Učiti se brati svet skozi oči drugega by Drustvo Humanitas

U~iti se brati svet

skozi o~i drugega Avtorja: Vanessa Andreotti in Lynn Mario T.M. de Souza

Priro~nik s poudarkom na staroselskem dojemanju globalnih tem

Uvod

Vsebina

Priro~nik je bil prvi~ izdan februarja 2008 v angle{kem jeziku z izvirnim naslovom Through Other Eyes (zalo`nik Global Education, Derby, Velika Britanija) s podporo organizacije Global Education Derby, Centra za {tudije o socialni in globalni pravi~nosti na Univerzi v Nottinghamu v Angliji in Univerze Canterbury v Christchurchu na Novi Zelandiji. Ostale sodelujo~e organizacije: In{titut za izobra`evanje v Londonu, Univerza v Manchestru, Univerza v Leicestru, Univerza Wellington v Victoriji, Univerza Canterbury, Narodna univerza v Galwayu, DICE (Irska), DEP in HEC. Projekt je bil v izvirniku delno financiran s strani sklada Development Awareness Fund pri britanskem ministrstvu za mednarodni razvoj (DFID).

UVOD

1. PREDSTAVE O RAZVOJU 1.1 Za~etek 1.2 Prevladujo~i pogledi 1.3 Razli~ni pristopi 1.4 Skozi o~i drugega 1.5 [tudija primera 1.6 Ponovno branje sveta

7 7 8 10 11 12 14

2. PREDSTAVE O IZOBRA@EVANJU 2.1 Za~etek 2.2 Prevladujo~i pogledi 2.3 Razli~ni pristopi 2.4 Skozi o~i drugega 2.5 [tudija primera 2.6 Ponovno branje sveta

15 15 16 18 19 20 22

3. PREDSTAVE O ENAKOSTI 3.1 Za~etek 3.2 Prevladujo~i pogledi 3.3 Razli~ni pristopi 3.4 Skozi o~i drugega 3.5 [tudija primera 3.6 Ponovno branje sveta

23 23 24 26 27 28 30

4. PREDSTAVE O REV[^INI 4.1 Za~etek 4.2 Prevladujo~i pogledi 4.3 Razli~ni pristopi 4.4 Skozi o~i drugega 4.5 [tudija primera 4.6 Ponovno branje sveta

31 31 32 34 35 36 38

ISBN: 978-0-9535605-3-0 Slovenska razli~ica publikacije je nastala v okviru projektov Central European Network for Global Responsibility ter Hi{a svetov – prostor za mlade, ki ju finan~no podpirata Evropska komisija in Mestna ob~ina Ljubljana – Urad za mladino:

(logotipi)

Vsebina publikacije ne odra`a nujno uradnih stali{~ Evropske komisije. Avtorja: Vanessa Andreotti in Lynn Mario T. M. de Souza Zalo`nik: Dru{tvo za ~lovekove pravice in ~loveku prijazne dejavnosti HUMANITAS, Resljeva cesta 48, 1000 Ljubljana Prevod: Rene Su{a, Divna E}imovi} Lektura in popravek prevoda: Damjan Popi~ Uredni{tvo: Tina Lazar Fotografije: Vanessa Andreotti Risba na naslovnici: Mereana Taki Ilustracije: Alexandre Dubiela Oblikovanje in prelom: Medium d.o.o. Naklada: 500 izvodov To delo je odobreno po licenci Creative Commons Attribution/Non-commercial shareAlike 2.0.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 316.347 37:3 ANDREOTTI, Vanessa Skozi o~i drugega : u~iti se brati svet : priro~nik s poudarkom na staroselskem dojemanju globalnih tem / avtorja Vanessa Andreotti, Lynn Mario T. M. de Souza ; �prevod Rene Su{a, Divna E}imovi} ; fotografije Vanessa Andreotti ; ilustracije Alexandre Dubiela�. - Ljubljana : Dru{tvo za ~lovekove pravice in ~loveku prijazne dejavnosti Humanitas, 2012 ISBN 978-961-92394-5-2 1. Souza, Lynn Mario T. Menezes de 260827136

Skozi o~i drugega / Uvod

Predgovor avtorjev Globalno dràvljanstvo je v izobraèvalnih krogih in evropskih vladnih politikah v preteklih letih postala odmevna fraza. Za naslavljanje te teme uporabljajo strokovnjaki nove strategije in pobude ter spodbujajo u~itelje, da »v svojo u~ilnico pripeljejo svet«, in sicer z usmerjanjem svojega dela v globalne teme in poglede, ki se navezujejo na socialno pravi~nost, medsebojno odvisnost, raznolikost, ~lovekove pravice, mir ter mednarodni in trajnostni razvoj. Gre za pomemben korak pri vzpostavljanju izobraèvalnih mo`nosti za u~ence, ki se lahko tako nau~ijo predstavljati svet in ga oblikovati zunaj razli~nih obrazov neenakosti, s katerimi se soo~amo v dana{njem ~asu. Vendar pristopi k pou~evanju globalnega dràvljanstva v Evropi zelo pogosto obravnavajo tematiko mednarodnega razvoja na na~in, ki raznih predsodkov ne postavlja pod vpra{aj, reinterpretacijo v drugih kontekstih pa pu{~a ob strani. Neupo{tevanje razli~nih razlag lahko vodi do nove nekriti~ne krepitve predstav o premo~i in univerzalnosti »na{ega« (zahodnja{kega) pogleda na svet, kar lahko poglablja neenakost odnosov in premo~ v dialogu ter vodi k podcenjevanju drugih izobraèvalnih sistemov. Cilj tega projekta je osredoto~en ravno na ta ob~uten primanjkljaj, zato smo razvili brezpla~en spletni {tudijski program, ki u~iteljem omogo~a, da lahko na razli~ne na~ine razvijejo niz pripomo~kov za refleksijo o svojih izobraèvalnih sistemih in seznanjanje z drugimi izobraèvalnimi sistemi, tako pri lastnem u~enju kot tudi v u~ilnicah. Program ponuja teoreti~ni okvir in metodologijo za podporo u~iteljem pri razumevanju kulturnih zakonitosti (pomenski sistemi in predstave) dolo~enih staroselskih skupin prebivalstva glede na koncepte, povezane s tematikami mednarodnega razvoja (npr. razvoj, izkoreninjanje rev{~ine, enakost, izobraèvanje itd.). Tovrsten pristop vabi bralca, da razi{~e izvor lastnih percepcij in kulturnih zakonitosti (svoje vrednote in predvidevanja), razvija samorefleksijo, na novo oceni svoj poloàj v globalnem kontekstu in se u~i iz drugih lokalnih na~inov védenja in videnja. Niz u~nih aktivnosti smo oblikovali zato, da u~encem pomaga: uvideti, kako jezik ter sistem verovanja, vrednot in predstavljanja vplivata na to, kako si ljudje razlagajo svet; identificirati, kako razli~ne skupine razumejo tematiko razvoja ter njen vpliv na razvojno delovanje; kriti~no prou~iti te razlage sveta – tako zahodnja{ke kot staroselske – glede na izvor in morebitne posledice domnevanj; identificirati eti~ni okvir za izpopolnjeni dialog, anga`ma in vzajemno u~enje; prenesti metodologijo, ki je nastala v tem priro~niku, v kontekst u~ilnice prek analize in vodenja vzor~nega gradiva v razredu. Ker je u~enje nenehen proces, nas zanimajo va{i odzivi in na~ini uporabe teh virov v va{ih kontekstih. Z najlep{imi pozdravi, prof. Lynn Mario T. M. de Souza, Univerza v Sao Paolu, in dr. Vanessa Andreotti, Univerza Canterbury Znanstveni ~lanek in bibliografija v zvezi s projektom bosta dostopna na spletni strani. 3

Skozi o~i drugega / Uvod

Skozi o~i drugega – UVOD Raz{irjeni uvod je dostopen na spletnem naslovu www.throughothereyes.org.uk v angle{~ini. Uvod omogo~a pregled ciljev, zgradbe in metodologije tega priro~nika, pri ~emer je razvidno, kaj lahko pri posameznih u~nih aktivnostih naredite ter zakaj. Priporo~amo, da preberete uvod pred za~etkom izvajanja aktivnosti.

Skozi o~i drugega – POJMOVNI OKVIR Ta shema predstavlja osnovo, po kateri je vsako poglavje ali del vsake enote pedago{ko razporejen in usmerjen.

U^iti se pozabiti nau^eno – u~iti se zaznati, da je to, kar ima nekdo za nevtralno in objektivno, le gledi{~e, ki je odvisno od tega, iz kak{nega socialnega, zgodovinskega in kulturnega okolja nekdo prihaja (dekonstrukcija: razkrivati izvore in skrita ozadja pojmov, ki jih imamo za samoumevne);

svetovnocentri^en drugi mo`ni sistemi, dikcija in predstave

antropocentri^en sistem, dikcija in predstave

U^iti se prisluhniti – u~iti se zaznati, kak{ne u~inke in omejitve ima gledi{~e

drugih socialnih skupin

posameznika, in pridobiti nove konceptualne modele (orodja);

etnocentri^en

U^iti se u^iti – u~iti se opredeliti sebe in druge ter soo~iti, razlo~evati in hkrati primerjati pojmovne modele (misliti izven

sistem, dikcija in predstave socialnih skupin, katerim pripadam

danih omejitev);

U^iti se prese^i lastne omejitve – u~iti se uporabiti/prilagoditi/opredeliti/preurediti to u~enje glede na kontekst posameznika (prenesti u~enje posameznika v prakso). Ta shema se nana{a na razli~ne stopnje branja.

egocentri^en moj sistem, dikcija in predstave

Skozi o~i drugega / Uvod

METODOLOGIJA

V vsakem delu najdete 3 tipe aktivnosti:

Vsaka u~na aktivnost ima 6 sklopov in dodatne spletne vsebine (npr. kratki videospoti in aktivnosti za razred). Vsak sklop je oblikovan po dolo~enem principu (glej spodaj).

U^ni dnevnik:

Za~etek

– u~iti se pozabiti nau~eno (odnos na relaciji ego-etnos): Razmislek o individualnih pogledih ter spodbuda k povezavi razli~nih pogledov v neki dru`beni skupini.

vsaka u~na aktivnost priro~nika Skozi o~i drugega (vklju~no z uvodom) ima 6 u~nih nalog, ki morajo biti zaklju~ene na spletu ali kot del {tudija va{e in{titucije (upo{tevajte nasvete, ki ste jih pridobili od svojih mentorjev);

Prevladujo~i pogledi

– u~iti se pozabiti nau~eno (heterogenost na stopnji etnosa): Analiza in dekonstrukcija prevladujo~ega: bralce izpostaviti raznovrstnosti »etno« pripovedni{tva in orisu razli~nih strani v debati.

Razmislek: gre za vpra{anja, ki so klju~ni del va{ih u~nih dnevnih nalog;

Razli~ni pristopi

– u~iti se prisluhniti (relacija etnos-~lovek-svet): Analize drugih mo`nih (in logi~nih) na~inov razmi{ljanja o temi (prek metafor). Intervjuji s staroselskimi prebivalci so slu`ili kot osnova za niz metafor, toda predstavljeno gledi{~e je interpretacija zbranih podatkov s strani avtorjev.

Skozi o~i drugega

– u~iti se prisluhniti (relacija etnos-~lovek): Spoznavanje drugih osebnih pripovedi (metafora v akciji).

Dodaten razmislek: gre za dodatna vpra{anja, ki vam pomagajo razmisliti, ali se `elite v to temo {e bolj poglobiti.

SOD – teoreti^no ozadje in raziskovalni pro ces

[tudija primera

– u~iti se u~iti (relacija svet-~lovek-etnos): Prou~evanje kompleksnosti teme glede na odnos kolonizatorja do koloniziranca.

^e vas zanima teoreti~no ozadje in raziskovalni proces priro~nika SOD, obi{~ite razdelek Pogosta vpra{anja (FAQ) na spletni strani ali pa si preberite ~lanek, ki je dostopen v istem delu.

Ponovno branje sveta

Komentarje in predloge po{ljite avtorjema na naslov: vanessa.andreotti�canterbury.ac.nz ali mdesouza�usp.br

- u~iti se prese~i lastne omejitve (relacija svet-~lovek-etnos-ego): Samoocenjevanje mo`nih sprememb v na~inu razmi{ljanja in njihovo mesto v profesionalni rabi.

Skozi o~i drugega / Uvod

Predgovor Preminuli kralj Tonge, od koder prihajam tudi sama, je izobraèvanje neko~ poimenoval »kato he lot kato« (ko{ara v ko{ari), kar sem si razloìla kot znanje, spretnosti in vrednote, ki se jih nau~imo med razli~nimi ìvljenjskimi popotovanji in ki se shranjujejo, so razumljene ter jih delimo v {ir{em, vseobsegajo~em kulturnem kontekstu, ki ga definiramo kot na{ega oziroma ga drugi dolo~ijo za na{ega. Ta koncept opozarja na pomembnost prepoznavanja, da imajo manifestacije kulture, kot sta na primer ples ali vedênje, svoj izvor v {ir{em kulturnem kontekstu – ko{ara, ki vsebuje dojemanja ter odnose razli~nih dru`benih skupin do sveta in drugih skupin. Prepoznati vsebino na{e lastne ko{are oziroma kulturni kontekst in sprejemati darove iz drugih ko{ar se zdita izjemno pomembna cilja v izobraèvanju. V odnosih Sever – Jug ko{ara znanja neke skupine ponavadi velja kot univerzalna – tista, ki ima ve~jo vrednost kot ostale in ki naj bi bila vsiljena prek strategij razvoja ~love{kih virov, krepitev kapacitet, prosvete, zaposlovanja, dobrega gospodarjenja, ~lovekovih pravic, svobode, demokracije in izobraèvanja. Pri~akovano je, da prejemniki razli~nih ko{ar znanja postanejo bolj{i. Ljudje, ki sodelujejo v tovrstnih posredovanjih, si le redko zastavijo vpra{anje: kako ljudje v neki skupnosti, kraju, pojmujejo modrost, u~enje in znanje? Ravno tako se ne spra{ujejo, ali vrednote, ki so jim prirojene in jih {irijo pri svojem delovanju, sprejema ve~ina ljudi, katerih ìvljenja naj bi bila izbolj{ana zaradi njihovih poseganj. Le malo jih celo prepozna ideolo{ka in filozofska navzkri`ja, povezana z razli~nimi percepcijami in prevladujo~imi idejami, kar v marsikateri skupnosti povzro~i zmedo, v nekaterih primerih celo jezo. Ravno tako sem na mednarodnih forumih pogosto ~utila obvezo zagotoviti, da so razli~ne ko{are znanja, {e posebej tiste staroselskih ljudstev, prisotne v diskusijah zaradi nadaljnjega vpliva, ki ga imajo ti forumi na na{ prihodnji (izobraèvalni) razvoj. Pri upo{tevanju globalnega izobraèvanja in in{trumentov, kot so denimo razvojni cilji tiso~letja, izobrazba za vse ali izobraèvanje za trajnostni razvoj, se {e vedno redko zastavljajo nekatera pomembna vpra{anja, kot so: Kak{en razvoj? Kak{na izobrazba za vse? Kak{en in ~igav trajnostni razvoj? îgave ~lovekove pravice? Dobro gospodarjenje v korist koga? In najpomembnej{e, kak{ne in ~igave vrednote podpirajo (izobraèvalni) pogovori, v katere smo vklju~eni?

Te norme in pravila globalnega delovanja v izobraèvanju pogosto dolo~ijo strokovnjaki iz t. i. razvitih dràv. Odsevajo kulture ljudi, ki sprejemajo odlo~itve. Poudarjajo individualne pravice na ra~un kolektivnih pravic in promovirajo pogled na svet skozi o~i posameznika in ne skupine. In kaj pridobimo s tak{nim izobraèvanjem? Predstavo, da je bogastvo enako kopi~enju dobrin, ne pa izbolj{evanju dru`benih odnosov. Morda bi morali podpirati novo pojmovanje bogastva v svetu – kot produktivne, dru`bene odnose – in glede na to ustrezno izobraèvati tako sebe kot na{e otroke. Moja èlja je, da bi razvijali in spodbujali pluralisti~en pogled na u~enje, znanje in modrost, ki bi odseval raznolikost dedi{~ine vsake kulture. To nam bo pomagalo prese~i stereotipne oznake, kot je »romanti~ni«, v nasprotju z »racionalnim« pogledom na znanje, izobraèvanje in kulturo ter tudi oznake »etnoznanstveno« in ostale »etno« stvari, ki ne porajajo dvoma v neenakost med razli~nimi sistemi izobraèvanja in razlikujo~ih se kulturnih oblik racionalnosti. Toda u~iti se pozabiti nau~eno in u~iti se od drugih – dvomiti o è dolgo oblikovanih prepri~anjih in se odpirati razli~nim oblikam znanja – ni nikoli preprosto. Vi{je izobraèvalne institucije in mednarodni forumi po svetu {e naprej dajejo prednost zahodnja{kemu na~inu bivanja, védenja, razmi{ljanja in pripovedovanja, zato je nadvse pomembno, da pripravimo u~ence na soo~anje z drugimi perspektivami. Izziv ideologije, ki podpira idejo ene racionalnosti, pritiski, da bi pri{li do sporazuma, in poskusi uti{anja razli~nih perspektiv, predstavljajo velik izziv pri izobraèvanju za eti~ni odnos do razlik. Projekt Skozi o~i drugega za izobraèvanje u~iteljev je vznikel in na ta izziv odgovarja na pozitiven, produktiven in inovativen na~in prek svojega izobraèvalnega delovanja in u~nih aktivnosti. Pobuda prof. de Souze in dr. Andreotti podpira izobraèvalne procese, ki bodo omogo~ili u~iteljem, da lahko sodelujejo v pogovorih in razvijajo spretnosti za zaznavanje ko{ar znanja posameznikov, da prepoznajo darove v drugih ko{arah, da sodelujejo v dialogu in preoblikujejo dojemanje ter odnose.

prof. Konai Helu Thaman Unescova predstavnica za izobra`evanje u~iteljev in kulturo – Ju`nopacifi{ka univerza

U~iti se brati svet

skozi o~i drugega 1. PREDSTAVE O RAZVOJU

u^i

ese^i las

ti se po

eno •

itve •

u^i

i s lu e pris

ti •

i iti • u^it

za biti na

hn i

e u^

1.1 ZA^ETEK

e tn

Razmislek

Dodaten razmislek:

Katera od spodaj navedenih definicij (~e sploh katera) je najbli`ja va{emu razumevanju razvite dru`be?

Razmislite o naslednjih vpra{anjih:

Obilje materialnih dobrin

Visok nivo pismenosti

Dostop do tehnologije

Dostop do zdravstvenih storitev

U^ni dnevnik

Kdo se ne bi strinjal z va{o definicijo razvoja? Mislite, da je Slovenija »razvita« dràva? Na podlagi ~esa to ocenjujete? Od kod vam ti kriteriji? Kak{ni so kriteriji za razvoj (ali dose`ke in zasluge) v va{i skupnosti (poljubno opredelite skupnost)? Kako va{a skupnost vidi samo sebe v primerjavi z drugimi skupnostmi, je bolj ali manj razvita? Kako druge skupnosti dojemajo va{o skupnost in zakaj? Kako po va{em mnenju s svojim delom prispevate (ali ne prispevate) k razvoju va{e skupnosti/dràve? Kdo je dolo~il te kriterije za prispevanje? Ali poznate kak{no skupino, ki bi morda imela teàve z doseganjem teh kriterijev?

1. naloga: Zapi{ite svojo definicijo razvite dru`be.

Skozi o~i drugega / Predstave o razvoju

1. 2 PREVLADUJO^I POGLEDI

ese^i last

itve •

u^i

ti se po

^ eno • u

u^i

i s lu e pris

ti •

i iti • u^it

za biti na

hn i

e u^

Razmislek Razmislite o razli~nih pogledih na to, kaj pomeni razvoj oz. biti razvit. Katera predstava o razvoju prevladuje v va{em okolju? Kako je postala dominantna? Oglejte si spodnje izjave. Kako opredeljujejo razvoj? Kako si ti ljudje predstavljajo 'dobro `ivljenje'? Kaj bi lahko bila posledica teh domnev?

“U~iti se moramo od njih. Oni so razviti in

“ Dr`ave v razvoju so revne, ker jim primanj-

bogati, kar pomeni, da lahko to nau~ijo tudi nas. Seveda jih vsi v tej dr`avi ne bodo zmogli dohiteti, vendar je konec koncev ve~ina ljudi tukaj nekulturnih in neizobra`enih. Vendar so lahko najbolj{i med nami prav tak{ni kot oni, ~e se jih pravilno izobrazi.

kuje tehnologije in izobrazbe. Njihov sistem vladanja ni dozorel na{emu. Moramo jim pomagati z dostopom do tehnologije, privzgajanjem delovnih navad in dobro izobrazbo.

„

“

“Razvite dr`ave so bogate, ker so nas dolgo

Kadar o neki dr`avi govorimo kot o 'nerazviti', domnevamo, da je na nek na~in zaostala oz. omejena. Domnevamo, da se njeni ljudje niso sposobni razviti in uspeti.

„

“Pomen fraze 'v razvoju' je manj `aljiv,

vendar {e vedno zavajajo~. [e vedno domneva, da je rev{~ina prvotno zgodovinsko stanje, ki obstaja zaradi pomanjkanja dolo~enih ~love{kih sposobnosti (glede na te, ki jih imamo). Ta miselnost je prevladovala v ~asu kolonializma.

„

“Ne bi smeli priti sem in misliti, da se

bomo spremenili ~ez no~. Vsaj za 50 let zaostajamo. Potrebujemo precej ve~ ~asa, da postanemo to, kar so oni `e sedaj. Vendar smo tega zmo`ni!

„

izkori{~ale. Najprej s kolonizacijo, potem z nepravi~nimi pravili trgovanja, oderu{kimi posojili in '{vicfabrikami'. ^e bi dobili po{teno prilo`nost, bi lahko bili {e bolj bogati, kot so oni.

„

“Prihajajo sem in nam vsiljujejo svojo

izobrazbo, svojo tehnologijo in svoj pogled na svet. Zaradi tega postajajo ljudje vedno bolj tekmovalni in individualisti~ni, kar uni~uje na{e skupnosti. Ne potrebujemo tega, kar nam posku{ajo prodati. Potrebujemo bolj pravi~no delitev sredstev, zato da lahko sami oblikujemo svoj razvoj.

„

Skozi o~i drugega / Predstave o razvoju

PREVLADUJOÎ POGLED NA RAZVOJ: PREGLED Izraz razvoj in njegova raba sta sporna v ve~ pogledih. Povezana sta s postopkom dekolonizacije ter s koncem 2. svetovne vojne, ko so dràve razvrstili glede na njihovo politi~no/ideolo{ko pripadnost, in sicer na: Prvi svet (kapitalizem), Drugi svet (komunizem) in Tretji svet (neuvr{~eni). Pojem razvitosti se torej vedno nana{a na razmerje do drugih dràv in na predstave o tem, kak{ne naj bi bile idealne dru`be. Predstava razvitej{e dràve se praviloma nana{a na industrializirane, premo`ne dràve, materialno blaginjo, tehnologijo, sodobnost, demokracijo, znanost, civiliziranost in izobrazbo. Vendar se ta podoba oblikuje v odnosu do drugih dràv in drugih ljudi, za katere velja, da so »zaostali«, katerim primanjkuje teh lastnosti in ki potrebujejo pomo~ pri dohitevanju ostalih. Toda kdo dolo~a kriterije razvitosti, v ~igavem imenu in v ~igavo korist? Ta predstava razvitosti je v zadnjih nekaj letih vse bolj in bolj podvrèna kritiki. Nekateri vidijo razvoj kot imperializem znanja, nadaljevanje kolonializma, ki svetu vsiljuje »modernost«, katere si ta morda ne èli. Drugi v prizadevanju za razvoj vidijo politi~no motivacijo, ki bo prinesla koristi predvsem gospodarstvom »razvitih« dràv in ustvarila {e ve~ neenakosti, saj je v »razvojni industriji« pretok znanja in mo~i pogosto povsem enosmeren. Nekatere skupine so poskusile vpeljati druga~ne razvojne vzorce, ki upo{tevajo okoljsko obremenitev, ki jo povzro~a industrializacija, in zagovarjajo t. i. »trajnostni razvoj«. Spet drugi pravijo, da kapitalisti~ni ekonomski model nikoli ne bo trajnosten, torej potrebujemo »trajnostno kr~enje« (kot nasprotje razvoju) … Razprava {e traja in {e bo trajala.

U^ni dnevnik 2. naloga: Odgovorite na eno od spodnjih vpra{anj: Naj si vse dr`ave prizadevajo k enemu (univerzalnemu) idealu razvoja? Kdo naj bi dolo~il ta ideal? Kak{ne bi bile posledice? Kako oznake »razvit/nerazvit« vplivajo na ljudi v odnosu do drugih? Kak{ni so razlogi in posledice poskusov vsiljevanja enega na~ina razvoja kot univerzalno veljavnega (edine mo`ne poti za vse)?

Skozi o~i drugega / Predstave o razvoju

1.3 RAZLI^NI PRISTOPI

ese^i last

itve •

u^i

ti se po

^ eno • u

u^i

i s lu e pris

ti •

i iti • u^it

za biti na

hn i

e u^

Prispodoba

Razvoj kot ekologija – prilagajanje in pre`ivetje v soodvisnih sistemih

Razvoj kot lestev do dolo~enega ideala napredka (tehnologije, civilizacije …)

Predstava o ~asu

Cikli~na – stvarjenje, rast, utrjevanje, smrt/sprememba, stvarjenje, rast itd. Pogled tako v preteklost kot v prihodnost

Linearna, progresivna, gradnja stopnic do ideala (vi{ja gospodarska rast, ve~ storitev …). Usmerjena zgolj v prihodnost

^love{ka evolucija

Raznolika in odvisna od konteksta

Ena in univerzalna

Napredek

Uspe{en odziv na dano situacijo glede na pretekle in nove izku{nje

Na~rtovanje korakov in premikanje proti idealu

Raznolikost

Je naravna in cenjena, saj opravlja razli~ne funkcije v ciklusu oz. sistemu

Cenjena le, ~e ne predstavlja gro`nje idealu napredka

Odnos do okolja

Ljudje so del narave. Z njo so v vzajemnem odnosu

Ljudje so izven narave in jo nadvladujejo, nadzorujejo in izkori{~ajo

Etika

Soobstoj, soodvisnost

Konkurenca, usmerjenost k dobi~ku

Cilj

Samostojnost, blaginja vseh, vzdr`nost (trajnost) sistema za prihodnje generacije

Doseganje ideala (izgradnja popolne dru`be, glede na dolo~eno smer napredka)

Morebitne posledice

Ranljivost v primeru zunanje nadvlade

Vsiljevanje ideala kot univerzalno veljavnega. Zanikanje drugih oblik razvoja

Razmislek Oglejte si lastnosti dveh razli~nih razvojnih pristopov v tabeli in razmislite o njunih prakti~nih posledicah.

U^ni dnevnik 3. naloga: Kak{ne mo`nosti ali te`ave lahko ustvari vsak izmed opi sanih pristopov?

Skozi o~i drugega / Predstave o razvoju

1.4 SKOZI O^I DRUGEGA

ese^i last

itve •

u^i

ti se po

^ eno • u

u^i

i s lu e pris

ti •

i iti • u^it

za biti na

hn i

e u^

Razmislek Razmislite, kako ljudje iz drugih kultur razumejo razvoj. Katero prispodobo (»eko logijo« ali »lestev«) bi povezali s posameznimi perspektivami? Mereana Taki Rotorua Aotearoa (Nova Zelandija)

U^ni dnevnik 4. naloga: Izberite eno od tem in komentirajte: Podobnosti in razlike med pogledi Mnenje, ki se razlikuje od va{ih pogledov Uporabni u~inki teh prepri~anj (v dru`benih odnosih, pri porazdelitvi sredstev/mo~i, obna{anju, obla~enju itd.) Odnos med temi pogledi in splo{no predstavo, ki jo ima nekdo o svoji skupnosti Kako dale~ ali blizu so ti pogledi va{im pogledom (s ~im se strinjate ali ne) oziroma pogledom drugih oseb v va{i dru`beni skupini?

Razvoj se nana{a na kvaliteto in integriteto na{ih odnosov. Nana{a se na odnos, ki ga gojimo do samega sebe in do duhovnega sveta. Zavedamo se, da se svet ne vrti okoli nas. Zahodnja{ka ideja razvoja za nas nima nobenega smisla.

Juan Carlos Machicado Cusco (Peru) Inki razvoj razumemo kot skupno pot v smislu na{ega odnosa do zemlje. Po{teno bi bilo, da imajo tudi drugi vse tisto, kar si èlim zase. ê si èlim ne~esa na na~in, da bi odvzel nekaj drugemu ali okolju na nepravi~en na~in, potem si tega ne smem èleti. Razvita dru`ba daje vsakemu dovolj in poskrbi za potrebe vseh.

Wera Mirim Santa Catarina (Brazilija)

Razvoj, kakr{nega si èlijo oni, pomeni odtujitev od na{e skupnosti. Pomeni ìvljenje, kakor ga ìvijo ljudje v mestih: odtujeni drug od drugega, odtujeni od zemlje, sami na svetu. Razvoj v mojem jeziku pomeni povezanost s svojo skupnostjo, z zemljo in z Ñande Ru (stvarnikom oz. bogom).

Bob Randall Mutitjulu (Avstralija)

Razvita dru`ba je dru`ba v celoti. Vpra{anje, ki si ga moramo zastaviti, je zelo preprosto: ali to, kar po~nemo, ogroà ìvljenje drugih ìvih bitij ali ne? ê ga, potem smo na napa~ni poti. ê bomo {e naprej uni~evali stvari tako hitro, kot jih uni~ujemo sedaj, na{im vnukom ne bo ostalo prav dosti.

Bronwyn Thurlow Otautahi Aotearoa (Nova Zelandija) Razvoj je kompleksen pojem. ^utim se vklju~eno v {irok sistem odnosov in sodobno pojmovanje razvoja se mi zdi zelo zapleteno. Kljub temu pa mislim, da raje ne bi `ivela brez elektrike, tople vode, knjig, violin, toplotnih ~rpalk, rob~kov ali avtomobilov.

Skozi o~i drugega / Predstave o razvoju

1.5 [TUDIJA PRIMERA

ese^i last

itve •

u^i

ti se po

^ eno • u

u^i

i s lu e pris

ti •

hn i

e z a a b i ti n s i iti • u^it

Razmislek Analizirajte {tudijo primera in razmislite o spodnjih vpra{anjih. Kontekst: Ljudstvo San (oziroma Grmi~arje/Bu{mane)* iz osrednjega Kalaharija v Bocvani so nasilno izselili z njihove zemlje, saj so leta 1997 tam odkrili diamante. Pogledi: Predsednik Bocvane:

“Kako lahko v dobi ra~unalnikov {e vedno obstajajo bitja iz kamene dobe? ^e bi Bu{mani radi pre`iveli, se bodo morali spremeniti. Sicer bodo izumrli kot dodo.

„

Sani, ki niso hoteli oditi:

“To je na{ dom, zemlja na{ih prednikov,

ki smo jo nasledili od na{ih o~etov. Na{i predniki nam niso rekli, naj se preselimo. Sedaj ne smemo loviti in nabirati hrane, s ~imer se pre`ivljamo. To je na{ na~in. Tak{na je na{a kultura. @ivimo od te zemlje, ki nas prehranjuje. Vlada je ukradla na{e koze in prepovedala na{ na~in `ivljenja. Odlo~ili smo se, da se ne premaknemo. Ostajamo na svoji zemlji.

„

Ljudje v Bocvani, ki podpirajo vlado:

“Bu{mani so primitivni! @ivijo kot `ivali in

to ni na~in `ivljenja. @ivijo v preteklosti in se morajo spremeniti. ^e jih prisilimo k razvoju, je to v njihovo dobro. Pomagalo jim bo dohiteti razviti svet.

„

Sani, ki so se odlo~ili, da odidejo:

“@al nam je, da odhajamo, ampak tukaj za

na{e otroke ni prihodnosti. Njihova prihodnost je v velikih mestih in dobri izobrazbi.

„

Nevladna organizacija, ki `eli {~ititi interese Sanov:

“Bu{mani so se odlo~ili, da bodo `iveli

druga~e kot mi. Nimajo dolgov, bomb, zaporov, rev{~ine, brezdomstva, hitre prehrane in onesna`enja. Rezultati prisilnega 'razvoja' so za staroselce skoraj vedno katastrofalni: lakota, alkoholizem, prostitucija, bolezni in smrt. Predstava o tem, da so primitivni, vodi neposredno v njihovo preganjanje in kratenje njihovih pravic. Sami bi se morali odlo~ati o tem, ali in kako se `elijo spremeniti. Nih~e jih ne bi smel siliti v spremembe.

„

* Sani so poznani pod {tevilnimi imeni (Bu{mani, Grmi~arji, !Kung itd.), vendar so nekatera poimenovanja potencialno sporna, saj so bila dolo~ena s strani drugih in imajo pejorativen prizvok.

Deklaracija ZN o pravicah staroselskih ljudstev dolo~a, da imajo staroselski ljudje pravico do samoodlo~be in lastne vlade, to pomeni, da sami izbirajo politi~ni status in na~in, ki ga želijo razvijati (3. in 4. ~len); prav tako imajo tudi pravico do zemlje in virov, ki so jih tradicionalno imeli v lasti, in do ohranitve ter krepitve svojega duhovnega odnosa do svoje zemlje, vode in drugih virov (25. in 26. ~len). 12

Skozi o~i drugega / Predstave o razvoju

Dodaten razmislek Vpra{anja za razmislek: 1. Ali tudi pri vas obstajajo ljudje, ki jih ima ve~ina za 'necivilizirane'? 2. Kaj bi storili, ~e bi nekdo mislil, da ste 'neizobraèni' ali 'necivilizirani', in bi vam zaradi tega posku{al vsiliti svoj pogled na razvoj oz. napredek, s katerim se vi ne bi strinjali? 3. Kaj bi se zgodilo, ~e bi ve~ina ljudi v va{i skupnosti (etni~na skupina oz. druga skupina, s katero se identificirate) mislila, da ste manjvredni in vredni zasramovanja? Kako bi to vplivalo na va{o samopodobo, ~e bi jim za~eli verjeti? 4. Kak{ne so dolgoro~ne posledice za posameznike in cele generacije, ki jih ve~ina obravnava kot manjvredne? Kaj se zgodi, ~e so poleg ob~utka manjÂ vrednosti ljudje neprestano izpostavljeni tudi diskriminaciji in ponièvanju s strani 've~inske' dru`be? Kako bi se vi in va{a druìna soo~ali s tak{no situacijo? 5. Kako se va{a skupnost (dràva) vidi v odnosu do drugih skupnosti (dràv), kar se ti~e napredka/razvoja? Kako mislite, da druge skupnosti (dràve) dojemaÂ jo va{o in zakaj? 6. Ali imate ob~utek, da bi dru`ba, v kateri ìvite, morala 'dohiteti' druge dru`be? Se vam zdi, da lahko va{a dru`ba kaj nau~i druge? Zakaj? Kaj vas je privedlo do tega mnenja?

U^ni dnevnik 5. naloga: Orisovanje konflikta Posku{ajte si zamisliti podobno situacijo v va{em okolju (kjer so ljudje, ki so se odlo~ili `iveti druga~e, bili prisiljeni po~eti stvari, s katerimi se niso strinjali oz. ki so jih ogro`ale). Ali bi lahko orisali razli~ne poglede in ustvarili svojo {tudijo primera? V ~em se va{ primer razlikuje oz. je podoben primerom, ki smo jih omenili do sedaj?

Skozi o~i drugega / Predstave o razvoju

1.6 PONOVNO BRANJE SVETA

ese^i last

itve •

u^i

ti se po

^ eno • u

u^i

i s lu e pris

ti •

i iti • u^it

za biti na

hn i

e u^

Razmislek Pomislite na va{o definicijo razvoja, ki ste jo zapisali v va{ dnevnik v podpoglavju Za~etek. Ali lahko razberete ozadje svojih stali{~? Od kod izvirajo? Kako va{a stali{~a dolo~ajo (oziroma so dolo~ila) va{e zaznavanje, odnose in delovanje?

U^ni dnevnik 6. naloga: Pojasnite, kaj ste se do sedaj nau~ili (~e ste se) iz vaj o sebi, staroselskih zna njih ali u~enju/pou~evanju. Ali se je va{ pogled na razvoj na kakr{enkoli na~in spremenil?

Za dostop do va{ega spletnega dnevnika se prijavite na www.throughothereyes.org.uk in izberite 'brezpla~ni spletni {tudij'. Na{li boste tudi dodatne vsebine (video in razredne aktivnosti), ki so dostopne samo na spletni strani.

U~iti se brati svet

skozi o~i drugega 2. PREDSTAVE O IZOBRA@EVANJU

u^i

ese^i las

ti se po

eno •

itve •

u^i

i s lu e pris

ti •

i iti • u^it

za biti na

hn i

e u^

2.1 ZA^ETEK

e tn

Razmislek

Dodaten razmislek:

Katera od navedenih trditev (~e sploh katera) je najbli`ja va{emu razumevanju izobra`evanja?

Razmislite o naslednjih vpra{anjih: Kdo se ne bi strinjal z va{o definicijo izobra`evanja?

Dru@ba oblikuje Izobra@evanje

Ali obstaja kak{na razlika med izobra`evanjem in {olanjem?

Dru@ba

Izobra@evanje

odra@a

OBLIKUJE

Izobra@evanje

DRU@BO

Katere so lastnosti 'izobraène' osebe v va{i skupnosti? Katere so lastnosti 'neizobraène' osebe? Od kod izvirajo kriteriji izobraènosti? Kak{ne so posledice, ~e te kriterije sprejmemo brez premisleka?

Izobra@evanje odra@a dru@bo

U^ni dnevnik 1. naloga: Zapi{ite svojo definicijo izobra`evanja.

Kak{na je povezava med u~enjem in pou~evanjem? Kak{na je povezava med u~enjem in {olanjem?

Je po va{em mnenju izobraèvalni sistem v va{i dràvi ali va{i skupnosti podoben drugim sistemom? Ali mislite, da je va{ sistem bolj{i ali slab{i? Kako va{ sistem vidijo druge skupnosti? Ali so v va{i skupnosti skupine, ki zavra~ajo prevladujo~e izobraèvalne sisteme? ê so, kak{ne so njihove utemeljitve?

Skozi o~i drugega / Predstave o izobraževanju

2.2 PREVLADUJO^I POGLEDI

ese^i last

itve •

u^i

ti se po

^ eno • u

u^i

i s lu e pris

ti •

i iti • u^it

za biti na

hn i

e u^

Razmislek Razmislite o razli~nih pogledih na izobraèvanje v va{i skupnosti. Kateri pomen izobraèvanja prevladuje v va{em okolju? Kako je postal prevladujo~? Oglejte si spodnje trditve. Na kak{no vrsto izobraèvanja se nana{ajo posamezne trditve? Ali obstaja povezava med izobrazbo in 'biti dober ~lovek'? Kak{en je 'dober ~lovek'? Kaj bi lahko bila posledica teh domnev?

“V dana{njem svetu je znanje

najdragocenej{e blago. Ve~ kot se nau~i{, ve~ lahko zaslu`i{. Naloga izobra`evanja je, da pripravi ~love{ki kapital, da prispeva h gospodarski rasti.

„

“Izobraèvanje je kot svetloba, osvetli lahko ìvljenja ljudi, ki ìvijo v temi rev{~ine. Prina{a civilizacijo in razvoj za vse. Izobrazba za vse predstavlja re{itev vseh teàv.

„

“V {olah predstavljajo zastarel pogled na

prihodnost. To bi lahko bil razlog, zakaj v mestnih sredi{~ih vse ve~ dijakov in {tudentov meni, da se u~ijo nepomembne, dolgo~asne in neuporabne stvari.

„

“Dvomim v izobra`evanje. [tevilne grozljive zlo~ine v ~love{ki zgodovini, kot je npr. holokavst, so storili u~eni in ljudje z 'dobro izobrazbo'.

„

“

Na{ sistem izobraèvanja predstavlja na~in nadziranja uma in telesa na{ih mladih: sili jih razmi{ljati na na~in, kakr{nega èli dràva, in jih sili po~eti stvari, za katere drugi ljudje èlijo, da jih po~nejo.

„

“V nekdanjih kolonijah je izobra`evanje

sluìlo in {e vedno sluì kot mo~no orodje vzpostavljanja podrejenosti in odvisnosti: ljudem dolo~a njihovo mesto v dru`bi. Mi {e zmeraj verjamemo, da v Evropi ìvijo kot v raju in zato kupujemo njihove u~benike in diplome.

„

“Izobra`evanje lahko osvobaja ali

zasu`njuje. Ljudem lahko pomaga v boju proti neenakopravnosti in nepravi~nosti ali pa ju pomaga vzpostavljati in ohranjati. Izobra`evanje je vedno politi~no in nikoli ne more biti nevtralno. Ali si na strani tistih, ki imajo mo~, ali pa na strani tistih, ki je nimajo.

„

“Na{e {ole so postale tovarne s teko~imi

trakovi in nadzorom kakovosti. U~itelji so postali neusposobljeni tovarni{ki delavci, ki izvajajo u~ne na~rte in ubogajo ukaze, ne da bi se spra{evali o svoji vlogi in odgovornosti do dru`be.

„

“V {olah se ukvarjamo samo s tem, kako

dobro znajo u~enci brati, pisati, {teti in ponavljati informacije. Ali se dobro po~utijo v svoji ko`i, razumejo svoja ~ustva, se dobro razumejo z drugimi in imajo radi svoje `ivljenje, pa na{ predmetnik ne presoja.

„

Skozi o~i drugega / Predstave o izobraževanju

PREVLADUJOÎ POGLED NA IZOBRA@EVANJE: PREGLED [ir{i pomen izobraèvanja zajema vse procese izobraèvanja, prek katerih gredo ljudje v svojem ìvljenju – vklju~no z neinstitucionalnim u~enjem, kot je u~enje, ki se zgodi prek interakcij z drugimi ljudmi ter njihovim okoljem. Ve~ina ljudi povezuje izobraèvanje izklju~no s {olo. Vendar pa je ideja {ole, kot jo poznamo danes, relativno sodobna iznajdba, ki je bila ustvarjena za potrebe industrijske revolucije. Takrat je tudi postala pomembno sredstvo za kolonialno nadvlado in trgovino. Tedaj so {ole pridobile precej{njo mo~ – mo~ za oblikovanje dru`be. Kdorkoli dolo~i predmetnik, oblikuje tudi posameznike, dol`nosti, vrednote, pri~akovanja, kulture, narode in dru`bene odnose. To pomeni, da se diskusije in odlo~itve o {olstvu in predmetniku dotikajo tudi vodenja, delitve sredstev ter izvajanja mo~i in nadzora nad prebivalstvom. Zato veliko ljudi trdi, da je {olanje (ali izobrazba) vedno stvar politike. Tovrstni koncept izobraèvanja oz. {olanja je tako ali druga~e vedno sluìl kot vzor – bodisi kot re{itev bodisi kot vzrok vseh teàv. A na vpra{anje, kaj je izobrazba/{olanje, {e nismo dobili dokon~nega odgovora. Nekateri v {olanju vidijo na~in za oblikovanje gospodarskih enot (ljudi) za ustvarjanje ekonomske rasti (za svoj narod), drugi v tem vidijo orodje za zatiranje kulture in manipulacijo dru`be, nekateri pa zagovarjajo idejo, da {olanje ljudi osvobodi zatiranosti. Nekateri so mnenja, da {olanje posameznika opremi za mo`nost sre~nega ìvljenja v skladu z njegovimi èljami. Obstajajo {e zagovorniki ideje, da bi moralo izobraèvanje usposobiti posameznika za ìvljenje v njegovi skupnosti, in zagovorniki stali{~a, da bi moralo izobraèvanje pripraviti ljudi na neenakosti. Nekateri verjamejo, da je {olanje (ne u~enje) nasploh za ljudi {kodljivo in bi ga morali odpraviti. Po drugi strani pa dokon~en odgovor na vpra{anje, kak{ni so cilji izobraèvanja, ne pomeni konca debate. Ko je to dore~eno, se odpro nadaljnja vpra{anja glede razli~nih tem in pogledov: kaj definira dobro pou~evanje/u~enje; kako ga oceniti; kako dose~i pravi~nost ali enakost; koliko vpliva na ta proces naj imajo dele`niki; kdo naj o tem odlo~a; v ~igavem imenu; za ~igavo korist?

U^ni dnevnik 2. naloga: Odgovorite na eno od spodnjih vpra{anj: Kdo naj bo vklju~en v proces odlo~anja o na~inu izobra`evanja in/ali {olanja za posamezne skupnosti? Komu naj izobra`evanje in/ali {olanje primarno odgovarja – posameznikom ali dru`bi kot celoti? Kak{ni so lahko vzroki in posledice poskusa vklju~itve poenotenega predmetnika in kriterijev za usposobljenost na svetovni ravni 17

Skozi o~i drugega / Predstave o izobraževanju

2.3 RAZLI^NI PRISTOPI

ese^i last

itve •

u^i

ti se po

^ eno • u

u^i

i s lu e pris

ti •

i iti • u^it

za biti na

hn i

e u^

Prispodoba

Izobra`evanje ljudi je podobno skrbi za razli~ne vrste dreves v gozdu

Izobra`evanje ljudi je kot vzgajanje bonsajev za prodajo

Raznolikost

Tudi drevesa iste vrste se med seboj razlikujejo, na vsako drevo vpliva to, kar ga obdaja

Tr`ne sile/moda narekujejo hierarhijo ustreznosti (razli~nih vrst ali oblik dreves)

Standardi zacija

Standardizacija vrednot – vsako drevo je nekaj posebnega

Razvrstitev in standardizacija za dosego zahtev, ki jih dolo~ajo zunanji faktorji

^as/faze

Pripravljenost glede na notranjo (posamezno) uro

Pri~akovanje dolo~enega ~asovnega napredka prek vsiljenih faz

Odnos

Od drevesa do drevesa – od subjekta do subjekta

Vrtnar do bonsaja – subjekt do objekta

Skrbnik/ u~itelj

Opazuje, u~i, spo{tuje in ponuja podporo tam, kjer je potrebno

Opazuje, hrani, prirezuje, uvaja tehnike, oblikuje

Na~rtovanje

Skrb, ne nadzor

Strukturirano in zelo pomembno za optimalne rezultate

Vodenje

Samoomejevanje – prostor za rast vseh

Obrezovanje glede na `eleno obliko

Neuspeh

Ker ni vnaprej dolo~enih pri~akovanih rezultatov, tudi ni neuspehov.

Zavrnitev in odstranitev rastlin, ki ne ustrezajo standardnim oblikam

Cilj

Pripravni{tvo za odraslost – nau~iti se, kako trdno stati samostojno.

Priprava bonsajev za prodajo glede na vnaprej dolo~ene kategorije oblik in velikosti

Razmislek Oglejte si tabelo, ki prikazu je dva razli~na pogleda na izobra`evanje, in razmislite o njunih prakti~nih posledicah.

U^ni dnevnik 3. naloga: Kak{ne mo`nosti ali te`ave lahko ustvarita opisana pristopa?

Skozi o~i drugega / Predstave o izobraževanju

2.4 SKOZI O^I DRUGEGA

ese^i last

itve •

u^i

ti se po

^ eno • u

u^i

i s lu e pris

ti •

i iti • u^it

za biti na

hn i

e u^

Razmislek Razmislite, kako ljudje iz drugih kultur razumejo izobra`evanje. Katero prispodo bo (»drevesa v gozdu« ali »bonsaj«) bi povezali s posameznimi perspektivami? Mereana Taki Rotorua Aotearoa (Nova Zelandija)

U^ni dnevnik 4. naloga: Izberite eno od tem in komentirajte: Podobnosti in razlike med pogledi Mnenje, ki se razlikuje od va{ih pogledov Prakti~ne posledice teh prepri~anj (v dru`benih odnosih, pri porazdelitvi sredstev/mo~i, obna{anju, obla~enju itd.) Odnos med temi pogledi in splo{no predstavo, ki jo ima nekdo o svoji skupnosti Kako dale~ ali blizu so ti pogledi va{im pogledom (s ~im se strinjate ali ne) oziroma pogledom drugih oseb v va{i dru`beni skupini

V na{em jeziku obstaja le ena beseda za u~enje in pou~evanje: AKO. Najpomembnej{e izobraèvanje poteka znotraj skupnosti. Kot odrasla pripadnica plemena pomagam svojim otrokom odra{~ati. U~im jih o ìvljenju, v vseh njegovih pogledih, tako kot poteka. Kako naj se tega nau~ijo, ~e jih odpeljejo nekam stran, kjer ne morejo videti, kaj po~nem? V~asih sem jih povsod vzela s seboj, tudi v svojo slu`bo na univerzi. To je povzro~ilo veliko teàv v uradnem sistemu.

Noemi Valle Sagrado (Peru)

U~itelji v na{i va{ki {oli so me nau~ili brati, pisati in ra~unati. Nato sem od{la, ker niso spo{tovali in cenili navad mojega ljudstva. @eleli so, da bi vsi `iveli in mislili tako kot ljudje v mestu. Najbolj dragocenih stvari sem se nau~ila od svojih starih star{ev; da je potrebno spo{tovati to zemljo in na njej `iveti po{teno. Sedaj obiskujem novo {olo, kjer spo{tujejo na{ na~in razmi{ljanja.

Denis Banda (Zambija)

Afri{ki pregovor pravi, da je za vzgojo otroka potrebna cela vas. In ko na{i otroci dobijo zahodnja{ko izobrazbo, ki je usmerjena v {olanje, se soo~ajo z nasprotujo~imi pri~akovanji {ole in svoje skupnosti. Ves ~as se u~ijo krmariti in sklepati kompromise med {olsko kulturo ter kulturo svoje skupnosti. V {oli jim govorijo, da je vsako znanje, ki je druga~no od {olskega znanja, zgolj nevednost. In tako otrok postane tujec v svoji lastni skupnosti. Na{i stare{ine so se domislili ustrezne kratice za {olsko izobrazbo TPG – trajna po{kodba glave (v izvirniku PHD – Permanent Head Damage, PHD je v angle{~ini kratica za doktorja znanosti, podobno kot pri nas dr.).

Bob Randall Mutitjulu (Avstralija)

K nam hodijo ljudje, ki èlijo, da spremenimo svoje navade po njihovih èljah. Potem pridejo drugi, ki èlijo, da ostanemo to, kar smo. Nikomur med njimi pa ne pride na misel, da moramo imeti dostop do sredstev dominantne kulture in hkrati pravico, da se sami odlo~amo, kako jih bomo uporabili.

Bronwyn Thurlow Otautahi Aotearoa (Nova Zelandija) Namen izobra`evanja je predvsem v tem, da na plan izvle~emo osebo in ne da vanjo tla~imo znanje. V zgodnjem otro{tvu pomeni izobra`evanje predvsem spo{tljiv umik, ob~udovanje in opazovanje celostnega razvoja osebnosti. Kdo je ta oseba? Od kod in od koga je pri{la? Kaj bo postala? Kak{no vlogo lahko odigram pri tem? 19

Skozi o~i drugega / Predstave o izobraževanju

2.5 [TUDIJA PRIMERA

ese^i last

itve •

u^i

ti se po

^ eno • u

u^i

i s lu e pris

ti •

hn i

e z a a b i ti n s i iti • u^it

Razmislek Analizirajte {tudijo primera in razmislite o spodnjih vpra{anjih. Kontekst: Med letoma 1867 in 1969 je vlada Nove Zelandije vzpostavljala {ole in internate za maorske otroke. Pogledi:

Deklaracija ZN o pravicah staroselskih ljudstev dolo~a, da imajo staroselska ljudstva pravico, da sama ustanovijo in upravljajo svoje {ole in omogo~ajo izobra`evanje v lastnem jeziku ter na na~in, ki jim ustreza (14. ~len).

Nekateri maorski stare{ine: Za na{e otroke si `elimo, da bi imeli dostop do vseh oblik znanja, vklju~no z izobrazbo kolonizatorjev. Njim smo darovali zemljo, da bi lahko na{i otroci hodili v {olo in imeli koristi od novih prilo`nosti, a ne za ceno zanikanja svojega izvora. Nismo rekli: 'Vzemite to zemljo za vsakr{no ceno, saj smo preneumni, da bi se sami odlo~ali, in ker potrebujemo va{e {olstvo, sicer bomo ve~no neumni.' Rekli smo: 'Zavedamo se, kdo smo, in radi bi razumeli, kaj prina{ate. Mogo~e bomo kaj uporabili, mogo~e ne – o tem se bomo odlo~ili sami.

“

„

Nadzornik {ole za staroselce, leta 1888: Maore u~imo govoriti, pisati in razumeti angle{ki jezik, toda v prvi vrsti jih `elimo seznaniti z evropskimi navadami in na~inom razmi{ljanja ter jih tako pripraviti, da postanejo poslu{ni dr`avljani, ki spo{tujejo zakone.

“

„

Nadzornik {ole, leta 1908: Za maorske fante je uporabneje, da spoznavajo osnove in prakse kmetovanja, mlekarskih kmetij, razvr{~anja volne in ravnanja z `ivino, kot pa da se u~ijo sklanjatve latinskih samostalnikov in glagolov.

“

„

Vodja direktorata za izobraèvanje, leta 1929: Zagotoviti moramo tak{no izobraèvanje, ki bo omogo~ilo, da maorski fant postane dober kmet, maorsko dekle pa dobra kme~ka èna.

“

„

Poro~ilo vlade iz leta 1961: Priseljevanje v mesta je najbolj{i na~in za povezovanje obeh skupin Novozelandcev. Izobra`evanje maorskih otrok bo vodilo k nadaljnjemu napredku na podro~jih prebivali{~, zdravstva, zaposlovanja in akulturacije Maorov. Otroci se povezujejo spontano, zato lahko medrasne odnose okrepimo tako, da sprejmemo v internate ~im ve~je {tevilo maorskih otrok.

“

„

Maorski aktivist, leta 2003: Maori sprejemajo {olanje kot sredstvo, s katerim lahko ohranijo suverenost in izbolj{ajo ìvljenjske prilo`nosti. Po drugi strani pa je bil namen vlade prek {olanja vzpostaviti nadzor nad Maori in njihovimi sredstvi. Maori so èleli raz{iriti svoje obstoje~e znanje, vlada pa je s svojo asimilacijsko politiko èlela maorsko kulturo le nadomestiti z evropsko.

“

„

Mladi Maor, u~enec obi~ajne {ole v Christchurchu, leta 2007: [ola je dolgo~asna, druìna pa brezvezna. Prijatelji in rap glasba ti pokaèjo, kaj je v ìvljenju pomembno. O prihodnosti ne razmi{ljam kaj dosti. Verjetno bom delal kot voznik ali v gradbeni{tvu. îsto vseeno mi je.

“

„

Skozi o~i drugega / Predstave o izobraževanju

Dodaten razmislek Vpra{anja za razmislek: 1. Ali poznate v va{em okolju ljudi, ki jih ima ve~ina za neizobraène? 2. Ali obstajajo kulture ali dru`bene skupine, za katere velja, da ni~esar ne doseèjo? Kak{ne so posledice tak{nih stereotipov? 3. Ali bi morali otroci razli~nih kultur obiskovati lo~ene {ole v multikulturni dru`bi? Kak{ni so argumenti za in proti tej strategiji? 4. Kaj se zgodi, ~e u~itelji verjamejo, da dolo~ena kultura (ali osebnost) nima »pravih« lastnosti za uspeh v {olskem sistemu? 5. Kaj se zgodi, ~e u~itelji verjamejo, da dolo~ena kultura ni ni~ prispevala (ali da je prispevala zelo malo) k »napredku in civilizaciji« (ki velja za najbolj{o in edino pot naprej)? 6. Ali bi se otroci manj{inskih etni~nih skupnosti v {olskem okolju morali obla~iti in vesti po pravilih ve~ine? Ali naj imajo svobodo (kot tudi njihovi star{i in skupnosti), da se lahko razlikujejo glede na svojo tradicijo? Kak{ne so posledice prilagajanja in kak{ne so posledice popolne svobode? 7. Bi morali staroselce izobraèvati oziroma {olati na prvobitni na~in? Bi morali imeti dostop do navadnih {ol? Kdo naj odlo~a o tem?

Skozi o~i drugega / Predstave o izobraževanju

2.6 PONOVNO BRANJE SVETA

ese^i last

itve •

u^i

ti se po

^ eno • u

u^i

i s lu e pris

ti •

i iti • u^it

za biti na

hn i

e u^

Razmislek Pomislite na va{o definicijo izobra`evanja, ki ste jo zapisali v va{ dnevnik v podpoglavju Za~etek. Ali lahko razberete ozadje svojih stali{~? Od kod izvirajo? Kako va{a stali{~a dolo~ajo (oziroma so dolo~ila) va{e zaznavanje, odnose in delovanje?

U^ni dnevnik 6. naloga: Pojasnite, kaj ste se do sedaj iz vaj nau~ili (~e ste se) o sebi, staroselskih zna njih ali u~enju/pou~evanju. Ali se je va{ pogled na izobra`evanje na kakr{en koli na~in spremenil?

U~iti se brati svet

skozi o~i drugega 3. PREDSTAVE O ENAKOSTI

u^i

ese^i las

ti se po

eno •

itve •

u^i

i s lu e pris

ti •

i iti • u^it

za biti na

hn i

e u^

3.1 ZA^ETEK

e tn

Razmislek

Dodaten razmislek:

Katera od navedenih trditev (~e sploh katera) je najbli`ja va{emu razumevanju enakosti?

Razmislite o naslednjih vpra{anjih: Kdo se ne bi strinjal z va{o definicijo enakosti?

Vsi smo enaki, ker smo vsi ljudje z istimi @eljami in potrebami.

Vsi smo enako pravni, ker nam na{a dr@ava zagotavlja enake pravice.

Ali enakost pomeni istost?

Nismo enaki. Vsak od nas je druga^en.

Vsi smo enaki, ker imamo vsi pravico izbirati, kaj bomo po~eli z na{imi @ivljenji.

Katere so prednosti in slabosti, ~e vse ljudi obravnavamo enako (na primer v {olskem okolju)?

Ali so po va{em mnenju ljudje lahko hkrati enaki in razli~ni? Kako bi morali razumeti enakost in razli~nost, da bi se to zgodilo?

Katere so prednosti in slabosti, ~e vse ljudi obravnavamo razli~no?

U^ni dnevnik 1. naloga: Zapi{ite svojo definicijo enakosti ali odgovorite na vpra{anje: Kaj nas kot ljudi povezuje?

Skozi o~i drugega / Predstave o enakosti

3.2 PREVLADUJO^I POGLEDI

ese^i last

itve •

u^i

ti se po

^ eno • u

u^i

i s lu e pris

ti •

i iti • u^it

za biti na

hn i

e u^

Razmislek So v va{i skupnosti razli~ni pogledi na enakost? Kak{ne predstave prevladujejo v va{em okolju? Kako so postale prevladujo~e? Oglejte si spodnje izjave. Od kod izvirajo navedene definicije enakosti? Kak{ne so posledice teh domnev?

“Vsi smo enaki, ker smo gre{ni in vredni prezira. ^e pa sledimo Bogu, se lahko odkupimo za svojo gre{no naravo.„ “Vsi smo enaki, ker smo razli~ni. Spo{tovati in ceniti moramo razli~nost narave, vlogo in prispevek vsakega posameznika.„ “Enaki smo, ker svobodno izbiramo,

„

Enaki smo, ker imamo vsi enake sposobnosti. Uspeh, ki ga imamo v `ivljenju, je odvisen od tega, kako dobro razvijamo in uporabimo te svoje sposobnosti.

„

“Vsi imamo iste sposobnosti, a nimamo vsi

enakih mo`nosti. Nekateri ljudje imajo manj te`av zaradi barve ko`e, dru`benega statusa, narodnosti itd., zato bi potrebovali sistem, ki bi popravil neravnovesje in omogo~il enake mo`nosti za vse, tako da bi bili vsi resni~no enaki.

„

u~itelji vse obravnavati na enak na~in.

“Razli~ni u~enci imajo razli~ne potrebe.

^e u~itelji ne vidijo razlik in ne upo{tevajo razli~nih potreb u~encev, se bodo skozi sistem prebili le tisti u~enci, ki 'ustrezajo normam'.

„

“Vsi smo isti, ker hrepenimo po istih ciljih

kaj `elimo postati in kako to dose~i.

“

“^e so vsi u~enci enaki, bi morali

v ìvljenju. Vsi èlimo pote{iti vse svoje potrebe. Vsi èlimo svobodno zapravljati in sodelovati v globalni ekonomiji.

„

Skozi o~i drugega / Predstave o enakosti

PREVLADUJOÎ POGLED NA ENAKOST: PREGLED Pojem enakosti se v razli~nih kontekstih uporablja na razli~ne na~ine. »Zahodni« koncept je mo~no povezan z individualnostjo oziroma s tem, kar pomeni biti individuum. Zgodovinsko se je enakost v politi~nem smislu oblikovala okoli ideje istosti in »vsakomur ustrezajo~e« individualnosti. V tem pogledu je bil posameznik oziroma »celostni« dràvljan praviloma belec mo{kega spola s svojim premoènjem. Tisti, ki niso ustrezali temu opisu, niso mogli sodelovati v politi~nih, ekonomskih in intelektualnih dejavnostih (in posledi~no niso bili »enaki«). Skupine, ki so se borile proti tovrstni delitvi in se zavzemale za pravice ènsk, delavcev, staroselskih ljudstev in ljudi s telesnimi okvarami, so spo~etka zagovarjale stali{~e, da so ti ljudje isti kot vsi ostali. A pri tem na~inu razmi{ljanja je vsaka razlika razumljena kot napaka ali pomanjkljivost: ~eprav je v teoriji ta argument vzpostavil enake pravice za razli~ne skupine, se je v praksi izkazalo (ker te skupine pa~ niso bile »enake«, tj. niso bili vsi bogati belci), da ti ljudje {e vedno veljajo za tiste, ki »niso pravi«.

U^ni dnevnik 2. naloga: Odgovorite na eno od spodnjih vpra{anj: Idejo »celostne osebe ali dr`avljana« obi~ajno povezujemo z lastnostmi, ki se navezujejo na mo`nosti za doseganje uspeha v specifi~nem kontekstu. Kak{ne so zna~ilnosti »celostne osebe ali dr`avljana« v va{em kontekstu (v smislu mo`nosti za uspeh in prispevka posameznika ter glede na spol, starost, raso, vero, ideologijo itd.)? Ali poznate koga, ki je »uspe{en« brez teh zna~ilnosti?

Kot odgovor na to so nekateri za~eli oporekati merilom dolo~anja individualnosti in idejam enakosti oziroma enakih pravic. Trdili so, da so skupine ali »identitete«, ki so jih predstavljali, »druga~ne oziroma bolj{e« kot obi~ajni model posameznikov. Zavzemali so se za svojo pravico, da so lahko razli~ni kot skupina, a na ta na~in so ustvarili in vsiljevali svoj pogled na istost ~lanom svojih skupin (na primer, nekatere skupine ènsk so trdile, da so njihove zgodbe in ideje o ènskosti zgodbe vseh ènsk). Skozi podoben proces so {le tudi ostale skupine, ki so nastale na podlagi identitete (kar nekateri kritiki imenujejo »politika identitete«). Te skupine so se za~ele zavzemati za dru`bene spremembe tega, kar se jim je zdelo problemati~no, in v~asih so morale tekmovati ena proti drugi, ~igava krivica je huj{a oziroma si zasluì takoj{njo pozornost. To tekmovanje je vodilo k politi~nemu separatizmu in drobljenju. Odzivi na ta politi~ni razplet so bili razli~ni. Nekateri ljudje, ki jih dolo~ene od teh skupin vidijo kot »zatiralce«, so {e poglobili svojo ideologijo, ki demonizira ali izklju~uje razli~nost. Nekateri trdijo, da je konceptu enakopravnosti oziroma individualizma potekel rok uporabnosti. Drugi poudarjajo, da sta koncepta enakosti ter razli~nosti medsebojno odvisna. Predlagajo, da rekonstruiramo koncepta enakosti in individualnosti, da bosta prepoznala, ovrednotila in dopu{~ala izraànje razli~nih na~inov bivanja, videnja, govorjenja, védenja in u~enja. (To besedilo se nana{a na poglavje Being Equal and Different v delu Catching the Knowledge Wave? avtorice Jane Gilbert (2005) NZCER: Wellington).

Kak{na je vloga izobra`evanja pri ustvarjanju ali kljubovanju predstavam o »celostni osebi«? Ali so posamezniki v skupnostih in skupinah, ki jim pripadate, obravnavani enako glede na starost in spol? 25

Skozi o~i drugega / Predstave o enakosti

3.3 RAZLI^NI PRISTOPI

ese^i last

itve •

u^i

ti se po

^ eno • u

u^i

i s lu e pris

ti •

i iti • u^it

za biti na

hn i

e u^

Prispodoba

Prsti ene roke. Razli~ne vloge, ista vrednost.

Vrsta razli~nih pisal. Ista vloga, razli~na vrednost.

Sposobnost

Vsi smo »sposobni« v dolo~enih pogledih in nezmo`ni v drugih

Vsi lahko naredimo isto stvar

Uspeh

Kombinacija dopolnjujo~ih se razlik – skupna prizadevanja

Odvisno od posameznikovega truda, pripravljenosti in sposobnosti (bolj{a u~inkovitost delovanja v vnaprej dolo~enih nalogah)

Posamezniki

Posamezniki niso samozadostni (~e so lo~eni od svojih skupin) oziroma so nenadomestljivi v svojih skupinah (ker prispevajo razli~ne stvari)

Posamezniki so celostni/samozadostni.

Sodelovanje

Vsi smo nenadomestljivi

Vsakdo od nas je pogre{ljiv/zamenljiv

Razlikovanje

Razlikovanje je naravno, neizogibno in bistveno

Razlikovanje je bodisi pomanjkljivost (negativna vrednost) ali prednost (pozitivna vrednost)

Vrednost

Vsakdo doda druga~en prispevek k celoti, a uporabna vrednost (vsakega prsta) je odvisna od vloge (pripisane v kontekstu)

Vrednost vsakega posameznika definira »trg« (pravilo ponudbe in povpra{evanja)

Znanje

Posamezna izku{nja ustvarja omejeno znanje. Skupina ima ve~ znanja kot posamezniki. Posamezniki odra`ajo znanje skupine in prispevajo k njemu

Znanje se kopi~i z racionalnim razmi{ljanjem posameznikov

Vloge

Prirojeni vzgibi, sposobnosti in te`nje dolo~ajo va{o pot in vrsto va{ega prispevka k skupini

Svoboda izbire – objektivna in racionalna izbira (lahko si, kdorkoli `eli{ biti, vse dokler »ustreza{ normi«)

Razmislek Oglejte si tabelo, ki prikazuje dva razli~na pogleda na ena kost, in razmislite o njunih prakti~nih posledicah.

U^ni dnevnik 3. naloga: Kak{ne mo`nosti ali te`ave lahko ustvari vsak izmed opisanih pristopov?

Skozi o~i drugega / Predstave o enakosti

3.4 SKOZI O^I DRUGEGA

ese^i last

itve •

u^i

ti se po

^ eno • u

u^i

i s lu e pris

ti •

i iti • u^it

za biti na

hn i

e u^

Razmislek Razmislite o tem, kako ljudje iz drugih kultur razumejo enakost. Katero prispodobo (»prsti ene roke« ali »razli~na pisala«) bi povezali s posameznimi perspektivami? Mereana Taki Rotorua Aotearoa (Nova Zelandija)

U^ni dnevnik 4. naloga: Izberite eno od tem in komentirajte:

Vsak otrok je dar in svetu prinese dar. Tega daru ne oblikujemo mi. Na{a naloga je, da jih podpiramo, da dar izrazijo in nadgrajujejo. Otroci prav tako odraàjo pomanjkljivosti v skupnosti, v kateri so se rodili. ê imamo z otrokom teàve, razlog prihaja iz okolja, kateremu pripada.

Podobnosti in razlike med pogledi Mnenje, ki je nasprotno va{emu lastnemu razumevanju Prakti~ne posledice teh prepri~anj (v dru`benih odnosih, pri porazdelitvi sredstev/mo~i, obna{anju, obla~enju itd.) Odnos med temi pogledi in splo{no predstavo, ki jo ima nekdo o svoji skupnosti

Juan Carlos Machicado Cusco (Peru) Vsi imamo vlogo in mesto v skupnosti in vsak sodeluje pri sprejemanju in dajanju. Glede na posameznikovo vlogo v skupini je odvisno, kaj in koliko kdo izmenja, toda vsak prispevek (~etudi majhen) je pomemben.

Denis Banda (Zambija)

Vsak v skupnosti ima vlogo ali mesto, ki mu jo dolo~i skupnosti. Skupnost opazuje tvojo darove in omejitve ter prek usposabljanja preverja tvoje sposobnosti, ko odra{~a{. V razvoju tega odnosa ni neuspehov. Raste{, da bi razumel sebe, in oni rastejo, da bi razumeli tebe. Ne raste{ samo zase, ampak tudi za skupnost. Tak odnos je v formalnem izobra`evanju povsem povsem prezrt. Bob Randall Mutitjulu (Avstralija)

Vsi smo del dolge verige odnosov in pripadnosti. S komer ali ~emer koli, ki mi prekri`a pot, najsi bo to `ival, rastlina, zemlja ali ~lovek, si lahko izmenjam znanje – jaz potrebujem njih, kolikor oni potrebujejo mene. Ta pojem edinstvenosti v razlikah mi imenujemo Kaniyni.

Kako dale~ ali blizu so ti pogledi va{im pogledom (s ~im se strinjate ali ne) oziroma pogledom drugih oseb v va{i dru`bi

Skozi o~i drugega / Predstave o enakosti

3.5 [TUDIJA PRIMERA

ese^i last

itve •

u^i

ti se po

^ eno • u

u^i

i s lu e pris

ti •

hn i

e z a a b i ti n s i iti • u^it

Razmislek Analizirajte {tudijo primera in razmislite o spodnjih vpra{anjih. Kontekst: Pri maorskih obredih na Novi Zelandiji ob dobrodo{lici gostom (powhiri) v maorski skupni hi{i (Marae) `enske praviloma ne govorijo in ne sedijo v sprednjih vrstah. Pogledi:

Deklaracija ZN o pravicah staroselskih ljudstev dolo~a, da so staroselska ljudstva svobodna pred kulturnim propadom (8. ~len).

Turist: @enske v tej skupnosti nimajo besede, kar pomeni, da so jih uti{ali in so zatirane. Potrebujejo pomo~ `enskih aktivistk, da bi bile svobodne in povzdignile glas.

“

„

Nemaorski Novozelandec: V tej maorski skupnosti so `enske podrejene mo{kim. Samo izobrazba lahko prese`e tak{no razmi{ljanje.

“

„

Nemaorski Novozelandec: Dejstvo, da ènske hodijo za mo{kimi, kaè na to, da ènske vedo, kje je njihovo mesto. To je podobno tradicionalnim zahodnja{kim vrednotam, tako da bi morali ohraniti dolo~ene maorske tradicije v tej skupnosti, saj varujejo in {~itijo druìnske vrednote. Tega bi se lahko u~ili od njih.

“

„

Antropolog: Biolo{ko dejstvo je, da so mo{ki mo~nej{i od ènsk. Na~in, kako ta maorska skupnost obravnava ènske, odraà njihovo biolo{ko konstitucijo. To kaè, da primitivne dru`be niso sposobne razmi{ljati onkraj naravnih omejitev.

“

„

Dru`beni aktivist: Z ustreznim urjenjem se lahko `enska nau~i braniti tako fizi~no kot umsko. Ta skupnost mora za~eti u~iti deklice, da imajo lahko enako vlogo kot mo{ki.

“

„

Maorski akademik: Mo{ki in `enske imajo v tej skupnosti enako veljavo, a v razli~nih vlogah in kontekstih. @enske so cenjene, ker lahko rojevajo otroke in tako skrbijo za ohranjanje skupine, mo{ki pa zaradi svoje fizi~ne zmo`nosti, da `enske in otroke za{~itijo.

“

„

Maorka: @enske predstavljajo vrata v prihodnost, saj rojevajo otroke v sedanjost in brez otrok ni narodov. So pa fizi~no bolj ranljive. Pri dobrodo{lici za obiskovalce ènske tradicionalno sedijo zadaj – ~e izbruhne vojna, saj so tako mo{ki v prvi vrsti in pripravljeni, da se borijo. Na tem obredu ènske ne smejo govoriti, imajo pa druge pomembne vloge. Njihova beseda je pravzaprav prva in zadnja v powhiri, za~ne se s klicem najstarej{e ènske ali ene izmed ènsk v skupnosti in kon~a z waiato (pesmijo), ki podpira, ali pa tudi ne, nagovor mo{kega.

“

„

Maorka: Te tradicije so imele smisel v preteklosti, ko so bile vojne bolj pogoste kot danes. Previdno moramo izbrati in ohraniti tisto, kar daje smisel v kontekstu, v katerem ìvimo danes. ê to pomeni, da je smiselno za maorsko ènsko, da govori in sedi v prvi vrsti v Marae, potem moramo razmisliti o spremembah.

“

„

Skozi o~i drugega / Predstave o enakosti

Dodaten razmislek Vpra{anja za razmislek: 1. Ali bi morale `enske imeti enako vlogo kot mo{ki v vseh okoli{~inah? 2. Ali bi sprejeli lo~evanje vlog po spolu, ~e bi imele vloge enako vrednost in ugled? 3. V katerih okoli{~inah (~e sploh katerih) naj bi ukrepali zunanji opazovalci, ~e so prepri~ani, da so ljudje v neki skupnosti zatirani? 4. Kak{ne bi bile posledice, ~e bi se kak{na feministi~na aktivistka odlo~ila, da bo ukrepala? Od kod bi prihajala? Kaj bi po vsej verjetnosti storila? Kaj bi bili pozitivne ali negativne posledice njenih dejanj? Kdo bi podpiral in kdo nasprotoval njenemu poseganju v skupnost?

U^ni dnevnik 5. naloga: Orisovanje konflikta Razmislite, kako poloàj vsakega izmed govornikov oziroma govornic vpliva na njen/njegov na~in razmi{ljanja o enakosti spolov in razlikovanju v skupnosti. Kako je kontekst vsakega izmed govornikov oziroma govornic vplival na njegov/ njen pogled in kak{ne re{itve oziroma posplo{evanja omenjajo? Posku{ajte si zamisliti podoben poloàj v va{em kontekstu, ki ga lahko naveète na podani primer. Bi lahko orisali razli~ne poglede in ustvarili lastno {tudijo priÂ mera? V ~em se va{ primer razlikuje oz. je podoben primerom, ki so predstavljeÂ ni v tem poglavju?

Skozi o~i drugega / Predstave o enakosti

3.6 PONOVNO BRANJE SVETA

ese^i last

itve •

u^i

ti se po

^ eno • u

u^i

i s lu e pris

ti •

i iti • u^it

za biti na

hn i

e u^

Razmislek Pomislite na va{o definicijo enakosti, ki ste jo zapisali v va{ dnevnik v podpoglavju Za~etek. Ali lahko razberete ozadje svojih stali{~? Od kod izvirajo? Kako va{a stali{~a dolo~ajo (oziroma so dolo~ila) va{e zaznavanje, odnose in dejanja?

U^ni dnevnik 6. naloga: Pojasnite, kaj ste se v vajah do sedaj nau~ili (~e ste se) o sebi, staroselskih znanjih ali u~enju/pou~evanju. Ali se je va{ pogled na enakost na kakr{enkoli na~in spremenil?

U~iti se brati svet

skozi o~i drugega 4. PREDSTAVE O REV[^INI

u^i

ese^i las

ti se po

eno •

itve •

u^i

i s lu e pris

ti •

i iti • u^it

za biti na

hn i

e u^

4.1 ZA^ETEK

e tn

Razmislek

Dodaten razmislek:

Katera od navedenih trditev (~e sploh katera) je najbli`ja va{emu razumevanju rev{~ine?

Razmislite o naslednjih vpra{anjih:

Premo@ni ljudje pomagajo odpravljati reV[^ino.

Rev[^ina je pomanjkanje finan^nih sredstev.

Premo@ni ljudje pomagajo ustvarjati reV[^ino.

Rev[^ina je pomanjkanje vrednot in na^el.

Kdo se ne bi strinjal z va{o definicijo rev{~ine? Ali obstaja v va{i dru`bi rev{~ina? V kak{nih oblikah se pojavlja? Kaj jo povzro~a? Kako vpliva rev{~ina na va{e `ivljenje? Kako sta rev{~ina in bogastvo v va{i dr`avi povezana z rev{~ino v drugih delih sveta? Kak{ne so povezave med rev{~ino in izobrazbo? Ali mislite, da lahko izobrazba prispeva k zmanj{anju rev{~ine? Ali mislite, da lahko izobrazba prispeva k ustvarjanju rev{~ine?

U^ni dnevnik 1. naloga: Zapi{ite svojo definicijo rev{~ine ali odgovor na vpra{anje, kaj so vzroki zanjo in kako bi jo lahko po va{em mnenju odpravili.

Skozi o~i drugega / Predstave o rev{~ini

4.2 PREVLADUJO^I POGLEDI

ese^i last

itve •

u^i

ti se po

^ eno • u

u^i

i s lu e pris

ti •

i iti • u^it

za biti na

hn i

e u^

Razmislek Razmislite o razli~nih pogledih na rev{~ino v va{i skupnosti? Kateri prevladujejo v va{i skupnosti? Kako so postali prevladujo~i? Oglejte si spodnje izjave. Od kod izvirajo te definicije rev{~ine? Kak{ne so posledice teh domnev?

“Ljudje so revni, ker niso izobra`eni, nimajo delovnih navad in pozitivnega odnosa do `ivljenja.„

“Rev{~ina je posledica dru`bene

“Ljudje so revni, ker jih nekdo izkori{~a.

Delati morajo za slabe pla~e, medtem ko njihovi delodajalci postajajo vse bogatej{i.

„

“Denar dela denar. Tisti, ki so se rodili v

nepravi~nosti, zato rev{~ina ne bo odpravljena z dobrodelnostjo, temve~ s pravi~nostjo. Gre za za{~ito osnovnih ~lovekovih pravic – pravice do dostojanstva in spodobnega `ivljenja. Dokler rev{~ina obstaja, ne more biti prave svobode, saj ni pravi~nosti.

„

Rev{~ina in izkori{~anje bosta vedno „ “ obstajala, ker je ~love{ka narava sebi~na.

bogatih dru`inah, imajo precej ve~je mo`nosti za uspeh kot tisti iz revnih dru`in.

“Vsi se rodimo revni – dojen~ki nimajo

ni~esar. Ljudje s svojim delom in idejami ustvarjajo bogastvo. Od vloènega truda je odvisno, ali bo{ reven ali bogat. ê si len, si rev{~ino zasluì{.

„

“^e so nekateri uspeli uiti rev{~ini, zakaj ne morejo {e ostali? Nekateri no~ejo delati kaj dosti – raje `ivijo od podpore. Ti so se rodili revni in revni bodo umrli.

„

“Zakaj bi `eleli sodelovati v igri, ki je

prirejena tako, da v njej ne more{ uspeti ne ti ne tvoji otroci? Pla~ajo ti manj kot drugim, imajo te za neumnega, nesposobnega in potrebnega milo{~ine. ^ez nekaj ~asa preprosto obupa{. Do tega pride, ko ugotovi{, da ne glede na to, kaj stori{, nikoli ne bo{ dovolj dober oziroma ustrezal 'standardom' drugih ljudi.

„

Vsak najprej poskrbi za svoje interese. Nih~e namre~ ne bi izbral ureditve, ki bi favorizirala druge.

„

“^e bi vsi tekmovali za dosego lastnih

ciljev, bi to vse spodbudilo, da se potrudijo, in tako bi dosegli vsesplo{no blaginjo. Tekmovalnost ustvarja blagostanje in prina{a koristi za vse.

„

“Tekmovalnost temelji na zmagovalcih in

pora`encih. Ne more izkoreniniti rev{~ine. Kjer se tekmuje, bodo zmeraj obstajali tisti, ki imajo ve~, in tisti, ki imajo manj.

„

“Kupujem, torej sem.

„

^e ne morem kupovati …

Skozi o~i drugega / Predstave o rev{~ini

PREVLADUJOÎ POGLED NA REV[ÎNO: PREGLED Akademiki, skupnosti in vlade po svetu si niso enotni glede definicije rev{~ine. Definicije rev{~ine so povezane s cilji organizacij, ki jih dolo~ajo, in s posameznimi konteksti ali dràvami, na katere se te definicije nana{ajo. Obstajajo tri skupne smernice, po katerih lahko definiramo rev{~ino: s primerjavo sredi{~ne vrednosti prihodkov v posamezni dràvi (relativni pojem); glede na stro{ke, ki so predpisani za osnovne ìvljenjske potreb{~ine v posameznih kontekstih (absolutni pojem) in glede na predpisane norme (npr. da so tisti, ki zasluìjo manj kot 2 dolarja na dan, revni, in tisti, ki zasluìjo manj kot dolar na dan, skrajno revni). Toda ve~ina prevladujo~ih definicij rev{~ine temelji na ideji bogastva, ki je povezano s kopi~enjem premoènja in simboli~nih dobrin ter s kupno mo~jo v tr`nem gospodarstvu.

U^ni dnevnik 2. naloga: Odgovorite na naslednja vpra{anja: Katere pozitivne in negativne zna~ilnosti (npr. lenoba/trdo delo, higiena/pomanjkanje higiene, alkoholizem/solidarnost, uni~enje/za{~ita okolja itd.) so povezane z rev{~ino in revnimi ljudmi v va{em kontekstu? Zakaj so po va{em mnenju ljudje za~eli tako razmi{ljati? Katere predstave o rev{~ini in bogastvu so vplivale na te poglede? ^e bi lahko delili svet na privilegirane in neprivilegirane ljudi, na kateri strani bi bili vi? Kje je po va{em mnenju izvor va{ih privilegijev oziroma rev{~ine? Koga imate za bogatega in revnega v va{em okolju? Kako bi vsaka od skupin pojasnila izvor svojega polo`aja? Kako bi ti dve skupini {e lahko dojemali ena drugo?

Akademiki, skupnosti in vlade si ravno tako niso enotni glede vzrokov za rev{~ino. Pogosto stali{~e je, da so ljudje revni, ker se problem skriva znotraj njih â&#x20AC;&#x201C; nekaj jim manjka. V okviru tega vidika med vzroke rev{~ine spadajo kazniva dejanja, zloraba snovi, pomanjkanje izobrazbe, pomanjkanje socialnih ve{~in, pomanjkanje morale ali slabe ìvljenjske odlo~itve posameznika. Pri tovrstnem stali{~u so revni ljudje torej sami odgovorni za svojo rev{~ino. Nekateri kritiki trdijo, da so za nepravi~no porazdelitev bogastva in virov odgovorne vladne strukture, politike, zgodovina in ÂťeliteÂŤ, zato so kazniva dejanja, zloraba snovi, pomanjkanje izobrazbe, socialnih ve{~in in morale ter slabe ìvljenjske odlo~itve posameznika le posledica nepravi~nega diskriminatornega sistema, revni ljudje pa `rtve krivic. Nekateri kritiki idej o kopi~enju bogastva menijo, da je tr`no gospodarstvo tisto, kar ustvarja rev{~ino, in sicer s siljenjem revnih ljudi v teà{ko delo za pi~lo pla~ilo ter v zadolèvanje. Po njihovem mnenju je glavni vzrok za rev{~ino izkori{~anje ranljivih ljudi s strani elit, ki nadzorujejo proizvodnjo in jih v prvi vrsti zanima predvsem kopi~enje lastnega bogastva. Obstajajo razli~ni pogledi na to, kako se spopasti z rev{~ino, odvisni pa so od tega, kako definiramo rev{~ino in vzroke zanjo. Eden izmed predlogov je ta, da se bogatim ljudem ponudi podporo, da ti raz{irijo svoje dejavnosti, ustvarijo ve~ delovnih mest za revne in krepijo gospodarstvo svojih dràv, saj revni ljudje potrebujejo delo. To bi pove~alo dav~ne prispevke, ki bi jih vlada lahko uporabila za socialne programe za pomo~ revnim. Kritiki tega predloga trdijo, da bi dodatna podpora za bogate samo {e pove~ala razkorak med bogatimi in revnimi, saj so mnenja, da je v tr`nem gospodarstvu glavni cilj lastnikov podjetij le pove~ati dobi~ek, in ne prispevati k dru`bi. To pomeni, da se bodo podjetniki vedno nagibali k izkori{~anju delavcev, da bi ohranili nizke stro{ke in visok dobi~ek. Drugi predlog narekuje, da bi se morali revni upreti lastnikom podjetij in prevzeti nadzor nad podjetji ter tako zagotoviti pravi~ni~nej{o porazdelitev sredstev. Kritiki tega predloga so mnenja, da to ni pravi na~in in se je to v pretklosti è pokazalo, saj bi si nekateri delavci hitro prilastili poloàj mo~i in znova za~eli z nepravi~no porazdelitvijo. Tretji predlog i{~e vmesno pot med prvim in drugim predlogom, in sicer se njegovi zagovorniki zavzemajo za bolj humano tr`no gospodarstvo. êtrti predlog pa se nana{a na preoblikovanje na{ih predstav o rev{~ini in bogastvu glede na na{ vpliv na okolje ter na{e medsebojne odnose. S tega vidika je tr`nogospodarski sistem kopi~enja bogastva netrajnosten in v zatonu. Teàva se namre~ pojavi v krhanju med~love{kih razmerij, saj so ljudje v izkori{~evalskih odnosih na{~uvani drug proti drugemu, obenem pa se ignorira njegov vpliv na okolje. In vro~a razprava se nadaljuje.

Skozi o~i drugega / Predstave o rev{~ini

4.3 RAZLI^NI PRISTOPI

ese^i last

itve •

u^i

ti se po

^ eno • u

u^i

i s lu e pris

ti •

i iti • u^it

za biti na

hn i

e u^

Razmislek Oglejte si tabelo, ki prika zuje dva razli~na pogleda na rev{~ino, in razmislite o njunih prakti~nih posledicah.

Prispodoba

Zaradi bole~ine izpuljeni zob – rev{~ina kot osamitev zaradi poru{enja ali po{kodovanja odnosa posameznega dela s celoto

Osamljeno, staromodno, zarjavelo in pokvarjeno kolo na dvori{~u

Bogastvo

Na~rtovana in obilna prehrana prek odnosa do skupnosti (usta) in zemlje (telo)

Kopi~enje dodatkov – najnovej{i in najbolje opremljen model na trgu

Rev{~ina

Zob zunaj ust je izgubil namen in »Te`ava« posameznega kolesa: povezavo s prehranjevalnim sistemom pokvarjen je in dotrajan

Vzrok rev{~ine

Izguba odnosov

Pomanjkljivost in neustreznost posameznika: kolo ni zgolj nevozno, temve~ tudi ne pritegne nikogar, da bi ga vozil

Odpravljanje rev{~ine

Vsaditi zob nazaj na svoje mesto

Popraviti, obnoviti in opremiti kolo tako, da ga lahko prodamo ali znova uporabimo

Vrednost posameznika

V ustih so vsi zobje enakovredni

Vrednost kolesa (pred in po popravilu) je odvisna od vrednosti najnovej{ega modela na trgu in povpra{evanju po tem, kar ponuja

^igava krivda?

Zunanje sile ali sama skupnost (ki ni zmogla obdr`ati zoba) – izpuljeni zob ne odgovarja za nesre~o

Krivda le`i na a) izdelovalcu kolesa (pomanjkljiva etni~nost ali ozadje), b) kakovosti (pomanjkljiva morala) in c) starosti (pomanjkljiva samouresni~itev)

U^ni dnevnik 3. naloga: Kak{ne mo`nosti ali te`ave lahko ustvari vsak izmed opisanih pristopov?

Odgovornost Odvisno od zunanjih okoli{~in glede za prepre~itev na sam zob in lastnika ust, toda

Neizogibno je, da so kolesa zastarela, takoj ko pridejo nova na trg

Razumevanje, kaj je povzro~ilo Prepre~itev/ izkoreninjenje nesre~o, in u~enje za za{~ito

Sistemi recikliranja (za samouresni ~evanje). Vse dokler se ne problematizira {tevila starih koles, se sistemu ni treba spoprijeti s te`avo.

Posledica

Nova kolesa najbolj{ih proizvajalcev z najnovej{imi dodatki bodo vedno imela napihnjeno vrednost.

vklju~uje lastnika ust

samega sebe ter prepre~evanje nesre~ v prihodnje

Izguba zoba povzro~i stres celotni skupnosti.

Skozi o~i drugega / Predstave o rev{~ini

4.4 SKOZI O^I DRUGEGA

ese^i last

itve •

u^i

ti se po

^ eno • u

u^i

i s lu e pris

ti •

i iti • u^it

za biti na

hn i

e u^

U^ni dnevnik 4. naloga: Izberite eno od tem in komentirajte: Podobnosti in razlike med pogledi Mnenje, ki je nasprotno va{emu lastnemu razumevanju Prakti~ne posledice teh prepri~anj (v dru`benih odnosih, pri porazdelitvi sredstev/mo~i, obna{anju, obla~enju itd.) Odnos med temi pogledi in splo{no predstavo, ki jo ima nekdo o svoji skupnosti Kako dale~ ali blizu so ti pogledi va{im pogledom (s ~im se strinjate oz. ne strinjate) oziroma pogledom drugih oseb v va{i dru`beni skupini

Bogastvo posameznika se meri glede na »mano«, ki jo izra`a. Mana pomeni mo~ stvarjenja. Mane ne pridobimo z materialnimi dobrinami, ni je mogo~e kupiti. Deluje na ~isto drug na~in: bolj kot deli{ svojo mano (jo daje{ na razpolago svoji skupnosti ali dru`ini), ve~ je ima{. Noemi Valle Sagrado (Peru)

Nekdo, ki pre`ivlja te`ko obdobje v svojem `ivljenju in ki ne more videti lastnega trpljenja oziroma trpljenja, ki ga povzro~a drugim, je ~lovek, ki ga je zadela rev{~ina. Wera Mirim Santa Catarina (Brazilija)

Denis Banda (Zambija)

Reven ~lovek je tisti, ki se ne more sam preìvljati. Je ve~ni bera~, ki je dru`bi v sramoto. Ironi~no pri vsem govorjenju o pomo~i Afrike je to, da je najpomembnej{i vir ponosa {tevilnih afri{kih skupnosti ob~utek samozadostnosti in samostojnosti. Na{a skupnost Chewa je lepo ìvela, vse dokler niso pri{li kolonialisti in v sodobnem ~asu dolo~ene nevladne organizacije, ki nam ves ~as govorijo, da smo revni, nemo~ni, nepismeni in hudo potrebni pomo~i. Ta pogled so nam vsilili od zunaj in na àlost smo ga sprejeli in ponotranjili. Bob Randall Mutitjulu (Avstralija)

Rev{~ina pomeni izgubo tega, od ~esar `ivi{ – povezanosti z zemljo, ~love{kih odnosov in spo{tovanja samega sebe.

Obstajajo tri vrste rev{~ine. Prva pomeni izgubo stika z Velikim duhom. Druga pomeni izgubo stika s svojo skupnostjo. O tretji vrsti rev{~ine govorimo takrat, kadar nima{ dovolj, da bi delil z drugimi.

Skozi o~i drugega / Predstave o rev{~ini

4.5 [TUDIJA PRIMERA

ese^i last

itve •

u^i

ti se po

^ eno • u

u^i

i s lu e pris

ti •

hn i

e z a a b i ti n s i iti • u^it

Razmislek Analizirajte {tudijo primera in razmislite o spodnjih vpra{anjih. Kontekst: V nekaterih delih Avstralije nekateri aborigini raje `ivijo od podpore, kot da bi delali cele dni. Skupno tem dru`inam je, da svojih otrok ne silijo hoditi v {olo. Veliko ljudi (tako staroselcev kot tudi ostalih) je prepri~anih, da sta {olanje in podjetni{tvo izhoda iz rev{~ine za te skupnosti.

Deklaracija ZN o pravicah staroselskih ljudstev dolo~a, da imajo staroselski ljudje pravico do lastne kulture (11. ~len); do izobrazbe v lastnem jeziku (14. ~len); do izbora svoje identitete (33. ~len); do za{~ite pred kulturnim uni~enjem (8. ~len) in do svobodne izbire svojega politi~nega, ekonomskega in dru`benega sistema (20. ~len).

Pogledi: Ravnatelj {ole, leta 2007: Upamo, da lahko otrokom iz teh dru`in privzgojimo druga~no delovno etiko. U~ili jih bomo o ~isto~i, molitvi in poslu{nosti. Poskrbeli bomo, da razvijejo spretnosti, da bodo lahko na{li primerno slu`bo kot ~istilci strani{~ ali kuharski pomo~niki v bli`njih turisti~nih krajih.

“

„

U~itelj v lokalni aboriginski {oli: Otroci {olo obiskujejo zelo redko. ê è pridejo, so umazani, ne govorijo angle{ko in te`ko je obdràti njihovo pozornost. Kaj drugega pa lahko pri~akujemo? Nimajo kaj dosti hrane in njihove druìne ne poznajo higiene. Zato skrbim za to, da razumejo, da morajo za~eti dan ~isti, sedeti mirno in biti vljudni. V tej {oli govorimo samo angle{ko.

“

„

U~enec: V {oli se u~imo moliti, brati himne, umivati zobe, igramo se tudi s kockami. V~asih imam domoto`je. V {oli ni tako kot doma. Ne vem, kako bo to pomagalo moji dru`ini. Bolje bi bilo, ~e bi ve~ pomagal doma ali kje drugje po~el kaj bolj zanimivega.

“

„

^lan skupnosti {t. 1: Vlada nam je vzela glavno vlogo – potrebo, da preskrbimo dru`ino. Ti ljudje dobijo denar, ~e delajo ali ne – zakaj bi se torej mu~ili? Veliko jih denarno podporo porabi za nakup drog in alkohola. Nimajo nikakr{nega upanja za prihodnost in tega

“

se od njih u~ijo tudi njihovi otroci. To je razlog, zakaj je ta skupnost revna in neizobra`ena.

„

^lan skupnosti {t. 2: Mi lahko `ivimo od svoje zemlje, da pre`ivimo, in dobivamo denarno podporo od vlade, zato nismo revni. Zelo dobro nam gre. Revni bi bili, ~e ne bi prejemali podpore ali ~e ne bi vedeli, kako pridelati hrano. Tega se morajo nau~iti na{i otroci, za to pa ne potrebujemo {ol.

“

„

^lan skupnosti {t. 3: Zakaj bi po{iljali otroke v {olo? Edino delo, ki ga dobijo, je slabo pla~ano slu`enje belcem. Pu{~ajo nas v rev{~ini, saj pla~ujejo zelo slabo, obenem pa pravijo, da nam pomagajo s slu`bami. Edino, kar lahko zunanji svet ponudi na{im otrokom, sta rasizem in izkori{~anje. Otrokom je bolje v njihovih dru`inah in skupnosti.

“

„

^lan skupnosti {t. 4: Hoteli smo, da se na{i otroci u~ijo iz Biblije in postanejo zdravniki in odvetniki, da bi lahko tako prispevali k svoji skupnosti. Ampak tisti, ki od tukaj uspejo pobegniti rev{~ini in se preselijo v mesto, da bi pridobili izobrazbo, se tako spremenijo, da nikoli ve~ ne pridejo nazaj pomagati svojim dru`inam. Danes so v skupnosti samo {e starej{e `enske, otroci in nekaj starej{ih mo{kih.

“

„

Skozi o~i drugega / Predstave o rev{~ini

Dodaten razmislek Vpra{anja za razmislek: 1. Kaj bi storili, ~e bi vas povabili, da predlagate re{itev za to skupnost? 2. Kak{na vrsta izobra`evanja bi pomagala aboriginskim otrokom, da bi se ve~ nau~ili? 3. Ali bi pomagalo, ~e bi vlada odvzela podporo in prisilila otroke, da hodijo v {olo? 4. Kak{ne bi bile posledice, ~e bi otroke lo~ili od dru`in in jih poslali v internate (to strategijo je avstralska vlada prej uporabljala za otroke iz rasno me{anih zakonov)?

U^ni dnevnik 5. naloga: Orisovanje konflikta Razmislite, kako polo`aj vsakega govornika vpliva na njegov/njen na~in razmi{ljanja o rev{~ini in vlogo izobra`evanja pri zmanj{evanju rev{~ine. Kako ozadje vsakega govornika vpliva na njegovo/njeno posplo{evanje in kje vidijo re{itve? Pomislite na situacijo v va{em okolju, ki je podobna situaciji v {tudiji primera. Ali lahko ori{ete razli~ne vidike in ustvarite svojo {tudijo primera? Kako je va{ primer podoben ali razli~en od tukaj predstavljenega primera?

Skozi o~i drugega / Predstave o rev{~ini

4.6 PONOVNO BRANJE SVETA

ese^i last

itve •

u^i

ti se po

^ eno • u

u^i

i s lu e pris

ti •

iti • u^it

za biti na

hn i

e u^

U^ni dnevnik 6. naloga: Pojasnite, kaj ste se do sedaj nau~ili (~e ste se) iz vaj o sebi, staroselskih zna njih ali u~enju/pou~evanju. Ali se je va{ pogled na rev{~ino na kakr{enkoli na~in spremenil?

Preverite svojo ÂťprtljagoÂŤ

www.throughothereyes.org.uk/enquiry

Skozi o^i drugega Shema raziskave

Za^rtajte debato

Preverite upraviênost prevladujoîh prepriânj

Razi[^ite razli^ne poti

Razmislite o svojih mo@nostih

U~iti se brati svet

skozi o~i drugega »V vse bolj globaliziranem svetu postaja nujno, da izobraèvalne politike, programi in prakse prepoznajo pomembnost usposabljanja u~encev, da se znajo spoprijeti z vrsto razli~nih glasov in pogledov ter, in to je najbolj pomembno, z lastnim dojemanjem {ir{ega sveta. Priro~nik Skozi o~i drugega je klju~na pobuda za spodbujanje tovrstnega kriti~nega mi{ljenja, ki potrebuje {ir{e razumevanje in podporo, tako snovalcev kot tudi uresni~evalcev politik.« dr. Douglas Bourn, Center za raziskave razvojnega izobraèvanja, In{titut za izobraèvanje v Londonu,Velika Britanija »Spodbude k dvomljenju, razmi{ljanju in presojanju v delu Skozi o~i drugega bodo mladim u~iteljem pomagale prese~i veliko osebnih ter poklicnih domnev in jih pritegniti k novemu razumevanju, ne samo »oddaljenih staroselskih ljudstev«, ampak tudi lastnih skupnosti in izobraèvalnih praks.« prof. David Hollinsworth, Univerza v Queenslandu, Avstralija »Skozi o~i drugega ponuja sti~ne to~ke za globalne dràvljane, s katerimi se lahko kriti~no spoprimejo z vse ve~jo kulturno raznolikostjo in kompleksnostjo v dana{njih globalnih dru`bah ter razpravljajo o tem na razmi{ljujo~ in domiseln na~in.« dr. Kathleen Quinlivan, Univerza Canterbury, Nova Zelandija »Priro~nik Skozi o~i drugega prina{a pomembna orodja za vnovi~ni razmislek o znanju, kulturi in mo~i, tako skozi na{o lastno

refleksijo kot tudi v dialogu z drugimi. Ti procesi nam pomagajo, da si na novo predstavljamo sebe, na{o kulturo in na{e odnose z drugimi, s ~imer lahko doseèmo pristne spremembe, ki jih potrebujemo pri na{em delovanju v soodvisnem svetu, ne glede na to, kje v njem se nahajamo.« dr. Su-ming Khoo, Nacionalna univerza Galway, Irska »Delo Skozi o~i drugega je zasnovano z namenom, da bi ustvarili prostor, odprt za razli~ne oblike znanja in poglede, ki jih vsak udeleènec prina{a iz svojega doma~ega okolja, preteklosti in dru`benopoliti~nih kontekstov. U~ence poziva, da upo{tevajo velik razpon razli~nih argumentov pri dolo~eni temi, in jim pomaga prese~i ustaljene univerzalisti~ne poglede ter sprejeti druge oblike razmi{ljanja, ìvljenja in bivanja na svetu.« dr. LisaTaylor, Bishop’s University, Kanada »Ukvarjanje z raznolikostjo zahteva od nas, da se spra{ujemo o izvoru in posledicah (na{ih in drugih) predpostavk, ki jih imamo za samoumevne, kar terja poglobljeno spo{tovanje in zanimanje za to, s ~imer se spopadamo (zakaj bi sicer sploh razmi{ljali o tem?). Skozi o~i drugega podpira u~ence pri aktivnem ustvarjanju za~asnih pomenov, konstruiranju znanja, ki je nenehno v delovanju, in pri izpopolnjevanju svoje identitete glede na razli~ne perspektive.« dr. Clarissa Jordao, Zvezna univerza v Parani, Brazilija

Koordinatorja projekta: Lynn Mario T.M. de Souza Email: mdesouza�usp.br Vanessa Andreotti Email: vanessaandreotti�canterbury.ac.nz Vodja projekta: Linda Barker Email: linda�globaleducationderby.org.uk

Skozi o~i drugega www.throughothereyes.org.uk

Zahvala gre naslednjim sodelavcem, ki so podprli nastanek priro~nika: Alun Morgan, Amosa Fa’afoi, Andrew Robinson, April Biccum, Bob Randal, Bronwyn Thurlow, Clive Belgeonne, David Hollinsworth, Dennis Banda, Godo Fran, Hazel Phillips, Juan Carlos Machicado, Katy Newell-Jones, Katya Brookes, Laiz Capra, Maree Grant, Margaret Giroux, Matthias Fiedler, Mereana Taki, Noemi, Paul Warwick, Pedro, Raul PardinazSoliz, Rob Bowden, Simon Tormey, Sujatha Raman, Veronica Boiels, Wera Mirim, Yousria Hamed