Likovno_8_mak

1

LIKOVNO OBRAZOVANIE ZA

8

ODDELENIE Skopje, 2010

2

Avtori:

Dan~o Ordev Aleksandar Ordev

Recenzenti:

D-r Maja Raunik Kirkov, pretsedatel Suta Topkoska, ~len Agim Saiti, ~len

Издавач: Министерство за образование и наука за Република Македонија Печати: Графички центар дооел, Скопје Тираж: 16.500 Со решение на Министерот за образование и наука на Република Македонија бр.22-2318/1 од 21.04.2010 година се одобрува употребата на овој учебник CIP - Каталогизација во публикација Национална и универзитетска библиотека “Св.Климент Охридски” , Скопје 373.3.016:73 (075.2) = 163.3 ОРДЕВ, Данчо Ликовно образование за 8 одделение / Ордев Данчо, Ордев Александар. - Скопје : Министерство за образование и наука на Република Македонија, 2010.

- 109 стр. : илустр. во боја; 29 см ISBN 978-608-4575-68-9 1. Ордев, Александар [автор] COBISS.MK-ID 84066570

3

Drag u~eniku Dosega se zapoznavme so mnogu novi soznanija, a go sovladavme i likovniot jazik za polesno likovno da se izrazuvame kako i da ja gledame likovnata umetnost.

Vo ovoj u~ebnik }e se potsetime na ona {to go u~evme vo prethodnite oddelenija i }e se obideme da kreirame novi originalni likovni tvorbi.

Se nadevame deka od 4 oddelenie do denes se zapozna so odredeni va`ni sodr`ini za likovniot jazik, za materijalite i tehnikite za rabota, se zapozna so delata i imiwata na pove}e istaknati svetski i makedonski likovni umetnici.

I vo ovoj u~ebnik ima{ novi sodr`ini po likovno i novi dela od likovnite umetnici.

Kako i dosega, analiziraj gi i sporeduvaj gi sodr`inite i delata, a soznanijata neka ti poslu`at da napravi{ podobri svoi likovni tvorbi koi }e te pretstavuvaat tebe i tvoite ~uvstva.

Se nadaevame deka i vo ova oddelenie }e u`iva{ vo izrabotkata na svoite likovni tvorbi, a predmetot po likovno i likovnata umetnost sekoga{ }e ti pretstavuva zadovolstvo vo `ivotot.

Avtorite

MAKEDONIJA RIZNICA NA UMETNOSTA 4

AVTOPORTRETI NA POZNATI LIKOVNI UMETNICI 5

Albreht Direr: Avtoportret, maslo na platno Antoan Vato: Avtoportret, maslo na platno Pol Gogen: Avtoportret, maslo na platno

Salvador Dali: Avtoportret, maslo na platno Tintoreto: Avtoportret, maslo na platno

Diego Velaskez: Avtoportret, maslo na platno

MOJOT AVTOPORTRET _____________________ (ime)

_______________________________ (prezime)

_______________________________ (oddelenie)

_______________________________ (osnovno u~ili{te)

(Nacrtaj go svojot avtoportret vo prazniot prostor)

E`en de la Kroa: Avtoportret, maslo na platno Ticijan: Avtoportret, maslo na platno

SODR@INA 6 LIKOVNA UMETNOST.............................................................8 LIKOVEN JAZIK ....................................................................10 Linija........................................................................................12 Boja............................................................................................14 Ton.............................................................................................16 Tekstura....................................................................................18 Nasoka ......................................................................................20 Golemina...................................................................................22 Forma-volumen.........................................................................24 Prostor......................................................................................26 Kontrast....................................................................................28 Ritam-povtoruvawe.................................................................30 Harmonija..................................................................................32 Ramnote`a................................................................................34 Gradacija..................................................................................36 Proporcija................................................................................38 Edinstvo....................................................................................40 Kompozicija..............................................................................42 Motiv.........................................................................................44

LIKOVNI

PODRA^JA...........................................................52

CRTAWE...................................................................................54 Linija.....................................................................................56 Ton........................................................................................57 Prostor.....................................................................................58

SODR@INA 7 SLIKAWE.................................................................................60 Boja.............................................................................................62 Ton....................................................................................63 Kontrast....................................................................................64 Edinstvo....................................................................................65 Kompozicija.........................................................................66

OBLIKUVAWE..........................................................................68 Boja........................................................................................72

GRAFIKA..................................................................................74 Ton............................................................................................78 Litografija............................................................................79 Sito-pe~at......................................................................80

DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII..................................82 ESTETSKO PROCENUVAWE...................................................90 GALERIJA.................................................................................96 RE^NIK NA POIMI..............................................................102 TEST 1......................................................................................105 TEST 2.....................................................................................107

01

LIKOVNA UMETNOST LIKOVNA UMETNOST

8

Znaeme deka lu|eto se zanimavaat so najraznovidni dejnosti i zanaeti za da si go olesnat i razubavat sekojdnevniot `ivot i opstanok.

Umetnicite sozdavaat dela so koi go razubavuvaat na{eto slobodno vreme i nè pravat sre}ni i humani. Postojat pove}e vidovi umetnosti kako {to se muzikata, teatarot, baletot, kni`evnosta, fotografijata, a se razbira i likovnata umetnost e edna od niv.

Muzi~kata umetnost e nedeliva od na{eto sekojdnevie i go ispolnuva sekoj moment od na{iot `ivot.

Teatarskata umetnost e posebno do`ivuvawe za sekoj ~ovek so {to se zbogatuva na{iot `ivot so u`ivawe vo glumata, dvi`eweto, dejstvieto i govorot na glumcite izvedeni na scenata.

Sekoj od nas koj posetil baletska pretstava znae deka baletot kako umetnost pretstavuva posebno do`ivuvawe vo ubavinata na muzikata i prekrasnite dvi`ewa i igra na baletskite umetnici.

FILM

FOTOGRAFIJA

MUZIKA

BALET

TEATAR

01

LIKOVNA UMETNOST LIKOVNA UMETNOST

CRTE@

Preku televizijata ili koga odime vo kino znaeme deka filmskata umetnost e sekojdnevno prisutna vo na{eto slobodno vreme, so {to nè zabavuva i odmora.

Sekoj ~ovek saka da ~ita ubava kniga koja vo sekoj moment e negov najdobar prijatel. Kni`evnosta kako umetnost go zbogatuva na{iot `ivot i na~inot na izrazuvawe i nè pravi pobogati i porazli~ni od drugite.

Denes umetnosta na fotografijata nè zapoznava so ubavinite na sè ona {to nè opkru`uva. Preku fotografijata se zapoznavame so vol{ebnosta i specifi~nosta na prirodata, gradovite, `ivotot na drugite lu|e, a istovremeno ni prenesuva i nè informira za slu~uvawata vo svetot.

Likovnata umetnost e proizvod na kreativniot duh na ~ovekot od predistorijata do denes. Likovnite dela se svedoci za razvojot na ~ove~kata civilizacija i misla. Delata za nas pretstavuvaat neprocenlivo duhovno bogatstvo.

Likovnata umetnost se pretstavuva so dela koi se realiziraat so najraznovidni materijali vo dvodimenzionalniot i tridimenzionalniot prostor.

SKULPTURA

FRESKA

GRAFIKA

DIZAJN

SLIKA

9

02

LIKOVNEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

10

Site umetnosti imaat svoi sredstva preku koi se izrazuvaat, muzikata preku tonot i melodijata, kni`evnosta i teatarot preku zborot, baletot preku igrata, a filmot preku dejstvieto.

Likovnata umetnost se izrazuva preku likovniot jazik. Likovniot jazik e sostaven od likovni elementi i principi. Likovni elementi se: linija, boja, ton, tekstura, golemina, nasoka, forma, volumen i prostor.

Likovni principi se: kontrast, povtoruvawe-ritam, harmonija, ramnote`a, gradacija, proporcija, edinstvo i kompozicija.

TEKSTURA Teksturata e prika`uvawe na rapavi i mazni povr{ini na nekoi predmeti.

LINIJA Linijata spa|a vo elementi i nea ja prepoznavame kako traga na podlogata koga crtame i pi{uvame.

BOJA Bojata ja sre}avame sekade okolu nas i taa gi obojuva vo prekrasni boi site ne{ta {to gi gledame i {to nè opkru`uvaat.

PROSTOR Prostorot se pretstavuva na slikata. Kako prostor se imenuva seto ona niz koe se dvi`ime nie, pticite, vozilata...

Rastenijata rastat slobodno.

GOLEMINA Goleminata e element koj ni ka`uva deka ne{tata okolu nas se pomali ili pogolemi.

FORMA Formata ve}e ja znaeme. Site predmeti, pa i nie samite, imame forma i spored nea se prepoznavame.

TON Tonot zna~i posvetli i potemni boi od edna ista boja. Toj se dobiva mnogu lesno, so me{awe na bojata so crna i bela.

NASOKA Nasoka e pravec na gledawe na eden crte`, slika, skulptura ili grafika.

02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

11

KONTRAST Kontrastot e likven princip. Toj zna~i ne{to sprotivno, kako svetlo-temno, golemo-malo, nisko-visoko, toplo-ladno itn.

RITAM Povtoruvaweto ili ritamot go sre}avame sekade, vo muzikata tonovite imaat ritam. Denot i no}ta se povtoruvaat, nedelite, mesecite i godinite isto taka itn.

HARMONIJA Harmonija zna~i kako likovnata tvorba da ja napravime da bide skladna i ubava.

GRADACIJA Gradacijata e mo`ebi nov zbor, no so nego u~ime kako vo likovnata tvorba postepeno se menuvaat bojata, linijata, tonot i drugite elementi.

EDINSTVO Edinstvoto kako princip go sreduva likovnoto delo vo mirna celina.

KOMPOZICIJA Kompozicijata e krajniot princip koj nè u~i kako da gi rasporedime liniite, boite, tonovite vo na{ata likovna tvorba.

PROPORCIJA Proporcija e kako da gi napravime skladni raznite golemini vo tvorbata kako celina.

RAMNOTE@A Ramnote`ata kako princip }e ni poka`e kako tvorbata da bide odmerena, a rasporedot vo nea ramnomeren.

02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

12

LINIJA DA SE POTSETIME

Vo prethodnite oddelenija postapno se zapoznavme so likovniot jazik. Vo ova oddelenie }e se potsetime za ona {to go znaeme, so cel preku likovnata rabota likovno podobro da se izrazime sebesi, svoite ~uvstva i idei, i da napravime uspe{ni likovni tvorbi.

Liniite se delat na dva vida, krivi i pravi, a mo`at da bidat debeli, tenki, kusi i dolgi. Druga podelba e na konturni i teksturni, a imame i linii po karakter.

Linijata e izraz na materijalot so koj se raboti, no taa go pretstavuva i avtorot. Sekoj {to crta najraznovidno gi pretstavuva liniite. So liniite se dobiva karakterot na crte`ot koj mo`e da bide miren i dinami~en. Linijata vo likovnata tvorba ja nadopolnuva formata.

Praistoriski crte`

U~eni~ki crte`

Pravi i krivi linii

Konturna i teksturna linija

Linija vo prirodata

Ordan Petlevski: Crna vizija, crte` (dinami~ki crte`)

Linija vo prirodata

02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

Ako vo edna likovna tvorba upotrebime, na primer, samo pravi ili sli~ni krivi linii, velime deka tie linii se harmoni~ni. Harmoni~ni linii se onie koi me|usebno se sli~ni i zaedno kombinirani izgledaat smireno.

Za razlika od harmoni~nite, imame i kontrastni linii. Kontrastni linii se onie koi se razlikuvaat me|u sebe, kako {to se krivata i pravata, debelata i tenkata, kusata i dolgata linija.

Leonardo da Vin~i: Studija, crte`

Predrag Uro{evi}: Crte`, laviran tu{ (harmoni~en crte`)

Crte`, jaglen

Dimitar Manev: Bez naslov, crte` (kombinirana tehnika)

Kompjuterski crte`

DA ZAPOMNIME: Liniite me|usebno se kombiniraat kontrastno i harmoni~no.

Spored liniite crte`ot mo`e da izgleda mirno ili dinami~no.

13

02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

14

BOJA DA SE POTSETIME

Ve}e znaeme pove}e za bojata kako eden od osumte likovni elementi od likovniot jazzik. Osnovno e deka bojata se gleda samo koga imame svetlina.

Prvata podelba na boite e deka imame primarni (crvena, sina, `olta) i sekundarni boi (portokalova, zelena, violetova). Boite se delat i na hromatski i ahromatski, topli i ladni, svetli i temni. Vo sekojdnevieto se sretnuvame i so poimot lokalna boja. Lokalna boja zna~i deka nekoi ne{ta sekoga{ se oboeni, odnosno gi sre}avame vo odredena boja (nebo, treva, limon, portokal, banana i sl).

Primarni i sekundarni boi

Hromatski boi, vino`ito

Ahromatski boi

Bogatstvo na boja vo prirodata

Grozje, lokalna boja

02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

So bojata go razubavuvame sekojdnevieto, no bojata vlijae i na psihata na ~ovekot. Umetnicite preku bojata gi izrazuvaat svoite ~uvstva i raspolo`enieto.

Anri Matis: @ena so {apka, maslo na platno (ladni i topli boi)

Dan~o Ordev: Manastir Sv. Jovan Osogovski, maslo na platno (ladni i topli boi)

Jagoda, lokalna boja

Limon, lokalna boja

Edvard Munk: Smrt, maslo na platno (psihi~ko vlijanie na bojata)

Jabolko, lokalna boja

DA ZAPOMNIME: Lokalna boja e bojata so koja sekoga{ gi sre}avame nekoi ne{ta okolu nas.

15

02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

16

TON DA SE POTSETIME

Tonot e koli~estvo na svetlina vo edna boja.

Postojat hromatski i ahromatski tonovi.

Ahromatski tonovi se dobivaat so me|usebno me{awe na crna i bela, dodeka hromatski tonovi se dobivaat so me{awe na bela ili crna so edna od hromatskite boi. So bela gi osvetluvame boite, a so crna gi zatemnuvame.

Ako imame pove}e tonovi koi postepeno se osvetluvaat ili zatemnuvaat, toa go narekuvame tonsko stepenuvawe ili tonska skala.

Ahromatski tonovi

Hromatska tonska skala

Hromatski tonovi

Dragan Najdenovski: Predel, maslo na platno (ton)

02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

17

Mrtva priroda, ahromatski tonovi

Goce Bo`urski: Slika, maslo na platno (hromatski tonovi)

Vojteh Prejsit: Kula na stenata, maslo na platno (ahromatski tonovi)

Ro`e Bertem: Zimata si odi, maslo na platno (hromatski tonovi)

Edgard Dega: Balerini {to ve`baat, maslo na platno (hromatski tonovi) DA ZAPOMNIME: Tonsko stepenuvawe ili tonska skala e koga imame pove}e tonovi od edna boja koi postepeno se osvetluvaat ili zatemnuvaat.

02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

18

TEKSTURA DA SE POTSETIME

Teksturata ja ima na site povr{ini na materijalite. Taa se pretstavuva na site likovni tvorbi i vo site likovni podra~ja. Slikarite, vajarite i grafi~arite na svoite dela kombiniraat najraznovidni likovni teksturi so {to go zbogatuvaat likovnoto delo.

Teksturata mo`eme da ja kombinirame na razni na~ini.

Mo`eme da napravime kontrast na rapava i mazna tekstura, da kombinirame edinstvo i harmonija so tekstura, kako i kompozicija so tekstura.

Sekoj od nas treba da istra`uva so najraznovidni materijali za da napravi {to e mo`no pove}e teksturi na svoja likovna tvorba, so {to taa }e dobie pointeresno i pobogato zna~ewe i vrednost.

Ve{ta~ka tekstura

Ve{ta~ka tekstura

Tekstura dobiena so kompjuter

Ve{ta~ka tekstura

02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

19

Sli~na tekstura, tu{, perce

Radoslav Tadi}: Vo gradina, maslo na platno (slikarska tekstura)

Prirodna tekstura

Vinsent van Gog: Portretot Roulin, tu{, perce (tekstura)

D. Mojovi}: Definicija na zemjata, maslo na platno (slikarska tekstura)

Kontrastna tekstura, tu{, perce

Dan~o Kal’~ev: Slika 1877, maslo na platno (slikarska tekstura)

U~eni~ka tvorba, linorez (grafi~ka tekstura)

Dim~e Protu|er: Kompozicija, maslo na platno (slikarska tekstura)

DA ZAPOMNIME: So teksturata mo`eme da dobieme kontrast, harmonija i edinstvo. Sekoj avtor treba da istra`uva razni vidovi tekstura.

02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

20

NASOKA DA SE POTSETIME

Nasokata e likoven element kako del od likovniot jazik i toa e vizuelna sila koja go dvi`i okoto vo odredeni pravci. Spored pravecot na taa vizuelna sila, razlikuvame: horizontalna, vertikalna, kosa nasoka i dela bez nasoka.

Likovnite umetnici gi komponiraat svoite dela so raznovidni nasoki. Nekade imame i kombinacija na pove}e nasoki, no so poizrazena sila na edna nasoka.

Kosa nasoka

Bez nasoka

Horizontalna nasoka vo prirodata

Crte` so moliv (vertikalna nasoka)

Etijen Mari: Homografska studija, (horizontalna nasoka)

Aleksandar Kalder: Portokalova plo~a, maslo na platno (bez nasoka)

02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

Vo crtaweto, slikaweto i vo grafikata umetnikot mo`e da gi prika`e site nasoki. Vo skulpturata i vo arhitekturata mo`at da se pretstavat site nasoki osven kosata zatoa {to so nea se gubi statikata na objektot koj e napraven vo prostorot.

Dimitar Ko~oski: Ciklus ptici, maslo na platno (kontrast na nasoka) Ivan Generali}: Drvose~i, maslo na platno (horizontalna nasoka)

Vladimir \eor|ievski: Raspetie so svira~i, maslo na Nikola Martinovski: Doilka, maslo na platno (vertikalna nasoka) platno (kosa nasoka) DA ZAPOMNIME: Vo sekoe delo preovladuva edna ili pove}e nasoki. Pomalku od delata se bez nasoki.

21

02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

22

GOLEMINA DA SE POTSETIME

Goleminata e element koj e prisuten vo site likovni dela od crtawe, slikawe, skulptura, grafika i dizajn. Vo zavisnost od toa kakvi golemini }e se pretstavat vo edno delo, toa mo`e da izgleda harmoni~no ili kontrastno.

Goleminata igra va`na uloga vo grafi~kiot dizajn. Vo zavisnost od toa kakva funkcija ima ona {to go dizajnirame, mora da se obrne vnimanie na goleminata na tekstot vo odnosot na ilustracijata, fotografijata ili crte`ot.

Tvorba so isti golemini

Mikelanxelo, kamen (kombinacija na golemina vo prostorot)

Harmoni~na kombinacija na golemina

02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

Goleminata vo nekoi likovni dela mo`e postepeno da se zgolemuva ili namaluva. Na ovoj na~in se dobiva gradacija na golemina.

Kombinacija na kontrastni golemini

Jou ^un Vang: Gletka od ju`na Kina, (harmoni~na kombinacija na golemina)

Edison Para: Konstrukcija, (gradacija na golemina)

Crkva Notr Dam vo Pariz (golemina vo arhitekturata) DA ZAPOMNIME: Goleminite mo`at da se kombiniraat kontrastno ili harmoni~no. Ako goleminata postepeno se menuva, imame gradacija.

23

02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

24

FORMA DA SE POTSETIME

Znaeme deka formata e eden od likovnite elementi od likovniot jazik.

Formata e likoven element koj e zastapen vo site likovni podra~ja, vo crtaweto, slikaweto, skulpturata, grafikata i dizajnot. Formata mo`e da bide otvorena, zatvorena i perforirana, ednostavna i slo`ena, kako i dvodimenzionalna ili tridimenzionalna.

Formata vlijae na ~ovekot so svojot izgled.

Nekoi formi izgledaat smireno ili dvi`e~ki po {to gi delime na stati~ni i dinami~ni. Stati~ni formi se onie koi so svojot oblik sugeriraat miruvawe.

Dinami~ni formi se onie koi po svojot oblik sugeriraat nemir i dvi`ewe. Glavno, dinami~nite formi imaat trkalezni oblici.

Otvorena forma

Zatvorena forma

Perforirana forma Dvodimenzionalna i trodimenzionalna forma Ednostavna forma

Radovan Trnavac: Umetni~ka forma, drvo (slo`ena forma)

Dvodimenzionalna forma

Perforirana forma

02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

25

Dinami~ni formi

Robert Delani: Vo ~est na Bleriot, maslo na platno (dinami~ni formi) Dinami~ni formi

Stati~ni formi

Krsto Slavkovski: Stradawe, drvo (slo`ena trodimenzionalna forma)

Stati~ni formi

Vasil Vasilev: Vertikalna asocijativna forma, drvo (slo`ena trodimenzonalna forma)

DA ZAPOMNIME: Razlikuvame dvodimenzionalni i trodimenzionalni formi, stati~ni i dinami~ni, slo`eni i ednostavni.

02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

26

PROSTOR DA SE POTSETIME

Prostorot okolu nas e realen prostor, a onoj koj se prika`uva vo delata na likovnite umetnici e iluzija na prostorot. So upotreba na razni likovni elementi od likovniot jazik mo`e da se pretstavi iluzija na prostor, so svetlo-temni i topli-ladni boi, so golemi i mali formi, so preklopuvawe i so perspektiva.

Prostorot se deli na vnatre{en i nadvore{en prostor, odnosno zatvoren i otvoren. Vnatre{niot prostor e zatvoren od nadvore{niot i vo nego ~ovekot `ivee, raboti, u~i, spie i se zabavuva (soba, stan, zgrada, teatar, u~ilnica, kino i sl.).

Nadvore{en ili otvoren prostor e onoj vo koj{to slobodno se dvi`at ~ovekot, `ivotnite, pticite, avtomobilite, avionite (ulica, pole, livada, {uma, nebo....).

Realen prostor

Prostor so preklopuvawe

Jozo Hamagu~i: Pariski pokrivi, maslo na platno (prostor so preklopuvawe)

Vinsent van Gog: Ribarski brot~iwa na pla`a, maslo na platno (otvoren prostor)

Nacrt na stan (slo`en prostor)

02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI ELEMENTI

Prostorot mo`e da bide ednostaven i slo`en.

Ednostavniot prostor e sostaven samo od edna prostorija, a slo`eniot od pove}e koi me|usebno se povrzani. Ednostavniot prostor e sobata, hodnikot, u~ilnicata, a slo`en e u~ili{teto, zgradata, seloto, gradot i stanot.

Borko Lazeski: Bon marshe, maslo na platno (otvoren prostor)

Pjero de la Fran~eska: Plo{tad, maslo na platno (perspektiva)

Fehim Huskovi}: Pejza`, kombinirana tehnika (prostor so svetlo-temni boi)

Prostor prika`an so perspektiva

Vasilij Kandinski: Nekolku krugovi, maslo na platno (prostor so golemo i malo i svetlo i temno) DA ZAPOMNIME: Razlikuvame otvoren i zatvoren, slo`en i ednostaven prostor.

Najrealno prika`uvawe na prostorot se postignuva so perspektiva.

27

02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI PRINCIPI

28

KONTRAST DA SE POTSETIME

Dosega gi pominavme likovnite elementi.

Od ovoj del po~nuvame so likovnite principi.

Kontrastot e likoven princip koj se primenuva so site likovni elementi: so linija, boja, ton, tekstura, nasoka, golemina, forma, prostor.

Liniite vo edna tvorba mo`at da bidat vo kontrast ako upotrebime debeli i tenki, kusi i dolgi, pravi i krivi linii.

Bojata mo`e na pove}e na~ini da bide kontrastna, kako svetlo-temna, ladna-topla ili komplementarna.

Tonot mo`e da se primenuva kako temen i svetol so pogolemi me|usebni razliki.

Kontrastot na likovnite dela se prepoznava i kaj goleminata ako se upotrebuvaat golemi i mali formi.

Vo likovnite dela mnogu ~esto preovladuva samo edna nasoka, no vo nekoi dela se upotrebuva kontrast na nasoka. Toa e koga dve protivstaveni nasoki se so ista ja~ina i intenzitet i dejstvuvaat istovremeno.

Risto Kal~evski: Slika 88-68, maslo na platno (kontrast na svetlo i temno i nasoka)

Edo Murti}: Brazil, maslo na platno (kontrast na boja i golemina)

Kontrast na linija

Kontrast na linija

Kontrast na ladna i topla boja

Kontrast na svetlo i temno

02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI PRINCIPI

29

Kontrast na pravi i krivi linii

Komplementaren kontrast

Kontrast na svetlo, temno, boja i golemina

Kontrast na formi

Kontrast na forma i golemina

Endi Vorhold: Mao Ce Tung (kontrast na boja) Valbona Rexepi: Tragi od noviot vek, akrilik (kontrast na golemi i mali formi)

DA ZAPOMNIME: Kontrastot mo`e da se pretstavi so linija, boja, ton, forma, prostor, tekstura, nasoka i golemina.

02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI PRINCIPI

30

RITAM DA SE POTSETIME

Ritamot e likoven princip koj gi regulira likovnite elementi. Sekoj likoven element mo`e da se primenuva vo regularen ili vo alternativen ritam. Regularniot ritam e ednostaven zatoa {to se povtoruvaat edni isti elementi koi pri povtoruvaweto ne se menuvaat.

Pri upotrebata na alternativniot ritam se dobiva `ivost i dinami~nost vo likovnata tvorba, dodeka so regularniot ritam tvorbata izgleda monotono i zdodevno.

U~eni~ka tvorba (regularen ritam)

Regularen ritam

Regularen ritam

U~eni~ka tvorba (regularen i alternativen ritam)

Endi Vorhold: Tri portreta, (regularen ritam)

Alternativen ritam

02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI PRINCIPI

31

Kompjuterski crte` (alternativen ritam)

Sloboden ritam

Ritam vo narodnoto tvore{tvo

Vencislav Rihter: Skulpturi, aluminium (ritam)

Klod Viala: Povtoruvawe vo ~est na HB, maslo na platno (regularno povtoruvawe) DA ZAPOMNIME: Regularniot ritam izgleda ednostavno i mirno, dodeka alternativniot ritam izgleda `ivo i dinami~no.

02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI PRINCIPI

32

HARMONIJA DA SE POTSETIME

Site likovni principi reguliraat nekoi odnosi vo likovnata tvorba. Harmonijata e eden od principite koj gi doveduva elementite vo me|usebna harmonija po pat na bliski ili sli~ni vrednosti ili so sodr`inata na motivot.

Razlikuvame harmonija po analogija, harmonija na funkcija i harmonija po ideja.

Harmonija po analogija e kombinirawe na bliski vrednosti od likovniot element: linija, boja, ton, golemina, forma, nasoka i tekstura.

Harmonijata po ideja e, isto taka, povrzana so sodr`inata na motivot, no e povrzana so ideja ili simbol.

Harmonija so linija

Harmonija so boja

Brixit Rajli: Rana svetlost, maslo na platno (harmonija so forma i golemina)

Ordan Petlevski: Monument, crte` (harmonija so linija i tekstura)

Kompjuterska tvorba (harmonija so forma i boja)

02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI PRINCIPI

Harmonija po funkcija e koga motivot kako sodr`ina obedinuva pove}e predmeti koi se povrzani so me|usebna funkcija.

Ilija Ko~oski: Leten do`d, (harmonija so forma i boja)

August Herbin: Kompozicija, maslo na platno (harmonija po forma)

Harmonija po funkcija

Harmonija po funkcija

Naumovski: @ena vo bav~a, maslo na platno (harmonija so boja i forma)

Harmonija po ideja

DA ZAPOMNIME: Harmonija se dobiva so bliski ili sli~ni vrednosti. Razlikuvame harmonija po analogija, po funkcija i ideja.

33

02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI PRINCIPI

34

RAMNOTE@A DA SE POTSETIME

Ramnote`a e likoven princip so koj se regulira rasporedot na elementite vo edna celina.

Ramnote`ata mo`e da se primeni vo site likovni elementi. Razlikuvame simetri~na i asimetri~na ramnote`a.

Simetri~nata ramnote`a ~esto se primenuva vo dekorativnite likovni tvorbi, vo narodnite rakotvorbi i nosii i vo arhitekturata.

Asimetri~nata ramnote`a se gradi so ista cel, rasporedot od levata i desnata strana da bide ramnomeren po vrednosta na linijata, tonot, bojata, teksturata, goleminata i formata, no da bide razli~na od dvete strani.

Simetri~na ramnote`a

Simetri~na ramnote`a

Tereza Ma~ikalo: Tragi (asimetri~na ramnote`a)

Maska (simetri~na ramnote`a)

02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI PRINCIPI

35

Simetri~na ramnote`a

Miftar Memeti: Bez naslov, maslo na platno (asimetri~na ramnote`a)

Simterija

Asimetri~na ramnote`a

Asimetri~na ramnote`a

Simetri~na ramnote`a vo makedonskoto narodno tvore{tvo Simetri~na ramnote`a vo makedonskoto narodno tvore{tvo

DA ZAPOMNIME: Postojat dva vida na ramnote`a, simetri~na i asimetri~na.

02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI PRINCIPI

36

GRADACIJA DA SE POTSETIME

Od osumte likovni principi na likovniot jazik gradacijata ja regulira postepenata promena kaj likovnite elementi. Postepeno svojata likovna vrednost mo`at da ja promenat site likovni elementi, da preminat od edna vrednost vo druga.

Gradacijata mo`e da se primeni vo elementot linija, boja, ton, tekstura, nasoka, forma, golemina i prostor.

Gradacija so boja

Gradacija so boja

Gradacija so tekstura

Gradacija so ton

Gradacija so ton

Gradacija so golemina

02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI PRINCIPI

So gradacija na tonot, bojata i teksturata mo`e da se dobie iluzija na tridimenzionalnost.

Bojata so gradacija mo`e da se promeni od edna vo druga, vo treta, od `olta vo portokalova, crvena, violetova, sina, zelena i pak da dojde do `olta kako vo spektarot na boite.

Gradacija so ton i golemina

Gradacija so ton (iluzija na volumen)

J. Ra~i}: Devojka pred ogledalo, maslo na platno (gradacija na ton, iluzija na trodimenzionalnost)

Gradacija so boja

DA ZAPOMNIME: Gradacija mo`e da se primeni so site likovni elementi. So gradacija na ton dobivame iluzija na volumen.

37

02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI PRINCIPI

38

PROPORCIJA DA SE POTSETIME

Proporcijata e likoven princip koj gi regulira vnatre{nite odnosi na goleminata so zada~a celinata na umetni~koto delo da bide estetski poubava.

Proporcijata se stremi kon idealno gradewe sliki, skulpturi i objekti vo arhitekturata. So toj problem niz istorijata se zanimavale mnogu umetnici me|u koi i Leonardo da Vin~i.

Najdobro pravilo za idealni odnosi na goleminite vo likovnata umetnost i vo arhitekturata e postignato so zlatnoto se~ewe i negoviot klu~ ili formula kako toa da se postigne.

Spomenik Makedonium, Kru{evo (proporcija vo arhitektura)

Leonardo da Vin~i, crte` (proporcija na glava)

Proporcija na bukva

Zlatno se~ewe Zlatno se~ewe

Proporcija na ~ovekovoto telo

Proporcija na crkoven hram

02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI PRINCIPI

39

Partenon, Akropol, Grcija (proporcija vo arhitektura)

Apolon i zmija, Grcija (proporcija vo skulptura)

Proporcija vo gradbata na Partenon

Proporcija na ~ovekovoto telo

DA ZAPOMNIME: Proporcija e idealen soodnos na goleminite vo edna celina.

Zlatno se~ewe e osnova za postignuvawe na idealni proporcii.

02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI PRINCIPI

40

EDINSTVO DA SE POTSETIME

Od osumte likovni principi, edinstvoto e princip koj ima za cel da ja regulira celinata vo likovnoto delo. So primena na edinstvoto, likovnoto delo ne e razdeleno ili rascepkano, tuku prilega na estetska celina.

Edinstvo se postignuva so upotreba na ednakvi ili sli~ni vrednosti i po pat na dominanta.

Po pat na dominanta zna~i koga nekoj likoven element dominira na likovnata tvorba, odnosno e najprisuten. Toa mo`e da bide linija, boja, ton, tekstura, forma, golemina, nasoka ili prostor.

Osven so dominanta na likovnite elementi, edinstvo mo`e da se dobie i so zgolemuvawe i potsiluvawe. Toa zna~i koga na likovnoto delo od mnogute formi, tonovi ili boi edna e tolku zgolemena {to dominira vo celata tvorba.

Edinstvo so dominanta na boja i linija

Edinstvo so dominanta na forma

Qubomir Popovi}: Oma` za Xems, maslo na platno (edinstvo so dominanta na ton)

Vinsent van Gog: Irisi, maslo na platno (edinstvo so boja i forma)

Edinstvo so forma

02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI PRINCIPI

41

Edinstvo so forma i ton

Edinstvo so golemina i forma

Hans Hartung: Br.116, crte` (edinstvo so linija)

Edinstvo so forma i ton

Jan Arp: Cve}e, maslo na drvo (edinstvo so forma)

@or` Brak: Gitarist, maslo na platno (edinstvo so ton i forma) DA ZAPOMNIME: Edinstvo se dobiva so upotreba na ednakvi ili sli~ni vrednosti, so dominanta, so zgolemuvawe i potsiluvawe.

02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI PRINCIPI

42

KOMPOZICIJA DA SE POTSETIME

Kompozicijata e likoven princip koj go regulira rasporedot na likovnite elementi vo likovnata tvorba kako edna edinstvena celina. Kako prva podelba imame horizontalna, vertikalna i dijagonalna kompozicija.

Kompozicijata mo`eme da ja definirame i kako otvorena, zatvorena i poluotvorena vo zavisnost od toa kako se rasporedeni likovnite elementi.

Koga likovnite elemnti vo likovnoto delo se rasporedeni taka {to vizuelno se otvoreni samo na nekoi strani, velime deka imame poluotvorena kompozicija.

D. Pulitka: Lozja, maslo na platno (horizontalna kompozicija)

Qubica Solakovska: Igra, maslo na platno (zatvorena kompozicija)

Albona Skiritute: Tri sestri na mirot, (vertikalna kompozicija)

Du{an Ota{evi}: Venera, maslo na platno (vertikalna kompozicija)

Petar Haxi Bo{kov: Skulptura, metal (vertikalna kompozicija)

02

LIKOVEN JAZIK LIKOVNI PRINCIPI

Otvorena mre`esta kompozicija

Ako likovnite elementi se smesteni vo centralniot del od crte`ot, slikata ili grafikata, imame zatvorena kompozicija.

Otvorena kompozicija imame koga likovnite elementi se rasporedeni na celata povr{ina na tvorbata i vizuelno izleguvaat na site strani od celinata, levo, desno, gore, dolu.

Vo nekoi teorii za likovnata umetnost mo`at da se sretnat i drugi vidovi kompozicii kako: slobodni, mre`esti, piramidalni, kru`ni, spiralni i sl.

Varijanta na kompozicija so eden element

U~eni~ka tvorba (zatvorena kompozicija)

Kompjuterska tvorba (zatvorena kompozicija)

Poluotvorena kompozicija

Rozeta (zatvorena mre`esta kompozicija)

DA ZAPOMNIME: Razlikuvame horizontalna, vertikalna i dijagonalna kompozicija. Kompozicijata mo`e da bide i otvorena, poluotvorena i zatvorena.

43

03

MOTIV LIKOVNA UMETNOST

44

Vo ova poglavje }e se potsetime za motivot vo likovnata umetnost. Vo isto vreme }e se zapoznaeme so novi umetnici i umetni~ki dela od Makedonija i od svetot so {to }e go zbogatime na{eto poznavawe na likovnata umetnost.

Ve}e znaeme deka sekoe umetni~ko delo e kombinacija od bogatstvo na linii, boi, formi, volumen, tonovi i drugi likovni vrednosti. Ako vo umetni~koto delo prepoznavame odredena sodr`ina od ona {to nè opkru`uva, velime deka toa delo e so motiv. Ako pak deloto e kombinacija samo od likovnite vrednosti, velime deka e apstraktno, odnosno deka nema motiv.

PORTRET Vo prika`anite dela prepoznavame prika`uvawe na portret na nekoja li~nost. ]e zabele`ime deka umetnikot so sekoj lik {to go prika`al se obidel da ni go prika`e i negoviot karakter. Ovoj motiv go narekuvame portret.

Endi Vorhold: Ingrid Bergman

Angeliko: Sv. Katerina, tempera (motiv)

Vermer: Soba, maslo na platno (motiv)

Eugen Kokot: Sini brda, maslo na platno (apstraktno)

Mark Rotko: Bela i zelena vo sino, maslo na platno (apstraktno)

Tome Serafimovski: Portret na Slavko Janevski, bronza

03

MOTIV LIKOVNA UMETNOST

45

AVTOPORTRET Mnogu umetnici pokraj toa {to pretstavuvale drugi likovi, mnogu ~esto go izrabotile i svojot portret, odnosno se pretstavile sebesi.

Vo likovnata umetnost toa go narekuvame avtoportret.

Elizabet le Braun: Avtoportret, maslo na platno

Ogist Renoar: Portret na Klod Mone, maslo na platno

Pol Kle: Avtoportret,

Pablo Pikaso: Avtoportret, Dimitar Manev: Portret, kombinirana tehnika

Vilijam Tarner: Avtoportret, maslo na platno Dante Aligieri : Detaq od freska

Leonaro da Vin~i: Avtoportret, crte`

03

MOTIV LIKOVNA UMETNOST

46

KARIKATURA

FIGURA

Pokraj pozitivnite ~ove~ki osobini, kaj nekoi lu|e preovladuvaat i negativni karakteristiki, kako {to se al~nosta, ne~esnosta, lo{otijata, zloto, zavista i sl. Nekoi umetnici ovie osobini gi potenciraat vo svoite likovi so {to ovoj motiv se narekuva karikatura.

Denes gledaj}i nekoi umetni~ki dela se zapoznavame so izgledot i na~inot na koj lu|eto se oblekuvale vo minatoto. Koga vo deloto se prika`uva ~ovekot vo svojata obleka, motivot go narekuvame figura.

Onore Domie: Voobrazeniot bolen, litografija

Karikatura na gospodin Bin

Onore Domie: Konte, bronza

Onore Domie: Krispen i Skapen, maslo na platno

Edgar Dega: Mala balerina

Leonardo da Vin~i: Rafael, del od freska

03

MOTIV LIKOVNA UMETNOST

47

AKT Ako umetnikot go prika`al ~ove~koto telo bez obleka, toa delo ni pretstavuva akt.

Spored toa {to pretstavuva, razlikuvame `enski i ma{ki akt.

Ogist Renoar: Na pro{etka, maslo na platno

Anri Matis: Akt vo studio, crte`

Angeliko: Sv. Katerina, tempera

Jan [tursa: Pubertet, bronza

Albreht Direr: Adam i Eva, maslo na platno

Pol Gogen: Tahi}anka, maslo na platno

Ogist Renoar: Devojka, maslo na platno

03

MOTIV LIKOVNA UMETNOST

48

@ANR

@IVOTNI

Ako vo likovnoto delo prepoznavame sodr`ini od sekojdnevniot `ivot na ~ovekot, od dene{no vreme ili od minatoto, velime deka motivot ni prika`uva `anr scena.

Samiot naslov ni ka`uva deka ovoj motiv ni gi prika`uva `ivotnite. @ivotnite se odlikuvaat so svojata ubavina, sekoe na poseben na~in. Lu|eto ~esto pati nekoe `ivotno go neguvaat i ~uvaat kako mileni~e poradi negovata ubavina.

Poradi toa i nekoi umetnici inspirirani od nivniot izgled i sila gi prika`uvale vo svoeto tvore{tvo.

Edgar Dega: ^a{a pelinkovec, maslo na platno

Fransoa Mile: Seja~, maslo na platno

Jan Vermer: Pijanistki, maslo na platno Vasko Ta{kovski: Skica, crte` Edgar Dega: Familijata Beleli, maslo na platno

Eduard Mone: Pojadok na treva, maslo na platno Vinsent van Gog: Ve~era so kompiri, maslo na platno

Predistoriski crte` od Lasko

03

MOTIV LIKOVNA UMETNOST

49

ENTERIER

Crven sad vo oblik na govedo, terakota, Teheran

Etien Falkonet: Spomenik na Petar Veliki, bronza

Vo crte`ot, slikata ili grafikata mnogu ~esto }e prepoznaeme pretstaven vnatre{en prostor. Toj prostor mo`e da bide onoj vo koj{to `iveeme, rabotime ili se zabavuvame.

Prika`uvaweto na vnatre{niot prostor go narekuvame enterier.

Tuluz Lotrek: Crn igra~ vo bar, crte`

Anri Matis: Enterier, maslo na platno Robert Kampini: Blagovestie, maslo na drvo

Reljef

Etrurska himera, bronza

Vinsent van Gog: No}na kafeana, maslo na platno

03

MOTIV LIKOVNA UMETNOST

50

PEJZA@ ^ovekot ~esto odi na pro{etka vo prirodata poradi nejzinata ubavina.

Bogatstvoto na prirodata inspirirala mnogu umetnici koi na svoite platna ja ovekove~ile taa ubavina. ^esto sre}avame i u`ivame vo dela na koi e pretstaven motivot pejza`.

Dan~o Ordev: Pejza`, maslo na platno

Pol Sezan: Pejza`, maslo na platno

Rubens Korubin: Gradina, akrilik Nikola Martinovski: Pejza` od Zapre{i~, maslo na platno

Edvard Hoper: Pejza` so pat, maslo na platno

Rembrant: Krajobraz, maslo na platno

03

MOTIV LIKOVNA UMETNOST

51

MRTVA PRIRODA Ako vo sodr`inata na deloto prepoznavame raznobojni cve}iwa, predmeti ili nekoi ne{ta koi ne se `ivi, velime deka vo toa delo motivot e mrtva priroda.

Pablo Pikaso: Bokal i sad za ovo{je, maslo na platno

Dan~o Kal’~ev: Mrtva priroda, maslo na platno

Mrtva priroda Mrtva priroda Pablo Pikaso: Zelena mrtva priroda, maslo na platno

France Slana: Cve}e, maslo na platno

Pol Sezan: Praski i cre{i, maslo na platno

04

LIKOVNI PODRA^JA LIKOVNA UMETNOST

52

Istorijata na umetnosta se zanimava so prou~uvawe na likovnata umetnost od predistorijata do denes. Lu|eto gi sozdale likovnite dela od najraznovidni materijali. Spored naukata, vo umetnosta imame pet likovni podra~ja koi se razlikuvaat po likovnite specifi~nosti na izrazuvaweto i toa: crtawe, slikawe, skulptura, grafika i vizuelni komunikacii i dizajn. Site pet podra~ja imaaat svoi karakteristiki i sekoe na poseben na~in nosi svoja ubavina i likovna vrednost. Likovnata umetnost e bogatstvo na ~ove~kata civilizacija i kreativnost na duhot.

Vasko Ta{kovski: Cirkus, tu{, perce

Crte` so jaglen

Ibraim Bedi: Osamena ptica,

Raspetie Hristovo, ikona, Ohrid

Titov triumf, reljef

04

LIKOVNI PODRA^JA LIKOVNA UMETNOST

53

Burhan Ameti: La`liv son, akvatinta

Pol Sezan: Karta{i, maslo na platno

Ogist Roden: Balzak, kamen

U~eni~ka tvorba, linorez

Jagoda Bui}: Razli~na forma, tapiserija

Vitra`

Makedonsko zname

Dizajn na nakit

Ilustracija

Dizajn na predmeti

Dizajn na obleka

05

CRTAWE LIKOVNO PODRA^JE

54

Vo izminatiov period na ~asovite po likovno izrabotivte mnogu likovni tvorbi od razni podra~ja i vo razni tehniki. Ve}e znaeme deka crtaweto e edno od likovnite podra~ja vo likovnata umetnost. Crtame crte`i, crtame pred da po~neme da slikame, ja crtame idejata za grafika, a so crtawe pravime i skica za na{ata ideja kako bi izgledalo skulptorskoto delo {to sakame da go modelirame.

Vo crtaweto se crta so najraznovidni materijali i tehniki so koi mo`e da se izraboti crte`.

Se upotrebuvaat raznovidni materijali zatoa {to so niv se dobivaat razni vidovi linii so specifi~na ubavina. Vo nastavata po likovno se crta so moliv, jaglen, razni vidovi kredi vo boja, pastel, voso~en pastel, tu{, bajc, kako i so akvarelni i so temperni boi.

Umetnikot sam go izbira materijalot so koj go izrabotuva crte`ot. Izborot na materijalot zavisi od `elbite, interesot i karakterot na avtorot. Isto taka, i u~enikot mo`e da go izbere onoj materijal za koj najmnogu e zainteresiran.

Crte`ot mo`e da se izraboti so upotreba samo na eden materijal, na primer: moliv, jaglen, tu{, bajc, pastel, voso~en pastel, kreda, a mo`e da se crta i so akvarelni i so temperni boi. Mo`e da se izraboti i crte` vo kombinirana tehnika, odnosno da se crta so pove}e tehniki na eden crte`.

Pablo Pikaso: Studija za zavesa, moliv (linearen crte`)

Pablo Pikaso: @ena so ku~e, tu{, perce

Leonardo da Vin~i: Studija so moliv

Albreht Direr: Ptica, Crte` so akvarel

Vinsent van Gog: Most, laviran tu{

05

CRTAWE LIKOVNO PODRA^JE

Crte` so moliv

Nekoi umetnici pri izrabotkata na svoite crte`i kombiniraat i lepewe na oboena kola`hartija. Koga se kombinira crte` so kola`, dobivame takanare~en kola`iran crte`.

Osnovna likovna karakteristika za crte`ot e upotrebata na linijata i toj crte` go narekuvame linearen crte`. Vo crte`ot upotrebuvame i raznovidni tonovi so {to dobivame tonski crte`.

Ako vo crte`ot prepoznavame nekoja poznata sodr`ina, toj crte` e so motiv, a ako nema motiv, za takviot crte` velime deka e apstrakten.

Site umetnici vo svoeto tvore{tvo ~esto eksperimentiraat so najraznovidni materijali za podobro da ja izrazat svojata ideja i da napravat pointeresna tvorba. Pri crtaweto se slu`at i so razni postapki, kako {to se previtkuvawe, perforirawe, zasekuvawe, aplicirawe, vtisnuvawe na tragi od razni otpe~atoci i sl. Sekoj od nas, umetnicite i u~enicite, treba da sozdava novi idei i da eksperimentira vo svoeto likovno izrazuvawe.

@or` Sera: Crta~, jaglen (tonski crte`)

Pablo Pikaso: [i{e, ~a{a i violina, kombinirana tehnika

Kompjuterski crte`

Tuluz Lotrek: Angli~anec, pastel

Tawa Tanevska: Razgovor, kombinirana tehnika

DA ZAPOMNIME: Se crta so moliv, jaglen, kredi vo boja, pastel, tu{, bajc.

Imame kola`iran, linearen, tonski i apstrakten crte`.

55

05

CRTAWE LIKOVNO PODRA^JE

56

LINIJA Materijalite za crtawe ostavaat najrazli~ni tragi pri crtaweto. Tragite na podlogata se vo vid na linii koi imaat svoi specifi~nosti i svoj karakter vo zavisnost od toa so koj materijal se crta. Liniite mo`e da gi ~uvstvuvame kako meki, tvrdi, ladni, topli, ne`ni, grubi, ostri, kusi, dolgi, debeli ili tenki. Site tie zaedno ja zbogatuvaat likovnata vrednost na crte`ot i pridonesuvaat gleda~ot da u`iva vo nivnata raznovidnost.

Linii po karakter

Crte` so jaglen

Meki linii

Albreht Direr: Kowanik, moliv

Crte` so moliv

Tome Serafimovski: Majka Tereza, skica

Crte` so tu{

U~eni~ka tvorba, tu{

DA ZAPOMNIME: Vo crtaweto se izrazuvame so bogatstvoto na linijata.

05

CRTAWE LIKOVNO PODRA^JE

57

TON

De Segonzak: Portret, laviran tu{

Vo crtaweto pokraj linijata naj~esto upotrebeno izrazno sredstvo e i tonot. Tonot go dobivame so pomo{ na kombinirawe na liniite i plo{tinite prika`uvaj}i svetli i temni povr{ini, ili stepenuvame preodi od svetlo kon temno, ili obratno.

Tonot go dobivame so sen~awe, so {rafirawe ili so lavirawe na crte`ot. Ve}e se zapoznavme so vakov na~in na tonsko stepenuvawe, a toa mo`eme da go voo~ime i vo ilustraciite {to vi se pretstaveni.

Crte` so moliv

Crte` so {rafirawe

Laviran crte`

Sveto Manev: Start 1, moliv vo boja (svetlo-temno sen~awe)

Laviran crte`

DA ZAPOMNIME: Vo crte`ot upotrebuvame svetli i temni tonovi. Tonovi se dobivaat so sen~awe, {rafirawe i lavirawe.

05

CRTAWE LIKOVNO PODRA^JE

58

PROSTOR Vo prethodnite oddelenija ve}e se zapoznavme so prostorot kako element vo likovniot jazik.

Sè ona {to nè opkru`uva e realen prostor. Vo crte`ot i vo drugite umetni~ki dela umetnicite prona{le na~in kako da dobijat iluzija na prostor so preklopuvawe, so temno-svetlo, so mali i golemi formi.

Najgolem uspeh i najuspe{no prika`uvawe na prostorot umetnicite postignale so upotreba na takanare~enata linearna perspektiva. Ovaa perspektiva naj~esto ja upotrebuvale umetnicite vo vremeto na renesansata.

Vo linearnata perspektiva postoi edna horizontalna linija koja go ozna~uva horizontot koj sekoga{, koga gledame pred sebe, e vo visina na o~ite, kako {to vo horizontot se spojuvaat neboto i moreto, neboto i poliwata. Perspektiva mo`e da pretstavime so edna, dve ili pove}e zbirni to~ki koi }e se nao|aat na linijata na horizontot, pred nas levo ili desno, kako {to mo`eme da vidime na pretstavenite ilustracii.

A

Perspektiva

Perspektiva vo prirodata

Perspektiva

A

Linearna perspektiva so edna to~ka

Prostor so ton svetlo-temno i preklopuvawe

05

CRTAWE LIKOVNO PODRA^JE

Prostor so perspektiva

A

Perspektiva

Linearna perspektiva

Ako upotrebime linearna perspektiva so edna zbirna to~ka, taa }e se nao|a sproti nas i sè ona {to e paralelno so nas poleka se smaluva i se spojuva vo taa to~ka, kako na primer, koga gledame pat, ulica, {ini na pruga i sl.

Ako pak crtame perspektiva so dve zbirni to~ki, tie }e se nao|aat levo i desno na linijata, na horizontot i site linii }e se spojuvaat vo tie dve to~ki kako {to gledame na primerite.

Ako se obideme, i nie samite }e vidime deka dosta realno mo`eme da pretstavime iluzija na prostor, odnosno iluzija na blisku i daleku i na vnatre{niot i nadvore{niot prostor.

Perspektivata ozna~uva gledawe na ne{tata okolu nas, od blisku ili daleku, od ozgora ili od dolu.

Ako vo umetni~koto delo prika`eme ne{to koe go gledame od visoko, velime deka sme upotrebile pti~ja perspektiva.

Ako pak prika`eme ne{to koe go gledame od dolu kon gore, velime deka toa e prika`ano so `abja perspektiva. Vo umetnosta naj~esto sre} a-vame pretstavuvawe so linearna perspektiva bidej}i taa e vo visina na gledaweto na ~ovekot.

A

B

A

B

Perspektiva so dve zbirni to~ki

Prostor so preklopuvawe

DA ZAPOMNIME: So linearna perspektiva najto~no se prika`uva iluzija na prostor. Perspektivata ima horizont i edna ili dve zbirni to~ki.

59

06

SLIKARSTVO LIKOVNO PODRA^JE

60

Vo prethodnite oddelenija sigurno naslikavme mnogu likovni tvorbi vo razni tehniki od ova likovno podra~je. Ve}e mo`eme da razlikuvame {to e crte`, slika, grafika ili skulptura.

Vo slikarstvoto e najva`no umetnikot i site drugi koi slikaat da gi izrazat svoite ~uvstva i emocii. Izrazuvaj}i se sebesi ja menuvame realnata slika na ona {to go gledame, a so toa pravime originalni tvorbi. Vo likovnoto tvore{tvo avtorot gi crta i gi obojuva ne{tata so formi i boi po svoja `elba. So toa se sozdavaat vol{ebni sliki so raznovidni prika`uvawa.

Toa bogatstvo na raznovidnost mo`eme da go zabele`ime kaj avtori od isti zemji i razni epohi vo umetnosta. Razlikata osobeno se prepoznava i vo umetnosta na razni narodi i po{iroki geografski regioni vo svetot. Po na~inot na koj se izraboteni, prepoznatlivi se delata na evropskata umetnost, kineskata, afrikanskata, egipetskata, umetnosta na Maite, Inkite, kako i umetnosta na drugite civilizacii.

Sekoja od ovie umetnosti ima posebni obele`ja vo prika`uvaweto na formata, volumenot, bojata, prostorot i specifi~no likovno izrazuvawe.

Znaeme deka se slika so materijali i razni tehniki na raznovidni povr{ini. Denes umetnicite, pokraj klasi~nite materijali, za slikawe se koristat i so sovremenite tehnologii kako {to se kompjuterot, fotoaparatot i videokamerata.

Vo sovremenata likovna umetnost umetnicite se pretstavuvaat i so slika-objekt, so likovna inter-

Egipetska freska

Paleta za slikawe

Slikarsko delo od kineski majstor

Naroden vez

06

SLIKARSTVO LIKOVNO PODRA^JE

Tomo [ijak: Musandra, kombinirana tehnika

vencija vo prostorot, kako i so likoven hepening koj e edno posebno do`ivuvawe za sovremeniot posetitel.

Denes ne postoi materijal od koj ne mo`e da se napravi slika. Kako i vo crtaweto, umetnicite i vo slikarstvoto postojano istra`uvaat i eksperimentiraat so razni vidovi neklasi~ni materijali, kako {to se razni otpadani materijali, so aplikacija, otpe~atuvawe na razni predmeti i formi na slikata, so isprepletuvawe, kako i drugi postapki so cel da se napravat originalni slikarski dela. Na ovoj na~in avtorite ja pretstavuvaat i realiziraat svojata umetni~ka ideja.

Pokraj ona {to nè opkru`uva i ni dava ideja za slikawe, ~esto pati inspiracija za delata mo`e da bide slu{awe na muzika, od pro~itan tekst, gledawe na film ili da nè inspirira drugo umetni~ko delo. Mnogu poznati likovni umetnici se inspirirale od delata na egipetskata, afrikanskata, kineskata umetnost.

Dimitar Kondovski: Zaboraven svet, kombinirana tehnika

Petar Mazev: Del od mozaik

Kristo: Spakuvana umetni~ka galerija, crte`

Du{ko Stojanovski: Tapiserija

DA ZAPOMNIME: Vo slikarstvoto sekoga{ treba da se obiduvame da se izrazime originalno. Razlikuvame umetni~ni dela od Evropa, Kina, Japonija, Afrika, Egipet. Da se zapoznaeme so likovna intervencija, slika - objekt, hepening i da istra`uvame so raznovidni materijali.

61

06

SLIKARSTVO LIKOVNO PODRA^JE

62

BOJA Pokraj site drugi likovni elementi, bojata ima najzna~ajna uloga vo slikarstvoto. Taa e osnoven element preku koj gi izrazuvame svoite umetni~ki idei, emocii, psiholo{ki sostojbi i estetski stavovi.

Vo istorijata na likovnoto tvore{tvo, na mnogu slikari bojata im slu`ela za da ja prika`at svojata emotivna sostojba i psiholo{kite sostojbi vo `ivotot na ~ovekot. So izborot i kombinacijata na boite i formite izrazuvale voznemirenost, otpor, gnev, nezadovolstvo, potresenost i sozdavale dela vo koi dominira dramska atmosfera.

Nivnite sliki se polni so emocii povrzani so slu~uvawata koi go potresuvaat ~ovekot vo sekojdnevniot `ivot kako {to bolesta, tragediite, smrtta, posledicite od vojna ili katastrofa, stradaweto itn. Preku bojata mo`e da se izrazi seta simbolika na vnatre{niot psiholo{ki `ivot na ~ovekot. Edvard Munk e karakteristi~en slikar koj uspeal da ja pretstavi dramata vo ~ove~kiot `ivot preku slika.

Edvard Munk: Crvena }u}a, maslo na platno (psihologija na bojata)

Anri Matis: Enterier, maslo na platno (psihologija na bojata)

Dragan Najdenovski: Predel 563, maslo na platno

Vangel Koxoman: Motiv od Prilepsko, maslo na platno

Edvard Munk: Igra na `ivotot, maslo na platno (simbolika na bojata)

DA ZAPOMNIME: Preku bojata mo`eme da gi pretstavime emociite i psiholo{kite sostojbi na ~ovekot, radosni ili ta`ni.

06

SLIKARSTVO LIKOVNO PODRA^JE

TON

@or` Brak: @ena, maslo na platno (hromatski ton)

Tonot kako likoven element go sre}avame vo site likovni tvorbi, vo crte`ot, grafikata, slikata, pa i vo skulpturata so igra na svetlosta i volumenot.

Postojat bezbroj kombinacii na razni posvetli i potemni tonovi vo edna tvorba. Odredeni kombinacii gi narekuvame molski klu~evi, sli~no kako i vo muzikata. Ako vo edna tvorba upotrebime kombinacija na sli~ni, odnosno harmoni~ni tonovi vo edna boja (svetli ili temni) koi se me|usebno bliski, velime deka imame tvorba so molski tonski klu~.

Ako vo likovnata tvorba kombinirame upotreba na raznovidni kontrastni tonovi, velime deka sme dobile tvorba so durski tonski klu~.

Svetlin Rusev: Izbor na civilizacijata, maslo na platno (ahromatski ton)

Rembrant: ^as po anatomija, maslo na platno (durski tonski klu~)

Qubomir Popovi}: Oma` za ser Xems, maslo na platno (molski tonski klu~)

DA ZAPOMNIME: Ako upotrebime sli~ni tonovi, toa go narekuvame molski tonski klu~. Ako upotrebime kontastni tonovi, zna~i sme primenile durski tonski klu~.

63

06

SLIKARSTVO LIKOVNO PODRA^JE

64

KONTRAST Vo site likovni podra~ja od likovnata umetnost, pa i vo slikarstvoto, kontrastot go upotrebuvame koga sakame ne{to da potencirame, da istakneme ili da odvoime forma od forma vo sodr`inata.

Odvojuvaweto, odnosno potenciraweto mo`eme da go postigneme so kontrast na topli i ladni, svetli i temni boi ili so najizrazeniot komplementaren kontrast.

Ro{a de Suza: Sekojdneven inventar, kontrast na ton

Pablo Pikaso: Mrtva priroda, maslo na platno (kontrast)

Dimitar Manev: Slika 1997, maslo na hartija (kontrast na svetlo-temno)

Emil Fila: Mrtva priroda, maslo na platno (kontrast na formi i svetlo-temno)

Kenet Kuc: Spektar, maslo na platno (kontrast na temno-svetlo)

Andrijana Pule{i: Slika, maslo na platno (kontrast so boja)

DA ZAPOMNIME: Vo slikarstvoto primenuvame kontrast na topli i ladni, svetli i temni boi i komplementaren kontrast.

06

SLIKARSTVO LIKOVNO PODRA^JE

EDINSTVO

Rembrant: Jakov gi blagoslovuva sinovite, maslo na platno (edinstvo so ton)

Vo slikarstvoto sekoga{ se stremime da postigneme edinstvo.

Znaeme deka edinstvoto se postignuva po pat na dominanta na forma, boja, golemina, ton ili tekstura. Na ovoj na~in vo slikata preovldauva odredena boja, golemina, tekstura ili forma so {to se dobiva vpe~atok na edinstvo vo celinata.

Pjer Sula`: Bez naslov, maslo na platno (edinstvo so ton) Dimitar Manev: Slika 2000, kombinirana tehnika (edinstvo so forma i boja)

Radoslav Tadi}: Vo gradina, maslo na platno (edinstvo so tekstura i ton)

Xekson Polok: Magla od lavandula, maslo na platno (dominanta so tekstura) Viktor Vazareli: Bez naslov, maslo na platno (so dominanta na forma)

DA ZAPOMNIME: Edinstvo postignuvame so dominanta na linija, ton, boja, forma, golemina i tekstura.

65

06

SLIKARSTVO LIKOVNO PODRA^JE

66

KOMPOZICIJA I vo slikarstvoto kompozicijata gi obedinuva site elementi vo edna celina. Vo sekoja slika mo`eme da go prepoznaeme vidot na kompozicijata, dali e otvorena, zatvorena, poluotvorena, dijagonalna ili piramidalna.

Pokraj na~inot na rasporeduvawe na elementite, vo slikarstvoto mo`eme da voo~ime i kompozicii koi se karakteristi~ni po upotrebata na bojata.

Ako upotrebime intenzivni i jaki boi, mo`eme da ka`eme deka slikata ima koloristi~ki karakter.

So upotreba na ne`ni boi i tonovi zaklu~uvame deka slikata ima lirski obele`ja. ^esto pati nekoi umetnici upotrebuvaat kombinacii na temni i svetli, mirni i jaki boi so {to sugeriraat dramati~nost vo kompozicijata i dejstvuvaat psiholo{ki na gleda~ot.

Karlo Kara: Patriotska svetkovina, kola` (otvorena kompozicija)

Vasilij Kandinski: Vo crn krug, maslo na platno (zatvorena kompozicija)

Francisko Goja: Strelawe, maslo na platno (dramati~na kompozicija) Modiqani: Gola `ena, maslo na platno (lirska kompozicija)

06

SLIKARSTVO LIKOVNO PODRA^JE

67

Delo od kineski majstor (lirska kompozicija)

Ogist Renoar: Na terasa, maslo na platno (lirska kompozicija)

Piter Brojgel: Vavilonskata kula, maslo na platno (piramidalna kompozicija)

Gustav Klimt: [uma, maslo na platno (lirska kompozicija)

Tome Mi{ev: Pred ogledalo, maslo na platno (koloristi~ka kompozicija)

Edvard Munk: Vrisok, maslo na platno (psiholo{ko-dramska kompozicija)

Pol Sezan: Borovi i kamewa, maslo na platno (vertikalna kompozicija)

DA ZAPOMNIME: So upotreba na bojata slikata mo`e da ima koloristi~ki, lirski, dramski ili psiholo{ki karakter.

07

OBLIKUVAWE LIKOVNO PODRA^JE

68

Ve}e dobro ja zapoznavme skulpturata kako specifi~no likovno podra~je vo likovnata umetnost. Da se potsetime deka vo skulpturata imame stati~ni i mobilni vajarski dela.

Stati~ni se polna plastika i reljef.

Mobilni dela se onie koi povremeno se dvi`at vo prostorot, mehani~ki ili poradi struewe na vozduhot.

Naj~esti materijali koi se upotrebuvaat za izrabotka na skulptorski dela se: glina, drvo, keramika, metal, kamen, bronza, a vo ponovo vreme se upotrebuvaat i plastika, hartija, razni prirodni i otpadni materijali, stiropor i sl.

Sovremeniot skulptor sekojdnevno eksperimentira i istra`uva so novi materijali i nivno me|usebno kombinirawe. Se upotrebuvaat multimedijalni manifestacii vo koi se kombiniraat dela od site likovni podra~ja vo edno zaedni{tvo.

Se primenuvaat i novite audio-vizuelni sovremeni tehnologii (televizija, video, kompjuter).

Sekoe skulptorsko delo po~nuva da se realizira spored odredena ideja na avtorot. Spored taa ideja skulptorot izrabotuva skici za nejziniot izgled. Vo zavisnost od idejata, umetnikot izbira materijal preku koj najsoodvetno }e se realizira.

Gligor Stefanov: Grupa objekti, kombinirana tehnika

Boro Mitri}eski: Portret na Marko Cepenko, bronza

Tomo [ijak: Musandra II, kombinirana tehnika

Aleksandar Kalder: Crven poligon, mobil

07

OBLIKUVAWE LIKOVNO PODRA^JE

Vo ova likovno podra~je osven izvedba na skulpturata na klasi~en na~in, denes umetnicite se izrazuvaat i so sovremeni inovacii i proekti. So intervencija vo prostorot, so boja ili so skulpturi i objekti avtorot umetni~ki go menuva prostorot so {to ja izrazuva svojata ideja.

Sekoe skulptorsko delo, vo zavisnost od na~inot na rabota e konstruirano so kombinirawe, so razlo`uvawe, redefinirawe ili vo takanare~ena disperzirana kompozicija.

Na plo{tadi i na javni mesta ~esto pati sre}avame skulpturi koi pretstavuvaat nekoe istorisko dejstvo ili nekoja poznata li~nost vo prirodna golemina ili pogolemi.

Ovie objekti gi narekuvame spomenici. So niv gi ~estvuvame va`nite nastani i zaslu`nite li~nosti.

Naj~esto spomenicite se napraveni vo kamen ili izlieni vo bronza so {to nivnoto vremetraewe e neograni~eno.

Dragan Popovski-Dada: Svira~ na gajda, kamen

Ismet Rami}evi}: Del od izlo`bata lavirint, priroden materijal

@arko Ba{eski: Bez naslov, silikon i poliester, skulptura

DA ZAPOMNIME: Sovremenata skulptura se izrabotuva vo najrazli~ni materijali, a se kombinira i so drugi umetnosti.

69

07

OBLIKUVAWE LIKOVNO PODRA^JE

70

Skulptorskite dela naj~esto se izveduvaat od materijali koi se stabilni i otporni na vlijanieto na vremenskite uslovi. Naj~esto delata se napraveni od terakota, kamen, drvo, bronza i metal, a mo`e da se izrabotat i od razna plastika, hartija stiropor, pa i od razni otpadni materijali.

Na~inot na gradewe na skulptorskoto delo e najrazli~no vo zavisnost od `elbite na avtorot i od negoviot izbor na materijalot. So glina se modelira so dodavawe i odzemawe, so drvo i kamen so dlabewe i odzemawe, so metal i bronza so liewe ili so gradewe po pat na kombinirawe i dodavawe na razni formi koi me|usebno se sostavuvaat i zavaruvaat. So plastika, hartija i stiropor se gradi skulptura po pat na sostavuvawe, previtkuvawe, se~ewe, perforirawe i lepewe.

Dimo Todorovski: Jama, bronza

Dimo Todorovski: Tutunobera~ka, bronza

Petar Haxi Bo{kov: Zapisi na oblik, terakota

Ana Svetieva: Reka I, oboena terakota

07

OBLIKUVAWE LIKOVNO PODRA^JE

So otpadni materijali se gradi asambla`, odnosno grupna skulptura vo koja se kombiniraat razni materijali vo edna celina spored idejata na avtorot.

Vo skulpturata nema ograni~uvawe za upotrebata na materijalite. Nekoi avtori se izrazuvaat kombiniraj}i i razni plodovi, granki, kamewa, korewa i drug materijal po svoj izbor. \oko Angelkovski: Majka so dete, kamen

Aleksandar Ivanovski Karadaje: Skulptura II

Krsto Slavkovski: Stradawe, drvo

Petre Nikoloski: Objekt XXXIII, instalacija

Spomenik na borcite od NOV DA ZAPOMNIME: Osven klasi~ni skulpturi, vo skulpturata imame i intervencija vo prostorot, asambla`, instalacija i dr.

71

07

OBLIKUVAWE LIKOVNO PODRA^JE

72

BOJA Eden od likovnite elementi kako del od skulpturata, osven volumenot, e i bojata. Naj~esto skulpturata ne e dopolnitelno oboena tuku ja nosi bojata na materijalot od koj e napravena. Skulptorite naj~esto nanesuvale samo patina za da se so~uva deloto, so {to minimalno se menuvala nivnata oboenost. Skulptorskoto delo dobivalo patina i so tekot na vremeto pod vlijanie na vremenskite uslovi i sostojkite vo atmosferata. Ovaa promena so patina e karakteristi~na samo za delata koi se postavuvale vo otvoren prostor.

Osven patiniraweto od strana na avtorot i patinata kako vlijanie na vremeto, mnogu skulptori gi obojuvaat svoite skulpturi. Primena na bojata imame u{te od predistorisko vreme, kaj nekoi stari civilizacii, kako {to se Egipet, Kina, Grcija, Rim. Vo modernata skulptura bojata se upotrebuva mnogu ~esto za da ja dopolni idejata na avtorot za negovata estetska misla.

Princot Rahotep i negovata `ena Nofret, oboen varovnik, Egipet

Predmeti od zlato, srebro i drvo, Mesopotamija

Stara moneta so patina

Zmiska bo`ica, oboena terakota

Kineska statua, oboena keramika

Umetnik od Hopeh: Statua na Arhat, oboena keramika

07

OBLIKUVAWE LIKOVNO PODRA^JE

73

Jordan Grabuloski: Prostorni belezi, cement

Huam Miro: Skulptura

Mobil

Marieta Sidovska: I am Looking for a man in a mirror, kombinirana tehnika

Vasil Vasilev: Vertikalna asocijativna forma XXXIII, drvo

U~eni~ka tvorba od ka{irana hartija

Pablo Pikaso: Portret, Vlado Avram~ev: Broj 11, kombinirana tehnika keramika Origami DA ZAPOMNIME: Patina e promena na bojata na povr{inata na skulpturata pod vlijanie na sonceto , veterot, snegot, do`dot, ako e izlo`ena vo nadvore{en prostor. So patina deloto ni izgleda kako skulptura od minatoto.

08

GRAFIKA LIKOVNO PODRA^JE

74

Od prethodnite oddelenija ve}e znaeme deka grafikata kako del od likovnata umetnost ima svoi specifi~nosti vo na~inot na izrabotka na delata, odnosno vo toa {to se umno`uva po pat na pe~atewe. Site drugi likovni dela se originalni toga{ koga se izraboteni vo eden primerok. Vo grafikata se pe~atat pove}e isti otpe~atoci i tie imaat ista vrednost kako i originalite, dokolku se potpi{ani od avtorot.

Grafi~kite dela se pe~atat ra~no so presa za pe~atewe. Postojat pove}e vidovi pe~at i toa: dlabok, visok, ramen, propustliv i kombiniran pe~at {to zavisi od na~inot na obrabotka na matricata.

Ako bojata nanesena na plo~ata, odnosno matricata se nanesuva na gorniot, visokiot del od izdlabenite povr{ini, imame visok pe~at. Vo ovoj pe~at spa|aat karton-pe~at, linorez, drvorez i gipsorez.

Ako pak bojata se vtisnuva vo izdlabeniot del od matricata, imame dlabok pe~at vo koj spa|aat bakrorezot, bakropisot, akvatinta i suva igla.

Koga matricata e ramna plo~a i mehani~ki i hemiski ne se dlabi, imame ramen pe~at vo koj spa|a litografijata. Sito-pe~at spa|a vo propust-

Ma{ina za pe~atewe

Alat za dlabewe metalno kli{e

Alfred Hrdmi~ka: Kompozicija, bakropis

Ilija Ko~ovski: Ubavica i yver, drvorez vo boja

Ladislav Cvetkovski: Kompjuterska grafika

08

GRAFIKA LIKOVNO PODRA^JE

Monotipija

Petar Haxi Bo{kov: Grafika I, litografija

liv pe~at zatoa {to ramnata svilena mre`esta matrica ja propu{ta bojata pri pe~ateweto na grafikata.

Se se}avame deka vo petto oddelenie se zapoznavme detalno so procesot i postapkata na otpe~atuvawe na grafi~kiot list, kako i so toa kako se vr{i potpi{uvawe od strana na avtorot.

Sigurno ve}e ste napravile likovni tvorbi od likovnoto podra~je grafika.

Likovnite umetnici vo svojata rabota, pokraj klasi~nite postapki za pe~atewe, ~esto istra`uvaat i eksperimentiraat i so drugi materijali, a koristat i novi sovremeni tehnologii, kako {to e kompjuterot.

Na kli{eto, odnosno matricata za pe~atewe umetnicite ~esto pati nalepuvaat raznovidni materijali so interesna tekstura. Nanesuvaj}i boja na ovie materijali pri pe~ateweto dobivaat interesni grafi~ki otpe~atoci koi ne bi mo`ele da se dobijat so dlabewe, re`ewe ili so odredeni hemiski postapki. Sekoj od nas mo`e da se obide, a i vie so pomo{ na va{iot nastavnik, svojata kreativnost da ja izrazi so novi eksperimenti.

U~eni~ka tvorba, monotipija

U~eni~ka tvorba, linorez

DA ZAPOMNIME: Razlikuvame dlabok, visok, ramen, propustliv i kombiniran pe~at. Za da se dobie raznovidna tekstura na kli{eto mo`e da se pe~ati i so nalepuvawe na razni drugi povr{ini.

75

08

GRAFIKA LIKOVNO PODRA^JE

76

Denes, golem broj na umetnici-grafi~ari go koristat kompjuterot kako sredstvo za izrabotka na sovremeni grafiki. Koristej}i gi kompjuterskite programi mo`e da se izraboti sekakov vid grafika koja otpe~atena so pe~atar i potpi{ana pretstavuva originalna umetni~ka tvorba. Pri izrabotka na grafika so pomo{ na kompjuterot, umetnikot mo`e da realizira bezbroj varijanti na ista grafi~ka ideja menuvaj}i gi boite, tonovite i kombinacijata na formite.

Ako sakame grafi~kiot list da go postavime vo na{iot dom ili da go izlo`ime vo umetni~ka Hans Balding: Ma|epsan kowu{ar, bakrorez

Burhan Ameti: Spirit, digitalna grafika

Pablo Pikaso: @enski profil, suva igla

08

07

GRAFIKA LIKOVNO PODRA^JE

Dragutin Avramovski Gute: Linorez

Alen Ku{kurevi}: Hulahop, suva igla

galerija, treba soodvetno da go opremime, odnosno da se vrami vo ramka. Grafikata sekoga{ se vramuva pod staklo koe mo`e da bide obi~no ili matantirefleksno staklo. Drug na~in za izlo`uvawe na grafikite e mo`nosta grafi~kite listovi da se postavat pome|u dve stakla i istite da bidat izlo`eni vo galerija. Na ovoj na~in, grafi~kite listovi po izlo`bata se vadat i se ~uvaat vo papka.

Fehim Huskovi}: Sredba vo samica, sito-pe~at

Frider Nake: Kompjuterska grafika

Pablo Pikaso: Portret, drvorez vo boja U~eni~ka tvorba, karton-pe~at DA ZAPOMNIME: Kompjuterot e najsovremeno sredstvo za izrabotka na kompjuterska grafika.

77

08

GRAFIKA LIKOVNO PODRA^JE

78

TON Vo grafikata naj~estata likovna vrednost se izrazuva preku liniite, tonot i teksturata.

Tonot se dobiva so svetlosna gradacija od temno kon svetlo ili so raster. Raster se dobiva so raznovidna upotreba na linijata vo vid na vkrsteno ili paralelno kombinirawe na liniite, pogusto ili poretko, so {to se dobiva efekt na svetli i temni povr{ini.

Vidovi raster vo grafikata

Raster

Vidovi linii

Vidovi raster

Rembrant, bakropiz (svetlo-temno)

DA ZAPOMNIME: So upotreba na raster dobivame raznovidni tonovi vo grafikata.

08 07

GRAFIKA LIKOVNO PODRA^JE

LITOGRAFIJA

Rabota so litografski kamen

Francisko Goja, litografija

Edvard Munk: Grev, litografija

Litografijata e grafi~ka tehnika na ramen pe~at. Imeto doa|a od gr~kiot zbor lithos-kamen i grapho-pi{uvam.

Kamenot {to slu`i kako matrica treba da e ramen, se crta so specijalna kreda, litografski tu{ ili kombinirano. Bitno e kredata i tu{ot da se masni i da ostavaat masni tragi na kamenot.

Potoa vrz kamenot se nanesuva kiselina koja go nagrizuva kamenot na onie mesta kade {to ne e izmasten. Se nanesuva gumiarabika so {to crte`ot se zacvrstuva. Se pe~ati so nanesuvawe litografska boja koja se zadr`uva na masnite delovi od kamenot kade {to prethodno bil crte`ot so kreda ili so tu{.

Litografijata se pe~ati so posebna litografska presa.

So kreda se dobiva {iroka skala na valeri (tonovi) od bledo sivilo do zasitena crna boja, so {to crte`ot dobiva izrazena plasti~nost.

Litografijata mo`e da e crno-bela, no i vo pove}e boi. Ako se pravi grafika vo pove}e boi, za sekoja boja se koristi postapkata na poseben kamen, a site se pe~atat na eden list hartija.

Tuluz Lotrek: Plakat, Pablo Pikaso: Buv, litografija litografija DA ZAPOMNIME: Litografija e ramen pe~at. Matrica e kamena plo~a koja se obrabotuva hemiski, na koja se nanesuva boja i so litografska presa se pe~ati grafikata.

79

08

GRAFIKA LIKOVNO PODRA^JE

80

SITO-PE^AT Sito-pe~atot e grafi~ka tehnika na propustliv pe~at. Toj ovozmo`uva izrabotka na golem broj otpe~atoci. Samoto ime sito-pe~at ja objasnuva tehnikata. Se koristi gusta mre`i~ka (sito) i soodvetna matrica ({ablon).

Sito-pe~atot se realizira na sledniov na~in: Na drvena ili metalna ramka se raspnuva sito (od svila, gaza); Na sitoto se nanesuva foto~uvstvitelna emulzija vo koja so posebna postapka se pojavuvaat propustlivi i nepropustlivi povr{ini. Se pe~ati ra~no, so povlekuvawe na bojata so rakel ramnomerno po povr{inata na sitoto so {to bojata preku propustlivite povr{ini se prenesuva na grafi~kiot list. Karakteristiki na sito-pe~atot se: jasna i ~ista linija i boja, golemi povr{ini, raster, dobivawe prostor so preklopuvawe na formi i boi. Ovaa tehnika ovozmo`uva pe~atewe grafiki vo golemi formati, a posebno se koristi vo vremeto na pop-artot.

Rakel za pe~atewe

Pribor za pe~atewe

Proces na pe~atewe

Proces na pe~atewe

Stanko Pavleski: Na izvorot na vizuelnite ~initeli, sito-pe~at

Petar Mazev: Bez naslov, sito-pe~at

Grafika, sito-pe~at

08 07

GRAFIKA LIKOVNO PODRA^JE

81

Dimitar Malidinov: Bez naslov, sito-pe~at

Risto Kal~evski: Bez naslov, sito-pe~at

Vele Ta{eski: Od prirodata, sito-pe~at

Dimitar Kondovski: Senki, sito-pe~at

Rodoqub Anastasov: ^ovek i prostor, sito-pe~at

Zoran Jakimovski: Formi HH, sito-pe~at

Dim~e Nikolovski: Predel 17, sito-pe~at

DA ZAPOMNIME: Sito-pe~at e grafi~ka tehnika na propustliv pe~at. Bojata pominuva niz propustlivite povr{ini na sitoto koe e matrica za pe~atewe. Bojata se nanaesuva so rakel.

09

DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII LIKOVNO PODRA^JE

82

Dizajnot i vizuelnite komunikacii se specifi~no likovno podra~je {to najmnogu e rasprostraneto vo svetot. Sekojdnevno se sretnuvame i gi upotrebuvame proizvodite dizajnirani od likovnite umetnici dizajneri.

Ako denes pogledneme nekoj proizvod koj e napraven pred pedeset ili sto godini, mo`e da ni bide neobi~en i interesen dokolku go sporedime so dene{niot.

Dizajnot i vizuelnite komunikacii se razvivaat i stanuvaat sè pomoderni i posovremeni.

Koga se oblikuva izgledot na nekoj predmet za sekojdnevna upotreba koj se proizveduva vo industrijata, velime deka toa e industriski dizajn.

Vo izrabotkata na predmeti od starite narodni umetni~ki zanaeti, isto taka, imame dizajn. Kaj nas, majstori za izrabotka na predmeti od zlato i srebro imame kaj zlatarite i kujunxiite, a najpoznata e izrabotkata na filigranot.

Grafi~kite dizajneri se zanimaavaat so oblikuvawe na pe~ateni materijali za sekojdnevna upotreba, za ~itawe, za informirawe ili za reklamirawe na nekoj nastan ili proizvod. Vo ovoj del spa|aat kreirawe na izgledot na ambala`ata za odredeni proizvodi, korica i ilustracii za knigi i u~ebnici, reklami, flaeri, posteri, plakati, bilbordi, kako i razni vidovi reklamni spotovi i videoklipovi.

Vo grafi~kiot dizajn, umetnicite se trudat da mu dadat privle~en estetski izgled so upotreba na raznovidni likovni efekti i dekoracii. Upotrebuvaat razni vidovi na bukvi i ukrasi. Vo minatoto tekstovite se ukrasuvale so inicijali, viweti, arabeski, rozeti i za{titni znakovi (logo).

Vo grafi~kiot dizajn najmnogu se raboti so pomo{ na upotreba na fotografijata i kompjuterot. Nema grafi~ki dizajn vo koj ne e vklu~en kompjuterot kako osnovno sredstvo za rabota.

Filigran

Filigran

Toka so filigran

Toka so filigran

09

DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII LIKOVNO PODRA^JE

Filigran

Kostimografite se likovni umetnici koi go dizajniraat izgledot na oblekata, a dezeneri se umetnici koi go izmisluvaat dezenot na tkaeninata za obleka. Istoriski gledano, kostimot sekoga{ bil karakteristi~en za odredeni narodi, vreme i profesii. Kostimot postepeno se menuval, od najstari vremiwa do denes, do sovremenoto oblekuvawe.

Za teatarskite i filmskite pretstavi se dizajnira specijalen kostim koj zavisi od vremeto vo koe se odviva dejstvoto, kako i od karakterot na likovite koi nastapuvaat na scenata. Ovoj vid go narekuvame scenski kostim.

Filigran

Filigran

Filigran

Filigran

Kopani~arska tvorba

DA ZAPOMNIME: Dizajneri se umetnici koi go oblikuvaat proizvodot na odredeni proizvodi. Razlikuvame industriski i grafi~ki dizajn. Kostimografite i dezenerite gi dizajniraat oblikot i dezenot za obleka.

83

09

DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII LIKOVNO PODRA^JE

84

STARI ZANAETI Vo Makedonija imame stari zanaeti koi ra~no i so mnogu vkus oblikuvale ukrasni predmeti.

Poznati se starite zlatari i kujunxii koi i denes izrabotuvaat nakit koj se vika filigran, izraboten od srebro i zlato.

Stara ma{ina za pi{uvawe

Koli~ka za bebe od 1919

Televizor

Gramofon

Poznati makedonski filigrani

DA ZAPOMNIME: Zlatari i kujunxii se majstori na stari zanaeti vo Mekedonija koi izrabotuvale zlaten i srbren nakit. Poznat nakit e filigranot i delovi za narodnata nosija.

09

DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII LIKOVNO PODRA^JE

INDUSTRISKI DIZAJN Oblikuvaweto na predmetite za sekojdnevna upotreba se narekuva industriski dizajn. So vreme noviot izgled se menuval vo poubav i pomoderen izgled. Poglednete predmeti dizajnirani vo minatoto, kako izgledale toga{, a kako izgledaat denes.

Svetilka

Stol Stolovi

Sanitarii

Avtomobil

Stol

DA ZAPOMNIME: Industriskiot dizajn gi dizajnira predmetite {to se proizveduvaat za upotreba na ~ovekot.

85

09

DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII LIKOVNO PODRA^JE

86

KOSTIMOGRAFIJA Kako }e izgleda na{ata obleka zavisi od toa kako ja dizajniraat umetnicite nare~eni modni dizajneri. Posebno podra~je vo dizajniraweto na oblekata e kostimot namenet za potrebite na filmot i teatarot. Ovie dizajneri gi narekuvame kostimografi. Kostimografite go poznavaat istoriskiot razvoj na kostimot i kako takov go izrabotuvaat posebno za sekoja filmska ili teatarska pretstava, vo zavisnost od toa vo koe vreme se slu~uvalo dejstvoto.

Istoriski kostim - Egipet

Istoriski kostim - Grcija

Istoriski kostim - Evropa

Istoriski kostim - Vizantija

Istoriski kostim - Francija

DA ZAPOMNIME: Modni dizajneri se umetnici koi se zanimavaat so dizajnirawe na nova i moderna obleka.

09

DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII LIKOVNO PODRA^JE

GRAFI^KI DIZAJN Sè {to se dizajnira i potoa se otpe~atuva vo pe~atnica e grafi~ki dizajn. Ovie umetnici gi narekuvame grafi~ki dizajneri. Tie go dizajniraat izgledot na ambala`ata na proizvodite za sekojdnevna upotreba, izgledot na vesnicite, spisanijata, knigite, plakatite, reklamite i ilustraciite.

Industriski dizajn

Industriski dizajn

Industriski dizajn Industriski dizajn

Industriski dizajn

Korica za knigi

Industriski dizajn

DA ZAPOMNIME: Grafi~ki dizajneri se umetnici koi go pravat izgledot na sè ona {to go ~itame ili na nekoj na~in nè informira.

87

09

DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII LIKOVNO PODRA^JE

88

Za{titen znak (logo)

Ilustracija

Plakat

Za{titen znak (logo)

Ilustracija

Plakat Ilustracija

Ilustracija

Plakat

Za{titen znak (logo)

Za{titen znak (logo)

09

DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII LIKOVNO PODRA^JE

ZNAK-LOGO

Grb na Republika Makedonija

Sekoj proizvoditel koj saka da bide prepoznatliv koga go kupuvame ima svoj za{titen znak koj go narekuvame logo. Ima mnogu poznati proizvodi za obleka, hrana, avtomobili, kozmetika i dr. koi gi prepoznavame po nivnoto logo kako {to se Mekdonalds, najk, mercedes, znakot na Supermen i mnogu drugi. Ovie znaci gi narekuvame za{titni zatoa {to drugi ne smeat da gi upotrebuvaat i se za{titeni so zakon za avtorski prava.

Za{titen znak (logo)

Za{titen znak (logo)

Za{titen znak (logo)

Za{titen znak (logo)

Za{titen znak (logo)

Za{titen znak (logo)

Za{titen znak (logo)

Za{titen znak (logo)

Za{titen znak (logo)

DA ZAPOMNIME: Logo e vizuelen za{titen znak na proizvoditelot. Preku logoto se prepoznava, ceni i kupuva proizvodot.

89

10

ESTETSKO PROCENUVAWE LIKOVNA UMETNOST

90

Umetni~ko delo ja narekuvame sekoja tvorba napravena od ~ovekot koja ima umetni~ki vrednosti. Vrednostite na deloto se procenuvaat so kvalitetot na ona {to e pretstaveno preku likovniot jazik, odnosno linijata, bojata, formata, tonot, volumenot itn.

Znaeme deka estetikata e nauka za ubavoto. Preku teorijata na estetikata se procenuva edno delo. Estetskoto procenuvawe go vr{ime preku razgovor za kvalitetite na ona {to go gledame, kako umetnikot ili nie likovno sme se izrazile, kako tehni~ki sme go realizirale deloto ili likovnata tvorba, kakvi ~uvstva pobuduva toa delo vo nas. Re~isi najva`no od sè e kolku toa delo e originalno napraveno, a so toa se razlikuva od drugite tvorbi.

So pomo{ na nastavnikot po likovno u~enicite pravat estetsko procenuvawe preku razgovor za edno konkretno delo, crte`, slika, grafika, skulptura ili primer od vizuelnata komunikacija ili dizajnot. Preku estetskoto procenuvawe se obiduvame da gi sogledame i izdvoime likovnite problemi i karakteristiki na toa delo

10

ESTETSKO PROCENUVAWE CRTAWE

PRIMER 1 Ordan Petlevski, monument, crte` Ako vo ovoj period sme u~ele za likovniot princip harmonija, kako primer za estetsko procenuvawe }e go zememe primerot na Ordan Petlevski. Gledaj}i go ovoj crte` se obiduvame da gi sogledame negovite karakteristi~ni likovni vrednosti. Preku pra{awa i odgovori konstatirame deka: - Ova delo e crte`, izveden so tu{-perce i ima karakteristiki na laviran crte`.

- Umetnikot se izrazil so upotreba na mnogu raznovidni linii vo razni kombinacii so {to ni pretstavil i bogata raznovidna tekstura.

- Na crte`ot liniite i formite se sli~ni, so {to e postignata harmonija vo deloto.

- Voo~uvame deka crte`ot e precizno, jasno i ~isto izveden.

- Analiziraj}i go crte`ot nie mo`eme individualno da pronajdeme razni formi koi ni asociraat na ne{to {to zavisi od na{ata fantazija.

Ordan Petlevski, Monument, crte`

91

10

ESTETSKO PROCENUVAWE SLIKAWE

92

PRIMER 2 Vasilij Kandinski, Nekolku krugovi , maslo na platno Na ~asot po likovno pokraj drugi dela mo`ebi }e se postavi i deloto na Vasilij Kandinski za gledawe i estetsko procenuvawe. Gledaj}i ja slikata se trudime da zabele`ime kakvi sè karakteristiki ima toa delo.

- Prv zaklu~ok e deka toa e slika i spored legendata napravena vo maslena tehnika.

- Prviot vpe~atok e kontrastot na svetlo-temnite boi i goleminite na formite. Belite krugovi kontrastno se izdvojuvaat od temnata pozadina so {to ni asociraat ~uvstvo za blisku i daleku, odnosno ni davaat iluzija na prostor. Pomalite krugovi koi se svetli po boja ni izgledaat podaleku od golemite. Oboenite krugovi, vo zavisnost od nivnata boja, edni izgledaat pobliski, a drugi podale~ni. Iluzija na prostor ni davaat i krugovite koi se postaveni so preklopuvawe.

- Sli~nite formi istovremeno ni izgledaat harmoni~no vo celinata na slikata.

- Gledaj}i ja slikata vo celina, sekoj od nas spored svojata fantazija mo`e da dojde do odredena pretstava na {to mu asocira celata kompozicija.

Vasilij Kandinski, nekolku krugovi , maslo na platno

10

ESTETSKO PROCENUVAWE GRAFIKA

PRIMER 3 Pablo Pikaso, Portret, drvorez vo boja Gledaj}i ja grafikata na Pablo Pikaso }e gi voo~ime slednive vrednosti: - Ovaa grafika e izvedena vo drvorez {to se gleda po ostrite granici pome|u boite i specifi~nite tragi na dletoto so koe e dlabena matricata od kli{eto za pe~atewe.

- Grafikata e vo pove}e boi so {to zaklu~uvame deka avtorot za sekoja boja podgotvil posebna matrica od drvo.

- Formite na grafikata se jasni i prepoznatlivo oddeleni edna od druga, a celiot portret e postaven na svetla pozadina so {to vpe~atlivo se odvojuva za gleda~ot.

- Liniite i formite izgledaat razdvi`eno i dinami~no.

- Boite se sli~ni i harmoni~ni, a crnata boja e upotrebena za da gi potencira karakteristikite na likot.

- Gledaj}i go deloto, nie go prepoznavame originalniot na~in na koj se izrazuva Pablo Pikaso.

Pablo Pikaso: Portret, drvorez vo boja

93

10

ESTETSKO PROCENUVAWE SKULPTURA

94

PRIMER 4 Dimo Todorovski, Jama, bronza Ako se obideme da ja analizirame skulpturata na umetnikot Dimo Todorovski, mo`eme da go zabele`ime slednovo: - Ova delo e skulptura i spa|a vo polna plastika bidej}i mo`eme da go gledame od site strani. Izliena e vo bronza i patinirana so crna boja.

- Umetnikot upotrebil razni golemini na formi, so {to zaklu~uvame deka skulpturata e od slo`en volumen. Volumenot e prete`no so sli~ni val~esti formi, taka {to celoto delo izgleda harmoni~no.

- Skulpturata e realisti~na. Preku motivot mo`eme da gi po~uvstvuvame tragedijata i stradawata na lu|eto, odnosno toa {to avtorot sakal da ni go prenese preku ovaa skulptura.

Dimo Todorovski, Jama, bronza

10

ESTETSKO PROCENUVAWE DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII

PRIMER 5 Grb na Republika Makedonija Logo e za{titen znak na nekoj proizvod, a grbot na RM pretstavuva znak na dr`avata. Znameto isto taka e prepoznatliv znak ili simbol na edna dr`ava.

Umetnikot koj go napravil grbot na RM, vo nego prika`al pove}e elementi so koi sakal da gi prika`e karakteristikite na zemjata. Od grbot mo`eme da zaklu~ime: - Makedonija e zemja koja e bogata so planini, ezera, poliwa i sonce.

- Makedonija e plodna zemja, prete`no karakteristi~na po proizvodstvoto na zemjodelski proizvodi od koi na grbot se potencirani {umite, `itoto i afionot.

- Pretstavenite simboli vo grbot na dr`avata se ednostavni i stilizirani, {to e karakteristi~no za site grbovi na gradovi i dr`avi vo svetot.

Grb na Republika Makedonija

95

10

GALERIJA NA DELA OD LIKOVNATA UMETNOST

96

Ovie primeri na dela od likovnata umetnost, }e vi poslu`at za samostojno estetsko procenuvawe.

Vinsent van Gog

CRTE@I Dejvid Hokni

Albreht Direr

Pablo Pikaso

Ordan Petleski

Edgar Dega Tuluz Lotrek

Hans Hartung Tanas Lulovski

Piter Brojgel Rembrant

Raul Difi Vasko Ta{kovski

Leonardo da Vin~i

Andreja Mantewa

Anri Matis

Kuang Kai

Leonardo da Vin~i

NA DELA OD LIKOVNATA UMETNOST

97

SLIKI

Tawa Bala} Poden mozaik, Heraklea Sveto Manev Risto Kal~evski

Mikica Trujkanovi}

Lazar Li~enoski Tomo [ijak

Blagoja Nikolovski

Dimitar Kondovski

Petar Mazev Jovan [umkovski

Rubens Korubin Du{an Per~inkov

Vasko Ta{kovski Dimitar Manev

Vangel Koxoman

Miroslav Masin

Vladimir \or|ievski

10

GALERIJA

Vangel Naumovski

Ana Temkova

Nikola Martinovski

10

GALERIJA NA DELA OD LIKOVNATA UMETNOST

98

Kristo Dimitar Pandilov

Konstantin Kala~ev

Viktor Vazareli

Ilija Ko~ovski

Vinsent van Gog

Pol Kle

Vasilij Kandinski Japonski majstor

Pablo Pikaso

Re{at Ameti

Pit Mondrijan

Huan Miro Tanas Lulovski Salvador Dali Mark [agal

Anri Matis

Simon [emov

Endi Vorhold

Ogist Renoar

Egipetska freska

NA DELA OD LIKOVNATA UMETNOST

99

SKULPTURI

E`en de la Kroa Ibrahim Bedi Tomo [ijak

Petar Haxi Bo{kov Dimo Todorovski Stanko Pavleski Pol Gogen

Stefan Manevski

Petre Nikoloski

Edgard Dega

Dragan Popovski-Dada Gustav Kurbe @arko Ba{eski Tome Serafimovski

Klod Mone

Ismet Rami}evi}

10

GALERIJA

Gligor Stefanov

Jordan Grabulovski

10

GALERIJA NA DELA OD LIKOVNATA UMETNOST

100

Pablo Pikaso

Marsel Du{amp Vasil Vasilev

Kina

Aleksandar Kalder

Mikelanxelo

Konstantin Brankusi

Branko Veli~kovski Eduardo Paloci Du{an Xamowa Indija

Henri Mur

Umberto Bo~oni

Ivan Me{trovi}

Rim

NA DELA OD LIKOVNATA UMETNOST

101

GRAFIKI

Dragutin Avramovski Frawo Kr{ini}

Edvard Munk Rim

Simon [emov Burhan Ameti

Rembrant

Endi Vorhold Riso Kal~evski Krsto Slavkovski Albreht Direr

Francisko Goja Dimitar Malidanov

Rim

Dim~e Nikolov

10

GALERIJA

Pablo Pikaso

Tuluz Lotrek

11 102

RE^NIK NA POIMI A Amater - qubitel na umetnosta koj ima druga svoja profesija, a se zanimava so likovno tvore{tvo od qubov, a ne profesionalno.

Animalist - likoven umetnik koj osobeno se zanimava so prika`uvawe, odnosno so crtawe ili vajawe na `ivotni.

Antika - naziv na starite kulturi, osobeno na rimskata i na gr~kata.

Apstraktna umetnost -pravec vo modernata umetnost koj go napu{ta prika`uvaweto na realniot svet i tvori so slobodni formi.

Arabeska - ornament vo arapski stil koj se sostoi od stilizirani geometriski i rastitelni elementi.

Atelje - rabotilnica, rabotna prostorija na likoven umetnik ili na lica za kreativni profesii.

Ambala`a - likovno dizajnirawe na materijalot vo koj se pakuva i se prodava proizvodot.

B Bareljef - mnogu nizok, plitok reljef vo skulpturata.

Bienale - izlo`ba koja se odr`uva sekoja vtora godina.

Bista - prika`uvawe na glavata i gorniot del od ~ove~koto telo vo vajarstvoto.

V Valer - soodveten francuski zbor za ton.

Viweta - mal crte` ili slika {to slu`i kako ukras na nekoj tekst.

Vitra` - prozorec ili staklena povr{ina, izrabotena ili ukrasena so par~iwa raznobojno staklo.

G Galerija - prostor izgraden so namena za izlo`uvawe na umetni~ki dela.

Gva{ - tehnika za crtawe so vodeni boi i so bela temperna.

Grafi~ki list - otpe~atena grafi~ka likovna tvorba.

Galeriska skulptura skulptura koja po svojata golemina mo`e da se izlo`uva vo galerija (realna i minijaturna golemina).

D Dekoracija - ukrasenost, odnosno ukrasuvawe na prostor, kako i na poedine~ni formi na ukrasuvawe.

Dizajn - crte` namenet za oblikuvawe na proizvodi za industrisko proizvodstvo.

Dizajner - umetnik, specijalist za estetsko oblikuvawe na predmeti ili povr{ini za industrisko proizvodstvo.

@ @anr - prika`uvawe na sliki od sekojdnevniot `ivot preku likovna tvorba.

I Ilustracija - slika ili crte` povrzan so dejstvo od pi{uvan tekst.

Istorija na umetnost - nauka za pojavata i razvojot na umetni~kite pravci, nivnata vrednost i istorisko zna~ewe.

Iluzija - iluzija vo slikarstvoto e pretstavuvawe prostor, ton, perspektiva itn.

Industriski dizajn - likovno oblikuvawe na predmeti za sekojdnevna upotreba koi{to se proizveduvaat industriski.

K Katalog - publikacija vo koja se potpi{ani site izlo`eni dela na muzejot, galerijata, izlo`bata ili tvore{tvoto na umetnikot.

Ki~ - neumetni~ka zanaetska ili umetni~ka produkcija.

Ki~ e delo koe nastanuva poradi evtina `elba za dopa|awe, zna~i dopadlivo nadomestuvawe za umetnosta, a se pojavuva kako rezultat na nerazviena umetni~ka sredina.

Kolorit - oboenost, svojstvo, izraz, efekt na umetni~koto delo postignato so boja.

Kroki - brz i lesen crte` so ednostavni linii i malku detali.

L Lazurna boja - providno nanesuvawe na boja niz koja mo`e da se vidi podlogata.

Likovna umetnost - zaedni~ki imenitel za arhitektura, slikarstvo, vajarstvo i grafika, tvorbi koi ~ovekot kreativno gi sozdava.

Linearno - karakteristika na slikarsko, skulptorsko ili grafi~ko delo na koe glavno izrazno sredstvo im e linijata.

M Marina - umetni~ko prika`uvawe na morski pejza`.

Minijatura - slika ili skulptura vo izrazito mal format.

Mozaik - umetni~ka tvorba koja se izrabotuva so sostavuvawe na raznobojni kocki~ki od staklo, kamen i sl.

Monografija - kniga vo koja iscrpno se prika`ani `ivotot i tvore{tvoto na nekoj umetnik.

Monohromija - slikarsko delo izraboteno samo so edna boja.

N Naturalizam - nastojuvawe na umetnosta, pojavite i predmetite da se prika`at povistinski i porealni.

O Ornament - geometriski, rastitelni ili zoomorfni stilizirani formi so koi e

ukrasena nekoja povr{ina, koi mo`at da se povtoruvaat ili variraat.

Obvivka - likovno oblikuvawe, dizajnirawe na korica za kniga ili za drug relklamen materijal.

Skica - provizorna, nafrlana i nedoterana slika, skulptura ili gradba.

Stilizacija - uprostuvawe, sveduvawe na formite od prirodata na ednostavni i osnovni oblici.

P Paleta - povr{ina na koja slikarot gi me{a boite pred da gi nanese na deloto.

Panorama - prika`uvawe na prirodata so {iroki i dale~ni vidici.

Pejza` - slika na koja se prika`uva priroda.

Primeneta umetnost - naziv na umetni~ko oblikuvani predmeti za upotrebliva namena.

Profil - izgled na lik ili na predmet gledani otstrana.

T Tapiserija - op{t naziv na umetni~ko delo izraboteno od tekstilen materijal.

Terakota - op{t naziv za proizvodi od glina koi se zacvrsteni so pe~ewe.

Triptih - likovno delo sostaveno od tri dela.

R Ramen pe~at - grafi~ka tehnika bez dlabewe na podlogata (sito-pe~at, monotipija, litografija).

Reproduktivna grafika - kopija ili dela koi ne se ra~no pe~ateni, tuku so ofset-industriski pe~at.

S Signatura - svoera~en potpis na umetnikot na slikata, grafikata ili skulpturata {to ja izrabotil.

F Faktura - povr{ina na umetni~koto delo vo slikarstvoto so koja se dobivaat nekoi osobenosti na povr{inata.

Figurativnost - karakteristika na likovnoto delo koga na nego mo`e da se prepoznae konkreten lik, sodr`ina ili motiv.

C Crte` - likovno delo na povr{ina, ostvareno so linijata kako glavno izrazno sredstvo. [ [tafelaj - slikarski stalak - nosa~, nogalki na koi umetnikot ja postavuva slikata pri rabota.

11

RE^NIK NA POIMI

103

TEST 104

?

Drag u~eniku, Koga }e dojde{ do ovie testovi, ve}e si se zapoznal so pogolemiot broj na sodr`ini od u~ebnikov. Do denes sigurno si nau~il dosta nepoznati raboti, a nekoi ti se ve}e poznati.

Ovie testovi se samo proverka na tvoite znaewa.

Nekoi delovi od tekstot se so odgovori na postavenite pra{awa, a nekoi se re{avaat so crtawe.

Se nadevam deka testovite ne se te{ki i deka bez pogolem napor }e gi re{i{.

Testovite }e gi popolnuva{ vo vreme koga }e re{i nastavnikot po likovno, prviot pri krajot na prvoto, a vtoriot pri krajot na vtoroto polugodie.

Odgovorite na sekoe pra{awe }e se ocenuvaat so bodovi koi }e gi opredeli nastavnikot po likovno. Testovite se napraveni taka {to mo`at da se otkinat i da mu se predadat na nastavnikot za ocenuvawe.

Ti po`eluvam uspe{no re{avawe na testovite, dobri ocenki i zadovolstvo pri rabotata.

TEST 1 IME I PREZIME ________________________________________________________ ODDELENIE ____________________________________________________________ U^ILI[TE _____________________________________________________________ DATUM _____________________ 1. Koja od ovie dve skulpturi ti se dopa|a pove}e?

2. Navedi gi likovnite elementi:

_____________________________ _____________________________ _____________________________ _____________________________ _____________________________

3. Zaokru`i koi boi se sekundarni. crvena violetova `olta

sina zelena portokalova

4. Kakva e ovaa ramnote`a?

5. Koja od ovie formi e trodimenzionalna?

6. Kakva e ovaa forma?

7. Imenuvaj go vidot na boite?

105

TEST 1 106

8. Kakov e ovoj kontrast?

9. Navedi koi linii se harmoni~ni, a koi kontrastni?

10. So {to e postignato edinstvoto vo ovaa tvorba?

11. So {to e postignata harmonija vo ovaa tvorba?

12. Kako se vika ovoj na~in na prika`uvawe na prostorot?

13. So {to e postignata iluzija na prostor?

14.Koja nasoka preovladuva vo ova delo?

15. Kakov e ovoj ritam?

TEST 2 IME I PREZIME ________________________________________________________ ODDELENIE ____________________________________________________________ U^ILI[TE _____________________________________________________________ DATUM _____________________ 1. Dali gleda{ emisii posveteni na umetnosta / umetnicite?

2. Navedi dvajca umetnici koi ti se dopa|aat.

da

________________________________________

ne

________________________________________

- ______________________________________

4. Poso~i nekolku reklami koi ti ostavile vpe~atok.

- ______________________________________

- ______________________________________

- ______________________________________

- ______________________________________

- ______________________________________

5. Navedi tri primeri na grafi~ki dizajn.

6. Navedi dvajca umetnici od Makedonija.

- ______________________________________

- ______________________________________

- ______________________________________

- ______________________________________

3. Navedi likovni dela koi ti se dopa|aat.

- ______________________________________ 7. Vo koe likovno podra~je spa|a ova delo?

8. Vo koe likovno podra~je spa|a ova delo?

107

TEST 2 108

9. Vo koe likovno podra~je spa|a ova delo?

10. Kako se narekuva ova delo?

11. Mo`e{ li da prepoznae{ od koj avtor e ova delo?

12. Koj motiv e pretstaven na ova delo?

13. Vo koe likovno podra~je spa|a ova delo?

14. Dali znae{ koga e napraven ovoj crte`?

15. Vo koe likovno podra~je spa|a ova delo?

16. Dali mo`e{ da pogodi{ od koja zemja e ovaa tvorba?

ZABELE[KI 109

110

99