Музичко

Slavjanka Dimova Vera Angelovska Marina Vasi} - Stefanovska

MUZI^KO OBRAZOVANIE ZA VI ODDELENIE DEVETGODI[NO OSNOVNO OBRAZOVANIE

Avtor Slavjanka Dimova Vera Angelovska Marina Vasi}- Stefanovska Urednik Slavjanka Dimova Vera Angelovska Marina Vasi}- Stefanovska Ilustrator Slavjanka Dimova Vera Angelovska Marina Vasi}- Stefanovska Recenzenti: m-r Sne`ana Dim~evska Mladen Kostadinov Bojan Stankovi} Jazi~en lektor Tatjana Nankova Kompjuterska podgotovka Vesna Gorjanska-Kr`eva

Издавач: Министерство за образование и наука за Република Македонија Печати: Графички центар дооел, Скопје Тираж: 15.500 Со Одлука за одобрување и употреба на учебник по предметот Музичко образование за 6-то одделение во деветгодишно осниовно образование со бр. 22-1109/1 од 23.06.2011 година донесена од Национална комисија за учебници CIP - Каталогизација во публикација Национална и универзитетска библиотека “Св.Климент Охридски” , Скопје АВТОР: Димова, Славјанка - автор ОДГОВОРНОСТ: Ангеловска, Вера - автор // Васиќ Стефановска, Марина - автор НАСЛОВ: Музичко образование за VI одделение :деветгодишно основно образование ИМПРЕСУМ: Скопје : Министерство за образование и наука на Република Македонија, 2011 ФИЗИЧКИ ОПИС: 66 стр. : илустр. ; 28 см ISBN: 978-608-226-288-8 УДК: 373.3.016:78(075.2)=163.3 ВИД ГРАЃ : монографска публикација, текстуална граѓа,печатена ИЗДАВАЊЕТО СЕ ПРЕДВИДУВА: 07.11.2011 COBISS.MK-ID: 89108234

Po~ituvan u~eniku!

Otkrienite muzi~ki tajni }e ti bidat i ponatamu patokaz niz svetot na muzikata. ]e u`iva{ vo zvucite na melodiite od razli~ni `anrovi i }e otkrie{ deka sekoga{ sozdavaat isto ~uvstvo: radost i `elba za spodeluvawe na sre}a, me~ti i prijatelstvo. ]e go do`ivee{ ~uvstvoto na gordost bidej}i si pridonel za uspehot pri interpretacijata na pesnata. Ednostavnite melodii koi }e gi ispolni{ na Orfovite instrumenti }e ti ja dolovat atmosferata na dru`ba, sorabotka i radost vo golemite orkestri. Kompoziciite {to }e gi slu{a{ }e ti ja otvorat vratata vo carstvoto na zvucite, }e te zapoznaat so `ivotot i tvore{tvoto na doma{nite i stranski kompozitori. Vo nekoi od niv }e gi prepoznae{ narodnite muzi~ki instrumenti i du{ata }e ti zatreperi od zvucite na minatoto, tolku ve{to vtkaeni vo sega{nosta.

Znaewata od site ostanati predmeti i tvojata kreativnost }e ti pomognat da gi izrazi{ tvoite do`ivuvawa, razmisluvawa i vpe~atocite od rabotata na ~asovite po muzi~ko obrazovanie.

Zatoa, ~ekori sigurno, sledi go patokazot, zatoa {to..... Koj znae, mo`ebi e tvoja yvezdata {to bleska na muzi~koto nebo.

Od avtorite

Pro{iruvawe na obemot na tonovite Da se potsetime:

Zada~i: 1. Imenuvaj gi izu~enite noti so abecedni imiwa!

2. Pej gi izu~enite tonovi so solmizaciski imiwa!

3. Voo~i gi notite so isto ime, no so razli~na mestopolo`ba vo petolinieto.

Za pro{iruvaweto na tonskiot obem nadolu }e upotrebime pomo{ni linii koi se pi{uvaat na isto rastojanie kako liniite vo petolinieto.

Zapomni!

Notite se pi{uvaat: - na pomo{nata linija; - pod pomo{nata linija; - nad pomo{nata linija; 5

Mestopolo`ba na tonot si - h (malo) Notata si – h malo se pi{uva pod prvata pomo{na linija od petolinieto.

Od tonot si1 – h1 oddale~ena e nadolu za osum stapala (oktava).

Tonska skala so pro{iren obem na tonovi nadolu:

Melodiska ve`ba

†Re, si, do# S. Dimova

Zada~a: 1. Vo tvojata muzi~ka tetratka napi{i ja tonskata skala so pro{iren obem na tonovi nadolu.

6

†Za site nas# (pesna za tatkovinata) Muzika i tekst: Miodrag Ne~ak

Kako sonce `olto, sjajno od nebo {to sveti, i ja gali mojta zemja, mojte poliwa.

Kako mese~ko {to frla od srebro pra{ina, taka detska smea gali, radost daruva.

Posle no}ta, denot ide, svetlina ni nosi, posle su{a, do`dot vrne, voda naleva.

Posle taga, radost ide, sre}a beskrajna, site deca, pak, so nasmev }e gi miluva.

Dajte race ista misla site nas ne vodi isto nebo, ista zemja, ista voda e.

Dajte race preku reka, preku planini.

Site ne{ta {to ne delat da se mostovi.

Kako majka {to go ~uva deteto vo son, taka ovaa zemja na{a da ni dade dom.

Zada~a: 1. Tvoite do`ivuvawa iska`i gi preku likovno tvorewe.

7

Mestopolo`ba na tonot la - a (malo) Notata la – a malo se pi{uva na vtorata pomo{na linija pod petolinieto.

Od tonot la1 – a1 oddale~ena e nadolu za osum stapala (oktava).

Tonska skala so pro{iren obem na tonovi nadolu:

Melodiska ve`ba

Solmizaciska pesna S. Dimova

Crti~ka, glavi~ka, polna prazna odlu~i!

Do, do, si, si, la, la, sol, re, fa, mi, re, la, si, do.

Zada~a: 1. Vo tvojata muzi~kata tetratka napi{i ja tonskata skala so pro{iren obem na tonovi nadolu.

8

Tonski rod Tonskite skali mo`at da bidat od razli~en rod: - tonski rod – dur (dur) - tonski rod – mol (moll)

Osnovnata skala C-dur pripa|a na tonskiot rod dur.

Sekoja durska skala ima vakov raspored na celi i polovina stepeni:

Molskite skali se gradat od tonot {to se nao|a na VI ({estoto) stapalo od durskata skala.

Koga tonot na VI stapalo od durskata skala stanuva prv ton (I stapalo) na novata skala, se sozdava molskata skala.

Postojat tri vida na molski skali: priroden, harmonski i melodiski vid. Molskite skali, isto kako i durskite, gi prepoznavame po rasporedot na celite stepeni i polustepenite.

Zapomni!

Molskite skali se gradat od tonot {to se nao|a na VI ({estoto) stapalo od durskata skala.

9

a-moll skala - priroden vid Od VI-to stapalo na skalata C-Dur od tonot a se sozdava tonskata skala a-moll.

Rasporedot na celi i polovina stepeni vo molskata skala - priroden vid, nadolu, e ist kako i nagore.

Zapomni!

Priroden vid a-moll skala ima polovina stepeni pome|u II-III i V-VI stapalo.

Aktivnost: 1. Pej ja a-moll skalata nagore i nadolu zaedno so tvojot nastavnik!

2. Vo tvojata muzi~ka tetratka napi{i ja skalata a-moll priroden vid .

10

a-moll skala - priroden vid mo`e da se podeli na dva dela koi gi narekuvame tetrakordi.

Zada~a: 1. Napi{i ja a-moll skala - priroden vid i obele`i gi tetrakordite vo razli~ni nijansi.

2. Bidi kreativen i so upotreba na IKT izraboti crte` na a-moll skala - priroden vid i nejzinite karakteristiki: imiwa, stapala, stepeni i tetrakordi.

11

Peeme i svirime vo C-dur i a-moll priroden vid Melodiska ve`ba br.1

Melodiska ve`ba br.2

Melodiska ve`ba br.3

Melodiska ve`ba br.4

Melodiska ve`ba br.5

Zada~a: 1. Odredi go tonskiot rod na melodiskite ve`bi.

12

Volfgang Amadeus Mocart †Turski mar{# Volfgang Amadeus Mocart e eden od najzna~ajnite avstriski kompozitori i muzi~ari na site vremiwa. Negovite dela ostavaat traen vpe~atok na slu{atelite, pa zatoa i denes se slu{aat i izveduvaat.

Doznaj pove}e: Maliot Mocart nastapuval na mnogubrojni koncerti. Patuval niz Evropa so svojot tatko i postarata sestra. Publikata se voshituvala na genijalnosta na maliot izveduva~ i kompozitor poradi {to bil nare~en †~udo od dete#. maliot Mocart †~udo od dete#

Pokraj pijanoto mnogu dobro svirel i na violina. Detskata bezgri`nost i veseliot temperament se odlika na negovoto rano tvore{tvo.

Za vreme na negoviot kratok `ivot neumorno i brzo tvorel, motiviran od se {to go opkru`uva.

†Turski mar{#

Vo 18 vek vo zemjite od Evropa po~nale da se prifa}aat elementi od turskata kultura. Od tie pri~ini tretiot stav od sonatata za pijano, Mocart go naslovil „a la turca“ ili †Turski mar{#.

Turskiot mar{ zapo~nuva so milozvu~na raspeana melodija vo mol, po koja sledi melodija koja ima vedar, mar{ovski karakter vo dur.

Melodijata na †Turskiot mar{# e edna od najpopularnite melodii denes. So golem interes ja izveduvaat i slu{aat i decata i vozrasnite.

rabotnata soba na Mocart

Mar{ e kompozicija vo dvodelen takt so naglasen ritam. Naj~esto se sviri na sve~enosti kade se dvi`at sve~eni povorki na civili ili vojnici, vo pridru`ba na baraban~iwa i duva~ki instrumenti.

Zada~i: 1. Podelete se na grupi (devoj~iwa i mom~iwa) i dvi`ete se so ~ekori soodvetni na ritamot na melodijata (devoj~iwata-mol, mom~iwata-dur).

2. Istra`uvaj za `ivotot i tvore{tvoto na V.A. Mocart i izraboti album.

13

Intervali Da se potsetime: Rastojanieto pome|u koi bilo dva tona vo tonskata skala se vika interval.

Sekoj interval ima svoe ime i golemina.

Tonovite na intervalot mo`e da gi peeme ili svirime posebno (eden po eden) i zaedno (istovremena zvu~nost na dvata tona).

Intervali koi gi izu~ivme:

14

Interval terca Aktivnost: 1. Podelete se vo parovi. Napi{ete gi tonovite: do1 i mi1; re1 i fa1; mi1 i sol1; fa1 i la1; sol1 i si1.

2. Vo melodiskata ve`ba imenuvaj i ispej gi tonovite koi se nao|aat me|u niv. Dali postoi melodisko rastojanie pome|u tonovite? Otkrij za kolku tona se oddale~eni tonovite eden od drug?

3. Ispej gi tonovite vo notni traewa po tvoj izbor.

Pome|u tonovite vo navedenite primeri ima melodisko rastojanie od tri tona. Toa melodisko rastojanie se vika terca.

Ime imam terca jas S. Dimova

Zapomni!

Melodisko rastojanie od tri tona se vika terca.

15

Interval kvarta Aktivnost: Ovaa aktivnost e predvidena za individualna forma na rabota.

Odredi, imenuvaj i napi{i go imeto na ~etvrtiot ton, po~nuvaj}i od navedeniot ton vo dadeniot primer:

So pomo{ na nastavnikot napi{i gi i imenuvaj gi primerite vo muzi~kata tetratka. [to zabele`uvate? Pome|u tonovite ima melodisko rastojanie od ~etiri tona. Toa melodisko rastojanie se vika kvarta.

Skokni, ripni ~etiri S. Dimova

Skokni, ripni, po~uj ti, dole, gore, zastani.

Zapomni!

Melodisko rastojanie od ~etiri tona se vika kvarta.

16

Melodiski ve`bi so intervali terca i kvarta Melodiska ve`ba br.1

Melodiska ve`ba br.2

Melodiska ve`ba br.3

Melodiska ve`ba br.4

Zada~i: 1. Voo~i gi i imenuvaj gi intervalite terca i kvarta.

2. Obidi se da sozdade{ melodiska ve`ba so intervali terca i kvarta.

17

Od noviot svet Antonin Dvor`ak

18

19

Interval kvinta Aktivnost: 1. Formirajte grupi od pet u~enici. Sekoja grupa neka odredi po~eten ton od koj }e ispee pet tona nagore i nadolu. Po~etniot i zavr{niot ton zapi{ete gi vo muzi~kata tetratka. [to zabele`uvate?

Pome|u tonovite postoi melodisko rastojanie od pet tona. Toa melodisko rastojanie se vika kvinta.

2. Ispej gi kvintite vo notni traewa po tvoj izbor.

Vaka zvu~am jas S. Dimova

Zapomni!

Melodisko rastojanie od pet tona se vika kvinta.

20

Melodiski ve`bi i pesni so interval kvinta Melodiska ve`ba br.1

Melodiska ve`ba br.2

Mori sva}e... narodna

Oro Muzika: Stefan M. Gajdov

21

Interval seksta Aktivnost: 1. Vo muzi~kata tetratka, vo dadeniot muzi~ki primer, zapi{i ton na mestoto na pra{alnikot.

Muzi~ki primer:

2. Imenuvaj gi dadenite tonovi.

3. Imenuvaj gi zapi{anite tonovi.

4. Imenuvajte, i ispejte gi tonovite koi se nao|aat pome|u dvata tona. [to zabele`uvate?

Pome|u dvata tona postoi melodisko rastojanie od {est tona. Toa melodisko rastojanie se vika seksta.

5. Podelete se vo dve grupi. Prvata grupa neka go pee prviot ton, a vtorata grupa neka go pee vtoriot ton od dadenite primeri za intervalot seksta.

Zapomni!

Melodisko rastojanie od {est tona se vika seksta.

22

Melodiski ve`bi i pesni so interval seksta Melodiska ve`ba br.1

Melodiska ve`ba br.2

Qubovna prikazna

Sobrale mi se nabrale

Frensis Lej

narodna pesna

23

Interval septima Aktivnost: 1. Napi{i gi tonovite: la malo - sol1; si malo - la1; do1 - si1; re1 - do2.

2. Imenuvaj i ispej gi tonovite koi se nao|aat pome|u niv.

3. Odredi kolkavo e melodiskoto rastojanie me|u tonovite.

4. Za kolku tona se oddale~eni tonovite eden od drug?

Pome|u tonovite ima melodisko rastojanie od sedum tona. Toa melodisko rastojanie se vika septima.

5. Ispej gi septimite vo notni traewa od cela i polovina nota.

Sedum noti S. Dimova

Redam noti nagore, do, si, do, u{te edna{ nadolu, la, si, do.

Zapomni!

Melodisko rastojanie od sedum tona se vika septima.

24

Melodiski ve`bi i pesna so interval septima Melodiska ve`ba br.1

Melodiska ve`ba br.2

Stojan mi bolen le`e{e narodna pesna

Zada~i: 1. Vo melodiskite ve`bi, voo~i i imenuvaj gi taktovite kade e upotreben interval septima.

2. Imenuvaj gi tonovite na intervalot septima vo pesnata †Stojan mi bolen le`e{e#.

25

Esen (po noti) Muzika: S. Dimova

Esen zlatna, `olti lisja ta`no roni, jata ptici, mali, vremeto gi goni.

Plodovi vo korpi taa nam ni nosi, trevata vo pole, taa pak ja kosi.

Zada~i: 1. Voo~i go karakterot na pesnata †Esen#.

2. Odredi go tonskiot rod (mol ili dur), vo koj e napi{ana pesnata.

26

[e}erna melodija

27

Vidovi na muzi~ka izvedba

Zapomni!

Osnovnata podelba na muzikata spored izvedbata e: - vokalna, - instrumentalna, - vokalno-instrumentalna muzika.

28

Od tvore{tvoto na Zapro Zaprov Zapro Zaprov, roden e 1947 godina. Toj e istaknat makedonski horski dirigent i profesor na Pedago{kiot fakultet vo Skopje.

Svoeto tvore{tvo go naso~il najmnogu vo aran`irawe na horska muzika za detski i mladinski horovi.

Zapro Zaprov

Od 1973 godina kontinuirano raboti so detskite horovi †Izvor~e# i †Razvigor~e#. Osnova~ e na mladinskiot `enski hor †Rustiko#.

Vo negovata koncertna kariera ima realizirano nad 2500 koncerti vo Makedonija i Svetot. Avtor e na okolu 100 dela. Organizira edukativni seminari od oblasta na pedago{ko-horskata dejnost vo Makedonija, Bugarija i Japonija. Za osoben pridones vo kulturata i umetnosta, dobitnik e na nagradata †11 Oktomvri#.

†Kolede# Vo kompozicijata †Kolede# se opi{ani koledarskite obi~ai od detstvoto na avtorot. Na sred selo se sobirale deca so stap~iwa i yvon~iwa i rano nautro odele po ku}ite, peele koledarski pesni i dobivale: kosteni, orevi, jabolka, bonboni i kola~iwa - koledar~iwa.

Koledica, Varvarica, a po nea Vasilica, edna{ mi e vo godina kako cve}e vo gradina.

Bak{i{, bak{i{, pari~ka.

Baba mesi bani~ka, vo bani~ka pari~ka. †Dajte edna bani~ka!

Kolede, babo kosten~e!#

Zada~i: 1. Kakov e vidot na kompozicijata †Kolede#, spored na~inot na izvedba?

2. Istra`uvaj za koledarskite obi~ai vo tvojot kraj.

29

Muzi~ko izrazuvawe i tvorewe (model asocijacija) Aktivnost: Demonstracija za primer: Muzi~ka asocijacija za prepoznavawe na slu{ani muzi~ki dela.

Asocijacijata kako model na izrazuvawe i tvorewe mo`e ~esto da se primenuva za otkrivawe na muzi~kite sodr`ini:

otkrivawe na naslov na pesna ili muzi~ko delo; otkrivawe na poim od muzi~kata pismenost; otkrivawe na poim od muzi~kiot folklor; otkrivawe na poimi od muzi~kata gramatika i t. n.

Vid i forma na rabota: Aktivnosta mo`e da bide grupna ili individualna.

Izrabotka na model na asocijacija na sodr`ina od razli~ni temi ili edna tema. Odgovorot od kolonata i kone~niot odgovor ne treba da bidat vneseni.

Otkrivawe na re{enieto na asocijacijata.

30

Johan [traus †Na ubaviot sin Dunav#

Johan [traus - pomladiot e poznat avstriski kompozitor, dirigent i violinist.

Osven valceri komponiral polki, mar{evi, mazurki, opereti i drugi dela.

Johan [traus

Kako igra, valcerot mnogu odamna se igral vo selata i gradovite. Vo 19 vek navleguva vo aristokratskite saloni i carskite dvorovi i prerasnal vo igra so odmereni i elegantni dvi`ewa. Klasi~niot vienski valcer, [traus umetni~ki go usovr{il na nivo na koncertno muzi~ko delo. Negovata tvore~ka inventivnost posebno se zabele`uva vo muzi~kata rasko{nost i veli~estvenost na valcerite. Vakvata sovr{ena forma za tanc e predizvik za [traus da go sozdade vienskiot valcer, a vo Avstrija da sozdade tradicija za neguvawe na drugi vidovi tanci.

†Na ubaviot sin Dunav#

Spomenik vo se}avawe na kralot na valcerite - [traus (pomladiot)

Muzikata na kompozicijata †Na ubaviot sin Dunav# e bliska do slu{atelot, pobuduva ~uvstva na sve~enost, zadovolstvo, raspeanost i poradi toa ja osvoila publikata vo celiot svet.

Dali znaete?

Valcerot †Na ubaviot sin Dunav#, Avstrijcite go smetaat za neoficijalna himna.

Zada~i: 1. Odredi go vidot na muzi~kata izvedba.

2. Po slu{aweto na kompozicijata †Na ubaviot sin Dunav# iska`i go tvoeto do`ivuvawe preku likovno ili literaturno izrazuvawe i tvorewe.

31

Tvorime i svirime (Muzi~ko izrazuvawe i tvorewe preku svirewe na muzi~ki celini)

Aktivnost na nastavnikot: Demonstracija na izvedba na muzi~ka celina. a) izvedba na muzi~ka celina so melodoski i ritmi~ki instrumenti – pra{awe? b) izvedba na muzi~ka celina so melodiski i ritmi~ki instrumenti – odgovor.

Zapoznavawe so na~inot na realizacijata na muzi~koto izrazuvawe i tvorewe preku svirewe muzi~ki celini.

Formirawe na ~etiri grupi u~enici.

Realizacija na aktivnostite: Aktivnost broj 1.

Nastavnikot ja demonstrira melodiskata muzi~kata celina – pra{awe.

Borjano, Borjanke

Prvata grupa ja povtoruva muzi~kata celina – pra{awe, so melodiski

instrumenti.

Nastavnikot ja demonstrira ritmi~kata muzi~ka celina – pra{awe.

Vtorata grupa ja povtoruva muzi~kata celina - pra{awe, no so ritmi~ki

instrumenti.

Vo prodol`enie na aktivnosta u~enicite treba da svirat zaedno.

32

Aktivnost broj 2.

Nastavnikot ja demonstrira melodiskata muzi~ka celina – odgovor.

Prvata grupa ja povtoruva muzi~kata celina – odgovor, so melodiski

instrumenti.

Nastavnikot ja demonstrira ritmi~kata muzi~ka celina – odgovor.

Vtorata grupa ja povtoruva muzi~kata celina - odgovor, no so ritmi~ki

instrumenti.

Vo prodol`enie na aktivnosta u~enicite treba da svirat zaedno.

Aktivnost broj 3.

Nastavnikot ja demonstrira melodiskata muzi~kata celina – pra{awe i

odgovor.

Prvata grupa ja povtoruva muzi~kata celina – pra{awe i odgovor, no so melodiski instrumenti.

Nastavnikot ja demonstrira ritmi~kata muzi~ka celina – pra{awe i odgovor.

Vtorata grupa ja povtoruva muzi~kata celina – pra{awe i odgovor, no so ritmi~ki instrumenti.

Vo prodol`enie na aktivnosta u~enicite treba da svirat zaedno.

Ovaa aktivnost mo`e da se realizira na pove}e izu~eni pesni ili slu{ani muzi~ki dela.

33

Elko, elko (po sluh) Muzika: S. Gajdov

Tuka e igra~kata v~era {to ja soniv mnogu, mnogu igra~ki, mnogu lampioni. ref: Elko, elko, porasni u{te dve-tri pedi, za da mo`e Dedo Mraz, darovi da redi.

Sne`ana od grankite, milno mi se smee i mi veli veselo, sekoj neka pee. ref: Elko, elko...

Zada~a: 1. Izraboti ~estitka za Nova godina.

34

Zima (po sluh) S. Dimova

Dojde zima sne`na bela ej, haj, haj, mami deca, ~eta cela ej, haj, haj.

Igri, pesni segde e~at tra, la, la, deca mali sanki vle~at tra, la, la.

Dojde zima sne`na, bela ej, haj, haj, radosta e sega cela ej, haj, haj.

Zada~a: 1. Opi{i edno zimsko do`ivuvawe {to tebe ti ostanalo vo se}avawe.

35

Folklor Da se potsetime:

36

Narodni muzi~ki instrumenti Sekoj region vo Republika Makedonija ima karakteristi~ni instrumenti. Vo centralniot del od Republikata, najzastapeni se zurlite i gajdite vo pridru`ba so malo tapan~e ili dajre. Vo zapadniot del od Makedonija, osobeno vo debarskiot kraj, naj~esti se golemite zurli vo pridru`ba na golemiot tapan. Vo isto~nite predeli od Makedonija, omilen instrument e tamburata, a osobeno kemaneto.

Klasifikacija na narodnite instrumenti spored na~inot na dobivawe na zvukot

DUVA^KI

@I^ANI

gajda zurla tambura

kaval

kemane duduk UDARNI ut

kanon

{upelka

tarabuka

tapan

dajre

37

Slu{ame narodni ora

Makedonskite narodni ora imaat va`no mesto vo na{iot folklor i muzi~kata tradicija. Tie zaslu`uvaat posebno mesto bidej}i sodr`at melodi~nost, razigranost, karakteristi~en ritam i predizvikuvaat voshit. Vo niv se izrazeni ~uvstvata i raspolo`enijata vo razvojot na op{testveniot i kulturniot `ivot na na{iot narod. Vo zavisnost od stilot, koreografijata i obi~aite povrzani so niv, mo`at da se podelat vo pet regionalni grupi:

Pridru`uvani se so narodnite instrumenti: gajda, zurla, tapan, kaval, tarabuka, ut, dajre ili orkestar ~algii (sostav od klasi~ni, narodni i orientalni instrumenti).

narodni instrumenti

Nevestinsko e originalno `ensko oro vo koe se prika`uva dostoinstvoto, gordosta i ubavinata na makedonskata nevesta. Iako ima ednostavni ~ekori, stilot na igrawe i prebogatata nosija ostavaat dlabok vpe~atok.

38

Mariovska tresenica e `enska igra od Mariovo. Inspirirana e od obi~aite na ~ist ponedelnik, den pred veligdenskite posti, koga se ~istela cela ku}a. Ima originalni i bogati nosiii.

Rusalii e obredna ma{ka igra, karakteristi~na za gevgeliskiot region.

Se igra za vreme na takanare~enite nekrsteni denovi, me|u Badnik i Bo`i}.

Igrata ima simbolika i ja pretstavuva borba na dobroto so zloto.

Kopa~ka e izvorno, ma{ko, soborsko oro so trudov karakter. Ima ~etiri igra~ki celini: {etanica, sitno, prefrla~ka i kopa~ka. Se igra na celo stapalo. Po karakter e brzo i temperamentno oro. Preku igrata se prika`uva obrabotuvaweto na zemjata.

Tropnalo oro ima me{ana koreografska postavenost. Istoimenata, narodna pesna od Skopsko e inspiracija da se sozdade ova oro. Toa ja prika`uva veselbata na mladite koi se nadigruvaat i go dolovuvaat sretselskiot prostor.

Sretselo e oro karakteristi~no za Povardarieto. Niz pesni (Ova e selo, Siten kamen do kamena, Sno{ti te prativ na voda }erko, [to sobor mi se sobralo) i igri se pretstavuva sekojdnevniot selski `ivot i slu~uvawata na sretselo kako centar na socijalniot `ivot na mladite.

Zada~i: 1. Slu{ajte ora po izbor.

2. Imenuvajte gi narodnite instrumenti {to gi prepoznavte vo muzi~kite primeri.

3. Obidete se da go zaigrate oroto {to go znaete.

39

Muzi~ki folklor (narodni muzi~ki instrumenti) Vo organizacija na proektna aktivnost potrebno e da se sprovedat slednite ~ekori: I ~ekor Planirawe i organizirawe zapoznavawe so proektnite aktivnosti; istra`uvawe i pribirawe

podatoci za narodnite muzi~ki instrumenti; formirawe grupi, spored afinitetite na u~enicite.

II ~ekor Istra`uvawe

pribirawe materijali (sliki od instrumenti, sliki od narodni instrumentalni sostavi, audio-snimki, zapisi od intervju, video-snimki, zapisi od muzi~ki nastani, izrabotka na album, audio CD ili prezentacija vo Power point); sreduvawe i selektirawe na materijalot.

III ~ekor Ureduvawe

odbirawe model na prezentacija; tehni~ko ureduvawe; estetsko ureduvawe.

IV ~ekor Prezentirawe

usna prezentacija so demonstracija na audio snimki; prezentacija so hameri i audio snimki; video prezentacija vo Power Point, so muzi~ka pozadina; izrabotka na kniga-album; drug vid na prezentacija po izbor na u~enikot.

V ~ekor O~ekuvani rezultati

40

uspe{na prezentacija.

Zurla Maram~e se vrti belo vo grad i vo selo.

Zurli na oro kanat mlado i staro da stanat.

T. Nankova Zurlata e duva~ki instrument so mnogu glasen i proniknuva~ki zvuk i re~isi sekoga{ e pridru`uvana so tapan. Napravena e od oreovo, slivovo ili drugo drvo.

Osnovni delovi na instrumentot se: konusna cevka, slavec i mednik.

Konusnata cevka ima osum melodiski otvori, sedum na prednata strana i eden za palecot na zadnata strana, kako i izduvni dupki pri dolniot del. Slavecot e kratka cevka vo forma na bukvata †T#. Vo dolniot del, koj e izre`an na dve mesta edno do drugo, e smesten mednikot. Toj se sostoi od pokuso limeno cev~e, vsadeno vo centarot na limena kru`na plo~ka. Na gorniot kraj na cev~eto se navlekuva dvojazi~na piska od trska, pricvrstena na dolniot kraj.

Tonot se proizveduva so duvawe vo dvojazi~nata piska od trska. Na toj na~in se vnesuva vozduh vo instrumentot pri {to se sozdava ton. So otvorawe i zatvorawe na otvorite so prstite od dvete race, se dobivaat tonovi razli~ni po visina.

Dali znaete?

Instrumentot Zurla, kaj Albancite se narekuva - surqa, kaj Turcite - zurna, a kaj Romite - surla. zurla

@eqko Destanovski

Goce Dimovski

Preporaka za slu{awe: †Makedonsko oro#, vo ispolnuvawe na Goce Dimovski.

41

Kaval Jas sum od jasenovo par~e Kaval~e so tenko vrat~e, za maliot Stojan~e dar~e vo planina ov~ar~e.

kaval

T. Nankova Kavalot e duva~ki instrument od tipot nadol`ni flejti, otvoreni na dvata kraja. Se izrabotuva od jasenovo drvo, bogato ornamentiran po celata dol`ina. Na sekoj kaval ima osum melodiski otvori, sedum na prednata strana i eden za palecot na zadnata strana.

Pri svirewe kavalot se dr`i so dvete race. Se duva na gorniot zaostren otvor, taka {to ustata opfa}a samo del na otvorot za duvawe.

Kavalot zvu~i toplo i ta`no. Porano bil samo ov~arski instrument. Se upotrebuval kako par kavali, od koi edniot ja vodi melodijata, a drugiot ima uloga na pridru`ba. Po Vtorata svetska vojna, kavalite se koristat kako melodiski ansamblovi instrumenti vo razli~ni instrumentalni sostavi.

Dali znaete?

Angele Dimovski i Stef~e Stojkovski se poznati izrabotuva~i na narodni instrumenti. Dokaz za nivnata posvetenost i qubov kon narodnite instrumenti e nivnata instrumentalisti~ka dejnost.

Angele Dimovski

na~in na svirewe

Preporaka za slu{awe: Oro vo ispolnuvawe na Angele Dimovski.

42

Gajda Gajdata e dvoglasen, tradicionalen, makedonski, naroden, duva~ki instrument. Se dr`i pod raka i odvreme - navreme se polni so vozduh.

Instrumentot se sostoi od ~etiri dela: mev, gajdarka, duvalo i br~alo.

Ko`ata ili mevot na gajdata e osnoven i najprepoznatliv duvalo del. Napraven e od {tavena ov~a ili kozja ko`a.

Gajdarkata e muzi~ki najeksponiran del na br~alo ovoj instrument. Se izrabotuva od drvo: dren, jasen, javor, {im{ir (zelenika) i od drugo drvo. mev gajdarka Ima sedum otvori na liceto i eden otvor na opa~inata za palecot.

Koga se sviri, instrumentot se dr`i so dvete race. Na gajdarkata se izveduva glavnata melodija (prv glas).

Duvaloto slu`i za polnewe na mevot na gajdata so vozduh .Toa e trkalezno drveno cev~e dolgo 100 mm i izraboteno e vo razni formi.

Br~aloto e napraveno od tri dela koi se spojuvaat. Negovata golemina iznesuva od 550 - 750 mm. Toa proizveduva kontinuiran ton (vtor glas).

Dodeka se sviri na gajdata, br~aloto mo`e da bide prefrleno preku ramo, desna raka ili da ima sloboden pad.

Dali znaete?

Kon krajot na mesec maj, odnosno na po~etokot na juni, vo selo Dolneni, prilepsko, se odr`uva Festival na narodni instrumenti †Pece Atanasovski#. Vo prvite 22 godini Festivalot go nosel imeto na najgolemiot sobira~ na narodni umotvorbi, prilep~anecot Marko Cepenkov.

Gajdarka, mev, br~alo, duvalo, za svirewe ne treba gudalo.

Gajdar~e, gajda, gajde, ako ne sviram nema fajde.

T. Nankova Pece Atanasovski

svira~ na festivalot vo s. Dolneni

Preporaka za slu{awe: Pajdu{ko oro vo ispolnuvawe na Pece Atanasovski.

43

[upelka

{upelka

Na sred selo ~e{ma {arena, na sred selo voda studena, po pole zelen klas od {upelka nadaleku se slu{a glas.

T. Nankova

[upelkata e tradicionalen makedonski, naroden, duva~ki instrument, sli~en na kavalot, no po dol`ina e pokratka. Se pravi od oreovo, drenovo, jasenovo ili javorovo drvo.

Ima {est otvori i stesnuvawe na vozdu{niot stolb pri gorniot kraj.

Tonot se proizveduva so duvawe vo gorniot otvor na instrumentot. So otvorawe i zatvorawe na otvorite so prstite od dvete race, se dobivaat tonovi razli~ni po visina. Dodeka se sviri, {upelkata se dr`i pod agol od 45°. Naj~esto se koristi kako solisti~ki instrument vo pridru`ba so drugi instrumenti. Vo predanijata e poznat kako ov~arski, solisti~ki instrument.

svira~ na {upelka

delovi od iskopana {upelka

Dali znaete?

Arapite upotrebuvaat instrument so ista forma kako na{ata {upelka, nare~en “gasba�, {to zna~i †trska#. Ovie dva instrumenti po forma i na~in na proizveduvawe na ton se skoro isti.

Preporaka za slu{awe: Melodija za solo-izvedba na {upelka.

44

Duduk Na mene se sviri lesno za{to imam grlo tesno.

Sviram na dve oktavi, toa se dudu~iwa pravi.

T. Nankova

dudu~e

Dudukot e tradicionalen makedonski, naroden, duva~ki instrument, so zaramnet kraj. Se izrabotuva od jasenovo, javorovo ili nekoe drugo drvo.

Ima forma na cilindar so presek od 25 do 30 mm. Se izrabotuva vo dve golemini: mal duduk so golemina od 240-400 mm. (dudu~e) i golem duduk so golemina od 700-780 mm. (duduk). Dudukot e ~esto zastapen vo narodnata instrumentalna muzika vo Makedonija. Zvukot mu e ~ist i prijaten. Pri svirewe se dr`i so dvete race, vertikalno pred sebe. Se broi vo ov~arskite solisti~ki instrumenti. Vo Makedonija e masovno rasprostranet vo site oblasti.

duduk Stef~e Stojkovski

Preporaka za slu{awe: Melodija vo ispolnuvawe na duduk.

Zada~a: 1. So upotreba na IKT napravi album na duva~ki narodni instrumenti.

45

Od tvore{tvoto na @ivoin Gli{i} Eden od najprepoznatlivite sovremeni makedonski kompozitori e @ivoin Gli{i}. Roden e 1954 godina vo Skopje. U{te od ranite godini zapo~nuva so muzi~ka edukacija. Na po~etok sviri gitara, pa pijano i truba.

Diplomiral i raboti na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje, kako profesor na otsekot za muzi~ka teorija, pedagogija i kompozicija. @ivoin Gli{i} Od samiot po~etok negovata muzi~ka orientacija se dvi`i kon zapoznavawe i usovr{uvawe na xez-tehnikite, pa pokraj klasi~nata teorija toj posvetuva golemo vnimanie i vo prou~uvaweto na xezot i ju`noamerikanskata muzika.

Negovoto tvore{tvo izobiluva so vokalni, instrumentalni i vokalno-instrumentalni dela. Naj~esta inspiracija e bogatiot makedonski muzi~ki folklor koj niz sovremen kompozitorski jazik i so isklu~itelno poznavawe na xez-tehnikite zazvu~uva vo bogati harmonii.

†Denot na Jana, tancot na Jana# Inspiracija za sozdavaweto na kompozicijata †Denot na Jana, tancot na Jana# (Jana's day Jana's dance) e makedonskata igraorna tradicija. Osnovniot motiv e Janino oro. Vo izvorniot i baven po~etokot na narodnoto oro se pojavuva rasko{niot zvuk na gajdata, pridru`en so zvukot na kavalot i `i~anite instrumenti. Blagoto kre{endo vo zvukot na gajdata ja najavuva ritmi~kata razdvi`enost koja dava nova sve`ina na interpretacijata.

Vo kompozicijata †Denot na Jana, tancot na Jana# predizvik za slu{atelot e nesekojdnevniot instrumentalen spoj i zvukot na kavalot, gajdata, tamburata, klavijaturite, bas gitarata i udarnite instrumenti.

Ovaa kompozicija e izvedena na festivalot Ohridsko leto - 2008.

Zada~a: 1. Voo~i gi i imenuvaj gi narodnite instrumenti vo kompozicijata †Denot na Jana, tancot na Jana#.

46

Vino`ito (slu{ame i peeme pesna za prirodata) Muzika i tekst: Risto Samarxiev

So kakva ~etka siniloto se boi?

Ba{ takva slika tamu da stoi.

Prekrasni boi neboto kroi, sonce {to gree, ptica {to pee.

refren: Vino`ito, vino`ito, baba veli yunica.

Vino`ito, na nebo i vsapunica

47

Likovno i literaturno izrazuvawe (vino`ito so boi na tonskiot rod) Do`ivuvawe na tonskiot rod na slu{anoto delo preku likovno izrazuvawe i tvorewe †Vino`ito#.

Aktivnost: Nastavnikot demonstrira slika na vino`ito - simbol na tonskiot rod - dur, so potemni boi i slika na vino`ito - simbol na tonskiot rod - mol, so posvetli boi.

Aktivnost na nastavnikot: Demonstracija na muzi~ki primeri vo durski i molski tonalitet; Aktivnost na u~enikot: Izrabotka na crte` - vino`ito vo potemni boi, simbol za do`ivuvawe na durski rod; Izrabotka na crte` - vino`ito vo posvetli boi, simbol za do`ivuvawe na molski rod.

Vo prodol`enie na aktivnosta sledi: Individualna prezentacija na izrabotkite na u~enikot.

Diskusija i vrednuvawe na prezentacijata.

Preporaka: Ovaa aktivnost mo`e da se realizira i vo sodr`ini od nastavnata tema peewe pesni.

48

Tambura Ta`ni zvuci leam za anamata pesna peam.

Za qubovta tolku ~ista za na{ata qubov ista.

T. Nankova

tambura

Tamburata e tradicionalen, makedonski, naroden, `i~an instrument.

Instrumentot go donele Turcite vo Makedonija okolu 14-tiot i 15-tiot vek. Se izrabotuva od lipovo, javorovo, kru{kovo i drug vid na drvo.

Tamburata e sostavena od tri dela: korpus (telo), vrat i glava.

Korpusot se izrabotuva vo forma na konus so zaoblen vrv i vo forma na prese~ena kru{ka. Vratot e dolg i tenok so dol`ina od 360 - 500 mm. Na glavata se vgradeni ~iviite na koi se pricvrsteni `icite.

Tamburata pri svireweto se dr`i vo horizontalna polo`ba i zavrtena na levata strana. Zvukot se dobiva koga so desnata raka i so pomo{ na trzalica se sviri po `icite. So pritiskawe na `icite so prstite od levata raka se proizveduvaat tonovi razli~ni po visina. Vo narodnata instrumentalna tradicija tamburata se upotrebuvala kako solo - instrument a vo ponovo vreme i kako ansamblov instrument. Mnogu ~esto so ovoj instrument bile pridru`uvani i narodnite pesni. Vo orskata tradicija bila del od ansamblite sostaveni od gajda, tapan, tambura i kemane.

Dali znaete?

Tamburata e najrasprostraneta vo Isto~na Makedonija, pa ottamu dobiva makedonsko ime litarka i ~etvorka.

Dragan Dautovski

perce (trzalica)

na~in na dr`ewe perce - trzalica

Preporaka za slu{awe: Kompozicija za solo-tambura vo izvedba na Dragan Dautovski.

49

Kemane Kemane tivko {umi, tivko {umi, pesna lee.

Bela Rada platno beli, platno beli, pesna pee.

T. Nankova

kemane

Kemane - gusla e guda~ki instrument so kru{kovidna forma na koj se zategnati tri `ici (struni). Postoi vid na kemane so ~etiri `ici. Se izrabotuva od edno par~e drvo so tri konstrukciski delovi: krutna (korpus), vrat ({ija) i glava, od oreovo, javorovo ili drugo drvo.

Zvukot se dobiva koga so desnata raka so pomo{ na gudaloto se vle~e po `icite. Gudaloto mo`e da bide pravo ili svitkano vo forma na lak, so vrv i `abica na koja se zategnati vlakna od kowska opa{ka. So pritiskawe na `icite so prstite od levata raka, se proizveduva razli~na visina na tonovite. @icite se postaveni na razli~na visina, taka {to mo`e da se sviri na dve `ici istovremeno. Na prvata i tretata `ica se ispolnuva melodijata, a na vtorata `ica, le`e~kiot ton.

Za vreme na svireweto, kemaneto se dr`i vo vertikalna ili kosa polo`ba, naklonet na desnata strana. Kemaneto se koristi kako pridru`nik na narodnite pesni, a retko i kako solisti~ki instrument.

Dali znaete? †]amenxe# e ime na tri`i~en guda~ki instrument so ista forma kako i kemaneto, koj e karakteristi~en za Turcija, Iran, Sirija, Arabija i dr`avi na Afrikanskiot kontinent...

gudalo za kemane kemane so gudalo i ~etiri struni (`ici)

Preporaka za slu{awe: Kompozicija za solo-izvedba na kemane.

50

Kanon Kanon pee vo kitna gora i ora~ rano na niva ora!

So nego pesni se pravat Kanonot da go slavat! kanon T. Nankova Kanon e `i~an instrument. Ima pravilen trapezoiden korpus (forma).

Naj~esto se izrabotuva od javorovo drvo. Trapezoidniot korpus na kanonot e zatvoren so mala {tica od smreka i kozja ko`a. Nad kozjata ko`a e postaven potpira~ (magarence) za strunite, potpren na ~etiri mesta. Nad ko`ata ima smrekovo {ti~e koe go pokriva korpusot. Na nego se zategnati od 24 do 27 `ici, grupirani po tri vo eden red.

Zvukot se proizveduva so udirawe po strunite so metalni naprstoci.

Kanonot e virtuozen solisti~ki instrument. Vo Makedonija go donele turskite patuva~ki ~algaxiski grupi.

Preporaka za slu{awe: Kompozicija za solo - izvedba na kanon.

Ut Utot kreva vreva, tamu i tuka.

Neka nov den se ra|a, neka `ivot ~uka, ut i zora da puka!

T. Nankova Ut e instrument so `ici od persisko-arapsko poteklo. Ima me{lesto-kru{kovidno telo. Kaj nekoi od niv, vratot e pokratok, a kaj nekoi podolg. Na nego e glavata so ~ivii so koi se zategnuvaat strunite (`icite). Brojot na `icite e razli~en i se dvi`i me|u osum i dvanaeset.

Zvukot se proizveduva koga so desnata raka i so pomo{ na trzalica, se sviri po `icite. So pritiskawe pak na `icite so prstite od levata raka, se dobiva razli~na visina na tonovite. Vo instrumentalnata praktika, utot naj~esto se sre}ava kako ansamblov instrument, vo sostav na ~algiite.

Utot se upotrebuva i kako solisti~ki instrument.

Preporaka za slu{awe: Narodna pesna †Tri godini stanaa#, vo pridru`ba na orkestar ~algii.

51

Lahuta So gudalo po `ica se vle~e i pesnata na lahutata te~e.

Tonovi ostri taa vadi za borbite na junaci mladi.

T. Nankova Eden od starite tradicionalni, albanski narodni lahuta instrumenti e Lahuta. Naj~esto se izrabotuva od javorovo, no mo`e i od drug vid drvo. Sostaven e od telo - koe od prednata strana e pokrieno so rastegnata ko`a. Ima dolg vrat, na krajot zavr{uva so glava, izrezbana vo forma na glava na kow, orel ili sokol. Instrumentot ima samo edna `ica. Tonot se dobiva so vle~ewe na gudaloto po `icata so desnata raka. So pritiskawe na `icata, pak, so levata raka, se dobivaat tonovi razli~ni po visina. Pri svirewe, instrumentot lahuta se dr`i vertikalno, potpren na koleno ili vo skut.

Lahutata ima ostar i dramati~en zvuk.

Preporaka za slu{awe: na~in na svirewe

Kompozicija za solo izvedba na lahuta.

^iftelija Trup, vrat i glava imam vita stava. ^iftelija so yvonliv glas melodija za site nas.

T. Nankova ^iftelija e tradicionalen, albanski, naroden, `i~an instrument.

Na albanski jazik çifteli zna~i †par#, pa zatoa i instrumentot go dobil imeto ~iftelija.

Sostaven e od tri dela: trup, dolg vrat i glava. Na glavata se nao|aat dve ~ivii koi slu`at za {timawe. Ima dve `ici. Ednata `ica proizveduva ponizok ton i slu`i za pridru`ba, dodeka vtorata `ica proizveduva povisok ton i na nea se sviri melodija.

Zvukot se dobiva koga so desnata raka i so pomo{ na trzalica se sviri po `icite. So pritiskawe na `icite so prstite od levata ~iftelija raka se proizveduvaat tonovi razli~ni po visina.

Preporaka za slu{awe: Kompozicija za solo-izvedba na ~iftelija.

52

[arkija Pritisni gi `icite so levata raka {arkijata }e dade muzika {to se saka Tonovi ne`ni za qubov pesna za srce {to mi pleni edna Vesna.

Izrabotka na [arkija T. Nankova {arkija [arkija e u{te eden tradicionalen, albanski, naroden instrument, od grupata `i~ani instrumenti.

Se sostoi od tri dela: telo, vrat i glava. Teloto ima kru{kovidna forma so nekolku mali i eden pogolem otvor. Vrat koj e dolg okolu 50 sm i ima 12 pragovi. Na glavata na {arkijata ima ~ivii koi se nao|aat napred i od strana. [arkijata ima 5, 6 ili 7 `ici. Na najvisokata `ica se sviri melodijata, dodeka drugite `ici slu`at za pridru`ba.

Zvukot se dobiva koga so desnata raka se trza po `icite, a so pritiskawe na `icite so prstite od levata raka se proizveduva melodija.

Instrumentot {arkija po forma e sli~en na dvo`i~nata ~iftelija, a ima yvonliv zvuk kako turskiot saz.

Preporaka za slu{awe: Kompozicija za solo izvedba na {arkija.

Xura Saz

Xura Saz se slu{a {iri pesna za du{a.

So prstite od desnata raka sviram i peam za toj {to me saka.

T. Nankova xura saz Xura Saz e tradicionalen, turski, naroden `i~an instrument, najmal od semejstvoto instrumenti Baglama. Se izrabotuva od dudinka, smreka, buka, orev ili drug vid drvo. Dol`inata na instrumentot mo`e da bide od 50- 70 sm.

Se sostoi od tri dela: telo, vrat i glava. Teloto ima kru{kovidna forma.

Vratot e dolg i na nego le`at tri para `ici. Na edniot par `ici se sviri glavnata melodija dodeka drugite dva para `ici slu`at za pridru`ba. Na glavata na xura sazot se nao|aat ~iviite koi slu`at za {timawe.

Tradicionalniot na~in na svirewe na sazot e so prstite od desnata raka, dodeka profesionalnite svira~i upotrebuvaat trzalica.

Preporaka za slu{awe: Kompozicija za solo-izvedba na ~iftelija.

Zada~a: 1. So upotreba na IKT napravi album na `i~ani narodni instrumenti.

53

Johanes Brams †Ungarski tanc# Johanes Brams e germanski kompozitor, dirigent i pijanist koj `iveel i tvorel vo 19 vek. Poteknuva od siroma{no semejstvo i poradi toa od mladi godini svirel i zarabotuval za `ivot. Komponiral pesni, horski kompozicii, no i instrumentalni tvorbi. Odr`uval koncerti vo Germanija i vo drugi evropski zemji.

Johanes Brams

Po karakter bil vesel, srde~en i prijatelski raspolo`en. Sakal da drugaruva i so najmladite qubiteli na muzikata - decata.

Germanskoto narodnoto tvore{tvo i tvore{tvoto na drugite narodi, osobeno narodnite pesni, mnogu ~esto bile inspiracija vo negovoto tvore{tvo. Zatoa negovite kompozicii izobiluvaat so melodii od slovenskiot i ungarski muzi~ki folklor. †Ungarski tanc br.5# Tancot na ungarskite Romi, nare~en ^arda{, e osnovata za sozdavawe na ovaa kompozicija. Veli~estveniot zvuk na orkestarot i temperamentniot ritam, akcentiran so udarnite instrumenti, na momenti go ostava slu{atelot vo is~ekuvawe i sozdava veselo raspolo`enie.

Vtorata celina na tancot, vo smiren ritam, ja najavuva reprizata na popularnata melodija koja sve~eno i vpe~atlivo ja zaokru`uva kompozicijata. ^arda{ e ungarski tradicionalen tanc vo 2/4 takt.

Toa e temperamentna igra vo brzo tempo, ~estopati zastapena vo tvore{tvoto na ungarskite kompozitori i kompozitorite na drugite zemji. igra †^arda{#

Zada~i: 1. Odredi go vidot na muzi~koto delo spored na~inot na izvedba.

2. Izberi partner i tancuvaj vo ritamot na ~arda{ot.

54

Tapan Na sred selo tapan ~uka, tapan ~uka, rum-dum dum.

Opa, opa dedo kle~i opa opa, tapan e~i.

T. Nankova

tapan

Tapanot e tradicionalen, makedonski, udaren instrument napraven od bukovo, oreovo ili kostenovo drvo.

Go sre}avame naj~esto vo dve golemini: golem, imenuvan kako tapan i mal tapan, imenuvan kako tapan~e. Obra~ot na tapanot e izraboten naj~esto od bukovo, oreovo ili kostenlivo drvo. Na dvete strani od obra~ot e optegnata {tavena ov~a ili kozja ko`a, zategnata so ja`iwa koi dijagonalno go povrzuvat edniot so drugiot obra~.

Zvukot na tapanot se dobiva so udirawe po zategnatata ko`a, so specijalno izraboteni udiralki nare~eni kukuda i pra~ka.

Kukudata se pravi od oreovo drvo i po forma nalikuva na lule.

Pra~kata e tenka i se izrabotuva od ku~e{ki dren ili vrba.

Tapanot se pricvrstuva za remen koj se prefrla preku levoto ramo, vo pozicija da mo`e da se udira od dvete strani. Tapanot naj~esto se upotrebuva kako pridru`en instrument.

izveduva~i na tapan i tambura

~lenovi na KUD

Preporaka za slu{awe: Kompozicija za solo-izvedba na tapan.

55

Dajre Jas sum Daf, me vikaat dajre.

Me udiraat so raka do sabajle.

Praporcite mi yveckaat, pa srcata im gi peckaat. dajre na~in na svirewe T. Nankova Dajreto e udaren instrument i se koristi za odr`uvawe na ritam.

Se sostoi od dva dela: membrana i drven obra~. Membranata na dajreto e napravena od {tavena kozja ko`a, optegnata vrz drven obra~. Na obra~ot labavo se postaveni metalni plo~ki vo parovi.

Zvukot se proizveduva so naizmeni~no udirawe po ko`ata, so levata i desnata raka. Koga svira~ot udira po dajreto so ra~niot zglob i prstite, tie proizveduvaat kus i yvonliv zvuk.

Se upotrebuva kako solisti~ki i ansamblov instrument vo orkestar ~algii, zaedno so instrumentite gajda i tarabuka. Dajreto se koristi vo muzikata na site kulturni zaednici vo Republika Makedonija.

Preporaka za slu{awe: Kompozicija †Vrbice vrbo zelena#, vo pridru`ba na dajre.

Tarabuka Koga Dime na tarabuka ~uka sosedite se `alat na buka.

V ~as se budam i jas pa e~i pesna na glas.

T. Nankova na~in na svirewe tarabuka Tarabukata e arapski udaren instrument. Izraboten e od glina i ima forma na vazna.

Sostavena e od dva dela: goren i dolen del. Gorniot del e so {iroka kru`na povr{ina, zatvoren so {tavena ko`a. Dolniot del e prazna cevka, pro{irena pri krajot.

Tonot se proizveduva so udirawe po zategnatata ko`a, naizmeni~no so levata i desnata raka. Denes tarabukata ~esto se koristi kako ritmi~ki instrument i vo razli~ni sostavi na narodni orkestri.

Preporaka za slu{awe: Kompozicija za solo-izvedba na tarabuka.

Zada~a: 1. So upotreba na IKT napravi album na udarni narodni instrumenti.

56

Ajde Milke da begame (po sluh) narodna

V na{e selo Male{evo od tri strani sonce gree Milkano . . .

Od tri strani sonce gree od ~etvrta mese~ina.

Milkano . . .

Dali znaete?

Male{evijata se nao|a vo isto~niot del na Republika Makedonija, opkolena so Male{evskite Planini. Bogatstvoto od bukovi, borovi i dabovi {umi go odredile i nejzinoto ime †Male{ - planina#. Ovde prirodata so maj~inska nesebi~nost go daruvala sekoj svoj segment.

Gletkata {to ja nudi ovoj predel e kako od skazna: beskrajno zelenilo i besprekorno ~ista okolina.

Pesnata †Ajde Milke da begame# e obele`je na folklornata muzi~ka tradicija i narodnata pesna vo male{evskiot kraj.

57

Si be{e edna{ edno vreme

58

Od tvore{tvoto na Frederik [open †Mazurka vo B-dur#

Frederik [open

Frederik [open (FrĂŠdĂŠric Chopin 1810-1849) e eden od najgolemite polski kompozitori za pijano. Po majka bil Poljak, a po tatko Francuzin. Vo tatkovinata go smetale za ~udo od dete, no na dvaesetgodi{na vozrast ja napu{til i nikoga{ pove}e ne se vratil nazad. Vo Pariz sozdal kariera kako u~itel, izveduva~ i kompozitor. [openovata muzika za pijano e so prepoznatliv stil i univerzalen muzi~ki jazik. Negovoto svirewe bilo blagorodno i prosledeno so silni ~uvstva i emocii.

[open ne raska`uval prikazni, ne slikal sceni, tuku ostaval slu{atelot li~no da ja do`ivee muzikata.

Mazurka Mazurka e polska narodna igra vo tridelen takt i se igra vo parovi.

Prepoznatliva e po veseliot karakter i pottropnuvawata za vreme na igrata.

Mazurkata ima punktiran (naglasen ritam), naj~esto na tretoto vreme.

Primer: Eden del od tvore{tvo na [open go so~inuvaat zbirki na igri: mazurki, polonezi i valceri. Ovie se prepoznatlivi tvorbi za polskata muzika niz koi provejuvaat folklorni elementi.

Mnogu ~esto vo negovite klavirski kompozicii se stilizirani pove}e vidovi na narodni igri.

Dali znaete?

Vo Var{ava sekoja petta godina se odr`uva me|unaroden koncert na pijanisti vo ~est na Frederik [open. Za ovoj golem kompozitor snimen e filmot †Pesna vo se}avawe na `ivotot na [open#.

Muzej - ku}a vo @elezova Vola 59

Mojata Boni preku okeanot

60

61

Peeme za na{ite prosvetiteli

Sv. Kiril i Metodij

Bra}ata Kiril i Metodij se osnovopolo`nici na slovenskata pismenost vo IX vek.

Kiril ja sozdal prvata slovenska azbuka, Glagolica, koja ima 38 bukvi i zaedno so negoviot brat Metodij gi prevele prvite knigi od gr~ki na staroslovenski jazik.

So misionerskata dejnost ja {irele i Slovenskata pismenost niz site slovenski zemji.

Sledbenici na kirilometodievskoto delo so grupa u~enici koi ja prodol`ile nivnata blagorodna rabota.

Sveti Kiril i Metodij (po sluh) muzika: T. Radevski

Vie solunskite bra}a, u~iteli na{i prvi, narodot vie go u~evte, napred so kniga da vrvi.

62

I kako sonceto svetlo ve~no od nebo da sjae, taka sred narod slavjanski, deloto va{e }e trae.

So pesna na odmor

†Letame# (slu{ame i peeme po sluh) muzika: Boro Majdanac tekst: Ognen Nedelkovski

Ba{ e dobro da si p~ela Ova detstvo leta, leta da gi dopre{ site boi, site zemji da se minat, da gi vidi site ~uda ba{ e dobro da si oblak {to na sino nebo stoi. od Ekvador, pa do Kina. refren: Letame, letame, letame pesna ni sledi let, letame, letame, letame pesna nosime niz svet.

63

SODR@INA Pro{iruvawe na obemot na tonovite . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5 Mestopolo`ba na tonot si - h (malo) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .6 Za site nas (pesna za tatkovinata) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7 Mestopolo`ba na tonot la - a (malo) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8 Tonski rod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9 a-moll skala priroden vid . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .10 Peeme i svirime vo C-dur i a-moll priroden vid . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .12 Volfgang Amadeus Mocart †Turski mar{# . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .13 Intervali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14 Interval terca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .15 Interval kvarta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16 Melodiski ve`bi so intervali terca i kvarta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17 Od noviot svet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18 Interval kvinta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20 Melodiski ve`bi i pesni so interval kvinta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .21 Interval seksta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .22 Melodiski ve`bi i pesni so interval seksta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .23 Interval septima . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .24 Melodiski ve`bi i pesna so intervali septima . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .25 Esen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .26 [e}erna melodija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .27 Vidovi na muzi~ka izvedba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .28 Od tvore{tvoto na Zapro Zaprov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .29 Muzi~ko izrazuvawe i tvorewe (model asocijacija) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .30 Johan [traus †Na ubaviot sin Dunav# . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .31 Tvorime i svirime (muzi~ko izrazuvawe i tvorewe preku svirewe na muzi~ki celini) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .32 Elko, elko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .34 Zima . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .35 Folklor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Narodni muzi~ki instrumenti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .37 Slu{ame narodni ora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .38 Muzi~ki folklor (narodni muzi~ki instrumenti) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .40 Zurla . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .41 Kaval . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .42 Gajda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .43 [upelka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 Duduk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .45 Od tvore{tvoto na @ivoin Gli{i} . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .46 Vino`ito . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .47 Likovno i literaturno izrazuvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .48 Tambura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .49 Kemane . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .50 Kanon . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .51

Ut . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .51 Lahuta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .52 ^iftelija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .52 [arkija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .53 Xura Saz . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .53 Johanes Brams †Ungarski tanc# . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .54 Tapan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .55 Dajre . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .56 Tarabuka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .56 Ajde Milke da begame . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .57 Si be{e edna{ edno vreme . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .58 Od tvore{tvoto na Frederik [open (Mazurka vo B-dur) . . . . . . . . . . . . . . . .59 Mojata Boni preku okeanot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .60 Peeme za na{ite prosvetiteli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .62 †Letame# . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .63