njegovega razširjanja ter končnega izginotja s trga zaradi prihoda novega proizvoda, ki bolje zadovoljuje iste potrebe ali želje. 372

Izobraževalni priročnik

Lahko označuje interese, mnenja, vedenje in vedenjske usmeritve posameznika, skupine ali kulture. V splošnem se nanaša na košaro dobrin, ki jih dnevno zaužijemo.

OKOLJSKE MIGRACIJE Avtopoieza

»Avtopoieza je tisti proces, pri katerem sir, če ga poje mačka, postane mačka, in če ga pojem jaz, postane del mene. Je biološki proces, ki deluje v vsakem živem bitju na ravni celične membrane, ko izbere dražljaje, informacije in zunanje elemente ter jih vnese v svojo lastno strukturo« (Lorenzoni, F., L'ospite bambino. L'educazione come viaggio tra le culture nel diario di un maestro, Roma-Napoli, Edizioni Theoria, 1994, p. 143).

GLOSAR

Življenjski slog

Azil

Oblika zaščite, ki jo neka država nudi na svojem ozemlju in temelji na načelu nevračanja in mednarodno ter nacionalno priznanih pravic beguncev. Prizna se osebam, ki zaščite ne morejo poiskati v državi, katere državljanstvo imajo in/ali v kateri imajo stalno prebivališče, predvsem zaradi strahu pred preganjanjem zaradi rase, religije, državljanstva, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja.

Begunec

»Leta 1951 je Skupščina Združenih narodov sprejela Ženevsko konvencijo, ki se nanaša na status beguncev. Begunec je nekdo, ki zbeži iz svoje države izvora zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi rase, vere, narodnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja in potrebuje zaščito s strani države, v kateri se je znašel/znašla. Ta država mora oceniti nevarnost in možnosti preganjanja v primeru vrnitve v domovino.« 373

Izobraževalni priročnik

Dejavniki odbijanja

Po teoriji migracij (http://www.students. uni-mainz.de/jkissel/Skripte/Lee.pdf), ki jo je razvil Everett S. Lee, med vzroki za migracije najdemo tako motive, ki silijo stran (dejavnike odbijanja), kot motive, ki privabljajo (dejavnike privlačevanja). Dejavniki odbijanja so recimo: prenaseljenost, pomanjkanje delovnih mest, lahkota, revščina, suša, diskriminacija, vojna itd.

Dejavniki privlačnosti

Po teoriji migracij (http://www.students. uni-mainz.de/jkissel/Skripte/Lee.pdf), ki jo je razvil Everett S. Lee, med vzroki za migracije najdemo tako motive, ki silijo stran (dejavnike odbijanja), kot motive, ki privabljajo (dejavnike privlačevanja). Dejavniki privlačevanja so na primer: priložnosti za delo, politična stabilnost, svoboda veroizpovedi, boljše podnebje, izobrazba, že obstoječa migrantska skupnost itd.

Diskriminacija

Vedenje, ki nekaterim ljudem onemogoča polno uživanje njihovih človekovih pravic in vsakodnevnih priložnosti zaradi določenih značilnosti (npr. barve kože, vere, spola itd.). Gre za obliko podrejenosti, poniževanja, zatiranja, bodisi namerno ali pa utečeno stanje stvari (sistema). Diskriminatorno vedenje lahko zajema tako konkretna dejanja (odločitve, trditve, zavrnitve itd.) kot tudi neukrepanje (nekomu odreči zaščito, korist ipd.).

Globalno državljanstvo

Glede na kontekst obstaja več interpretacij globalnega državljanstva. Osnovna ideja je ta, da državljanstvo postavimo nad geografske in politične meje v večjo skupnost – človeštvo. Pojem temelji na predpostavki, da so vse stvari med seboj povezane v celoto. Uporabljamo ga v izobraževanju, filozofiji in družbenih gibanjih (npr. gibanje Državljan sveta, gibanje Mondialisation). Pojem globalnega državljana se nanaša predvsem na osebne predpogoje, medtem ko globalno državljanstvo vključuje tudi vprašanje družbenih zahtev. Upošteva tako mednarodne probleme in napredke kot tudi svetovni red nasploh. Pojem globalnega državljanstva temelji na ideji svetovne domače politike brez svetovne vlade. To pomeni, da bi morali standardi posameznih demokratičnih držav – kot so demokracija, človekove pravice, delitev moči, globalni koncepti pravičnosti in transnacionalnega državljanstva – veljati za cel svet. Kritiki poudarjajo, da se je pojem globalnega državljanstva razvil iz »zahodnega« vidika in je zato vprašljiv. Na eni strani se mora »zahodno« mišljenje soočati s kolonializmom in preučevati obstoječe geopolitične konstelacije in ekonomske strukture globalizacije, ki jo je ustvarila »zahodna« nadvlada. Na drugi strani pa mora »zahodna« ideja globalnega državljanstva upoštevati koncepte globalnega Juga. Pravzaprav je to bistvena tema tudi za globalne državljane: Kako lahko preprečimo nadaljevanje postkolonialnih tradicij, npr. pokroviteljski odnos, ter obenem delujemo kot globalni državljan?

GLOSAR

Debela koža

Zmožnost ignoriranja osebne kritike. Zaradi dolgotrajne podvrženosti predsodkom in stereotipom lahko posameznik v odgovor razvije nekakšno nekonfliktno držo, umik, nevidnost, ubogljivost, izolacijo. Žrtev diskriminacije se ne želi vmešavati ali se postaviti zase pred agresorjem, saj se želi izogniti konfliktu ali nadaljnjemu preganjanju.

Humanitarna zaščita

Pravni sistemi v nekaterih državah poleg subsidiarne zaščite in podelitve statusa begunca nudijo tudi humanitarno zaščito. Ta oblika zaščite na primer pride v poštev, ko bi vrnitev določene osebe v državo izvora

374

Izobraževalni priročnik

Identiteta

Individualna identiteta je del skupinske identitete. Je način, kako se posamezniki vidijo in oblikujejo kot člani različnih družbenih skupin: naroda, spola, družbenega razreda, poklica, veroizpovedi, starosti, spolne usmeritve itd. Identitete posameznikov in njihovih skupin so številčne in se spreminjajo v času in prostoru. Ne dedujejo se po biološki poti, temveč po individualnih in družbenih procesih, ki se nenehno spreminjajo.

Kartiranje skupnosti

Gre za orodje sodelovanja v skupnosti, s katerim iščemo najboljše rešitve za skupnost. Začne se z analizo nabolj nujnih potreb in virov, ki pripadajo vključeni skupini ali njenemu delu, vključuje pa tehnike programiranja, načrtovanja in vrednotenja. V okviru mednarodnega sodelovanja so nekatere organizacije sprejele orodja za spodbujanje krepitve določenih skupin, ki se začne z njihovo neposredno vključenostjo v proces sprejemanja odločitev. Uporabo te tehnike si lahko predstavljamo pri obnovi po okoljskih katastrofah ali med gospodarskimi krizami (npr. odbori državljanov v Argentini leta 2002). Zemljevidi skupnosti so sami po sebi tudi primeri družbene vključenosti in lahko zajemajo strategije družbene vključenosti za tiste, ki jih uporabljajo.

Kvotni sistem

Sistem, ki je še vedno predmet razprave v EU in v skladu s katerim bi vsaka od držav članic EU sprejela proporcionalno število migrantov in beguncev glede na različne dejavnike, od nacionalne ravni blaginje do stopnje brezposelnosti.

Migranti na dolge razdalje

Ljudje, ki se za stalno ali le začasno preselijo iz ene države v drugo ali z enega kontinenta na drugega. Na splošno so to tisti, ki si pot lahko privoščijo in ki si lahko privoščijo prvo fazo nastanitve, preden najdejo zaposlitev in s tem samostojnost. Ne gre za najrevnejše, temveč za spodnji in srednji razred neke države.

GLOSAR

to osebo potisnila v ranljiv položaj in s tem ogrozila uresničevanje njenih temeljnih pravic.

Nomadske kulture

Skupnosti ljudi, ki imajo dolgo tradicijo življenja na različnih lokacijah in se selijo z enega mesta na drugega. Poznamo dve glavni vrsti nomadov: Nomadski pastirji črede svoje živine ženejo z enega na drugi kraj, da bi našli sveže pašnike in tako preprečili izčrpanje naravnih virov; Nomadski lovci in nabiralci - to je najstarejši človekov način življenja, svoje življenje gradijo predvsem na divjih rastlinah in živalih ter se glede na letni čas selijo z enega v drugi kraj.

Občutek za prostor

»Navezanost na prostor je simbolično razmerje, ki ga oblikujejo ljudje, ko pripisujejo čustven/afektiven pomen določenemu prostoru ali kosu zemlje, ki zagotavlja temelj posameznikovega ali skupinskega razumevanja in odnosa do okolja. To razmerje je skupno določeni kulturi. Navezanost na prostor je torej več kot čustveno in kognitivno izkustvo in vključuje kulturna prepričanja in prakse, ki ljudi povezujejo z določenim prostorom« Setha Low, antropologinja (Low, Setha M. 1992. »Symbolic Ties that Bind: Place Attachment in the Plaza.« Pp. 165-186 in Place Attachment, edited by Irwin Altman and Setha Low. New York: Plenum Press).

Okoljsko opustošenje

Sprememba ali motnja v okolju, ki se jo 375

Izobraževalni priročnik

Oseba brez državljanstva

»Leta 1954 je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Konvencijo o statusu oseb brez državljanstva. To so posamezniki, ki ne spadajo pod področje Ženevske konvencije iz leta 1951. Oseba brez državljanstva je posameznik, ki je brez državljanstva svoje države in ga ni zmožen pridobiti, prav tako pa ni zmožen pridobiti državljanstva države, v kateri živi.«

Prisilne migracije

Konec druge svetovne vojne predstavlja temeljni korak za razvoj pravnih orodij, ki ščitijo človekove pravice, zlasti za tiste skupine ljudi, ki so prisiljeni zapustiti svoja ozemlja. Prisilne migracije opredeljujejo gibanja ljudi, ki svoja ozemlja zapustijo zaradi osebnega preganjanja ali splošnih konfliktnih situacij na območju, od koder izvirajo. To so lahko tudi okoljske katastrofe, ki ogrožajo njihov obstoj ali kakovost njihovega življenja.

Prostovoljne okoljske migracije

Migracije, ki jih sproži postopno propadanje okolja in lahko vodijo do podeželske prenaseljenosti. Poleg drugih migracijskih dejavnikov odbijanja revnejše sloje silijo k iskanju novih služb. Zato so prostovoljne okoljske migracije zelo selektivne in običajno slabo sprejete, saj se največkrat odvijajo znotraj ekonomskih migracij.

Segregacija

Sistemsko ločevanje ljudi v določene skupine (npr. na podlagi zmotne ideje o rasi) v vsakdanjem življenju. Lahko vključuje strogo ločevanje aktivnosti, kot so obiskovanje lokalov, prehranjevanje v restavracijah, uživanje vode iz vodnjaka, uporaba javnih stranišč, obiskovanje šol, vožnja na avtobusih, najem ali nakup stanovanja.

Selitve

Migracije, ki so lahko posledica ekstremnih vremenskih pojavov, kot so cikloni, poplave ali suše, ki v kombinaciji s pomanjkanjem ukrepov za prilagoditev povzročijo humanitarno katastrofo. Tovrstne krize lahko sprožijo preselitve celotnih družin na bližnja neprizadeta območja, k njihovim sorodnikom ali v begunska taborišča. V primerih, ko se razmere stabilizirajo, se družine v obdobju nekaj tednov običajno vrnejo in začnejo z obnovo.

Glej knjigo Dirka Hoerderja iz leta 2002, Cultures in Contact (https://www.dukeupress. edu/Cultures-in-Contact?viewby=subject&categoryid=68&sort=newest),prelomno delo na področju človeških migracij po svetu. Govori o zgodovini sveta skozi premike ljudi. Gre za široko, pionirsko razlago obsega, vzorcev in posledic človeških migracij skozi preteklih deset stoletij. V tem veličastnem delu, ki je nastajalo 30 let, Dirk Hoerder ponovno pojmuje zgodovino migracij in priseljevanja ter dokazuje, da ne moremo razumeti družbenih sprememb, ne da bi ob tem upoštevali vpliv migracij in dejstva, da je za človeško obnašanje bolj značilna mobilnost kot pa negibanje.

Prostovoljne migracije

Sobivanje (Co-housing)

Prisilne okoljske migracije

Ko ljudje migrirajo zaradi lastnega interesa, želje ali notranje motivacije.

GLOSAR

zazna kot škodljivo ali nezaželeno, na primer: izčrpavanje naravnih virov, kot so zrak, voda ali prst, uničenje ekosistemov in izumiranje vrst.

Sobivanje ali co-housing (v italijaniščini: https://it.wikipedia.org/wiki/Cohousing) 376

predstavlja pomembno izkušnjo zbližanja in socializacije, ki sta navdih našla v konceptu sosedstva, v delitvi potreb in virov in odpiranja drugim za skupno dobro. V Italiji obstaja veliko združenj sobivanja, tako katoliškega kot neverskega izvora. Nekatera imajo za cilje družbeno vključenost in spodbujajo gostoljubje, podporo, sprejemanje in vključevanje prikrajšanih skupin (kot so ločenci, ki se znajdejo v stiski, družine s finančnimi težavami, invalidi, brezdomci in brezposelni). V Italiji so nekaterim projektom sobivanja pomagale lokalne neprofitne agencije, ki so oblikovale »drugo blaginjo«, nekakšno obliko stanovanjske podpore (v italijanščini in angleščini: http://www.secondowelfare. it/governi-locali/enti-locali/A%20Casa%20 di%20Zia%20Jessy.html; v italijanščini: http:// www.fhs.it/scheda-progetto.php?cat=1&id_ progetto=28).

Socialno podjetje

V zadnjih letih Evropska komisija namenja veliko pozornosti razvoju načrta za socialno podjetništvo. V programskem obdbju 2014– 2020 bodo zaživela nova orodja EU za kvalitativno rast socialnih podjetij, oblikovana v skladu s Pobudo za socialno podjetništvo in strategijo Europa 2020 (v italijanščini: http:// www.rivistaimpresasociale.it/component/k2/ item/101-imprese-sociali-e-finanziamenti-europei-quale-rapporto-il-caso-del-veneto. html; http://www.rivistaimpresasociale.it/).

Sorazvoj

Sorazvoj trenutno pomeni model razvojnega sodelovanja, v katerem so priseljenci aktivni pri razvoju družbe v svoji domovini in obenem tudi pri gradnji državljanstva v družbi sprejemnici. Cilj sorazvoja tako vključuje »trojno vključenost za migrante, izvorne družbe in družbe sprejemnice: proaktivno in podporno integracijo, spremstvo pri sode-

lovanju z matičnimi državami, obenem pa tudi spodbujanje razvojnega izobraževanja v družbah sprejemnicah o globokih vzrokih migracij« (P. Mezzetti, 2008). Eni najbolj znanih virov so v tem okviru nakazila migrantov v domovino, ki igrajo pomembno vlogo, saj s tem, ko podpirajo gospodarsko rast in omogočajo preživetje velikemu delu prebivalstva, prispevajo h gospodarstvu izvornih držav. Kljub temu številne izkušnje kažejo, kako so nakazila povezana z ekonomsko odvisnostjo lokalnih skupnosti, s povečanim izseljevanjem pa tudi s posledičnimi motnjami v družbeni strukturi, ki postane nezmožna, da bi razvila svoje gospodarstvo in trg dela. Za bolj poglobljeno podatke o tej temi glej: Projekt Parlez-vous GLOBAL (http://www.parlezvousglobal.org/en/migration-co-development/) in Migration Citizenship Education (http:// migrationeducation.de/52.0.html) platforme Network Migration in Europe.

GLOSAR

Izobraževalni priročnik

Stereotipi in predsodki

Živimo v zelo raznolikem in kompleksnem svetu. Prav ta raznolikost, ki je po eni strani navdihujoča, po drugi strani pa presenetljiva, je tista, ki nas v kombinaciji z našimi abstraktinimi mislimi sili v kategorizacijo in posploševanje. Hkrati nas še na vsakem koraku bombardirajo z novimi informacijami. Da bi poenostavili zadeve, naši možgani začnejo proces poenostavljanja, ki ga imenujemo posploševanje in stereotipizacija. Samo po sebi to ni napačno, toda ti isti procesi, če o njih ne razmislimo kritično, so eni glavnih razlogov za pojav diskriminacije. Tako kot predsodek (pogosto negativen odnos do skupine ljudi ali posameznika, ki je pripadnik te skupine ljudi) tudi stereotip pravzaprav temelji na napačnih in nefleksibilnih posploševanjih in lahko ustvarja ter ohranja odnose statusne hierarhije (podrejenosti) med različnimi skupinami.

377

Subsidiarna zaščita

Po obeh svetovnih vojnah je na številnih območjih na svetu prišlo do resnih notranjih konfliktov, ki so sprožili prisilne migracije. V evropski skupnosti je na mednarodni ravni prišlo do potrebe po novih instrumentih zaščite. Med njimi je tudi subsidiarna zaščita, priznana ljudem, ki so bili prisiljeni zapustiti svojo domovino zaradi nevarnosti resnih poškodb zaradi konfliktov ali splošnega nasilja.

Tokovi

»Prostorske interakcije (ali tokovi), kot so preseljevanje ljudi ali širjenje bolezni, naravno tvorijo uteženo omrežje od lokacije do lokacije (graf). Taka geografsko vgrajena omrežja (grafi) so običajno zelo velika. Podatki o preseljevanju iz okrožja v okrožje v ZDA imajo na primer na tisoče okrožij in okrog milijon selitvenih poti. Poleg tega se številne spremenljivke povezujejo s posameznimi tokovi, na primer število migrantov glede na starostne skupine, raven prihodka in zaposlitev. Vizualizacija tovrstnih podatkov in odkrivanje omrežnih struktur, multivariantnih odnosov in istočasno njihovih geografskih vzorcev je izjemno zahtevna naloga« (http:// ieeexplore.ieee.org/xpl/login.jsp?tp=&arnumber=5290710&url=http%3A%2F%2Fieeexplore.ieee.org%2Fxpls%2Fabs_all. jsp%3Farnumber%3D5290710). Glej tudi: interaktivni zemljevid migracijskih tokov (http://blogs.scientificamerican.com/observations/global-migrant-flows-an-interactive-map/).

Travma

Travma je medicinski izraz in se nanaša na poškodbo ali rano. V grščini trauma pomeni rano, poškodbo in izhaja iz besede titrosko, ki pomeni »preluknjati«. Izvirni pomen

besede travma je torej znamenje, poškodba, ki je posledica preluknjane kože. Nedavne raziskave etimologije besede travma (Papadopoulos 2000; 2001; 2002) so osvetlile zanimive nove perspektive, ki kažejo na to, da titrosko izhaja iz glagola teiro, ta pa pomeni »drgniti«. V stari grščini je ta glagol imel dve konotaciji: vdrgniti (vtreti) in zdrgniti, zdrgniti stran. Travma je torej znamenje na ljudeh, ki je posledica nečesa, kar se je drgnilo na njih. Če torej obstajata dve vrsti drgnjenja, imamo lahko dva različna rezultata: zaradi »vdrgnjenja« poškodbe ali rane in zaradi »zdgrnjenja«, npr. pri čiščenju površine, na kateri so bili pred tem madeži (kot kadar uporabimo radirko, da bi zdrgnili stran, kar je napisano na papirju). Ko razmišljamo o beguncih, imajo osebe lahko (psihološke) poškodbe različnih stopenj, ki so posledica izpostavljenosti nasilnim dogodkom (tu govorimo o »vdrgnjenju«), ali pa so morda doživeli (poleg stiske) občutek prenove, pomladitve in poživitve, ko močne in morda tudi škodljive izkušnje izbrišejo predhodne vrednote, navade in življenjski slog, prinesejo pa nov pomen v njihova življenja. Ta drugi pomen drgnjenja ni jezikovni izum ali teoretični abstraktni pojem, temveč ustreza realni situaciji, ko so ljudje po bolečih (»travmatičnih«) dogodkih pretreseni in se počasi začnejo zavedati, da zdaj nase in na svet gledajo drugače. Začnejo na primer bolj ceniti življenje, prijateljstvo in toplino kot pa majhna in nesmiselna opravila« (Papadopoulos R. K. 2006, Refugees and Psychological trauma: psychosocial perspectives).

GLOSAR

Izobraževalni priročnik

Večdimenzionalni pristop/ narava

Večdimenzionalni pristop/narava: V zadnjih 20 letih je znanstvena literatura namenila vedno več raziskav razumevanju pojavov 378

revščine, neenakosti, družbene izključenosti in skušala razumeti njihovo zapleteno večidmenzionalno naravo (v italijanščini: http://www-3.unipv.it/webdsps/docenti/ chiappero/papers/150101Multidimensionalita%27%20nelle%20analisi%20di%20 benessere%20e%20problemi%20di%20 comparazione.pdf). Večdimenzionalni pristop upošteva različne dimenzije družbene vključenosti, kot so prihodek, priložnosti, svoboda, ranljivost in družbena kohezija. ISFOL je izvedel raziskovalni projekt o revščini in blaginji (v italijanščini: http:// www.isfol.it/temi/Inclusione_sociale), ki upošteva večdimenzionalno perspektivo in za teoretični okvir uporablja zmogljivostni pristop Amartye Sena. Raziskovalni projekt je temeljil na večdimenzionalni analizi revščine na podlagi določenih meritev, ki so upoštevale številne dimenzije posameznikovega življenja. Ta model se imenuje MACaD (Večdimenzionalna analiza prikrajšanja zmogljivosti). Predlagano čtivo na to temo: the Occasional Paper Social and Economic Exclusion in Naples' Metropolitan Area (v italijanščini: http://bw5.cilea.it/bw5ne2/opac. aspx?web=ISFL&opac=Default&ids=20248).

Viri

Viri pomenijo vire in sredstva, ki so potrebni za zagotavljanje pomoči in podpore v situaciji, ko sta ti potrebni. Naravni viri so tisti, ki so prisotni v naravi in so lahko obnovljivi ali neobnovljivi. Iz te definicije je razvidno, da so viri v človeških skupnostih opredeljeni na drugačne načine, in sicer glede na njihovo uporabnost pri razvijanju svojih dejavnosti. Obstajajo viri, ki so bili pomembni v nekaterih zgodovinskih obdobjih (pomislite recimo na premog), kasneje pa ne več toliko. Zelo je pomembno razumeti, da vir postane vir na podlagi človeške uporabe, ta pa se spreminja glede na kulturo in način razmišljanja

o okolju. Vsak vir je torej relativna dobrina: njena vrednost je odvisna od tega, kako jo uporabljamo in kako jo predstavljamo (glej poglavje 9.2). Poglejmo na zemljevid Prisotnost virov na afriškem kontinentu (https:// africapoor.wordpress.com/2014/12/30/ africa-or-how-the-rest-of-the-world-is-stealing-all-the-goods-in-the-name-of-democracy-from-deep-green-resistance/), ki kaže na to, kako zahodne države izkoriščajo vire v Afriki. Če ta zemljevid primerjamo z zemljevidom trenutnih konfliktnih in vojnih območij, lahko vidimo tesno povezavo med prisotnostjo virov, uporabo virov in mednarodnimi gospodarskimi interesi.«

GLOSAR

Izobraževalni priročnik

Vroče točke podnebnih sprememb K temu pojmu lahko pristopimo z vidika ranljivosti ali z vidika podnebne reakcije. V prvem primeru vročo točko (http://www.ral. ucar.edu/staff/steinhoff/Exp_summer2013/ Papers/Climate_change/Giorgi_2006.pdf) lahko definiramo kot območje, na katerem so potencialni vplivi podnebnih sprememb na okolje ali različne sektorje dejavnosti lahko še posebej izraziti. V drugem primeru pa lahko vročo točko definiramo kot območje, katerega podnebje je še posebej odzivno na globalne spremembe.

Ženevska konvencija

Konvencija iz leta 1951 o statusu beguncev (http://www.unhcr.org/3b66c2aa10.html), ki jo je sestavila Generalna skupščina Združenih narodov, je ključni pravni dokument za opredeljevanje beguncev, njihovih pravic in pravnih obveznosti držav. Protokol iz leta 1967 je iz Konvencije odstranil geografske in časovne omejitve.

379

Izobraževalni priročnik

Avstrijska nacionalna komisija za UNESCO natančno razloži to idejo: v smislu znanja je globalni državljan sposoben prepoznati svetovne probleme v njihovi družbeni, politični, kulturni, gospodarski in okoljski dimenziji. Za globalnega državljana nacionalne, verske, kulturne in družbene identitete igrajo manj pomembno vlogo v primerjavi s skupno večjo identiteto človeškega bitja. Ko govorimo o vrednotah, globalni državljan spodbuja univerzalne vrednote, kot so pravičnost, enakopravnost, dostojanstvo in spoštovanje. Kar se tiče kompetenc je globalni državljan zmožen samega sebe izprašati in razmisliti o svoji lastni situaciji. Zaveda se povezav med svojimi dejanji in globalnimi učinki, kot so družbene strukture in gospodarski procesi. Razume oblike neenakosti in nepravičnosti na različnih ravneh in pozna možnosti za ukrepanje. Globalni državljan gleda na vprašanja z različnih vidikov in je zato sposoben razumeti teme z različnih položajev. Premore številne družbene kompetence, kot so sočutje, sodelovanje, odgovornost in družbena interakcija z ljudmi z različnimi ozadji. Za podrobnejše informacije si preberite naslednji dokument (v angleščini: http://unesdoc.unesco.org/ images/0022/002277/227729E.pdf; GERMAN: http://www.unesco-schulen.at/sites/default/ files/files/Brosch%C3%BCre%20Global%20 Citizenship%20Education.pdf).

pripisuje krivdo za nekaj negativnega (npr. katastrofo, gospodarsko krizo, kriminal itd.).

GLOSAR

Znanje, vrednote, stališča in kompetence globalnega državljana

Zvračanje krivde (grešni kozel)

Oblika človeškega vedenja, pri katerem nekdo (ali skupina) neupravičeno obtožuje drugo osebo ali skupino ljudi ter mu/ji/jim 380

Izobraževalni priročnik POVEZAVE ZA NADALJNJE RAZISKOVANJE * OPOMBA: Zbrane povezave za nadaljnje raziskovanje so v različnih jezikih, saj so jih zbirali partnerji iz različnih držav.

PODNEBNE SPREMEMBE

concentrations as the growth cycle of plants and trees changes with the seasons.

350.org

350.org is building a global climate movement. Their online campaigns, grassroots organizing, and mass public actions are coordinated by a global network active in over 188 countries. website: http://350.org/

A cultural history of the climate

Earth’s climate has always been variable. Climate change will cause adaptations, migrations, wars or developments. The climate is part of the history of man as well as the development of civilization. A book that allows you to have information on climate change throughout human history and to discover the consequences and adaptation strategies. website: Authors: Journal name: Editor: Politybook Year of publication: 2009 Download file:

A Year in the Life of Earth’s CO2

An ultra-high-resolution NASA computer model has given scientists a stunning new look at how carbon dioxide in the atmosphere travels around the globe. Plumes of carbon dioxide in the simulation swirl and shift as winds disperse the greenhouse gas away from its sources. The simulation also illustrates differences in carbon dioxide levels in the northern and southern hemispheres and distinct swings in global carbon dioxide

POVEZAVE ZA NADALJNJE RAZISKOVANJE

Izobraževalni priročnik

Year of publication: 2014

Cambio climático y salud Nota descriptiva N°266

Una ficha técnica concisa hecha por la Organisación Mondial de la Salud con datos y explicaciones relativos a los impactos del cambio climático sobre la salud de los seres humanos website: http://www.who.int/mediacentre/ factsheets/fs266/es/

Chasing Ice

Follow National Geographic photographer James Balog across the Arctic as he deploys time-lapse cameras designed for one purpose: to capture a multi-year record of the world’s changing glaciers. website: https://chasingice.com/ Year of publication: 2012

Climate Change 2013: The Physical Science Basis

The IPCC has produced a video on its Fifth Assessment Report (AR5). The first part on the Working Group I contribution to AR5 is now

382

available. The other parts will be released with the successive approvals of the other two Working Group contributions and the Synthesis Report in the course of 2014.

Year of publication: 2014 Download file: WorldBank2014.pdf

Climate change and health Fact sheet N°266

Concise fact sheet provided by the World Health Organization with data and brief explanations of the impacts of climate change on human health. website: http://www.who.int/mediacentre/ factsheets/fs266/en/

Year of publication: 2013

Climate change affects the poorest in developing countries

As the impact of climate change gains presence in our everyday lives, many countries have engaged in efforts to mitigate the emission of global greenhouse gases (GHGs) in innovative and cost-effective ways to scale up emissions reductions and foster financial flows, including through so-called carbon market instruments. To support, facilitate and build “readiness” for such instruments, the World Bank established a grant-based global partnership of developed and developing countries that provides funding and technical assistance for the collective innovation and piloting of market-based instruments for the reduction of greenhouse gases emissions. website: http://www.worldbank.org/en/news/ feature/2014/03/03/climate-change- affects-poorest-developing-countries

Climate change and the most vulnerable countries: the imperative to act

POVEZAVE ZA NADALJNJE RAZISKOVANJE

Izobraževalni priročnik

Combating climate change requires concerted action to adapt and mitigate the effects. Even the most stringent mitigation efforts will not be sufficient to alleviate the future impacts of climate change. Being prepared to address near-term impacts is therefore particularly important. However, over the long term unmitigated climate change would likely to exceed the capacity of natural, managed and human systems to adapt. website: http:// www.un.org/ga/president/62/ThematicDebates/ccact/vulnbackgrounder1July.pdf Authors: Journal name: Editor: Year of publication: 2008 Download file: CCVulnerableCountries2008. pdf

Climate Change updates for science teachers

This is a very good website what is specialize in materials for teaching weather and climate to children. You can find and use weather and climate materials in your classroom. There is

383

information on the latest IPCC findings and much more for Science Teachers. website: http://www.metlink.org/climate/pcc-updates-science-teachers/

Dirk Wenzel und Peter Wedel. website: https:// youtu.be/EmirohM3hac Authors: Journal name: Editor: Year of publication: 2009 Download file:

Climate change: How do we know?

Environment and Security Issues in the Southern Mediterranean Region

Here you can read more about the evidence of climate changes website: http://climate. nasa.gov/evidence/ Authors: Journal name: Editor: Year of publication: Download file:

Collapse. How societies choose to fail or succeed

Collapse is a 2005 book by academic and popular science author Jared M. Diamond, which reviews the causes of historical and pre-historical instances of societal collapse - particularly those involving significant influences from environmental changes, the effects of climate change, hostile neighbors, and trade partners - and considers the responses different societies have had to such threats. website: http://cpor.org/ce/Diamond%282 005%29Collapse-HowSocietiesChooseFailureSuccess.pdf Editor: Viking Year of publication: 2005 Download file: Diamond2005.pdf

Die Rechnung

Drei Freunde treffen sich in der Kneipe und berichten aus ihrem Leben. Auto, Urlaub, Energie und Ernährung ergeben ein buntes Klimasündenregister. Mit dem Auftreten der Kellnerin nimmt der Film eine überraschende Wendung... Das Drehbuch zu dem etwa vierminütigen Kurzfilm stammt von Heiner Rosch,

If not addressed and resolved, environmental problems – water shortages, land degradation, pollution – can become security threats. In this respect the Mediterranean is one of the world’s most vulnerable areas. Its basic climatic and environmental features, combined with its cultural, geopolitical and economic complexity, have high potential for social and political instability. website: Authors: Journal name: Editor: Year of publication: 2009 Download file: Environment and Security in the SouthernMeditteranean region.pdf

POVEZAVE ZA NADALJNJE RAZISKOVANJE

Izobraževalni priročnik

Environmental Inequalities in Europe

The WHO Regional Office for Europe has carried out a baseline assessment of the magnitude of environmental health inequality in the European Region based on a core set of 14 inequality indicators. The main findings of the assessment report indicate that socioeconomic and demographic inequalities in risk exposure are present in all countries and need to be tackled throughout the Region. However, the report also demonstrates that each country has a specific portfolio of inequalities, documenting the need for country-specific inequality assessments and tailored interventions on the national priorities. website: http://www.euro.who.int/ data/

384

assets/pdf_file/0010/157969/e96194.pdf Year of publication: 2012 Download file: WHO2012.pdf

European Parliament resolution of 20 April 2012 on women and climate change (2011/2197(INI))

European Parliament resolution of 20 April 2012 on women and climate change (2011/2197(INI)) website: http://www.europarl.europa.eu/

Flood Map

Flood Map may be useful to some extent for flood risk assessment or in flood management, flood control etc. It can help to perform elevation analysis of an are a for any purpose like city/town planning, new construction etc. website: http://ngm.nationalgeographic.com Year of publication: 2013

Gender Equality and Sustainable Development, World survey on the role of women in development The World Survey 2014 is a serious and thoughtful contribution to our understanding of how gender equality relates to sustainable development. This is a resource that strengthens the hands of policy actors in different parts of the world – whether in government, civil society, international agencies, or the private sector. It is my firm hope that it will lead to policies and actions that enhance gender equality and the full enjoyment by women and girls of their human rights.

website: http://www.unwomen.org/~/media/ headquarters/attachments/sections/library/ publication Year of publication: 2014 Download file: UNWOMENsurveyreport2014. pdf

Gender, Climate change and Health

The effects of climate on human society, and our ability to mitigate and adapt to them, are mediated by social factors, including gender This report provides a first review of the interactions between climate change, gender and health. It documents evidence for gender differences in health risks that are likely to be exacerbated by climate change, and in adaptation and mitigation measures that can help to protect and promote health. The aim is to provide a framework to strengthen World Health Organization (WHO) support to Member States in developing health risk assessments and climate policy interventions that are beneficial to both women and men. website: http://www.who.int/globalchange/ GenderClimateChangeHealthfinal.pdf Year of publication: 2010 Download file:

POVEZAVE ZA NADALJNJE RAZISKOVANJE

Izobraževalni priročnik

Global climate change - Vital signs of the planet

A fantastic variety of multimedia interactive features from NASA’s Global Climate Change website. From Climate Change Time-machine, to Sea Level Viewer, and Global Ice Viewer, etc. including a set of quizzes. Very interesting and informative! website: http://climate.nasa.gov/climate_resource_center/interactives

385

Global Climate Risk Index 2014. Who Suffers Most from Extreme Weather Events? Weather-Related Loss Events in 2012 and 1993 to 2012

The Global Climate Risk Index 2014 analyses to what extent countries have been affected by the impacts of weather-related loss events (storms, floods, heat waves etc.). The most recent data available—from 2012 and 1993– 2012—were taken into account. The countries affected most in 2012 were Haiti, the Philippines and Pakistan. For the period from 1993 to 2012 Honduras, Myanmar and Haiti rank highest. website: https://germanwatch.org/en/download/8551.pdf Year of publication: 2012 Download file: Germanwatch2012.pdf

rating with the United Nations Environment Programme ( UNEP ). On the web site it is possible to find projects, maps, graphics and photos about Environmental information management and assessment, capacity building services, outreach and communication tools, methodologies and products. website: http://www.grida.no/about/

Home

In the past 200,000 years, humans have upset the balance of planet Earth, a balance established by nearly four billion years of evolution. We must act now. It is too late to be a pessimist. The price is too high. Humanity has little time to reverse the trend and change its patterns of consumption.

POVEZAVE ZA NADALJNJE RAZISKOVANJE

Izobraževalni priročnik

Global ice viewer

Ice, which covers 10 percent of Earth’s surface, is disappearing rapidly. You can select a topic below to see how climate change has affected glaciers, sea ice, and continental ice sheets worldwide. website: http://climate.nasa.gov/interactives/ global_ice_viewer

Global Sea Level Rise Map

An interactive map showing what it means on the map of the world if the sea level rises for a meter, 2 meters, 3 meters etc… One can pick also certain areas, i.e. Netherlands, Venice, etc… to see what happens to them. website: http://geology.com/sea-level-rise/

GRID Arendal

Web Site of GRID - Arendal , a center collabo-

Year of publication: 2009

Impacts of climate change

TEACHING AND LEARNING FOR A SUSTAINABLE FUTURE, A multimedia teacher education program by UNESCO. Examine the impacts of climate change predicted for different continental regions of the world, including climate change hot spots.

386

website: http://www.unesco.org/education/ tlsf/mods/theme_c/mod19.html? panelfi3#top

Male otoške države in spremembe podnebja

Ta študija, prva v Sloveniji, je posvečena problematiki malih otoških držav in kompleksnosti njihovega bivanja v sodobni mednarodni skupnosti, ko gre za obravnavo in iskanje rešitev za problem, ki za prebivalce teh držav pomeni dilemo med obstojem in izumrtjem. Ta problem se imenuje podnebne spremembe. website: http://www.mednarodni-odnosi. si/cmo/CIR/CIR8_Male%20otoske%20 drzave%20in%20spremembe%20podnebja. pdf Year of publication: 2011

Mednarodni okvir blaženja podnebnih sprememb

Dejstvo je, da so te posledice z vidika življenja na planetu večinoma neugodne in da se vse hitreje povečujejo. Zato je potrebno takojšnje ukrepanje. Z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov se spreminjanje podnebja, ki ga povzroča človek, sicer ne bo zaustavilo, lahko pa se upočasni in zmanjša. Za stabilizacijo segrevanja ozračja največ za dve stopinji Celzija, glede na predindustrijsko raven, bo do leta 2050 potrebno zmanjšanje svetovnih emisij na letni ravni za najmanj polovico glede na sedanjo raven. website: http://www.umar.gov.si/fileadmin/ user_upload/publikacije/dz/2008/dz11- 08.pdf Year of publication: 2008

Menschen im Klimawandel

Die Karte zeigt Orte, an denen Menschen mit den Folgen des Klimawandels zu kämpfen haben. Die Betroffenen berichten von ihren Problemen durch die einschneidenden klimatischen Veränderungen und von ihren Strategien, diese Folgen zu mildern. website: http://www.oxfam.de/menschen_im_klimawandel?hisidfi2846 Authors: Journal name: Editor: Year of publication: 1111 Download file:

Podnebne spremembe, biosfera in varstvo narave, kaj jemo?

POVEZAVE ZA NADALJNJE RAZISKOVANJE

Izobraževalni priročnik

Educational material for the teachers in primary schools wanting to make an eco-quiz with their pupils on the subject of climate change, biodiversity and food. Editor: Društvo DOVES – FEE Slovenia Year of publication: 2014 Download file: Ekokviz_Ucno_gradivo_2014. pdf

Podnebne spremembe; Spreminjam navade, ne podnebja! Priročnik

Verjetno je večina ljudi že slišala za podnebne spremembe, mogoče so celo izrazili resnično zaskrbljenost zaradi tega. Koliko pa v resnici doživljamo podnebne spremembe kot grožnjo? Ker so te spremembe lahko majhne in včasih težko ugotovljive ob običajnih spremembah vremena in podnebja, nas je mnogo prepričanih, da ne bodo vplivale na naša življenja. Vendar so nekateri deli sveta (tako ljudje kot okolje) že prizadeti zaradi sprememb podnebja, ki jih povzroča človek. Na žalost kaže, da mnoge države v razvoju nosijo

387

najtežje breme podnebnih sprememb, čeprav gre vzroke zanje iskati predvsem v dejavnostih razvitih držav. website: http://www.focus.si/files/Publikacije/ prirocnikCC.pdf Year of publication: 2005

Poverty and Climate Change. Reducing the Vulnerability of the Poor through Adaptation

While climate change is a global phenomenon, its negative impacts are more severely felt by poor people and poor countries. They are more vulnerable because of their high dependence on natural resources, and their limited capacity to cope with climate variability and extremes. Experience suggests that the best way to address climate change impacts on the poor is by integrating adaptation responses into development planning. This is fundamental to achieve the Millennium Development Goals, including the over-arching goal of halving extreme poverty by 2015, and sustaining progress beyond 2015. website: http://www.oecd.org/env/ cc/2502872.pdf Year of publication: 2002 Download file: PovertyandClimateChange.pdf

Year of publication: 2010

POVEZAVE ZA NADALJNJE RAZISKOVANJE

Izobraževalni priročnik

Quattro passi nel clima L’effetto serra

Cos’è l’effetto serra e perchè preoccuparsene? Quali sono i gas serra e su quali di essi agisce l’uomo? In questo video sono spiegati brevemente, in modo semplice ma chiaro e rigoroso gli aspetti di base dell’effetto serra e del perchè ce ne dobbiamo preoccupare.

Quattro passi nel clima I cambiamenti climatici

Il clima si è sempre modificato durante la storia del Pianeta: perchè dovremmo preoccuparcene oggi? Questo breve video spiega in modo semplice, ma esaustivo cos’è il cambiamento climatico e perchè è una questione importante ed attuale.

Year of publication: 2010

Quattro passi nel clima L’impatto dei cambiamenti

Breve video che accompagna alla scoperta di quanto si riscalderà nel futuro il pianeta e delle conseguenze, ovvero dell’impatto dei

388

cambiamenti climatici e di qual è la “soglia di sicurezza” per evitare danni catastrofici da cambiamenti climatici.

climate change

The paper examines the issue of scale of governance relevant for adaptation. It illustrate, in particular, the adaptation in agriculture and outline the insights from interdisciplinary development studies that can inform the climate change debates. website: http://www.researchgate.net/ profile/W_Adger/publication/23992035_Scales_of_governanc Year of publication: 2001

Selected significant climate anomalies and events in 2014 Year of publication: 2010

Quattro passi nel clima Le buone pratiche

Breve video sul cambiamento climatico ed esempi concreti di scelte quotidiane che possiamo fare per mitigarne gli effetti.

POVEZAVE ZA NADALJNJE RAZISKOVANJE

Izobraževalni priročnik

This is a map. Material provided in this map was compiled from NOAA’s NCDC State of the Climate Reports and the WMO Provisional Status of Climate in 2014. There is overview where was the warmest or wettest year ect. website: https://www.ncdc.noaa.gov/sotc/ service/global/extremes/201413.gif Year of publication: 2014

Storia culturale del clima

Il clima della terra è sempre stato variabile. I cambiamenti climatici provocano adattamenti, migrazioni, guerre o evoluzioni. Il clima è parte della storia dell’uomo così come dello sviluppo delle civiltà. Un libro che permette di avere informazioni sui cambiamenti climatici nel corso di tutta la storia umana e di scoprire conseguenze e strategie di adattamento. Editor: Bollati Boringhieri Year of publication: 2013 Year of publication: 2010

Scales of governance and environmental justice for adaptation and mitigation of

Terrestrial essential climate variables for climate change assessment, mitigation and adaptation

389

FAO report on terrestrial essential climate variables for climate change assessment, mitigation and adaptation. website: http://www.fao.org/gtos/doc/pub52. pdf Editor: FAO Year of publication: 2008 Download file: 5.1a

The countries most vulnerable to climate change, in 3 maps

The article by Ana Swanson poses questions like What is the best place to weather climate change? Research by the Notre Dame Global Adaptation Index, or ND-GAIN, suggests it is Scandinavia. In a pinch, though, any developed country will do. As these maps by ND-GAIN illustrate, developed countries are far less vulnerable than developing countries to the risks of climate change. ND-GAIN ranks 175 countries both by vulnerability and readiness to adapt to climate change. The group measures vulnerability by considering the potential impact of climate change on six areas: food, water, health, ecosystem service, human habitat and infrastructure. The readiness rank weights portions of the economy, governance and society that affect the speed and efficiency of adaptation projects. website: http://www.washingtonpost.com/ news/energy-environment/wp/2015/02/03/ the-countries-most-vulnerable-to-climate-change-in-3-maps/ Year of publication: 2015 Download file: AnaSwanson.pdf

The Global Call for Climate Action

The GCCA is a diverse network of more than 450 nonprofit organizations in more than 70 countries with a shared goal — a world safe from runaway climate change. The GCCA harnesses the strengths of faith, development, science, environment, youth, labour, and other civil society organisations to mobilise citizens and galvanise public opinion in support of urgent climate action. website: http://tcktcktck.org/

POVEZAVE ZA NADALJNJE RAZISKOVANJE

Izobraževalni priročnik

These Are The Countries Most Vulnerable To Climate Change

Which countries will be the most affected? The ones that have contributed the least to altering the planet. A deeply unfair consequence of climate change is that those who’ve done least to cause it are likely to be most affected. Most of the historical build-up of gases in the atmosphere has come from countries in the North. And yet, it’s the Global South that will bear the brunt in flooding, storms, and droughts. These countries tend to have fewer defenses and emergency resources and more of their economies at risk from extreme weather. website: http://www.fastcoexist. com/3031376/these-are-the-countries-most-vulnerable-to-climate-change Year of publication: 2014 Download file: Countries Most Vulnerable To Climate Change_Article.pdf

390

This changes Everything: Capitalism vs the Climate

The direct connection of the present -unprecedented environmental crisis with our whole production and consumption capitalistic system, and unveils the negationist approach (toward the anthropogenic causes of Climate Changes) which is counteracting any real change . Klein also makes an inventory of the successful experience around the World in the path of cutting greenhouse emissions and reducing global environmental inequalities. Editor: Simon & Shulster Year of publication: 2014

recognized as a global priority issue. Climate change is a sustainable development challenge, with broad impacts not only on the environment but also on economic and social development. The effects of climate change will vary among regions, and between different generations, income groups and occupations as well as between women and men. Due, in part, to their lower adaptive capacities, developing countries and people living in poverty are likely to experience significant impacts. website: http://www.un.org/womenwatch/ feature/climate_change/

POVEZAVE ZA NADALJNJE RAZISKOVANJE

Izobraževalni priročnik

Una rivoluzione ci salverà – perché il capitalismo non è sostenibile

Il libro evidenzia le connessioni tra l’attuale crisi ambientale -senza precedenti nella sotria, e il sistema di produzione e consumo capitalistico, rivelando anche la presenza di un forte approccio negazionaista (verso l’origine antropogenica del Cambiamento Climatico) che sta contrastando ogni tentativo di reale cambiamento. La Klein fa inoltre un inventario delle varie esperienze -da una parte all’altra del globo, ma principalmente dal Sud Globale, che puntano a tagliare le emissioni di gas climalteranti e a ridurre le diseguaglianze ambientali. Editor: Rizzoli Year of publication: 2015

Women, Gender Equality and Climate Change

The threat of climate change, manifested in the increase of extreme weather conditions such as, droughts, storms or floods, has been

391

OKOLJSKA PRAVIČNOST “Hunger”

Warum ist die Bekämpfung von Hunger so schwierig? Fakt ist: Es werden zehn Prozent mehr Lebensmittel produziert als man benötigt, um alle Menschen satt zu bekommen. Marcus Vetter und Karin Steinberger sind in fünf Ländern auf Spurensuche gewesen: Was sind die Gründe für Hunger? website: http://www.ardmediathek.de/tv/ Reportage-Dokumentation/Hunger- Dokumentation-%C3%BCber-Menschen-d/ Das-Erste/Video? documentIdfi5685584&bcastIdfi799280 Year of publication: 2010

A boy and his world (O menino eo mundo)

The story of a countryside boy who goes on a journey to find his father is apparently simplistic, but tackles some serious themes such as poverty, industrial revolution and consumerism. A cautionary tale of globalization in a refreshingly original animated film from Brazil, with music and sounds from various instruments as a way to propel the story. website: http://omeninoeomundo.blogspot. com.br/p/blog-page_9.html Year of publication: 2013

Anatomia di una rivoluzione Giustizia, ambiente e lavoro per invertire la rotta e battere la crisi

A partire dall’analisi della crisi mondiale (economica, finanziaria, ecologica, alimentare, energetica e migratoria), dai limiti dell’ambientalismo e dal fallimento dello sviluppo sostenibile, il testo esamina la nascita dei movimenti della giustizia ambientale. Affronta, inoltre, le relazioni tra diritti della natura e diritti umani, tra razzismo ambientale e movimenti, tra democrazia deliberativa e filosofia pluralista. website: Authors: Journal name: Editor: Castevecchi Editore Year of publication: 2012 Download file:

POVEZAVE ZA NADALJNJE RAZISKOVANJE

Izobraževalni priročnik

Atlante Italiano dei Conflitti Ambientali

L’Atlante Italiano è stato realizzato nell’ambito del progetto Ejolt. E’ la prima piattaforma web italiana geo referenziata, di consultazione gratuita, costruita assieme a dipartimenti universitari, ricercatori, giornalisti, attivisti e comitati territoriali, che raccoglie le schede descrittive delle più emblematiche vertenze ambientali italiane. website: http://atlanteitaliano.cdca.it/

Befreiung vom Ueberfluss. Auf dem Weg in die Postwachstumsoekonomie

Noch ist die Welt nicht bereit, von der Droge »Wachstum« zu lassen. Aber die Diskussion über das Ende der Maßlosigkeit nimmt an Fahrt auf. Der Nachhaltigkeitsforscher Niko Paech liefert dazu die passende Streitschrift, die ein »grünes« Wachstum als Mythos entlarvt. Dabei gelten »grünes« Wachstum und »nachhaltiger« Konsum als neue Königswege. Doch den feinen Unterschied – hier »gutes«, dort »schlechtes« Wachstum – hält Paech für Augenwischerei. In seinem

392

Gegenentwurf, der Postwachstumsökonomie, fordert er industrielle Wertschöpfungsprozesse einzuschränken und lokale Selbstversorgungsmuster zu stärken. Diese Art zu wirtschaften wäre genügsamer, aber auch stabiler und ökologisch verträglicher. Und sie würde viele Menschen entlasten, denen im Hamsterrad der materiellen Selbstverwirklichung schon ganz schwindelig wird. website: Authors: Journal name: Editor: oekom Verlag Year of publication: 2012 Download file:

Beyond the limits: global collapse or a sustainable future

In 1972 The Limits of Growth , sponsored by the Club of Rome and produced by a research team on a MIT computer programmed with a World3 model, created a stormy sensation. Denounced as eco-gloom and doom, the book also became a keystone of the era’s environmentalism. Now on the eve of the June U.N. Earth Summit, three of the researchers give World3 another run. Although many books and reports examine “sustainability,” the authors provide unique insights thanks to their background in systems analysis. Society has gone into overshoot, they argue, a state of being beyond limits without knowing it. These limits are more like speed limits than barriers at the end of the road: the rate at which renewable resources can renew themselves, the rate at which we can change from nonrenewable resources to renewable ones, and the rate at which nature can recycle our pollution. Without being a catch-all on the environmental crisis, the book shows how we are overshooting such crucial resources as food and water while overwhelming nature with pollutants like those cau-

sing global warming. World3 runs 13 future scenarios and learns that we can only avoid collapse by unplugging the exponential growth in population (two billions people in the past 20 years) and industrial production (doubled in the past 20 years). website: Authors: Journal name: Editor: Year of publication: 1992 Download file:

Biodiversity regulation of ecosystem services

The book chapter on ecosystem services website: www.unep.org/maweb/documents/ document.280.aspx.pdf Editor: Hassan R., Scholes R., Ash N. Year of publication: 2005 Download file: 1.3a

POVEZAVE ZA NADALJNJE RAZISKOVANJE

Izobraževalni priročnik

Buen Vivir. Per una nuova democrazia della terra

Il testo espone il tema del “buen vivir”, un nuovo paradigma di civilizzazione basato su una vita in armonia con la natura, uno dei principi fondanti delle costituzioni di di Bolivia e Ecuador. website: Authors: Journal name: Editor: EDIESSE Year of publication: 2011 Download file:

Conflitti Ambientali

Una panoramica dei principali conflitti ambientali nel mondo: come si generano, chi ne sono i protagonisti, come si ricollegano ai concetti di giustizia ambientale e di debito ecologico. website: Authors: Journal name: Editor: Edizioni Ambiente Year of publication: 2011 Download file:

Corsa alla terra (Land rush)

Un report d’inchiesta del programma TV di

393

Rai Tre “Report” sul fenomeno del land grabbing. Fornisce informazioni specifiche su come, con la crisi economica iniziata nel 2007, gli speculatori hanno iniziato a passare dai prodotti finanziari all’agrobusiness, scommettendo sulle fluttuazioni dei prezzi dei prodotti agricoli. website: http://www.rai.tv/dl/RaiTV/programmi/ media/ContentItem-ed703d3b-6276-4f49-8b55-5b1de4fdd21a.html Year of publication: 2011

Ecologia dei poveri. La lotta per la giustizia ambientale

Un libro fondamentale per approfondire il tema della Giustizia Ambientale, che si interroga sul perché l’Ambientalismo tradizionale, del “Nord” abbia fallito, definendo con chiarezza come i problemi sociali siano creati da conflitti ecologici distributivi, cioè non si possa separare la questione ambientale dal piano sociale ed economico. website: Authors: Journal name: Editor: Rizzoli Year of publication: 2009 Download file:

Ejolt - Environmental Justice Organisations, Liabilities and Trade

Ejolt is an FP7 project supported by the European Commission that run from 2011-2015. The project supports the work of Environmental Justice Organisations, uniting scientists, activist organisations, think-tanks, policy-makers from the fields of environmental law, environmental health, political ecology, ecological economics, to talk about issues related to Ecological Distribution. website: www.ejolt.org Authors: Journal name: Editor: Year of publication: Download file:

Enel, L’acqua della Patagonia tutta d’un sorso

La regione di Aysen, nella Patagonia Cilena, è

una delle aree più ricche di acqua al mondo. Il progetto di deviazione dei fiumi Pascua e Baker Rivers, per la produzione di energia idroelettrica, presentato dal governo cileno, avrebbe costretto la comunità Mapuche dell’area ad uno spostamento forzato. Il documentario mostra i primi passi della Campagna “Patagonia Sin Represas”. website: Authors: Journal name: Editor: Year of publication: 2010 Download file:

Environmental Conflicts in Italy - Poster Presentation The visual maps summarizes case studies and research about the over 330 open environmental conflicts in Italy. This synthesis highlights the tension between modernization and environment. website: https://www.academia.edu/52215 53/Environmental_Con_icts_in_Italy_-_Poster_Presentation

POVEZAVE ZA NADALJNJE RAZISKOVANJE

Izobraževalni priročnik

Environmental footprint calculator Our lifestyle choices make up our environmental footprint. Measuring yours takes less than 5 minutes and could change the way you live… How big is your environmental footprint? How many planets will you consume today? website: http://footprint.wwf.org.uk/

Environmental Justice Atlas

The environmental justice atlas documents and catalogues social conflict around environmental issues. It is a teaching, networking and advocacy resource for whom want to learn more about the often invisible environmental conflicts taking place in the world. website: http://ejatlas.org/ Year of publication: 2014

394

Environmental Justice Atlas

The EJ Atlas collects stories of communities struggling for environmental justice from around the world. It aims to make these mobilization more visible, highlight claims and testimonies and to make the case for true corporate and state accountability. It also attempts to serve as a virtual space for those working on EJ issues to get information, find other groups working on related issues. website: http://ejatlas.org/

Global allinace for rights of nature

The web site of Global Alliance for Rights of Nature, ‘a worldwide movement creating human communities that respect and defend the rights of Nature’. website: http://therightsofnature.org/

Globalizacija in okoljska pravičnost - koncept okoljskega prostora

Prispevek izhaja iz ugotovitve, da je izčrpavanje naravnih virov in pritiskov na okolje prvič v zgodovini človeške vrste privedlo do začetnih znakov prestopanja zgornjih planetarnih mej zmogljivosti okolja. Prevladujoči antropocentrizem sedanjosti se v senci krize svetovnega okolja sooča s potrebo po radikalnejši ekologizaciji vrednot, ekoljski etiki (ekocentrizmu) in globalni okoljski pravičnosti. website: Authors: Journal name: Editor: Year of publication: 2001 Download file:

How many species are there on Earth and in the ocean?

The paper on global species richness. website: http://www.soc.hawaii.edu/mora/PressNumbe-

rOfSpeciesPaper/Mora%20033.pdf Year of publication: 2011 Download file: 1.2c

Il Paese dei fuochi. Viaggio nell’Italia del biocidio.

La pubblicazione fornisce un’analisi della situazione italiana relativa ai crimini ambientali, partendo dai casi più clamorosi e andando oltre. website: http://asud.net/il-paese-dei-fuochi-viaggio-nellitalia-del-biocidio2015/ Year of publication: 2015 Download file: il-paese-dei-fuochi-WEB.pdf

POVEZAVE ZA NADALJNJE RAZISKOVANJE

Izobraževalni priročnik

Jiffijev ekokviz

Dobrodošli v Jiffijevem ekokvizu. Z igro boste preverili svoje znanje o okoljskih vprašanjih in svoj vizualni spomin! Kviz je sestavljen iz vprašanj o štirih temah - zraku, zemlji, vodi in energiji. Vprašanja temeljijo na situacijah, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju - doma, na delovnem mestu, v prostem času in pri nakupovanju. website: http://ec.europa.eu/environment/ archives/toolkits/jiffy_quiz/jiffy_quiz_sl.htm

Journey of the smartphone

With the help of this poster / infographic you can learn about the life cycle of your mobile phone and learn about your own responsibility as consumers in influencing what is one of the greatest environmental injustices and consequently environmental crimes of the Western world, the extraction of valuable Coltan used for the manufacturing of microchips for various electronic devises, and electronic waste dumping in Africa and Asia. website: Authors: Journal name: Editor: Year of publication: 2015 Download file: journey of the smartphone.pdf

395

Juice Rap News: The New World Order

A short video from australian rap duo Girodanno Nanni and Hugo Farrant. In this video clip the authors use the power of rap poetry and visual animation to convey the message of our shared participation in perpetuating systemic exploitation and violence. Through a rap-duet of two fictional characters (a conspiracy theorist and a representative of the world elite) the discuss our need to deny complicity in systemic harm - in order that we can keep reproducing the kind of lifestyles we are accustomed to. They also take an ironic view of the psychological crutch that shifting responsibilites solely on political and economic elites provide for the preservation of our positive self- image and assumed innocence. (subtitles available in many languages)

vágó projektjének kutatási eredményeit is. website: http://kornyezetiigazsagossag.hu/ zarotanulmany.pdf Editor: Védegylet Egyesület Year of publication: 2010 Download file: zarotanulmany.pdf

La conversione ecologica. There is no alternative

È possibile la conversione ecologica? Il testo mostra che è un progetto possibile, ma solamente attraverso un cambiamento radicale. website: Authors: Journal name: Editor: Nda Press Year of publication: 2011 Download file:

POVEZAVE ZA NADALJNJE RAZISKOVANJE

Izobraževalni priročnik

Oil for nothing

Oil for nothing starts from a simple question: where does the gasoline we use every day come from? And the answer: largely from Nigeria, sub-Saharan Africa’s largest oil exporter but also one of the poorest countries in the continent. In the Niger Delta the devastating impacts of oil extraction are found everywhere, stretching over 50 years of oil exploitation with no visible benefit to local communities.

Year of publication: 2014

Környezeti igazságosság Magyarországon

Ez egy tanulmány a környezeti igazságosságról Magyarországon. Bemutatja a környezeti igazságosság fogalmát, a magyarországi kontextust és eseteket, valamint a Védegylet témába

Year of publication: 2012 396

Oil for nothing

Oil for nothing parte da una semplice domanda: da dove viene il carburante che usiamo ogni giorno? La risposta è: in gran parte dalla Nigeria, il principale esportatore di petrolio dell’Africa sub-sahariana, ma anche uno dei paesi più poveri del continente. Nel Delta del Niger gli impatti devastanti dell’estrazione di petrolio sono visibili ovunque e derivano da oltre 50 anni di sfruttamento dei giacimenti, avvenuto senza benefici visibili per le comunità locali. website: http://www.recommon.org/video-oil-for-nothing/ Year of publication: 2012

Pollination services sustainable agriculture

The material on pollination sustainable strategies elaborated by FAO website: http://www.fao.org/fileadmin/ templates/agphome/documents/Biodiversitypollination/Pollination-FolderFlyer_web.pdf Editor: FAO Year of publication: 2015 Download file: 1.3b

(3) psychoanalysis can serve as an important tool for ideology critique, helping to expose the socioeconomic contradictions and antagonisms that development persistently disavows (eg inequality, domination, sweatshop labour). Year of publication: 2014

Raising Resistance

Der Dokumentarfilm Raising Resistance von Bettina Borgfeld und David Bernet erzählt vom Kampf der Campesinos, der Kleinbauern Paraguays, gegen die sich immer aggressiver im Land ausbreitende Gen-Soja-Produktion und beschreibt anhand dieses Konfliktes die globalen Auswirkungen, die der Einsatz modernster Gentechnik im 21. Jahrhundert auf Mensch und Natur hat. Eine Parabel über das Verdrängen von Leben, von Menschen, von der Vielfalt der Pflanzen und Kulturen. Und darüber wie Widerstand entsteht, sowohl beim Menschen als auch in der Natur.

POVEZAVE ZA NADALJNJE RAZISKOVANJE

Izobraževalni priročnik

Psychoanalysis and development: contributions, examples, limits

Drawing on the work of Lacan and Žižek, the article emphasises three key points: (1) psychoanalysis can help uncover the unconscious of idea of development – its gaps, dislocations, blind spots (2) the important psychoanalytic notion of jouissance (enjoyment) can help explain why development discourse endures, that is, why it has such sustained appeal, and why we continue to invest in it despite its many problems; and

Year of publication: 2011

Renegotiating epistemic privilege and enchantments with modernity: the gain in the loss of the entitlement to control and define everything This paper addresses challenges of theorizing

397

the renegotiation of epistemic privilege in the discipline of education. The first part of the paper offers partial conceptual tools for analyses and articulations that intend to work through the difficulties of teaching and learning about inequalities and complicities, the type of learning that tends to be resisted by those over-socialised and highly invested in modernist ideals (which often represents the majority of students). The second part presents reflections on the translation of these insights into in-service and pre-service educational contexts, conceptualised as a renegotiation of epistemic privilege. website: https://www.umassd.edu/media/ umassdartmouth/seppce/edleadership/ Vanessa_Oliveira_ Year of publication: 2013

Review of experience with ecological networks, corridors and buffer zones Review of experience with ecological networks, corridors and buffer zones website: www.cbd.int/doc/publications/cbd-ts-23.pdf Editor: Secretariat of the Convention on Biological Diversity Year of publication: 2006 Download file: 1.5a.pdf

The Darker Side of Western Modernity

During the Renaissance and the Enlightenment, coloniality emerged as a new structure of power as Europeans colonized the Americas and built on the ideas of Western civilization and modernity as the endpoints of historical time and Europe as the center of the world. Walter D. Mignolo argues that coloni-

ality is the darker side of Western modernity, a complex matrix of power that has been created and controlled by Western men and institutions from the Renaissance, when it was driven by Christian theology, through the late twentieth century and the dictates of neoliberalism. This cycle of coloniality is coming to an end. Two main forces are challenging Western leadership in the early twenty-first century. One of these, dewesternization, is an irreversible shift to the East in struggles over knowledge, economics, and politics. The second force is decoloniality. Mignolo explains that decoloniality requires delinking from the colonial matrix of power underlying Western modernity to imagine and build global futures in which human beings and the natural world are no longer exploited in the relentless quest for wealth accumulation. Year of publication: 2011

POVEZAVE ZA NADALJNJE RAZISKOVANJE

Izobraževalni priročnik

The Environmentalism of the Poor: A study of ecological conflicts and valuation

A fundamental essay to delve into the issue of Environmental Justice. Alier explains why the traditional “Northen” Environmentalism never succeded, clearly defining how social problems are always created by ecological distributive conflicts, and that environmental issues cannot be separated by the economic and social ones. Editor: Edward Ellgar Publishin Limited Year of publication: 2002

This Changes everything, Capitalism vs the Climate Klein exposes the myths that are clouding

398

the climate debate.  We have been told the market will save us, when in fact the addiction to profit and growth is digging us in deeper every day. We have been told it’s impossible to get off fossil fuels when in fact we know exactly how to do it—it just requires breaking every rule in the “free-market” playbook: reining in corporate power, rebuilding local economies, and reclaiming our democracies. website: http://thischangeseverything.org/ Editor: Simon & Schuster Year of publication: 2015

Towards environmental justice success in mining conflicts: An empirical investigation

This report sets out to provide evidence-based support for successful environmental justice (EJ) activism and assess the constituents and outcomes of contemporary socioenvironmental mining conflicts by applying a collaborativ statistical approach to the political ecology of mining resistances. The empirical evidence covers 346 mining cases from around the world, featured on the EJOLT website as The EJOLT Atlas of Environmental Justice. website: http://www.ejolt.org/wordpress/ wp-content/uploads/2015/04/EJOLT_14_ Towards-EJ-success-mining-low.pdf Editor: EJOLT Report No. 14 Year of publication: 2015 Download file: EJOLT_14_Towards-EJ-success-mining-low.pdf

Új Eldoradó / New Eldorado

Van egy csodálatos falu Romaniában, Roşia

Montană (Verespatak). Sokszáz éves házak vannak itt, és házaikhoz, földjükhöz ragaszkodó emberek. A környező hegyek 300 tonna aranyat és ezüstöt rejtenek. Egy kanadai-román vállalat, a Roşia Montană Gold Corporation új aranybányát nyitna, ehhez modern technikát ígér. A helyieket új modern házakba költöztetné, miközben a régi házakat lerombolná. Lenne arany, Lenne ezüst. Lenne Új Eldoradó. Miközben egy 800 hektáros ciántároló is épülne egy 180 méter magas gáttal. website: http://film.indavideo.hu/video/f_j_ eldord Year of publication: 2004

POVEZAVE ZA NADALJNJE RAZISKOVANJE

Izobraževalni priročnik

Virtù che cambiano il mondo. Partecipazione e conflitto per i beni comuni Ogni capitolo di questo testo presenta una “virtù” necessaria per avviare il processo di cambiamento necessario nel mondo, con un particolare riferimento ai conflitti sociali e ai processi partecipativi in cui sono nate nuove forme di pensiero, nuove scelte e attitudini. Feltrinelli Year of publication: 2013

Voices of Transition

„Voices of Transition“ ist ein unabhängig produzierter, 66 minütiger Dokumentarfilm des deutsch-französischen Filmemachers Nils Aguilar. Er zeigt eingängige und mitreißende Beispiele des sozialökologischen Wandels in England, Frankreich und Kuba. Pioniere wie Rob Hopkins, Gründer der Transition-Town-Bewegung, oder Fernando Funes, herausragender Wissenschaftler und Theoretiker der „agrarökologischen Revolution” in Kuba,

399

verdeutlichen im Film, wie man den Herausforderungen von Klimawandel, knappen Ressourcen und drohenden Hungersnöten mit neuen Wegen entgegentreten kann. website: http://voicesoftransition.org/de/shop Year of publication: 2012

We feed the world

The documentary provides an analysis of modern agriculture and industrial livestock production highlighting the distorted dynamics that characterize global food production and distribution. It highlights how European Union export subsidies are destroying local farmers’ life conditions in Africa and South America. website: https://archive.org/details/EuropeanUnionStarvesPoorCountriesOfTheWorld Year of publication: 2005

We feed the World - Essen global

aspirations, our desires and re-establishing connections between people and the world around us. He challenges the mainstream perceptions of benefits of technological and economic progress and speaks about resulting alientation and destitution. Prince Ea’s lyrics suggest the need for an existential, rather than a political paradigmatic shift - a shift in being, not a shift in doing.

POVEZAVE ZA NADALJNJE RAZISKOVANJE

Izobraževalni priročnik

Year of publication: 2014

Wild Law A Manifesto for Earth Justice

The author describe the ‘Earth governance’ and ‘Earth jurisprudence’ and gives practical guidance on how to begin moving towards it, fusing politics, legal theory, quantum physics and ancient wisdom. Year of publication: 2011

Why I think this world should end?

Young raper Prince Ea talks about the need to end our world - not in terms of physcial destruction, but in terms of re-orienting our

400

OKOLJSKE MIGRACIJE A THEORY OF MIGRATION

What are the drivers of migration, what makes people migrate. website: http://www.students.uni-mainz.de/ jkissel/Skripte/Lee.pdf Year of publication: 1966

A világ az iskolában - Tanulmányok a globalizációról tanároknak

A cikkgyűjtemény a globalizáció témáját járja körül, és elsősorban tanároknak szól. Olyan témák kerülnek elő, mint a migráció, a mezőgazdasági kereskedelem vagy a globalizáció-kritikus mozgalmak. website: https://drive.google.com/file/d/0B5TgEhR6R1MbSU5mVXZsMkFKdzg/edit Editor: Udvarhelyi Éva Tessza, Koppány Judit Year of publication: 2009

Abu Haraz

A film about a small village of Abu Haraz in northern Sudan, which does not exist anymore due to the construction of the Merowe Dam. For 7 years Polish filmmaker Maciej Drygas followed the daily lives of the community that had to escape the flood and leave behind their beloved ancestral land. website: Authors: Journal name: Editor: Year of publication: 2013 Download file:

Action Approaches for Environmentally Induced Migration This paper addresses some key points regarding this issue; first, it reflects on some of the most

recent arguments in the international debate on environmentally induced migration. By doing so, several questions shall be answered: how severe is the problem of (expected) environmentally induced migration from a global perspective, and what do we know about the complex linkages between environmental factors and migration? Furthermore, how can environmental migration be classified according to the different environmental factors that are impacting human livelihoods and what are its implications? Reflecting on the current literature in different disciplines dealing with this issue, this paper finally comes up with some policy recommendations on how to face and govern environmentally induced migration on several levels. website: http://www.network-migration.org/rethinking-migration-2011/2/papers/Schraven.pdf Year of publication: 2011 Download file: Schraven2011.pdf

POVEZAVE ZA NADALJNJE RAZISKOVANJE

Izobraževalni priročnik

Alptraum im Fischerboot - Afrikas Flüchtlinge und Europas Fischereipolitik

Der Film stellt einen Zusammenhang her zwischen der Überfischung vor Westafrikas Küste und der zunehmenden Zahl von Flüchtlingen, die mit ihren Pirogen die gefährliche und oft tödliche Überfahrt in den reichen Westen wagen. Denn in den Gewässern Senegals gibt es immer weniger Fische. Verantwortlich dafür sind nicht nur die immensen Fangquoten subventionierter EU-Kutter, sondern auch aggressive Fangmethoden und illegale Fischerei. website: http://www.filmeeinewelt.ch/deutsch/ pagesnav/framesE4.htm?../pagesmov/52056 Year of publication: 2007 401

Brief for GSDR 2015 - Climate Change Responses: Mitigation and Adaptation for Whom?

This brief summarises some recent critiques of our responses to climate change and highlights the ways in which the global poor, who will suffer the most from climate change, are being further marginalised as a result of mitigation and adaptation responses, through hierarchies and social stratification at all scales. website: https://sustainabledevelopment.un.org/content/documents/639992-AdamsClimate%20Change%20Responses_Mitigation%20and%20Adaptation%20for%20Whom. pdf Authors: Journal name: Editor: Year of publication: 2015 Download file: AdamsMcNamara2015.pdf

Causes and effects of rural - urban migration in borno state: a case study of maiduguri metropolis

In recent years the rate of rural-urban migration has become alarming as more people drift into the urban centres from the rural areas; it is against this backdrop that this paper examined the causes and effects of rural-urban migration in Borno state with particular reference to Maiduguri Metropolis. A survey was carried out amongst 150 respondents drawn from within the metropolis and the results indicates that the major causes of rural urban migration are; search for better education, employment, and business opportunities. Others are identified as poverty, unemployment,famine, and inadequate social amenities in the rural areas. While some of the effects of rural-urban migration are; rural-urban migration brings pressure on urban housing and the environment,high rate

of population growth in the urban centres also lessens the quality of life,overpopulation encourages crime rate in the society and rural-urban migration slows down the pace of development of the rural areas.It is recommended that the Government should strive to provide social amenities and facilities in the rural areas and also provide jobs for the citizens in the rural areas.In addition to this Vocational training centres should be established in the rural centres for training of the productive youths for self emplyment. website: http://www.ajbms.org/articlepdf/ ajbms_2011_1130.pdf Download file: BornoState.pdf

POVEZAVE ZA NADALJNJE RAZISKOVANJE

IzobraĹževalni priroÄ?nik

Chi sono i profughi ambientali

Un breve video informativo sul tema dei migranti ambientali: Il cambiamento climatico e il peggioramento delle condizioni ambientali nel Sud Globale spinge ogni anno 6 milioni di persone a lasciare i loro territori di origine.

Year of publication: 2014

402

Climate change and forced migration

In this article the author first tries to understand why the environmental aspect of the study of migration and refugees has, up until now, been neglected. Then he proposes a definition of population movements induced by environmental factors, before concentrating on climate aspects by providing a synthesis of results put forward by researchers. Finally, we will he examines forecasts for future developments. website: http://www.unhcr.org/47a316182. html UNHCR Year of publication: 2008 Download file: Piguet_2008.pdf

Climate change and migration - evidence from the Middle East and North Africa

A World Bank study on climate change and migration. Climate change and migration are major concerns in the MENA region, yet the empirical evidence on the impact of climate change and extreme weather events on migration remains limited. Information is broadly lacking on how households in vulnerable areas perceive changes in the climate, how they are affected by extreme weather events, whether they benefit from community and government programs to help them cope with and adapt to a changing climate, and how these conditions influence the decision of household members to migrate, either temporarily or permanently. This introductory chapter summarizes briefly the main results of the study which relied on existing data as well as focus groups and new household surveys collected in 2011 in Algeria, the Arab Republic of Egypt, Morocco,

the Syrian Arab Republic, and the Republic of Yemen. website: http://www- wds.worldbank.org/ external/default/WDSContentServer/WDSP/ IB/2014/07/17/000442464 Editor: The World Bank Year of publication: 2014 Download file: Climate_change_and_migration_WorldBank.pdf

Cohousing e condomini solidali. Guida pratica alle nuove forme di vicinato e vita in comune

POVEZAVE ZA NADALJNJE RAZISKOVANJE

Izobraževalni priročnik

Guida pratica alle nuove forme di vicinato, con una raccolta di esperienze da Paesi (Belgio, Svezia, Olanda, Gran Bretagna e Germania) dove il fenomeno è già radicato. website: Authors: Journal name: Editor: Terra Nuova edizioni Year of publication: 2007 Download file:

Come un uomo sulla terra

Un documentario sui viaggi dei migranti attraverso il deserto, la Libia e il Mare Mediterraneo e sullo sfruttamento a cui sono sottoposti. Il documentario è stato realizzato da una persona che ha vissuto l’esperienza. website: http://www.rai.tv/dl/RaiTV/programmi/media/ContentItem-3532577b-f3614a31-bb91-e745e4ff13d6.html Year of publication: 2008

Defining ‘environmental migration’

There is currently no consensus on definitions on environmental migration. The resulting variety of terms is not just confusing but unhelpful. A short synthesis on the factors in

403

the current debate that could damage those in need of most the protection. website: http://www.fmreview.org/climatechange Year of publication: 2008 Download file: DunGemenne2008.pdf

Disasters and displacement in a changing climate

A collection of articles and case studies about disasters and displacement and climate change, issued in the Forced Migration review. Existing national, regional and international legal regimes respond to only some of the protection concerns arising from displacement in the context of disasters. Crafting an appropriate response will demand a cross-sectoral approach – technical and scientific, political, humanitarian, human rights and developmental, among others – that addresses different forms of human mobility (displacement, migration and planned relocation). website: http://www.fmreview.org/en/climatechange-disasters.pdf Year of publication: 2015 Download file: climatechange-disasters.pdf

Disciplining the transnational mobility of people A core feature of contemporary migration politics lies in the claim to regulate and discipline the cross- border mobility of people “through”, “in the interest of” and “with the help of” the very individuals that cross national borders. Popularized by notions such as “smart borders” or “migration management”, these practices and technologies raise important questions regarding strategies of migra-

tion control, the exercise of power, and their effects on individuals, societies and states. website: Authors: Journal name: Editor: Houndmills, Basingstoke, Palgrave Macmillan Year of publication: 2014 Download file:

Enviromental Degradation and Poverty in Less Industrialized Nations There is empirical evidence that local environmental problems and low per capita income are geographically correlated. Most of what is written about linkages between environmental degradation and poverty focuses on why the poor use their natural resources in an unsustainable manner. This paper emphasizes first the damage which environmental degradation does to the poor. Next it reviews the standard environmental economics explanation for why the poor accept high levels of pollution, and argues that some notion of power must be added to the standard analysis. Then it examines the role of high discount rates, rapid population growth, incentive structures and institutions in the poverty-environment link. Finally, some general policy conclusions regarding poverty and environmental degradation are drawn. website: http://www.colef.mx/fronteranorte/ articulos/FNE1/4-fe1.pdf Year of publication: 1994 Download file: Pobreza1994.pdf

POVEZAVE ZA NADALJNJE RAZISKOVANJE

Izobraževalni priročnik

Global Migration and Regionalization, 1840-1940 The mass migrations of the nineteenth and early twentieth centuries were a global phenomenon. The paper is about the trends and characteristics of the migration flows in this

404

period. website: Authors: Journal name: Editor: Year of publication: 2007 Download file:

Global Migration: Demographic Aspects and Its Relevance for Development

The purpose of the Technical Paper series is to publish substantive and methodological research on population issues carried out by experts (http://edu- kit.sameworld.eu/ mod/glossary/view.php?idfi825) within and outside the United Nations system. The series promotes scientific understanding of population issues among Governments, national and international organizations, research institutions and individuals engaged in social and economic planning, research and training. website: http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/publications/technicalpape Year of publication: 2013 Download file: Skeldon2013.pdf

Human Evolution: An Illustrated Introduction

The text places human evolution in the context of humans as animals, while also showing the physical context of human evolution, including climate change and the impact of extinctions. It also talks about archaeological evidence from Africa on the origin of modern humans. website: Authors: Journal name: Editor: John Wiley & Sons Year of publication: 2009 Download file:

Human security

Human security will be progressively threatened as the climate changes. Human

insecurity almost never has single causes, but instead emerges from the interaction of multiple factors Climate change is an important factor threatening human security through undermining livelihoods (2) compromising culture and identity; increasing migration that people would rather have avoided; andchallenging the ability of states to provide the conditions necessary for human security. website: https://ipcc-wg2.gov/AR5/images/ uploads/WGIIAR5-Chap12_FINAL.pdf Year of publication: 2014

POVEZAVE ZA NADALJNJE RAZISKOVANJE

Izobraževalni priročnik

Idegenek a kertemben (Strangers in my garden)

Az Idegenek a kertemben egy dokumentumfilm-gyűjtemény, ami a migráció témáját dolgozza fel nagyon sok oldalról megközelítve. A gyűjteményhez egy oktatási segédanyag is tartozik, ami segíti a filmek feldolgozását a tanórán. website: http://docuart.hu/dokumentum-film-gyujtemeny/index.php Year of publication: 2013

Il futuro del Mediterraneo. Studio preliminare sui rifugiati ambientali

Articolo scientifico che presenta le principali definizioni di “rifugiato ambientale” e dei concetti di vulnerabilità, adattabilità, capacità di recupero che emergono dalla letteratura su questi temi. L’articolo si concentra quindi sulle relazioni tra ambiente e migrazioni nel Mediterraneo, utilizzando dati e indicatori disponibili per investigare sulla possibile relazione tra fattori ambientali, economici e sociali di

405

spinta alle migrazioni. website: http://www.issm.cnr.it/progetti/ emigrazione/pubblicazioni/caruso%20_ venditto_cacucci.pd Editor: Cacucci Year of publication: 2012 Download file: CarusoVenditto2012.pdf

Internal Labor Migration in China: Trends, Geographical Distribution and Policies

Topics: - Hukou - System and Migration - Statistics - Migration Trends - Geography Polici website: http://www.un.org/esa/population/ meetings/EGM_PopDist/Chan.pdf Year of publication: 2008 Download file: Chan2008.pdf

International Migration 2013

International Migration 2013 website: http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/publications/wallchart/doc Year of publication: 2013

International Migration: Globalization’s Last Frontier

Jonathon Moses makes moral, political and economic arguments in favor of the free mobility of human beings across national borders. Pointing to the importance of immigration to the success of many nations, he shows that Europe itself now faces a falling population, and has over the past fifty years actively encouraged huge immigration from other countries. There is near consensus across the political spectrum that the free movement of goods and free movement of capital are good for

economies, and therefore should apply to people as well. website: Authors: Journal name: Editor: Zed Books Year of publication: 2006 Download file: Keyword(s): English book Migration dynamics

International Organization for Migration (IOM): Migration and Climate Change It is the perspective of the International Organization for Migration (IOM) on migration and climate change, with informative and easily understandable description of the context and the connection between the migration and the effects of climate change. website: https://www.iom.int/migration-and-climate-change

POVEZAVE ZA NADALJNJE RAZISKOVANJE

Izobraževalni priročnik

Iom outlook on migration, environment and climate change IOM’s publication is a resource for specialists and generalists alike: it brings together the resources on migration, environment and climate change that IOM has developed over the years. The result is a rich overview of the Organization’s understanding of migration, environment and climate change, emphasized by examples of activities and key messages. website: Authors: Journal name: Editor: Year of publication: 2014 Download file: IOM Migration and climate change.pdf

Klimaflüchtlinge - die verleugnete Katastrophe

In dem Bericht „Klimaflüchtlinge – die verleugnete Katastrophe“ stellt Greenpeace

406

fest, dass die Zahl der Klimaflüchtlinge in den nächsten Jahren zunehmen wird. Der Bericht gibt einen Überblick über das Thema Klimaflüchtlinge, dem bisher nicht viel Aufmerksamkeit geschenkt wurde. Seit dem Erscheinen des Berichtes 2007 gibt es keine weiteren Studien dazu. Im Bericht wird darauf eingegangen, wer Klimaflüchtlinge sind und welche Herausforderungen es zukünftig geben wird. website: https://www.greenpeace.de/sites/ www.greenpeace.de/files/klimafluechtlingeflendv_0.PDF Editor: Greenpeace Year of publication: 2007

La molteplicità dei fattori in gioco nelle migrazioni indotte da cause ambientali

Una sintetica disanima sul fenomeno delle migrazioni ambientali, sulle principali stime e sulle sue principali implicazioni politiche. L’articolo è scritto da Koko Warner direttrice dell’Ufficio Environmental Migration, Social Vulnerability & Adaptation dell’Università delle Nazioni Unite. website: http://www.diarioeuropeo.it/pages/ 012012/05-12%20Warner.pdf Year of publication: 2012 Download file: Warner2012

Migration and climate change: an overview

Migration and Climate Change provides the first authoritative overview of the relationship between climate change and migration, bringing together both case studies and syntheses from different parts of the world. It discusses policy responses, normative issues

and critical perspectives from the point of view of human rights, international law, political science, and ethics, and addresses the concepts, notions and methods most suited to confronting this complex issue. The book con- stitutes a unique and thorough introduction to one of the most discussed but least understood consequences of climate change and brings together experts (http://edu- kit.sameworld.eu/mod/glossary/ view.php?idfi825) from different disciplines, including anthropology, climatology, demography, geography, law, political science and sociology, providing a valuable synthesis of research and debate. website: http://www.cambridge.org/gb/ academic/subjects/politics-international-relations/international-relations-and-international-organisations/migration-and-climate-change#contentsTabAnchor Editor: Cambridge University Press Year of publication: 2011

POVEZAVE ZA NADALJNJE RAZISKOVANJE

Izobraževalni priročnik

Migration and climate change: an overview

Climate change has become a major concern for the international community. Among its consequences, its impact on migration is the object of increasing attention from both policy-makers and researchers. Yet, knowledge in this field remains limited and fragmented. This paper therefore provides an overview of the climate change – migration nexus: on the basis of available empirical findings, it investigates the key issues at stake, including the social and political context in which the topic emerged; states? policy responses and the views of different institutional actors; critical perspectives on the actual relation-

407

ship between the environment and (forced) migration; the concepts and notions most adequate to address this relationship; gender and human rights implications; as well as international law and policy orientations. website: https://www.compas.ox.ac.uk/publications/working-papers/wp-10-79/ Year of publication: 2010 Download file: Piguet_etalii_2010.pdf

Migration and Global Environmental Change

This report considers migration in the context of environmental change over the next 50 years. The scope of this report is international: it examines global migration trends, but also internal migration trends particularly within low-income countries, which are often more important in this context. website: https://www.gov.uk/government/ uploads/system/uploads/attachment_data/ file/287717/1 1116-migration-and-global-environmental-change.pdf Authors: Global citizenship Year of publication: 2011 Download file: MigrationAndGlobalEnvironmentalChange2011.pdf

Migration in World History

The book traces the connections among regions brought about by the movement of people, diseases, crops, technology and ideas. Drawing on examples from a wide range of geographical regions and thematic areas, noted world historian Patrick Manning guides the reader through from the earliest human migrations to the resurgence of migration in the later twentieth century, including movement to cities, refugees and diasporas,

the various leading theories and debates surrounding the subject of migration. website: Authors: Journal name: Editor: Routledge Year of publication: 2013 Download file:

Moving stories - The voices of people who move in the context of

environmental change The voices of people who move in the context of environmental change are currently absent from the debate about how this issue is addressed. Moving Stories highlights these powerful, inspiring and often traumatic stories.They are testimonies from ten regions across the worl have been compiled from local news reports, academic journals and interviews recorded by civil society groups. website: http://www.droughtmanagement. info/literature/COIN_moving_stories_environmental_change_2014.pdf Editor: The Climate Outreach and Information Network Year of publication: 2014

POVEZAVE ZA NADALJNJE RAZISKOVANJE

IzobraĹževalni priroÄ?nik

Patterns and Trends in Migration and Sustainable Development A growing interest in the migration-development nex us has led to an increase in research on the subject. Expanded efforts to collect and analyze da ta 2 have resulted in significant progress in the understanding of migration aspirations (economic, r isk diversification and environmental factors etc.). The consequences of movement on receiving an d sending countries (remittances, social effects, and transnational networks) and the role o f development in fueling migration are also better grasped. But understanding of

408

the highly com plex system of demographic, economic, social and environmental factors remains incomplete. website: https://sustainabledevelopment. un.org/content/documents/1743migrationbackground.pdf Year of publication: 2013 Download file: Patterns2013.pdf

planet might mean living with new kinds of disasters, and coping with the displacement they create. website: http://climatemigration.org.uk/ podcast-when-people-move-understanding-how-climate-change-creates-the-movement-of-people/ Year of publication: 2015

Peoples and Empires: A Short History of European Migration, Exploration, and Conquest, from Greece to the Present

Population Pyramids of the World from 1950 to 2100

Written by one of the world’s foremost historians of human migration, Peoples and Empires is the story of the great European empires—the Roman, the Spanish, the French, the British—and their colonies, and the back-and-forth between “us” and “them,” culture and nature, civilization and barbarism, the center and the periphery. It’s the history of how conquerors justified conquest, and how colonists and the colonized changed each other beyond all recognition. website: Authors: Journal name: Editor: Random House Publishing Group Year of publication: 2007 Download file:

Podcast: when people move. Understanding how climate change creates the movement of people

Recorded testimonies from people who have moved as a result of climate-linked disasters. By exploring these stories we can answer questions about how climate change is creating new patterns of migration and displacement. We can also ask how life on a hotter

demography, population pyramid, age pyramid, aging, retirement. website: http://populationpyramid.net/ world/2015/ Year of publication: 2015

POVEZAVE ZA NADALJNJE RAZISKOVANJE

Izobraževalni priročnik

Poverty and Environmental Degradation: a Literature Review and Analysis

There is much controversy surrounding the poverty-environmental degradation nexus. The predominant school of thought argues that poverty is a major cause of environmental degradation and if policy makers want to address the environmental issues, then they must first address the poverty problem. Another school of thought argues that this causal link is too simplistic and the nexus is governed by a complex web of factors. In this paper, a formal structure for analyzing the complex web of factors is formulated and used to review the existing literature on the links between poverty and the degradation of four natural resource sectors. The analysis highlights the institutional and market failures which encourage unsustainable activities, which in turn forces some income groups into poverty. Another important fac-

409

tor is the role of conflicts between different agents (income groups) in the poverty-environmental degradation nexus. The analysis also highlighted the presence of feedback loops between environmental degradation and poverty. website: http://pubs.iied.org/pdfs/8127IIED.pdf Year of publication: 1996 Download file: PovertyEnvironmentalDegradation1996.pdf

Pro Menschenrechte. Contra Vorurteile. Fakten und Argumente zur Debatte über Flüchtlinge in Deutschland und Europa

In der Broschuere werden gängige Vorurteile gegenueber Gefluechteten und populistische Argumente zum Thema Flucht und Asyl unter die Lupe genommen und faktisch richtiggestellt. website: http://www.proasyl.de/fileadmin/ fm-dam/q_PUBLIKATIONEN/2014/Broschuere_Pro_MR_Contra_Rassismus_Web.pdf Year of publication: 2014

Profughi Ambientali. Cambiamento climatico e migrazioni forzate Ultima versione (2013) del report di Legambiente su cambiamento climatico e migrazioni ambientali, che fornisce una panoramica complessiva dei diversi aspetti della questione. website: http://www.legambiente.it/sites/ default/files/docs/report_finale.pdf Year of publication: 2013 Download file: GubbiottiFinellietal2013.pdf

Profughi ambientali. Cambiamento climatico e migrazioni forzate Questo report analizza il nesso esistente tra cambiamento climatico-migrazioni e sicurezza globale approfondendo la situazione del Nord Africa, la tensione politica tra Bangladesh e India e il fenomeno della migrazione rurale-urbana. website: http://www.legambiente.it/sites/ default/files/docs/dossierprofughi_ambientali.pdf Year of publication: 2012 Download file: dossierprofughi_ambientali. pdf

POVEZAVE ZA NADALJNJE RAZISKOVANJE

Izobraževalni priročnik

Razvoj migracijskih procesov zaradi podnebnih sprememb v regijah z nizko obalo

Disertacija obravnava podnebne selitve, torej selitve, ki jih povzročajo izredni vremenski dogodki ali posledice spreminjanja podnebja. Za območje raziskovanja so bile izbrane tri vzorčne regije z nizko obalo, ki so najbolj ranljive na dviganje morske obale in druge posledice podnebnih sprememb: koralno otočje Tuvalu, delta Nila ter delta Gangesa in Bramaputre. website: http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/ diss_201503_jurij_kocar.pdf Year of publication: 2014

Sun come up

Sun Come Up shows the human face of climate change. We follow the relocation of the Carteret Islanders, living on the remote islands in the South Pacific, and now, some of the world’s first environmental refugees. When climate change threatens their survival,

410

they face a painful decision: to leave their ancestral land in search of a new place to call home. website: http://suncomeup.com/film/Home.html Year of publication: 2011

The Causal Effects of Rural-toUrban Migration on Children’s Wellbeing in China

China’s rural -to - urban migration has affected 12.6 million school - age rural children who have migrated with their parents and another 22 million who have been left behind by their migrant parents. Not enough is known, either theoretically or empirically, about the causal impact of migration on the wellbeing of this large number of Chinese children affected by migration. We conceptualize two counterfactual models to understand the causal impact of migration on children. We draw upon data from the 2010 baseline survey of the China Family Panel Studies, a nationally representative, annual longitudinal survey of Chinese communities, families, and individuals. We poolthe origin-destination child samples to form appropriate comparisons and apply propensity score matching methods to estimate the average treatment effects for the treated. We find significant positive effects of child migration on their objective well-being but no negative effects on their subjective well-being. We also find little difference between the left-behind and non-migrant children across multiple life domains. The findings highlight the important role of migration in narrowing the longstanding rural-urban gap in child development in China. website: http://www.psc.isr.umich.edu/pubs/ pdf/rr13-798.pdf

Year of publication: 2013 Download file: PSCResearchReport2013.pdf

The Future We Want

Outcome document of the United Nations Conference on Sustainable Development Rio de Janeiro, Brazil, 20–22 June 2012 website: https://sustainabledevelopment.un. org/content/documents/733FutureWeWant.pdf Year of publication: 2012 Download file: FutureWeWant2012.pdf

The journey home

POVEZAVE ZA NADALJNJE RAZISKOVANJE

Izobraževalni priročnik

The climate is changing A polar bear, a panda, an elephant and a chimpanzee are forced to leave to find a new home .. The journey is long and and the desire to return to their old homes is strong. On a remote island they meet ... a Dodo. When they can go back? When forests grow back, the ice will reform and ... A book to deal in a simple way the theme of climate change and that of those who are forced to find a new place to live. Editor: Paperback Year of publication: 2012

The myth of invasion

a a deconstruction of the common perception about fast raising of migration and its connection with environmental factors website: http://heindehaas.blogspot.it/2015/05/ the-myth-of-invasion.html Authors: Journal name: Editor: Year of publication: 2015 Download file:

The World Bank

Agriculture & Rural Development. website: http://data.worldbank.org/topic/ agriculture-and-rural-development

411

UNHCR Global Trends 2013

The annually published Global Trends report by UNHCR provides information about migration, including data on individual countries, graphics, numbers of people returning to their countries, and available estimates of stateless people. website: http://www.unhcr.org/5399a14f9.html Authors: UNHCR Journal Year of publication: 2013

United Nations

Water scarcity. website: http://www.unhcr.org/5399a14f9.html

POVEZAVE ZA NADALJNJE RAZISKOVANJE

Izobraževalni priročnik

Unpacking Green Growth: Global Flows of Energy, Materials and People Outline: - Key migration trends - Migration linked to the environment - Outlook: Migration - a chance for green growth? website: http://global-systems-science.org/ wp-content/uploads/2014/10/Melde- Susanne-Migration-and-Environment.pdf Year of publication: 2014 Download file: Melde2014.pdf

Valutazione partecipata della qualità – Il cittadino-utente nel giudizio sugli investimenti di politica e servizio sociale Il testo analizza il rilievo assunto dai vari portatori/attivatori di interesse (stakeholders), e dai cittadini-utenti, nella determinazione del processo e del risultato degli interventi delle politiche e dei servizi sociali. Editor: Franco Angeli Year of publication: 2011

412