Geografija_8_mak

BLAGOJA MARKOSKI

GEOGRAFIJA VIII

za oddelenie za osumgodi{noto osnovno obrazovanie

MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA Skopje, 2010

Автор: Проф. д-р Благоја Маркоски Рецензенти: Билјана Апостоловска-Тошевска - претседател Милица Патраклиева-Митревска - член Кице Гелмановски - член Подготовка: Тримакс Картографија - Скопје Главен уредник: Љубе Ристовски Техничко-графички уредник: Томислав Димитровски Лектура: Виолета Јовановска-Никовска Компјутерска обработка: Томислав Димитровски Елизабета Ангелова Анита Милевска Издавач: Министерство за образование и наука за Република Македонија Печати: Графички центар дооел, Скопје Тираж: 16.500 Со решение на Министерот за образование и наука на Република Македонија бр.22-2346/1 од 23.04.2010 година се одобрува употребата на овој учебник CIP - Каталогизација во публикација Национална и универзитетска библиотека “Св.Климент Охридски” , Скопје 373.3.016:91(075.2)=163.3 МАРКОСКИ, Благоја Географија за VIII одделение за осумгодишно основно образование/ Благоја Маркоски. - Скопје : Министерство за образование и наука на Република Македонија, 2010.

- 120 стр. : илустр. ; 30 см ISBN 978-608-4575-86-3 COBISS.MK-ID 84077578

Predgovor

Po~ituvani u~enici, trgnuvaj}i po principot od poblizu kon podaleku, vo osmo oddelenie }e se zapoznaete so geografijata na Afrika, na S. Amerika, na J. Amerika, na Avstralija so Okeanija, na polarnite oblasti i so elementite na `ivotnata sredina.

Sodr`inite se koncipirani vo devet temi vo koi se razrabotuvaat prirodno-geografskite, sociogeografskite i ekonomsko-geografskite odliki vo navedenite kontinenti. Vo konceptot na regionalno-geografskata sodr`ina se razraboteni regionite so dr`avite i karakteristi~nite podra~ja na ovie kontinenti. U~ebnikot Geografija za osmo odnosno devetto oddelenie, za osnovnite u~ili{ta, se sostoi od dve celini.

Edna e sodr`inata na lekcijata {to u~enicite treba da ja sovladaat i da ja soznaat.

Vtorata celina ja so~inuvaaat pomo{ni metodsko-didakti~ki sodr`ini, glavno nameneti za rabota na nastavnikot. Poto~no, stanuva zbor za rubrikite: Razgovor, Pra{awa, Zada~i, Doznaj pove}e, Zapomni, Re~nik na poimi, kako i za razni kartografski, tabelarni i fotografski prilozi.

Rubrikata Razgovor e nameneta za vovedniot del na ~asot i nastavnikot ja koristi vo interakcija so u~enicite.

Pra{awata se vo funkcija na nastavnikot, zaradi povtoruvawe i utvrduvawe na znaewata kaj u~enicite.

Zada~i e rubrika za individualna i grupna rabota na u~enicite vo u~ili{teto ili vo domot.

Rubrikata Doznaj pove}e e vo funkcija na pozainteresiranite u~enici i slu`i kako materijal so koj nastavnikot gi nadgraduva sodr`inite.

Re~nikot na poimi e vo funkcija i na nastavnikot i na u~enikot, zaradi pojasnuvawe i precizirawe na upotrebenite termini.

Zapomni e rubrika preku koja u~enikot nakratko gi utvrduva najva`nite sodr`ini.

Kartografskite, fotografskite i tabelarnite prikazi se za da se obezbedi vizuelna pretstava za regionalnite i prostornite odliki na teritoriite. Napomnuvame deka tabelarno prezentiranite podatoci se nameneti za pro{iruvawe na znaewata i na sopstvenata kultura, no u~enicite ne moraat da gi u~at naizust.

Iskreno se nadevam deka, spored programata, soodvetno se ponudeni neophodnite sodr`ini od geografijata na Afrika, na S. Amerika, na J. Amerika, na Avstralija so Okeanija, od polarnite oblasti i elementite na `ivotnata sredina.

Avtorot

UPATSTVO ZA UPOTREBA NA U^EBNIKOT

Rubrika nameneta za interakcija na nastavnikot i u~enikot, kako voveden del na ~asot.

Rubrika nameneta za osobeno zainteresirani u~enici.

Sodr`ini na lekcijata nameneti za sovladuvawe na materijalot od strana na u~enicite.

Nagledni vizuelno-kartografski, odnosno fotografski materijali.

Re~nikot na poimi e namenet za pojasnuvawe na stru~nite termini.

Pomo{na rubrika {to mu slu`i na nastavnikot kako zavr{en del na ~asot.

Rubrika za individualna rabota na u~enicite, koja zavisi od procenkata na nastavnikot.

TEMI I SODR@INI I. PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AFRIKA ‡ AFRIKA – GEOGRAFSKA POLO@BA, GOLEMINA I OTKRIVAWE ‡ RELJEF I BREGOVA RAZGRANETOST ‡ KLIMATSKI KARAKTERISTIKI ‡ HIDROGRAFSKI KARAKTERISTIKI ‡ RASTITELEN I @IVOTINSKI SVET

II. NASELENIETO I STOPANSTVOto NA AFRIKA ‡ KARAKTERISTIKA NA NASELENIETO NA AFRIKA ‡ STOPANSKI KARAKTERISTIKI NA AFRIKA

III. REGIONALEN PREGLED NA AFRIKA SEVERNA AFRIKA ‡ PREGLED NA DR@AVITE VO SEVERNA AFRIKA ‡ KARAKTERISTI^NI PODRA^JA VO SEVERNA AFRIKA ISTO^NA AFRIKA ‡ PREGLED NA DR@AVITE VO ISTO^NA AFRIKA ‡ KARAKTERISTI^NI PODRA^JA VO ISTO^NA AFRIKA JU@NA AFRIKA ‡ PREGLED NA DR@AVITE VO JU@NA AFRIKA ‡ KARAKTERISTI^NI PODRA^JA VO JU@NA AFRIKA CENTRALNA AFRIKA ‡ PREGLED NA DR@AVITE VO CENTRALNA AFRIKA ‡ KARAKTERISTI^NI PODRA^JA VO CENTRALNA AFRIKA ZAPADNA AFRIKA ‡ PREGLED NA DR@AVITE VO ZAPADNA AFRIKA ‡ KARAKTERISTI^NI PODRA^JA VO ZAPADNA AFRIKA

AFRIKA GEOGRAFSKA POLO@BA, GOLEMINA I OTKRIVAWE

I. PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AFRIKA

RAZGOVOR » Za koi kontinenti u~evte minatata godina i koi ostanaa za izu~uvawe? » [to e karakteristi~no za Afrika? » Kade se nao|a Afrika?

Geografska polo`ba Afrika e kontinent {to ima centralna polo`ba na Zemjata. Niz nea pominuvaat ekvatorot i po~etniot meridijan. Afrika e najmalku oddale~ena od drugite kontinenti.

Se nao|a me|u Sredozemnoto i Crvenoto More na sever i severoistok, Indiskiot Okean na istok i Atlantskiot Okean na zapad.

Do Evropa se pribli`uva kaj Gibraltarskiot Protok i Sicilijanskiot Premin. Od Azija e oddelena so ve{ta~kiot Suecki Kanal, Crvenoto More i protokot Bab el Mandeb.

Od drugite kontinenti e oddale~ena po nekolku iljadi kilometri. Kon Afrika pripa|aat ostrovot Madagaskar i nekolku grupi pomali ostrovi.

ZADA^A » Obidi se da pronajde{ kolku kilometri e oddale~ena Afrika od drugite kontinenti! » Na karta pronajdi gi okeanite i moriwata {to se nao|aat okolu Afrika!

6

Golemina Afrika pretstavuva seopfatna kopnena masa {to se protega od dvete strani na ekvatorot. Od nea dve tretini se nao|aat severno, a edna tretina e ju`no od ekvatorot.

Vkupnata povr{ina na Afrika iznesuva 30,3 milioni km2 (poto~no 30 311 554 km2). Na ovaa teritorija vo 54 dr`avi `iveat okolu 956 milioni `iteli.

DOZNAJ POVE]E Imeto Afrika poteknuva od stariot berberski jazik i od jazikot na narodite Afri, koi `iveele vo regionot na planinata Atlas (Al`ir, Maroko, Tunis).

Vo 7 vek, severnite delovi na Afrika Arabjanite gi narekuvale Efrika, od kade {to e dobieno aktuelnoto ime Afrika.

Spomenik na Dejvid Livingston blizu Viktoriinite Vodopadi

RE^NIK NA POIMI AFRIKA e kontinent so centralna polo`ba na Zemjata, koj e od site strani zaobikolen so voda, a samo so Azija e povrzan so kopno. Niz nego pominuvaat ekvatorot i po~etniot meridijan.

GIBRALTARSKI PROTOK – priroden morski otvor koj gi povrzuva Sredozemnoto More i Atlantskiot Okean, a gi razdvojuva Afrika i Evropa kaj dr`avite Maroko i [panija. [iro~inata mu iznesuva 14 km.

GRANI^NA LINIJA – prirodna ili administrativno povle~ena linija so koja se oddeluvaat geografskite prostorni celini.

SUECKI KANAL – ve{ta~ki ploven pat koj gi povrzuva Sredozemnoto i Crvenoto More, taka {to pretstavuva najkusa vrska me|u Atlantskiot Okean, Sredozemnoto More i Indiskiot Okean.

PRA[AWA » Kakva polo`ba ima Afrika vo svetot? » So koi okeani i moriwa e opkru`en kontinentot Afrika? » Koi geografski linii pominuvaat niz Afrika? » Kolkava povr{ina zafa}a Afrika i kolkav e brojot na naselenieto {to `ivee na ovoj kontinent? » Istoriski gledano, so koj kontinent Afrika imala najgolemi komunikacii? » Koi istra`uva~i se najva`ni vo otkrivaweto na Afrika?

I. PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AFRIKA

Otkrivawe Afrika, kako del od poznatiot t.n. star svet (Evropa, Azija i Afrika – zaedno), sekoga{ bila vo tesna vrska so Evropa i so Azija. Najgolema komunikacija imaat severnite delovi na Afrika, a osobeno Egipet i dolinata na rekata Nil, Etiopija so Crvenoto More i severnite delovi na planinata Atlas. Drugite delovi na Afrika, poradi pustinskite teritorii, kako {to e Sahara, se otkrieni po XV vek, odnosno po golemite geografski otkritija. Od 1497 do 1498 godina, Vasko da Gama ja zaobikolil Afrika patuvaj}i po more. Vo XVII, vo XVIII, vo XIX i vo XX vek bile izvr{eni pogolem broj otkritija i istra`uvawa vo vnatre{nosta na kontinentot. Najpoznat istra`uva~ na Afrika e Dejvid Livingston.

7

RELJEF I BREGOVA RAZGRANETOST

I. PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AFRIKA

RAZGOVOR » [to podrazbira{ pod poimot reljef? » Gledaj}i ja kartata, navedi kakvi reljefni formi se prisutni vo Afrika? » [to e karakteristi~no za reljefot vo Afrika? » Koj tip reljef e najzastapen vo Afrika?

DOZNAJ POVE]E Gondvana e ime za prostrano kopno koe vo geolo{kata istorija na Zemjata se prostiralo, glavno, na ju`nata polutopka.

Gi zafa}alo dene{nite teritorii na Afrika (bez planinata Atlas), Saudiska Arabija, isto~nite delovi na Ju`na Amerika, Indija i zapadnite delovi na Avstralija. Ova kopno se razdvoilo so tektonski naru{uvawa, pa taka kontinentite go dobile dene{niot raspored i izgled. Se smeta deka vakvoto razdvojuvawe bilo izvr{eno vo geolo{kiot period kreda, pred okolu 70 milioni godini.

ZADA^A » Na karta, pronajdi gi zalivite, poluostrovite i ostrovite {to se nao|aat okolu Afrika!

8

Geologija Afrikanskoto kopno, spored geolo{kata istorija, se smeta za staro kopno izgradeno od stari karpi. Poznato e pod imeto Gondvana.

Reljef Reljefot na Afrika go pretstavuvaat pogolem broj prostrani visoramnini, koi se odlikuvaat so blago razbranuvan reljef. Vo primorskite delovi reljefot se spu{ta strmno, taka {to celata afrikanska plo~a e zaobikolena so tesen i ramni~arski primorski pojas. Od visoramninite se izdigaat nekolku planinski masivi. Vo severnite delovi se nao|aat planinite Atlas, Ahagar, Tibesti i Darfur. Se odlikuvaat so nadmorski viso~ini od okolu 3.000 m. Ovie planini se prostiraat vo pustinata Sahara. Najgolemite planini se nao|aat vo isto~nite delovi od kontinentot.

Takvi se Etiopskite Planini i planinskite oblasti okolu golemite ezera, kako {to se Kilimanxaro, Kenija i Ruvenzori. Nivnite viso~inite se okolu 5 000 m. Pronajdi gi na karta i utvrdi gi to~nite viso~ini!

Bregova razgranetost Afrika ima slabo razgranet breg. Krajbre`nite delovi se visoki, strmni i tesni. Skoro i da nema zalivi, ostrovi i poluostrovi. Na bregovite na Sredozemnoto More se nao|aat zalivot Sidra i Gabeskiot Zaliv, kako i poluostrovite Tunis i Barka. Na bregovite na Indiskiot Okean se nao|aat Somaliskiot Poluostrov i ostrovot Madagaskar, Komorskite, Maskarenskite i Sej{elskite Ostrovi. Na bregovite na Atlantskiot Okean najkarakteristi~en e Gvinejskiot Zaliv so ostrovite San Tome i Prinsipe. Na jugot na Afrika e karakteristi~en ’rtot Dobra Nade`.

PRA[AWA » Koi reljefni celini se karakteristi~ni za Afrika? » Nabroj gi pogolemite planinski masivi vo Afrika! » Koj e najvisokiot vrv vo Afrika? » So koj tip reljef se odlikuva Sahara? » Na karta poka`i ja teritorijata na pustinata Sahara vo Afrika. » Najdi gi i drugite pustini vo Afrika. » Kakva e bregovata razgranetost na Afrika?

Pustini

RE^NIK NA POIMI ERG – prostrana peso~na pustina so dini vo Severna Afrika. Vo sredna Azija peso~nite pustini se narekuvaat kum-pesok, vo Mongolija – {amo, a na Arabiskiot Poluostrov – nefud.

DINI – izdol`eni peso~ni bedemi vo pustinite, koi nastanuvaat so talo`ewe na pesokot pod dejstvo na duvaweto na veterot.

PUSTINA – prostor na Zemjata so mnogu mali koli~estva vrne`i (pod 200 mm godi{no) i so mnogu siroma{en rastitelen svet. Vrne`ite mo`at da bidat otsutni i po nekolku godini.

ROGOT NA AFRIKA – poluostrov vo severoisto~na Afrika {to se nao|a me|u Adenskiot Zaliv i Indiskiot Okean. Na nego, glavno, se prostira teritorijata na dr`avata Somalija.

I. PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AFRIKA

Teritoriite {to se nao|aat ju`no od rekite Kunene, Okavango i Zambezi se visoramnini na okolu 1 200 m.n.v. Od zapad, istok i jug e zaobikolena so visoki primorski planini nad 2 500 m, od koi najgolema e Kvatlamba. Vo sredi{nite delovi se nao|a pustinata Kalahari, a vo priatlantskiot pojas – Namibiskata Pustina.

Centralnite delovi na Afrika se nao|aat me|u isto~nata i ju`nata planinska oblast i Atlantskiot Okean i na sever slivot na rekata Kongo. Vo ovoj del se karakteristi~ni visoramninite vo Angola i vo Zambija, basenot na rekata Kongo i Kamerunskite Planini.

Zapadnite delovi na Afrika i teritoriite {to se nao|aat severno od Gvinejskiot Zaliv se so pomali nadmorski viso~ini (glavno pod 2 000 m) i so prostrani nizini.

Osobena karakteristika na reljefot vo Afrika se pustinite. Najgolemata `e{ka pustina na Zemjata e Sahara.

Taa gi zafa}a severnite i zapadnite delovi na kontinentot, poto~no teritoriite od Atlantskiot Okean do Crvenoto More, a se prostira na okolu 7 milioni km2. Karakteristi~ni se i pustinite Kalahari i Namib, koi se nao|aat vo ju`nite delovi na Afrika. Vo pustinskite oblasti se sre}avaat ergovi i dini, kako posebna odlika na pustinskiot reljef.

Pogolemi nizini se centralnite delovi od basenot na rekata Kongo, nizinata Senegal, nizinite okolu ezeroto ^ad i nizinite kaj Gvinejskiot Zaliv.

9

KLIMATSKI KARAKTERISTIKI

I. PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AFRIKA

RAZGOVOR

10

» Kakva e klimata vo Afrika? » Zo{to klimata vo Afrika e potopla vo odnos na drugite kontinenti? » [to se toa klimatski pojasi?

Toplinski pojasi na Zemjata

Peso~na bura

DOZNAJ POVE]E Niz Afrika pominuva ekvatorot, koj go se~e kontinentot skoro na polovina. Tokmu zatoa, na ovoj kontinent se prostiraat pove}e toplinski pojasi. Ekvatorskiot pojas se prostira me|u severniot i ju`niot povratnik, odnosno od ekvatorot do 23O27' na sever i od ekvatorot do 23O27' na jug.

Klimata vo Afrika e tesno povrzana so geografskata polo`ba. Niz Afrika pominuva ekvatorot, koj go deli kontinentot na severen i ju`en del. Toa uslovuva ramnomeren raspored na klimatskite pojasi. Okolu ekvatorot (severno i ju`no) se prostira ekvatorskiot pojas, a potoa severno i ju`no od nego se prostiraat tropski, suptropski i umereni klimatski pojasi.

Ekvatorskiot pojas se odlikuva so: temperaturi od okolu 24-25OS i godi{no kolebawe od samo 2-3OS, i golemi koli~estva vrne`i, koi vo Gvinejskiot Zaliv iznesuvaat okolu 12 000 mm godi{no, a pa|aat sekojdnevno, obi~no vo popladnevnite ~asovi. Izrazita ekvatorska klima ima vo Gorna Gvineja i vo basenot na rekata Kongo, odnosno vo pojasot od 0-10O severna i ju`na geografska {iro~ina. Tamu se razvieni mnogu bujni tropski {umi.

Tropskite pojasi se prostiraat severno i ju`no od ekvatorskiot pojas. Tie se odlikuvaat so dve razli~ni godi{ni vremiwa, odnosno leten vrne`liv i suv period. Severno i ju`no od tropskite se prostiraat suptropskite klimatski pojasi, koi se odlikuvaat so pokusi i poretki vrne`livi periodi, taka {to vo ovie pojasi se javuvaat pustinite. Poradi toa ovie pojasi se poznati kako pustinski. Na sever takva e pustinata Sahara, a na jug – pustinite Kalahari i Namib, koi se odlikuvaat so tipi~na pustinska klima. Vo

PRA[AWA » Koi klimatski pojasi se prisutni vo Afrika? » Kade se prostira ekvatorskiot pojas? » Kade se prostiraat umerenite klimatski pojasi vo Afrika? » [to e harmatan? » Zo{to pustinite ne se naseleni?

ZADA^A » Na karta, spored sodr`inite od tekstot vo lekcijata, opredeli gi vla`nite i su{nite teritorii vo Afrika!

RE^NIK NA POIMI

Posebna klimatska odlika e saharskiot veter harmatan, koj od severnite delovi na Sahara duva kon ekvatorskiot pojas.

Golemite gore{tini i su{i vo odredeni oblasti, od edna strana, i golemite koli~estva vla`nost i vrne`i vo drugi oblasti, od druga strana, gi ote`nuvaat `ivotot i rabotata na lu|eto. Tokmu zatoa vakvite prostori se poretko naseleni.

KLIMATSKI TIPOVI – tip na klima na Zemjata so specifi~ni odliki. Na primer, vo umereniot pojas se razlikuvaat: sredozemen (mediteranski), okeanski, kontinentalen, umereno-kontinentalen i planinski klimatski tip.

PUSTINSKA KLIMA – klimatski tip {to se odlikuva so mnogu mali godi{ni koli~estva vrne`i (pomalku od 200 mm), a ~esto se slu~uva da ne zavrne i po nekolku godini. Temperaturite na vozduhot vo leto se mnogu visoki, a, isto taka imaat i golemo dnevno-no}no kolebawe.

STEPSKA KLIMA – e poseben klimatski tip {to e karakteristi~en za stepskite predeli. Se karakterizira so nedovolni koli~estva vrne`i, okolu (300-400 mm godi{no) i so relativno povisoki temperaturi vo letniot period od godinata.

I. PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AFRIKA

ovie pustini temperaturite dewe mo`at da se iska~at do 50OS, a no}e da se spu{tat za okolu 30OS. Vrne`ite, koi se nezna~itelni (pomalku od 200 mm godi{no), gi nema po nekolku godini, a vo pustinata Namib skoro voop{to nema vrne`i. Sneg pa|a vo najsevernite delovi (Atlas) i na najju`nite planini (Kvatlamba), a na najvisokite planinski vrvovi na Kilimanxaro, Kenija i Ruvenzori ima ve~en sneg.

Umerenite klimatski pojasi vo Afrika se prostiraat vo krajnite severni i ju`ni delovi na kontinentot, kade {to se prisutni ~etiri godi{ni vremiwa. Stanuva zbor za oblastite na planinskiot masiv Atlas i ju`nite delovi na Ju`noafrikanskata Republika.

Klimatskite odliki na Afrika zavisat i od dvi`eweto na morskite strui. Pokraj severozapadna Afrika te~e ladnata Kanarska struja, a ju`no od Gvinejskiot Zaliv – toplata Gvinejska struja. Na bregovite na Afrika e karakteristi~na i Benguelskata struja.

11

HIDROGRAFSKI KARAKTERISTIKI

I. PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AFRIKA

RAZGOVOR » So koi okeani i moriwa se grani~i Afrika? » [to e sliv? » Koi reki te~at niz Afrika?

DOZNAJ POVE]E Najgolemi reki vo Afrika se Nil, Kongo, Niger, Zambezi, Orawe, Limpopo, Senegal i Volta.

REKA

DOL@INA

vo km

SLIV vo mil. km2

Nil

6 671

2,87

Kongo

4 320

3,7

Niger

4 160

2,1

Zambezi

2 660

1,33

Orawe

1 860

1,02

Senegal

1 700

0,44

Limpopo

1 600

0,44

ZADA^A » Na karta na Afrika vo geografskiot atlas pronajdi gi pogolemite reki i ezera i zabele`i koi reki niz koi dr`avi te~at!

12

Hidrografijata na Afrika e mo{ne neramnomerna. Postojat Sredozemnomorski sliv, sliv na Indiskiot Okean i na Crvenoto More, Atlantski sliv i Vnatre{en (neiste~en) sliv.

Slivovi i reki Sredozemnomorskiot sliv, glavno, gi opfa}a slivot na rekata Nil i nekolku pomali re~ni tekovi na planinskiot masiv Atlas. Zafa}a okolu 20% od Afrika. Nil e najdolgata reka vo svetot i e edinstvenata reka {to uspeva da se probie niz pustinata Sahara.

Slivot na Indiskiot Okean i na Crvenoto More zafa}a okolu 19% od kontinentot. Vo nego se nao|aat rekite Xuba, [ebeli, Zambezi, Limpopo i pogolem broj pomali reki.

Slivot na Atlantskiot Okean zafa}a najgolem del od teritorijata na kontinentot (okolu 31% ). Vo nego se nao|aat rekite Senegal, Niger, Kongo, Orawe i drugi. Pronajdi gi na karta! Kongo e reka so najgusta re~na mre`a i e najpolnovodnata reka vo Afrika.

Vnatre{niot neiste~en sliv na kontinentot Afrika zafa}a okolu 30% od teritorijata. Pogolem del od nego e suv i nema golemi reki. Najgolema e rekata [ari, koja se vleva vo ezeroto ^ad. Pogolemiot broj od rekite presu{uvaat vo tekot na godinata, a golem del se suvodolici.

Rekite, pribli`uvaj}i se kon okeanite, imaat zgolemen pad i raspolagaat so golem energetski potencijal.

» Koi se slivovite vo koi te~at vodite na afrikanskiot kontinent? » Koja reka mu pripa|a na Sredozemnomorskiot sliv? » Koi reki se vlevaat vo Indiskiot Okean? » Koi reki se vlevaat vo Atlantskiot Okean? » [to podrazbira{ pod vnatre{en neiste~en sliv? » Koi se pogolemi ezera vo Afrika? » [to znae{ za ezeroto ^ad?

RE^NIK NA POIMI VODNI RESURSI – prirodni bogatstva koi ~ovekot gi eksploatira i prisposobuva na svoite potrebi. Se koristat vo mnogu sferi na ~ovekovoto `iveewe – za transport, za energija, za ishrana, za turizam...

VODOPAD – otsek vo re~noto korito preku koj vodata pa|a od pogolema ili pomala viso~ina.

DELTA – ramnica pred utokite na rekite vo moriwata ili ezerata {to e nastanata so talo`ewe na re~en materijal niz koj rekata se vleva preku pove}e takanare~eni rakavci. Deltite se vo oblik na triagolnik. Karakteristi~ni se deltite na Nil, Volga i Dunav.

EZERO – vdlabnatina vo kopnoto {to e ispolneta so voda i ne e vo neposredna vrska so moreto.

REKA – voda {to od izvorot do utokata vo more, vo ezero ili vo druga pogolema reka se dvi`i niz re~no korito preku zemjinata povr{ina.

RE^EN SLIV – povr{inata od koja edna reka preku svoite pritoki ja sobira vodata. Re~nite slivovi me|u sebe se odvoeni so vododelnici.

RE^NA MRE@A – zbir na re~ni tekovi vo edna oblast, dr`ava, ostrov ili kontinent, bez ogled dali se povrzani me|usebno ili ne.

I. PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AFRIKA

Ezera Afrika e kontinent na koj se nao|aaa pogolemiot del od slatkovodnite i solenite postojani i povremeni ezera, glavno od tektonsko poteklo. Najgolemi se: ezeroto Viktorija (treto vo svetot), od kade {to istekuva rekata Bel Nil, potoa Tangawika, so dlabo~ina od 1 435 m, ezeroto Wasa, koe preku rekata [ire istekuva vo rekata Zambezi, Albertovoto, Edvardovoto i ezeroto Tana. Site ovie ezera se nao|aat vo golemiot tektonski rov vo Afrika i site se plovni.

Ezeroto ^ad zafa}a najgolem del od vnatre{niot sliv vo Afrika. Dlaboko e samo 1,5 m, taka {to, smesteno vo posu{ni prostori, ~esto ja menuva svojata povr{ina. Vo pustinata Kalahari se nao|aat soleni mo~uri{ta i ezeroto Makarikari. Niz Afrika ima mnogu golemi zaezereni povr{ini, koi vo vla`niot period se ispolnuvaat so voda, a vo su{niot presu{uvaat.

PRA[AWA

Isto~na Afrika – tektonski ezera

13

RASTITELEN I @IVOTINSKI SVET

I. PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AFRIKA

RAZGOVOR

14

» Nabroj nekoi od rastitelnite zaednici {to se sre}avaat vo Afrika! » Koi od drvenestite rastenija {to gi znae{ po poteklo se od Afrika? » Kakvi rastenija egzistiraat vo pustinite? » Navedi nekoi `ivotinski vidovi {to egzistiraat vo Afrika.

Pra{uma Savana

DOZNAJ POVE]E Baobab e drvo {to raste vo savanite. Ima mo{ne debelo steblo (pre~nik do 8 m) so golemi rezervi na voda. Plodovite od nego se koristat kako hrana, a vo negovoto steblo lu|eto pravat otvori za `iveewe.

Dostignuva viso~ina do okolu 20 m. Baobabot e poznat i kako majmunsko lebno drvo.

Soodvetno na klimatsko-geografskite odliki na Afrika, rasprostraneti se i oblastite na rastitelniot i na `ivotinskiot svet.

Rastitelen svet Oblastite na rastitelniot svet vo Afrika, glavno, se delat na {umski, trevni i pustinski. [umskite predeli se prostiraat okolu ekvatorot, a gi zafa}aat teritoriite Gorna Gvineja, dolniot tek na rekata Niger i basenot na rekata Kongo. Vo nea se razvieni visoki i bujni pra{umi od palmi, baobab, mahagonovo, abonosovo i drugi drvja, isprepleteni so poniski katovi rastenija, taka {to se razviva gusta skoro neproodna {uma, poznata pod imeto xungla.

Ekvatorskite {umi kon sever i kon jug postepeno se proret~uvaat i preminuvaat vo predeli so gusti trevi visoki 1-3 m, poznati pod imeto savani. Savanite, odej}i kon sever, odnosno kon jug, postepeno se menuvaat, taka {to se karakteriziraat so niski trevi i bockavi rastenija i grmu{ki, odnosno makii naj~esto od akacii, skudni trevi i polupustini. Vakvite predeli se poznati kako stepi. Step-

ite vo prodol`enie se menuvaat vo polupustini vo koi se sre}ava zna~itelno poskudna vegetacija, taka {to preminuvaat vo polupustini i pustini, glavno bez vegetacija ili so retki rastenija, kako {to se kaktusite.

Vo pustinite se sre}avaat oazi, vo koi ima bujna vegetacija, dodeka vo drugite delovi periodi~no se pojavuva skudna vegetacija za vreme na do`dovi. Vo oazite naj~esto ima palmi, a nekade se odgleduvaat zemjodelski kulturi.

Nosorozi

Kobra

@irafi

Hiena

» Kakvi rastitelni oblasti ima vo Afrika? » [to e xungla? Kade se prostira vo Afrika? » Navedi nekoi od drvenestite rastenija {to se sre}avaat vo xunglata! » [to e savana, a {to stepa? » Koja vegetacija e osobeno karakteristi~na za Afrika? » [to se oazi? » Koi `ivotni se karakteristi~ni za Afrika?

[impanza

Afrikansko bafalo

Leopardi

Lav

RE^NIK NA POIMI PRA[UMA – tropska {uma, koja se javuva vo oblastite so visoki temperaturi i golemi koli~estva vrne`i vo tekot na godinata. Pra{umite se rasprostraneti vo ekvatorskite teritorii na Afrika, na Azija i na Ju`na Amerika.

SAVANA – predel so visoki trevi vo tropskite oblasti.

Savanite se rasprostraneti vo Afrika, vo Ju`na Amerika i vo Azija. Vo niv ima eden do`dliv i eden suv period.

I. PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AFRIKA

@ivotinski svet @ivotinskiot svet vo Afrika e mo{ne raznoviden.

Vo tropskite predeli se sre}avaat slonovi, nosorozi i majmuni. Vo savanite i vo stepite najzastapeni se trevopasnite `ivotni: `irafa, antilopa, gazela, bivol i drugi, a od yverovite se sre}avaat: lav, gepard, leopard, hiena, afrikanskoto divo ku~e i drugi.

Vo vodnite sredini se sre}avaat nilski kowi, krokodili i drugi vle~ugi i insekti. Karakteristi~ni se muvata cece, koja ja predizvikuva bolesta spiewe, i malari~niot komarec, koj ja predizvikuva bolesta malarija.

PRA[AWA

ZADA^A » So pomo{ na literatura i Internet napravi zbirka od vegetaciski karti i fotografii na razli~ni rastitelni i `ivotinski vidovi {to egzistiraat vo Afrika!

15

KARAKTERISTIKI NA NASELENIETO NA AFRIKA

II. NASELENIE I STOPANSTVO NA AFRIKA

RAZGOVOR » [to znae{ za naselenieto na Afrika? » Koja ~ove~ka rasa prevladuva vo Afrika? » Kakov e `ivotot na naselenieto vo Afrika?

Masai

Bu{mani

16

Afrika e kontinent na koj `iveat okolu 956 milioni `iteli. Spored goleminata na teritorijata, relativno e retko naselena. Vo pustinite prose~no `ivee po 1 `/km2, vo ekvatorskite {umi – po okolu 5 `/km2, a vo savanite i vo stepite – po okolu 10 `/km2. Najgusto naseleni se primorskite predeli, poto~no dr`avite okolu Gvinejskiot Zaliv, dolniot tek na rekata Nil, Ju`noafrikanskata Republika, severozapadnite delovi na planinata Atlas i isto~nite delovi okolu golemite ezera.

Prirodniot prirast na naselenieto vo Afrika e relativno visok. So podobruvaweto na `ivotnite i zdravstvenite uslovi vo poslednite 20-30 godini naselenieto vo Afrika e vo postojan porast. Pove}e od 95% od naselenieto se Afrikanci, a okolu 5% se od evropsko i od azisko poteklo.

Afrikanskoto naselenie go so~inuvaat nekolku grupi kako {to se: negroidnata grupa – Pigmejci, Bu{mani i Hotentoti koi `iveat vo ekvatorskite {umi i vo Ju`na Afrika; crne~kata grupa, vo koja se vbrojuvaat crncite od Zapadna i od Centralna Afrika i Bantu-crncite, koi `iveat vo Centralna i vo Ju`na Afrika; grupata Niloti, koi `iveat

vo gorniot sliv na rekata Nil i grupata Hamiti, koi `iveat vo severniot del na Afrika, kako {to se Arapi, Tuarezi i Beduini.

Evropskoto naselenie e najrasprostraneto vo Ju`noafrikanskata Republika.

Narodite na Afrika zboruvaat razli~ni jazici. Prisutni se razni domorode~ki jazici, a soodvetno na evropskite kolonizatori, vo golema mera kako oficijalni se angliskiot i francuskiot jazik. Vo severnite delovi na Afrika se zboruva arapskiot jazik.

PRA[AWA

ZADA^A » Istra`uvaj i doznaj na koi teritorii vo Afrika koja religija prevladuva i koi jazici se zboruvaat!

RE^NIK NA POIMI

Spored verskata pripadnost, del od naselenieto vo Afrika ispoveda hristijanska religija (pod vlijanie na zemjitekolonizatori – Velika Britanija, Francija, Belgija, [panija, Portugalija i drugi), del ispoveda islamska religija, no golem del od domorode~koto naselenie veruva vo svoi tradicionalni kultovi.

Prirodnite i op{testvenite uslovi vo Afrika pridonesle za prisustvo na razni kulturi i obi~ai so koi se odlikuvaat pripadnicite na narodite na Afrika. Tipi~ni primeri se kulturite na Masaite, Pigmejcite, Bu{manite, Beduinite itn.

Vo primorskite delovi i vo golemite gradovi ima vlijanie od kulturite od Evropa i od Azija.

ARAPI – narodi od semitskata grupa. Od Arabiskiot Poluostrov so osvojuva~ki pohodi i preselbi se ra{irile niz cela Severna Afrika – od Egipet do Maroko.

BEDUINI – arapski nomadski sto~ari. Najzastapeni se vo arapskite zemji – vo S. Afrika.

Postojano se selat i se prisposobeni na skitni~ki `ivot.

BU[MANI – etni~ka grupa koja `ivee vo J. Afrika, vo predelite na pustinata Kalahari. Se zanimavaat so primitiven lov i so sobirawe plodovi.

TUAREZI – berberska grupa narodi. @iveat vo Centralna Sahara; organizirani se vo plemenski zaednici; odgleduvaat kamili, magariwa, ovci i kozi, a vo oazite se zanimavaat so zemjodelstvo.

II. NASELENIE I STOPANSTVO NA AFRIKA

» Kolku `iteli ima Afrika? » Kakva e op{tata i regionalnata gustina na naselenost vo Afrika? » Koi grupi narodi go so~inuvaat naselenieto vo Afrika? » Kade se najrasprostraneti doselenicite od Evropa? » Koi jazici se zboruvaat vo Afrika? » Kakov e regionalniot raspored na naselenieto spored verskata pripadnost?

17

STOPANSKI KARAKTERISTIKI NA AFRIKA

II. NASELENIE I STOPANSTVO NA AFRIKA

RAZGOVOR » Kakov e stopanskiot razvoj na Afrika? » Koi stopanski granki se najrazvieni? » Kakvo e nivoto na razvojot na industrijata?

Kau~uk

Banani

Kakao – rastenie i plod

D Dijamant

DOZNAJ POVE]E Klimatskite uslovi vo Afrika ovozmo`uvaat razvoj na pove}e stopanski va`ni rastitelni vidovi. Takvi se: banana, kau~uk, kakao, mahagonovo drvo, maslodajna palma.

18

Afrika e kontinent {to se odlikuva so nedovolen stopanski razvoj. Raspolaga so razli~ni prirodni bogatstva, koi ne se dovolno istra`eni. Najrazvieni stopanski granki se zemjodelstvoto, sto~arstvoto i eksploatacijata na prirodnite bogatstva ‡ surovini za potrebite na industriski razvienite zemji vo Evropa, SAD i nekoi od aziskite zemji.

Zemjodelstvoto i sto~arstvoto se dvete stopanski granki so koi se zanimavaat tri ~etvrtini od naselenieto vo Afrika.

Vo sferata na zemjodelstvoto e osobeno va`no proizvodstvoto na palmino maslo, kakao, kikiritki i maslinovo maslo. Glavna odlika na zemjodelstvoto e ekstenzivniot na~in na proizvodstvo.

Sto~arstvoto vo Afrika, glavno, go opfa}a odgleduvaweto na ovci, kozi, goveda i kamili. Ovcite, kozite i kamilite se najzastapeni vo severnite delovi na Afrika, a govedata se najzastapeni vo oblastite na savanite i stepite.

Sto~arstvoto se odlikuva so ekstenziven na~in na odgleduvawe.

Od sekundarnite dejnosti najrazviena e eksploatacijata

na razni mineralni surovini: dijamanti, kobalt, zlato (so pove}e od 70% u~estvo vo svetskoto proizvodstvo), fosfati, hrom, mangan, vanadium, bakar, antimon i radioaktivnite elementi uran i radon (so okolu 30% u~estvo vo svetskoto proizvodstvo).

Vo Afrika, poto~no vo Sahara, vo Libija, vo Egipet i vo Nigerija se otkrieni i se eksploatiraat golemi koli~estva nafta.

Industrijata kako stopanska granka e najrazviena vo Ju`noafrikanskata Republika, a vo drugite dr`avi prete`no e razviena lesnata industrija.

Razvojot na industrijata e ograni~en poradi i natamu nedovolno oformenata patna mre`a vo Afrika.

PRA[AWA » Zo{to e Afrika stopanski nerazviena? » Koi stopanski granki se najrazvieni? » Koi zemjodelski kulturi i doma{ni `ivotni se zastapeni vo Afrika? » Koi teritorii vo Afrika se bogati so nafta i so mineralni surovini?

II. NASELENIE I STOPANSTVO NA AFRIKA

RE^NIK NA POIMI DIJAMANT – blagoroden mineral, skoro ~ist mineral so primesi na `elezo, mangan i drugi elementi, koi mu davaat crvenikava, zelena, sina i `olta boja. Se koristi za izrabotka na nakit, vo industrijata i tehnikata. Dijamantot e najtvrd mineral. Najmnogu se nao|a i proizveduva vo Afrika.

ZLATO – blagoroden metal so sjajno `olta boja, lesen i mnogu rastegliv. Otporen e na voda i na vozduh i e eden od najretkite metali na Zemjata. Se koristi za izrabotka na nakit, vo industrijata itn. Najzastapen e vo JAR, vo Rusija i vo Avstralija.

NAFTA – te~no mineralno gorivo {to se nao|a vo sedimentni karpi. Golemo zna~ewe ima po pronao|aweto na motorot so vnatre{no sogoruvawe, a se koristi za proizvodstvo na benzin, gazija, motorni masla, parfemi i drugo.

Rafinerija za nafta

ZADA^A » Prebaruvaj po literaturata i na Internet i napravi album so sliki od rastenijata {to se karakteristi~ni za Afrika!

19

SEVERNA AFRIKA RAZGOVOR

III. REGIONALEN PREGLED NA AFRIKA

» Kade se nao|a pustinata Sahara? » So koe more se grani~i Afrika na sever? » Koja planina e poznata vo Severna Afrika?

20

PREGLED NA DR@AVITE VO SEVERNA AFRIKA Geografska polo`ba Severna Afrika ja opfa}a teritorijata od Sredozemnoto More na sever do rekata Niger i ezeroto ^ad na jug. Se prostira od Atlantskiot Okean na zapad do Crvenoto More na istok, odnosno gi zafa}a teritoriite {to hidrografski glavno, gravitiraat kon Sredozemnoto More na sever i Atlantskiot Okean na severozapad.

Golemina Severna Afrika zafa}a okolu 13 milioni km2 povr{ina na koja `iveat okolu 200 milioni `iteli, od koi pogolemiot broj se Arapi. Pogolemiot del od teritorijata ja zafa}a pustinata Sahara, poradi {to Severna Afrika e najretko naselena.

Deltata na Nil i Sueckiot Kanal

Dr`avi Na teritorijata na Severna Afrika se nao|aat dr`avite Maroko, Al`ir, Tunis, Libija, Egipet, Sudan, Zapadna Sahara i Mavritanija. Site tie izleguvaat na more. Navedi koja dr`ava na koe more ili na koj okean izleguva!

ZNAME

DR@AVA

GLAVEN POVR[.

GRAD vo km2 Al`ir

2 381 740

34 895 000

EGIPET

Kairo

1 001 449

77 589 000

Z. SAHARA

El Ajun

267 405

513 000

LIBIJA

Tripoli

1 759 540

6 420 000

MAVRITANIJA Nuak{ot

1 030 700

3 291 000

446 550

31 666 000

2 505 813

39 154 000

163 610

10 328 000

9 556 807

203 856 000

Rabat

SUDAN

Kartum

TUNIS

Tunis

» Koi teritorii gi zafa}a Severna Afrika? » Kolkava povr{ina i kolku `iteli ima Severna Afrika? » Zo{to e Severna Afrika slabo naselena? » Koi dr`avi se nao|aat vo Severna Afrika?

NASELENIE (OON 2009)

AL@IR

MAROKO

PRA[AWA

U~enicite ne se obvrzani da gi u~at podatocite napamet

RE^NIK NA POIMI DR@AVA – zaednica {to ima odredena teritorija, naselenie i organizirana vlast, i e nezavisna od koja bilo druga dr`ava.

KRALSTVO – dr`ava na ~ie ~elo se nao|a kral ili kralica, koj/a upravuva so nea.

REGIJA – kompleksna individualna geografska celina {to se razlikuva od drugite sosedni oblasti. Regijata nema sekoga{ jasno odredena granica.

REPUBLIKA – edna od formite na dr`avnoto ureduvawe kade {to {efot na dr`avata doa|a na vlast ne po osnova na nasledstvo, tuku so izbor na odredeno vreme od strana na narodot.

Arap

III. REGIONALEN PREGLED NA AFRIKA

Pove}eto dr`avi vo Severna Afrika se golemi po povr{ina, osven Tunis. No, poradi klimatskite karakteristiki, naselenosta i ekonomskata razvienost se mo{ne neramnomerni. Naselenieto e najgusto naseleno vo primorskite delovi, pokraj dolinite na rekite i vo oazite. Pogolemiot del od teritoriite vo pustinite se retko ili voop{to ne se naseleni. Glavni stopanski dejnosti se zemjodelstvoto i sto~arstvoto. Od zemjodelskite proizvodi se odgleduvaat `ita, maslinki, vinova loza, limoni, portokali, pamuk i drugo. Sto~arstvoto se odlikuva so odgleduvawe ovci, kozi, kamili i goveda.

Od rudnite bogatstva vo Severna Afrika se zastapeni nafta, fosfati, `elezo, olovo i cink. Pokarakteristi~ni industriski razvieni regioni se severniot del na Egipet, Al`ir, Libija, Tunis i Maroko – kade {to se najrazvieni prehranbenata i petrohemiskata industrija.

ZADA^I » Pregledaj gi podatocite vo tabelata od u~ebnikot i na karta lociraj gi najgusto naselenite oblasti vo Severna Afrika! » Razmisli zo{to ima razlika vo podatocite za goleminata na Severna Afrika i zbirot na povr{inite na dr`avite {to se nao|aat vo Severna Afrika?

21

SEVERNA AFRIKA EGIPET

RAZGOVOR

III. REGIONALEN PREGLED NA AFRIKA

Âť Dali si slu{nal/a za gradot Aleksandrija? Âť [to znae{ za piramidite vo Egipet?

Piramidite vo Egipet Kamila

DOZNAJ POVE]E Severna Afrika zafa}a pove}e od edna tretina od teritorijata na Afrika.

Pogolemiot del od Severna Afrika go zafa}a pustinata Sahara. Pove}eto od dr`avite vo Severna Afrika se golemi po povr{ina, so pove}e od 1 milion km2 (Al`ir i Sudan pove}e od 2 milioni km2), no se retko naseleni. Naselenieto e razmesteno samo vo primorskite delovi i po dolinata na rekata Nil.

22

Egipet se nao|a vo severoisto~na Afrika i aziskiot Sinajski Poluostrov. Izleguva na Sredozemnoto i na Crvenoto More. Ima 1,14 milion km2 povr{ina. Okolu 95% od teritorijata se pustini, {to zna~i deka klimata e prete`no pustinska. Vo deltata i po dolinata na rekata Nil, vo dol`ina od okolu 1 200 km i {iro~ina od okolu 20 km e vospostaven stopanskiot `ivot na Egipet.

Egipet ima okolu 77 milioni `iteli i visok priroden prirast od okolu 28 promili. Naselenieto go so~inuvaat egipetskite Arapi. Oficijalen jazik e arapskiot. Glaven grad e Kairo, so okolu 8 milioni `iteli, a celata aglomeracija ima 17 milioni `iteli. Drugi pogolemi gradovi se: Aleksandrija, Port Said, Suec, Ismailija, Luksor i dr.

Egipet ima agrarno-industrisko stopanstvo. Razvieni se tekstilnata i prehranbenata industrija, dobivaweto nafta, priroden gas, `elezo, fosfor i mangan. Ima ma{inska industrija, proizvodstvo na vagoni, proizvodstvo na velosipedi i dr. Samo 3% od povr{inata e obrabotliva, na koja se proizveduvaat tri `etvi vo godinata. Se odgleduvaat pamuk, oriz, {e}erna trska, p~enica, p~enka i dr. Slabo razvieno e sto~arstvoto.

Egipet ima relativno razvien turizam – naj~esto posetuvani se: piramidite vo Giza, hramot na Tutankamon vo Kairo, hramovite vo Luksor i dr.

PRA[AWA » Kakva e stopanskata razvienost vo Severna Afrika? » Koi zemjodelski kulturi se karakteristi~ni za Severna Afrika? » So koi prirodni bogatstva raspolaga Severna Afrika i koe od niv e najva`no?

Rafinerija za nafta

Al`ir e dr`ava so 2,38 miliona km2 povr{ina i so okolu 35 milioni `iteli. Se nao|a vo severozapadniot del na Afrika. Izleguva na Sredozemnoto More. Gi zafa}a centralnite delovi na planinata Atlas. Pogolemiot del ju`no od Atlas se protega vo pustinata Sahara. Ima okolu 28 promili priroden prirast. Vo Al`ir `iveat al`irski Arapi, prete`no muslimani, a oficijalen jazik e arapskiot. Glaven grad e Al`ir, so okolu 2 miliona `iteli.

Al`ir e agrarna zemja, vo koja se razviva eksploatacija na `elezna ruda, fosfor i oboeni metali. Ima prerabotuva~ka industrija od metalurgija, ma{instvo, prerabotka na nafta.

Vo zemjodelstvoto najmnogu se odgleduvaat zrnestite kulturi, kako: grozje, maslinki, urmi i dr. Vo sto~arstvoto se odgleduvaat ovci, kozi, kamili i goveda.

Maslinovo proizvodstvo

Maslinovo drvo

III. REGIONALEN PREGLED NA AFRIKA

AL@IR

23

SEVERNA AFRIKA KARAKTERISTI^NI PODRA^JA VO SEVERNA AFRIKA

III. REGIONALEN PREGLED NA AFRIKA

Severna Afrika ima nekolku karakteristi~ni podra~ja.

Geografski najkarakteristi~ni se planinata Atlas, pustinata Sahara, pore~jeto na Nil, Crvenoto More i oazite.

Atlas

DOZNAJ POVE]E Atlas e mitska li~nost. Toj e eden od titanite (silni lu|e), sin na Japet i Klimena (Azija) i brat na Prometej. Atlas go pottiknuval Prometej da se bori protiv Zevs, pa bil kaznet od Zevs da ja nosi Zemjata na ple}ite.

Atlas

Sahara

24

Atlas Atlas e planinska oblast vo severozapadna Afrika, koja se nao|a me|u Atlantskiot Okean so Sredozemnoto More i pustinata Sahara. Se protega vo dr`avite Maroko, Al`ir i Tunis. Ima dol`ina od okolu 2 500 km, a {iro~ina od 250 do 300 km. Najvisokite vrvovi dostigaat nad 4 000 m. Planinata Atlas e siroma{na so voda. Klimata pri Atlantskiot Okean i Sredozemnoto More vo poniskite delovi e sredozemnomorska, vo povisokite delovi e stepska, a od ju`nata strana na planinata e pustinska. Naselenieto e razmesteno vo primorskite delovi.

Sahara Sahara e najgolemata pustina na Zemjata, koja se prostira od Atlantskiot Okean na zapad do Crvenoto More na istok. Na sever se grani~i so planinata Atlas i so Sredozemnoto More, a na jug se prostira do rekata Niger i ezeroto ^ad. Zafa}a povr{ina od okolu 7 milioni km2. Reljefot vo Sahara e prete`no nisko zemji{te do 500 m.n.v., kade {to se izdigaat planinite Ahagar, Tibesti i Darfur. Prevladuvaat kameniti i peso~ni pustinski i polupustinski tipovi reljef.

Klimata e tipi~no pustinska, odnosno suva i `e{ka.

Prose~nata temperatura na vozduhot vo juli e okolu 35OS, a vrne`ite se pod 50 mm godi{no. Vegetacijata e mo{ne retka, pretstavena so bockavi rastenija i kaktusi. Naselenosta e, isto taka, retka – `ivot ima samo vo nekoi oazi, a pogolemiot del od pustinata e nenaselen.

PRA[AWA » Kade se nao|a planinata Atlas, kolku e dolga i so kakva klima se odlikuva? » Koi se granicite na Sahara i kolkava e taa po povr{ina? » Koi planini se nao|aat vo pustinskata regija Sahara? » Po koi odliki e poznata rekata Nil? » [to se oazi?

Satelitska snimka na Sahara

Crvenoto More Crvenoto More e del od Indiskiot Okean. Le`i me|u Afrika i Azija; preku ve{ta~kiot Suecki Kanal se povrzuva so Sredozemnoto More, a preku preminot Bab el Mandeb so Indiskiot Okean. Dolgo e okolu 2 000 km, a {iroko e do okolu 300 km. Zafa}a povr{ina od 450 000 km2. Mnogu e va`no za komunikacijata na Evropa i S. Afrika so Azija, I. Afrika i Avstralija. Na bregovite na Crvenoto More izleguvaat afrikanskite dr`avi Egipet, Sudan i Eritreja.

Crvenoto More

Oazi Oazi se mali podra~ja so plitki podzemni vodi i razviena vegetacija vo pustinskite predeli, taka {to tie obi~no se naseleni. Vo Severna Afrika, poto~no vo Sahara ima pogolem broj pomali oazi, no najkarakteristi~ni se oazite {to se nao|aat vo Libija i pokraj dolinata na rekata Nil.

III. REGIONALEN PREGLED NA AFRIKA

Rekata Nil Nil e najgolemata reka vo Afrika. Nastanuva od Beliot i Siniot Nil, koi se sostavuvaat kaj gradot Kartum vo Sudan. Nil istekuva od ezeroto Viktorija, a se vleva vo Sredozemnoto More. Ima dol`ina od nad 6 500 km. Taa e edinstvena reka {to se probiva niz pustinata Sahara.

Zafa}a slivna povr{ina od okolu 2,9 milioni km2. Pore~jeto na Nil e plodna i stopanski najrazviena ramnina.

Pustina i oaza

ZADA^A » Na karta i so pomo{ na atlas pronajdi gi pova`nite objekti vo Severna Afrika: pustini, planini, reki, moriwa, gradovi!

25

ISTO^NA AFRIKA

III. REGIONALEN PREGLED NA AFRIKA

RAZGOVOR

26

» Na koj okean izleguvaat bregovite na Isto~na Afrika? » Kade se nao|aat najvisokite planini i visoramnini vo Afrika? » Koi geografski objekti se poznati vo Isto~na Afrika?

Dar es Salam

DOZNAJ POVE]E Isto~na Afrika zafa}a povr{ina okolu 4 milioni km2. Skoro celata se prostira vo ekvatorskiot pojas.

Ovaa teritorija e prete`no planinska. Go so~inuvaat Etiopskite Planini i Ezerskata Visoramnina, koi dostignuvaat do okolu 5 000 m. Pokraj bregovite na Indiskiot Okean se prostiraat tesni nizini.

Teritorijata e podelena na 14 dr`avi, od koi najgolemi se Etiopija, Tanzanija i Kenija.

Od okolu 220 milioni – vo niv `iveat okolu 75% od naselenieto.

PREGLED NA DR@AVITE VO ISTO^NA AFRIKA Geografska polo`ba Isto~na Afrika le`i na teritorijata sprema Indiskiot Okean. Gi opfa}a predelite na Etiopskata i Ezerskata Visoramnina. Etiopskite Planini dostignuvaat do okolu 4 500 m.n.v., a planinite na Ezerskata Visoramnina se izdigaat nad 5 000 m. Takvi se planinite Kilimanxaro, Kenija i Ruvenzori. Vo primorskite delovi na Kenija i Somalija se nao|aat pogolemi nizinski teritorii. Isto~na Afrika na jug se prostira do vododelnicata na rekata Zambezi, a na zapad – pribli`no do isto~nata vododelnica na rekata Kongo.

Vo Isto~na Afrika prete`no se zastapeni ekvatorska i tropska klima. Razviena e bogata re~na mre`a. Pronajdi gi pova`nite reki i ezera vo Isto~na Afrika! Ima raz-

vien buen `ivotinski i rastitelen svet, pretstaven so gusti {umi – pra{umi, visoki trevi – savani, i raznovidni trevopasni i mesojadni `ivotni.

Dr`avi Vo Isto~na Afrika se nao|aat dr`avite: Eritreja, Etiopija, Xibuti, Somalija, Burundi, Ruanda, Uganda, Kenija i Tanzanija, kako i ostrovskite dr`avi: Komorskite Ostrovi, ostrovite Majot, Mavricius, Reinion i Sej{elskite Ostrovi.

ZNAME

NASELENIE

GLAVEN GRAD

POVR[. vo km2

BURUNDI

Buxumbura

27 830

8 303 000

ERITREJA

Asmara

117 600

5 073 000

ETIOPIJA

Adis Abeba

1 104 300

79 221 000

KENIJA

Najrobi

580 367

39 802 000

KOMORI

Moroni

2 235

676 000

MAVRICIUS

Port Luis

2 040

1 288 000

MAJOT (FR.)

Mamucu

374

190 000

REINION (FR.)

Sen Deni

2 512

800 000

RUANDA

Kigali

26 798

9 998 000

SEJ[ELI

Viktorija

451

84 000

SOMALIJA

Mogadi{u

637 657

9 133 000

TANZANIJA

Dodoma

945 087

43 739 000

UGANDA

Kampala

241 038

32 369 000

XIBUTI

Xibuti

23 200

864 000

DR@AVA

» Kade se nao|aat Etiopskite Planini? » Koi planini se najpoznati vo regijata na Ezerskata Visoramnina? » Koi se pogolemi reki vo Isto~na Afrika? » Koi dr`avi se nao|aat vo Isto~na Afrika? » Koi rastitelni kulturi se odgleduvaat vo Isto~na Afrika? » Koi dr`avi se porazvieni i zo{to? » Koi se glavnite gradovi na dr`avite vo Isto~na Afrika?

(OON 2009)

3 711 489 218 796 000 U~enicite ne se obvrzani da gi u~at podatocite na pamet

Gepard Antilopi

III. REGIONALEN PREGLED NA AFRIKA

Naselenie i stopanstvo Vo dr`avite vo Isto~na Afrika prete`no `ivee naselenie od belata i od crnata rasa. Glavno zanimawe se zemjodelstvoto i sto~arstvoto. Najmnogu se odgleduvaat kafe, pamuk, `ita, {e}erna trska, banani, ananas i dr. Vo sto~arstvoto najmnogu se odgleduvaat ovci, kozi i goveda. Od rudnite bogatstva se zastapeni bakar, zlato, olovo, dijamanti, volfram, `elezo i dr.

Najrazvieni granki se prehranbenata, drvnata, hemiskata, grade`nata i metalnata industrija. Dr`avite vo Isto~na Afrika sè u{te se so status nedovolno razvieni zemji i zemji vo razvoj. Porazvieni se dr`avite Tanzanija i Kenija.

PRA[AWA

ZADA^A » Od podatocite vo u~ebnikot, spored brojot na naselenieto i povr{inata na dr`avite vo Isto~na Afrika, presmetaj kakva e gustinata na naselenost po dr`avi!

27

ISTO^NA AFRIKA RAZGOVOR

III. REGIONALEN PREGLED NA AFRIKA

Âť Koi dr`avi se nao|aat vo Isto~na Afrika?

Etiopija

Tanzanija

Etiopija ima povr{ina od 1 104 300 km2. Se grani~i so Eritreja, Xibuti, Somalija, Kenija i Sudan. Pogolemiot del od teritorijata go zafa}aat Etiopskite Planini, so najvisokiot vrv Ras Da{an, 4 623 m. Na planinite se izdvojuvaat visinski klimatski pojasi. Prose~nata godi{na temperatura se dvi`i od 13 do 18oS. Koli~estvoto vrne`i iznesuva do 600 mm vo poniskite predeli i do okolu 1 500 mm na planinite.

Etiopija ima 79 milioni `iteli, a prose~nata gustina na naselenost iznesuva okolu 70 `iteli na km2. Glaven grad e Adis Abeba, so okolu 3 milioni `iteli. Drugite gradovi se relativno pomali – so pomalku od 300 000 `iteli.

Naselenieto, glavno, `ivee vo selska sredina. Etiopija administrativno e podelena na osum regiona i pretstavuva federativna republika, i e edna od najsiroma{nite zemji vo svetot. Selskoto stopanstvo opfa}a 85% od rabotnata sila. Toa e ekstenzivno i nisko produktivno. Glavni kulturi se kafe, {e}erna trska, pamuk, tutun, limoni, portokali i drugo. Najva`ni sto~arski granki se govedarstvoto (prvo mesto vo Afrika), potoa odgleduvaweto ovci, kozi i kamili. Etiopija ima slabo razviena industrija, a prirodnite bogatstva ne se dovolno istra`eni. Ima nao|ali{ta na priroden gas, tantal, zlato, platina, mangan i drugo. Se odlikuva so slabo razviena patna mre`a. Nema turizam.

TANZANIJA Tanzanija zafa}a povr{ina od 945 087 km2. Se grani~i so Kenija, Uganda, Ruanda, Burundi, DR Kongo, Zambija, Malavi, Mozambik i so Indiskiot Okean. Pogolemiot del od teritorijata se visoramnini i planini, a pomal del sprema Indiskiot Okean se nizini. Na zapad se nao|a golemiot afrikanski tektonski rov i zatoa ima seizmi~ka i vulkanska aktivnost. Takov e vulkanot Kilimanxaro, so 5 895 m.n.v.

Pamuk

28

ETIOPIJA

Konop

Slonovi

Deca od Tanzanija

Kenija

III. REGIONALEN PREGLED NA AFRIKA

koj e najvisokiot vrv vo Afrika.

Srednomese~nite temperaturi se dvi`at od 15 do 25oS. Pogolemi reki se Pangani, Rufixi i Rufuma. Na Tanzanija $ pripa|aat delovi od ezerata Viktorija, Tangawika i Wasa, a celosno $ pripa|aat ezerata Rukva, Natran i drugi.

Ima visinsko-pojasno prostirawe na vegetacijata.

Tanzanija ima okolu 44 milioni `iteli, ili 45 `iteli na km2. Ima golem priroden prirast od nad 25 promili. Glaven grad e Dodoma, a najgolem grad e Dar es Salam, koj se nao|a na bregot na Indiskiot Okean. Spored dr`avnoto ureduvawe, Tanzanija e republika. Se smeta za slabo razviena agrarna zemja. Selskoto stopanstvo opfa}a 80% od naselenieto.

Glavni kulturi se pamuk, kafe, ~aj, tutun, kokosovi palmi i drugo. Vo sto~arstvoto najzastapeni se govedata, ovcite i pticite. Ima razni mineralni surovini. Proizvoditel e na dijamanti, olovo i jaglen. Glavno e razviena lesnata industrija za prerabotka na tutun, tekstil, drvo i nafta.

Ima ne{to porazvien soobra}aj od nekoi drugi afrikanski zemji i dobro organiziran turizam. Poznati nacionalni parkovi se Serengeti, Manora, Kilimanxaro i drugi.

KENIJA Kenija zafa}a povr{ina od 580 367 km2, na koja `iveat okolu 40 milioni `iteli. Se grani~i so Tanzanija, Uganda, Sudan, Etiopija, Somalija i Indiskiot Okean. Glaven grad e Najrobi, so okolu 2,5 miliona `iteli. Stopanstvoto e vo razvoj. Vode~ko e zemjodelskoto selsko stopanstvo. Glavni kulturi se ~aj, kafe, pamuk, konop, oriz, p~enica i drugo.

Industrijata e orientirana kon prerabotka na selskostopanskite proizvodi, proizvodstvo na tekstil i cement, prerabotka na nafta i drugo. Ima najrazvien soobra}aj vo tropska Afrika, dobro razvien turizam, osobeno poradi nacionalnite parkovi Masai Mara, planinata Kenija i drugo.

Bera~i na ~aj

29

ISTO^NA AFRIKA RAZGOVOR

III. REGIONALEN PREGLED NA AFRIKA

Âť Koja e glavnata karakteristika na Isto~na Afrika? Âť Navedi nekoi od geografskite objekti {to se karakteristi~ni za Isto~na Azija!

30

KARAKTERISTI^NI PODRA^JA VO ISTO^NA AFRIKA Vo Isto~na Afrika, kako prete`no planinska teritorija, karakteristi~ni se pogolem broj objekti. Takvi se: ezerata Viktorija i Tana, rekata Sin Nil, vulkanskite ezera na Etiopskata Visoramnina i planinskite vrvovi Kilimanxaro, Kenija i Ruvenzori.

Kilimanxaro Kilimanxaro e vulkanska planina vo Tanzanija. Toa e najvisokiot vrv vo Afrika, so 5 895 m.n.v., koj e pod postojan sneg i mraz. Se sostoi od tri kupi. Ima pove}e visinski vegetaciski pojasi. Do 1 000 m viso~ina se prostiraat pra{umi.

Od 1 000 do 2 000 m ima savani i nivi, od 2 000 do 4 000 m {umi i nad niv planinski livadi i pasi{ta. Sne`nata granica e nad 5 000 m.

Krokodil Se~a~i na {e}erna trska

Ezeroto Viktorija Ezeroto Viktorija se nao|a na linijata na ekvatorot vo Isto~na Afrika. Spa|a vo grupata tektonski ezera.

Le`i na okolu 1 100 m.n.v. Zafa}a povr{ina od 68.000 km2. Dlaboko e do 80 m. Ima razgraneta bregova linija so pove}e zalivi, poluostrovi i mali ostrovi. Se hrani od pogolem broj planinski vodoteci. Od nego istekuva Beliot Nil. Ezeroto e zaobikoleno so savani i e bogato so ribi. Ima golemo soobra}ajno zna~ewe. Podeleno e me|u Tanzanija, Kenija i Uganda.

Ezeroto Viktorija

PRA[AWA » Koi se najkarakteristi~nite objekti vo Isto~na Afrika? » So {to se odlikuva planinata Kilimanxaro? » Koi drugi planini se nao|aat na Ezerskata Visoramnina? » Kakvo e ezeroto Viktorija? » Koi drugi ezera se nao|aat vo Isto~na Afrika?

Mahagonovo drvo Lavovi Ezeroto Tana

Ezeroto Tana Ezeroto Tana se nao|a na Etiopskite Planini na viso~ina od nad 1 800 m.n.v. Zafa}a povr{ina od nad 3 000 km2, ima dlabo~ina od nad 72 m i spa|a vo grupata tektonski ezera. Od nego istekuva rekata Sin Nil. Na Etiopskite Planini se nao|aat i drugi ezera.

RE^NIK NA POIMI SNE@NA GRANICA – pojas vo koj koli~estvoto vrne`i od sneg e ednakvo na negovoto istopuvawe, odnosno pod ovaa granica celiot sneg {to pa|a vo zimskiot period preku letoto se istopuva. Nasproti toa, vo oblastite nad sne`nata granica pa|a pove}e sneg otkolku {to mo`e da se istopi. Zna~i, predelite nad sne`nata granica se pod ve~en sneg i mraz.

III. REGIONALEN PREGLED NA AFRIKA

Etiopskata Visoramnina Etiopskata Visoramnina e ogromna planinska regija i e te{ko dostapna. Na nea se nao|a tektonskoto ezero Tana.

Od nego istekuva rekata Sin Nil, dolga 1 600 km, koja ima golemo koli~estvo na voda. Najvisok vrv e Ras Da{an (4 623 m). Od etiopskite planinski viso~ini, blagodarenie na golemite vrne`i (okolu 1 500 mm godi{no), se spu{taat pogolem broj reki. Na Etiopskata Visoramnina domorode~koto naselenie izdvojuva tri visinski zoni i toa: Komo, do okolu 1 700 m.n.v., mo{ne topla, slabo naselena i obrasnata so tropska vegetacija; Voina Dega, koja ima suptropska klima, se prostira od 1 700-2 500 m.n.v. i e najgusto naselena i najdobro obrabotena (kafe, pamuk, susam, proso); tretata visinska zona e nare~ena Dega i se prostira nad 2 500 m viso~ina. Etiopskata visoramnina se odlikuva so umerena i poladna klima. Na nea prevladuvaat livadi, pasi{ta i `itni kulturi, koi dostignuvaat do 3 900 m viso~ina, a razvieno e i sto~arstvoto, odnosno odgleduvaweto goveda, ovci i kozi.

ZADA^A » Obidi se na karta da ja identifikuva{ linijata na golemiot tektonski rov so koj prirodno se odvojuva Isto~na od Centralna Afrika.

31

JU@NA AFRIKA RAZGOVOR

III. REGIONALEN PREGLED NA AFRIKA

» Me|u koi okeani se nao|a Ju`na Afrika? » [to e Kalahari i kade se nao|a? » Kade ima najmnogu dijamanti?

32

Prenos na tovar

PREGLED NA DR@AVITE VO JU@NA AFRIKA Geografska polo`ba i reljef Ju`na Afrika se prostira ju`no od rekite Kunene, Okavango i Zambezi. Pretstavuva visoramnina na okolu 1 200 m.n.v. Zaobikolena e so visoki primorski planini (najvisoka e Kvatlamba so nad 3 000 m), koi strmno se spu{taat kon moreto. Vo sredi{nite i vo zapadnite delovi na Ju`na Afrika se nao|aat polupustini i pustini, kako {to se Kalahari i Namibiskata Pustina.

Vo Ju`na Afrika se sre}avaat pove}e klimatski tipovi: tropski vo posevernite delovi, umereno-kontinentalen na visoramninite, suptropski pokraj bregovite na okeanite i pustinski.

Dr`avi Vo Ju`na Afrika se nao|aat dr`avite: Mozambik, Madagaskar, Malavi, Zambija, Zimbabve, Bocvana, Namibija, Ju`noafrikanskata Republika, Lesoto i Svazilend.

Naselenie Od pregledot na dr`avite se gleda deka Ju`noafrikanskata Republika e najgolema i po povr{ina i po broj na `iteli. Vo Ju`na Afrika `iveat Bu{mani, Hotentoti, Bantu-crnci i doselenici od Evropa i od Azija.

» Koja teritorija ja zafa}a Ju`na Afrika? » So kakvi klimatski tipovi se odlikuva Ju`na Afrika? » Koi dr`avi se nao|aat vo Ju`na Afrika? » Kade e prete`no razmesteno naselenieto vo Ju`na Afrika? » Koi se glavnite zemjodelski proizvodi? » So {to se odlikuva Ju`noafrikanskata Republika?

Maputo

ZNAME

DR@AVA

GLAVEN GRAD

POVR[. vo km2

NASELENIE (OON 2009)

BOCVANA

Gaborone

581 726

1 950 000

ZAMBIJA

Lusaka

752 614

12 935 000

ZIMBABVE

Harare

390 757

12 523 000

JAR

Kejptaun; Pretorija

1 221 037

49 320 500

LESOTO

Maseru

30 355

2 067 000

MADAGASKAR

Antananarivo

587 041

19 625 000

MALAVI

Lilongve

118 484

15 263 000

MOZAMBIK

Maputo

801 590

22 894 000

Portokal

NAMIBIJA

Vindhuk

825 418

2 171 000

ZADA^A

SVAZILEND

Mbabane

17 364

1 185 000

5 326 386

120 308 500

U~enicite ne se obvrzani da gi u~at podatocite na pamet

III. REGIONALEN PREGLED NA AFRIKA

Stopanstvo Naselenieto, glavno, se zanimava so zemjodelstvo i so sto~arstvo. Od zemjodelskite kulturi najmnogu se odgleduvaat: {e}erna trska, kafe, ~aj, tutun, limoni, portokali, banani, ananas, p~enica i p~enka. Vo sto~arstvoto najzastapeni se ovci, kozi i goveda.

Ju`na Afrika e bogata so rudi ‡ zlato, platina, dijamanti, bakar, uran, srebro, nikel i drugi. Poradi toa, stopanski e najrazviena regija vo Afrika. So svojot stopanski razvoj osobeno se istaknuva Ju`noafrikanskata Republika.

PRA[AWA

» Pronajdi i pro~itaj ne{to za dr`avite Mozambik i Malavi!

33

JU@NA AFRIKA RAZGOVOR

III. REGIONALEN PREGLED NA AFRIKA

» Koja e najrazvienata dr`ava vo Ju`na Afrika? » Koja e najgolemata ostrovska dr`ava vo Afrika?

'Rtot Dobra Nade`

Ju`noafrikanskata Republika (JAR) zafa}a povr{ina od 1 221 037 km2. Se nao|a na krajniot jug na Afrika. Izleguva na bregovite na Atlantskiot i na Indiskiot Okean. Vo reljefot dominira Ju`noafrikanskata Visoramnina, ~ii planinski venci strmno se spu{taat kon moreto i zavr{uvaat so tesni primorski nizini. Klimata e tropska na sever i primorska na jug. Vrne`ite se od 1 000 – 2 000 mm na Drakenskite Planini do 100 mm na bregot na Atlantskiot Okean.

Pogolemi reki se Orawe i Limpopo. JAR ima okolu 50 milioni `iteli. Najbrojni se negroidite, so okolu 70%, i doselenicite od Evropa – najmnogu Angloafrikanci.

JAR e stopanski najrazviena dr`ava vo Afrika i e me|u dvaesette najrazvieni zemji vo svetot. Taa e visoko razviena industrisko-agrarna zemja. Ima vode~ko mesto vo svetot vo proizvodstvoto na zlato, platina i dijamanti, potoa hrom, mangan, jaglen, uran, vanadium, `elezo, titan, olovo, grafiti i drugo. Ima silno razviena prerabotuva~ka industrija, rudarstvo i metalurgija, proizvodstvo i prerabotka na nafta, kako i finansii, trgovija i sli~no.

Ju`noafrikanskata Republika i dr`avite Svazi i Lesoto

Dijamanti

34

JU@NOAFRIKANSKATA REPUBLIKA

Kejptaun

Johanesburg

III. REGIONALEN PREGLED NA AFRIKA

Selskoto stopanstvo se odlikuva so proizvodstvo na p~enka, {e}erna trska, p~enica, kompir, tutun, limoni, portokali i drugo. Se odgleduvaat goveda, ovci, kozi i sviwi. Odgleduvaweto e od intenziven farmerski tip i, glavno, vo nadle`nost na doselenici od Evropa. Ima razviena soobra}ajna mre`a i razvien turizam. Pogolemi gradovi se Johanesburg, Kejptaun, Pretorija, Durban i drugi.

MADAGASKAR Madagaskar e ostrov so povr{ina od 587 041 km2 i so okolu 10 milioni `iteli. Po dol`inata na ostrovot se prostiraat Centralnite Planini. Prevladuvaat visoki zaramnini od 500 do 1 000 m. Klimata e tropska. Srednogodi{nata temperatura e okolu 25oS, a vrne`ite se nad 3 000 mm. Ima gusta i polnovodna re~na mre`a i raznoviden `ivotinski svet, osobeno majmuni i ptici. Glaven grad e Antananarivo. Prete`no e agrarna zemja, so okolu 80% selsko stopanstvo. Se odgleduvaat oriz, manioka, {e}erna trska, p~enka i drugo, a vo sferata na sto~arstvoto se zastapeni goveda, ovci i sviwi. Ima mineralni surovini – `elezo, jaglen i boksit.

Lemur

35

JU@NA AFRIKA

III. REGIONALEN PREGLED NA AFRIKA

RAZGOVOR » Navedi nekoi od geografskite regioni i objekti so koi se odlikuva Ju`na Afrika! » Kakvi se klimatskite priliki vo Ju`na Afrika i pod koe vlijanie se formiraat tie?

Gnua

KARAKTERISTI^NI PODRA^JA VO JU@NA AFRIKA Ju`na Afrika se odlikuva so golema prirodna raznovidnost i karakteristi~ni geografski podra~ja i objekti. Takvi se pustinata Namib, pustinata Kalahari i Viktoriinite Vodopadi.

Pustinata Kalahari Kalahari pretstavuva prostrana stepska i pustinska visoramnina vo Ju`na Afrika. Zaobikolena e so visoki planini. Vo pravec sever ‡ jug se prostira okolu 2 000 km, a od zapad kon istok okolu 1 200 km. Zafa}a povr{ina od okolu 1 milion km2. Pogolem del od teritorijata e pokrien so pesok. Klimata e tropsko-stepska i tropsko-pustinska. Slabo e naselena. Naselenieto se zanimava i so lov i so sobirawe plodovi. Vo severnite i vo severoisto~nite delovi se prostiraat stepi i savani. Ju`no od rekata Zambezi se javuvaat vistinski savani, so prisustvo na drvjata akacija i baobab.

Tipi~ni pustini pretstavuvaat ju`nite i jugozapadnite delovi na visoramninata.

Pustinata Namib Namib e pustinska oblast {to go zafa}a celoto krajbre`je na Atlantskiot Okean vo Namibija. Toa e celosna su{na oblast, dolga okolu 1 300 km i {iroka od 50 do 150 km. Taa e, glavno, visoramninski del so kamenito zemji{te. Ju`nite delovi na Namib se pesoklivi. Kon istok pustinata preminu-

Baobab

Afrikansko divo ku~e

36

Pustinata Kalahari

Viktoriinite Vodopadi

va vo stepi i vo savani, so prisustvo na trevopasni `ivotni.

Neposrednoto krajbre`je na Namib e gusto naseleno so ptici kako {to se flaminga, pelikani i pingvini.

Viktoriinite Vodopadi Viktoriinite Vodopadi se nao|aat na rekata Zambezi, na granicata me|u Zambija i Zimbabve. Vodopadite ja zafa}aat celata {iro~ina na rekata Zambezi, okolu 1 700 m. Visinata na vodopadite e nad 100 m. Tie pretstavuvaat svetsko prirodno nasledstvo, proglaseno vo 1989 godina.

PRA[AWA » Koi se najkarakteristi~nite prostori vo Ju`na Afrika? » [to e karakteristi~no za pustinata Kalahari? » Koi se odlikite na pustinata Namib? » Kade se nao|aat Viktoriinite Vodopadi?

RE^NIK NA POIMI MORSKA STRUJA – horizontalnoto dvi`ewe na morskata voda vo vid na bavno te~ewe na reki bez bregovi vo okeanite i vo moriwata. Morskata struja mo`e da ima ogromni dimenzii od nekolku desetini do stotini kilometri {iro~ina i do nekolku iljadi kilometri dol`ina.

Spored temperaturata na vodata, se delat na topli i ladni morski strui. Toplite, po pravilo, se dvi`at od pomalite kon pogolemite geografski {iro~ini, i obratno. Morskite strui imaat golemo klimatsko zna~ewe.

Nastanuvaat pod vlijanie na postojanite planetarni vetrovi i kako rezultat na razli~nata solenost, temperaturite i gustinata na vodata. Svetskite moriwa imaat razli~ni nivoa, taka {to vakvoto dvi`ewe nastanuva vo kontekst na izedna~uvawe na nivoto na vodata.

III. REGIONALEN PREGLED NA AFRIKA

Pustinata Namib

Surikati

ZADA^A » Napravi album od pejza`i, rastenija i `ivotni {to se sre}avaat vo Ju`na Afrika!

37

CENTRALNA AFRIKA

III. REGIONALEN PREGLED NA AFRIKA

RAZGOVOR » Gledaj}i ja kartata na Afrika, objasni koja teritorija se smeta za Centralna Afrika! » Kade se nao|a rekata Kongo? » Na karta na Afrika poka`i gi dr`avite {to se nao|aat vo Centralna Afrika!

Dijamanti

PRA[AWA » Vo koj toplinski pojas se prostira Centralna Afrika? » [to go so~inuva rastitelniot svet? » Koi dr`avi se nao|aat vo Centralna Afrika? » Kakvo naselenie `ivee vo Centralna Afrika? » Koja dr`ava vo Centralna Afrika ima najmnogu `iteli? » [to se proizveduva najmnogu vo Centralna Afrika?

38

PREGLED NA DR@AVITE VO CENTRALNA AFRIKA Geografska polo`ba i prirodni odliki Centralna Afrika gi opfa}a teritoriite {to, glavno, mu pripa|aat na slivot na rekata Kongo. Taa opfa}a del od vnatre{niot sliv na ezeroto ^ad i neposredniot sliv na Atlantskiot Okean. Se prostira vo ekvatorskiot pojas, taka {to se odlikuva so tipi~na ekvatorska klima, so visoki temperaturi (25OS) i golema vla`nost. Ima gusta re~na mre`a i raznoviden rastitelen svet, glavno pretstaven so nepregledni pra{umi i savani, i raznoviden `ivotinski svet – slonovi, majmuni, ptici, vle~ugi i insekti.

Dr`avi Vo Centralna Afrika se nao|aat dr`avite: Angola, Gabon, DR Kongo, Kongo, Ekvatorska Gvineja, Kamerun, San Tome i Prinsipe, Sent Helena, ^ad i Centralnoafrikanskata Republika.

Naselenie Zemjite od Centralna Afrika zafa}aat 6 572 593 km2 od teritorijata na Afrika i vo niv `iveat 126 milioni `iteli. Naselenieto vo Centralna Afrika glavno go co~inuvaat Bantu-crnci. Najgolem del od naselenieto `ivee vo DR Kongo.

ZNAME

DR@AVA

GLAVEN GRAD

ANGOLA

Luanda

GABON

POVR[. vo km2

NASELENIE (OON 2009)

1 246 700

18 498 000

Librvil

267 668

1 475 000

EKVATORSKA GVINEJA

Malabo

28 051

676 000

KAMERUN

Jaunde

475 442

19 522 000

KONGO

Brazavil

342 000

3 683 000

DR KONGO

Kin{asa

2 344 858

66 020 000

SAN TOME I PRINSIPE

San Tome

964

163 000

3 926

4 500

622 984

4 422 000

1 240 000

11 274 000

6 572 593

125 737 500

SENT HELENA Xejmstaun CAR

Bangi

^AD

N’xamena

U~enicite ne se obvrzani da gi u~at podatocite na pamet

DR Kongo zafa}a povr{ina od 2 344 858 km2. Centralnite i zapadnite delovi na dr`avata gi zafa}aat ramnicite na basenot na rekata Kongo. Vo isto~nite delovi se nao|a planinata Ruvenzori, so viso~ini do okolu 5.000 m (vrvot Margerita, visok 5 109 m). Klimata e ekvatorska i postojano vla`na, so prose~na temperatura preku godinata okolu 25oS. Vrne`ite okolu ekvatorot dostignuvaat do okolu 2 000 mm. Ima gusta re~na mre`a. Pove}e od 50% od teritorijata e pod ekvatorski {umi.

DR Kongo ima 66 milioni `iteli. Ima pove}e od 200 narodi. Preovladuvaat Bantucrncite. Oficijalen jazik e francuski, a se koristat mnogu lokalni jazici. Naselenieto glavno e hristijansko. Glaven grad e Kin{asa, so 7 milioni `iteli. DR Kongo be{e belgiska kolonija. Glavna stopanska granka e zemjodelstvoto so kulturi od maslodajna palma, banani i pamuk. Vo sto~arstvoto se odgleduvaat goveda, ovci, kozi i sviwi. Razvieni se rudarstvoto i oboenata metalurgija. DR Kongo e bogata so dijamanti, zlato, kobalt, cink i drugo. Razvieni se prehranbenata, ko`arskata, hemiskata, tekstilnata i industrijata za prerabotka na nafta. Ima razvien re~en, a pomalku razvien paten soobra}aj.

III. REGIONALEN PREGLED NA AFRIKA

Stopanstvo Glavni stopanski granki se zemjodelstvoto, {umarstvoto i sto~arstvoto. Od zemjodelskite kulturi najzastapeni se banani, kakao, kafe, pamuk, p~enka. Vo {umite najzna~ajni se tikovoto, kau~ukovoto i abonosovoto drvo.

Od sto~arstvoto najrazvieno e govedarstvoto.

Vo Centralna Afrika postojat razni rudni bogatstva.

Najzastapeni se: `elezo, kalaj, uran, kobalt i dijamanti.

Demokratska Republika Kongo e eden od najgolemite proizvoditeli na dijamanti. Od industriskite granki najzastapeni se prehranbenata, drvnata, tekstilnata i metalnata industrija. Gustata i polnovodna mre`a na rekata Kongo so pritokite e golem energetski potencijal i osnova za soobra}ajnata komunikacija vo Centralna Afrika.

DOZNAJ POVE]E

ZADA^A Âť Napravi album od pejza`i, rastenija i `ivotni {to se sre}avaat vo Centralna Afrika!

39

CENTRALNA AFRIKA RAZGOVOR

III. REGIONALEN PREGLED NA AFRIKA

» Koja e glavnata hidrografska odlika na Centralna Afrika? » Kakvi se klimatskite odliki vo Centralna Afrika? » Kakvi se rastitelniot i `ivotinskiot svet?

KARAKTERISTI^NI PODRA^JA VO CENTRALNA AFRIKA Vo Centralna Afrika ima pove}e karakteristi~ni geografski podra~ja. Osobeno zna~ajni se: basenot na rekata Kongo, ekvatorskite pra{umi, savanite i karakteristi~ni vidovi drvja.

Basenot na rekata Kongo Basenot na rekata Kongo zafa}a povr{ina od okolu 3,7 milioni km2. Vo nego centralno mesto ima rekata Kongo, koja e dolga 4 320 km. Taa izvira vo oblasta Katanga, a se vleva vo Atlantskiot Okean. So svojot tek dvapati go se~e ekvatorot. Ima razgranet re~en sistem so golem broj pritoki.

Centralniot del na rekata Kongo pretstavuva ogromna potolina ograni~ena so stepenesti otseci. Zatoa rekata Kongo i pritokite na oddelni mesta imaat golemi brzaci i vodopadi. Najpoznati se Stenlievite i Livingstonovite Vodopadi. Bidej}i se nao|a vo ekvatorskiot pojas, taa prima golemi koli~estva vrne`i. Razvieni se bujna tropska {uma ‡ pra{uma, i trevna vegetacija ‡ savana. Ima golemi rudni bogatstva: bakar, uran, kalaj, zlato i dijamanti.

Rekata Kongo

ZADA^I » Istra`uvaj niz literaturata ili na Internet i napravi zbirka od karti za basenot na rekata Kongo! » Napravi album so sliki od rastitelnite vidovi koi se glavna odlika na Centralna Afrika!

40

Slivot na rekata Kongo ja opfa}a skoro celata teritorija na DR Kongo

Rekite se mnogu polnovodni i plovni na okolu 14 000 km.

Raspolagaat so golema energetska mo}.

Ekvatorski pra{umi Pra{uma ili tropska vla`na {uma se javuva vo oblastite so visoki temperaturi i golemi koli~estva vrne`i, kako {to se teritoriite vo ekvatorskiot pojas. Pra{uma e gusta, te{ko proodna {uma, so rastitelni vidovi vo 4-5 katovi, isprepleteni so lijani i visoki drvja do 60 m. Vo poniskite katovi se rastenijata na koi im e potrebno pomalku svetlina.

Pra{umite se najrasprostraneti vo ekvatorska Afrika, odnosno vo slivot na rekata Kongo.

Savana

» Koi se glavnite odliki na Centralna Afrika? » [to e karakteristi~no za basenot na rekata Kongo? » Kako se narekuvaat bujnite tropski {umi? » [to e savana? » Koi se karakteristi~ni vidovi `ivotni vo pra{umite i vo savanite na Centralna Afrika?

Slonovi

Gorilo

Zebri

Antilopa

DOZNAJ POVE]E Savani Savanite se predeli so visoki trevi (2-4 m) vo tropskite oblasti, koi se odlikuvaat so vla`en i suv period vo godinata. Savanite naj~esto se ramni~arski predeli so pomalku re~ni tekovi. Se prostiraat severno i ju`no od tropskite {umi. Niz savanite se nao|aat osameni drvja – akacija, baobab i evkaliptus. Drvjata baobab dostignuvaat viso~ina od okolu 20 m, a mo`at da imaat stebla so debelina od okolu 9 m. Savanite se izrazito sto~arski oblasti. Vo niv `iveat razni trevopasni (`irafa, zebra, antilopa, slon, bivol, nosorog i dr.) i mesojadni `ivotni (lav, leopard, gepard, hiena i drugi).

RE^NIK NA POIMI KAU^UKOVO DRVO – eden vid od rastenijata od koi se la~i sok (te~nost) i od koi se proizveduva kau~uk.

Katanga Katanga e provincija vo jugoisto~niot del na DR Kongo. Zafa}a okolu 500 000 km2 povr{ina, so nekolku miliona `iteli.

Spored raznovidnosta i rezervite na rudi, taa pretstavuva najbogat rudarski region vo svetot. Po proizvodstvoto na kobalt zazema prvo mesto vo svetot, a po proizvodstvoto na bakar e eden od najgolemite proizvoditeli vo svetot. Vo Katanga ima nao|ali{ta na uran, mangan, cink, olovo, srebro, dijamanti i drugo.

III. REGIONALEN PREGLED NA AFRIKA

Pra{uma

PRA[AWA

41

ZAPADNA AFRIKA RAZGOVOR

III. REGIONALEN PREGLED NA AFRIKA

» Na karta opredeli ja teritorijata na Zapadna Afrika! » Kade se nao|a Gvinejskiot Zaliv? » Kade se nao|a rekata Niger?

42

ZADA^A » Spored podatocite vo tabelata, presmetaj ja gustinata na naselenost po dr`avi i na karta poka`i koi teritorii navistina se pogusto naseleni!

PREGLED NA DR@AVITE VO ZAPADNA AFRIKA Geografska polo`ba i prirodni odliki Zapadna Afrika ja zafa}a teritorijata me|u primorjeto na Gvinejskiot Zaliv i ju`nite delovi na pustinata Sahara i od Kamerunskite Planini na istok do Atlantskiot Okean na zapad. Reljefot vo Zapadna Afrika e prete`no nizinski, so nezna~itelni teritorii pod visoramnini i planini. Klimata vo Zapadna Afrika e ekvatorska i tropska, so golemi koli~estva vrne`i. Najpoznati reki se Niger, Volta, Senegal, Gambija i drugi.

Dr`avi Na teritorijata na Zapadna Afrika se nao|aat slednive dr`avi: Benin, Bregot na Slonovata Koska, Burkina Faso, Gambija, Gvineja, Gvineja Bisau, Gana, Kabo Verde, Liberija, Mali, Niger, Nigerija, Senegal, Siera Leone i Togo.

Naselenie i stopanstvo Se zabele`uva deka Zapadna Afrika zafa}a pomalku od edna pettina od povr{inata na Afrika, ili 5,2 milioni km2, no na nea `ivee edna tretina od naselenieto vo Afrika odnosno okolu 287 milioni `iteli. So najmnogu naselenie se odlikuva Nigerija. Naselenieto prete`no se zanimava

so zemjodelstvo i so sto~arstvo. Najzastapeni zemjodelski kulturi se kafe, kakao, p~enka, banani, kikiritki, maslodajni palmi, {e}erna trska i dr. Vo sto~arstvoto najmnogu se odgleduvaat goveda, kozi i ovci.

Zemjite od Zapadna Afrika poseduvaat i razni rudni bogatstva: `elezo, bakar, zlato, aluminium, olovo, cink, nafta i dijamanti. Industrijata e vo postojan razvoj.

ZNAME

DR@AVA

GLAVEN GRAD

POVR[. vo km2

» Koi teritorii gi zafa}a Zapadna Afrika? » Kakva e klimata vo Zapadna Afrika? » Koi se najpoznatite reki?

Pronajdi gi na karta! » Koi dr`avi se nao|aat vo Zapadna Afrika? » Koi se najgolemi dr`avi po povr{ina i po broj na `iteli? » Koi zemjodelski kulturi se odgleduvaat vo Zapadna Afrika? » [to znae{ za dr`avata Nigerija?

NASELENIE (OON 2009)

BENIN

Porto Novo

112 622

8 935 000

BSK

Jamusukro

322 460

21 075 000

B. FASO

Uagadugu

274 000

15 757 000

GAMBIJA

Banxul

10 380

1 705 000

GANA

Akra

238 534

23 837 000

GVINEJA

Konakri

245 857

10 069 000

G. BISAU

Bisau

36 125

1 611 000

KABO VERDE Praja

4 033

506 000

111 369

3 477 000

LIBERIJA

Monrovija

MALI

Bamako

1 240 192

14 517 000

NIGER

Nijamej

1 267 000

15 290 000

NIGERIJA

Abuxa

923 768 154 729 000

SENEGAL

Dakar

196 723

12 534 000

S. LEONE

Fritaun

71 740

5 696 000

TOGO

Lome

163 610

6 619 000

5 218 413 287 422 000 U~enicite ne se obvrzani da gi u~at podatocite na pamet

Maslodajna palma

DOZNAJ POVE]E Rekata Senegal vo Zapadna Afrika te~e niz dr`avite Gvineja, Mali, Senegal i Mavritanija. Dolga e okolu 1 700 km, so povr{ina na slivot od okolu 440 000 km2. Taa e prete`no ramni~arska reka.

Na utokata od Atlantskiot Okean pravi golema delta.

Poradi letniot su{en i zimskiot vla`en period ima golemo kolebawe na vodostojot: od 5 m3/sek. vo maj do 2 000 - 5 000 m3/sek. vo avgust i vo septemvri. Vo vla`niot period rekata Senegal e plovna vo dol`ina od okolu 700 km.

III. REGIONALEN PREGLED NA AFRIKA

Nigerija Nigerija e edna od pogolemite dr`avi vo Zapadna Afrika i po povr{ina i po broj na `iteli. Vo Nigerija `iveat pove}e od 200 narodi. Naselenieto go so~inuvaat, glavno, Bantu i sudanski crnci. Oficijalen jazik e angliskiot, iako se zboruvaat i domorode~ki jazici. Pova`ni naselbi se gradovite Kaduna, Lagos, Ibadan, Enugu i drugi. Glaven grad e Abuxa.

Nigerija e agrarna zemja, so golem industriski potencijal. Golem proizvoditel i izvoznik e na maslodajna palma, kakao, kau~uk i drugo. Ima rezervi na nafta, priroden gas, uran, `elezo, olovo, kalaj, boksit i drugo. Najrazvieni se petrohemiskata, tekstilnata, avtomobilskata, hemiskata industrija i drugi. Ima okolu deset golemi morski pristani{ta.

PRA[AWA

43

ZAPADNA AFRIKA

RAZGOVOR

III. REGIONALEN PREGLED NA AFRIKA

Âť Koi geografski objekti ti se najvpe~atlivi vo Zapadna Afrika? Âť Po {to e karakteristi~en Gvinejskiot Zaliv?

KARAKTERISTI^NI PODRA^JA VO ZAPADNA AFRIKA Zapadna Afrika ja karakteriziraat pove}e geografski podra~ja i objekti. Pokarakteristi~ni se Gvinejskiot Zaliv, Kamerunskite Planini, kako i rekite Niger i Volta i drugi.

Gvinejskiot Zaliv Gvinejskiot Zaliv e najgolemiot zaliv na Atlantskiot Okean na zapadnite bregovi na Afrika. Se odlikuva so golemi koli~estva vrne`i, 10 000-12 000 mm godi{no. Bregovata linija ne e razgraneta i ne e mnogu pogodna za zastanuvawe na brodovi. Vo Gvinejskiot Zaliv se izgradeni pove}e pristani{ta, od koi pova`ni se: Lagos vo Nigerija, Lome vo Togo, Akra vo Gana, Duala vo Kamerun i drugi. Gvinejskiot Zaliv se odlikuva so mnogu laguni i estuari.

Kamerunski Planini

DOZNAJ POVE]E Vo Gvinejskiot Zaliv se nao|a koordinatniot po~etok na geografskata koordinatna mre`a. Vo nego se se~at ekvatorot i Grini~kiot meridijan.

Tie gi opredeluvaat zemjinite polutopki i mereweto na geografski koordinati na Zemjata.

44

Kamerunskite Planini Kamerunskite planini se vulkanski planini vo primorskite delovi na Gvinejskiot Zaliv. Najgolemata viso~ina iznesuva 4 070 m. Zapadnite i jugozapadnite delovi na Kamerunskite Planini se odlikuvaat so najgolemi koli~estva vrne`i vo Afrika, koi se dvi`at nad 10 000 mm godi{no.

Podno`jeto na planinite e pod gusti tropski {umi, vo povisokite delovi se nao|aat listopadni {umi, a najvisokite regioni se so planinski pasi{ta.

Reka Niger Niger e reka vo Zapadna Afrika. Izvira od Liberiskite Planini, a te~e niz dr`avite Gvineja, Mali, Niger i Nigerija, i so golema delta se vleva vo Gvinejskiot Zaliv. Dolga e 4 160 km, so povr{ina na slivot od 2 092 000 km2. Gorniot i dolniot tek na Niger se vo vla`en tropski {umski pojas, dodeka sredi{niot protekuva niz savani, stepi i polupustini. Niger, po Nil i Kongo, e treta reka po golemina vo Afrika. Ima golemo zna~ewe za navodnuvawe vo zemjodelstvoto i za soobra}ajot. Pova`ni gradovi na rekata Niger se Bamako, Nijamej, Xeba i Port Harkort.

» Koi geografski objekti ja karakteriziraat Zapadna Afrika? » Kade se nao|aat Kamerunskite Planini i so {to se karakteriziraat? » [to znae{ za rekata Niger? » [to znae{ za rekata Volta?

Tekot na Volta

Reka Volta Rekata Volta izvira vo dr`avata Burkina Faso. Dolga e okolu 1 400 km. Na utokata vo Atlantskiot Okean gradi golema delta. Pogolemiot del od rekata te~e niz Gana.

Na nea, vo Gana, e izgradena golema hidrocentrala na istoimenoto ezero Volta. Se odlikuva so golemo kolebawe na vodata, taka {to vo vla`niot period predizvikuva poplavi.

Plovna e okolu 400 km.

ZADA^I

III. REGIONALEN PREGLED NA AFRIKA

Tekot i slivot na Niger

PRA[AWA

Nilski kowi

» Na karta na Zapadna Afrika poka`i gi dr`avite, glavnite gradovi i pogolemite reki! » Izraboti album so sliki od rastenija (i nivni plodovi) {to se odgleduvaat vo Zapadna Afrika!

RE^NIK NA POIMI GVINEJSKA STRUJA – morskata struja vo Gvinejskiot Zaliv.

Afrikanski `eravi

45

PRA[AWA OD TEMITE 1, 2 I 3

III. REGIONALEN PREGLED NA AFRIKA

TEMA 1 » Kakva polo`ba ima Afrika vo svetot? » So koi okeani i moriwa e opkru`en kontinentot Afrika? » Kolkava povr{ina zafa}a Afrika i kolkav e brojot na naselenieto {to `ivee na ovoj kontinent? » Koi istra`uva~i se najva`ni vo otkrivaweto na Afrika? » Koi reljefni celini se karakteristi~ni za Afrika? » Nabroj gi pogolemite planinski masivi vo Afrika! » Na karta poka`i ja teritorijata na pustinata Sahara vo Afrika! » Kakva e bregovata razgranetost na Afrika? » Koi klimatski pojasi se prisutni vo Afrika? » Kade se prostira ekvatorskiot pojas? » Koi se slivovite vo koi te~at vodite na afrikanskiot kontinent? » Koja reka mu pripa|a na Sredozemnomorskiot sliv? » Koi se pogolemi ezera vo Afrika? » Kakvi rastitelni oblasti se prisutni vo Afrika? » [to e xungla? Kade se prostira vo Afrika? » [to e savana, a {to stepa? » Koja vegetacija e osobeno karakteristi~na za Afrika? » [to se oazi? » Koi `ivotni se karakteristi~ni za Afrika?

TEMA 2 » Kolku `iteli ima Afrika? » Koi grupi narodi go so~inuvaat naselenieto vo Afrika? » Koi jazici se zboruvaat vo Afrika? » Zo{to e Afrika stopanski nerazviena? » Koi zemjodelski kulturi i doma{ni `ivotni se zastapeni vo Afrika?

46

» Koi teritorii vo Afrika se bogati so nafta i so mineralni surovini?

TEMA 3 » Koi dr`avi se nao|aat vo Severna Afrika? » So koi prirodni bogatstva raspolaga Severna Afrika i koe od niv e najva`no? » Kade se nao|a planinata Atlas, kolku e dolga i so kakva klima se odlikuva? » Koi se granicite na Sahara i kolkava e taa po povr{ina? » [to se oazi? » Kade se nao|aat Etiopskite Planini? » Koi se pogolemi reki vo Isto~na Afrika? » Koi dr`avi se nao|aat vo Isto~na Afrika? » Koi rastitelni kulturi se odgleduvaat vo Isto~na Afrika? » So {to se odlikuva planinata Kilimanxaro? » Kakvo e ezeroto Viktorija? » So kakvi klimatski tipovi se odlikuva Ju`na Afrika? » Koi dr`avi se nao|aat vo Ju`na Afrika? » Koi se glavnite zemjodelski proizvodi? » So {to se odlikuva Ju`noafrikanskata Republika? » Kade se nao|aat Viktoriinite Vodopadi? » Vo koj toplinski pojas se prostira Centralna Afrika? » [to go so~inuva rastitelniot svet? » Koi dr`avi se nao|aat vo Centralna Afrika? » Kakvo naselenie `ivee vo Centralna Afrika? » [to se proizveduva najmnogu vo Centralna Afrika? » [to e karakteristi~no za basenot na rekata Kongo? » Kakva e klimata vo Zapadna Afrika? » Koi se najpoznatite reki? Pronajdi gi na karta! » Koi dr`avi se nao|aat vo Zapadna Afrika? » [to znae{ za dr`avata Nigerija? » Kade se nao|aat Kamerunskite Planini i so {to se karakteriziraat?

TEMI I SODR@INI IV. PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA

SEVERNA AMERIKA

‡ SEVERNA AMERIKA – GEOGRAFSKA POLO@BA, GOLEMINA I OTKRIVAWE ‡ RELJEF I BREGOVA RAZGRANETOST ‡ KLIMATSKI ODLIKI ‡ HIDROGRAFSKI KARAKTERISTIKI ‡ RASTITELEN I @IVOTINSKI SVET

V. PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA

JU@NA AMERIKA

‡ JU@NA AMERIKA – GEOGRAFSKA POLO@BA, GOLEMINA I OTKRIVAWE ‡ RELJEF I BREGOVA RAZGRANETOST ‡ KLIMATSKI ODLIKI ‡ HIDROGRAFSKI KARAKTERISTIKI ‡ RASTITELEN I @IVOTINSKI SVET

VI. NASELENIE I REGIONALNA PODELBA NA AMERIKA ‡ KARAKTERISTIKI NA NASELENIETO NA AMERIKA ‡ REGIONALNA PODELBA SEVERNA AMERIKA ‡ GEOGRAFIJA NA SOEDINETITE AMERIKANSKI DR@AVI ‡ GEOGRAFIJA NA KANADA ‡ KARAKTERISTI^NI PODRA^JA VO SEVERNA AMERIKA SREDNA (CENTRALNA) AMERIKA ‡ PREGLED NA DR@AVITE VO CENTRALNA AMERIKA ‡ KARAKTERISTI^NI PODRA^JA VO CENTRALNA AMERIKA JU@NA AMERIKA ‡ PREGLED NA DR@AVITE VO JU@NA AMERIKA ‡ GEOGRAFIJA NA BRAZIL I NA ARGENTINA ‡ KARAKTERISTI^NI PODRA^JA VO JU@NA AMERIKA

IV. PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA SEVERNA AMERIKA

SEVERNA AMERIKA – GEOGRAFSKA POLO@BA, GOLEMINA I OTKRIVAWE RAZGOVOR » Koga se golemite geografski otkritija? » Koi kontinenti se otkrieni kon krajot na XV i vo po~etokot na XVI vek? » [to bile Kolumbo, Amerigo Vespu~i i Magelan?

Golemina Severna Amerika so poluostrovite i ostrovite vo severnite oblasti i vo Sredna Amerika zafa}a povr{ina od 24,2 milioni km2. Taa e tret kontinent po golemina na Zemjata.

Vo Severna Amerika `iveat okolu 530 milioni `iteli.

Kristifor Kolumbo

48

Geografska polo`ba Severna Amerika e kontinent {to se nao|a me|u Tihiot Okean od zapad i Atlantskiot Okean od istok. Se prostira od ladnite polarni oblasti na sever do Panamskiot Kanal na jug. Pokraj kontinentalnite delovi, Severna Amerika opfa}a pogolem broj ostrovi (Grenland, Bafinova Zemja, Wufaundlend i drugi) i poluostrovi, kako i drugi pomali ostrovi vo Atlantskiot i vo Tihiot Okean. Celosno e vo severnata hemisfera. Kaj Beringoviot Protok na severozapad se pribli`uva do Azija na samo 92 km.

Otkrivawe Severna Amerika so Ju`na Amerika i so Avstralija u{te se narekuvaat nov svet, bidej}i se otkrieni vo XV vek. Poto~no, kon krajot na 15 vek (1492 g.) na Bahamskite Ostrovi stignala pomorskata ekspedicija na moreplovecot Kristifor Kolumbo. Toj ne znael deka otkril nov kontinent. Podocna na bregovite na Severna Amerika stignal

PRA[AWA

Brodot na Kolumbo – „Santa Marija“

moreplovecot Amerigo Vespu~i. Spored nego e imenuvan noviot kontinent – Amerika. Potoa, glavni doselenici i kolonizatori bile Angli~anite, Francuzite, Holan|anite, [pancite i Portugalcite. Ne{to podocna koloniite me|u sebe gi podelile Anglija, Francija i [panija. Od britanskite kolonii kon krajot na XVIII vek se formirale SAD, koi se pro{irile nad francuskite i nad {panskite kolonii. Na sever, od anglosaksonskite i francuskite kolonii se formirala Kanada, a na jug vo Sredna Amerika, kade {to kolonizator bila [panija, se formirale pove}e pomali dr`avi so {pansko politi~ko i jazi~no vlijanie. Taka, severniot del od kontinentot gi zadr`al anglosaksonskite vlijanija, a Meksiko i Sredna Amerika ostanale pod vlijanie na [panija.

ZADA^I » Razgledaj ja kartata na Severna Amerika i poka`i gi pogolemite poluostrovi, ostrovi i okeani, moriwa i zalivi. » Vo literaturata ili na Internet, podetaqno zapoznaj se so moreplovcite-istra`uva~i Kolumbo, Amerigo Vespu~i, Magelan, Fransisko Pisaro i dr!

IV. PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA SEVERNA AMERIKA

» Kakva e geografskata polo`ba na Severna Amerika? » Navedi nekoi od ostrovite i poluostrovite {to se nao|aat vo Severna Amerika? » Kolkavi se povr{inata i brojot na `iteli vo Severna Amerika? » Kade najmnogu se pribli`uvaat Severna Amerika i Azija? » Koj ja otkril Severna Amerika bez da znae deka e nov kontinent? » Spored kogo e imenuvana Amerika? » Koi evropski narodi bile glavni doselenici i kolonizatori vo Severna Amerika?

Amerigo Vespu~i

49

IV. PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA SEVERNA AMERIKA

RELJEF I BREGOVA RAZGRANETOST RAZGOVOR » Spored geografskata karta, {to mo`e da se konstatira vo vrska so reljefot na Severna Amerika? » Dali si slu{nal/a za nekoj karakteristi~en reljefen objekt vo Severna Amerika?

PRA[AWA » Na kolku geografski celini se deli reljefot vo Severna Amerika? » Koi se i kakvi se mladite veri`ni planini vo Severna Amerika? » Koj e najvisokiot vrv vo Severna Amerika i kade se nao|a? » Koi se i kakvi se starite gramadni planini vo Severna Amerika? » Kade se nao|aat takanare~enite Sredi{ni Nizini vo Severna Amerika i so {to se odlikuvaat? » Kakva e bregovata razgranetost na severnoamerikanskiot kontinent? » Koi se najgolemite zalivi, poluostrovi i ostrovi?

Golemiot Kawon so rekata Kolorado

ZADA^A » Na kartata na Severna Amerika identifikuvaj gi poluostrovite, ostrovite i zalivite!

50

Reljef Reljefot na Severna Amerika go pretstavuvaat 3 posebni celini: mladi veri`ni planini i visoramnini na zapad, stari gramadni planini na istok i Sredi{nite Nizini.

Mladite veri`ni planini vo Severna Amerika se prostiraat po dol`inata na zapadniot breg na kontinentot.

Poznati se pod imeto Kordiljeri. Tie se mo{ne razgraneti.

Dostignuvaat {iro~ina do 1 500 km, so nekolku paralelni planinski venci. Me|u niv najvisoki se Karpestite Planini, koi se prostiraat od Aljaska do Meksiko. Tie ja pravat vododelnicata me|u Tihiot i Atlantskiot Okean. Najvisok vrv e Albert (4 399 m), a na kontinentot najvisok vrv e Mek Kinli (6 194 m) na Aljaska. Pome|u planinskite venci se prostiraat golemi kotlini i zatvoreni visoramnini, koi vo nekoi delovi imaat pustinski odliki. Takov e Golemiot basen. Kordiljerite strmno se spu{taat kon bregovite na Tihiot Okean, a postepeno – kon vnatre{nosta na kontinentot.

Starite gramadni planini se prostiraat vo isto~niot del na Severna Amerika. Takvi se Apala~kite Planini i Labradorskata Visoramnina. Apala~kite Planini dostignuvaat viso~ina do 2 000 m. Se protegaat po dol`inata na bregot na Atlantskiot Okean od okolu 2 000 km. Od Atlantikot se odvoeni so Priatlantskata Nizina, koja e {iroka od 150 do 300 km.

Bregova razgranetost Severna Amerika se odlikuva so mo{ne razgranet breg. Osobeno razgranet e severniot breg, kade {to se nao|aat golem broj ostrovi, poluostrovi i zalivi.

Najkarakteristi~en e Hadsonoviot Zaliv. Delovite na Severna Amerika sprema Atlantskiot Okean se ne{to pomalku razgraneti. Karakteristi~ni se poluostrovot Labrador, ostrovot Wufaundlend i Sentlorensoviot Zaliv.

Vo ju`niot del se nao|a Meksikanskiot Zaliv so ostrovite Golemi Antili i poluostrovite Florida i Jukatan.

Zapadniot del na Severna Amerika e najmalku razgranet.

Toj e strmen so nekolku poluostrovi, zalivi i pomali ostrovi. Najkarakteristi~ni se poluostrovot Kalifornija, Kaliforniskiot Zaliv i Aljaskiot Zaliv.

Golemiot basen

Zalivot Sent Lorens

DOZNAJ POVE]E

RE^NIK NA POIMI KANADSKI [TIT – izdignat severoisto~en del na starata stabilna severnoamerikanska plo~a. Ja opfa}a teritorijata isto~no od rekata Mekenzi i severno od Golemite Ezera i Sentlorensoviot Zaliv, Arkti~kiot arhipelag i pogolemi delovi od Labrador i Grenland.

Golemiot basen pretstavuva prostrana polupustinska kotlina vo Kordiljerite vo Severna Amerika. Se nao|a me|u planinata Siera Nevada i Kaskadnite Planini na zapad, Kolumbiskata Visoramnina na sever, Karpestite Planini na istok i visoramninata Kolorado i Sonorskata Pustina na jug.

Teritorijata e neiste~no slivno podra~je. Vo koe se nao|aat pogolem broj grebeni i kotlini me|u niv. Dnata na kotlinite se na okolu 1 200-1 500 m.n.v.

Najniska e Dolinata na smrtta, na 85 m pod morskoto nivo. Rekite se vlevaat vo golem broj ezera. Najgolema e rekata Humbolt, a od ezerata najpoznato e Golemoto Soleno Ezero.

IV. PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA SEVERNA AMERIKA

Posebna reljefna celina vo Severna Amerika pretstavuvaat Sredi{nite Nizini. Tie se protegaat od Meksikanskiot do Hadsonoviot Zaliv. Stanuva zbor za nizina koja vo pravec sever – jug e dolga pove}e od 2 000 km i {iroka okolu 1 300 km. Vo severnite delovi na Kanada nizinite se so subarkti~ki i arkti~ki odliki, so golemi {umski kompleksi i se retko naseleni. Vo ju`nite delovi pretstavuvaat najproodni i stopanski najrazvieni oblasti vo Severna Amerika.

51

IV. PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA SEVERNA AMERIKA

KLIMATSKI ODLIKI

52

RAZGOVOR » Od kade do kade se prostira Severna Amerika? Spored toa, kakva klima mo`e da se o~ekuva na ovoj kontinent? » [to mo`e da vlijae vrz klimata na odreden prostor?

ZADA^A

Severna Amerika se prostira od 10O do 85O s.g.{. Tokmu zatoa ima se razli~ni klimatski pojavi i klimatski tipovi. Zastapeni se tropski, suptropski, umereni, suppolarni i polarni klimatski pojasi.

Tropskata klima e zastapena vo oblastite na Sredna Amerika, poto~no vo oblastite na Karipskoto More i Meksikanskiot Zaliv.

Suptropskata klima e karakteristi~na za krajbre`niot pojas na Meksikanskiot Zaliv i poluostrovot Florida.

Glavna odlika se `e{ki leta i blagi zimi.

Umereniot pojas e karakteristi~en za teritorijata na Severna Amerika od Meksikanskiot do Hadsonoviot Zaliv.

Suppolarnata klima e prisutna na teritoriite severno od Hadsonoviot Zaliv, na poluostrovot Labrador i vo severnite delovi na Kordiljerite. Se odlikuva so dolgi studeni zimi i kratki leta.

» Imaj}i go predvid tekstot od lekcijata i drugi tekstovi, na nema karta na Severna Amerika ozna~i gi teritoriite so razli~ni klimatski tipovi!

DOZNAJ POVE]E Isto~noto krajbre`je na Severna Amerika od Meksikanskiot Zaliv do Sentlorensoviot Zaliv e pod vlijanie na topli morski strui {to se dvi`at od jug kon sever, dodeka na zapadniot breg – pokraj bregovite na Kalifornija – od sever kon jug se spu{ta ladnata Kaliforniska morska struja. So ladni morski strui se odlikuva i Kanadskiot arhipelag.

Poradi reljefnite odliki, na kontinentot se javuvaat posebni klimatski tipovi. Teritoriite {to izleguvaat na Tihiot i na Atlantskiot Okean se odlikuvaat so primorska, suptropska i umerena klima. Vo vnatre{nosta na kontinentot e karakteristi~na umereno-kontinentalnata klima, so koja se odlikuvaat pogolemiot del od Sredi{nite

Pustinata Mohave

PRA[AWA

Kanadskiot arhipelag

Posebna odlika za klimata na Severna Amerika pretstavuva pojavata na tornada, koi nastanuvaat pri intenzivno zagrevawe na vozduhot i jaki nagorni struewa na vozduhot.

Taka, vo vid na vozdu{en vrte` so pre~nik od nekolku stotini metri se dvi`i so okolu 50 km/~as, nosej}i temni viorni oblaci i prav i urivaj}i sè pred sebe. Tornadata se najprisutni vo ju`nite i vo centralnite delovi na SAD i vo Meksiko.

RE^NIK NA POIMI

» Koi klimatski pojasi se prisutni vo Severna Amerika? » Kade se javuva tropska klima? » Koi teritorii vo Severna Amerika se odlikuvaat so kontinentalna klima? » Vo koi prostori e prisutna umerena klima? » Koi klimatski tipovi se karakteristi~ni za severnoamerikanskiot kontinent? » Poka`i na karta koi teritorii se odlikuvaat so planinska klima, a koi so polarna klima! » [to e tornado i kade se javuva vo Severna Amerika?

Tornado

IV. PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA SEVERNA AMERIKA

Nizini i poniskite delovi na Kordiljerite i Apala~kite Planini. Povisokite delovi na Kordiljerite i delumno na Apala~kite Planini se odlikuvaat so tipi~na planinska klima.

Na odredeni prostori me|u planinskite venci se javuva polupustinska i pustinska klima. Takvi se delovite od teritorijata na Teksas, Arizona i pustinata Mohave.

Najsevernite delovi na Severna Amerika se odlikuvaat so polarna klima, kade {to vladee postojana zima.

TORNADO – amerikansko ime za gigantski vozdu{en vrte` so pre~nik od nekolku stotini metri, koj se dvi`i so brzina do 50 km/~as. Tornada ima vo ju`nite i vo centralnite delovi na Soedinetite Amerikanski Dr`avi.

53

IV. PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA SEVERNA AMERIKA

HIDROGRAFSKI KARAKTERISTIKI

54

RAZGOVOR » Gledaj}i ja kartata na Severna Amerika, {to mo`e{ da konstatira{ vo vrska so hidrografijata na ovoj kontinent? » Poka`i gi na karta nekoi od pogolemite reki i ezera vo Severna Amerika!

Slivot na Misisipi

Deltata na Misisipi

ZADA^A » Imaj}i gi predvid podatocite za rekite i za ezerata vo Severna Amerika, na karta pronajdi gi pogolemite reki i ezera i zabele`i koi gradovi se nao|aat na nivnite bregovi!

Slivovi Hidrografijata na Severna Amerika e orientirana kon slivnite podra~ja na: Severniot Leden Okean, Atlantskiot Okean i Tihiot Okean. Pomali teritorii me|u planinskite venci na Kordiljerite se vo vnatre{nite neiste~ni slivovi.

Reki Pove}eto od rekite vo Severna Amerika izviraat vo oblastite na Kordiljerite i Apala~kite Planini. Postojat golem broj reki, od koi najpoznati se Misisipi so Misuri, Ohajo, kako i Rio Grande, Ohajo i drugi koi se vlevaat vo Meksikanskiot Zaliv. Vo Atlantskiot Okean se vleva rekata Sent Lorens, koja gi povrzuva Golemite Ezera so Atlantikot.

Poznati reki koi gravitiraat kon Severniot Leden Okean se Mekenzi i Nelson. Tie popatno povrzuvaat golem broj pomali i pogolemi ezera.

Vo Tihiot Okean se vlevaat rekite Jukon, Kolumbija i Kolorado. Re~niot sistem na Severna Amerika e nadopolnet so gusta kanalska mre`a za navodnuvawe i so voden soobra}aj. Od osobeno zna~ewe e kanalot {to ja povrzuva rekata Ilinoj so ezeroto Mi~igen, taka {to se vospostavuva re~no-kanalsko-ezerski voden soobra}aj. So nego e

Nijagarinite Vodopadi

Ezera Severna Amerika se odlikuva so golem broj ezera.

Najzna~ajni i najpoznati se Golemite Ezera: Gorno, Mi~igen, Hjuron, Iri i Ontario, koi se me|usebno povrzani, potoa Me~kinoto Ezero, Golemoto Ropsko Ezero, Atabaskoto Ezero, ezeroto Vinipeg i mnogu drugi.

Golemite Ezera

PRA[AWA » Na kolku slivovi pripa|a teritorijata na Severna Amerika i koi se tie? » Koi pogolemi reki se vlevaat vo Atlantskiot Okean? » Koi reki se vlevaat vo Tihiot Okean? » Koi reki gravitiraat kon Severniot Leden Okean? » Koi se pogolemi ezera vo Severna Amerika? » [to e karakteristi~no za Golemite Ezera vo Severna Amerika?

Golemoto Ropsko Ezero

DOZNAJ POVE]E Misisipi e edna od najgolemite i najzna~ajnite reki vo SAD. Ima 3 950 km dol`ina, a zaedno so Misuri – 6 420 km.

Slivot e so povr{ina od 3,2 mil. km2. Izvira na Karpestite Planini vo severozapadnite delovi na SAD. Te~e niz Sredi{nite Nizini i so golema delta se vleva vo Meksikanskiot Zaliv. Misisipi ima golem broj pritoki, od koi najva`ni se Misuri i Ohajo. Ima golemo kolebawe na vodata od 5 000-50 000 m/ sek. Misisipi e plovna vo dol`ina od okolu 3 000 km, a vo celiot sliv ima okolu 25 000 km re~ni plovni pati{ta.

IV. PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA SEVERNA AMERIKA

ovozmo`eno golem broj gradovi od vnatre{nosta na Severna Amerika da imaat uloga na zna~ajni pristani{ta. Na ovoj na~in e ovozmo`ena plovna komunikacija so pristani{tata na Atlantskiot Okean i Meksikanskiot Zaliv, a preku Panamskiot Kanal i so pristani{tata na bregovite na Tihiot Okean.

55

IV. PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA SEVERNA AMERIKA

RASTITELEN I @IVOTINSKI SVET

56

RAZGOVOR » Dali ima golemi teritorii pod {umi vo Severna Amerika? Ako ima, kade se nao|aat? » [to se prerii? » Koi `ivotni se karakteristi~ni za Severna Amerika?

Sekvoja

DOZNAJ POVE]E Sekvoja e edinstven vid drvenesto rastenie od familijata ~empresi. Sekvojata mo`e da `ivee do 2 200 godini i e me|u najvisokite drvenesti vidovi na Zemjata. Mo`e da dostigne viso~ina nad 100 m.

Razli~nite klimatski pojasi i tipovi vo Severna Amerika ovozmo`ile razvitok na razli~ni rastitelni i `ivotinski vidovi.

Rastitelen svet Rastitelniot svet se menuva od sever kon jug. Vo ladnite polarni oblasti e rasprostraneta tundra, kade {to rastitelniot svet e siroma{en: pretstaven so li{ai, mov retki trevi.

Ju`no od tundrata se prostiraat ogromni teritorii pod iglolisni i listopadni {umi. Ova e karakteristi~no za teritorii vo Kanada i za povisokite delovi na Karpestite i na Apala~kite Planini. Potoa, odej}i kon jug, vo nizinite se javuvaat trevni oblasti, prerii, koi po masovnoto naseluvawe na Severna Amerika se razorani i pretvoreni vo golemi obrabotlivi povr{ini. Tie denes se glavna `itnica na kontinentot, so golemi povr{ini pod `itni, industriski, gradinarski i fura`ni kulturi.

Vo Kalifornija i na bregovite na Meksikanskiot Zaliv egzistiraat suptropski rastitelni vidovi, a vo Sredna Amerika, na ostrovite Antili uspevaat tropski kulturi, kako {to se {e}erna trska, kafe, kakao, banani, tutun i drugo.

Bizoni

Los

ZADA^A » Napravi opis na rasprostranetosta na rastitelnite i na `ivotinskite vidovi vo Severna Amerika, koristej}i kartografski, tekstualni i Internet-podatoci!

Elen

Volci

Beloglav orel

Me~ki – grizli

Armadilo

Na severnoamerikanskiot kontinent egzistiraat razni vidovi ptici i vle~ugi. Ima bogat voden `ivotinski svet: dabar, foka, mor`, razni vidovi ribi itn.

RE^NIK NA POIMI PRERIJA – prostrana ramnica vo Severna Amerika pokriena so prete`no niska treva. Se prostira me|u podno`jeto na Karpestite Planini i rekata Misisipi.

STEPA – predel so niska ili retka trevna vegetacija, koja u{te se narekuva i stepska vegetacija. Naj~esto e prisutna vo predelite na Zemjata kade {to godi{noto koli~estvo vrne`i se dvi`i od 300 do 400 mm.

TUNDRA – rastitelna zaednica razviena glavno vo najsevernite delovi na Evropa, Azija i Severna Amerika.

Rastitelniot svet e pretstaven so mov, li{ai, a na nekoi mesta se sre}avaat breza i drugi poedine~no razvieni drvja so retki trevi.

Beli me~ki

PRA[AWA » [to e tundra i kade e rasprostraneta vo Severna Amerika? » Kakvi {umi ima vo Severna Amerika? » Koja dr`ava vo Severna Amerika ima najgolemi teritorii pod {umi? » [to e prerija? » Kade i koi tropski kulturi se zastapeni vo Severna Amerika? » Koi `ivotinski vidovi se zastapeni vo Severna Amerika?

IV. PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA SEVERNA AMERIKA

@ivotinski svet Severna Amerika se odlikuva so prisustvo na razli~ni vidovi `ivotni, rasprostraneti spored klimatsko-vegetaciskite uslovi. Od trevopasnite `ivotni najkarakteristi~ni se bizonot, losot, srnata, divata sviwa i drugi. Od mesojadnite `ivotni karakteristi~ni za Severna Amerika se me~kata, volkot, kojotot, pumata i drugi. Vo polarnite predeli egzistiraat belata polarna me~ka, polarnata lisica, polarniot zajak i drugi.

57

V. PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA JU@NA AMERIKA

JU@NA AMERIKA GEOGRAFSKA POLO@BA, GOLEMINA I OTKRIVAWE

58

RAZGOVOR » Koi se najpoznatite fudbalski reprezentacii od Ju`na Amerika? » Kade se nao|a Brazil? » Dali znae{ koja e naj{irokata reka vo svetot i kade se nao|a?

ZADA^A » Razgledaj vo drugi knigi i na Internet koi stari civilizacii `iveele na teritorijata na Ju`na Amerika i {to se slu~uvalo so niv vo tekot na {panskata i portugalskata kolonizacija!

Geografska polo`ba Ju`na Amerika e kontinent {to se nao|a vo zapadnata polutopka. Se prostira od Panamskiot Kanal na sever do Ognena Zemja na jug. Od zapad e ograni~ena so Tihiot Okean, a od istok so Atlantskiot Okean. Ekvatorot ja se~e Ju`na Amerika, taka {to pomaliot del e vo severnata, a pogolemiot – vo ju`nata polutopka. Vo odnos na drugite kontinenti, kaj Panamskiot Kanal e vo direktna vrska so Severna Amerika, dodeka na jug se pribli`uva do nenaseleniot kontinent Antarktik. Od drugite kontinenti e oddale~ena po nekolku iljadi kilometri. Poblizu e do Afrika i do Evropa, taka {to najgolemata komunikacija po more se sproveduva so ovie dva kontinenta i so Severna Amerika.

Golemina Ju`na Amerika e mo{ne kompaktna kopnena celina, koja zaedno so nekolkute grupi pomali ostrovi zafa}a povr{ina od 17,8 milioni km2. Na ovoj kontinent vo pogolem broj dr`avi `iveat okolu 390 milioni `iteli.

Otkrivawe Otkritijata na Ju`na Amerika, glavno, gi vr{ele {panski i portugalski moreplovci. Magelan, pri svoeto plovewe okolu Zemjata, prv plovel pokraj isto~nite bregovi

na Ju`na Amerika. Pri neposrednoto otkrivawe, va`na uloga imal istra`uva~ot Pedro Kabral vo 1500 godina, koj stignal i posetil nekoi delovi na Brazil. Poradi toa {to bil porane{na portugalska kolonija, vo Brazil, denes, se zboruva portugalski.

Pedro Kabral

» Na koja polutopka se nao|a Ju`na Amerika? » Koja karakteristi~na linija pominuva niz Ju`na Amerika? » Od kade do kade se prostira Ju`na Amerika? » Kolku e golema Ju`na Amerika spored povr{inata i spored brojot na naselenieto? » Od koi zemji poteknuvaat glavnite istra`uva~i i kolonizatori vo Ju`na Amerika? » Kako se odvivala kolonizacijata na Ju`na Amerika? » Vo koi dr`avi ima {pansko, a vo koja portugalsko vlijanie?

Zapadnite bregovi gi istra`uval Fransisko Pisaro, a vo vnatre{nosta na Ju`na Amerika prv prodrel Gonsales Pisaro. Taka, pogolemiot del od zemjite na Ju`na Amerika padnale pod {panska kolonijalna vlast. Podocna, vo XIX vek, tie proglasile nezavisnost, no {panskiot jazik ostanal kako oficijalen skoro vo site zemji od Sredna (Centralna) i od Ju`na Amerika, osven vo Brazil.

Kompas

DOZNAJ POVE]E

Kolonizacija na Ju`na Amerika

Amerika e zaedni~ko ime za dvata amerikanski kontinenta. Geografski se deli na Severna i Ju`na Amerika. Regionalno, poradi istoriski, stopanski i civilizaciski odliki – se deli na Severna, Sredna i Ju`na Amerika. Poradi istoriski i civilizaciski pri~ini, a osobeno poradi lingvisti~kata zastapenost – Severna Amerika u{te se narekuva i Angloamerika, a za Sredna i Ju`na Amerika se koristi imeto Latinska Amerika.

V. PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA JU@NA AMERIKA

Fransisko Pisaro

PRA[AWA

59

V. PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA JU@NA AMERIKA

RELJEF I BREGOVA RAZGRANETOST

60

RAZGOVOR » Opi{i go reljefot na Ju`na Amerika! » Koi planini se prostiraat pokraj bregot na Tihiot Okean vo Ju`na Amerika? » Dali znae{ koj e najvisokiot vrv vo Ju`na Amerika?

Pejza` od Andite Pejza` od Patagonija

DOZNAJ POVE]E Akonkagva e najvisokiot vrv (6 962 m) na Andite vo Ju`na Amerika. Akonkagva li~i na vulkanska kupa. Niz padinite na Akonkagva do okolu 4 000 m se spu{taat sedum lednici. Nekoi od niv se so dol`ina pogolema od 5 km.

Reljef Ju`na Amerika se sostoi od tri prirodni reljefni celini: – Andite na zapad; – Brazilskata Visoramnina i Gvajanskite Planini na istok; i – prostranite nizini vo pore~jeto na rekite Amazon i Parana.

Andite se mladi nabrani planini so pove}e `ivi i izgasnati vulkani. Tie se nadovrzuvaat na Kordiljerite od Severna Amerika, taka {to prodol`uvaat da se prostiraat po zapadniot breg na kontinentot vo dol`ina od okolu 9 000 km. Dostignuvaat okolu 7 000 m viso~ina. Pretstavuvaat prirodna vododelnica me|u slivovite na Tihiot i

PRA[AWA

Atlantskiot Okean. Andite se spu{taat mnogu strmno kon Tihiot Okean, dodeka kon istok se spu{taat skalesto.

Pokraj bregovite na Tihiot Okean se nao|a kamenitata pustina Atakama.

Brazilskata Visoramnina e staro kopno. Se prostira vo isto~nite delovi od Ju`na Amerika. Se spu{ta kon bregot na Atlantskiot Okean, a blago e navednata kon Amazonskata Nizina i nizinite vo pore~jeto na rekata Parana. Ima prete`no tropska klima, taka {to vo nea se razvieni prostrani tropski {umi i savani, nare~eni kamposi.

Gvajanskite Planini se stari kopna, koi se prostiraat severno od Amazonskata Nizina, vo ekvatorskiot pojas. Tie se mo{ne {umoviti.

Amazonskata Nizina pretstavuva prostrana ramnica so nezna~itelen pad na zemji{teto. Se prostiraat naporedni~ki vo neposredna blizina na ekvatorot. Raspolaga so golema toplina i so vrne`i, taka {to vo Amazonija se razvieni gusti i te{ko proodni pra{umi.

Posebna reljefna celina vo Ju`na Amerika pretstavuvaat nizinite vo pore~jeto na rekite Paragvaj i Parana, koi se so meridijanski pravec na protegawe. Ovaa nizina e edna od najrazvienite zemjodelski teritorii vo Ju`na Amerika.

Bregova razgranetost Ju`na Amerika se odlikuva so pomalku razgraneta bregova linija me|u kontinentite na Zemjata. Pozna~ajni se deltata na Amazon, zalivot La Plata, nekolku pomali zalivi vo ju`nite delovi na Argentina i nekoi pomali ostrovi vo ju`nite delovi na kontinentot.

Amazonskata Nizina

ZADA^A » Na kartata na Ju`na Amerika vnimatelno izdvoj gi pogolemite reljefni celini i zapomni gi imiwata na pova`nite geografskite objekti!

V. PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA JU@NA AMERIKA

Andite

» Od koi pogolemi reljefni celini se sostoi reljefot na Ju`na Amerika? » Opi{i gi planinite Andi! Vo koja grupa planini pripa|aat Andite? » Kade se nao|a i vo koja grupa planini spa|a Brazilskata Visoramnina? » Kade se nao|aat Gvajanskite Planini i zo{to se {umoviti? » Koja reka te~e niz Amazonskata Nizina i kakvi {umi se razvieni vo nea? » Opi{i kakvi se nizinite vo pore~jeto na rekite Paragvaj i Parana! » Kakva e bregovata razgranetost na Ju`na Amerika?

61

V. PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA JU@NA AMERIKA

KLIMATSKI ODLIKI

62

RAZGOVOR Âť Koja va`na geografska linija pominuva niz Ju`na Amerika i zo{to e va`na? Âť Spored polo`bata na Ju`na Amerika kakva e klimata na ovoj kontinent?

DOZNAJ POVE]E El Niwo e definiran so dolgotrajni razliki na povr{inskata temperatura na Tihiot Okean vo sporedba so prose~nata povr{inska temperatura na istiot okean.

Se manifestira so ladewe ili zatopluvawe za barem 0,5oS kaj celiot centralen i isto~en del na Tihiot Okean.

Na toj na~in se predizvikuva dvi`ewe na topli vozdu{ni masi i morski strui, koi vlijaat vrz promenata na klimata na bregovite na Ju`na Amerika,, a delumno i vo Severna Amerika. Obi~no vakviot fenomen se pojavuva neredovno vo intervalot od 2 do 7 godini i trae od 9 meseci do 2 godini.

Klimatskite karakteristiki vo Ju`na Amerika se tesno zavisni od klimatskite pojasi. Bidej}i niz Ju`na Amerika pominuva Ekvatorot, pogolemiot del od kontinentot se karakterizira so tropski i suptropski klimatski odliki, a pomaliot so umerena klima. Poto~no, vo ekvatorskiot pojas se nao|aat teritorijata na Amazonija, Gvajanskite Planini i severnite delovi od Andite. Zatoa ovde e prisutna ekvatorska klima so visoki temperaturi i golema vla`nost i vrne`i.

Ju`no od ekvatorskiot pojas se prostiraat teritorii so tropska i suptropska klima. Tie gi zafa}aat sredi{nite delovi na Andite, nizinite po tekovite na rekata Parana i Brazilskite Planini i visoramnini.

Vo ju`nite delovi na Ju`na Amerika e prisutna umerena klima koja e pod golemo vlijanie na ladnite morski strui od jug. Na krajniot jug, odnosno na Ognena Zemja, se prisutni suppolarni klimatski karakteristiki.

Vrz klimatskite odliki vo Ju`na Amerika golemo vlijanie imaat planinskite masivi i morskite strui. Toa zna~i deka, odej}i kon pogolemite nadmorski viso~ini, klimata se menuva od kontinentalna vo tipi~na planinska.

PRA[AWA

Sne`nite vrvovi na Andite

Otvorenosta sprema okeanskite {iro~ini ovozmo`uva vetrovite da nosat vla`en vozduh kon kopnoto na Ju`na Amerika i prisustvo na sve`o vreme. Od ju`nite oblasti pokraj bregovite na Ju`na Amerika se dvi`at ladni morski strui, koi, isto taka, predizvikuvaat posve`o vreme.

Poseben klimatski tip vo Ju`na Amerika e pustinskata klima, koja se javuva vo zapadnite delovi, poto~no vo severnite delovi na dr`avata ^ile. Takva e pustinata Atakama.

Satelitska snimka na pustinata Atakama

ZADA^I

Pejza` od Orinoko

» Obidi se da doznae{ zo{to e klimata vo Ju`na Amerika ne{to posve`a otkolku {to bi trebalo da se bide spored geografskata polo`ba! » Koja klimatska pojava ima vlijanie vrz vakvata sostojba?

V. PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA JU@NA AMERIKA

» Koi klimatski pojasi se prisutni vo Ju`na Amerika? » So kakva klima se odlikuva pogolemiot del od kontinentot Ju`na Amerika? » Kade e karakteristi~na tropskata klima? » Kakvi klimatski tipovi se sre}avaat vo Ju`na Amerika? » Kade i zo{to se javuva planinska klima vo Ju`na Amerika? » Koi delovi od Ju`na Amerika se pod vlijanie na ladni morski strui?

63

V. PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA JU@NA AMERIKA

HIDROGRAFSKI KARAKTERISTIKI

64

RAZGOVOR » Dali si slu{nal/a za rekata Amazon? » Koi okeani se nao|aat okolu Ju`na Amerika?

Angeloviot Vodopad

Slivovi Vodite od Ju`na Amerika, glavno, istekuvaat vo slivovite na Tihiot i Atlantskiot Okean. Mal del od teritorijata na Andite pretstavuva vnatre{no neiste~no slivno podra~je.Poradi neposrednoto prostirawe na Andite pokraj bregot na Tihiot Okean i nagloto spu{tawe kon moreto, slivnata teritorija e zna~itelno pomala od slivot na Atlantskiot Okean. Vo slivot na Tihiot Okean rekite se kusi i brzi.

Reki Vo slivot na Atlantskiot Okean te~at pogolem broj reki. Takvi se Orinoko, Amazon, Tokantins, San Francisko, Parana i drugi.

Amazon e edna od najgolemite reki na Zemjata. Izvira na Andite na okolu 5 000 m viso~ina, a se vleva vo Atlantskiot Okean so golema delta. Dolga e 6 400 km. Povr{inata na slivot iznesuva 7,2 milioni km2. [iro~inata na rekata vo sredniot tek iznesuva okolu 20 km, a pri utokata – okolu 80 km. Poradi toa se narekuva i „reka-more“. Vo Amazon se vlevaat okolu 500 reki, od koi 20 se podolgi od 1.500 km.

Najgolemi pritoki se Madeira i Rio Negro. Amazon ima

DOZNAJ POVE]E Orinoko e reka vo Ju`na Amerika, koja te~e niz Venecuela i niz Kolumbija. Izvira na Gvajanskite Planini. Te~e niz ramnica obrasnata so visoki trevi ili qanosi i so golema delta se vleva vo Atlantskiot Okean. Dolga e okolu 2 500 km i ima slivna povr{ina od 1,1 milion km2. Kaj utokata prose~no nosi okolu 14 000 m3/ sek. Vo gorniot tek na Orinoko se nao|a rekata Kasikjare, koja so bifurkacija gi povrzuva rekite Orinoko i Amazon.

Vo slivot na Orinoko na rekata ^urun se nao|a Angeloviot (Enxeloviot) Vodopad, koj e najvisokiot vodopad vo svetot, so 1 054 m.

ZADA^A » Na geografska karta identifikuvaj gi hidrografskite objekti vo Ju`na Amerika!

Deltata na Amazon

V. PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA JU@NA AMERIKA

dva maksimuma na vodostojot. Najvisok vodostoj ima vo maj, koga od ju`nite pritoki se vlevaat golemi koli~estva voda.

Toga{ se poplavuvaat ogromni teritorii na ramnicite.

Vo Amazon se ~uvstvuva prilivot na Atlantskiot Okean.

Amazon i pritokite se va`ni plovni pati{ta, taka {to rekata ima golemo soobra}ajno zna~ewe.

Parana e reka {to izvira kaj Brazilskite Planini, a se vleva kako estuar vo zalivot La Plata. Dolga e okolu 4 700 km, so slivna povr{ina od okolu 3 milioni km2. Vo nea se vleva rekata Paragvaj, koja te~e niz sredinata na Gran ^ako i Pampas. Dvete reki se plovni i imaat golemo soobra}ajno zna~ewe. Pokraj niv se izgradeni pove}e golemi gradovi.

Pronajdi nekoi od niv na karta!

Ezeroto Titikaka

Slivot na Amazon

Ezera Vo Ju`na Amerika nema golemi prirodni ezera. Na Andite postojat pogolem broj glacijalni ezera, od koi najpoznato e ezeroto Titikaka. Vo krajbre`nite delovi na Atlantskiot Okean se sre}avaat pove}e ezera – laguni.

PRA[AWA

Laguna

» Kon koi slivovi gravitiraat vodite od Ju`na Amerika? » [to e toa zatvoren sliv? » Koi se najpoznatite reki vo Ju`na Amerika? » Opi{i ja rekata Amazon!

Kakva e re~nata mre`a vo Amazonija? » Kakva e rekata Parana? » Koe e najpoznatoto ezero na Andite? » Kako se narekuvaat primorskite ezera i kade se sre}avaat najmnogu?

65

V. PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA JU@NA AMERIKA

RASTITELEN I @IVOTINSKI SVET

66

RAZGOVOR » Dali si videl/a lama i dali znae{ od kade poteknuva? » Kade najmnogu se odgleduva kafe? » Koja teritorija se narekuva beli drobovi na Zemjata?

Papagal Amazon – tropski {umi

DOZNAJ POVE]E Vo nepreglednite gusti i neproodni pra{umi vo Amazonija, nare~eni selvasi, najzastapeni vidovi `ivotni se vle~ugite, jaza~ite i pticite. Nema prisustvo na krupni `ivotni (kako {to se vo Afrika: bivolot, slonot, nosorogot i drugi). Pri~ina za toa e gustata i polnovodna re~na mre`a, koja, poradi ramni~arskiot karakter na nizinata, (5 milioni km2 do 200 m.n.v.) ~esto poplavuva golemi teritorii.

Rastitelniot i `ivotinskiot svet vo Ju`na Amerika se odlikuvaat so posebni specifi~nosti. Tie se, glavno, zavisni od klimatskite i od hidrografskite odliki na kontinentot.

Rastitelen svet Klimatskite faktori vo Ju`na Amerika uslovile prisustvo na razli~ni vegetaciski oblasti. Vo ekvatorskata oblast, poradi toplinata i vrne`ite, se razvile prostrani, gusti i neproodni pra{umi, koi se narekuvaat selvasi. Tie se sre}avaat vo slivot na rekata Amazon, na okolu 5 milioni km2. Pra{umata se sostoi od pove}e rastitelni katovi, me|u koi rastenijata {to baraat najmnogu svetlina dostignuvaat viso~ina od nad 50 m.

Severno i ju`no od amazonskata pra{uma se prostiraat oblasti so visoki trevi (kako savanite vo Afrika). Tie vo slivot na rekata Orinoko se narekuvaat qanosi, a na Brazilskata Visoramnina se narekuvaat kamposi. Ovie visokotrevni oblasti kon jug se prostiraat do Gran ^ako. Vo oblastite na qanosite i kamposite ima razorani povr{ini na koi se odgleduvaat kafe, kakao, {e}erna trska i drugo.

Ju`nite delovi na Brazilskata Visoramnina i severnite delovi na ramnicata Gran ^ako se odlikuvaat so suptropski klimatsko-vegetaciski karakteristiki. Vo niv vladeat

@ivotinski svet Vo Ju`na Amerika se rasprostraneti razli~ni `ivotinski vidovi. Najkarakteristi~ni za kontinentot se lamata i mravojadot. Vo Amazonija se prisutni majmuni, razni vidovi ptici, osobeno papagali, raznovidni vle~ugi, me|u koi i najgolemata zmija, anakonda. Vo qanosite i vo kamposite se prisutni razli~ni trevopasni `ivotni, antilopi i lami, a vo {umite od yverovite se sre}avaat ju`noamerikanskata me~ka, jaguarot, pumata i ~akalot. Vo kamposite i vo pampasite se odgleduvaat golem broj doma{ni `ivotni. Najzastapeni se govedata, ovcite i sviwite.

Proizvodstvo na kafe Rastenieto kafe

[olja kafe

ZADA^A » Na karta na Ju`na Amerika obele`i gi teritoriite pod qanosi, selvasi, kamposi, pampasi i pustini!

RE^NIK NA POIMI KAMPOSI (PASI[TA) – teritorii so visokotrevni pasi{ta , koi se nao|aat ju`no od amazonskite pra{umi.

QANOSI (SAVANI) – teritorii so visoki trevi , koi se nao|aat severno od amazonskite pra{umi.

PAMPASI (STEPI) – teritorii so stepska vegetacija vo oblasta Gran ^ako i Laplatskata Nizina.

SELVASI (TROPSKI [UMI) – se {umski teritorii vo Amazonskata Nizina.

PRA[AWA » Od {to zavisat rastitelniot i `ivotinskiot svet vo Ju`na Amerika? » Koi se vegetaciskite pojasi vo Ju`na Amerika? » [to se qanosi i kamposi? » [to se selvasi i koja teritorija vo Ju`na Amerika e pod selvasi? » [to se pampasi i kade se prostiraat vo Ju`na Amerika?

Papagal Lama

Mravojad

V. PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA JU@NA AMERIKA

`e{ki leta i blagi zimi. Vo ovie oblasti se odgleduvaat limoni, portokali, mandarini, {e}erna trska, tutun, gradinarski kulturi i drugo.

Vo ramnicite na dolniot tek na rekata Parana se javuvaat ogromni stepski trevni oblasti, koi se narekuvaat pampasi, i razorani poliwa na koi se odgleduvaat p~enica, p~enka i drugi `itni i gradinarski kulturi. Vo krajnite ju`ni delovi, odnosno vo Patagonija se prostiraat oblasti so niski trevni povr{ini.

67

KARAKTERISTIKI NA NASELENIETO NA AMERIKA

VI. NASELENIE I REGIONALNA PODELBA NA AMERIKA

RAZGOVOR

68

» Koi se domorodci vo Amerika? » Kakvo naselenie `ivee denes vo Amerika?

ZADA^A » Na kartata na Severna, Sredna i Ju`na Amerika pronajdi gi najgolemite gradovi i utvrdi koi teritorii se najgusto naseleni na ovie kontinenti!

Do otkrivaweto na Amerika (kon krajot na XV vek) na ovie kontinenti `iveelo malobrojno domorode~ko naselenie. Nego go pretstavuvale Eskimi, Indijanci, Acteki, Mai i Inki.

Po otkrivaweto na Amerika zapo~nuva masovno doseluvawe na naselenie od pove}e evropski zemji: Anglija, Francija, [panija, Portugalija Holandija, Italija, Germanija i drugi. Tie, kolonizatorite, surovo go eksploatirale i fizi~ki go uni{tuvale domorode~koto naselenie, taka {to denes od domorode~koto naselenie e ostanat samo mal broj. Vo XVIII i vo XIX vek vo Amerika prisilno bil donesen golem broj crne~ko naselenie od Afrika.

Vo uslovi na zabrzan ekonomski razvoj, emigracijata na beloto naselenie od Evropa kon Amerika se zgolemuvala. Pri procesot na kolonizacijata, najgolemo vlijanie izvr{ile Angli~anite, Francuzite, [pancite i Portugalcite. Tokmu zatoa, denes vo Severna Amerika najgolemo e anglosaksonskoto (vo SAD i vo pogolem del od Kanada) i francuskoto vlijanie (vo delovi od Kanada ‡ oblasta Kvebek). Vo Sredna i vo Ju`na Amerika ostanalo {panskoto vlijanie, a vo Brazil portugalskoto. Soodvetno na toa, vo Severna Amerika se zboruva angliski, vo regionot Kvebek vo Kanada – francuski, vo Sredna i vo Ju`na Amerika –

Amerikansko naselenie

Naselenieto, glavno, ispoveda hristijanska religija, a pomal del se muslimani i ateisti. Za Amerika se karakteristi~ni kulturite na Indijancite, Actekite, Maite i Inkite, a denes i kulturite na narodite doseleni vo ponovo vreme.

RE^NIK NA POIMI NASELENOST – relativno pomal ili pogolem broj `iteli na konkreten prostor. Naj~esto se izrazuva preku gustinata na naselenost.

PRA[AWA » Koi narodi `iveele vo Amerika pred doseluvaweto na naselenie od Evropa? » Koi narodi od Evropa se naselile vo Severna Amerika? » Kade se odivala kolonizacijata na [pancite i na Portugalcite? » Koi teritorii vo Severna i vo Ju`na Amerika denes se najgusto naselenite? » Koi narodi i nacii denes se oformeni vo Severna i vo Ju`na Amerika? » [to se mulati, {to se mestici, a {to se zambosi? » Koi jazici se zboruvaat vo Severna i vo Ju`na Amerika?

DOZNAJ POVE]E Na dvata amerikanski kontinenta porano `iveele Eskimi, Indijanci, Acteki, Mai i Inki. Po golemite geografski otkritija se doselilo naselenie od Evropa (vo Severna Amerika: Angli~ani, Irci, Francuzi, Italijanci, Germanci, [ve|ani i drugi, a vo Ju`na Amerika: [panci i Portugalci). Zatoa denes ima mnogu me{ano naselenie: belci, crnci, mulati, mestici i zambosi.

VI. NASELENIE I REGIONALNA PODELBA NA AMERIKA

{panski, vo Brazil – portugalski.

Denes na amerikanskite kontinenti `iveat okolu 794 milioni `iteli. Od niv vo Severna Amerika `iveat okolu 340 milioni `iteli, vo Sredna Amerika – 190 milioni, vo Ju`na Amerika – 390 milioni `iteli. Najgusto naseleni se sredi{nite i isto~nite delovi na SAD, zemjite na Sredna Amerika i priatlantskite bregovi na Ju`na Amerika.

Prirodniot prirast vo SAD i vo Kanada se dvi`i okolu 6 promili. Vo pogolem del od dr`avite na Sredna i na Ju`na Amerika prirodniot prirast iznesuva nad 28 promili, kako, na primer, vo Meksiko, vo Venecuela, vo Brazil, vo Bolivija i drugi, a vo nekoi e okolu 20 promili.

Vo dr`avite na Amerika denes se izdiferencirani posebni nacii i narodi, kako {to se Kana|ani, Amerikanci (`iteli na SAD), Meksikanci, Brazilci, Argentinci, Kubanci itn. Vo niv `iveat razni narodi, koi se doseleni od mnogu zemji od svetot. No, egzistira i me{ano naselenie, kako {to se mulati (me|u belci i crnci), mestici (me|u belci i Indijanci), zambosi (me|u crnci i Indijanci). Mulatite se najzastapeni vo SAD, mesticite – vo Sredna i vo Ju`na Amerika, zambosite – vo Brazil, a ne{to pomalku vo drugite ju`noamerikanski zemji.

69

REGIONALNA PODELBA NA AMERIKA

VI. NASELENIE I REGIONALNA PODELBA NA AMERIKA

RAZGOVOR

70

» Kako se deli Amerika geografski? » Kakva e regionalnata podelba na Amerika spored stopanskite, civilizaciskite, istoriskite i lingvisti~kite karakteristiki?

DOZNAJ POVE]E Vo Severna Amerika, vo Wujork, se nao|a sedi{teto na Organizacijata na obedinetite nacii. Vo ovaa organizacija ~lenuvaat re~isi site dr`avi na svetot. Vo nejziniot sostav se nao|aat organizacii nadle`ni za razni dejnosti od `ivotot na lu|eto.

Amerika e zaedni~koto ime za dvata kontinenta.

Geografski, dvete kontinentalni masi se delat na Severna i Ju`na Amerika. Me|utoa, poradi istoriski, jazi~ni, civilizaciski, stopanski i drugi razliki – vo minatoto od Severna Amerika kako posebna se izdvoila Sredna Amerika.

Spored toa, Amerika se deli na tri regionalni celini, i toa: Severna, Sredna i Ju`na Amerika.

Severna Amerika Severna Amerika gi zafa}a kontinentalnite i ostrovskite teritorii na Soedinetite Amerikanski Dr`avi i Kanada, odnosno teritoriite severno od dr`avata Meksiko.

Sredna Amerika Sredna (Centralna) Amerika gi zafa}a kontinentalnite delovi na Severna Amerika od granicata me|u SAD i Meksiko do Panamskiot Kanal i teritoriite na ostrovite Golemi Antili, Mali Antili i Bahamskite Ostrovi. Na ovoj prostor, pokraj Meksiko, se nao|aat pogolem broj primorski i ostrovski dr`avi.

Ju`na Amerika Ju`na Amerika e tretata regionalna celina, koja se prostira ju`no od Panamskiot Kanal. Vo nea se vbrojuvaat site kontinentalni i primorski dr`avi i ostrovski teritorii.

PRA[AWA » Kako se deli Amerika geografski, a kako regionalno? » Koja teritorija ja zafa}a Severna Amerika? » Koi teritorii gi zafa}a Sredna Amerika? » Kakvi dr`avi ima vo Sredna Amerika? » Koja teritorija ja zafa}a Ju`na Amerika?

Zgradata na Obedinetite nacii vo Wujork

Sredna (Centralna) Amerika

Ju`na Amerika

VI. NASELENIE I REGIONALNA PODELBA NA AMERIKA

Severna Amerika

71

Povr{ina:

9 629 000 km2 Naselenie:

308 147 000 `.

SEVERNA AMERIKA

Glaven Grad:

Va{ington

VI. NASELENIE I REGIONALNA PODELBA NA AMERIKA

RAZGOVOR

72

» Koi se najrazvienite dr`avi vo svetot? » Kade se nao|aat Soedinetite Amerikanski Dr`avi?

DOZNAJ POVE]E SAD se federalna dr`ava sostavena od 50 dr`avi, od koi 48 se grupirani na teritorijata na mati~nata dr`ava, a Aljaska i Havajskite Ostrovi geografski se izdvoeni od mati~nata teritorija.

GEOGRAFIJA NA SOEDINETITE AMERIKANSKI DR@AVI Geografska polo`ba Soedinetite Amerikanski Dr`avi (SAD) go zafa}aat sredi{niot del na Severna Amerika. Se prostiraat pome|u Meksiko na jug i Kanada na sever, i me|u Tihiot Okean na zapad i Atlantskiot Okean na istok. Vo sostav na SAD vleguvaat Aljaska i Havajskite Ostrovi. Preku dvata okeana SAD se povrzuvaat so zemjite od drugite kontinenti taka {to imaat povolna geografska polo`ba.

Reljef Teritorijata na SAD e podelena na ~etiri pogolemi reljefni celini. Vo zapadnite delovi se prostiraat Kordiljerite i Karpestite Planini, so viso~ini nad 4 000 m. Na istok se Apala~kite Planini. Pome|u Kordiljerite i Apala~kite Planini se nao|aat Sredi{nite Nizini, koi se prostiraat od Golemite Ezera na sever do Meksikanskiot Zaliv na jug. Toa se plodni po~vi i trevni povr{ini – prerii. ^etvrtiot del e Priatlantskata Nizina me|u Apala~kite Planini i Atlantskiot Okean.

Naselenie Naselenieto na SAD glavno go so~inuvaat narodite od Evropa: Angli~ani, Irci, Italijanci, Germanci, Holan|ani i mnogu drugi. Pomal del se crne~ko naselenie od Afrika i doselenici od Azija. Domorode~ko naselenie se Amerikanskite Indijanci i Eskimite. Naselenieto, glavno, e razmesteno vo Priatlantskata Nizina vo gradovite Boston, Wujork, Baltimor, Filadelfija i Va{ington; okolu Golemite Ezera: ^ikago, Detroit, Milvoki, Klivlend i Indijanapolis; vo Sredi{nite Nizini: Kanzas Siti, Sent Luis, Dalas i Hjuston; i na bregot na Tihiot Okean: Los Anxeles i San Francisko. Najretko naseleni se planinskite teritorii na Kordiljerite i Aljaska.

Stopanstvo SAD se sostaveni od 50 dr`avi. Tie se vode~ka sila vo svetot so visoko tempo na ekonomski razvoj. So okolu 130 milioni rabotosposobno naselenie sozdavaat 20% od svetskoto industrisko proizvodstvo. Opfa}aat 15% od me|unarodnata trgovija. SAD go zazemaat prvoto mesto po proizvodstvoto na nafta, jaglen, priroden gas, zlato, uran, `elezo, aluminium, olovo i drugo. Osnova na ekonomijata e industrijata, i toa: metalurgijata, ma{instvoto, elektronskata industrija, elektrotehni~kata, petrohemiskata, hemiskata, avtomobilskata, avionskata, aviokosmi~kata, prehranbenata, filmskata, muzi~kata, voenata industrija i drugi. Vo agrarniot kompleks ima visokorazvieno intenzivno zemjodelstvo i sto~arstvo. Zemjodelskoto proizvodstvo se odlikuva so golema produkcija na skoro site zemjodelski kulturi. SAD se karakteriziraat so razviena transportna mre`a: okolu 6 milioni kilometri pati{ta, golem broj pristani{ta za voden i za vozdu{en soobra}aj.

Va{ington – Belata ku}a

PRA[AWA » Kako se deli teritorijata na SAD spored reljefot? » Kakva klima prevladuva na teritorijata na SAD? » Koi se pogolemi reki vo SAD? » Koi doselenici, glavno, gi naseluvaat Soedinetite Amerikanski Dr`avi? » Spored koi proizvodi SAD se na prvo mesto vo svetot? » Koi industriski granki se najrazvieni vo SAD?

ZADA^A » Razgledaj ja politi~kata karta na SAD i vo tetratka zapi{i gi imiwata na sojuznite dr`avi i nivnite glavni gradovi! Dokolku pronajde{ podatoci za brojot na naselenieto, na ovie dr`avi, zada~ata }e bide kompletno zavr{ena.

VI. NASELENIE I REGIONALNA PODELBA NA AMERIKA

Poradi goleminata na teritorijata, vo SAD se sre}avaat pove}e klimatski tipovi. Pogolem del od teritorijata e so umerena klima. Prevladuvaat kontinentalna i umereno-kontinentalna klima. Vo primorskite delovi na Meksikanskiot Zaliv vladee suptropska, a na poluostrovot Florida – tropska klima. Vo primorskite delovi na Tihiot i na Atlantskiot Okean e prisutna primorska, a na planinite – planinska klima. Na Aljaska klimata e suppolarna i polarna, a na Havaite e tropska.

Hidrografijata na SAD ja pravat primorskite delovi na dvata okeana, rekite i pogolem broj ezera. Pozna~ajni reki se Misisipi so Misuri, Ohajo, Arkanzas i drugi, koi mu pripa|aat na Atlantskiot Okean, potoa Kolumbija, Kolorado i Jukon na Aljaska, koi mu pripa|aat na Tihiot Okean. Na granicata so Kanada se nao|aat Golemite Ezera, od koi samo ezeroto Mi~igen celosno im pripa|a na SAD. Od ezeroto Iri istekuva rekata Nijagara na koja se nao|aat Nijagarinite Vodopadi, koi se visoki 50 m, a {iroki 1 500 m.

Wujork – Statua na slobodata

73

Povr{ina:

9 976 000 km2 Naselenie:

33 874 000 `.

SEVERNA AMERIKA

Glaven Grad:

Otava

VI. NASELENIE I REGIONALNA PODELBA NA AMERIKA

RAZGOVOR

74

» Razgledaj ja kartata na svetot, i utvrdi po Rusija koja dr`ava e na vtoro mesto po teritorija? » Kade se nao|a Kanada?

DOZNAJ POVE]E Grenland e najgolemiot ostrov na Zemjata. Zafa}a povr{ina od 2,17 milioni km2. Pogolemiot del e pod mraz. Samo 350 000 km2 se bez mraz. Grenland e posed na evropskata dr`ava Danska. Na Grenland `iveat okolu 50 000 `iteli – Eskimi.

GEOGRAFIJA NA KANADA Geografska polo`ba Kanada gi zafa}a severnite teritorii na Severna Amerika. Se prostira od Atlantskiot do Tihiot Okean. Na sever zafa}a golem del od Arkti~kiot arhipelag. Kopnena granica ima samo so SAD. Sprema Atlantskiot i Severniot Leden Okean ima mo{ne razgraneta bregova linija, so golem broj ostrovi i zalivi. Ima povolna geografska polo`ba.

Reljef Reljefot na Kanada go pretstavuvaat Primorskite i Karpestite Planini na zapad. Vo sredi{nite delovi e Kanadskiot [tit, so nisko i ramni~arsko zemji{te, a na istok e relativno niskata Labradorska Visoramnina. Ima golem broj ostrovi, poluostrovi i zalivi. Najpoznati se ostrovite Bafinova Zemja, Viktorija, Elzemir i drugi, poluostrovot Labrador i drugi.

Klima Klimata vo Kanada e prete`no umerena i subarkti~ka.

Tipi~no kontinentalna e vo centralnite teritorii, planinska na planinite i vla`na i blaga vo primorskite delovi na Tihiot Okean. Na najsevernite ostrovi e prisutna polarna klima.

Naselenie Naselenieto na Kanada, glavno, go so~inuvaat doselenici od Evropa. Najbrojni se Angli~anite, Ircite, Francuzite i drugi, me|u koi i odreden broj Makedonci. Naselenieto vo Kanada e najgusto okolu Golemite Ezera i Sentlorensoviot Zaliv. Pogolemi gradovi i industriski centri se Toronto, Montreal, Otava, Kvebek, Vinipeg i drugi, a na zapad – Vankuver, Edmonton i Kalgari. Pogolemiot del od teritorijata e mnogu malku ili voop{to ne e naselen. Vo severnite delovi `iveat mal broj Eskimi, a vo vnatre{nosta – Indijanci.

Stopanstvo Kanada e edna od najrazvienite zemji vo svetot. Razvieni se industriite za dobivawe i prerabotka na nikel, olovo, uran, cink, aluminium, zlato i drugo. Razvieni se: petrohemiskata, drvnata i industrijata za celuloza i hartija, oboenata metalurgija, avtomobilskata, elektronskata i elektrotehni~kata industrija.

Od agrarnoto stopanstvo, Kanada e golem proizvoditel na p~enica, oves, ja~men, p~enka, len, kompir i drugo. Od sto~arstvoto e razvieno odgleduvaweto goveda, sviwi i ovci. Razvien e i ribolovot. Ima razviena slobodna trgovija so SAD i so Meksiko, a trguva i so zemjite od Evropa i od drugite kontinenti.

Otava – Parlamentot

PRA[AWA » Kakva e geografskata polo`ba na Kanada? » Kakov e reljefot na Kanada? » Kakva e klimata vo Kanada? » Koi se pokarakteristi~nite hidrografski objekti (reki, ezera, zalivi i sl.)? » Kakvo e naselenieto na Kanada i kade e prete`no razmesteno? » Spored stopanskiot razvoj, kakva zemja e Kanada? » [to se proizveduva najmnogu?

ZADA^A » Istra`uvaj i doznaj pove}e za kanadskata sojuzna dr`ava Kvebek, za toa kade se nao|a, koe naselenie prevladuva, koj jazik se zboruva i sl!

VI. NASELENIE I REGIONALNA PODELBA NA AMERIKA

Hidrografija Kanada e bogata so hidrografski objekti. Najpoznati se rekite: Mekenzi, Jukon, Sent Lorens, Nelson i drugi.

Stopanski najva`na e Sent Lorens ‡ gi povrzuva Golemite Ezera so Sentlorensoviot Zaliv. Drugi poznati ezera vo Kanada se: Golemoto Me~kino Ezero, Golemoto Ropsko Ezero, Atabaskoto Ezero i drugi.

Pogolemiot del od Kanada e pod {umi, koi se glaven izvor za drvnata industrija i za industrijata za celuloza i hartija. Pomal del od povr{inite se koristat za zemjodelsko proizvodstvo.

RE^NIK NA POIMI FEDERACIJA – oblik na ureduvawe na dr`ava sostavena od pove}e teritorijalni edinici. Tie mo`at da bidat so status na dr`avi, republiki, pokraini, oblasti, kantoni i sli~no. Federalnite edinici imaat posebni prava so posebno vnatre{no dr`avno ureduvawe.

Toronto

75

SEVERNA AMERIKA

VI. NASELENIE I REGIONALNA PODELBA NA AMERIKA

RAZGOVOR » [to znae{ za Wujork? » Kade se nao|aat Golemite Ezera? » Dali nekoj od vas gi posetil Nijagarinite Vodopadi?

Pustina

DOZNAJ POVE]E Vo SAD e poznat Nacionalniot park „Jeloustoun“, koj se nao|a vo severozapadnite delovi na sojuznata dr`ava Vajoming, vo planinskite oblasti na Karpestite Planini.

Zafa}a okolu 9 000 km2. Pretstavuva prirodna botani~ka i zoolo{ka gradina. Vo parkot se nao|aat Jeloustounskoto Ezero i Jeloustounskata Reka na koja se nao|aat Jeloustounskite Vodopadi. Parkot se odlikuva so mnogu gejziri.

KARAKTERISTI^NI PODRA^JA VO SEVERNA AMERIKA Severna Amerika e kontinent so golema geografska raznovidnost. Na nego se sre}avaat golem broj karakteristi~ni podra~ja i objekti. Takvi se: Karpestite Planini, Golemite Ezera, priatlantskite gradski aglomeracii i konurbacii, Golemiot Kawon i drugi.

Karpesti Planini Delot od Kordiljerite (planinski sistem od Aljaska do Ognena Zemja) koj se prostira na severnoamerikanskiot kontinent e poznat i kako Karpesti Planini. Tie se prostiraat vo zapadnite delovi na Severna Amerika od Aljaska do Panamskiot Kanal. Najvisok vrv vo Severna Amerika e vrvot Mek Kinli 6 194 m na Aljaska. Planinskiot sistem vo Severna Amerika se sostoi od pove}e meridijanski postaveni paralelni planinski venci me|u koi se nao|aat dlaboko vse~eni dolini i visoramnini. Formirani se posebni vnatre{ni neiste~ni slivovi, kako {to e, na primer, basenot na Golemoto Soleno Ezero. Strmno se spu{taat kon Tihiot Okean, a skalesto kon vnatre{nosta na kontinentot. [iro~inata na Karpestite Planini dostignuva do okolu 1 500 km. Raspolagaat so golemi {umski i rudni bogatstva.

Tie se mladi vene~ni planini i zatoa ima ~esti pojavi na zemjotresi i vulkani. Aktivni vulkani se prisutni vo Meksiko. Takov e vulkanot Popokatapetl.

Golemi Ezera vo Amerika Golemite Ezera se grupa od pet ezera vo Severna Amerika, na granicata me|u SAD i Kanada. Tie se: Gorno Ezero, Mi~igen, Hjuron, Iri i Ontario. Zafa}aat okolu 250.000 km2. Me|u sebe se povrzani so {iroki protoci, me|u koi najpoznat e Nijagara, me|u ezerata Iri i Ontario. Na nego se nao|aat Nijagarinite Vodopadi.

Pejza` od Karpestite Planini

76

Nijagarinite Vodopadi se karakteristi~ni po toa {to vo niv e skoncentrirano najgolemo koli~estvo slatka voda na edno mesto na Zemjata. Spored nastanokot, spa|aat vo grupata tektonsko-ledni~ki ezera. So voda se hranat od mnogubrojni pritoki i podvodni izvori. Od najdolnoto ezero, Ontario, vodite istekuvaat preku rekata Sent Lorens vo Sentlorensoviot Zaliv. Temperaturata vo leto e okolu 20OS, a vo zima e okolu 0OS. Tie imaat golemo soobra}ajno i stopansko zna~ewe.

PRA[AWA

^ikago

Gradski aglomeracii i konurbacii Priatlantskata Nizina na SAD, kako regija na najmasovno doseluvawe, se razvila vo edna od najnaselenite oblasti vo svetot. Vo nea se nao|aat pove}emilionski gradovi {to se nadovrzuvaat edni na drugi. Takvi se: Boston, Wujork, Filadelfija, Baltimor i Va{ington, so pomali gradovi me|u niv.

Na bregovite na Golemite Ezera se razvieni aglomeracii na nekolku golemi gradovi, kako {to se: Milvoki, ^ikago, Detroit, Klivlend vo SAD i Toronto vo Kanada, isto taka so pogolem broj pomali gradovi me|u niv.

Na zapadniot breg se razvieni aglomeraciite San Francisko, Los Anxeles i San Diego.

Wujork

Los Anxeles

ZADA^A » Na karta na Severna Amerika pronajdi gi golemite gradovi i zabele`i na koja lokacija se nao|aat!

Na primer, San Francisko i Los Anxeles se nao|aat na bregovite na Tihiot Okean i sli~no.

RE^NIK NA POIMI

VI. NASELENIE I REGIONALNA PODELBA NA AMERIKA

» Koi se pogolemite karakteristi~ni geografski celini vo Severna Amerika? » Koi se geografskite odliki na Karpestite Planini? » [to znae{ za Golemite Ezera vo Severna Amerika? » Koi gradovi se nao|aat vo priatlantskata urbana regija? » Kade vo Severna Amerika se javuva koncentracija na golemi gradovi?

AGLOMERACIJA – koncentracija na pove}e gradovi na relativno mala teritorija.

KONURBACIJA – gusta koncentracija na gradovi {to se spojuvaat me|usebno i se soobra}ajno, stopanski i kulturno povrzani.

77

SREDNA (CENTRALNA) AMERIKA

VI. NASELENIE I REGIONALNA PODELBA NA AMERIKA

RAZGOVOR

78

» Koi teritorii gi opfa}a Sredna Amerika? » Kakvi dr`avi ima vo Sredna Amerika? » Dali ste slu{nale za Kuba?

DOZNAJ POVE]E Ostrovot Hispaniola zafa}a povr{ina od okolu 76 000 km2.

Podelen e me|u dr`avite Haiti i Dominikanskata Republika. Na nego vo dvete dr`avi `iveat okolu 20 milioni `iteli. Zapadniot del od ostrovot, gradot Port-o-Prens, vo 2010 g. do`ivea silen zemjotres vo koj zaginaa pove}e od 200 000 `iteli.

PREGLED NA DR@AVITE VO SREDNA AMERIKA Geografska polo`ba i prirodni odliki Sredna Amerika gi opfa}a teritoriite me|u Soedinetite Amerikanski Dr`avi i Panamskiot Kanal.

Opfa}a dve geografski celini: ednata e kontinentalniot del na Severna Amerika, a drugata se ostrovskite teritorii.

Reljefot e prete`no planinski, so ramni~arski teritorii vo primorskite delovi. Vo Sredna Amerika vladee tropska klima. Najzna~ajni hidrografski objekti se Panamskiot Kanal, Meksikanskiot Zaliv i Karipskoto More: so pogolem broj pomorski premini.

Dr`avi Na teritorijata na Sredna Amerika se oformeni pogolem broj dr`avi. Vo kontinentalniot del se nao|aat: Belise, Gvatemala, El Salvador, Kostarika, Meksiko, Nikaragva, Panama i Honduras. Site zaedno zafa}aat povr{ina od okolu 2,5 miliona km2, so okolu 150 milioni `iteli.

Pogolemi ostrovski dr`avi se: Bahamskite Ostrovi, Dominikanska Republika, Jamajka, Kuba, Portoriko (SAD), Trinidad-Tobago i Haiti, koi zafa}aat povr{ina od okolu 230 000 km2, so okolu 40 milioni `iteli.

Drugite dr`avi, koi, glavno, se nao|aat na ostrovite Mali Antili, se: Aruba (Hol.), Antigva-Barbuda, Angila (VB), Barbados, Devstveni O. (SAD), Devstveni O. (VB), Gvadelup, Grenada, Dominika, Martinik (Fr.), Sent KitsNevis, Sent Lusija, Sent Vinsent-Grenadini, Monserat (VB) i Holandski Antili. Site zafa}aat nezna~itelna povr{ina od 7 846 km2 i imaat okolu 2,2 miliona `iteli.

ZNAME

GLAVEN GRAD

DR@AVA

» Kakva e geografskata polo`ba na Sredna Amerika? » Koi dr`avi se nao|aat vo kontinentalniot del na Sredna Amerika? » Koi se ostrovskite dr`avi na Golemite Antili? » Vrz osnova na podatocite vo tabelata, ka`i koi se glavnite gradovi na dr`avite vo Sr. Amerika? » Uo~i koi dr`avi se najgolemi po povr{ina i po broj na `iteli!

POVR[INA NASELENIE vo km2 (OON 2009)

BELISE

Belmopan

22 970

322 000

GVATEMALA

Gvatemala

108 900

14 027 000

EL SALVADOR

San Salvador

21 040

6 163 000

KOSTARIKA

San Hose

51 090

4 579 000

MEKSIKO

Meksiko

1 967 140

107 550 000

NIKARAGVA

Managva

129 490

5 743 000

PANAMA

Panama

77 080

3 454 000

HONDURAS

Tegusigalpa

112 090

7 466 000

2 489 800

149 304 000

VKUPNA POVR[INA KONTINENTALNO-PRIMORSKI ZEMJI

BAHAMSKI O.

Naso

13 962

342 000

DOMINIKANSKA R.

Santo Domingo

48 730

10 090 000

JAMAJKA

Kingston

10 990

2 719 000

KUBA

Havana

114 530

11 204 000

KAJMANSKI OSTROVI (VB)

Xorxtaun

197

56 000

PORTORIKO (SAD)

San Huan

8 746

3 982 000

TRINIDAD-TOBAGO

Port-of-Spejn

4 824

1 339 000

HAITI

Port-o-Prens

27 750

10 033 000

229 729

39 765 000

VKUPNA POVR[INA OSTROVSKI ZEMJI

VI. NASELENIE I REGIONALNA PODELBA NA AMERIKA

Naselenie Vo Sredna Amerika `iveat okolu 191 milion `iteli.

Naselenieto, glavno, e razmesteno vo kontinentalno-primorskite zemji (osobeno vo Meksiko) i vo ostrovskite dr`avi na Golemite Antili. Vo drugite ostrovski dr`avi (na Malite Antili) goleminata na teritorijata i brojot na naselenieto se nezna~itelni i se dvi`at od nekolku iljadi do nekolku stotini iljadi.

PRA[AWA

RE^NIK NA POIMI OSTROVSKA ZEMJA – dr`ava {to se prostira na ostrov/i.

KONTINENTALNO-OSTROVSKA ZEMJA – dr`ava {to so svojata teritorija se prostira i na kontinentalni i na ostrovski teritorii.

79

SREDNA (CENTRALNA) AMERIKA

VI. NASELENIE I REGIONALNA PODELBA NA AMERIKA

DOZNAJ POVE]E Sombrero e karakteristi~na {apka {to ja nosi meksikanskoto naselenie. Mo{ne e {iroka, ~esto e interesno ukrasena i slu`i za za{tita od visoki temperaturi i od zra~ewa.

Sombrero

Goveda

[irewe na aglomeracijata Siudad Meksiko

80

MEKSIKO Meksiko se nao|a vo jugozapadniot del na Severna Amerika. Zafa}a povr{ina od 1 967 140 km2. Se grani~i so SAD na sever i so Belize i Gvatemala na jug. Izleguva na bregovite na Meksikanskiot Zaliv na istok i na Tihiot Okean na zapad.

Pogolemiot del od teritorijata e planinski – Meksikanskite Kordiljeri, koi se sostojat od dva planinski venca, i toa: Siera Madre Oriental na istok i Siera Madre Oksidental na zapad. Vo primorskite delovi se nao|aat ramni~arski teritorii. Poluostrovot Jukatan e celosno ramni~arski.

Klimata e tropska, kon sever preminuva vo suptropska i e mnogu zavisna od reljefot. Temperaturata se dvi`i od 10 do 30oS preku godinata. Vrne`ite iznesuvaat od 100-200 mm na sever do 2 000-3 000 mm na jug.

Meksiko ima okolu 107 milioni `iteli, so okolu 55 `iteli na km2 i visok priroden prirast od 28 promili.

Etni~kiot sostav go pravat Meksikanci, prete`no mestici. Oficijalen jazik e {panskiot. Prevladuva hristijanskata religija. Glaven grad e Meksiko, so okolu 9 milioni `iteli, a celata aglomeracija ima okolu 22 miliona `iteli i se smeta za eden od najgolemite gradovi vo svetot. Drugi pogolemi gradovi se Gvadalahara, Pueblo, Siudad Huares, Verakrus Akapulko, Monterej i drugi. Meksiko e federacija od 31 federalna dr`ava.

Siudad Meksiko

KUBA Kuba e ostrovska dr`ava vo Sredna Amerika. Zafa}a povr{ina od 114 530 km2. Reljefot e prete`no ramni~arski, a samo edna tretina e pod ridovi i planini. Klimata e tropska, so prose~na temperatura od 22 do 28oS i prose~ni vrne`i od 800 do 2 200 mm godi{no.

Kuba ima okolu 11 milioni `iteli, od koi okolu 98% se Kubanci. Oficijalen jazik e {panskiot. Glaven grad e Havana, so okolu 2,5 milioni `iteli. Od drugite gradovi popoznati se Santjago de Kuba, Gvantanamo, Santa Klara i drugi. Spored dr`avnoto ureduvawe, Kuba e republika.

Kuba, kako agrarno-industriska zemja so slabo razviena ekonomija, ima golemo proizvodstvo na {e}erna trska, tutun, oriz, limoni, portokali, kafe, manioka i drugo. Vo sto~arstvoto se razvieni govedarstvoto, sviwarstvoto i `ivinarstvoto.

Kuba raspolaga so rezervi na nikel, kobalt, mangan, `elezo, hrom i drugo. Najrazvieno e proizvodstvoto na {e}er i tutun, so pogolem broj fabriki za prerabotka na {e}ernata trska i tutunot. Ima relativno dobro razvien soobra}aj i potencijalen turizam.

PRA[AWA » Kade se nao|a Meksiko? » Kolkava povr{ina i kolku `iteli ima Meksiko? » Koi se najgolemite gradovi vo Meksiko? » Koja stopanska granka e najrazviena vo Meksiko? » Kakva dr`ava e Kuba? » [to najmnogu se proizveduva vo Kuba i po {to e poznata vo svetot?

Tutun

[e}er i {e}erna trska

VI. NASELENIE I REGIONALNA PODELBA NA AMERIKA

Meksiko e industrisko-agrarna zemja. Vode~ko mesto vo ekonomijata ima prerabotkata na nafta i gas, proizvodstvoto na `iva, srebro, jaglen, `elezo, uran, zlato, olovo i drugo. Razvieni se petrohemiskata, hemiskata industrija i pretprijatijata na crnata i oboenata metalurgija. Vo selskoto stopanstvo prevladuva odgleduvaweto na p~enka, p~enica, oriz, kafe, grav i {e}erna trska. Bidej}i 50% od zemji{teto e pod pasi{ta, razvieno e sto~arstvoto – goveda, ovci i kozi i proizvodstvoto na meso i ko`i. Soobra}ajot i turizmot se relativno dobro razvieni.

Havana

81

SREDNA (CENTRALNA) AMERIKA

VI. NASELENIE I REGIONALNA PODELBA NA AMERIKA

RAZGOVOR » Gledaj}i ja kartata na Sredna Amerika, utvrdi {to e najzabele`livo! » Kakvi dr`avi ima vo Sredna Amerika?

Vulkanot Popokatepetl

KARAKTERISTI^NI PODRA^JA VO SREDNA AMERIKA Sredna Amerika se odlikuva so pogolem broj geografski podra~ja i objekti. Najkarakteristi~ni se: – Meksikanskiot Zaliv, – Panamskiot Kanal, – karipskite ostrovi Golemi i Mali Antili.

Meksikanskiot Zaliv Meksikanskiot Zaliv e del od Atlantskiot Okean, koj se nao|a pokraj jugoisto~niot breg na Severna Amerika. Ima povr{ina od okolu 1,5 milion i km2. Se odlikuva so niski peso~ni bregovi, so mnogu primorski ezera – laguni. Vo Meksikanskiot Zaliv se vlevaat rekite Misisipi i Rio Grande. Prose~nata temperatura na vodata e okolu 25OS. Ima pove}e od 35% salinitet. Od Meksikanskiot Zaliv te~e Golfskata morska struja, koja preku Atlantikot stignuva do bregovite na Zapadna Evropa. Glavni pristani{ta se gradovite Wu Orleans vo SAD, Verakrus vo Meksiko, Havana vo Kuba i drugi.

Panamski Kanal Panamskiot Kanal e izgraden vo 1914 godina na najtesniot i najniskiot provlak me|u Severna i Ju`na Amerika, taka {to so ploven pat se spojuvaat Tihiot i Atlantskiot Okean. Dolg e 81 km, {irok e 90-350 m i

Laguna

RE^NIK NA POIMI KONTINENTALNA ZEMJA – dr`ava {to nema izlez na more.

PRIMORSKA ZEMJA – dr`ava {to se nao|a na kontinentalnite delovi od kopnoto i izleguva na more.

82

Meksikanskiot Zaliv

dlabok e 11 m. Ima golemo me|unarodno zna~ewe za vodniot soobra}aj, za prenos na stoki. So sistem na vodni komori, brodovite vo kanalot se iska~uvaat na 26 m.n.v.

PRA[AWA

Panamskiot Kanal

Karibi Karibi e popularno ime za grupata ostrovi vo Karipskoto More. Takvi se grupite ostrovi Golemi Antili i Mali Antili. Vo grupata Golemi Antili se vbrojuvaat ostrovite Kuba, Hispaniola, Jamajka i Portoriko, a vo grupata Mali Antili se nao|aat pogolem broj ostrovi mali po povr{ina.

Krokodil Tapir

ZADA^I

Ostrovite Golemi Antili

VI. NASELENIE I REGIONALNA PODELBA NA AMERIKA

» Koi geografski objekti vo Sredna Amerika se pokarakteristi~ni? » Opi{i kakov e Meksikanskiot Zaliv! » Od kade poteknuva toplata Golfska morska struja, koja preku Atlantskiot Okean stignuva do Evropa? » Koi se pogolemi ostrovi vo Sredna Amerika? » Koi se pogolemite gradovi i pristani{ta okolu Meksikanskiot Zaliv? » [to se slu~i vo Haiti vo 2010 g.?

» Na karta identifikuvaj gi dr`avite, ostrovite i glavnite gradovi vo Sredna Amerika! » Na Internet razgledaj so kakvi geografski osobenosti se odlikuvaat dr`avite vo Sredna Amerika!

83

JU@NA AMERIKA

VI. NASELENIE I REGIONALNA PODELBA NA AMERIKA

PREGLED NA DR@AVITE VO JU@NA AMERIKA

84

Bogota – glaven grad na Kolumbija

DOZNAJ POVE]E Kolumbija e edna od pogolemite dr`avi vo Ju`na Amerika, koja zafa}a povr{ina od 1,14 milioni km2.

Vo nea `iveat okolu 45 milioni `iteli. Zafa}a del od planinskiot venec Andi. Zapadno i isto~no od niv se prostiraat nizini, koi pokraj bregot na Tihiot Okean se pomali, no na istok kon Amazonija se prostrani. Klimata e ekvatorska i subekvatorska, so prose~na temperatura od okolu 25oS. Oficijalen jazik e {panski.

Glaven grad e Bogota so okolu 7 milioni `iteli.

Kolumbija se odlikuva so agrarno-industrisko stopanstvo. Raspolaga so golemi koli~estva nafta i jaglen. Od industrijata najrazvieni se petrohemiskata, metalurgijata, tekstilnata, tutunskata i drugi. Od zemjodelstvoto glavni proizvodi se kafe, pamuk, tutun, oriz, {e}erna trska p~enka i drugo.

Geografska polo`ba i prirodni odliki Ju`na Amerika e poseben kontinent, koj me|u Tihiot i Atlantskiot Okean se prostira od Panamskiot Kanal na sever do Ognena Zemja na jug. Na nego markantni reljefni celini se planinite Andi, Brazilskata Visoramnina i ramnicite Amazonija i Gran ^ako. Preku ovoj kontinent pominuva ekvatorot, poradi {to se sre}avaat pove}e klimatski pojasi. Za koi klimatski pojasi stanuva zbor? Ju`na Amerika e ne{to poizoliran i pooddale~en kontinent od drugite.

Lima – glaven grad na Kolumbija

RAZGOVOR » Kade se nao|a Brazil? » Koi drugi dr`avi se nao|aat vo Ju`na Amerika? » Spored {to se se}ava{ na dr`avite {to se nao|aat vo Ju`na Amerika?

DOZNAJ POVE]E ZNAME

DR@AVA

GLAVEN GRAD

POVR[. vo km2

NASELENIE (OON 2009)

ARGENTINA

Buenos Aires

2 777 410

40 134 000

BOLIVIJA

Sukre; La Pas

1 098 600

9 879 000

BRAZIL

Brazilija

8 547 400

192 180 000

VENECUELA Karakas

912 050

28 585 000

GVAJANA

Xorxtaun

215 080

762 000

EKVADOR

Kito

272 050

14 094 000

1 141 800

45 218 000

406 750

6 349 000

1 285 200

29 132 000

KOLUMBIJA Bogota PARAGVAJ

Asunsion

PERU

Lima

SURINAM

Paramaribo

163 820

520 000

URUGVAJ

Montevideo

175 020

3 361 000

FR. GIJANA

Kaen

83 530

187 000

^ILE

Santjago

755 480

17 004 000

17 834 190

387 405 000

U~enicite ne se obvrzani da gi u~at podatocite na pamet

Peru se nao|a vo zapadnite delovi na Ju`na Amerika. Ima povr{ina od 1,28 miliona km2 i okolu 30 milioni `iteli.

Pogolemiot del od teritorijata e planinski sprema Tihiot Okean, a del se nizini sprema Amazonija. Klimata e ekvatorska. Ima pustinski odliki vo krajbre`jeto na Tihiot Okean.

Glaven grad e Lima.

Peru e industrisko-agrarna zemja, so razvieno rudarsko proizvodstvo na cink, srebro, `elezo, mangan, volfram, zlato, bakar, fosfati i drugo. Ima razviena metalurgija, petrohemiska industrija, brodarstvo, industrija za celuloza i hartija, prehranbena industrija i drugo. Vo zemjodelskiot sektor se proizveduvaat {e}erna trska, pamuk, p~enka, oriz, kafe, kompir, tutun i dr.

Se odgleduvaat goveda, ovci i lami. Ima razvien ribolov.

VI. NASELENIE I REGIONALNA PODELBA NA AMERIKA

Dr`avi Kontinentot Ju`na Amerika e podelen na pove}e dr`avi.

Karakteristi~no e toa {to, so isklu~ok na Bolivija i Paragvaj, koi se kontinentalni dr`avi, site dr`avi izleguvaat na more. Takvi se: Argentina, Bolivija, Brazil, Venecuela, Gvajana, Ekvador, Kolumbija, Paragvaj, Peru, Surinam, Urugvaj, Francuska Gijana i ^ile.

Vo Ju`na Amerika `iveat okolu 390 milioni `iteli.

Najgolemi dr`avi po povr{ina se Brazil i Argentina, koi opfa}aat 63,5% od kontinentot i vo niv `iveat okolu 60% od naselenieto.

85

JU@NA AMERIKA

VI. NASELENIE I REGIONALNA PODELBA NA AMERIKA

RAZGOVOR

86

» Koi od dr`avite {to se nao|aat vo Ju`na Amerika se najgolemi? » Koj e najpoznat, grad vo Ju`na Amerika?

GEOGRAFIJA NA BRAZIL I NA ARGENTINA BRAZIL Priroda. Brazil gi zafa}a centralnite i isto~nite delovi na Ju`na Amerika. Zafa}a povr{ina od 8 547 400 km2. Glaven grad e Brazilija. Se grani~i so devet dr`avi i edna zavisna teritorija. Pronajdi gi dr`avite so koi se grani~i Brazil!

Centralnite i ju`nite delovi ja so~inuvaat Brazilskata Visoramnina, a na sever e Amazonskata Nizina. Klimata na severozapad e ekvatorska i vla`na, a na jugoistok suptropska. Glavni reki se Amazon, San Francisko i Parana.

Amazonskata Nizina e pokriena so tropski pra{umi. Na visoramninite i vo nizinite na jug se prisutni povr{ini pod visoki trevi – kamposi i obrabotlivi povr{ini.

Brazilija

Planta`a so kafe

PRA[AWA » Kolkava povr{ina zafa}a Brazil? » [to e karakteristi~no za teritorijata na Brazil? » Koi se najgolemite reki vo Brazil? » [to e karakteristi~no za naselenieto vo Brazil? » Koi vidovi industrija se razvieni? » [to se proizveduva od zemjodelskite proizvodi?

Rio de @aneiro

Naselenie. Brazil ima okolu 192 milioni `iteli.

Naselenieto go so~inuvaat doselenici od Evropa, prete`no Portugalci. Spored etni~kiot sostav, denes pove}e od 95% od Brazilcite se mestici, mulati i zambosi. Tie ispovedaat hristijanska religija. Gradskoto naselenie e okolu 70%.

Glavno e razmesteno vo primorjeto na Atlantskiot Okean.

Najpoznati se gradovite Resife, Salvador, Rio de @aneiro, San Paulo, Portu Alegre i drugi. Brazil e podelen na 26 sojuzni dr`avi.

ARGENTINA Priroda. Argentina se nao|a vo ju`nite delovi na Ju`na Amerika. Na sever se grani~i so Bolivija i so Paragvaj, na severoistok so Brazil, na istok so Urugvaj i so Atlantskiot Okean, a na zapad so ^ile. Zafa}a povr{ina od 2 777 410 km2. Glaven grad e Buenos Aires. Golem del od teritorijata e pokrien so ramnici, kako {to se: ramnicata Gran ^ako na sever, pore~jeto na Parana i Urugvaj, Laplatskata Nizina i Patagoniskoto Plato na jug. Na zapad postepeno se izdigaat Andite. Klimata vo Argentina ja so~inuvaat pove}e klimatski tipovi. Na Andite e prisutna planinska klima. Vo ramnicata Gran ^ako ima suptropska klima, vo Laplatskata Nizina e umereno kontinentalna, a na jug vo Patagonija i na Ognena Zemja ima kontinentalna klima.

Najzna~ajni reki vo Argentina se Parana, Rio Salado i Urugvaj.

Naselenie. Naselenieto, glavno, go so~inuvaat {panski doselenici od Evropa. Del od naselenieto se mestici i Indiosi. Ima okolu 40 milioni `iteli. Gustinata na naselenost e najgolema vo Laplatskata Nizina. Pogolemi gradovi se Buenos Aires, Rosario i Kordoba.

Stopanstvo. Argentina e industrisko-agrarna zemja.

Najgolem del od naselenieto se zanimava so zemjodelstvo i so sto~arstvo. Glavno se odgleduvaat p~enica i p~enka, a od industriskite kulturi: len, son~ogled, {e}erna trska, pamuk, tutun, oriz, ~aj, vinova loza i drugo. Se odgleduvaat goveda i ovci, taka {to ima razviena prehranbena industrija, industrija za ko`i i tekstilna industrija. Raspolaga i eksploatira nafta, zemjen gas, `elezna ruda, uran, volfram, olovo, cink i drugo. Najrazvieni se metalurgijata, ma{inskata, elektrotehni~kata, hemiskata industrija i drugi. Glavno morsko pristani{te e Buenos Aires.

Fudbalski natprevar me|u Brazil i Argentina

PRA[AWA » Kade se nao|a Argentina i kolkava povr{ina zafa}a? » Koi teritorii se izdvojuvaat kako posebni celini vo Argentina? » Kade e skoncentriran pogolemiot del od naselenieto vo Argentina? » Koi zemjodelski kulturi se najzastapeni vo Argentina? » Koja industrija e najrazviena vo Argentina?

ZADA^A » Spored podatocite vo tabelata na strana 85, presmetaj gi gustinite na naselenost vo dr`avite vo Ju`na Amerika i, spored razmestenosta na golemite gradovi, utvrdi kade se `itelite najgusto naseleni!

VI. NASELENIE I REGIONALNA PODELBA NA AMERIKA

Stopanstvo. Spored stopanskiot razvoj, Brazil e industriska i agrarna zemja. Od rudnite bogatstva ima `elezo, mangan, boksit, nafta i drugo. Spored toa, ima razviena metalurgija, ma{inska industrija, drvna i industrija za celuloza i hartija, prehranbena i tekstilna industrija. Najpoznati industriski centri se primorskite gradovi.

Golem del od naselenieto se zanimava so zemjodelstvo.

Najmnogu se odgleduvaat kafe, kakao, {e}erna trska i drugo, a vo ju`nite delovi se odgleduvaat limoni, portokali, gradinarski kulturi, `itni kulturi, osobeno p~enica i p~enka. Vo sferata na sto~arstvoto najmnogu se odgleduvaat goveda, ovci i sviwi.

Buenos Aires

87

JU@NA AMERIKA

VI. NASELENIE I REGIONALNA PODELBA NA AMERIKA

RAZGOVOR Âť Vrz osnova na dosega{nite znaewa za Ju`na Amerika, za koi geografski prostori i objekti vo nea smeta{ deka se osobeno karakteristi~ni?

Ju`na Amerika e kontinent so specifi~ni reljefni, klimatski i hidrografski prostorni celini i objekti. Od niv se izdvojuvaat: Andite, Amazonskata Nizina, pustinata Atakama, zalivot La Plata i drugi.

Andi Delot od Kordiljerite {to kako planinski venec se prostira pokraj tihookeanskiot breg vo Ju`na Amerika se narekuva Andi (bakarni planini). Andite se planinski venec dolg okolu 9 000 km. Pogolem broj vrvovi dostignuvaat do okolu 7 000 m.n.v. Najvisok vrv e Akonkagva 6 962 m. Strmno se spu{taat kon Tihiot Okean, a postepeno kon vnatre{nosta na kontinentot. Bidej}i se prostiraat vo razli~ni klimatski pojasi, sne`nata granica vo tropskite predeli e na okolu 6 000 m, a na Ognena Zemja – na okolu 600 m. Andite se odlikuvaat so golemi rudni bogatstva. Tie pretstavuvaat

Andite

88

KARAKTERISTI^NI PODRA^JA VO JU@NA AMERIKA

Pejza` od Amazonija

mladi vene~ni planini. Se sostojat od nekolku paralelni planinski venci, i toa: isto~ni, centralni, zapadni i primorski – me|u koi se nao|aat dlaboki potolini i prostrani visoramnini i platoa. Karakteristi~en e vnatre{niot zatvoren sliv na basenot na ezeroto Titikaka.

Na Andite ima ~esti zemjotresi i vulkanska aktivnost.

Andite se bogati so bakar, kalaj, olovo, cink, volfram, srebro, zlato, platina i drugi rudi.

Atakama Atakama e pustina vo Ju`na Amerika {to se prostira okolu 1 000 km pokraj bregot na Tihiot Okean vo severnite delovi na ^ile. Spa|a vo takanare~enite primorski pustini, koi se formiraat vo tropskite predeli na zapadnite bregovi na kontinentite. Delumno e pesokliva, a delumno kamenita pustina. Godi{nite koli~estva vrne`i se pod 50 mm. Temperaturite ne se mnogu visoki i se dvi`at okolu 20OS vo januari. Rastitelniot i `ivotinskiot svet se siroma{ni. Na bregot na moreto se javuvaat golemi kolonii na ptici.

La Plata Zalivot La Plata vo Argentina e eden od najgolemite estuari vo svetot, koj nastanuva po spojuvaweto na rekite Parana i Urugvaj. Ima oblik na inka {to se {iri od okolu 50 km na spojot na dvete reki do okolu 250 km na Atlantskiot Okean. Vo zalivot La Plata se smesteni nekolku pogolemi gradovi, kako {to se Buenos Aires i La Plata vo Argentina i Montevideo vo Urugvaj.

» Koi geografski prostorni celini se karakteristi~ni za Ju`na Amerika? » Opi{i kakov e planinskiot masiv Andi! » [to e karakteristi~no za Amazonija? » [to e i kade se nao|a Atakama? » [to znae{ za zalivot La Plata i za Laplatskata Nizina?

Pustinata Atakama

Zalivot La Plata

VI. NASELENIE I REGIONALNA PODELBA NA AMERIKA

Amazonija Amazonija se narekuva prostranata ramnica vo slivot na rekata Amazon so pritokite. Zafa}a povr{ina od okolu 5 milioni km2. Se prostira od podno`jeto na Andite do Atlantskiot Okean, so nadmorska viso~ina do okolu 200 m. Isprese~ena e so gusta re~na mre`a. Poradi visokite godi{ni temperaturi (24-28OS) i golemite koli~estva vrne`i (1 500-3 000 mm), vo Amazonija se razvieni gusti, prostrani, zeleni i te{ko proodni {umi, nare~eni selvasi.

Amazonija e retko naselena. Glavni soobra}ajnici se rekite.

PRA[AWA

ZADA^A RE^NIK NA POIMI AMAZONIJA – prostrana ramnica vo slivot na rekata Amazon so pritokite.

ATAKAMA – pustina vo Ju`na Amerika {to se prostira okolu 1 000 km pokraj bregot na Tihiot Okean vo severnite delovi na ^ile.

» Na karta na Ju`na Amerika pronajdi gi i pokonkretno razgrani~i gi karakteristi~nite podra~ja na kontinentot! Pokraj toa, sogledaj so koi osobenosti se odlikuvaat istite podra~ja!

89

PRA[AWA OD TEMITE 4, 5 I 6

VI. NASELENIE I REGIONALNA PODELBA NA AMERIKA

TEMA 4

90

» Kakva e geografskata polo`ba na Severna Amerika? » Kolkavi se povr{inata i brojot na `iteli vo Severna Amerika? » Koj ja otkril Severna Amerika bez da znae deka e nov kontinent? » Koi se i kakvi se mladite veri`ni planini vo Severna Amerika? » Koi se najgolemite zalivi, poluostrovi i ostrovi? » Koi klimatski pojasi se prisutni vo Severna Amerika? » Koi klimatski tipovi se karakteristi~ni za severnoamerikanskiot kontinent? » [to e tornado i kade se javuva vo Severna Amerika? » Na kolku slivovi pripa|a teritorijata na Severna Amerika i koi se tie? » Koi pogolemi reki se vlevaat vo Atlantskiot Okean? » [to e karakteristi~no za Golemite Ezera vo Severna Amerika? » [to e tundra i kade e rasprostraneta vo Severna Amerika? » Koi `ivotinski vidovi se zastapeni vo Severna Amerika?

TEMA 5 » Od kade do kade se prostira Ju`na Amerika? » Kolku e golema Ju`na Amerika spored povr{inata i spored brojot na naselenieto? » Kako se odvivala kolonizacijata na Ju`na Amerika? » Opi{i gi planinite Andi! Vo koja grupa planini spa|aat Andite? » Koja reka te~e niz Amazonskata Nizina i kakvi {umi se razvieni vo nea? » Koi klimatski pojasi se prisutni vo Ju`na Amerika? » Kakvi klimatski tipovi se sre}avaat vo Ju`na Amerika?

» Kon koi slivovi gravitiraat vodite od Ju`na Amerika? » Koi se najpoznatite reki vo Ju`na Amerika? » Opi{i ja rekata Amazon! Kakva e re~nata mre`a vo Amazonija? » Koe e najpoznatoto ezero na Andite? » Koi se vegetaciskite pojasi vo Ju`na Amerika? » [to se pampasi i kade se prostiraat vo Ju`na Amerika?

TEMA 6 » Koi narodi `iveele vo Amerika pred doseluvaweto na naselenie od Evropa? » Kade se odvivale naseluvaweto i kolonizacijata na [pancite i na Portugalcite? » Koi teritorii vo Severna i vo Ju`na Amerika denes se najgusto naselenite? » [to se mulati, {to se mestici, a {to se zambosi? » Kako se deli Amerika geografski, a kako regionalno? » Kako se deli teritorijata na SAD spored reljefot? » Koi industriski granki se najrazvieni vo SAD? » Kakva e geografskata polo`ba na Kanada? » Koi se pokarakteristi~nite hidrografski objekti (reki, ezera, zalivi i sl.)? » Kade vo Severna Amerika se javuva koncentracija na golemi gradovi? » Kakva e geografskata polo`ba na Sredna Amerika? » Koi dr`avi se nao|aat vo kontinentalniot del na Sredna Amerika? » Koi se ostrovskite dr`avi na Golemite Antili? » Kolkava povr{ina i kolku `iteli ima Meksiko? » Kakva dr`ava e Kuba? » Kade se nao|a Brazil? » Kade se nao|a Argentina i kolkava teritorija zafa}a?

TEMI I SODR@INI VII. GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA

AVSTRALIJA SO OKEANIJA

‡ AVSTRALIJA – PRIRODNO-GEOGRAFSKI I SOCIOEKONOMSKI ODLIKI ‡ OKEANIJA ‡ GEOGRAFSKI ODLIKI ‡ REGIONALNA PODELBA I PREGLED PO DR@AVI

Povr{ina:

7 682 560 km2 Naselenie:

22 076 000 `.

Glaven Grad:

AVSTRALIJA, PRIRODNO-GEOGRAFSKI I SOCIOEKONOMSKI ODLIKI

VII. GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AVSTRALIJA SO OKEANIJA

Kanbera

RAZGOVOR » Kade ima kenguri? » Koj e najoddale~en kontinent od Evropa?

Pustina vo Avstralija

Earsova Karpa (Uluru)

Avstralija nema premnogu razgraneta bregova linija.

Pogolemi zalivi se Karpentariskiot Zaliv na sever i Golemiot Avstraliski Zaliv na jug.

Avstralija se odlikuva so nisko i zaramneto zemji{te i prete`no niski planini.

Isto~na Avstralija ja karakteriziraat Golemite Razvodni Planini i Avstraliskite Alpi, so najvisok vrv na kontinentot, Ko{}u{ko, visok 2 234 m.

Melburn

Sidnej

92

Prirodno-geografski odliki Avstralija e najmaliot kontinent, koj zafa}a povr{ina od okolu 7,7 milioni km2. Se nao|a na ju`nata polutopka.

Zaobikolen e so vodite na Indiskiot i na Tihiot Okean, a na sever – so Timorskoto i Arafurskoto More i so Toreskiot Protok. Najblizu e do jugoisto~na Azija, so koja se povrzuva preku niza ostrovi i moriwa. Od drugite kontinenti, osven od Azija, e zna~itelno oddale~en (pove}e od 10 000 km).

PRA[AWA » Kakvi se reljefot i bregovata razgranetost na Avstralija i koi zalivi se pogolemi? » Koi pustini se nao|aat vo Avstralija i vo koj del od kontinentot? » Kakva e hidrografijata na Avstralija? » Kolku `iteli ima Avstralija i od kade e nivnoto poteklo? » Kakva e stopanskata razvienost na Avstralija?

Evkaliptus

Naselenie Avstralija ima okolu 20,5 milioni `iteli. Naselenieto go pravat, glavno, doselenici od Evropa i od Azija. Stanuva zbor za pretstavnici na pove}e od 80 narodi. Oficijalen jazik e angliskiot. Pogolemiot del od `itelite se hristijani. Vo gradovite `iveat 80% od naselenieto. Najva`ni naselbi se gradovite Sidnej, Melburn, Adelaid, Brizbejn i Pert. Glaven grad e Kanbera.

Stopanstvo Avstralija e visokorazviena industrisko-agrarna zemja.

Ima golemi rezervi na energetski i mineralni surovini: `elezo, uran, mangan, jaglen, nafta, zemjen gas, boksit, zlato i drugi. Silno se razvieni metalurgijata, hemiskata, elektrotehni~kata, tekstilnata, avtomobilskata, elektronskata, prehranbenata industrija i drugi. Se odlikuva so razvieno zemjodelsko proizvodstvo. Ima vode~ko mesto vo sto~arskoto proizvodstvo. Glavno se odgleduvaat goveda i ovci. Pretstavuva golem izvoznik na sto~arski proizvodi. Najgolemi pomorski i vozdu{ni pristani{ta se Sidnej, Melburn i Pert.

Koali

Kenguri Aborixin

VII. GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AVSTRALIJA SO OKEANIJA

Centralna Avstralija e pretstavena so golemata Avstraliska Nizina, koja se nao|a me|u Karpentariskiot i Golemiot Avstraliski Zaliv.

Zapadna Avstralija zafa}a prostrani ridsko-planinski masivi i pustini. Takvi se: Hamerzli, Mazgrev i Mekdonaldovite Planini i Golemata Peso~na Pustina, Golemata Viktoriina Pustina, Gibsonovata Pustina i drugi.

Klimata vo Avstralija e raznovidna. Na sever vladee tropska klima.

Centralnite i zapadnite delovi na kontinentot se suvi, so pustinska klima.

Jugoisto~nite delovi se suptropski i umereni, so dovolno koli~estva vrne`i.

Hidrografijata na Avstralija e siroma{na. Poradi propustlivoto zemji{te i nedovolno koli~estvo vrne`i, rekite vo Avstralija se malobrojni. Najpoznati se Mari i Darling vo jugoisto~na, a Flinders vo severna Avstralija.

Site drugi reki se so kusi i povremeni tekovi. Se vlevaat vo moriwata i vo okolu 700 soleni ezera {to se nao|aat niz cela Avstralija.

Od florata ima tropski {umi, evkaliptusi, trevni oblasti – stepi, kaktusi i drugo. Faunata ja pravat specifi~nite `ivotni torbari, kako {to se kenguri i koali, potoa divoto ku~e dingo, razni vle~ugi, pticite emu i drugi.

ZADA^A » Na karta na Avstralija pronajdi gi zalivite, planinite, pustinite i pogolemite gradovi!

93

VII. GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AVSTRALIJA SO OKEANIJA

OKEANIJA - GEOGRAFSKI ODLIKI

94

RAZGOVOR » Dali si slu{nal/a za Okeanija? » [to pretstavuva Okeanija? » Kade se nao|a?

Okeanija e zaedni~ko ime za nekolku grupi ostrovi vo vodite na Tihiot Okean. Tie se: – Melanezija, – Mikronezija, – Polinezija i – Nov Zeland.

Melanezija Melanezija gi opfa}a ostrovite {to se nao|aat severoisto~no od Avstralija. Vo ovaa grupa najgolemi se ostrovite Nova Gvineja (prete`no planinski, dostignuva blizu 5 000 m.n.v., podelen na Indonezija i Papua Nova Gvineja), Nova Britanija, Nova Kaledonija, Salomonovite Ostrovi, Vanuatu (Novi Hebridi) i drugi.

Port Morzbi

DOZNAJ POVE]E Papua Nova Gvineja se nao|a na isto~nata strana na ostrovot Nova Gvineja. Ima povr{ina od 462 840 km2 i ima okolu 7 milioni `iteli. Niz ostrovot se prostira planinski venec, ili Centralniot Masiv, ~ij najvisok vrv e Maunt Vilhelm 4 509 m. Glaven grad e Port Morzbi. Papua Nova Gvineja e slabo razviena agrarna zemja.

Mikronezija Mikronezija zafa}a grupa mali ostrovi {to se nao|aat severoisto~no od Melanezija. Vo ovoj del pokarakteristi~ni se Marijanskite, Mar{alskite, Karolinskite i Kiribati (Gilbertovite) Ostrovi. Golem broj od niv se koralni ostrovi.

Polinezija Polinezija opfa}a golem broj ostrovi i ostrovski grupi vo Tihiot Okean. Vo Polinezija najpoznati se Havajskite Ostrovi, Bo`i}niot Ostrov, Kukovite Ostrovi i ostrovite Tuamotu i drugi.

» Kako se deli Okeanija? » Koi ostrovi spa|aat vo grupata Melanezija? » Koi ostrovi ja so~inuvaat Mikronezija? » Koi ostrovi se vbrojuvaat vo Polinezija? » Kakov e reljefot na Nov Zeland? » So kakva klima se odlikuvaat Novozelandskite Ostrovi? » Ekonomski, vo koi zemji se vbrojuva Nov Zeland?

Koralen ostrov

Vulkan vo Nov Zeland

Nov Zeland se odlikuva so suptropska klima na Severniot i so umerena klima na Ju`niot Ostrov. Najnaseleni se ostrovite Nova Gvineja i Nov Zeland.

Stopanski najrazvien e Nov Zeland. Toj se smeta za visokorazviena industrisko-agrarna zemja, so razvieni te{ka i lesna industrija i visokomehanizirano zemjodelsko proizvodstvo.

ZADA^A » Na geografska karta vnimatelno razgledaj gi ostrovite i ostrovskite grupi {to ja so~inuvaat Okeanija!

VII. GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AVSTRALIJA SO OKEANIJA

Novozelandski Ostrovi Nov Zeland e posebna grupa ostrovi. Najgolemi se Severniot i Ju`niot Ostrov, koi prete`no se planinski.

Na Ju`niot Ostrov najvisokiot vrv Kuk dostignuva 3 764 m. Ostrovite imaat vulkanska aktivnost, gejziri i `e{ki mineralni vodi. Ovaa grupa $ pripa|a na dr`avata Nov Zeland.

Bidej}i pove}eto od ostrovite se nao|aat vo ekvatorskiot i na tropskiot pojas, klimata e prete`no tropska.

Temperaturite se relativno visoki i ima golema vla`nost.

Rekite se kusi i polnovodni. Ima razviena bujna tropska vegetacija. Ostrovite se odlikuvaat so mnogu peso~ni pla`i.

PRA[AWA

Velington

95

VII. GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AVSTRALIJA SO OKEANIJA

REGIONALNA PODELBA I PREGLED PO DR@AVI

96

RAZGOVOR » [to se korali? » Dali znae{ kako se narekuvaat koralnite ostrovi?

DOZNAJ POVE]E Vo Polinezija se nao|aat golem broj ostrovi i grupi ostrovi, od koi pogolemiot broj se mali po povr{ina.

Del od niv se proglaseni za posebni dr`avi, me|utoa del se pod uprava na nekoi od pogolemite dr`avi. Vo uloga na upravuva~i na ovie ostrovi se javuvaat Francija, Velika Britanija, SAD, Avstralija i Nov Zeland.

Okeanija, so regionalnata podelenost na Melanezija, Mikronezija, Polinezija i Nov Zeland, ima pogolem broj ostrovski dr`avi.

Melanezija gi opfa}a dr`avite i teritoriite: Vanuatu, Nova Kaledonija, Papua Nova Gvineja, Solomonovi Ostrovi, Fixi i Norfok.

Mikronezija gi opfa}a dr`avite i teritoriite: Guam, Kiribati, Mar{alski Ostrovi, Nauru, Severni Marijanski Ostrovi, Federativni Dr`avi na Mikronezija.

Polinezija gi opfa}a: Samoa, Isto~na Samoa, Kukovi Ostrovi, Midvej, Niue, Pitkern, Tokelo, Tonga, Tuvalu, Valis-Futuna, Francuska Polinezija, Xonstaun.

Posebna grupa se ostrovite: Nov Zeland, Kokosovi Ostrovi i Bo`i}en Ostrov (Kiritimati).

Se zabele`uva deka, so isklu~ok na Nov Zeland i Papua Nova Gvineja, drugite dr`avi se nezna~itelni po povr{ina i po broj na `iteli. Del od niv se pod administrativna uprava na SAD, Velika Britanija, Francija, Avstralija i Nov Zeland.

PRA[AWA » Koi dr`avi se nao|aat vo Melanezija? » Koi dr`avi se vbrojuvaat vo Mikronezija? » Koi dr`avi se karakteristi~ni za Polinezija? » Pokraj Nov Zeland, koi drugi ostrovi se vo blizina na ovaa grupa? » Vo koja grupa ostrovite se najgolemi po povr{ina i po broj na `iteli?

Koralni grebeni i nivniot `iv svet

ZNAME

GLAVEN GRAD

DR@AVA NOV ZELAND

Velington

KOKOSOVI OSTROVI

Bantam Vilix

BO@I]EN OSTROV

Fling Fi{ Kouv

NASELENIE (OON 2009)

270 550

4 316 000

14

1 150

135

3 000

540 506

8 545 600

VANUATU

Port Vila

12 190

240 000

NOVA KALEDONIJA (FR.)

Numea

18 740

200 000

PAPUA NOVA GVINEJA

Port Morzbi

462 840

6 732 000

SOLOMONOVI OSTROVI

Honijara

28 380

523 000

FIXI

Suva

18 321

849 000

NORFOK

Kingston

35

1 600

3 269

566 000

Mikronezija GUAM (SAD)

Agawa

545

178 000

KIRIBATI

Bairiki

832

98 000

MAR[ALSKI OSTROVI

Maxuro

182

62 000

NAURU

Jaren/Makva

21

10 000

PALAU (BELAU)

Koror

491

20 000

SEVERNI MARIJANSKI OSTROVI (SAD)

Garapan

477

87 000

FEDERALNI DR@AVI MIKRONEZIJA

Palikir

721

111 000

8 529

520 950

Polinezija AMERIKANSKA SAMOA

Pago Pago

197

67 000

KUKOVI OSTROVI

Avarua

237

20 000

MIDVEJ (SAD)

-

5

500

NIUE

Alofi

259

1 500

PITKERN

Adamstaun

45

50

SAMOA

Apija

2 831

179 000

TOKELO

Fakaofo

10

1 200

TONGA

Nukualofa

748

104 000

TUVALU

Vajaku

26

10 000

VALIS-FUTUNA

Mata-Utu

274

15 300

FRANC. POLINEZIJA

Papet

3 894

300 000

XONSTAUN (SAD)

-

3

1 400

823 003

13 952 700

OKEANIJA (VKUPNO)

VII. GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AVSTRALIJA SO OKEANIJA

Melanezija

POVR[INA vo km2

U~enicite ne se obvrzani da gi u~at podatocite na pamet

97

VII. GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AVSTRALIJA SO OKEANIJA

PRA[AWA OD TEMA 7

98

TEMA 7 » Kakvi se reljefot i bregovata razgranetost na Avstralija i koi zalivi se pogolemi? » Koi pustini se nao|aat vo Avstralija i vo koj del od kontinentot? » Kakva e hidrografijata na Avstralija? » Kolku `iteli ima Avstralija i od kade e nivnoto poteklo? » Kakva e stopanskata razvienost na Avstralija? » Kako se deli Okeanija? » Koi ostrovi spa|aat vo grupata Melanezija?

» Koi ostrovi ja so~inuvaat Mikronezija? » Koi ostrovi se vbrojuvaat vo Polinezija? » Kakov e reljefot na Nov Zeland? » So kakva klima se odlikuvaat Novozelandskite Ostrovi? » Ekonomski, vo koi zemji se vbrojuva Nov Zeland? » Koi dr`avi se nao|aat vo Melanezija? » Koi dr`avi se vbrojuvaat vo Mikronezija? » Koi dr`avi se karakteristi~ni za Polinezija? » Pokraj Nov Zeland, koi drugi ostrovi se vo blizina na ovaa grupa? » Vo koja grupa ostrovite se najgolemi po povr{ina i po broj na `iteli?

TEMI I SODR@INI VIII. POLARNI OBLASTI ‡ ARKTIK (SEVEREN POL) ‡ GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI ‡ ANTARKTIK (JU@EN POL) ‡ GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI

ARKTIK (SEVEREN POL) – GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI RAZGOVOR

VIII. POLARNI OBLASTI

» Kako se narekuva oblasta okolu Severniot Pol? » Kakva e po boja polarnata me~ka? » Koi `ivotni vo polarnite predeli se koristat za vle~ewe sanki?

Irvasi

Eskimska naselba

100

Geografska polo`ba Arktik se narekuva severnata polarna oblast na Zemjata.

Gi opfa}a Severniot Leden Okean, ostrovite {to le`at vo nego i krajnite primorski delovi na Evroazija i Severna Amerika. Zafa}a teritorija od okolu 25 milioni km2, od koja tri pettini se vodni povr{ini.

Klima Klimata e polarna i surova. Vo zima temperaturata e okolu -40OS, a vo leto e 0-10OS. Vrne`ite se mali i vo vid na sneg. Temperaturata na vodata e okolu -1OS. Zatoa na povr{inata e zamrznata ili e so santi mraz.

Ku~iwa

Tundra

PRA[AWA

Severen Pol

Naselenost Arktikot e slabo naselen. Na nego se sre}avaat samo mali grupi Eskimi, koi se zanimavaat so ribolov i so odgleduvawe irvasi ‡ severni eleni.

Flora i fauna Kopnenite povr{ini bez mraz se pod tundra, kade {to opstojuvaat siroma{ni rastitelni vidovi li{ai, mov, retki trevi i nerazvieni vrbi. Morskiot svet, poradi razvien plankton, e bogat so razni vidovi ribi. Od krupnite `ivotni se zastapeni: mor`, foka, bela me~ka, polarna lisica, polaren zajak i razni ptici.

Polarna me~ka Arkti~ki buv

Polarna lisica

VIII. POLARNI OBLASTI

» [to e Arktik? » Kolkava povr{ina zafa}a arkti~kata regija i koi delovi gi opfa}a? » Kakvi se temperaturite na Arktikot? » Kakva e naselenosta na Arktikot i kako se narekuvaat lu|eto {to `iveat tamu? » [to ja so~inuva florata vo polarnite predeli? » Koi polarni `ivotni gi znae{? » Koja istra`uva~ka ekspedicija prva stignala na Severniot Pol?

Mor`

Istra`uvawa i stopanstvo Arktikot go istra`uvale pove}e istra`uva~i. Prva na Severniot Pol stignala istra`uva~kata ekspedicija na Robert Piri vo 1909 godina.

Utvrdeni se rudni bogatstva od jaglen, `elezo i oboeni metali. Preku Arktikot vodat najkusite vozdu{ni linii me|u Evroazija i Severna Amerika.

RE^NIK NA POIMI ARKTI^KA KLIMA – klimatski tip {to prevladuva na Arktikot, odnosno vo severnata polarna oblast. Se odlikuva so zimski temperaturi do -400S, so kusi leta, kade {to temperaturite se dvi`at od 0 do 100S.

ZADA^A » Ubavo razgledaj ja kartata na Severniot Pol i utvrdi koi geografski objekti se nao|aat vo ovoj prostor!

Zapi{i gi oddelno imiwata na ostrovite, poluostrovite, zalivite i moriwata!

101

ANTARKTIK (JU@EN POL) – GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI RAZGOVOR » [to e pingvin? » Kade `iveat pingvinite? » Zo{to polarnata me~ka ne mo`e da gi jade pingvinite? » Koj kontinent e nenaselen?

VIII. POLARNI OBLASTI

ZADA^I » Istra`uvaj i doznaj kolku ima i ~ii se istra`uva~kite stanici {to se locirani na Antarktikot! » Napi{i esej za toa {to bi istra`uval/a na Antarktikot koga bi bil/a ~len/ka na nekoja od istra`uva~kite ekipi!

Pejza` od Antarktikot Kit

102

Geografska polo`ba Antarktikot e kontinent {to se nao|a vo ju`nata polarna oblast na Zemjata. Zafa}a povr{ina od 13,2 milioni km2.

Najgolem del od kontinentot e pod mraz so debelina i do 4 000 m. Antarktikot od site strani e zaobikolen so vodite na Tihiot, Indiskiot i Atlantskiot Okean.

Reljef Reljefot na Antarktikot e prete`no planinski, so golemi nadmorski viso~ini. Okolu 65% od teritorijata se nad 2 000 m. Najvisok vrv e Visnon, so 5 140 m. Skoro vo sredinata na Antarktikot se nao|a Ju`niot Pol kade {to vo 1911 godina prv stignal Norve`anecot Roald Amundsen.

Klima Antarktikot se odlikuva so najsurova klima na Zemjata: temperaturite dostignuvaat do -88OS. Temperaturite preku celata godina se pod 0OS. Poradi surovata klima, silnite vetrovi, nepristapnite bregovi i mraznata pokrivka, Antarktikot se smeta za bez`ivotna ladna pustina.

Flora i fauna Edinstveno na Greamovata Zemja se prisutni nekoi li{ai i mov dodeka `ivotinskiot svet e poraznoviden i pobogat. Najkarakteristi~ni se pingvinite, koi `iveat vo kolonii vo krajbre`nite delovi na kontinentot. Za razlika od kopneniot del, vo vodite okolu Antarktikot `iveat razni morski `ivotni, a najkarakteristi~ni se kitovite.

PRA[AWA » Kade se nao|a Antarktikot? » Kakov e reljefot na Antarktikot? » Koj i koga stignal prv na Ju`niot Pol? » Kakva e klimata na Antarktikot? » Dali ima rastitelen svet na ovoj kontinent? » Koi se karakteristi~ni `ivotni za Antarktikot? » [to se lovi vo vodite okolu Antarktikot? » Kade ima lu|e na Antarktikot i so koja cel?

Pingvini

Istra`uva~ki stanici i stopanstvo Na Antarktikot se nao|aat nekolku desetini stanici vo koi se vr{at razni nau~ni istra`uvawa.

Utvrdeni se rezervi vo razni rudni nao|ali{ta (jaglen, `elezo, srebro, zlato, uranium i drugi), no ne se vr{i nivna eksploatacija.

Antarktikot e nadvor od svetskite soobra}ajni tekovi.

Roald Amundsen (1872-1928) e poznat norve{ki istra`uva~ na polarnite oblasti. Amundsen prv stignal na Ju`niot Pol na 14.12.1911 god. i ja odredil polo`bata na severniot magneten pol. Zaginal na Arktikot vo 1928 god. vo avionska nesre}a. Vo negova ~est vo blizina na Antarktikot edno od moriwata e nare~eno Amundsenovo More.

VIII. POLARNI OBLASTI

DOZNAJ POVE]E

Roald Amundsen

103

PRA[AWA OD TEMA 8 TEMA 8

VIII. POLARNI OBLASTI

» [to e Arktik? » Kolkava povr{ina zafa}a arkti~kata regija i koi delovi gi opfa}a? » Kakvi se temperaturite na Arktikot? » Kakva e naselenosta na Arktikot i kako se narekuvaat lu|eto {to `iveat tamu? » [to ja so~inuva florata vo polarnite predeli? » Navedi nekoi polarni `ivotni! » Koja istra`uva~ka ekspedicija prva

104

stignala na Severniot Pol? » Kade se nao|a Antarktikot? » Kakov e reljefot na Antarktikot? » Koj i koga stignal prv na Ju`niot Pol? » Kakva e klimata na Antarktikot? » Dali ima rastitelen svet na ovoj kontinent? » Koi se karakteristi~ni `ivotni za Antarktikot? » [to se lovi vo vodite okolu Antarktikot? » Kade ima lu|e na Antarktikot i so koja cel?

TEMI I SODR@INI XIX. ELEMENTI NA @IVOTNATA SREDINA ‡ PRIRODNI ELEMENTI NA @IVOTNATA SREDINA (VOZDUH, VODA, PO^VA, RASTITELEN I @IVOTINSKI SVET) ‡ ANTROPOGENI ELEMENTI NA @IVOTNATA SREDINA (NASELENIE, NASELBI, STOPANSTVO) ‡ ZAGADUVAWE I ZA[TITA NA @IVOTNATA SREDINA ‡ ZAGADUVAWE NA VOZDUHOT ‡ ZAGADUVAWE NA VODATA ‡ ZAGADUVAWE NA ZEMJI[TETO ‡ ZAGADUVAWE NA RASTITELNIOT I NA @IVOTINSKIOT SVET

PRIRODNI ELEMENTI NA @IVOTNATA SREDINA (VOZDUH, VODA, PO^VA, RASTITELEN I @IVOTINSKI SVET)

IX. ELEMENTI NA @IVOTNATA SREDINA

RAZGOVOR » [to di{eme? » [to pieme? » Kakvi treba da bidat vozduhot {to go di{eme, vodata {to ja pieme i hranata {to ja jademe? » [to e potrebno za da vireat rastenijata?

ZAPOMNI Bez vozduh, voda i hrana nema `ivot. Zatoa, ne gi zagaduvaj vozduhot, vodata i po~vata i ne gi zagrozuvaj rastenijata i `ivotnite! Gri`i se za site za da opstane{!

^ist vozduh

ZADA^A » Razmisluvaj kako bi se ~uvstvuval ~ovekot i kolku dolgo bi opstanal bez ~ist vozduh, voda i po~vi, kako osnova za opstanok na rastenijata i na `ivotnite.

Zapi{i gi tvoite gledi{ta!

106

Prirodni elementi na `ivotnata sredina se: – vozduh, – voda, – po~va, – rastitelen i `ivotinski svet.

Vozduh Vozduhot e gasovita materija. Se sostoi od azot (78%), kislorod (21%) i 1% se drugi materii – jagleroden dioksid, vodorod, helium, vodna parea i drugi. Vozduhot e osnova za opstanok na `ivotot na Zemjata.

Najva`na sostojka na vozduhot za `ivotot na Zemjata e kislorodot. Nego go koristat i rastenijata i `ivotnite. @ivotnite i ~ovekot ne mo`at da izdr`at bez vozduh pove}e od nekolku minuti. Rastenijata, niz procesot fotosinteza, se najgolemi proizvoditeli na kislorod, potoa algite vo vodata i fitoplanktonite.

Opasnosta od namaluvawe na kislorodot vo vozduhot se gleda vo uni{tuvaweto na {umite i vo zagaduvaweto na vozduhot i na vodite.

^ista voda

Voda Vodata e te~na materija sostavena od vodorod i kislorod ‡ H2O. Taa pretstavuva sostaven element na `ivotnata sredina, koj ima golemo zna~ewe za opstanokot na rastitelniot i na `ivotinskiot svet. Vodata e osnova vo koja zapo~nuva `ivotot i so koja mo`e da se odviva.

Vodata na Zemjata e prisutna vo atmosferata, vo hidrosferata i vo litosferata. Najgolemi koli~estva se zastapeni vo hidrosferata, odnosno vo okeanite, vo

moriwata, vo rekite i vo gle~erite. Okeanite i moriwata zafa}aat dve tretini od povr{inata na Zemjata. ^ovekot, kako dominantno su{testvo na Zemjata, osven za piewe (opstanok), ja koristi vodata i za razni drugi potrebi vo doma}instvoto, vo industrijata, vo energetikata, za navodnuvawe, za rekreacija i sli~no. Taka, ~ovekot vlijae negativno vrz vodata.

Rastitelen i `ivotinski svet Rastitelniot i `ivotinskiot svet se dinami~ni elementi od koi zavisat opstanokot na na{ata planeta i razvojot na ~ove~kata civilizacija. Raznovidnosta i rasprostranetosta na rastitelniot i na `ivotinskiot svet so edno ime se narekuva biodiverzitet. Vo nego osobeno golema uloga vo zbogatuvaweto na atmosferata so kislorod i apsorbiraweto na jaglerod dioksid imaat rastenijata. Nivnoto vlijanie e golemo i vo reguliraweto na vodniot re`im na kopnoto.

Biodiverzitetot za `ivotinskiot svet voop{to, kako i za ~ovekot e va`en za zadovoluvawe na potrebite za hrana, obleka, rabota, zdravje i drugo.

» Koi se prirodnite elementi na `ivotnata sredina? » [to e vozduhot i od {to se sostoi? » Koja sostojka na vozduhot e osnova za opstanok na rastitelnite i na `ivotinskite vidovi? » Kako se uni{tuva kislorodot? » [to e vodata i od {to se sostoi? » Zo{to e va`na vodata i kade se sre}ava? » [to se po~vi i zo{to se va`ni? » Kako se narekuvaat so zaedni~ko ime rastitelniot i `ivotinskiot svet? » Za {to mu slu`at rastitelniot i `ivotinskiot svet na ~ovekot?

Po~va Deca (~ovek)

Jabolknica (rastenie)

IX. ELEMENTI NA @IVOTNATA SREDINA

Po~va Po~va pretstavuva rastresitiot del na povr{inata na Zemjata. Taa e tenka pokrivka vo cvrsta materija vo ~ij sostav pove}e od 50% se razni materii. Ostatokot go pravat vozduh, voda i razni ostatoci od organski materii na rastitelniot i na `ivotinskiot svet.

Zemji{teto e izvor na energija (fosilni goriva), razni mineralni materii neophodni za `ivite organizmi.

Obrabotlivata po~va, kako proizvodna sredina na razni rastitelni vidovi, e neophodna za opstanokot na ~ovekot.

Zemji{teto e osnova za izgradba na razni objekti, `iveali{te na razni rastitelni, `ivotinski vidovi i mikroorganizmi. Zemji{teto e izvor na najkvalitetna voda za piewe.

PRA[AWA

[arplaninec (`ivotno)

107

ANTROPOGENI ELEMENTI NA @IVOTNATA SREDINA (NASELENIE, NASELBI, STOPANSTVO) RAZGOVOR

Antropogeni elementi na `ivotnata sredina se: – naselenie, – naselbi, – stopanstvo,

IX. ELEMENTI NA @IVOTNATA SREDINA

» Kade `iveeme? » Kade rabotime i zo{to? » [to gradi ~ovekot? » [to pravi ~ovekot so prirodata?

Naselenie Naselenieto e eden od antropogenite elementi na `ivotnata sredina, koj, glavno, go opfa}a naseleniot del na Zemjata, poznat kako ekumena. Najva`ni elementi na naselenieto od aspekt na `ivotnata sredina se: – brojot na naselenieto, – razmestenosta na naselenieto, – gustinata na naselenost.

Brojot na naselenieto vlijae vrz `ivotnata sredina preku obemot na promenite {to gi pravi ~ovekot vo prirodata. Odnosno: kolku pove}e lu|e na eden prostor tolku pove}e potrebi za pre`ivuvawe i opstanok, odnosno intervenciite na prirodata se mnogu pogolemi, a golem del od niv se so negativni posledici.

Pregled na dinamikata na naselenieto vo svetot po kontinenti, izrazeno vo milioni GODINA

1750 1850 1950 1970 1980 1990 2000 2008

SVET

791 1262 2519 3692 4435 5264 6071 6707

AFRIKA

AZIJA

106 111 221 357 470 622 796 973

502 809 1398 2143 2632 3168 3680 4054

EVROPA

163 276 547 656 692 722 728 732

SEV. AMER.

JU@.

AMER.

16 38 167 285 361 442 520 577

2 26 172 232 256 284 316 337

AVSTR. OKEAN.

2 2 13 19 23 26 31 34

U~enicite ne se obvrzani da gi u~at podatocite na pamet

Gradska naselba

108

Brojot na naselenieto na Zemjata e razli~en i so tendencija kon postojano zgolemuvawe.

Razmestenosta na naselenieto i brojot na naselenieto porano bile pomali. Naselenieto bilo razmesteno na pomal prostor. Najzastapeno bilo po dolinite na pogolemite reki, vo potoplite kraevi, kako: Nil, Ind, Huang He, Tigar i Eufrat, primorskite delovi na Sredozemnoto More itn.

Po golemite geografski otkritija ekumenata e pro{irena so pogusto naseluvawe na kontinentite na stariot, no i na

kontinentite na noviot svet ‡ Amerika i Avstralija.

Denes vo svetot ima pove}e od 6,5 milijardi lu|e.

Lu|eto, so isklu~ok na Antarktikot, se razmesteni na site kontinenti. No, razmestenosta ne e ramnomerna. Ima teritorii so mnogu golema gustina na naselenost, kako na primer Evropa ‡ osobeno Zapadna i Centralna Evropa, isto~nite delovi na Kina, Indija i Indokina, severnite delovi na Egipet, okolu Gvinejskiot Zaliv vo Afrika, Ju`noafrikanskata Republika, Priatlantskata Nizina vo Severna Amerika i drugi teritorii. Teritorii so mala gustina na naselenost se: Kanada, aziskiot del na Rusija, pustinata Sahara, Amazonija, planinskite sistemi itn.

Stopanstvo ^ovekot vo funkcija na svojata egzistencija razviva aktivnosti za obezbeduvawe razni materijalni proizvodi ‡ hrana, obleka, tehnologii i drugo. Vo toj proces toj proizveduva i prerabotuva razni surovini. Del od niv se koristat neposredno (plodovite na prirodata), a del se prerabotuvaat. Zadovoluvaweto na svoite potrebi ~ovekot go ostvaruva preku razni stopanski granki: primarni dejnosti (zemjodelstvo, sto~arstvo, {umarstvo, lov i ribolov); sekundarni dejnosti (industrija, energetika, grade`ni{tvo, zanaet~istvo); tercijarni dejnosti (soobra}aj, trgovija, ugostitelstvo, obrazovanie, zdravstvo).

» Koi se antropogenite elementi na `ivotnata sredina? » [to e ekumena i kade se prostira? » Kako se delat naselbite? » [to predizvikuva naselenieto vo golemite gradovi? » Kolkav e brojot na gradskoto naselenie po kontinenti? » Kako vlijae stopanstvoto vrz `ivotnata sredina?

Fabrika

RE^NIK NA POIMI DEGRADACIJA NA @IVOTNATA SREDINA – naru{uvawe na prirodnite karakteristiki na vozduhot, vodata, zemji{teto, rastitelniot i `ivotinskiot svet – so razni aktivnosti predizvikani so prirodni ili antropogeni procesi.

ZAGADUVAWE NA @IVOTNATA SREDINA – emisija na razni gasoviti, te~ni i cvrsti materii vo prirodata.

ZAGROZUVAWE NA @IVOTNATA SREDINA – uni{tuvawe na rastitelnite i na `ivotinskite vidovi.

ZA[TITA NA @IVOTNATA SREDINA – spre~uvawe na procesite na zagaduvawe i degradirawe na prirodnite karakteristiki na vozduhot, vodata, zemji{teto, rastitelniot i `ivotinskiot svet.

IX. ELEMENTI NA @IVOTNATA SREDINA

Naselbi Naselbite se mesta so postojana ili povremena koncentracija na lu|e, vo koi se odvivaat proizvodni, kulturni i drugi dejnosti, nivniot op{testven i li~en `ivot. Naselbite se centri na proizvodstvo i potro{uva~ka na materijalni proizvodi i centri vo koi se vr{i reprodukcija na naselenieto. Naselbite se delat na dve osnovni kategorii: – selski i – gradski.

Vo naselbite se sproveduvaat razni op{testvenoproizvodni odnosi. Vo selata naselenieto prete`no se zanimava so primarni proizvodni dejnosti: zemjodelstvo, sto~arstvo, {umarstvo, a vo gradovite so golem broj naselenie se vr{at sekundarni i drugi dejnosti, kako: industrija, soobra}aj, trgovija, zdravstvo, obrazovnie itn.

So napredokot na tehnikata i tehnologijata brojot na naselenieto vo gradovite postojano se zgolemuva. Vo Evropa gradskoto naselenie iznesuva 72%, vo Severna Amerika 81%, vo Ju`na Amerika 78%, vo Azija 41%, vo Afrika 39%, a vo Avstralija 80%. Gradovite, kako element na `ivotnata sredina, so procesite na urbanizacija i industrijalizacija imaat golemo vlijanie vrz naru{uvaweto na prirodnite odliki na okolnata `ivotna sredina.

PRA[AWA

109

ZAGADUVAWE I ZA[TITA NA @IVOTNATA SREDINA RAZGOVOR

IX. ELEMENTI NA @IVOTNATA SREDINA

» Dali si videl/a ili do`iveal/a po`ar? » Dali si videl/a fabri~ki oxaci koga ~adat? » [to pravat avtomobilite so izduvnite gasovi?

PRA[AWA » Koi se prirodni, a koi antropogeni zagaduva~i na vozduhot? » Kako se javuvaat prirodnite zagaduva~i na vozduhot? » Kako se javuvaat i kako vlijaat ve{ta~kite zagaduva~i na vozduhot? » Koi se opasni materii i {to pravat tie vo vozduhot? » [to e smog? » Kakvi merki se prezemaat za za{tita na vozduhot?

Zagaduvaweto i za{titata na `ivotnata sredina stanaa svetski problem.

Golemata koncentracija na naselenieto vo odredeni oblasti e pridru`ena so prisustvo na industrija, soobra} aj, energetika, deponii na razni otpadni materii i drugo.

Seto toa predizvikuva zagaduvawe na `ivotnata sredina. Vo toj proces se zagaduvaat prirodnite elementi na `ivotnata sredina, kako {to se: – vozduhot, – vodata, – zemji{teto/po~vata, – rastitelniot i `ivotinskiot svet.

ZAGADUVAWE NA VOZDUHOT Vozduhot – kako prirodna gasovita materija, koja 99% se sostoi od azot i kislorod, a 1% od razni drugi materii – niz ~ove~kite aktivnosti se zagaduva so razni {tetni materii.

Izvorite na zagaduvawe na vozduhot se: – prirodni i – ve{ta~ki.

Prirodni zagaduva~i na vozduhot Prirodnite izvori na zagaduvawe na vozduhot poteknuvaat od vulkanskite erupcii, od zemjotresite i od po`arite.

Prirodnite izvori na zagaduvawe se incidentni ‡ povremeni, pridru`eni so vulkanski gasovi, prav predizvikan od potresi i od ~ad.

Prirodno zagaduvawe na vozduhot

110

Ve{ta~ki zagaduva~i na vozduhot Ve{ta~kite izvori na zagaduvawe na vozduhot poteknuvaat od industrijata, od soobra}ajot, od energetikata, od sogoruvaweto na razni otpadni materii itn. Ve{ta~kite izvori na zagaduvawe na vozduhot se postojani. Niv gi predizvikuvaat industriskite kapaciteti, sogoruvaweto na cvrsti i te~ni goriva vo doma}instvata, termoelektrocentralite, toplanite, motornite vozila i razni intervencii na lu|eto niz sekojdnevnoto `iveewe i rabotewe.

Deponija – zagaduva~ na vozduhot

DOZNAJ POVE]E Opasni materii Navedenite izvori predizvikuvaat zagaduvawe na vozduhot so sulfur dioksid, azotni oksidi, jagleroden monoksid, olovo i olovo sulfat, ~ad i razni ~estici ‥ aerosedimenti. Vakvite emisii vo oblastite kade {to se silno koncentrirani (golemite gradovi), predizvikuvaat pojava na smog. Smogot e kombinacija na ~ad i magla, so sostojki od razni {tetni materii za rastitelniot i za `ivotinskiot svet.

Vakvata situacija predizvikuva seriozni opasnosti za zdravjeto i vitalnosta na lu|eto i za drugite `ivi organizmi. Zatoa e neminovno da se prezemat merki za za{tita. Vo taa smisla, kaj objektite-zagaduva~i mora da se instaliraat soodvetni uredi (filtri) i procesi za pro~istuvawe na vozduhot pri negovata emisija. Od druga strana, mora da se prezemat merki za upotreba na surovini so pomalku {tetni materii, da se usovr{at postojnite i da se primenat novi, uslovno re~eno, po~isti bezotpadni tehnologii.

ZADA^A Âť So fotoaparat nabquduvaj i napravi fotografii na antropogeno zagaduvawe na vozduhot!

Vulkanite se delat na aktivni i izgasnati. Za aktivni vulkani se smetaat onie ~ii erupcii se slu~ile vo minatoto i za koi postojat dokumenti ili soznanija. Za izgasnatite vulkani nema istoriski podatoci. Denes se smeta deka na Zemjata ima pove}e od 600 aktivni vulkani.

Najmnogu gi ima na bregovite na Tihiot Okean (Ognen pojas).

Aktivni vulkani se: Kalbuko i Osorno vo J. Amerika; Popokatapetl vo Sr. Amerika; Klu~evskaja Sopka na Kam~atka vo Rusija; Fuxijama vo Japonija; Krakatau i Tambora vo Indonezija; Mon Pele na Malite Antili; Kilauea i Mauna Loa na Havai; Sent Helens vo SAD; Kamerun vo Afrika; Etna na Sicilija; Vezuv vo Italija; Hekla na Island i dr.

IX. ELEMENTI NA @IVOTNATA SREDINA

Ve{ta~ko zagaduvawe na vozduhot

111

ZAGADUVAWE I ZA[TITA NA @IVOTNATA SREDINA

IX. ELEMENTI NA @IVOTNATA SREDINA

RAZGOVOR » Mo`e li da se `ivee bez voda? » Kakva treba da bide vodata {to ja koristi ~ovekot? » Kade ima ~ista voda? » Kako ja zagaduva ~ovekot vodata?

^ista voda

ZAPOMNI Bez voda nema `ivot! Zatoa, ne ja zagaduvaj vodata i bori se da ne ja zagaduvaat drugite!

Ne frlaj otpadoci vo vodata!

Ne tro{i mnogu voda i {tedi ja! Ne pu{taj nepotrebno topla voda!

112

ZAGADUVAWE NA VODATA Vodata vo prirodata se sre}ava vo: – te~na sostojba (mirni vodi ‡ okeani, moriwa i ezera), prote~ni vodi (izvori, reki i kanali); – gasovita sostojba (vodna parea vo vozduhot ‡ oblacite); – cvrsta sostojba (gle~erite na visokite planini i vo polarnite prostori).

Vo osnova, vodata e ~ista vo prirodata. Me|utoa, po priroden i po ve{ta~ki pat vo vodite se vnesuvaat razni materii, taka {to vodata {to stanuva neupotrebliva ili opasna za `ivite organizmi i za ~ovekot se smeta za zagadena. Procesot na zagaduvawe na vodite vo uslovi na razviena industrijalizacija i urbanizacija, razvoj na sovremenoto zemjodelstvo i zemjodelska tehnologija, demografska eksplozija i sli~no – stanuva u{te poobemen.

Glavni zagaduva~i na vodite se industrijata, komunalnite otpadni vodi (fekalna i atmosferska kanalizacija), otpadni vodi od zemjodelstvoto, od termoenergetski objekti, deponiite na cvrst otpad, prerabotkata na ruda i nafteni derivati i drugo.

Spored svojstvata na otpadnite materii, zagaduvaweto na vodata mo`e da bide: – fizi~ko, – hemisko, – biolo{ko.

Fizi~ko zagaduvawe Fizi~koto zagaduvawe na vodata se odnesuva na promeni na nejzinite fizi~ki svojstva, kako {to se: temperatura, proyirnost, zamatuvawe i radioaktivnost. Fizi~koto zagaduvawe nastanuva so mehani~ko vnesuvawe na razni cvrsti otpadoci i ~estici vo vodata, zagreani vodi od industriskoenergetski objekti, radioaktivni materii itn.

Hemisko zagaduvawe Hemiskoto zagaduvawe naj~esto nastanuva so vnesuvawe na razni hemiski soedinenija vo vodata {to poteknuvaat od industriskite procesi od zemjodelskite povr{ini, od urbanite sredini i drugo.

Bilo{ko zagaduvawe Biolo{koto zagaduvawe se vr{i so vnesuvawe na razni organizmi vo vodite, kako {to se bakterii, virusi i raz-

ni izumreni rastitelni i `ivotinski vidovi. Vakvite zagaduva~i predizvikuvaat razni zaboluvawa kaj organizmite.

Denes vo svetot najzagadeni se vodite vo moriwata i vo rekite vo gusto naselenite i industriski razvieni regioni.

Pokarakteristi~ni se rekite: Rajna, Sena, Volga, Huang He, Gang, Misisipi i drugi.

Problemot na zagaduvawe na vodata e mo{ne zagri`uva~ki.

Tokmu zatoa e neminovna op{ta gri`a za za{tita i unapreduvawe na postojniot kvalitet na vodite.

Stanica za pro~istuvawe na vodata

Merki za za{tita Merkite za za{tita se razli~ni, i toa: ‡ spre~uvawe na vnesuvaweto na zagadeni materii vo vodnite ekosistemi; ‡ organizirawe na zatvoreni sistemi na pro~istuvawe na otpadnite vodi i pove}ekratno iskoristuvawe na istata voda vo tehnolo{kite procesi, vo industrijata i drugite postrojki; ‡ pro~istuvawe na otpadnite vodi so mehani~ki, so fizi~ko-hemiski i so biolo{ki metodi.

Vo ovaa smisla se gradat razni pro~istitelni stanici za vodata.

Gri`ata za za{tita na vodata mora da ja sproveduva sekoj poedinec bidej}i e op{to poznato deka bez voda nema `ivot.

Razmisli za ovoj problem!

ZADA^A » Probaj da ja zagadi{ vodata fizi~ki i hemiski, taka {to vo edna ~a{a }e stavi{ {e}er, a vo druga zemja.

Opi{i {to se slu~uva!

PRA[AWA » [to e vodata i vo kakva sostojba se sre}ava vo prirodata? » Kako se zagaduva vodata? » Spored svojstvata na otpadnite materii, kakvo mo`e da bide zagaduvaweto na vodata? » Kako se manifestira fizi~koto zagaduvawe na vodata? » Kako se manifestira hemiskoto zagaduvawe na vodata? » Kako se manifestira biolo{koto zagaduvawe na vodata? » Koi merki mora da se prezemat za za{tita na vodata?

IX. ELEMENTI NA @IVOTNATA SREDINA

Zagaduvawe na vodata

^ovekot i vodata

113

ZAGADUVAWE I ZA[TITA NA @IVOTNATA SREDINA RAZGOVOR

IX. ELEMENTI NA @IVOTNATA SREDINA

» Kade rastat rastenijata? » Kako vlijae ~ovekot vrz zemji{teto? » [to podrazbira{ pod erozija na zemji{teto?

Prirodno zagrozuvawe so branovi

PRA[AWA » [to e zemji{te? » Za {to se koristi zemji{teto? » Kakva e sostojbata so kvalitetnoto zemji{te za zemjodelsko proizvodstvo? » Kako se vr{i antropogeno zagrozuvawe na zemji{teto? » Kakvo merki se prezemaat za za{tita na zemji{teto?

ZAGADUVAWE NA ZEMJI[TETO Zemji{teto, odnosno povr{inskiot rastresit del na Zemjata e mo{ne zna~aen za egzistiraweto na rastitelniot i na `ivotinskiot svet. Zemji{teto, poto~no po~vite se mnogu va`ni kako prirodni sredini za razni rastitelni vidovi i za odgleduvawe na razni `ivotinski vidovi. Vakvite povr{ini, kolku i da se golemi, sepak, se ograni~eni. Del od niv ne mo`at da se koristat od klimatski pri~ini, kako na primer: vo pustinite vladeat visoki temperaturi i nema dovolni koli~estva voda; vo polarnite predeli, pogolemite geografski {iro~ini i na visokite planini vodata e vo cvrsta sostojba i se prisutni niski temperaturi, na planinite ima golemi nakloni na zemji{teto i nedostig na rabotna sila, a del se mo~urlivi teritorii. Taka, kvalitetnite povr{ini za neposredno zemjodelsko proizvodstvo se relativno mali, a problemot na zagaduvaweto i uni{tuvaweto na produktivnoto zemji{te stanuva pogolem.

Zagrozuvaweto i zagaduvaweto na zemji{teto se vr{i: – prirodno, – antropogeno.

Prirodno zagrozuvawe na zemji{teto se vr{i niz procesot na erozija na zemji{teto i osiroma{uvawe na povr{inskiot sloj.

Erozija na po~vata

Opo`arena {uma

114

Antropogeno zagrozuvawe i zagaduvawe se vr{i so razni intervencii na ~ovekot na povr{inata na Zemjata. Takvi se: – neprekinato {irewe na gradovite vo prostori so produktivno zemji{te;

Sogoluvawe na zemji{teto

Merki za za{tita So zgolemuvawe na brojot na naselenieto, se pove}e se zagaduvaat i zagrozuvaat zemjodelskite povr{ini. Tokmu zatoa, soodvetno na procesite na zagrozuvawe i zagaduvawe na zemji{teto, treba da se prezemaat merki za negova za{tita.

Neposrednite merki pretpostavuvaat: – spre~uvawe se~ewe na {umite i intenzivirawe na procesite na po{umuvawe zaradi namaluvawe na erozijata na zemji{teto; – izbegnuvawe gradewe na industriski kapaciteti na produktivno zemjodelsko zemji{te; – stru~na upotreba na mineralni hemiski |ubriva vo zemjodelskoto proizvodstvo; – soodveten izbor na rastitelni sorti za konkretni teritorii, deponirawe razni otpadni materii vo specijalni deponii za otpad; – reciklirawe na edna{ upotrebenite materii itn.

Merkite za za{tita na zemji{teto treba da gi prezemaat site – postojano i nasekade.

ZADA^I » Vo tvojata okolina opi{i kakvi grade`ni ili drugi intervencii pravi ~ovekot vrz zemji{teto! » Opi{i ja ili fotografiraj ja erozijata na zemji{teto vo tvojata okolina! » Ako eden pat e dolg 150 km i {irok 25 m, presmetaj kolkava povr{ina od zemji{teto e uni{tena!

Izgradba na pati{ta

IX. ELEMENTI NA @IVOTNATA SREDINA

– izgradba na novi soobra}ajnici i industriski kapaciteti; – deponirawe na otpadni materijali; – erozija na zemji{teto so se~ewe na {umite i izgradba na grade`ni objekti; – pogolemoto koristewe na hemiski sredstva vo zemjodelskoto proizvodstvo; – primena na otpadni vodi vo procesot na zemjodelskoto proizvodstvo; – otvorawe na golemi povr{inski rudarski kopovi; – deponirawe jalovina od rudnicite i od industriskoto proizvodstvo itn.

Na ovoj na~in nastanuva seriozen proces na zagrozenost i zagadenost na obrabotlivite povr{ini so materii {to mo`at da bidat {tetni za rastitelniot i za `ivotinskiot svet.

Za{titni yidovi

115

ZAGADUVAWE I ZA[TITA NA @IVOTNATA SREDINA

IX. ELEMENTI NA @IVOTNATA SREDINA

RAZGOVOR » Kako se zagaduva i zagrozuva rastitelniot svet? » Vrz {to se odrazuva zagrozuvaweto na rastitelniot svet? » Zo{to lu|eto gi se~at {umite? » Dali treba da se lovat `ivotnite i kolku treba da se lovi?

ZAGADUVAWE I ZAGROZUVAWE NA RASTITELNIOT I NA @IVOTINSKIOT SVET Rastitelniot i `ivotinskiot svet na Zemjata, vo zavisnost od klimatskite pojasi i razmestenosta na kopnoto i moriwata, e raznoviden i teritorijalno razli~en. Me|utoa, vlijanieto na ~ovekot e, isto taka, golemo, taka {to toj e glaven faktor za degradacija na rastitelniot i na `ivotinskiot svet. ^ovekot go pravi toa so prekumerno i neracionalno iskoristuvawe na resursite od rastitelniot i od `ivotinskiot svet. Tipi~ni se primerite na uni{tuvawe na {umskite kompleksi poradi: – {irewe na novi teritorii na gradovite; – {irewe na zemjodelskite povr{ini; – upotreba na {umskoto drvo za greewe;

Se~ewe na {umite

DOZNAJ POVE]E Eden od na~inite za za{tita na {umite e procesot na obnovuvawe na {umite so po{umuvawe na odredeni teritorii. Taka, so toa se podobruva klimata, vodata vo zemji{teto se zadr`uva pove}e, a izvorite, potocite i rekite se so pove}e voda. Ima u{te mnogu drugi korisni raboti. Zatoa i ti bidi eden od onie {to gi za{tituvaat {umite i gi obnovuvaat so po{umuvawe.

116

Izgradba na brani

ZADA^A » Opi{i kako se vr{i uni{tuvaweto na {umite vo tvoeto mesto na `iveewe ili na drugi mesta. Za {to se koristat ise~enite drvja i dali se zasaduvaat drugi?

Objasni dali i kako se vr{i za{tita na {umite!

Izlevawe na te~ni goriva

IX. ELEMENTI NA @IVOTNATA SREDINA

– proizvodstvo na mebel i hartija; – izgradba na soobra}ajnici; – predizvikuvawe po`ari itn. ^ovekot go zagrozuva opstanokot na razni `ivotinski vidovi preku: nekontrolirana upotreba na hemiski sredstva {to se pu{taat vo prirodata, izgradba na infrastrukturni sistemi, izgradba na brani, se~ewe na {umite, prekumeren lov i ribolov – taka {to nastanuva celosno uni{tuvawe na odredeni `ivotinski vidovi.

Zagrozuvaweto na rastitelniot i na `ivotinskiot svet zna~i naru{uvawe na prirodnata ramnote`a vo prirodata, odnosno zagrozuvawe i na samiot ~ovek. Za taa cel mora da se prezemat merki za za{tita na rastitelniot i na `ivotinskiot svet. Za{titata naj~esto se vr{i so razni zakonski merki so koi se regulira so zabrani, no i so merki {to se vo funkcija na obnovuvawe, racionalno iskoristuvawe, preorientacija kon koristewe na drugi resursi itn.

Za{titata na rastitelniot i na `ivotinskiot svet se vr{i posredno i so merkite za za{tita na vodite, vozduhot i zemji{teto. Pridones kon za{titata na rastenijata i na `ivotnite moraat da dadat site poedinci i institucii bidej}i tie se faktor za na{iot opstanok i opstanokot na idnite generacii.

Palewe na {umite

PRA[AWA » Od {to zavisi razvojot na rastitelniot i na `ivotinskiot svet na Zemjata? » Kako gi uni{tuva ~ovekot {umite? » Kako direktno i indirektno vlijae ~ovekot vrz zagrozuvaweto na `ivotinskiot svet? » [to se zagrozuva so zagaduvaweto na rastitelniot i na `ivotinskiot svet? » So kakvi merki se za{tituvaat rastitelniot i `ivotinskiot svet?

Zagrozuvawe na `ivotnite

117

PRA[AWA OD TEMA 9

IX. ELEMENTI NA @IVOTNATA SREDINA

TEMA 9

118

» Koi se prirodnite elementi na `ivotnata sredina? » [to e vozduhot i od {to se sostoi? » Koja sostojka na vozduhot e osnova za opstanok na rastitelnite i na `ivotinskite vidovi? » Kako se uni{tuva kislorodot? » [to e vodata i od {to se sostoi? » Zo{to e va`na vodata i kade se sre}ava? » [to se po~vi i zo{to se va`ni? » Kako se narekuvaat, so zaedni~ko ime rastitelniot i `ivotinskiot svet? » Za {to mu slu`at rastitelniot i `ivotinskiot svet na ~ovekot? » Koi se antropogeni elementi na `ivotnata sredina? » [to e ekumena i kade se prostira? » Kako se delat naselbite? » [to predizvikuva naselenieto vo golemite gradovi? » Kolkav e brojot na gradskoto naselenie po kontinenti? » Kako vlijae stopanstvoto vrz `ivotnata sredina? » Koi se prirodni, a koi antropogeni zagaduva~i na vozduhot? » Kako se javuvaat prirodnite zagaduva~i na vozduhot? » Kako se javuvaat i kako vlijaat ve{ta~kite zagaduva~i na vozduhot? » Koi se opasni materii i {to pravat tie vo vozduhot?

» [to e smog? » Kakvi merki se prezemaat za za{tita na vozduhot? » [to e vodata i vo kakva sostojba se sre}ava vo prirodata? » Kako se zagaduva vodata? » Spored svojstvata na otpadnite materii, kakvo mo`e da bide zagaduvaweto na vodata? » Kako se manifestira fizi~koto zagaduvawe na vodata? » Kako se manifestira hemiskoto zagaduvawe na vodata? » Kako se manifestira biolo{koto zagaduvawe na vodata? » Koi merki mora da se prezemat za za{tita na vodata? » [to e zemji{te? » Za {to se koristi zemji{teto? » Kakva e sostojbata so kvalitetnoto zemji{te za zemjodelsko proizvodstvo? » Kako se vr{i antropogeno zagrozuvawe na zemji{teto? » Kakvo merki se prezemaat za za{tita na zemji{teto? » Od {to zavisi razvojot na rastitelniot i `ivotinskiot svet na Zemjata? » Kako gi uni{tuva ~ovekot {umite? » Kako direktno i indirektno vlijae ~ovekot vrz zagrozuvaweto na `ivotinskiot svet? » [to se zagrozuva so zagaduvaweto na rastitelniot i `ivotinskiot svet? » So kakvi merki se za{tituvaat rastitelniot i `ivotinskiot svet?

SODR@INA I. PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AFRIKA » » » » »

Afrika – geografska polo`ba, golemina i otkrivawe...........................................................6 Reljef i bregova razgranetost...................................................................................................8 Klimatski karakteristiki ....................................................................................................... 10 Hidrografski karakteristiki................................................................................................. 12 Rastitelen i `ivotinski svet ................................................................................................. 14

II. NASELENIETO I STOPANSTVOTO NA AFRIKA » Karakteristiki na naselenieto na Afrika ........................................................................... 16 » Stopanski karakteristiki na Afrika .................................................................................... 18

III. REGIONALEN PREGLED NA AFRIKA » Severna Afrika Pregled na dr`avite vo Severna Afrika ............................................................................20 Karakteristi~ni podra~ja vo Severna Afrika ................................................................... 24 » Isto~na Afrika Pregled na dr`avite vo Isto~na Afrika .............................................................................26 Karakteristi~ni podra~ja vo Isto~na Afrika ....................................................................30 » Ju`na Afrika Pregled na dr`avite vo Ju`na Afrika ................................................................................32 Karakteristi~ni podra~ja vo Ju`na Afrika .......................................................................36 » Centralna Afrika Pregled na dr`avite vo Centralna Afrika ........................................................................38 Karakteristi~ni podra~ja vo Centralna Afrika ...............................................................40 » Zapadna Afrika Pregled na dr`avite vo Zapadna Afrika ............................................................................42 Karakteristi~ni podra~ja vo Zapadna Afrika....................................................................44

IV. PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA SEVERNA AMERIKA » » » » »

Severna Amerika – geografska polo`ba, golemina i otkrivawe........................................48 Reljef i bregova razgranetost.................................................................................................50 Klimatski odliki ......................................................................................................................52 Hidrografski karakteristiki.................................................................................................54 Rastitelen i `ivotinski svet .................................................................................................56

119

V. PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA JU@NA AMERIKA » » » » »

Ju`na Amerika – geografska polo`ba, golemina i otkrivawe............................................58 Reljef i bregova razgranetost.................................................................................................60 Klimatski odliki ......................................................................................................................62 Hidrografski karakteristiki.................................................................................................64 Rastitelen i `ivotinski svet .................................................................................................66

VI. NASELENIETO I REGIONALNATA PODELBA NA AMERIKA » Karakteristiki na naselenieto na Amerika ..........................................................................68 » Regionalna podelba na Amerika ..............................................................................................70 » Severna Amerika Geografija na Soedinetite Amerikanski Dr`avi ...............................................................72 Geografija na Kanada ............................................................................................................... 74 Karakteristi~ni podra~ja vo Severna Amerika ..................................................................76 » Sredna (Centralna) Amerika Pregled na dr`avite vo Sredna (Centralna) Amerika .......................................................78 Karakteristi~ni podra~ja vo Sredna (Centralna) Amerika ..............................................82 » Ju`na Amerika Pregled na dr`avite vo Ju`na Amerika ...............................................................................84 Geografija na Brazil i na Argentina ....................................................................................86 Karakteristi~ni podra~ja vo Ju`na Amerika ......................................................................88

VII. GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AVSTRALIJA SO OKEANIJA » Avstralija – prirodno-geografski i socioekonomski odliki ............................................92 » Okeanija – geografski odliki .................................................................................................94 » Regionalna podelba i pregled po dr`avi ..............................................................................96

VIII. POLARNI OBLASTI » Arktik (Severen Pol) – geografski karakteristiki .......................................................... 100 » Antarktik (Ju`en Pol) – geografski karakteristiki ......................................................... 102

IX. ELEMENTI NA @IVOTNATA SREDINA » Prirodni elementi na `ivotnata sredina (vozduh, voda, zemji{te, rastitelen i `ivotinski svet) ................................................................................................................... 106 » Antropogeni elementi na `ivotnata sredina (naselenie, naselbi, stopanstvo) ............ 108 » Zagaduvawe i za{tita na `ivotnata sredina Zagaduvawe na vozduhot ........................................................................................................ 110 Zagaduvawe na vodata ........................................................................................................... 112 Zagaduvawe na zemji{teto .................................................................................................... 114 Zagaduvawe i zagrozuvawe na rastitelniot i na `ivotinskiot svet ............................. 116

120