Македонски јазик by Ministry of education and sience

STOJKA BOJKOVSKA GORDANA ALEKSOVA DIMITAR PANDEV

KOSARA GO^KOVA

MAKEDONSKI JAZIK ZA VII ODDELENIE ZA OSUMGODI[NO OSNOVNO OBRAZOVANIE

Skopje, 2009 god.

Recenzenti: Lidija Tanturovska, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov“ Milka Minoska, nastavnik vo OU „Petar Pop Arsov“ Mitra Cilevska, nastavnik vo OU „Dimitar Miladinov“

Lektor: Sa{o Kostovski Grafi~ko oblikuvawe: Sne`ana Bo{kovska Grafi~ki dizajn na korica: Bisera Aleksandrovska

STOJKA BOJKOVSKA GORDANA ALEKSOVA DIMITAR PANDEV

i k s n o d e k a k i z a j

MAKEDONSKIOT JAZIK VO XIX VEK

Vo po~etokot na XIX vek vo Makedonija se javuvaat prvite pe~ateni knigi. So pojava na prvite makedonski pe~ateni knigi se zasiluva streme`ot da se pi{uva na jazik {to e razbirliv za narodot − na makedonski naroden jazik. Voedno, se namaluva dotoga{nata praktika kako pismen jazik vo Makedonija da se upotrebuva crkovnoslovenskiot. Potseti se! Crkovnoslovenskiot jazik vo Makedonija imal mo{ne dolga, re~isi, iljadagodi{na pismena tradicija. Toj bil zaedni~ki jazik za pravoslavnite slovenski narodi, obedineti ne samo so crkvata tuku i so literaturata.

Vo po~etokot na XIX vek kaj pove}eto slovenski narodi, osobeno na Balkanskiot Poluostrov, se zasiluva nacionalnata svest, pa so toa i potrebata od nacionalen jazik. Potrebata od nacionalen jazik vo Makedonija se javuva istovremeno so potrebata na makedonskoto op{testvo od prvata polovina na XIX vek za posebna trgovija, za posebna crkva i za posebno obrazovanie. Potseti se od makedonskata istorija! Makedonija vo ovoj period ne e slobodna. Taa e vo ramkite na Turskata Imperija, vo koja se upotrebuvaat pove}e jazici.

Poistaknatite Makedonci od ovoj period ne se soglasuvale kako jazik na trgovijata, na obrazovanieto, pa i na crkvata da se upotrebuvaat drugi jazici (kakvi {to bile, vo prvo vreme, gr~kiot, a potoa srpskiot i bugarskiot). Crkovnoslovenskiot jazik ne mo`el da vr{i takva uloga. Takva uloga vo Makedonija mo`el da vr{i makedonskiot naroden jazik. Zapomni Vo XIX vek poistaknatite Makedonci se zalagaat za upotreba na makedonskiot jazik vo pove}e oblasti na me|usebnoto op{tewe vo Makedonija.

Zaslugata za {ireweto na prvite makedonski pe~ateni knigi im pripa|a na prvite makedonski pisateli od XIX vek: Joakim Kr~ovski i Kiril Pej~inovi}. Vo nivnite dela se namaluva upotrebata na crkovnoslovenskiot jazik kako jazik na pismenosta i na literaturata. Taa uloga ja prezema makedonskiot naroden jazik.

Fotosnimka na stranica od „Ogledalo“ (1816), Kiril Pej~inovi} Kiril Pej~inovi}

Zapomni Za prvite makedonski pisateli e karakteristi~en stremeòt da se pi{uva na makedonski naroden jazik, na jazik {to e razbirliv i {to e prifatliv za narodot. Kr~ovski i Pej~inovi} se pisateli so svoja cel: sakaat da go pou~at i da go prosvetat makedonskiot narod. Zatoa se narekuvaat prosvetiteli. Tie imaat cvrsta zada~a: makedonskiot narod da go razbere i da go prifati nivnoto literaturno delo. Za da go ostvarat toa, imaat jasna opredelba: go voveduvaat makedonskiot naroden jazik vo literaturata. Kr~ovski poteknuva od Zapadna Makedonija (Ki~evsko), a ìvee vo severoisto~na Makedonija. Pri upotrebata na narodniot jazik se sluì so jazi~ni osobenosti i od severoisto~nite i od zapadnomakedonskite narodni govori. Pej~inovi}, pak, poteknuva od Tearce, Tetovsko. Toj se sluì so svojot tetovski govor, no upotrebuva jazi~ni osobenosti i od drugite makedonski narodni govori. Taka, makedonskiot naroden jazik vo nivnite knigi dobiva po{iroka osnova, a nivnite knigi stanuvaat porazbirlivi za po{irok krug makedonski ~itateli. Po Kr~ovski i Pej~inovi}, vo Makedonija crkovnoslovenskiot jazik ve}e ne e osnovno sredstvo vo literaturata. Osnovno sredstvo vo makedonskata literatura, pa i vo pismenoto op{tewe me|u Makedoncite, stanuva makedonskiot naroden jazik. Postepeno, makedonskiot naroden jazik se zacvrstuva kako jazik na trgovijata, na crkvata i na obrazovanieto vo Makedonija. Potpisot na K. Pej~inovi}

Streme`ot da se pi{uva na makedonski naroden jazik vo vremeto na makedonskata Prerodba (vtorata polovina na XIX vek) prerasnuva vo streme` za oformuvawe literaturen jazik. Toa osobeno doa|a do izraz vo delata na makedonskite pisateli. Imeno, tie se glavni nositeli na makedonskata Prerodba i na makedonskoto nacionalno osoznavawe. Ise~ok od Epitafot na K. Pej~inovi}

Potseti se od makedonskata istorija! Makedonskiot narod vo XIX vek sè u{te e poroben. Isto taka, zasileno e vlijanieto od sosednite zemji, pred sè, vo crkvata i vo obrazovanieto. Makedonskite pisateli – prerodbenici (Rajko @inzifov, bra}ata Dimitrija i Konstantin Miladinovci, Grigor Prli~ev, \or|ija Pulevski i drugi) ja ~uvstvuvaat potrebata od literaturen jazik na koj }e gi pi{uvaat svoite literaturni dela. Tie go izdignuvaat makedonskiot jazik na ramni{te na jazik na umetni~kata literatura. Pove}eto makedonski pisateli – prerodbenici steknale obrazovanie na drugi jazici (gr~ki, srpski, bugarski, ruski). Tie duri i pi{uvale na ovie jazici ili, pak, vo svoite literaturni deka vnesuvale osobenosti od tie jazici. Za da gi objavat svoite dela, tie ~estopati gi koristele i imiwata na sosednite zemji i jazici, no vo svojata du{a i srce se ~uvstvuvale samo kako Makedonci i kako rodeni zboruva~i na makedonskiot jazik. Tie postepeno ja razotkrile politikata na sosednite zemji sprema Makedonija i sprema makedonskiot jazik i se opredelile za samostojna makedonska nacija i za poseben makedonski jazik.

Zapomni! Makedonskite pisateli – prerodbenici go izdignale makedonskiot naroden jazik na ramni{te na jazik na umetni~kata literatura. Osven kako jazik na umetni~kata literatura, makedonskiot naroden jazik vo makedonskata Prerodba se upotrebuval i kako jazik na crkvata, na obrazovanieto, na trgovijata, na naukata (osobeno na medicinata) itn. Vrz osnova na jazikot na makedonskata umetni~ka literatura postepeno se oformil stavot makedonskiot literaturen jazik da se postavi vrz zapadnomakedonska dijalektna osnova. Taa jasna poraka makedonskite prerodbenici im ja zavetile na svoite sledbenici vo XX vek.

Rajko @inzifov

Dimitar Miladinov

Konstantin Miladinov

Grigor Prli~ev

Ve`bi 1. Pro~itaj go sledniov izvadok od deloto na Joakim Kr~ovski: Caru. . . ti znae{ za{to nie sos tebe imame golema prijatel{tina i ne}eme nikoj pat da se rasipeme. Ami toj tvoj Joan {to ti e tebe veren me vika da dignam vojska na tebe. I ako saka{ da me verue{, ete ti pra}am edna negova kniga. Dali ti e razbirliv jazikot na ovoj izvadok od deloto na Joakim Kr~ovski? Sporedi go makedonskiot naroden jazik na Joakim Kr~ovski so makedonskiot standarden (literaturen) jazik! Moè{ li da prepoznae{ nekoi osobenosti na sovremenite makedonski narodni govori? 2. Pro~itaj go sledniov primer od deloto na Kiril Pej~inovi}: A mie i praznikot {to go sluìme edna{ u godinata, i nego nepristojno go sluìme... Koi zborovi od ovoj primer ne se upotrebuvaat vo makedonskiot standarden jazik? 3. Prvite makedonski pe~ateni knigi bile prifateni od makedonskite ~itateli od toa vreme. Eve {to veli za makedonskiot naroden jazik Teodosija Sinaitski, sopstvenikot na prvata makedonska pe~atnica vo Solun: Eve kqu~ ~to otvoruet serdceto va{e, ne kqu~ ot zlato ili srebro, no kqu~ od èlezo i ~ilik. Teodosija Sinaitski go narekuva makedonskiot naroden jazik kqu~ od èlezo i ~ilik, a drugite jazici ( kakvi {to bile crkovnoslovenskiot, gr~kiot i drugi) kqu~ od zlato ili srebro. [to misli{, zo{to? Kako ja objasnuva{ negovata sporedba? 4. Objasni go odnosot na Rajko @inzifov sprema makedonskata tradicija i osobeno sprema makedonskiot naroden jazik preku stihovite za sveti Kliment Ohridski od pesnata „Ohrid": Na svoj jazik naroden Propovedal krotko, milo. Zo{to im bil krotok i mil narodniot jazik na makedonskite slu{ateli? [to misli{, na koj jazik makedonskite slu{ateli sakale da slu{aat crkovni propovedi? 5. Objasni go odnosot na Rajko @inzifov sprema makedonskiot naroden jazik i osobeno sprema makedonskite narodni imiwa preku stihovite od pesnata „Bratski trud": Ime neka et Bojan Zdrave, Dragan il Stojan, A ne gr~ko Ksenofon Ili Demofon.

Dali ti se poznati imiwata Ksenofon i Demofon. Tie ne se makedonski, tuku se gr~ki. Da otkrie{ od kade vodat poteklo, sekako, treba da znae{ gr~ki. (Imeno, prvoto ime prevedeno na makedonski e tu| glas, a vtoroto naroden glas.) Dali moè{ da go otkrie{ potekloto na imiwata Bojan, Zdrave, Dragan ili Stojan? Toa se makedonski imiwa! 6. Pro~itaj gi stihovite od pesnata @elanie od Konstantin Miladinov. Taa e napi{ana na makedonski naroden jazik. Konstantin, vsu{nost, ja napi{al na svojot roden stru{ki govor, a ì dal naslov na crkovnoslovenski jazik. Koga }e doit pri mene! Koga }e sednit do mene! Taka si velef kata-den. Ja koga dojde u mene – Kak }e izleza pred nea! Da ne bi do{la nikoga! Sporedi go jazikot na pesnata i nejziniot naslov so makedonskiot standarden jazik! Sporedi go makedonskiot naroden jazik od XIX vek so sovremeniot literaturen makedonski jazik. 7. Slednive zborovi gi obrazuval \or|ija Pulevski po ugled na makedonskiot naroden jazik. Tie nemale po{iroka upotreba, pa zatoa se navedeni soodvetnite zborovi od makedonskiot standarden jazik. Sporedi gi zborovite na Pulevski so soodvetnite zborovi. Obidi se da otkrie{ {to e zaedni~ko vo nivnoto zna~ewe: silec – àr dimnik – oxak drvarnik – {upa isprava~e – linijar teqopis – telegrama Otkrij go zaedni~koto zna~ewe i vo imiwata na slednive predmeti vo naukata (prviot zbor se sre}ava vo knigite na Pulevski, a vtoriot se upotrebuva vo makedonskiot standarden jazik): zemjopisanie – geografija zemjomerie – geometrija zvezdobrojstvo – astronomija Otkrij go zaedni~koto zna~ewe vo imiwata na slednive u~ebnici {to gi upotrebuval Pulevski vo nastavata po makedonski jazik vo vtorata polovina na XIX vek i imiwata na soodvetnite u~ebnici vo nastavata vo vtorata polovina na XIX vek, pa i denes: bukvarka i az-buki pi{ewe − bukvar rastenica − botanika jazi~nica − gramatika letopis − istorija slognica − aritmetika ìvotinica − zoologija. 8. Komentiraj go sledniov stav na \or|ija Pulevski: Taka i Makedoncive se narod i mestovo nivno je Makedonija.

FONETIKA AKCENTSKI CELOSTI Potseti se! Naukata koja gi prou~uva glasovite se narekuva fonetika. Taa gi prou~uva glasovite pooddelno, izolirano eden od drug, t.e. nivnoto sozdavawe so pomo{ na govornite organi vo govorniot aparat kako i nivnite glasovni (zvu~ni) karakteristiki. Postojat jazici vo koi akcentot ima to~no opredeleno mesto vo zborot i jazici vo koi akcentot ne se vrzuva so opredeleno mesto vo zborot. Makedonskiot jazik, spored ovaa karakteristika, spa|a vo jazicite so to~no opredeleno mesto na akcentot vo zborot. Toa zna~i deka pri zgolemuvawe na brojot na slogovite vo zborot, akcentot sekoga{ ostanuva na tretiot slog od krajot na zborot

Pokraj zborovi koi imaat svoj sopstven akcent, vo makedonskiot jazik ima i zborovi koi nemaat svoj akcent, t.e. ne se akcentiraat samostojno . Bidej}i nemaat svoj akcent, tie zborovi akcentski se „zdruùvaat" so zborovi koi imaat svoj akcent i taka obrazuvaat akcentska celost. Zborovi koi nemaat svoj akcent se: predlozite, svrznicite, ~esti~kite, nekoi izvici, kratkite formi od zamenkite i kratkata forma se od povratnata zamenka sebe. Ovie zborovi se nare~eni zborovi bez sopstven akcent (klitiki). Site tie zborovi obrazuvaat akcentska celost so zborovite koi{to imaat svoj akcent. Ovie zborovi moè da stojat pred i zad akcentiraniot zbor. Mestoto na akcentot vo akcentskata celost e opredeleno spored op{toto pravilo za akcent vo pove}eslo`nite zborovi, t.e. na tretiot slog od krajot na zborot ili na tretiot slog vo nizata od najmalku dva zbora. Akcentskata celost se obeleùva so znakot ( c ), na primer: májkac mi; tretácve~er; necjavuvájtecse.

Vidovi akcentski celosti Vo sostavot na akcentskata celost mo`at da vleguvaat site vidovi zborovi. Vo zavisnost od toa kakvi (koi) vidovi zborovi ja so~inuvaat akcentskata celost, mo`at da se izdelat dva vida:

a) akcentska celost od dva zbora so sopstven akcent (samostojni, polnozna~ni) zbora: kiselócmleko, prvácve~er, Velíipetok, suvócgrozje itn. b) akcentska celost od samostoen/polnozna~en zbor i zbor bez sopstven akcent, na primer: nécsaka, necgócsaka, necmucgícsaka, ne sakajtécimcgi; tátkocmi, sócmene itn. a) Akcentska celost od dva samostojni/polnozna~ni zbora naj~esto e sostavena od: a. imenka i imenka: doktorcJóvan, popcStójan i dr. b. pridavka i imenka : suvócgrozje, rusácsreda, @eleznácReka i dr. v. zamenka i imenka: na{íclu|e, Aj i na tvojácglava i dr. g. broj i imenka: pétcpari ne dava za taa rabota, stocdénari... d. prilog i imenka: Kolköcvreme ti treba? Kájcsaka dacódi? b) Akcentska celost od akcentiran i neakcentiran zbor, zavisno od mestoto na neakcentiraniot zbor vo odnos na akcentiraniot (samostojniot) zbor, moè da bide od dva vida: a. akcentska celost so neakcentiran zbor (proklitika) pred akcentiraniot: né c saka, ne c gó c saka, ne c mu c gó c saka, ne c sum c gó c sakal, nec}ecimcgócsaka, {tocmöcsaka itn. b. akcentska celost so neakcentan zbor (enklitika) po akcentiraniot, na primer: májkacmi, séstracmi, bratö~edcmi; étecim, etécimcgi, kamócticgi (knigite), zemétecgi, zemetécimcgi; daváj}icim, daváj}icimcgi itn. Ve`bi 1. Raboti postapno, sledej}i gi instrukciite za ve`bata: ‡ vo navedenive sostavi i re~enici obeleì ja akcentskata celost; ‡ obeleì go mestoto na akcentot vo akcentskata celost; ‡ pro~itaj gi glasno akcentskite celosti. a) Taa ne go zede. Tie ne im go kaàa toa. Toj ne saka da mu go kaè toa nemu. [to ne re~e deka bilo taka? Ne im rekov ni{to lo{o! Koga dojde majka ti? Kaj sakate da odite? Kaj saka, tamu odi. Kako po{ol, taka do{ol. b) Ti si na{ ~ovek; ûdni se onie lu|e od vlasta; Kolku lu|e, tolku ~uda. Kakov ~ovek, takov ar{in. v) bez gre{ka; toj pred nas e dojden; Tolku mnogu vreme ì treba{e do kraj da ja kaè vistinata, ama v lice, ne zad grb, v lice; Bez gajle, brat, seto bogatstvo mu e so nego! Vrz nas go isturi siot bes. g) Bez vreme go zakopaa ~ovekot; Ostanalo toa do den dene{en, Padna od drvo; Klupite se od drvo ; Se sopna sleguvaj}i po skali; Patot nè vodi sred selo; Otidoa na niva, Rabotea od no} do no}; bez pesna i bez smea , ne e ubavo.

2. Pro~itaj go tekstot {to ti e daden podolu. Obeleì gi so moliv akcentskite celosti, a potoa vo tetratka grupiraj gi spored vidot na zborovite i nivniot na~in na povrzuvawe. Obeleì go akcentnoto mesto vo niv. ‡ Si videl li ti nekoj vapir, Klimente!? Klimente! ]e padnev vo nesvest, mi go znae{e imeto, mi go znae{e imeto, a toa zna~e{e eden vampir (vapir) go izgovori moeto ime! Od kade mi go znae imeto, se za~udiv, no toa ni najmalku ne me uspokoi. Nemav vreme za razmisluvawe, morav vedna{ da mu odgovoram na strogoto pra{awe. Glasot mu be{e re~isi zapovedni~ki, naredi: ‡ Ajde, zboruvaj! ‡ Vidov ‡ mu priznav ‡ i toa sega, pred malku! ‡ A kako izgleda{e tvojot vapir, Klimente? ‡ re~e smeej}i se ne tolku glasno, no o~igledno podbivno i so toa sakaj}i da me poniì do zemja. ‡ Kako male~ko àr~e! ‡ sakav da go razuveram, pa da mi veruva. ‡ Ajde ‡ re~e ‡ ne tuku zboruvaj, kako nekoe glupavo mom~e, toa ti se pri~inilo, samo ti se pri~inilo! Stavi gi prstite na o~i i de pogledaj! (@. îngo)

Pravila za akcentirawe na akcentskite celosti I kaj akcentskite celosti, kako i kaj samostojnite (polnozna~nite) zborovi, se javuvaat otstapuvawa vo odnos na tretoslo`noto akcentirawe. Taka, otstapuvawe od tretoslo`noto akcentirawe kaj akcentskite celosti ima vo slednive slu~ai: a) Koga akcentskata celost sostavena od imenka i pridavka ne razvila novo zna~ewe, tuku sekoj od sostavnite delovi go zadr`al svoeto zna~ewe, na primer: Prvata vé~er otidovme vo disko, a prethodnata ve~er bevme vo kino (: prvácve~er); b) Vo akcentska celost od broevi so pribli`no zna~ewe i imenka akcentot ne se prenesuva vrz brojot, na primer; Mi trebaat dvactricdéna za taa rabota; za sedumcosumcdéna }e stasam da ja zavr{am rabotata itn. v) Kaj akcentski celosti vo ~ij sostav vleguvaat prilog i imenka obi~no nema trislo`no akcentirawe, na primer: málku vréme mi treba za taa rabota; mnógu déca bevme vo semejstvoto i sl., iako se mo`ni i sostavi so akcent na prilogot: malkúcvreme mina itn. g) Razdeleno akcentirawe vo akcentska celost od pra{alen zbor i imenka ima samo toga{ koga ima logi~ka istaknatost na nejzinite ~lenovi, sporedi: Kój ~óvek ré~e (tój ili drúgiot)?; Kój tápan ~úka, tój óro právi! Pra{alnite zborovi obrazuvaat akcentska celost so imenkata, so akcent na tretiot slog, samo ako imenkata e dvoslo`na, na primer: [tócdeca bea tie?; Kolkúcpari ~ini toa?

d) Vo akcentska celost od potvrdni (deklarativni) iskazi akcentot sekoga{ e na glagolot, t.e. nema tretoslo`no akcentirana celost, na primer: ]ecmicgoc zéme lebot; bicmucjacdále li?; beacsiczéle torbi itn. |) Ako vo akcentskata celost treba da se naglasi pra{alniot zbor, toga{ nema tretoslo`no akcentirawe: Kój te víkna (tój ili táa)? Vo akcentski celosti od neakcentiran zbor (proklitika) i imenski zbor kade {to kako neakcentiran zbor naj~esto se javuvaat predlozi, svrznici, ~esti~ki ili nekoi izvici, ima dva na~ina na akcentirawe: a) koga akcentot se prefrla vrz neakcentiraniot (proklitika)zbor i b) koga akcentot ne se prefrla vrz neakcentiraniot (proklitika) zbor . Eve gi slu~aite koga akcentot ne se prefrla vrz proklitikata: 1. Koga predlogot ima gramati~ka funkcija: Necsecdáva na deca takva rabota (dativen odnos); 2. Koga izrazot e so posesivno zna~ewe: Sockrílo odclíljak dactec grébne; odcpílecmleko ima{e tamu i sl. 3. Koga sostavot zna~i materija od {to ne{to e napraveno: sockámen ku}a gradi; klupite se odcdrvo, a ne odc`élezo. 4. Koga imenkata vo sostavot e logi~ki podvle~ena, na primer: Bezcmáka nema nauka; bezcsré}a sum, a ne bezcpári i sl. Zada~a Vo tekstot, daden podolu, ima{ nekolku zadolènija: da go opredeli{ sostavot na akcentskite celosti, da napravi{ klasifikacija na celostite spored zborovite od koi e sostavena, da ja obeleì{ akcentskata celost, da go opredeli{ nejzinoto zna~ewe i, najposle, glasno da go pro~ita{ tekstot so osobeno vnimanie na izgovorot na akcentskata celost! Od toj mig koga ja otkriv taa vrata, jas se se}avam na bukvite. Najprvin, zaveden od slikovitosta, jas mislev deka sekoja bukva e edna prikazna, deka dovolno e tatko mi da ja pogledne bukvata [ i da sfati deka toa e prikazna za nekoja triglava lamja (oti, pogledni ja taa bukva: navistina li~i na lamja so tri glavi). Ili, da ja pogledne bukvata Y, pa da ja raskaè prikaznata za zmijata {to opsednala cel eden grad. Toa be{e mojata prva i kobna zabluda, deka bukvite se sliki, a slikite prikazni. Deka se vrati {to vodat vo nepoznati i vol{ebni odai. Ve{tica (Venko Andonovski)

MORFOLOGIJA GLAGOLI Potseti se: Morfologijata gi prou~uva formite na zborovite. Taa se interesira za gradbata na zborovite, kako i za nivnite gramati~ki zna~ewa (kategorii). Spored zaedni~kite gramati~ki zna~ewa, zborovite se obedinuvaat vo zborovni grupi. Najslo`ena zborovna grupa vo makedonskiot jazik se glagolite. Tie imaat pove}e gramati~ki zna~ewa (vid, lice, vreme, na~in i drugi) i pove}e posebni formi. Spored kategorijata vid, glagolite se delat na svr{eni i nesvr{eni glagoli.

LI^NI I BEZLI^NI GLAGOLI Spored gramati~kata kategorija lice razlikuvame li~ni i bezli~ni glagoli. So kategorijata lice go ozna~uvame vr{itelot ili nositelot na dejstvoto. Liceto se opredeluva spored govornata situacija. Taka, razlikuvame tri lica: Prvo lice: lice {to zboruva - zboruva~: Jas zboruvam. Vtoro lice: lice so koe zboruva~ot zboruva - slu{a~: Ti slu{a{. Treto lice: lice za koe se zboruva vo govornata situacija: Toj /taa/toa u~i. Li~ni glagoli: Li~nite glagoli razlikuvaat glagolski formi za site tri lica vo ednina i vo mnoìna. Tie se menuvaat po lice. Kaj li~nite glagoli, vr{itelot ili nositelot na dejstvoto se iskaùva so pomo{ na li~ni nastavki. Bezli~ni glagoli: Glagolite {to imaat formi samo za treto lice ednina se vikaat bezli~ni glagoli. Bezli~nite glagoli pokaùvaat dejstva {to ne moàt da se povrzat so odreden vr{itel na dejstvoto. Nema vr{itel na dejstvo

ima dejstvo {to se izvr{uva Grmi. Studi. Vrne.

So bezli~nite glagoli se ozna~uvaat: – prirodni pojavi: vee, vrne, rosi, seka, zazoruva, se razdenuva, se stemnuva, se smra~uva; – fizi~ki i du{evni sostojbi na ~ovekot i na drugite ìvi su{testva: (mi) studi, (mu) gor~i, mi se spie, mi se pla~e, me ispla{i, me strese, (go) boli. Prepoznaj gi prirodnite pojavi iskaàni so bezli~ni glagoli vo slednive primeri: Naedna{ se zaobla~i. ]e vrne. Neboto naedna{ se zamra~i. Se stemnuva{e, a mene me fa}a{e strav. Nadvor se obdeni. V~era mnogu stude{e. I deneska }e studi. Prepoznaj gi fizi~kite i du{evnite sostojbi iskaàni so bezli~ni glagoli vo slednite primeri: Me mrzi da se izmijam. Te mrzi da se oble~e{. Ja mrzi da se is~e{la. Te li~i toa {to go napravi. Ve li~i da igrate fudbal. Mi li~i deka sè e vo red. Gladen sum. Mi se jade. A tebe? Dali ti se jade? Pra{aj gi drugite dali im se jade. Mi zdodea da go ~ekam. Dali vi se zdodea i vam? Zapomni: Koga izrazuvaat fizi~ki i du{evni sostojbi, bezli~nite glagoli zadolìtelno se upotrebuvaat zaedno so kratki zamenski formi. Objasni gi, spored zna~ewe, bezli~nite glagoli vo slednite primeri: Koga se razdeni, im pristude na site. Koga zagrme, mi tekna da u~am fizika. a. prirodni pojavi: ____________, ____________ b. fizi~ki i psihi~ki pojavi: (__)__________, (__)_________ Samo vo forma za treto lice se javuva i glagolot treba: Treba da odam na rabota… (Gorjan Petrevski, „Marta“) Majka mi treba da mi ja otkrie vistinata za nego. (G. Petrevski, „Marta“) Ovde ne treba da nè vidat zaedno (G. Petrevski, „Marta“) No neli ne treba da brzame so pretpostavki? (O. Nikolova, „Mojot zvuk“)

Treba vnimatelno da me slu{ate, a jas }e moram da ja osporam to~nosta na edna ili dve op{toprifateni idei. (H. X. Vels, „Vremeplov“) [to treba da zna~i ova? (A. Lindgren, „Pipi – dolgiot ~orap“) Zapomni: Glagolot treba se upotrebuva samo vo treto lice. Toj e bezli~en glagol. Sporedi ja upotrebata na glagolskite formi: moè, mora: Denes moè da pospieme pove}e, no utre mora da staneme porano. U~enicite ne moè sè da znaat, no mora postojano da u~at. [to zabeleùva{: I tie se upotrebuvaat vo treto lice. Zna~i, i tie se ________________ glagoli. Doma{na zada~a: Izloì gi vo pismena forma a) tvoite sekojdnevni zadolìtelni obvrski (pomo{: upotrebi gi bezli~nite glagoli treba i mora); b) tvoite planovi vo tekot na denot (pomo{: upotrebi gi bezli~nite glagoli: treba i moè). Pri pretstavuvaweto na delovite od denot, upotrebi bezli~ni glagoli, kako {to se: se zazoruva, se razdenuva, se stemnuva Prepoznaj gi bezli~nite glagoli {to ozna~uvaat fizi~ki i du{evni sostojbi vo slednive primeri od romanot „Mojot zvuk“ od Olivera Nikolova: 1. Ama neli vleze Lile, }erka ì na hemi~arkata, i mene ne da mi se se potkosija nozete, tuku duri i mevot me zabole. 2.âs e taa gore na klackalkata – pa mi soli um, me brani pred nejzinite drugarki, se vpu{ta vo diskusija so profesorite koga tie treba mene da me ispra{uvaat; ~as pak jas sum gore – pa sè {to }e mi tekne ì pravam, ì pi{uvam anonimni pisma, ì go kradam dezodoransot od xebot na kaputot, zaka~en vo u~ili{niot hodnik, na klupata ì crtam trilisni cvetovi… No Lile ne se luti. 3. Taa ne se navedna ni da me bakne, ni da me dopre, ni da me pripokrie. Izdi{av. I taa izleze, kako da zaminuva nekade vo svetot, taka mi se stori, za da si sozdade ne{to sama i za da bide sre}na. Pomo{: Prepoznaj gi najprvo glagolite pred koi ima kratki zamenski formi, a potoa upotrebuvaj gi vo sostav so drugi kratki zamenski formi. Ako se menuvaat, toga{ glagolite se li~ni. Na primer: mu solam um. Ako ostanuva glagolot ist vo pove}e sostavi so razli~ni kratki zamenski formi ‡ toga{ e bezli~en.

NELI^NI GLAGOLSKI FORMI Glagolskite formi {to ne se menuvaat po lice se narekuvaat neli~ni glagolski formi. Neli~ni glagolski gormi se glagolskata l-forma, glagolskata pridavka, glagolskata imenka i glagolskiot prilog. Tie se prepoznavaat spored karakteristi~nite nastavki, kako i spored karakteristi~noto zna~ewe so koe se dobli`uvaat do drugi zborovni grupi.

Glagolska l-forma Glagolskata l-forma se prepoznava po karakteristi~nata nastavka –l, spored koja go dobila i svoeto ime. Prepoznaj ja glagolskata l-forma (spored nejzinata karakteristi~na nastavka) vo sledniot primer: Onoj {to ne go doìveal ~uvstvoto nare~eno qubov kon fudbalot, vo nikoj slu~aj ne moè da objasni. No i onoj {to go po~uvstvuval, kolku i da saka da go prenese, pak ne }e moè da go dobliì. (G. Petrevski, „Spomenite za Spomenka“) Glagolskata l-forma se menuva po rod i po broj. igra m.r.

`.r.

nosi sr.r.

edn. igral, igrala, igralo mn.

igrale

m.r.

`.r.

pla~e sr.r.

m.r.

`.r.

sr.r.

nosel, nosela, noselo

pla~el, pla~ela, pla~elo

nosele

pla~ele

Zapomni: Glagolskata l-forma vo mno`inata ima ista forma za site tri roda. Izdvoj gi glagolskite l-formi vo sledniot izvadok od „Itar Pejo“ od Stale Popov: Po{ol Pejo edna sabota na Pazar vo Prilep so svoite Mariovci i izlegol v ~ar{ija da se pro{eta i da ja razgleda. Se zaprel pred edna gostilnica: vriele tenxeriwata so razni manxi. Mu potekle slinki od ubavata mirizba, ama nemal pari~ki da vleze da pove~era. Zatoa si izvadil od torbata edno par~e lebec i oti{ol kaj tenxeriwata i po~nal da si go topi lebecot na pareata {to izleguvala od niv, pa taka poomeknat po~nal da si gricka od nego.

Glagolskata l-forma se obrazuva i od svr{eni i od nesvr{eni glagoli. So nea se naglasuva glagolskoto dejstvo. Tokmu zatoa, se upotrebuva samo vo sostav na slo`eni glagolski formi.

Glagolska pridavka Glagolskata pridavka razlikuva formi spored rod i spored broj. Taa se prepoznava spored nastavkite:

ednina mno`ina

ma{ki rod

`enski rod

sreden rod

-n/-t;

-na/-ta;

-no/to;

-ni/-ti

Zapomni: Glagolskata pridavka vo mno`ina ima edna forma za site tri roda.

Prepoznaj gi glagolskite pridavki vo sledniot izvadok od „Spomenka“ na Gorjan Petrevski: Naluten od potsmevot, ja namestiv topkata na belata to~ka. Silen udar i… gol! Celiot navodenet skoknav vo pregratkite na moite soigra~i. Osmiot gol! Krajot na igrata – 8:4! Pobeda na „Sokolite“ …Kako junak na natprevarot, naviva~ite me iznesuvaa od igrali{teto. Duri i Nikola molkum mi ja podade rakata. Toa ì mu prilega na vistinski kapiten, i pokraj toa {to negovata ekipa e porazena. A drugite so navednati glavi go napu{taa borili{teto. Izdvoj gi glagolskite pridavki od slednite primeri: 1. a. Decata ostanaa zamol~ani, nemi. b. Rade e ne{to zamislen, ne{to mu treperi vo du{ata. (B. Sma}ovski, „Golemi i mali“) v. Stojam taka i gledam: otsproti, pred male~kata ku}i~ka, na kamen, stoi edno dete, nalakteno, zamisleno 2. a. Tomi be{e voodu{even od predlogot i vedna{ sleze od ogradata. b. Pipi i ponatamu gleda{e zamisleno pred sebe, zanesena so svoite misli. (A. Lindgren, „Pipi – dolgiot ~orap“) Glagolskata pridavka se obrazuva i od svr{eni i od nesvr{eni glagoli. Taa ima osobenosti i na glagolot i na pridavkata.

Glagolska imenka Glagolskata imenka se prepoznava po karakteristi~nata nastavka -we. Taa se obrazuva od nesvr{eni glagoli Prepoznaj gi glagolskite imenki vo sledniot del od „Marta“ od Gorjan Petrevski: – Kako pomina v u~ili{te, Marta? – pra{a majkata. – Kako i sekoj den, mamo – ramnodu{no ì odvrati. – Ni{to novo ne se slu~uva. – A {to treba da se slu~i? – Tolku e ednoli~no… Predavawe i ispra{uvawe, ocenki od eden do pet, znaewe i neznaewe… Taka sekoj den. Glagolskata imenka ima formi za ednina i za mno`ina, kako i ~lenuvani formi. Prepoznaj gi razli~nite formi na glagolskata imenka vo slednite primeri od istiot roman: – Nie sme na raspolagawe! I toa vedna{ - prodol`i Xo. – Izdaj naredba! Ako treba – site v ogan!... – Sogleduvaweto, Nik, ti e sosem na mesto – ne go sfati Panter potsmevaweto. – Site imate lekarski opravduvawa! – go prekina Vitan. Taka be{e i toj den po zavr{uvaweto na ~asovite. No, iznenaduvawata, sè u{te kako da ne bea zavr{eni. Premnogu vozbuduvawa za kratko vreme. Osven so nastavkata -we, glagolski imenki poretko se obrazuvaat i so nastavkata -nie, no od svr{eni glagoli: Ne obrnuva{e vnimanie na krvta {to mu te~e{e od rakata. Oddelenieto go znae{e, ama sobata ne… Glagolskata imenka ima osobenosti i na glagol i na imenka.

Glagolski prilog Glagolskiot prilog se prepoznava po karakteristi~nata nastavka -j}i. Toj se obrazuva od nesvr{eni glagoli. Prepoznaj gi glagolskiot prilog vo sledniot izvadok od „Bojan“ od Grigor Popovski: Bojan ras~isti okolu trupecot so te`ok napor, poleka, pomognuvaj}i se so eden lost, santimetar po santimetar go istrkala do sredinata od

streata. Potoa sedna vrz nego, bri{ej}i si go potnoto ~elo, sobiraj}i zdiv, smiruvaj}i go svoeto vozbudeno srce. Glagolskiot prilog e nemenliva glagolska forma. Obi~no se upotrebuva vo ista re~enica so drug glagol vo li~na glagolska forma. Prepoznaj gi vo ista re~enica glagolskiot prilog i glagolot vo li~na glagolska forma: Toga{ na vratata od frizerskiot salon se pojavi privle~nata Lile, tresej}i ja svojata bela prestilka. Vlegov doma, vle~kaj}i se. Gi stignav duri pred zgradata, oblekuvaj}i si gi po skalite pantalonkite... (O. Nikolova, „Golemi i mali“) [to zabeleùva{: Vo ista re~enica, glagolskiot prilog iskaùva dejstvo {to se vr{i paralelno so dejstvoto iskaàno so li~nata glagolska forma! Ve`bi: Sporedi gi primerite vo koi se upotrebeni li~ni i neli~ni glagolski formi od isti glagoli: 1. a) Topkata ja prese~e na dve polovini i mi ja frli pred noze! b) Doma mi priredija iznenaduvawe:… Nova fudbalska topka. Tolku bev sre}en. I stopati mu prostuvav na tatko mi za prese~enata topka. (G. Petrevski, „Spomenka“) 2. Koga vleze geografi~arot, dvete, zaneseni vo razgovorot ne go setija negovoto vleguvawe. (G. Petrevski, „Snegovite na Klimentina Evin“) 3. a) Denko pred toa srkna malku od mlekoto. Sega ja drè{e laìcata v raka, gleda{e kako site okolu nego srkaat, kako da se na nekoj natprevar po srkawe. b) (Starecot) mol~e{e, gledaj}i vo gostinot od gradot, odmeruvaj}i go od glava do peti. (G. Popovski, „Bojan“) 4. a) Nemame vreme da sedime mnogu, - re~e Bojan. – Dojdovme kolku da te vidime i da te iznenadime. b) Elena gi vide u{te koga dojdoa. v) Ovaa slu~ka be{e skore{na, od poslednoto doa|awe na Bojan vo kolibata, vo oktomvri, koga dva-tri dena u~ili{teto ne rabote{e, pa Bojan be{e do{ol da se vidi so deda si. (G. Popovski, „Bojan“) Zameni gi glagolskite pridavki so li~ni glagolski formi: Tuka postojano doa|a Vitan, poznat kako Vitez, \or|i nare~en Xo, Nikola ili nakratko Nik i Pande prekaruvan kako Panter. Pomo{: poznat kako = kogo go poznavaat kako Nare~en = _______________________ Prekaruvan kako =________________________________

Namesto glagolski prilog upotrebi glagolska imenka od istiot glagol: a) Patot go prodolìja mol~ej}i. Patot go prodolìja so _______________. b) Namesto glagolska imenka upotrebi glagolski prilog od istiot glagol: Me ispratija so dolgo rakopleskawe. Me ispratija, dolgo _______________. Upotrebi glagolska l-forma i glagolska pridavka namesto li~nata glagolska forma: Me _____________ so dolgo rakopleskawe. Bev ______________ so dolgo rakopleskawe. v) Dopolni gi praznite mesta, spored istiot model: Vra}aj}i se nazad, slobodno gazev so dvete noze. Na ________ nazad, slobodno gazev so dvete noze. Se vrativ nazad, slobodno _______________ so dvete noze. g) Namesto glagolska l forma, upotrebi glagolska pridavka: Ama si porasnal! Kolku si _________________! Sostavi sli~na re~enica, spored primerot: Potoa nastana edno golemo dovikuvawe, ~kripewe na stolovi, yunewe na pribor za jadewe – letuvalcite ru~aa. Potoa nastana ______________________________– letuvalcite plivaa. Upotrebi soodvetni glagolski imenki so koi }e opfati{ dejstva {to se sodràt vo glagolot „pliva“.

Zapomni: Neli~nite glagolski formi se prosti glagolski formi.

SEGA[NO VREME Dejstvata i sostojbite {to se izvr{uvaat vo momentot na zboruvaweto se izrazuvaat so sega{no vreme. Sega{noto vreme e prosta glagolska forma. Pro~itaj go na glas sledniot izvadok od tekst {to se zapi{uva vo momentot na odvivaweto na dejstvata. Prepoznaj gi dejstvata i sostojbite {to se odvivaat vo momentot na zboruvaweto: …Go dvi`am penkaloto koe go ispi{uva mojot son. No toa samo kako da se dvi`i po hartijata. I samo kako da me razbira deka moram nekomu, na svoj

na~in, da mu se iskaàm. No komu? Osven na ovaa tetratka, se razbira. A ne moàm da go zadràm vo sebe ~uvstvoto koe mi e dobro poznato, koe zavladuva so mene. I poleka go zazema sekoj del od du{ata, od srceto. Me stega v grlo. Zborovite sami kako da sakaat da izlezat od mene. No, pred kogo da gi ispu{tam, koga nikoj ne me razbira? Vsu{nost, za mene sè e proza i poezija. A mojot son e povrzan so edna li~nost. Li~nost na koja ì se voshituvam. Onoj ~ij lik se ogleduva vo site moi soni{ta – Gorjan Petrevski. Ime od koe zra~i neobi~na toplina koja mi go topli srceto i me pottiknuva da pi{uvam, da pi{uvam… Ovie dejstva i sostojbi se odvivaat vo momentot na zboruvaweto. Liceto {to zboruva gi opi{uva nastanite {to se slu~uvaat vo dadeniot moment. Taka, vo momentot na zboruvaweto moème da vr{ime dejstva ili sostojbi ili, pak, da gi primame so na{ite setila vo toj moment: îtam kniga.

Gledam pretstava.

Slu{am pesni.

Izvle~i gi od tekstot formite so koi se izrazuvaat dejstva ili sostojbi {to se vr{at vo momentot na zboruvaweto. Sostavi re~enici so koi ovie dejstva }e gi povrze{ so prvoto, so vtoroto i so tretoto lice vo ednina i vo mnoìna. Izdeli gi formite za treto lice ednina. Spored formite za treto lice ednina glagolite se grupiraat vo tri grupi: Ako formata za treto lice ednina zavr{uva na samoglaskata a, toga{ glagolot e od a- grupa: saka; Ako formata za treto lice zavr{uva na samoglaskata e, toga{ glagolot e od e- grupa: moè; Ako formata za treto lice zavr{uva na samoglaskata i, toga{ glagolot e od i- grupa: dviì. Spored izdeluvaweto na delovite na glagolot saka, izdeli gi sostavnite delovi na glagolite moè i dviì. Prvo izdeli go delot so koj se iskaùva dejstvoto {to se ozna~uva so glagolot, a potoa prepoznaj gi drugite morfemi:

1 l. edn. 2 l. edn. 3 l. edn.

sak-a-m sak-a-{ sak-a

- __________ __________ - mo`-e

- __________ - __________ dvi`-i

1 l. mn. 2 l. mn. 3 l. mn.

sak-a-me sak-a-te sak-a-at

- __________ __________ - __________ - -

- __________ - __________ - __________

Zapomni Delovite na krajot na zboroformite se nastavki za obrazuvawe sega{no vreme. Me|u delot so koj se ozna~uva dejstvoto ili sostojbata i nastavkite za sega{no vreme ja izdeluvame samoglaskata so koja ja opredeluvame grupata na glagolot. Ovaa samoglaska ja narekuvame samoglaska na osnovata (ili vokal na osnovata) na glagolot. Taa se prepoznava najlesno kaj site glagoli preku formata za tretoto lice ednina. Vo formata za prvo lice ednina kaj site glagoli me|u delot so koj se ozna~uva dejstvoto i nastavkata redovno se javuva samoglaskata a. Vo formata za treto lice ednina otsustvuva nastavka. Ovaa zboroforma, vsu{nost, zavr{uva na samoglaskata na osnovata. Zapomni: Sekoj oddelen del na zborot se narekuva morfema. Izdeli gi formite na sega{noto vreme od sledniot izvadok od „Golemi i mali“ od Bo{ko Sma}ovski: Na po~etokot na „Karaormanska“, od levata strana, se nao|a edno ku}i~e, koe pove}e li~i na straàrnica, so edna vrati~ka i dve mali prozor~iwa sprema ulicata. Pred vrati~kata sekoga{ stoi eden pogolem kamen, a na kamenot, sekoga{ stoi i eden Dime. E, toj Dime, go vikaat Dime Taksi. Dime gi znae site ìteli na ulicata „Karaormanska“. I koj ìvee i koj kade ìvee i koj kako ìvee. Obi~no, edna{ dnevno, i toa nautro, Dime izleguva pred ku}ata, sednuva na kamenot, ja nalaktuva glavata i ne{to dolgo misli, misli. Kolku dolgo? E toa nikoj ne moè da kaè, bidej}i Dime stoi taka nalakten dodeka ne go {trekne nekoj glas: – Male~ok, „Karaormanska“? – Da. Koj vi treba? – I Dime vedna{ zadovolno skoknuva, po navika gi stresnuva pantalonite, ~uka noga so noga i odi kaj onoj {to pra{uva. – „Karaormanska“ broj 10, – kaùva ~ovekot. – Znam... Vie sigurno go barate Tofil, onoj {to… – Pa ti go znae{, - voodu{eveno viknuva ~ovekot. – Nego go baram, nie so nego sme rodnini. – Znam! – veli kuso Dime. – A znae{ i deka sme rodnini! Mnogu umno dete! A od kade znae{? ôvekot se raduva. Vo toj moment mu ja zema torbata za da mu ja nosi, go poramnuva svojot ~ekor so ~ekorot na ~ovekot. Sekoga{ Dime koga nosi

nekoj ~ovek do ku}ata {to ja bara, ako ima baga` mu go zema toj da go nosi. Postojano taka. – A od kade znae{ deka sme rodnini? – nemaj}i {to drugo pak pra{uva ~ovekot. – Pa isti vi se nosevite, vi visat kako… ôvekot pobrzuva da ne doznae kako im visat nosevite nemu i na negoviot rodnina Tofil, ta so slobodnata raka go pogaluva glav~eto na Dime, iako vo toj moment ne mu e da go pogali tuku da go tresne, pa duri toga{ da vidi {to zna~i ne nosot, tuku glavata da ti visi. Dime pak misli deka ~ovekot e voodu{en od ona {to go veli, pa se trudi da iznajde {to podobra sporedba za nosevite {to visat. Prili~no vreme razmisluva i koga ~ovekot ve}e zaborava na ona {to misli Dime da re~e, Dime srame`livo i kako da se izvinuva {to tolku zadocnil, tresnuva: -…kako krastavici preku plot. …Ete taka sekoj den, sekoj mig, ponekoga{ i sekoj mig na migot. Dime stoi na kamenot pred vratata, gi nosi patnicite {to se raspra{uvaat za nekoja ku}a od ulicata, im go nosi bagaòt, patem razgovara so niv, im kaùva {to ima novo-vetvo, koj kakov e, koj kako ìvee. Obidi se da gi opredeli{ glagolite spored vremetraeweto na dejstvoto {to se iskaùva so niv. Na primer: Glagoli od nesvr{en vid stoi

Glagoli od svr{en vid (da) ka`e

Obidi se da gi upotrebi{ vo re~enici glagolite od svr{en vid vo sega{no vreme. Zapomni: Svr{enite glagoli vo sega{noto vreme ne se upotrebuvaat samostojno. Formite na sega{noto vreme od svr{eni glagoli lesno moè{ da gi prepoznae{: pred niv zadolìtelno se javuvaat zborovite: da, ako, neka, duri da: da kaè, ako kaè, neka kaè, duri da kaè. Zabele{ka: Glagolot sum vo sega{no vreme gi ima slednite formi: 1 lice 2 lice 3 lice

ednina

mno`ina

sum si e

sme ste se

Glagolot sum e nesvr{en po vid. Sostavi re~enici vo koi }e gi upotrebi{ formite na sega{noto vreme od glagolot sum. Raboti spored modelot: li~na zamenka + formi od glagolot sum + imenka. Doma{na zada~a: Opi{i ja tvojata ulica. Opi{i gi tvoite sekojdnevni obvrski (od po~etokot na denot) Zapomni: Formite na sega{noto vreme naj~esto gi upotrebuvame pri opi{uvawe i pri pretstavuvawe nastani {to se odvivaat vo momentot na zboruvaweto.

MINATO OPREDELENO NESVR[ENO VREME Pro~itaj go sledniot izvadok: Nabrgu pred kolibata se sobraa site. [umarot razgoruva{e ogan, raskop~an, so zasukani rakavi. Oxakot na kolibata ~ade{e. Vnatre dedo Dimo go vrie{e ka~amakot. Doktor Kosta se~e{e par~iwa slanina i gi naboduva{e na dolgi leskovi pra~ki. Gi rede{e potoa na eden trupec blizu do ognot. Inèner Aleksandar be{e prilegnat (leè{e) na trevata, na ~ekor dva od ognot. Vo staklata od negovite o~ila igraa plamen~iwata. Neboto se kite{e so prvite yvezdi. (Grigor Popovski, „Bojan“) Koga se odvivaat ovie nastani? Koj gi zabeleùva nastanite? So koi li~ni glagolski formi se opi{ani nastanite? Prepoznaj gi i izvle~i gi od tekstot. Kakvo e, spored traeweto, dejstvoto {to se ozna~uva so niv? Da zaklu~ime: Dejstvata {to se opi{ani so ovie formi se odvivaat vo minatoto. Niv gi zabeleùva raskaùva~ot (Bojan). Toj e prisuten koga se odvivaat nastanite i zboruva za niv kako svedok.

Dejstvata {to se slu~uvaat vo minatoto i se nesvr{eni po vid, a zboruva~ot zboruva za niv kako svedok i to~no go znae vremeto na nivnoto vr{ewe se izrazuvaat so minato opredeleno nesvr{eno vreme. Minatoto opredeleno nesvr{eno vreme gi ima slednite formi:

1l. 2l. 3l.

ednina igrav igra{e igra{e

mno`ina igravme igravte igraa

ednina se~ev se~e{e se~e{e

mno`ina se~evme se~evte se~ea

ednina mno`ina redev redevme rede{e redevte rede{e redea

Opredeli ja najprvo formata za treto lice ednina vo sega{no vreme nasproti navedenite formi za minato opredeleno nesvr{eno vreme. [to zabele`uva{: glagolot igra e od a- grupa, glagolot se~e e od e-grupa, a glagolot redi e od i-grupa. Izdeli gi delovite od formite na glagolite se~e i redi vo minato opredeleno nesvr{eno vreme. Raboti spored modelot:

1. l. 2. l. 3. l.

ednina igr-a-v igr-a-{e igr-a-{e

mno`ina igr-a-vme igr-a-vte igr-a-a

[to zabele`uva{: Kaj glagolite od a-grupa me|u delot {to go ozna~uva dejstvoto na glagolot i nastavkite redovno se javuva vokalot –a-, dodeka kaj glagolite od e- grupa i od i-grupa se javuva vokalot –e-. Menuvaj gi vo minato neopredeleno nesvr{eno vreme formite od glagolite: pie, {ie, broi, stoi. Raboti spored modelot:

1 l. 2 l. 3 l.

ednina peev pee{e pee{e

mno`ina peevme peevme peeja

ednina kroev kroe{e kroe{e

mno`ina kroevme kroevme kroeja

Prepoznaj gi formite na minatoto opredeleno nesvr{eno vreme vo sledniot izvadok od „Haklberi Fin“ od Mark Tven. Minuvaa denovite, tivko, spokojno, prijatno… No}no vreme plovevme, a dewe se krievme na bregot. Na razdenuvawe, go prekratuvavme ploveweto i zastanuvavme pokraj nekoe krajbre`no ostrov~e, obrasnato so drvja. Posle se~evme granki, go pokrivavme so niv splavot i lovevme ribi. A i samite

skokavme vo vodata i se kapevme. Potoa sedevme na pesokliviot breg, kade {to vodata stasuva{e do kolena, i se nasladuvavme na gletkata {to nè opkruùva{e. taka minuvame po cel den… [tom doa|a{e no}ta, nie se prigotvuvavme za pat. Odevme po sredinata na rekata, go pu{tavme splavot po vodenata struja, a sami gi ni{avme nozete vo vodata i si zboruvavme. Ponekoga{ leèvme na grb, go gledavme neboto i razmisluvavme za yvezdite: dali naro~no se napraveni ili sami se pojavile, za {to trebalo mnogu vreme za da se napravat sekoja oddelno. Tie se tolku mnogu… ( Mark Tven, „Haklberi Fin“) Prepoznaj go odvivaweto na dejstvata iskaàno so minato opredeleno nesvr{eno vreme vo slednite primeri od „Spomeni so Spomenka“ od Gorjan Petrevski. So koi zborovi dopolnitelno e naglaseno nivnoto vremetraewe: 1. Denovite minuvaa. I letoto so niv. Nego mi go ispolnuvaa pismata od Spomenka. Gi dobivav i vra}av odgovori. A i fudbalot. Igravme preku celo leto. 2. Dolgo razgovaravme so novite drugari. 3. Redovno mi ispra}aa pari za internatot.

MINATO OPREDELENO SVR[ENO VREME Pro~itaj go sledniov izvadok: Dotr~av pred slatkarnicata „Vanila“, no ne vlegov vnatre dodeka ne si ja popraviv mai~kata i dodeka ne ja zamazniv kosata. Ispoten bev, no toa ne me obeshrabri. Se izbri{av, se natokmiv, i duri toga{ vlegov…. Sednav popoleka i pretpazlivo na stol~eto sproti nea. – Zdravo, Jagot~e, - ja pozdraviv. Taa me izgleda za~udeno. – ]e ~esti{ edna tulumba? – se iskosi na mene. Poleka izvadiv stutkani banknoti od mojot xeb. I vedna{ se zavrtev kon {ankot. – Dve tulumbi vo dve ~ini~iwa, ve molam! – se proviknav. (Olivera Nikolova, „Devojkite na Marko“) Izvle~i gi glagolskite formi od ovoj izvadok. Objasni gi dejstvata {to se ozna~eni so niv. Pristapi im na dejstvata {to se ozna~eni so glagolite, trgnuvaj}i od momentot na zboruvaweto.

[to zabeleùva{? Raskaùva~ot raskaùva za dejstva {to se izvr{ile pred momentot na zboruvaweto. Dejstva {to se izvr{ile pred momentot na zboruvaweto

moment na zboruvawe

Dotr~av (pred slatkarnicata „Vanila“) Sednav (popoleka… na stol~eto) Raskaùva~ot raskaùva kako direkten u~estvuva~ i kako svedok na nastanite od minatoto. Pritoa, preku dijalogot na u~estvuva~ite vo govornata situacija toj opi{uva nastani {to se slu~ile vo minatoto: – __________________, – ja pozdraviv. – __________________, – se iskosi na mene. Poleka izvadiv stutkani banknoti od mojot xeb. Kakvi se, spored vremetraeweto, dejstvata {to gi predava raskaùva~ot (u~estvuva~ot vo govornata situacija): [to zabeleùva{? Dejstvata se predadeni vo nivnata zaokruènost. Dejstvata 1) {to se izvr{ile vo daden moment vo minatoto; 2) govoritelot gi predava kako u~estvuva~ i kako svedok na nastanite i 3) gi predava vo nivnata zaokruènost se iskaùvaat so minato opredeleno svr{eno vreme. Minatoto opredeleno svr{eno vreme gi ima slednite formi: 1l. 2l. 3l.

ednina dotr~av dotr~a dotr~a

mno`ina dotr~avme dotr~avte dotr~aa

ednina vlegov vleze vleze

mno`ina vlegovme vlegovte vlegoa

ednina izvadiv izvadi izvadi

mno`ina izvadivme izvadivte izvadija

Zabele{ka: Ovie glagoli se svr{eni po vid. Formite na minatoto opredeleno svr{eno vreme gi prepoznavame preku nastavkite: 1l. –v -vme 2l. (nema nastavka) -vte 3l. (nema nastavka) -a/-ja

Opredeli ja formata za treto lice ednina sega{no vreme od istite glagoli. [to zabele`uva{: (ako) dotr~a

(ako) vleze

(ako) izvadi

Prepoznaj gi formite na minatoto opredeleno svr{eno vreme vo slednite primeri: Na vlezot od internatot me presretna Dino. -Ja vidov Du{ica… - mu rekov. – Te pozdravi. Vo toj mig, duri i hrabriot Dino se zarumeni, kako da zatreperi. Koga vlegov vo sobata, Bla{ko go zateknav sam. Be{e ve~er koga stignav na stanicata. Slegov od vozot i u{te vedna{ ja zdogledav Spomenka. I dvajcata si pritr~avme i se najdovme vo pregratka. (Gorjan Petrevski, „Spomeni so Spomenka“) Stanav, bez zbor mu ja zedov maskata, ja namestiv vrz o~ite i silno potr~av kon ezeroto. (Velko Nedelkovski, „Vtora smena“) Ednoglasno go izbravme Tom Soer za voda~ na druìnata. (Mark Tven, „Haklberi Fin“) Prepoznaj ja zaokruènosta na dejstvata iskaàni so minato opredeleno svr{eno vreme vo slednite primeri od „Spomeni so Spomenka“ od Gorjan Petrevski. Nekolku dena pominaa od razdelbata so Spomenka. Odedna{ se sepnav. I nenadejno se potsetiv i na onoj dale~en den koga prvpat zaodev v u~ili{te Nabrgu se najdov dolu. Edna sabotna ve~er, so Du{ica i Irena otidovme v grad. So koi zborovi dopolnitelno e naglasena nivnata zaokruènost? Zabele{ka: Pri navra}awe na spomeni od minatoto, obi~no gi predavame nastanite so glagolski formi od minatoto opredeleno svr{eno i od minatoto opredeleno nesvr{eno vreme.

Zada~a: Napi{i pismen sostav na tema (po izbor) „Spomeni so...“ ili „Spomeni od...“ Prepoznaj gi formite na minatoto opredeleno svr{eno vreme nasproti formite na minatoto opredeleno nesvr{eno vreme vo slednite primeri od romanite na Gorjan Petrevski:

Marta go isprati pismoto vo [vajcarija. I ~eka{e odgovor. (Borko) ode{e po ulicata. Malku podzastana. Potoa (nastavnikot) go zede crte`ot i go razgleduva{e od site agli. Marta zamol~e. Ne{to razmisluva{e. Koga vleze majka & vo sobata… Marta sè u{te spie{e ^asovite zavr{ija… Teodora se vra}a{e doma. Dodeka izleguvavme, Du{ica me fati pod raka i me povede nadvor.

ZAPOVEDEN NA^IN Zapoveden na~in se upotrebuva koga vo govornata situacija zboruva~ot upatuva zapoved. Pritoa, zboruva~ot direktno se obra}a do sogovornikot (sogovornicite): – Te molam, Dime, pronajdi mi ja Roska! – mu rekol Marko na Dime. – Ka~i se na motociklot! Pronajdi mi ja Roska kako znae{! Objasni ì deka sum dojden samo za nea! Te molam, Dime, te molam… – E de, de, olabavi se! – se sme{kal po obi~aj Dime. – Ne biduva li najnormalno da ì yvoni{?... – ]e mi ja tresne slu{alkata, znam! Stra{no sme skarani, Dime! Zatoa te molam, odi so motociklot, grabni ja ako treba, Samo za nea sum ovde, ka`i ì! (O. Nikolova, „Devojkite na Marko“) Vo gramatikata zboruva~ot e sekoga{ prvo, a sogovornikot vtoro lice, pa zboruva~ot se obra}a do sogovornikot (sogovornicite) so formi za vtoro lice: Govorna situacija Zboruva~ (prvo lice)

zapoved

sogovornik (sogovornici) (vtoro lice)

Zapovedniot na~in ima posebni formi samo za vtoro lice ednina i mno`ina:

ednina 1. 2. 3. mno`ina 1. 2. 3.

a-grupa gleda

mie

e-grupa stane

i-grupa u~i

broi

/ gledaj /

/ mij /

/ stani /

/ u~i /

/ broj /

/ gledajte /

/ mijte /

/ stanete /

/ u~ete /

/ brojte /

Obrazuvawe na formite na zapovedniot na~in Pri obrazuvaweto na formite na zapovedniot na~in trgnuvame od op{tiot del (osnovata) na glagolot, kako i od samoglaskata na osnovata na glagolot. 2 lice ednina 2 lice mnoìna zapoveden na~in slu{a-j slu{a-jte pe-j pe-jte zem-i zem-ete kup-i kup-ete bro-j bro-jte [to zabeleùva{: Zapovedniot na~in se obrazuva od op{tiot del na glagolot i a. nastavkite -j/-jte kaj glagolite od a-grupa, od e-grupa ~ij op{t del zavr{uva na samoglaska i od i-grupa ~ij op{t del zavr{uva na samoglaska: igraj - igrajte, pij - pijte, kroj - krojte; b. nastavkite -i/-ete kaj glagolite od e-grupa ~ij op{t del zavr{uva na soglaska i kaj glagolite od i-grupa ~ij op{t del zavr{uva na soglaska: pla~i - pla~ete, misli - mislete. Zada~i: 1. Obrazuvaj gi formite za zapoveden na~in od slednive glagoli od a-grupa: ~uva, ka~uva, saka, posaka, vika, od e-grupa (~ij op{t del zavr{uva na samoglaska): {ie, krie, bdee, tkae, ~ue, od e-grupa (~ij op{t del zavr{uva na soglaska): se~e, jade, striè, pogledne, od i-grupa (~ij op{t del zavr{uva na soglaska): plovi, sedi, objasni, od i-grupa (~ij op{t del zavr{uva na samoglaska): stoi, spoi, osvoi. 2. Nasproti formite za vtoro lice sega{no vreme, navedi gi soodvetnite formi za zapoveden na~in: misli{ – mislite; yvoni{ – yvonite, bega{ – begate, se raduva{ – se raduvate, se smee{ – se smeete. 3. Dadeni se glagolski formi na zapoveden na~in. Opredeli go op{tiot del na glagolot i samoglaskata na osnovata na glagolot (grupata na glagolot) : tr~aj – tr~ajte, dotr~aj – dotr~ajte, razmisli – razmislete, razmisluvaj – razmisluvajte, smiri se – smirete se, ru~aj – ru~ajte, telefoniraj – telefonirajte.

Zapomni Zapovedniot na~in ima formi samo za vtoro lice ednina i mno`ina.

Vpro~em, zapoved vo vistinska smisla moème da upatime samo pri direktno obra}awe na zboruva~ot do sogovornikot, kako i pri dijalog me|u u~esnicite vo govornata situacija: Zapoved pri direktno obra}awe: Tetka Dosta se svrte kon mene i mi re~e: – Ostavi gi rabotite i te molam zemi go vesnikot, tuka e na prozorecot i dojdi da mi pro~ita{ {to ima novo-vetvo. (B. Sma}oski) Zapoved pri dijalog: No, tamu nekade pred mene iskrsna Tode Aramijata: – Pan~e, nemoj! Ne pravi go toa! I toj me drè{e so racete za gradive za da me spre~i. – Pu{taj! svikav. – Ne, Pan~e, vrati se, izvini se! (O. Nikolova) Ve`ba Prepoznaj gi formite na zapovedniot na~in vo slednive primeri: – Dime, fa}aj ja knigata! Ene go avgust! – Slu{aj, – pobrzav da najdam re{enie,– slu{aj, napi{i ti denes novo pismence za nekoja druga, pa da ja svr{ime taa rabota nabrzina – rekov najposle. I da po~neme ve}e so na{iot plan, neli? – Spij sega, sè }e nadopolnime. (O. Nikolova) – Izlezi, zatvori ja vratata i prestani da svirka{! (G. Petreski) – Pogledni tamu! – rekov pokaùvaj}i so rakata. (V. Podgorec) – Ni{to ne pra{uvaj, Borko, dojdi vedna{. (G. Petrevski) – Anu{ko, An~e, stani du{o, ve}e e 7 i 30! (V. Acevska) – More, ostro so nego! Toa ti e moj sovet, stara! Zatvori go doma, zabrani mu da izleguva, pa }e vidi{. (B. Sma}oski) – Tetko Donke, ne moàm da te dràm, ne nadvisnuvaj se! (B. Sma}oski) – Te molam napi{i mi edno pismo. Opi{i ja planinata, Gola Glava, Orelska ~uka, pogali gi Strela i maliot Karaman, pozdravi gi Dukovci i ~i~ko {umarot… I prosti mi za onaa ve~er so svetulkite… (G. Popovski) Zabele{ka: Osven kon vtoroto lice, zapoved moè da se upati i kon prvoto i kon tretoto lice. Sepak, ovaa zapoved ne e direktna i ne se iskaùva so posebni formi, tuku opisno, so pomo{ na konstrukciite so da, neka i formite na sega{noto vreme: da dojdam, da dojdeme, neka dojde, da dojde, neka dojdat, da dojdat.

Na tretoto lice, vsu{nost, mo`eme da mu se obratime indirektno so nekakva zapoved. Ve`ba Objasni {to podrazbira{ pod indirektno obra}awe preku slednive situacii: a) Za vreme na ve~erata, bez da krene glava, re~e: – Ser|o pu{til aber, od utre Milosija da odi na u~ili{te.

– Neka odi. Taa e rodena za kniga – re~e majka mi. (K. Misirkova Rumenova) b) Muzikata prodol`uva{e da sviri... Vo eden moment od ve~erta, Krste ja krena rakata i glasno izvika: – Muzikata da zapre! Na moe barawe. Toa i se slu~i. (G. Petrevski)

Konstrukcijata so da i prvo lice sega{no vreme obi~no iskaùva podgotvenost ili povik za dejstvo. Ve`bi 1. Objasni {to podrazbira{ pod podgotvenost i pod povik za dejstvo preku sledniov primer: – Da go viknam da izleze od kujnata? – Da go privr{ime razgovorot – prodolì tatkoto. . . No, da re{ime onaka kako {to e najdobro. (G. Petrevski, „Spomenka“) 2. Napravi razlika me|u direktnoto obra}awe so zapoveden na~in i indirektnoto obra}awe vo koe se iskaùva zapoved: [tom se pojavi sestrata, ì re~e: ‡ Sestro, ve molam, kaète mu na lekarot da me primi preku red, no so odobrenie na lu|evo! Vratata be{e podotvorena i stariot lekar toa go slu{na i ì re~e na sestrata: – Neka vleze mom~eto da go pregledam! (R. Jov~eski, „Edna druga qubov“) 3. Napravi razlika me|u direktnoto obra}awe so zapoveden na~in i obra}aweto za zaedni~ko dejstvo: ‡ Oslobodete go od piàmata i da mu go izmerime pulsot! ‡ im vika{e doktorkata na sestrite i samata ne znaej}i {to poprvo da prezeme (R. Jov~eski) – Slu{aj, napi{i ti denes novo pismence, pa da ja svr{ime taa rabota nabrzina – rekov najposle. (O. Nikolova)

Od makedonskiot naroden jazik Slednive pogovorki se dadeni vo zapoveden na~in. Dali ti se poznati? Obidi se da gi objasni{: – Frli rip~e, fati krap~e! – Ne umri magare do zelena treva! Zapomni: Sega{noto vreme, minatoto opredeleno nesvr{eno vreme i minatoto opredeleno svr{eno vreme se prosti glagolski formi.

PRILOZI Prilozite se zborovi {to ozna~uvaat okolnosti vo koi se vr{at dejstvata iskaàni so glagol. Pod okolnosti na dejstvata gi podrazbirame: – vremeto vo koe se vr{i dejstvoto; – mestoto kade {to se vr{i dejstvoto; – na~inot kako se vr{i dejstvoto; – koli~estvoto vo koe se vr{i dejstvoto i stepenot na vr{ewe na dejstvoto. Spored toa, razlikuvame prilozi za vreme, mesto, na~in, koli~estvo i za stepen. Prilozite se nemenlivi zborovi. Toa zna~i deka se javuvaat samo vo edna zboroforma. Pro~itaj go sledniot tekst. Prepoznaj gi okolnostite vo koi se vr{at dejstvata iskaàni so glagolski formi: Slednoto utro Anika se razbudi rano. Skokna brzo od krevetot i otide kaj Tomi. Tomi vedna{ se razbudi… Potoa se str~aa kon kupatiloto, kade {to se izmija, gi izmija i zabite mnogu pobrzo otkolku obi~no. Brzo i veselo se oblekoa i cel ~as porano, se istovarija to~no pred masata za pojadok. Vedna{ potoa pobaraa ~okoladoto vedna{ da im donese. – [to treba da zna~i ova – gi zapra{a majka im – kade brzate tolku? – ]e odime kaj sosetkata, devoj~eto koe sega se doseli – odgovori Tomi. (A. Lindgren, „Pipi – dolgiot ~orap“) Vremeto vo koe se vr{i dejstvoto se iskaùva so prilozi za vreme. Prepoznaj gi prilozite za vreme vo slednite primeri: – Deneska jas ~estam – Utre }e mora{ pred kinoto „Vardar", Marko… –êkaj sega, i jas imam edno iznenaduvawe za tebe! (O. Nikolova, „Devojkite na Marko“) – Marta potvrdi so glava. I pobrzaa da se ka~at na avtobusot broj 7 za da stignat navreme v u~ili{te. – No, istovremeno, na klupata kaj lipite, Borko ja ~eka{e da pomine Marta. (G. Petrevski, „Marta“) – Nabrgu pred kolibata se sobraa site. (G. Popovski, „Bojan“) Mestoto kade {to se vr{i dejstvoto se iskaùva so prilozi za mesto.

Prepoznaj gi prilozite za mesto vo slednite primeri: Koga se vrativ, doma gi zateknav tatko mi i majka mi. Dime be{e nadvor. (O. Nikolova, „Devojkite na Marko“) Decata tr~aat navamu, natamu, davaj}i mu pogolema veselost razdviènost na ovoj sobir. (G. Popovski, „Bojan“) – Dali gospodinot izleze ottuka? – go pra{av. – Ne, gospodine. Nikoj ne izleze odovde. I jas mislev deka gospodarot }e go najdam ovde. (H. X. Vels, „Vremeplov“) – î~ko, moème da pojdeme gore. Tamu e mama. (B. Sma}oski, „Golemi i mali“) Na~inot kako se vr{i dejstvoto se iskaùva so prilozi za na~in. Prepoznaj gi prilozite za na~in vo slednite primeri: [atorite brzo gi namestija. I taka, Denko i Bojan pojdoa kaj dedo Ivan. Denko ubavo se ispoti dodeka ja ka~uvaa Gola Glava, na nekolku mesta podzastanuva{e da po~ine, da zeme zdiv. Deteto slatko se nasmea. Denko bezvolno gi povle~e nozete. Starecot vistinski be{e radosen. (G. Popovski, „Bojan“) Prepoznaj gi prilozite za koli~estvo i za stepen: Tolku slu{nav. Ru~avme i malku se odmorivme. A sega da vidime kolku sobiraat tvoite xebovi. Vadi sè. (V. Nedelkovski, „Vtora smena“) – Nemame vreme da sedime mnogu. – re~e Bojan (G. Popovski, „Bojan“) – Tri, tri! Tolku ostanaa. Ni polovina pove}e nemam. A i da imam ne davam pove}e za gotova slika… (S. Popov, „Itar Pejo“) Zaklu~ok: Spored zna~eweto, se izdeluvaat ~etiri grupi prilozi: a. prilozi za vreme: koga, denes, v~era, utre, sega, sekoga{, navreme, istovremeno, vedna{; b. prilozi za mesto: kade, ovde, onde, vamu, tamu, navamu, natamu, gore, dolu, nadvor, odnadvor; v. prilozi za na~in: kako, taka, vaka, poleka, brzo, vistinski, bezvolno, slatko, dobro, odli~no; g. prilozi za koli~estvo i stepen: kolku, tolku, mnogu, malku, pove}e.

Zada~a: Prepoznaj gi i opredeli gi spored zna~ewe prilozite vo slednive primeri: 1.- Ne sudi vedna{ i brzo za sè; barem malku strpi se, takov e ovoj svet! (@. îngo, „Srebrenite snegovi“) 2. - Dojdovme kolku da te vidime i da te iznenadime. A ti slezi udolu, ako moè{. (G. Popovski, „Bojan“) 3.Tie nemo me gledaa, no ostanaa prisebni i ne reagiraa vedna{. (G. Petrevski, „Sonot za Spomenka“) 4. Dotr~a odnadvor i silno ja gu{na. No i zabeleà: majka ì nikoga{ ne bila tolku sre}na. (G. Petrevski, „Marta“) 5. Tomi i Anika duri sega se setija kako majka im im re~e da ne se zadrùvaat mnogu. – Za àl, Pipi, sega mora da odime doma – re~e Tomi. – No, utre povtorno }e dojdeme – dodade Anika. – Odli~no – re~e Pipi. (A. Lindgren, „Pipi - Dolgiot ~orap“)

Zapomni: Prilozite se nemenlivi zborovi. Taka polesno }e gi razlikuva{ od drugite menlivi zborovi, kako {to se pridavkite i imenkite. Sporedi: Ubavo cve}e ubavo mirisa Ubavoto cve}e ubavo mirisa. Ubavite cve}iwa ubavo mirisaat. Zimava e prekrasna. (opis na poim iska`an so imenka) Zimava skijame. (prilog za vreme) Potseti se: imenskata forma z& mava i prilogot zimáva imaat razli~en akcent.

PREDLOZI Predlozite se zborovi koi go opredeluvaat odnosot na predmetite vo prostorot, kako i odnosot na imenkata so drugite zborovi vo re~enicata. Predlozite se nemenlivi zborovi. Tie nemaat svoe posebno zna~ewe, ne imenuvaat predmeti, lica ili pojavi kako imenkite, ne ozna~uvaat niti dejstvo kako glagolite, niti, pak, ozna~uvaat nekakva osobina na predmetite i licata. Zaradi vakvite svoi karakteristiki predlozite ne mo`at da bidat samostojni delovi na iskazot. Svoeto zna~ewe predlozite go dobivaat vo sostav so drugi zborovi. Povrzuvaj}i se so polnozna~nite zborovi, predlozite pridobivaat razli~ni zna~ewa, kako na primer: vremensko (]e dojdat na prolet); na~insko (na smea, na {ega, ja isturkaa rabotata); posvojno (ku}ata e na majka mi); izrazuvawe na dativniot predmet vo re~enicata (Mu rekov na deteto) itn.

Spored sostavot predlozite se: a) prosti (bez, vrz, niz, na, kaj, zad i dr.) i b) slo`eni, t.e. izvedeni (nakraj, pome|u, odande, otkaj, nasproti i dr.). Ve`bi 1. Vo tekstot daden podolu izdeli gi predlozite zaedno so imenskite zborovi na koi se odnesuvaat: Drugiot den preku direktorot, koj dobi izvestuvawe od nadle`no mesto, se dozna deka Vasko sli~en istap napravil i vo Germanija, poradi {to bil isklu~en od u~ili{te. Toga{ Ivan se seti na pismoto do Vasko od majka mu, na onoj del vo koj taa mu pi{uva{e za tatko mu: Tatko ti raboti vo dve smeni. Te{ko mu e, no trpi. Toa go pravi za tebe ‡ za nikoj pove}e da ne te navreduva. Toj se gordee so tebe. – Nie zgre{ivme {to go primivme, bez da proverime koj e, bez da znaeme kogo primame vsu{nost! ‡ vele{e direktorot. A, atmosferata vo vrska so slu~ajot na Vasko be{e tolku naelektrizirana {to sega, po ovie izjavi na Tolevski i Dafina, naedna{ eksplodira. Najglasna od ednata strana, kako i sekojpat ‡ be{e Krasimira Jan~evska, a na drugata ‡ Ilija Perikleski. (V. Kostov) 2. Pro~itaj go vnimatelno tekstot vo koj se ispu{teni predlozite. Razmisli koj predlog }e go upotrebi{ na praznite mesta vo re~enicite. Zimskata ubavica Popova [apka _____ svojata debela sne`na nametka, stanuva sè poprivle~na _____ izletnicite i za sportistite. Stabili-zacijata _____ vremenskata situacija i ubavoto i son~evo vreme, _____ iljada tetov~ani, skopjani i vqubenici _____ zimskite sportovi _____ drugo mesto, gi iskoristija, vikendot da go pominat _____ planina. Tie _____ avtomobili i pove}e avtobusi se iska~ija _____ Popova [apka kade gi ~ekaa podgotveni specijalnite pateki, a skiliftovite rabotea re~isi neprekinato. Inaku _____ patot _____ Tetovo _____ Popova [apka soobra}ajot se odviva{e _____ te{kotii. (Od pe~atot) 3. Opredeli go zna~eweto na predlozite vo slednive re~enici. Komentiraj go razli~noto zna~ewe na eden ist predlog vo razli~ni re~enici. Ne bi bil toj sin na golemiot Avgust ako ne go re~e ova. Kako inaku ne go pogodi ni{anot na ~ovekot {to mu go dale nare~nicite. Eve, jas sega se pomoliv za mojot kum Jovan. Spolaj mu na sozdatelot {to mi dade takov um. Kaj nas se fa}a satelitska programa. Taa stavi glava v torba. Vo na{iot kraj golemi pari se davaat da se popravi crkvata na seloto. Ama, eve, toj be{e dojden, sedi sproti nea na stolot i si ja {tipka bradata.

4. Sostavi zada~a vo vid na asocijacija i dopolnuvalka. Obidi se da gi upotrebi{ predlozite: pod, nad, kraj, nasproti ( na primer, po~etok - ........, roden - ........, .........na ~asot = k r a j). ASOCIJACIJA - DOPOLNUVALKA

A1 mermeren

V1 po~etok

G1 kontra

A2 brodski

B2 ___e`

A3 parketen

V3 _ _ _ _ na ~asot

G3 o~i vo o~i

pod PREDLOZI

SVRZNICI I Alekso @e{kov be{e na mnogu usta zastanat, iako nikoj nema{e okolu nego. Zakrien vo {umata samo gi otvora{e u{ite i si go slu{a{e ~ukaweto na srceto. Misle{e klukajdrvec mu udira vo gradite. Znae{e koj go umi i zatoa ne moè{e da si ja utaloì omrazata. Mu se nafrla{e po teloto, ne bare ov~a sipanica. Napati pomisluva{e deka i noktite mu rastat, pa duri i zabite mu se podavaat nadvor od ustata. Se seti deka toa im se slu~uva i na yverovite i toga{ mislata povtorno mu zastana: dolu vo papradi{tata se pojavuva{e me~ka. No, od taa dale~ina, ne moè{e da utvrdi dali e toa istata onaa me~ka so koja si go kradea medot od divite uli{ta. Mnogupati taka se na~ekuvaa so nea, no ne se gibaa. Izgleda{e deka i dvajcata podednakvo se razbiraat i dodeka edniot jade{e, drugiot mora{e trpelivo da ~eka. Tie vsu{nost i pred poterite moraa da begaat zaedno. (P. Andreevski, „Poslednite selani“) Pokraj predlozite, vo tekstot sretnavte i drug vid zborovi koi ne se so funkcija na samostojni zborovi. Dali ja zabeleàvte nivnata funkcija i nivnoto zna~ewe? Koi se tie zborovi?

Imeno, toa se zborovi koi{to svoeto zna~ewe go dobivaat povrzuvaj}i gi zborovite ili re~enicite poznati kako svrznici. Svrznicite se nemenlivi i nesamostojni (slu`beni) zborovi koi sluàt za povrzuvawe na dva ili pove}e zbora vo ramkite na prostata re~enica ili najmalku dve re~enici vo sloènata re~enica. Svrznicite, kako i drugite vidovi zborovi, se delat spored pove}e pravila. Poznati se podelbite: a) spored potekloto, t.e. od koj jazik tie naj~esto se nasledeni ili prezemeni, pa taka imame svrznici nasledeni od staroslovenskiot jazik (no), prezemeni od gr~kiot (oti), ili od turskiot (ama) itn. b) spored sostavot svrznicite se grupirani vo: a) 1. prosti (neizvedeni) ‡ pa, ta, a, ako, ami, da, i, ili no, ni, pa, tu i dr., i b) 2. sloèni (izvedeni) ‡ makar {to, bez da, za da, iako, taka {to, za{to i dr. v) spored zna~eweto, svrznicite se delat na dve grupi: 1. priredeni (nezavisni) i 2. podredeni (zavisni). Ve`bi 1. Vo tekstot daden podolu pronajdi gi svrznicite i grupiraj gi spored zna~eweto. Nad gustolisniot {umski svod ne se gleda{e ni mese~ina, ni yvezdi, no site tie, rudari i ora~i, koi tolku stotici no}i pred toa ja ~ekale vetenata nebesna svetlina, znaeja deka gospod im ispra}a blagoslov i veruvaa deka toj nema da gi ostavi na krvavite i te{ki pati{ta po koi trgnuvaa i deka }e im pomogne da dojdat do izvorot na vistinskata ~ove~ka svetlina {to se vika sloboda. * Od dolgoto oro se slu{na eden osamen, no mo{ne zvu~en i plaven glas. Toj ne mole{e, ne zapoveda{e, niti pak protestira{e. Ednostavno zapeja, a pesnata kako da mu se izleva{e od dlabo~inata na gradite. (V. Podgorec) 2. Podelete se na 4 grupi. Sekoja grupa neka sostavi re~enici, pri {to }e upotrebi svrznici so slednite zna~ewa: I grupa ‡ vremensko i iskazno zna~ewe II grupa ‡ celno i na~insko zna~ewe III grupa ‡ pri~insko i posledi~no zna~ewe IV grupa ‡ uslovno i relativno zna~ewe Otkako }e zavr{ite so rabotata, sekoja grupa neka gi iznese rezultatite, a pretstavnici od drugite grupi neka ja proverat to~nosta na upotrebata na svrznicite.

3. Raboti postapno, sledej}i gi uka`uvawata za ve`bata: ‡ Pro~itaj gi vnimatelno re~enicite; ‡ Otkrij gi svrznicite vo niv; ‡ Svrznicite vo re~enicite zameni gi so drugi svrznici, no zna~eweto na re~enicata da ostane isto. Re~e oti }e dojde. ‡ Da go poslu{av sovetot na roditelite, ne }e postradav. ‡ Pri sè {to napravivme za kvalitetot vo rabotata, ne gi dobivme o~ekuvanite pofalbi. ‡ A me vidi, bega. ‡ Pavle ne dojde deka bil spre~en. Nestor znae{e oti Igor bil tolku godini vo ^ehoslova~ka i ima{e ~ueno {to e taa zemja blizu do Germanija. 4. Sostavi po edna re~enica so svrznicite ne samo {to ‡ tuku i, pa, ta, me|utoa, bilo ‡ bilo, niti ‡ niti, ili ‡ ili. Opredeli go nivnoto zna~ewe.

S I N TAK SA Potseti se! - Re~enicata e osnovna jazi~na edinica {to ni ovozmoùva komunikacija. Nejzinata komunikaciska sposobnost proizleguva od li~noglagolskata forma i od site drugi zboroformi vo nejziniot sostav. Tie vo re~enicata se na{le poradi potrebata na ~ovekot da informira za dejstva, sostojbi, osobini i sl. (preku prirokot), kako i za drugi sodrìni povrzani so zna~eweto na li~noglagolskata forma. Na toj na~in, re~enicata nosi informacii za vr{itelite na dejstvata ili za nositelite na sostojbite ili na osobinite (preku podmetot), za naso~enosta i za pravecot na dvièwe ili na odvivawe na glagolskoto dejstvo (preku predmetot), za osobinite na licata i na predmetite imenuvani vo re~enicata (preku atributot) itn. Pokraj zna~enskata vrska vo koja vleguvaat zboroformite vo re~enicata, za da ja ispolnat svojata komunikaciska cel, tie mora da bidat me|usebno povrzani i spored gramati~kite pravila. - Prirokot e sozdava~ki ~len na re~enicata. Sodrìnata na re~enicata zapo~nuva so sodrìnata na li~noglagolskata forma. Ako nema li~noglagolska forma – nema re~enica. Zatoa prirokot e osnoven re~eni~en ~len. Zaedno prirokot i podmetot gi so~inuvaat glavnite re~eni~ni ~lenovi. Tie, na nekoj na~in, se „osnovata“ na informacijata na re~enicata. Ponekoga{ podmetot i prirokot se dovolni za celosna informacija. Na primer: Jane spie.; Nie se son~ame.; Marija skija. Me|utoa, op{teweto me|u lu|eto e sloèn proces, pri koj{to se razmenuvaat mnogu misli i informacii i ne moè da se odviva so re~enici sostaveni samo od podmet i prirok. Za normalno i nepre~eno me|usebno razbirawe, re~enicite, mnogu ~esto, treba da sodràt nekoi od neophodnite re~eni~ni ~lenovi. Kako {to znaeme, eden od niv e predmetot. Na primer: Petar raznesuva vesnici.; Ti se sretna so niv.; U~enicite im se pridruìja na planinarite. - Re~enicata {to sodrì edna li~noglagolska forma vo funkcija na prirok e prosta re~enica. Prosta e sekoja re~enica {to sodrì eden prirok, nezavisno od brojot na zboroformite, t.e. na re~eni~nite ~lenovi vo svojot sostav. Prosta re~enica e: Pi{uvam., no i: Jas pi{uvam pismo., Jas ì pi{uvam dolgo pismo na majka mi. itn.

RE^ENI^NI ^LENOVI PREDMET Predmetot e imenski re~eni~en ~len, zatoa {to sekoga{ e pretstaven preku zboroformi na imenskite zborovi (imenkite, pridavkite, zamenkite i broevite). Na primer: Ivana ~ita kniga. Im se obrativme na prisutnite. I koga gubea, navivavme za niv. Ovojpat gi sretnav dvajcata.

Predmetot e neophoden re~eni~en ~len, zatoa {to nekoi re~enici se necelosni, ne moàt da postojat kako jazi~ni edinici, ako vo svojot sostav nemaat predmet. Toa zavisi od li~noglagolskata forma. Na primer: Vojkan ja vide... (pra{awe: kogo?) bratu~etka mu. Tie li~at... (pra{awe: na kogo?) na baba im. Petre im isprati... (pra{awe: {to?) pokana... (pra{awe: komu?) na drugarite. Slednite primeri pokaùvaat deka ponekoga{ re~enicata moè da bide celosna i bez predmet vo svojot sostav, zatoa {to glagolot ne bara takov re~eni~en ~len okolu sebe: Natprevaruva~ite tr~aa mnogu dobro. Vozbudata na tribinite s# pove}e raste{e. Po~na da se stemnuva i site sre}ni zaminavme od stadionot. Kako neophoden re~eni~en ~len, predmetot e vo vrska so prirokot. Od edna strana, toj e zavisen od prirokot, za{to se javuva samo ako glagolot vo li~na forma bara takov re~eni~en ~len. Od druga strana, predmetot ja dopolnuva i ja zbogatuva sodrìnata na prirokot. Vo vrskata pome|u prirokot i predmetot, vode~kata uloga ja ima prirokot. Predmetot e upravuvan od li~noglagolskata forma, za{to od nea zavisi dali vo re~enicata }e ima predmet ili ne. Vo zavisnost od dejstvoto iskaàno so li~noglagolskata forma i od relaciite vo koi{to toa dejstvo vleguva so licata, predmetite, poimite i sl. na koi{to se odnesuva, vo re~enicata moè da ima direkten, indirekten i predlo{ki predmet. DIREKTEN PREDMET Dejstvoto, iskaàno so li~noglagolskata forma, moè direktno da se prenesuva od vr{itelot vrz lice, predmet i sl. Na toj na~in, liceto ili predmetot stanuva podnesuva~, trpitel na toa dejstvo. Delot od re~enicata, {to nosi informacija za liceto ili za predmetot {to go podnesuva, {to go trpi dejstvoto se vika direkten predmet. Direktniot predmet vo re~enicata go ozna~uva trpitelot na dejstvoto. Na primer: Lekarot pregleduva pacienti. U~enicite posadija drvca. Martin pravi letalo.

Direktniot predmet vo re~enicata gi ozna~uva i predmetite na razni mislovni i ~uvstveni aktivnosti. Na primer: Ivan pro~ita kniga. Drugarite planiraa zabava. Pametam ubavi raboti. Dokaz za toa deka dejstvoto se prenesuva od vr{itelot na trpitelot e mo`nosta sodrìnata na re~enicite so direkten predmet da se pretstavi so re~enici vo koi se gleda rezultatot od glagolskoto dejstvo. Na primer: Pacientite se pregledani od lekarot. Drvcata se posadeni od u~enicite. Letaloto e napraveno od Martin. Knigata e pro~itana od Ivan. Zabavata e planirana od drugarite. Od mene se zapameteni ubavi raboti. Slednite re~enici vo svojot sostav imaat direkten predmet. Za polesno prepoznavawe na ovoj re~eni~en ~len, vo zagradite se vneseni pra{awata [TO? ili KOGO?. Astronautite nosat... (pra{awe: {to?) svetla obleka, za{to taa odbiva... (pra{awe: {to?) toplina. Silata na branovite isturka... (pra{awe: kogo?) grupa pliva~i na bregot. Crnite predmeti vpivaat... (pra{awe: {to?) pove}e toplinsko zra~ewe od belite. Ubavoto vreme namami... (pra{awe: kogo?) mnogu gra|ani na pro{etka. Magnetnata sila nekolku minuti drì i dviì... (pra{awe: {to?) voz nad {inite. Kako {to se gleda od site re~enici pogore, direktniot predmet se javuva bez predlozi. Direktniot predmet direktno, bez predlozi, se nadovrzuva na prirokot. Zabele{ki: Vo makedonskiot standarden jazik ne e pravilna upotrebata na predlogot na vo sostav na direktniot predmet. Zna~i, ne se pravilni re~enicite od tipot: V~era go vidov na Stojan. Veterot go nose{e na padobranot vo sprotiven pravec. Pravilno e: V~era go vidov Stojan. Veterot go nose{e padobranot vo sprotiven pravec.

Ne e pravilna i upotrebata na predlogot na so direkten predmet po glagolska imenka, ako imenkata e neopredelena (ne~lenuvana). Na primer: Slu{aweto na ubava muzika e zabavno za sekogo. Vo zima ne e zabraneto jadewe na sladoled. Pravilno e: Slu{aweto ubava muzika e zabavno za sekogo. Vo zima ne e zabraneto jadewe sladoled. Prebrojuvaweto na prisutnite ni odzede mnogu vreme. Ve`bi 1. Pronajdi go i podvle~i go direktniot predmet vo re~enicite od sledniot tekst. Pritoa, pomogni si so pra{aweto [to?, kako vo prvata re~enica. Vo tekstot ima sedum formi za direkten predmet. Nau~nicite i inènerite konstruiraat (pra{awe: {to?) novi vidovi letala ili vselenski avioni, koi{to }e moàt da se koristat pove}ekratno i }e snabduvaat vselenski stanici so s# {to im e potrebno. Tie }e poletuvaat i }e postignuvaat visina kako avionite, pri {to motorite }e rabotat kako mlazni. Koga }e preminat vo orbitata, motorite }e koristat raketen pogon. Vselenskite avioni }e prenesuvaat i patnici, so {to }e se namali vremeto na patuvawe na golemi rastojanija. 2. Dopolni gi slednite re~enici so direkten predmet. Za toa e potrebno vo re~enicite da vnese{ edna od ponudenite imenki: rodnini, perika, dnevnik, sosedi, furnaxija, roditeli, horoskop, u~enici, zabuni, drugari. Proveriv horoskop i veli deka Pluton vo kvadrat so Mars }e po~ne da predizvikuva _______________ . Saka{e da kupi ______________ za maskenbalot. Jas duri i ne poznavam nekoj ________________ . Sestra ì podgotvuva ________________ za natprevar po muzika. Na lanskoto letuvawe site vodevme ________________ . Na priredbata pokanivme _______________ , _______________ , _______________ i ________________ . 3. Sostavi re~enici so direkten predmet, vo koi prirokot }e bide pretstaven so forma od glagolite: kupuva, odnese, sostavi, saka, planira, pi{uva, oble~e i proektira. Sekoga{ kupuvavme pukanki koga odevme vo kino. 4. Sostavi re~enici na toj na~in, {to po navedenite glagolski imenki }e upotrebi{ direkten predmet, a potoa i drugi re~eni~ni ~lenovi. Vo funkcija na direkten predmet upotrebi forma na edna od imenkite: race, ovo{je, vistina, problem, saem i razgovor. Razgleduvaweto na saemot ni odzede cel eden den. Premol~uvaweto _____________________________________________________ . Jadewe _______________________________________________________________ . Izbegnuvaweto _______________________________________________________ . Miewe _______________________________________________________________ . Kaùvaweto _____________________________________________________ .

INDIREKTEN PREDMET Dejstvoto, iskaàno so li~noglagolskata forma, moè da bide naso~eno od vr{itelot kon lice, predmet i sl. Na toj na~in, liceto ili predmetot stanuvaat cel na naso~enosta na toa dejstvo. Delot od re~enicata, {to nosi informacija za liceto ili za predmetot {to e cel na naso~enosta na dejstvoto se vika indirekten predmet. Indirektniot predmet vo re~enicata ja ozna~uva celta kon koja{to e naso~eno dejstvoto. Na primer: Mi se nasmeaja i prodolìja. Mu rekov da dojde porano. Na zaminuvawe, sekomu ostavi po ne{to za spomen. Sre}na e, a nikomu ne kaùva koja e pri~inata. Tie vnimatelno slu{aa i se voshituvaa na sekoj ubav zbor. Indirektniot predmet moè direktno da se nadovrze na prirokot, ili so pomo{ na predlogot na. Direktno nadovrzuvawe, nadovrzuvawe bez predlog, na prirokot ima vo slu~aite koga indirektniot predmet e pretstaven so soodvetnata forma, formata za indirekten predmet, od zamenkite koj, sekoj, nekoj, nikoj i sebesi i od li~nite zamenki. Na primer: Komu se obra}a? Sekomu se voodu{evuva. Nekomu se nasmevnuva. Nikomu ne pre~i. Sebesi se smee. Nemu mu pi{uva. Nam ni kaùva. Ponekoga{ i indirektniot predmet pretstaven so zamenski formi moè da se upotrebi so predlogot na. Vo takvite slu~ai, zamenkata treba da se upotrebi vo formata za direkten predmet. Taka, namesto komu, }e se kaè na kogo, namesto nekomu – na nekogo, namesto nam – na nas itn. Nikoga{ ne se veli: na komu, na nekomu, na nam itn. Indirektno nadovrzuvawe, nadovrzuvawe so predlogot na, na prirokot ima vo slu~aite koga indirektniot predmet e pretstaven so imenka, pridavka ili broj.

Na primer: Sekoga{ pomaga na drugari. Ne sprotivstavuvajte se na vozrasni! Se obrati na osummina prisutni. Slednite re~enici vo svojot sostav imaat indirekten predmet. Za polesno prepoznavawe na ovoj re~eni~en ~len, vo zagradite e vneseno pra{aweto KOMU?, t.e. NA KOGO?. Samo... (pra{awe: komu?) na hrabri kaùva{e kako da se iska~at do vrvot. Veruvam samo ... (pra{awe: na kogo?) na lu|e so iskustvo. Blagorodno e da se pomaga... (pra{awe: komu?) na deca bez roditeli. Vo makedonskiot standarden jazik ne e pravilna upotrebata na dolgite formi na zamenkite za direkten predmet na mestoto od indirektniot. I obratno, ne treba da se upotrebuvaat dolgite formi na zamenkite za indirekten predmet so zna~ewe na direkten. Zna~i, ne se pravilni re~enicite od tipot: Nego mu kaàv za sostanokot. Nea ì ja dadov knigata. Vas vi se obra}am za pomo{. Nejze ja vidov na odmorot. Nim gi molam da popu{tat. Pravilno e: Nemu mu kaàv za sostanokot. Nejze ì ja dadov knigata. Vam vi se obra}am za pomo{. Nea ja vidov na odmorot. Niv gi molam da popu{tat. Ve`bi 1. Pronajdi go i podvle~i go indirektniot predmet vo slednite re~enici. Pritoa, pomogni si so pra{aweto Komu? (Na kogo?), kako vo prvata re~enica. Vo sekoja re~enica ima po edna forma za indirekten predmet. Sè {to imaa, pripa|a{e... (pra{awe: komu?) na maliot princ. Ne krie{e ni{to, sekomu kaùva{e za neuspehot so eksperimentot. Te{ko be{e na dete da se objasni vakva situacija. Vo istiot moment stana svesna deka si se voshituva sebesi. Dali svoite posledni pesni gi posveti na gradot na svetlinata? 2. Sostavi re~enici so indirekten predmet. Vo nekoi upotrebi indirekten predmet bez predlog, a vo nekoi – indirekten predmet so predlogot na. Prirokot neka bide pretstaven so formi od glagolite: pomaga, se javi, pi{uva, odgovori, donese, telefonira, raskaè i podeli. Nikoga{ ne pomaga{e na svoi.

3. Dopolni gi slednite re~enici so indirekten predmet. Pritoa, neka ti pomogne drugata forma za indirekten predmet vo re~enicite. Da se sluì na napredni idei ne e isto kako da se sluì na poedinec . Koga e vo tu| grad se obra}a na pomladi, ovojpat se obrati _________________. Ne se lutam sekomu, se lutam _______________ {to mi e blizok. Na kogo se zablagodaruva{, na nea ili __________________ ? Vo po{ta ispra}av paket na rodnini, ne ispra}av pismo ___________________. 4. Dopolni gi re~enicite so soodvetnata zamenska forma za indirekten predmet. Nea }e ja izbere{ od dvete formi vo zagradata. (nego / nemu) Nemu mu se obra}a za{to mora, a ne za{to saka. I ovojpat po pretstavata ì ~estitavme (nejze / nea) __________ . I v sabota }e im se pridruìme (nim / niv) __________ za na izlet. Prvite cre{i vi gi davam (vas / vam) ___________ , mlada gospo|ice. (nam / nas) __________ ni ostanuvaat verni ~itatelite od site vozrasti.

UDVOJUVAWE NA DIREKTNIOT I NA INDIREKTNIOT PREDMET Edna od osobenostite na direktniot i na indirektniot predmet vo makedonskiot jazik e udvojuvaweto. Udvojuvaweto na direktniot i na indirektniot predmet se vr{i na toj na~in, {to so zborovite koi vr{at funkcija na direkten ili na indirekten predmet vo re~enicata, zadolìtelno se upotrebuvaat i kratkite formi za direkten ili za indirekten predmet na li~nite zamenki (me, te, go, ja, nè, ve, gi, se; mi, ti, mu, ì, ni, vi, im, si). Ako funkcijata na direkten predmet vo re~enicata ja vr{i imenka, pri udvojuvaweto, taa zadolìtelno se ~lenuva (ja … knigata). Slednive primeri pokaùvaat kako }e izgledaat nekoi re~enici so udvoen predmet: Nastavnikot pretstavi nov u~enik. – Nastavnikot go pretstavi noviot u~enik. Babata raskaà prikazna. - Babata ja raskaà prikaznata. Toj sekomu kaùva{e po ne{to. - Toj sekomu mu kaùva{e po ne{to. S# {to znae{e, kaà na roditelite. - Sè {to znae{e, im kaà na roditelite. Na dete se kaùva samo vistinata. - Na dete mu se kaùva samo vistinata. Udvoen direkten predmet vo re~enicite e: go … noviot u~enik, ja … prikaznata. Udvoen indirekten predmet vo re~enicite e: sekomu mu, im ... na roditelite, na dete mu .

UDVOJUVAWE NA DIREKTNIOT PREDMET Direktniot predmet se udvojuva vo slu~aite so: – dolgite formi za direkten predmet od li~nite zamenki i od li~nopovratnata zamenka (mene, tebe, nego, nea, nas, vas, niv, sebesi) Primeri: Nego go koriste{e ponekoga{ za bliska odbrana. – I nea ne sum ja videl otkoga zamina tatko ti. – Najarno e da gi pre~ekame niv vo zaseda. – Da nè po~uvstvuvaat tie nas i da vidat {to e strav. – I potoa vedna{ sakam da razberam {to te ma~i tebe. – Ostanatite {est-sedum se pomali i niv gi tepaat. – Mene me fatija koga se vra}av od centarot na gradot. – Im re-kovme vas da ne ve zaka~aat. – Sebesi se uni{tuva{e so mislata za postariot sin. – li~ni imiwa i geografski imiwa Primeri: Zemi ja samo Biljana. – Pobrza da go pofali Tau{an i kaà deka ne razmisluval za toa. – Petrinska Planina sè u{te ja lazea temni oblaci. – Sega gi ~ekame Italija i Germanija da go napravat toa. – Poleka go napu{tavme Eminoviot Vir. – opredeleni (~lenuvani) imenki Primeri: Go otvorija kapakot i go izvlekoa mom~eto. – @ile, donesi gi vre}ite. – Sega petlite od obli`nite dvori{ta se javija i ja naru{ija ti{inata. – Isto taka, gi pokaà i plinkite i stapicite. – Otkoga gi pogledna prisutnite, sfati deka se nao|a kaj svoi. – Taa so klunot se brane{e, no Devi se navali i sosema brzo ja pu{ti rakata. – opredeleni (~lenuvani) zborovni sostavi so imenka Primeri: Smetam deka samo taka }e moème dokraj da go izvr{ime na{iot plan. –Vleze nekoj {to po~esto gi posetuva ku}ive na{i. – Nema{e zborovi da go iskaè svoeto prijatno iznenaduvawe. – Endecite {to gi opkruùvaa drugite stebla se {irea vo nedogled. – Tie vedna{ }e go minat rastojanieto do poslednite dvajca. – Sigurno ja o~ekuvaa nivnata pojava. – Tuka toj, re~isi sekoe utro go ~eka{e zalezot na sonceto.

– pokazni zamenki upotrebeni samostojno i pokazni zamenki so imenka Primeri: No, toa Devi sekoga{ i so osobeno zadovolstvo go ~ine{e. – Devi ovie imiwa gi ka`a sosema opravdano. – Toj toa go objasnuva{e na svoj na~in. – ]e mu be{e krivo ako ne gi vide{e ovie od bandava. – I tokmu toa ja natera ovaa da pra{a. – Dolgo }e go pameti ona leto. (V. Vidi~evski, „Golemata {uma“) Ve`bi 1. Opredeli go zaedni~kiot predmet na dejstvata ozna~eni so glagolite: potsvirnuva napi{e presnimi otpee slu{ne saka nau~i komponira posveti

{to?

po~ituva izraduva saka naluti moli zagri`i nasmee vozvi{uva obespokojuva

kogo?

2. Sostavi re~enici so direkten predmet, vo koi prirokot }e bide pretstaven so glagolite istr~a, izodi, otstoi, presedi, `ivee i ogluvi. Vnimavaj, ovie glagoli naj~esto ne se vrzuvaat so direkten predmet, me|utoa vo jazikot e mo`na i takvata nivna upotreba. Patekata ja istr~a za rekordno vreme. 3.

Koja od dvete mo`nosti na re~enicite e to~na?

Koj }e vikne{ da dojde so vas? Kogo }e go vikne{ da dojde so vas? Od smea taa ne moè{e nikogo da vidi. Od smea taa ne moè{e nikoj da vidi. Ti sekoj go obvinuva{ za svojot neuspeh. Ti sekogo go obvinuva{ za svojot neuspeh. Nekogo moème da ne sakame, nikogo ne smeeme da mrazime. Nekoj moème da ne sakame, nikoj ne smeeme da mrazime. Sega moè{ da odbere{ kogo bilo. Sega moè{ da odbere{ koj bilo.

UDVOJUVAWE NA INDIREKTNIOT PREDMET Indirektniot predmet se udvojuva vo slu~aite so: – dolgite formi za indirekten predmet od li~nite zamenki i od li~nopovratnata zamenka Primeri: Poslednive raboti {to mu gi raskaùva{e stariot, nemu mu bea poznati. – Nim }e im pri~ini zadovolstvo {to }e moàt da se vklu~at vo vakvo ne{to. – [to e najva`no i nam }e ni olesnat. – I jas bi vi predloìl vam ne{to sli~no. – Ednoto par~e go nasoli i ì go dade nejze, drugoto go zadrà za sebe. – Ne znaeja deka so toa sebesi si pravat lo{o. – li~ni imiwa i geografski imiwa Primeri: Koga se vrati dedo Trajan nazad, mu dofrli na Devi. – Potoa ì se zablagodari na Biljana. – Na Bude i na Bonkiot im dojde krajot. – Na Tau{an i na Raif im treba{e pomo{. – Po kojznae kojpat mu se vra}avme na Petrino. – opredeleni (~lenuvani) imenki Primeri: Na deteto mu be{e krivo {to semeto go rasturija ~avki i stra~ki. – Edvaj ~eka{e da ì javi na babata. – Toj im pomognal na decata da go iznajdat skrivali{teto. – opredeleni (~lenuvani) zborovni grupi so imenka Primeri: So mislite ì se vra}a{e na slu~kata od v~era. – Sakam nekako da mu olesnam na detevo malo. – Na decata od bandata }e im se dopadne planot. – Devi, bidi taka dobar i ne kaùvaj im na moite drugari deka bev vrzan. – Kolku }e bide dobro {to }e mu ja svr{at i ovaa rabota na stariot dedo Trajan. – Na dvajcata drugari im treba{e pomo{. – pokazni zamenki upotrebeni samostojno i pokazni zamenki so imenka Primeri: Ne vra}aj mu se na ona {to pominalo. – Ne saka{e da ja ispu{ti mo`nosta da im se osveti na ovie od bandava. – Na tie bandite }e im pre~i na{ata hrabrost. – Toa im go stavija na znaewe na onie dvajcata.

– pra{alnata zamenka koj Primeri: Komu li }e mu raska`uva za ubavinite na gorata? – Komu mu ja izdade tajnata? – Na koja banda da ì se pridru`ime, a? (V. Vidi~evski, „Golemata {uma“) Ve`bi 1.

Opredeli go zaedni~kiot predmet na dejstvata ozna~eni so glagolite: se nasmevnuva se voshituva se raduva komu? se javuva se dobli`uva se dodvoruva

2. Pro~itaj gi slednite nezavr{eni re~enici. Razmisli koj glagol moè da se upotrebi na krajot od re~enicite. Zavr{i gi site re~enici so istata glagolska forma. Na praznata linijata napi{i ja kratkata forma na li~nata zamenka, kako vo prvata re~enica: Na ubavite spomeni od detstvoto im Na onoj {to sme go podzaboravile_____ Na starite prijateli _____ Na dobrata kniga sekoga{ _____ {to pravime? I vam povtorno ____ Tebe, tatkovino na{a, ____ Na onie {to edna{ sme gi napu{tile ne ____ 3. Napi{i dve re~enici vo koi }e gi upotrebi{ kratkata i dolgata forma za indirekten predmet od li~nata zamenka vie. Pri sostavuvaweto na re~enicite, vnimavaj na zna~eweto na indirektniot predmet, koj{to edna{ }e go napi{e{ so mala, a edna{ so golema bukva, kako vo primerot: Vam sakam da Vi raskaàm {to se slu~i. Vam sakam da vi raskaàm {to se slu~i. 4. Sostavi tri odre~ni re~nici vo koi }e upotrebi{ forma za zapoveden na~in vo sostav so udvoen direkten i udvoen indirekten predmet. Vnimavaj na zbororedot, odnosno na mestoto na kratkite formi na li~nite zamenki. Primer: Ne gledaj ja ku}ata, ne se prodava. Ne kaùvaj mu nemu, }e se luti. 5. Sostavi po edna raskazna i po edna pra{alna re~enici so udvoen indirekten predmet od zamenkite koj, sekoj, nekoj i nikoj. Primer: Ne znam komu mu zboruva. Komu mu zboruva?

PREDLO[KI PREDMET Predlo{kiot predmet e u{te eden re~eni~en ~len, osven direktniot i indirektniot predmet, vo koj se ogleda sposobnosta, no, i potrebata na li~noglagolskata forma da otvora prazno mesto za u{te edna imenska zboroforma. Kaàvme dosega deka predlo{kiot predmet e imenski re~eni~en ~len. Predlo{kiot predmet se javuva kako rezultat od sposobnosta i potrebata na li~noglagolskata forma da gi istakne predmetot, celta, pri~inata, namerata i drugi zna~enski vrski vo koi u~estvuva taa vo sostav na re~enicata. Mnogu ~esto, tie vrski se zadolìtelni za komunikaciskata samostojnost na re~enicata. Na primer: Na{ata sekcija se zanimava.... Ako se prekine ovde iskazot, informacijata ostanuva necelosna. Za da se oformi re~enica, treba da se vnese dopolnitelna logi~na sodrìna, koja{to }e odgovori na pra{aweto: So {to se zanimava na{ata sekcija?. Toga{, edna od mo`nite re~enici bi bila i ovaa: Na{ata sekcija se zanimava so nastanokot na galaksiite. Delot so nastanokot na galaksiite e predlo{kiot predmet vo re~enicata. Kaàvme dosega deka predlo{kiot predmet e neophoden re~eni~en ~len. Predmetot {to se vrzuva so prirokot vo re~enicata so pomo{ na predlozite se vika predlo{ki predmet. Na primer: Veruvaj vo novi po~etoci! So odnesuvaweto potsetuva na baba ì. Ekskurzijata zavise{e od roditelskiot sostanok. Taguva{e li mnogu po ku~enceto? Dali }e ni raskaè{ za kajakarskoto iskustvo? Kako {to moè da se vidi od primerite, predlogot e vrska pome|u glagolskoto dejstvo i imenuvanite lica ili predmeti vo sostav na predlo{kiot predmet. Predlogot e tuka, samo za da gi vovede tie lica, predmeti, poimi i sl. vo ovoj del od re~enicata i da gi postavi vo nekakov odnos sprema dejstvoto. Predlogot e upotreben nadvor od svoeto osnovno zna~ewe, a vo centarot na vnimanieto kaj predlo{kiot predmet e sodrìnata {to sledi po predlogot, t.e. imenuvanite lica, predmeti, poimi i sl. Predlo{kiot predmet vo re~enicata moè da se vrze i so pridavka. Vo toj slu~aj, pridavkata naj~esto e glagolska (na pr.: nataèn, zanesen, zaboraven, odbranet itn.) i e vo sostav na glagolsko-imenski prirok.

Na primer: Va{ata grupa li }e bide pofalena od komisijata? Vo posledno vreme e zanesen po botanikata. Nejzinata postara sestra be{e èdna za novi znaewa. Za polesno da se opredeli, da se prepoznae predlo{kiot predmet vo re~enicata, moè da se zameni imenskiot del od negoviot sostav so soodvetna forma od li~nite zamenki. Na primer: Sekoga{ se soglasuvaa okolu izleguvaweto. = Sekoga{ se soglasuvaa okolu toa. Decata li~ea na tatkoto. = Decata li~ea na nego. Nie sme zavisni od muzikata. = Nie sme zavisni od nea. Vo slednite re~enici, prepoznavaweto na predlo{kiot predmet e olesneto so soodvetnite pra{awa vneseni vo re~enicite: Mojot drugar se interesira... (pra{awe: za {to?/za kogo?) za rabotata na motorite. Koga ostanuvavme sami si mislevme... (pra{awe: na kogo?/na {to?) na doma{nite. Bezbroj pati se otkaà od... (pra{awe: od {to?/od kogo?) od taa ideja. Stariot prislu`nik drugaruva{e samo... (pra{awe: so kogo?/so {to?) so pticite. Ve`bi 1. Pronajdi go i podvle~i go predlo{kiot predmet vo re~enicite od sledniot tekst. Pritoa, pomogni si so pra{awata od tipot: na {to?/na kogo?, za {to?/za kogo?, okolu {to?/okolu kogo?. Vo tekstot ima osum formi za predlo{ki predmet. Soberi se, si rekov vo avtobusot. Pa ti, duri, i ne go poznava{. Za volja na vistinata, ne se ni se}avav najjasno... (pra{awe: na {to?) na negoviot lik. Se voznemiriv okolu ni{to. Odlu~iv da razmisluvam za novata pesna. Toa sekoga{ me oraspoloùva i re{iv da se oddale~am od mom~iwata, od qubovta i od skr{enite srcenca. Na po~etokot od polugodieto razgovaravme za zemjite vo koi vladee glad. Toga{ ì kaàv na Lusi deka }e napi{am pesna za Afrika. 2. Sostavi po dve iskazni, pra{alni i izvi~ni re~enici so predlo{ki predmet. Funkcijata na prirok neka ja vr{at formi od glagolite: se zasrami, taguva, veruva, se otkaè, zboruva i se pribliì. Vo predlo{kiot predmet moè da se upotrebat predlozite: za, do, od, po, pred, kon, vo i drugi. Primer: Nikako ne otkaùvaj se od nastapot! Veruva{ li vo ovie prikazni? Dolgo taguva{e po mileni~eto {to ì izbega.

3. Sostavi re~enici, so povrzuvawe na sodr`inite od levata i od desnata kolona. Potoa, istite re~enici preina~i gi vo re~enici so glagolsko-imenski prirok. Imenskiot del od prirokot neka bidat glagolskite pridavki, izvedeni od glagolite vo prvobitnite re~enici. Primer: Martin se interesira za horsko peewe. Martin e zainteresiran za horsko peewe. Martin se interesira so protivni~kata ekipa. Nikoga{ ne se pla{i za horsko peewe. Prvpat se skaraa od roditelskata pomo{. Povtorno se zagledav od la`nite avtoriteti. S# u{te zavisat vo istiot izlog. 4. Pronajdi go predlo{kiot predmet vo slednite re~enici. Potoa, vo negoviot sostav, zameni go imenskiot del so soodvetna forma od li~nite zamenki. Primer: Dotoga{ ne bevme go ~ule da se rasprava so niv. Dotoga{ ne bevme go ~ule da se rasprava so negovite. Artistite se poklonija pred prisutnite i ja napu{tija scenata. Koga se pojavivme so maskite, site ostanaa vxa{eni. Na zabavata misle{e na nepro~itanata lektira. Nikoga{ ne se soglasija okolu vospituvaweto na decata.

VTOROSTEPENI REÊNI^NI ^LENOVI Sekoj re~eni~en ~len si ima svoe mesto i svoe zna~ewe vo re~enicata. Pogolemata ili pomala va`nost na re~eni~niot ~len zavisi od negovata sposobnost da se vklu~i vo oformuvaweto komunikaciska jazi~na edinica. Vo taa smisla, najva`noto mesto vo re~enicata go zazema sozdava~kiot ~len – prirokot, a vedna{ po nego doa|a podmetot, za{to li~noglagolskata forma bara da se opredeli vr{itelot na dejstvoto. Potoa, sledat neophodnite re~eni~ni ~lenovi: direktniot, indirektniot i predlo{kiot predmet i prilo{kite opredelbi, bez koi, mnogu ~esto, re~enicata ne moè da postoi. Sledniot grafi~ki prikaz go pretstavuva tokmu ova nivo na re~enicata, t.e. ovie kombinacii od re~eni~ni ~lenovi, koi taa mora sekoga{ da gi ima na raspolagawe i, spored potrebite na komunikaciskata situacija, da gi izbere onie {to ì trebaat. Prirokot e toj {to izbira, toj e nad site drugi re~eni~ni ~lenovi. Ponekoga{ moè da se vrze samo so podmetot, ponekoga{ so podmetot i so predmet, ponekoga{ moè da iskoristi i prilo{ka opredelba itn. Ako prirokot odlu~i

deka treba da se vrze so nekoj od neophodnite re~eni~ni ~lenovi, toga{, toa e zadol`itelno. Ako treba, na primer, da se upotrebi direkten predmet, toj ne smee da bide ispu{ten. Na primer: Elena pravi... (pra{awe: {to?) pala~inki.

prirok

podmet

direkten predmet

indirekten predmet

predlo{ki predmet

prilo{ki opredelbi

Sekoj od re~eni~nite ~lenovi prikaàn na grafikonot, direktno se vrzuva so prirokot. Ako komunikaciskata situacija ima potreba od vtorostepen re~eni~en ~len, atribut ili apozicija, toj nema direktno da se prikloni kon prirokot, tuku kon nekoj od imenskite re~eni~ni ~lenovi. Grafi~ki gledano, tie se za ‘eden stepen’ podaleku od prirokot i zatoa se nare~eni vtorostepeni re~eni~ni ~lenovi. Na primer: Elena pravi... __________ …so ~okoladen krem. Elena pravi... (pra{awe: {to?) pala~inki... (potpra{awe: kakvi?) so ~okoladen krem. Sledniot grafi~ki prikaz go prikaùva ona nivo na re~enicata, koga taa, preku vtorostepenite re~eni~ni ~lenovi, se zbogatuva so dopolnitelni informacii. Atributot i apozicijata se sodràni vo imenskite re~eni~ni ~lenovi, bidej}i sodrìnski se odnesuvaat na niv. prirok

podmet

direkten predmet

indirekten predmet

predlo{ki predmet

prilo{ki opredelbi

atribut i apozicija

atrbut i apozicija

atribut i apozicija

Ve`ba Podelete se vo dve grupi. Sekoja grupa neka raboti spored postavenata zada~a. Na krajot od rabotata, iznesete gi rezultatite i sekoja grupa neka gi proveri re~enicite na drugata grupa. I grupa Obrazuvajte tri re~enici so sledniot sostav: podmet so atribut + prirok + direkten predmet – podmetot neka imenuva vr{itel na dejstvo; – prirokot neka bide prost glagolski. Primer: Noviot u~enik kupi bonboni. II grupa Obrazuvajte tri re~enici so sledniot sostav: podmet + prirok + predlo{ki predmet so atribut – podmetot neka imenuva nositeli na psihofizi~ka sostojba; – prirokot neka bide prost glagolski. Primer: Prisutnite se voznemirija od ~udnite milenici na babata.

APOZICIJA Apozicijata e vtorostepen re~eni~en ~len. Taa se javuva so imenskite re~eni~ni ~lenovi. Ulogata na apozicijata vo re~enicata e, na nekoj na~in, zasiluva~ka, za{to taa ja povtoruva, so poinakva forma, sodrìnata od re~eni~niot ~len na koj se odnesuva. Toj re~eni~en ~len i apozicijata se, vsu{nost, dve razli~ni formi za edna ista sodrìna, dve razli~ni imiwa za eden ist predmet, lice, poim i sl. Primer: Go posetivme Kuklice, mestoto kade {to prirodata napravila kukli od kamen. Za razlika od atributot, koj se javuva vo sostav na re~eni~niot ~len ~ija{to sodrìna saka da ja dopolni (na primer: Kupi crven velosiped.), apozicijata se javuva oddelno, vedna{ zad re~eni~niot ~len ~ija{to sodrìna saka da ja povtori. Na primer: Stadionot, negoviot vtor dom, be{e prazen. Vo taa smisla, apozicijata e samostojna, isto kako {to e samostoen i nezavisen od nea drugiot re~eni~en ~len. Tie lesno moè da si gi zamenat mestata, a re~enicata da ne pretrpi promeni vo strukturata. Na primer: Negoviot vtor dom, stadionot,

be{e prazen. Sega, zborovniot sostav negoviot vtor dom e osnovniot re~eni~en ~len, a zboroformata stadionot e apozicija, za{to e na vtoro mesto. Re~enicata ne trpi promena na osnovnata struktura i ako ja nema apozicijata, zatoa {to re~eni~niot ~len na koj se odnesuva i ponatamu ostanuva vo re~enicata. Me|utoa, apozicijata vnesuva dopolnitelni informacii i so toa go zbogatuva iskazot, usten ili pismen. Primer: „Hari Poter“, mojata omilena kniga, }e doìvee mnogu prodolènija. „Hari Poter“ }e doìvee mnogu prodolènija. Apozicijata vo re~enicata moè da se javi so koj bilo imenski re~eni~en ~len. Primeri: Ilina, sestrata na Meglen, denes be{e otsutna. (so podmetot) Denes ja odnesoa starata klupa, moeto omileno mesto za odmor. (so direktniot predmet) Nagradata mu ja dodelija na najdobriot u~enik, na{iot sosed od tretiot kat. (so indirektniot predmet) Site se pla{evme od Stojmir, lo{iot ~uvar na igrali{teto. (so predlo{kiot predmet) Okolu Berovo, na{eto rodno mesto, se nao|aat najubavite {umi za pro{etka. (so prilo{kata opredelba) Kako {to se gleda od primerite, apozicijata vo re~enicata sekoga{ se pi{uva pome|u zapirki. Zapirka se pi{uva i po re~eni~niot ~len na koj se odnesuva apozicijata i po nea. Ve`bi Podelete se vo tri grupi. Sekoja grupa neka raboti spored postavenata zada~a. Na krajot od rabotata, iznesete gi rezultatite i sekoja grupa neka gi proveri re~enicite na drugite dve grupi. I grupa Obrazuvajte tri re~enici so sledniot sostav: podmet so apozicija + prirok + indirekten predmet – podmetot neka imenuva vr{itel na dejstvo; – prirokot neka bide prost glagolski; - indirektniot predmet neka bide udvoen. Primer: Mirko, kapitenot na na{ata ekipa, im se obrati na naviva~ite.

II grupa Obrazuvajte tri re~enici so sledniot sostav: podmet + prirok + predlo{ki predmet so apozicija – podmetot neka imenuva nositel na psihofizi~ka sostojba; – prirokot neka bide slo`en glagolski. Primer: Deteto po~na da se pla{i od baba mu na Plamen, Marika. III grupa Obrazuvajte tri re~enici so sledniot sostav: podmet + prirok + udvoen direkten predmet so apozicija – podmetot neka poso~uva (so li~na zamenka) predizvikuva~ na dejstvoto; – prirokot neka bide prost glagolski. Primer: Toa }e gi bodri krvodaritelite, najhumanite lu|e.

SLO@ENA REÊNICA STRUKTURA NA SLO@ENATA REÊNICA Sloènata re~enica, isto kako i prostata re~enica, e komunikaciska jazi~na edinica. Prostata re~enica vo svojot sostav sodrì edna li~noglagolska forma vo funkcija na prirok. Koga dve ili pove}e li~noglagolski formi, t.e. dve ili pove}e prosti re~enici sodrìnski }e se povrzat, }e se sloàt, vo edna pogolema jazi~na edinica, se dobiva sloèna re~enica. Re~enicite: Marija sedi. i Marija u~i. se dve prosti re~enici. Sekoja od niv ima svoja sodrìna. ]e pretpostavime deka vr{itelot na dejstvata od dvete re~enici e edno isto lice. Ako gi povrzeme logi~ki sodrìnite od dvete prosti re~enici, pri {to }e go upotrebime i svrznikot i, }e ja dobieme re~enicata: Marija sedi i u~i. Re~enicata: Marija sedi i u~i. e sloèna re~enica, zatoa {to vo svojot sostav sodrì dve li~noglagolski formi, t.e. dva priroka. Sodrìnata na ovaa sloèna re~enica }e ja dopolnime so sodrìna na u{te edna prosta re~enica, na primer: Utre }e pravi pismena rabota. Moème da ja dobieme slednata sloèna re~enica, so tri li~noglagolski formi i so svrznicite i i bidej}i vo svojot sostav: Marija sedi i u~i, bidej}i utre }e pravi pismena rabota. Zna~i, ako ovaa re~enica ima tri priroka, taa sodrì tri prosti re~enici. Toa se: Marija sedi. U~i. Utre }e pravi pismena rabota. Ovie re~enici se sostavnite delovi na sloènata re~enica, a se vikaat del-re~enici.

Del-re~enici se prostite re~enici {to vleguvaat vo sostav na edna sloèna re~enica. Del-re~enicite vospostavuvaat razli~ni me|usebni odnosi vo ramkite na sloènata re~enica, pri {to se po~ituvaat i brojni gramati~ki, logi~ki, zna~enski, intonaciski i drugi zakonitosti na makedonskiot jazik. Sostavot na del-re~enicite zavisi od sodrìnata na informaciite {to gi nosat, a moè da se dviì od osnovniot re~eni~en ~len – prirokot, preku glavnite i neophodnite re~eni~ni ~lenovi – podmetot, prirokot, predmetite i prilo{kite opredelbi, pa s# do zastapenosta i na vtorostepenite re~eni~ni ~lenovi – atributot i apozicijata. Kako {to znaeme, sostavot na re~enicata e upravuvan, pred s#, od li~noglagolskata forma. Sloèna re~enica e re~enicata {to sodrì najmalku dve li~noglagolski formi vo funkcija na prirok. Okolu li~noglagolskite formi se rasporeduvaat zboroformi vo funkcija na imenski re~eni~ni ~lenovi i sostavuvaat prosti re~enici. Ottuka, sloènata re~enica e re~enica {to sodrì najmalku dve prosti re~enici.

Ve`bi 1. Pronajdi gi sloènite re~enici vo sledniot tekst. Raboti postapno, pronao|aj gi li~noglagolskite formi, za da ti pomognat da opredeli{ kakvi se re~enicite spored sostavot. Ima {est sloèni re~enici. Decata so tr~awe se vratija od u~ili{te. Nabrzina gi frlija ~antite doma i se nasobraa pred ku}ata na Mile. Toj ve}e be{e izlegol od doma, za{to mesto ne go drè{e. Vo racete ja drè{e nea – golemata leta~ka, napravena od crvena ukrasna hartija. Nikoj dotoga{ nema{e videno takva leta~ka. Samo opa{kata, ispletena od sitno ise~kani raznobojni ukrasni listovi, & be{e dolga pove}e od dva metri. Na zdrava pra~ka bea navitkani pove}e od stotina metri konec. Ne pomina mnogu vreme, a leta~kata ve}e se vi{ee{e nad nivnite glavi. Potisnuvana od lesnoto veter~e veselo zaigruva{e, a opa{kata & se vitka{e kako plamena zmija. Mile gordelivo ja drè{e vo svoite race maznata pra~ka i s# pove}e go pu{ta{e konecot, dodeka ~uvstvuva{e deka ostanuva bez zdiv. No kolku taa se oddale~uva{e od decata, tolku posilni bea kaj niv kopneìte da go podràt i tie razigraniot {aren zmej. 2. Prepi{i gi sloènite re~enici od tekstot i opredeli od kolku del-re~enici se sostaveni. Primer: Nabrzina gi frlija ~antite doma i se nasobraa pred ku}ata na Mile. – dve del-re~enici

3. Sostavi dve sloèni re~enici. Ednata neka ima dve, a drugata tri del-re~enici. Prvata sloèna re~enica neka go sodrì svrznikot a i del-re~enici so sledniot sostav: – prirok (prost glagolski), podmet i direkten predmet i – prirok (sloèn glagolski) i prilo{ka opredlba. Primer: Ana gi poseti muzeite, a saka{e da odi na koncert. Vtrorata sloèna re~enica neka gi sodrì svrznicite i i koga i del-re~enici so sledniot sostav: – prirok (prost glagolsko-imenski) i podmet, – prirok (prost glagolski) i udvoen direkten predmet i – prirok (prost glagolski) i udvoen indirekten predmet. Primer: Marko be{e sre}en koga gi vide decata i na site im se pofali.

NEZAVISNOSLO@ENI I ZAVISNOSLO@ENI REÊNICI Pro~itaj go vnimatelno sledniot tekst. Dodeka ~ita{, vnimavaj na sostavot na re~enicite: Ako te nanese patot kon staro Skopje, sè ubavo vidi i razgledaj… samo edno nemoj da zaboravi{! Od levata strana na bujnata i penliva reka Vardar e staroto skopsko Kale. Nekoga{ tuka imalo visoki i golemi kuli. Kulite bile opa{ani so debeli i jaki yidovi. Na èleznite porti od kulite stoel stroen i ubav straàr. Vo racete drèl bojno dolgo kopje. Na pojasot mu svetkala kako zmija ostrata sabja. Vremeto, so svoite ve~ni zabi, go grizelo i go ronelo Kaleto… Deneska gi nema visokite kuli, go nema straàrot so ostrata sabja i bojnoto kopje. Do Kaleto e crkvata Sveti Spas. Vo nea lu|eto ne palat od vosok òlti sve}i, popovite ne ~itaat molitvi od crnite is~adeni debeli knigi. A narod: maì, èni, deca, mladi nevesti, podgrbaveni babi~ki, starci so bastuni - pak ja posetuvaat crkvata. Ti {to misli{? [to e toa {to gi vle~e srcata na lu|eto da odat vo crkvata? Kakva e taa vol{ebna sila {to gi privlekuva lu|eto? (V. Nikoleski, „Goce Del~ev“) ` Kakva e po sostav prvata re~enica? ` Kakvi se po sostav re~enicite vo vtoriot pasus? ` Kako go opredeli sostavot na re~enicite?

Da se zadrìme sega na slednite dve re~enici: 1. Vo nea lu|eto ne palat od vosok òlti sve}i, popovite ne ~itaat molitvi od crnite is~adeni debeli knigi. 2. Ako te nanese patot kon staro Skopje, sè ubavo vidi i razgledaj… samo edno nemoj da zaboravi{! (Zborot samo e svrznik i go ima istoto zna~ewe kako i svrznicite ama i no. Zna~i, ovaa re~enica moè da glasi i vaka: – Ako te nanese patot kon staro Skopje, sè ubavo vidi i razgledaj… ama edno nemoj da zaboravi{! ili vaka: – Ako te nanese patot kon staro Skopje, sè ubavo vidi i razgledaj, no edno nemoj da zaboravi{!)

Pro~itaj gi vnimatelno del-re~enicite od koi{to se sostaveni ovie dve sloèni re~enici. Pritoa, razmisluvaj dali sekoja od niv moè da se upotrebi samostojno. 1. Vo nea lu|eto ne palat od vosok òlti sve}i. (1) Popovite ne ~itaat molitvi od crni is~adeni debeli knigi. (2) 2. Ako te nanese patot kon staro Skopje. (1) Sè ubavo vidi! (2) Razgledaj! (3) Samo edno nemoj da zaboravi{! (4) Za sloènata re~enica pod broj 1 }e zaklu~ime deka del-re~enicite od nejziniot sostav moème da gi razgleduvame kako samostojni re~enici. Sekoja od ovie del-re~enici, ako se izgovori ili ako se napi{e i bez drugata del-re~enica, prenesuva celosna informacija. Sekoja od ovie del-re~enici e samostojna komunikaciska edinica. Vo sostav na sloènata re~enica zna~eweto na ednata ne zavisi od zna~eweto na drugata del-re~enica. Istoto moème da go kaème i za del-re~enicite: S# ubavo vidi! Razgledaj! i Edno nemoj da zaboravi{! – od re~enicata pod broj 2. Ako prvite dve del-re~enici gi povrzeme so svrznikot i, a vtorata i tretata – so svrznikot samo, tie }e ja sostavat sloènata re~enica – Sè ubavo vidi i razgledaj, samo edno nemoj da zaboravi{. Nezavisnosloèni re~enici se sloènite re~enici, vo koi{to delre~enicite se vo nezavisen odnos, odnosno zna~eweto na ednata del-re~enica ne zavisi od zna~eweto na drugata del-re~enica. Zna~i, re~enicite: Vo nea lu|eto ne palat od vosok òlti sve}i, popovite ne ~itaat molitvi od crnite is~adeni debeli knigi. i S# ubavo vidi i razgledaj, samo edno nemoj da zaboravi{. – se nezavisnosloèni re~enici. Del-re~enicite vo sostav na nezavisnosloènite re~enici moàt da si gi menuvaat mestata. Naj~esto, redot na del-re~enicite kaj nezavisnosloènite re~enici e sloboden.

Nezavisnosloèni se i slednite re~enici: Goltaa od pravta, se davea od ka{lawe, ama mol~ea. Taka si pomina letoto i dojde esenta, grozna, siroma{na i nikakva. Zemjata im ispuka, a sonceto na~isto gi sprì. Po suvite pat~iwa nema{e ~ovek da namine, nitu da proseni ìva du{a. Zafati treta su{a, zrnata ne im izniknaa, pa se razo~araa. (R. Jov~evski, „Gluvoto zrno i golemiot um“) Sega, so pomo{ na nekoi del-re~enici od re~enicata pod broj 2 }e sostavime dve sloèni re~enici: Ako te nanese patot kon staro Skopje, s# ubavo vidi! Ako te nanese patot kon staro Skopje – s# ubavo razgledaj! Ovie re~enici se sostaveni od slednive del-re~enici: Ako te nanese patot kon staro Skopje. (1) S# ubavo vidi! (2) Ako te nanese patot kon staro Skopje. (1) S# ubavo razgledaj! (2) Del-re~enicite: S# ubavo vidi! i S# ubavo razgledaj! – moème da gi razgleduvame kako samostojni re~enici. Me|utoa, tie se vo sostav na sloèni re~enici, vo koi drugata del-re~enica ne pokaùva samostojnost kako nivnata. Del-re~enicata: – Ako te nanese patot kon staro Skopje. – koja{to vleguva vo sostavot na dvete sloèni re~enici, ne moè da stoi samostojno, bidej}i ne e smislovno zavr{ena. Taa ne prenesuva celosna informacija, odnosno ne e celosna komunikaciska edinica. Za da bide celosna informacijata {to po~nala da ja prenesuva re~enicata Ako te nanese patot kon staro Skopje …, taa mora da vleze vo vrska so druga re~enica. Vo taa vrska, ovaa re~enica zavisi od drugata. Taa e vo zavisen odnos so drugata re~enica. Zavisnosloèni re~enici se sloènite re~enici vo koi{to ednata delre~enicite e vo zavisen odnos od drugata, odnosno ednata del-re~enica zavisi od drugata del-re~enica. Zna~i, re~enicite: Ako te nanese patot kon staro Skopje, s# ubavo vidi! i Ako te nanese patot kon staro Skopje – s# ubavo razgledaj! – se zavisnosloèni re~enici. Zavisnosloèni se i slednite re~enici: A mravkite i natamu se mnoèa i pokraj toa {to ambarite ostanuvaa prazni. Koga pukna proletta, odnovo frlija po troa ja~men po nivite. Ne veruvaa deka nivnoto Semenovo moè naedna{ da nastrada od su{a. Mislea }e zdogledaat nekoe obla~e {to }e im navesti do`de.

No}e samo mese~inata sleguva{e od neboto za da vleze vo sobite. Zastude, zafati zima, taka {to za seewe nemaa vreme. (R. Jov~evski, „Gluvoto zrno i golemiot um“) Glavna del-re~enica e del-re~enicata od koja{to zavisi drugata del-re~enica vo zavisnosloènite re~enici. Zavisna del-re~enica e del-re~enicata {to zavisi od glavnata del-re~enica vo zavisnosloènite re~enici. Glavni del-re~enici vo primerite se: S# ubavo vidi! i S# ubavo razgledaj! Zavisna del-re~enica e: Ako te nanese patot kon staro Skopje. Svrznikot vo zavisnosloènite re~enici odi sekoga{ so zavisnata delre~enica. Na primer: Ako te nanese patot kon staro Skopje – s# ubavo razgledaj! [to e toa {to gi vle~e srcata na lu|eto da odat vo crkvata? Kakva e taa vol{ebna sila {to gi privlekuva lu|eto? Ve`bi 1. Slednive prosti re~enici povrzi gi vo sloèni. Upotrebi gi svrznicite: i, a, {to, koj{to, koi{to. Na primer: Nekoga{ tuka imalo visoki i golemi kuli, {to bile opa{ani so debeli i jaki yidovi. Nekoga{ tuka imalo visoki i golemi kuli. Kulite bile opa{ani so debeli i jaki yidovi. Na èleznite porti od kulite stoel stroen i ubav straàr. Vo racete drèl bojno dolgo kopje. Na pojasot mu svetkala kako zmija ostrata sabja. Dali sloènite re~enici se nezavisnosloèni ili zavisnosloèni? 2. Obrazuvaj zavisnosloèna svrzni~ka re~enica od prostite re~enici: Do Kaleto e crkvata Sveti Spas. Vo nea lu|eto ne palat od vosok òlti sve}i, popovite ne ~itaat molitvi od crnite is~adeni debeli knigi. 3. Prepi{i vo tetratkata dve nezavisnosloèni i dve zavisnosloèni re~enici, {to }e gi najde{ vo nekoi od spisanijata za sport, zabava, umetnost, nauka i sl.

SVRZNI^KI I BESVRZNI^KI REÊNICI Povtorno }e gi razgleduvame re~enicite od prethodnata lekcija: 1. Vo nea lu|eto ne palat od vosok òlti sve}i, popovite ne ~itaat molitvi od crnite is~adeni debeli knigi. 2. Ako te nanese patot kon staro Skopje, s# ubavo vidi i razgledaj… samo edno nemoj da zaboravi{! Kako {to kaàvme, ovie dve sloèni re~enici se razlikuvaat spored odnosot na del-re~enicite vo nivniot sostav, t.e. prvata e nezavisnosloèna, a vtorata – zavisnosloèna. Ovie dve sloèni re~enici se razlikuvaat i spored toa {to pome|u del-re~enicite vo prvata se pi{uva zapirka, a vo vtorata re~enica ima i svrznici. Vo zavisnost od toa dali del-re~enicite vo sostavot na sloènata re~enica se povrzani so svrznik ili ne, sloènite re~enici moè da bidat svrzni~ki ili besvrzni~ki. Vo svrzni~kite re~enici del-re~enicite se povrzani so svrznik. Vo besvrzni~kite re~enici, na mestoto od svrznikot se ~uvstvuva pauza vo izgovorot, koja{to vo pi{uvaweto se beleì so zapirka ili so crta. Primeri za svrzni~ki i za besvrzni~ki re~enici: Iako se slu~uva{e napladne da legne, vistinski mu se izma~uva{e du{ata. Ona {to ste go pravele za nas, ne se zaborava. Ova jadewe be{e ~udno, za{to ne be{e kako p~eni~nite zrna. Jadete, bre, zlatni, grickajte, napolnete gi me{iwata. Vo site mravji carstva postoeja glasnici – imaa isti ili sli~ni zadolènija. Do rabotata dojde sam, be{e nadaren za glasni~kite zadolènija. (R. Jov~evski, Gluvoto zrno i golemiot um) Ve`bi 1. Obrazuvaj svrzni~ka re~enica od besvrzni~kata: Vo nea lu|eto ne palat od vosok òlti sve}i, popovite ne ~itaat molitvi od crnite is~adeni debeli knigi. Istata re~enica, so pomo{ na svrznikot iako, vo zavisnosloèna svrzni~ka re~enica povrzi ja so slednata re~enica: A narod: maì, èni, deca, mladi nevesti, podgrbaveni babi~ki, starci so bastuni – pak ja posetuvaat crkvata.

2. Raboti postapno, sledej}i gi barawata za ve`bata: – Sostavi besvrzni~ki re~enici od pet svrzni~ki re~enici, {to }e gi najde{ vo tekstovite od u~ebnikot. – Izgovori gi ovie re~enici i komentiraj ja nivnata intonacija. – Komentiraj go vidot na ovie sloèni re~enici od gledna to~ka na odnosot na delre~enicite {to vleguvaat vo nivniot sostav, t.e. dali se nezavisnosloèni ili zavisnosloèni. 3. Prepi{i vo tetratka dve svrzni~ki i dve besvrzni~ki re~enici, {to }e gi najde{ vo nekoi od spisanijata za sport, zabava, umetnost, nauka i sl.

NEZAVISNOSLO@ENI REÊNICI Nezavisnosloèni re~enici se: sostavnite, sprotivnite, razdelnite, isklu~nite i zaklu~nite. SOSTAVNI NEZAVISNOSLO@ENI REÊNICI Sostavnite nezavisnosloèni re~enici povrzuvaat del-re~enici ~ii dejstva se vo tesna vrska i zaedno so~inuvaat edno logi~ko edinstvo, za{to nivnite sodrìni se odnesuvaat na ista tema. Na primer: Novodojdenite ptici bea mo{ne bistri i brzo u~ea. Edinstveno Xonatan leta{e najvisoko i gleda{e najdaleku. Gi ispravi kriljata, pa go zabavi letaweto na eden kilometar na ~as. Vo sostavnite nezavisnosloèni re~enici se sre}avaat svrznicite: i, pa, ta, ni, nitu, ne samo {to – tuku i. Dejstvata iskaàni vo del-re~enicite moàt da se odvivaat istovremeno ili da sleduvaat edno po drugo. Na primer: Site mol~evme i ja slu{avme vremenskata prognoza. Ja slu{navme prognozata i vedna{ zaminavme. Se vrativme od nurkawe, pa zapalivme ogan na plaàta. Se ispla{i od ~uvarot, ta fati da tr~a kako strela.

Glagolskite dejstva vo sostavnite nezavisnosloèni re~enici moè da bidat povrzani i vo pri~insko-posledi~en odnos. Na primer: Sakav da se vidime i mu se javiv. Biletite bea kaj nego, pa ne moèvme da vlezeme. Site }e bidat dobri, ta te{ko }e go izberat pobednikot. Sostavnite nezavisnosloèni re~enici moè da iskaùvaat i sprotiven odnos me|u dejstvata. Vo tie slu~ai, svrznikot, mnogu ~esto, odi zaedno so pak, ili sepak, koi go zasiluvaat zna~eweto na sprotivnost. Na primer: Celo vreme be{e èdna i ne kupi voda. Ne se podgotvuva{e mnogu, pa dobi petka. Znae{e deka }e zadocni i pak trgna pe{ki. Pretpostavuva{e deka ja laè, pa sepak mu pomogna. Vo odre~ni re~enici se upotrebuvaat svrznicite ni i nitu. Na primer: Ne dojde so nas, ni/nitu se javi da kaè kade e. Ne kupi leb, nitu (pak) se seti deka treba{e.. Sloèniot svrzni~ki sostav ne samo {to – tuku i se upotrebuva da se istakne zna~eweto na dvete dejstva, pri {to, ponaglaseno e vtoroto dejstvo. Na primer: Ne samo {to pi{uva tuku i izdava poezija. Ne samo {to ne spie tuku i nam ne ni dozvoluva da spieme. Pravopis na zapirkata: Ne se pi{uva zapirka pred svrznikot i. Se pi{uva zapirka pred svrznicite pa i ta. Ne se pi{uva zapirka pred tuku vo svrzni~kiot sostav ne samo {to – tuku i. Ve`bi: 1. Pro~itaj go sledniot tekst i voo~i go odnosot na dejstvata od del-re~enicite vo sekoja sloèna re~enica. Koi se sostavni nezavisnosloèni re~enici me|u niv? Neka ti pomognat i svrznicite.

Utre e zavr{niot koncert i site sme vozbudeni. Tri meseci se podgotvuvame za ovoj den. Jas }e najavuvam i }e nastapam so horot. Treba da nosam temni pantaloni i svetla ko{ula, pa denes po ~asovite }e odam kaj baba mi da si ja zemam ko{ulata. Taa mi ja {ie. Site sme mnogu zafateni i ve~er pak }e izlezeme, na Mile mu e rodenden. ]e se zadr`ime, nema da stigneme da gi povtorime to~kite. Kolku sostavni svrznici ima vo tekstot? Ima li besvrzni~ki re~enici? 2. Vo koi od slednite re~enici, del-re~enicite mo`at da si gi zamenat mestata? Na primer: Zboruva{e so mene po telefon i ja re{ava{e najte{kata zada~a. / Ja re{ava{e najte{kata zada~a i zboruva{e so mene po telefon. 1. 2. 3. 4. 5. 6.

Ve~era{e rano i si legna. Dolgo stoeja na porta i zboruvaa. Muzikata e~e{e, ta ne go ni ~uvme {to re~e. Ne samo {to ne u~i tuku i ne saka da zboruva za toa. Ne be{e pokanet, pa pak dojde. Elena pi{uva{e i mu pomaga{e na Ivan.

3. Dopolni gi re~enicite so svrznici i sodrìna {to }e dadat sostavni nezavisnosloèni re~enici, kako vo prviot primer. Se srame{e da mi kaè, pa/ta ostana bez bilet. Sakam da dojdam porano ________________________________________________ . _____________________________________________ i ne smeam da jadam dva ~asa. Ne samo {to se vrati, _________________________________________________ . __________________________________________, ta nema{e vreme za pro{etka. Nema da kupat cve}e, nitu_____________________________________________ .

SPROTIVNI NEZAVISNOSLO@ENI REÊNICI Sprotivnite nezavisnosloèni re~enici iskaùvaat sprotiven odnos pome|u dejstvata od del-re~enicite. Na primer: Saka da gi poseti, a ne znae kade ìveat. V~era se vratija, no ne sme se videle.

Sprotivnosta na dejstvata se izrazuva so pomo{ na svrznicite: a, no, ama, me|utoa, tuku, ami. Svrznikot a se upotrebuva vo re~enici so protivstavuvawe. Pritoa, mnogu ~esto, ako prvata del re~enica e potvrdna, vtorata e odre~na i obratno. Na primer: Ne saka da se se}ava na slu~kata, a ~esto zboruva za nea. Ima pro~itano bezbroj knigi od nau~na fantastika, a nema gledano nieden film. Svrznikot a vo sprotivnite nezavisnosloèni re~enici moè da izrazi i odnos na nadovrzuvawe (vtorata del-re~enica se nadovrzuva, pretstavuva eden vid dopolnitelen komentar na prvata del-re~enica) i na sospostavuvawe (pretstavuvawe dve dejstva nezavisno edno od drugo) na glagolskite dejstva od delre~enicite: - nadovrzuvawe: Vo toa vreme sekoe dete mora{e da nosi stegnata jaka, a u~ili{tata bea mnogu postrogi od dene{nite. No zatoa podobro se jade{e, a slatkite bea evtini i vkusni. - sopostavuvawe: Bibliotekarot stoe{e na pultot, a u~enicite ~itaa vo ~italnata. So ednata raka ja drè{e ~antata, so drugata ja nose{e kartata na Afrika, a me|u zabi go stiska{e tefter~eto za telefoni. Svrznicite no, me|utoa i ama izrazuvaat sprotivnost pome|u dve potvrdni del-re~enici, ili pome|u dve del-re~enici od koi vtorata e odre~na. Na primer: Saka da se natprevaruva, no se pla{i da se prijavi. Treba{e da patuva, me|utoa se otkaà. Ima rolerki, ama vozi so starite od brat mu. Javete im se, no ne kaùvajte im za nagradite! Ja napi{a porakata, me|utoa ne ja isprati. Znaea{e za koncertot, ama ne ni kaùva{e. Svrznicite tuku i ami se upotrebuvaat vo slu~ai koga prvata del-re~enica e odre~na. Pritoa, vo prvata del-re~enica se odrekuva nekoe dejstvo ili nekoj fakt, a vo vtorata se iznesuva vistinata za nego. Na primer: Tie ne zboruvaat, tuku se karaat. Ne kupuvam cre{i, ami jagodi kupuvam.

Pravopis na zapirkata: Zapirka se pi{uva pred site sprotivni svrznici.

Ve`bi: 1.Pro~itaj gi slednite sprotivni nezavisnosloèni re~enici i opredeli go odnosot na del-re~enicite. Vo koi re~enici svrznikot a e upotreben so zna~ewe na sprotivnost? 1. Uìvaa vo pro{etkata, a taa im be{e posledna pred zaminuvawe. 2. Saka da planinari, a ni{to ne prezema za da po~ne. 3. Se vidoa na kejot, a tamu be{e temno. 4. Jas napraviv pica, a tie donesoa sok. 5. Ne jade ~okolado, a sekoga{ doma ima po dve-tri. Napi{i gi istite re~enici kako besvrzni~ki. Koja od niv e najvoobi~aena vo formata bez svrznik? 2. Povrzi gi slednite re~enici so soodveten svrznik i sostavi sprotivni nezavisnosloèni re~enici. Na primer: Pojdov so nea na trening. Ne mi se ode{e. / Pojdov so nea na trening, a ne mi se ode{e. Mora{e povtorno da se oblekuva. Be{e izmorena. Toa be{e magi~en moment. Takvite momenti se pametat. Znaev koga }e odam. Ne im kaùvav. Ne se smee. Pla~e. Ova be{e te{ka zada~a. Na krajot uspeaja. Imaa mnogu gosti. Nemaa mesto. Ne znam koga }e dojdam. Znam u{te kolku rabota imam. Istite sloèni re~enici napi{i gi so izmenet red na del-re~enicite. Potoa, pro~itaj gi i zabeleì kakva e intonacijata vo dvete formi na re~enicite. 3. Vo koi od slednite re~enici svrznikot a moè da se zameni so nekoj od svrznicite no, ama ili me|utoa, kako vo prviot primer? ]e kupime podarok, a ne odime na zabavata. ]e kupime podarok, no / am a/ me|utoa ne odime na zabavata. Im veti deka }e odi kaj baba mu, a se zadrà na karate. Ja navredi, a ne saka{e. Vnimatelno gleda{e, a ne go interesira{e filmot. Be{e prolet, a vo prolet redovno logoruva{e so izvidnici. Na ednoto stol~e sede{e klasniot, a na drugoto bea staveni paltata. Vika{e glasno, a nikoj ne go slu{a{e.

RAZDELNI NEZAVISNOSLO@ENI REÊNICI Razdelnite nezavisnosloèni re~enici iskaùvaat mo`nost za vr{ewe na edno od dve ili pove}e glagolski dejstva izrazeni vo del-re~enicite. Na primer, razdelnata nezavisnosloèna re~enica: Utre planirame da odime do Gali~nik ili da ostaneme vo Mavrovo., iskaùva dve dejstva, od koi i ednoto i drugoto bi moèle da se vr{at ramnopravno: Utre planirame da odime do Gali~nik. i Utre planirame da ostaneme vo Mavrovo. Za razdelnite re~enici e karakteristi~en svrznikot ili. Primeri: Vo Ohrid sekoga{ plivame ili se ka~uvame na Gali~ica. Popladne vozam velosiped ili odam na ve`bawe. Da ja ~ekame ili da si odime? Pravopis na zapirkata: Pred svrznikot ili ne se pi{uva zapirka. Kaj razdelnite nezavisnosloèni re~enici se upotrebuvaat i povtoreni svrznici: ili-ili, de-de, tu-tu, ~as-~as, i-i, em-em, ni-ni, nitu-nitu i dr. Delovite na ovie svrznici se upotrebuvaat pred sekoja del-re~enica {to ja povrzuvaat, a pri izgovorot se naglasuva sekoj del od svrznikot. Primeri: Ili dojdi ili ostani so grupata. Toa dete ili vreska, ili skoka, ili frla igra~ki. De }e zaspie{e, de }e se razbude{e. Stariot televizor tu se vklu~uva tu se isklu~uva. âs nie }e zapeevme, ~as tie }e po~nea da vikaat. I saka da pliva i saka da nurka. Em gi pokani, em ne saka da mu dojdat. Ni jade, ni pie, ni spie. Nitu slu{a nitu znae {to pravi. Pravopis na zapirkata: Ne se pi{uva zapirka pome|u del-re~enicite. Zapirka se upotrebuva ako sakame da go istakneme zna~eweto na vtorata del-re~enica, ako ima pove}e od dve del-re~enici, ili ako e re~enicata mnogu dolga.

Ve`bi: 1. Dopolni gi re~enicite so del-re~enica koja }e vnese vtoro, alternativno glagolsko dejstvo. Koristi go svrznikot ili. Na primer: Marko treba da dojde denes. / Marko treba da dojde denes ili da kaè koga doa|a. Ekskurzijata }e bide vo maj _____________________________________. Toj sekoja ve~er e dolgo na kompjuter ____________________________ . Stariot }e kaè{e po ne{to __________________________________ . ]e kaè{ __________________________________ ? Ostani ____________________________________ ! 2. Dopolni gi re~enicite so soodvetnite povtoreni svrznici, kako vo primerot Nivnoto ku~e ili dreme ili leì skrieno vo bav~ata. Majka mu _________ go nosi sekade ________ postojano go proveruva. __________ se sakaat ________ ne moàt da ne se iskaraat. Dodeka {etavme, ________ }e poodea, ________ }e sednea na klupa. Takva e, ________ se smee _________ }e go digne nosot. _________ bara pomo{, _________ znae sam da ja re{i zada~ata. Nejzinoto kafe e ________ {erbet slatko, ________ pelin gorko.

ISKLU^NI NEZAVISNOSLO@ENI REÊNICI Isklu~nite nezavisnosloèni re~enici iskaùvaat dejstva {to se nadovrzuvaat edno na drugo, a vtoroto dejstvo se isklu~uva od prvoto. Na primer: I tie bea na plaà, samo {to ne se kapea. Nosea obleka sli~na na nivnata, samo nemaa {apki. Imaa razbirawe za vnucite, osven {to se lutea za glasnata muzika. Mislam deka }e izdràt do kraj, edinstveno Mira }e si legne rano. Dojdovme na vreme, edinstveno {to ne sedevme na na{eto mesto. Svrznici vo ovie re~enici se: samo, samo {to, osven {to, edinstveno, edinstveno {to. Pravopis na zapirkata: Zapirka se pi{uva pred site isklu~ni svrznici.

Ve`bi: 1. Povrzi gi sodr`inski i so soodvetnite svrznici re~enicite od dvete koloni i }e dobie{ isklu~ni nezavisnoslo`eni re~enici. Na primer: Zabavata be{e super, samo {to toj ne be{e tamu. 1. Zabavata be{e super. 2. Gradot e golem. 3. Mnogu saka{e da odi kaj niv. 4. Jade{e sekakva pica. 5. Pobaraj me koga saka{. 6. Znae{ deka }e dojde. 7. Ne ja gleda{e od svetloto.

a. Ne saka{e pe~urki b. Nemoj rano nautro. v. Lesno }e se snajde{. g. Toj ne be{e tamu. d. Zabele`a deka pla~ela. |. Ma~kite ne im gi saka{e. e. ]e bide bez kola.

2. Dopolni gi re~enicite so del-re~enicata ~ie dejstvo se isklu~uva od prethodnoto, kako vo primerot. 1. Go pro{eta cel grad, edinstveno {to ne se ka~i na kaleto. 2. Be{e legnata, samo _____________________________________________ . 3. Slatkarnicata izgleda{e prekrasno, osven ______________________ . 4. Imame isti ranci, samo {to ____________________________________ . 5. Tancuvaa odli~no, edinstveno ___________________________________ . 6. Muzikata im se dopadna, osven {to ______________________________ . 3. Sostavi tri isklu~ni nezavisnosloèni re~enici, a potoa istite prepi{i gi kako besvrzni~ki i pro~itaj gi. Vnimavaj na intonacijata, za{to ako besvrzni~kite re~enici ne gi pro~ita{ pravilno, nema da dobie{ zna~eweto na isklu~ni re~enici. Na primer: Moèa da izdràt dolgo, edinstveno {to im teèa torbite. / Moèa da izdràt dolgo, im teèa torbite.

ZAKLU^NI NEZAVISNOSLO@ENI REÊNICI Zaklu~nite nezavisnosloèni re~enici iskaùvaat dejstva {to se nadovrzuvaat edno na drugo, a dejstvoto od vtorata del-re~enica pretstavuva eden vid zaklu~ok na prethodnoto. Na primer: Ide peej}i, zna~i raspoloèna e. [turcite svirat, verojatno utre }e bide toplo. Znaea{e detali od razgovorot, sigurno bil so niv.

Kako svrznici vo ovie re~enici se upotrebuvaat modalni zborovi so koi se izveduva zaklu~ok: zna~i, verojatno, sigurno i sl. Pravopis na zapirkata: Zapirka se pi{uva pred site zaklu~ni svrznici. Ve`bi: 1. Povrzi gi sodr`inski i so soodvetnite svrznici re~enicite od dvete koloni i }e dobie{ zaklu~ni nezavisnoslo`eni re~enici. Na primer: Do`dot prestana, zna~i utre }e ima kapewe. 1. Do`dot prestana. 2. Vesna i Marko zboruvaat. 3. Ja nose{e belata bluza. 4. ]e prisustvuvaat i roditelite. 5. Re~e deka bi do{la. 6. Ru~ekot be{e odli~en. 7. Ne se izraduvaa koga vlegovme.

a. Ne go pravela Sowa. b. Ne se pla{i od viso~ini. v. Utre }e ima kapewe. g. Go ~ekale nego. d. Ja isprala. |. Se smirile. e. Rabotata e seriozna.

2. Dopolni gi re~enicite so del-re~enicata ~ie dejstvo e zaklu~ok na prethodnoto, kako vo primerot. 1. Ne moèa da zboruvaat, sigurno majka im sede{e zad nas. 2. Ve}e e prolet, zna~i ____________________________________________ . 3. Vozot docne{e, verojatno ______________________________________ . 4. Be{e izmorena, zna~i ___________________________________________ . 5. Gi vidovme zaedno, sigurno _______________________________________ . 6. Izleguvaat nasmeani, zna~i _____________________________________ . 3. Sostavi tri zaklu~ni nezavisnosloèni re~enici, a potoa istite prepi{i gi kako besvrzni~ki i pro~itaj gi. Sporedi ja nivnata intonacija so intonacijata na isklu~nite nezavisnosloèni re~enici. Za koi re~enici e povoobi~aena upotrebata na besvrzni~kata forma? Na primer: Se vratija rano, zna~i pretstavata ne traela dolgo. / Se vratija rano, pretstavata ne traela dolgo.

RE^NIK I STIL Leksikata na makedonskiot jazik spored potekloto na zborovite

Site zborovi vo jazikot ‡ doma{ni i tu|i, literaturni (kni`ni) i dijalektni, stari i novi, go so~inuvaat negoviot leksi~ki (zboroven, re~ni~ki) sostav. So ovoj termin se ozna~uva celokupnosta na leksi~kiot (zborovniot) sostav na ovoj ili onoj jazik na koj bilo narod. Me|utoa, zborot celokupnost treba da se sfati poop{to (relativno), zatoa {to naj~esto e te{ko da se odredi to~niot broj na zborovi {to gi ima eden jazik. Pa taka, naj~esto se zboruva za razvieni sovremeni jazici so bogat i raznoviden zboroven sostav. Ponekoga{ se zboruva za jazici so sostav od stotici iljadi zborovi, ili za jazici so posiroma{en zboroven sostav. Pri~inite za nemo`nosta da se opredeli to~niot broj na zborovite vo eden jazik le`at, pred sè, vo soznanieto deka jazikot e dinami~en, otvoren i pove}efunkcionalen sistem. Leksikata (zborovniot sostav), pak, kako del od jazi~niot sistem, e najotvorena i najpodlo`na na promeni. Vo taa smisla, na primer, Re~nikot na makedonskiot literaturen jazik (I-III) i novoobjaveniot Tolkoven re~nik na makedonskiot jazik (I-IV) , ne ja dava celokupnosta na leksi~kiot sostav na makedonskiot jazik. Grupiraweto na zborovite na eden jazik se vr{i spored pove}e pravila: 1. potekloto na zborovite 2. procesot na obnovuvaweto 3. sferata na upotreba na zborovite i dr. 1. Spored potekloto zborovite vo makedonskiot jazik, a toa se odnesuva i na sekoj drug jazik, se podeleni vo dve grupi: a) doma{ni (svoi) i b) tu|i (stranski). Najgolemiot sloj od leksi~kiot (zborovniot) sostav na makedonskiot jazik go pretstavuvaat doma{nite (svoite) zborovi. Toa se zborovi nasledeni, glavno od staroslovenskiot i od crkovnoslovenskiot jazik, koi ponatamu, preku narodniot jazik, navlegle vo literaturniot jazik.

Tu|ite (stranskite) jazici se, isto taka, eden od izvorite za zbogatuvawe na zborovniot sostav na makedonskiot jazik. Tu|ite (stranskite) zborovi navleguvaat vo jazikot na razli~ni na~ini, a naj~esto: a) preku neposredno prezemawe kako rezultat na direktni kontakti me|u narodite i jazicite i b) preku pozajmuvawe so posredstvo (na tret jazik). Poseben sloj od slovenskata (doma{nata) leksika vo makedonskiot sovremen jazik pretstavuvaat t.n. crkovnoslovenizmi, navlezeni , pred sè, vo periodot na XIX vek preku kni`evnoto tvore{tvo na K. Pej~inovi}, Joakim Kr~ovski, Partenie Zografski, Bra}ata Miladinovci, Grigor Prli~ev, K. P. Misirkov i mnogu drugi makedonski kulturni dejci. Ovie zborovi se nepresu{en izvor za bogatewe i na jazikot na mnogu na{i sovremeni poeti i prozaisti. Ve`ba Vo re~enicite dadeni podolu se upotrebeni crkovnoslovenizmi. Pronajdi gi i objasni go nivnoto zna~ewe. Obidi se za sekoj takov zbor da najde{ soodveten zbor od sovremeniot jazik. ‡ Vo bdenie i post, vo molitvi i sveto razmisluvawe, vo progonstvo i vo isku{enija bi mu slu`el na Gospoda. ‡ Se predavam na tvoeto sveto milosrdie. ‡ Edni ni se potrebni vo vremeto na isku{enieto, drugi vo vreme na mirot i odmorot. ‡ Onoj koj{to bara ne{to drugo, a ne samo od Boga spasenie na svojata du{a, }e najde samo taga i bolka. ‡ Bidi ~ist i sloboden bez vpletkuvawe vo koe bilo sozdanie. ‡ Mislata postojano neka ti se iska~uva kon Sevi{niot. (Stale Popov)

Golem del od zborovniot sostav na makedonskiot jazik go so~inuvaat tu|ite (stranskite) zborovi, koi naj~esto se grupirani kako: internacionalizmi (teatar, opera, deklinacija, aktuelnost, sfera, fakt), slovenizmi (gospo|a, parahod, duma, stara se), turcizmi( aman, aga, alva, ~orba), varvarizmi (sewora, seworita, mister ) itn. 2. So povlekuvaweto od upotreba na odredeni predmeti vo sekojdnevnoto `iveewe, kako i so menuvawe na na~inot na `iveewe, se gubat ili go menuvaat (modificiraat) svoeto zna~ewe i zborovite {to go ozna~uvale dadeniot predmet ili poim. Taka se doa|a do podelba na zborovite vo jazikot spored procesot na obnovuvawe na zborovniot fond. Spored vakvata podelba ima, glavno, dve grupi zborovi: 1. arhaizmi (stari zborovi) i 2. neologizmi (novi zborovi).

1. Arhaizmite se zborovi koi se zastareni i po svojata forma i po svoeto zna~ewe. Arhaizmite moè da imaat razli~en stepen na zastarenost; toa zna~i deka del od niv tolku mnogu zastarele {to se ve}e nerazbirlivi ako ne se upotrebat vo poseben kontekst koj moè da ukaè na nivnoto zna~ewe. Nivnoto osnovno zna~ewe vo sovremeniot jazik se izrazuva so drugi zborovi, so sinonimi. Se izdeluvaat dva vida arhaizmi: a. arhai~ni (stari) zborovi koi nikoga{ ne prestanale da se upotrebuvaat, no ne se upotrebuvaat tolku ~esto, zatoa {to niv gi zamenile drugi zborovi, novi, sovremeni zborovi, na primer: avlija (dvor), adetlija, ven~anija, parahod itn. b. arhai~ni (stari) zborovi koi sosema se povlekle od upotreba, a niv gi prezele oddelni pisateli i gi vovele vo svoite umetni~ki tvorbi, so {to im dale po{iroka, op{ta upotreba, na primer: aberxija (glasnik), tain (obrok), terzija (kroja~) itn. Istorizmite se eden vid arhaizmi, no za niv naj~esto nema sinonimen zbor vo sovremeniot jazik (boljarin, kmet, dvorjanin, kmet, car). Neologizmite se novosozdadeni zborovi koi sè u{te ne navlegle vo aktivniot leksi~ki sostav i imaat ograni~ena sfera na upotreba (video, kompjuter, soliter; naivec, pe~ata~, viqu{kar). Neologizmite navleguvaat vo jazikot na pove}e na~ini: a) so pozajmuvawe, koga po~nuva da se upotrebuva nov predmet ili poim zaedno so tu|iot zbor, na primer: video, kompjuter, mikser, motel itn. b) so sozdavawe zborovi so sredstva na sopstveniot jazik, na primer: vrabotuvawe, pe~ata~, zalez, naivec, viqu{kar itn. v) so preosmisluvawe, na primer: gluv~e (kaj kompjuterot), pajak ( prevozno sredstvo), sneg (na ekranot), porta (niz od zgradi) itn. Ve`bi 1. Dadeniov tekst izobiluva so arhaizmi. Obidi se da gi pronajde{ i na nivno mesto da stavi{ sinonimen zbor. Piskaa i ~ekaa da se otvori vratata i da svetnat jataganite od sejmenite kako v~era {to svetea na At-pazar. Vedna{ se otvori i drugata pola na vratata i decata vidoa dvaesetina agalari pred vratata; pak se nasmevnaa agalarite, a kadijata zaodi vnatre vo odajata kon stisnatite deca. ]e gi kroti lebot, Muso-aga, }e gi kroti. Koga }e legnat na carskiot tain, jagniwa }e stanat. 2. Arhai~nite zborovi vo re~enicite zameni gi so zborovi vo sovremeniot jazik:

Od seta kaza (----------), od site sela rixi (--------), molbi; krserdar (----------), pa krserdar (----------). I Kuzman Kapidan, pa Kuzman Kapidan! Samo toj bi moèl da vi dojde doak na aramiite (--------). Za ovaa rabota go viknav na divan (---------). I muftijata (--------). I Rasim-beg, tuku na muftijata pak mu se fatil kolkot, od ona }e bide, e}im ~ala (-------), od ona... (Vasil Iqoski) 3. Pro~itajte gi stihovite dadeni podolu. Kakov vid leksika najmnogu e zastapena? Moè{ li da gi otkrie{ avtorite na ovie stihovi? Objasni ja nivnata stilska oboenost! 1. Pobogati sme sega so u{te edna smrt i presen grob, Tago le neisplakana, ostani gorda nedoustena, Razgrni pazuvi crna zemjo izvalkana, zapustena, za da go pregrne{ sina si {to be{e najmalku rob. Ako si trgnal da stanuva{ poet, kataden po~nuvaj i ne dokraj~uvaj pesna, za gre{nite, za polugre{nite, za site onie {to se nevi~ni da stanat laktoodi. 2. Nemee gorata, ~ini{ na Arhimed tajna, So dostoinstvena nedvi`ba, ve~na i drevna, Zanesena vo znakot na viso~ina znajna, Na gletka rasko{na - mnogutrevna i tevna. Gorogled raspukal ottuka dokaj do segde, Daleku dolu teì suvoto leto. Sam sum sred prikaz i prelest vo ova {iroko negde, Sam, so prelagata deka kone~no sum nad svetot! 2. Dijalektnata leksika ili t.n. dijalektizmi se zborovi koi gi upotrebuva samo ograni~en broj govoriteli od opredelena teritorija na eden jazik, t.e. toa se zborovi so ograni~ena sfera na upotreba vo odnos na literaturniot jazik, na primer: puli, ~upa, nesama(trudna), teptisuva i dr. Sepak, sovremeniot (literaturniot) jazik ne moè da bide sostaven samo od neutralni, stilisti~ki ednorodni sredstva za izrazuvawe na mislata, i pokraj toa {to tie sredstva ja pretstavuvaat negovata narodna osnova. Taka, dijalektizmite se upotrebuvaat vo umetni~kata literatura (poezija, proza, drama) kako stilisti~ki opredeleni sredstva. So niv se otslikuva poseben mesten kolorit, se koristat za karakterizacija no i za individualizacija na izrazot na oddelni zboruva~i, lica, kako i

za lokalna oboenost na umetni~kiot tekst. Dijalektizmite se navlezeni vo literaturniot jazik so opredeleni celi, pred sî, stilsko-izrazni i se posebno stilski obeleàni zborovi. Turcizmite se zborovi prezemeni, po razli~en pat, od turskiot jazik. Nivniot broj vo leksi~kiot sostav na makedonskiot jazik e, se ~ini, najgolem. Nekoi podatoci/izvori kaùvaat deka nivniot broj e nad 3000 zbora. Pri~inite za volkav golem broj turcizmi vo makedonskiot jazik se op{testveno-istoriskite i kulturnite vrski, t.e. dolgovekovnoto tursko vladeewe. Upotrebata na turcizmite vo makedonskiot jazik, naj~esto, zavisi od zna~eweto na zborot, od negovata ~estota vo upotrebata itn. Mnogu ~esto ne e mo`no zamenuvawe na nekoj turski zbor so makedonski (na{), osobeno kaj onie zborovi {to ozna~uvaat predmeti, poimi i nastani od sekojdnevnoto ìveewe. So samoto toa tie stanale nerazdelen del od na{iot zboroven sostav. Nekoi od turskite zborovi se arhaizirale (efendija, kadija); nekoi se zadrùvaat vo upotreba, pred sè, vo razgovornata forma na makedonskiot jazik, na primer: marifet, merak, tabiet i dr. Oddelna grupa turcizmi se odnesuvaat kako sostaven del od sekojdnevnata leksika, na primer: alva, boza, sarma, kadaif, baklava itn. Turcizmite imaat ~esta upotreba i vo makedonskata umetni~ka literatura, so funkcionalno-stilski celi, t.e. so cel da se aktuelizira vremeto, na~inot na ìveewe, individualniot jazik na likovite itn. Ve`bi 1. Podelete se vo dve grupi. Sekoja grupa neka gi pronajde dijalektnite zborovi vo tekstovite dadeni podolu. I grupa „Ova velence }e go zemam“ im re~e na ènite Bogoja Gredov, „i }e vi dadam {est oki ìto, {to me gledate, velam, e{ki oki ìto, ako e kala, arno, ako ne e, odete si“. Fota ènata mu go posovetuva. „Ne gi brkaj, velenceto e ubavo i }e go zeme nekoj drug ako gi izbrka{“, taa se svrte kon niv i se nasmea, „eden e bog {to znae sestri moi, deka i nie nemame kojznae kolku ìto, tuku ve gledam vam i }e vi dademe ìto poj}e otkolko {to krepat tie va{i pla~ki, vie gi delite od mr{ata za da ostanete ìvi, nie }e vi pomogneme, imame stari umreni...“ Koga se vrati, go vide celiot dvor poslan so obleki, ~ar{afi, |umovi ima{e dva, skepar bez ra~ka, guna bela kako sneg i debela kako slanina, edna detska kukla so crveni ~izmi~ki, ma{ina za kafe melewe i porcelanski porcii zavieni vo pamuk, desetina ili pove}e. (M. Fotev)

II grupa E, taka si e, izleze, dojdoja kaj kolibata, pop~eto umno. I drugo re~e, ne ~init molitva na gladno, re~e, tuku dodeka vodata se posmiri i o~isti nie da frlime ne{to da ne ne{to velat, da ne razbie kukajcata. ‡ Na mesto tamu e zborot, vnuku, re~e. Ma{ala, daj da kasnime ne{to. ‡ Ne, re~e, moj gosti }e bidete deneska. ‡ Bre aman. ‡ Ne kolnete se, re~e, imam sebap, zlatna Bogorodica da ni pomogne! Edno torbi{te tagarnik ov~arski, ja otvori od tamu, slanina, ìva, kako toga{ klano prase, leb ~enkarnica topla kako toga{ vadena od furna, ja paur~e rakija, ja karta vino, ja jajca, ja piperki luti edna nizalka. I na krajot eden krst, bajagi krst, drven, ama od svetogorsko drvo, svet krst, ama malku pogolemkav, Isusov, nedaj boè so nego da go zemi ~oveka po glava i na mestoto da go ostavi ne }e ti treba molitva. (@. îngo) Otkako }e zavr{ite so rabotata, iznesete gi rezultatite i na mestoto od dijalektnite zborovi potrudete se zaedni~ki da najdete sinonimna zamena od sovremeniot jazik. 2. Izdeli ja internacionalnata leksika vo dadeniov izvadok. „ZAPAMETENO VREME" e plod na pove}edeceniska uporna rabota i visokoprofesionalna novinarska svest i sovest: da se prosledat i da se razotkrijat, da se protolkuvaat i afirmiraat ~ove~kite i tvore~ki dostoinstva, i ona {to so qubov se umeelo, se kopneelo i se sozdavalo. Tuka se dvneseni dijalozi so pogolem broj na{i sovremenici: pisateli, novinari, artisti, reìseri, kompozitori, slikari, istori~ari na umetnosta... Sledime iskri i biseri od pameteweto na mnogu na{i tvorci od pove}e generacii... (Od recenzijata za „Zapameteno vreme“ na T. Arsovska) 3. Pronajdi gi turcizmite vo tekstot, objasni go nivnoto zna~ewe i otkrij go, ako e mo`no, makedonskiot zbor za nego: ‡ Gajret, gajret! [to? Se ispla{ivte od edna |aurka? ... Ajde, ajde na {erbet ako ostana, ‡ gi pokani toj i site gi napolnija kan~iwata i se sobraa po dve-tri vo grupa da pijat {erbet i da grickaat od gurabiite, simidite i |evrecite, {epotej}i sekoja grupa za sebe, za nastanot so An|a. (S. Popov, „Kale{ An|a“)

PRAVOPIS

Potseti se! Fonetikata e del od naukata za jazikot koja go prou~uva sozdavaweto na glasovite so govornite organi vo govorniot aparat (artikulacija) i nivnite glasovni (zvu~ni) karakteristiki. Fonologijata, pak, e del od naukata koja go prou~uva glasot od aspekt na negovata funkcija vo ramkite na zborot. Vo tesna vrska so ovie dva dela od naukata za jazikot stoi pravopisot (ortografija) i pravogovorot (ortoepija). Pravopisot pretstavuva op{toprifaten i edinstven sistem od pravila za pi{uvawe vo eden jazik. Pravogovorot gi propi{uva pravilata za pravilen izgovor na glasovite i na zborovite vo eden literaturen jazik. Osnovnata cel na pravopisot i na pravogovorot e da se izgradi voedna~ena pismena i usna forma na literaturniot jazik.

Pravopisot na soglaskata J Soglaskata j vo sovremeniot jazik se izgovara neintenzivno, malku potesno od samoglaskata i. Soglaskata j zavisno od svoeto mesto vo zborot ima razli~en izgovor, t. e. jasno se izgovara na po~etokot na zborot, a vo drugite pozicii vo zborot nejziniot struen izgovor oslabuva (osobeno na apsolutniot kraj na zborot ili vo samoglasnite grupi so i) i se dobli`uva do izgovorot na i. Poradi toa doa|a do ~esto me{awe na ovie dva glasa i vo izgovorot i vo pi{uvaweto. Pravilata za pravopisot na j se poveduvaat naj~esto po ona {to e poobi~no vo izgovorot na ovaa soglaska. Spored pravilata za pi{uvawe na j, mo`e da se izdelat: a) zborovi kade {to se pi{uva j i b) zborovi kade {to ne se pi{uva j. Soglaskata j se pi{uva vo: ‡ po~etokot na zborot pred samoglaskata e: Jemen, Jespersen, Jena, jerej, Jernej i dr.; ‡ pridavskiot sufiks -ji : bo`ji, vra`ji, kozji, ribji (no: vol~i, ov~i); ‡ samoglasnata grupa -ija: zmija, nosija, kutija, policija, ~ar{ija itn. ‡ sufiksot -je zad soglaska : grozje, lozje, snopje, dabje, nivje...; ‡ samoglasna grupa od tri samoglaski: doajen, zalajaa, se pokajaa, peeja, seeja;

- imperativnite formi od glagolite na -ie: pij ‡ pijte, spij ‡ spijte, lij ‡ lijte, {ij ‡ {ijte; ‡ imenki obrazuvani od glagoli kako: bae, tkae, trae, pee: baja~ (bae), tkaja~(<tkae), Trajan(<trae); ‡ vokativnite formi od imenki koi zavr{uvaat na -ija: Marijo, zmijo, Evdokijo ( ne: Mario, Evdokio itn.); ‡ samoglasnata grupa -oja- : boja, kroja~, moja, tvoja, Stojan i dr. Soglaskata j ne se pi{uva: - na po~etokot na zborot pred e i pred i: eden, e`, ezero, elen, Elena, e (toj); - vo zborot me|u samoglaski od razli~en vid: bie ‡ biel, dosie ‡ dosieja, konferansie ‡ konferansieja ; zree, `nee (a ima i `nie); sloevi, broevi; poezija i sl. ‡ kaj imenki {to zavr{uvaat na nastavkata -(i)ski, -stvo: okoliski, partiski, avstriski, ubistvo (ne: okolijski, avstrijski, ubijstvo); ‡ vo samoglasnata grupa -ea: lea, lear, strea, smea; defilea, rezimea; vladeam, ìveam; delea, nosea (ne: vladejam, ìvejam, streja itn.). Vo pravogovorot osobeno treba da se vnimava na formata 3. l. edn. od pomo{niot glagol sum, koja treba da se izgovara bez j, odnosno samo e. Toa proizleguva od toa {to taa forma sekoga{ se vrzuva so zborot pred nea i toga{ se pravi edna celost, na primer: toj e (izg. toje), moj e (izg. moje). Za dopolnuvawe na znaewata za pravopisot na j, koristi go Pravopisot na makedonskiot literaturen jazik. Ve`bi 1. Napravi ispravki vo vrska so pravopisot na j vo zborovite : ideen, nosija, Indika, Koreec, Libiec; broam, kroam; idea, alinea; obuje, sobuje, ~uje; potraa, poznaam; geografia, geologia, zoologija. Pro~itaj gi glasno i pogre{no napi{anite i popravenite zborovi. Komentiraj go nivniot izgovor. 2. Podelete se na 3 grupi. Sekoja grupa neka postapi spored barawata: I grupa ‡ Obrazuvajte pridavki od imenkite koza, riba, ptica. II grupa ‡ Napi{ete gi mnoìnskite formi od imenkite sudija, hartija, kutija, gimnazija. III grupa ‡ Obrazuvajte formi za zapoveden na~in od glagolite mie, pie, {ie.

Otkako }e zavr{ite so rabotata, pro~itajte gi glasno obrazuvanite formi na zborovite. [to zabele`uvate vo vrska so izgovorot na j. Na kraj, proverete go pravopisot na j vo rezultatite na drugite grupi.

Pravopis na soglaskite L, Q i W Potseti se! Soglaskite vo makedonskiot literaturen jazik se delat, glavno, spored tri pravila: a) spored mestoto na obrazuvawe; b) spored na~in na obrazuvawe i v) spored zvu~nost. Glasovite (soglaskite) l i q, spored na~inot na obrazuvawe spa|aat vo ista grupa, t.e. vo grupata na tesninski ili strujni (frikativni) glasovi. Vo ista grupa spa|aat i po karakteristikata zvu~nost, t.e. i dvete soglaski se sonanti (najzvu~ni), a spored praviloto mesto na obrazuvawe se razli~ni; soglaskata l e zabnovene~na (dentalno-alveolarna), a soglaskata q e vene~na (alveolarna). Glasot (soglaskata) w, pak, po mesto na obrazuvawe e tvrdonep~ena (palatalna), kako i soglaskata j, spored na~inot na obrazuvawe e pregradna ili izbuvliva i spored zvu~nosta e vo grupata sonanti, kako {to se i soglaskite l, q i j. Glasovite (soglaskite) l i q, po odnos na mestoto na obrazuvawe stojat tvrda nasproti meka soglaska, pa taka, so bukvata (grafemata) q se ozna~uva mekiot izgovor na glasot l. Ovaa sprotivstavenost na ovie dve soglaski se odrazuva i vo razlikata na zna~eweto na zborovite vo koi tie se napi{ani, na primer: kolo: Koqo; bela: beqa itn. Pravopisot na makedonskiot jazik izgradil pravila vo vrska so pi{uvaweto na l i q. Soglaskata (glasot) q se pi{uva vo slednive slu~ai: a) vo korenot na zborovite {to zapo~nuvaat so qub-: qubov, vquben, qubopiten, Qubani{ta, Qubomir, Quboten itn; b) vo zborovite: viqu{ka, iqa~, pqa~ka, rubqa, detaq, beqa, Suqo, Koqo, Iqo; v) na krajot na zborot: teq, biqbiq, fitiq i sl. Soglaskata (glasot) l se pi{uva vo slednive slu~ai: a) pred samoglaskite a, o i u: klun, kluka, klu~, lulka, lopata, lula, ~elad; vo glagolskite formi: bolat, velat, mislat i dr. b) pred samoglaskite e i i: livada, leto, lice, lesen, le`i itn. Soglaskata q ne se pi{uva pred soglaskata j, na primer: zelje, ilje, rolja, kolje, milja, reljef, fotelja i dr. Pravopisnoto pravilo go poednostavuva praviloto za pi{uvawe: pred samoglaskite e i i ne se pi{uva glasot q (Zatoa, za pravopisnite

pravila na l i na q koristi go Pravopisot na makedonskiot literaturen jazik {to }e go najde{ vo u~ili{nata biblioteka). Ve`bi Pro~itaj go takstot glasno. Dali ~ita{e taka kako {to pi{uva ? Koi zborovi }e gi izdeli{ so specifi~en izgovor? Istite tie zborovi izgovori gi u{te edna{ naglas. Si imal li te{kotii pri pi{uvawe na glasot l? Ako si imal, kaì kakva te{kotija ima{e? Od {to se predizvikani tie te{kotii? Dali, moèbi od toa pred kakov vid samoglaska e upotreben glasot l (na primer: naslada: ili). ‡ \avolot ne ostava tragi, }e re~e Trajan Endekovski, i toj moè da ti vleze otsekade. I bolkata {to }e ti ja nanesuva da ti ja pretvori vo naslada i zadovolstvo. Toa ti kaùva deka si se zdruìl so nego i odi{ po voljata negova kako toa da e tvoja volja. Moè i vo ista postela da spie{ so nego i pak da ne znae{. A moè i lebot, pred o~i, da ti go zeme i pak da ne znae{. A moè da te natera da veruva{ deka samiot si go izel. Zatoa ni{to ne se ostava otvoreno i otskrieno. Toj moè da ti vleze i vo vodata od stomnata. No i volkot, ako e volk, ne moè da ìvee samo od qubovta na Solunka Zengovska. Moè, na krajot, i nea da ja izede. ‡ Sega i volcite jadat ìvo meso, re~e Ognen Keàrovski. (P.M. Andreevski, Poslednite selani, 1999:26) ‡ Tihon trgna so niv, trgna so grupata za Vla{ko. Vo Vla{ko ostanale ~etiri godini. Tamu se~ele golemi dabovi stebla i od niv pravele kaci, bo`vi i nikade nemalo kam~e ni kolku monisto golemo. I koga se vratile vo Dobridol ostanal edna godina. Po pet meseci otkako se vratil od tu|ina, go oènile za Trena. Sedum meseci otkako se oènil, po{ol na pe~alba za{to Zafir si gi baral parite so fajde. (M.Fotev, Potomcite na Kat, 1985:55)

Pravopis na soglaskite V, F i H Spored mestoto na obrazuvawe soglaskite v i f se usneni (labijalni), a spored na~inot na obrazuvawe i dvete soglaski se tesninski ili strujni a takov e i glasot h, a spored priznakot zvu~nost v e zvu~na soglaska, a f i h se bezvu~ni. Za makedonskiot literaturen jazik karakteristi~en e pravopisot na me|uvokalnoto v, koe vo mnogu zapadnomakedonski dijalekti se ispu{ta. Vo pogolem del makedonski dijalekti, i vo narodniot jazik, mnogu ~esto se slu~uva izedna~uvawe na glasot v so f, pa taka ~estopati mesto glasot v se izgovara glasot f ili mesto glasot f se pi{uva glasot v, na primer: se pi{uva v: bev, odev; orev, orev~e, a se izgovara; bef, odef; oref, oref~e i sl.

Zatoa, i za ovie dva glasa, za nivniot pravopis, odredeni se pravopisni pravila. Taka, spored pravopisot na makedonskiot literaturen jazik, glasot v se pi{uva vo slednive slu~ai: 1. a) vo me|uvokalna pozicija: govor, kova~, polovina, tatkovina, Ki~evo, Leskovec, Kratovo, Kru{evo itn. b) vo po~etokot na zborot: vdovec, vistina, vlez, vnuk, vnatre, vizba itn.; v) vo formi za minato vreme: bev- bevme- bevte, dojdov -dojdovte- dojdovme itn.; g) vo nekoi deminutivni obrazuvawa: liv~e (list), trov~e (tro{ka), gluv~e (glu{ec), grov~e (grozd) i dr.; d) vo mnoìnskite formi obrazuvani so nastavkata -ovi/evi: kumovi, dolovi, kejovi, snopovi, grevovi, noòvi/noèvi itn.; |) vo pridavskite obrazuvawa: Stojanov/ski, Iliev/ski, Petrev/ski; gotov, -ova, -ovo,-ovi, surov, -ova, -ovo, -ovi. 2. Glasot v ne se pi{uva vo slednive slu~ai: a) vo zamenskata forma taa i vo izvedenite formi od nea: zatoa (ne: zatova), potoa, me|utoa i sl. b) vo nekoi glagolski formi kako: doa|a, zao|a, nao|a (ne: dova|a, zavo|a, navo|a) v) vo po~etokot na zborot: zaemno, zaem, zema, zeme; ili vo sredina na zborot: prezema, zazema, zazeme (ne: prevzema, zavzema); se (ne: sve), seedno (ne: sveedno), seop{to (ne: sveop{to) itn. 3. Vo literaturniot/standardniot jazik glasot f se pi{uva i se izgovara vo slednive slu~ai: a) na mestoto na grupata hv-: fali, falba, frla, frla~, fa}a; dofrla, prefrla, zafa}a (ne: hvali, pohvalba...); b) vo tu|i zborovi ili zaemki, nezavisno od koj jazik se zemeni: kafe, kafez, sofra~, profil, filozofija, filxan, fabrika, Filip, Sofrinie i dr. Glasot h e edna od pove}eto karakteristiki {to gi delat makedonskite narodni govori na zapadnomakedonski i isto~no makedonski. Taka, vo centralnite makedonski govori (koi se zemeni za osnova na makedonskiot literaturen jazik) ovoj glas naj~esto ne se izgovara, zatoa {to na mestoto na staroto slovensko h, vo zavisnost od negovoto mesto vo zborot, ili e zameneto so v/f, ili, pak, se zagubilo, na primer: bev-bevme; dojdov ‡ dojdovme; orev, strav ( beh-behme, dojdoh ‡ dojdohme; oreh, strah ‡ taka kako {to e i vo isto~nite makedonski dijalekti). Taka, vo literaturniot jazik zborovite vo koi se pi{uva i se izgovara glasot h se, pred sè, od tu|o poteklo, na primer: Hemingvej, Hajnrih Hajne, Hendriks, Hegel, ili zborovi od slovensko poteklo: duh, duhovnost, vozduh, uspeh, voshituvawe, hrana, hrani, Hristos . Glasot h ne se pi{uva na po~etokot na nekoi zborovi od slovensko poteklo: leb, lebarka, iten, -a,-o,-i, ubav,-a,-o,-i, no: uhlebie i dr.

Ve`bi 1. Vo dadenite primeri popravi gi zborovite pogre{no napi{ani vo vrska so pravopisot na v i f: toar, fnuk, krefka, glaf~e, trevka, ; fleze, vqubi, vjasa, fme{a, vleta, tovari, vè{ti, fnese, vdlabi, fbroi; kave, vilxan, kavez. 2. Pro~itaj gi glasno slednite re~enici, a potoa objasni vo koi od zborovite vo re~enicite se izgovara v, a kade f i zo{to? ‡ Deneska majka mi podgotvi za ru~ek taf~e graf~e. ‡ Of~arot go ftera stadoto ovci v trloto. ‡ Vqubenoto mom~e ja pogali Ver~e po ubafkoto obrav~e. ‡ So motikata vkopa vo zemjata i go zasadi drfceto. 3. Pro~itaj go tekstot glasno! [to zabeleùva{ vo izgovorot na nekoi zborovi? Kako gi izgovara{ zborovite: ~ivlizi, ovci; kowi, ergeliwa, koria; izlegol, bil, pra{al? Kako glasat literaturnite formi od tie zborovi? Aj natema go |aole, {to }e bidat ovaa seni{te {to mi se javi pred mene? ‡ si rekol i si oj{ol po ~ivlizite... Do drugiot den vtasale: ov~ari, kozari, goedari i druzi izme}ari {to mi pasele drugo imawe sade so stapoite na ramo, mu se naredile pred nego i site mu se isplakale, ta mu kaàle oti seto imajne mu go plenile aramiite i go pra{ale: Eden bogat ~oek imal mnogu ~ivlizi i po site ~ivlizi imal ìva stoka: ovci, krai, kozi, voloj, kowi, ergelina, edno ~udo i druga stoka. Najbrgo ~orbaxijata odel vo ~ivlizite da si go nagleduet. (M. Cepenkov, Makedonski narodni prikazni, 1972, t. 3:257)

Pravopis na soglaskite ], \ i W

Potseti se! Po mestoto na obrazuvawe site ovie tri soglaski se vo ista grupa , t.e. site se tvrdonep~eni (palatalni), a po na~inot na obrazuvawe } i | se pregradno-tesninski (afrikativni), a soglaskata w e pregradna (izbuvliva). Po karakteristikata zvu~nost ovie tri soglaski spa|aat vo tri razli~ni grupi; soglaskite } i | stojat vo odnos na zvu~na (|) i nezvu~na (}), a soglaskata w e sonant (najzvu~na). Vo literaturniot jazik soglaskite } i | se razlikuvaat od izgovorot na k i na g ne samo koga }e se najdat pred a, o i u, ami i pred e i i. Vakviot na~in na izgovor e izrazen i vo pravopisot nasprema k i g, na primer: kuka ‡ kuki , laga ‡ lagi : ku}a ‡ ku}i, la|a ‡ la|i.

Taka, soglaskata } se pi{uva vo slednive slu~ai: ‡ vo ~esti~kata }e i vo nastavkata za glagolskiot prilog na -j}i : }e dojde, }e se razdeni, }e otide; odej}i, sedej}i, u~ej}i itn.; ‡ vo nazivi {to ozna~uvaat ìteli na mesta ~ie ime zavr{uva na -t: Sopo}anec (Sopot), E|ip}anec (Egipet); ‡ vo golem broj zborovi od tu|o poteklo: }up, }umur, }ebap, }ese, }ef, buba} i dr. Soglaskata } ne se pi{uva vo slednive slu~ai: ‡ kirija, kilim, Kiril, kilibar, kiraxija i dr.; ‡ so {t ({) se pi{uvaat zborovite: ima{liv, sno{ti, sve{nik, pomo{, pomo{en, pomo{mik, gore{t, ovo{ka i sl. Soglaskata | se pi{uva vo slednive slu~ai: ‡ ve|a, me|a, la|a, pre|a, , sa|i, taku|ere, , tu|, tu|ina, \or|ija, \or|i; ‡ vo zbirnomnoìnskite formi od nekoi imenki: vo|e (voda), grama|e (gramada), liva|e (livada); ‡ mnoìnskata forma od imenkata ~ovek e lu|e (ne: luj|e, lujxe, lude, ludi); ‡ vo imenki izvedeni od imiwa na mesta {to zavr{uvaat na -d: ohri|anec, bro|anec (Brod); ‡ vo formi na nesvr{eni po vid glagoli obrazuvani od svr{en vid glagoli: doa|a (dojde), zao|a (zajde), nao|a (najde), ra|a (rodi) itn.; ‡ vo zborovi od neslovensko poteklo: |evrek, |erdan, |er|ef, kalu|er |ezve i dr. Soglaskata w, pak, e soglaska koja po mestoto na obrazuvawe e palatalen glas koj, so svojata mekost, mu se protivstavuva na glasot n. Ovoj glas vo makedonskite dijalekti ima razli~en izgovor t.e se izgovara kako jn ili kako n. Na primer, zborot kow naj~esto, vo dijalektite, se izgovara kako kojn, kon; de~ina, de~ijna, de~iwa i dr. Soglaskata w se izgovara i se pi{uva vo: ‡ vo mnoìnskata nastavka -iwa: poliwa, piliwa, teliwa, jagniwa; ‡ vo nastavkata -we so koja se obrazuva glagolskata imenka; odewe, igrawe, u~ewe itn.; ‡ vo tu|i zborovi; Wego{, Wutn, Sew; nekoi ruski imiwa: Vawka, Kazaw, Tawka i sl., no: Lenin, Onegin, Vorone` i dr.; ‡ vo zbirnomnoìnski formi od nekoi imenki: trwe (trn), kamewe (kamen), ramewa (ramo), remewa (remen) i dr.; ‡ vo zborovite: kow - kowi, molwa - molwi, bawa - bawi, diwa - diwi, duwa - duwi i dr. Soglaskata x vo makedonskiot literaturen jazik se upotrebuva vo ograni~en broj zborovi.

‡ se javuva na mestoto na glasot ` vo zborovite: xvaka, xbara, xgura, vxa{i, xagor i dr.; ‡ se pi{uva na mestoto na ~ pred zvu~na soglaska (dobiena so edna~ewe po zvu~nost): vraxba, naraxba, lixba i sl.; ‡ vo zborovi od tursko poteklo: xeb, xam, xemper, penxere, xade i vo zborovi obrazuvani so nastavkata -ija: bozaxija, alvaxija, xumbu{lija, aterxija i dr.

Ve`ba Vo tekstot daden podolu pronajdi gi zborovite vo koi e ispu{tena edna od pogore spomnatite soglaski (|, } i x) i stavi ja na soodvetno mesto. Pro~itaj go povtorno tekstot i objasni ja razlikata me|u dvete formi od zborot! ‡ Koj do{ol, bre }ele{, no}eska so kow {to izgazil vaka bav~ava? ‡ Majstore, ne go poznav koj be{e; edno mom~e be{e so eden kow, toa igra{e i pak si otide. Na tie zboroi do{la carea }erka i mu rekla na bav~anxijata: ‡ [to go kara{ }ele{ot bav~anxi, {to zijan ti stori? ‡ Kako {to go karam, ~estita carea }erko koga ne vardil no}eska? Eve, do{ol nekoj no}eska i mi ja izgazil bav~ata..... Mu i zel iljadi i za}utal bav~anxijata. Drugata ve~er pak go igral kowot. ]e{ot i tre}ata ve~er pak go igral. Carea }erka pak mu platila na bav~anxijata zijanot. (M. Cepenkov, Narodni prikazni, kn. 3 )

RE^NIK NA POMALKU POZNATI POIMI I TERMINI

artikulacija – ras~lenuvawe na sostavni delovi, izgovor na glasovite kako sostavni delovi na zborovite varvarizam – tu| zbor {to otstapuva od literaturnojazi~nata norma, obi~no so ironi~ni zna~ewe grafikon – pretstavuvawe na pojavi preku sliki i nacrti internacionalizam – zbor {to se upotrebuva vo pove}e jazici vo svetot, osobeno vo zapadnoevropskite jazici (francuskiot, angliskiot), naj~esto po poteklo od starite klasi~ni jazici (latinskiot, starogr~kiot). informacija – zbir od podatoci jazi~na edinica: zaedni~ki poim so koj se opfa}aat glasot, zborot i re~enicata jazi~en sistem – zaedni~ki poim so koj se opfa}aat ramni{tata na glasovi, na zborovi i na re~enici, kako i pravilata na nivno povrzuvawe; jazi~niot sistem na eden jazik se pretstavuva preku gramatika i re~nik karakteristika – osobenost kategorija – najop{ta osobenost so koja edno ne{to se razlikuva od drugo ne{to komunikacija – op{tewe klasifikacija – raspredelba na pojavi od stvarnosta spored opredeleni osobenosti kriterium – merilo za vrednuvawe literaturen (standarden) jazik – normirana raznovidnost na nacionalniot jazik

Prerodba – op{testveno-politi~ko i kulturno dvi`ewe na eden narod relacija – odnos nivo – ramni{te sinonim – zbor {to e ist ili blizok spored zna~ewe so drug zbor. sporedi: sinonimi – jazi~ni sredstva, naj~esto zborovi, so isto ili sli~no zna~ewe, no razli~ni po forma, na primer: smel – hrabar staroslovenski jazik – prviot zaedni~ki literaturen jazik za site slovenski narodi; so ovoj termin obi~no se opfa}a jazikot na crkovnite knigi vo periodot od 9 do 11 vek slovenizam – zbor {to e zaedni~ki za site slovenski jazici sfera – oblast turcizam – zbor pozajmen od turskiot jazik ili pak prezemen od drugi jazici preku turskiot, naj~esto od arapskiot udvojuvawe – na~in na obrazuvawe jazi~ni edinici preku povtoruvawe na najmalku dve isti ili razli~ni jazi~ni sredstva so soodvetno zna~ewe vo tekstot. Sporedi: udvojuvawe na predmetot. forma – nadvore{na strana funkcija – zada~a, uloga crkovnoslovenski jazik – termin so koj se opfa}a upotrebata na zaedni~kiot staroslovenski jazik vo razli~ni slovenski sredini, pred sè, vo periodot od 12 do 18 vek

KORISTENA LITERATURA

1. Bojkovska Stojka, Minova-\urkova Liljana, Pandev Dimitar, Cvetkovski @ivko (pod redakcija na Minova-\urkova Liljana), Makedonski jazik za srednoto obrazovanie, V dopolneto izdanie, Prosvetno delo, Skopje 2001 2. Vidoeski Boìdar, Dimitrovski Todor, Koneski Kiril, UgrinovaSkalovska Radmila (pod redakcija na Dimitrovski Todor), Pravopis na makedonskiot literaturen jazik, Prosvetno delo, Skopje 1998 3. Koneski Blaè, Gramatika na makedonskiot literaturen jazik, Kultura, Skopje 1982 4. Koneski Blaè, Ja{ar-Nasteva Olivera, Makedonski tekstovi X–XX vek, Univerzitet Kiril i Metodij, Skopje 1971 5. Koneski Kiril, Pravopisen re~nik na makedonskiot literaturen jazik, Prosvetno delo, Skopje 1999 6. Minova-\urkova Liljana, Sintaksa na makedonskiot standarden jazik, Rading, Skopje 1994 7. Panoska Ruà, Sovremen makedonski jazik, Univerzitet Sveti Kiril i Metodij – Skopje, 1994 8. Re~nik na makedonskiot jazik t. I–III, Institut za makedonski jazik, Skopje, 1961-1966 9. Obraten re~nik na makedonskiot jazik, Institut za makedonski jazik, Skopje 1971.