Romski_jazik_4

D-r Trajko Petrovski Miranda Ramova

ROMAN ^HIB THAJ KULTURA ba{o IV klaso

Palem ki {kola Avilo o septemvri. O ~have palem d`ana ki {kola.

-So sinetumene avdive ki {kola? – pu~ena o kjerutne.

-O ~have vakerena, so kjergje nilajeske, kote sine thaj so kjergje ko vakti e nilajeskere vakancijengo.

O Ivan sine ki plain. Vov odori si klilo te kedel xuxura.O Igor sine ko Ohrid. Odori vov siklilo te inotilpe. I Tanja hodinisajli ko gav. Voj odori kidija murice thaj a`utisarda ple dajkose. I Vera sine ano kampo. Voj phirda ke but phuvja.

I Petra thaj i Vita a~ile kjere. Von najle ki len thaj astargje ma~e.

I Kristina sine ki pli vikendica. Voj odori farbisarda i trujalin thaj kerde buti ki bav~a.

Pu~himata 1.Kote naklja e milajeske vakancije o Ivan?

2.Kote naklja e nilajeske vakancije o Igor?

3.Kote dajaningja i Tanja?

4.Kote naklja e milajeske vakancije i Vera?

5.Savi buti kergja i Petra rthaj i Vita ke milajeske vakancije?

6.Kote dajaningja i Kristina?

7.Kote mange te dajanine nilajeske: ki len, ki derjav ja ki plain?

2

Amari {kola Ake akaja bari, u~i thaj {u`o baro kjer si amari {kola. Trujal i {kola isi La~i thaj bari avlin. Amen odori kjelaja amenge ko baro dajaniba. Ki avlin isi but {ukar bukja ko turlikane colorja kotar o sportikano tereni, kote so amen kjelaja amenge odbojka thaj fudbali, ~ajrale thaj modro lungo skamina, sar thaj vavera ~u~e tana ba{e vavera interesantna thaj lo{ale kjelimata.

Amari {kola si u`i thaj dudvali. Odori vi von si agija dudvale thaj u`e. Ki {kola vi agija isi la~i fiskulturno sala. Olate amen keraja gimnastika kana avrijal si {udro thaj kana phurdel {udri balval. Kana avri si tatipe, amen keraja fiskultura ke {kolakiri avlin.

Va}aripe(razgovor) 1.Sar si akava baro kjer?

2.So isi ke {kolakiri avlin?

3.Sar si tumari {kola?

4.So isi andre ki {kola?

5.Kote kjelena o sikljovutne ko vakti ko baro dajanipe?

6.Kote tumen kjerena fiskultura kana si ivend?

Bipend`arde lafija- nepoznati zborovi Lungo skamin-klupa Dudvalipe -osvetlenie

3

O angluno {kolakoro dive Avdive si o avgo {kolakoro dive. I Fatima dumutan ad`ikerela sine odova dive.

Voj kjergja jekh buketi kotar o lulugja te del e sikamnake. U{tili ki detharin. Uravgja pli em{u`i bluza.

I tikni Fatima. prastandili ki vulica karing {kola. Ki late sigjarena em e lo{ale ~have. Savore legarena lulugja. Ki {kola i sikamni baxtalipasa dod`akerel ple si}aren. I sikamni sikavolamen te kera lafi, te gilava, te ramosara, te ginava thaj te kjela. E {ukar ~have samasa {unen ple sikamna kana kjerela lafi. I sikamni vakjerel amenge but {ukar bukja. Ko agor e ~asongo amen lo{ale thaj baxtale d`asa amenge kjere.

Pu~himata 1. So dingja i tikni Fatima ple sikamnake?

2. So legarena o si}avne ple sikamnake?

3. Sar dod`akerela i sikamni e si}aven ani {kola?

4. So sikavela i sikamni e si}avnen ani {kola?

Sikamnie -Sikamnie,mangaja tuke but sastipe! [ungjona o hangija e si}avutnengo, Baxtalipe , thaj la~ipe Ko olengo vilo bajrovel.

A voj dikhelolen gudlipaja, Asaimnasa thaj {ukar jakhencar.

Kotar olakere jakja baro kamipe Thavdela sar e bare lenjatar.

4

Amaro kjer I Nata{a thaj olakiri phen i Kezibana ma{kari peste kherena lafi: Amari familija d`ivdinela ko jekh na but baro , ama la~ho apartmanti. Amaro apartmanti isiole koridoro, vi~ini kote so isi zaka~alka umlaibaske {eja thaj jekh sanduko menijenge.

Kotar o vi~ini d`alape ki ku~ina thaj ki gostengiriri soba. Kotar i bajanali rig e apartmanoski arakhavgjovel i banja tha i soibnaskiri soba. Kotar i gostinsko soba ikljolape ko balkoni. Odori ponesavofori be{aja amenge amare gostencar. Odori si ari~ka {udro. Ani gostinska soba isi televizija, duj fotelje, jekh kau~uko thaj jekh tikno astali.

Phu~imata 1.Vakjar amenge sar si tumaro apartmanti?

2. Kobor sobe isi ko tumaro apartmanti?

3. Kozom banje isi ko tumaro apartmanti ?

4. Kozom balkonja isi ko tumaro kjer/apartmanti?

5. Kana avena o gostija kote be{ena olencar thaj kjerena lafi?

Bipend`arde lafija: Vi~ini - hodnik 5

Amari familija

-Toni, vakjer amenge kotar tumari familija.

-Amari familija isiola {ov d`ene: mo dat, mi daj, mo papo, mi mami, mi penjori i Marija thaj me.

-Ki amari familija sako isiole thaj dikhela pli buti. Mo papo vakerela amenge kotar o puranipa thaj kinela amenge abnaske; mi mami khuvela amenge kalcunja thaj vakerela amenge paramisa; mo dat kjerela buti ki fabrika; mi daj si daktilografka; me sijum si}avno, a mi phen i Marija si tikori thaj crtini khan~i ja palem khelela peske ple kuklencar. Ira}ate savore dikhaja televizija thaj kjeraja lafi-muhabeti. Sa o d`ene ki amari familija mangajamen thaj isijamen ma{karo amende pa}ivalipe.

Pu~imata 1.Si tut familija?

2. Kozom d`ene sen tumen andi tumari familija?

3. Isi li tut dat, so kerel vov buti?

4. So kerela buti ti daj?

5. So kerena okola d`ene ki tiri familija?

6

I Esmeralda thaj olakiri familija I Esmeralda si enjaber{engiri ~haj koja so d`ivdinela ple dajaja, dadeja, bibijasa thaj ple paposa. Ake sar dikjovel olakoro jekh a}arutno dive. Voj u{tela javinate thovela po muj, uravelape thaj mestini i pa{ljorin. Ke odova vakti olakoro papo la~arda olakoro pa{ljorin thaj diplija olakere pid`ame. Voj pomo`ini pe dajake, koja so kerela xaibe sabalukoske. I Esmerelda la~arela o astali trujalo leste sarine be{ena te xan maro. Palo xaibe i Esmeralda la~arel pe lila te d`al ki sikavni ({kola). ^hivela voj ple lila ko po ranco thaj reselape pe dajasa. Kana avela kotar i {kola voj khelela peske pe amalincencar. Pale odova i Esmeralda hramonela ple {kolakere bu}a. Olate pomo{tarela olakoro dat.

E Esmeralda ki pli soba isiola akvarium ma~encar ki pli soba, thaj o dat olakoro sakovadive parvarola e ma~en thaj menisarel olengoro pani. Kana avel i rat anglal te sovel voj drabarel ple paposke paramisi, ~umidiniole ki ~ham thaj vakeri oleske kobor but mangelole, a palo odova u~arel le thaj a~avol o dud. Kana i daj olakiri dikhela lo{no suno, voj avel ki Esmeralda thaj i Esmeralda delala saberi.

Pu~himata 1. So kerena e familijakere d`ene ?

2. Save obligacije isi e daja thaj e dade, a save isi e ~haven ki familija?

I familija si kupatni kotar o manu{a kote barem isi jekh ~havo.

Bipend`arde lafija-nepoznati zborovi Pa{ljorin-krevet

7

DIZ THAJ GAV Ki diz I Selvija si ki diz. Voj mangel te kinel jekh alavari. Anglal o ru~kos ko dukjane nane kalabaluko. E manu{a kerena buti, a o studentija si ko fakulteti, a o si}utne si ki {kola.

Dijalogo:

Ki dukjana O bikinutno: La~o dive, so mangena?

I Silvija: Na d`anava {ukar makedonijaki ~hib.

Dali d`anena francuski?

O bikinutno: Na, nad`anava francusko ~hib.Ama, tumen d`anena {ukar makedonijaki ~hib!

I Silvija: But zala. Akana be{ava thaj kerava buti ko Skopje thaj sikljovava makedonijakiri ~hib. Mangava te kinav jekh alavari.

O bikinutno: Akava si jekh but {ukar makedonijako-francusko alavari. Ale. I Silvija: Te ove but sasto!

8

Ki mi mamik ko gav O nilaj nakljam le kori mi mami ko gav. Me mamija isiola {u`o kjer, avlin thaj trujalin. Trujal o kjer prastana o d`ukel thaj i pisika. Ki avlin isi em vavera kjerutne d`ivutre: buzni, bali, gurumni, grast, bakri thaj tikne bakre. Ki vave avlin, pali trujalin prastana turlije zaradije: ba{ne, ~uraja, papina thaj tikne puja. I buzni si parni, a i bakri vi voj si parni. I gurumni si {arimi, a e tikore puja si galbeno. Amen sakoja javin a`utisara amare mamika te parvara e d`ivutren thaj e zaradijen. E pisikake dasa thud ki pijata, a e d`ukleja khelaja amenge ki avlin. Agjaar amen nakljam e milajeske vakancije ko gav ki mi mami. Odori be{ljam komaj jekh tekva{ masek.

Pu~himata 1. Kote naklje e milajeske vakancije o ~have?

2. Save d`ivutre von dikle pali trujalin?

3. Kasa von kelgje peske?

Gav O Salija be{ela ko gav. Vov but mangel te vakerel sar si olengiri avlin.

-Amari avlin si bari. Olate {aj te dikhen: guruva sar cidena vordonja. Ko vorda isi plugo. Mo dat gatil pet e d`al ki buti, te oril. O grast xala xas.

E khanja pirena ke sa e riga thaj rodena peske haibe. O bali~o si phanlo ki ko~ina.

O d`ukel o D`oni a~hilo uzal o udar thaj ba{ela.

- A soske sis a akala d`ivutre? – pu~lamle amen.

-Amen arakajaolen thaj parvaraolen, soske vi von amen parvaren thaj a`utinen amenge ki buti. Me em but mangava e bakren. Von si akana e bakri~encar te ~ajron ~ar.

9

Semafori Ko jekh pro tergjovav Tumen ~havalen, d`akerava.

Me trin jakha-loli, galbeno thaj hara Von phandena, phravena o droma.

I loli jakh phenela tergjov!

I galbeno jakh phenela hazari ov!

I hara jakh phravela drom ba{i prekal Phenela-nisar tari zebra avtijal!

Sigo phiren ko drom!

Tu thaj to amal, ma tergjan!

Anglal o semafori O tikno Safeti iklilo kherandan thaj a~hilo anglal o semafori. Dikhela sar o meninenape o dudija thaj sa odova avela leske anglal o jakja sar khelipe.

- Kako so si akaja khelinori? – pu~ljale o Safeti jekhe manu{e so naklja uzal oleste.

-Odova si semafori!

-O semafori motovi amenge sar te nakha i ulica. I loli boja vakeri a~ov, i zeleno vakjeri kaj {aj te nake o drom.

-Ama ko semafori isi em galbeno bojava. Soske voj si?

-Kana ko semafori ka javil pe i galbeno boja, sakova d`eno trubul te gatil pet e nakel o drom.

-Ov sasto ,kako!

10

anglonilaj

nilaj

palonilaj

ivend

[tar ber{eskere vaktija I phuv lela kotar o Kham dud thaj tatipa ba{o d`ivdipe e manu{enge, e d`ivutrenge thaj e vegetacijake. Nesave kotora kotar i Phuv si potate, a nesave si poari tate. Ba{i odova ko disave thana si sakana milaj, a ke disave thana si sakana ivend. Amari phuv si ma{kare duj asavke regionja. Isiola umerena klima thaj {tar ber{eskere vaktija. Odola si: primavera (anglonilaj) ,milaj, tomna (palonilaj) thaj ivend.

O anglonilaj nisisarel ko 21 marto, a agorisarel ko 21 juno. O anglonilaj si o emla~o ber{esko vakti. Ko anglonilaj sa bajrovela, o ka{ta pergjona patrina, o lulugja pravgjovena. Embut buti isi e gavutnen kop le bav~e thaj ko ain~a ko anglonilaj thaj ko milaj.. Von arakjen emi{i, salate, gjiv, mumuruzi em vaver. Palo anglonilaj avela o milaj. O milaj nisisarel ko 21 juno., a agorisarel ko 22 septembro.

I tomna nisisarel ko 22 septembro, a agorisarel ko 21 decembro. O angluno periodi kotar i tomna si but la~o periodi ano ber{, ama palo odova nisisarel te peren ber{inda thaj o rakja thaj o detharina avena po{udre, but fori phudela balval. Odova si signali kaj avela o baro thaj o {udro ivend. O ivend nisisarel ko 22 decembro, a agorisarel ko 21 marto.

Ko anglonilaj o vakti si but tato. Ko milaj p vakti si but tato. Ako ivend o vakti si but {udro.

E {tar ber{eskere sezone si: o anglonilaj, nilaj, palonilaj thaj ivend.

Pu~himata 1.

2.

3.

4.

5.

Savo ber{esko vakti embut mangea?

Kobor traisaren e ber{eskere vaktija?

Savo ber{esko vakti si em{ukar?

Kobor masek isi jekh ber{eski sezona?

Kana nisisarel o anglonilaj (primvara)?

11

So ovela?

O iv ko ain~a I balbal but phudela.

Ko savo ber{esko vakti si odova?

(ko ivend)

O ka{ta cavtinena I barza ujrala.

Ko savo ber{esko vakti si odva?

(ko anglonilaj)

O kham tarela O orbuzo resljola.

Ko savo ber{esko vakti si odova?

(ko nilaj)

O patrina perena, Perena bare br{inda.

Ko savo ber{esko vakti si odova?

( ko palonilaj)

12

Tromalo vakti Sa e ~haven isiolen hakaipe ba{o tromano vakti. Ko tromano vakti o ~havo na numa so {aj te dajanilpe thaj te khelelpeske, vov {aj khan~i em te sikljovel. So ka mangel te kjerel o ~havo kop lo dajanikalo vakti, odova adhinela kotar oleskere interesija thaj {ajdipa. Odova so kjerelpe ko tromanikano vakti anela e {haveske ~a~ikane te bajrovel thaj the kjerel ple pobuvlikane interesija.

Pu~imata: So mangena o ~have te kjeren kop lo tromanikano vakti?

So kjereja tu ko tlo tromanikano vakti?

Bipend`arde lafija: Tromalo vakti – slobodno vreme

13

Kalendari \ivesa thaj e masekija (~hona) Jekd dive ulavelape ko duj dilimija: dive thaj irat. Kana si dive avri sa dikhelpe , dudvalo sis a. Kana si irat khan~i ni dikelpe. Akana si dive, nane irat, sa dikhelpe. O dive karakterizirilpe e: javinasa, opa{odive (mismeri), palomismeri, thaj rakjate.

Efta divesa kejerena jekh kurko. Kurkoskere divesa si: palokurko (luja) dujtodi(torniko) tatra|i {tartodi para{tuj savato kurko kurko |ive – sedmica Masek dive, ~hon |ive - eden mesec O pa{ ber{ - pola godina De{ ber{ - deset godini Kana si dive amen kjeraja buti, a kana si rat amen hodinisaramen.

Kana si ~u~o dive(prazniko), amen agija na d`aja ki {kola.

Pu~himata 1.

2.

3.

4.

So kjere tu kana si dive?

So kjere tu kana si i rat?

Dali si dudvalo o vakti kana si i rat?

Kola si o divesa e kurkoskere?

14

O masekija (o ~hona)

[tar kurke kjerena jekh masek. O de{uduj masekija kjerena jekh ber{. O de{uduj masekija ber{eskere si: Januaro, Februaro, Marto, Aprilo, Majo, Juno,Baredivaj, Julo, Avgusto, Septembro, Oktombro, Novembro, Decembro.

O Januaro si o angluno masek ano ber{; a o decembro si paluno masek ano ber{. E januaro isiole trijandu jekh dive, a e februaro isiole bi{uvto dive, e marto isi trijanda dive, e aprilo isi trijanda dive, e majo trijanda dive eap. O masek maj si o emla~o masek ano ber{. O masek maj isiole trijanda dive. O masek juni isiole trijanda dive. E masek jule thaj e amasek avgusto isiole po trijanda thaj jekh dive.E septembro isiole trijanda dive, a e oktombro isiole trijandu jekh dive. E novembro isiole trijanda , ae palune maseko decemro isiole trijandu jek dive.

Pu~himata 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

Kozom kurke isi ko jekh masek?

Kozom ~hona isi ko jekh ber{?

Kova si o angluno masek ano ber{?

Savo si o engerija (paluno) masek ano ber{?

Kozom dive isi e februare?

Savo si o emla~o masek ano ber{?

Ko savo masek nisisarel te d`lpe ki {kola?

15

Pu~ipe ba{o vakti Kozom si o sahati kako Zoran?

-De{uduj thaj 15 minutija, Bernat.

-Ov sasto kako, kako Zoran! Taman ka resav ki {kola te d`av.

- A {aj li khan~i te phu~av tut, Bernat??

-Pu~man kako Zoran.

-D`aneja li o merke vakteskere?

-D`navalen {ukar. Agjaar: o vakti merinipes sahatencar. Jekh dive barabar e rakjaja isi 24 sahatija. Jekh sahati isi 60 minutija, a jekh minuti isi 60 sekundija.

-Bravo , Zoran!

Kozom si o sahati?

La~i javin(detharin)!

Tamn si evta o sahati.

O Elvisi thaj i Esmeralda u{tena ko 6.15 (ko {ov thaj de{upand`),olengiri ~haj i Sanija, ko 6.30 ({ov em trijanda), a o Zorani ko 7. Von hana sabaluko sarine barabar ko efta o sahati.

O Bajrami thaj i Fatima kjerena buti kotar o 8 javinate d`i ko 3 palo mismeri.

Von xana maro ko 3.30 (trin thaj trijanda), a e ira}ako xabe len ko 8 sahati.

16

Kjeriba lafi ba{o ber{eskere vaktija -

Jekhe ber{e isiole {tar ber{eskere vaktija, phenela o Alberti.

D`anava : palonilaj (tomna), ivend, anglonilaj( behara, primvara)thaj o nilaj.vakjeri oleske i Elizabeta.

Kova ber{eskoro vakti embut mangeja? –phu~ela o Alberti.

Sa e ber{eskere vaktija mangavalen . O palonilaj delamen reslina.; ko ivend amen lizgaja amenge sankencar thaj kjelaja amenge ko kovlo iv; ki anglonilaj sa so zeleno thaj sa e ka{ta putarde behara. Katar e sa e riga {unelpe gilja kotar o ~iriklja. O milaj mangava, soske tegani na d`aja ki [kola. Amare dajaja thaj dadesa d`asa ko dajanipe.

Pu~imata: Vaker amenge kola si o divesa e kurkeskere?

Vaker amenge kola si e~hona (masekija) e ber{eskere?

Me sijum dekemvri Mo anav si dekemvri. Isi man panda duj phralja: oktomvri thaj noemvri. Me sijum paluno masek ko ber{. Man isi trijandujek divesa. Me divesa si but {udre. O kham ko mle trijandu jek divesa avela peske thaj but sigate d`ala peske. Na{algjola pali u~e paharija ivea.

Me divesa si ivale. Ma holjanen e iveske. Vov u~harela o aind`a givea. Khelen e ivea. Te d`anen ~havalen e ivea but lhelibe anela nasvalibe. Me mangava saste thaj zurale ~haven. Kana si {udro len tumare lila thaj sikljoven tumare lekcije. Te oven bahtale thaj {u`e, lo{ale. Ko masekoskoro agor ka anav tumenge o nevo ber{.

17

E ~hona Avdive avela o Nevo Ber{, Nevea ber{a! Te pu~hav tut: Sode ~have isitut? Vaker!

-Si man {ov ~have, {ov ~haja.

I angluni, i Januara, D`ivdini kana si paxoj o pani.

Laki phen, i Februara, Vi voj paxosarel o pani.

I Marta balval phurdel, Pa{milajeski sung anel.

O Aprilo zelenarel Ve{a, rukha aj vi plaja, Dromal dikhon palem e grasta Lien te crden e vurdona.

O Maj putrel e lulugja, Khelavel tut ando biav.

O aver phral giv baralel Baredivaj si pesko anav.

O Julio starel pesko luno, Nevo manro tuke anel O Augusto si khamutno, Phabaja thaj ambrola pekel.

I Septembra drakha kidel, E ~havorre d`an ki {kola, I Oktobra galbenarel Le patra aj len peravel.

Muxli anel i Novembra Thaj la del vast i Decembra.

O iv thaj o paxoj pheren o gav, So odobor {il!

Tuke phenav: Sovel i muca le kermusesa, Aj o rromoro le bengenca!

Akana, prind`ares me ~haven: Vi me ~haven, vi me ~hejen.

Sol de{uduj ti baxt mangen, Sorro ber{ von xoro khele.

18

E Draganeskoro kalendari Ko plo kalendari e naturako o Dragani ramosarda: “ Ko de{to novembro e Elizabetaja hanavgjum terne kirezija. O ka{t si labardino.

Kotar o ka{t o skamindari kerela mebeli. O ka{t labardinipe em ba{o tataripe. E ve{a arakhena e ain~en kotar o poplave. E ve{a amen arakhena kotar o namboripa.�

So tu ramisare ko tiro kalendari e naturako?

PALONILAJ Palonilaj me sijum, nilaj mandar paldingjum, Hari tate {eja uraven Thaj pohari o ivend ad`akeren.

Amen OKTOMVRI, NOEMVRI thaj DEKEMVRI, Biuravde na be{aja avri, Sare uravaja po{omalo gad, ~havalen, PALONILAJ si amaro dad.

Iklen kheral te dikhen,!

Na, na, biuravde ma iklen!

Aven amenca ko aind`a ko reza, Phabaja, ambrola, kale-kale-parne drakha te keda.

Zekir Disforan

19

Ma{kari natura I natura si amaro kher, odoleske amen valjani te arakala. Jag na valjani te thara ko ve{, uzal o bare ka{ta. Angle te muka i jag odova valjani {ukar te a~hava.Na valjani te ~hina o terne ka{ta so enezdan cavtinena. Valjani amen te lo{aramen, a n ate ~hinaolen. Ni trubul te frdenpe e ~u~e konzervengere kutije, lila em vaver brlogija(gunoja) , odova sa valjani te ~hudelpe ki korpa gunojeske, a ako nane korpa tegani ko nesave specijalno thana ba{o gunoj.

Miro dive Sakoja javin me u{tava detharin, soske amare sahatija ki {kola nisisaren ko 7 sahati thaj 30 minutija. Odoleske sigo thovama, uravama thaj xava maro.

Ki {kola, ko vakti ko baro dajanipe denamen te xas. Ponekana kinava mange simit poga~a.. Sarine barabar xasa maro kjere. Kana irinavama kotar i {kola. Kjere, be{ava te ramosarav mire kjerutne bukja thaj xava maro. Me kerava i salata , a mi phen mestinela i sinijaI thaj sarine be{aja thaj xasa maro. Palo ru~ko mi phen thovela o ~are. Trujal o pan~ o sahati palo ru~ko mi daj thaj mi daj pijena kafa, a me em mi phen pijasa soko ja palem xasa gudle.

Amen xasa ira}akoro xabe trujal 7 o sahati irakjate. Iagjate xasa sendvi~i ja palem tati kajgana kerdi kotar o jare, a ponekana mi daj kerela pica. Angle te ~hivama te sovav me pijava po jekh tahtaj thud.

Pu~himata 1.

2.

3.

4.

Kjerejali tuke korkore sabalukosko xaibe?

A`utisare lit e daja ked kjerela xabe?

Kjereja lit u nekana korkore tuke xaibe?

A`utisare li tu te dajake te la~aherel o apartmani

Lafikjeribe -Nata{o, so tu xasa ki detharin?

-Javinate me pijav thud thaj xav sendvi~i: maro phutereja thaj kjiral, kroasani thaj piro{ka. A tu?

-Me but mangav te xav phabaj thaj te pijav soko kotar o emi{i.

-Mefail so tu xasa mismereske(ru~koske)?

Me mangav te xav fusuj, mas korompirencar, pherde pipera , tava rezoski, emi{ija. O kolompirja mangava te xavolen kjeravde, a nekana thaj pekje.

20

O divesutno programo 7 o saato – So kerel o ~havo?

-Vov u{tel andar o suthan.

7,05: -So kerel palal kodoja p ~hvao?

-Vov vazdel o suthan.

7,15: -Savo ari sikavel o saati?

-Akana o saati sikavel o ari efta thaj de{upand` minutija.

- So kerel o ~avo?

-Vov kerel gimnastika de{upand` minutija.

7,30 –Kaj d`ala palo odova o ~havo?

-Akana avilo o ari te d`al te thovel plo muj, pe vasta,plo trupi d`i ki kustik(ko ma{kar), ple danda.

7,35 Palo thovipe, o ~havo xuravel pes e {kolake calenca, xukavel pes thaj kana si efta ~asura thaj trijanda minutija vov thovel pes ki skafidi (meseli) vi xal.

7,45 Akana o saati sikavel o ari efta thaj sarandu pand` minutija. O ~havo ,kana iklovel kotar i soba, phenel pe dajake :-A~h Devlesa! Aj i daj leske phenel: “D`a Devlesa, mo ~havo!�

7,55 Kana o Saati sikavel o ari efta thaj pindupan~ minutija o ~havo aresel ki {kola, thaj d`al andre , andi {kolaki soba. Vov be{el peske kop o than pa{e aver siklovne thaj thovel lila pi mesali.E siklovna thaj e siklovne lekhen(hramosaren) , drabaren(ginaven) den duma ma{kar lende, den anglal kana e siklarna thaj e siklarne phu~en len.

13.00 Nakhel saati palo saati thaj kana o saati sikavel 13 saati e ~have thaj e ~heja telaren khere. Avri, po drom kaj si but autora vi vurduna, o ~havo cirikulisarel {ukar thaj arakhel pes.

13,15 Ko 13,15 amaro ~havo pa{uvel kaj o kher thaj del andre , andi bar. I daj ad`ikerela les anglal o kher thaj akharel les te avel andre.

13,30 O ~havo thovel pe vasta thaj be{el tele ki skafedi thaj xal. Palal odova i daj vazdel i skafedi,Palo odova , o ~havo d`al andi leski soba thaj inzol peske, be{el.

Palal trijanada minutija vov astarel te kerel gramatikane thaj matematikane bu}a, te drabarel thaj te kaljarel.

17.0 Ke 17 saati (pand` ari palo ru~ko) , o ~havo ikljol avrijal andi bar, te khelel peske avere ~havencar thaj raklenca. Von na[en thaj sportisaren (kerena sporto) thaj kana si khine, d`an palpale khere.

21

19.00 Kana o saati sikavel o ari 19, o ~havo thaj oleskiri familija thon pe kaj i skafedi thaj xan.

19.30 Amaro ~havo be{el peske familijasa, del duma but e dadesa thaj e dajasa, dikhel o programo ki televizija.

Butvar vov d`al ko papo te a{unel purane paramisa. Avel vi leski phen , kaj si bareder lestar.

20.30 Kaj bi{ saati thaj trijanda minutija, o ~havo d`al te thovel pes palem vasta.unre thaj e danda.

e

21.00 Ko 21 saati o ~havo buxljarel o suthan thaj pa{ljol ando suthan te sovel. Kathe si i rat akana. Kana putavol o sabavo o ~havo palem d`angad`ola thaj u{tela andar o than.

22

OHRID

Bolji se te vakjerelpe numa jekh lafi – Ohrid thaj angli tumende ka sikavelpe o: Ohridsko devrijal emla~o biseri telal amaro tatirigako devel. O fori si emphurano thaj siole but interesnatno arhiktektura ki amari Republika.

I khangiri Sv. Sofija, o manastiri Sv. Naum – si but importantno ane makedonijaki kultura thaj edukacija.I samopilovaki kalja arakhadol upral o foro sar zuralipe katar o angluno makedonijako thagar.

Numa jekh lafi – Ohrid!

Thaj anglal amende ka d`ivdinen o sime kotar o Kliment thaj naum Ohridski, Gligor Prli~ev – manu{a so but valjani te khandenpe…

Numa jekh lafi – Ohrid!

Thaj sako ka vakeri:-Odova si o d`enemi pral i phuv.

Kiro Donev

23

O Vardari [unav sar o Vardari thavdela sar gilavel, sar te phene kerela lafi, Sa amare ternenge d`enenge, So mule ko amale plainja.

Gudleste {umolini odoja len Kotar o brego ko brego o pani d`ala, Kote so o Vardari nakhela, Sa ka cavtinel, sa ka bijangjovel.

Cane Andreevski O Vardari si embari len ki Republika Makedonija.

Pu~himata : Kotar thavdela akaja len?

Kotar save thana thavdela?

Ko savo devrijal (more) huljola akaja len?

24

Oralno vakjeripe thaj kjeripe O manu{a ma{karipeste haljovenape prekal o oralno thaj ramonikano vakjeripe thaj kjeripe. Sakova manu{ isiole {ajdipe te vakeri odova so d`anela, so gndinela thaj so ha}arela. O manu{a but fori kjerela lafi. Odova trubul sakone manu{eske bilo terno ja phuro te ovel. O ~have thaj o terne but fori kjerena lafi ma{karipeste,pobut kotar o pobare thaj o popurane manu{a.

O vakjeripe siklolape korkori pester. Isi but hakaja thaj ~hanija palo kaste trubul te kjerelpe kafi. Te mangljan pobut te d`ane ba{o odova drabar akala pu~himata:

So trubul te d`ane ba{o kjeribalafi!

1.

2.

3.

4.

5.

6.

Ko kasa {aj te kjerel lafi? ( o phral pe phenjaja‌) Koga valjani te kjerelpe lafi? (kana sam lo{ale thaj baxtale‌) Kana na valjani te kjerelpe lafi? (kana i sikavni kjerela lafi..)

Ko em soske {aj te kjerel lafi?

Soske {aj te kjerelpe lafikeripe?

Ba{i so na valjani te kjerelpe lafi? (ba{o garadine bukja‌)

Elementarno hakaja ba{o kjeripelafi 1. Kana jekh kjerela lafi, o vavera {unena li {ukar.

2. Kana na saglasinejatu khan~esa, ad`iker te agorinel okova so vakjeri, a palo odova tu kjer lafi.

3. Kana khonik kjerela lafi trubul te dikhenle ko jakja, a n ate dikhe ki aver rig.

4. Ako o lafikjeribe {ukar si tumenge ritalo, arakjen lafi than mukhenole.

25

Kjeriba lafi ba{o palonilaj (tomna) Jekh grupa kotar o ~have kjerena peske lafi ke {kolakiri avlin. O palonilaj si ber{eski sezona so avela palo nilaj. Ko palonilaj‌�

-Na agjaar! Vakjeri olekske jekh aver ~havo. Odova sako d`anela te vakjeri. I Sikavni vakjeri te vakjera kaj amen hakjaraja o palonilaj!

-Ake, me ka vakjerav tumenge!- vakjergja o Sudahani. Me o palonilaj hakjardem jekh javin. Angle te pravav me jakja osetingjum sar o vudara krcinena thaj i balval fijukinela. Telo mo jatako setinipe {udripe. D`angjum kaj si odova o palonilajeski balval, soske em ko nilajesko vakti phudela, ama na agjate sar akana. Kana u{tilem kotar o soibe dikhav avrijal sar perena o ptrina kotar o ka{ta.

I Esmeralda vakjeri: -Me o palonilaj setingjum kjere. O sobe e kjereskere si {udre , pa odoleske morandiljam te thara i jag.

-A amende muklje o parno tatipe – vakjeri o Muaremi.

-E me ka vakjerav khan~i – vakjeri o Zorani.

-O palonilaj setingjum ko pobut thana. Ko kurko dikljum ajve thaj mu{mulja, a olende isi numa ko palonilaj. Ko mo kako ando gav kjerelape ra}ija. Legarena sine em {uke patrinja kotar o ve{ ba{o ajvanja soibaske.

-Me setingjum o palonilaj kjere- vakjergja i Fatima. Mi daj kjerela sine ivendikano xabe, a lulugjen kotar o balkoni angjaolen andre ki soba.

I Elizabeta palo odova vakeri: - Me o palonilaj setingjum ko reza me paposkere kana geljum te kjedav drakha. Me tegani dikljum i natura thaj dikljum but patrina sar pherena ki phuv : dikljum zeleno, galbeno, kafeavo,narand`asto thaj save na.

E {kolakoro erzi vikinela e si}arnen te khuven andre ki {kola. Sigjarindoj ko udara o Toni vakjergja ple amaleske: - Akana na darava ko ~asi so te vakjerav. D`anava so te vakjerav ba{o palonilajeske.

Te navol sine akava lafikjeribe nane sine te vazdav mo vas te vakjerav ba{o odova.

Pu~himata: 1.

2.

3.

4.

Ikjere li ki godi sar setingja o palonilaj o Sudahani, o Muaremi thaj i Fatima?

So vakjergja i Elizabeta?

So oj vakjergja ba{o palonilaj?

So gndineja ba{o vakjeripe e Tonijaskoro?

Kjerutni buti: Setin tu sar tu dikljan o palonilaj, emangle vakher oralno, a palo odova ramonker.

26

Andinja Mangavale o {unipe e lenjakoro Kova so bizo hango giljagja i gili Mangavale o dive ternipaskoro Kova so phakargja amaro kamipa.

Mangavalen o galbime patrma U{tavde amare patemendar Andinavale o ~ha~utno gudljaripe Gerdime horeste ko mle damarja.

Mangavalen o nakhavde nilaja Nasvale palo o kamipe Mandar d`i ko andinipe Salde andin neka andinelpes.

Disoran Zekir

27

Ko reizi D`i ki {kola o Muaremi d`ala autobuseja.Sakoja javin vov ad`ikeri o autobusi ki autobuska stanica. Tatra|i. O Autobusi reslja. O Muaremi ukljilo, kind`a bileti thaj be{lja ko jekh ~u~o than.

O Muaremi d`anel kaj ko autobusi ni trubul te kjerel pe lafi but bare krlesa, thaj ni trubul te frdelpe gunoj thaj e popurane manu{a ni trubun te taren cigare.

Ko autobusi kuvd`a o phurano Bere ikerindoj ko jekh bastoni. O Muaremi diklja odova, thaj birdem u{tilo thaj muklja lesko piro than te be{ol o phurano Bere thaj vikingjale: -Phurea, be{ akate, ko mlo than dajanintut akate.

O papo Bere be{lja, thaj galingja e ~have ko {ero thaj vakjergja oleske: -Ov sasto, ~haveja! Tu sijan {ukar ~havo, thaj sigurno sijum kaj sijam {ukar si}avno.

-Oja ,papo, me sijum ekselantno si}avno.

Palo odova o papo asandilo thaj kotar o kjefi palem galingja e ~have.

28

O papo thaj o nipo O papo Zoran thaj oleskoro nipo o Mev~e si sar amala. Ama, ko jek von ni ha}arenpe. O Mev~e but mangela te dikhel filmija ki televizija.

-Akava film inane ~havenge~- vakjeri oleskoro papo. Thaj sakova dive agjaar ovela ma{karo lende.

Jekh dive o Mev~e lo{alo vikingja: -Tajsa ka d`av ko bioskopi. Sikavelape filmi ba{o o d`ukel o Lesi. Ama, nanema amal kasa te d`av ko bioskopi.

-Me ka avav! –vakeri oleske leskoro papo.

-Ama. Odova film inane e paponge!- vakjergja oleske o mev~e.

-[aj, {aj! Asandilo oleskoro papo. [aj soske sakova papo sine ~havo, ao nipija na sine papija, vakjergja oleske o papo.

O ~akali Pejo, o papazi thaj i alva Kandinela sine o pejo nesave papazeste. O papazi,sar papazi but fare kerela peske sine alva. [ukare ama, jekh dive kergja tano poput kota so {aj sine te han e Pejoja, ta komaj ekva{ a~hili lenge. Kit e nah al la o Pejo i a~havdi alva korkori kda ka ikljovel o papazi d`igde ki buti, akava kovi~aringja (razmislngja) tano te daravel e Pejo disoja thaj phengja leske: -[un ternoreja. Me ki alva ~hivgjum drap(otrov).

Te na hohavel tut to akali te ha bizo mande, soske ka otrujnentut (drapinkeretut).

Akhargje le tane e papaze ki khangeri te krstinel , ko grobija te giljavel, te parunel nekas, a o Pejo a~hilo tano korkori khere thaj ujduringja tano te hal korkori i alva, vi{vanalo (sigurno) kaj nisavo otrov na ~hivgja o papazi olate. A kit e {aj te opravdinelpes anglal ko papazi thaj ov ujduringja tano jekh lokhi buti.

Sar so pharavela sine ka{ta ki avlin, u{tilo phaglja iradikane e desto e tovereskoro, gjelo halja i alva, thaj gjelo ponadari te phagel ka{ta phage destoja.

Keda pribiringjapes o papazi thaj diklja kaj i alva haljala o Pejo, {urukergja te ko{elpes thaj te ako{el le, a o Pejo {urukergja te pravdinel pes.

-Phagljom – phenela o desto e toverestar, thaj darindor ten a ko{etut mancar thaj mareja man, faisalingjum te otrovinav man, pa adaleske haljum i alva.

O papazi asandilo, thaj ako na sine leske asajbaske, a prostingja e Pejoske thaj e duje zijanenge so kergja len leske ko akava dive.

Stale Popov

29

O bakhrari thaj o ruv Sine peske jekhvar jekh bakhrari kova so arakhela sine peske bakhren. O arakhibe bakhre sine leske monotono. Aadaleske, ov dengja pe godi sar te ovel leske pointeresno.

Jekh dive, prastandilo d`i ko gav thaj ~hingargja: “Ruv! Ruv!” Sa o gavutne prastandile te pikaren leske thaj te mudaren e ruve. Numa sigate dikhle kaj o bakhrari khelgja peske lencar perjas.

Pala adava, jekh dive, ~a~e avilo jekh baro, kalo ruv, thaj o ~havo {urargja te ~hongjarel: “Ruv ! Ruv !”

Numa, ko akava leskoro ~hingaripe na iklilo khonik taro gav, a o ruv astargja thaj tasavgja sa e bakhren.

Miletikani paramisi

Phuri thaj phuro ando ve{ Jekvar o phuro vakergjas e phurijake: -Phurie, aj te d`as ka{tenge!

Lile o gono xamnasa. Cidind`e. gele ando ve{.

Ututum i phuri {ungja vareso ~alavdilo, i ~har bangili.

Darandili i phuri. Dinijas pi{ta.

-Ri~ini, ri~ini phurea!

-Ri~hini li? Kaj si?

Eke okote- andi ~har!- pengjas i phuri.

Dikhel o phuro, dikhel… Na vast, a pakh sikavelpes.

Ulo ~hiriklo-kosos.

30

Makedonijo Kji tute bijandilum Tute thaj d`andipe pherdilum Ov sasti tuke Makedonijo.

Ko tromakeribe Lulugja bajrovena Ko kjera ~have bajrovena Ko khera maj baxtale.

D`ivdipe, d`ivdipe tuke mangava Milja, thaj milja ber{a Ko tromakeripe te nakhe Makedonijo miri bijandi phuv.

31

Nevo, nevo ber{ Nevo, nevo ber{ Ker so ka kere An amaenge misafiri E paho papo khere.

Te avol amenge so sigo O le ka d`akerav, Leskere angaljate te be{av, Paramisa te {unav.

Vov amende {aj te be{ol Dajani te kerol, D`anaja kaj bizo gudle Thaj gudlimata nae te avol.

Nesave bipend`arde lafija: Paho papo –Dedo Mraz Dajani te kerol- da se odmori

32

Bijav Khoni mandar majlo{alo nane Khoni mandar majbaxtalo nane Sastro ovava Sigate me angaljate Pherdo nipora ka oven man!

Sahno ber{ me buti dive rat kerava Bare bijaveske love me kedava But misafirja me akharava Dosti du{mani mo lo{alipe te ulavel!

Aven amalalen arka den man Muzika te astara Vile te lo{akerel E borja thaj d`amutre Ola te kheljaren! [u`i ruba, kjustekja, pand`engere Me kinava hem asva ~horava Mi naj{u`i bori horo kana ka cidel Sarinengere Jakha upri late ka oven!

D`amutreske, me bare ~haveske Parni ruba me lava Dadeskoro mur{ ov ka ovel D`iber{e man hem me romnja Ov but ka lo{arel!

Han pijen misafirlalen Khelen giljaven Me matiljum lo{atar Bori, ~hajake ko than me dod`akjergjum!

Sevdija D. Abdulova

33

Ivend Ivendeske si but {il. O iv si xor. O ~have ikljoven ko iv thaj khelen peske lesa.

Keras amenge ivale manu{en Peravenapes ko iv. Keras topke ivestar.

Ando ivend o manu{a uren pe thuvle {eja. O khera ivendeske si u~arde ivesa, a o lenja marxonen. [ukar si ivendeske khere tatipnaste. O phure manu{a vakeren amenge paramisa irat.

D. Aliev

O Nevo ber{ Avdive ki amari {kola ka dod`akeras o Nevo ber{. Odova si agjate baro ~u~o dive sa e ~havorenge. Odova vikinelape Nevo ber{. O ~have agjate mangjena te la~haren i elka. Voj {aj te ovel u~i d`i ko plafoni, a {aj te ovel em potikni. O ~have phandena ki elka turli lampionja, khelibnaskere bukja,bonbonja thaj vaver bukja.

Amen pulinaja i elka ani {kola. Voj bajrola ko ma{kar ke {kolakiri avlin thaj but si {u`i thaj u~i. I d`ivdi elka turli khelibnaskere bukjencar. But mangaja te ovelamen ki avlin elka.

Avela o Papo phao. Vov anela amenge pherdi trasta(gono) khelibnaskere bukja thaj deipa. O Papo paho sakone ~haveske dela deipa: nekase dela kukla, nekaske lil, nekaske kalemi, nekaske ~ukulada.

Sarine lel peske deioa. Kana o Papo phao dingja sa o deipa e ~havenge, vov dingja panda jekh sevelji deipasa e amare profesorenge. Sarino ola sine bahtale lptar o Papo phao ba{o {u`e deipa. Palo odova sarine amen kjelgjam ko krugotrujal i elka thaj gilagjam never{eskere gilja.

34

DUJ AMALA

Jekh dive ko ve{ phirena sine peske duj amala. Angla lende iklistili lenge jek bari ri~ini. Jekh olendar lelja ten a{ol, thaj uklistilo upre ko jekh ka{t, a o dujto a~hilo ko drumo. Na a~hilo leske khan~i so te kjerel – frdingjape ki phuv pa{lilo thaj kjergjape kaj si mulo.

I ri~ini ali uzi leste thaj ljelja te gu{kiniole , a vov kjergjape kaj ni di{il. I ri~ini khandija oleskoro muj, thaj gndisarda kaj si mulo thaj gjeli peske.

Kana gjeli podur i ri~ini, o amal oleskoro uljilo kotar o ka{t thaj lija te asal.

-Phen mange, so vakjergja tuke ko kan i ri~ini?- pu~ljale o amal.

- Phengja mange kaj lo{no manu{a si okola, so ko emparo kana sijan mukjenatut korkore!- vakjergja oleske vov Lev Tolstoj Miletikano proverbo: O amal phengjargjola ko zori.

Pu~himata Kote d`ana sine o duj amala?

So iklistilo angli lende?

So kjergja jekh kotar o amala?

So kjergja o dujto amal?

Kaske postapke pobut mangeja? Soske?

So kjergja i ri~ini?

35

Labaripe bari thaj tikni bukva({abdi)

Kotar odova so sikljilam ko anglutne klasija, d`anaja kaj i angluni bukva ramolpe ko akala ~hanija.

1. Sakoja lafjori nisisarelpe bare bukvaja.

Misal: Avdive si o vakti khamalo. Ko devel nane nijek buluti. O ~have lo{arenape.

2. O anava thaj o angloanava Misal: Dragan Stojanovski, Imer Salievski, Mile Bilbilovski, Elvis, Bislimovski, Akeksandar makedonski eap.

3. Palo pu~avutno thaj palo izvi~niko kolesa so agorilpe jekh lafjori, a o angluno lafi kotar i avutni lafjori ramolpe bare bukvasa: Misal: So vakjergjan leske? – Vakjergjum leske te d`al peske kjere.

4. Palo duj nutke, kana ramolpe citati ja ulavni lafjori so bi nisisarel bare bukvasa: Misal: O phuro avilo pa{e uzo plo ~havo thaj vakjergja oleske: “ Ka prostinav tuke sa so kjergjan, ako irinejatut kjere”.

5. O anava kotar o geografikane terminja: plainja, devrijala, gava, dizja em vaver.

Misal: Skopje, Vardar, [uto Orizari, Topaana, Drizla, Sredorek, Pelagonija, [ar Planina, Ohridsko ezero , eap.

6. Bare bukvaja ramonenape o anava e ra{trengere, e nacijengere, e revolucijengere, e u{timaskere, e bunengere eap.

Misal: Makedonci, Romi,Srbi, Crnogorci, Albanci, Turci, Makedonija, Srbija, Ilindensko Vostanie, Timo~ka buna eap.

7. O ramope ko korice e lilengoro, `urnalengoro thaj revijengoro.

Misal: “Amalipe” ,”Na{ svet” , “Dnevnik” , “Vreme”, “Ve~er” eap.

8. O anava e {kolengere, bibliotengere eap.

Misal: Ou ” 26 Juli”, Biblioteka “Bra}a Miladinovci” eap.

36

I bari {abdi

-So ramosare Sali?

-Ramosarav lafi so markinisarel nesavo anav.

-Odova me da korkori dikhava, numa naj mange khan~i jasno.

-Sa o lafija ramongjan tikne {abdikaja(bukvaja), numa o lafi Alija bare {abdikaja.

Soske agjaar?

-Soske odova si tiro personalno anav.

-A [eherezada?

-So [eherezada?

-Agjaar me vikinama.

Em odova li si peronalno anav ?

-Oja .

-Em valjani te ramonelpe bare bukvaja?

-Ba{ agjaar. O personalno anava e manu{engjere ramonenape bare {abdikaja.. Thaj na numa odova.

-So phanda, Nikola?

-E bare anglune {abdikaja ramonenape o anava e gavengere, e dizjengere, e lenjengere, e plainengere, e ra{trengere, e nacijengere‌ -But, bre, Nikola!

-But, ama sar! Thaj ten a bistre: e bare anglune {abdikaja ramonenape sakoja nevi lafjori.

-Ka ikjerav ki godi. Ov sasto.

37

Baro dive

Muzo thaj i Magbera gele gosti ko Pripep, kaj po daj~o. Odova sine kar{i 11 oktombro. Sasti diz sine ukrasime flagonencar. Em ko kjer ko Tairi sine nekobor flagija. Mo daj~o o Sali sine partizani ,vov margjape e bugarsko thaj germansko fa{istencar. Kana oleskere nipora kotar o gav avile oleste gosti, vov sine but lo{alo.

E, ba{ {ukar so avilje, avilen ba{ ko vakti. Avdive amari diz kjerela baro dive 11 oktombro. Koa kava dive 1941 ber{ pharili i avgo partizansko pu{ka ki Makedonija. Odoleske o 11 oktombro si sar o dujto Ilinden.

Panda o daj~o Sali na agorisarda, ki diz {undile ohajraribe kotar o pu{ke thaj rakete sasti rat.

Ako dikjena o teksti ka dikhen kaj o personalikane anava: Muzo, Magbera , Sali, Prilep si ramome bare {abdencar. a) O anava e ra{trakjere thaj o nacionalno bare divesa: Misal: Odova sine 11 Oktobro.

Prvi maj si baro dive e bukjarnengo.

Bare {abdencar ramosara em o religiozno bare divesa.

Misal: Kana avilo o Gjurgjovdani O ve{ uravgjape zeleno {ejencar. b) Bare anglune {abdikaja ramolpe o avgo lafi kotar e istorijakjere hepeningija.

Misal: Kana nisisajlo o maribe vov gjelo partizani.

Odoleske o 11 oktombro gndilpe kaj si sar dujto Ilinden. v) Bare anglune {abdikaja ramonpe o dodine so ikljona kotar o personalno anava.

Misal: Em ke Zoraneskoro kjer sine vazdime nekozom flagora. Avdive legarava e Verakiri setra. g) O isthanardine Tumen thaj Tumaro agjate, ramosara bare anglune {abdikaja kana kjera nekasa lafi so respektirinale.

38

Gudlije sikamnie Lijam Tumaro lil thaj but lo{ardilam. But si amenge {ukar kana {una kaj sen la~e sastipaja.

Bi~ala Tumenge but sastipe thaj Tumenge mangasa sigo te sastoven thaj palem tirinentumen amenge.

Sastipnaja Tumare si}avne Uzal o isthanardine Tumen thaj Tumen bare anglune {abdikaja olengere forme ( Tumaro, Tumare).

ramosara thaj

Savali: Drabarker {ukar akala lafjorina: Ko akala lafjorina isi but {tampime ban|ipe so valjani te labaren bari {abdi.

Ramonsar ki tumari tetratka o teksti sar so valjani bizo bangjipe.

Ko 1 maj sijuma sine ki bitola. Ko nacionalnomuklipaskororo maribe mudardile but manu{a. Akavada ber{ but {ukar kjergjam o nevo ber{. Ljeljam ud`ile e ljubeskoro grast thaj geljam te keda ka{ta.

Gudlie sikamnie, baxtaraja tuke tiro bijando dive thaj mangaja tumenge baro thaj baxtalo d`ivdipe. Amen sijam tumenge but naisutne, soske tumen sakana sijena sine {ukar amencar, thaj kotar tire jakja dikhelapes sine baxt thaj {u`ukaripe.

Tikne {abdikaja ramolape , ako nesavo op{to anav be{el anglal o personalno anav ramolpe tikne {abdikaja: majstor Mile, doctor Nikola, gospodin Kostov.

Tikne {abdikaja ramonape o anava e turli religiozno, socijalnikane, politikane thaj vavera mi{kope; e anava kotar e divesa e kurkeskere, masekongere, ber}eskere sezone, turli istorikane epohe, e riga e lumijake (svetoske); palokurko, torniko(dujtodi), tetra|i, tetra|in ({tartodi), para{tuj, savato, kurko, januaro, februaro, milaj, ivend, phurano veko, ma{karuno veko, khamali rig,

Bipend`arde lafija: Lafjorin –re~enica Savali : zada~a 39

Ko pazari Ko Skopje isi nekobor pazarja. Odori o gavutne so avena kotar o gava bikinena taze emi{ija, zarzavatija, jare, kiral, patlixawa, phabaja.. O pazari kerela buti svakova dive, ama savatone thaj ko purano kurko isi embit roba, em manu{a so kinena. Ko pazari isidu}awa kote so bikinelape maro, mas thaj ma~e.

O Slave: Kobor si o spanako?

O gavutno: Pinda denarja.

O Slave: A kobor si o fusuj?

O gavutno: [el dinarja.

O Slave: But si ku~. [aj li hari poeftino.

O gavutno: Ako kine pobut – oftovarde{ denarja.

O Slave: Merin mange trin kile gravo, pan~ kile spanako thaj trin kile purum.

Kobor si? Kobor ko{til?

Merin mange trin kile purum.

40

Emi{i

Phabaj Ambrola Bostano

drakha portokali kavuno

limoni

prune

banana

~irez

jagode

breskve

Zarzavatija Boranija {ah (armin)

sir

krastavica

{argarepa

purum

Dali si o kavuno, o bostano thaj o patlixano emi{i ili zarzavati?

Kobor ko{tinena o phabaja?

Pinda denarja.

But si ku~! [aj li poeftino? [ukar, saranda thaj pan~ denarja.

Merin mange jekh kilo.

A kobor si o drakha?

Trijanda denarja o kilo.

Merin mange trin kile.

41

paprika gra{ako

E Iljazeskiri bav~a E kako Iljaze isiole bari thaj {u`i bav~a emi{encar. Vov sakana si odori thaj dikhela e emi{ikane ka{ta.

-Kako Iljaz, save emi{ikane ka{ta isi ki ti bav~a?

-Ki miri bav~a isi: amrola, praske, prune, ajve, kajsije thaj vavera emi{ikane ka{ta.

-Me sakova dive e ka{ten honavaolen, makhavaolen kire~i ~hinava o {uke ka{ta olendar, prskinavalen te bi arakhavolen kotar o bila~e insektija thaj kerava em vaver buti trujal olende. Odoleske ola {ukar bijanena. Ko palonilaj kjefeja kjedava o reslina.

-So kereja doborom reslinencar, kako Iljaz?

-O reslina kjedavaolen thaj bikinavaolen ko kurko, a jekh kotor olendar arakhava mange bare jevendeske.

-Kako danijel, akava ber{, te kjede embut reslina!- vakjergjum leske kana ljelum te d`av mange.

-Ov sasto but!- vakjergja mange vov.

Elvisi but mangela zelenjave O Elvisi but fori vakjerela so but mangel zeljenjave. Jekh fori phu~ljamole soske doborom but mangela zelenjave, a vov vakheri: -I armin (o {ah), i loli repa, i purum, i sir, e pipera, o patlid`anja thaj vavera zelenjave si but {ukar xape thaj si but labardine ba{o sastipe e manu{engoro.

Nesave olendar xanape fre{ ki salata, a vavera kjeravenape. Von e xabeske dena specijalno aroma thaj {ukaripe.

A d`aneja li kotar amen therinaja e zelenjave? – phu~ljamole.

-Odova sako d`anela: e zelenjave arakajalen ani zelenjavakere bav~e. – vakjergja vov.

42

O Ruv thaj i muca I phuv si u~hardi parne iveja. O ruv prastala akari-okori thaj na d`anel kaj te garavelpe . Thaj kotar i dar tinanela.

I muca: Kaj na{eja ruva kjirvea? Soske sijan teli dar?

O ruv: O avd`ije thaj e bakrad`ije rodena man. Na {uneja li o ba{ibe e d`ukljengoro? Muco, molinavatut, garav man khatende. Ka u`aren mi mortik.

I muca: Khuv andre ko kher. Mo gazda si but {ukar manu{. Pakjava kaj ka `alineltut ked sijan ko zori.

O ruv: Sar te te khuvav keda angle nesavo dive ~o~d`um lestar jekh bakro!

I muca: Tegani prasta d`a ke kom{ijaskiri e Ristoskiri plevna.

O ruv: Na, na darava. Persi xaljum leskere xere.

I muca: Garavtut ke Vasileskiri avlin.

O ruv: Odori da darava te d`av. E vasilestar xaljum jekh bakro‌.

I muca: D`a birdem ko kako Gele!

O ruv: Erati thasavgjum oleskere tikne guruve‌ I muca: E kjirvea, kana si agjate, so rodea mandar a`utipe? So kjeravgjan, odova ka xas tuke!

Miletikani paramisi

43

Romano kher Harjalipe sakone thaneste, Ka{ta baharencar pherde Lulugja lole renkencar Parne divesa E Romenge avena.

Upri jekh bairi Pa{e d`i kham Jekh kheroro sima sikavela Kobor si garvsijalo Leskere duvarengiri renka vakerela.

Vunato vi harjale si ola Dajakere renkerde si makhle E khereskiri atma nane akate Pe dajakere thanende si I loli u~arin ko kher Giljavela e romane ni{anenge E adetenge, e bijavenge.

Ki avlin nuria taro badal khuvena O ba{no i javin anela Ki tikni ka{tunali ba{avin O phure mami thaj papo Be{ena Lengere jakha Upre ko badal si O kher si lengoro barvalipe Lengiri atma lengoro sakovadivesipe A leste pherde vasta pakjiva Kaj jekh dive ka resen pep e dajaja!

44

O amala e romengere Tumen ~havalen, den li tumen godi ko si o bare amala e romengere? E manu{en isi but amala, ama xari si asavke amala sar so si e romengere. Kote rodena o roma piri baxt? Ola e vordonencar phiren diveskoro. O vordon thaj o grast si sa e romencar. Pala ko vordon prastal o d`ukel (o rikono).

Aver amal e romengoro si o ve{. Ov garavel e romen kotar o balvala. O ve{ del len ka{ta te tataren pes thaj te keren peske xabe.

O roma putren ple cares d`i ki len . Oj den len pani. Manu{ bi panjeskoro na{ti. Ando {udre divesa o najbaro amal e romengoro si o kham. Ov takjarol o vogjori olengoro. Kana isi kham o manu{a si lo{ale.

E, ~havalen, akana {aj li te phenen kola si o bare amala e romengere?

D. Aliev Phu~iba: 1. Soske si o ve{ amal e romengoro?

2. Kola si o bare a,ala e romengere?(o kham, o ve{, o pani, o grasta, o vordona, o rikone).

45

ANAVJORA

Sako tumendar d`anela so si akala lafija: Maro,pani, kjer, astali, luno, kalemi, vordon, aeroplani eap. Sako kotar akala lafija anavkjerela nesavo {ej. Agja ko missal o maro anavkjerela jekh {ej kova so ovela kotar o u{ando varo, palo odova pekjelape ki bov thaj kjed pekjovela amen asale; o lafo kalemi anavkjerelape e {eeja kova so slu`ini ba{o ramope eap.Agjaar o manu{a anavkjerela sakova {ej kolesa isiolen buti ja palem , ja palem so diklele thaj phengjargjele.Numa von na anavkjerena numa e {ejen, em e su{testven thaj e naturakeren ~ipoten thaj turli avera bukja, na numa so {aj te dikhaolen, a em na{ti te dikhaolen, nego numa {aj te osetinaolen, te gndinaolen thaj te phend`araolen. Ake egzamplija: ba{o persone: dat , daj, sikavno, gavutno, bukjarno ba{o d`ivutre thaj phak{e: d`ukel, muca, xer, gras, bakro,ruv, khajni, papis, ~irikli, kartali; ba{o naturake ~ipote: tunjariko, irat, dud, tatipe, {udripe ba{o emocije: baxtalipe, d`unaipe, dukh, , nasvalipe, lad`avipe, dar; ba{o funkcije: prastape, giljavipe,sikljovibe, xutipe,khuvipe, asaipe, eap.

So si anavjora?

O anavjora si lafija kolencar anavkjerenape o su{testvija, o {eja thaj vaver khan~i so {aj numa te gndinaolen.

Okola anavjora kolencar anavkjeraja e su{testven ja e {ejen, so [aj te dikhaolen em te astaraolen, so si ~a~ikane, vikinaolen konretno anavjora.

Ko missal: pend`era, guma, skamin, guruv, mur{.

A okola anavjora kolencar so anavkjeraja khan~i so {aj te gndina vikinaolen gndimale anavjora.

Ko missal: gnd, pa}ape, baxt, d`unaipe, daripe eap.

Savali Kjerajkjeren korkore te arakjen de{ personalno anavjora, de{ ba{o d`ivutre thaj pak{e, de{ ba{o turli {eja so {aj te dikhalen , a de{ ba{o avera bukja so {aj num ate gndinaolen. Vakeren save si anglune trijanda anavjora, a sabe si o palune de{ Bipend`arde lafija: Anavjora- imenki

46

Ulaipe e anavjengoro O anavjora ulavenape ko duj bare grupe em odova ko: op{to thaj personalno.

Op{ta anavjora Ake nesave asavke anavjora: grast, ka{t, kjer, ambrol, sal~in, bagremi, phabalin, ~havo, d`uvli, vudar, d`ivutro, {o{oj, patrin, ra{tra, diz, gav eap.

Anava kola so markirinena su{testvija ja {eja kotar o jekh tipi vikinaolen op{to anavjora. Von ramonenape tikne {abdikencar.

Phend`ar o anavjora ki akaja gili:

So si o ivend?

O ivend si g’ndimi anavjori D`uvlikano jeri.

Ivendese parnjovena: O kjera, O ulice, Ain~a, O gavutnikano ploto‌

O ivend {aj te vikinelpe: Sne`ica Studenica‌ A, {aj em nesavo vaver anav te ovel.

E palem, nane mange u`o Soske vikana agjaar?

Personalno anavjora Odola si ulavne anava kotar o turli su{testvija ja {eja; 1. Anava e dizjengere thaj e gavengere, e lenjengere em e plainengere, thanengere thaj avera geografikane anava: Skopje, Bitola, Vardar, Pelagonija, Me~kin Kamen, Ohridsko Ezero.

2. Anava e manu{engere: Stojan, safet, Elvis, Dragan, Angelina, Goce Del~ev, 3. Anava e d`ivutrengere: [arko, Lisa, Siv~o.

4. Anava e lilengere, `urnalengere thaj revijengere: Dnevnik, Vesnik, Nova Makedonija, Na{ Svet, Krpen `ivot.

Bitola si anav jekhe dizjakoro em numa odole dizjako, zna~i odova si lakoro personalno anav. O anavjora so markirinena o personalno anava ulavne su{testvengoro ja {eengoro vikinaolen personalno anava.

Kote em te arakjovgjona , bilo angle, bilo ko ma{kar ja ko agor ki lafjori o personalno anava ramonenape bare {abdikaja.

47

Ko missal: Erati i Suzana avili korti mande.

Taesa amen ka d`a ki Bitola.

Konkretno anava si: o manu{, d`uvli, mami, khajni, , a apstraktno anava si: volja, lo{alipe, d`ukavipe, {ukaripe, zuralipe, avsastipe, drabaripe.

1. E anavjora kotar o d`uvljano jeri isiolen agoripe – o: ma~o – riba, oven –bakro, prase- balo , ku~e - d`uklo itn.

I anavjori den –dive ko butipe glasil: divesa. E numerosa: dva dena (duj divesa ) , a i anavjori : pes (d`ukel) ko butipe glasil: d`ukela.

2. E anavjora kotar o d`uvljano jeri isiolen jeri silen jeri , a silen agor – i : ovca bakri , ku~ka- d`ukli, ptica -~irikli, sviwa- bali eap.

I romani ~hib pend`arel dij jerija: mur{ikano thaj d`uvlikano jeri. O anava kotar o mur{ikano jeri agorin ko – o, a e anavjora kotar o d`uvljano jeri ko –i.

O ednoslo`no anavjora kotar o d`uvljano jeri ko pobaro numero ~hanija kherena butipa e sufiksencar : -nja, -ka,-ja, je, , ta, go{nja, lennja, pennja, menja,panja guruvnja itn, ~urika, ko{ija, phovja, puvja, pirostije, vasta,itn.

Kana o xarne forme kotar o personalno anavjora labarinpe ko zna~enje plesutno. Palo anavjora so ana~in jeripe von ramonpe ulavne kotar i anavjori: tatko i (o dat lakoro,majka ti i daj lakiri, zet ni o d`amutro amaro i sl.

Ko anavjora isi duj gjende: jekhipe thaj butipe.

Pu~himata So ozna~inena o anavjora?

So ozna~inena o op{to anavjora?

So ozna~inena o personalno anavjora?

Ko savo tipi anavjora perela akala: Jana, vardar, Makedonija, Vasilica?

Ba{o save anavjora vakjeraja kaj si konkretno, a kola si apstraktno anavjora?

48

O dodine thaj olengoro labalaribe ki lafjori

GAV Uzal jekh u`i plainaki len, Arakhadol amaro gav, Sar tikni kartaleski juva, ma{kare ka{ta garavdi.

Ma{kare gav si gumno buvlo, Kote so ko nilaj o giv vr{ilpe, A pale odova, ko bare divesa, Baxtasa o horo phagjarelpe.

Ko agor e gaveski si parno kjer, D`i oleste si i nevi {kolaKote so avgo drom osetijem i baxt, Kote so avgo puti sikljiljum i bukva.

Lazo Karovski

Pu~himata Sar vikinenape o lafija so si kjaljarde ki akaja recitacija?

Ki savi grupa lafija von preperena?

Ikjer ki godi: O dodine si lafija kolencar so vakjerelape o vi{i{te e {ejengoro thaj e ~ipotengoro. Olen ulavajolen ko: deskriptikane, relativnikane, isthanardikane thaj gjendikane dodine.

1.

E deskriptikane dodinencar daja deskripcija (opis) e {ejengoro. Olencar markirinaja o olengere turli vi{i{te so ikljovena korkori olendar: tikno kalemi, bare manu{a, tare piperja, parno d`ivindo, galbeno d`ukel, gogjaver si}utno..d`ungali romni.

2. O relativno dodine markirinena o vi{i{te e {ejengere, e su{testvengoro thaj e ~ipotengoro so labarinenape ko vaver [ej, roes vakjeripe o materijali sostar si kjerdo o {ej . Prema odova o dodine [aj te oven: 49

a) mateijalno: ka{tuni lungo skamind,sumnakuni angrustik, d`amesko tahtaj, po{omale kalce, ka{tunali roj. b)plesutne: dajakoro manglo ~havo, gavutnikani ~e{ma, {kolakiri avlin, plainaki len, dadeskoro kjer, E Elvseskoro phral eap.

3. O genjale dodine sikavena o relacije e {ejengoro ki s’ra. Kjerenape kotar o genja: avgo, dujto, trito, {tarto, pan~to, eftato, {elto eap.

4. E isthanadine dodine zna~inena plesutnipe e {ejengoro prema nesavo d`eno: miro, mire, tire, lesko, lakiri, amare, tumaro, tumare, olemgiri, lakiri;koborikane thaj kvalitativno nijansa: asavko, gasavo,asavko, gasavo, nesavo, savo na, odoborka ga~i, akate preperena thaj e pu~imaskere: savo, sar em, sa, savore, agja, vaver, i vaver.

Komparacija e dodinegiri

O deskriptivno dodine {aj te komparinenape ( xor, poxor, emxor). O deskriptivno dodine isiolen duj forme ba{i komparacija: komparativ thaj superlative. I fundavni forma si o pozitiv, kotar so cidela ki komparacija ma{karo duj thaj pobut {eja.

pozitiv u~o (visok) zuralo ( silen ) la~ho (dobar,ubav) baro (golem)

komparativ

superlativ

pou~o (povisok) pozuralo( posilen) pola~ho (poubav) pobaro (pogoem)

emu~o (najvisok) emzuralo (najsilen) emla~ho (najubav) embaro (najgolem)

Pu~himata So si dodini?

Kana embut labardinenpe?

Kjer lafjora kote so ka labardine akala dodine: miro, dajakere, mrzavalo, ka{tunalo, phurano, selikano.

50

Ramonipe gjende lafencar kotar o 100 d`i ko 1000 O gjinde si lafija kola so markirinena o koboripe savo so {aj te ovel gindo durustalo (duj, de{, {el, tri{el) ja popa{e durustalo (trin-{tar, bi{d`ene) O gjinde {aj te oven d`enovalo thaj bid`enovalo.

Savali: D`enovker o gjinde: de{, de{ujek thaj pan~ Ambolde o lafjora, a palo odova e arapsko gjindecar isthanarolen e lafencar: Nakljam 125 km. A~hile amenge panda 25 km.

Drabardem 27 patrina, a e lile isiole 200 patrina.

Toni si bijando ko 1995 ber{.

Phandavne – Svrznici Savi funkcija isi e pocrtime lafen ko telune lafjorina: O Elvisi thaj o Toni si phralja. D`a kin ekva{ o kilo kiral ja ka{kavali. I Marija avili ko vakti, a o Samija avilo ge~i.Hond`am , ama na arakljam teli phuv pani.

Sar te kjerav lafi, kana tumen ~hinavenaman.

O kaljarde lafija naneolen korkoripeskere karakteristike ki lafjorin.

O phandavne si kjidimatine lafija kola so phandena ulavne kotora kotar i lafjorin.

O phandavne se: a, ako, ama, va, xem, ja, ni, numa, pa, ta, sose, bilo, bizo, va, ba{o, osi tem kova so eap.

Bipend`arde lafija: Phandavne – svrznici

51

Akanutno vakti PREZENT Dikh {ukar akala slike thaj vakjer amengje olengere funkcije so sikavde olende: O kova~i kovini

I phuri mami khuvela O ~havo sovela

HORO (oro) O duduko gudlo ba{alela O davuli marela Anglal i {kola, O ~aja oro kjelena.

Akanutno vakti vakjerela o kjeripnalo asaripa(funkcija) savo kjerelape ko vakjeribaskoro momenti: Me drabarkerava jekh kotor kotar akaja paramisi, a tumen ramonena.

I funda akanutne vakteske lela pes kana tari akanutne vaktestar ka }udel pes i agraxori la(ki biadxinali lafjori) akji adxinali lafjori i agraxjori l: d`a-la pere-l.

O agraxija kji dujto thaj ki trito sima si jekha-jek na.

Misalija: tumen gjiljavena, ola gjilavena, o ~iriklja giljavena.

Tranpipe (konjugacija) me d`ava-jas odam a) Grupa akanutno vakti kji biadxinali lafjori (vo nezavisna re~enica)

kji adxinali lafjori Vo zavisna re~enica)

Jekjipaste (ednina) 1. me d`a-va 2. tu d`a-ja 3. vov d`a-la butipaste 1. amen d`a-ja 2. tumen d`a-na 3. von d`a-na

jekjipaste 1. me te d`av 2. tu te d`a 3. vov te d`al butipaste 1. amen te d`a 2. tumen te d`an 3. von te d`an

52

e) grupa akanutno vakti jekjipaste

jeljipaste

1. me perava 2. tu perea 3. vov perela

1. me te perav 2. tu te pere 3. vov te perel

butipaste

butipaste

1. amen peraja 2. tumen perena 3. von (ola) perena

1. amen te pera 2. tumen te peren 3. von (ola) te peren

Akanutno vakti taro kjeripno sijum (sum) O kjeripno sijum (sem) isiole akala forme ko trin sime ekjipaste thaj butipaste.

Sijum (sem)-sum Jekjipaste 1. me sijum (sem) 2. tu sijan (san) 3. vov si

butipaste 1. amen sijam (sam) 2. tumen sijen (sen) 3. von si

Te bi dikhaja o labadaripe akale formengo ka la akala misalja:

1. Tumen sien profesorka. Vie ste profesor.

2. E sikljovne si ki {kola. U~enicite se vo vo u~ili{te.

3. Amen sijam la~e ~ave. Nie sme dobri deca.

53

NAKHLUTNO VAKTI (preterit) E nakhlutne vakteja {aj te vakjerelpe i kjeripnali funkcija koja so agoringja ko phurano(naklutno) vakti.

Misal: O Bor~e kuvgja andre ki soba, ikalgja pestar pi setra, mulavgjala ki zaka~alka, lelja o lil thaj be{lja ko astali te drabarel.

Avrijal perela sine {u`o kovlo iv thaj pohari u~argja i phuv.

O forme kotar o nakhlutno vakti si akale partikulaja (sine): Perela – pa|am Jekhipaste 1. me perava sine 2. tu perea sine 3. vov perela sine butipaste 1. amen peraja sine 2. tumen perena sine 3. von perena sine

Sinteti~no tranpibe (konjugacija) ko kjeripne ko nakhlutno vakti Giljavela - pee Jekjipaste

butipaste

1. me giljavgjum 2. tu giljavgjan 3. vov giljavgja

1. amen giljavgjam 2. tumen giljavgjen 3. von giljavgjen

analiti~ko-sinteti~ko ~hani jekhipaste 1. me giljavgjum sine 2. tu giljavgjan sine 3. vov giljavgja sine

butipaste 1. amen gilavgjan sine 2. tumen gilavgjen sine 3. von(ola) gilavgje sine 54

Nakhlutno vakti taro sijum ko analiti~no ~hani Jekjipaste 1. me sijum sine 2. tu sijan sine 3. vov sine

butipaste 1. amen sijam sine 2. tumen sijen sine 3. von sine

55

AVUTNO VAKTI (future) E avutne vakteja vakjeripe i kjeripnali funkcija(buti) koja so ka kjerelpe , aja palem ka kjerelpe ko avutnipa. O avutno vakti kjerelpe e formaja kotar o akanutno vakti kotar o kjeripno so tranpinipe, a angli lende be{ela ko so trin d`ene ko jekjipaste thaj butipaste i partikula (~astica)ka. perela - pa|a Jekipaste 1. me ka perav 2. tu ka pere 3. vov ka perel

butipaste 1. amen ka pera 2. tumen ka peren 3. von ka peren

kajamkjeribe naklutno-avutno vakti obrazuvawe na minato-idno vreme jekjipaste 1. me ka giljavav sine 2. tu ka giljave sine 3. vov ka giljavel sine

butipaste 1. amen ka giljava sine 2. tumen ka giljavena sine 3. von ka giljavena sine

Numa e partikulasa ka o avutno vakti kjerelape e kjeripneja isi thaj nane.

Misal: Avdive isi te sikljovav sasto dive.

Deneska }e u~am cel den..

E Zorane isiole te ramonel pi kjerutni buti.

Zoran ima da pi{uva doma{na zada~a.

Ko odre~no lafjora kajamkjeripe o kjeripno nane: Misal: Taesa nane te sikljova, soske si baro dive.

Utre nema da u~ime, bidej}i e praznik.

O Elvis inane te kjerel vi{e buti ki akaja fabrika.

Elvis nema pove}e da raboti vo ovaa fabrika.

Arak o kjeripnale kotar o avutno vakti ki akaja gilji: Me ka d`av ko duripe, ej ~aje Ko duripe, te kjerav buti, Ka a~hovav odori trin ber{ Thaj ka bi~alav tuke love.

56

[erutne d`ene ki lafjori SUBJEKTI THAj O PREDIKATI podmet i prirok Me drabarava lil Gudlea amala Safet, Amen avilam kotar o Ohrid. Me dikljum thaj phirgjum ki akaja diz thaj olakiri trujalin. Akana {akj te vakjerav tuke khan~i.

Mange but pelo ko ilo o Ohrid. Akava than si but la~ho. Akate si sar ko suno.

Trujal ko derjav (ezero) isi bare baijra u~arde gusto ve{encar.Akala nekozom divesa akate o vakti si but tato. Ko radio vakjarde kaj taesa ka del br{ind akate.Me akana ramosarav jkeh lil. Mo dat phirel peske, a mi daj drabarel zurnalo. Akana te phu~avtut tute. Sar sijan tu? So kjerena ti daj thaj to dat. Avilo li peske to dat kota o Prilep.

Drabarea li akana khan~i? Ramosar mange, moliv tut. Kjer but sastipe tumarenge.

Mangav tuke sastipe Zoran Savali : Arak ko akava teksti o subjektija thaj o predikatija Pronajdi go podmetot i prirokot vo ovoj tekst.

SUBJEKT O d`ene ki jekh prosto lafjori si o subjekti thaj o predikati.

O d`eno ki lafjori so sikavela i kjeripnali funkcija vikinipe subjekt(podmet).

O Jovani kjergja buti , nakjavgja i norma. I makina rumisalili.O phuro nasvalilo.

Duj d`ene iklistalile kotar i {kola. O subjekti si okova so kjerela i buti ki lafjori (anavjori, isthanalkerdi, dodini, gjendo).

E subjekte pokolaj ka arakaole , ako o lafi koj (ba{o d`ene) ja so (ba{o {eja) kajamkjerajalen anglal o kjeripno ki lafjori, Misal: Koj giljavela? (o ba{no) Koj khuvela? (I phuri mami). Koj drabarel? (O si}utno).

Predikati O d`eno so vakjerol khan~i ba{o subjekti vikinelpe predikati (prirok) .

Okova d`eno ki lafjori so sikavel savi buti kjerel o subjekti vikinelpe predikati.

Misal: O Muaremi ramosarda lil. O radiond`ija la~arda o radio. O milani ulo elektri~ari. O Zorani kerdilo prvo. Vov si lo{alo.

57

subjekti

predikati

i ~irikli ujrala vov inotarilpe o ~havo sikljola.

I balval phudela. o ba{no gilabel i mami khuve; Sakoja kotar akala lafjora isiolen duj {erutne lafjorikane kotora: subjekti thaj predikati.

E predikate rodajale e pu~ibaja: So kjerela o subjekti Misal: So kjerela i ~irikli? – ujrala.

So kjerela i balval? – phudela So kjerela o ~havo? – sikljola.

Ki lafjori “I ~irikli ujrala” -subjekti si o anav ~irikli -predikati si o kjeripno ujrala.

Sar so phengjam pokolaj te araka e predicate ki lafjori, kunandinamen e phu~ipaja: So kjerela o subjekti?

Misal : So kjerela o ba{no? (gilavela). So kjerela i phuri? –Khuvela kalce) eap.

58

Paramisi I atmad`a thaj o ba{no Siklili i atmad`a e gazdaskiri te ujral leske ko vast kana vov akharelala.

O ba{no, palem, na{ela sine kotar o gazda thaj xoljame dikhelale kana vov avela sine pa{i leste.

-Jekh drom i atmad`a vakeri e ba{nese: -Tumen sijen but {ukar dikhelapes kaj sijen tumen kotar e phanlipsko karakteri.

Avena ko gazda numa kana sen bokalo. Amen o divo pak{e, sijam vavera. Thaj zorale sijam thaj {aj te urja posigo kotar vavera pak{e.Uzal odova palem na na{aja kotar o manu{a, nego li amen avaja olenge ko vasta ked vikinenamen. Amen isiamen ki godi kaj ola parvarenamen.

O ba{no ko odova vakeri leske: -Tumen na na{ena e manu{endar, soske nijekh drom ni dikljen peki atmad`a, a amen but fori dikaja pekje ba{nen.

Lav Tolstoj

Pu~imata thaj savali: Sar si prezentirimi i atmad`a ki akaja paramisi?

Araken o isthanarde thaj o kjeripne ko akava teksti.

59

LAFJORIN

O dat thaj oleskere ~have O dat but fori dela sine pe ~haven godi thaj vakjeri olenge: - Tumen trubul te d`ivdinen ko jekhipe(sloga).

Kana dikhel kaj o ~have oleskere na {unenole o dat naredingja: -Anen mange nekobor sane ka{ta!

O ~have oleskere and`e oleske sane pra~ka. O dat dat namestingja o ka{ta kerd`alen pageribaske , thaj vakjergja: -Ko tumendar {aj akala ka{ta so si kjerde sar snopo te pagel ?

O ~have probingje te phagen o ka{ta, mu~ind`epe, ama na{tit e phagenolen.

Tegani o dat olengoro pravgja o snoop e ka{tengoro thaj vakjergaj: -Phagen akana, ka{ po ka{!

O ~have lije kolaj te phagen jekh po jekh kas.

Tegani o dat olengoro vakjergja olenge: -Agja ka ovel em tumencar: ako d`ivdinena slo`no, khonik na{ti tumenge khan~i te kherel. Ako xantumen, kjerena ~ingara,sakova tumende ka phagel.

Lav Tolstoj Bipend`arde lafija: Lafjorin – re~enica

60

Miletikano phendini: Ko jekhipe(sloga) si o ikaldipe(spas).

Drabarker panda jekh puti akava teksti. Dikh o lafija so vakjeri odd at pe ~avenge. O dat vikingja pe ~haven te delolen godi te oven slo`no, ten a ko{enpe. Kana vakjergja olenge o dat save lafija ov vakjergja olenge, prekal sakona celina so vakjergja pire ~havenge vov vakjergja odova ki jekh agorimi gnd.

Misal: Tumen trubul te d`ivdisaren ko jekhipe(sloga).

Anen mange nekobor ka{ta te phagav.

Asavke celinke kotar o lafikjeripe vikinelape lafjori.

Kana ka vakjerel nesavo manu{ khan~i, dikhasa kaj o lafija ko leskoro vakjeriba si phangle ko duj, trin ja pobut gndimale celine. Kotar o sa odola potikne ja pobare celine vov vakjeri nesavi gnd. O asavke lafengere celine {aj te arakha thaj kana drabara nesavo ramosardo vakjeripe – paramisi, gili, lil ja vaver.

Ikjer gi godi: Lafjori si vakerutni Celina prekal so amen vakjeraja jekh agorimi gnd.

O manu{a akjarenape lafjorencar.

Pu~imata Vakjer khan~i ke nekobor lafjora ba{i tumari {kola: kaj arakadolpe, savi si tumari {kola- bari ja tikni, kobor katija isiola, kobol staje isiola. Ko agor kotar i sakoja lafjorin, ~iven nutka, a i lafjori ka nisisaren bare {abdikaja.

Bipend`arde lafija: Pendini- pogovorka

61

Lafjorikane d`ute(vidovi): pu~le, mothovikane(narativna),interjektivna Kana kjeraja nekasa lafi , amen mangaja te informirina khan~i, te vakjera nesavo komandinipe, mangipe thaj molipe ja palem te pu~a khan~i so interesirilamen. Odoleske o lafjora prema plo ikjeripe {aj te oven: mothovibaskere (narativna), pu~le thaj interjektivna Mothovibaskiri lafjori Mothovibaskere lafjora si okola kola so vakerena nesavi gnd.

Misal i lafjori: Avdive sijuma sine ki {kola. (deneska sum bil vo u~ili{te) , vakjeripe jekh situacija. O dat but fori dela godi pe ~haven. Asavki lafjori si jekh sakodivesutni forma vakjeribaskiri. Kana vakjerelpe tja drabarelpe o agor e intonacijakoro kotar e mothovibaskiri lafjori perela. Pali mothovibaskiri lafjori ~hivaja nutka.

Phu~ipaskiri lafjori Pu~ipaskiri lafjori si okola kolencar amen khan~i phu~aja.Misal: Ko tumendar {aj te phagel akala ka{ta ko akava snop[o? Kote ujrana thaj d`ana akala divo papina, babo? Kana ka d`a ko dajanipe? Pali sakoja pu~imaskiri lafjori ~hivelape ni{ani pu~ibaske (?).

Interjektivne (akhardibaskere) lafjora Interjektivne (akhardibaskere) lafjora si okola kolencar vakjeraja pozorale emocije thaj vakjeraolen pobare krleja. Kotar odova tipi si ko missal akaja lafjori: Anen mange nekobor ka{ta te pgav! Lel, kozom u~e ujrana!

Palo intrejektivno lafjorina ~ivaja o ni{ani tari interjekcija (!).

Pu~imata Savo ni{ani be{ela pali mothovibaskiri lafjori?

Savo ni{ani be{ela pali phu~ibaskiri lafjori?

Savo ni{ani be{ela pali interjekcijakiri (akhardibaskere) lafjori?

62

Interpunkcijsko ni{anija Nukta (to~ka) Nukta ramolpe kana agorilpe i bitimi mothovutni lafjori, bilo te avel voj prosto thaj slo`imi, odori kaj so si i pauza kana agorilpe i gnd.

Misal: Avdive sijuma sine tumende. Odori rodijem tut , numa ni araklemtut.

Nukta labadinipe kana kratisara o lafija: Eap. (em agjaar pookori), a.m.( akava masek,~hon).

Na ~hivelape nukta kana skratinipe nesavo anav kotar disavi firma, institute .

GRANAP, NOB. Nuktapori (zapirka) I nuktapori ramolpe: -ma{karo kotora ki jekh lafjori (I Marija drabarel, a o Petre {unel); -kana genisarenpe o lafija : O Vase, o Elvis, o Ja{ar, O Slavko thaj o Mile kjelena fudbali.

Ni{ani phu~ibaske (?)

Ni{ani phu~ibaske ramolpe pali lafjori so si vakjerdi ki phu~imali forma, bilo te ovel odova ki agorimi ja palem numa si phu~imata.

Savo lil drabardan?

Kozom love mange?

Kote? Sar? Kana ka ave amende?

Interjekcikano ni{ani(!)

Interjekcikano ni{ani labardinipe palo interjekcikane lafjora thaj palo lafija thaj interjekcije so markirinena komanda, zuralo ~udipe, mangibe, protesti, lo{alipe , dukhavipe .

A~hov te vakjere! Phande to muj! Voj vakjergja oleske: Ax phrala! D`i avdive si mange o veko. Panda odova valjani sine mange! Te giljava phraljalen! Angle! Of! Te d`a ki buti! Astar le!

Duj nukte : 1. Akava ni{ani labarelpe anglo okova so valjani te vakjeripe, te gjenelpe ja palen te haljarelpe.

Misal: O {tar be{eskere sezone si: anglonilaj, nilaj, palonilaj thaj ivend.

2. Kana citirinenape durikane lafija (direktno vakjeripe) ja gnde.

3. Misal: E gavutne phu~enaole:- Te na sijan tu ~havo te dadeskoro?

63

Rikono Vov si mange amal Vov si mange sar phral Me lesa sijum ano ve{ Me phirav lesa sasto ber{.

Sasti rat ov na sovel Javinate dexel man te d`angavel Kana manu{ khanilo avel Lestar mas uhlavel.

O rikono e romenge si lo{ali Vov amenge na sikavel pi xoli Phiras ame diesa e vordonesa Amari baxt rodas e rikonesa.

D. Aliev

Pu~imata So dikhena ki akaja slika?

Savali Ramosaren ko tumare tertratke so kerela o ~havo, so kerela i phuri, so kjerela o ba{no, so kjerela o erzi.

64

I lisa thaj o gavrani

O gavrani nekote ~orgja peske jekh kotor kiral. E kiraleja ko muj, a vilo d`i ko jekh u~o ka{. I lisa, savi so nakhela sine adathar, dengja pe godi te lel lestar o kiral.

Adaleske phengja e gavraneske: “Save {u`e jakha isi tut, a m te vakerav thaj savi {u`i men isi tut. Bila~e si so tu, ~avko, na d`anea te gilave!�

O gavrani , koja so akale lafendar sine but barikani, mangindor te sikavel e Lisake kaj d`anela te gilavel, phravgja po muj, graknongja thaj o kiral pelo leskere mostar, anglal e Lisakere pire.

I Lisa lelja o kiral thaj gudlo asandili: “He, He, He, tu{aj hari d`anea te gilave, numa god inane tut!�

Miletikani paramisi

65

Istorija thaj kultura e Romengiri O Roma si but phurani etnikani kupatni so ikljovena kotar o arijevcija. Ola ked ale ki Indija porobingje e Draviden thaj astargje peske be{ibnaskere thana ki upruni Indija thaj trujal ki bari len Ind. Kotar disave rodaripe avelape d`i ko d`andipe kaj d`i olende reslja em o Aleksandar Makedonski , pale odova registririnenape em e Xunengiri naezda so khuvena ki Indija, palo odova avena ki Indija o Skitija, a palo lende avola ki Indija em o Arapi Mahmud kotar i Gora, pa o Tamerlan em vaera osvaja~ija. Emparo vakti e Romengoro sine ko vakti e D`ingis Kanesko. Sar rezultati kotar sa akala mariba, naezde klimatsko faktorja, o ~horolipa ma{karo o Roma, o Roma sine primorime te muken i Indija thaj te aven ki Evropa te roden peske po{ukar d`ivdipe.

Pokarakteristi~no thaj pobari migracija e Romengiri sine ko V veko.

Kotar avela o anav Rom? O anav Rom avela kotar o anav Rama pend`ardo indijakoro junako (prema o epi Ramajana) pa odoleske o Roma vakjerena amen sijam o ~ave e RamakereRomane ~have so avena kotar o Rama.

Panda ko V veko o persijako thagar Bahram Gur ki pli ra{tra and`a 10.000 Lurija (odova sine anav e Romengoro ki Persija). Akala Roma sine muzikantijata thaj giljavutne manu{a. Poge~i kotar akava anav ikljola em vaver anav Nuti, telo sav anav gele prema i Evropa.

Koj si o Sintija?

Sintija si Roma kola so avena kotar i indiska teritorija Sind. Avdive akala Roma Sintija d`ivdinena ki Germanija thaj ki upruni Italija.

O Roma ki [panija vikinenape telo anav Kale, a ki Francija thaj ki Italija vikinenape ko anav Manu{a. Ko khoranipe vikinenalen ^ingene, a ki Albanija Mad`upi, o englezija vikinena e romen D`ipsi

66

Ki Evropa si buvljardo o anav e Romengoro telo anav Cigani. Akava anav si avgo drom lipardo ki Grcija kotar jekh grcijako papazi kotar o Atos. Vov ke ple analija ramosarda kaj diklja manu{en nomaden . Vov na avilo uzal olende numa dikljalen durardan.Odova sine ko 1068 ber{ ki Grcija. Ko analija ramosarda o anav Atcigani .

Odova sine ko jekh zapis(dokumenti) kotar o jekh gruzijsko monasi kotar o manastiri Iviron ki Sveta Gora kote so o Roma avile odori ko 1068 ber{. Ki romani translacija Atsigani si bitaknime manu{a- nedopirlivi. Tegani odola nomadija sine sar o ~ergajra so pirena sine kotar o than ko than e grastencar.I poge~i kotar odova gr~ko termini Atcigani ,avela o termini Cigani.Akava anav e romenge so si dendo nae ko romano vokabulari. Oficijalno anav e romengoro si Rom. Ki translacija odova si: manu{, doma}ini. Ama odole terminieja markinelpe em i romani nacija. Akava anav oficijalno zurardo sa e Romenge ki lumija (sveto) ko 8 april 1971 ber{ a ko I romano kongreso ano London.No em palo odova kongresi ko disave teritorije panda arakjenape o lokalno anava e romengere sar so si: Gjupci, Gabeli, Gurbeti, D`ipsi, Cigani, A{kalije, Egipjani em vavera em ako sarine d`anena kaj si von Roma.

67

I Romani ~hib I ~hib e romengiri si romani ~hib. Ba{i romani ~hib sikad`e baro interes but sikavne manu{a kotar i Germanija, Anglija, Amerika, SAD, Francija, Jugoslavija em vavera ra{tre. But baro interes ba{i romani ~hib dingje : o Grelman, O Fridrih Pot, O Rade Uhlik, O Miklo{i} ,o Rajko Djuri} em vaera. Ko najnevo vakti interes ba{i romani ~hib ki Makedonija sikavena o Dr.Trajko Petrovski, o Dr. Bone Veli~kovski, o Ljatif Demir aktivisti kotar nevladina organizacija em vavera. Kotar olengo sikavno rodaripe sar rezulati iklol kaj i romani ~hib si but pa{e e indijakere ~hibasa. A odova zurarel kaj o Roma si kotar i Indija. O Dr. Trajko Petrovski thaj o Dr. Bone Veli~kovski ikalde o avgo makedonijako-romano thaj romano makedonijako alavari ano Skopje ko 1998 ber{. Ko 1980 ber{ iklili i Romani gramatika kotar o Saip Jusuf, a ko 2003 ber{ ano Skopje o Dr. Trajko Petrovski ikald`a o lil: Gramatika na romskiot jazik .

I romani abeceda-romskata azbuka: A,a, B.b, C.c, ^,~, D,d, D`,d`, E,e, F,f, G,g, Gj,gj, H,h, I,i, J,j, K,k, Kj,kj, L,l, Lj,lj, M,m, N,n, Nj,nj, O,o, P,p, R,r, S,s, [,{, T,t, U,u, V,v, X,x, Z,z, @,`.

O avipe e romengoro ko Balkani em ki Makedonija Em bare migracije e romengere ki Evropa thaj ko balakni ule ma{karo IX thaj XIV veko. O Roma ki Makedonija avena prema e Tatomir Vukanovikeskoro vakjeripa ko XII veko.

Ko vakti e Osmanko thagaripasko ki Makedonija o d`ivdipa e Romengoro sine pharo. Ola kherena sine o but phare bukja. But d`ene e romendar odova vakti ko Balkani lelje i muslimansko religija. Te bi d`ivdinena po{ukar o roma vakjerena sine prinudime te kjeren lafi ki vaver ~hib, religija thaj vaver etnikani vakjeripe. Odoleske kotar odova vakti em olengoro precizno numero na d`anelape. Kotar odova vakti po{ukar informacije dela o demografi tha o statisti~ari o Vasil Kn~ov kotar i Sofija. Ov vakeri kaj ko periodi ma{kar o 1888-1895 ki Makedonija d`ivdinena 22.001 Roma.

Embaro numero e romengor si ko vakti e Vizantijako thaj e Tursko thagaripasko.Embut Roma si ki Romanija, Ungarija, Bugarija, Srbija , Crna Gora, Grcija, Turcija, Rusija, Albanija , Anglija, em vavera phuva. Ki Republika Makedonija prema o popis kotar o 2002 ber{. O oficijalno numero e Romengoro si 53.879 , a neoficijalno prema o vakeripe kotar o NVO ki R. Makedonija o numero e Romengoro si pobut kotar o 135 .000Roma. Avdive numa ki Evropa d`ivdinena trujal 15 milionja Roma.Prema o najnevo ra{tarkoro Usrtav kotar o 1991 o Roma ki Republika Makedonija si priznaime sar narodnost.O Roma d`ivdinena ki bari sloga e makedoncencar, e srbijancencar, e ~hibanencar, e khorajencar thaj e vlahunencar.

Ola sarine gradinena barabar gradinena o {ukaribe thaj o avutnipe e Republika Makedonijakoro.O Roma mangena i Republika Makedonija.

68

O folklor e romengo

Miletikane (narodno) gilja O miletikane literature si kotor kotar i selikani kultura kola sa so o manu{a sikavena piro odnos prekal o d`ivdipe, i natura thaj o amalikane ~hipote. O miletikane gilja si rezultati kotar amari amalikano ~a~ipe, sar jekh kolektivno xa~aripe e idealinengere thaj o mangipa e manu{engoro. Kori lende vakjeripe ba{o konkretno istorikane !ipote thaj persone. Kerindoj lafi ba{o nesave persone thaj ~ipote o selikane gilja sikavena em o buvlipa kotar manu{egiri psiha, o zuralipe, olengoro mangipa e ~a~ipaskoro, o mangipa prema i daj, o mangipa e ~havengoro eap.

O miletikane gilja bijandile iklile kotar o manu{a, em odoleske na d`anelape ko avgo fori olende gilavgja, a em nad`anelape koga uletar. Ola giljavenape kotar o manu{ ko manu{, sa d`ikote o lilarne manu{a na ramosargjelen ko lila thaj te arakhenolen kotar o bistaripa. O miletikane gilja d`ivdinena thaj legarenape kotar i generacija ki generacija, a nesave podisaveo fori ja skratinenalen ja palem dodainena podisave lafija zavisini kota i volja kotar okova so giljavolala. Akala gilja odoleske vikinenape selikane (narodno) gilja soske si delo kotar o narodo. Ko de{ovtoto veko keda si o veko kana bijand`ovela sine i nacionalno svest ko manu{a, ko odova vakti sine but baro interesi ba{i narodna literature. Ko de{enjato veko, ked pojavisalilo o Vuk Karad`i} sine veko ked o selikane gilja po~mingje te khedenpe, te hramonenpe, na numa ko Balkani nego ki sasti Evropa. O miletikane gilja ulavenape ko: lirsko thaj epsko gilja.

O lisrko miletikane gilja O lirsko miletikane gilja si gilja kote so sikavenape nesave emocije, mangipe ja d`anlipe ba{o d`ivdipe. Odola gilja vikinenape lirsko miletikane gilja.Von si harne gilja giljavenape ja ko xor ja korkori jekh dzeno ko bijava, em ko avera prilike.

Prema odova von {aj te oven: mitologikane, rodoljubiva, mangipaskere, bijavengere, soibnaskere, obijano e vaver.

69

Miletikane instrumentija

Davuli Zurla

70

Davuli O davuli si khuibaskoro membrofano instrumenti ki Makedonija. O toni e davuleskoro realizirinipe khuibaja ki jekh tegnimi ko`a, jekhe specijalno kjerde ka{teja so vikinipe kukuda. I kukuda isiola forma sal ~ubuko kjerdo kotar e akhoreskoro ka{t, a i pra~ka si kjerdi kotar o drenovo ja sal~ijako ka{t, a i dimenzija olengiri si jekh. O davuli {aj te ba{alipe ki grupa avere instrumentencar, a poretko ba{alipe korkori.

O davuld`isko repertoari si popa{e phanlo e zurlad`isko-d`avuld`isko grupencar.

Olengoro repertoari si popa{e phanlo e bijavengere ceremonijencar, kana si bare divesa, ba{alipe ko manastijrja, ko saborja, ko suneteskere bijava. O davuli si prete`no romano instrumenti, ba{alena oleja o Roma. I tradicija ko Roma prenesinipe kotar i generacija ki generacija. O freske kotar o XIV veko sikavena kaj o davuli sine pend`ardo ko vakti angleder te aven o khoraja ko Balkani.

Zurla I zurla si ka{tunalo instrumenti isiole duj ~hiba kotar o tip oboa.

Leskoro phurano anav si zurna , a amende si phend`qrdo sa zurla ili surla. I Surla si kjerdi kotar e akhoreskoro ka{t,no isi zurle neko so kjerena em kotar e phabajakoro ka{t, ili kotar o jasen, klen ili javoreskoro ka{t.

I surla si kjerdi kotar o duj dejlja. a) ka{tunali cevka buvli ko teluno krajo ki konusoidna forma kjerdi kotar o ka{t. b) slovec so si crdimo ko upruno delo e cevkako.

Keda ba{aleiape e zurlaja voj ikjeripe duje vastencar ikjeridnoj bangjarde prema i horizontala trujal 45 gradusija.O telune {tar melodijsko rupe u~harelape e najencar kotar o levo vast. O uprune {tar melodisko rupe u~harenape e najencar kotar o desno bizo tikno naj, a o palco u~harela i paluni melodisko rupa.

O obem e tonengoro si kotar o duj octave. O zvuko(o tembari) e zurlako si but zuralo, thaj {unelpe but dur.

E zurlasa ba{alelape ko bijava, ki pridru`ba e davuleja ko sklopi e zurlad`isko davulsko instrumentalno ansablija. Ki muzikakiri tradicionalna praktika ki Makedonija ko zurle ba{alena numa o Roma.

71

Tarabuka I tarabuka si kjerdi kotar i glina. I tarabuka isiola duj dejla: o upruno delo lakoro si ki forma sar o timpanja , voj si okruglo . Ko okruglo delo lakoro isi zategnimi mortik koja si postavimi ki ~u~i cevka, koja so si ko agor ari buvli, a kaja so si tele.

O korpusikerenale o grn~arja. O upruno delo e tarabukakoro phandelape buznakere, ja bakreskere mortikasa. Voj tegnilpe zorale konopeja kova so khuvela ko `lebo. Ko kraija e tarabukakere phandelape leplivo lenta trujal o konopi. O toni e tarabukakoro dobinipe ked khuvelape ki mortik, e desno vasteja ko ma{kar e tarabukakoro, a e levo vasteja khuvelape ko rabi e tarabukakoro. I tarabuka ikheripe ki levo rig telik kak, Avdive i tarabuka labarinipe sar ritmikano instrumenti ko turli instrumentalno ansamblija.

Isto em ki tarabuka ba{alena o Roma ko bijava.

Daira I daira si membrofono instrumenti koja so isiola ka{tunali ramka, kolate so isi limeno kru`no plo~ke. Kotar i jekh rig i daira i u~hardi buznikane {taveno ko`aja. I daira kjerenala o Roma. O zvuko e dairako {und`ovela keda khuvela ki daira e levo ja e desno vasteja. E levo vasteja ikeripe i daira, a e desno vasteja khuvelape ko ma{kar e dairakoro.

Tambura I tambura so kordofono narodno instrumenti kova so o toni dela ked drmninenape o `ice olakere. Ki muzikakiri tradicija ki Makedonija isi akalatambure: litarka ili i}itelija, ~tarengi, karaduzeni ili ~iftelija, bozuko thaj {arkija.

72

Kanoni O kanoni si arapsko `i~ano instrumenti. Vov si kjerdo kotar o javorovo ka{t. E kanone isiole trapezoidno forma . O zvuko so dela o kanoni dobinipe kotar o strune so si kherde kotar o metalno naprstocija. O kanoni ki Makedonija si ando kotar o khorane phiruitne ~algad`isko grupe.

Truba I truba si metalno phurdimasko instrumenti kova so isiole sopransko boja, koja so dela dudvalo thaj baro toni. I truba preperela ki grupa ko emphurane instrumentija kola so phend`arela i manu{ikani kultura.

Grnata I grnatata si evropsko instrumenti. O grnate ki Makedonija na kjerenape, ola anenape kotar o stranstvo. I tehnika ba{alimaskoro e granataja si but {ukar, agjaar so i grnata si but manglo instrumenti ko muzikakre ansamblija.

O repertoari e granatkoro si phanglo e repertoareja kotar o ~alkgad`isko ansamblija. I grnata si buvljardi ko sa o regionja ki Makedonija , em ko gava em ko dizja.

73

Roma korparja O Roma korparja kjerena sine kotar o pru~ke korpe thaj bikinenolen sine ko pazarja ko Skopje, Strumica, Radovi{, [tip thaj Bitola.

Kalajd`isko zanati O kalajd`isko zanati-profesija o Roma and`e kotar i Indija. O roma kalajd`ije kalainena oe harkumakere kazanja, tepsije thaj tend`ere. O roma kalajd`ije but fori phirena sine ko gava te kalainene kazanja, tepsije em vavera bukja.

74

Phurane romane profesije Jekh kotar o empurane romane profesije si o kova~ko zanaeti. Akava zanaeti o Roma and`eole kotar i Indija. O instrumentija kola so kerelape akava zanaeti si: o pi{oti, o ~eki~i, o silavi, i turpija, o amuni, , o maka`e, o zidimo jagalo, i prskalka thaj o ~aro kote so a~havelpe o tato satri.

O roma kova~ija kjerena sine sastrunale bukja ralnikija, vr{ilice thaj vavera sastrunale kjereskere bukja: ma{e, klida, reza thaj vavera bukja. Kova~ko du}ane e Romen sine skoro ki sakoja diz thaj pobare gava ki Makedonija , soske olengiri buti but rodelape sine ko odova vakti. Ki phurani ~ar{ija ko Skopje sine but romane ko~ko du}anja, odoleske odoja ulica vikinelape sar kova~ka ulica. Ked razvisalili i industrijalizacija , ked iklile o traktorja, akava zanati prepelo.

Rom kerela korpa pazar

Rom kerela rogo`a 75

Roma so bikinena phurane {eja thaj tekstil O Roma ki Makedonija si phend`arde sar manu{a so bikinena sastrna, tekstil, phurane {eja, mebeli em vavera bukja. Von bikinena odova dumut soske naneolen vaver buti so te kjeren. Nesave Roma so bikinena sakova dive phirena pe roma ko turli thana ki Makedonija. Avdive ki [uto Orizari isi baro pazari kote so o Roma sakova dive bikinena pi roba.

O Romano tradicionalno uravipe O phurano romano tradicionalno uravipe ko romane d`uvlja ki Makedonija si o {alvare kola so si but ukrasime. Ki zapadna Makedonija o {alvare kerenalen kotra i srma thaj i kadifava. O phurane {alvare ki Skopja sine kjerde kotar i basma. Ko upruno delo o d`uvlja uravenape eleko , a telo eleko uravena gad kova so ki teluni rig isiole ~ipka em oje. Ko ma{kar o d`uvlja phandenape kolani so si kjerdo kotar o rup. O eleko thaj o mintani {aj te ovel kjerdo kotar i srma. Kop ire o d`uvlja phiravena papu~e. A ko {ero perlanta , {amija.

O Mur{a phiravena gad vezime jaknaja thaj o gad sine buvle bajencar so sine ko agor vezime. I boja sine e gadeskiri loli, parni ili ~ivuto. Upralo gad o mur{a phiravena sine kalo eleko , a o pantulja sine olengere tang , a kop hire phiravena sine u~e ~izme. Ko ma{kar o mur{a phiravena sine kustik, a ko {ero sineolen kalo {e{iri.

O phurano ujravipa ko mur{a ko Roma d`ambazija sine pobarvale kotar vavera grupe Roma. Ola sine phiravena sine pantolja (~ak{ijra), gad, eleko, a kop hire sineolen ~izme, a ko {ero phiravena sine {ubara ja {e{iri. O Roma d`ambazija sineolen em pantolja kotar o somot, a o elekija sine olengere ukrasime rupunale kop~encar, a ko postika sineolen baro postikano sahati lancoja.

76

Hojra thaj tancija O Roma but mangena i muzika thaj o kheliba, o hojra thaj o tancija. Von khelena kana si bijava thaj ko vaera ceremonije thaj manifestacije von gilabena thaj khelena. Olengoro empend`ardo kheliba si o ~o~eko thaj tele va. O popularno phend`arde romane hojra si akala: topaansko horo, kova~ko horo, borikano horo(nevstinsko oro), sasakoro horo (svekrvino oro) , cigan~ica em but vavera hojra.

Phu~imata Sar uravenape tumende o Roma?

Kakva e nosijata na Romite v ova{iot grad?

Kola hojra o roma kjelena tumende?

Koi se poznati romski igri i tanci v ova{iot grad?

77

D-r Trajko Petrovski Miranda Ramova

Lektura thaj korektura: Lejla Salijeva

Ilustratori: Bajram Amet

Recenzentija: D-r Bone Veli~kovski Prof. Vasvije Ja{arovska Prof. Sevd`an Sulejmanovski É‚ÉĄÉžÉšÉœÉšÉą ɆɢɧɢɍɏÉ&#x;ÉŞÉŤÉŹÉœÉ¨ ÉĄÉš É¨É›ÉŞÉšÉĄÉ¨ÉœÉšÉ§É˘É&#x; ɢ ɧɚɭɤɚ ÉĄÉš ÉŠÉ&#x;Ɋɭɛɼɢɤɚ ɆɚɤÉ&#x;ÉžÉ¨É§É˘Ę Éš ɉÉ&#x;ɹɚɏɢ ȽɪɚɎɢɹɤɢ É°É&#x;ɧɏɚɪ ɞɨɨÉ&#x;ÉĽ É‹É¤É¨ÉŠĘ É&#x;

ɋɨ ÉŞÉ&#x;ɲÉ&#x;ɧɢÉ&#x; ɧɚ ɆɢɧɢɍɏÉ&#x;ɪɨɏ ÉĄÉš É¨É›ÉŞÉšÉĄÉ¨ÉœÉšÉ§É˘É&#x; ɢ ɧɚɭɤɚ ɧɚ ÉŠÉ&#x;Ɋɭɛɼɢɤɚ ɆɚɤÉ&#x;ÉžÉ¨É§É˘Ę Éš ɛɪ ɨɞ É?ɨɞɢɧɚ ÉŤÉ&#x; É¨ÉžÉ¨É›ÉŞÉ­ÉœÉš ɭɊɨɏɪÉ&#x;ɛɚɏɚ ɧɚ É¨ÉœÉ¨Ę É­ÉąÉ&#x;ɛɧɢɤ CIP – K

“ . �,

373.3.016:811.214.58(075.2) PETROVSKI, Trajko Romani hib thaj kultura baĹĄo IV klasi / Trajko Petrovski, Miranda Ramova ; [ilustratori Bajram Amet]. -

:

, 2010. - 77 . : . ; 30 ISBN 978-608-226-187-4 1.Ramova, Miranda [ ] COBISS.MK-ID 84321802