CILJ
ODPRAVA REVŠČINE
Odpraviti vse oblike revščine povsod po svetu
40 M
NAMEN Razmisliti, katere stvari so po mnenju mladih “običajne” in “nujne” za dobro življenje v Sloveniji.
MATERIALI Set “običajnih” in “nujnih” kart na skupino (priloga 1)
Začni!
INUT
AKTIVNOST (30 minut) Vprašajte udeležence, kaj za njih pomeni, da je nekdo reven. V Sloveniji približno en od desetih otrok živi v revščini. Raziskali bomo, kaj to pomeni. Vsaki skupini razdelite set “običajnih” in “nujnih” kart. Udeležence vprašajte, kako pomembne se jim zdijo ostale stvari na karticah, potem ko so osnovne potrebe zadovoljene. Kartice naj razvrstijo od “nujnih” do “nepomembnih”.
svoje misli in občutke, če bi bil reven? • Kako lahko ljudem pomagamo, da izrazijo svoje težave? Komunikacija je zelo pomemben korak pri naslavljanju težav, tako če gre za eno osebo, ki deli svoje težave z drugim, ali pa za nekoga, ki problematiko izpostavi ljudem, ki lahko pripomorejo k spremembam. Pri tej aktivnosti poskušajte spodbuditi empatijo kot poglavitno veščino.
POGOVOR (10 minut) • Kako “običajne” ali “nujne” se vam zdijo stvari na karticah? • Kako bi se počutili, če teh stvari ne bi imeli? • Bi svoje občutke delili s prijatelji? • Zakaj bi lahko kdo poskušal skriti Izvedba tega projekta je sofinancirana s strani Evropske unije. Vsebina dokumenta je izključno odgovornost avtorjev in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske unije.
CILJ
ODPRAVA LAKOTE
Odpraviti lakoto, zagotoviti prehransko varnost 55 M INUT in boljšo prehrano ter spodbujati trajnostno kmetijstvo
NAMEN Raziskati vzroke za lakoto po svetu.
MATERIALI Nekaj prehranskih izdelkov Delovni list “Zakaj so ljudje lačni”
za vsako skupino (priloga 2) Semena, kompost, cvetlični lonci ali korita, vrtne lopatice
Začni!
POGOVOR (10 minut) • Udeležencem pokažite prehranske izdelke ter jih vprašajte, od kod prihaja hrana in kako pride do nas. • Preverite, v katerih državah so bili izdelki pridelani ali izdelani. • Vas je kaj presenetilo? Naše hrane večinoma ne pridelujemo, temveč jo kupujemo, prihaja pa iz držav celega sveta.
BRANJE (15 minut) V skupinah naj preberejo delovne liste in nato na podlagi navedenih zgodb naštejejo razloge, zakaj so ljudje lačni. Ljudje so lačni, ker nimajo denarja, zemlje, zaradi vojne v njihovi državi, zaradi nepravičnega plačila za delo. Vsako skupino vprašajte, kakšne bi lahko bile rešitve za te težave. Morda bodo predlagali, da bi lahko pomagala samooskrba s hrano, lahko pa to tudi dodate na list, da vidite, kakšno bo njihovo mnenje.
GOJENJE (približno 30 min,
nato nadaljevanje čez 3 - 4 mesece) Vsaki skupini dajte cvetlični lonec oz. gredico zemlje (če imate to možnost), semena in kompost. Spodbudite jih, da poiščejo informacije o semenih, ki jih bodo posadili, ter kako se skrbi za posajeno rastlino. Skupine izzovite, naj poskušajo pridelati najvišje, največje in najbolj okusne pridelke. Na kaj morajo biti pozorni pri skrbi za svoje rastline?
CILJ
ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE Poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih
45 M
NAMEN Prikazati, kako se bolezni lahko širijo med ljudmi in kako lahko to preprečimo.
MATERIALI Netoksične, pralne barve (kateri
koli odtenek barve) Vlažne kuhinjske krpe ali brisačke
Začni!
INUT
AKTIVNOST 1 (15 minut) Na dlan desne roke enega ali dveh iz skupine nanesite barvo. Vse udeležence prosite, naj se rokujejo z osebo na njihovi levi in desni strani. Izberite nekaj namigov, da se bodo vsi rokovali z več osebami, npr. rokujejo naj se vsi starejši, vsi mlajši, tisti, od katerih ime se začne na enako črko itd.
POGOVOR (5 minut) Razložite, da barva ponazarja bolezni ali mikrobe, ki se širijo preko stika z rokami.
AKTIVNOST 2 (15 minut) Vsi udeleženci naj si umijejo roke, aktivnost pa nato ponovite. Nanesite barvo na desno dlan roke enega ali dveh iz skupine. Tretjini ostalih udeležencev razdelite vlažne krpe ali brisačke. Ponovite vajo z rokovanjem, tistim s krpami pa
naročite, naj si po vsakem stisku rok obrišejo barvo z roke. Uporabite namige, da spodbudite rokovanje med udeleženci.
POGOVOR (10 minut) • Koliko ljudi ima sedaj obarvane roke? Je drugače kot prej? Vlažne krpe ponazarjajo umivanje rok. • Kolikokrat na dan si umijete roke? Razmišljate o shranjevanju vode? Kako bi se počutili, če si ne bi mogli umiti rok? V nekaterih državah, kjer je čiste vode malo, si ljudje ne morejo umivati rok, saj morajo vodo hraniti za osnovne potrebe, kot je pitje.
CILJ
KAKOVOSTNO IZOBRAŽEVANJE Vsem enakopravno zagotoviti kakovostno izobrazbo ter spodbujati možnosti vseživljenjskega učenja za vsakogar
DO 1
NAMEN Primerjati izkušnjo poti v šolo z mladimi iz drugih držav.
MATERIALI Seznam lokacij okoliških šol Zemljevidi okoliščih območij, ravnilo, svinčniki in papir Projektor in dostop do interneta ali datoteka s filmom Začni!
URE
AKTIVNOST 1 (15-30 minut) Udeležence razdelite v skupine ter jim razdelite zemljevide, ravnila, svinčnike in papir. Vsak član skupine naj na zemljevidu najde svoj dom in svojo šolo. Naredi naj načrt pešpoti do šole, izmeri razdaljo in oceni, koliko časa bi porabil, da pride od doma do šole.
POGOVOR • Kakšna se vam zdi vaša pot do šole? • Je zelo dolga ali zelo kratka? • Katere nevarnosti bi na vas lahko pretile na poti v šolo?
AKTIVNOST 2 (30 minut) Pokažite napovednik filma On the Way to School (2013) – če lahko, si priskrbite kopijo, priredite filmski večer in poglejte celoten dokumentarni film: www.youtube.com/watch?v=eIsQ0B43Q9Y
Lahko pa tudi preberete kopije Sylvijine zgodbe: www.bbc.co.uk/news/world-africa-23239800 Udeleženci naj opišejo, kaj so videli oz. prebrali. Poskrbite, da bodo pozorni na: starost mladih, razdaljo in čas, ki ga potrebujejo do šole, nevarnosti, s katerimi se na poti soočajo. Ponovno jih vprašajte, kakšna se jim zdi njihova lastna pot do šole:
Bi si še vedno želeli v šolo, če bi bila tudi vaša pot dolga in nevarna?
Zakaj mislite, da se otroci v filmu tako potrudijo, da gredo vsak dan v šolo?
CILJ
ENAKOPRAVNOST SPOLOV Doseči enakopravnost spolov ter krepiti vlogo vseh žensk in deklic
30 M
NAMEN Raziskati neenakovrednost spolov v vsakdanjem življenju.
MATERIALI Vsaka skupina potrebuje 3 rumene/ zelene papirje, 1 ravnilo, 2 svinčnika, 2 para škarij, 1 radirko in šablono s 4 cm širokim kvadratom
Začni! V tem gradivu je na željo ZSKSS uporabljen prilagojen prevod Cilja 5 (Enakost spolov --> Enakovrednost spolov), namenjen rabi v okviru skavtskih aktivnosti in programov.
INUT
AKTIVNOST (15 minut)
POGOVOR (15 minut)
Udeležence razdelite v skupine. Vsaki skupini razdelite set materialov, tako da nekatere skupine dobijo le rumene, druge pa le zelene liste papirja.
• Vam je bila igra všeč? Je bila pravična? • Kaj bi spremenili, če bi ponovno igrali? • Bi se vam zdelo pravično, če bi bila vsa dekleta v zeleni skupini in vsi fantje v rumeni? Ali obratno?
V 15 minutah naj naredijo toliko kvadratov, kolikor jih lahko. Ne da bi jim razkrili pravila za izdelavo kvadrata, jim povejte, da bodo za vsak ustrezno izdelan kvadrat pridobili eno točko. Po 5 minutah povejte, da je nastopil čas za pregled kvadratov. Vodja vsake skupine naj prinese kvadrate ocenjevalcem, ki bodo ocenili ustreznost in dodelili točke. Nato naj se igra nadaljuje in po 5 minutah jih ponovno pozovite k oddaji kvadratov. Nato razglasite zmagovalce. Pravila: Zeleni kvadrati morajo biti perfektni – točni, ravni robovi, pravi koti, brez sledi svinčnika. Rumeni kvadrati morajo biti še kar dobri – prave velikosti, a je v redu, če so nekoliko postrani ali malo porisani.
Igra prikazuje neenakovrednost, v tem primeru so zeleni kvadrati za punce, rumeni kvadrati pa za fante. • Se lahko spomnite še kakšne situacije, kjer so pravila za dekleta in fante različna? • Kako bi lahko naredili resnično življenje bolj pravično? Bi lahko sami naredili kaj, kar bi pripomoglo k spremembi na bolje?
CILJ
ČISTA VODA IN SANITARNA UREDITEV Vsem zagotoviti dostop do vode in sanitarne ureditve ter poskrbeti za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri
30 M
NAMEN
Razumeti, da je varna pitna voda dragocen vir, ki ni vsem ljudem dostopen na enostaven način.
PROSTOR
Zunanja površina, ki ni spolzka, ko je mokra.
MATERIALI Voda, plastične posodice enakih velikosti, vedra, ovire, merilni vrči
Začni!
INUT
AKTIVNOST (20 minut)
POGOVOR (10 minut)
Pripravite pot z ovirami in udeležence razdelite v manjše skupine. Pred vsako skupino na štartu postavite polno vedro vode, na cilju pa prazno vedro. Udeležence prosite, naj si predstavljajo, da živijo v eni od vasic v državi Malavi in da vedra vode predstavljajo izvir vode. Iz izvira morajo zase in za svojo družino dobiti vodo in jo prinesti nazaj v svojo vas (v prazno vedro). Na poti do vasi udeležence čakajo številne ovire.
• Kako ste se počutili med aktivnostjo?
En udeleženec iz vsake skupine naj napolni posodo z vodo, jo nese okoli ovir na poti in nato vodo izlije v prazno vedro svoje skupine. Nato naj teče nazaj do svoje skupine in posodo poda naslednjemu udeležencu v skupini.
• Pogosto so ženske in dekleta tista, ki se odpravijo na pot po vodo in jo nosijo. Kako lahko to vpliva na njihova življenja?
Na koncu jim povejte, da zmagovalna skupina ni tista, ki je najhitrejša. Zmaga skupina, ki ima v svojem vedru največ vode.
• Kako bi se počutili, če bi to morali početi vsak dan? • Če bi bilo težje dobiti čisto vodo, bi to vpivalo na način, kako bi vodo uporabljali? • S kakšnimi ovirami se soočajo ljudje, ki živijo v ekstremni revščini, da dobijo čisto vodo?
CILJ
CENOVNO DOSTOPNA IN ČISTA ENERGIJA Vsem zagotoviti dostop do cenovno sprejemljivih, zanesljivih, trajnostnih in sodobnih virov energije
1 UR
A IN
NAMEN
Razumeti, kako so lahko viri energije obnovljivi.
PROSTOR
Če imate blizu kraja srečanja možnost, da zakurite ogenj na prostem, ter je v bližini gozd, lahko to aktivnost izvedete med nočnim srečanjem, lahko pa jo izvedete tudi podnevi.
MATERIALI
Žaga in pripomočki za prižig ognja
Začni!
VEČ
AKTIVNOST (1 ura in več) Udeležence prosite, naj zberejo suhe veje za pripravo tabornega ognja. Naj poskusijo zbrati samo odpadle veje. Razžagajte kose različnih velikosti vej in preštejte število krogov v vsakem kosu lesa. Bodite pozorni na debelino kosov in koliko krogov imajo – vsak krog ponazarja eno leto rasti. Ko drva postavite na ogenj, preverite, koliko časa posamezni kosi potrebujejo, da zgorijo.
RAZPRAVA • Je ta les trajnostni vir energije? Najprej bodo morda odgovorili “ne”, saj se kosi lesa povsem porabijo. Drevesa v gozdu pa vseeno še vedno rastejo. Udeleženci niso poškodovali okolja, s tem ko so nabrali veje, zato se bo ta vir obnovil po naravni poti. Naslednje leto bo v gozdu še več odpadlih vej.
Kurjenje lesa primerjajte z izgorevanjem plina in nafte, ki se porabi za ustvarjanje električne energije. Potrebnih je milijone let, da se ustvari nova nafta in plin. Iz okolja vzamemo več, kot se lahko obnovi. Ostali viri energije, kot so veter, sonce ali elektrika, pridobljena z močjo vode, so trajnostni, saj ne porabijo ali uničijo ničesar v naravnem okolju. Razložite, da je za ljudi v nakaterih državah les edini vir energije. • Kaj se lahko zgodi, ko se zaloga lesa porabi?
CILJ
DOSTOJNO DELO IN GOSPODARSKA RAST Spodbujati trajnostno, vključujočo in vzdržno gospodarsko rast, polno in produktivno zaposlenost ter dostojno delo za vse
50 M
NAMEN Razumeti, kje in kako so narejena oblačila.
MATERIALI Papir, pisala in set kart za igranje vlog (priloga 3)
Začni!
INUT
AKTIVNOST (30 minut)
POGOVOR (20 minut)
Udeležencem pokažite kavbojke. Povejte jim, da stanejo 27 €. Veliko ljudi je bilo vključenih v izdelavo teh kavbojk. Z uporabo možganske nevihte naj razmislijo, kdo je bil vključen v izdelavo.
Beležite si, koliko denarja je zahtevala vsaka skupina. Ali vse skupaj presega 27 evrov?
Razkrite vloge, na katere niso pomislili: pridelovalci bombaža kupci bombaža ljudje, ki so bombaž stkali v blago lastniki tovarn, kjer izdelujejo kavbojke lastniki trgovin, ki kavbojke prodajajo Udeležence razdelite v pet skupin, vsaki skupini dajte opis ene od zgoraj navedenih vlog. Povejte jim, da imajo 10 minut časa, da pripravijo svoj primer – predstavijo naj, koliko od 27 € bi jim moralo pripadat in zakaj. Za predstavitev ima nato vsaka skupina na voljo 2 minuti.
Udeležencem razkrijte, koliko od teh 27 evrov vsaka oseba dobi: pridelovalec bombaža: 0.7 € kupec bombaža: 1,1 € tkalec: 2,4 € lastnik tovarne: 9,4 € lastnik trgovine: 13,4 € Kako se počutite ob tej razdelitvi denarja? Se vam zdi razdelitev pravična? Kakšna bi morala biti pravična razdelitev teh 27 € glede na to, kar ste izvedeli o različnih vlogah ljudi?
CILJ
INDUSTRIJA, INOVACIJE, INFRASTRUKTURA
Graditi vzdržljivo infrastrukturo, spodbujati vključujočo in trajnostno industrializacijo ter pospeševati DO 5 5 MI NUT inovacije
NAMEN
Raziskati, kako dostop do tehnologije izboljša komunikacijo in poveča učinkovitost.
MATERALI
Mobilni telefoni, karte, pisala, papir in štoparica
Začni!
AKTIVNOST (30-45 minut) Ustvarite označeno pot, če je možno zunaj. Na poti označite točke za postanke, kjer bodo skupine pobirale karte z besedami, ki tvorijo stavek. Izmislite si namige, ki bodo skupinam pomagali priti od ene točke do druge. Za mlajše otroke uporabite enostavne in direkte namige. Za starejše skupine naredite pot bolj zahtevno, polno ugank.
besedo, morajo nekoga iz skupine poslati nazaj do vas in tako dobijo naslednji namig. Ko posamezna skupina zakjuči svoj stavek, naj si zapiše čas zaključka.
POGOVOR (10 minut)
Kdo je prej zaključil – skupine z mobilnimi Udeležence razdelite v manjše skupine. telefoni ali tiste brez? Polovica skupin lahko uporabi mobilni telefon, Kako zahtevna je bila komunikacija brez druga polovica pa ne. Udeležencem tega mobilnega telefona? pravila ne povejte. Skupine nato eno za drugo Kako bi izgledalo, če ne bi imeli dostopa do pošljite na pot. Dajte jim prvi namig ter jim tehnologije, ki jo uporabljate vsak dan? povejte, koliko je ura. Katere aktivnosti bi bile težje izvedljive? Pomislite npr. na dostop do izobrazbe, novic, Ko skupine, ki imajo mobilni telefon, dosežejo reševalnih služb ... točko za postanek, naj vam preko sms sporočila pošljeljo najdeno besedo s karte, vi pa jim nazaj pošljite drugi namig. Ko skupine, ki nimajo mobilnega telefona, dosežejo točko za postanek in najdejo karto z
CILJ
ZMANJŠANJE NEENAKOSTI Zmanjšati neenakosti znotraj držav in med državami
35 M
NAMEN Raziskati neenakost znotraj dobavne verige čokolade.
MATERIALI Za vsakega udeleženca ena igralna
karta s parnim številom barv Večja čokolada, razdeljena na štiri neenake dele: 70 %, 17 %, 7 % in 6 %
Začni!
INUT
AKTIVNOST (15 minut) Pred začetkom aktivnosti čokolado pokrijte s krpo ali jo skrijte. Udeležence povabite, da vsak izbere naključno karto in jo obdrži pri sebi. Ko ima vsak udeleženec svojo karto, naj se razdelijo po skupinah glede na barvo kart. Nato povabite skupino z barvo kara, da vam izroči karte, vi pa ji dajte 6 % čokolade. Nato povabite skupino z barvo križa, naj vam izroči karte, vi pa jim dajte 7 % čokolade. Nato enako naredite s skupino z barvo pika, ki ji dajte 17 % čokolade, ter s skupino z barvo srca, ki ji dajte 70 % čokolade.
POGOVOR (20 minut) Zakaj menite, da je bila čokolada razdeljena na tak način? Udeležencem predstavite pojem dobavne verige in razložite, da so karte predstavljale različne ljudi: karo: kmetje, ki gojijo kakav
križ: kupci kakavovih zrn in prevozniki pik: trgovci na drobno srce: čokoladna podjetja Kaj je vplivalo na to, kdo bo dobil določen del čokolade? Menite, da je šlo za pravično razdelitev? Razdelitev čokolade v tej aktivnosti predstavlja način razdelitve dobička med ljudmi v resnični dobavni verigi čokolade. Pridelovalci kakava so zelo slabo plačani in se s tem, kar zaslužijo, borijo za preživetje. Z nakupom čokolade iz sistema pravične trgovine lahko zagotovimo, da pridelovalci kakava dobijo pošteno plačilo za svoje delo.
CILJ
TRAJNOSTNA MESTA IN SKUPNOSTI Poskrbeti za odprta, varna, vzdržljiva in trajnostna mesta in naselja
45 M
NAMEN
Raziskati, kaj je potrebno, da lahko skupnost zadovolji osnovne potrebe vseh prebivalcev na trajnosten način.
PROSTOR
To aktivnost lahko najboljše izvedete v gozdu ali parku.
MATERIALI
Set kartic preživetja na skupino (priloga 4)
Začni!
INUT
AKTIVNOST (30 minut)
POGOVOR (15 minut)
Udeležencem razložite, da je močan potres uničil vse zgradbe v mestu. Rešijo lahko 15 različnih virov, ki jim bodo pomagali, da na novo začnejo živeti v gozdu. Razdelite jim set kartic preživetja, ki predstavljajo te vire.
• Kako ste se počutili med aktivnostjo? • Kaj vam je predstavljalo največji izziv? • Ste imeli vse, kar ste želeli? • Ste imeli vse, kar ste potrebovali? • Kako so se vaše želje in potrebe spreminjale tekom aktivnosti? • So na prepoznavanje potreb vplivale vaše spretnosti za preživetje v naravi?
Udeležencem povejte, da je potresu sledil cunami, ki je odnesel še več njihovih virov, tako da jih imajo sedaj samo 8. Vrniti vam morajo 7 kartic preživetja. Nato jim povejte, da je zemeljski plaz uničil še nekaj njihovih virov. Izbrati morajo 4 kartice preživetja, ki jih želijo obdržati.
Poskrbite, da udeleženci razumejo razliko med “potrebovati” in “želeti”, ter jih prosite, naj naštejejo stvari, ki jih potrebujejo v njihovi skupnosti.
CILJ
ODGOVORNA PORABA IN PROIZVODNJA Zagotoviti trajnostne načine proizvodnje in porabe
55 M
NAMEN
Izvedeti več o tem, kaj se zgodi z mobilnimi telefoni ob reciklaži.
MATERIALI
Video E-waste in projektor www.youtube.com/watch?v=JXDrIvShZKU
ali kopije članka www.theguardian.com/world/2013/dec/14/ ghana-dump-electronic-waste-not-good-place-live
ali igralno padalo
Začni!
INUT
AKTIVNOST (15 minut)
Udeleženci naj se postavijo v krog okoli igralnega padala. Padalo naj skupaj dvignejo, eden od udeležencev pa naj izreče trditev. Kdor se s trditvijo strinja, naj steče pod padalo in se zamenja z nekom drugim. Pri tem naj pazi, da se ne ujame v padalo, ko ga skupina povleče nazaj dol.
Trditve: Imam mobilni telefon. Imel/a sem že več mobilnih telefonov. Takoj, ko je možno, si kupim nov telefon. Še vedno imam star mobilni telefon, ki leži nekje v hiši. Prodal/a ali podaril/a sem svoj star mobilni telefon. Star mobilni telefon sem vrgel/la v smeti. Nikoli nisem pomislil/a, kaj se zgodi s starimi mobilnimi telefoni.
VIDEO (30 minut) Udeležencem pokažite video ali članek. • Katere teme so obravnavane v videu oz. članku? • Kaj vas je presenetilo? • Kakšni so po vašem mnenju vplivi pošiljanja elektronskih smeti v Gano oz. v Nigerijo?
PONOVITEV (10 minut) Igro ponovite s sledečimi trditvami:
Presenečen/na sem, da veliko telefonov pristane v Afriki.
Ljudje v Gani oz. v Nigeriji dobro uporabijo naše stare telefone. Rad/a bi izvedel/a več o tem, kaj narediti z mojim starim telefonom.
CILJ
PODNEBNI UKREPI
Sprejeti nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam
30 M
NAMEN Izvedeti, kaj mladi mislijo o podnebnih spremembah in kaj lahko naredimo glede tega.
MATERIALI Znaki “strinjam se” in “ne strinjam se”
Začni!
INUT
AKTIVNOST (20 minut) Za izvedbo aktivnosti potrebujete veliko prostora, lahko pa jo izvedete v notranjem ali zunanjem prostoru. Označite navidezno črto z znakoma “strinjam se” in “ne strinjam se” na vsakem koncu. Skupino prosite, naj si predstavlja črto od ene do druge strani. Razložite, da boste prebrali nekaj trditev, udeleženci pa naj se postavijo vzdolž navidezne črte na točko, ki najbolj odraža njihovo stališče o trditvi. Ni “napačnih” ali “pravilnih” odgovorov! Začnite s poskusno trditvijo: Mačke so boljše od psov. Nato eno za drugo preberite trditve o podnebnih spremembah. Udeleženci naj imajo pri vsaki trditvi nekaj časa za razmislek, nato pa naj si izberejo svoj položaj. Povabite udeležence na različnih položajih vzdolž navidezne črte, naj povedo nekaj besed o svoji izbiri položaja.
Podnebne spremembe ne bodo zares vplivale na ljudi. Vsi ljudje na svetu smo enako odgovorni za podnebne spremembe. Podnebne spremembe bodo na vse ljudi vplivale enako. Bolj moramo ukrepati glede podnebnih sprememb.
POGOVOR (10 minut) • Je kdo po poslušanju razlage drugih udeležencev spremenil svoje mnenje? Podnebne spremembe imajo že zdaj vpliv na ljudi. Posledice podnebnih sprememb bodo v prihodnosti najbolj občutili najbolj revni in hkrati najmanj odgovorni prebivalci sveta. • Kaj lahko naredimo, da pripomoremo k zmanjšanju negativnih posledic podnebnih sprememb?
CILJ
ŽIVLJENJE V VODI
Ohranjati in trajnostno uporabljati oceane, morja in morske vire za trajnostni razvoj
1 UR A in ve in 20 M INUT č
NAMEN
Podučiti se o smeteh, ki onesnažujejo morja in reke.
PROSTOR
Načrtujte ekskurzijo, izlet ali kampiranje ob morju ali reki v bližnji okolici. Preden greste, opravite oceno tveganosti izvedbe aktivnosti.
MATERIALI
Debele gumijaste rokavice, vrečke za smeti in ostala zaščitna oprema Trde podlage za pisanje, papir, pisala
Začni!
AKTIVNOST (1 ura in več) NADALJEVANJE Udeleženci naj se v manjših skupinah porazdelijo vzdolž morske obale ali reke ter poberejo smeti. En udeleženec iz skupine naj zapiše, iz katerih materialov so smeti, ki jih je skupina zbrala, ter koliko je teh smeti. Če ste na morski obali, naj udeleženci posebej ločijo majhne plastične kose. Nato naj jih uredijo v barvno podobo. Podobo lahko fotografirate in sliko naknadno uporabite na plakatih, namenjenih osveščanju ipd. To aktivnost lahko izvedete tudi drugje v naravi, a je lahko nevarna. Večina plastičnih smeti, ki jih morje nanese na obalo, je relativno čistih in so preprosti za pobiranje.
(20 minut in več)
Ko udeleženci poberejo smeti, naj si ogledajo video: https://www.youtube.com/watch?v=-OyEcLuDMek ali pa se z njimi pogovorite o onesnaževanju vode. Udeležencem pomagajte razumeti, kaj našo vodo onesnažuje in kako smeti pridejo vanjo. Izzovite jih, naj razmislijo, kaj lahko sami naredijo za spremembo na bolje - uporabljajo manjše količine plastike, pazijo, kaj mečejo v straniščno školjko, ne mečejo smeti po tleh, se večkrat pridružijo čistilnim akcijam različnih lokalnih organizacij ipd.
CILJ
ŽIVLJENJE NA KOPNEM
Varovati in obnoviti kopenske ekosisteme ter spodbujati njihovo trajnostno rabo, trajnostno gospodariti z gozdovi, boriti se proti širjenju puščav, preprečiti degradacijo zemljišč in obrniti 30 M INUT ta pojav ter preprečiti izgubo biotske raznovrstnosti
NAMEN
Raziskati, kakšen lokalni in globalni učinek bi imelo nadaljnje izsekavanje deževnega gozda.
MATERIALI
Set kartic “Svet brez deževnih gozdov” na skupino (priloga 5)
Začni!
AKTIVNOST (30 minut) Udeležencem razložite, da kljub temu da se veliko naredi za zaščito deževnih gozdov, tem še vedno grozi uničenje. Vsako minuto se uniči območje v velikosti 25 nogometnih igrišč. Ta aktivnost bo pokazala, kaj se bo zgodilo, če bomo še naprej uničevali deževne gozdove v takšni meri. Udeležence razdelite v skupine po 4 ali 5 in jim dajte set kartic “Svet brez deževnih gozdov”. Kartice morajo razdeliti v dve kategoriji: “Kako krčenje gozda vpliva na ljudi, rastline in živali, ki v deževnem gozdu živijo?” in “Kako krčenje gozda vpliva na nas globalno?”. V kupu kartic “Kako krčenje gozda vpliva na nas globalno?” bi morali imeti udeleženci 7 kart. Zatem naj karte razporedijo od tiste trditve, ki se jim zdi najbolj pomembna, do tiste, ki se jim zdi najmanj pomembna. Karte lahko razporedijo tako, da dajo dve najbolj pomembni trditvi na vrh in dve manj pomembni trditvi na dno kupčka.
V pogovoru, ki sledi, lahko skupine z drugimi delijo svoje odločitve glede pomembnosti tematik.
POGOVOR Uporabite informacije s kartic kot iztočnico za pogovor o vplivih na gozd, ljudi, biotsko raznovrstnost in podnebne spremembe. Udeležence spodbudite k razmisleku tako o lokalnem kot o globalnem vplivu.
CILJ
MIR, PRAVIČNOST IN MOČNE INSTITUCIJE
Spodbujati miroljubne in odprte družbe za trajnostni razvoj, vsem omogočiti dostop do pravnega varstva ter oblikovati 5 0 MI NUT učinkovite, odgovorne in odprte ustanove na vseh ravneh IN V
NAMEN
Razmisliti o pomenu naše pravice do sodelovanja na volitvah.
MATERIALI
Kup žetonov ali plastičnih pokrovčkov
od plastenk. Dve manjši škatli Kopija Konvencije ZN o pravicah otrok, 12. člen.
Začni!
EČ
PRIPRAVA Izberite nekaj izjav, o katerih bodo nato udeleženci volili, na primer: “Odmor za malico želimo imeti na sredini našega srečanja.” Na eno škatlo napišite “DA”, na drugo “NE”.
AKTIVNOST(20+ minut) Udeležencem razdelite žetone ali pokrovčke ter jih povabite, da volijo za tematike, ki se jim zdijo pomembne. Preberite prvo izjavo in udeležence prosite, naj volijo – žeton ali pokrovček naj postavijo v škatlo z “DA” ali “NE”. Preštejte glasove in si zapišite rezultat volitev. Nato zberite žetone/pokrovčke ter jih ponovno razdelite udeležencem. Pri razdeljevanju izpustite nekatere udeležence, tako da ne bodo mogli voliti. Enako ponovite za vse pripravljene izjave.
POGOVOR (30 minut) Po glasovanju udeležence vprašajte, kako so se počutili, ko so bili izločeni iz glasovanja, ki jim je bilo pomembno. Mislite, da bi mladi v Sloveniji (16+) morali imeti pravico do volitev? V 12. členu Konvencije ZN o pravicah otrok je zapisano, da imajo otroci pravico sodelovati v procesu odločanja, ki pomembno vpliva na njihovo življenje. Ali menite, da imate možnost, da se vaš glas sliši? V vaši skupini? V šoli? V skupnosti? Drugje?
CILJ
PARTNERSTVA ZA DOSEGANJE CILJEV Okrepiti načine in sredstva za izvajanje ciljev ter oživiti globalno partnerstvo za trajnostni razvoj
NAMEN
Podpreti mlade, da se aktivno zavzamejo za teme, ki se jim zdijo pomembne.
CILJI Povezati vseh 17 ciljev ter okrepiti razumevanje in zavedanje o: zavzemanju za pravičnost in enakost globalni soodvisnosti trajnostnemu načinu življenja spoštovanju raznolikosti in identitete reševanju sporov in sodelovanju
Začni!
POJDI V AKCIJO! 1. korak:
Izberi temo, ki te zanima, in organizacijo, ki deluje na tem področju.
5. korak:
Projekt izvedite v 2 do 3 mesecih oz. 3 do 6 srečanjih.
2. korak:
Preglej spletno stran organizacije in preveri, če imajo trenutno projekte, katerim se lahko pridružiš: čiščenje obale, recikliranje mobilnih telefonov, urejanje vrtov ipd.
6. korak:
3. korak:
Napiši elektronsko sporočilo organizaciji, ki deluje na področju, ki te zanima. Sporoči jim, da se želiš pridružiti projektu, ali pa jih zaprosi za pomoč pri uresničitvi svoje ideje.
Po koncu projekta organizirajte družabni večer, kjer boste proslavili vaše dosežke. Povabite predstavnika sodelujoče organizacije ali osebo, ki ji je projekt neposredno koristil, da pove nekaj o vplivu projekta. Udeležence povabite, da med seboj delijo izkušnje - pri čem so uživali in kaj so se naučili ter kaj bi lahko drugič naredili drugače.
4. korak:
Projekt načrtuj skupaj z drugimi mladimi. Poskrbi, da bodo sodelovali pri odločanju tekom načrtovanja in izvajanja projekta ter pri odločanju o njihovi vlogi v projektu.
7. korak:
Informacije o izvedenem projektu širi tako, da posnameš video posnetek, napišeš članek ali narediš predstavitev.
Delovni list – cilj 1
ODPRAVA REVŠČINE
Kaj je »običajno« in »nujno«? (karte) Redne prostočasne dejavnosti (plavanje, igranje inštrumenta, sodelovanje v mladinskih organizacijah) Trije dnevni obroki ter sveže sadje in zelenjava Notranje igre Internetna povezava Dva para čevljev prave številke Vsaj en dnevni mesni obrok (piščanec, riba) ali ustrezen vegetarijanski obrok Denar za šolske izlete in dogodke Imeti doma knjige (ne samo šolskih) Miren prostor z dovolj prostora in svetlobe za delanje domačih nalog Nekaj novih oblačil, ne samo rabljena oblačila Oprema za igro na prostem (kolo, kotalke) Možnost, da se lahko pridejo prijatelji k meni domov igrati in jesti Možnost praznovanja posebnih dogodkov, npr. rojstnodnevne zabave
Delovni list – cilj 2
ODPRAVA LAKOTE
Zakaj so ljudje lačni? (delovni list)
“Imeli smo košček zemlje, kjer smo pridelovali riž, vendar nam jo je vzela sadjarska korporacija. Zemljo je uporabila za pridelavo sadja, ki ga je nato izvažala v tujino.”
“ Včasih imam komaj dovolj denarja, da kupim hrano za dojenčka. Nato sem sama lačna.” Annie, mlada mamica iz Leedsa
Maria s Filipinov
“ To jutro nisem zajtrkoval. Trgovine so polne hrane, jaz pa si ne morem privoščiti ničesar.” John iz Anglije
“Pridelujemo skromno količino kave. Denar, ki ga od tega dobimo, pa porabimo za hrano in oblačila. Plačani smo zelo malo in si ne moremo privoščiti veliko.” Silvia iz Peruja
Anthonyja je nasilje pregnalo z njegove zemlje. “Hišo, sladkorni trst, pomarančevce – vse so mi požgali.” Anthony iz Kenije
“ Mož je izgubil službo. Primanjkuje nam hrane. Že dva tedna nismo jedli mesa.” Marinalva iz Brazilije
Delovni list – cilj 8
DOSTOJNO DELO IN GOSPODARSKA RAST Kartice vlog
Pridelovalec bombaža
Kupec bombaža
Majhna družinska kmetija, surovine, ročno delo, čas za pridelovanje in žetev, neugodne vremenske razmere, skrb za družino
Tvegano trgovanje (kupovanje in prodaja), urejanje prevoza, spremenljivi trgi
Lastnik tovarne
Tkalec
Izpolnjevanje zahtev po ohranitvi določenega stila, nadzor kakovosti, plačevanje delavcev, dobiček se vlaga v oblikovanje in izdelavo novih kavbojk
Dolg zahteven proces, visoko kvalificirano delovno mesto, plačevanje zaposlenih, odplačevanje posojil za drage stroje
Lastnik trgovine Stroški prostorov, prodajalna, oglaševanje, zniževanje cen
Delovni list – cilj 11
TRAJNOSTNA MESTA IN SKUPNOSTI
Kartice Kopirajte in izrežite kartice, tako da ima vsaka skupina svoj set.
Mobilni telefon
Mlada drevesa
Trgovina s semeni
Torba z zdravili
Tablete za čiščenje vode
Vžigalice
Orodje
Zavetje
Toaletni papir
Zobna ščetka
Piščančki
Krava
Lonci in ponve
Rodovitna prst
Televizija
Električni generator
Svetilka
Peč na drva
Delovni list – cilj 15
ŽIVLJENJE NA KOPNEM Svet brez deževnih gozdov (karte)
Rastline iz deževnega gozda se uporablja za izdelavo zdravil in iskanje novih zdravil za zdravljenje bolezni. Če uničimo deževne gozdove, izgubimo možnost odkrivanja novih zdravil.
Deževni gozdovi črpajo toploto iz vročih predelov sveta v hladnejše regije. Brez njih se bo podnebje spremenilo.
Če se deževni gozd krči, ljudje izgubijo svoje domove, vir zaslužka in svoj način življenja.
Krošnje dreves nudijo senco, ki hladi okolje okoli dreves.
V deževnih gozdovih živi več kot polovica vseh živalskih vrst. Z uničevanjem deževnih gozdov pride do izumrtja živalskih vrst in izgubi se biotska raznovrstnost.
Gozdovi varujejo zemljo pred dežjem. Brez gozdov bi zemljo odplaknilo v potoke in reke, kar bi povzročilo poplave.
Gozdovi absorbirajo in shranjujejo ogljik. Ko se gozdove poseka, se ogljik sprosti v obliki ogljikovega dioksida, ki prispeva h globalnemu segrevanju.
Deževni gozdovi so se razvijali skozi milijone let. Ko jih posekamo, je potrebno mnogo let, da se zopet obnovijo.
Ljudje, ki živijo v ali ob deževnem gozdu, so odvisni od vode, saj z njo zalivajo pridelke in vzdržujejo svoje zdravje. Če se gozd poseka, se zaradi pomanjkanja padavin zniža zaloga čiste vode.
Drevesa sekajo zato, da bi pridelovali sojo in sadili oljna drevesa. Kemikalije, s katerimi škropijo te nasade, onesnažujejo reke, pobijajo veliko količino rib, uničujejo pridelke lokalnega prebivalstva in povzročajo zdravstvene težave.
Drevesa absorbirajo ogljikov dioksid in sprostijo kisik ter očistijo zrak, ki ga vdihavamo. Brez dreves deževnih gozdov bi bil naš zrak mnogo bolj onesnažen.