Muzicko_4_mak

Slavjanka Dimova Vera Angelovska Marina Vasi} - Stefanovska

MUZI^KO OBRAZOVANIE

ZA IV ODDELENIE DEVETGODI[NO OSNOVNO OBRAZOVANIE

Avtor

Slavjanka Dimova

Vera Angelovska

Marina Vasi}- Stefanovska Urednik

Slavjanka Dimova

Vera Angelovska

Marina Vasi}- Stefanovska Ilustrator

Slavjanka Dimova

Vera Angelovska

Marina Vasi}- Stefanovska Recenzenti:

doc. d-r Stefanija Le{kova

m-r Len~e Nasev

Pavlinka Veqanovska Jazi~en lektor

Tatjana Nankova Kompjuterska podgotovka

Vesna Gorjanska-Kr`eva

Издавач: Министерство за образование и наука за Република Македонија Печати: Графички центар дооел, Скопје Тираж: 12.400 Со решение на Министерот за образование и наука на Република Македонија бр.10-1585/1 од 19.06.2009 година се одобрува употребата на овој учебник CIP - Каталогизација во публикација Национална и универзитетска библиотека “Св.Климент Охридски” , Скопје ВАСИЌ Стефановска, Марина Музичко образование за IV одделение / Марина Васиќ Стефановска, Вера Ангеловска, Славјанка Димова. - Скопје : Министерство за образование и наука на Република Македонија, 2009. - 51 стр. : илустр. ; 30 см Речник на помалку познати зборови: стр. [81] ISBN 978-608-4575-63-4 373.3.016:78(075.2)=163.3 COBISS.MK-ID 79226634

Po~ituvani u~enici Muzikata e edinstven zaedni~ki svetski jazik osobeno potreben na mladata populacija. Preku nea mo`ete da gi osoznate i nau~ite zaedni~kite ~ove~ki kulturni vrednosti, da se steknete so zdrav `ivot i kultura na `iveewe.

Muzikata so silen bran na dlabo~ina ja ispolnuva du{ata na ~ovekot, i gi zajaknuva kulturnite odnosi i komunikacijata me|u lu|eto.

Momenti proprateni so muzika se prijatni momenti za sekoj ~ovek. Toa se migovi na zaedni{tvo harmonija, po~it, toplina, qubov, radost i zadovolstvo za sekogo.

Uspe{na rabota Od avtorite

Buba Mara (po sluh) Muz. tekst. S. Dimova

Zada~i: 1. Spored sodr`inata na pesnata odredi go tempoto.

2. Primeni pravilen pea~ki stav i to~en ritam.

4

Pravilno peewe

Da se potsetime Pravilniot pea~ki stav i pravilnoto di{ewe se osnova za pravilno peewe.

Pod pravilen pea~ki stav podrazbirame pravilno dr`ewe na teloto pri stoewe i sedewe.

- Teloto da bide ispraveno; - Ramewata da bidat prirodno opu{teni; - Racete da pa|aat mirno nadole; - Nozete da se vo prirodna polo`ba - Vratot da e vo prirodna polo`ba; - Ispravena glava, - Priroden izraz na lice.

Pravilno di{ewe.

So pravilno di{ewe imame dobra postavka na glasot, koja ovozmo`uva ~ista intonacija i jasna dikcija.

Za pravilno di{ewe treba da primenuvame: - Tehnika na di{ewe na dijafragma, - Ramnomerno di{ewe bez podigawe na ramenici; - Vdi{uvawe preku nos a izdi{uvawe preku usta.

5

Ve`bi za raspejuvawe Vo podgotovkata za peewe pokraj pravilniot pea~ki stav i pravilnoto di{ewe se primenuvaat i ve`bi za raspejuvawe.

1. na

na

na

na

na

na

na

na

na

na

na

na

na

na

na

na

na

na

na

na

na

na

na

na

na

na

na

na

na

2.

3.

4. na

na

5.

Zada~a: 1. Pri peeweto na ve`bite primeni pravilen pea~ki stav i pravilno di{ewe.

6

Primena na notite sol i mi Muzi~ka ku}a - petolinie Da se potsetime: Pesnata ili bilo koja kompozicija ja pametime i prepoznavame po osnovnata melodija {to mo`e da se zapi{e. Za zapi{uvawe na melodijata ni pomagaat gostite, noti od Muzi~kata ku}a- petolinie.

Sekoja nota ima svoe mesto vo petolinieto. Za nivnoto to~no smestuvawe ni pomaga violinskiot klu~.

Prvite noti {to gi zapoznavte se: nota sol i nota mi.

Notata sol se pi{uva na vtorata linija vo petolinieto.

Notata mi se pi{uva na prvata linija vo petolinieto.

Zapomni!

- Zvucite (tonovite) so koi se ispolnuva muzikata se zapi{uvaat so noti. Tie se pi{uvaat vo petolinie.

- Na po~etokot na petolinieto se pi{uva violinski klu~.

- Toj gi odreduva mestata i imiwata na notite vo petolinieto.

7

BLOK FLEJTA

Blok flejtata e duva~ki instrument koj mo`e da bide napraven od drvo no vo ponovo vreme i od plastika. Spa|a vo grupata na duva~ki instrumenti.

Mo`e da bide sostavena od eden, dva no i tri dela. Vo gorniot del kaj otvorot za usta, cevkata e po{iroka dodeka nadolu postepeno se stesnuva. Na cevkata na blok flejtata ima sedum otvori - dup~iwa od gornata strana i eden otvor od dolnata strana.

Kako se dobiva tonot na blok flejtata?

Tonot se dobiva so duvawe vo cevkata na flejtata niz otvorot za ustata. Za da se dobie ubav ton, treba da duvame ramnomerno, bez napregawe, posebno za proizveduvawe na dolnite tonovi. So otvarawe i zatvarawe na otvorite se dobivaat tonovi razli~ni po visina. Vo toa glavna uloga imaat prstite od dvete race. Levata raka gi zatvara gornite otvori, a desnata raka gi zatvara dolnite otvori. Pravilnoto redewe na prstite se vika prstored.

Ajde da nau~ime kako se redat prstite!

Palecot od levata raka go zatvara otvorot na dolniot del na flejtata, pokazalecot prviot otvor na gornata strana na flejtata, sredniot prst vtoriot otvor a tretiot otvor go zatvara mrzlivecot.

Palecot od desnata raka ima zada~a da ja dr`i flejtata od dolnata strana. Pokazalecot go zatvara ~etvrtiot otvor, sredniot prst petiot otvor, mrzlivecot {estiot otvor koj e sostaven od dva otvori i maliot prst go zatvara sedmiot otvor koj isto taka e sostaven od dva otvori.

8

Ajde da nau~ime kako se svirat tonovite!

Zatvori gi site sedum otvori i osmiot od dolnata strana na flejtata i }e go dobie{ tonot DO. Kreni go maloto prste od desnata raka, }e go dobie{ tonot RE. Kreni go mrzlivecot od desnata raka, }e go dobie{ tonot MI. Kreni go sredniot prst od desnata raka, }e go dobie{ tonot FA. Kreni go pokazalecot na desnata raka, }e go dobie{ tonot SOL. Kreni go mrzlivecot od levata raka, }e go dobie{ tonot LA.

Preporaka: Primeni pravilen stav na dr`ewe na teloto i pravilno di{ewe kako pri peewe.

9

Noti i pauzi

Vo muzi~kata ku}a doa|aat gosti, razli~ni noti.

Notite mo`e da traat podolgo i pokratko.

Notata e sostavena od:

Se pi{uva vaka:

Notite vo ku}i~kata peat i svirat, a koga }e se izmorat mol~at.

Vo brojalkite i pesnite upotrebuvame znak za mol~ewe koj se vika pauza.

Za dol`inata na mol~eweto se upotrebuvaat razli~ni pauzi.

Se pi{uva vaka:

10

^etvrtina nota Vo brojalkata Cve}e {areno slogovite od tekstot nemaat isto traewe.

Traewata mo`eme da gi zapi{eme so noti. Taka go dobivame ritamot na brojalkata.

Cve}e {areno

Notata so koja se zapi{ani traewata na nekoi slogovi od tekstot se vika: ~etvrtina nota.

Se pi{uva vaka:

Zapomni!

- ^etvrtina nota trae eden udar.

11

^etvrtina pauza Vo nekoi igri, brojalki za da go primenime to~niot ritam zboruvame, no i mol~ime.

Traeweto na slogovite od zborovite go zapi{uvame so noti, a mol~eweto so pauzi. Taka go dobivame ritamot na brojalkata.

brojalka Presko~i

Vane, Mirjana, site de~iwa.

Skok, skok, skokame, igra igrame.

pesna Presko~i

Vane, Mirjana, site de~iwa.

Skok, skok, skokame, igra igrame.

Zapomni!

- ^etvrtinata pauza trae eden udar.

12

Polovina nota Sekoja pesna ima svoja melodija. Melodijata e sostavena od tonovi razli~ni po visina, no i traewe. Za zapi{uvawe na tonovite, na ~etvrtina nota }e i se pridru`i i polovina nota.

Polovinata nota e sostavena od:

Polovina nota trae dvapati pove}e od ~etvrtina nota.

ili

Zapomni!

- Polovinata nota trae dva udari.

13

Polovina pauza Vo nekoi igri, brojalki zboruvame i mol~ime. Nekoga{ mol~ime pokratko, a nekoga{ podolgo.

Traeweto na slogovite od zborovite go zapi{uvame so noti, a mol~eweto so pauzi. Taka go dobivame ritamot na brojalkata.

Vo ritamot na brojalkite polovina pauza se pi{uva vaka:

Vo melodiskite ve`bi i pesni polovinata pauza se pi{uva nad tretata linija vo petolinieto:

Zapomni!

- Polovina pauza trae dva udari.

14

Primena na polovina pauza brojalka Presko~i

Vane, Mirjana, site de~iwa. Skok, skok, skokame, igra igrame.

pesna Presko~i

Vane, Mirjana, site de~iwa.

Skok, skok, skokame, igra igrame.

15

Nota la

Da se potsetime:

Literaturniot tekst na pesnata Ringe ringe Raja izgovoraj go, a pri toa so moliv~eto tivko ot~ukuvaj na klupa.

Tekstot na ovaa pesna mo`e da se otpee, a melodijata da se zapi{e. Vo toa }e ni pomognat ve}e nau~enite noti (tonovi) sol i mi, no i edna nova nota koja do{la na gosti i se vika la. Nejzinoto mesto vo petolinieto e na vtorata praznina:

16

Primena na notite sol i mi †Ringe, ringe Raja#

Rin -

Ed -

ge

no

rin - ge

ja

-

ja,

do -

{ol

~i~

jaj - ce

mu

-

u~,

si

te

de

-

-

-

ko

ca

Pa -

~u -

ja

u~.

Noten tekst na pesnata †Ringe, ringe Raja#

Zapomni!

- Notata la se pi{uva na vtorata praznina vo petolinieto.

Zada~i: 1. Fatete se za ra~iwa, igrajte ja igrata peej}i ja pesni~kata so krevawe na racete, na notata la spored sliki~kite dadeni pod notniot tekst.

2. Imenuvaj gi notite na pesnata †Ringe, ringe Raja# 17

Xuzepe Verdi Triumfalen mar{ od operata „Aida# Xuzepe Verdi (Giuseppe Verdi 1813 - 1901) e italijanski kompozitor. Najgolem pridones dal za razvojot na operata.

Poznati i pevlivi melodii od negovite operi, so zadovolstvo gi prifa}aat slu{atelite. Napi{al pove}e operi: †Travijata#, †Rigoleto#, †Nabuko#, †Aida# i drugi.

†Triumfalen mar{# e mnogu poznata melodija od operata †Aida#.

Truba e duva~ki instrument koj e napraven od lim. Ima forma na izvitkana cevka koja na krajot zavr{uva so pro{iruvawe. Tonot se proizveduva so duvawe i pritiskawe na ventilite so prstite od desnata raka. Se upotrebuva vo razli~ni vidovi orkestri i kako solisti~ki instrument.

Dostoinstveniot zvuk na instrumentot truba, mar{ovskiot karakter i ritamot go dolovuvaat sve~eniot moment na pobeda.

Zada~i: 1. Imenuvaj go instrumentot koj ja sviri glavnata melodija.

2. Pej ja melodija pridru`uvaj}i ja so mar{irawe.

18

Primena na notite sol, mi i la vo melodiski ve`bi Ve`ba br. 1

Ve`ba br. 2

Ve`ba br. 3

19

Esen (po sluh) S. Gajdov

Svenaa trevi, svena cve}e, Esenta stasa i kaj nas ve}e.

Zada~i: 1. Pej ja pesnata melodiski i ritmi~ki to~no.

2. Tvoeto do`ivuvawe na sodr`inata na pesnata iska`i go preku likovna ilustracija.

20

Tempo Muzi~kata kompozicija mo`e da se ispolnuva so razli~na brzina. Nekoga{ bavno, a nekoga{ brzo.

Brzinata so koja ja ispolnuvame kompozicijata se vika tempo. Karakterot na kompozicijata ja odreduva nejzinata brzina.

Vidot na tempoto go zapi{uvame na po~etokot na kompozicijata nad petolinieto.

bavno

brzo

Buba Mara Brzo

Cve}e {areno Bavno

Zada~a: 1. Izgovaraj gi brojalkite vo odredenoto tempo.

21

Nota re

Da se potsetime:

Vo muzi~kata ku}i~ka doa|a u{te edna nota nare~ena RE. Nejzinoto mesto e pod prvata linija na petolinieto:

Zapomni!

- Notata re se pi{uva pod prvata linija od petolinieto.

22

Nota do

Da se potsetime:

Na veselbata i dru`bata na notite vo muzi~kata ku}i~ka, }e se pridru`i u{te eden gostin. Negovoto ime e nota do. No, stol~iwa dovolno nema, zatoa za noviot gostin }e donesat pomo{no stol~e.

Vo muzi~kata ku}i~ka negovoto mesto e na prvata pomo{na linija pod petolinieto.

Zapomni!

- Notata do se pi{uva na prvata pomo{na linija pod petolinieto.

23

Nota fa

Da se potsetime:

Vo muzi~kata ku}i~ka so netrpenie se ~eka noviot gostin. Kade da go smestime? Negovoto mesto vo muzi~kata ku}a e na prvata praznina. Notata fa ~uka na vrata. Neka zapo~ne nova pesna.

Zapomni!

- Notata fa se pi{uva na vtorata praznina vo petolinieto.

24

Aleksandar Xambazov

Aleksandar Xambazov e makedonski kompozitor roden 1936 g. vo s. Stapar, Vojvodina. Toj e osnovopolo`nik i taka nare~en †tatko# na festivalot na detska pesna †Zlatno slavej~e#.

Rabotel 37 godini kako dirigent na Tancoviot i Reviskiot orkestar na MRT (Makedonska radio televizija).

Negovoto tvore{tvo se sostoi od muzika za deca , dramski pretstavi, televiziski serii, filmska muzika, solo pesni do kamerna i simfoniska muzika.

Dobitnik e na mnogubrojni nagradi na republi~ko i me|unarodno nivo, me|u koi nagradite 11 Oktomvri i 13 Noemvri. Go osnoval detskiot festival Zlatno slavej~e kade i denes raboti i pridonesuva za negovata uspe{nost. Ovoj festival se odr`uva sekoja godina vo Skopje i e vtor po starost vo Evropa.

Dali znaete?

Aleksandar Xambazov `ivee za da tvori, da pomaga i da ostava golemi dela dostojni za po~it.

Dobitnik e na priznanie za humanost od UNICEF.

Preporaka za slu{awe: Pesni od festivalot Zlatno slavej~e i drugi detski festivali.

25

Zna~ajni kulturni objekti Muzi~kite nastani se del od sekojdnevnite kulturni slu~uvawa.

Sekojdnevno se odr`uvaat koncerti od umetni~kata zabavnata i serioznata muzika. Muzi~kite nastani se odr`uvaat vo Univerzalna sala, Makedonski naroden teatar (MNT), Muzej na grad Skopje i na drugi mesta.

Univerzalna sala

MNT

Muzej na grad Skopje 26

Primena na nota re ^uk, ~uk, otvori

Site }e si peeme, veseli }e bideme, la, la la, la, la, veseli }e bideme.

Zada~i: 1. Ispej ja pesnata po noti i so literaturen tekst 2. Otsviri ja na blok flejta melodijata na pesnata 27

Primena na nota do vo pesni Veselba

Veselba }e pravime i dru`ba }e si slavime.

Rodenden

Veselba }e pravime i dru`ba }e si slavime.

Zada~a: 1. Otpej ja i otsviri ja na blok- flejta melodijata na pesnata.

28

Primena na nota fa vo pesna Kade ste de~iwa S. Dimova

Odam, odam jas da stignam, kade ste de~iwa?

Dali ima pesna, igra?

Sakam jas da zapeam.

Dali ima pesna igra?

Sakam jas da zaigram.

Sre}ni da sme nie site de~iwa, de~iwa, pesna na{a neka e~i, tamu vo dale~ina.

Da se ~ue, da se pee, cel svet da e celina.

Zada~a: 1. Otpej ja i otsviri ja na blok- flejta melodijata na pesnata.

29

Pesni za utvrduvawe na site izu~eni noti Zaja~e (po sluh)

V. Nikolovski

Po pat sretnav trevki mladi, eve dve-tri skinav, i od srce zapeav Ă‚luta zima mina#

Ajde Milke da begame (po sluh)

V na{e selo Male{evo od tri strani sonce gree.

Od tri strani sonce gree od ~etvrta mese~ina Milkano.........

30

narodna

Dinamika Muzi~kata izvedba na kompoziciite ili na del od niv mo`e da bide so razli~na ja~ina, nare~ena dinamika. Dinami~kite znaci se pi{uvaat pod petolinieto.

Kompoziciite nekoga{ gi izveduvame p (tivko), a nekoga{ f (silno). Dinamikata na izvedbata zavisi od na{eto ~uvstvo, do`ivuvawe i od `elbata na avtorot na muzi~koto delo.

Baraban~e

[ep, {ep kukli~ke

Zada~i: 1. Slogovite na tekstot Baraban~e izgovori gi f - silno so pridru`ba na baraban~e ili so tropawe so noze.

2. Slogovite na tekstot [ep, {ep kukli~ke izgovori gi p - tivko.

31

Peewe na pesni so primena na dinamika Baraban~e

Zemete stap~iwa, ~ineli i dajre, orkestar pravime za da nema gajle.

[ep, {ep kukli~ke

[ep, {ep kukli~ke, moja mila sestri~ke, fustan~e ti skroiv vo iljada boi.

Zada~i: 1. Otpej gi pesnite po noti.

2. Otpej gi pesnite so literaturen tekst i primena na dinami~ki znaci.

32

Volfgang Amadeus Mocart Turski mar{

Volfgang Amadeus Mocart (1756-1791) e eden od najpoznatite svetski kompozitori. Roden e vo Salcburg - Avstrija i `iveel vo 18 vek. Negovoto tvore{tvo e mnogu golemo, iako `iveel samo 35 godini. Pi{uval simfonii, operi, koncerti i sonati za piano i violina i drugi dela.

Bil nare~en †~udo od dete# bidej}i od mnogu mal, koga imal samo nekolku godini, komponiral i koncertiral niz cela Evropa. Taka se steknal so golema slava. Tatko mu Leopold Mocart go nau~il da sviri violina i klavir. Bil umetnik so golema energija, i `elba za rabota.

Turski mar{ e treti stav (del) od sonatata broj 11 za piano. Izrabotena e so golemo kompozitorsko majstorstvo.

Ima graciozen, vedar i mar{ovski karakter.

Zada~i: 1. Dali ti e poznata melodijata?

2. Voo~i go i imenuvaj go tempoto na muzi~koto delo.

3. Iska`i gi vpe~atocite od slu{anata muzika.

33

Peeme i svirime po noti Presko~i

2. Vane, Mirjana Site de~iwa.

3. Skok, skok, skokame Igra, igrame.

Ajde da svirime!

34

Motiv Kako {to od zborovi gradime govorni celini (re~enici), od motivi gradime muzi~ki celini (muzi~ki re~enici).

Motiv od zborovi

Zima, zima snegot sne`i, studot stega sekoj bega.

Motivi od noti i zborovi

Zapomni!

- Motiv e najmal del od muzi~kata celina.

Zada~a: 1. So pravilnpo redewe na motivite }e ja otpee{ dadenata melodija so tekst.

35

Mladi umetnici Vie ste peele mnogu pesni ili slu{ale drugi muzi~ki kompozicii. Skoro vo site pesni, pa i vo nekoi kompozicii izgovarate ili slu{ate tekst.

Taka e polesno da ja razberete sodr`inata na pesnata ili muzi~koto delo.

Prikaznite, legendite ili drugi literaturni dela se inspiracija na kompozitorite za sozdavawe na muzi~ki dela.

Mo`ebi treba da se obidete i vie da bidete kompozitori.

Na dadenata melodija obidete se da go komponirate sledniot tekst...

Peam, sviram, komponiram, Mocart jas go imitiram, kompozitor dal }e bidam, cel svet sakam da go vidam.

Melodijata mo`e{ i da ja otsviri{.

Preporaka: Dokolku saka{, napi{i stihovi po tvoja `elba.

Zada~i: 1. Otpej ja melodijata so dadeniot tekst.

2. Otsviri ja melodijata na blok flejta.

36

Dedo Mraz (po sluh) \. Smokvarski 4 4

Dedo Mraz, dedo Mraz, denes dojde i kaj nas

Zada~i: 1. Spored melodijata i tekstot odredi go karakterot na pesnata.

2. Tvoite ~uvstva vnesi gi vo interpretacijata na pesnata.

37

Primena na izu~enite noti vo pesni Prvo lizgawe (po noti)

Ete itam brzam, da se spu{tam edna{. ]e vidite sega,kako letam vedna{.

Ma~e (po noti)

[tom }e vidi sirence, toj si mazi musta~e.

Koga }e go vidam jas, skokam peam na cel glas.

Zada~a: 1. Otpej gi i otsviri gi pesnite na blok flejta.

38

Petar Ili~ ^ajkovski Kineski tanc Od baletot †Orevokr{a~ka# Baletot †Orevokr{a~ka# e napi{an spored prikaznata Krcko Orev~e i kralot na gluvcite od zbirkata prikazni Bra}ata na Serapion na Hofman.

Male~kata Marija od svojot vujko za Bo`i} dobiva kr{a~ka za orevi nare~ena Krcko Orev~e. Nejziniot palav brat ja kr{i kuklata i Marija vnimatelno ja previtkuva i ja stava vo krevet~eto za kukli.

Vo tivkata Bo`i}na no} site spijat. Marija stanuva da go vidi bolniot Krcko. Zagri`ena bdee nad negovata postela. Odedna{ se slu~uva ne{to ~udno. Od site strani doa|aat vojnici gluvci, koi me|usebno vojuvaat. Tie go napa|aat i Krcko, koj vo eden mig se pretvora vo ubav mlad princ. Toj ja zema Marija za raka i ja vodi vo ma|epsaniot zamok kade vladee negovata prijatelka samovila.

Taa gi povikuva drugite samovili i vo nivna ~est prireduva rasko{na proslava. Tancuvaat samovilite no i cve}iwata. Marija i Krcko u`ivaat vo zvucite na tanci na razli~ni narodi: rusi, arapi i kinezi.

Vol{ebnite zvuci gi prekinuva yvoneweto na budilnikot i Marija sfa}a deka se bilo samo son.

Zada~i: 1. Odredi go karakterot na tancot?

2. Iska`i gi vpe~atocite od slu{anata muzika preku ritmi~ki dvi`ewa.

39

Sne{ko (po sluh) \. Smokvarski

Decata go pravele, {al i kapa stavile.

Tenxere na glava, piperka vo nose, metla v raka ima, sneg }e ~isti v zima.

Zada~i: 1. Pro~itaj go tekstot na pesnata izrazno i so jasna dikcija.

2. Bidi kreativen i izraboti Sne{ko po tvoja `elba.

40

Znak za povtoruvawe Dokolku vo nekoja pesna ili ve`ba se javi potreba da se povtori melodijata, istata ne mora pak da ja pi{uvame. Mo`eme da upotrebime znak za povtoruvawe.

Ritmi~kata ve`ba se taktira dvapati.

Delot od pesnata obele`an so znak za povtoruvawe se pee dva pati.

Sobrale mi se nabrale narodna pesna

Zada~i: 1. Ritmi~ko ~itawe - parlato izgovarawe i svirewe na ritmi~ka ve`ba.

2. Pej ja i sviri ja pesnata so znak za povtoruvawe.

41

Koki~e (po noti) S. Gajdov

Fustan~e si imam zeleno }e bidam, proletta mila sakam da ja vidam.

Zada~i: 1. Voo~i gi i imenuvaj gi notite po dol`ina na traewe.

2. Pej gi notite so to~no traewe i visina.

42

Prima i sekunda volta Koga vo pesnata ili ve`bata vo povtoruvaweto ima razli~en kraj go upotrebuvame znakot prima i sekunda volta.

Pri povtoruvaweto na taktovite od znakot za povtoruvawe treba da se preskoknat taktovite obele`eni kako prima volta, a se peat taktovite obele`ani kako sekunda volta.

Cucul mi pase goveda (po sluh) narodna pesna

Zada~i: 1. Voo~i go znakot za povtoruvawe prima i sekunda volta 2. Pej ja pesnata so prima i sekunda volta.

43

Da se potsetime na site izu~eni noti

Rodendenska Sve~eno

44

Todor Skalovski Ma~or Stanko

Todor Skalovski e makedonski kompozitor koj so podednakva sila i `elba uspe{no rabotel kako kompozitor, horski i orkestarski dirigent i organizator na muzi~kiot `ivot vo Republika Makedonija.

Roden e vo Tetovo ( 1909 - 2004) vo familija vo koja nacionalniot melos go neguval sekoj ~len od semejstvoto. Roditelite mu bile interpretatori na narodni pesni i zatoa vo negovoto tvore{tvoto se prisutni folklorni elementi.

Vo tvore{tvoto na Skalovski ima vokalni, instrumentalni i vokalnoinstrumentalni dela. Nekoi tvorbi gi posvetil na mladite slu{ateli, decata.

Vo kompozicijata za detski hor Ma~orot Stanko, na {egobien i vesel na~in ja opi{al brkotnicata na babata i ma~orot niz dvorot.

Zada~i: 1. Pretstavi ja brkotnicata na babata i ma~orot preku muzi~ka igra.

2. Do`ivuvawata od slu{anata kompozicija iska`i gi likovno.

45

Peeme vo pridru`ba na detski muzi~ki instrumenti Vo pesnata se zastapeni site nau~eni tonovi.

Da ja otpeeme i otsvirime na detski muzi~ki instrumenti.

Kukurek

Ovaa ubava melodija, vo razli~ni zemji se pee na razli~ni tekstovi. Nie }e ja peeme na ovoj tekst.

Zada~i: 1. Otpej ja pesnata po noti i so literaturen tekst.

2. Otsviri ja pesnata na DMI - blok flejta i yvon~iwa, melodiski i ritmi~ki to~no.

46

Prodol`uvawe na notata so korona Trajnosta na notata mo`e da se prodol`i na pove}e na~ini i so razli~ni znaci.

Eden od niv e prodol`uvawe na notata so znakot korona.

Se pi{uva vaka:

Ritmi~ka ve`ba:

Melodiska ve`ba:

Zada~i: 1. ^itaj gi ritmi~kite ve`bi so znakot za prodol`uvawe korona.

2. Pej i sviri melodiski ve`bi so primena na znakot za prodol`uvawe korona.

47

Narodni pesni od tradicijata na drugi etni~ki zaednici A lai minte (Ej, visoka planino) (po sluh) vla{ka narodna pesna

I Ej, visoka planino, da mo`am da te preletam, kaj mama da si pojdam.

II Ej, visoka planino, so golemi dolini, ne mo`am kaj mama da si pojdam.

III IV Erebica da stanam, Ej, visoka planino, krilja da imam planina da preletam, libeto da go vikam, kaj mama da pojdam. kaj mama da pojdam.

Zada~a: 1. Otpej ja pesnata ritmi~ki i melodiski to~no.

48

Peeme i svirime "HU, HU, BABA HU" †HU, HU, TATO HU# albanska narodna pesna

Prevod od albanski:

Hu,hu,tato,hu.

Zemi kow i odi po drva. ^ekaj, ~ekaj doa|a.

Kowskiot opa{ skoka.

Hu, hu eden. Hu, hu dva.

Zada~i: 1. Nau~i ja melodiata na pesnata po sluh.

2. Pridru`uvaj ja melodiata na pesnata na DMI - dajre i ~ineli.

49

Antonin Dvor`ak Slovenski tanc

Antonin Dvor`ak (1841-1904) e eden od najistaknatite ~e{ki kompozitori. @iveel vo 19 vek. Toj i Bed`ih Smetana ja formirale ^e{kata nacionalna {kola i dale golem pridones za razvojot na muzi~kata umetnost.

Vo negovoto tvore{tvo preovladuvaat elementi od ~e{kiot folklor. Narodnite tanci ~esto mu bile inspiracija za kompoziciite.

Kompozicijata Slovenski tanci e instrumentalno delo za orkestar. Vo nea preovladuva bogatstvoto na zvukot so {iroko raspeana melodija koja predizvikuva `elba za tancuvawe.

Preporaka: Tancuvaj vo ritamot na kompozicijata.

50

Vozdu{no kaj~e (po noti) \. Smokvarski Umereno

Na liste paj~e, si sedi v’kaj~e.

Aj, haj, aj, haj, ova more nema kraj.

Mre`a mu e edrence, a no`e veslence.

Aj, haj, aj, haj, ova more nema kraj.

Zada~i: 1. Otpej ja pesnata po noti i so literaturen tekst vo umereno tempo.

2. Otsviri ja pesnata na blok flejta po noti.

51

Mojata majka (po sluh)

Mojata majka, ubava i mila, mi dava sila, mi dava sila.

Zada~i: 1. Odredi go tempoto (brzinata) i dinamikata (ja~inata) vo pesnata.

2. Bidi kreativen i izraboti osmomartovska ~estitka.

52

P. I. ^ajkovski Napolitanska pesna od baletot †Lebedovo ezero# Petar I. ^ajkovski (Pëtr IlÏi~ ^aŸkovskiŸ1840-1893) e golem ruski kompozitor. Vo negovoto tvore{tvo eden od najpoznatite baleti e †Lebedovo ezero#.

Serenada e kompozicija koja se ispolnuva so peewe i svirewe. So nea obi~no mom~eto i gi iska`uva svoite ~uvstva na devojkata.

Ovoj obi~aj da se pee i sviri serenada nastanal vo Italija.

Za vreme na patuvawata vo Italija, ^ajkovski se voshituval na ve~ernite serenadi vo izvedba na mladi mom~iwa. Toa go inspiriralo da ja napi{e Napolitanskata pesna.

Prvata verzija na ovaa serenada e pesna bez zborovi so klavirska pridru`ba.

Podocna istata ja prerabotil vo ispolnenie na truba so pridru`ba na orkestar i ja stavil vo baletot †Lebedovo ezero#.

Zada~i: 1. Imenuvaj go instrumentot so koj e izvedena melodijata na kompozicijata.

2. Voo~i gi promenite na tempoto vo slu{anata kompozicija i iska`i gi preku tancuvawe.

53

Peeme i svirime po noti Eden, dva i tri

Pesna †Eden, dva i tri#

Vezden tr~am, pa|am, mnogu gre{ki pravam.

Mama }e me kara, zo{to ne sum zdrava.

Zada~a: 1. Otpej ja pesnata vo pridru`ba na detski ritmi~ki instrumenti.

54

Kamij Sen - Sans Mar{ na lavovite Kamij Sen - Sans (1835-1892) e francuski kompozitor.

Vo negovite kompozicii posebno vnimaval na pravilniot izbor na instrumenti, ~ij {to zvuk treba da otslika nekoj nastan.

Negovata muzika kaj slu{atelite sozdava razli~no raspolo`enie.

Vo kompozicijata Karneval na `ivotnite na lesno priemliv, duhovit na~in go opi{uva semejstvoto na `ivotnite vo zoolo{kata gradina. Razli~nata boja na zvukot od instrumentite vo orkestarot ne potsetuva na stra{nite lavovi, pla{livite koko{ki, ptici, golemiot slon, gordite antilopi, magareto, fosilite i drugi `ivotni.

Mar{ na lavovite @ivotnite se organiziraat da napravat golema sve~enost, Mar{ pod maski. Nastanuva golema me{anica i neizvesnost koe `ivotno se krie pod maskata. @ivotnite se voznemireni, no po malku i ispla{eni.

Se postavuva pra{aweto koj }e bide voda~ na mar{ot. Tuka ne bi trebalo da postoi dilema, toa }e bidat silnite lavovi.

Zada~i: 1. Nacrtaj go omileniot lik od slu{anoto delo.

2. Dvi`i se vo ritamot na muzikata.

55

En ten tini (po sluh)

Zada~a: 1. Pej ja pesnata so primena na dinami~kite znaci.

56

Proektna aktivnost [ema za organizacija na rabotata

57

Realizacija na proektnata aktivnost Ovaa aktivnost }e se realizira preku grupna istra`uva~ka rabota.

Formirajte grupi so pomo{ na nastavnikot, spored va{ite afiniteti.

Sekoj u~enik treba da pridonese za realizacija na zedni~kata zada~a na grupata.

Prvata grupa da sobere narodni umotvorbi: gatanki, brzozborki, poslovici, narodni predanija i obi~ai.

Vtorata grupa da sobere predmeti od razli~ni zanaeti: grn~arstvo, filigranstvo, nosii i vezovi.

Tretata grupa da sobere i donese informacii vo pismena forma za obi~ai od razli~ni kraevi vo Makedonija. ^etvrtata grupa da pronajde tekstovi od izvorni narodni pesni, od razli~ni kraevi na Makedonija.

Pettata grupa da pronajde sliki na narodni instrumenti.

Zada~a: 1. Grupna prezentacija na site aktivnosti 58

Narodno tvore{tvo Seto ona {to go sozdal narodot i {to pretstavuva negovo tradicionalno obele`je se vika narodno tvore{tvo.

Lu|eto tvorele za da gi iska`at svoite potrebi, veruvawa i `elbi.

Zada~a: 1. Imenuvaj gi elementite na narodnoto tvore{tvo.

59

Narodni umotvorbi Gatanki se kusi tvorbi koi pottiknuvaat na razmisluvawe.

Plodot i e sladok, male~ok i crn, ama lesno mo`e, da te bocne

Na zemjata `ivot dava, `ito, p~enka da zree, {tom }e dojde cvetna prolet topli zraci segde lee.

Ovcata go ~uva, go hrani i mie, a toa bez cucla, presno mleko pie.

Itrica e golema, mnogu ve{to krade, a najmnogu petli i koko{ki jade.

Brzozborki se zborovi koi se izgovaraat brzo, pri izgovorot se pravat gre{ki i sozdavaat veselo raspolo`enie.

I ti vaka I ti taka Izmislile igra, Izbrzale, Izbockani Izvadile Igla.

(Rajko Jov~evski, Onomono donomono)

Poslovicite iska`uvaat mudrost. Sostaveni se od dva dela. Vo prviot del e iska`an op{tiot sud, a vo vtoriot del e porakata.

Sobiraj na mladosta da ima{ za starosta. [to drobil toa i srkal.

Umniot e junak, a ne silniot.

Zada~a: 1. Sobiraj narodni umotvorbi: brzozborki, gatanki i poslovici.

60

Narodno muzi~ko tvore{tvo Narodni pesni Narodnite pesni se del od folklornoto nasledstvo, poto~no od narodnoto muzi~ko tvore{tvo. Preku pesnite narodot gi opeval sre}nite, veseli, humoristi~ni, ta`ni i te{ki momenti od svojot `ivot. Taka nastanale pesni so razli~ni motivi.

Vo minatoto tie se prenesuvale preku peewe, od koleno na koleno. Sega postoi institucija Folkloren institut vo koja rabotat lu|e koi se gri`at za folklornoto nasledstvo. Narodnite pesni gi zapi{uvaat so noten zapis.

Osnovni karakteristiki na pesnite se: melodija, ritam i sodr`ina.

Tie gi nosat karakteristikite na krajot od kade {to poteknuvaat i na etni~kata zaednica {to i pripa|aat.

Jana e {uma gradila (po sluh) narodna pesna

Zada~i:

Do pladne {uma gradila lele, h2 od pladne momci qubila ej, qubila.

Ozdola ide delija lele, ozdola ide delija delija lele delija ej, delija.

Na Jana veli govori lele, daj Jano da te miluvam, miluvam lele, miluvam ej, celuvam.

1. Pobaraj od tvoite roditeli, baba, dedo i drugi rodnini tekstovi od izvorni narodni pesni.

2. Odredi go vidot na narodnata pesna spored sodr`ina.

61

Narodni instrumenti Narodnite instrumenti se del od narodnoto muzi~ko tvore{tvo. Lu|eto vo razli~nite kulturni zaednici sami izrabotuvale i koristele razli~ni instrumenti. Tie se del od nivnoto kulturno nasledstvo.

Instrumentite se koristat za svirewe i kako pridru`ba koga se peat pesni ili igraat ora.

[UPELKA

GAJDA ZURLA TAMBURA

TAPAN

DAJRE

SAZ

TARABUKA

KAVAL

UT

Zapomni!

- Instrumentalnite sostavi od narodni instrumenti se narekuvaat narodni orkestri.

62

Obi~ai od razli~ni krai{ta i razli~ni etni~ki zaednici vo Makedonija Site praznici i praznuvawa kaj razli~nite narodi vo svetot se prosledeni so obi~ai.

Vo Republika Makedonija sekoja etni~ka zaednica si ima svoi praznici i obi~ai. Obi~aite se razlikuvaat edni od drugi, no si imaat svoi karakteristiki i na~in kako se odbele`uvaat. Nekoi od niv stanuvaat i kulturna tradicija. Odbele`uvaweto na praznicite vo razli~ni delovi od makedonija razli~no se praznuvaat.

Svadbenite obi~ai se mnogu poznati i sekade se zna~ajni. Vo Zapadna Makedonija, vo Gali~nik, poznatata †Gali~ka svadba# kako obi~aj stana kulturna tradicija i manifestacija.

Postojat obi~ai i za praznikot Pro~ka. Na toj den pomladite odat kaj postarite da baraat pro{ka. Spored narodniot obi~aj se amka jajce, se igra oro na plo{tad ili sred selo.

Obi~aite za praznikot \ur|ovden posebno gi odbele`uva romskata etni~ka zaednica. Se pe~e jagne, se ru~a i se pravi veselba vo priroda. Mladite mom~iwa i devojki se lulaat na lula{ki i se pletat ven~iwa od cve}e.

Karakteristi~ni obi~ai za praznikot Kurban Bajram kaj muslimanskata etni~ka zaednica se: prilo`uvawe na kurban jagne ili tele koe se deli za zdravje i sre}a na ku}ata. Na prazni~niot den pomladite odat na gosti kaj postarite. Tie gi pre~ekuvaat so tradicionalno blago, baklava.

Zada~a: 1. Istra`uvaj za drugi obi~ai kaj razli~nite etni~ki zaednici.

63

Cve}e {areno (po noti)

Edno cve}e {areno, {areno em galeno.

Dali }e go skine{ ti, razmisli i ka`i mi.

Zada~a: 1. Otpej ja i otsviri ja na blok - flejta melodijata na pesnata.

64

Jozef Hajdn Detska simfonija (I stav) Jozef Hajdn (1732-1809) e avstriski kompozitor koj `iveel vo Viena- Avstrija.

Napi{al golem broj kompozicii za orkestar pome|u koi i Detska simfonija. Vo nea pokraj instrumentite na simfoniskiot orkestar, zastapeni se i detski muzi~ki instrumenti.

Preku razigranata i vesela melodija opi{ano e proletnoto budewe vo prirodata. So zvukot na razli~ni instrumenti se imitiraat zvucite na prirodata, kako na primer: peeweto na slavejot, kukavicata i drugi ptici.

Razgledajte go kratkiot noten zapis od prepoznatlivata melodija na

Detska simfonija

Instrumentalen sostav e grupa izveduva~i na muzi~ki instrumenti.

Orkestar e golem instrumentalen sostav od izveduva~i na razli~ni

muzi~ki instrumenti.

Zada~i: 1. Koi od imitiranite zvuci vo prirodata gi prepoznava{?

2. Imitiraj gi zvucite na pticite koi si gi prepoznal vo deloto.

3. Napravi crte` vo koj }e ja otslika{ sodr`inata na kompozicijata.

65

Kanon Medo i Med (po sluh)

Zada~i: 1. Pro~itaj go tekstot na pesnata izrazno i so jasna dikcija.

2. Pej ja pesnata melodiski i ritmi~ki to~no i so umerena ja~ina.

66

Toma Pro{ev Palavko Toma Pro{ev (1931-1996) bil eden od najplodnite makedonski kompozitori. Pi{uval vokalno-instrumentalni dela, no i muzika za deca.

Kompozicijata Muzi~ka slikovnica e instrumentalno delo za piano.

Sostavena e od {est muzi~ki piesi-prikazni: Moeto kow~e, Osamenoto dete Palavko, Taga za lastovicata, Proleten veter, Dvorec na minatoto i Igra vo poleto.

Na temata igri se napi{ani mnogu kompozicii vo muzi~kata literatura. Vo niv mnogu uspe{no se iska`uvaat radosnite, vedrite, sre}nite, no i nemirnite momenti na decata.

Osamenoto dete Palavko Vo kompozicijata melodijata gi dolovuva ~uvstvata na osamenost i taga na Palavko. Negovite drugari ne gi prifa}aat negovite igri pridru`eni so mnogu zgodi i nezgodi. Toj ostanuva sam bez `elba za palavi igri.

Zada~i: 1. Odredi go karakterot i tempoto na kompozicijat 2. Izraboti crte` vo koj }e go pretstavi{ osamenoto dete Palavko.

67

Detsko muzi~ko tvore{tvo Nemirko Eden ubav proleten den na svet do{la edena svetulka. U{te od prviot den bila nemirena i ja narekle Nemirko.

Od den na den rastel i izmisluval nemirni igri. Tr~al, skokal i nikako ne se smiruval.

Do{lo vreme da pojde vo u~ili{te.

Nastavnikot gi u~el svetulkite kako da gi zapalat svoite sijalici. Dodeka drugite se trudele da nau~at, Nemirko poletal i namesto edna svetnale dve sijalici. Od toj den svetel i no} i den.

Edna no} negovite sijalici prestanale da svetat.

Ta`en se vratil kaj svoite roditeli.

Tie go stavile na cvetniot krevet i povikale lekar. Toj le`el i ta`no gi gledal svoite sestri i bra}a kako svetat.

Stignal stariot doktor Svetulko i na bolniot Nemirko mu rekol da miruva i da ne ja tro{i svetlinata koga ne treba.

Edno utro negovite sijalici povtorno se zapalile. Sega sre}niot Nemirko gi palel samo no}e.

Zada~i: 1. Spored dadenite ilustracii napravete dramatizacija.

2. Nemirnite igri na Nemirko iska`ete gi so ritmi~ki igri i melodiski ve`bi.

68

Goce Kolarovski Rasturena igra

Goce Kolarovski (1959-2006) e istaknat makedonski kompozitor i dirigent.

Vo negovoto tvore{tvo se zastapeni vokalni, vokalno instrumentalni i instrumentalni dela.

Se}avawata i do`ivuvawata od detstvoto gi preto~il vo kompozicijata za detski hor i piano so naslov Rasturena igra.

Taa zapo~nuva na sred selo kade decata se sobiraat i igraat razni igri.

Brojalkata Padna bomba od neboto, pa udari baba meca...... e tekstualna osnova na kompozicijata.

Vo igrata nastanuva kavga i poradi toa decata naluteno ja napu{taat. So zvukot na pianoto detskite glasovi dobivaat nova intonacija. Taka simboli~no e pretstaveno ubeduvaweto i netrpenieto Dime da se vrati vo igra.

No i pokraj site nastojuvawa, toj ne se vra}a i igrata se rastura so zborovite †Ajde da odime doma#.

Zada~i: 1. Imenuvaj go instrumentot vo kompozicijata.

2. Osmisli igra na brojalka po tvoj izbor.

69

Da napravime priredba Se bli`i krajot na u~ebnata godina. Mo`ebi sakate toj moment zaedni~ki da go odbele`ite so va{ite roditeli i nastavnici. Obidete se da osmislite na~in kako toa da go napravite.

Da se pee, sviri i da se u`iva vo veselite migovi e vistinski na~in da se pretstavite i zboguvate so u{te edna u~ebna godina.

Vo priredbata sekoj treba da ima svoja uloga. Odberete gi spored va{ite mo`nosti i afiniteti (`elbi).

Napravete †Muzi~ka priredba#

Voditel (mo`e i dvajca voditeli).

Grupa svira~i

Grupa pea~i

Preporaka: Ovaa aktivnost realizirajte ja preku ve}e izu~eni pesni.

70

SODR@INA Buba Mara . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4 Pravilno peewe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5 Ve`bi za raspejuvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .6 Primena na tonovite SOL i MI - Muzi~ka ku}a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7 Blok flejta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8 Noti i pauzi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .10 ^etvrtina nota . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .11 ^etvrtina pauza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .12 Polovina nota . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .13 Polovina pauza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14 Primena na polovina pauza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .15 Nota La . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16 Ringe, ringe Raja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17 Xuzepe Verdi - Triumfalen mar{ od operata †Aida# . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18 Primena na notite SOL, MI i LA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .19 Esen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20 Tempo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .21 Nota RE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .22 Nota DO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .23 Nota FA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .24 Aleksandar Xambazov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .25 Zna~jani kulturni objekti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .26 Primena na tonot RE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .27 Primena na tonot DO vo pesni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .28 Primena na tonot FA vo pesna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .29 Pesni za utvrduvawe na site izu~eni tonovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .30 Dinamika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .31 Peewe na pesni so primena na dinamika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .32 V. A. Mocart †Turski mar{# . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .33 Peeme i svirime po noti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .34 Motiv . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .35 Mladi umetnici . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .36 Dedo Mraz . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .37 Primena na izu~eni tonovi vo pesni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .38 P.I. ^ajkovski - †Kineski tanc# . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .39 Sne{ko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .40 Znak za povtoruvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .41 Koki~e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .42 Prima i sekunda volta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .43 Da se potsetime na site izu~eni noti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .44 Todor Skalovski †Ma~or Stanko# . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .45 Peeme vo pridru`ba na detski muzi~ki instrumenti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .46 Prodol`uvawe na notata so korona . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .47 Narodni pesni od tradicijata na drugi etni~ki zaednici . . . . . . . . . . . . . . . . . .48 A lai minte (Ej, visoka planino) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .48 Hu, Hu, Baba Hu (Hu. Baba, Hu) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .49

Antonin Dvor`ak †Slovenski tanc# . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .50 Vozdu{no kaj~e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .51 Mojata majka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .52 P. I. ^ajkovski †Napolitanska pesna# . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .53 Peeme i svirime po noti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .54 Kamij Sen-Sans †Mar{ na lavovite# . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .55 En ten tini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .56 Proektna aktivnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .57 Realizacija na proektnata aktivnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .58 Narodno tvore{tvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .59 Narodni umotvorbi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .60 Narodno muzi~ko tvore{tvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .61 Narodni instrumenti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .62 Obi~ai od razli~ni krai{ta i razli~ni etni~ki zaednici vo Makedonija . .63 Cve}e {areno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .64 Jozef Hajdn †Detska simfonija# . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .65 Kanon Medo i med . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .66 Toma Pro{ev †Palavko# . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .67 Detsko muzi~ko tvore{tvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .68 Goce Kolarovski †Rasturena igra# . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .69 Da napravime priredba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .70