Македонски јазик by Ministry of education and sience

Biljana Dimkovska Suzana Cvetkovi}

MAKEDONSKI JAZIK ZA VI ODDELENIE osnovno obrazovanie

VOZOT NA DETSTVOTO

<Decata se edno novo sonce za lu|eto.> Platon 39

 Vozot na detstvoto ‡ Milutin Bebekovski  Detski pogled vo sonce i ubavina ‡ Tome Momirovski Razgovorot kako vid komunikacija  îta~ ‡ Bo{ko Sma}ovski  Mojata prva kniga ‡ Grigor Prli~ev Re~eni~ni delovi: Predmet vo re~enicata Forma na raskaùvawe: raskaùva~ (narator) vo prvo lice (JAS ‡ forma, vo treto lice TOJ ‡ forma i seznae~ki raskaùva~)  Beliot oriz ‡ Srbo Ivanovski Imenska grupa zborovi  Bidi hrabar, sinko, i napravi da se gordeam so tebe ‡ Kamara Lej  Sonce na detskite dlanki ‡ @ivko Nikoloski Gramati~ki kategorii kaj imenkite. Rod kaj imenkite  Vawka ‡ Anton êhov Antonimi  Molba ‡ Bo{ko Sma}oski Rima  Deteto i mese~inata ‡ Branko V. Radi~evi}  Znaat samo yvezdite ‡ Naum Popeski Homonimi  Ne~isti race ‡ Vidoe Podgorec Elementi na prozen tekst: fabula, tema, ideja

„ Decata se `ivi cve}iwa na zemjata“ Maksim GORKI

VOZOT NA DETSTVOTO Patuvawe vo prekrasni predeli... Bajki kolku da saka{. Cvetovite se {irat so detska raka kako sakana smea. Utroto go isturi od klunot nekoj petel. Sonceto e na dlanka od dete i otvoren prozorec na visokokatnica.

Gletkata e predel izmien od do`d. Nad horizontot utroto krvavi kako lubenica prese~ena so no`. Nadaleku patuva vozot... Moè samo da se zamisli {inata izdolèna kako èlba

Milutin BEBEKOVSKI

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  Koj e osnovniot motiv vo pesnata?  Za kakov voz pee poetot?  Objasni gi poslednite tri stiha! Ve`ba za izrazuvawe: Napi{i sostav na tema: „Vo svetot na moite `elbi.“ „ Detstvoto e izvor na site dobrini“

DETSKI POGLED VO SONCE I UBAVINA Vo parkot ‡ {uma, kraj bregot na rekata, krevki sne`inki tivko ja ispolnuvaa belata ti{ina. Jato gladni vrap~iwa pod debeliot sloj na snegot zaludno baraat ostatoci od hrana. Klunovite im se kratki za da doprat do zemjata. Po patekata so baven ~ekor dvajca pisateli neusileno si razgovaraat: ‡ Napi{avme brojni pesni i raskazi za deca ‡ veli edniot so zatalkan pogled vo dnoto na parkot. A dali dr`ime ~ekor so vremeto? ‡ dodade vtoriot. ‡ Po moe pova`no e dali sfativme {to se decata, ‡ go re~e toa nebare samo za sebe. 41

‡ Nie sme generacija na sve}i, gazieni lambi i feneri, ‡ mu dofrli kolegata. Razgovorot te~e sè pobrzo. ‡ Dene{nive deca se ro`bi na elektronika, vselenski letovi, kompjuteri... ‡ Na dene{nive deca ne im se interesni prikazni za ve{terki {to javaat metli, poletni princezi i hrabri vitezi. ‡ Nitu pesni za selski i miren ìvot, prekrasni pejzaì. ‡ Decata dobro znaat za ve}e sozdadeniot izminat star vek. Nim im e poblizok noviot vek. ‡ Dali se se}ava{ za onie na{i razmisli, kako da se pi{uva za detstvoto, a da ne mu se odzeme qubopitstvoto, privle~nosta na igrata? ‡ Dodaj, ‡ go prekina prijatelot ‡ i fantazijata. ‡ Sekako. Moèbi, pak, zgora na seto e igrata. ‡ Da. Igrata ne moè da se ~uva za stare~ki dom. ‡ Detstvoto e izvor na site dobrini... Decata se ra|aat kako sestrani graditeli, kako tvorci... Tie mu donesuvaat poezija na svetot. So melodija gi spojuvaat prvite bukvi, gi oblikuvaat slogovite i gi preto~uvaat vo zborovi. Decata sozdavaat prekrasni originalni stihovi. ‡ Decata se sli~ni na son~ogledot. Decata gledaat so otvoreni o~i vo ubavinata. Tie i son~ogledot so podvi`nite pogledi se zavrteni kon sonceto ‡ toj golem vrutok na ìvotot i ubavinata ‡ toa golemo lice na najvozvi{enata ~ovekova dobrina. Dvajcata prijateli go usporija odot. 42

Od severnata strana duvna studen vetar. ‡ Vreme e da se pribereme, ‡ re~e edniot, zavitkuvaj}i se so dolgiot {al. ‡ Da odime da ne nè karaat doma ako zadocnime za ru~ek, ‡ se po{eguva vtoriot. Tome MOMIROVSKI

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  Vrz osnova na razgovorot me|u dvajcata pisateli, obidi se da utvrdi{ po {to se razlikuva tvoeto od nivnoto detstvo.  Spored misleweto na ovie dvajca pisateli, na dene{nite deca ne im se interesni prikaznite za ve{terki, princezi, vitezi... Zo{to, spored tebe, tie taka mislat?  Zo{to <Igrata ne mo`e da se ~uva za stare~ki dom>?  Kakva sli~nost ima pome|u decata i son~ogledite?

Jazi~no kat~e NEOLOGIZMI Zborovite: generacija, elektronika, vselena, kompjuter, i dr. upotrebeni vo tekstot <Detski pogled vo sonce i ubavina> nastanale vo ponovo vreme kako rezultat na razvitokot na kulturata i na civilizacijata na lu|eto vo edno op{testvo. Za da se zadovolat edni ili drugi potrebi vo izrazuvaweto, ~estopati na mestoto od starite, postojnite zborovi i izrazi, lu|eto, a osobeno jazi~nite nau~nici i pisatelite sozdavaat novi zborovi i izrazi koi se poznati pod imeto neologizmi. Neologizmite gi istisnuvaat tu|ite zborovi od eden jazik i na toj na~in pridonesuvaat za ~istotata na jazikot. Me|utoa, pri sozdavaweto na neologizmite mora da se vodi smetka tie da ne bidat izve{ta~eni zameni na postojnite zborovi i izrazi, tuku da odgovaraat na duhot na jazikot i da bidat odraz na kulturata i civilizacijata na narodot vo ~ij jazik vleguvaat. Ima dva vida neologizmi: 1. Prifatlivi neologizmi, odnosno novosozdadeni zborovi i izrazi koi naukata gi prifa}a i koi stanuvaat trajna sopstvenost na lu|eto vo nivnoto usno i pismeno izrazuvawe. 43

2. Neprifatlivi neologizmi, odnosno novosozdadeni zborovi i izrazi koi se javuvaat vo odreden moment, traat kuso vreme, no niv naukata i praktikata brzo gi otfrla, bidej}i ne se vo duhot na jazikot vo koj navlegle.

ď ˛ Ve`ba za doma <Soni> ja pretstavi novata konzola za igri Kompanijata <Soni>, kone~no, ja pretstavi novata konzola za igri <PSP gou> na konferencijata za video igri <E3> {to se odr`uva vo Los Anxeles. Videospotovi i fotografii od ovaa naprava mo`ea da se najdat na internet i pred oficijalnata prezentacija. Novata konzola za igri mnogumina ja gledaat kako direkten rival na <Dsi> na <Nintendo>, koja be{e pu{tena vo proda`ba vo april ovaa godina.

ď ˛ Razmisli - Poso~i gi neologizmite vo dadeniot tekst koj e zemen od dnevnot pe~at. Obidi se da go protolkuva{ nivnoto zna~ewe. - Kako doa|a do pojava na novi zborovi vo eden jazik?

ď ˛ Ve`bi za izrazuvawe RAZGOVOROT KAKO VID KOMUNIKACIJA Za da gi iskaàt svoite misli, ~uvstva, potrebi, èlbi, stremeì i sli~no, lu|eto sekojdnevno komuniciraat, odnosno razgovaraat edni so drugi. Razgovorot kako vid komunikacija moè da bide privaten i slu`ben, no nezavisno od toa me|u kogo se vodi razgovor i nezavisno od toa dali toj razgovor e privaten ili slu`ben, osnovno pravilo e sogovornicite da vodat takov razgovor {to }e ovozmoùva prijatno da se ~uvstvuvaat i onie koi razgovaraat, a i onie koi gi slu{aat. Takov efekt vo razgovorot }e se postigne ako {to po~esto se koristat slednive zborovi: molam, povelete, izvinete, blagodaram i dr. Mo}ta na ovie zborovi pridonesuva za sozdavawe vesela raspolo`ba vo sredinite vo koi se komunicira me|u poedinci ili grupi. 44

ÎTA^ Srede parkot klupa edna, na klupata Marko sednal! Misli: <Ne e vreme da se skita!> ‡ pa zel kniga da si ~ita. Na klupata srede parkot ‡ knigata ja ma~i Marko: ~ita, ~ita pa }e zapre ‡ pominuva nekoj napred! Se svrtuva potem nazad: ma` i èna krotko gazat! Da zapomne ne e lesno: gledaj, igra nekoj desno! Kaj zastana ‡ dolgo bara: Levo mom~e so gitara! Zamiùva, polza slaba: sred trevata kreka àba! I toa mu be{e kuso: Mina mome, u{te ‡ ruso! ... Dve stranici za dva ~asa! Polàv da e, pa bi vjasal! Bo{ko SMA]OSKI

 ^itam, razmisluvam, prezentiram  Vo vtoriot stih od vtorata strofa poetot veli: <Knigata ja ma~i Marko.> Ako se slo`uva{ so poetot, potrudi se toa da go potkrepi{ so fakti.  [to bi mu pora~al(a) ti na Marko?  Na {to posebno treba da se obrne vnimanie pri ~itaweto?  Koja e razlikata pome|u: - logi~noto od izraznoto ~itawe; - glasnoto ~itawe od ~itaweto vo sebe; - brzoto od bavnoto ~itawe?

 Ve`bi za izrazuvawe Rabota vo grupi: Prva grupa: Raskaì eden doìvean nastan. Vtora grupa: Raskaì eden izmislen nastan. 45

MOJATA PRVA KNIGA Bev odvaj ~etirigodi{en koga dedo mi nabavi eden gr~ki bukvar i me izu~i na imiwata od bukvite: alfa, vita i dr., koi gi raspoznavav za nekolku dena. Mnogupati majka mi mu vele{e na dedo mi: ‡ [to se ma~i{ so ova detule? Mo`e li toa sega da nau~i {to i da e? ‡ Mol~i ti, ‡ vele{e dedo, ‡ ti ni{to ne znae{. Ja gleda{ li ku}ata moja? No, znae{ li na kogo }e ja ostavam? Samo na Grigora! Dedo mi be{e ma|epsan koga mu ~itav. Sekoja ve~er mi nose{e po eden simit od dve pari. Koga vide deka slobodno ~itam, me odvede na u~ili{te i, spored obi~ajot, mu donese na u~itelot, na ime Apostole, eden saltar lokumi, edna {arena krpa i si otide. Vo u~ili{teto, stara zgrada kaj grobi{tata, nema{e ni stolovi ni klupi, samo dve dolgi i debeli gredi. Tamu u~ev dve godini, re~isi bez nikakva osobena slu~ka. Koga }e napa|a{e sneg izobilno, dedo ide{e na u~ili{te, me zema{e na ramo i me donesuva{e doma. Grigor PRLI^EV

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  Na koja vozrast avtorot na ovoj tekst, Grigor Prli~ev, zapo~nal da u~i pismo?  Koj mu pomagal vo u~eweto?  Vo kakvi uslovi se izveduvala nastavata vo u~ili{teto vo vremeto na Grigor Prli~ev? Na koj jazik toga{ se izveduvala nastavata?  Zo{to vo vremeto na Grigor Prli~ev vo u~ili{tata se u~elo na tu| jazik?

 Zada~a  Obidi se da go preraska`e{ tekstot!  Kako go zamisluva{ likot na dedoto na Grigor? Opi{i go!  Napi{i sostav na tema: <Mojata prva kniga.>

Jazi~no kat~e RE^ENI^NI DELOVI: PREDMET VO RE^ENICATA Dedo mi mi nabavi eden gr~ki bukvar. Dedo mi sekoja ve~er mi nose{e po eden simid. Dedo mi mene }e mi ja ostavi ku}ata. Glagolskite dejstvija vo poso~enite primeri preminuvaat vrz istaknatite delovi vo ovie tri re~enici. Dedoto na Grigor Prli~ev gi vr{i glagolskite dejstva, a tie dejstva preminuvaat vrz istaknatite zborovi. Toj nabavuva bukvar, toj sekoja ve~er mu dava simid na svoeto vnu~e i toj nemu }e mu ja ostavi ku}ata. Primeri

 Zapomni Delot od re~enicata vrz koj preminuva, odnosno se vr{i glagolskoto dejstvo se vika predmet. Eve u{te nekolku primeri: Jana jade jabolko. Martin ~ita vesnik. Toj napravi most.

 Zada~a  Napi{i nekolku re~enici vo koi zadol`itelno }e ima i predmet.

Literaturno kat~e FORMI NA RASKA@UVAWE: raskaùva~ (narator) vo prvo lice (JAS ‡ forma, vo treto lice TOJ ‡ forma i seznae~ki raskaùva~) Koj e raskaùva~, odnosno narator vo tekstot <Mojata prva kniga>? Sekako, zabeleùva{ deka avtorot na ovoj tekst, Grigor Prli~ev raskaùva za negovite doìvuvawa vo ranoto detstvo koga so pomo{ na svojot dedo i na u~itelot zapo~nal da gi izu~uva bukvite. 47

Naratorot (raskaùva~ot) naj~esto zboruva za dejstva, nastani i slu~ki od ìvotot na opkruùvaweto, a ~esto dava i opis na mestata kade {to se slu~ile tie nastani, na vremeto vo koe se slu~ile, kako i na likovite koi u~estvuvale vo tie nastani. Vo uloga na narator, odnosno raskaùva~, moè da se javi i samiot avtor, kakov {to e slu~ajot i vo tekstot <Mojata prva kniga>. Ako naratorot ima uvid na site nastani koi {to se del od raskaùvaweto i gi poznava duri i najsitnite detali na tie nastani, stanuva zbor za seznae~ki narator. Ima dve formi na raskaùvawe: JAS ‡ forma ili raskaùvawe vo prvo lice i TOJ ‡ forma ili raskaùvawe vo treto lice. Ako raskaùva~ot zboruva za nastani vo koi i samiot u~estvuval ili bil o~evidec, ja upotrebuva JAS ‡ forma na raskaùvawe, odnosno raskaùva vo prvo lice. Ako, pak, rakaùva~ot zboruva za nastani vo koi ne u~estvuval i ne bil o~evidec, koristi TOJ ‡ forma na raskaùvawe, odnosno raskaùva vo treto lice. No, nezavisno od toa dali naratorot raskaùva vo prvo ili vo treto lice, negovoto raskaùvawe }e bide ubavo i ubedlivo ako go po~ituva redot na nastanite i ako se drì za nivnata vistinitost.

 Ve`bi za izrazuvawe I grupa: Raska`i eden nastan vo treto lice, odnosno JAS ‡ forma. II grupa: Raska`i nastan vo treto lice, odnosno TOJ ‡ forma.

BELIOT ORIZ Den sjaen stapil v matni vodi, i seja~ vo niv stapi. Zad bosi noze trag se rodi od maten bran se napi. Vo beskraj siv se sviva pole go delat dve me|i tesni, Vo taa docna, vla`na prolet sal ta`ni e~at pesni. V zori seja~ vo niva see bel oriz ‡ crna maka... Eh, zlatni zrna v do`d se leat, gi see crna reka. Srbo IVANOVSKI 48

 ^itam,

razmisluvam, prezentiram

 Kako go razbira{ stihot <Den sjaen stapil v matni vodi>?  Znae{ li kako se see i odgleduva oriz?  Koj grad vo na{ata tatkovina e nare~en grad na orizot?  Zo{to poetot vo poslednata strofa veli: <bel oriz ‡ crna maka>?

Jazi~no kat~e IMENSKA GRUPA ZBOROVI Pove}e zborovi na ovaa pesna im pripa|aat na razli~ni vidovi zborovi. Sepak, nekoi od tie zborovi imaat zaedni~ki karakteristiki i se vo tesna vrska. Vo najtesna vrska se imenkite, pridavkite, zamenkite i broevite. Zaedni~ko vo niv e toa {to site gi razlikuvaat gramati~kite kategorii rod i broj, a zamenkite razlikuvaat i gramati~ka kategorija lice bidej}i imaat formi za site tri lica vo ednina i vo mno`ina. Centralno mesto vo ovaa grupa zborovi imaat imenkite, a drugite zborovni grupi (pridavkite, zamenkite i broevite) gramati~kite kategorii gi dobivaat preku povrzanosta so imenkite, pa zatoa tie so zaedni~ko ime se vikaat imenska grupa zborovi.

 Sogledaj! Sogledaj gi zaedni~kite gramati~ki kategorii na zborovite. den (sjaen), (matni) vodi,

(dve) me|i, (taa) prolet

 Ve`ba Podvle~i gi imenskite zborovi vo pesnata <Beliot oriz> 49

BIDI HRABAR, SINKO, I NAPRAVI DA SE GORDEAM SO TEBE <Sega tr~aj i pozdravi se za zbogum>, re~e majka mi. Treba{e da odam i da im re~am zbogum na site postari od na{iot dvor i od sosednite dvorovi. Otidov so te{ko srce. Tie maì i èni gi znaev u{te od najmladi godini, gi znaev otsekoga{, gi gledav kako ìveat na istoto mesto, a gi gledav isto taka kako se gubat od nego. I }e gi vidam li odnovo tie lu|e na koi sega im velev zbogum? Ispolnet so somnevawa, naedna{ po~uvstvuvav kako da se oddeluvam od svoeto sopstveno minato. I navistina, zar ne go pravev tokmu toa? Zar ne ostanuva tuka zad mene del od mojot ìvot? Koga se vrativ kaj majka mi i ja vidov kako stoi seta vo solzi pokraj bagaòt, i jas po~nav da pla~am. Ja ubeduvav da ne me ispra}a do stanicata, za{to mi se ~ine{e deka ako me isprati, ne }e moàm nikako da se istrgnam od nejzinite race. Taa klima{e so glavata odobruva~ki. Se pregrnavme posleden pati i re~isi tr~aj}i izlegov od kolibata. Tatko mi brzo me fati i mi ja zede rakata, kako {to prave{e koga bev male~ok. Zaprev: se ~uvstvuvav slab, se pla{ev kako srceto da mi be{e skr{eno. <Tato>, rekov. <Slu{am>, odgovori toj. <Vistina li si odam>? <[to moè{ drugo da pravi{? Mnogu ubavo znae{ deka mora{ da si odi{>. <Da>, rekov jas. I pak po~nav da pla~am. <Jas nema da odam ponatamu>, mi re~e. <Ovde }e si re~eme do gledawe: ne e ubavo da se raspla~am na stanica, pred tvoite prijateli. A ne sakam i majka ti tokmu sega da ja ostavam sosema sama. Majka ti e mnogu naàlena. Jas isto taka. Site sme mnogu naàleni. No, morame da bideme hrabri. Bidi hrabar, sinko. Moite bra}a }e se griàt za tebe. No, raboti kako {to treba. U~i. Raboti kako {to rabote{e tuka. Za tebe sme napravile mnogu `rtvi; tie ne smeat da bidat popusto. Me slu{a{ li?> <Da>, rekov jas. Toj za moment zamol~a, a potoa prodolì: <Znae{, jas nemav tatko da se griì za mene, kako {to ima{ ti. Barem, go nemav dolgo; koga imav dvanaeset godini ostanav sirak; sam 50

morav da si probivam pat niz ìvotot. Toa ne be{e lesno. î~kovcite, pod ~ija grià se najdov postapuvaa so mene pove}e kako so rob odo{to kako so vnuk. Ednostavno bev doma{en argat i sè {to }e zarabotev morav da im go dadam na ~i~kovcite. No, duri i toa ne ja namaluva{e nivnata svirepost i lakomost. Sekoga{ morav da gi dràm vo tajnost svoite nameri i mnogu da rabotam za da si sozdadam ime. Ti... sinko, trgni po svojata sre}a. I napravi da se gordeam so tebe. Ne baram pove}e. ]e go stori{ li toa?> <]e go storam toa.> <Dobro! Dobro... Pa, bidi hrabar sinko. Do gledawe>. Toj me stegna silno. Nikoga{ porano ne me stegnal taka. <Do viduvawe, male~ok, do viduvawe>. Kamara LEJ

 Zbor po zbor ‡ go zbogatuvam re~nikot koliba ‡ primitivna ku}i~ka argat ‡ naemen rabotnik

 ^itam,

razmisluvam, prezentiram

 Koja e temata na ovoj tekst?  Kako ja doìvuvaat razdelbata: ‡ mom~eto, ‡ negovite roditeli?  [to doznava{ za ìvotot na tatkoto na mom~eto od sodrìnata na ovoj tekst?  [to go posovetuval tatkoto svojot sin vo migot na razdelbata?



 Ve`bi za izrazuvawe

 Koj e vo uloga na raska`uva~ na ovoj tekst? Vo koe lice raska`uva toj?

 Zada~a  Raskaì i ti eden doìvean nastan! Raskaùvaj vo prvo lice, odnosno vo JAS ‡ forma! 51

SONCE NA DETSKITE DLANKI Ispru`i gi racete v nebo, dete, kon sonceto nad tebe {to cveta i sonceto v dlanka }e ti sleta.

Zamoli go sred livadi cvetot {to se ni{a vo pazuvi beli ‡ vo srceto toj }e ti se vseli.

Povikaj go gulabot {to kru`i i na mirot slu`i kako zname }e doleta na tvoeto rame.

No, zapomni: - Slobodata draga me|u tolku `rtvi {to se rodi, slobodata kon tebe gi vodi. @ivko NIKOLOVSKI

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  Koj e osnovniot motiv vo pesnata?  Po kolku stihovi ima sekoja strofa? Kako se vika takvata strofa?  Koi stihovi se rimuvani? Poso~i gi!

 Zada~a  Pronajdi gi op{tite imenki vo pesnata! 52

Jazi~no kat~e GRAMATI^KI KATEGORII KAJ IMENKITE ROD KAJ IMENKITE Priroden rod

Gramati~ki rod

ma`

`ena

dete

televizor

petel

koko{ka

pile

antena

oven

ovca

jagne

radio

Po {to se razlikuva rodot kaj imenkite {to ozna~uvaat imiwa na su{testva od onie koi ozna~uvaat imiwa na predmeti, pojavi ili poimi?

ď ˛ Potseti se! Imenkite koi ozna~uvaat imiwa na lu|e i ìvotni imaat priroden rod koj se izrazuva, glavno, preku razli~niot pol na lu|eto i ìvotnite: ma{ki i ènski rod kaj vozrasnite i sreden rod kaj nivnite mali su{testva. 53

Za razlika od prirodniot, gramati~ki rod razlikuvaat site imenki, nezavisno od toa dali so niv se imenuvaat ìvi su{testva ili predmeti, pojavi, poimi i sl. Imenkite vo makedonskiot literaturen jazik se javuvaat vo eden od slednive tri roda: ‡ ma{ki rod: voz, cvet, petel, do`d, predel i dr. ‡ ènski rod: kniga, lubenica, èlba, pesna, ku}a i dr. ‡ sreden rod: sonce, jabolko, pole, jagne, vreme i dr. Imenkite vo makedonskiot literaturen jazik razlikuvaat dva broja: ednina i mnoìna. Na primer: Ednina: den, planina, drvo, moliv, guma, penkalo. Mnoìna: denovi, planini, drvja, molivi, gumi, penkala. Imenkite vo ednina ozna~uvaat poedine~ni predmeti, su{testva, pojavi ili poimi. Imenkite vo mnoìna ozna~uvaat ime na pove}e predmeti, su{testva, pojavi ili poimi od ist vid. Imenkite vo makedonskiot literaturen jazik moàt da se najdat vo edna od slednive tri mnoìnski formi: a) Obi~na mnoìna: listovi, snopovi, nivi, ridovi. b) Izbrojana mnoìna: lista (dva) snopa (tri) rida (pet). Izbrojana mnoìna imaat samo imenkite od ma{ki rod koi vo edninskite formi zavr{uvaat na soglaska. v) Zbirna mnoìna: lisja, snopje, nivje, ridje...

 Zada~a  Opredeli go rodot i brojot kaj imenkite vo pesnata <Sonce na detskite dlanki>, str. 52.

VAWKA Vawka, devetgodi{no mom~ence, doneseno pred tri meseci da u~i zanaet kaj ~evlarot Aqehin, na Badnik ve~er, ne legna da spie. Pri~ekuvaj}i da si legnat majstorot i negovata èna i da gi izgasnat svetlata vo ku}ata, toj sedna da mu pi{uva pismo na deda si. Nema{e roditeli, pa dedo mu Konstantin mu gi zamenuva{e i dvata roditela. Dedoto Konstantin be{e vedar i palav starec koj rabote{e kako no}en ~uvar vo edno selce. Kaj nego na Vawa mu be{e mnogu dobro. A, tuka, na zanaet kaj ~evlarot mu be{e mnogu poinaku. Tokmu za toa Vawka mu pi{uva{e taa no} na deda si: <Dojdi, mil moj dedo, te zakolnuvam vo Hristos. Odvedi me odovde. Smiluvaj se nad mene, nesre}noto sira~e, za{to tuka site me karaat, me tepaat i mnogu sum gladen. Postojano pla~am. Pred nekoj den majstorot me tresna so kalapot po glavata. Padnav i odvaj si dojdov na sebe. Nesre}en mi e tuka ìvotot, dedence ‡ poteòk e i od ku~e{kiot...> Potoa Vawka go previtka ispi{aniot list i go stavi vo plikot {to go be{e kupil prethodniot den za edna kopejka... Dotr~a do prvoto po{tensko sanda~e i vrz plikot napi{a: <Do mojot dedo na selo>. I, go pu{ti dragocenoto pismo vo otvorot od sanda~eto. Zalulan od slatka nade`, ~as podocna, ve}e spie{e cvrsto... Anton ÊHOV (Prev. K.D.)

 Zbor po zbor ‡ go zbogatuvam re~nikot sira~e ‡ dete bez eden ili bez dvata roditela kopejka ‡ sitna ruska para 55

 ^itam,

razmisluvam, prezentiram

 Vo tekstot <Vawka> golemiot ruski pisatel Anton êhov dava samo eden ise~ok od ìvotot na svojot lik ‡ Vawka. Toa se denovite koga ova sira~e go izu~uva ~evlarskiot zanaet kaj majstorot Aqehin.  Na koja vozrast Vawka bil ispraten od svojot dedo da go izu~uva ~evlarskiot zanaet?  Kako se odnesuva majstorot kon ova dete?  Vo pismoto do deda si Vawka zabeleùva: <Nesre}en mi e tuka ìvotot, dedence ‡ poteòk i od ku~e{kiot... >  [to svedo~i ovaa negova izjava?  Zo{to pismoto na Vawa nikoga{ ne stignalo do negoviot dedo?

 Ve`ba  Opredeli gi temata i idejata vo tekstot Vawka.  Napi{i sostav na tema: <Bev osamen i ta`en>.

Kratki podatoci za ìvotot i tvore{tvoto na pisatelot Anton P. êhov (1860‡1904) e eden od najgolemite pisateli vo ruskata i vo svetskata literatura. Toj e majstor na kusiot raskaz. Najpoznati raskazi mu se: <Vawka>, <Smrtta na ~inovnikot>, <Kowsko prezime> i dr. Avtor e na dramite: <Vujko Vawa>, <Galeb> i dr. Anton êhov

MOLBA Pee pile na vrv od kru{ata, ko da mi e srede vo du{ata. Taa pesna mila i yvonliva ‡ nad livada mala i sonliva. Pej, pilence, `iti toplinata ‡ ne{to mi e du{a nastinata! Niz detstvoto rosno mi zaskitaa, po rekata so boz i rakita. Bo{ko SMA]OSKI

 Zbor po zbor ‡ go zbogatuvam re~nikot rakita ‡ vid vrba

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  Kon kogo se obra}a poetot?  Koi lirski trepeti ja branuvaat negovata du{a?  Na koj del od pesnata odgovora ilustracijata?  Kakvi ~uvstva pobuduva ovaa pesna kaj ~itatelot?

Literaturno kat~e RIMA Sozvu~jeto na zborovi so ist broj slogovi vo niv na krajot od dva ili pove}e stiha se vida rima. Spored brojot na slogovite, a vo zavisnost od toa i spored akcentot, rimata mo`e da bide: a) Ednoslo`na ili ma{ka: <Svetkaat cre{i i slivi vo son~ev sjaj. Vo srceto moe e sobran rodniot kraj. N. Zidarov

b) Dvoslo`na ili `enska: <Raspeani ptici nad penlivi vodi, proletnata pesna vo prostorot brodi. Petko Domazetovski

v) Trislo`na: <Pee pile na vrv od kru{ata, ko da mi e srede vo du{ata. Bo{ko Sma}oski Ma{ka rima sre}avame kaj ednoslo`ni zborovi vo koi akcentot pa|a vrz edinstveniot slog (sjaj - kraj). @enska rima sre}avame kaj dvoslo`ni zborovi koi se rimuvaat na krajot od stihovite, a pritoa akcentot pa|a na prviot slog (vodi brodi). Trislo`na rima sre}avame kaj trislo`ni i pove}eslo`ni zborovi vo koi akcentot pa|a vrz tretiot slog (kru{ata - du{ata)

ď ˛ Zada~a ď Ź Od pesnata <Tatkovina>, na strana 7, prepi{i dve strofi, edna ~ii stihovi imaat ednoslo`na rima i edna so dvoslo`na rima. ď Ź Na strana 56, vo pesnata <Molba> pronajdi ja trislo`nata rima.

DETETO I MESEÎNATA Edna{ Mese~inata sleze na zemjata. Ubavo, kako ~ovek, sleze taa po srebreni skali. Nozete ¼ se vo svetlivi ~izmi. Gazi, a ~izmite yve~kaat i svetkaat topucite kako zlatnici. Sleguva taa taka, a lu|eto podstanuvaat, gledaat i se ~udat: ‡ Gledaj ja Mese~inata! I race ima. Koj bi rekol deka e tolku ubavo momi~e! Vo seloto samo eden ~ovek ne izleze da go vidi ova ~udo. Toa be{e poznatiot skràvec, nadaleku pro~uen po svoite pakosti. Ima{e du}an i mnogu zemja. Svojot sluga, maliot Radoica, go tera{e da raboti najte{ki raboti. A, koga }e dojde{e vreme za ve~era, go tera{e da pie mnogu voda, pa deteto potoa ni{to da ne kasne od jadeweto. Kri{um vo no}ta Radoica zema{e sve}a, i gore, na tavan, vo svojata soba ~ita{e knigi. Be{e umno mom~e. Ja saka{e naukata. Ama skràvecot edna{ go fati i go natepa. Toga{, tresej}i se od lutina, re~e: ‡ Ene ti ja Mese~inata, pa taa neka ti sveti. Ne ja davam svojata sve}a. I taka popusto te hranam. U{te i {teta mi pravi{... Radoica, uplakan i taèn, ja zede knigata i sedna kraj prozorecot. Mese~inata svete{e, ama nejzinata svetlina be{e slaba. Zaludno deteto gi {ire{e o~ite. Odvaj gi razlikuva{e bukvite. Go zabolea o~ite i ja ostavi knigata. ‡ E, moja Mese~ino, ‡ se poàli Radoica, gledaj}i vo neboto ‡ {to ne si Sonce da ja osvetli{ ovaa moja sobi~ka, pa da moàm ubavo da ~itam. I site knigi kolku {to gi ima na svetov bi gi pro~ital. Taka bi ja na{ol i onaa najmudra kniga vo koja pi{uva kako se uni{tuva bedata na zemjava. Spie skràvecot. Spie maliot Radoica. Tie ne nasetuvaat deka Mese~inata sleguva niz srebrenite skali. A, taa poleka, od poslednata pre~ka, skokna na zemja, go fati patot i, davaj}i okolu sebe topla svetlina, se upati tokmu kon ku}ata na skràvecot. Zatropa na vratata. Skràvecot, koj spie{e lesno, za{to se pla{e{e za svoite pari, da ne mu gi ukrade nekoj, vedna{ se razbudi i go otvori ednoto oko. ‡ Koj si ti i {to bara{? ‡ pra{a, triej}i gi o~ite {to mu gi zaslepi svetlinata od Mese~inata. ‡ Jas sum Mese~inata i, eve, dojdov da mu posvetam na maliot Radoica za da moè da ~ita knigi. Skràvecot za~krta so zabite od pakost i od omraza. ‡ Ne te ostavam! ‡ vikna i u{te podobro ja zatvori vratata. Mese~inata se nasmea za{to ne ¼ treba{e vrata. Po~na da se namaluva. Naedna{ stana svetliva topka koja se vivna na pokrivot 59

i vleze niz otvoreniot prozorec vo sobata na maliot Radoica. Vo sobata se zaka~i na eden klinec na tavanot. Se zani{a malku, kako fener na vetar. A toga{ silno svirna i go razbudi deteto. ‡ Eve me, dojdov! ‡ re~e Mese~inata. ‡ Sega moè{ mirno i spokojno da ~ita{. Se izraduva maliot Radoica. Saka{e da potskokne i da ja bakne, no se pla{e{e da ne gi izgori usnite. ‡ Moè{ slobodno da me bakne{, ‡ re~e razne`netata Mese~ina. ‡ ne sum jas è{ka ko {to e è{ko Sonceto. Eve! ‡ i taa napravi visinski obraz, koj go podnadu malku i go podade. Radoica, celiot sre}en, go bakna. Ottoga{ sekoja no} svete{e sop~eto na deteto. Radoica ~ita{e, a Mese~inata ponekoga{ mu raskaùva{e za svoite patuvawa. I na~itana be{e Mese~inata. Nema{e kniga vo koja taa ne yirnala. Mu dava{e soveti na deteto. A nekoga{ strogo go ispituva{e. I deteto napreduva{e vo naukata. Naskoro so svojot um se pro~u po celiot svet. Skràvecot }e pukne{e od maka. A, maliot Radoica, otkako ja pro~ita i onaa najmudra kniga, trgna po svetot da ja uni{tuva bedata. Mese~inata ne go napu{ti. Koga no}ite se temni, taa brza, probivaj}i gi oblacite, da stigne i da mu go osvetli patot na svojot prijatel, koj odamna porasna i ne e ve}e dete. Branko V. RADIÊVI]

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  Koi se glavnite likovi vo ovoj tekst?  Kako e predaden likot na skràvecot od seloto?  Koi osobini go krasat Radoica?  Koja e negovata najgolema èlba?  Koj go popre~uva Radoica vo ostvaruvaweto na èlbata da se samoobrazuva? Zo{to?  [to sakal da postigne pisatelot koga na Mese~inata ¼ pridal osobini koi se karakteristi~ni samo na ~ovekot?  [to ~uvstvuval Radoica vo migovite: ‡ koga skràvecot mu zabranuva da ~ita ‡ koga Mese~inata mu ja nudi svojata svetlina za da moè da ~ita ‡ koga ja baknuva Mese~inata?  Vo koj moment skràvecot e najmnogu zagrièn i mu ide da pukne od maka? Zo{to toj taka se ~uvstvuva? 60

 Zada~i  Obidi se da go preraska`e{ tekstot.  Opi{i go glavniot lik.  Napi{i sostav na tema: <Ponekoga{ sonot stanuva vistina>.

ZNAAT SAMO YVEZDITE [tom v no}ite smireni, svetlini }e zgasnat, vo toplite posteli de~iwata rasnat. Nad niv bdeat majkite, nasmevki im leat, poeti stanuvaat, ne`ni pesni peat. Kolku qubov golema v srce majka nosi, koga ~edo uspiva, {tom mu gali kosi? Znaat samo yvezdite nad pokrivot siv, ako ne veruvate, pra{ajte gi niv. Naum POPESKI

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  Za {to pee poetot vo ovaa pesna?  Kakvi sliki se dadena vo prvata, a kakvi vo vtorata strofa?  Kolku strofi broi pesnata? Po kolku stihovi ima vo sekoja strofa? Kako se vikaat takvite strofi?  Koi stihovi vo pesnata se rimuvani? 61

Jazi~no kat~e HOMONIMI Sporedi gi istaknatite zborovi vo re~enicite i objasni go nivnoto zna~ewe. Toa mom~e ima{e rusa kosa. Kosa~ot ja zede negovata kosa i zamina vo livadata. Malata Jagoda vo racete dr`e{e zrela so~na jagoda. Koga ja zagriza jagodata, taa vrz svojot jazik go ~uvstvuva{e nejziniot vkus. Toj zboruva{e na makedonski literaturen jazik. Sekako, otkriva{ deka vo poso~enite re~enici istaknatite zborovi imaat isti formi i isto zvu~at, no imaat razli~no zna~ewe.

ď ˛ Sogledaj!

kosa

Jagoda

ď ˛ Zapomni Zborovite koi isto zvu~at i imaat ista forma, no razli~no zna~ewe se vikaat homonimi.

ď ˛ Zada~a Zborovite: glava, sinoli~ka i sovet upotrebi gi vo re~enici, no taka {to }e imaat razli~no zna~ewe.

NEÎSTI RACE Pominaa samo nekolku dena otkako zavr{i u~ebnata godina. Edna ve~er kaj nas dojdoa èna i dete. ‡ Ova se na{i prijateli od gradot, ‡ re~e majka mi. ‡ Letovo }e ni bidat gosti. Deteto od gradot vnese izvesno osveùvawe vo mojot ednoli~en selski ìvot. Prvo: so knigite {to gi donese; bea ubavi, so prekrasni ilustracii vo nekolku boi i so u{te poubavi prikazni i pesni. No, moram da go kaàm ova: u{te koga go vidov Dejana, skri{um se nasmevnav. Toa dete be{e tolku simpati~no i ne`no ‡ mi li~e{e na najubavata ilustracija od negovite knigi. Slabi~ko, so bledo i milo lice, so visoko ~elo nad koe se rascutele prameni rusa kosa. Nozete mu bea dolgi i kov~esti. Belite kusi pantalon~iwa ne uspevaa da mu gi pokrijat kolencata. Od kusite rakavi na nebesnosinata ko{ula se protegaa, isto taka, dolgi tenki race. Dodeka ne privikna da odi bos, nose{e crveni sandali. Brzo se sprijatelivme. Edna kve~erina se vrativme so Dejana od igrawe. Bevme mnogu izgladneti. ‡ Celata planina da e leb, bi ja izel ‡ patem vele{e toj. Majka mi {totuku se be{e vratila od poleto. ‡ Mamo, daj ni da jademe! Dejanovata majka se nasmea: ‡ Zinete da vidam kolku ste gladni! Majka mi vleze vo keralot i naskoro se pojavi na pragot so dve filii leb vo racete. Tie bea nama~kani so presen kajmak. Eve vi, gladnici moi, jadete! ‡ se nasmea taa, podavaj}i ni go lebot. Liceto ¼ be{e vedro, ~isto, so ne`nost preleano, so dobrina osvetleno. No, Dejan ne go zede svoeto par~e. Nekako ~udno se zagleda vo racete na majka mi, potoa se svrte kon svojata majka, go nakiseli liceto i re~e: ‡ Ne sakam... Ne ¼ se ~isti racete! Site se iznenadivme od taa negova postapka. Jas ve}e ne se se}avam so kakov ton, so kakov glas gi izgovori tie nekolku zborovi. Zalakot mi se zaglavi v grlo. Pogledot mi se prikova vrz podadenata maj~ina raka: be{e ispukana, navistina, no ne be{e ne~ista. Ü trepere{e. Dejanovata majka preblede. Be{e zbuneta i ne znae{e {to da re~e. Vo o~ite na majka mi toga{ zabeleàv edno beskrajno sino nebo preleano so site boi na vinoìtoto. Dve solzi kako dva nenadejno doletani oblaka odedna{ ja zamatija vedrinata. Jabolkceto na grloto 63

¼ zaigra. Saka{e da re~e ne{to, sekako ‡ ne veselo. Be{e ta`na vo toj moment. Be{e mnogu ta`na. So sekira nekoj da ¼ ja prese~e{e rakata ‡ nema{e da ja doboli tolku. Sepak, ja stegna svojata ispukana raka vo koja se nao|a{e par~eto leb nama~kano so kajmak i so onaa maj~inska vozdr`livost i sila za pro{ka, so glas sli~en na {umolewe na zrelo ìto, progovori: ‡ Zemi, sine! îsti se... Vo moive race ima samo zemja. Ako ne se takvi, lebot {to go jade{ ne }e bide tolku mek i bel. Ne vidov dali Dejan ja zede filijata, za{to vedna{ istr~av vo dvorot. Majka mu be{e o~ajna. ûv kako vika: ‡ Neblagodarniku... Potoa ne{to ¼ zboruva{e na majka mi: ‡ Ve molam, prostete... Stra{no ve navredi... stra{no... Dejan ne be{e lo{o dete. Nekolku dena po toj nastan be{e voznemiren, nesreden, o~aen. Go ma~e{e ne{to. Sovesta mu be{e nemirna, go grize{e. Toj moèbi i ne saka{e da ja navredi majka mi, no zborot <ne~isti> be{e navredliv. Toj moè{e da re~e <so zemja>, <ispukani>, <grubi>, duri i <grdi> race i seto toa nema{e da bide navredlivo. No, toj re~e n e ~ i s t i. @oltata son~ogledova kitka na letoto se stopi vo sivata esenska magli~avost. Na{ite gosti si otidoa. Nastanot so Dejana po~na da bledee. Naskoro, obzemeni od sekojdnevnite griì, nie re~isi i sosema zaboravivme na toa. Po~na novata u~ebna godina. Eden den u~itelot me povika vo kancelarijata i mi dade pismo. Go zedov siniot plik. Na grbot be{e napi{ana adresata na Dejana. Pobrzav da izlezam i so nestrplivost go otvoriv. îtaj}i go, ne moèv da se vozdràm. Mesto majka mi sega jas gi odroniv tie dve solzi, no kako pro{tevawe na deteto koe ne saka{e da navredi i koe ne znae{e deka navredilo edna dobra, tiha, krotka maj~ina du{a. Toj mi pi{uva{e: <Pomoli ja majka ti da mi prosti za postapkata. Nejzinata raka sekoga{ mi e pred o~i i ~esto ja polnam so solzi. U{te toga{ sakav da ja baknam i da ja pomolam da mi prosti, no nemav ni sila, ni smelost za toa. Nikoga{ lebot ne mi bil tolku sladok, mek i vkusen kako toga{ koga mi go dava{e taa. Te molam, bakni ja mesto mene taa dobra ispukana raka! > Vidoe PODGOREC 64

 Zbor po zbor ‡ go zbogatuvam re~nikot keral ‡ pomo{na prizemna prostorija filija ‡ par~e leb

 ^itam,

razmisluvam, prezentiram

 Vo koj period od godinata Dejan i negovata majka do{le kaj svoite prijateli v selo? So kakva cel?  Kako se ~uvstvuvale tie vo novata sredina?  Eden den Dejan i negoviot drugar dolgo igrale i mnogu ogladnele. No, iako bil mnogu gladen, Dejan go odbil ponudenoto par~e leb nama~kano so mlad kajmak. Zo{to postapil taka?  Kako negovata postapka vlijaela vrz raspoloènieto kaj drugite likovi od ovoj tekst, a osobeno vrz raspoloènieto na doma}inkata? Od {to najmnogu bila povredena taa?  Zo{to Dejan bil nare~en neblagodarnik od svojata majka?  Kako majka mu na Dejan se obidela da ¼ ja ublaì bolkata na svojata prijatelka?  Do koga Dejan e voznemiren poradi svojata nepromislena postapka? [to sakal toj da postigne preku pismoto {to go ispratil do svoeto drugar~e v selo?

 Ve`bi

za izrazuvawe

 Obidi se da go preraska`e{ tekstot.  Opi{i go nadvore{niot lik na Dejan.  Napi{i tekst pod naslov: <Grev koj mi te`i na du{ata>.

Literaturno kat~e ELEMENTI NA PROZEN TEKST: Fabula, tema ideja Proznite tekstovi gi imaat slednive elementi: fabula, tema, ideja i dr. Fabula, vsu{nost, e niza od nastani vo me|usebna vrska. Nastanite za koi se govori vo proznite tekstovi, se razbira, se slu~uvaat vo razli~no vreme: nekoi od niv porano, a drugi podocna, no nezavisno od vremeto vo koe se slu~uvaat, kako i od mestoto kade 65

{to tie se slu~uvaat, tie sekoga{ se vo tesna me|usebna vrska, ednite gi predizvikuvaat drugite, a kako posledica na toa, edni nastani se slu~uvaat poradi drugi. Fabulata e vaèn element na proznite tekstovi. Zborot fabula vodi poteklo od istoimeniot latinski zbor i zna~i raskaz, kaùvawe. Za koi nastani se zboruva vo tekstot <Ne~isti race>. Koj od tie nastani e najglaven? Temata e predmet za koj se zboruva i koj se obrabotuva vo proznite tekstovi. Vo tekstot <Ne~isti race> tema e navredata {to Dejan ¼ ja nanesol na ènata-dobrotvor izjavuvaj}i deka nejzinite race se ne~isti. Pod poimot ideja vo prozniot tekst se podrazbira celta na avtorot, odnosno negovata poraka upatena do ~itatelot. Vo tekstot <Ne~isti race> idejata e sodràna vo samiot naslov i se vo tesna vrska so narodnata pogovorka: <Ispe~i pa re~i>. Preku ovoj tekst avtorot mu pora~uva na ~itatelot: Ne navreduvaj nikogo, navredata boli, a osobeno ako e upatena kon onoj {to ne ja zasluùva.

 Proveri gi svoite znaewa  [to podrazbira{ pod slednive poimi: - tema - idea - fabula

 Ve`bi

za izrazuvawe

 Opredeli gi fabulata, temata i idejata vo eden od proznite tekstovi vo ovoj u~ebnik. Izborot na toj tekst napravi go sam(a).

IZVOROT NA @ELBITE I NADE@ITE

Bi sakal da sum izvor na krajot od livadata, a ti â&#x20AC;Ą cve}e {to nemu mu se nasmevnuva. Muhamed [amsadin Hafis 67

 @elbi ‡ Nexati Zekirija  ûdesniot zvuk na srebreniot bokal ‡ Kineska skazna  Svetot i nie ‡ Cane Andreevski  Nekaneti gosti vo gluvo doba ‡ Velko Nedelkovski  Ja opuli se devoj~e ‡ Narodna pesna Qubovni pesni Belezi na avtorskata i na narodnata poezija  Herbarium ‡ Velko Nedelkovski Neologizmi  Den bez glad ‡ Xani Rodari  Gulabovoto krilo ‡ Ahmet Hromaxi}  îja e mese~inata ‡ Filip Merve  Kosmonaut ‡ Jovan Koteski  Tatkovinata me slu{a ‡ Lidija Obuhova Broevi  Izvorot na èlbite ‡ Stojan Tarapuza Komparacija

@ELBI Racete gi ispru`uvam kon tebe, vo `elbite svoi te ~uvam. Te nosam vo svilena {amija, vo pesnata ispeana na jazikot na site deca. Ah, kolku ubavo bi bilo radioto i vesnicite da ne govorat za vojna, vo na{ite igri da ima drugarski prizvuk, so jazikot na svetot da ja peeme pesnata na mirot. Nexati ZEKIRIJA

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  Kakva, spored tvoeto mislewe, treba da bide pesnata ispeana na jazikot na site deca?  [to, spored poetot, bi bilo osobeno ubavo vo ìvotot?  Kakvi èlbi iskaùvaat decata vo zavr{nite stihovi na pesnata? Kratki podatoci za ìvotot i tvore{tvoto na pisatelot Nexati Zekirija e pisatel za deca od turska nacionalnost vo Makedonija. Roden e vo Skopje vo 1928 godina, a po~inal vo 1988 godina. Avtor e na slednive knigi za deca: Zbirki pesni: <[kolsko yvon~e>, <Crveni obetki>, <Zajak me~uvalec>. Zbirki raskazi: <Decata od na{ata ulica>, <Decata od starata ulica>, <Decata od novata ulica>, <Orhan i Sevila> i dr.

Nexati Zekirija

ÛDESNIOT ZVUK NA SREBRENIOT BOKAL Ako go ~uknete srebreniot bokal so drveno stap~e, makar i so najmalo, so koe se jade oriz, bokalot }e po~ne tivko i milozvu~no da odyvonuva. I kolku {to posilno go udirate, tolku podolgo }e go slu{ate ~udesniot zvuk. Toj bokal go ima baba Fin. Ako nekoga{ patot ve nanese kaj nea, taa }e vi go pokaè starinskiot bokal, koj ne e sli~en na nieden drug bokal vo svetot. No, ~udesnoto odyvonuvawe ne moè sekoga{ da se ~ue. Baba Fin znae komu da mu ja podari svojata melodija, pa ako ubavo ja zamolite, moèbi i }e vi ja raskaè prikaznata za nea. Odamna, mnogu odamna, si ìveela edna ubava devojka po ime Huan E. Roditelite Âź bile mo{ne siroma{ni. Imale samo edna nivi~ka i so nea se prehranuvale do krajot na zimata, a naprolet, kolku da ne

umrat od glad, ja pra}ale svojata ubava }erka da bere razni plodovi, bilki i korewa po poliwata i {umite. Edna{ Huan E, sobiraj}i plodovi, do{la do bregot na rekata. Se navednala nad vodata, no vedna{ ja krenala glavata, za{to odnekade do nea dopiral zvuk na flejta, koj vedna{ ja plenil. Edno siroma{no govedar~e si svirelo na mal srebren instrument. Huan E go slu{ala mom~eto sè dodeka ne prestanalo so svirewe, a potoa so poluprazna ko{nica se vratila doma, bez toa da ja seti. Sledniot den Huan E povtorno do{la na bregot od rekata, za da ja ~ue pesnata na govedar~eto. Toa ja zabeleàlo i vedna{ se vqubilo vo nea. I Huan E se vqubila vo nego, bidej}i mom~eto bilo ubavo, kolku {to bilo ubavo i negovoto svirewe. Toj po~nal da ¼ pomaga da sobira korewa i bilki, a potoa dolgo ¼ svirel na flejtata. Nejze site pesni ¼ se dopa|ale, no najmila ¼ bila onaa {to ja ~ula prviot pat. Zatoa mom~eto na sekoe razdeluvawe ¼ ja svirelo tokmu taa pesna. Po nekoe vreme tatko ¼ na Huan E re{il da ja omaì za nekoj star i grd vdovec vo sosednoto selo, koj, pak, bil mnogu bogat. Govedar~eto od taga se razbolelo. Pred da ja ispu{ti du{ata, go povikal svojot najdobar prijatel i mu rekol: ‡ Na svetot nemam ni{to drugo osven ovaa flejta! Te molam odnesi ja kaj najdobriot kova~ od nea da napravi bokal, koj }e ¼ go podari{ na Huan E na denot na svadbata. Toa neka bide mojot posleden pozdrav do nea. Prijatelot mu ja ispolnil poslednata èlba. Na denot na svadbata toj ¼ go podaril bokalot na Huan E. I, koga na svadbata stanalo najveselo, po sobata se ~ule zvucite na pesnata koja Huan E najmnogu ja sakala. Taa skoknala, a gostite sedele i vxaseno slu{ale, sè duri bokalot ne ja zavr{il melodijata. Potoa mu turale vino, go prepolnuvale, go treskale, no zaludno. Bokalot mol~el. Ottoga{ do denes e pominato mnogu vreme. Srebreniot bokal se prenesuva od koleno na koleno, od majka na }erka, a ~udesnata melodija moè da ja ~ue samo toj {to umee da qubi so vistinska i ~ista qubov. Kineska skazna

 Ve`bi

za izrazuvawe

 Preraska`i ja sodr`inata na ovaa skazna. Obidi se da go izmeni{ nejziniot kraj. 71

SVETOT I NIE Go gledame ovoj svet so o~ite na na{ata qubov, zatoa tolku e ubav.

Go budime ovoj svet so sonceto na na{ata nade`, zatoa tolku e svetol.

Go yidame ovoj svet so racete na na{ite `elbi, zatoa e tolku izvi{en.

Ponekoga{ i ovoj svet nè proniknal so svoite no`evi, no nie ne mu zameruvame.

Go nosime ovoj svet vo dlankite na na{ata dobrina, zatoa tolku e {irok.

Posilni toga{ se krevame, do kraj da ja istradame na{ata bezmerna dobrina. Cane ANDREEVSKI

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  Zo{to, spored poetot, svetot e ubav, izvi{en, {irok, svetol?  No, toj ist svet <Ponekoga{ nè proni`uva so svoite no`evi>. Kako ja razbira{ ovaa misla na poetot?  Zo{to, duri i na takviot svet ne treba da mu zameruvame?

 Zada~a Napi{i sostav na tema: <Denes ja sakame tatkovinata, a utre }e go gradime svetot>. Kratki podatoci za `ivotot i tvore{tvoto na pisatelot

Cane Andreevski

Cane Andreevski e ploden poet i raska`uva~ za deca. Roden e vo 1930 godina vo Kratovo. Avtor e na knigite: <Son~eva poraka>, (poezija za deca), <[to ima novo> (poezija za deca), <Planeta so petel>, (poezija za deca), <Jagotki> (raskazi za deca), <Darbi> (Prikazni za deca) i dr. Dobitnik e na nagradite <Ko~o Racin> i <RTV Skopje> na Stru{kite ve~eri na poe‡ zijata.

NEKANETI GOSTI VO GLUVO DOBA (NO]NI ZVUCI. ÊKORI PO KALDRMA. LAE@ NA KUÎWA. TROPAWE NA VRATA SILNO, NASTOJÎVO, SO RAKA NA NASILNIK...) STARE[INATA: JORDAN: STARE[INATA: JORDAN: STARE[INATA: JORDAN: STARE[INATA:

JORDAN: STARE[INATA: JORDAN:

STARE[INATA: PRV ZAPTIJA: JORDAN: STARE[INATA: JORDAN:

Otvoraj! Otvoraj, bre }erata! (Krckawe na starata porta. Izvik.) Nekaneti gosti vo gluvo doba... Zaptii! Ti li si toj daskal, bre? Jordan 窶連xi Konstantinov, sin na Ko~o Klisarot!? Jas sum, zaptijo. Ima{ li oru`je? Zborovite se moe oru`je. Pretresete sﾃｨ, ~epkajte po skri{ni mesta. [tom i tvoite ne te sakaat 窶｡ opasen si! (TRESOK. ÊKORI. [U[KAWE NA HARTIJA.) Poleka, zaptii! Grev }e ve fati. Osven u~ebnici i rakopisi, kaj mene drugo nema... Visoko leta{, daskale! So goli zborovi protiv sultanot si trgnal. Ne ti se pi{uva arno! Gi u~am decata na sosedite da ne si go zaboravat mlekoto so koe se zadoeni... Ne razbira{ ti, zaptijo, sluga si, drugi te ispratile! Imam naredba da izvr{am pretres... Najdovte li ne{to, zaptii? Knigi, samo knigi, stare{ino! Zo{to mu se tolku?!.. îst sum, zaptijo! Sakav samo da gi u~am decata, }e si go zaboravat jazikot... Drug misli za toa! Ajde, zaptii... Samo knigi, a?.. Sre}en si {to taka izleze... Ajde! (MONOLOG): ... [to da pravam, kutriot jas, obi~en smrtnik vo trevo`na no}?!.. Ako prodolàm, }e potrae den-dva, pak }e dotr~aat so kundak od pu{ka da stavat to~ka na seta moja nauka!.. Ako prestanam 窶｡ komu gi ostavam ovie ~isti detski o~i, so kakvi lagi }e gi hranat, {to }e bide so niv?!.. Jordane, daskale, se rodi vo vreme-nevreme!Mnogu se zbudalile pred blesokot na ne~esnoto zlato, plukaat na svoeto, a na tu|inecot mu celivaat raka i mu velat: <Za mnogu godini!>... Kako da po73

stapam? Da udram so glavata v yid da me nema - ili da se pritaam, da po~ekam poarni denovi za seidba?.. Sultanot sedi na gnila granka, fanari- otite se itri, so pamuk ti ja pijat krvta, te pretopuvaat... Tatko moj, ti {to be{e klisar i qube{e da prelistuva{ crkovni knigi ‡ sretna li na pravlivite stranici nekoj ma~enik kako mene, daskalot Jordan?!... [to da pravam jas - zaduman smrtnik vo trevo`na no}?...> Velko NEDELKOVSKI (izvadok od radiodramata <Vreme za seidba>)

 Zbor po zbor ‡ go zbogatuvam re~nikot zaptija ‡ policaec, straàr klisar ‡ yvonar vo pravoslavnite crkvi sultan ‡ visoka titula vo nekoi muslimanski dràvi monolog ‡ govor na edno lice fanarioti ‡ bogati gr~ki semejstva na visoki poloài vo turskata dràvna slu`ba

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  Vo koe vreme od minatoto se slu~uvaat nastanite za koi se zboruva vo ovoj tekst?  Zo{to vo ku}ata na u~itelot Jordan zaptiite vr{at pretres?  Kogo prepoznava{ vo u~itelot Jordan?  [to sakal da mu ka`e Jordan na stare{inata preku re~enicata: <Zborovite se moe oru`je!>  Kako ja razbira{ mislata na stare{inata iska`ana preku re~enicata: <Visoko leta{, daskale>?  Pred kakvi dilemi se nao|a Jordan?  Za kakva seidba razmisluva toj?

Literaturno kat~e Radiodrama e dramski vid tvorba vo koja pri predavaweto na dramskite dejstva glavna uloga ima zvukot. So pomo{ na glasovite na akterite i so pomo{ na zvuci i {umovi se dolovuvaat nastanite {to se predmet, odnosno tema na obrabotka vo radiodramata. Zada~a: Potrudi se da slu{a{ radiodrama, a potoa na ~asot po makedonski jazik da dade{ svoe viduvawe. 74

JA OPULI SE, DEVOJ^E Ja opuli se, devoj~e, Na vaja tuka planina, {to mgla ima na nea? Da ne ja re~e{ ot boga, toku da re~e{ ot mene, tova se moi zdiovi, {to zdia jaska za tebe, a }e izgora kraj tebe. Narodna pesna

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram

 [to simbolizira maglata {to zalegnala na planinata?  Kako se vika osnovnata misla koja go pottiknuva poetot da ja ispee pesnata?

Literaturno kat~e QUBOVNI PESNI Vo pesnata <Ja opuli se, devoj~e> narodniot peja~ silno i vpe~atlivo gi otslikal qubovnite ~uvstva na mom~eto kon sakanata devojka i zatoa pesnata spa|a vo grupata na lirskite pesni ~ij motiv e qubovta. Motiv - povod, pottik, pobuda za nekoe deluvawe. Vo literaturata motivot kako misla voditelka, iako pretstavuva najmala tematska edinica, zazema istaknato mesto.

 Zapomni Lirskite pesni vo koi se vospeva qubovta na mom~eto kon sakanata devojka ili obratno se vikaat qubovni pesni. Vo ovoj vid pesni, nezavisno od toa dali tie se narodni ili avtorski, glaven motiv e qubovta, po~nuvaj}i od nejziniot zarodi{, pa sè do krunisuvaweto na taa qubov so brak, ako od edni ili od drugi pri~ini ne dojde do raskin na qubovnata vrska. Zada~a: So pomo{ na baba i dedo pronajdi stara narodna pesna i zapi{i ja. 75

Literaturno kat~e BELEZI NA AVTORSKATA I NA NARODNATA POEZIJA



 Sporedi

 Sporedi ja narodnata pesna <Ja opuli se devoj~e> so pesnata <Svetot i nie> od Cane Andreevski, str. 70.  Po {to se isti ovie dve pesni, a po {to se razlikuvaat edna od druga? Koi se nivnite posebni belezi? I avtorskite i narodnite lirski pesni se odraz na ~uvstvata i raspolo`bite na nivnite avtori; i ednite i drugite se mnogu slikoviti i muzikalni, no edni od drugi se razlikuvaat po slednive belezi: Stihovite na avtorskite lirski pesni mnogu ~esto se organizirani vo strofi od po dva, tri, ~etiri ili pove}e stiha, {to ne e karakteristi~no za narodnite lirski pesni.



 Sogledaj

<Crnoto neka si ostane boja, no da ne teì vo du{ata tvoja>. (Ubavi zborovi) Vidoe Podgorec <Utrinava kraj Nil, velat se sobrala edna smela krokodili ~eta cela>. (Krokodilski solzi) Ratko Zvrko <Zapri mi, milo, smiri se ve}e, bolno si moe sine, na son }e vidi{ jagne i cve}e, bolesta na son }e mine>. (Zaspivalka za edno dete) Blaè Koneski Avtorskite lirski pesni se razlikuvaat od narodnite i po toa {to nivnite stihovi mnogu ~esto se rimuvani. Na primer: <Den bez pripek, no} bez meka luna, dab nametnal òlto rujna guna>. Slavko Janevski (Docna esen) <Pokloni se, ubava devojko, pokloni se do surova zemja, ispravi se do sinoto nebo>. Narodna pesna 76

HERBARIUM Taa sede{e vo ~etvrtata klupa do prozorecot i ~esto poglednuva{e kon mene. Be{e visoka, so bistri sini o~i, a nasmevkata ‡ be{e najubavo |erdan~e od biser~iwa. Se vika{e Bojka. Jas sedev vo poslednata klupa na sredniot red i ~esto poglednuvav kon nea. ‡ Deca! ‡ re~e nastavnikot. ‡ Zimata se topi. Proletta e na pragot. U{te malku i }e yirnat prvite koki~iwa... Se se}avav: beli yvonesti cvetovi na ne`no zeleno steblence. Koki~iwa! ‡ I ne zaboravete... ‡ zboruva{e nastavnikot. ‡ Pirodata po~nuva da se budi. Rastenijata pak }e vivnat, a vie ne propu{tajte ‡ sobirajte ineresni primeroci za va{iot herbarium. Na krajot od godinata }e go odbereme najdobriot herbarium. Herbarium! Dve sini kartonski korici, podvrzani so beli rem~iwa. A vnatre tenki beli listovi ‡ na listovite se zalepeni presuvani cvetovi, steblenca, lisje... Si odevme nakaj doma, a zdivot na zimata slabee{e. Nekoj topol mirizliv veter di{evme. ‡ Sime! ‡ ~uv, no ne se zavrtiv. Zatreperiv. Me vika{e Bojka. ‡ [to e? ‡ rekov, ili ne rekov, bev zbunet. ‡ êkaj, zaedno }e si odime doma! ‡ re~e taa. Odevme... Mol~i taa ‡ mol~am i jas, i sè nekako se sopnuvam na kamenestata ulica. Ja stegam ~antata, brzam. ‡ Ima li nekade koki~iwa? ‡ pra{uva{e Bojka. ‡ Rano e... ‡ promrmoriv. ‡ Nekoi videle. Sobrav hrabrost i ja pogledav v o~i. No, glasot me izdade. Trepere{e. ‡ Znam kade ima koki~iwa! ‡ rekov. Bojka me pogleda voshiteno i vo sledniot mig jas zaàliv {to se pofaliv. ‡ Da odime i da nabereme! ‡ predloì taa. Taa poljanka vo podno`jeto na ridot be{e moe kat~e. Tuka go kriev Bubi koga po ulicata {traka{e ku~karskata zaprega. Tamu zakopav v zemja kutijka so potkr{eni xamlii i sliki~ki na ìvotni. Eh, kakva treva ima{e tamu ‡ visoka, visoka! I kakvi bademi ima{e, naprolet na~i~kani so crvenikavi cvetovi! 77

No, sega be{e krajot na zimata. Vrz plitkiot sneg gazevme jas i Bojka. Bevme trgnati kon poljankata. A, nekoj mirizliv veter mi gi opiva{e nozdrite, i ~udno nespokojstvo od tie sitni ~ekori na Bojka, i nejzinata yvonliva smea... ‡ Stignavme, ‡ rekov jas. ‡ Ubavo mesto! ‡ klikna Bojka. ‡ Ovde ima koki~iwa, ‡ rekov. ‡ Da nabereme, da nabereme! ‡ se raduva{e taa. Koki~iwa! Gi otkriv pred nekolku dena. Samo na edno mesto gi ima{e, desetina. Yirnale vragolesto srede rastopeniot sneg ‡ beli, beli, ne`ni! ‡ mi be{e àl i so raka da gi dopram, samo gi gledav. Bojka saka{e da potr~a. ‡ Poleka! ‡ rekov. ‡ ]e gi izgazi{! Se navednav. ûdna hrabra misla me obzema: ]e gi skinam site koki~iwa. Buket za Bojka! Koga ¼ gi podadov belite cvetovi, Bojka zatreperi, a jas bev crven kako pokrivite na okolnite ku}i. ‡ Nema ve}e... ‡ re~e Bojka. ‡ Zemi edno koki~e od ovie... ‡ Ne, gi nabrav za tebe! ‡ No, tvojot herbarium... Ne zedov. Site bea za nea, nejzini. Belo‡zelena kitka pregrnata od pette prsti na nejzinata raka. Bev sre}en! Si odevme so Bojka nakaj doma. I ~udno: ne àlev za skinatite koki~iwa. Ni za praznite listovi vo mojot herbarium. Ne! Kri{um poglednav kon Bojka i taa kon mene. Po nejzinite o~i, po kosata, po nasmevkata ‡ pogodiv, ~uvstvuvav, znaev ‡ proletta e ve}e tuka! A ve~erta, doma, vo agolot na zatoplenata soba ‡ mol~ev i nekoe golemo i novo ~uvstvo me obzema{e. Buden sonuvav, a vo sekoj son be{e Bojka. âs mi se nasmevnuva{e od ~etvrtata klupa, ~as zaedno gi berevme prvite koki~iwa, ~as razgovaravme na odmorot ‡ a licata ni bea blizu, blizu... Mol~ej}i, go pozemav mojot herbarium. Poleka go otvoriv i na eden prazen list napi{av: Bojka. A toa ime go krase{e listot poubavo od sekoe koki~e, od grst koki~iwa, od cela {uma vivnati cvetovi! I mirisa{e na topol veter, na razigrani pandelki, na sini o~i, na |erdan~e od biser~iwa... Toa ime Bojka. Velko NEDELKOVSKI 78

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  Kako go zamisluva{ likot na Bojka? A kako na raskaùva~ot? Kogo go prepoznava{ vo likot na raskaùva~ot?  Kako ja rabira{ mislata sodràna vo slednava re~enica od tekstov: <Po nejzinite o~i, po kosata, po nasmevkata ‡ pogodiv, ~uvstvuvav, znaev ‡ proletta e ve}e tuka>?  Kakvi ~uvstva gi branuvaat nivnite du{i?  Vo koi re~enici od tekstot pisatelot se posluìl so izraznoto sredstvo personifikacija?  [to sakal da postigne toj so upotrebata na ova izrazno sredstvo?

 Zada~a  Napi{i ja fabulata na tekstot.  Pronajdi gi i drugite elementi na prozen tekst i analiziraj gi na ~asot.

Kratki podatoci za `ivotot i tvore{tvoto na pisatelot Velko Nedelkovski na decata im podaril nekolku zbirki so raskazi i nekolku romani. Zbirki raskazi za deca: <Leb za tate>, <Kako raste Pen~o>. Romani za deca: <Zbuneti godini>, <Vtora smena>. Roden e vo 1946 godina vo Skopje. Raboti vo Makedonskata televizija. Dobitnik e na nagradata na RTV Skopje na Stru{kite ve~eri na poezijata za najdobra kniga za deca.

Velko Nedelkovski

DEN BEZ GLAD Da sum nekoj vol{eben pekar Bi zamesil eden golem leb, leb, {to bi go nadvisil sonceto i bi narasnal visoko do yvezdite, nekoj leb od koj do sitost bi se najal sekoj.

od Malaja, od Sinaj i od Ju`na Amerika, ta slo`no od site strani lebot bi go izele istiot den, a pak tro{~iwata bi gi jadele pti~iwata.

Mojot bel leb, mek, topol, so zlatna kora, od rernata‡vol{ebnica taka bi zamirisal, {to bi gi privlekol de~iwata od Afrika,

Bi bil toa golem den! Den koga ne }e se raboti (nitu vo selo, nitu vo grad), a vo kalendarot i vo sekoja kniga so crveni bukvi bi bleskal me|u site kako DEN BEZ GLAD! Xani RODARI

 îtam, razmisluvam, prezentiram  Kako go zamisluva poetot vo svojata vizija <denot bez glad> i <golemiot leb>?  Vo kakvi uslovi moè da ima takov den bez glad?  Zo{to poetot pomisluva tokmu na decata od Afrika, Malaja, Sinaj i Ju`na Amerika?  Zo{to toj den bi moral da bide zabeleàn so crveni bukvi? Zada~a: Napi{i sostav na tema: <Kako bi im pomognal na siroma{nite>. 80

GULABOVOTO KRILO Vo edna pe{tera na planinata gulabicata izvede dve gulap~iwa. [tom dovolno zajaknaa, gi povede na prviot let. Pticite bea voshiteni od svetot {to se pokaà pred niv. Naskoro, umorni, moraa da se vratat. Doletaa do vlezot na pe{terata polni so vpe~atoci i u{te edna{ se zavrtea da go vidat sonceto koe, kako golemo oko, gi slede{e od neboto. Potoa vlegoa vo temnata pe{tera po majka im koja prva doleta vo gnezdoto i im doviknuva{e: ‡ Navamu! Samo poleka dodeka o~ite ne vi se naviknat na mrakot! No, vo istiot moment, samo {to go izgovorila toa, slu{nala prestra{en krik. Eden od malite gulabi padna na dnoto od pe{terata. Snagata go izdade i kriljata neo~ekuvano ja otkaàa poslu{nosta. Sleta da mu pomogne, no ve}e be{e docna. Maliot gulab leè{e na kamenot i pi{te{e ta`no i zaglu{no. Naprazno se obiduva{e da se krene. Desnoto krilo mu be{e povredeno i krvavo, nemo}no mu pa|a{e na kamenot. Majka mu pla~ej}i leta{e okolu nego. No, brzo sfati deka padot be{e sudbonosen za maliot gulab. Moraa da go ostavat na dnoto na pe{terata i tuka da go hranat i da go neguvaat. Maliot gulab be{e taèn. I edna{, koga majka mu go te{e{e, re~e: ‡ Mnogu mi e te{ko {to nikoga{ ve}e ne }e moàm da go vidam sonceto i neboto, {to ne }e moàm da letam kako mojot brat. Zo{to moralo da mi se slu~i vakva nesre}a? Kako }e ìveam bez krilja vo ovaa temna pe{tera od koja nikoga{ ne }e moàm da izlezam? ‡ Jas }e bidam so tebe! ‡ mu vele{e majka mu. ‡ Koga tvojot brat }e odleta, }e ostanam ovde so tebe i ti nikoga{ ne }e bide{ gladen i èden. Mladiot, ranet gulab, ne moè{e da se ute{i so tie zborovi i sekoj den stanuva{e sè potaèn i potaèn.

Naprazno brat mu nastojuva{e da go razveseli. Mu nose{e hrana i mu raskaùva{e za sè {to videl i doìveal. Toj slu{a{e i si misle{e: <Kolku e sre}en! Jas nikoga{ pove}e nema ni{to da doìveam.> Gulabot àle{e {to brat mu ne moè da odleta vo {irinata nad zemjata, da si poigra vo siniloto pod sonceto i da se iskape vo bistriot planinski potok. Go àle{e, no ne moè{e da mu pomogne. Edna{ koga ostana sam, maliot gulab re{i: ‡ Moram da izlezam od ovoj mrak na sonce. U{te edna{, samo u{te edna{ da go vidam ovoj ubav svet na zemjata i }e bidam zadovolen... I po~na da se ka~uva po karpite. Znae{e deka sekoj ~as moè da se strkala vo dlabo~inite kade bu~e{e vodata i kade go ~eka{e smrtta. Ama, zarem ìvotot vo vla`nata temna pe{tera, bez radost, bez nade`, ne e kako smrtta! I izvika: ‡ Sonce! Svetlina! U{te samo edna{, pa makar toga{ da dojde i krajot! Se ka~uva{e, ka~uva{e uporno i nepokoleblivo. U{te eden napor, u{te edno dvièwe i toj e sloboden. Koga na rabot od pe{terata zastana da se odmori, be{e najsre}en gulab na svetot. ‡ Kolku e ubavo sonceto! I neboto! Kolku prijatno {umoli lisjeto i mirisa vozduhot! Dolgo stoe{e na karpata opien od ubavinata, a potoa re~e: ‡ Ako kriloto mi e skr{eno, nozete mi se zdravi. ]e bidam gulab {to ne leta, no }e ìveam slobodno na zemjata, vo svetlo, a ne vo mrak. I se spu{ti od karpata na zemjata. Potoa gordo trgna vo noviot ìvot {to mu go nude{e prirodata... Ahmed HROMAXI]

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  So {to bile pobogati dvete gulap~iwa po prviot svoj let?  Kakva nesre}a doìvealo ednoto od dvete gulap~iwa? Koi se pri~inite za nesre}ata?  [to sè doìvealo maloto gulap~e po padot vo bezdnata?  [to na krajot odlu~ilo toa gulap~e? Zo{to donelo takva odluka?  Od {to bilo rakovodeno toa da istrae vo ostvaruvaweto na svojata èlba? Zada~a: Raskaì ja tvojata èlba za ìvot vo migot na iznemo{tenost i taga. 82

„Najdobriot prorok na idninata e minatoto“ Xorx BAJRON ÎJA E MESEÎNATA Odamna, mnogu odamna, vo vremeto koe se vikalo kameno, edno pe{tersko dete izleglo od pe{terata, poglednalo kon yvezdenoto nebo i pomislilo: <Kolku e ubav onoj òlt kamen! No, zo{to visi tamu gore i koj go zaka~il? So radost bi go simnal, no neboto e taka visoko, a jas sum mal,> ‡ si mislelo toa na jazikot na pe{terskite lu|e. Mnogu podocna, no pak odamna, vo drevniot Rim ìveelo edno dete koe pogledalo kon yvezdenoto nebo i reklo: ‡ Koj go stavil onoj òlt {tit tamu gore? Koga bi go imal, nikoj ni{to ne bi mi moèl. Bi bil gospodar na Rim, mo}en car! ‡ pomislilo na latinski jazik. Vo 6691 godina ako se ~ita odnazad, ili 1966 godina ako se ~ita odnapred, vo Pariz, edno dete izleglo na balkonot, poglednalo kon vedroto nebo nad Pariz vo tivkata no} i pomislilo: <Zo{to mese~inata ne mu pripa|a samo na Pariz?> Potoa se str~alo kon svojot tatko i go pra{alo: ‡ Zo{to mese~inata ne mu pripa|a samo na Pariz?> Tatkoto se naka{lal: ‡ Hm, hm. Mese~inata im pripa|a na site: na lekarite, poetite, {ahistite... I na decata od celiot svet. ‡ A, dali eden den i decata }e letaat kon mese~inata? ‡ Eden den, koga ti ne }e bide{ dete... i decata }e letaat na mese~inata. Eden den nekoe dete }e stoi vo senkata na mese~eviot krater, }e gleda kon yvezdenoto nebo niz svojata za{titna obleka i }e misli: <Kolku e ubava onaa sina planeta! Kolku e ubava na{ata zemja!> Filip MERVE

 îtam, razmisluvam, prezentiram  Zo{to, spored tebe, na pe{terskoto dete mese~inata mu li~ela na òlt kamen? [to posakuvalo pe{terskoto dete?  Na {to, pak, mu li~ela mese~inata na deteto od vremeto na drevniot Rim? Kakva èlba iskaàlo toa dete?  [to posakuvalo deteto od Pariz dodeka od balkonot ja nabquduvalo mese~inata?  Kako razmisluvaat za mese~inata dene{nite deca?  Navistina, ~ija e mese~inata? Zo{to taka misli{? Zada~a: Iznesi gi svoite razmisluvawa za osvojuvawe na ovaa planeta. 83

KOSMONAUT

Vselenski brod vivnat vo nebesnite viso~ini. Gledano od gore, od vselenski brod, zemjata e kapinka crveno‡sina: poliwa, moriwa, gori, cel svod, vo edna ubavina minat. Gledano od gore, od raketna kabina, od oko na pilot smel, zemjata, kapinka crveno‡sina, e izvor na ìvotot cel. Gledano od gore, zemjata e rezba od ubavina, na sè {to se dviì! Zemjata e topla maj~ina vezba, dlanka podadena {to se bliì! Jovan KOTESKI 84

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  Na {to, spored poetot, li~i zemjata gledana od vselenski brod?  Vo koja strofa poetot zemjata ja narekuva izvor na `ivotot? Od {to se rakovodi toj za da razmisluva taka?  Zo{to zemjata gledana od vozduhot li~i na rezba?  Koi izrazni sredstva gi otkri vo pesnata?  Vo koi strofi ima rimi? Poso~i gi.

 Zada~a Razmisli i napi{i sostav na tema: <Kako da ja so~uvame planetata Zemja i kako da i ja prodol`ime ubavinata>.

Kratki podatoci za `ivotot i tvore{tvoto na pisatelot

Jovan Kotevski

Jovan Koteski e roden vo 1932 godina vo s. Prisovjani, Stru{ko. Po~inal vo 2001 godina vo Skopje. Pi{uva poezija za deca i za vozrasni. Za decata ja objavil poetskata zbirka <Gluv~eto so dvogled>. Dobitnik e na nagradite: <Ko~o Racin>, <Aco [opov>, <Grigor Prli~ev>, Bra}a Miladinovci>, i dr.

TATKOVINATA ME SLU[A Gagarin so nasmevnato lice vleze vo vselenskiot brod <Vostok> i izvika: ‡ Do viduvawe! Malku potoa po~na razgovorot me|u raketata i Zemjata. ‡ Kako me slu{ate? ‡ Odli~no Jurij, vnimavaj na komandata! ‡ Dobro! Kako mi ~uka srceto? ‡ Odli~no! Pulsot ti e 64! A, koga ja dobi poslednata komanda <Start>, raketata so stravoten tatne` se vivna vo vselenata. Toga{ strelkata na ~asovnikot pokaà 9 ~asot i 07 minuti. Raketata se oddale~i od Zemjata. Samo 17 minuti pominaa otkako toj se vivna kon Mese~inata. I pak se vospostavi vrska. ‡ Kako se ~uvstvuva{? ‡ Odli~no! Ma{inata raboti normalno. Ja nabquduvam Zemjata. Sè e normalno. Dali me razbravte? ‡ Te razbirame! Od takva viso~ina Zemjata dosega nikoj ne ja ima videno. ‡ Kakva ubavina! ‡ izvikuva Gagarin, zaboravaj}i deka negoviot glas se prenesuva do Zemjata. Brzinata na vselenskiot brod e dvaeset i osum iljadi kilometri na ~as. Pod nego ostanaa okeanite i celata Zemjina topka. Jurij komanduva{e so vselenskiot brod i odvreme‡navreme zabeleùva{e vo svojot dnevnik. Eve {to zapi{al: <So golemo zadovolstvo gledav sè {to me opkruùva{e. Niz prozorecot gi gledav yvezdite. Do niv be{e mnogu daleku. Moèbi desetici godini letawe, no sepak od vselenskiot brod tie izgledaa poblisku>. Ve}e be{e 10 ~asot i 15 minuti. Po deset minuti Gagarin gi vklu~i ko~nicite na motorot. Kosmi~kiot brod <Vostok> po~na da se pribliùva kon Zemjata. Site sistemi odli~no rabotea. Gagarin uspe{no se spu{ta{e. Vo eden moment toj se ~uvstvuva{e kako najsre}en ~ovek na svetot. Od golema radost zapea: <Tatkovinata me slu{a, tatkovinata me znae... > Lidija OBUHOVA Prevod: Rajko Jov~evski 86

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  Za koj nastan se zboruva vo ovoj tekst?  Od kakvo zna~ewe e toj nastan za ~ove{tvoto?  Kakva e slikata {to Gagarin ja gledal od viso~inata?  Dodeka bil vo vselenskiot brod Gagarin vodel dnevnik. Zo{to ?  Vo koj moment Gagarin se ~uvstvuval kako najsre}en ~ovek na svetot? Zo{to?

 Ve`bi za izrazuvawe i tvorewe  Zamisli deka si na planetata Mars i napi{i sostav pod naslov: <Bev gostin na Mars>.

Jazi~no kat~e BROEVI Pove}e zborovi vo ovoj tekst ({eeset i ~etiri, devet, osum, sedumnaeset, dvaeset i osum iljadi i dr.) ozna~uvaat koli~estvo. Tie se broevi.

 Zapomni! Zborovite {to ozna~uvaat koli~estvo se vikaat broevi. GRAMATI^KI KATEGORII KAJ BROEVITE Rod i broj kaj broevite

 Sogledaj Eden planinar se iska~i na edna visoka planina i predsebe zdogleda edno selo. Od primerov moème da zaklu~ime deka brojot eden ima formi za site tri roda: ma{ki (eden), ènski (edna) i sreden rod (edno). Ovoj broj ima i mnoìnska forma koja glasi edni, no taa mnoìnska forma go gubi zna~eweto na broj, a dobiva zna~ewe na zamenka vo re~enicata.

Brojot dva razlikuva samo dve formi za rod: dva (m.r.) i dve (`.r. i sr. r.) Na primer: V~era kupiv dva vola. Dve kozi imaa po dve jariwa. Brojni formi za lica Brojni formi za lica imaat samo broevite {to ozna~uvaat to~na, odnosno opredelena brojnost. Primeri: V~era sretnav dvajca patnici. [umata vo mojot kraj ja kontroliraat ~etvorica {umari. Osummina nastavnici od na{eto u~ili{te zaminaa na ekskurzija so u~enicite od osmo oddelenie. Pribli`na brojnost Broevite vo makedonskiot jazik razlikuvaat formi za pribli`na brojnost. Primeri: Tri-~etiri koko{ki {etaa niz dvorot. Okolu niv ima{e desetina piliwa.

 Ve`ba  Napi{i {est re~enici spored slednive barawa: a) Dve re~enici vo koi }e upotrebi{ broevi {to }e ozna~uvaat opredeleno (to~no) koli~estvo. b) Dve re~enici vo koi }e upotrebi{ broevi {to }e ozna~uvaat pribli`na vrednost. v) Dve re~enici vo koi }e upotrebi{ brojni formi za lica.

IZVOROT NA @ELBITE Izvorot na èlbite e oko otvoreno, od klokot zaneseno, od smea zazoreno. Od nego {urkite ko lava se {irat, vo skri{nite dlapki na krvta se virat, vo tajnite mesta na srceto gorat i sè taka glasno, ùborno zborat. Izvorot na èlbite e oko strujno, do beskraj glasovito, do nebesa ~ujno. Od nego vo venite roj reki se zbiraat, vo bunarot na du{ata dali nekoga{ }e se smirat? Stojan TARAPUZA

 Zbor po zbor ‡ go zbogatuvam re~nikot lava ‡ vulkanska masa

Narodna pogovorka @iveeme ne kako {to sakame, tuku kako {to mo`eme.

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram

 Kakva sli~nost sogledal poetot pome|u izvorot na èlbite i oko otvoreno?  Kako gi zamisluva{ {urkite {to blikaat kako lava i gorat vo tajnite mesta na srceto?  Kako ja razbira{ mislata na poetot iskaàna preku stihot: <Izvorot na èlbite e oko strujno>?

 Zada~a: Napi{i sostav pod naslov: <Izvorot na moite `elbi>.

Literaturno kat~e KOMPARACIJA (sporedba) Vo pesnata <Izvorot na èlbite> poetot niz pove}e prekrasni sliki se obiduva da pronikne vo najintimnite kat~iwa na ~ovekot za da go otkrie izvorot na èlbite. Vo po~etniot stih od vtorata strofa poetot se posluìl so stilskata figura komparacija, odnosno sporedba: <[urkite ko lava se {irat>.

 Sogledaj [urkite

lava (se {irat

predmet {to se sporeduva

vrska

predmet so koj se vr{i sporeduvaweto

 Zapomni! Komparacija, odnosno sporedba, e stilska figura so koja se vr{i sporeduvawe me|u nekoi predmeti, su{testva ili pojavi sproed nekoi nivni zaedni~ki svojstva.

Sekoja komparacija ima tri dela: a) predmet {to sluì za sporeduvawe; b) vrska; v) predmet so koj se vr{i sporeduvaweto. Ovaa stilska figura nao|a primena ne samo vo literaturnite tekstovi, tuku i vo sekojdnevniot govor na lu|eto. Na primer: - <@etvarkite vo nivite kako srpovi se svednati> R. Jov~eski - Po poleto nalegnala magla kako testo. - Jovan se izvi{il kako topola. Kratki podatoci za ìvotot i tvore{tvoto na pisatelot Stojan Tarapuza spa|a me|u najplodnite poeti za deca. Avtor e na slednive poetski zbirki za deca: <Grejni sonce>, <Polno kaj~e èlbi>, <Dambara, dumbara>, <Cvet i zlato>, <Denovirki>, <Pogled niz dvogled>, <Yunica paunica>, <[arki àrki>, <Zenici yvezdenici>, <Cvetulki so svetulki>, i dr. Roden e vo 1933 godina vo Zletovo. Dobitnik e na nagradata RTV Skopje (tri pati).

Stojan Tarapuza

ď ˛ Zada~a ď Ź Povrzi gi zborovite i obrazuvaj re~enica vo koja }e upotrebi{ komparacija: - mol~aliva, riba + vrska - vreden, p~elka + vrska - zborliv, papagal + vrska ď Ź Pronajdi ja komparacijata vo pesnata <Tatkovina> na strana 7.

VOL[EBNATA MO] NA PRIRODATA

"Mrtva priroda" - Anri Matis

Prirodata e tatkovina na site Muhamed [amsadin Hafis 93

 Septemvri e vol{ebnik ‡ Stojan Tarapuza  Prikazna za esenta ‡ Nada Zelmanova - Jakimova  Bez naslov ‡ Sergej Esenin Metafora  Posledniot list ‡ Gorjan Petrevski Sinonimi  Esenski orkestar ‡ Marija Veli~koska Onomatopeja  Patuvaweto na dekemvri ‡ Dragan Kulixan Glagoli. Gramati~ki kategorii kaj glagolite  Zimsko utro ‡ Bla`e Koneski Pridavki  Ni prela gora, ni tkala ‡ Narodna pesna  Utro ‡ Maksim Gorki  Zalez ‡ [imo E{i} Pejza`ni pesni  Ve~er ‡ Simon Drakul  Letna slika ‡ Eftim Kletnikov  Na morskiot breg ‡ Ribindranat Tagore  Povlekuvawe na moreto ‡ Mihail Renxov

SEPTEMVRI E VOL[EBNIK Septemvri e vol{ebnik, sleze od ridi{tata, so lisja po`olteni gi pokri pati{tata. Pro{eta niz lozjata, gi obra grozdovite, od grankite ste`nati gi skina plodovite. So pesna gi razbudi od son u~ili{tata, so sliki gi ukrasi... gi smete dvori{tata. Septemvri e vol{ebnik, nasekade patuva, so ~etka nevidliva i gori pozlatuva. Stojan TARAPUZA

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  Od {to se rakovodi poetot za da ka`e deka septemvri e vol{ebnik?  Kakva slika e dadena vo prvata strofa od pesnata?  Od koi stihovi doznava{ deka septemvri e mesec na grozdoberot?  Po {to e zna~aen ovoj mesec za tebe?

 Zada~a  Potrudi se da napi{e{ pesna za esenta. 95

PRIKAZNA ZA ESENTA Na neboto tromo se vle~at gusti, temni oblaci. So ta`ni, rasplakani o~i gledaat vo sonceto i mu se voshituvaat na negovata sre}a. Od srce bi sakale i tie da go imaat najmaliot del od negovata vedrina. So seta du{a posakuvaat da ja doznaat tajnata na negovata ve~na mladost, ubavina i sveìna. A sonceto se raduva i neprestajno blago se nasmevnuva, veselej}i se na sè okolu sebe. Koga gi zdogleda niv rastaèni i uplakani, mu stana àl. Saka{e da im pomogne. ‡ Zo{to ste taka naàleni? ‡ gi pra{a ne`no. ‡ Kako ne bi bile, koga na{ata rabota e tolku te{ka, neprijatna, duri i odbivna... ‡ Mislam deka gre{ite. Va{ata rabota e mo{ne polezna i ubava ‡ re~e sonceto.

Oblacite u{te pove}e se namurtija. ‡ Ne ismejuvaj nè! Ponekoga{ tolku mnogu sme luti, {to siot svoj bes go isturame vrz lozjata, ovo{tarnicite, nivite... No, i toa ne ni pomaga. Naprotiv, potoa stanuvame u{te pobesni, pojadosani. Bi sakale da ja imame tvojata nasmevka. Pomogni ni so svojot mudar sovet!.. Pred da im odgovori, neo~ekuvano, noseni od vetrot, doletaa tuka nekolku razigrani beli obla~iwa. Sonceto voshiteno gi izgleda malite novodojdeni obla~iwa. Be{e odu{eveno od nivnata radost. Gi pregrna i po~na da razgovara so niv. 96

‡ [to raboti{ ti? ‡ go pra{a prvoto obla~e. ‡ Gi mijam ulicite, ‡ mu odgovori obla~eto, potskoknuvaj}i od sre}a. ‡ Taa rabota me razveseluva i mnogu sum zadovolno koga }e vidam kako nasekade sveti od ~istota. ‡ Jas gi zalevam nivite, poliwata, livadite. Uìvam vo toa. Vistinska milina e da se gledaat tie {iroki zeleni prostranstva, ‡ re~e vtoroto obla~e. ‡ Jas sum najveselo, bidej}i go vadam cve}eto, parkovite ‡ poneseno od prekrasnata mirizba po celi no}i ne se rabuduvam od zadovolstvo, ‡ mu re~e tretoto obla~e. ‡ Jas se ~uvstvuvam najprijatno za{to gi gasnam poàrite. Da izbri{e{ sozli na unesre}enite, zarem ne e toa ne{to najubavo na svetot? ‡ zboruva{e ~etvrtoto obla~e. I drugite obla~iwa zboruvaa veselo i se raduvaa od srce. Sonceto vnimatelno gi slu{a{e i stanuva{e sè pozadovolno, posvetlo i poveselo. Na krajot im re~e na temnite oblaci: ‡ Mesto mene, vi odgovorija va{ite vnu~iwa. I sami ~uvte. I jas, kako niv, mu se raduvam na ìvotot i na rabotata i zatoa sekoga{ sum mlado, veselo i nasmeano. ‡ A, eve go mojot sovet: <Sekoga{ sledete go primerot na malite veseli obla~iwa>! Re~e taka i otplovi vo nebesnata {irina. Nada ZEKMANOVA‡JAKIMOVA

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  Zo{to ovoj tekst nosi naslov <Prikazna za esenta>?  Koi se glavni likovi vo tekstot?  Koi promeni vo prirodata se opi{ani vo tekstot? Koj od tie opisi najmnogu ti se dopa|a?  Koga <rabotata> na oblacite e: ‡ polezna za lu|eto, ‡ {tetna za lu|eto? Zada~a:  Preraska`i go tekstot.  Napi{i sostav na tema: <Darovite na bogatata esen>. 97

BEZ NASLOV Nivi pusti, lisje v iwe i oblaci nemo mokri. kako lak zad sini gori tiho sonceto se sokri. Nemo dreme patot valkan, bledi sliki vo son ni`e, mu ostana sosem malku do zimata {to se bli`i. Sam vo gorata pred sebe jas go vidov vo zora ‡ ranka aloviot mesec ‡ `drebe vo na{ata vpregnata sanka.

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  Koj e osnovniot motiv na ovaa pesna?  Vo koi stihovi poetot ja oìvotvoruva prirodata?  Koja stilska figura koristi poetot za da ja oìvotvori prirodata, odnosno na mrtvite predmeti da im pridade osobini {to se karakteristi~ni za ìvite su{testva?

Literaturno kat~e METAFORA Vo stihot <aloviot mesec ‡ `drebe> sre}avame kratka, no sodràjna sporedba. Mese~inata se sporeduva so `drebe. Vakvata stilska figura se vika metafora. Metaforata pretstavuva skratena komparacija (sporedba), no od nea se razlikuva po toa {to se izostava zborot {to sluì za vrska kako, odnosno ko. Na primer: Toj e mravka. Kon mene se odnesuva{e kukavi~ki. Pokriv nad glavata ‡ ku}a, dom. Proleten ìvot ‡ mladost i sl. Zada~a: Vo pesnata <Bez jazik si nikoj i ni{to>, str. 14, pronadi go stilskoto izrazno sredstvo metafora. 98

POSLEDNIOT LIST Esenta se vseli i niz grankite na lipata. Listoronecot palavo tancuva{e so nejzinoto poòlteno lisje. Zlatnata postela {ume{e pod nozete na decata. Tie ~estopati navra}aa pod grankite na ubavicata. ‡ Ej, poglednete go onoj list na vrvon! ‡ izvika Jovan. ‡ Ostanal sam, ‡ re~e Gorica. ‡ Kolku e ubav... ‡ mu se voshituva{e Ana. ‡ Vetrot ni{to ne mu moè! ‡ prifati Dime. Vo toj mig vetrot kako da se navredi i posaka svojata sila da ja pokaè pred decata. Tokmu zatoa se raspalavi okolu osameniot list, koj so posledni sili se obiduva{e da se zadrì za grankata... Vo eden mig lesno zatreperi, a potoa po~na da lebdi niz vozduhot... ‡ Se otkina... ‡ vozdivna Ana. Decata graknaa za da go dofatat. Nastana turkanica okolu nego. I koga ve}e im be{e blisku, na dofat, vetrot go ponese kon racete na Ana. Taa stoe{e ponastrana i zatoa mirno go pre~eka, a drugite deca ostanaa so prazni race. No, ovde ne zavr{uva prikaznata za posledniot list. Devoj~eto go ponese doma i go stavi vo edna stara kniga od bibliotekata. Taka toj ostana da <ìvee> me|u koricite na knigata, spasen

od nevnimatelnosta na detskata raka. Inaku, za sosema kuso vreme, pod vlagata na do`dovite, }e izgnie{e pod lipata zaedno so padnatite lisja od drvjata. Pominaa mnogu godini. Zaedno so vremeto rastea i decata. Ana ve}e odamna ne e dete. A silni poroi, vo edno nevreme, go odnesoa so sebe i stebloto i lipata. Edna{, prelistuvaj}i niz knigite, Ana go pronajde ve}e zaboraveniot lipov list i ta`no se nasmevna. Vo nejzinite se}avawa kako da plamna i onoj dale~en esenski den, odnesenata lipa od poroite i detstvoto {to nepovratno zaminalo. Zarem e ~udno {to eden obi~en list go nad`ivea i stebloto na lipata!? Gorjan PETREVSKI

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  Za koe godi{no vreme se zboruva vo ovoj tekst? Vrz osnova na {to izvle~e takov zaklu~ok?  Koj e glaven lik vo tekstot? [to sè se slu~uva so glavniot lik? Kako toj go nad`iveal duri i stebloto na ~ii granki rastel? Zada~a:  Napi{i sostav na tema: <Se}avawe od ranoto detstvo>. Kratki podatoci za `ivotot i tvore{tvoto na pisatelot

Gorjan Petrevski

100

Gorjan Petrevski spa|a vo redot na najplodnite i naj~itanite pisateli za deca i mladi. Nim im gi podaril slednive knigi: <Gorocvet> (raskazi), <Zemjata od sonot> (raskazi), <Tatkovite solzi> (raskazi), <Ta`niot svira~> (raskazi), <Marta> (roman), <Snegovite na Klementina> (raskazi), <Dale~na qubov> (roman), <Sama> (roman) i dr. Dobitnik e na nagradata <Van~o Nikoleski> na Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija. Roden e vo 1951 godina vo s. Mrenoga, Demirhisarsko.

 Znam ubavo da se izrazuvam Grupirajte se vo parovi. Eden od parot neka postavuva pra{awa za promenite na prirodata vo esen, a drugiot neka odgovara na postavenite pra{awa. Potoa smenete gi ulogite.

 Zada~a  Ka`i gi poinaku, odnosno so svoi zborovi, slednive tri re~enici od tekstot:  Esenta se veseli i niz grankite na lipata.  Listoronecot palavo tancuva{e so nejzinoto po`olteno lisje.  Zlatnata postela {ume{e pod nozete na decata.

Jazi~no kat~e SINONIMI (povtoruvawe) Vo re~enicata: Listoronecot palavo tancuva{e so nejzinoto palavo lisje, zborot listoronec ima isto zna~ewe kako i zborot vetar, a vo re~enicata: Zlatnata postela {ume{e pod nozete na decata, izrazot zlatnata postela ima isto zna~ewe so izrazot `olti lisja.

 Potseti se Zborovite i izrazite koi imaat razli~na forma, no isto ili sli~no zna~ewe se vikaat sinonimi.

 Sporedi

ku}a - dom

Zborovi so razli~ni formi, no so isto ili blisko zna~ewe:

avion - aeroplan

devojka - moma

Za zborovite: vrutok, pisatel, vek, dom, {uma, tvorec i vselena pronajdi zborovi so sli~no zna~ewe i upotrebi gi vo re~enici. Na primer: Vo podno`jeto na planinata nad na{eto selo ima izvor so bistra studena voda.

 Zada~a

101

ESENSKI ORKESTAR [u{, [u{, [u{, [u{,

{u{! Ne{to v {uma {u{ka. {u{! List so list se gu{ka. {u{! Se ronat od granki. {u{! ]e padnat vrz dlanki.

Kap, kap! Siv oblak se poti. Kap, kap! Toj pee po noti. Kap, kap! Kapkite se ronat. Kap, kap! Niz oluci yvonat. Fiu, fiu! Koj sviri na truba? Fiu, fiu! Toa vetrot duva. Fiu, fiu! Toj juri vo kas. Fiu, fiu! Esen e kaj nas. Marija VELI^KOVSKA

 Zbor po zbor ‡ go zbogatuvam re~nikot kas ‡ vid kowsko tr~awe

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram

 Kakvi sliki na esenta se dadeni vo: ‡ prvata strofa, ‡ vtorata strofa, ‡ tretata strofa?  Koi elementi vo pesnata se vizuelni, a koi auditivni?

Literaturno kat~e ONOMATOPEJA Vo site stihovi na ovaa pesna so po~etnite zborovi: {u{, {u{! Kap, kap! fiu, fiu! se imitiraat zvuci od prirodata.

 Zapomni Stilska figura {to ozna~uva imitirawe na zvuci ili glasovi od prirodata ({um na voda, nevreme, veter, glasovi na `ivotni i sl.) se vika onomatopeja. So primenata na onomatopejata se doa|a do pogolema slikovitost i emocionalnost. 102

 Ve`bi po nivoa I nivo: Napi{i zborovi koi }e imitiraat glasovi na ma~ka, ku~e, `aba, koko{ka i krava. II nivo: Sostavi pet re~enici vo koi }e upotrebi{ onomatopei. Primer: Se slu{a{e brm~eweto na bumbarot. Me razbudi ~uden zvuk: krc, krc, krc! III nivo: Napi{i pesna vo koja }e zastapi{ i onomatopei.

PATUVAWETO NA DEKEMVRI Zimata celiot na{ kraj go povila vo skutovi beli. Gi zasipuva site pati{ta, nasekade snegulki deli. Na na{ite ku}i bela ruba im donese, a starata preku no}, nekade daleku ja odnese. Istka obleka bela za orevot star... Kratko: no}eska segde go rasturi svojot sne`en dar. Kraj rekata mlinot spie. Kolceto vo mraz se krie. Zimata i tuka sedi i ledeni sospi redi... ‡ Ej, ima li nekoj tamu? Da popravam sanki samo! Javete se! Od glogot snegot se strese. A kolceto vo ~as se sepna, sni{tata za mig gi smetna. No, mrazot go stegna div, mu prese~e zbor i zdiv. A saka{e toa da vikne i veselo da podripne:

Jas sum kolce vodeni~ko ‡ klop, klop ‡ klap! Podvi`no sum, leko me poznava sekoj ‡ Klop ‡ klop ‡ klap! I pak vo son se svitka, no tagovno, eve, od glogot vikna: ‡ Ej, ima li vnatre nekoj? ‡ Nema, nema, v selo e sekoj ‡ rekata mu re~e, {to nablizu tuka sonlivo te~e. ‡ Niz livadi trgni vedna{, za{to brgu }e se stemni! ‡ Uf, ‡ vozdivna neznajniot, a veterot se spu{ti ‡ Fiuuuu! ‡ Moram, moram jas da pojdam... Fiuuu, fiuuuu! I, trgna. Sankata ja goni. Pod nea snegot se sipe, yvoni. [est ku~iwa umorni ja vle~at niz dol. Go vozat starecot naluten i zol... A ne im e lesno, studi... Veterot zaviva besno. Starecot na sankata sedi i gleda: daleku od oxacite, ~ad v nebo se cedi. Brza, se luti i br~ka ~elo. Saka poskoro da stigne v selo... Eve go najposle i v selo. Sekoja soba e prijatna, prozor~eto svetka. Ne pre~i {to nadvor sè e belo, {to veterot niz dvorot se <metka>. 103

Dremliva soba na dedo Rade. Starecot spie, vnucite sedat. Ma~orot pod pe~kata svitkan, tivko si prede. Pod prozorecot veterot se kara, zbori, no vo sobata pe~kata sè posilno gori. Zaludno veterot vie tanci ludi, dedo Rade ni{to od son ne go budi. Vnucite po~esto pe~kata ja palat, ogrevot ne go àlat. Im se spie. I dodeka veterot zad prozorecot vie, veselo se smeat i peat: Gori ognot cuk ‡ cuk ‡ cuk! Lupa vetrot ‡ tuk ‡ tuk ‡ tuk! No, veterot se naluti kako zbesnat at. Dedoto se razbudi sega za prvpat. ‡ [to e ova sega?!? Koj so mene sonliv si tera vakva {ega? Eh, vetre, vetre, |avol da te zeme! Zarem saka{ sega pokrivot da go krene{? [to besnee{, {to sano} ~uka{? I kaì mi, vedna{ ‡ {to bara{ tuka?! ‡ Vratata samo malku otvorete ja! Lu|e, brzo pomognete! Na sankata moja i ispukaa {ini. Za popravka si pla}am ‡ kolku {to si ~ini? ‡ Koj si ti? Star si ili mlad? ‡ Kaj vas, no}va me donese pat... Jas sum Dekemvri, od daleku itam... Pomognete mi, ve molam, pitam! So ~kripewe dedo otvori vrata. A, nadvor vo vitelot sneèn oj ‡ smrznat Dekemvri stoi! Na nego guna seta vo belo. [ubara nosi na smr{teno ~elo. Od umora silna o~i mu se mreàt. Skapnati pesovite kraj sankata leàt. A, mrazot e silen ‡ {to da se re~e ‡ kako no` se~e... ‡ Vlezete vnatre, nepoznat star~e. Odmorete gi starite koski. Dajte go vamu i bagaòt, brate... Nam ni se mili i neznajni gosti. ‡ Moram da odam. Dol`nosta ne mi dava da stojam. A, daleku e ku}ata moja... Sepak, se dobliì do vratata, yirna. I v ~as stud navea vo sobata {irna. Dedovite vnuci se stresoa, pisnaa i site do edno kraj pe~kata se stisnaa. I na dedo studot po snaga mu te~e, pa na Dekemvri vaka mu re~e: ‡ Pa, ajde, alat jas imam. Ona {to e skr{eno, brgu }e bide zdravo, dovr{eno! ‡ Rabotata, star~e, ne }e e te{ka. Se raboti tuka za mala gre{ka. No ete, star sum i zaradi ovoj jad, ne moàm da go prodolàm svojot pat. ‡ Da, toa e, sepak, nevolja, znaj. No, }e ja popravime sankata. 104

Trgnuvaj, aj! Dedo i Dekemvri rabotata ja svr{ija, pa dvajcata luliwa si zapu{ija. Dekemvri se skroti, smekna i se smiri, na vratata stoi i o~ite gi {iri. Gleda: vnucite kraj pe~kata nasednati, izyemnati, a zdola ma~orot leì i vo studot se eì. Ja krena Dekemvri stare~kata raka i re~e vaka: ‡ De~iwa dragi, neka ne ve ~udi. Eve vi podaroci, pa da ne vi studi. Rakavici sekoj od vas neka ima, za da se topli koga mu e zima. Ova e od mene, dar za uslugata od deda vi star. A, sega, zdravo! I dobra no}. Blagodarnost, dedo, primi od mene. Vreme e ve}e na pat da se krene... ‡ Fala ti i tebe, patuvaj, Dekemvri, so sre}a! Na decata nosi im podaroci so vre}a. Snegulkite zaigraa oro. Patnikot kowite gi vpregna i izleze vo dvorot. Kraj ogradata niska, sankata patot go fati i u{te se gleda kako Dekemvri so raka mafta, pozdravi pra}a. Nitu bura ne bi go stignala nego. Taka odjuri toj preku snegot. Se raduva dedoto Dekemvri {to mina, od srceto teòk tovar mu se simna... Pe~kata rumeni jazici polzi. Odnovo dedo potona v son. Ne mu e grià {to zimata u{te pred ku}ata gazi i {to od mrazulcite u{te odeknuva yvon. I ma~orot dreme pod pe~kata svien. Na vnucite dedovi sal ne im se spie. Na darot tie mu se raduvaat i ‡ Novata godina ja o~ekuvaat! Znaat tie: i taa darovi nosi. Zatoa i go sakaat Dekemvri, iako Severko luto kosi... Nadvor veterot bez prestan gudi. ûka na prozorci, bie na vrati. Snegulki jata kreva i budi... Seloto polno} leko go fa}a... Sonot ne ja pu{ti pesnata na vetrot v soba da vleze. Spie dedo, spijat vnu~iwata i ma~orot Sivko. ‡ Tivko, tivko, tivko... Dragan KULIXAN Auditivni i vizuelni elementi îtaj}i go tekstot, pred nas go imame mesecot dekemvri kako lik koj nosi stud i mraz nasakade kade }e pomine. Kogo sre}ava dekemvri na svojot pat? Za da postigne pogolema slikovitost, avtorot koristi pove}e stilski izrazni sredstva (epitet, personifikacija, komparacija, onomatopeja...) koi budat vizuelni i auditivni elementi. 105

 Ve`bi za doma  Preku odbrani re~enici i zborovi od tekstot doka`i deka: Tekstot <Patuvaweto na Dekemvri> iako e vo proza e prebogat so rimi. Prepi{i pove}e rimuvani zborovi od tekstot.  Pronajdi delovi od tekstot vo koi preku zborovi <ne{to kako da slu{a{>.  Pronajdi gi opisite na prirodata vo koi otkriva{ vizuelni elementi.

Jazi~no kat~e GLAGOLI Vo sekoja re~enica od tekstot <Patuvaweto na Dekemvri> ima po eden ili pove}e zborovi koi ozna~uvaat dejstvo ili sostojba. Takvi zborovi se: povila, zasipuva, deli, donese, odnese, istka, rasturi, spie, se krie, sedi, redi i mnogu drugi.

 Zapomni Zborovite {to ozna~uvaat dejstvo ili sostojba se vikaat glagoli.

GRAMATI^KI KATEGORII KAJ GLAGOLITE Glagolite vo makedonskiot literaturen jazik razlikuvaat pove}e gramati~ki kategorii: vid, lice, broj, vreme.

Gramati~ka kategorija vid kaj glagolite Glagolite: donese, odnese, istka i dr. ozna~uvaat svr{eni dejstva. Toa se svr{eni glagoli, odnosno glagoli od svr{en vid. Za razlika od niv, glagolite: zasipuva, deli, spie, se krie, sedi, redi i dr. ozna~uvaat dejstva pretstaveni vo nivnoto odvivawe. Tie se nesvr{eni glagoli, odnosno glagoli od nesvr{en vid. Zna~i, spored traeweto na dejstvoto ima dva vida glagoli: svr{eni i nesvr{eni.

Gramati~ka kategorija lice kaj glagolite Glagolite vo makedonskiot literaturen jazik razlikuvaat tri lica vo ednina i isto tolku vo mno`ina. 106

 Sogledaj Ednina 1l. sedam 2l. sedi{ 3l. sedi

Mno`ina 1l. sedime 2l. sedite 3l. sedat

Gramati~ka kategorija broj kaj glagolite Od glagolot {to go izmenivme po lica mo`eme da zaklu~ime deka glagolite razlikuvaat i broj: ednina i mno`ina.

Gramati~ka kategorija vreme kaj glagolite Glagolite: povila, donese, odnese, istka i dr. ozna~uvaat dejstva {to se izvr{ile vo minatoto. Glagolite: zasipuva, deli, spie, se krie, sedi, redi i dr. ozna~uvaat dejstva koi se vr{at vo sega{nosta. Glagolite, pak, }e se stemni, }e bide, }e popravime i dr. ozna~uvaat dejstva {to }e se vr{at ili }e se izvr{at vo idnina. Zna~i, glagolite razlikuvaat i vreme: minato, sega{no, idno.



Proveri gi svoite znaewa

 Koi zborovi se vikaat glagoli?  Koi gramati~ki kategorii gi razlikuvaat glagolite?

 Zada~a  Od tekstot <Patuvaweto na Dekemvri> prepi{i po nekolku glagoli spored slednive barawa: Svr{eni glagoli Nesvr{eni glagoli Glagoli vo ednina Glagoli vo mno`ina Glagoli vo sega{no vreme Glagoli vo minato vreme Glagoli vo idno vreme 107

„Poetot e ku}a na pesnata“ Jehada AMIHEJ

ZIMSKO UTRO Mol~i zimskoto utro. Se stutkalo v soba kako ku~e. U{te ne mu se izleguva nadvor. Studi. Pod mojot prozorec i deneska cvrkoti i si ripka {alava sipka: sip, sip, sip! I toa kako poriv za `ivot vo mene pak da budi! Bla`e KONESKI

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  Pesnata <Zimsko utro> e poslednata pesna {to poetot im ja podari na svoite ~itateli. Taa e kratka pesna, no prebogata so poetski sliki i izrazni sredstva, odnosno stilski figuri. Koi stilski figuri koristi poetot vo: ‡ prviot stih, ‡ vtoriot stih?  Vo koj stih od pesnata ja sre}avame stilskata figura onomatopeja?  Kakva slika e dadena vo prviot del od poslednata strofa? Kratki podatoci za ìvotot i tvore{tvoto na pisatelot Blaè Koneski e roden na 19 dekemvri 1921 godina vo s. Nebregovo, Prilepsko. Na 7 dekemvri 1993 godina prestana da ~uka blagorodnoto srce na istaknatiot makedonski pisatel i nau~nik-akademikot Blaè Koneski. Ostanavme posiroma{ni za negovoto fizi~ko prisustvo, no mnogu bogati so ona {to ni go ostavi vo trajno nasledstvo na poleto na literaturata i naukata za na{iot jazik. 108

Gordi sme {to go imavme kako retka i nepovtorliva li~nost koja umee{e nesebi~no svoeto delo da go vgradi za dobroto na svojot narod. Blagodarej}i na negoviot um, denes sme pobogati za edna istorija na na{iot jazik, za edna gramatika, za brojni nau~ni trudovi, za negovata poezija i proza vo koja mudrosta i ~istotata na jazikot bleskotat kako zracite na sonceto. Bla`e Koneski na decata im ja podari stihozbirkata <Igra so dete>. Dobitnik e na nagradite: <11 Oktomvri>, <Bra}a Miladinovci>, <Aco [opov>, <Zlaten venec> na Stru{kite ve~eri na poezijata, <13 Noemvri> i dr.

Bla`e Koneski

Jazi~no kat~e PRIDAVKI Vo nekoi stihovi od pesnata <Zimsko utro> poetot upotrebil zborovi {to ozna~uvaat karakteristiki, odnosno svojstva na predmeti, su{testva ili pojavi.

 Sogledaj 

Zimsko (utro) 

moj (prozorec) 

{alava (sipka) Vakvite zborovi se vikaat pridavki

 Zapomni Pridavki se zborovi so koi se ozna~uvaat nekakvi karakteristiki na su{testvata, predmetite ili pojavite Spored svoeto zna~ewe pridavkite se delat na ~etiri osnovni grupi, za potoa nekoi od tie grupi da projavat i drugi podelbi. 109

^etirite osnovni vidovi pridavki se: opisnite, zamenskite, odnosnite i brojnite. Opisni pridavki se onie so koi se dava opis (se opi{uvaat) predmetite, su{testvata ili pojavite: stara (sliva) tivok, ta`en (glas) i dr. Odnosni pridavki se onie {to ozna~uvaat pripadnost, poteklo i dr. Vo ovaa grupa pridavki najgolem e brojot na materijalnite i prisvojnite pridavki: svilena {amija, konopna ko{ula, u~ili{no yvon~e, selski most i sl. Brojni pridavki se onie {to se obrazuvaat od broevi: prv, vtor, treta, desetta, dvoen, troen, ~etvoren itn. Zamenski pridavki ima pove}e vida, a sekoj od tie vidovi ima svoe posebno zna~ewe. Obidi se vrz osnova na {ematskiot prikaz da otkrie{ kolku vida zamenski pridavki ima i koe e nivnoto zna~ewe. Pridavkite gi imaat istite gramati~ki belezi kako i imenkite, odnosno imaat: rod, broj i ~lenski formi, no ovie belezi pridavkite gi dobivaat preku povrzanosta so imenkite na koi se odnesuvaat.



 Sogledaj

{aren vol; {arena krava; {areno tele; {areni goveda. [to zaklu~uva{ vo pogled na rodot, brojot i opredelenosta na pridavkite? Od site vidovi pridavki, samo opisnite mo`at da se stepenuvaat, odnosno da ozna~uvaat pomal ili pogolem stapen na opredeleno svojstvo kaj su{testvata, predmetite ili pojavite. Pridavkite mo`ata da se javat vo dva sporedbeni stepeni: komparativ i superlativ, a osnovnata forma na pridavkite se vika pozitiv.

 Razgleduvaj, razmisluvaj, zaklu~uvaj! OSNOVNA FORMA

KOMPARATIV

SUPERLATIV

UBAV

P O + UBAV

NAJ + UBAV

BEL

P O + BEL

NAJ + BEL

 PRETSTAVKA

 

PRETSTAVKA

OSNOVNA FORMA

110



OSNOVNA FORMA

NI PRELA GORA, NI TKALA

Ni prela gora ni tkala, sa zima bolna le`ala; koga mi dojde \ur|ovden, sama se gora oblekla: sè vo zelena dolama, sè vo zeleno kadife. Narodna pesna

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  So nastapuvaweto na proletta, narodniot peja~ preku stihovite na ovaa pesna gi izleal svoite ~uvstva na radost i sre}a od ona {to se slu~ilo vo prirodata.  Zo{to gorata preku zima e bolna?  Kakvi promeni nastanale vo gorata so doa|aweto na proletta?  Na {to se dolàt tie promeni?  Iako pesnava po sodrìna e kusa, taa otkriva edna mnogu ubava ìvotna vistina. Koja e taa?

 Zada~i  Napi{i sostav na tema: „Prirodata e vol{eben slikar“.  Ovekove~i ja proletnata ubavina vo pesni.  Upotrebuvaj rimi i izrazni sredstva {to si gi u~el.

111

„Pisatelot ima samo eden u~itel – ~itatelot“ Nikolaj GOGOQ UTRO Najubavoto vo svetot e ‡ da gleda{ kako se ra|a denot. Na neboto plamnal prviot zrak od sonceto. No}niot mrak tivko se krie vo planinskata klisura i vo karpite, se krie vo gustite lisja na drvjata, vo tantelata poprskana so rosa. Vrvovite na planinite se ne`no nasmevnati, ta ~ini{ deka im zboruvaat na mekite no}ni senki. ‡ Na{ pozdrav, gospodaru na svetot! Dobroto sonce se smee: ovie branovi cela no} igrale, se vrtele, lutele i sega se razbu{aveni; zelenata obleka im e stutkana, a somotskata nametka spleskana. ‡ Dobar den! ‡ zboruva sonceto, navednuvaj}i se nad moreto. ‡ Dobar den, ubavici! Ajde dosta, potivko! Decata ne }e mo`at da se kapat dokolku ne zaprete taka visoko da skokate. Treba na site na zemjata da im e dobro... Ste`nati od rosata nemirno se ni{aat cvetovite, ~ini{ se zadevaat i zboruvaat: ‡ Napi{ete za toa kolku sme ubavi v zori, nakiteni so rosata! Napi{ete so bukvi male~ki portreti na cve}iwata. Obidete se ‡ toa e lesno, za{to nie sme taka ednostavni... Kolku se itri! Tie mo{ne ubavo znaat deka ~ovekot ne mo`e so zborovi da ja opi{e nivnata mila ubavina i ‡ se smeat.

112

So po~it, simnuvaj}i ja kapata, jas im zboruvam: ‡ Vie ste mnogu qubezni! Vi blagodaram za ~esta, me|utoa ‡ jas deneska nemam vreme. Drugpat, moèbi... Tie gordo se nasmevnuvaat, se protegaat kon sonceto. Negovite topli zraci bleskotat vo kapkite od rosata, polevaj}i gi laticite i listovite so brilijanten blesok. A nad niv ve}e kruàt zlatnite p~eli i osi, kruàt, lakomo go cicaat slatkiot med i vo topliot vozduh se razleva nivnata pesna: <Neka e blagosloveno sonceto>. Lovej}i mu{i~ki, lastovi~kite radosno i sre}no crcorat: Kolku e ubavo da ima{ brzi, lesni krilja!... Lu|eto se razbudija. Eve odat kon svoite poliwa na rabota. Sonceto gi gleda i se nasmevnuva; toa od site poarno znae kolku dobrini lu|eto storile na zemjata. Sonceto znae kako zemjata nekoga{ bila pusta, a sega e prepolna so golemiot ~ove~ki trud; so trudot na na{ite tatkovci, dedovci, pradedoci. Tie gi sozdale i site igra~ki, site ubavi raboti na zemjata. Na ogradite rumeneat trendafilite i nasekade cve}eto e nasmevnato. Mnogu cve}iwa svenuvaat, me|utoa site se svrteni kon sinoto nebo, kon zlatnoto sonce; {umolat samotnite latici i to~at sladok miris, a niz vozduhot, siv, topol, ispolnet so aroma, tivko brodi ne`na pesna: <Ona {to e ubavo ‡ ubavo e i toga{ koga mora da svene. Ona {to e za sakawe ‡ go sakame i toga{ koga mora da is~ezne... “ Dojde denot! Dobar den, deca! @ivotot neka vi bide ispolnet so u{te mnogu vakvi ubavi denovi! Maksim GORKI

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  [to e, spored pisatelot, najubavo na svetot? Zo{to toj misli taka?  Kako mo`at so bukvi da se portretiraat cve}iwata?  Od {to se rakovodi pisatelot koga veli: <Neka e blagosloveno sonceto>?  [to im po`eluva pisatelot na decata? 113

ď ˛ Ve`bi za izrazuvawe i tvorewe ď Ź Prifati go predlogot na pisatelot. Nabquduvaj ja prirodata pri izgrevot na sonceto, i obidi se da napravi{ portret na eden nejzin del, odnosno da sozdade{ pejza`.

Kratki podatoci za `ivotot i tvore{tvoto na pisatelot

Maksim Gorki

Slavniot ruski pisatel Maksim Gorki e roden vo 1868 godina. Go napi{al romanot <Majka>, dramite <Na dnoto> i <Malogra|ani>, raskazite <Srceto na Danko>, <Pesna za sokolot> i drugi. Umrel vo Moskva vo 1936 godina.

TUKA SME Te pobarav vo izgrevot na sonceto sto svetlini zaedno da doneseme. Te pobarav vo no}ta na mese~inata iljada yvezdi da poseeme. Te pobarav vo izvorot na `ivotot bezbroj vrutoci da skrotime. Te najdov vo siviloto na denot kade sekoj po~etok ima neizvesen kraj, kade sekja radost ima prizvuk na taga, kade sekoe dobredojde ima svoja vozdr`anost

114

i sekoja nasmevka svoja opa~ina. Seedno... Tuka sme da gi skrotime divite vetrovi, tuka sme da gi izrasneme mladite jasiki, tuka sme da go osmislime i vozvi{ime denot, tuka sme da go od`iveeme `ivotot i ne~ujno da is~ezneme od nego. Milica Petru{evska

Jazi~no kat~e ANTONIMI Potseti se! Istaknatite zborovi vo ovaa pesna po svoeto zna~ewe se sprotivni eden na drug: po~etok - kraj, radost - taga, Zborovite, odnosno izrazite koi po svoeto zna~ewe se sprotivni eden na drug se vikaat antonimi.

ď ˛ Ve`ba za doma ď Ź Napi{i zborovi koi po svoeto zna~ewe }e bidat sprotivni na slednive: mrak, prv, tivko, no}, sega, zboruva, nad, ubav, lesno, nema, mnogu, sekoj i nikoga{.

ZALEZ Sonceto zajduva. Potonuva te{ko za planinata moja. Na mestoto kade {to }e padne â&#x20AC;Ą }e bide praznik na rumena boja. Poleka raneto vo ogan pa|a i krv rumena po sebe to~i; go ispra}aat trevkite i zanesenite poetski o~i. Trevite {u{kaat i mavtaat za sre}en da mu bide patot, poetot mol~i i samo gleda ta`no kon son~evoto zlato. <Zamina svetlinata>, si misli i strav vo du{ata mu ide za trevite, neboto i zemjata, kako bez nea }e im bide.

115

Za{to mo`e da se slu~i taa svetlost {to se zlati kaj pticite, kaj lu|eto ‡ nikoga{ da ne se vrati. [imo E[I] Prepev: G. Petrevski

Literaturno kat~e PEJZA@NI PESNI Mnogupati sme go nabquduvale zalezot na sonceto i sme se voshituvale od gletkata pred na{ite o~i. U{te so pogolem zanes zalezot na sonceto go nabquduvaat umetnicite za potoa da ja otslikaat ovaa prirodna pojava: slikarite preku svoite boi, muzi~arite preku notite i tonovite, a poetite so pomo{ na zborovite. Pesnata <Zalez> nudi prekrasni sliki i opisi vo vrska so zalezot na sonceto i zatoa ovaa pesna e opisna ili pejza`na.

 Zapomni Pejza`ni pesni se onie vo koi poetite gi iska`uvaat svoite ~uvstva predizvikani od ubavinata na prirodata ili od prirodnite pojavi. Zada~a:  Pronajdi pejza`na pesna i pro~itaj ja na ~asot.  Obidi se sam da tvori{ na tema: <Proleten pejza`>. 116

VE^ER

Sonceto neosetno se spu{ta{e sè ponisko do golemiot greben na planinata na zapad. Senkite po dolinite rastea, se zgusnuvaa i od niv kroce se zapletuvaa pojasma na kve~erinata. Rekata bu~e{e pogluvo i podlaboko. A veterot, kako nekoj tih trepet na vozduhot, toplo i mirizlivo, kroce se zasiluva{e. Na zajdisonce sè pove}e raste{e golemiot ‘rbet na planinata, u{te potemen na belinata {to ja ispra}a{e sonceto od zad nego. A, na neboto, nad zajdenoto sonce, se kapea vo rumenina dve perduvesti obla~iwa. Rumeninata brgu se krie{e i izminuva{e. Po dolovite se razleva{e kve~erinata, topla i prijatna, ispolneta so tihoto brm~ewe na bumbarite po ridot... Simon DRAKUL

 Ve`bi  Pronajdi gi re~enicite vo tekstot koi kaj tebe budat vizuelni elementi.  Obidi se da dade{ opis na tvoeto rodno mesto pri zalezot na sonceto. 117

LETNA SLIKA Kako nekoga{ i sega pak sme izlegle vo gradinite so sonce polni i ja slavime vedrinata. Rastvoreni vo pesnata na pticite, senkite se modro lice na spomenite. Visoko nad steblata ni lebdi rakata na voshiteniot pozdrav. Zemjata ne se zabele`uva i plodovite se hranat ene od samata praznina ‡ Svetlinata! ... A mo`ebi toa bleskaat samo vodite na Detstvoto. Nikako da ja zatvorime zaboravenata vrata na Sonot. Evtim KLETNIKOV

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram

 Koj e osnovniot motiv vo ovaa pesna?  Analiziraj gi stihovite. ... A mo`ebi toa bleskaat samo vodite na Detstvoto. Zada~a:

 Napi{i sostav na tema: <Letni ubavini>. Kratki podatoci za `ivotot i tvore{tvoto na pisatelot Evtim Kletnikov e roden vo s. Negrevo, vo 1946 godina. Avtor e na slednive zbiriki poezija za deca: <Klu~ so zlatno yvono>, <Zlatna ripka>, <More vo sonot>, <Son~evi pesni> i dr. Evtim Kletnikov

118

â&#x20AC;&#x17E;Svetot na mislata nema graniciâ&#x20AC;&#x153; Henri IZBEN NA MORSKIOT BREG Na morskiot breg na beskrajnite svetovi se sjatuvaat decata. Beskrajnoto nebo miruva nad niv, nespokojnata voda bu~i. Na morskiot breg na beskrajnite svetovi se sjatuvaat decata so vikotnici i igri. Od pesok si gradat ku}i, si igraat so prazni {kolki, od svenati lisje pletat ~unovi i so nasmev gi pu{taat po {irokoto more. Decata si igraat na morskiot breg na svetovite. Ne umeat da plivaat, ne znaat da frlaat mre`i. Lovcite na biseri nurkaat po biseri, trgovcite plovat vo svoite brodovi, a decata sobiraat kam~iwa i pak gi rasturaat. Tie ne tragaat po skrieni bogatstava, ne znaat da frlaat mre`i. Moreto se branuva so smev, i belo odlbesnuva usmevkata na krajbre`jeto. Smetonosnite branovi im peat besmisleni baladi na decata, sli~no na majka dodeka ja ni{a lulkata na ro`bata svoja. Moreto si igra so decata i bledo odblesnuva usmivkata na krajbre`jeto. Na morskiot breg na beskrajnite svetovi se sjatuvaat decata. Po bespa}ata nebesni se goni luwa, se kr{at brodovi vo neproodnata voda. Smrtta e nasekade, a decata si igraat. Morskiot breg na beskrajnite svetovi e golemoto pristani{te na decata. Rabindranat TAGORE Prevel: Vidoe Podgorec

119

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  Tekstot <Na morskiot breg> e bogat so poetski sliki. Koja od tie sliki ti ostavi najsilen vpe~atok?  [to postignal poetot so toa {to na ednata strana ja prika`al razigranata snaga na beskrajnoto more, a na drugata decata koi gradat ku}i~ki od pesok, pletat ~unovi od svenati lisja i gi pu{taat da plovat po morskite branovi?  Zo{to moreto im e nakloneto na decata?  Vo {to se sostoi sli~nosta pome|u moreto i decata?

 Ve`bi za izrazuvawe  Otkrij gi temata i idejata na tekstot.  Napi{i ja fabulata na tekstot.  Pronajdi gi re~enicite vo koi otkriva{ auditivni i vizuelni elementi.

Kratki podatoci za ìvotot i tvore{tvoto na pisatelot Rabindranat Tagore (1861‡1941) e roden vo najgolemiot indiski grad Kalkuta, kraj Bengalskiot Zaliv. Avtor e na slednive zbirki lirski pesni: <Ve~erni pesni>, <Utrinski pesni>, <Zlatniot ~un>, <Lebed> i dr. Negovata lirika e ne`na i ~uvstvitelna, a ìvotot go sogleduva vo radosta, ubavinata i qubovta. Od drugite vidovi literaturni tvorbi popoznati mu se: <îtra>, <Kral>, <Po{ta> (drami); <Erodolom>, <Dom i svet> (romani). Rabindranat Tagore

120

Vo 1913 godina ja dobil Nobelovata nagrada za literatura.

POVLEKUVAWE NA MORETO Se povle~e moreto, pred nas dnoto se pojavi na dro~na gradina sli~no vo sredinata so zlatna jabolknica sjajot nè za{emeti. Temnoto, so koe nè mame{e, Dlabinata po koja plovevme sre}ni sosema nè razgoli. Amforite vo nas bea prazni mre`ite iskinati. Gi nema{e meduzite i oktopodite, ja nema{e koronata na podvodniot vladetel. Sobrani na bregot, nenadejno svikavme so poln glas. Po neboto vikavme moreto da ni go vrati. Mihail RENXOV

 Zbor po zbor ‡ go zbogatuvam re~nikot amfora ‡ anti~ki zemjen sad za voda so dve dr{ki meduza ‡ morsko beski~meno `ivotno koe li~i na yvon~e ili na ~ador oktopod ‡ osmokrako morsko `ivotno

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  Kakvi ~uvstva preovladuvaat vo pesnata?  Koi poetski sliki gi otkriva{ vo pesnata? Zada~a:  Obidi se na svoj na~in da sozdade{ pesna ili sostav vo koj }e gi opi{e{ ubavinite na sinoto prostranstvo. 121

Poetot za pesnata <Leto, 1977 godina. Stoev na bregot na Beloto More. Toa me mame{e so tajnosta. Gledav vo morskata voda i razmisluvav: [to bi bilo ako moreto ispari, is~ezne, ako ja snema negovata tajnovitost, dlabo~inata, sinilata, carstvoto na podvodniot svet so amforite, oktopodite, razli~nata flora i fauna?... Moreto mami so tajnosta kako i ~ovekot. Toa gi izmami moite pogledi i razmisli, a plod na vakvite razmisli e i ovaa moja pesna.>

Kratki podatoci za `ivotot i tvore{tvoto na pisatelot Mihail Renxov e roden vo [tip, vo 1936 godina. Vo rodniot grad zavr{uva gimnazija, a studii po pravo na Univerzitetot vo Skopje. Rabotel vo Narodnata i univerzitetska biblioteka <Sv. Kliment Ohridski> â&#x20AC;Ą Skopje, a sega, po penzioniraweto, isklu~ivo e posveten na kni`evnata rabota. Renxov e afirmiran poet. Toj e poet na tagata. Negovata poezija se odlikuva so cvrsta struktura: malku zborovi, {iroka vo mislewe, so bogati sliki i mnogu muzika vo stihot. Dosega gi objavil slednive knigi so poezija: <Iselenik na ognot>, <No}no rastewe na zborot>, <Strav>, <Polno}>, <Nerezi>, <Toj> (poema), <Amfora> i dr. Dobitnik e na brojni priznanija me|u koi nagradite: <Bra}a Miladinovci>, <11 Mihail Renxov Oktomvri>, <Grigor Prli~ev> i dr.

122

TATKOVINA NA PRIKAZNITE

Prikaznite spijat nasekade: v planina, vrz nekoja karpa cvrsta, ili pak vo nekoe polsko cve}e, a najmnogu sakaat, najmnogu sakaat da zaspijat vo srceto na nekoe dete. Dragan JANEVSKI 123

 Tatkovinata na prikaznite ‡ M. Vogelnik  Umnoto mom~e kroja~ ‡ Bra}ata Grim  Zlatni race ‡ Ba{kirska skazna  Mom~e nevesta fale{e ‡ Narodna pesna Humoristi~ni pesni  Solunski patrdii ‡ Mile Poposki Drama. Dramski vidovi: tragedija, komedija, sovremena drama  Zimski jagotki ‡ Sibirska narodna prikazna  Taga za Pepela{ka ‡ Pero Milenkoski Vtorostepen re~eni~en ~len: Atribut  Livada ‡ Dobrica Eri}  [to e podobro ‡ Somaliska narodna skazna  Pesot koj ne znael da lae ‡ Xani Rodari  Lisicata i gavranot ‡ Dositej Obradovi}  Lisicata, e`ot i krtot ‡ Narodna prikazna  Zapis za slavejot ‡ Milutin Bebekovski  Lisicata i volkot ‡ La Fonten

124

TATKOVINATA NA PRIKAZNITE Pra{uvate od kade doa|aat prikaznite i kade sè se nao|aat? Tie se nasekade..., nekoi ìeat vo {umata. Tamu kle~at pod gustiot zelen mov ili se krijat vo {umot na lisjeto. Dewe se krijat, a {tom }e se smra~i, izleguvaat za da poigraat na ~istinkata. No}e, na svetlinata od mese~inata, {etaat slobodno niz grankite. Takvite prikazni treba da se ~itaat so tivok glas, za{to inaku }e se ispla{at i }e pobegnat. Drugite prikazni se vo poleto, vo zreloto ìto i vo visokata treva. Tie te{ko moàt da se zabeleàt, za{to is~eznuvaat so branuvaweto na ìtata i trevata. Najmnogu go sakaat sonceto i svetlite topli denovi. Nekoi prikazni, pak, ìveat me|u oblacite. I toa me|u onie oblaci koi lesno plovat po neboto i vo sekoj moment go menuvaat svojot lik. Sega li~at na stra{ni yverki, sega na beli ovci. Potoa na zmeovi so devet glavi ili na vol{ebni dvorovi so tri vlezovi. Ponekoga{ li~at na mali veseli xuxiwa. Mnogu prikazni ima i vo vodata. Vodata gi nosi so sebe i ponekoga{ gi ostava po bregovite ‡ vo trskite, grmu{kite i vo {uplivite vrbi. Prikazni ima i vo na{ite ku}i. Kle~at vo kujnite zad tenxeriwata i pod podot vo sobite. Vo temnite kat~iwa prikaznite sakaat da se vovle~at vo senkite {to gi frlaat zapalenite svetilki. Prikaznite vleguvaat vo va{ite soni{ta. Doa|aat kaj vas sosema ne~ujno dodeka spiete i razigrano {etaat sè do utroto. Toga{ zemaat guma, bri{at sè, pa potoa is~eznuvaat. Najmnogu prikazni ima vo va{ite glavi. Tuka se skrieni i ~ekaat da gi povikate, za niv da im raskaùvate na va{ite majki, sestri, bra}a i na u~itelkite. êkaat da gi zapi{ete vo tetratkite i vo svoite dnevnici. êkaat taka iljadnici prikazni. êkaat samo da gi izmislite. A, zo{to da ne? Obidete se! M. VOGELNIK

125

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram

 Koja fotma na raskaùvawe ja otkri?  [to saka da kaè avtorot na ovoj tekst koga veli deka prikaznite gi ima nasekade, no naj~esto dewe se krijat, a {tom }e se smra~i, izleguvaat?  Zo{to prikaznite treba da se ~itaat so tivok glas?  Koi se glavni likovi vo prikaznite koi <ìveat> vo {umata?  Zo{to prikaznite {to <ìveat>vo poleto, vo zreloto ìto, najmnogu go sakaat sonceto?  Zo{to vo prikaznite {to <ìveat> me|u oblacite, junacite ~esto li~at na beli ovci, ~as na zmejovi, vol{ebni dvorci, ~as na mali xuxiwa?  Kade, spored avtorot, ima najmnogu prikazni. Zo{to tokmu tamu?

 Ve`bi za izrazuvawe

i tvorewe

 Preku ovoj tekst avtorot te povikuva da sostavi{ prikazna i da ja zapi{e{ vo svojata tetratka. Poslu{aj go! Toa, navistina, ne e lesna rabota, no ne e ni premnogu te{ka i neostvarliva. Obidi se! Za da ti ja olesnime rabotata, ti go davame po~etokot na prikaznata, a tvoja zada~a e da ja dovr{i{ i da ¼ dade{ naslov.

* *

Eden den edna raneta ptica leta{e nad {umata. Koga po~uvstvuva deka silata ¼ e premalena, sleta na brezata i ¼ re~e: ‡ Ubava brezo, dali mo`am da se odmoram na tvoite granki dodeka ne ogree toploto sonce? ]e ti peam najubavi pesni! ... Prodol`i !

126

UMNOTO MOMÊ KROJA^ Si bila edna{ edna gordeliva princeza. Nieden princ ne moèl da ja zeme za èna. Sekoj {to }e ja pobaral nejzinata raka, moral ne{to da pogodi. Onoj {to }e ja re{el zagatkata, trebalo da ¼ bide ma`. Vo gradot ìveele trojca kroja~i koi sakale da si ja probaat sre}ata. Se prijavile vo zamokot i princezata gi pra{ala: <Imam dva vida kosa na glavata, koja boja se tie?> <Ako e samo toa> ‡ rekol prviot, <}e bidat crna i bela, kako }umurot i solta>. <Pogre{no,> ‡ rekla princezata. <Sega neka se obide vtoriot!> Vtoriot rekol: <Ako ne se crna i bela, toga{ se kafena i crvena>. <Pogre{no!> ‡ povtorno rekla princezata. Toga{ tretiot kroja~ rekol: <Princezata ima srebrena i zlatna kosa na glavata, toa se dvete boi.> Princezata prebledela i rekla: <Pogodi!> No, }e mora{ u{te ne{to da stori{. Vo {talata ima me~ka. Kaj nea }e mora{ da ja pomine{ no}ta. Ako utre sè u{te si ìv, }e se oèni{ so mene!> Mladiot kroja~ nitu malku ne se ispla{il, tuku raspoloèno rekol: <Hrabriot ima pravo na ìvot.> Ve~erta go odnele kaj me~kata. Taa sakala da go napadne. <Poleka!> ‡ ¼ rekol kroja~ot. Od pazuvite izvadil violina i po~nal da sviri. Toga{ me~kata po~nala da igra i go pra{ala mladiot kroja~: <Dali svireweto violina e te{ko?> <Sosema lesno> ‡ odgovoril kroja~ot. <A dali bi sakal da me podu~uva{?> ‡ go pra{ala me~kata. <Toga{ }e znam da igram i da peam kako {to sakam>.

127

<Od sè srce> ‡ odgovoril kroja~ot. No, pokaì mi ja prvo {epata.> Toj na{ol edno mengeme kade {to me~kata gi stavila {epite. Toj brgu ¼ gi pricvrstil. Potoa, si oti{ol vo agolot, legnal na slamata i zaspal. A me~kata cela no} glasno ‘rèla, pa princezata mislela deka go izela kroja~ot. No, slednoto utro, kroja~ot stoel ìv i zdrav, ta tie morale da odat v crkva na ven~avka. Bra}ata GRIM

 Zbor po zbor ‡ go zbogatuvam re~nikot princeza ‡ knegiwa, prestolonasledni~ka, }erka na kral princ ‡ knez, prestolonaslednik, sin na kral zamok ‡ rasko{en dvorec

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  Po {to zaklu~uva{ deka tretiot kroja~ e umno mom~e?  Koi drugi osobini gi poseduva toa mom~e?  Koe e zna~eweto na iskazot: <Hrabriot ima pravo na `ivot>?  Kako e predaden likot na mladata princeza?  Koja e porakata na ovaa skazna?

 Ve`bi

za izrazuvawe

 Preraska`i ja sodr`inata na skaznata <Umnoto mom~e kroja~>. Vnimavaj na redosledot na nastanite.

 Zada~a  Pronajdi i pro~itaj u{te nekolku skazni od Bra}ata Grim. Komentiraj gi postapkite na likovite vo skaznata {to najmnogu ti se dopadna.

128

ZLATNI RACE Nekoga{, mnogu, mnogu odamna, vo stepata ìveel eden golem bogata{. Se vikal Ganjan. Bil sto~ar i imal mnogu ubava }erka po ime ‡ Meftuk. Tatko ¼ mnogu ja sakal i ¼ ja ispolnuval sekoja èlba. ‡ Za kogo saka{ da se omaì{, }erko? ‡ ja pra{al eden den tatkoto. Devojkata malku se zamislila i mu odgovorila: ‡ Za onoj koj{to vo isto vreme }e bide najsiroma{niot, no i najbogatiot ~ovek na svetot, tatko... Stariot Gajnan mnogu se za~udil: <Kade da ti najdam takvo mom~e?>, rekol pove}e za sebe, no devojkata go slu{nala i vedna{ mu odgovorila: ‡ Ne mora{ da go bara{, tatko. Samo povikaj gi mom~iwata i tie sami }e ti dojdat! Stariot bogata{ ja poslu{al }erka si i pratil glasnici na site strani. Neobi~nata vest vedna{ se ras~ula nasekade. I, do{ol denot koga site mom~iwa koi sakale da ja imaat mudrata devojka za svoja èna, se sobrale vo dvorot na idnata nevesta. Tatkoto i }erkata sednale na eden skap i golem kilim i gi povikale mom~iwata da raskaàt sè za sebe, za da moàt da se opredelat za eden od niv. Prvin pred devojkata izlegle mom~iwata vo najskapa obleka. Po niv nivnite slugi vodele kamili natovareni so skapi podaroci za nevestata. ‡ Te sakame, ubava devojko, ‡ ¼ rekle, ‡ ajde sega, odberi si eden od nas. Koj najmnogu ti se dopa|a? ‡ Site vie ste mngou bogati, ‡ im vratila devojkata, ‡ no dokaète po {to ste i najsiroma{ni lu|e na svetot? ‡ Zatoa {to go nemame najgolemoto bogatstvo na svetot ‡ tvoite race i tvoeto srce, devojko! ‡ ¼ vratile tie. Vedna{ po niv, pred devojkata izlegle mladite vojnici. ‡ Nie ne sme bogati, no koga }e pojdeme vo borba, }e osvoime mnogu zemja i }e bideme bogati od plenot! 129

‡ A, mo`ele li ne{to da storite i da se zbogatite bez da vojuvate i bez da pqa~kate tu|i imoti! ‡ gi pra{ala devojkata. Vojnicite gi navednale glavite i se povlekle zasrameni. Potoa do{le mom~iwata koi so sebe nosele golemi kov~ezi so nebroeno bogatstvo. Ü rekle deka celoto toa neprocenlivo bogatstvo }e ¼ pripadne nejze ako se opredeli za nekoj od niv. ‡ Ne, ‡ im odgovorila mudrata devojka, ‡ toa zna~i deka sega ste bogati, no koga }e mi go dadete bogatstvoto mene, pak }e osiroma{ite. Jas baram mom~e koe istovremeno e i najbogato, no i najsiroma{no! Toga{ pred nejze se pojavilo edno ubavo mlado mom~e vo skromna, no ~ista obleka. Koga se poklonilo pred bogata{ot i negovata }erka, tatkoto navredeno i luto mu se obratil: ‡ Zarem i ti bre, partalko, se osmeluva{ da ja pobara{ rakata na mojata ubava i bogata }erka!? Kade ti e bogatstvoto, ajde, poka`i go!...

 Zbor po zbor ‡ go zbogatuvam re~nikot stepa ‡ ramnica obrasnata so treva koja podnesuva su{a dolama ‡ gorna dolga ma{ka obleka, naj~esto od volna

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram

 Skaznata e namerno prekinata. Razmisli i obidi se da ja dovr{i{.  Pronajdi fakti so koi siroma{noto mom~e }e uspee da go ubedi starecot deka ja zalu`uva rakata na negovata }erka. 130

MOM^E NEVESTA FALE[E Mom~e neveta fale{e: ‡ Imam nevesta rabotna, na den si ni{ka tegne{e, v nedela kadela, vretence i vo mesecot pasmence, a na godina platnence. Tam deka moma prede{e, te{ka ja dremka napadna; butna si furka v pepelot, ta legna moma, ta zaspa. Pustata fukra drenova, duri se moma razbudi, pustata furka niknala, rodila drenki zdreani! Koga se moma razbudi, zdreli se drenki nazoba. Humoristi~na narodna pesna

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  Kakvi ~uvstva pobudi kaj tebe ovaa pesna?  Koj e izlo`en na potsmev vo pesnata? Koi se pri~inite za toa?

Literaturno kat~e HUMORISTI^NI PESNI Narodnite i avtorskite lirski pesni ~ij osnoven motiv e humorot se vikaat humoristi~ni pesni. Vo humorisiti~nite pesni na duhovit na~in se ismeavaat ~ovekovite mani i poroci: mrzelivosta, glupavosta, al~nosta, pijanstvoto i sli~no. Zada~a: Opi{i lik od humoristi~na pesna ispeana za li~nost od tvojot grad ili od pobliskata okolina. 131

SOLUNSKI PATRDII (Scena od prviot ~in) Voved vo izvadokot (Pejo od Mariovo i Sekula, sluga na Axi Jankula od Prilep, se mnogu gladni, no bez pari. Za da go zasitat gladot, sednuvaat vo edna gostilnica vo Solun i na mladoto kelner~e mu pora~uvaat da im donese jadewe i piewe vo izobilstvo. Otkako }e se najdat, go povikuvaat gostilni~ar~eto, navodno za da mu platat.) SEKULA: Mom~e, napraj go esapo. Da go platam mastravo pa d’ojme da brkame rabota... GOSTILNIÂRÊTO: Peki, ~orbaxi (Mom~eto gleda {to e izedeno i ispieno i presmetuva na prstite) PEJO: A{kolsun! A{kolsun, bace! Ti da plati{? Jas pravam ovde gosti, ti da plati{. Ali jas ~uv dobro, ali taka mi se stori. Gospo da ~uva i brani! Mom~e, praj go esapo, bre junak, i daj mi go mene! (Mom~eto gi gleda obajcata nere{itelno) SEKULA: (pla~no‡protesno) Bra~et! Prijatele! Karda{! Pejo, brate! Sum tvoj gostin, ama pu{ti me jas da platam! Na dene{en den... (pla~e) umre pokojnata mi majka... maj~ica Sofija. Za du{ata... (lipa i {mrka) mami~ka mi Sofija... Na dene{en den iqado... Be{e ponedelnik... ali ~etvrtok... PEJO: Jok! Od tvoeto plaj~ajne ni{to ne biduva! Ako maj~ica Sofija tebe ti be{e majka, mene mi be{e baba. Za nejzinata du{a jas sakam da platam, ater da ne ti ostani! SEKULA: Ama kako ti da pljaj~a{ za majka mi?! Kako ~’izlezam pred o~i na maj~ica mi... (pla~e). Ti ne znaj{, bace, {to du{a be{e majka mi! Ako ne platam sega, golem grev si zemam na du{a... Mom~e, zlaten moj, praj go esapo i zgora priklaj eden gro{ za tebe, i daj mi go mene! PEJO: (stanuva i vika) Jok! SEKULA: (stanuva i vika) Jok! GOSTILNIÂRÊTO: (Gi gleda dvajcata i ne znae {to da pravi.) PEJO: ûnki dvajcata sakame da go platime ala{vere{o, karda{, ti prese~i: ali da platam jas, ali da plati mojov pobratim. (Na Sekula) Tuku da znaj{, bace, ovde me boli! (Se ~uka po gradite.) Mom~e, ti prese~i. I~ ne boj se, ti bak~iò ~e si go dobija{ i vaka i taka. (Na Sekula) Da e prevrlime i ovaa rabota pa da sjojme, da brkame druzi raboti. Ajde, karda{! GOSTILNIÂRÊTO: Ama, jas... ~orbaxi... kako jas...? SEKULA: (Na gostilni~ar~eto) Znaj{ {o, zlaten, ne ma~i se mnogu! Pokaì samo so maloto prste: ti da plati{, ili ti. Nie imame pari ko pes bolvi... Nej}um laf! Nema da ne zijani{ ni mene, ni nego! Sade pokaì! 132

PEJO: Nie sme dobri prijateli, poarni od braj~a. Eve! (Go baknuva Sekula v obraz i pluknuva kri{no.) SEKULA: (Go bri{e baknationt obraz i toj go baknuva Peja). Eve! (I pluknuva.) GOSTILNIÂRÊTO: Jas ne znam, ~orbaxi... PEJO: Ako ne znaj{, sinko, jas ~e mi te nau~am pa da znaj{ za drug pat... (Vadi od xeb {amija) ê mi ti ¼ vrzime o~ite s’ovaa {amija i ~e zastanime... Mojov pobratim... ovde... desno... jas odde... polevo malce... (Mom~eto se smee, mu stanuva interesno.) I ti kogo ~e vati{ prv so raka, toj ~e plati. Ali mene ~e me vati{, ali nego, nie ne berime gajle, pari imame ko bolvi pes.,. I ti ne beri gajle, vaj~aj slobodno! SEKULA: (Mu dava znak na mom~eto kako da go moli nego da go fati. Pejo toa go viduva i boèm se luti.) PEJO: Aaaa, pobratime, so iqe da nema! (Na mom~eto) Karda{, so pravina i ~esno (Pejo mu gi vrzuva o~ite na mom~eto). ê brom do tri i po~ni! Eden... dva... tri... GOSTILNIÂRÊTO: (So vrzani o~i gi ispruùva racete, smeej}i se i trgnuva napred da gi bara. Pejo i Sekula noga za noga, gazej}i na prsti, se oddale~uvaat od gostilnicata i se krijat vo eden od sokacite. Mom~eto baraj}i se udira vo masata, masata se prevrtuva i sè {to imalo na nea se istura nazemi. Ja vadi {amijata od o~i, ja sfa}a izmamata i zasrameno bega v gostilnica.) Mile POPOSKI

 Zbor po zbor ‡ go zbogatuvam re~nikot a{kolsun ‡ bravo esap ‡ smetka mastraf ‡ tro{ok karda{ ‡ brat peki ‡ dobro

~orbaxi(ja) ‡ bogata{ jok ‡ ne ~unki ‡ bidej}i laf ‡ zbor

Literaturno kat~e DRAMA Tekstot <Solunski patrdii> e pi{uvan vo dijalo{ka forma i e namenet za izvedba na teatarska scena. Nastanite se prika`uvaat preku govorot i dejstvoto na akterite. Vakov vid literaturna tvorba se vika drama. Zborot drama e od gr~ko poteklo i zna~i ~in, gluma. 133

ď ˛ Zapomni Drama e literaturno delo napi{ano vo forma na dijalog preku koj se prika`uvaat lu|eto vo akcija.

DRAMSKI VIDOVI Ima tri osnovni dramski vidovi: tragedija, komedija i sovremena drama. Tragedija e dramska tvorba niz koja e otslikana nesre}nata sudbina na junakot, odnosno na glavniot lik vo dramata. Toj e vo postojan sudir so drugite likovi od okolinata {to go opkruùva, borej}i se da gi odbrani sopstvenite ideali, no sekoga{ zavr{uva tragi~no, go gubi ìvotot. Komedija e dramska tvorba vo koja na potsmev se podloèni negativnite osobini na lu|eto ili na op{testvoto. Sovremena drama e literaturna tvorba vo koja dominiraat temi i motivi od sovremeneiot ìvot: vnatre{niot svet na likovite, nivnite razmisluvawa i postapki, nivnite tagi i radosti, nivnite maki i stradawa.

ď ˛ Zada~a Vo u~ili{nata ili vo najbliskata biblioteka pobaraj gi dramite: <Parite se otepuva~ka> od Risto Krle, <^orbaxi Teodos> od Vasil Iqoski i <Divo meso> ili <Tetovirani du{i> od Goran Stefanovski. Pro~itaj gi i obidi se da utvrdi{ koja od ovie drami e tragedija, koja komedija, a koja sovremena drama.

134

„@alno e {to ima lu|e koi edni sakaat, a drugi mrazat“ @ak B. MOLIER

ZIMSKI JAGOTKI Nekoja èna imala dve }erki. Edna bila nejzina, a drugata pastorka. Nejzinata }erka bila grda i za sekoja sitnica pla~ela. Pastorkata, pak, bila ubava, mila i sekoga{ nasmeana. Vo eden dekemvriski den, koga }erkata na ma}eata trabalo da go proslavi rodendenot ‡ ¼ rekla na majkata: ‡ Mamo, sakam jagotki! ‡ Jagotki!? ‡ se za~udi majkata. ‡ Da, da mamo! Sakam jagotki! ‡ No, dete moe, zarem vo ova vreme na godinata jagotki? ‡ Da, vo ova vreme! ‡ ¼ rekla }erkata i po~nala da pla~e. ‡ ]e ti dadam jabolko ili portokal, no sega nema jagotki ‡ ja te{ela majkata. Vo toj moment vo sobata vlegla pastorkata, nosej}i naramnik drva. ‡ Aa, si do{la, ve{tereke edna! ‡ izvikala }erkata na ma{teata. ‡ Ti }e mi najde{ jagotki. I nemoj da se vra}a{ doma bez niv. Dali slu{na? Toa rekla i so seta sila ja udrila po obrazot. Pastorkata se zateteravila i odvaj se zadràla na nozete. Zadrùvaj}i gi solzite, izlegla od doma. <Kade moàm sega da ¼ najdam jagotki?> ‡ razmisluvalo devoj~eto i po{lo v gora. Predelot niz koj minuvala bil pust. Na neboto bleskala Mese~inata kako Sonceto napladne. Odedna{ toj pust kraj po~nal da se polni so drvja, od zemjata po~nala da nikne treva, a po trevata rumeni jagotki. Zapeale i pticite koi na devoj~eto po~nale da mu sletuvaat na ramenata. Brzo ja polnela ko{nicata so jagotki. Koga se vratila doma, doma{nite ne moèle da se na~udat: devoj~eto donelo vistinski jagotki. Vedna{ gi izele. ‡ Mora{ da odi{ pak po jagotki ‡ zapovedala ma{teata. ‡ Ti kolku malku donese, {to nam samo apetitot ni se otvori. No, sega i nie }e pojdeme so tebe za da vidime koj ti gi dal. 135

‡ Nikoj ne mi gi dade. Sama gi nabrav, ‡ odgovorilo devoj~eto. ‡ Misli{ deka sme tolku glupavi i deka ne sfa}ame ni{to ‡ viknala ma{teata. ‡ Trgnuvaj, {to ~eka{! So solzi vo o~ite, devoj~eto trgnalo v gora, a po nea doma{nite. Patem ja tepale i gonele za da odi pobrzo, iako bila umorna. Najposle ja naterale da tr~a. Dolgo tr~alo, a koga se umorilo padnalo vo snegot. Ma{teata potr~ala da ja udri so lastegarkata so koja se potpirala, no pred nea se napravila bara. Od zemjata po~nale da niknat bodlikavi grmki koi naglo se {irele. [to stanalo so devoj~eto? Koga se pribralo od umora, stanalo i pogledalo nazad, no ima{e {to da vidi: nejzinite goniteli is~eznale. Stanala i po{la kaj jagotkite. Od bliskata grmu{ka poletale ptici. Ottoga{ pove}e nikoj ne go videl devoj~eto me|u lu|eto. Vo dolgite, studeni dekemvriski no}i, koga decata ja do~ekuvaat Novata godina, severniot vetar sega im raska`uva za devoj~eto koe pticite go odnele vo nepoznat, prekrasen kraj. Od toa vreme do denes, pokraj onaa bara se nao|a edna vrba koja pla~e, edna tenka topola i eden isu{en brest na koj kukaat kukavici. Sibirska narodna prikazna (prevel: Petko Domazetovski)

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  Koi se glavnite likovi vo ovaa prikazna?  Koi od tie likovi se nasilnici? Zo{to?  Kakva èlba izrazila razgalenata }erka za svojot rodenden? Zo{to taa nejzina èlba bila neostvarliva?  Kakvo ~udo se slu~ilo koga pastorkata oti{la vo gorata po jagodi?  [to simblizira vrbata koja pokraj barata pla~e, a {to simboliziraat topolata i isu{eniot brest na koj kukaat kukavici? Zada~a:  Preraskaì ~itana ili gledana narodna prikazna.

136

TAGA ZA PEPELA[KA Vo topla soba ‡ dom tatkov sakan ~ita{e dete prekrasna bajka za edno ta`no devoj~e malo i edna lo{a ma}ea‡majka.

.. Samo za solzi, kletvi i taga znae{e toa devoj~e milo. Navredi te{ki noselo v srce ‡ `edno za radost, za qubov bilo.

Maj~ina raka bez da go gali ... Deteto v taga proroni solzi, rasnelo ta`no, bez igri, pesni ‡ bezmerna bolka na srce seti nejako pti~e udreno v krilo, i v {epot re~e: <O, zo{to, zo{to, samo, bez jato sred buri besni. `iveat lu|e zlobni i kleti!> Pero MILENKOSKI

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  Po {to ovaa pesna e sli~na na prikaznata <Zimski jagotki>?  Kakva slika e dadena vo prvata strofa?  U{te kolku drugi strofi ima pesnata?  Po kolku stihovi ima vo sekoja strofa?  Koi stihovi vo strofite sodr`at rimi? 137

Jazi~no kat~e Vtorostepen re~eni~en ~len: ATRIBUT Za da mo`e poslikovito i poverodostojno da gi iska`e svoite ~uvstva za stradawata na sira~eto od skaznite za Pepela{ka, poetot vo stihovite na pesnata <Taga za Pepela{ka> upotrebil pove}e zborovi koi stojat vo tesna vrska so imenkata na koja se odnesuvaat i na toj na~in poblisku ja opredeluvaat ozna~uvaj}i nekoja osobina na predmetite, su{testvata, pojavite ili poimite ozna~eni so imenkite.



 Sogledaj

Vo topla soba ‡ dom tatkov, sakan Opredeluvaj}i gi imenkite po nekoja osobina, ovie ~lenovi na re~enicata, vsu{nost, vr{at atributska slu`ba, ili so drugi zborovi re~eno ‡ tie se atributi. Atributot e vtorostepen re~eni~en ~len bidej}i so negovoto otsustvo nema bitno da se izmeni strukturata na re~enicata, odnosno mislata iska`ana so re~enicata i bez atributot }e ostane potpolno jasna.

 Sporedi i izvle~i zaklu~ok a) îta{e dete prekrasna bajka b) îta{e dete bajka. So upotrebata na atributot se zbogatuva ne samo iskaànata informacija, tuku i slikovitosta vo izrazuvaweto.



 Sogledaj

Vrelo sonce pe~e, prì, skrila pti~ka neèn glas... neka gree, neka prì ‡ sega zree ìten klas. Vidoe Podgorec 138

Sonce pe~e, pr`i, skrila pti~ka glas... Neka gree, neka pr`i ‡ sega zree klas. Spored Vidoe Podgorec

Atributot naj~esto e pridavka, no mo`e da bide i nekoj drug vid imenski zbor: imenka, zamenka ili broj. Na primer:

Toj strada{e za kapka voda. Na onaa planina postoi izvidni~ki dom.

ď ˛ Ve`ba ď Ź Otkrij gi zborovite {to vr{at atributska slu`ba vo sledniov tekst:

LIVADA Livadata e trpeza postavena za peperutkite i p~elite. Livadata e {aren kilim rasposlan na nego da se trkalaat decata, Livadata e {uma vo koja mravkite, {turcite i drugite buba~ki gi pravat svoite ku}i~ki. Livadata ima mirizliva kosa {to ja ~e{la veter~eto, a ja potstri`uvaat kosa~ite. Koga po~nuva koseweto, livadata sekoe utro osamnuva so krupni kapki~ki na trepalkite. Toa se solzite na trevata i cve}eto {to kosa~ite gi vikaat â&#x20AC;Ą rosa. Kolku trevki }e padnat pod ostrite kosi, tolku kapki~ki rosa }e kapnat na `ednata zemja. Dobrica ERI]

139

[TO E PODOBRO @ivee{e eden bogat ~ovek koj ima{e trojca sinovi. Nivniot sosed isto taka be{e mnogu bogat i tie go po~ituvaa. Toj ima{e mnogu ubava }erka i sekoj od sinovite na bogatiot ode{e da ja bara za èna. Sosedot toga{ im re~e na trojcata momci: â&#x20AC;Ą Deca moi. Jas mislam deka ako ja dadam }erka mi na eden od vas, drugite dvajca }e se lutat. Zatoa na sekoj od vas }e mu dadam po sto zlatnici. I potoa }erkata }e mu ja dadam na onoj koj{to za zlatnicite }e kupi ne{to najdobro. Bra}ata se soglasija, gi zedoa zlatnicite i trgnaa na pat. Sekoj od niv bara{e da najde i da ja kupi najkorisnata i najubavata rabota. Od mnogute ne{ta prviot od niv odbra kilim koj ~ine{e sto zlatnici. Toj kilim moè{e za mig da go prenese onoj {to }e sedne na nego tamu kade {to }e posaka. Vtoriot brat za sto zlatnici kupi eden limon. Onoj {to }e go ispie negoviot sok, }e moè da ìvee ve~no. Tretiot brat kupi ogledalo za sto zlatnici. Toa ogledalo ja ima{e mo}ta da go pokaùva ~ovekot kade i da se nao|a. I taka se slu~i site trojca bra}a da se sretnat vo istiot grad. Se izraduvaa eden na drug, pa sekoj pokaà {to kupil. Dvajcata bra}a mu rekoa na onoj {to go kupil ogledaloto: â&#x20AC;Ą Daj da ja vidime devojkata. Tie poglednaa i vidoa deka devojkata umira, a okolu nea sedat lu|e i pla~at. [tom go vidoa toa, bra}ata mu rekoa na onoj so kilimot: â&#x20AC;Ą Ajde da odletame so tvojot kilim!

140

Toj se soglasi i za mig stasaa tamu kade {to sakaa, pa toga{ mu rekoa na onoj so limonot: ‡ Oìvej ja devojkata! Toj vedna{ go prese~e limonot, ¼ dade na devojkata da go ispie sokot i taa oìve. Za kogo se omaì devojkata? So nea se oèni onoj {to ¼ donese limon. ‡ Sopstvenikot na ogledaloto samo vide deka devojkata umira i mnogu mu blagodarime za toa. Ogledalot mu ostana i toj ni{to ne zagubi. Isto taka i sopstvenikto na kilimot. Toj gi prenese site tamu kade {to treba{e i nemu mu blagodarime za toa. Onoj {to go donese limonot, toj ¼ go vrati ìvotot na devojkata, no negoviot limon ve}e be{e iskoristen. Toj gi potro{i svoite sto zlatnici za ìvotot na devojkata i zatoa e najpravilno taa nemu da mu pripadne. Somaliska narodna skazna

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  Po koj redosled se odvivaat nastanite za koi se zboruva vo ovaa skazna? Koi od tie nastani se, ili moàt da bidat, vistiniti, a koi fantasti~ni?  [to prepoznava{ vo: ‡ Kilimot {to moè da leta vo viso~inite? ‡ Limonot ~ij sok ima vol{ebna mo}? ‡ Ogledaloto so ~ija pomo{ moè da se vidat lu|eto kade i da se nao|aat, kako i nastanite kade i da se slu~uvaat?  Svoeto tvrdewe potkrepi go so konkretni primeri.  Zo{to devojkata se omaìla za mom~eto koe poseduvalo limon?  Otkrij ja porakata na ovaa skazna.

  Potseti se!  Kako se vikaat literaturnite tvorbi vo koi sre}avame likovi od fantazijata?

  Zada~i  Usno preraska`i skazna {to ti ostavila posilen vpe~atok.  Otkrij gi elementite na skaznata. 141

PESOT KOJ NE ZNAEL DA LAE Bil edna{ eden pes koj ne znael da lae. Ne lael, no mjaukal, mukal, rikal i ni{to ne znael. Bil osamen pes i kojznae kako do{ol vo zemjata na pesovite. Samiot toj ne zabeleùval deka ne{to mu nedostasuva, tuku na toa drugite go predupreduvale. Mu velele: ‡ Zar ti ne lae{? ‡ Ne znam. Jas sum stranec... ‡ Gledaj, kakov odgovor! Zar pesovite ne znaat da laat? ‡ Zo{to? ‡ Zatoa {to se pesovi. Laat pri pominuvaweto na lu|eto, na ma~iwata, na polnata mese~ina. Laat koga se zadovolni, koga se nervozni, koga se luti. Najmnogu no}e, no ~esto i dewe... ‡ Moèbi, no jas... ‡ [to ti? Nema sigurno da re~e{ deka si ne{to posebno i deka utre }e pi{uva za tebe vo vesnicite. Pesot ne znael {to da odgovori na ovie kritiki. Ne znael da lae, a ne znael kako i da nau~i. ‡ Napravi kako mene ‡ mu re~e eden den petelot, komu mu be{e àl za pesot. I toj nekade u{te edna{, dvapati, tripati, sekoj den skri{um ve`ba{e od utro do ve~er. Ponekoga{, koga moè{e da ve`ba na mir, toj ode{e v {uma. Edno utro uspea tolku ubavo da zakukurika, ta lisicata koja go slu{na, pomisli: ‡ Najposle, mi dojde i petelot vo poseta... ]e otr~am da mu se zablagodaram na posetata! I, navistina, toa i go napravi. Moè da se zamisli nejzinoto iznenaduvawe koga mesto petel zdogleda pes kako kle~i na trevata i kukurika. ‡ Ah, taka zna~i! ‡ re~e lisicata. ‡ Mi podgotvi stapica! ‡ Stapica? ‡ Se razbira. Napravi da poveruvam kako petelot zaskital vo {umata, a ti si se skril za da me zgrap~i{. Sre}a {to navreme te zabeleàv. A toa ne e ubavo od tvoja strana... ‡ Te uveruvam deka jas... Gleda{ deka voop{to ne sum pomislil na toa. Dojdov samo da ve`bam. ‡ Da ve`ba{? A {to? ‡ Da laam. Re~isi i nau~iv... Slu{aj kako toa dobro go izveduvam. I toj ¼ dofrli na za~udenata lisica edno razvle~eno <kukuriku>. 142

Taa samo {to ne umre od smea. Se trkala{e po zemjata, grizej}i si gi musta}ite i opa{kata. Pesot be{e tolku navreden, ta mol~ej}i zamina od {umata so nasolzeni o~i. Pesot tr~a{e, tr~a{e... Odedna{ zastana. Kakov be{e toj ~uden glas {to go slu{na? Av, av! Glasot doa|a{e nekade od blizinata, od grmu{kite. ‡ Av, av! ‡ Ovaa pesna mi se dopa|a ‡ si re~e vo sebe. ‡ Sepak, ne znam za kakvo ìvotno stanuva zbor. ‡ Av, av! ‡ Sigurno e ìrafa ‡ prodolì da razmisluva. ‡ Ili moèbi e krokodil. Moram vnimatelno da mu se dobliàm. Provlekuvaj}i se niz trevata, yirna zad grmu{kata. Se za~udi koga pred sebe vide pes. 143

‡ Zdravo, pesu! ‡ Zdravo! ‡ Mo`e{ li da mi ka`e{ kakva e taa pesna {to pred malku ja pee{e? ‡ Kakva pesna? Da ne si od moeto po{iroko semejstvo, bi ti se nasmeal v lice. Ne e toa nikakv pesna, tuku... ednostavno laev! ‡ Lae{e?! Ti znae{ da lae{? ‡ Bezdrugo. Da ne misli{, se razbira, deka }e rikam kako slonot ili lavot? ‡ ]e saka{ li da me nau~i{ da laam? ‡ Zarem ti ne znae{? ‡ Ne. ‡ Slu{aj i dobro gledaj. Vaka se pravi toa: av, av, av... ‡ Av ‡ av! ‡ vedna{ mu odvrati na{iot pes, a vo sebe od zadovolstvo si pomisli: ‡ Najposle pronajdov vistinski u~itel! Xani RODARI

   Ve`bi

za izrazuvawe

 Preraska`i go tekstot <Pesot koj ne znael da lae> spored sledniov plan: ‡ Pesot-stranec koj ne znael da lae ‡ Petelot vo uloga na u~itel po laewe ‡ Sredba na pesot koj ne znael da lae so lisicata ‡ Pesot-stranec nau~il da lae  <Pesot - najveren ~ovekov prijatel> - govorno izrazuvawe.

 144

LISICATA I GAVRANOT

Gavranot najde negde par~e meso i go dr`e{e vo klunot, stoej}i na edna granka. Lisicata go namirisa mesoto, potr~a pod drvoto i po~na da go fali gavranot, velej}i: <Mili bo`e, krasna ptica! [to ubavi perja ima! U{te da ima i takov glas, od nea podobra ptica na svetot }e nema!> Gavranot go otvori klunot i po~na da gra~i. Mesoto mu padna dolu, lisicata go grabna i go izede, potsmevaj}i se i govorej}i: <E, moj gavrane, sè ima{, no um nema{!> Dositej OBRADOVI]

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  Koga lisicata zapo~nala da go fali gavranot?  So kakva cel go pravela toa?  Zo{to na krajot taa mu rekla deka toj ima sè, no ne i um?  Koja e porakata na avtorot preku ovaa basna? Zada~a:  Preraska`i pro~itana basna. 145

LISICATA, E@OT I KRTOT

Eòt i Krtot se zaorta~ile nekoga{ za da rabotat selska rabota. ‡ E, bre, Krtu, ‡ mu rekol E{ko, ‡ sega {to da fatime rabota? ‡ Ami {to }e fatime, bre, E{ko, ‡ mu odgovoril Krtot ‡ kako prvo }e nè ~eka da go izorame poleto. Eve, jas }e izoram, a pak ti da posee{. ‡ Mnogu arno, ‡ rekol E{ko, ‡ ti izoraj, a jas }e poseam. Se zapregnal krtot i izoral edno mesto, za }ef be{e storil. Fati E{ko i be{e go poseal izoranoto mesto. Potoa be{e go izramnil so bockite trweto so koi bil ispozaka~en, trkalaj}i se po poseanoto mesto. Be{e se storil eden beri}et, stra{na rabota! Go o`neale i go ovr{ile ìtoto. Zele edno kutle da si ja delat p~enicata: arno, ama, u{te so prvo be{e se zakarale, ~unki E{ko baral kutleto da mu bide ponagneteno, bidej}i toj pove}e se ma~el koga go vle~el mestoto. I Krtot sakal da e kutleto ponagneteno, ~unki toj vo oraweto be{e si gi iskr{il noktite. Taka velej}i ne moèle da se pogodat, }e se ispotepale, per~e za per~e bea se fatile. Nemalo nikoj da pomine da gi kurtulisa. Za pakost, ete ja Kuma Lisa kaj vrvela i, bez da ja povikaat, be{e se vratila da vidi {to e toa |urultija. ‡ More, {to se karate, bre e{ko i ti krtule? [to imate da delite, ta {to tolku se karate? ‡ im rekla Kuma Lisa. Otkako gi pra{a Kuma Lisa, be{e si kaàle zo{to se karaat pred nea kako pred nekoj praveden kadija i bea ja pomolile taa, kako {to e pravo, da im ja deli p~enicata, samo da ne se karaat, deka taa {to stori, storeno }e bide. ‡ E ti, E{ko me{ko, i ti, Krtule mrtule, eve pravo kako se deli: na tebe, Eè meè, na slamava da si leì{ na nea; na tebe, Krtule 146

mrtule, p~enica edno kutle ‡ tolku dosta ti e za celo zimovi{te; a jas }e ja zemam drugata p~enica da si ja odnesam na vodenica. Eve vaka biduva za vas pravina, prava kako jaè vo torba za da se prikaè ‡ im rekla Lisicata i ja ograbila od Krtuleto i E{ka pe~alenata stoka. Narodna prikazna Zabeleìl: Marko Cepenkov

 Zbor po zbor ‡ go zbogatuvam re~nikot kutle ‡ drven predmet za merewe `ito |urultija ‡ vreva, kavga

Narodna pogovorka Koga dvajca se karaat, tretiot koristi

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  Koi se glavni likovi vo ovaa prikazna?  Koi od niv se naivni?  Kako e predaden likot na lisicata?  [to misli{ za presudata {to taa ja donela?  Vo kakva vrska e narodnata pogovorka so sodr`inata na ovaa prikazna?  Koja e porakata na prikaznata?



 Pro{iri gi svoite znaewa

Eden od najvrednite sobira~i i zapi{uva~i na makedonski narodni umotvorbi e Marko Cepenkov. Eve kako toj gi pojasnuva svoite po~etoci na ova pole: <Prviot ~ovek koj me pottikna da sobiram narodni umotvorbi be{e Dimitar Miladinov. Prvo po~nav da zapi{uvam male~ki prikazni i drugi umotvorbi {to mi gi kaùvaa majka mi i tatko mi. Otkako me nau~ija prijatelite oti zapi{uvam prikazni, poslovici, predanija i drugi umotvorbi, kaj }e me najdea }e mi re~ea: <Dali si ja zapi{al ovaa prikazna ili ne si ja zapi{al? Ako ne si ja zapi{al, zapi{i ja>. Ponekoga{ }e dojdea po dva‡trojca odedna{ i }e po~nea da mi kaùvaat, a jas samo dali moàm da pi{uvam i da gi slu{am>. 147

ď ˛ Ve`bi po nivoa I nivo: Raska`i ja sodr`inata na edna narodna prikazna. II nivo: Zboruvaj za glavnite likovi vo prikaznata i za nivnite odobini. III nivo: Otkrij ja temata i idejata na prikaznata. IV nivo: Nakuso iznesi gi biografskite podatoci za Marko Cepenkov.

Kratki podatoci za `ivotot i tvore{tvoto na pisatelot

Marko Cepenkov

148

Marko Cepenkov e roden vo Kru{evo, vo 1829 godina. Na petnaesetgodi{na vozrast se preselil vo Prilep kade zapo~nal da go izu~uva terziskiot zanaet. Marko Cepenkov vo nasledstvo ni ostavi mnogu narodni umotvorbi, kako i pove}e bele{ki za razli~ni slu~ki od `ivotot na narodot. Umrel vo 1920 godina vo Sofija (Bugarija).

ZAPIS ZA SLAVEJOT Koga zalezot nad gorite alove{e, pesnata ja snove{e. Koga neboto, ki~er‡yvezdi yvezde{e, vo zeleno se gnezde{e. Koga zorata, purpur‡zraci rude{e, ne`na pesna nude{e... Milutin BEBEKOVSKI Kratki podatoci za `ivotot i tvore{tvoto na pisatelot Milutin Bekovski e roden vo 1941 godina, vo s. Vev~ani, Stru{ko. Avtor e na slednive zbirki poezija za deca: <Ni{alka pod vino`ito>, <Yvezdena truba>, <Kop~e od yvezda>, <Vodenici>, <Drenocut>, <Gradinata na dedo mi Gavril> i dr. Dobitnik e na nagradata na RTV Skopje. Milutin Bebekovski

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram

 Si ja slu{al li zanesnata pesna na slavejot?

Taa e silna pri zalezot na gorite. Koga na neboto yvezdite se zlatat, slavejot go bara sonot vo zelenite kro{ni na drvjata za zorata da ja zapo~ne so nova pesna. Sudbinata negova se vika pesna.  Opi{i utro na selo ili vo priroda koga te budi zanesniot glas na slavejot.

149

LISICATA I VOLKOT Vo no} so polna mese~ina stara lisica do{la do rabot na eden bunar i poglednala vo nego. Bila `edna, no bunarot bil dlabok. A vo vodata se ogleduala polnata mese~ina koja li~ela na pita ka{kaval.

Nad bunarot visele dve kofi, povrzani so ja`e, prefrleni na ~ekrek. Taka, dodeka ednata kofa se spu{tala vo bunarot, drugata se ka~uvala. @ednata lisica bez razmisluvawe vlegla vo edna od kofite i se spu{tila vo vodata. Se iznapila do nasitka. No, koga se obidela da izleze od bunarot, videla deka kofata ne mo`e da se ka~i. Ostanala vo bunarot celi dva dena. Tretata ve~er naminal volkot. Go slu{nal tufkaweto na lisicata, pa ja pra{al: ‡ [to pravi{ tamu dolu, kuma liske? ‡ Ti li si, volku? Tokmu na tebe mislam, ‡ vedna{ se sna{la lisicata. ‡ Jas se iznajadov od ka{kavalov, ovde vo vodava. Znam deka i ti mnogu saka{ ka{kaval. Aj vlezi vo kofata gore i spu{ti se vamu i ti da se iznajade{! 150

Lekoumniot volk, bez da razmisluva, ja poslu{al lisicata. Vlegol vo vtorata kofa i se spu{til vo bunarot. Toga{ kofata so lisicata, koja bila polesna, se iska~ila nagore i taa izlegla od kofata. ‡ Aj so zdravje, volku! ‡ mu rekla lisicata veselo. ‡ Zaradi tvojata al~nost }e si ostane{ vo bunarot. ‡ I si zaminala. Duri toga{ volkot sfatil deka e izmamen. Taka ostanal gladen vo bunarot, sè dodeka ne do{ol stopanot da polni voda. A, toga{, namesto pita so ka{kaval, si dobil }otek so stap po grbot. La FONTEN

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  Koi se glavni likovi vo ovaa basna?  Kakov ~ovek prepoznava{ vo likot na: ‡ lisicata; ‡ volkot?  Koja e porakata na ovaa basna?

 Zada~a  Formirajte dve grupi. Prvata grupa treba da ja opi{uva lisicata, a vtorata grupa - volkot. 151

152

ORO OKOLU SVETOT

Svetot e poln so ubavini, svetot e poln so se{to, pa ajde da delime bratski â&#x20AC;Ą za site da ima po ne{to. Gligor Popovski 153

 Oro okolu svetot ‡ Pol For  ^ovekoqubiviot Prometej ‡ Narodna prikazna Mit

 Ve~era ‡ Ernest Hemingvej  Novogodi{en pojadok ‡ Vilijam Sarojan Upotreba na interpunkciskite znaci: Crta, crti~ka, zagradi, yvezdi~ka, apostrof  Deteto i lisicata ‡ [vedska narodna prikazna  Novogodi{na zdravica ‡ Makedonska narodna pesna  Dobrina ‡ Cane Andreevski  Ako ima{ ‡ Vidoe Podgorec  Pesna ‡ Ivica Vawa Rori}  Vol{ebni zborovi ‡ Narodna prikazna  Poraka ‡ Jovan Koteski  Mo}ta na zlatnoto sonce ‡ Hans Hristijan Andersen  ^ovekuvawe ‡ Pero Milenkovski

154

„Svetot e edna golema pretstava – nikoj ne moè da kaè koga }e zavr{i i nikoj ne go videl po~etokot“ Xon VERN ORO OKOLU SVETOT Koga site devoj~iwa na svetot bi si gi podale racete, (kako mladi granki vo gorite) bi moèle da napravat oro okolu moreto.

Da, bi mo`elo da se napravi oro okolu svetot (pod sonceto i pod oblacite) koga site lu|e bi sakale edni na drugi bratski da si gi podadat racete.

Koga site mom~iwa na svetot bi bile mornari smeli, so svoite brodovi golemi bi mo`ele da napravat cvrst i prekrasen most preku branovite beli.

Pol FOR

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram

 Kako, spored poetot, mo`e da se napravi oro okolu svetot?  Zo{to na lu|eto od svetot im e potrebno takvo oro? Zada~i:  Opredeli go motivot vo pesnata.  Vo koi stihovi ja pronao|a{ porakata?  Pronajdi gi stilskite izrazni sredstva vo pesnata. 155

„Ne se rodiv da mrazam, tuku da sakam“ SOFOKLE

ÔVEKOQUBIVIOT PROMETEJ Prometej bil najmudriot me|u sedumteminata titani. Boìcata Atena, bidej}i ¼ pomognal da se rodi od glavata na Zevs, go vovela vo tajnite na metalurgijata, medicinata, arhitekturata, astronomijata, matematikata, plovdikata, kako i mnogu drugi znaewa i ve{tini, koi toj im gi prenel na drugite. Sposobnostite na lu|eto sekojdnevno se zgolemuvale, {to go razlutilo bogot Zevs. Toj edinstveno zaradi molbite na Prometej re{il da ne go uni{ti sosem ~ove~kiot rod. Edna{ bogovite go povikale titanot Prometej da presudi za nivnata karanica koi delovi od ìvotnite treba nim da im se `rtvuvaat, a koi da im ostanat na lu|eto. Prometej zel eden bik, go zaklal i od negovata koà so{il dve vre}i. Vo ednata gi stavil koskite i gi prekril so mast, a vo drugata go stavil mesoto, pa go prekril so ~kembeto. Potoa mu rekol na bogot Zevs samiot da odbere {to treba da bide `rtvuvano na bogovite, a {to da im ostane na lu|eto. Koga bogot Zevs ja voo~il izmamata, se nalutil i im go odzel ognot na lu|eto. ‡ Otsega lu|eto neka go jadat mesoto ìvo! ‡ rekol toj. So pomo{ na boìcata Atena, Prometej uspeal skri{no da vleze na Olimp i da zapali ogan od son~evata ko~ija. Nekolku àr~iwa skril me|u listovite na nekoja bilka i im gi odnel na lu|eto. Za ovaa svoja postapka, Zevs naredil Prometej da bide kaznet. Bil vrzan so sinxir za edna kapra na planinata Kavkaz. Sekojdnevno eden beloglav orel mu go kolval crniot drob, koj preku no} mu zarasnuval. Ovie maki Prometej gi trpel sè do pristignuvaweto na junakot Herakle na Kavkaz. Herakle go zamolil bogot Zevs da se smiluva nad Promotej, na {to Zevs se soglasil, no pod eden uslov. Prometej moral da nosi alka na prstot od sinxirot so koj bil vrzan ili vrz koj }e bide vtisnato par~e od karpata za koja bil vrzan za da ne zaboravi deka ne smee da gi luti bogovite. Taka bil sozdaden prviot prsten so kamen so koj lu|eto do denes si gi ukrasuvaat prstite. Bogot Zevs go ispratil bogot Apolon da go zastrela beloglaviot orel koj bil besmrten, za{to Prometeovite maki trebalo da traat ve~no. Apolon tolku silno ja pu{til strelata, {to taa odletala duri do neboto. Zevs ja ostavil tamu kade {to nastanalo soyvezdieto Strelec. Deka lu|eto ne mu ja zaboravile dobrinata na Prometej, zboruva i faktot {to ìtelite na Kavkaz i vo na{e vreme im gi uni{tuvaat gnezdata na belite orli. Mit 156

 Zbor po zbor ‡ go zbogatuvam re~nikot astronomija ‡ nauka za nebesnite tela Olimp ‡ planina vo Grcija na ~ij vrv, spored starite Grci, `iveele bogatite

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram

 Koi se glavni likovi vo ovaa prikazna?  Zo{to Prometej bil kaznet od bogot Zevs?  Kakva kazna mu bila odredena?  Koj go spasil od stradaweto?  Koi elementi vo prikaznata se fantasti~ni?

Literaturno kat~e MIT Tekstot <^ovekoqubiviot Prometej” e sveta prikazna prezasitena so fantasti~ni elementi. Takvata prikazna, vsu{nost, e mit. Mitot go prepoznavame po ~estata preobrazba na likovite. Osven za bogovite, vo mitovite se govori za prirodnite pojavi, za nebesnite tela, za vili i zmejovi itn.

 Zada~i  Sporedi ja ovaa prikazna so prikaznite <Zimski jagotki> i <[to e podobro> i obidi se da gi otkrie{ sli~nostite i razlikite me|u niv.  Pronajdi i pro~itaj mitovi po `elba. Na ~asot prezentiraj ja sodr`inata, a napi{i ja fabulata vo tetratkata.

157

„Lu|eto se sozdadeni za sre}a, a sre}ata e sozdadena za lu|eto“ Andre VJURSER

VEÊRA Koga deteto se vrati, starecot spie{e na stolot, a sonceto be{e zajdeno. Deteto go zede staroto vojni~ko }ebe od krevetot, pa go prefrli preku ramewata na starecot. Toa bea ~udni ramewa, mo{ne stari, no sè u{te cvrsti, a i vratot mu be{e cvrst, iako na nego se gledaa br~kite koga starecot spie{e so spu{tena glava. Ko{ulata mu be{e krpena mnogu pati, pa taka li~e{e na edro, a zakrpkite bea izbledeni od sonceto. Glavata na starecot be{e mo{ne starolika i vaka, so zatvoreni o~i, liceto mu oddava{e znaci na ìvot. Vesnicite mu leèa na kolena, a teìnata na negovata raka gi drè{e za da ne gi odnese ve~ernoto vetre. Be{e bos. Deteto go ostavi, a koga se vrati, starecot sè u{te spie{e. ‡ Stanuvaj, star~e! ‡ re~e detoto i ja stavi rakata na edno od kolenata na starecot. Starecot gi otvori o~ite i za mig mu se stori kako da se vra]a od dale~en pat. Potoa se nasmevna. ‡ [to donese? ‡ pra{a toj. ‡ Ve~era, ‡ re~e deteto. ‡ ]e ve~erame. ‡ Jas ne sum mnogu gladen. ‡ Ajde, jadi! Ako ne jade{, ne }e moè{ da lovi{ ribi. ‡ Jadev, ‡ re~e starecot stanuvaj}i i pritoa gi zema vesnicite za da gi svitka na polovina. Potoa po~na da go previtkuva i }ebeto. ‡ Zavitkaj se so }ebeto ‡ re~e deteto. ‡ Nema da lovi{ bez da jade{, dodeka sum ìv. ‡ Toga{ da mi poìvee{ dolgo i vnimavaj na sebe! ‡ re~e starecot. ‡ [to }e jademe? ‡ Crn grav so oriz, pe~eni banani i malku vareno meso. Deteto seto toa go donese vo dve metalni ~inii. Vo xebot ima{e dva pribora vilu{ki, laìci i noèvi, a sekoj od priborite be{e zavitkan vo salvetka. ‡ Koj ti go dade ova? ‡ Martin, sopstvenikot. ‡ Moram da mu se zablagodaram. 158

‡ Jas ve}e mu se zablagodariv, ‡ re~e deteto. ‡ Ne treba da mu se zablagodaruva{ i ti. ‡ ]e mu dadam meso od stomakot na golemata riba, ‡ re~e starecot. ‡ Zarem ne go napravil toa pove}e pati? ‡ Mislam deka go napravil. ‡ Toga{ moram da mu dadam ne{to pove}e odo{to meso od stomakot na golemata riba. Mnogu e vnimatelen so nas. ‡ Isprati i dve piva. ‡ Jas sakam pivo od konzerva. ‡ Znam, no ova e vo {i{iwa. Moram da gi vratam {i{iwata. ‡ Toa e mnogu dobro od tvoja strana, ‡ re~e starecot. ‡ Ajde da jademe! ‡ Ve}e te pokaniv, ‡ mu re~e deteto na starecot. ‡ Ne sakav da gi otvoram ~iniite dodeka ne bide{ podgotven. ‡ Sega sum podgotven, ‡ odgovori starecot. ‡ Mi treba{e samo malku vreme da se izmijam. ‡ Kade li se mie? ‡ si pomisli deteto. ‡ Selskiot bunar se nao|a na dve ulici odovde. Moram da mu donesam voda, sapun i dobra krpa za lice. Kako ne sum se setil na toa? Moram da mu donesam druga ko{ula i zimsko palto, nekakvi ~evli i u{te edno }ebe. ‡ Gula{ot e odli~en, ‡ re~e starecot i po~na da jade. Izvadok od knigata <Starecot i moreto> Podgotvil: L. S. E.

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram

 Koi se glavni likovi vo ovoj tekst?  [to doznava{ od tekstov za nivnata socijalna polo`ba?  Vrz osnova na {to zaklu~uva{ deka deteto mnogu se gri`i za starecot?  Zo{to toa uporno nastojuva da go ubedi deka toj treba redovno i navreme da jade?

Narodni pogovorki Dobroto mom~e stanuva dobar ma`. Pravi dobro i ne kaj se. Dobroto seme dava dobar plod. 159

ď ˛ Zada~a ď Ź Organizirajte ~as za usno iska`uvawe spored pogovorkite, pri {to sekoj u~enik sam odbira za {to }e govori.

Kratki podatoci za `ivotot i tvore{tvoto na pisatelot

Ernest Hemingvej

160

Ernest Hemingvej (1899â&#x20AC;Ą1961) spa|a vo redot na najzna~ajnite sovremeni amerikanski pisateli, a negovite dela se vbrojuvaat vo klasata na vrvnite umetni~ki dostreli. Negovite pozna~ajni ostvaruvawa se: <Tri raskazi i deset pesni>, <Vo na{e vreme>, <Zboguvawe so oru`jeto>, <Smrt popladne>, <Zelenite bregovi na Afrika>, <Da ima{ i da nema{>, <Starecot i moreto>, <,Snegovite na Kilimanxaro>, <Za kogo bijat kambanite>, <Prikazni za Nik> i dr. Vo 1954 godina ja dobil Nobelovata na grada za literatura.

„Najdobar lek za ~ovekot e radosta“ Pitagora NOVOGODI[EN POJADOK Utrinava tatko mi mi re~e: ‡ Eve, stigna i posledniot den od godinata. Tuka e vojni~kata truba i policiskata svirka. Na polno}, po sedumnaeset ~asa, }e bide kraj na godinata, a nie pak za {ega }e zatrubime so trubata i }e svirneme u{te sega! I zatrubivme i zasvirivme. ‡ Sre}na Nova Godina, ‡ re~e tatko mi. ‡ Sre}na Nova Godina, ‡ mu odgovoriv jas. Koga slednoto utro stanavme od postela, ve}e be{e prviot den od novata godina. ‡ Nikakva razlika ne gledam, ‡ rekov tivko. ‡ Mislam deka i jas ne gledam nikakva razlika, ‡ odgovori tatko mi, ‡ no, sepak, bidej}i e ova prv den od novata godina bi ti rekol da vleze{ vo kadata i ubavo da se izbawa{!

161

Otidov vo bawata i dolgo se bawav. Izlegov od kadata i se izbri{av, a za toa vreme tatko mi gi rasposlal na krevetot site moi obleki {to gi imavme doma. ‡ Samiot odberi si! ‡ mi vikna od kujnata. Se oblekov, se is~e{lav i otidov kaj nego. Tate me pogledna i re~e: ‡ Slu{aj, ako sum videl nekoga{ ubavo oble~eno mom~e, toga{ toa si ti. I toa tokmu navreme za ovoj den. Masata be{e podredena i tate gi prinese jadewata: topli kola~i, kakao, mleko, kajsii od konzerva, vareni jajca, {unka, puter, marmalad, sirewe i ise~eni domati. Sednavme i se dadovme na rabota. Jas jadev, jadev, mi se ~ine{e deka vsu{not ni{to taka ne go izgladnuva ~ovekot kako bawaweto. ‡ Ova e najubaviot pojadok {to dosega sum go jadel. ‡ Zemi, zemi u{te! Vo {poretot ima u{te od kola~ite. I jas }e si zemam u{te, ‡ re~e tate. ‡ Mnogu si prigotvil, sè najubavo, ‡ rekov. ‡ Mi se ~ine{e deka na prviot den na godinata morame ubavo da se najademe. Samo edna{ se ìvee, {to se veli... ‡ I toa e dostatno. ‡ Zarem ne bi sakal dvapati da ìvee{? ‡ me pra{a. ‡ Ne znam, tate. A, ti, dali ti bi sakal? ‡ Ne sum razmisluval. Ponekoga{ mi se ~ini deka celiot ìvot bi go preìveal u{te edna{, a ponekoga{ sum blagodaren {to go imam i ovoj eden ìvot. ‡ Tate, mislam deka e prijatno da se jade. Osobeno pojadokot. ‡ Od hrana i spiewe ne moème da se otkaème, ‡ re~e tate. ‡ Sepak, interesno e da se ìvee! ‡ izviknav Mol~evme nekolku sekundi, a potem mene ne{to mi tekna: ‡ Slu{aj, tate, ajde na snegot malku da se potepame so topki! ‡ Vaì! ‡ re~e tate. ‡ Da znae{ deka siot svet e tvoj! Vilijam SAROJAN

 Ve`bi za izrazuvawe i tvorewe RASKA@UVAWE  Raska`i kako ti ja proslavi Novata godina.  Napravi sporedba so do~ekot na Novata godina opi{ana vo tekstot.

162

Jazi~no kat~e UPOTREBA NA INTERPUNKCISKITE ZNACI: CRTA, CRTI^KA, ZAGRADI, YVEZDI^KA, APOSTROF  Koi interpunkciski znaci se upotrebeni vo tekstot <Novogodi{en pojadok>?  Za da mo`e{ pravilno da gi upotrebi{ nekoi interpunkciski znaci, treba da gi po~ituva{ slednive pravila: Crta se pi{uva vo ovie slu~ai: a) na mestoto od predlogot do. Na primer: Rabotno vreme od 8 ‡ 20 ~asot b) za ozna~uvawe na oddale~enosta me|u dve mesta. Na primer: Patot Skopje ‡ Tetovo iznesuva 20 km. Crti~ka se pi{uva: a) Kaj napolno srasnati zborovi. Na primer: Tri-~etiri dena ne sum bil na u~ili{te. b) Pri prenesuvawe na del od zborovite od eden vo drug (nov) red. Na primer: Pred nekolku dena ja posetiv vodenicata na dedo Stamen. v) Za oddeluvawe na dvojno prezime, odnosno prekar. Na primer: Kata Misirkova-Rumenova, Kuzman Josifovski-Pitu

ZAGRADI Interpunkciskiot znak zagradi se pi{uva: a) Za da pojasnime ne{to Primer: Bo`ana (ispla{eno): Kade mi e sin mi Kostadin? Ernest Hemingvej (1899-1961) e sovremen amerikanski pisatel.

YVEZDI^KA Yvezdi~ka se pi{uva zad zborovi za poblisku da se objasni nivnoto zna~ewe. Na primer: Bogovite `iveele na Olimp*. * Planina vo Grcija 163

APOSTROF Apostrof se upotrebuva vo ovie slu~ai: a) Na mestoto od izostaven glas, odnosno bukva vo zborot. Na primer: s’nce, k’de, t’ga i dr. b) Vo po~etokot na zborot pred samoglaskata ‡ r. Na primer: ’rkulec, ’r|a, ’rbet, ’rti i dr.

 Ve`ba  Postavi gi namerno ispu{tenite interpunkciski znaci vo sledniot tekst:

DETETO I LISICATA

Nekoe dete odelo v u~ili{te, a patot vodel niz edna {uma. Na edna mala ramnina deteto zdogledalo lisica i mnogu se izraduvalo. Sega }e ja otepam lisicava, potoa }e ¼ ja oderam ko`ata i }e dobijam za nea mnogu pari. ]e kupam r` i }e ja poseam na nivata zad ku}ata. Koga lu|eto }e pominuvaat tuka, }e se ~udat. Poslednite zborovi deteto gi izgovorilo tolku silno, {to lisicata se razbudila i pobegnala vo {umata. [vedska narodna prikazna 164

NOVOGODI[NA ZDRAVICA Ajde, za mnogu godini, v godina poveseli, poradosni, so jariwa, so jagniwa, so de~iwa vo ku}ite, so beri}et niz poleto. Kaj se krmi, da se plodi, kaj se ora, da se rodi, po poleto vino ‡ `ito, po planiwe med i mleko. Is~ekale i v godina poradosni, poveseli. Makedonska narodna pesna

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram

 Po koj povod se iska`ani blagoslovite vo ovaa pesna?  Koi od niv najmnogu ti se dopa|aat?



 Pro{iri gi svoite znaewa

 Blagoslovite se vid narodni izreki preku koi na onoj, odnosno na onie kon koi se upatuvat, im se posakuva sè najubavo: zdravje, sre}a, blagosostojba vo `ivotot...  Pri izrekuvaweto na blagoslovite lu|eto pravat razni obredi i redovno se krstat.

 Zada~a  Zapi{i nekolku blagoslovi od tvojot roden kraj.

165

„Ako vistinski sakam nekoj ~ovek, gi sakam site lu|e, go sakam celiot svet, go sakam `ivotot“ Erih FROM DOBRINA Koga }e go sretne{ slepecot, pomini kraj nego i re~i mu: <Dobar den>. Tie dva zbora toj dolgo }e gi povtoruva vo sebe kako najsakana pesna. I }e veruva deka toa e pesnata na negovoto iste~eno nebo. Koga }e go sretne{ onoj bez raka, stegni mu ja cvrsto negovata zdrava raka i zadr`i ja pove}e odo{to e voobi~aeno. Toj }e poveruva deka i drugata raka mu izrasnala. Koga }e go sretne{ gluvonemiot, ne pomatuvaj gi svoite ezera, tuku nad niv neka zatreperi izgrevot na tvojata nasmevka. Toj }e poveruva deka govorot ne im treba na lu|eto. Cane ANDREEVSKI

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram

 Zo{to tekstot nosi naslov <Dobrina>?  Zborovite <Dobar den> `elno gi o~ekuvaat site lu|e, a osobeno onie koi ostanale bez vid. Kakva mo} krijat ovie dva zbora?  Kakvi drugi poraki upatuva pisatelot do svoite ~itateli?  [to saka da postigne so toa?  Objasni gi mislite: <I }e poveruva deka toa e pesnata na negovoto iste~eno nebo> i <Ne pomatuvaj gi svoite ezera, tuku nad niv neka zatreperi izgrevot na tvojata nasmevka>.



 Ve`bi za izrazuvawe i tvorewe

 Raskaì ili opi{i edna vozbudliva sredba so ~ovek na koj preku svojata postapka si mu ja ublaìl(a) bolkata ili si mu ja vratil(a) verbata vo ìvotot.

166

AKO IMA[... Ako ima{ srce, srce da e, srce toplo pesna neka pee, da ne ~uva{ v nego jad i zloba ‡ takvo srce za ~oveka ne e. Ako ima{ usta, usta da e, da ne pcue, lo{o da ne zbori, usta ‡ <med i mleko> neka lee i na nea nasmevka da gori! Ako ima{ o~i, o~i da se, vo niv site bratski da gi zgrne{, da ne gleda{ na `ivotot temno, za{to dnite }e ti bidat crni. Ako ima{ race, race da se, ~isti race, izmieni, beli, so niv toplo da se pozdravuva{, so niv segde pravina da deli{. Ako ima{ srce, srce da e, srce toplo pesna neka pee, da ne ~uva{ v nego jad i zloba ‡ takvo srce za ~oveka ne e. Vidoe PODGOREC

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram

 [to im pora~uva poetot na svoite ~itateli vo: prvata, vtorata, tretata i ~etvrtata strofa?  Spored poetot, srce vo koe ima jad i zloba ne e za ~ovek. [to misli{ ti vo vrska so ova? Svoeto tvrdewe obidi se da go potkrepi{ so objasnuvawe. Zada~i:  [to go pottiknalo poetot da ja napi{e pesnata?  Vo koi stihovi ja prepoznava{ porakata na avtorot?  Napi{i sostav na tema: <Dobrite dela go ~inat ~ovekot vozvi{en>. 167

PESNA Mom~eto i negoviot tatko ìveeja na bregot na Golemoto Sino Ezero. Imaa ku}i~ka pokriena so {amak i mal ~un. Lovea ribi. Taka se prehranuvaa. Edno utro, koga tatkoto otplovi, po~naa da se natrupuvaat do`dovni crni oblaci. Duvna silen veter, kro{nite na drvjata se svitkuvaa i zapo~na da pliska studen do`d. Mom~eto potr~a kon ezeroto. [to li se slu~uva so tatkoto? Grme{e i sekaa molwite. Mom~eto pla~e{e i go dovikuva{e tatka si. Branovite nemilosrdno naletuvaa na bregot kako da sakaa da go razdrobat. Mom~eto pla~e{e i dovikuva{e. A, potoa prestana da pla~e i po~na da pee. Pee{e: <Vi se molam, dlaboki vodi ezerski, nemojte da mu napravite nikakvo zlo na mojot tatko!> Burata i ponatamu besnee{e. Pomodreno od studot mom~eto i ponatamu pee{e: <Vi se molam vam, do`du i vetre, vi se molam vam â&#x20AC;Ą sini vodi ezerski, nemojte da mu napravite nikakvo zlo na mojot tatko!> Do`dot ja slu{na pesnata na mom~eto, se soàli i prestana da pa|a. No, i ponatamu grme{e i branovite besno naletuvaa na bregot. Gologlavoto i izyemnato mom~e i ponatamu pee{e: <Tatko moj, ne davaj im se na vodata i vetrot! Jas te ~ekam na bregot!> I, gledaj, veterot prestana da gi sviva drvjata, vodata se smiri, oblacite se razotidoa i ogrea sonceto. Vo dale~inata se belee{e osameno edro. <Toj e!> Mom~eto zaplaka od radost. ûnot zapre i tatkoto izleze na bregot. â&#x20AC;Ą Sine moj! â&#x20AC;Ą Tatko! Go privrzaa ~unot i pregrnati otidoa doma. Bea bezgrani~no sre}ni: i tatkoto umoren od borbata so branovite, no i mom~eto koe so svojata pesna go spasi tatkoto. Ivica Vawa RORI] Prevod. P. Domazetovski 168

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram

 Kako tatkoto i negoviot mal sin gi minuvale denovite na bregot od Golemoto Sino Ezero?  [to se slu~ilo edno utro?  Zo{to toa utro mom~eto bilo zagrièno i ispla{eno?  [to doìvuvalo toa dodeka besneela burata?  Kakvi èlbi izrazuvalo deteto preku svojata pesna upatena do: ‡ ezerskite vodi, ‡ do`dot, ‡ veterot?  Vo koj moment deteto zaplakalo od radost?  Kakvi ~uvstva naviraat kaj ovie dva lika vo momentot koga tatkoto izlegol na bregot od ezeroto?

Jazi~no kat~e REÊNICA: GLAVNI REÊNI^NI ^LENOVI Glagol vo li~na glagolska forma vo funkcija na prirok Primer: Mom~eto i negoviot tatko ìveeja na bregot na Golemoto Sino Ezero Imaa ku}i~ka pokriena so {amak i mal ~un. Lovea ribi. Taka se prehranuvaa. Sekoja od ovie ~etiri govorni celini pretstavuva zbir od me|usebno povrzani zborovi. So sekoja od tie celini pretstavuva zbir od me|usebno povrzani zborovi. Sekoja od tie celini e prikaàna po edna zavr{ena misla. Vakvite celini od govorot se vikaat re~enici.

 Zapomni Re~enicata e osnovna sintaksi~ka edinica za komunikacija. 169

Sekoja re~enica mora da ima najmalku po eden glagol vo li~na glagolska forma. Glagolite na li~na glagolska forma vr{at uloga na prirok vo re~enicata i se nejzini osnovni sozdava~ki celini. Bez prirok, nema ni re~enica. Bidej}i prirokot e glagol vo li~na glagolska forma i sekoga{ ozna~uva dejstvo, mora da postoi i vr{itel na toa dejstvo. ^lenot na re~enicata {to go ozna~uva vr{itelot na glagolskoto dejstvo se vika podmet. Prirokot i podmetot se glavni ~lenovi na re~enicata. Za razlika od glagolite vo li~na glagolska forma ima i bezli~ni glagolski formi, odnosno glagoli koi nemaat formi za site lica. Na primer: Studi. Se zamra~uva. Grmi. Vrne. Rosi.

ď&#x20AC;Ť

ď ˛ Ve`ba

ď Ź Napi{i tri re~enici vo koi }e upotrebi{ glagol vo li~na glagolska forma. ď Ź Napi{i i tri re~enici vo koi }e upotrebi{ bezli~ni glagolski formi. Na primer: Nekolku dena bez prestan vrne do`d.

170

VOL[EBNITE ZBOROVI Edna{, mnogu odamna, vo edna dale~na zemja, `iveeja dve kralici. Sekoja od niv ima{e golema palata so {iroki, nedogledni gradini. Palatite bea tolku golemi, {to na kralicite im bea potrebni mnogu slugi okolu odr`uvaweto na gradinite i palatite. Kralicata Zelenkovska be{e mnogu mrzliva. Cel den sede{e na svojot kralski stol, vikaj}i so zapovedni~ki ton: ‡ Is~istete go podot! Donesete go mojot pojadok! Namestete ja postelata!

Nejzinite podanici ne moèa pove}e da slu{aat, pa si zaminaa od palatata, nao|aj}i rabota na drugo mesto. Taka kralicata ostana sama, bez pomo{ od nikoj i nikade. Celata gradina be{e vo nered, a vo kralskata kujna nema{e nitu edna ~ista ~inija! ‡ Ne moàm da ìveam vo vakva ne~istotija! ‡ vika{e kralicata na set glas. No, nema{e koj da ja slu{ne. Eden den re{i da ja poseti kralicata Rozovska, koja ìvee{e od drugata strana na ridot. Palatata na kralicata Rozovska izgleda{e besprekorno. Gradinata be{e prepolna so ubavi cve}iwa, a na masata pod rascutenata magnolija be{e serviran vkusen ru~ek. Slugite bea rastr~ani na site strani, sakaj}i da ¼ ugodat na svojata kralica. ‡ Kako uspeva{ da vovede{ vakov red?! ‡ se ~ude{e kralicata Zelenkovska. 171

‡ O, pa toa voop{to ne e te{ko. Jas samo gi upotrebuvam vol{ebnite zborovi! ‡ Vol{ebnite zborovi?! Kakvi vol{ebni zborovi? ‡ Toa se zborovite <Ve molam> i <Blagodaram>. Kralicata Zelenkovska be{e v~udovidena. Se pomisli malku i sfati, deka taa, vsu{nost, nikoga{ ne gi upotrebila ovie zborovi. <Ne e ni ~udo {to site moi slugi si zaminaa>, zaklu~i taa. <Nikoga{ pove}e nema da se odnesuvam taka zapovedni~ki>, si veti samata sebesi, a svoeto prvo <Blagodaram> ¼ go ka`a na kralicata Rozovska, koja be{e mnogu qubezna {to ¼ dade tolku vreden i korisen sovet. Nabrgu i palatata na kralicata Zelenkovska izgleda{e uredno i ~isto. Prevod K.M.

Narodna pogovorka Zborot ne e vrap~e, ako letne ne se vra}a. 172

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram

 Koi zborovi, spored tebe, mo`at da imaat vol{ebna mo}?  Po {to se razlikuvaat dvete kralici za koi se zboruva vo ovoj tekst?  Zo{to slugite na kralicata Zelenkovska si zaminale od nejzinata palata? [to se slu~ilo so nejzinata gradina po nivnoto zaminuvawe?  Kako kralicata Rozovska uspeavala da stavi sè vo najdobar red vo svojata palata?  Vo koj moment kralicata Zelenkovska ja sogledala svojata gre{ka? [to si vetila taa vo toj moment?  Kakvi promeni nastanale vo nejzinata palata po razgovorot so kralicata Rozovska?  Koja e porakata od ovoj tekst upatena do ~itatelite?

 Zapomni Vo komunikacijata so drugite ~esto koristi gi zborovite: molam, povelete, izvinete, blagodaram i drugi sli~ni na niv. So toa }e iska`e{ po~it kon sogovornicite. Ovie zborovi, sekako, so svojata vol{ebna mo} }e predizvikaat zadovolstvo kaj onie na koi im se upateni i }e pomognat tie da ti vozvratat na ist na~in. Taka }e se sozdade prijatna atmosfera me|u sogovornicite i vzaemno zadovolstvo.



Ve`ba za izrazuvawe i tvorewe Napi{i sostav so naslov <Vol{ebnata mo} na zborot>.

173

„Ne treba da se ~isti vozduhot, pova`no e da ne se zagaduva“ Aleksandar NESMEJANOV

PORAKA Da gi za~uvame rekite ~isti so solzi od kristali, so ribi ‡dlanki na de~iwa mali... Da gi za~uvame {umite so rosni kitki za cvetawe, so pesni ‡ ptici vo letawe. Da gi za~uvame gradovite so ulicite, so drvoredite so ~istite lica na mladite. Da gi za~uvame ezerata, vo nivnite vodi ni se ogledani nasmevkite, vo niv ni se preto~eni gradite... Sega toa ne treba da go zaboravite! Jovan KOTEVSKI

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram

 Koi osobenosti na poezijata gi otkri vo pesnata?  Koi poetski sliki gi otkri?  Koj e motivot na pesnata?



Ve`bi za izrazuvawe i tvorewe

Aktivno tvorewe Vo pismena forma iznesi go svojot li~en stav po pra{aweto kako da ja za~uvame i razubavime okolinata vo koja `iveeme. Kolku pouverlivo }e bide izlo`en tvojot stav, tolku pouspe{en }e bide tvojot pismen sostav. 174

MO]TA NA ZLATNOTO SONCE Vo edna ku}a ìvee{e devoj~eto Mira so svojata majka. Mira be{e slaba, ne`na kako cvet. Be{e tolku bolna, {to ne moè{e da odi. Majka ¼ sekoga{ gi zatvora{e prozorcite. Se pla{e{e da ne nastine nejzinata bolna Mira... Dojde prolet. Toploto sonce yirka{e niz zatvoreniot prozorec. Mira se zagleda vo prozorecot. Pokraj nego vide i nekoi zeleni liv~iwa, pa ja pra{a majka si: ‡ Mamo, {to e ona zelenono kraj prozorecot? Majka ¼ go otvori prozorecot i vide edno malo zeleno rastenie {to niknalo od edna puknatina kraj nego... ‡ Toa e gra{ok, re~e taa. ‡ Sigurno nekoe zrno se istrkalalo vo puknatinata i izniknalo. Ete, sega ima{ i gradinka kraj prozorecot! ‡ Dobliì mi go krevetov poblizu do prozorecot za da moàm da go gledam rastenieto, ‡ ja zamoli Mira majka si. Majka ¼ i ja ispolni èlbata i potoa si otide na rabota. Koga se vrati majka ¼ od rabota, Mira ¼ re~e: ‡ Mamo, deneska cel den sonceto me gree{e mene i gra{okot. Mi se ~ini deka sum podobra so zdravjeto. Majka ¼ be{e sre}na i vedna{ pojde kon prozorecot. So edno pra~e go potpre rastenieto za da ja raduva nejzinata Mira. Po celi dni leè{e Mira vo svojot krevet pokraj otvoreniot prozorec. Go gleda{e gra{okot {to raste{e sè pobrzo i pobrzo, a najposle i rascute. Zdravjeto na Mira se poprava{e sè pove}e. Obrazite ¼ se zacrvenija, o~i~kite svetnaa veselo i taa po~na da stanuva i da sedi v krevet. Pominaa nekolku dena i Mira stana. Prijde do prozorecot i si go pregrna rozikaviot cvet od gra{okot. Gi spruì racete kon sonceto i izvika: ‡ Zlatno sonce, ti mi go povrati zdravjeto! Hans Kristijan ANDERSEN

Narodna pogovorka Sonceto e izvor na `ivotot

Narodna gatanka Od edno ogni{te cel svet se gree 175

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram

 Kako e predaden nadvore{niot lik na Mira vo po~etokot, a kako na krajot od ovoj tekst?  Koi se pri~inite za promenite {to nastanale kaj ovoj lik?  Od kakva va`nost e sonceto za lu|eto, `ivotnite i rastenijata?



Ve`bi za izrazuvawe i tvorewe

 Obidi se da napi{e{ pesna ili prozen sostav pod naslov <Mo}ta na sonceto>. Kratki podatoci za `ivotot i tvore{tvoto na pisatelot

Hans Kritijan Andersen (1805‡1875)

176

Hans Kristijan Andersen e roden vo maloto grat~e Odens vo Danska. Toj so ~udesno majstorstvo na zborot uspeal da gi sozdade najubavite skazni i da pronikne vo najtajnite kat~iwa na detskiot svet. Andersen znael da gi razbere detskite `elbi i interesirawa za{to decata gi ~uvstvuval kako svoi. Glavni likovi vo skaznite na Andersen se predmeti, `ivotni i rastenija, a mnogu ~esto i decata. Me|u najubavite skazni na Andersen se slednive: <Devoj~eto so kibrit~iwata>, <Grdoto paj~e>, <Carevata nova obleka> i dr.

â&#x20AC;&#x17E;Lu|e, bidete lu|e! Toa e va{a prva dol`nostâ&#x20AC;&#x153; @ak RUSO ^OVEKUVAWE Utrinava sonceto namesto vo mojata vo druga gradina najprvin svrati. Ako, neka ja zlati, neka ja zlati, potem i vo mojata gradina }e svrati. Utrinava i rekata bistra pote~e kon drugi nivi namesto kon nivite moi. Ako, neka gi poi, neka gi poi utre }e svrati i vo nivite moi. Utrinava i p~elata namesto na mojot cvet sleta na drugi cvetovi mali. Ako, neka gi gali, neka gi gali, potem i moite cvetovi so ne`nost }e gi gali. Gledaj, utrinava i slavejot sosedot so pesna go zlati. Ako, i mene utre pesna }e mi prati. Jas slu{am i v {epot si velam: <Najsre}en sum koga sre}ata so drugi ja delam>! Pero MILENKOVSKI 177

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram

 [to posakuva poetovoto <jas> vo imeto na dobrinata?  Zo{to se raduva na tu|ata sre}a?  [to o~ekuva za sebe?  Kolku e sre}en zaradi tu|ata sre}a?  Zapomni i sledi go primerot na poetot: <Najsre}en sum koga sre}ata so drugi ja delam>.

 Zada~i  Napi{i nekolku misli za dobrinata.  Prezentiraj gi na ~asot, a od najuspe{nite napravete yiden vesnik.

 Ve`bi za doma Obidi se da otkrie{ {to pove}e osobenosti na avtorskata poezija.

178

MEDIUMSKA KULTURA

179

 Film Poim Vidovi filmovi spored namenata Igran film Animiran film  Kako se pravi crtan film  Kuklena pretstava  Vidovi filmovi spored sodr`inata  Radioemisija i televiziska emisija Radioemisija za deca Televiziska emisija za deca  Delovi na pe~ateno delo

180

FILM

Poimot film vodi poteklo od istoimeniot angliski zbor i zna~i dolga lenta od celuloid na koja brzo ednopodrugo se snimaat mnogu sliki koi pretstavuvaat edna filmska celina. Spored toa, filmot e umetnost ~ie osnovno izrazno sredstvo e slikata vo dvièwe. Se razbira, filmot kako umetnost, osven sopstvenite izrazni sredstva, koristi i izrazni sredstva od drugite umetnosti, a vo prv red od literaturata, muzikata, slikarstvoto, teatarot i sl. Za rodenden na filmot se smeta 28 dekemvri 1895 godina. Na toj den bra}ata Ogist i Luj Limier od Francija ja odràle prvata javna proekcija ‡ sliki vo dvièwe, no bez govor, bez muzika i bez {umovi. Tokmu zatoa takviot film se vika nem film. Filmot Bra}ata Ogist i Luj Limier ovozmoùva pro{iruvawe i prodlabo~uvawe na znaewata od site oblasti vo ìvotot. So pomo{ na filmot gleda~ot se prenesuva vo minatoto, a sozdava pretstatvi i za idninata.

 Proveri gi svoite znaewa  [to podrazbira{ pod poimot film? Od kade poteknuva negovoto ime?  Koja data se smeta za rodenden na fimlot? Zo{to?  Od kakvo zna~ewe e filmot za gleda~ite?



Ve`ba

 Preraska`i ja sodr`inata na filmot {to ti ostavil najsilen vpe~atok.

181

Kadar od filmot <Pred do`dot>

ď Ź Dokolku ste vo mo`nost, organizirano prosledete go filmot <Pred do`dot> od Mil~o Man~evski. ď Ź Za onie {to ne se mo`nost da go prosledat filmot im ja nudime negovata kratka sodr`ina.

Sodrìna Filmot <Pred do`dot> na Mil~o Man~evski ima tri dela koi gi nosat slednive naslovi: Zborovi, Lica i Sliki. Vo prviot del na filmot grupa ogor~eni Makedonci organiziraat potraga po edna mlada Albanka. Potragata se odviva vo edno mirno, tivko selo vo koe lu|eto se zatrueni so nacionalna netrpelivost, vo niv se vgnezdila zlobata, nemaat doverba edni vo drugi i poradi toa ja nemaat potrebnata sigurnost vo ìvotot. Vo vtoriot del od filmot nasloven <Lica> ve}e stanuva zbor za sosema poinakov, sovremen svet. No, vo ovoj del nesre}ata ja nosi vojnata. Nastanite od taa vojna gi ovekove~uva voeniot fotograf Aleksandar Kirkov. Vo tretiot i posleden del na filmot niz slikite od vojnata predadena e tragi~nata sudbina na fotografot Aleksandar Kirkov. Toj e ubien od sopstveniot narod, od narodot za kogo bil podgotven da plati so ìvotot. Makedonskata kinematografija se gordee so filmot <Pred do`dot> bidej}i ovoj film se bvrojuva vo redot na najkvalitetnite ostva182

ruvawa na eden filmski avtor od na{ata zemja. Svedo{tvo za kvalitetite na filmot <Pred do`dot> se brojnite nagradi od koi pozna~ajni se slednive: ‡ <Zlaten lav> i nagradata na publikata na festivalot vo Venecija, 1994. ‡ Nagrada na publikata na festivalot vo Sao Paolo. ‡ Nagrada za najdobar film i najdobra re`ija na festivalot vo Porto Riko. ‡ Vtora nagrada na publikata na festivalot vo Toronto, a na festivalot vo Stokholm filmot <Pred do`dot> be{e proglasen za najdobar debitantski film.

VIDOVI FILMOVI SPORED NAMENATA Sekoj film ima svoja cel, odnosno namena. Nekoi od filmovite sluàt za zabava, drugi za reklamirawe na ne{to, treti za da posluàt kako dokazi, odnosno kako dokumenti za nekoj nastan i sl. Spored namenata filmovite se delat na: dokumentarni, igrani i animirani. DOKUMENTAREN FILM Dokumentarniot film preku verodostojni dokumenti (fotografii, rakopisi, napisi i sl.) iznesuva fakti od ìvotot i rabotata na lu|eto. No, i pokraj toa {to za osnova na dokumentarnite filmovi sluàt dokumenti ~ija avtenti~nost se po~ituva, ~esto snimeniot materijal pretstavuva grub falsifikat na vistinata zatoa {to dokumentarnite filmovi se podreduvaat na konkretni celi i potrebi.

Kadar od dokumentarniot film <Miravska svadba>

183

Dokumentarnite filmovi se snimaat na mestoto na nastanot. Vo ovoj vid filmovi spa|aat: biografskite, nastavnite, nau~no-popularnite, propagandnite, reklamnite i drugi vidovi. Biografskite filmovi obrabotuvaat temi od ìvotot na nekoja poznata i priznata li~nost. Ottuka glavni li~nosti vo ovoj vid filmovi se: politi~ari, nau~nici, umetnici, vrvni sportisti itn. Nastavnite filmovi obrabotuvaat sodrìni od naukata i umetnosta i sluàt kako nagledno sredstvo vo nastavata so cel da se izbegne verbalnosta. Nau~noâ&#x20AC;Ąpopularnite filmovi sluàt za objasnuvawe na oddelni pojavi ili dostignuvawa vo oblasta na naukata i tehnikata. Propagandnite filmovi sluàt za propagirawe na ne{to, a vo prv plan na op{testvenite i politi~kite potfati i dostignuvawa. Reklamnite filmovi se koristat za reklamirawe na oddelni proizvodi i uslugi. IGRAN FILM Igranite filmovi so posredstvo na igrata i ìvite su{testva obrabotuvaat nastani od minatoto i sega{nosta, a so pomo{ na nau~nata fantastika opfa}aat i vizii za idninata. Spored dolìnata na filmskata lenta, igranite filmovi se delat na kratkometra`ni i dolgometra`ni. Kratkometra`nite igrani filmovi, vsu{nost, se posebni formi izvedeni od dokumentarnite filmovi i od filmskite reportaì vo koi filmskata prikazna se predava na najednostaven na~in pri {to se izbegnuva dijalogot.

Kadar od kratkometra`niot film <Podarok od veseliot moler>

184

Kaj kratkometra`nite igrani filmovi dol`inata na filmskata lenta e od 300 do 600 m. Dolgometra`ni igrani filmovi se onie ~ija lenta naj~esto e dolga od 2 000 do 3 000 m. Prviot dolgometra`en film vo Makedonija pod naslov <Frosina> e snimen vo dale~nata 1952 godina, a scenarioto za toj film go podgotvi istaknatiot makedonski pisatel Vlado Maleski.

Kadar od filmot <Frosina>

ANIMIRAN FILM Animirani filmovi se onie vo koi so posredstvo na kamerata se oìvuvaat i se stavaat vo dvièwe crteì, silueti, boi i sl. Spored tehnikata {to e upotrebena pri snimaweto, animiraniot film moè da bide: crtan, kuklen, grafi~ki i sl.

Beti Bup â&#x20AC;Ą eden od glavnite likovi vo crtanite filmovi na bra}ata Maks i Dejv

185

Crtanite filmovi koristat posebni izrazni sredstva me|u koi najva`ni se crteìte, bojata i ritamot. No, ponekoga{ glavni junaci vo crtanite filmovi se razni ìvotni, deca, vozrasni i sl. Crtaniot film dobil beleg na sovr{enstvo so pojavata na slavniot Volt Dizni. Vo negovite crtani filmovi glavni likovi se: Pluton, Pajo Patorot, Trite prasiwa, Sneàna i sedumte xuxiwa i dr.

Pluton ‡ junak vo crtanite filmovi na Volt Dizni

 Proveri gi svoite znaewa  Kakvi vidovi filmovi ima spored namenata?  [to e karakteristi~no za dokumentarnite filmovi?  Po {to se razlikuvaat nastavnite od reklamnite filmovi?  Koi filmovi se igrani? Koja e razlikata pome|u kratkometra`nite i dolgometra`nite igrani filmovi?  Koi filmovi se vikaat animirani?  Koe e zna~eweto na Volt Dizni vo oblasta na crtanite filmovi?  Na koj na~in filmovite pridonesuvaat za sozdavawe moralni vrednosti kaj gleda~ite i za zbogatuvawe na nivnite znaewa?



 Ve`ba

 Obidi se so crte`i da sozdade{ kratok crtan film. 186

KAKO SE PRAVI CRTAN FILM Ah, tie crtani filmovi! Tolku se interesni, vozbudlivi, vol{ebni! Vo niv sĂ¨ e vozmo`no! So niv se smeeme, se raduvame, se nata`uvame i, na krajot, pak se razveseluvame. Tie ponekoga{ se vseluvaat i vo na{ite soni{ta, pa zaedno so niv i sonuvame. Site nie gi obo`avame crtanite filmovi, no dali nekoga{ ste se zapra{ale kako nastanuva eden crtan film?

SĂ¨ zapo~nuva so prikaznata. Avtorot go zpi{uva na hartija sekoj nejzin detal.

Prikaznata e podelena na mnogubrojni sceni (sliki) koi pominuvaat edna po druga.

Ilustratorot ja crta sekoja od tie li~nosti. Taka crtaniot film gi dobiva svoite likovi.

Drugi ilustratori ja crtaat okolinata, scenografijata. Toa mo`e da bide livada, {uma, zamok, ulica... 187

Za da izgleda deka crteìte se dviàt, treba da se nacrtaat iljadnici crteì. Sekoj crte` pretstavuva samo edno dvièwe! Crtaniot film e zbir na crteì, iljadnici i iljadnici crteì, rodeni od vrvot na eden moliv! Sekoj lik od crtanite filmovi ima svoj glas po koj go raspoznavame, zatoa {to namesto nego, sekoga{ zboruva istiot akter. Taka, crtaniot junak <vistinski> oìvuva. Za da bide crtaniot film takov, kakov {to go gledame v kino ili na televizija, potrebni se meseci i meseci rabota na mnogu lu|e. Edni ja pi{uvaat prikaznata, drugi ja komponiraat muzikata, treti crtaat... A snimatelite, montaèrite, reìserite, majstorite na ton, na svetlo i nivnite sorabotnici, seto toa go sostavuvaat vo edno ‡ vo crtan film.

Na proyiren plasti~en film se bojadisuva sekoja slika



Odgovori!

 Koi crtani filmovi najmnogu ti se dopa|aat? Zo{to?  Koj lik od crtanite filmovi ti e omilen?

188

KUKLENA PRETSTAVA

Kuklenata pretstava po~na. Sa{ko i Malina sedat vo prviot red. Do niv se Vesna, Vlatko i Biljana. Ja sledat pretstavata. Crvenkapa radosno so ko{ni~eto v raka, poa|a da odnese ponada na baba. Taa se upatuva kon {umskata ku}i~ka. Koga zastana na poljankata za da nabere ubavi mirizlivi cve}iwa, pred nea se pojavi stra{niot volk. Vo toj moment Malina ispla{eno vikna: ‡ Crvenkap~e, odi si, volkot }e te izede! Toga{ Sa{ko tivko í {epna: ‡ Zboruvaj tivko da ne im pre~i{ na drugite. Ova e samo kuklena pretstava.



Odgovori!

 Koi pretstavi se vikaat kukleni? Zo{to se vikaat taka?  Koj im go pozajmuva glasot na kuklite vo kuklenite pretstavi?  Koi kukleni pretstavi si gi sledel dosega vo teatar ili preku televizija?  Koja od tie pretstavi najmnogu ti se dopadna?  Za {to se zboruva{e vo taa pretstava?  Kolku likovi igraa vo pretstavata? Koj ti be{e omilen lik? Zo{to? 189

VIDOVI FILMOVI SPORED SODR@INATA Spored sodrìnata ima pove}e vidovi filmovi me|u koi pozna~ajni se: avanturisti~kite, voenite, istoriskite, kriminalisti~kite, qubovnite, socijalnite i dr. Avanturisti~kite filmovi obrabotuvaat nastani vo koi junacite se snaodlivi i hrabri, no postojano se izloèni na opasnosti. Voenite filmovi obrabotuvaat zna~ajni nastani od minatoto ili od sovremeniot ìvot na eden narod, a vo prv red nastani niz koi se otslikuvaat voenite sudiri {to gi vodat narodite me|u sebe. Istoriskite filmovi obrabotuvaat nastani od istoriskoto minato na eden narod.

Kadar od filmot <Mis Ston>

Kriminalisti~kite filmovi govorat za prestapnicite i prestapite, no i za pati{tata {to vodat kon nivnoto otkrivawe i spre~uvawe. Glavni sredstva vo racete na junacite na ovie filmovi se revolverite, pu{kite, noèvite i sl. Qubovni filmovi se onie vo koi se zboruva za qubovta me|u mom~eto i devojkata, odnosno pome|u maòt i ènata. Psiholo{kite filmovi vo svojata sodrìna gi opfa}aat psiholo{kite sostojbi i doìvuvawa na junacite. Tie se prepolni so dramati~ni momenti i predizvikuvaat silni emocii kaj gleda~ite. Socijalnite filmovi obrabotuvaat nekoj op{testven problem, a naj~esto predmet na ovoj vid filmovi se socijalnite razliki me|u lu|eto vo edno op{testvo. 190

Kadar od filmot <@ed>

Fantasti~nite filmovi obrabotuvaat izmisleni nastani, plod na fantazijata na nivniot tvorec. No, ona {to nekoga{ bilo fantastika denes ve}e e realnost. Obidi se so konrketni primeri da go potkrepi{ ovoj iskaz.

 Proveri gi svoite znaewa  Koi se vidovite filmovi spored sodr`inata?  Po {to se razlikuvaat: a) avanturisti~kite od kriminalisti~kite filmovi? b) Istoriskite od voenite filmovi? v) Psiholo{kite od qubovnite filmovi?  Koi se karkateristikite na: ‡ socijalnite filmovi, ‡ fantasti~nite filmovi?

 Aktivno razmisluvaj

i zaklu~uvaj!  Organizirano sledete eden dolgometraèn igran film i povedete diskusija za sodrìnata na filmot, a posebno zadrète se na pozitivnite i negativnite postapki na likovite vo filmot.

191

RADIOEMISIJA I TELEVIZISKA EMISIJA

 Slu{ame samo zvuk

 Slu{ame zvuk i gledame slika

Po {to se razlikuva televiziskata emisija od radioemisijata?

Pomo{ Pri sledeweto na radioemisiite slu{ame samo zvuk, a pri sledeweto na televiziskite emisii gledame slika i slu{ame zvuk.



 Zada~a

 Organizirano sledete: I grupa: radioemisija za deca; II grupa: televiziska emisija za deca.  Zboruvajte za vpe~atocite od emisijata {to ja sledevte: ‡ Za {to stanuva{e zbor vo emisijata? ‡ Kolku vreme trae{e emisijata? ‡ Po koj redosled se odviva{e emisijata? ‡ Kolku likovi u~estvuvaa vo emisijata? ‡ Koj od tie likovi ti be{e omilen? ‡ [to nau~i od emisijata {to ja slede{e?

192

RADIOEMISIJA ZA DECA

Emisiite {to se prenesuvaat preku radio se vikaat radioemisii. Radioemisiite {to im se nameneti na decata se vikaat radioemisii za deca. Radioemisiite za deca se izvori za zbogatuvawe na znaewata i za zabava. Spored sodr`inata radioemisiite mo`e da bidat: obrazovni, dokumentarni, zabavni, humoriti~ni i sli~no.

ď ˛

Ve`ba

ď Ź Sledi ja radioprogramata za deca, izberi radioemisija i obidi se da gi pojasni{ slednive elementi: zvukot, {umot, muzikata, govorot.

193

TELEVIZISKA EMISIJA ZA DECA Emisiite {to se emituvaat preku televiziskite ekrani se vikaat televiziski emisii. Televiziskite emisii {to im se nameneti na decata se vikaat televiziski emisii za deca. Televiziskite emisii za deca sluàt za zabava, no preku niv decata najlesno i najubavo se zapoznavaat so bogatstvata i ubavinite na na{ata tatkovina, so ìvotot i rabotata na lu|eto kaj nas itn. Televiziskite emisii: Biber~iwa-biser~iwa, Superyvezda, Bebe-magazin i drugi im se nameneti na decata za da gi pou~at i da sozdadat kaj niv vedro raspoloènie. So pomo{ na televiziskata kamera moàt direktno da se prenesuvaat mnogu nastani {to se slu~uvaat kaj nas i vo svetot. Preku televizorot primame zvuk i podvi`ni sliki od dale~ina.

 Proveri gi svoite znaewa  Po {to se razlikuvaat zabavnite od obrazovnite TVemisii?



Ve`ba

 Zboruvaj za TV-emisijata {to najmnogu ti se dopadna i {to dolgo }e ja pomni{.

194

DELOVI NA PE^ATENO DELO

Pesni

Roman

Drama

roman

drama

Pesni

Re~nik re~nik

Enciklopedija

enciklopedija

Vrz osnova na slikite i nivnite naslovi obidi se da izvle~e{ zaklu~ok {to sĂŽ moè da pretstavuva pe~ateno delo. [to e karakteristi~no za sodrìnite na slednive pe~ateni dela: zbirka raskazi, zbirka pesni, roman, drama, enciklopedija, u~ebnik, prira~nik, re~nik, slikovnica. Pe~atenoto delo ima nekolku delovi: pasus, predgovor, pogovor, glava i tom. Pasusot e del od tekstot {to pretstavuva zaokruèna logi~ka celina. Za razlika od drugiot tekst, redovite so koi zapo~nuvaat novite pasusi sekoga{ malku se povle~eni nadesno. Na primer: Patuvame kon istok. Pokraj prozorecot na avtomobilot protr~uvaat stotici sela, ridovi i drvja. A na telefonskite stolbovi broj ne im se znae. [irokoto òlto pole, u{te poòlto od razleanoto son~evo zlato vrz zrelite nivje, treperi od è{tinata. Nigde obla~e. 195

Dolgiot julski den gi ispratil oblacite na neograni~en odmor. Okolu pladne patot se zasekuva vo podno`jeto na planinata. Prijatna sveìna vleguva niz otvoreniot prozorec i vo avtomobilot. Visoki sen~esti buki odedna{ se nareduvaat od desnata strana na patot i prostiraat prijatna ladovina... Gligor POPOVSKI Predgovor ‡ kus ili podolg tekst vo po~etokot na deloto. Ovoj tekst go podgotvuva avtorot na deloto, negoviot urednik ili izdava~, recenzentot ili nekoj drug, so cel da ja objasni namenata na deloto, da protolkuva nekoja bitna negova odrednica i sl. Pogovorot e kus ili podolg tekst koj za razlika od predgovorot e na krajot od deloto. Vo pogovorot se davaat podatoci za nastanokot na deloto, pri~inite za negovoto pojavuvawe, odnosno publikuvawe, a ~esto se davaat i bibliografski podatoci. Glava e pogolema i zaokruèna celina od deloto ~ija sodrìna e tesno povrzana so drugite delovi, odnosno glavi na deloto. Ovoj del e prepoznatliv po toa {to se obeleùva so rimski ili so arapski broevi, so yvezdi~ki ili so posebni naslovi za sekoja glava. Tom e izraz {to se koristi za nekolku, a najmalku za dve dela od ist avtor ili od grupa avtori izdaeni po nekoj poseben povod.

 Proveri gi svoite znaewa  [to podrazbira{ pod poimot pe~ateno delo?  Koi se dolovite na pe~ateno delo?  Po {to se razlikuva predgovorot od pogovorot vo pe~atenoto delo?  Koj del od pe~atenoto delo, odnosno od tekstot na deloto, e: ‡ pasus, ‡ glava?  [to e tom?



Ve`ba

 Pro~itaj edno delo od avtorskata literatura i obidi se da napi{e{: I grupa: predgovor, II grupa: pogovor. 196

SODR@INA VOVED .......................................................................................................................... 3 TATKOVINATA @IVEE VO SRCETO...................................................................... 5

Tatkovina ‡ patriotska pesna Slavko Janevski ........................................... 7 Rodoqubivi pesni ....................................................................................... 8 Motiv ................................................................................................................. 9 Na{iot jazik ‡ Krste P. Misirkov ............................................................... 10 Pojava na varijanti na staroslovenskiot jazik ...................................... 12 Bez jazik si nikoj i ni{to ‡ Vidoe Podgorec .............................................. 14 Makedonski narodni govori ..................................................................... 16 Rajot na zemjata ‡ Kiro Donev ....................................................................... 18 Ohrid ‡ Trajan Petrovski .............................................................................. 20 Izvorite na Crn Drim ‡ Narodno predanie ................................................. 22 Fonetika. Soglaski ................................................................................... 23 Podelba na soglaskite spored na~inot na obrazuvaweto ..................... 23 Rekata Radika - na{a ubavica ‡ Narodna legenda ...................................... 24 Legenda ............................................................................................................ 25 Mostot ‡ Cane Andreevski ............................................................................ 26 Soglaskite na krajot od zborot ................................................................ 28 Na ezero ‡ Aco [opov..................................................................................... 28 Kompozicija na pesnata ............................................................................. 29 Mometo odit na ezero ‡ Narodna pesna ....................................................... 30 Prikazna za ra|aweto na Mavrovskoto Ezero ‡ Van~o Nikoleski ............ 31 Imenki: op{ti i sopstveni (povtoruvawe) ............................................. 33 Pokana ‡ Slavka Arsova ................................................................................ 35 Akcent. Akcentirawe na slo`enite zborovi .......................................... 36 Otstapuvawe od pravilata za akcentirawe............................................ 37 VOZOT NA DETSTVOTO .......................................................................................... 39

Vozot na detstvoto ‡ Milutin Bebekovski ................................................. 41 Detski pogled vo sonce i ubavina ‡ Tome Momirovski ............................. 41 Neologizmi ................................................................................................. 43 Razgovorot kako vid na komunikacija ..................................................... 44 ^ita~ ‡ Bo{ko Sma}ovski ............................................................................. 45 Mojata prva kniga ‡ Grigor Prli~ev ............................................................. 46 Re~eni~ni delovi: Predmet vo re~enicata .......................................... 47

197

Forma na raskaùvawe: raskaùva~ (narator) vo prvo lice (JAS ‡ forma, vo treto lice TOJ ‡ forma i seznae~ki raskaùva~) ................................................................................................ 47 Beliot oriz ‡ Srbo Ivanovski ..................................................................... 49 Imenska grupa zborovi ............................................................................. 49 Bidi hrabar, sinko, i napravi da se gordeam so tebe ‡ Kamara Lej ........ 50 Sonce na detskite dlanki ‡ @ivko Nikolovski ........................................ 52 Gramati~ki kategorii kaj imenkite. Rod kaj imenkite .......................... 53 Vawka ‡ Anton êhov ..................................................................................... 55 Antonimi..................................................................................................... 55 Molba ‡ Bo{ko Sma}oski .............................................................................. 57 Rima ............................................................................................................ 58 Deteto i mese~inata ‡ Branko V. Radi~evi} .............................................. 59 Znaat samo yvezdite ‡ Naum Popeski .......................................................... 61 Homonimi .................................................................................................... 62 Ne~isti race ‡ Vidoe Podgorec .................................................................... 63 Elementi na prozen tekst: Fabula, tema ideja ...................................... 65 IZVOROT NA @ELBITE I NADE@ITE ............................................................... 67

@elbi ‡ Nexati Zekirija............................................................................... 69 ûdesniot zvuk na srebreniot bokal‡ Kineska skazna ............................. 70 Svetot i nie ‡ Cane Andreevski .................................................................. 72 Nekaneti gosti vo gluvo doba ‡ Velko Nedelkovski ................................. 73 Ja opuli se devoj~e ‡ Narodna pesna ........................................................... 75 Qubovni pesni ........................................................................................... 75 Belezi na avtorskata i narodnata poezija ............................................. 76 Herbarium ‡ Velko Nedelkovski ................................................................. 77 Neologizmi ................................................................................................. 79 Den bez glad ‡ Xani Rodari .......................................................................... 80 Gulabovoto krilo ‡ Ahmet Hromaxi} ........................................................... 81 îja e mese~inata ‡ Filip Merve ................................................................ 83 Kosmonaut ‡ Jovan Koteski .......................................................................... 84 Tatkovinata me slu{a ‡ Lidija Obuhova .................................................... 86 Broevi ......................................................................................................... 87 Izvorot na èlbite ‡ Stojan Tarapuza ....................................................... 89 Komparacija ............................................................................................... 90 VOL[EBNATA MO] NA PRIRODATA ................................................................... 93

Septemvri e vol{ebnik ‡ Stojan Tarapuza ................................................. 95 Prikazna za esenta ‡ Nada Zelmanova - Jakimova ..................................... 96 Bez naslov ‡ Sergej Esenin ........................................................................... 98 Metafora ................................................................................................... 98 Posledniot list ‡ Gorjan Petrevski ........................................................... 99 Sinonimi ................................................................................................... 101

198

Esenski orkestar ‡ Marija Veli~kovska ................................................... 102 Onomatopeja .............................................................................................. 102 Patuvaweto na dekemvri ‡ Dragan Kulixan .............................................. 103 Glagoli. Gramati~ki kategorii kaj glagolite ...................................... 106 Zimsko utro ‡ Bla`e Koneski .................................................................... 108 Pridavki ................................................................................................... 109 Ni prela gora, ni tkala ‡ Narodna pesna .................................................. 111 Utro ‡ Maksim Gorki .................................................................................... 112 Zalez ‡ [imo E{i} ...................................................................................... 115 Pejza`ni pesni ........................................................................................ 116 Ve~er ‡ Simon Drakul ................................................................................. 117 Letna slika ‡ Eftim Kletnikov ................................................................ 118 Na morskiot breg ‡ Rabindranat Tagore .................................................... 119 Povlekuvawe na moreto ‡ Mihail Renxov ................................................. 121 TATKOVINA NA PRIKAZNITE ..................................................................... 123

Tatkovinata na prikaznite ‡ M. Vogelnik ................................................ 125 Umnoto mom~e kroja~ ‡ Bra}ata Grim ........................................................ 127 Zlatni race ‡ Ba{kirska skazna ................................................................ 129 Mom~e nevesta fale{e ‡ Narodna pesna .................................................. 131 Humoristi~ni pesni ................................................................................ 131 Solunski patrdii ‡ Mile Poposki ............................................................. 133 Drama ........................................................................................................ 133 Dramski vidovi: tragedija, komedija, sovremena drama .................... 134 Zimski jagotki ‡ Sibirska narodna prikazna ........................................... 135 Taga za Pepela{ka ‡ Pero Milenkoski ..................................................... 137 Vtorostepen re~eni~en ~len: Atribut .................................................. 138 Livada ‡ Dobrica Eri} ................................................................................ 139 [to e podobro ‡ Somaliska narodna skazna ............................................ 140 Pesot koj ne znael da lae ‡ Xani Rodari .................................................. 142 Lisicata i gavranot ‡ Dositej Obradovi} ................................................. 145 Lisicata, e`ot i krtot ‡ Narodna prikazna ............................................ 146 Zapis za slavejot ‡ Milutin Bebekovski .................................................. 149 Lisicata i volkot ‡ La Fonten .................................................................. 150 ORO OKOLU SVETOT ............................................................................................ 153

Oro okolu svetot ‡ Pol For ....................................................................... 155 ^ivekoqubiviot Prometej ‡ Narodna prikazna ........................................ 156 Mit ............................................................................................................ 157 Ve~era ‡ Ernest Hemingvej .......................................................................... 158 Novogodi{en pojadok ‡ Vilijam Sarojan .................................................... 161 Upotreba na interpunkciskite znaci: Crta, crti~ka, zagradi, yvezdi~ka, apostrof ...................................... 163 Deteto i lisicata ‡ [vedska narodna prikazna ...................................... 164

199

Novogodi{na zdravica ‡ Makedonska narodna pesna ............................... 165 Dobrina ‡ Cane Andreevski ........................................................................ 166 Ako ima{... ‡ Vidoe Podgorec ..................................................................... 167 Pesna ‡ Ivica Vawa Rori} .......................................................................... 168 Re~enica: Glavni re~eni~ni ~lenovi. ................................................... 169 Glagol vo li~na glagolska forma vo funkcija na prirok .................. 169 Vol{ebni zborovi ‡ Narodna prikazna ..................................................... 171 Poraka ‡ Jovan Koteski ............................................................................... 174 Mo}ta na zlatnoto sonce ‡ Hans Hristijan Andersen ............................. 175 ^ovekuvawe ‡ Pero Milenkoski ................................................................. 177 MEDIUMSKA KULTURA ................................................................................... 179

Film ............................................................................................................... 181 Poim .......................................................................................................... 182 Vidovi filmovi spored namenata ......................................................... 183 Igran film ............................................................................................... 184 Animiran film ........................................................................................ 185 Kako se pravi crtan film ........................................................................... 187 Kuklena pretstava ........................................................................................ 189 Vidovi filmovi spored sodr`inata.......................................................... 190 Radioemisija i televiziska emisija .......................................................... 192 Radioemisija za deca .............................................................................. 193 Televiziska emisija za deca .................................................................. 194 Delovi na pe~ateno delo ............................................................................. 195

200

Po~ituvani u~enici,

Ovoj u~ebnik }e vi pomogne da gi usvoite site poimi od podra~jeto Jazik, Literatura, Izrazuvawe i tvorewe i od Mediumskata kultura predvideni so Nastavnata programa za {esto oddelenie na osnovnoto obrazovanie. No, poimite ne se grupirani po odelnite podra~ja od programata, tuku se rasporedeni niz celiot u~ebnik, vedna{ pod tekstovite od koi proizleguvaat primerite i vrz osnova na koi treba da se izvlekuvaat pravila, odnosno zaklu~oci. Tokmu zatoa, najprvin treba vnimatelno da gi ~itate tekstovite, da rasuduvate i da definirate. Nikoga{ ne se zadovoluvajte samo so toa {to }e usvojuvate novi znaewa, za{to tie znaewa malku }e vi koristat ako ne umeete da gi primenuvate na delo vo usnoto i pismenoto izrazuvawe na sopstvenite misli. Koga drugaruvate so tekstovite, nastojuvajte da gi otkrivate nivnite umetni~ki vrednosti, a koga razgovarate so junacite vo tie tekstovi, trudete se vrz osnova na nivnite postapki i razmisluvawa da gi osoznaete nivnite karakteri.

Za da vi bide sĂ¨ jasno, vedna{ pod sekoj od tekstovite se pojasneti zna~ewata na pomalku poznatite zborovi, a ako sepak, ne{to ne vi e jasno, pobarajte pomo{ od svojot nastavnik (nastavni~ka) po makedonski jazik. U~ebnikov e raboten spored najsovremenite dostignuvawa vo nastavno-vospitnata rabota i se nadevame deka }e gi zadovoli va{ite potrebi i interesi. Vi po`eluvame uspeh Avtorite

TATKOVINATA @IVEE VO SRCETO

Tatkovina â&#x20AC;Ą toa si ti, i jas sum toa, site nie! Toa e ogromno toplo srce vo na{ite gradi {to bie. Vidoe Podgorec 5

 Tatkovina ‡ Slavko Janevski Rodoqubivi pesni  Na{iot jazik ‡ Krste P. Misirkov Pojava na varijanti na staroslovenskiot jazik  Bez jazik si nikoj i ni{to ‡ Vidoe Podgorec Makedonski narodni govori  Rajot na zemjata ‡ Kiro Donev  Ohrid ‡ Trajan Petrovski  Izvorite na Crn Drim ‡ Narodno predanie Fonetika. Soglaski. Podelba na soglaskite spored na~inot na obrazuvaweto  Rekata Radika - na{a ubavica ‡ Narodna legenda  Mostot ‡ Cane Andreevski Soglaskite na krajot od zborot  Na ezero ‡ Aco [opov  Mometo odit na ezero ‡ Narodna pesna  Prikazna za ra|aweto na Mavrovskoto Ezero ‡ Van~o Nikoleski Imenki: op{ti i sopstveni  Pokana ‡ Slavka Arsova Akcent. Akcentirawe na slo`enite zborovi Otstapuvawa od pravilata za akcentirawe

TATKOVINA [iroka e kako more ej, zemjava mila, {iroka e, a nad nea orli {irat krilja. Tatkovino na{a, ej, `ivote moj rodena si, mila, vo ogan i boj. Se belee sne`en Male{ ko proleten krinok, a kraj Ohrid ezeroto se lulee sino.

Vo ko~ansko rodno pole procutuva oriz, pozdravuvaat ptici zora v mavrovskite gori. Vo strumi~ko sonce vrelo al afion gree, vele{koto grozje {umi se zlati i zree... Slavko JANEVSKI

 Zbor po zbor ‡ go zbogatuvam re~nikot krinok ‡ vid proletno cve}e

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  Kako ja razbira{ mislata: <Tatkovinata ne ìvee na geografskata karta, tuku vo srceto>?  [to najavuva poetot vo prvata strofa na ovaa pesna?  [to saka da kaè toj preku stihovite: <Tatkovino na{a, ej ìvote moj, rodena si, mila, vo ogan i boj>?  Koi ubavini na tatkovinata gi vospeva poetot vo: vtorata strofa, tretata strofa, poslednata strofa?

Literaturno kat~e RODOQUBIVI PESNI Pesnata <Tatkovina> poetot ¼ ja posvetil na svojata rodna zemja ‡ Makedonija. Pesnite vo koi poetite so vozvi{en ton gi vospevaat ubavinite i bogatstvata na svojata tatkovina, a so toa ja iska`uvaat svojata qubov i privrzanost kon nea, se vikaat RODOQUBIVI PESNI.

 Ve`bi za izrazuvawe i tvorewe Znam da tvoram sam(a)  Obidi se i sam(a) da sozdade{ pesna preku ~ii stihovi }e ja iska`e{ svojata qubov kon rodniot kraj.

MOTIV [to go pottiknalo poetot da ja sozdade pesnata „Tatkovina"? Ona {to e pottik, povod, pobuda za nekoe deluvawe se vika motiv. Vo literaturata motivot kako misla voditelka, iako e najmala tematska edinica, ima zna~ajno mesto.

 Zada~a  Podelete se vo dve grupi. Sekoja grupa neka izvr{i izbor na pesna vo koja }e gi otkrie motivot i poetskite sliki. Na ~asor prezentirajte gi razrabotkite i sporedete go srabotenoto.

 Za doma  Po dogovor odberete motiv spored koj }e napi{ete tvorba vo stihovi. Od najuspe{nite oformete yiden vesnik. Kratki podatoci za `ivotot i tvore{tvoto na pisatelot

Slavko Janevski

Slavko Janevski e roden vo 1920 godina vo Skopje. Pi{uva za deca i vozrasni. Na decata im gi posvetil zbirkite pesni: <Raspeani bukvi>, <Senkata na Karamba Baramba>, <Marsovci i gluvci>, <Crni i `olti>, i dr. Poemata: <Milion ma~enici> Prozata vo stihovi: <Pupi paf>, <Pupi Paf vo [um{ul grad> i dr. Po~inal vo Skopje vo 2000 godina. Dobitnik e na nagradite: <11 Oktomvri>, <Bra}a Miladinovci>, <Racinovo priznanie> i dr. 9

„ Makedonskiot jazik treba da bide vistinski beleg na makedonskata nacija, za{to preku literaturniot jazik se zakrepnuva najzdravo svesta za pripadnosta kon edna nacija.“ Bla`e KONESKI

NA[IOT JAZIK Jazikot jet sredstvo, so koje nie poznavame, {~o mislit, {~o ose}at i {~o sakat na{iot sobesednik. Vo jazikot se imaat oddel’ni glasovni znakovi ili zboroi za site misli, osek’ajn’a i sakajn’a na eden ~oek, za toa jazikot na jeden narod jet negoo duovno bogatstvo i nasledstvo, vo koje se kal’upuvaat, otpe~ateni vo glasovni znakovi ili zborovi, site narodni misli, osek’ajn’a i sakajn’a so koji imat ìveno i ìvit jeden narod i koji se predavat kao ne{~o Krste P. Misirkov sveto ot jedno pokolen’e na drugo. Da so~uat nekoj svojot naroden jazik i da go branit kako svetijn’a zna~it, da ostanit on veren na duot na svojite pradedovci i da uvaàat se, {~o imat oni napraeno za svoeto potomstvo. Da se otkaìt ~oek od svojot naroden jazik, zna~it, da se otkaìt on i od narodnijot duh. So toa samo se objasnuat sakajn’eto i usilijata na pokoritelite da napravat pokorenite, da se otkaàt od svojot jazik i da izu~at na negoo mesto nivniot; isto taka so toa se objasnuat uporstvoto na pokorenite narodi da so~uvaat seto svoje duovno narodno nasledstvo, a osobito jazikot. Takva milost kon na{ijot naroden jazik trebit da imame i nije, ako sakame da ostaneme verni na duot na na{ite prededovci. Milosta kon narodniot jazik jet na{ dolg i na{e prao. Nije sme dol`ni da miluame na{iot jazik, za{to toj jet na{, isto taka, kako {to ni jet na{a tatkovinata ni. Prvite glasoi {~o i imame ~ueno set glasoite na na{ite tatkovci i majki, glasoite i zboroite na nivnijot naroden jazik. Preko nif nije dobivame na{ata prva duovna hrana, za{to so nif se osmisl’ua{e se, {~o vidofme so na{ite o~i. So narodniot jazik nije osvojuame psihologijata na na{ite tatkovci i prededovci i se ~inime nivni duovni naslednici, kao {~o sme so snagata nivni telesni pro10

dolùa~i. Ako se odnesuame so prezrejn’e kon narodniot na{ jazik, nije samo vra}’ame so neblagodarnost na na{ite roditeli za seto nivno duovno gledajn’e i vospitajn’e. ‡ Nije imame pravo, osem dolgot, da branime na{ijot jazik i to pravo ni jet sve{~eno... Sekoj naroden jazik imat svoja istorija i svoji sovremeni varijacii ili dialekti, poddialekti i pr. Svoja istorija i varijacii imat i na{iot jazik. Po taja istorija moìt da se izu~it, kako sega{nite varijacii se dobija ot postari i poslednite od jeden ob{~ makedoncki jazik, a toj od jedna ju`no‡slovencka grupa i pr. Isto taka po neja moìt da se prosledit na koja varijacija ili na koj dialekt, vo koje vreme imalo pogolema literatura. Istorijata, kako na na{iot, isto taka i na druzite jazici, ni pokaùaat, oti sekoj dialekt, poddialekt, goor i podgoor, moìt da se upotrebuat vo literaturni proizvedejn’a. Taja privilegija na jedan dialekt, poddialekt i pr. ‡ da bidat organ na literaturna re~ ‡ po u~ejn’eto na istorijata na jazicite, se daat nim, ne po nekakvi osobeni esteti~ni preimu{~estva, a po ~isto prakti~ni pri~ini, t.e. po ste~ejn’eto na istorisko‡kulturnite priliki. Tije priliki deneska podigaat jedno nare~je na stepen na literaturen jazik, utre drugo i pr. Istorisko kulturnite priliki vo sozdajn’eto na literaturni jazici gospodstvuvaa sekoa{, gospodstvuvaat oni i sega. Blagodarejn’e nim vo najnoo vreme se otkaàfme da si izberime jedno od na{ite nare~ja za na{ ob{~ literaturen jazik, a namesto toa zedofme da se u~ime i da pi{eme na tu|ite sosedni jazici, najpoeke na bugarckiot. Blagodarejn’’ na prilikite sega nie si izbirame za ob{~ literaturen jazik centralnoto makedoncko, t.e. Vele{ko‡Prilepcko ‡Bitol’cko‡ Ohridskoto nare~ie. Krste P. MISIRKOV

 Zbor po zbor ‡ go zbogatuvam re~nikot psihologija ‡ osobenosti na li~nostite, nivnoto odnesuvawe, nivnite du{evni do`ivuvawa dijalekt ‡ utvrdena forma na govorot koja otstapuva od literaturniot jazik, a e karakteristi~na za odredena sredina, podra~je, odnosno dijalektot e lokalna varijanta na eden jazik.

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  [to pretstavuva jazikot za eden narod?  Zo{to sekoj narod treba da go ~uva i da go brani svojot jazik?  Koi dijalektni govori, spored Misirkov, treba da ja so~inuvaat osnovata na makedonskiot literaturen jazik?  Vo koja mera dijalektnite govori pomagaat vo sozdavaweto na literaturniot jazik?  Po {to govorot na Misirkov otstapuva od normite na makedonskiot literaturen jazik?



Istra`uvaj

Razgovaraj so nastavnikot po makedonski jazik i so negova pomo{ pronajdi ja knigata <Za makedonckite raboti> od Krste P. Misirkov, pro~itaj ja vnimatelno poslednata statija <Nekolku zboroi za makedonckiot literaturen jazik>, a potoa obidi se da objasni{ argumentirano koi se pogledite i zaslugite na Krste P. Misirkov za makedonskiot literaturen jazik.

Jazi~no kat~e POJAVA NA VARIJANTI NA STAROSLOVENSKIOT JAZIK Otkako Filozofot Kiril ja sozdal azbukata glagolica, toj i negoviot postar brat Metodij zapo~nale so preveduvawe na bogoslu`benite knigi od gr~ki na slovenski jazik. Podocna nivnite prevodi bile prepi{uvani pri {to prepi{uva~ite od razna slovenska narodnost vo staroslovenskite tekstovi svesno ili ne sakaj}i vnesuvale jazi~ni crti od jazikot na koj 12

govorele. Po takov pat se razvile razni varijanti na staroslovenskiot jazik: makedonska, srpska, bugarska i dr. Vo makedonskata varijanta na staroslovenskiot jazik karakteristi~no e me{aweto na nosovkite (X, Ò), kako i zamenata na silnite erovi (Q, ]). Od negovata najstara forma, vo ~ija osnova e staroslovenskiot jazik, pa sè do oformuvaweto na makedonskiot literaturen jazik, vo negoviot razvoj nastanuvale razni promeni {to mo`e da se vidi od mnogute pi{ani spomenici, me|u koi pozna~ajni se slednive: Zografskoto evangelie, Asemanovoto evangelie, Mariinskoto evangelie i dr.

Makedonsko evangelie po Jovan



Star rakopis od Makedonija

Proveri gi svoite znaewa

 Kako do{lo do pojava na varijanti na staroslovenskiot jazik?  [to e karakteristi~no za makedonskata varijanta na staroslovenskiot jazik?  Od kade crpime podatoci za promenite {to nastanuvale vo razvojot na makedonskiot jazik?

„Milosta kon narodniot jazik e na{ dolg i na{e pravo“ Krste P. MISIRKOV

BEZ JAZIK SI NIKOJ I NI[TO Rodniot jazik e biseren |erdan od zborovi ‡ plodovi so~ni, mislite tie ti gi redat vo sliki jasni i to~ni. Toj e vrutok nepresu{en, ve~en, niz bistri kapki ‡ zborovi te~e. @ubori, klokoti, yvoni, se lee, ko jasna yvezda sekoj zbor gree. Toj ni e zavet od dedovcite kako tlanikot na ogni{teto. ^uvaj go kako crnka vo okoto bez jazik si nikoj i ni{to. Vidoe PODGOREC

 Zbor po zbor ‡ go zbogatuvam re~nikot vrutok ‡ izvor tlanik ‡ del od ogni{te 14

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  Od {to se rakovodi poetot za da tvrdi deka <Rodniot jazik e biseren |erdan>?  Zo{to jazikot na eden narod za nego e nepresu{en, ve~en vrutok?  Vo koi stihovi od pesnava e sodràna porakata na poetot do ~itatelot? Kratki podatoci za ìvotot i tvore{tvoto na pisatelot Vidoe Podgorec e roden vo 1934 godina vo s. Kole{ino, Strumi~ko. Po~inal vo 1997 godina vo Skopje. Vidoe Podgorec talentot i plodnata rabota go izdignaa me|u poznatite makedonski pisateli za deca. Plod na taa talentiranost i upornost se pove}eto desetici negovi dela od koi vo svetot na decata najpoznati se: Beloto Cigan~e, Prosti mi kanarinke, Ajdu~ka ~e{ma, Srebrena {kolka, [areni brodovi i mnogu drugi. Dobitnik e na nagradite <Kliment Vidoe Podgorec Ohridski>, <13 Noemvri> i dr. Qubovta na Podgorec kon decata e od presudno zna~ewe toj da se opredeli za detska literature. Vo vrska so ova samiot veli: <Se opredeliv za detskata literatura, za{to ~uvstvuvav deka toj svet mi e mnogu poblizok otkolku svetot na vozrasnite. Od sekojdnevniot kontakt so decata iskrsnuvaat bezbroj, na prv pogled, nevini pra{awa koi baraat odgovor. Igrata, fantazijata, tagata i radosta vo ìvotot na deteto se trajni i ve~ni temi koi }e postojat sè dodeka postoi ~ovekot na na{ata planeta. Sfativ deka deteto e najblagorodniot ~itatel i najbeskompromisniot kriti~ar: toa {to }e mu se dopadne, deteto go prifa}a so seto svoe srce, a toa {to nemu mu e tu|o, go otfrla bez kakov i da e komentar.>

 Zada~a

 Po sopstven izbor pro~itaj edno od delata za deca ~ij avtor e Vidoe Podgorec 15

„Makedonskiot jazik treba da bide vistinski beleg na makedonskata nacija, za{to preku literaturniot jazik se zakrepnuva najzdravo svesta za pripadnosta kon edna nacija.“ Bla`e KONESKI

MAKEDONSKI NARODNI GOVORI <Vo re~nikot na makedonskiot literaturen jazik, treba, vo prv red, do maksimum da se iskoristat elementite {to se ve}e dadeni vo narodniot govor. Vo narodnite govori i vo usnata literatura }e se najdat ne samo zborovi vrzani za konkretni predmeti, tuku i zborovi {to moàt mnogu arno da se izdignat do zna~eweto na nau~ni termini.> Blaè KONESKI Tekstot <Na{iot jazik> e predaden na jazik karakteristi~en za rodniot kraj na avtorot, odnosno na jugoisto~noto makedonsko nare~je. Osven jugoisto~noto makedonsko nare~je, a spored zaedni~kite geografski, istoriski i op{testveni uslovi, makedonskite govori moàt da se grupiraat u{te vo dve nare~ja: zapadno‡makedonsko nare~je i severno‡makedonsko nare~je. Mnogu va`ni izvori za prou~uvawe na narodnite govori se narod‡ nite umotvorbi sozdavani niz vekovite: pesnite, prikaznite, poslovicite, odnosno pogovorkite, brzozborkite i igrozborkite, kletvite, blagoslovite itn. Blaè Koneski

Iako makedonskite narodni (dijalektni) govori se karakteriziraat so pomali ili pogolemi otstapki od normite na literaturniot jazik, tie se od neprocenlivo zna~ewe za oformuvawe na makedonskiot literaturen (standarden) jazik i pretstavuvaat osnova vrz koja toj e izgraden. Vo osnovata na makedonskiot literaturen jazik vleguvaat centralnite govori: skopsko‡vele{kiot, prilepsko‡bitolskiot i ki~evsko‡pore~kiot govor. 16



Istra`uvaj

 Pro~itaj narodni umotvorbi od razli~en vid i od razli~ni kraevi na na{ata zemja za da mo`e{ argumentirano da komentira{ deka narodnite govori bile od bitno zna~ewe za oformuvaweto na makedonskiot literaturen jazik.

 Zada~a  Sporedbeno razgledaj gi tekstovite i obidi se da otkrie{ na koe makedonsko nare~je mu pripa|a sekoj od niv!

S’nce mi zajde Solunsko Pole, Vo liva|eto zat kofileto, Toga se zgodi leven Nikola, Na glaa nosit samurli kalpak, A na kalpakot pedeset perja, Pedeset perja, pet ogledala, Na ogledalata bescenet kamen, Kamen mi svetit kak’ jasno s’nce, A ogledalo kak’ drobni yvezdi.

Dali legna, dali zaspa, Dali vide son za mene, Kak {to vidoh ja za tebe? Se storihme dva gol’ba, Letnahme vi{no, visoko, Nie tokmo zevgari~no, Se ka~ihme liva|ata, Bog da biet bera~ite, [to dojdoha, nè skornaha. Se letnahme nie tokmo, Se ka~ihme na lozjeto; Bog da biet argatite! [to dojdoha nè skornaha. 17

< ... I pobide nekoe vreme, okolo sred no}, do{le |avolite. ‡ Op, trop, malka mome otvori! I ono gi pra{alo: ‡ [a ku~ence, {a ma~ence, {a petlence, {to da re~am? ‡ Re~i da donesat obleka {to e najubava na svet, svila, srma, konduri {to se najubavi. I ono taka reklo. \avolite donele sve toj i pa ~ukale. ‡ Op, trop, malko mome otvori! Ono pa gi pra{alo ku~eto, ma~eto i petlenceto: ‡ [to da ka`am? I oni rekle: ‡ Sak re~i da ti donesat nakit, zlato, najubavo {to e na svet, pa posle }e otvori{. Devoj~eto pa taka reklo. \avolite donele i toj pa ~ukale i vikale da otvori. I pak petlenceto zapojalo, ku~enceto zalajalo, ma~enceto zamu~ilo. \avoli se ispla{at, pobegnat, a devoj~e si ostane. Izvadok od narodnata prikazna <Lo{ata ma}ea>

RAJOT NA ZEMJATA Dovolno e da se izgovori samo eden zbor ‡ Ohrid! I pred nas vedna{ }e iskrsnat: ‡ prekrasnoto Ohridsko Ezero, najubaviot biser pod na{eto nebo. ‡ gradot so najstarata i najinteresna arhitektura vo Republikata, crkvata Sv. Sofija, manastirot Sv. Naum ‡ `ari{teto na makedonskata kultura i prosvetata.

Samoilovata tvrdina koja se izdiga gordo nad gradot kako hraborsta na prviot makedonski car ... Samo eden zbor ‡ Ohrid! I pred nas }e o`iveat likovite na Kliment i Naum Ohridski, Grigor Prli~ev ‡ lu|e dostojni za ve~na po~it... Samo eden zbor ‡ Ohrid! I pred nas }e se otkrie eden grad, edno ezero {to plenuva i voshituva... Samo eden zbor ‡ Ohrid! I sekoj }e re~e: ‡ Toa e rajot na zemjata! Kiro DONEV

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  Na {to, spored pisatelot, pomisluva ~ovek {to dobro ja poznava Makedonija koga }e go ~ue zborot Ohrid?  Od {to se rakovodel pisatelot koga veli deka Ohridskoto Ezero e najubaviot biser pod na{eto nebo?  A od {to se rakovodi toj koga veli deka Ohrid e grad so najstara i najinteresna arhitektura vo na{ata Republika?  [to gi povrzuva Kliment i Naum Ohridski so gradot Ohrid? So {to ja zaslu`ile tie po~itta od narodot na Makedonija?  [to znae{ za Grigor Prli~ev? So {to toj se proslavil? Kakva vrska ima Grigor Prli~ev so gradot Ohrid?  Na krajot od ovoj tekst pisatelot zaklu~uva: <Ohrid ‡ toa e rajot na zemjata>. [to misli{ ti za toa?

 Individualna

rabota

Sam(a) odberi za {to }e zboruva{ ili pi{uva{: 1. Arhitekturata na gradot Ohrid 2. Ubavinite na Ohridskoto Ezero 3. Spomenicite na Ohrid - svedoci na na{eto minato 4. Grigor Prli~ev 5. Car Samoil 6. Rabotata na Kliment i na Naum Ohridski 19

OHRID Sin odblesok nebo para, horizontot sino gori, ubavini den~ok, vestat Ohridskite vedri zori! Ezeroto v trepet di{e i v dlabini tajni krie, za sonceto {to }e sleze pokraj bregot da se mie. Razbudi se, dete milo, Pokraj bregot leko mini, Zdravje, sila }e ti vdahnat Izvorite Biljanini. Iska~i se i na ridot, vo gradot na Samoila, na dlankite }e ti sleta ‡ lebed ‡ ptica `elbokrila. Sin odblesok nebo para horizontot sino gori, ubavini den~ok vestat ‡ ezerskite vedri zori! Trajan PETROVSKI

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  Koja boja dominira vo prvite dva stiha na ovaa pesna? Zo{to poetot ja koristi tokmu taa boja?  Kakvi tajni mo`e da krie ezeroto vo svoite dlabo~ini?  [to mu pora~uva poetot na svojot ~itatel vo: ‡ tretata strofa, ‡ ~etvrtata strofa?  [to se postignuva so povtoruvaweto na stihovite vo po~etnata i zavr{nata strofa na ovaa pesna? 20

 Potseti se!  Kolku strofi broi ovaa pesna?  Po kolku stihovi ima sekoja strofa?  Po kolku sloga ima sekoj od stihovite?  Kako se vika takviot stih?  Koi stihovi se rimuvani?



Istra`uvaj

 Potrudi se da najde{ predanija od koi }e doznae{ kako gradot Ohrid go dobil svoeto ime.

 Zada~a  Vo stihovite na ovaa pesna avtorot upotrebil pove}e stilski figuri, odnostno izrazni sredstva. Otkrij gi onie za koi si u~el do sega.

Kratki podatoci za `ivotot i tvore{tvoto na pisatelot

Trajan Petrovski

Trajan Petrovski e roden na 31 januari 1939 godina vo s. Arbinovo, Ohridsko. Pi{uva pesni, raskazi, patopisi, romani i drugo za deca i vozrasni. Na decata im gi podari: <Zapej, zapej> (pesni) <Vov~eto Kiro> (roman). Nositel e na nagradite: <Racinovo priznanie>, <Van~o Nikoleski>, <Grigor Prli~ev> i dr. @ivee i tvori vo Skopje.

IZVORITE NA CRN DRIM Tamu kade {to denes se nao|aat izvorite na rekata Crn Drim vo blizina na manastirot Sveti Naum, nekoga{ imalo ~e{ma. ^e{mata gi ladela usnite na `ednite lu|e i na mnogubrojnite patnici i dojdenci vo manastirot.

Edna ubava devojka, po obi~aj, postojano polnela voda od ~e{mata i si nosela doma, a za vreme na polskite raboti im nosela na selanite koi rabotele vo svoite poliwa vo blizina na ~e{mata. Polnej}i gi stomnite so ladna voda od ~e{mata, eden den ¼ padnal |erdanot od biser. Brzaj}i doma, taa ne zabele`ala deka go izgubila |erdanot. Duri doma koga se poglednala, videla deka ¼ go nema i so tr~awe se vratila kaj ~e{mata. Popusto go barala |erdanot. Se rasplakala. Pla~ela dolgo vreme, a nejzinite solzi bile golemi kako zrna grad. Selanite od okolnite sela ka`uvaat deka od nejzinite solzi potekle golemi izvori so studena i bistra voda. Sveti Naum naredil bistrata voda od ovie izvori, kako {to se vleva vo ezeroto, taka da izleguva od nego, bez da se me{a so druga ezerska voda. I navistina taka se slu~ilo. Narodno predanie

Literaturno kat~e Predanie ‡ prozna narodna tvorba vo koja se zboruva za nekoe meto, za nekoja istoriska li~nost ili za nekoj istoriski nastan

 Zada~a  Zapi{i edno predanie od tvojot roden kraj. 22

Jazi~no kat~e FONETIKA Fonetikata e del od naukata za jazikot koja gi prou~uva glasovite, nivnoto obrazuvawe, izgovorot i nivnata podelba.

SOGLASKI

 Potseti se!  Kolku soglaski ima vo makedonskiot literaturen jazik?  Koja od tie soglaski ponekoga{ moè da bide slogotvorna vo zborot? PODELBA NA SOGLASKITE SPORED NAÎNOT NA OBRAZUVAWETO Pri izgovorot na soglaskite vozdu{nata struja naiduva na pove}e pre~ki. Vo zavisnost od vidot na tie pre~ki, site soglaski moème da gi rasporedime na tri grupi: a) pregradni ili izbuvlivi: p, b, m, t, d, n, w. k, g; b) tesninski ili strujni: s,z,{, `, v, f, l, q, j, r, h; v) pregradno ‡ tesninski: }, |, ~, x, y, c.

Samoglasnoto R Od vkupno 26 soglaski najgolema zvu~nost ima soglaskata R. Ovaa soglaska e slogotvorna vo slednive dva slu~ai. 1. Koga e na po~etokot na zborot pred nekoja druga soglaska. Na primer: 'r`, 'r`anica, 'rkulec, 'rti, 'r|osuva itn. 2. Koga e vo sredinata na zborot pome|u dve soglaski. Na primer: prst, prsten, srce, trgovec, vrba itn.



Proveri gi svoite znaewa

 [to e predmet na prou~uvawe na fonetikata?  Koi glasovi se soglaski vo makedonskiot standarden jazik?  Od {to zavisi nivnoto obrazuvawe?  Koi soglaski se: ‡ pregradni ili izbuvlivi, ‡ tesninski ili strujni, ‡ pregradno ‡ tesninski?  Vo koi dva slu~ai soglaskata R vr{i uloga na samoglaska vo zborot? Potkrepi go svoeto tvrdewe so primeri.

REKATA RADIKA ‡ NA[A UBAVICA Radika e ubavica na rekite vo Makedonija. Taa ima prekrasna dolina, bogata so pastrmki. Radika se protega pome|u [ar Planina, Korab, Stogovo i Bistra. Vnimanieto na patnikot go privlekuva mostot na ovaa reka nare~en Elenski skok. Za toj most se raska`uva ovaa legenda: Bilo toa odamna. Poznatite majstori od Zapadna Makedonija go izgradile mostot vo polukru`na forma. Toa go pravi poubav. Mostot e tesen, visok, a e izgraden samo od kamen.

Yidarite ne znaele kako da go nare~at mostot. Tokmu vo toa vreme se slu~il interesen nastan. Eden starec so svoeto vnu~e minuval preku mostot. Bidej}i bil izmoren, sednal da se odmori na ledinkata. Odnenade` se pojavil elen. Starecot bil voshiten {to go gledal elenot, a vnu~eto se voshituvalo od negovite rogovi {to li~ele kako granki od nekoe drvo... Elenot go brkale ku~iwa i letnal da bega preku mostot. Vo toj moment od drugata strana se zadale lovci. Nemaj}i kade, elenot ispla{en, so golem skok ripnal od ednata strana na mostot na drugata strana na rekata. Ottoga{ mostot e nare~en Elenski skok. Taka se vika i denes. Narodna legenda

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  Po koi svoi osobenosti rekata Radika se smeta za ubavica na rekite vo Makedonija?  Zo{to mostot na ovaa reka silno go privlekuva vnimanieto na patnicite? Koj go izgradil toj most?  [to zboruva legendata vo vrska so negovoto ime?

Literaturno kat~e Legenda ‡ naradna umotvorba vo koja se raska`uva za postanok na nekoj objekt, grad, mesto, za nivnoto imenuvawe i sl. Vo legendite ~esto na fantasti~en na~in se tolkuvaat pojavi vo `ivotot i prirodata. Nositeli na dejstvoto vo legendite mnogu ~esto se svetitelite.

Istra`ubaj Ako si pro~ital ili si slu{nal nekoja legenda od vozrasnite, preraska`i ja vo tetratkata za doma{na zada~a i pro~itaj ja na ~asot pred svoite sou~enici.

MOSTOT Mnogu sakavme da stoime na mostovite. Od niv pove}e se gleda{e: i udolu, i ugore, i segde nakaj {to }e se svrti{. Eden den, stoej}i na ~ar{iskiot most se zagledavme vo namalenata voda vo rekata i tamu podolu zabeleàvme, pokraj plitkata voda, na pesokot i me|u isfrlenite belutraci, eden ~ovek so {iroka bela palarija, sednat na sosema malo stol~e, a pred nego, na nogarki, malku podnavalena {tica, kako u~ili{na tabla, no mnogu pomala. ôvekot ne{to pi{uva{e ili crta{e, bidej}i odvreme navreme ja kreva{e glavata, se zagleduva{e vo mostot... [to moè{e ~ovekot da beleì, zabucan vo toa dno od provalijata?

Po zaobikolen pat slegovme do ovoj neobi~en posetitel na na{iot grad i â&#x20AC;Ą {to da vidime. Toj be{e optegnal edno belo platno i na nego go crta{e mostot. Svodot na mostot, negovite vkopani noze vo karpite, drugiot most za nego, pomal, vo perpsektiva, kako {to posle nau~ivme, pa nepristapnite zeleni grmu{ki, rascutenite bozeli, pa nad toa nadadenite strei na nekoi ku}i, pa kako kruna, lesna i vol{ebna, venecot na bliskite planinski vrvovi... So edni ~udesni boi nezabele`ani dotoga{ od nas, so edna toplina {to se {ire{e, so eden svoj opiven zdiv... Na{ite sekojdnevni kat~iwa â&#x20AC;Ą kolku ubavi bile! A slikarot ni ne zborna, re~isi. No, mu be{e milo {to bevme qubopitni za nastanuvaweto na edna negova ubavina. Pa taka i denes ponekoga{ si velam: sekoe novo delo e most, najubav most. I taka, se ni`at mostovi eden do drug. Na{ite o~i, na{ite zborovi }e pominat niz niv i }e ja prenesuvaat ubavinata na gradot, na detstvoto, na vremeto. Cane ANDREEVSKI 26

 Zbor po zbor ‡ go zbogatuvam re~nikot provalija ‡ bezdna perspektiva ‡ slikarsko prika`uvawe na predmetite na povr{inata

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  Mostovite se ~esta tema kako vo narodnata i avtorskata literatura, taka i vo delata na likovnite umetnici.  Avtorot na ovoj tekst veli: <Od mostot pove}e se gleda.> [to sè toj videl od mostot na koj stoi? [to posebno go privleklo negovoto vnimanie? [to videl pisatelot na platnoto od slikarot?  Kako ja sfa}a{ mislata iska`ana preku re~enicata: <Sekoe novo delo e most>?



Ve`bi za izrazuvawe OPI[UVAWE PREDMET

 Po svoj izbor nabquduvaj eden od mostovite po koj dosega si pominuval i opi{i go! Pri opi{uvaweto posebno zadr`i se na: ‡ mestopolo`bata na mostot, ‡ goleminata, ‡ formata, ‡ namenata, ‡ materijalot od koj e izgraden.

Jazi~no kat~e SOGLASKITE NA KRAJOT OD ZBOROT Izgovori gi glasno slednive zborovi upotrebeni vo tekstot ,,Mostot": grad, zdiv, zabele`av, nau~iv. [to zabele`uva{? Koga na krajot na zborot stoi zvu~na soglaska, pri izgovorot istata soglaska se obezvu~uva, odnosno se slu{a kako nezvu~na. Na primer: Izgovor lep yit vos

Pravopis leb(ot, ovi,) (dva) leba yid(ot, ovi,) (tri) yida, voz(ot, ovi,) (pet) voza itn.

 Ve`ba  Popravi gi gre{kite {to namerno se napraveni pri pi{uvaweto na nekoi od slednive zborovi: Ohrit, grat, breg, snek, yid, vos, oris, lep, dab, mras

NA EZERO Ledeno spokojstvo. Ezerska {ir. Ti{ina. Skamenet mir. Samo vo visinata, vo son~evinata dve beli ptici se kapat. Im bijat vrelo damarite, igraat nad {evarite sè duri ne potemne zapad. Aco [OPOV

 Zbor po zbor ‡ go zbogatuvam re~nikot damar ‡ nerv, `ivec {evar ‡ vid barsko rastenie 28

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  Kolku sliki otkriva{ vo prvite dva stiha na ovaa pesna?  Zo{to, spored tebe, poetot ne upotrebil nieden glagol vo po~etnite ~etiri stiha?

Literaturno kat~e KOMPOZICIJA NA PESNATA Kolku strofi ima pesnata <Na ezero>? Po kolku stihovi ima vo sekoja od tie strofi? Spored brojot na stihovite ima nekolku vidovi strofi: a) Strofa od dva stiha ili distih: <Den bez pripek, no} bez meka luna, Dab nametnal `oltorujna guna.> Slavko JANEVSKI od pesnata <Docna esen> b) Strofa od tri stiha ili tristih: <Sonceto sekoga{ neka gree, neka letaat beli ptici ‡ liceto maj~ino neka se smee. > Grigor VITEZ v) Strofa od ~etiri stiha ili katren: <Koga }e se zagubat o~ilata na baba mi, toga{ doma nastanuva lom: site niz ku}ata pani~no se vrtime nebare udril nekade grom. > Jovan STREZOVSKI Pod kompozicija na pesna podrazbirame organizacija na stihovite vo strofi.



Proveri gi svoite znaewa

 [to podrazbira{ pod poimot kompozicija na pesna?  Koja strofa se vika: ‡ distih, tristih, katren? 29

 Zada~a  Pronajdi i prepi{i: ‡ edna strofa od dva stiha, ‡ edna strofa od tri stiha, ‡ edna strofa od ~etiri stiha.

MOMETO ODIT NA EZERO Mometo odit na ezeroto, Da mi naliet biserna voda, Dve vedra v race, vedro na glava, Da mu izmiet be}aru noze, Da mu izmiet dur do kolena, Da mu izbri{it so bela riza. Mometo odit na ezeroto, Da mi naliet biserna voda, Da mu izmiet be}aru lice, Da mu izbri{it so al {amija. Mometo odite na ezeroto, Da mi naliet biserna voda, Da mu izmiet be}aru race, Be}aru race dur do ramena, Da mu izbri{it so belo ~evre. Narodna pesna

 Zbor po zbor ‡ go zbogatuvam re~nikot vedro ‡ drven sad za voda ili mleko ~evre ‡ rakotvorba izvezena so srebren konec

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  Zo{to pesnata <Mome odit na ezeroto> e lirska?  Koja e temata na ovaa pesna?  Koi osobini go krasat likot na devojkata? 30

PRIKAZNA ZA RA\AWETO NA MAVROVSKOTO EZERO Eden den se razense vest deka Radika }e se vliva vo Vardar. U{te v rana prolet za toa slu{na i Vardar, slu{na no ne razbra dobro. A Vardar e Vardar. Otkako postoi na ovoj svet, sekoga{ e tvrdoglav i gord. Ovaa vest mnogu go razluti, pa pote~e zapenet i maten. Be{e tolku razluten, {to po~na da vle~e drva i kamewa. Negoviot bes otide dotamu {to, velat, odnel celi drva, a nekoi kaùvaat, odnel i tri drveni mosta. ‡ Tuka mora da ima ne{to! ‡ mislea lu|eto. I imaa pravo. Vardar potskokna nekolkupati, se preli preku koritoto, i ¼ podvikna na Radika: ‡ Ti li saka{ ovde da te~e{? [to bara{ vo moeto korito? Ni santimetar da ne si se pomestila navamu, za{to }e ti gi iskr{am site koski! ‡ Ama... ‡ po~na da se brani Radika. ‡ Nema tuka <ama> ‡ naluteno ja prekina Vardar i ne ¼ dozvoli da mu objasni. ‡ Zar tolku iljadi godini ‡ prodolì Vardar ‡ jas go dlabev i dlabev moeto korito, a ti sega da dojde{ na gotovo i so mene da te~e{! Da znae{, nema da ti dozvolam! Nema! ‡ Ej, Vardare, po~ekaj malku! ‡ mu vikna odozgora planinata Bistra. Radika e moe ~edo. Taa izvira od moite {iroki zeleni pasi{ta. Ne dozvoluvam da ja navreduva{! Ete [ara e visoka, stara i pametna planina, pa taa neka kaè dali e toa pravilno? Sne`nata [ara ja slu{na karanicata, gi strese svoite stare~ki ple}i i re~e: ‡ [to e pravilno, pravilno e! Ti, Vardare, ne treba da se kara{ so rekata Radika.

‡ Ama... kako da nemam pravo ‡ po~na da se brani Vardar. ‡ Radika }e dava mnogu elektri~na struja koja im e potrebna na selata i gradovite ‡ re~e [ara. ‡ Kako, zar Radika? A jas ne moàm li? ‡ Ne moè{! ‡ Zo{to da ne moàm? ‡ Pa Radika e planinska reka. ‡ Ni{to jas ovde ne razbiram. Zar jas ne sum pogolema reka od nea? ‡ prodolì da zapra{uva Vardar. ‡ Slu{aj, pa }e razbere{: Gore, kaj Mavrovi Anovi, Radika }e bide pregradena. Mavrovskoto Pole }e bide pretvoreno vo ogromno bistro ezero. Vo ezeroto }e se razmnoùvaat ribi, po nego }e plovat kaj~iwa, a preku leto mnogu lu|e }e doa|aat na odmor i pro{etka. Pod planinata Vlajnica, pak, }e iskopaat tunel niz koj }e te~e Radika sè do seloto Vrutok. Tuka Radika }e se vliva vo tebe, Vardare. Pa|aj}i od golema viso~ina, malata Radika }e dobie ogromna vodena sila. ‡ Kako, zar Radika ima pogolema vodena sila od mojata? ‡ pra{a Vardar. ‡ Da, rekata ima pogolema sila koga nejzinata voda pa|a od pogolema viso~ina i taa sila razdviùva elektri~ni turbini. ‡ Gledaj, gledaj te molam! ‡ po~na da se ~udi Vardar. ‡ Kako jas toa dosega da ne go znam? ‡ Ne si znael, ‡ prodolì [ara ‡ zatoa ne veruva{e vo silata na Radika. Nekoga{ i malite moàt da izvr{at golema rabota, samo ako vo sebe imaat sila, ‡ prijatelski re~e [ara. Taka zavr{i razgovorot me|u Vardar i [ara, a so toa i prikaznata za ra|aweto na Mavrovskoto Ezero. Van~o NIKOLESKI

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  Na likovite vo ovoj tekst: rekite Vardar i Radika i planinite Bistra i [ar Planina, pisatelot im pripi{al osobini {to mu se svojstveni samo na ~ovekot.  Potkrepi go ova tvrdewe! <Vardar e tvrdoglav i gord> ‡ veli pisatelot.  [to misli{ ti za toa? Ako se soglasuva{ so pisatelot, obidi se da doka`e{ deka i ti i toj ste vo pravo.  Koe e zna~eweto vo konkretniov slu~aj na mislata izrazena preku re~enicata: <Nekoga{ i malite mo`at da izvr{at golema rabota>? 32

Jazi~no kat~e IMENKI: op{ti i sopstveni (povtoruvawe)

 Potseti se!  Koi imenki vo ovoj tekst se sopstveni? Po {to se razlikuvaat tie od op{tite imenki?

 Sporedi i sogledaj! reki:

Vardar Radika

planini:

Bistra [ar Planina



op{ta imenka

sopstveni imenki

op{ta imenka

sopstveni imenki

Kratki podatoci za `ivotot i tvore{tvoto na pisatelot Van~o Nikoleski e osnovopolo`nik na sovremenata literatura za deca kaj nas. Roden e vo Crvena Voda, Ohridsko, vo 1912 godina. Po~inal vo Ohrid vo 1980 godina. Van~o Nikoleski za decata ima napi{ano mnogu knigi, od koi najpoznati mu se: Vo{ebnoto samar~e, Goce Del~ev, U~ili{no yvon~e, Mice, ^udotvoren kaval, Prikazni od moeto selo i dr. Dobitnik e na nagradite <11 Ok‡ tomvri>, <Kliment Ohridski> i dr.

Van~o Nikoleski



Pro{iri gi svoite znaewa

Vo vremeto koga Makedonija bila pod bugarska okupacija, Van~o Nikoleski bil u~itel vo ohridskoto selo Kosel. Tamu zapo~nal da pi{uva poezija na maj~in, makedonski jazik, iako znael deka toa od strana na bugarskata vlast e strogo zabraneto i za toa se odi vo zatvor. Tokmu zatoa, Nikoleski moral tetratkata vo koja gi zapi{uval stihovite da ja krie pod eden kamen zad selskoto u~ili{te, za{to se pla{el da ne ja pronajde bugarskata policija. Dodeka bil u~itel vo ova selo, ~esto se sre}aval so svojot prijatel i kolega Boris Bojaxiski na kogo mu gi ~ital svoite stihovi. Se}avaj}i se na tie sredbi, Nikoleski veli: <Mojot prijatel Boris, i samiot u~itel, ~esto me posetuva{e, a jas mu gi ~itav stihovite pi{uvani na maj~in jazik. ‡ Pi{uvaj! ‡ me hrabre{e toj. ‡ Na na{ite deca }e im trebaat tie stihovi, nema ve~no da ostaneme vo ropstvo. Eden den }e se oslobodime... “

P OKAN A Prijatele, svrati vo ovaa pitoma zemja trevkite i drvjata nasmeano }e te pre~ekaat, od dlabok i ~ist bunar studena voda }e ti dadat da se napie{, topol lebec, od furna toga{ iznesen, }e ti dadat da kasne{, so nasmevka }e ti re~at so crveno vino da nazdravi{, du{ata da ja zakrepne{. Prijatele, svrati vo ovaa mala zemja krotkosta na lu|eto }e te zatopli ako vo srceto ti e studeno. Slavka ARSOVA 34

 ^itam, razmisluvam,

prezentiram  Na koja zemja, spored tebe, ¼ e posvetena ovaa pesna? Vrz osnova na {to dojde do takov zaklu~ok?  Od {to se rakovodi poetesata koga zemjata za koja pee ja narekuva pitoma? Kratki podatoci za `ivotot i tvore{tvoto na pisatelot Slavka Arsova, poet i pisatel za deca. Rodena e vo Skopje vo 1934 godina. Avtor e na slednive knigi za deca: Poezija: <Da poletame so pticite>, <Detski la`go sme{ki>. Roman: <Dom na mese~inata>.

Literaturno kat~e  Opredeli go motivot vo pesnata!  Pronajdi gi i poso~i gi epitetite vo stihovite!  Obidi se da sozdade{ pesna vo koja }e opi{e{ ubavinite na Makedonija.

Jazi~no kat~e AKCENT  Potseti se!  [to podrazbira{ pod iskazot akcentirawe na zborovite?  Akcentot vo makedonskiot literaturen jazik e tretoslo`en. Zo{to?

AKCENTIRAWE NA SLO@ENITE ZBOROVI

KRSTOZBOR z n a m e n o s e c e b d r u m z e m j o d e l e c o m r r n i e n o n p o g a l r i b o l o v o k v s t v o Site zborovi vo ovoj krstozbor se sostaveni od po dva dela.

 Sogledaj:

zname + nosi = znamenosec sedum + mina = sedummina brz + noga = brzonog riba + lov = ribolov itn.

Zborovite {to se sostaveni od dva dela se vikaat sloèni zborovi. Oddelnite delovi na sloènite zborovi naj~esto se cvrsto srasnati i se sveduvaat pod ist akcent, odnosno se vklopuvaat vo tretosloènoto akcentirawe. Na tretiot slog od krajot na zborot stoi akcentot i kaj: ‡ Broevite {to ozna~uvaat pribli`na brojnost: sedúm‡osum, desètina i dr. ‡ Zamenkite {to se sostaveni od dva dela:kogá‡gode, kakôv‡gode i dr. ‡ Prilozite pred koi ima predlog: bèzdrugo, násproti, ponátamu i dr.

OTSTAPUVAWE OD PRAVILATA ZA AKCENTIRAWE Otstapuvawa od tretoslo`noto akcentirawe vo makedonskiot literaturen jazik ima vo slednive slu~ai: 1. Kaj glagolskiot prilog (zborovi {to se obrazuvaat od glagoli so nastavkata j}i ‡) akcentot stoi na vtoriot slog od krajot na zborot. Na primer: tr~aj}i, preminuváj}i, sedèj}i, i dr. 2. Na vtoriot slog od zborot stoi akcentot kaj sloènite zborovi {to ozna~uvaat sporedni strani na svetot. Na primer: jugoistok, severozápad i dr. 3. Na posledniot slog od zborot stoi akcentot kaj zborot odvaj. 4. Na vtoriot slog od krajot na zborot stoi akcentot kaj ~lenuvani imenki upotrebeni kako prilozi. Na primer: zimáva, nedeláva, letovo, godináva i dr. 5. Otstapuvawe od tretoslo`noto akcentirawe ima i kaj nekoi tu|i zborovi. Na primer: literatura, kultura, biro, siè, re{o, peò, renome i dr.



Proveri gi svoite znaewa

 Koi zborovi se vikaat slo`eni?  Na koj slog od zborot stoi akcentot kaj slo`enite zborovi?  Vo koi slu~ai ima otstapuvawe od tretoslo`noto akcentirawe?

 Ve`ba  Akcentiraj gi pravilno slednive slo`eni zborovi: tutunobera~i, sinoli~ka, krvolok, rusokos, sedummina, tri‡~etiri, severoistok, son~ogled, ma{inovoza~, jugozapad, devetmina, crtaj}i, crno‡bel, odvaj, bezdrugo, nasproti.

 Zada~a  Napi{i: - Dve re~enici vo koi }e upotrebi{ glagolski prilozi. - Dve re~enici vo koi }e upotrebi{ tu|i zborovi. - Dve re~enici vo koi }e ima slo`eni zborovi {to }e ozna~uvaat sporedni strani na svetot.