Priročnik ob svetovnem dnevu KVČB 2020 by Društvo za KVČB

Svetovni dan KVÄ&#x152;B 2020

Bolnikov pogled Sodelovalo je 3.815 oseb s KVČB iz 51 držav.

72 % ženske 28 % moški

Povprečna starost 41 let Imajo otroke 40 % Živijo z otroki 18 % Strah pred COVID-19 85 % Strah, da bi okužili druge ljudi 87 %

Zmanjšali so število potovanj 96 %

KVČB pomeni večje tveganje za COVID-19 30 %

Spremenili so vsakodnevne navade 98 %

Imunosupresivna zdravila pomenijo večje tveganje za okužbo 64 %

Uporabili so zaščitno opremo 83 %

Skrbi jih stik z ljudmi 85 % Strah jih je potovati

87 %

Strah jih je iti na kontrolo k zdravniku 74 %

Uporabljajo razkužila 97 % Uporabljajo maske 67 % Uporabljajo rokavice 63 %

Vir: anketa med osebami s KVČB, Lancet Gastroenterology & Hepatology, maj 2020

UVODNIK

SVETOVNI DAN KVČB 2020 Posebno publikacijo ob Svetovnem dnevu KVČB izdaja Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen UREDNICA POSEBNE IZDAJE: Vesna Tomaževič UREDNIŠKI ODBOR: Mateja Saje, Dušan Baraga Oblikovna zasnova: Irena Buha Marolt Tehnična urednica: Tina Malovrh Urednik fotografije: Aleš Beno Fotografije: Shutterstock Lektoriranje: Andreja Mavsar

Izdaja: DRUŠTVO ZA KVČB Naslov: Ljubljanska ulica 5 2000 Maribor Telefon: 041 665 000 Uradne ure: ob delavnikih od 17.00 do 21.00 ure ob sobotah od 10.00 do 18.00 ure Elektronska pošta: info@kvcb.si kronoFON: 031 667 557

TISK: TISKARNA JANUŠ, d. o. o. Natisnili smo 1000 izvodov.

Vsebina priloge je nastala v sodelovanju z uredništvom revije Medicina & ljudje.

Mateja Saje, predsednica Društva za KVČB

19.

maj je svetovni dan kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB), praznuje se po vsem svetu v več kot 50 državah na petih celinah. Praznovanje svetovnega dneva je vsako leto priložnost, da se združimo in ozaveščamo o KVČB ter o tem, kakšni so znaki in s kakšnimi težavami se srečujemo oboleli. Namen praznovanja je tudi, da bi bile osebe s KVČB bolje razumljene. Kronična vnetna črevesna bolezen je skupno ime za Crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis. Bolezen je razširjena po vsem svetu, najpogostejša je v razvitih državah. Na svetu s KVČB živi deset milijonov, v Evropi okoli 3,4 milijona, v Sloveniji pa več kot sedem tisoč ljudi. Bolezen se najpogosteje pojavi med 15. in 35. letom ter prizadene ljudi v najbolj delovno aktivnem obdobju. Pojavnost bolezni iz leta v leto narašča. Krovna organizacija, evropsko združenje oseb s KVČB EFCCA, se je letos odločila, da bo tema svetovnega dneva Delo in KVČB. Gre za ozaveščanje o vplivu KVČB na poklicno življenje obolelih. Društvo za KVČB je letos svetovni dan KVČB praznovalo 23. maja. Zaradi omejitev epidemije bolezni COVID-19 je vse potekalo malo drugače. Člani društva se nismo zbrali na enem mestu, ampak smo ostali povezani vsak iz svojega doma. V društvu smo organizirali webinar o temi Delo in KVČB s specialistko medicine dela in športa. Individualno smo se preizkusili na športnem področju v skupnem nabiranju kilometrov. V večernih urah sta potekala druženje članov društva in predaja znanja na zabaven in interaktiven način. V vijoličasti simbolni barvi je bil tradicionalno osvetljen grad Rajhenburg v Brestanici brez navzočnosti članov društva.

SVETOVNI DAN KVČB

Zmožnost za delo pri osebah s KVČB Težko bi našli človeka, ki bi bil povsem zdrav, če sledimo opredelitvi zdravja, ki je po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 1948 stanje telesne, duševne in socialne blaginje, in ne le odsotnost bolezni. Ocenjeno je, da je v splošni populaciji le pet odstotkov ljudi, ki nimajo telesnih in/ali duševnih težav. Asist. dr. Alenka Škerjanc, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa finance@finance.si

odobni avtorji se zato želijo izogniti preveč utopični definiciji, ki je skoraj ni mogoče doseči. Menijo, da bi zdravje realneje lahko ocenili kot stanje, v katerem se je človek tak, kakršen je, sposoben prilagoditi zahtevam svojega življenjskega in delovnega okolja. Tako moramo pri umeščanju na delo paziti, da so zahteve delovnega mesta take, da jih delavec, ki je telesno in duševno zdrav, zmore ali pa da jih zmore kljub okvari zdravja.

KVČB Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je po definiciji dolgotrajno (kronično) in vseživljenjsko vnetno obolenje črevesa. Med KVČB uvrščamo dve bolezni, ki sta si precej podobni, to sta Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis. Izraženi klinični sliki sledijo izboljšanja (remisije), ki so lahko krajša ali daljša. Vse to je treba upoštevati, ko ocenjujemo zmožnost bolnikov s KVČB za delo, pri čemer tehtamo med okvaro zdravstvenega stanja bolnika s KVČB ter obremenitvami in škodljivostmi na njegovem delovnem mestu. Pri ocenjevanju (ne)zmožnosti za delo ločimo dve vrsti nezmožnosti za delo: Trenutna (ne)zmožnost za delo pri bolnikih s KVČB je v grobem odvisna od dveh dejavnikov: 1. od izraženih trenutnih simptomov in znakov bolezni ter njenih morebitnih zapletov (zlasti od bolečin v trebuhu, sklepih, motenj odvajanja blata in povišane telesne temperature, krvavitve in slabokrvnosti, fistul) ter 2. od oblike zdravljenja (zdravil – kortikosteroidi, imunosupresivi, operativno zdravljenje) in stranskih

Ocenjevanje zmožnosti za delo je tehtanje med obremenitvami in škodljivostmi oziroma zdravstvenimi zahtevami delovnega mesta ter zdravstvenim stanjem oziroma psihofizičnim delovanjem delavca.

učinkov (alergijske reakcije, okužbe, ognojki). Na dolgotrajno (ne)zmožnost za delo pa najbolj vplivajo morebitni zapleti zaradi bolezni same (fistule – koža, mehur, nožnica) in zapleti po operativnem zdravljenju (zožitve ali zapore črevesja) ter stranski učinki zdravil.

Bolniške odsotnosti Ne smemo si zatiskati oči pred tem, da so bolniki s KVČB zaradi svojih zdravstvenih težav, zdravljenja in prej omenjenih zapletov pogosteje in predvsem v povprečju dalj časa odsotni z dela (13,4 dneva na leto) kot splošna populacija (9,9 dneva na leto). To lahko v delodajalcu zbudi predsodek, da bi na delo sprejel bolnika s kronično boleznijo, katerokoli, ne le KVČB, dokler ne spozna, da so kronični bolniki lahko zelo zanesljivi sodelavci, vredni zaupanja, če lahko delajo v ustreznem delovnem in ohrabrujočem psihosocialnem okolju. Da bi nezmožnost za delo skrajšali, naj bo zato delovno mesto za bolnike s KVČB táko, da so izpolnjeni glavni higiensko-sanitarni pogoji, ki jih bolnik potrebuje, delo pa naj poteka v dnevnih izmenah. Raziskovalci ugotavljajo, da je za zagotovitev ustreznih razmer za delo najbolj idealno delo od doma. Dosežena delovna učinkovitost je takó največja, pa še delovnega časa zaradi možne prožnosti dela na domu ni treba skrajševati, kar je sicer v organiziranem delovnem procesu pri delodajalcu velikokrat končna rešitev. Skrajšani delovni čas štiri ure na dan je v Sloveniji dostikrat potrjen z odločbo zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o III. kategoriji invalidnosti.

SHUTTERSTOCK

Delo od doma Delo od doma je v vseh panogah dodatno spodbudila prav sedanja epidemija koronavirusne bolezni COVID-19, ko je delo od doma postalo rešitev za vse, ki ne delajo v neposredni proizvodnji oziroma tam, kjer ni potreben neposreden stik z ljudmi. Sodobni elektronski mediji so omogočili delo na daljavo celo tam, kjer si tega v normalnih razmerah nismo niti predstavljali. Tak primer je izobraževalni sistem, ki je omogočil nadaljevanje izobraževalnega procesa do uspešno končanega šolskega leta. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da so bile velike in do zdaj nepreizkušene obveznosti naložene predvsem učiteljem in profesorjem, pa tudi staršem ter učencem in dijakom samim. V smislu varovanja in ohranitve lastnega zdravja in zdravja ljudi, s katerimi so bili v stiku, pa so bili in so še vedno najbolj ogroženi zdravstveni delavci.

Priporočila stroke Predlog razširjenega strokovnega kolegija za medicino dela, prometa in športa med epidemijo je bil, naj se iz tveganih delovišč, kjer bi z veliko verjetnostjo lahko prišlo do stika z novim koronavirusom, izključijo in/ali premestijo delavci, ki so starejši od 65 let, in med drugim tudi tisti, ki zaradi kroničnih bolezni jemljejo biološka in imunosupresivna zdravila. V to skupino sodijo številni bolniki s KVČB. V sedanjem trenutku vračanje na delovna mesta zahteva podoben premislek, poleg delavcev v zdravstvu tudi povsod, kjer so pogosti stiki z ljudmi, to so denimo vrtci, šole, trgovine, gostinski in drugi obrati, ki se znova odpirajo.

Kar na splošno iz delovnega procesa ni pametno brez premisleka izključiti, pa tudi ne vrniti na delo vseh delavcev s kroničnimi boleznimi ali diferentnimi zdravili, saj bi to pomenilo njihovo skoraj trajno izključitev iz delovnega procesa. Svetujemo posvet s pooblaščenim specialistom medicine dela, prometa in športa, ki njihova delovna mesta pozna in najbolje lahko svetuje tudi o morebitni prilagoditvi delovnega mesta in/ali premestitvi na delovna mesta, ki so manj tvegana. Vedno moramo uporabiti strokovno znanje, zdravo pamet in tudi merila, ki za delovno okolje niso bolj omejujoča, kakor je za bolnike s KVČB domače in širše življenjsko okolje sámo.

Ukrepi Prepričani smo, da bo skrbno ravnanje celotne populacije glede umivanja in razkuževanja rok, nošenja mask, vzdrževanja socialne razdalje, ostajanja doma ob morebitnih znakih obolenja dihal ostalo obveznost vsakega izmed nas (dokler ne bo cepiva), da preprečimo napovedani morebitni drugi val koronavirusne bolezni COVID-19 v poletnem ali jesenskem času. Epidemija koronavirusne bolezni je bila sicer formalno že preklicana, ker je nedavna nacionalna raziskava pokazala, da bolezen med prebivalci ni pogosta, in ker se zaradi dobrih zaščitnih ukrepov tudi ne širi naglo in intenzivno. To pa ne pomeni, da se ob morebitnem neupoštevanju zaščitnih ukrepov ne bi več širila. Bojimo se ravno nasprotnega. Prav zdajšnja ugodna epidemiološka situacija pa ob doslednem upoštevanju vseh zaščitnih ukrepov v domačem, delovnem in širšem socialnem okolju kaže, da ovir za vstop na delo tako rekoč ni več.

KVČB IN COVID

Biološka zdravila: ni pomembno večjega tveganja Študija, ki je vključila 79 oseb s KVČB iz Italije, ki so zbolele za COVID-19, potrjuje, da zdravljenje z biološkimi zdravili pri osebah s KVČB nima izrazito povečanega učinka na potek bolezni COVID-19. Vse kaže, da jo osebe s KVČB in biološkimi zdravili, ko gre za COVID-19, odnesejo približno enako kot njihovi zdravi rojaki. Vesna Tomaževič vesna.tomazevic@finance.si

ot nam je pojasnil gastroenterolog Matic Koželj iz UKC Ljubljana, pa je, sodeč po tej študiji, zmerno večje tveganje pri bolnikih na kortikosteroidih, azatioprinu, tofacitinibu. Vendar zdravnik opozarja, da gre za majhno študijo (z majhnim številom vključenih bolnikov), zato še ne moremo delati povsem gotovih sklepov. Več bodo verjetno povedali številčnejši podatki iz ZDA, ki jih še pričakujejo, je povedal. Z Maticem Koželjem smo o tveganjih, povezanih z osebami s KVČB in COVID-19, govorili že aprila v po-

sebnem webinarju, ki smo ga organizirali skupaj z Društvom za KVČB. Pogovarjali smo se v času, ko študij o tej temi še ni bilo objavljenih in je stroka črpala predvsem iz dozdajšnjega znanja o bolezni, omenjenih zdravilih in okužbah. Že takrat je Koželj povedal, da glede na dozdajšnje izkušnje z imunosupresivnimi zdravili zdravniki menijo, da bi osebe s KVČB lahko bile bolj ogrožene, vendar ni bilo jasno, ali gre za pomembno večje tveganje. Zdravniki so menili, da je za bolnike najvarneje, da ostanejo na svojih zdravilih in s tem v remisiji bolezni, so pa posamezne primere presojali individualno glede na bolnikovo stanje, kar je nekako potrdila tudi študija, o kateri pišemo. V Sloveniji še nismo imeli osebe s KVČB, ki

bolnikov je imelo COVIDpljučnico (46 odstotkov),

jih je bilo hospitaliziranih (28 odstotkov),

jih je potrebovalo eno izmed oblik ventilacije,

sta bila intubirana,

jih je umrlo (8 odstotkov),

izmed teh bolnikov so diagnozo COVID-pljučnice dobili med hospitalizacijo zaradi zagona osnovne bolezni (KVČB).

SHUTTERSTOCK

bi razvila COVID-pljučnico, tako da praktičnih izkušenj s tem naši zdravniki še nimajo. Več si lahko preberete v članku na strani 8.

Rezultati študije Poglejmo, kaj je natančno pokazala prospektivna študija, ki je v drugi polovici marca zajela 76 bolnikov s KVČB in COVID iz 24 zdravstvenih ustanov v Italiji.

COVID-pljučnica in smrt Statistično pomembna povezava je bila ugotovljena med COVID-pljučnico in starostjo bolnika (nad 65 let), večjo verjetnost za pljučnico pa so imeli tudi bolniki z aktivno boleznijo, diagnozo ulceroznega kolitisa in več komorbidnosti – če je bila ocena spremljajočih bolezni z indeksom CCI (Charlson Comorbidity Index) več kot 1. Isti dejavniki tveganja so bili tudi povezani z večjo verjetnostjo za smrt. Pozitivne statistične povezave pa ni bilo z zdravljenjem oziroma zdravili, razen majhne razlike pri že omenjenih. Mediana starosti šestih umrlih bolnikov je bila 73 let – stari so bili od 53 do 80 let, štirje so bili starejši od 65 let. Polovica oseb s KVČB, ki je umrla, je imela aktivno bolezen, torej zagon, pet bolnikov od šestih je imelo diagnozo ulceroznega kolitisa.

Omejitve študije Kot opozarjajo tudi sami avtorji, je pri prebiranju rezultatov študije treba imeti v mislih, da študija ni zajela vseh oseb s KVČB, ampak samo tiste, ki

Gastroenterolog Matic Koželj je že na aprilskem webinarju povedal, da glede na dozdajšnje izkušnje z imunosupresivnimi zdravili zdravniki menijo, da bi osebe s KVČB lahko bile bolj ogrožene, vendar ni bilo jasno, ali gre za pomembno večje tveganje. Zdravniki so menili, da je za bolnike najvarneje, da ostanejo na svojih zdravilih in s tem v remisiji bolezni, so pa posamezne primere presojali individualno glede na bolnikovo stanje, kar je nekako potrdila tudi študija, o kateri pišemo. so zbolele za COVID. Pa tudi teh ne vseh, ampak samo tiste, ki so svojo diagnozo sporočili svojim specialistom ali so bili hospitalizirani. Obstaja torej možnost, da je veliko število oseb s KVČB okužbo prebolelo brez posebnih simptomov. A tega, žal, še ne vemo. Kot zanimivost avtorji navajajo, da v bolnišnici v Bergamu (na območju Italije, ki je bilo najbolj prizadeto zaradi novega koronavirusa) niso našli niti enega bolnika s COVID, ki bi imel KVČB.

WEBINAR

KVČB in COVID-19 Podatkov o virusu SARS-CoV-2 in bolezni COVID-19 je iz dneva v dan več, a še vedno mnoga dejstva niso znana. »Zdravniki, če ne vemo, s čim imamo opravka, poskušamo biti skrajno previdni, zato svetujemo stroge ukrepe za bolnike s KVČB,« je na nedavnem spletnem dogodku, namenjenem bolnikom s KVČB, povedal gastroenterolog Matic Koželj iz UKC Ljubljana. Dogodek smo skupaj organizirali uredništvo revije Medicina in ljudje ter Društvo za KVČB. Vesna Tomaževič

vesna.tomazevic@finance.si

onec aprila smo priredili spletni klepet, tako imenovani webinar, na Prvo pravilo, ki ga katerem sta poleg predpoudarja Matic Koželj, stavnikov društva Mateje Saje in Dušana Barage sodelovala še gastroje, naj bolniki nikakor enterolog Matic Koželj iz UKC Ljubpreventivno na svojo ljana in pravnica Sanja Jablanovič iz pest ne opuščajo jemanja Pravnoinformacijskega centra nevzdravil – v strahu, da bi jim ladnih organizacij – PIC. lahko škodila ob morebitni Poskušali smo odgovoriti na okužbi. Dolgoročno bi si nekaj aktualnih vprašanj, ki v teh tednih težijo bolnike s KVČB. Žal velilahko naredili več škode ko dokončnih odgovorov ta trenutek kot koristi. še ni mogoče dati, saj je novi koronavirus večinoma še neznanka. Pa vseeno, kaj pravi medicinska stroka?

Stroka je previdna Kot je bolnikom pojasnil Matic Koželj, trenutno še ni mogoče z gotovostjo pove-

SHUTTERSTOCK

Stres

Kot je povedala Mateja Saje, predsednica društva bolnikov s KVČB, so v teh tednih v društvu imeli veliko stikov s člani. Med njimi je opaziti veliko stresa, napetosti, tudi stisk. »Najslabše, kar se lahko zgodi, je, da vse skupaj pripelje do zagona bolezni, zato je treba vse sile usmeriti v to, da ostanemo zdravi, se pomirimo in ostanemo v remisiji.« Zato svetujejo, naj se zaskrbljeni bolniki obrnejo na društvo, kjer je med drugim na voljo tudi psihoterapevtska pomoč.

dati, ali so bolniki s KVČB precej bolj dovzetni za to, da se okužijo in da pri njih pride do težjega poteka bolezni COVID-19. Ti strahovi izhajajo predvsem iz dejstva, da večina teh bolnikov uživa imunosupresivna zdravila, ki vplivajo na imunski sistem oziroma ga zavirajo. V času webinarja še niso bili objavljeni rezultati raziskave, o kateri lahko berete v tej brošuri, vendar se je stroka že takrat nagibala k mnenju, da biološka zdravila niso nujno razlog za pretirano skrb, je pa treba biti previden. »Glede na dozdajšnje izkušnje z imunosupresivnimi zdravili menimo, da bi naši bolniki lahko bili bolj ogroženi, se pa pri vsakem bolniku posebej odločimo, kako naprej, če se okuži.« Strokovnjaki so že takrat menili, da so edino zdravilo, ki bi lahko povzročilo večje tveganje za slabši potek COVID-19, kortikosteroidi v velikih odmerkih, kar nakazuje tudi prva študija. »Pri teh pa smo v Sloveniji res restriktivni in mislim, da to ne bo težava,« je povedal Koželj. Zdravniki tudi menijo, da bi bilo ob okužbi morda smiselno začasno opustiti jemanje azatioprina, metotreksata in tofacitiniba, vendar v dogovoru z lečečim gastroenterologom. »Kot naši bolniki vedo, to delamo tudi sicer pri okužbah, denimo pri gripi, prehladnih obolenjih – prestavljamo jemanje zdravil, apliciranje odmerkov. To so že znana splošna navodila.«

Bolniški dopust

Nimamo dokazov, a sklepamo, da bi naši bolniki lahko bili bolj ogroženi. Zato smo previdni. Matic Koželj, gastroenterolog

Nekatera pravila so se sicer v času epidemije razrahljala – splošni zdravniki so lahko sami podaljšali bolniško po 30 dneh, nadomestila za bolniški stalež pa so se v celoti krila iz zdravstvene blagajne –, a je prej omenjena osnovna opredelitev bolniškega dopusta ostala enaka. ZZZS in ministrstvo za zdravje sta že sprejela jasna stališča, da zgolj obstoj kronične bolezni ni podlaga za bolniško. Mnogi so spraševali, ali lahko osebni zdravnik napiše priporočilo delodajalcu, naj zaposlenega umakne z delovnega mesta, za kar po mnenju Sanje Jablanovič ni zakonske podlage oziroma zdravnikovo mnenje za delodajalca ni zavezujoče. Je pa takšno mnenje lahko podlaga za pogovor s kooperativnim delodajalcem oziroma delodajalcem, ki sploh ima možnost, da kroničnemu bolniku omogoči delo od doma oziroma ga pošlje na čakanje.

Strogi ukrepi Največ, kar lahko bolniki za zdaj naredijo zase, je, da izvajajo ukrepe stroge izolacije. Tu gre za ukrepe, ki jih bolniki s KVČB tudi sicer izvajajo med epidemijo gripe in podobno, saj se, še posebej bolniki na bioloških zdravilih, nasploh varujejo pred okužbami (higiena rok, kašlja, izogibanje množičnim druženjem in podobno), pojasnjuje Koželj.

Spremenjeno delo ambulant za zaščito bolnikov Ker torej velja, da je treba čim bolj zmanjšati tveganje za okužbo bolnika s KVČB z novim koronavirusom, so tudi zdravstvene ustanove spremenile način dela. V Ljubljani so veliko bolnikov, ki so bili naročeni na redne kontrole, poklicali po telefonu ali jim poslali elektronsko pošto in po tej poti prilagajajo terapije glede na bolnikove težave, vse bolnike z napotnico nujno in zelo hitro pa tudi pregledajo. Enota za biološka zdravila pod vodstvom dr. Nataše Smrekar se je reorganizirala tako, da lahko bolniki, ki zdravila prejemajo prek infuzije, ta dobijo na varni razdalji in ob drugih varnostnih ukrepih (zmanjšanje števila kontaktov, zmanjšanje števila bolnikov, ki hkrati prejemajo zdravila, prezračevanje prostorov in naročanje tako, da bolniki ne čakajo), nam je pojasnil Koželj.

Zaradi nasveta bolnikom s KVČB, naj se držijo ukrepov stroge izolacije, so se nekateri med njimi znašli pred dilemo, ali bi lahko dobili bolniški stalež, če jim delodajalec ne more omogočiti dela od doma ali razporeditve na čakanje. Kot je pojasnila pravnica Sanja Jablanovič, bolniški stalež po definiciji pomeni začasno nezmožnost za delo. Gre za presojo zdravstvenega stanja v luči delovnih obremenitev. Zgolj dejstvo, da ima nekdo KVČB, če je bolezen v remisiji, ni razlog za bolniško.

Na nas je, da se potrudimo ostati mirni in zdravi. Mateja Saje, predsednica društva KVČB

Po mnenju pravnice je tu pomembnejša vloga specialistov medicine dela, saj je po zakonu o delovnih razmerjih in zakonu o varstvu pri delu njihovo mnenje za delodajalca zavezujoče. Medicina dela je z ministrstva že dobila navodila strokovne skupine, kako preventivno delovati na delovnem mestu, kako morajo biti delavci obveščeni o preventivnih ukrepih. Medicina dela mora delodajalcu dati napotke za konkretne ukrepe in bi lahko presodila, ali so izpolnjeni pogoji, da se nekateri kronični bolniki umaknejo z delovnih mest. Ampak to na ravni posameznega delavca, pri katerem medicina dela preveri njegovo zdravstveno dokumentacijo in določi omejitve, ukrepe in podobno. Delavec ima možnost, da če delodajalec ali medicina dela pri tem ne želi sodelovati, obvesti delovno inšpekcijo, je še povedala Jablanovičeva.

teja

PREHRANA Sum na okužbo

Samovoljno prenehanje jemanja zdravil lahko pripelje do zagona bolezni. To pa je za bolnika s KVČB najslabše. Dušan Baraga, podpredsednik društva KVČB

COVID ALI POSLABŠANJE KVČB Po doslej znanih podatkih se okužba z novim koronavirusom včasih kaže tudi z drisko, kar bi bolniki s KVČB morda lahko zamenjali z zagonom bolezni. Kot pravi Matic Koželj, za to ni veliko bojazni, saj bolniki poznajo simptome zagona in znajo razlikovati med zagonom s krvjo, sluzjo in bolečinami v trebuhu ter navadno drisko, ki se pojavi naenkrat, zelo verjetno še pri drugih družinskih članih.

Vsi bolniki s KVČB, ki jemljejo imunosupresivna zdravila, načeloma torej sodijo v ogroženo skupino (dokler nimamo več podatkov) in jih ob sumu na okužbo napotijo na testiranje. Ti bolniki pokličejo svojega osebnega zdravnika, ki jim uredi odvzem na najbližji točki, in se ravnajo po navodilih, pojasnjuje zdravnik. Med tem jemljejo vsa zdravila, ki so jim predpisana, dokler sum ni potrjen. »Če pa je okužba potrjena, naredite enako kot doslej ob okužbah – kontaktirate svojega gastroenterologa, kjer boste dobili nadaljnja navodila glede zdravil,« razlaga Koželj.

5 prehranskih de jih morate vedeti pandemije

Zmerna imunosupresija koristna? Matica Koželja smo vprašali, ali je zmerna imunosupresija lahko celo koristna za bolnike, saj vemo, da gre pri hudih oblikah COVID-19 pravzaprav za čezmeren odziv imunskega sistema bolnika. »Za zdaj je samo teorija, da bi jo lahko bolje odnesli bolniki z zmanjšanim imunskim odzivom. A to bomo vedeli šele, ko bo vse skupaj mimo in bomo lahko analizirali podatke o poteku bolezni pri naših bolnikih.«

Opuščanje jemanja zdravil Prvo pravilo, ki ga poudarja Matic Koželj, je, naj bolniki nikakor preventivno na svojo pest ne opuščajo jemanja zdravil – v strahu, da bi jim lahko škodila ob morebitni okužbi. Dolgoročno bi si lahko naredili več škode kot koristi. »Če ste bili v stiku z okuženim ali vam je okužba dokazana, kontaktirajte svojega gastroenterologa in se dogovorite. On ima vašo dokumentacijo in bo znal presoditi. Drugače je, če ima bolnik blago obliko KVČB, je na prvem biološkem zdravilu, kot pri nekom, pri katerem nam je komaj uspelo najti neko zdravilo, ki je umirilo bolezen in smo dosegli remisijo. Mi smo tu zato, da se skupaj z vami odločamo in se skupaj odločimo, katera tveganja lahko prevzamemo,« sporoča Koželj.

Asist. Eva Peklaj, klinični dietetik, Onkološki inštitut Ljubljana finance@finance.si

Pri kronični vnetni črevesni bolezni (KVČB) pride do vnetja prebavnega trakta. V aktivni fazi bolezni simptomi, povezani z boleznijo, povzročijo zmanjšan vnos hrane in povečanje izgub hranil prek prebavil, kar pomeni, da se poslabša bolnikov prehranski status. Ta kaskada poveča tveganje za razvoj podhranjenosti, kar upočasni posameznikovo okrevanje in lahko privede do dodatnih zapletov bolezni.

Podhranjenost vpliva na delovanje imunskega sistema Pri KVČB se podhranjenost pojavi tako pri bolnikih s Crohnovo boleznijo kot pri bolnikih z ulceroznim kolitisom. Študije so pokazale, da je od 16 do 75 odstotkov bolnikov s KVČB podhranjenih. Prevalenca podhranjenosti je večja pri bolnikih s Crohnovo boleznijo. Prav tako se ob tem pojavi hipoalbuminemija, pomanjkanje beljakovin, vitaminov, mineralov in

h dejstev, ki edeti v času elementov v sledovih. Za bolnike s Crohnovo boleznijo sta pogosto značilni tudi zmanjšani mišična masa in funkcija mišic, in čeprav so v remisiji, se te pomanjkljivosti težko izboljšajo. Prehranski status bolnikov z ulceroznim kolitisom je pogosto razmeroma dober, vendar pa se ob zagonu bolezni hitro razvijejo prehranski primanjkljaji. Ti vodijo v slabše delovanje imunskega sistema. Zavedati se moramo, da je podhranjenost resno stanje, ki lahko poveča tveganje za okužbo posameznika in upočasni njegovo okrevanje, če za okužbo zboli. Podhranjeni bolniki imajo več zapletov zdravljenja, daljšo hospitalizacijo in tudi večjo smrtnost. Te ugotovitve so že omenjene v najnovejših raziskavah pri podhranjenih bolnikih z boleznijo COVID-19. Torej je najpomembneje, da se podhranjenost bolnikov s KVČB prepozna in poskrbi za ustrezno prehransko podporo.

Nahranimo imunski sistem Obdobje pandemije pri bolnikih s KVČB ni čas za diete, predvsem ne tiste shujševalne. Omenjene odločitve lahko vodijo v slabljenje imunskega sistema. Prehrana naj bo energijsko in hranilno uravnotežena s presnovnimi potrebami posameznika, ki so v primeru aktivne faze KVČB nekoliko povečane. Potrebe po energiji so od 30 do 35 kilokalorij na kilogram telesne

Ob morebitnem zagonu bolezni je najpomembneje, da se posameznik še vedno prehranjuje uravnoteženo, da uživa vse skupine živil. Hrano naj uživa počasi in jo dobro prežveči, posamezni obroki naj ne bodo preobilni.

mase na dan. Zaradi razgraditvenih procesov v telesu ob vnetju so povečane tudi potrebe po beljakovinah, ki so od 1,2 do 1,5 grama na kilogram telesne mase na dan, pri hudo podhranjenih bolnikih celo dva grama na kilogram telesne mase na dan. V obdobju remisije so potrebe po beljakovinah za odrasle en gram na kilogram telesne mase na dan. Beljakovine naj bodo enakomerno razporejene skozi ves dan. Posameznik naj v vsak obrok poskusi vključiti od 20 do 30 gramov kakovostnih beljakovin (meso, mleko, mlečni izdelki, jajca, ribe, stročnice). Če tega ne more zagotoviti z vsakodnevno prehrano, jo lahko poskusi obogatiti z mlekom v prahu, sirotkinimi beljakovinami v prahu ali pa poskusi s funkcionalnimi živili, ki so obogatena z beljakovinami (denimo beljakovinski jogurt, skuta).

Ne uživajte živil, ki vam poslabšajo simptome bolezni Ob zagonu bolezni je glavno, da se posameznik še vedno prehranjuje uravnoteženo, da uživa vse skupine živil. Hrano naj uživa počasi in jo dobro prežveči, posamezni obroki naj ne bodo preobilni. Pomembno je, da se prilagodi priprava hrane (kuhanje, dušenje ali pečenje v foliji oziroma vrečki). Svetujeta se uživanje manj začinjenih in manj mastnih živil oziroma jedi (cvrte jedi, smetana, ocvirki, čips, zaseka) ter zmanjšan vnos netopnih prehranskih vlaknin (polnozrnati izdelki, oreški, semena, sveže sadje in zelenjava). Ob zagonu bolezni pride do poškodbe črevesne sluznice, zato lahko polnozrnati izdelki, ki imajo veliko netopnih

PREHRANA Obdobje pandemije pri bolnikih s KVČB ni čas za diete, predvsem ne tiste shujševalne. Omenjene odločitve lahko vodijo v slabljenje imunskega sistema. Prehrana naj bo energijsko in hranilno uravnotežena s presnovnimi potrebami posameznika, ki so v primeru aktivne faze KVČB nekoliko povečane. vlaknin, povzročijo dodatne. Ker se ne prebavijo v celoti, pri prehodu skozi prebavila nase vežejo vodo in tako okrepijo drisko. S prehrano ne moremo pozdraviti KVČB ali na hitro okrepiti imunskega sistema ter se zavarovati pred okužbo z virusom SARS-CoV-2, lahko pa omilimo simptome bolezni. Določena hrana namreč simptome bolezni poslabša (driska, slabost, krči, napenjanje, bolečina ...) in to vodi v izgubo hranil ter razvoj podhranjenosti, ki pa je sama po sebi dejavnik tveganja za slab izid bolezni. Ob zadostni prehrani ne smemo pozabiti na ustrezno hidracijo. Minimalne potrebe po tekočini znašajo približno 35 mililitrov na kilogram telesne mase na dan. Driska in vnetje črevesa, ki se pojavljata pri KVČB, lahko povzročita izgubljanje tekočine iz telesa. Hude izgube tekočine in elektrolitov je treba skrbno nadomeščati z oralno rehidracijsko raztopino, ki po merilih Svetovne zdravstvene organizacije vsebuje natrij, kalij, klor, citrat, bikarbonat in glukozo. To je najboljša tekočina za hidracijo bolnika s hudo drisko. Če pa drisk ni, naj bolnik uživa vodo, čaj in/ali kompot.

Prehranski dodatki ob podhranjenosti in nezadostnem energijskohranilnem vnosu

O RST

TTE

SHU

Prva prehranska intervencija za bolnika s KVČB je ureditev prehrane in po potrebi bogatenje obrokov. Če bolnik z navadno prehrano ne more izpolniti energijsko- hranilnih potreb, se svetuje uvedba medicinske prehrane. Najprej se svetuje uživanje oralnih prehranskih dodatkov. To so živila za po-

sebne zdravstvene namene in jih ne smemo zamenjati s prehranskimi dopolnili. Študije so pri podhranjenih bolnikih s Crohnovo boleznijo, ki so dnevno zaužili 500 kilokalorij polimernega oralnega prehranskega dodatka, pokazale izboljšanje njihovega prehranskega statusa. Tudi bolniki z ulceroznim kolitisom, ki imajo zmanjšan peroralni vnos, naj uživajo oralne prehranske dodatke. Omenjeni dodatki bodo v prvi fazi poskrbeli za stabilizacijo telesne mase in pozneje omogočili pridobivanje telesne mase. Dokazano je sicer, da posamezna mikrohranila, kot so vitamini A, B6, B12, C in D ter baker, folat, železo, selen in cink, skrbijo za nemoteno delovanje imunskega sistema, vendar naj se zaužijejo z navadno uravnoteženo prehrano. Vitaminski in mineralni dodatki lahko namreč povzročajo tudi prebavne težave, tudi vitamin C, kar pa vodi k dodatnim izgubam hranil in tekočine. Pri podhranjenih posameznikih s KVČB pa lahko pride v poštev tudi dodajanje vitaminov in mineralov. Dodajanje je nujno, če je ugotovljen prehranski primanjkljaj. Predvsem so tukaj pomembni vitamini A, B in D. V primeru uživanja prehranskih dopolnil se o tem posvetujte s svojim gastroenterologom.

Telesna dejavnost podpira imunski sistem Za kroničnega bolnika je zelo pomembna za vzdrževanje mišične mase in njene funkcionalnosti. Študije nakazujejo, da telesna dejavnost ob ustrezni prehrani pripomore k izboljšanemu delovanju imunskega sistema. Bolnik naj poskrbi vsaj za 30 minut zmerne vadbe na dan, ki naj bo izvedena skladno s pravili samoizolacije.

VADBA

Nasveti fizioterapevta pri črevesnih obolenjih Blanka Koščak Tivadar, mag. vzg. in men. v zdr., dipl. fiziot. finance@finance.si

Pri črevesnih obolenjih je pomembno izvajati vaje in tehnike za sproščanje. Nujno je poskrbeti za ustrezno količino spanja, primerno prehrano in gibanje.

Odsvetujem vse oblike visokointenzivnih vaj, kot so aerobne vaje, tek in vse tekmovalne telesne aktivnosti.

Zelo primerna oblika rekreacije je hoja. Ne zahteva pripomočkov, dodatnega vlaganja denarja, je nizkointenzivna vadba, ki pozitivno vpliva na zmanjševanje stresa in spodbuja gibanje črevesja.

Primerne so vaje, kjer je

vključen spodnji del trupa in medenični obroč vključno z mišicami kolka. Taka vaja je na primer most. Uležete se na hrbet, pokrčite koleni, stopali položite na podlago, roki položite ob telo. Počasi ob izdihu dvignete zadnjico, vendar pri tem ne usločite hrbta, nato se počasi spustite na podlago. Med vsako vajo počivajte.

Ponovite

od 8- do 12-krat.

Pazite na pravilen položaj pri

Pomembne so dihalne vaje. Dihajte s trebušno prepono. Ulezite se na posteljo, pod koleni namestite blazino. Roki nežno položite na popek. Počasi vdihnite skozi nos in pri tem nežno odrinite obe roki. Vdih na koncu zadržite dve sekundi. Počasi izdihnite skozi priprta usta, pri tem naj se trebuh počasi spušča.

Ponovite 8-krat.

odvajanju. Med odvajanjem naj bosta koleni nekoliko višje od kolka (na pručki), rahlo razmaknjeni. Z ravno hrbtenico se nagnite naprej in s komolci naslonite na koleni. Mirno in sproščeno dihajte, pri odvajanju se ne naprezajte. Za primerno odvajanje je treba sprostiti mišice medeničnega dna, da lahko globoke trebušne mišice pomagajo pri izločanju.

Pomembno je pravilno izvajati vajo za globoko trebušno mišico. Leže na hrbtu, ob izdihu nežno in počasi potegnite popek proti hrbtenici in rahlo navzgor proti glavi. Pri tem ne potiskajte hrbtenice na podlago, ne stiskajte zadnjice in ne zadržujte diha. Vaje za mišice medeničnega dna, ki se jih boste naučili pri fizioterapevtu, so nujno potrebne.

STRES

V času epidemije se osredotočimo na tisto, kar lahko spremenimo Naše telo se nenehno odziva na telesne in čustvene spremembe, tako na tiste, ki prihajajo iz zunanjega okolja, kakor tudi na tiste iz notranjosti. To so čustva, želje in fantazije, proces pa imenujemo prilagoditev ali adaptacija. Osnovni prilagoditveni obrazec na vsako spremembo se začne s stresom. Ta je tudi med najpomembnejšimi dejavniki, ki vplivajo na dovzetnost za bolezen in njen potek. Med epidemijo pa se zaradi izgubljenega občutka varnosti še bolj soočamo prav s stresom. Asist. Ingrid Plankar, mag. farm., psihoterapevtka finance@finance.si

azreševanje stresnih položajev je stalna naloga v našem življenju. Naš odziv na stres je nekoliko dedno pogojen, odvisen pa je tudi od dejavnikov v zgodnjem razvoju, od učenja in izkušenj. Stopnja, do katere bi stres lahko pospešil obolenje, torej ni odvisna samo od moči in trajanja stresnega dražljaja, ampak tudi od posameznikovega naučenega dojemanja položajev kot stresnih. Sposobnost prilagoditve je pogojena s številnimi fiziološkimi in psihološkimi mehanizmi, s katerimi smo opremljeni. Bolj sta se naše telo in psihični aparat z različnimi obrambnimi mehanizmi sposobna učinkovito prilagajati, bolje delujemo v okolju.

Psihosomatski bolniki Raziskave kažejo, da je pri psihosomatskih bolnikih, med katere uvrščamo tudi bolnike s KVČB, sposobnost zaznavanja, razločevanja in izražanja čustev zmanjšana. Pogosti socialni problemi bolnikov s KVČB v veliko primerih izhajajo iz simbiotičnih odnosov (na to vpliva odnos mati-otrok). V družinah takih bolnikov so bile matere pogosto zelo kontrolirajoče, perfekcionistične, dominantne in emocionalno hladne, kar je lahko vodilo v depresivno odvisnost in agresijo. Pri bolnikih s KVČB so pogosto izraženi naslednji socialni problemi: pozno zapustijo domače okolje in z njim

Zelo koristno je, da se iz izkušenj naučimo pravočasno prepoznati stres. Celo dramatične spremembe človek brez znanja o stresu težko prepozna in zato zanje krivi druge ter si zamegljuje pogled nad pravimi vzroki. Z opazovanjem in izkušnjami sčasoma ugotovimo tudi, kaj nam daje energijo, kaj nas osrečuje.

vzdržujejo simbiotične stike, izražajo manjšo težnjo po individualizaciji, se nezdravo navezujejo v medsebojnih odnosih, iščejo oporo v odnosih s pomembnimi osebami, imajo močne težnje po dosežkih, iščejo potrditve v uspehih in so pretirano občutljivi za neuspeh. Hkrati je na psihološki ravni čutiti pomanjkanje samospoštovanja. Značilna je nagnjenost k depresijam in zavrti agresiji – agresivne tendence so pogosto zanikane. Pogosti so tudi občutki žrtve. Izogibajo se vsem oblikam čustvovanja, tako tudi niso sposobni predelati izgube ali ločitve (če tak konflikt ne more biti verbaliziran, najde pot prek telesnega izražanja). So zelo ranljivi, pogosto odvisniško naravnani in imajo občutek velike odgovornosti, zaradi katere težko nosijo večje obremenitve. Vse našteto pomembno vpliva na njihovo spoprijemanje s stresom.

SH UT

RS TO CK

Obvladovanje stresa in bolezni Strategije za obvladovanje stresa naj bodo usmerjene v rešitve. Vsak posameznik naj bi se zavedal, da je stres lahko tudi spodbujevalec in motivator. Svoje moči naj bi usmerjal vase, k raziskovanju sebe, svojih vzorcev, načinov delovanja ter krepitvi sebe in razvijanju tistih mehanizmov, ki mu bodo ob spopadanju s stresom premaknili jeziček na tehtnici v smeri zavedanja lastnih sposobnosti, notranjih moči in ne pretežkih zahtev. Začeli naj bi s seboj in razumevanjem sebe, svojih razmišljanj, odzivov, vzgibov in vzorcev, saj nas bodo sicer ista razmišljanja vedno znova vodila k istim rezultatom.

STRES Strategije za obvladovanje stresa naj bodo usmerjene v rešitve. Vsak posameznik naj bi se zavedal, da je stres lahko tudi spodbujevalec in motivator.

Zelo koristno je, da se iz izkušenj naučimo pravočasno prepoznati stres. Celo dramatične spremembe človek brez znanja o stresu težko prepozna in zato krivi druge ter si zamegljuje pogled nad pravimi vzroki. Z opazovanjem in izkušnjami sčasoma ugotovimo tudi, kaj nam daje energijo, kaj nas osrečuje. Če nismo v stiku s svojimi čustvi, ne moremo odločati. Na težave nas bodo opozorila šele stopnjujoče se nelagodje in nakopičena orkanska čustva, ki imajo uničevalne posledice.

Razbremenitve Seveda obstajajo tudi različne tehnike in treningi čustvene razbremenitve. Med njimi so intelektualni treningi, s katerimi premikamo meje zavedanja, različna hotena dejanja, s katerimi si prikličemo želena čustvena stanja, športna dejanja, s katerimi si dvigujemo energijo, medtem ko si z delom lahko dvigujemo občutek ustvarjalnosti, lastne vrednosti in angažiranosti. Medtem ko z meditacijo in molitvijo krepimo zbranost ter občutke sprejetosti in sprejemanja, z druženjem krepimo veselje in sproščenost. Joga in masaže aktivirajo posamezne telesne komponente, s psihoterapevtskimi tehnikami pa se čustveno osvobajamo travmatičnih asociacij.

Napotki ob epidemiji Težave prebavnega trakta pogosto spremljajo čustva, ki so večinoma izraz hrepenenja po varnosti in zaščiti. V današnjem času, trenutnih razmerah zaradi epidemije in številnih ukrepov, ki so sledili, sta občutka varnosti in zaupanja še posebej zamajana. Raziskave v Veliki Britaniji so pokazale, da so bile pri 60 odstotkih bolnikov s KVČB vzrok za fizične znake in simptome življenjske okoliščine, zaznamovane z depresivnimi podtoni ter s pridruženimi resničnimi ali namišljenimi izgubami objekta. Izgube so vključevale ljubljene osebe, bodisi zaradi smrti, selitve bodisi ločitve. Ob izgubi odnosa s pomembno osebo, spremembi poklica, zamenjavi okolja tak bolnik nezavedno doživlja položaj kot grožnjo za svoj obstoj.

Jeza in strah Trenutno stanje epidemije koronavirusa pri vseh nas nagovarja številna čustva in občutke, kot so jeza, strah,

nemoč, izguba, prikrajšanost, negotovost, nevednost, osamljenost in podobno. Naučeni in vajeni smo, da svoja čustva in občutke tlačimo, jih zanikamo, premeščamo, projiciramo, prikrivamo, racionaliziramo in intelektualiziramo. Seveda pa nobena izmed naštetih obramb ni zastonj. Zanjo prej ali slej plačamo ceno. V teh dneh, ko nas razmere in ukrepi silijo, da smo več s seboj in svojimi najbližjimi, imamo še posebej priložnost, da nase in na svoje življenje pogledamo še s kakšne druge plati, si prisluhnemo in zagrizemo v življenjsko nalogo dela na področju lastnih zmožnosti. Te vključujejo gradnjo občutka avtonomije in sposobnosti vpliva na dogajanje v nas in s tem v okolju ter povezovanje in občutek pripadnosti s pomembnimi osebami.

Kako komunicirati V komunikaciji naj bo več izražanja pozitivnega samoodkrivanja in rasti z drugimi prek besed in pisanja. Učimo se lahko uporabiti stresni dogodek kot priložnost za rast in razvoj ter videnje stisk kot nekaj, kar lahko presežemo ali spremenimo. Vzpostavljamo lahko vezi zaupanja z drugimi in se učimo sprejemati, da dogodek ali razlogi za pojav dogodka presegajo naše vplive, ter ob tem iščemo, kaj lahko spremenimo ali kontroliramo. Svoje travme, doživljanja in občutke lahko ozavestimo in logično povežemo s svojo preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo ter poskušamo videti razmere, doživljanja tudi skozi oči drugega, iščemo zunanje moči in sprejemamo, da vsaka travma, ki smo jo doživeli sami ali drugi, lahko vodi k občutkom samoobtoževanja, odgovornosti, napak, in se s temi občutki spoprimemo. Razvijamo občutke olajšanja in spodbujanja ob sprejemanju, da se stvari nenehno spreminjajo.

Uglašen orkester Morda bi za konec še enkrat poudarila, kako pomembno je izražanje čustev in občutkov. Naša čustva so kot glasbila, ki igrajo v velikem orkestru. Vsako čustvo je svoje glasbilo. In če ta niso uglašena in ne igrajo iste melodije, bodo zvoki razglašeni, hrupni in vse prej kot prijetni. Šele ko aktivno prevzamemo vlogo dirigenta temu orkestru, lahko kljub bobnenju ali ostrim zvokom prve violine izvabimo iz njih prijetno, uglašeno in sinhronizirano melodijo.

TEHNIKE SPROŠČANJA

Dihalne vaje, ki jih lahko izvajamo kjerkoli Na stres se lahko pripravimo ter ga uspešno nadzorujemo in obvladujemo, pri čemer nam pomagajo različne tehnike sproščanja. Z njimi se naučimo nadzora različnih ravni napetosti, kar nam omogoča boljše odzivanje na okolje in njegove zahteve. Obvladovanje sprostitve je tudi edina delujoča strategija vzdrževanja visoke storilnosti v daljšem časovnem obdobju. Dr. Tjaša Dimec Časar, univ. dipl. psih., VKTterapevtka pod supervizijo, športna psihologinja in terapevtka medicinske hipnoze finance@finance.si

ehnike sproščanja delimo na kratkotrajne, kot so dihalne vaje, in globoke, kamor prištevamo progresivno mišično relaksacijo, globoko sproščanje, avtogeni trening in predstavljanje (vizualizacija in imaginacija). Najpogostejša in najpreprostejša metoda sproščanja so trebušno ali preponsko dihanje in različne dihalne vaje. Namenjene so maksimalnemu vnosu količine kisika v telo in odpravljanju nepravilnih dihalnih vzorcev, s tem pa spodbujanju in uravnoteženju živčnega sistema, umirjanju uma, izboljšanju SHUTTERSTOCK

TEHNIKE SPROŠČANJA koncentracije in okrepitvi moči čelnih režnjev v možganih. Njihova prednost je v tem, da jih lahko izvajamo kjerkoli in kadarkoli, na primer pred ali med sestanki, med odmori, na nastopu, pred izpiti, predavanji ali ko hodimo do sosednje pisarne.

Vadimo redno

Z dihalnimi vajami si lahko olajšamo težave z nespečnostjo, tremo, tesnobo, paniko, jezo, glavobolom ali bolečino, ki nam jo povzročajo napete mišice. Prav tako jih lahko uporabljamo pred vsemi stresnimi situacijami.

Vaje so na videz preproste, vendar je potrebno kar nekaj tednov redne vadbe, da nam uspe doseči sprostitev tudi v stresnih okoliščinah. Na začetku jih je priporočljivo vaditi in natrenirati v mirnem okolju, na primer doma, kjer nas nihče ne moti, nato jih začnemo izvajati v nekoliko stresnem okolju, in ko jih dobro obvladamo, jih lahko uporabimo, kadarkoli smo v stiski (v delovnem okolju, doma ali športniki na tekmovanjih ...). Z vajami si lahko olajšamo težave z nespečnostjo, tremo, tesnobo, paniko, jezo, glavobolom ali bolečino, ki nam jo povzročajo napete mišice. Prav tako jih lahko uporabljamo pred vsemi stresnimi situacijami. Tehnike sproščanja so veščine, zato je pomembno, da jih redno vadimo in usvojimo, saj le tako lahko pričakujemo njihove dolgoročne in pozitivne učinke.

Kaj pomeni pravilno dihanje? Pri pravilnem dihanju se pljuča povsem napolnijo z zrakom, telo dobi maksimalno potrebno količino kisika in vsaka celica se z njim povsem napolni. Tako dihajo novorojenčki. Takšno dihanje je za nas predvidela narava. Ljudje pa se med odraščanjem povsem odvadijo pravilno dihati. Pretirano majhni in zadušljivi prostori sodobnih mest ter utesnjenost pri delu so privedli do tega, da je človek pozabil dihati naravno. Sodobne raziskave kažejo, da je stresno dihanje prsno dihanje, pri čemer preveč dihamo samo z zgornjim delom prsnega koša. Pri pravilnem dihanju se prsi dvigujejo same od sebe, brez dodatnega truda, enakomerno in komaj opazno. To se dogaja zaradi premikanja trebušne prepone (mišična pregrada med trebušno votlino in prsnim košem), ki ima pri procesu dihanja pomembno vlogo. Razvita prepona se premika (skrči in raztegne) in zaradi tega se pri dihanju precej bolj opazno kot prsni koš izboči in vboči trebuh. To pomeni, da je premikanje prsnega koša pri dihanju sekundarno, primarno pa je gibanje prepone. Pri pravilnem dihanju je torej najpomembnejše popolno in kakovostno premikanje prepone. Poleg tega pri pravilnem dihanju poteka rahla zdravilna masaža vseh notranjih organov, še posebej organov trebušne votline. Trebušno dihanje je torej najbolj naraven in hkrati najbolj učinkovit način dihanja.

Tehnika petih vdihov To je učinkovita dihalna tehnika, ki poleg zmanjšanja telesne napetosti razbistri tudi naš um. Gre za aktivno kratkotrajno tehniko sproščanja, pri kateri pri vsakem izdihu fizično otresemo napetosti iz določenih delov telesa. Med izvajanjem tehnike je pomembno, da vdihnemo počasi, mirno in enakomerno skozi nos ter izdihnemo nežno skozi usta. Tehniko izvajamo stoje.

1. 2. 3.

Globoko vdihni. Pri izdihu z rahlim stresanjem sprosti obraz in vrat. Drugič globoko vdihni. Pri izdihu s stresanjem sprosti ramena in roke.

Tretjič globoko vdihni. Pri izdihu s stresanjem sprosti prsni koš, trebuh in hrbet.

4. 5.

Četrtič globoko vdihni. Pri izdihu s stresanjem sprosti noge in stopala.

Petič globoko vdihni. Pri izdihu sprosti celo telo (nekajkrat poskočimo na mestu in si predstavljamo, da vsa napetost zapusti telo). Nadaljuj s poglobljenimi vdihi in izdihi ter pri vsakem izdihu izgovori »sproščen/ sproščena sem«.

Trebušno dihanje Najlažje ga vadimo leže na hrbtu. Desno roko položimo na trebuh (območje popka), levo dlan pa na prsni koš. Vdihnemo skozi nos in si predstavljamo, kako z vdihnjenim zrakom napihujemo navidezni balon v trebuhu. Pri tem se desna dlan in trebuh dvigneta, leva dlan pa ostane pri miru. S slišnim izdihom skozi usta si predstavljamo, kako praznimo navidezni balon v trebuhu, in popek narahlo povlečemo proti hrbtenici (desna roka se pri tem pomakne navzdol). Ponovimo približno desetkrat in pri tem poskušamo ohranjati trebuh čim bolj sproščen.

73 % oseb s KVČB je pod stresom zaradi razmer 60 % jih meni, da stres lahko poslabša njihovo bolezen

Kljub strahu ne želijo prenehati zdravljenja 88 % Kljub strahu niso sami nehali jemati zdravil 96 % Manj jih je bilo strah, ko so vzpostavili stik z društvom bolnikov 81 % Manj jih je bilo strah po pogovoru s sorodnikom 53 %

Prejeli so informacije o COVID-19 in preprečevanju okužbe 44 %

Manj jih je bilo strah po posvetu z zdravnikom 11 %

Prejeli so specifična priporočila zdravnikov o preprečevanju okužb 52 % Niso prejeli zadovoljivih informacij od zdravnikov 23 %

57 % oseb s KVČB občuti socialno izolacijo

Želeli bi si več priporočil od svojih zdravnikov 60 %

71 % jih ni zaskrbljenih zaradi karantene 94 % jih meni, da je karantena

96 % jih meni, da se bolnik s COVID-19

98 % jih ni ostalo v prostovoljni karanteni

65 % se boji, da bi umrli zaradi COVID-19

pomembna za preprečitev širjenja okužb

lahko pozdravi

Dan SVETOVNI 19. MAJ

50 5 kontinentov 7000 bolnikov Pr

s e boju proti K

19. MAJ 2020– SVE izpeljejo organizacije, ki zastopajo bolnike s KVČB v 50 državah na petih kontinentih, vključno z Argentino, Avstralijo, Brazilijo, Kanado, Izraelom, Japonsko, Novo Zelandijo, Združenimi državami ter Evropo, kjer društva iz 39 držav skupaj predstavlja krovno združenje EFCCA.

je na spletni strani: www.worldibdday.org www.kvcb.si

POMAGAJTE NAM OZA

OSAMLJENOST, STRAH, ZADREGA, SRAM...

... so le nekater ov, ki se v porajajo v v u. Svetovni dan K z vetovnem boju proti K B, ozav K B. standarde zdravljenja in kakov

V Sloveniji vsako leto zboli pr

rilo

t, da se ter dvigamo

ATI...

bolezen, ki vk Crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis – dve resni kr bolezni prebavnega trakta, za katerima po vsem svetu oboleva deset milijonov ljudi. V v rimerov je bolezen mogo e nadzorovati z zdravili, toda k rnim raziskavam niti vzroka niti zdravila na K oznamo.

redvsem mladih oseb. Bolezen pogosto traja v

PARTNERSKE ORGANIZACIJE: AVSTRALIJA

Crohn’s and Colitis Australia Fundación Mas Vida de Crohn & Colitis Ulcerosa CCA)

Predstavlja jih evropsko zdru enje za kr revesno bolezen: European Federation of Crohn’s and Ulcerative Colitis Association (EFCCA)

BRAZILIJA

IZRAEL

ARGENTINA

Associação Brasileira de Colite Ulcerativa e Doença de Crohn (ABCD)

EVROPA

Israel Foundation for Crohn’s Disease and Ulcerative Colitis CCA)

JAPONSKA

Crohn’s and Colitis Japan (CC Japan) KANADA

Crohn’s and Colitis Foundation of Canada (CCFC)/La Fondation canadienne des maladies

NOVA ZELANDIJA

Crohn’s and Colitis New Zealand CCA) AMERIKE

AVE

Crohn’s and Colitis Foundation of America (CCFA)

(FCMII)

je na v

rani: www.worldibdday.or