Kongres plemenitih kovin in surovin 2010 by Newsroom Slovenia

www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si 22. in 23. oktober 2010 | Gospodarsko razstaviĹĄÄ?e

ELEMENTUM

kongres plemenitih ko

KAPITAL 11.10.10

ovin surovin

22. in 23. oktober 2010 I >fjgf[Xijbf iXqjkXm` ÿ\

Odgovor ni tako preprost, vendar, če pogledamo resnici v oči, smo za svojo finančno prihodnost v največji meri odgovorni sami! Žal pa nam za informiranje, kako si zagotoviti varno finančno prihodnost, vedno zmanjka časa ali pa rajši to temo preložimo za nedoločen čas v prihodnost. Na kongresu želimo obiskovalcem na enem mestu predstaviti zgodovino, sedanjost in prihodnost. Iz zgodovine se lahko zelo veliko naučimo in velike gospodarske krize so se v preteklosti že dogajale, torej so lahko zelo dobro učno gradivo. Današnje stanje je posledica dejanj iz preteklosti, zato ga lahko tudi samo analiziramo in ugotavljamo vzroke, zakaj je danes tako, kot je. Prihodnosti nihče ne pozna, lahko se pa o njej pogovarjamo in skušamo ugotoviti, kam nas bo zapeljala. Dogodek, na katerega bi želel še posebej opozoriti, bo okrogla miza v petek, 22. oktobra, ob 16.30 uri, z naslovom: Naša finančna prihodnost! Na okrogli mizi bodo sodelovali Matjaž Gantar, France Arhar, James Turk in Marc Faber. Vsi so vrhunski strokovnjaki z dolgoletnimi izkušnjami in njihovi pogledi na prihodnost nam lahko zelo veliko povedo. Na kongresu se bodo predstavile družbe, ki so strokovnjaki za naložbe v fizične plemenite kovine, v rudnike, v certifikate vezane na surovine ter najstarejša družba za premoženjsko sveto-

vanje v Sloveniji. Spoznali boste lahko on-line trgovanje. Vsi razstavljavci bodo svojo ponudbo predstavili na razstavnih prostorih in preko predavanj. Še posebej pa bi vas želel povabiti na predavanja naših najpomembnejših tujih gostov, kontroverznega in vsakoletnega predavatelja na kongresu dr. Marca Fabra, najbolj znanega nemškega borznega posrednika Dirka Müllerja, na borzah poznanega kot Mr. Dax, soavtorja knjige “Prihajajoči propad dolarja” Jamesa Turka, profesorja dr. Hansa J. Bockerja, ki je avtor v slovenščino prevedene knjige “Zlato osvobaja”, ter Thorstna Shulteja, znanega finančnika iz Nemčije. V zadnjih treh letih se je zanimanje za nakup plemenitih kovin in surovin zelo povečalo. Zlato in srebro dosegata vsakič znova rekordne vrednosti. Veliko vlagateljev, finančnih strokovnjakov in medijev je prepričanih, da se že oblikuje cenovni balon. Na kongresu lahko preverite, kaj slovenski in tuji finančni guruji menijo o prihodnji finančni stabilnosti ter prihodnjih trendih na področju plemenitih kovin in surovin. Kongres plemenitih kovin in surovin je namenjen vsakemu posamezniku, ki si želi poiskati odgovore na vprašanje: “Kako poskrbeti za svojo varno prihodnost?” Vabljeni!

PETER SLAPŠAK

direktor podjetja Elementum

Kje: Gospodarsko razstavišče v Ljubljani Kdaj: 22. in 23. oktobra 2010 Vstopnina: en dan: 7 EUR (22. ali 23. oktober), dva dni: 13 EUR

www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si

Gi\[XmXea\1 Ji\Yif `e qcXkf e\ YfjkX m\ÿ [fc^f gfZ\e` # g\k\b# (-% fbkfY\i# ('1''

KDO NAM LAHKO ZAGOTOVI M8IEF =@E8EþEF GI@?F;EFJK6

ELEMENTUM

kongres plemenitih ko

@E=C8:@A8# ;<=C8:@A8 %%% QD<;81 A8J<E F;>FMFI F 8BKL8CE<D JK8EAL

DIRK MÜLLER (MR. DAX)

(zelo znan nemški borzni posrednik, izjemen poznavalec finančnega trga, leta 2007 pravilno napovedal zlom borze)

V Nemčiji vas imenujejo “Obraz borze”. Ta vzdevek ste najverjetneje dobili, ker ste večkrat pravilno napovedali razvoj na trgu delnic. Kakšno pa je aktualno stanje na delniškem trgu in kdaj pričakujete izboljšanje? D. Müller: “Pravzaprav sem tak vzdevek dobil, ker se je moja fotografija večkrat 46

pojavljala v povezavi s poročili iz borze v mednarodnih medijih. Seveda pa so temu sledili tudi številni intervjuji o vseh aktualnih finančnih temah, tako da so se številne prognoze kmalu izkazale kot pravilne. Nikakor nisem mnenja, da je najhujše že za nami. Svetovni gospodarski sistem smo z izjemnim in zgodovinskim naprezanjem uspeli ob-

varovati pred zlomom. Toda vzrokov zanj še niti približno nismo začeli reševati, nekaterih celo še nismo naslovili. Številne države so, da bi rešile banke in lasten gospodarski sistem, močno povečale lastno zadolženost celo do zadnje meje, države, kot npr. Irska in Grčija, pa celo preko meje. Zadolženost ZDA je dosegla nove rekordne vredno-

KAPITAL 11.10.10

ovin surovin

22. in 23. oktober 2010 I >fjgf[Xijbf iXqjkXm` ÿ\

Kl[` eX e\d b`_ YfiqX_ jf [fY`ÿb` jcXY` `e e`_XeaX kfc`bf m\ÿaX% sti in če opazujemo dimenzijo in strukturo državnih posojil, lahko mirno govorimo o “Materi vseh balončkov”. Pok balončka je zagotovljen, vprašanje je le, kdaj bo do njega prišlo. Z denarjem, ki so ga države po vsem svetu med krizo dale na voljo, smo zgolj pridobili nekaj časa, toda nihče ne ve, koliko. Predvidevam, da bomo v prihodnjih dveh letih doživeli pravi spektakel.” Številne države se vse bolj zadolžujejo, zato tiskajo vedno več denarja. Kaj lahko v zvezi s tem pričakujemo v prihodnosti? Lahko na delniških trgih ponovno pričakujemo večje korekture? D. Müller: “Prihodnji meseci bodo – v nasprotju z minulimi – zaznamovani z večjimi spremembami tečajev. Do konca oktobra pričakujemo močno korekturo trgov, čemur bi se lahko pridružila še strma dirka ob koncu leta, ki bi lahko trajala do začetka prihodnjega leta. Toda najkasneje ob tem času bi se moral začeti močan padec, ki lahko prinese ovržbo različnih hipotez. Države članice OECD so zadolžene do ušes in sedaj začenjajo z uvedbo strogih varčevalnih ukrepov, da bi konsolidirale državne blagajne. To jim po mojem mnenju ne bo uspelo. Vplivi na notranje povpraševanje in s tem na konjunkturo bodo še naprej negativni. Nihče me ne more prepričati – čeprav številni poskušajo – da konjunkturna pomoč države podpira gospodarstvo in da varčevalni ukrepi na konjunkturo nimajo vpliva. Že samo Francija, veliki izvozni partner Nemčije, namerava v prihodnjih letih privarčevati 100 milijard evrov. To ne more

biti brez posledic.” Nemčija in Francija sta evropski gospodarski velesili. Menite, da je njuna gospodarska rast dorasla finančnim težavam drugih držav EU? D. Müller: “Predvsem gospodarska rast Nemčije je močno odvisna od izvoza, še zlasti izvoza v evropske sosede. Če bo tukaj zaradi ponovnega izbruha krize in varčevalnih ukrepov konjunkture prišlo do zmanjšanja uvoza, bo Nemčija zelo hitro močno nazadovala. Ne smemo pozabiti, da je leta 2009 kriza najbolj prizadela prav Nemčijo – s 5 % upadom gospodarstva. Močno razširjeno upanje, da bi se lahko Nemčija s pomočjo izvoza v države v razvoju, kot je Kitajska (če Kitajsko še sploh lahko tako označujemo) odcepila, hitro umre, če si ogledamo absolutne številke. Samo 5 % nemškega izvoza poteka na Kitajsko. V Brazilijo in Indijo pa zgolj 1 %. Nemčija na Kitajsko izvaža približno toliko kot v Švico. Ker so dobički na slovenski borzi zelo padli, nas zanima, ali je tudi v Nemčiji prišlo do podobne situacije? Katere investicijske sektorje na delniških trgih bi lahko izpostavili kot perspektivne investicijske priložnosti za naslednjih 5 let? D. Müller: “Tudi na nemških borzah so dobički slabi in nihanja toliko večja. Še posebej pa je opaziti, da so na voljo milijarde, ki bi jih lahko investirali v nespametne stave, kot so certifikati. Dnevno se v Nemčiji odda povprečno 2000 certifikatov in vzvodov, toda naj ne bi bilo denarja za borzne začet-

www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si

ke mladih podjetij. Banke poročajo, da mlada podjetja, ki bi nujno potrebovala denar za začetno uresničevanje dobrih idej, stojijo v dolgih vrstah, da bi prišla na borzo, toda trg jih ne bi sprejel. Saj jih sploh ne more, ker je celoten denar zasidran v stavah. Tukaj je nujno potrebna sprememba mišljenja in preobrat politike. Manj špekulacij, več investicij! Za vlagatelje obstajajo zelo zanimiva področja udejstvovanja. Vroča tema so surovine, za katere se bo v naslednjih dveh letih zaostrovala borba. Zanimive investicije pa so tudi nove tehnologije, kot npr. 3D zasloni in Smart-Grid inteligentne električne napeljave.” Kaj menite o investicijah v fizično zlato in srebro? Bi moral imeti vsakdo nekaj zlata in srebra v svojem portfelju? Mislite, da imajo evropske države in druge države po svetu dovolj državnih zalog zlata? D. Müller: “Po mojem mnenju morata zlato in srebro sestavljati 10–20 % lastnega likvidnega premoženja. Seveda v fizični, oprijemljivi obliki. Ti dve kovini bosta za številne vlagatelje in bankovce zmeraj bolj postajali rezervna valuta. Ta razvoj se pospešuje vedno bolj, bolj kot upada zaupanje v sedanje valute.”Q

Gi\[XmXea\1 m jfYfkf# )*% fbkfYiX )'('# fY (*1*' li`# [mfiXeX Gfmf[e` df 47

ELEMENTUM

kongres plemenitih ko

QC8KF @E JI<9IF% BCALþ ;F I8QGI @KM< GI<DF <EA8 Q ;F9@þBFD

JAMES TURK

(specialist za naložbe v plemenite kovine, soavtor knjige “Prihajajoči zlom dolarja” – 2004, poznavalec mednarodnih financ in bančništva)

Lani ste bili prisotni na tretjem kongresu plemenitih kovin in surovin. Napovedali ste razvrednotenje evra, kar se je tudi zgodilo. Kako vidite trenutno situacijo na valutnem trgu v svetu? Turk: “Negotov. Zelo nestabilen. Pogled na nacionalne valute se slabša, nič se ne izboljšuje. EU ne bi smela jamčiti za Gr48

čijo. ZDA ne bi smela jamčiti za tamkajšnje propadle banke in podjetja. Enako velja za Veliko Britanijo. Ti dogodki so oslabeli vrednosti nacionalnih valut, zaradi česar ljudje iščejo druge možnosti za zaščito svojega premoženja. Zato ni presenetljivo, da cene plemenitih kovin naraščajo. Zlato in srebro sta edino varno zatočišče denarja na svetu.”

KAPITAL 11.10.10

ovin surovin

22. in 23. oktober 2010 I >fjgf[Xijbf iXqjkXm` ÿ\

;fcXi Yf le`ÿ\e eX \eXb eXÿ`e# iXq\e ÿ\ se bo ameriška vlada obrila v drugo smer `e \ \ebiXk fqeXÿ`cX [fcXi bfk k\ f qcXkX% V zadnjem letu se je poleg razvrednotenja evra zgodilo še marsikaj drugega. Grčija se je znašla blizu bankrota, v Ameriki je letos propadlo že več kot 120 bank in še več jih bo. Ste mnenja, da je to šele začetek težav ali se bodo kmalu omilile? Kaj lahko pričakujemo (hiperinflacijo, dvojno dno, deflacijo)? Turk: “Na žalost bo preteklo še mnogo let, preden se bodo današnje težave rešile. Vlade težave le slabšajo, ne izboljšujejo. Vlade mislijo, da je izposojanje vedno več denarja rešitev in trilijoni so bili izposojeni po vsem svetu za jamčenje in spodbudne programe. Ampak več dolga ne more rešiti problema, ki ga je povzročilo preveč dolga. Današnji problemi so se pojavili, ker je preveč dolga na vseh ravneh družbe, predvsem pa javni dolgovi. Islandija, Dubaj, Grčiji so prvi domine, ki bodo padle. Tukaj je dobro uveljavljen trend. Te vlade so si izposojale preveč in zato zdaj trpijo posledice. Pričakujte, da bo propadlo več vlad, tako da se na njihove obljube ne zanašajte. Veliko njihovih obljub bo prelomljenih, ker so obljubili preveč in več od tega, kar lahko izpolnijo. Zgodovina kaže, da se težave lahko konec koncev rešijo s hiperinflacijo. Pričakujem, da bo pri ameriškem dolarju hitro prišlo do hiperinflacije in druge valute bodo verjetno temu sledile. To bo že druga ameriška hiperinflacija. Prvo je uničil Continental, ki je bil predhodnik ameriškega dolarja. Dolar bo uničen na enak način, razen če se bo ameriška vlada obrila v drugo smer in še enkrat označila dolar kot težo zlata.”

Nekatere države pa so ubrale drugačno strategijo. Rusija si je pred leti zadala cilj, da bodo povečale zaloge zlata v državnih rezervah na 10 %, Kitajska prav tako kupuje velike količine surovin in plemenitih kovin ter osvešča ljudi o nujnosti zaščite lastnega premoženja v zlatu in srebru. Koliko bi, po vašem mnenju, moral biti delež plemenitih kovin v državnih rezervah in pri posameznikih? Turk: “Rezultat večine vlad in številnih centralnih bank v zadnjih nekaj dekadah je bil katastrofalen. Ne moremo se več zanesti na njih, da bodo naredili pravo stvar. Zato je vsak posameznik zase svoja lastna centralna banka. Z drugimi besedami, vsak posameznik bi naj posedoval zlato, da se zaščiti pred denarnimi težavami, ki se bodo pojavili v prihodnosti.” Mnogi priznani svetovni analitiki napovedujejo vrednost zlata v naslednjih 5 letih do 10.000 USD na unčo. Kako realne so, po vašem mnenju, te ocene in kakšno vrednost zlatu bi vi pripisali v naslednjih petih letih? Kakšno vrednost lahko pričakujemo pri srebru? Turk: “Še naprej spremljam napovedi, ki sem jih omenil v oktobru 2003 v Barron’s, finančnem časopisu v Združenih državah Amerike. Rekel sem, da bo cena zlata narasla do 8000 USD za unčo do leta 2013–2015. Napovedal sem tudi, da bo razmerje zlato/srebro padlo na 20, kar pomeni, da bo potrebnih le 20 unč srebra za nakup ene unče zlata. Torej, srebro bi naj bilo 400 USD,

www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si

če se moje napovedi za ceno zlata 8000 USD in razmerje 20 izkažejo za točne.” Za konec nam povejte, kaj lahko pričakujemo na vašem predavanju, ki ga boste 23. oktobra imeli na Gospodarskem razstavišču? Turk: “Načrtujem zaščititi nekaj pomembnih točk. Najprej bom razložil, zakaj je zlato denar, in ne ‘naložba’, tako kot večina ljudi označuje zlato. Potem bom razložil, kako zlato sodi v portfelj vsakogar. Nazadnje bom razložil, zakaj je zlato še vedno podcenjeno, kar pomeni, da bi se še naj vedno kupovalo in kopičilo.” Q

Gi\[XmXea\1 m jfYfkf# )*% fbkfYiX )'('# fY (,% li`# [mfiXeX Gfmf[e` df 49

ELEMENTUM

kongres plemenitih ko

JI<9IF Æ 9FCA < QC8KF1 Q8B8A J< 9F GFA8M@C8 M<C@B8 BI@Q8 @E B8A C8?BF F; EA< GI@;F9@D6 že 2282 ton neto srebra. Ne smemo pa pozabiti na povpraševanje vlagateljev, na katero v zadnjih letih stavim poleg rastočega industrijskega povpraševanja. V fondih, ki jih upravlja borza, je bilo 16. septembra 2010 421,6 milijonov unč srebra. Ob koncu leta 2009 jih je bilo le 392 milijonov unč. Lani se je prodalo toliko srebrnikov, kot še nikoli prej. Govorimo o 78,7 milijonih unč srebra leta 2009 v nasprotju s 65,2 milijona leta 2008 in 39,7 milijonov leta 2007. US-Mint, ustanova, kjer izdelujejo kovance v ZDA, je v prvih osmih

THORSTEN SCHULTE

(specialist za naložbe v plemenite kovine, predvsem srebro; nekdanji podpredsednik Deutsche Bank za frankfurtsko območje)

Kot specialist za naložbe v srebro nam povejte, kaj se je v zadnjem letu na trgu srebra spremenilo? K% JZ_lck\1 “Lani se je industrijsko povpraševanje po srebru zaradi svetovne gospodarske krize zmanjšalo za 20 %. Toda že letos bomo ponovno dosegli tako visoko povpraševanje kot v letu 2008, naslednje leto pa bo povpraševa50

nje v višini 484 milijonov unč že močno preseglo povpraševanje iz leta 2008, ko je to znašalo 443,4 milijonov unč. To so dobre novice za nas, vlagatelje v srebro. V zvezi s tem bi rad omenil lakoto po srebru na Kitajskem. V prvih sedmih mesecih leta 2009 je Kitajska uvozila 178 ton srebra. Od januarja do julija 2010 je bolj uvozila kot izvozila

mesecih tega leta prodala že 23,6 milijonov kovancev Silver Eagles v primerjavi z 18,8 milijonov unč v enakem času lani ter 12,1 milijonov unč med januarjem in avgustom leta 2007. Smer je prava tako v industrijski porabi kot tudi pri povpraševanju vlagateljev.” V lanskem intervjuju za kongres ste napovedali ceno za 1 unčo srebra 30

KAPITAL 11.10.10

ovin surovin

22. in 23. oktober 2010 I >fjgf[Xijbf iXqjkXm` ÿ\

Nehajmo z nenehnim napovedovanjem Z`cae`_ Z\e m [fcXia`_ è \mi`_ IXa\ j\ mgiX Xadf# bfc`bf _` è [\ce`Z j` Yfdf cX_bf blg`c` q [fcfÿ\ef bfc`ÿèf ji\YiX USD v prvi polovici 2010. Glede na to, da te vrednosti ni dosegel, pričakujete to vrednost še v tem letu? K% JZ_lck\1 “V času intervjuja 17. oktobra 2009 je bila cena srebra 17,465 dolarjev in 11,73 evrov za fino unčo. V vrhu bi lahko srebro sredi septembra doseglo ceno 21 dolarjev, torej preko 16 evrov. Že na prehodu iz leta 2009 na 2010 sem opozoril, da se bodo velika povečanja cen na časpvni premici pomaknila nekoliko nazaj. V prihodnjih mesecih pričakujem, da bo cena narasla preko 21,35 dolarja. Ostajam pa pri ciljni vrednosti 28 do 30 dolarjev. Po vseh indikatorjih bo v prihodnjih mesecih svetovno gospodarstvo naraščalo. Takšnega deflacijskega šoka, kot smo ga doživeli v letih 2008–09, trenutno ne pričakujem.” Kako komentirate trenutno situacijo na trgu srebra? Se še vedno dogajajo manipulacije in kdaj naj bi se umirile? K% JZ_lck\1 “Razumljivo je, da veliki igralci še naprej poskušajo kontrolirati trg. Tako so imeli štirje največji igralci trga srebra na Comex, newyorški Commodity Exchange, sredi septembra 2010 preko 258 milijonov unč prazne prodaje. Avgusta 2008, preden se je začel padec srebra, sta po uradnih podatkih imeli dve ameriški banki neto 169 milijonov unč prazne prodaje srebra. Takrat je bilo to 25 % letne proizvodnje srebra v rudnikih. Aktualna letna proizvodnja srebra v rudnikih je pod 15 milijardami dolarjev. To je, v primerjavi z vsemi svetovnimi posojili v vrednosti 91.232 milijard dolarjev konec leta

2009 in svetovni vrednosti delnic v višini 46.155 milijard dolarjev sredi septembra 2010, zelo malo. Ta malenkost je sicer naredila trg srebra kratkoročno ranljiv proti velikim igralcem, toda dolgoročno prav ta govori za ogromno možnost eksplodiranja trga srebra. Jasno je seveda dejstvo, da lahko na velike igralce pritiskamo le s fizičnimi nakupi. Vzemimo blago s fizičnimi investicijami iz trga. To povečuje pritisk in prestraši velike manipulatorje.” Mnogi pravijo, da je to naložba na daljši rok, saj naj bi cena srebra dosegla še višje vrednosti kot zlato. Ali se s tem strinjate in kdaj lahko pričakujemo občutno višje vrednosti srebra? K% JZ_lck\1 “Trenutno stane ena unča zlata 60-krat več od unče srebra. Toda do sedaj je bilo pridobljenega le 8,4-krat manj srebra kot zlata. Pri zalogah je razmerje 5,7 srebrnih unč proti 1 unči zlata. Skupno pridemo z dosedanjo in prihodnjo maksimalno možno količino pridobivanja celo na manj kot 8 proti 1. Zlato je toliko dražje le zaradi odstranitve davka na dodano vrednost na zlato. Poleg tega ljudje srebra ne dojemajo kot ohranjevalca premoženja. To moramo spremeniti, saj je zlato precenjeno v primerjavi s srebrom. V nasprotju z zlatom se je letos skoraj 70 % srebra uporabilo v industriji, fotografski industriji in v manjšem deležu v industriji srebrnga jedilnega pribora. Industrijsko povpraševanje po zlatu znaša zgolj 10 %. Gre torej le za vprašanje vere. Sam v primerjavi s številnimi strokovnjaki s področja plemenitih ko-

www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si

vin ne verjamem, da bo zlato ponovno postalo plačilno sredstvo. Iz trenutnega stanja namreč dobivam drugačne signale. Zato priporočam, da zaradi njegovega realnega gospodarskega pomena daste prednost srebru pred zlatom.” Glede na to, da je cena srebra tudi močno vezana na industrijo, pa ga za investicijske namene ostane manj kot 5 %. Je možno, da v določenem obdobju ne bo možno več kupiti naložbenega srebra in kdaj? K% JZ_lck\1 “Na podlagi razvoja industrijskega povpraševanja v zadnjih 2 ali 3 letih vidim potrebo po regulaciji cene, da bi dobili izravnavo med ponudbo in povpraševanjem. Kajti takrat ne bo več dovolj velikega presežka ponudbe, da bi bilo na voljo dovolj srebra za pokritje investicijskega povpraševanja na nivoju iz leta 2009. To je tudi razlog, zakaj za konec leta 2012 napovedujem celo trimestne cene srebra v dolarjih za eno unčo.” Ali si upate napovedati ceno srebra v naslednjih 5 letih? Lahko pričakujemo trimestno številko? K% JZ_lck\1 “Vsem vlagateljem dam pomemben nasvet: Nehajmo z nenehnim napovedovanjem ciljnih cen v dolarjih in evrih! Raje se vprašajmo, koliko hiš in delnic si bomo lahko kupili z določeno količino srebra! Na mojem predavanju na 4. kongresu plemenitih kovin in surovin bom navedel nekatera zgodovinska dejstva in si drznil tudi pogled v prihodnost.” Q

Gi\[XmXea\1 m jfYfkf# )*% fbkfYiX# fY (-% li`# [mfiXeX Gfmf[e` df 51

ELEMENTUM

kongres plemenitih ko

ÈHLF M8;@JÉ =@E8EþE@ J@JK<D@ @E QC8KF Grčija, Islandija in Irska. Samo v tem letu je primanjkljaj ZDA dosegel 2.000 milijard USD in 150 ameriških bank je bankrotiralo. Kakorkoli, ta lepa igra se bo končala. Nihče ne ve, kdaj točno, a lahko ugibamo, da tam nekje pozno v letu 2012 do zgodaj 2013. Vlade ne bodo več mogle poravnati svojega dolga in obveznosti, saj je prihodek iz davkov veliko premajhen za vsote, ki so potrebne za odplačevanje obresti.”

dr. prof. HANS J. BOCKER (novinar s področja financ in ekonomije, poslovni svetovalec, organizator seminarjev, avtor, urednik in profesor. Njegovo delo in interesi so mu omogočili, da je potoval, delal in bival v 57 državah.)

V zadnjem intervjuju ste nam podali več scenarijev o stanju gospodarstva. Veliko se jih je uresničilo, saj je propadlo veliko število ameriških bank, natisnilo se je veliko denarja in veliko držav je razglasilo nelikvidnost. Kako dolgo še lahko delujemo na tak način? ?% A% 9fZb\i1 “Zaradi izjemne moči – za 52

razliko od prejšnjih stoletij – ki jo uživajo centralne banke in finančna elita s svojo medijsko podporo, je malo verjetnosti, da bi sistem propadel ravno zdaj. Zapravili so se bilijoni dolarjev za bankrotirane banke, druge velike entitete (Fannie Mae, General Motors, AIG, Hypo Real Estate itd.) “prevelike, da bi propadle” ter cele države, kot

Kako gledate na trenutno finančno stanje in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti? ?% A% 9fZb\i1 “Ustvarjalci denarja bodo še dalje pospeševali stroje za tiskanje in frakcijski bančni sistem ter tako delali to, kar znajo najbolje: Papirnati in digitalni denar v vedno večjih vsotah podprt s ‘toplim zrakom’ in lažnimi obljuKAPITAL 11.10.10

ovin surovin

22. in 23. oktober 2010 I >fjgf[Xijbf iXqjkXm` ÿ\

9i\qgfj\cefjk a\ eX i\bfi[e` iXme`# kXbf m <L# bfk m Q;8% Q;8 `dX kl[` qm\qe` [fc^ q fYi\jkd`# b` qeX X fbfc` (+ `e bdXcl (- Y`c`afefm LJ;% bami. Celotni sistem sloni na zaupanju. Če le majhen delež prebivalstva, recimo 10–15 %, ne bi več zaupal sistemu, bi to pomenilo konec. Živimo v popolnoma novem okolju in neodkritih vodah. Naj bo hiperinflacija, odkriti bankrot ali vojna (vojna bi prikrila resničen vzrok za krizo pred lahkovernimi občani in ustvarila grešnega kozla), finančni sistemi se bodo zlomili počasi (1923 in Zimbabve – 1 g vzdržuje pri življenju družino desetih za 4 mesece) ali hitro (1948). Borzni trgi bodo naraščali in padali do svojega končnega ‘velikega zloma’, plemenite kovine bodo nadaljevale trend navzgor, četudi s popravki (tudi tiste velike) kdaj pa kdaj. Prosim, pripravite se na ta scenarij na razumen način. Kupite si prednost pred vsemi. Vedno se spomnite: Večji, kot je zlom ali kriza, večje so priložnost! Zapomnite si tudi to: Zlato je po značaju varno in se ne smatra kot tvegana naložba.” Kaj od naslednjega se lahko zgodi: dvojno dno, inflacija ali hiperinflacija, deflacija … morda kaj drugega? ?% A% 9fZb\i1 “Dvojno dno je v gospodarstvu normalna reakcija na trenutno situacijo glede na to, da je bilo reševanje umetno sproženo preprosto z masivnim tiskanjem novega denarja in so ustanove na slabem glasu. Japonska v zadnjih 21 letih ni doživela le dvojnega, ampak multipla dna. Začasne rešitve zadnjih časov na Zahodu, ki so v osnovi bile storjene za blaginjo bank in bilijoni dolarjev, porabljenih po celem svetu, so zelo malo vplivale na resnično gospodarstvo, a so dvignile dolg, kot še nikoli prej v zgodovini. Nova ‘pomoč’

z davkoplačevalskim denarjem in boj z dolgom z ustvarjanjem novega imata enak učinek – nobenega. Pravo vzdržljivo rast lahko dosežemo samo s pravim varčevanjem, pravim vlaganjem v zdrave projekte ter proizvodnjo zasebnega sektorja in ne s pomočjo vladnih ali državnih programov za ‘ustvarjanje dela’. Gospodarstvo prostega trga propada. Plansko gospodarstvo je v porastu, a to ni še nikoli delovalo, kar je zelo prepričljivo pokazal propad komunizma.” Kaj, mislite, bi se moralo spremeniti, da bi lahko rešili te težave (tiskanje denarja, brezposelnost, dolg …)? ?% A% 9fZb\i1 “Brezposelnost je na rekordni ravni, tako v EU, kot v ZDA. ZDA ima tudi zvezni dolg z obrestmi, ki znaša okoli 14 in kmalu 16 bilijonov USD. Še hujše je, da ima v naslednjih letih še približno 70 bilijonov USD obveznosti, kot so pokojnine, socialno varstvo, zdravstvo, vojska, 27 milijonov državnih uslužbencev … Edina pot iz tega nereda bi bila izpraznitev oceana dolga. Na izvedljiv način, po privoščljivih cenah in z veliko žrtvovanja s strani ljudi, bi lahko to trajalo vse od 300 do 700 let. Enako velja za Nemčijo. Slednji bi morali izplačevati kakšnih 650 in Japonska (največji dolžniki na Zemlji) nekje 1.500 let! Tako ni drugega izhoda kot inflacija, bankrot ali vojna. Žal, a zakonitosti ekonomije in naravni zakoni v tem vesolju še vedno obstajajo.” Kaj se bo zgodilo z zlatom in srebrom čez nekaj let? ?% A% 9fZb\i1 “V zadnjih 500 letih smo

www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si

imeli pet svetovnih valut, preden je ameriški dolar prevzel to vlogo od angleškega funta v zgodnjih 20. letih. Portugalska, španska, nizozemska, francoska in britanska valuta, vsaka je v povprečju obstajala 93 let. Današnji dolar pa je do sedaj na oblasti že 91 let. Če bo povprečna perioda ostala ista, nas bo njegova smrt presenetila leta 2012 ali 2013. Nova svetovna valuta pa bo po vsej verjetnosti vsebovala precej elementov z oprijemljivo vrednostjo, kot so nafta, zlato, srebro in tudi nekatere poglavitne papirnate valute, npr. juan, jen, DM2, peso in rubij. Zelo majhna je verjetnost, da bomo imeli čisto z zlatom krito valuto. Vrednost vsega papirnatega denarja na svetu je približno 60 000 milijard, vrednost vsega zlata pa je samo 6670 milijard dolarjev. Zlato in z njim povezane delnice skupaj sestavljajo 0,7 % celotnega svetovnega bogastva. V 30. letih prejšnjega stoletja pa so sestavljale celih 32 %. Zato ostaja precej prostora za prevrednotenje zlata, morda celo za faktor 25 ali 50.” Česa se finančna elita in politični vodje najbolj bojijo? ?% A% 9fZb\i1 “Prebivalstva, ki bi začelo samostojno razmišljati, imelo bi lastne misli in bi se odločalo na podlagi lastnega premisleka, brez vpliva masovnih medijev, saj je veliko resnic prikritih.” Q

Gi\[XmXea\1 m jfYfkf# )*% fbkfYiX )'('# fY (.% li`# [mfiXeX Gfmf[e` df 53

ELEMENTUM

kongres plemenitih ko

GC<D<E@K< BFM@E< JF Q8 þ@K8 GI<; M8CLKEF BI@QF MATJAŽ JEREB

neodvisni premoženjski svetovalec

Generalni direktor Deutsche Bank gospod Josef Ackermann je bil pred dvema letoma mnenja, da se bo finančna kriza kmalu končala. Tudi večina ostalih svetovnih politikov in finančnikov je bilo v začetku krize podobnega mnenja. In čeprav so v začetku krize govorili ‘le’ o nekaj 100 milijonski pomoči gospodarstvu, se je ta številka kmalu izkazala za premajhno in so začeli govoriti o milijardnih zneskih. Ko smo to uspeli sprejeti bolj ali manj neprizadeto, so se začele omenjati še večje številke – bilijoni. Da si boste lažje predstavljali, o kakšnih številkah je govora in v kakšni finančni situaciji pravzaprav smo ter za kakšno nekontrolirano trošenje pravzaprav gre, naj vam ponazori naslednji podatek. Če bi vsak dan zadnjih 2.000 let zapravili milijon dolarjev, vam še vedno ne bi uspelo zapraviti enega bilijona. No, Združenim državam Amerike naj bi to z letošnjim predvidenim državnim primanjkljajem uspelo narediti v enem samem letu! Združene države Amerike pri tem seveda niso izjema, so le ena najbolj uspešnih držav pri zapravljanju denarja. Zato ni čudno, da višina dolgov iz dneva v dan narašča do vrtoglavih vsot. In ker te vsote realno ne morejo biti nikdar popla-

čane, bodo države za svoje finančno preživetje ubrale drugo pot – pot visoke inflacije in posledične devalvacije papirnatih valut. Dejstvo je, da zahodno gospodarstvo za uspešeno prodajo svojih produktov na mednarodne trge trenutno nujno potrebuje šibko papirnato valuto. Zato večino držav zadnje čase prav tekmuje v podcenjenosti svojih papirnatih valut. Kitajski yuan je recimo, glede na ameriški dolar, podcenjen za okoli 40 %. Ljudje bodo zato v prihodnje pokazali še več nezaupanja v vrednost papirnatih valut, kar bo posledično povzročilo njihovo še večje razvrednotenje. To pomeni, da morate nujno pravočasno in predvsem na pravilen način zaščititi del svojega finančnega premoženja. Situacijo, ki nas lahko čaka v prihodnje, je zelo slikovito opisal Robert Precher, ki je v enem izmed intervjujev dejal: “Prihaja zima, kupite si plašč. Večina vam sicer svetuje, da ostanite goli in da ga ne potrebujete. A, če se motim jaz, vam ne bo hudega. Če se motijo drugi, lahko umrete.” Tako kot on, se vedno več analitikov strinja o tem, da bo to kriza z dvojnim dnom (double deep-W). Zato bi dolgoročni vlagatelji morali razmisliti o tem, da svoje naložbe z borznih trgov začasno umaknejo in jih preselijo v

manj rizične naložbe (zemlja, zlato, srebro). Še posebej zato, ker bi naslednja korekcija na borznih trgih lahko šla tako globoko, da bi njeno dno lahko predstavljalo celo eno najboljših naložbenih priložnosti v zgodovini. To vmesno obdobje je torej idealen čas za naložbo v plemenite kovine. Če kljub številnim in jasnim analizam o podcenjenosti zlata menite, da temu ni tako, potem investirajte v srebro – v eno najbolj redkih kovin na svetu, z največjo industrijsko uporabnostjo in z enim največjih naložbenih potencialov naše generacije! Cena srebra se mora namreč še več kot podvojiti, da bi dosegla le do sedaj najvišjo nominalno vrednost, in več kot početveriti, da bi zopet vzpostavila zgodovinsko razmerje v primerjavi s ceno zlata iz pred 30 let. Nič ni torej še zamujenega. Okrevanje delniških trgov se lahko začne šele po dosegu dna, ki pa je danes videti še zelo daleč. Zato bo te krize morda konec šele leta 2019, kot je v začetku leta 2009 napovedal Bill Gates, eden najbogatejših ljudi na svetu. Q

KAPITAL 11.10.10

ovin surovin

22. in 23. oktober 2010 I >fjgf[Xijbf iXqjkXm` ÿ\

JI<9IF# F;C@þE8 @EM<JK@:@AJB8 GI@CF EFJK BOJAN PRAVICA

neodvisni mednarodni premoženjski svetovalec

St. Gotthard - najvarnejše mesto za hranjenje vaših plemenitih kovin. Domači in tuji mediji

nas dnevno obveščajo o največji svetovni krizi po letu 1929, mednarodni priznani analitiki pa medtem napovedujejo novi val, ki naj bi na finančnih trgih povzročil dodatne, še večje težave. V tako ekstremno negotovi svetovni finančni situaciji je dovolj razlogov, da vsak resno razmisli o zaščiti svojega premoženja. Naš sogovornik, neodvisni mednarodni premoženjski svetovalec Bojan Pravica priporoča, da vsak vlagatelj vsaj del premoženja, zaradi boljše optimizacije in zaščite, prerazporedi v plemenite kovine, predvsem srebro. Glede na to, da za relativno malo denarja dobimo precejšnjo količino srebra, se kaj hitro pojavi vprašanje shranjevanja. Naš sogovornik predlaga, da ga shranite na drugem najvarnejšem mestu na svetu. Znano je, da je zaradi boljše optimizacije in zaščite dobro, da čim bolje premislimo, kam in kako bomo naložili svoje premoženje. Premoženjski svetovalci v zadnjem času vse pogosteje priporočate, naj se odločimo za nakup plemenitih kovin, predvsem srebra. Zakaj naj bi se fizične osebe raje odločale za nakup srebra kot zlata?

9% GiXm`ZX1 “Menim, da ima srebro v prihodnjih 5 letih veliko boljši potencial rasti cen kot zlato. Srebro ima namreč kot kovina najboljše lastnosti (je najboljši toplotni in električni prevodnik, ima najmanjše trenje, najboljšo odsevnost itd.), zato ne preseneča, da se v več kot 1.300 patentiranih industrijskih procesih porabi skoraj 70 odstotkov letne proizvodnje srebra. Trenutne poznane rezerve pri trenutni porabi srebra bi tako zadostovale le še za 12 let. Zaradi tega tudi iz dneva v dan narašča priljubljenost in zanimanje za različne naložbene oblike v srebro, kot so naložbene palice, srebrniki, delnice, ETF skladi, vzajemni skladi, certifikati itd. Menim, da je najboljša naložba v plemenite kovine v fizični obliki. Zgodovinsko gledano je namreč srebro trenutno v primerjavi z zlatom močno podcenjeno, kar pomeni, da za svoj denar dobimo veliko več srebra.” Eden od razlogov, zakaj se ljudje težje odločajo za nakup srebra, je tudi ta, da je srebro zelo težko shranjevati. Za relativno malo denarja namreč dobimo kar precej velik kos srebra, ki pa ga je zelo težko varno hraniti doma. Kaj predlagate? 9% GiXm`ZX1 “Najugodnejši nakup dosežemo pri velikih, 15 kilogramskih srebrnih palicah, ki se hranijo v najbolj varovanem brezcarinskem trezorju St. Gotthard v

www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si

Švici. Dodatna prednost je nakup velikih srebrnih palic, saj so proizvodni stroški pri velikih palicah približno 10 odstotkov nižji kot pri manjših. Poleg tega pri hranjenju srebrnih palic v brezcarinskem trezorju stranka kupi srebro brez 20-odstotnega DDV-ja, kar pomeni, da dobi za to toliko večjo količino srebrnih palic.” Na kakšen način je v St. Gotthardu poskrbljeno za varnost srebra? 9% GiXm`ZX1 “Švica je bila v zgodovini vedno najbolj varna država za hranjenje osebnega premoženja. Srebrne palice v strogo varovanem brezcarinskem trezorju St. Gotthardu se vedno hranijo v imenu stranke. Stanje v trezorju nadzoruje mednarodni priznan neodvisni revizor, ki registrira vsako spremembo pri hranjenju. Poleg tega pa so vse srebrne palice še dodatno zavarovane pri zelo priznani mednarodni zavarovalnici. Stranka lahko svoje palice kadar koli proda in dobi izplačilo, lahko pa zahteva izplačilo v srebrnih palicah. Realizirani dobički pri prodaji srebrnih palic so po zakonu oproščeni davka. Prepričan sem, da je kakršen koli dvom o tem, če je srebro strank resnično na varnem, povsem odveč.” Q

Gi\[XmXea\1 m g\k\b# ))% fbkfYiX )'('# fY ('% li`# [mfiXeX Gfmf[e` df 55

ELEMENTUM

kongres plemenitih ko

8C@ A< :<E8 QC8K8 < M 98CFEL 8C@ @D8 < GFK<E:@8C Q8 I8JK6 MATJAŽ ŠTAMULAK

neodvisni premoženjski svetovalec premozenje@gmail.com

Veliko analitikov in finančnih strokovnjakov v zadnjem času objavlja svoja razmišljanja, da je cena zlata ob dosegu novih rekordov (nominalnih, seveda) porasla že preveč in da obstaja realna možnost, da je cena zlata že v balonu. To pomeni, da se je cena napihnila do nerazumnih vrednosti in da bi lahko ob begu večjih investitorjev iz trga in ‘črednem nagonu’ prodajna cena zelo upadla. Naj takoj opozorim, da verjamem in pričakujem, da bo zlato v prihodnosti enkrat gotovo prišlo do previsokega vrednotenja (ob poplavi splošne panike in ob pojavu inflacije) in takrat bi bilo nujno del zlata tudi odprodati. Ne verjamem pa, da ima zlato previsoko ceno že danes in menim, da je, glede na razplet krize, trenutno še vedno primerno za zaščito določenega dela premoženja. To bi rad utemeljil na podlagi določenih analiz obnašanja zlata v zgodovini in preko ocen o rasti cen v prihodnje.

Realna cena zlata? Veliko ugotovitev, da je cena zlata danes že v balonu, se opira na dejstvo, da je današnja cena zlata nominalno višja (cena se v trenutku pisanja giblje okrog 1.300 dolarjev za unčo), kot je bila ob zadnjem bikovskem trendu leta 1980 pri

850 dolarjih. Argument, da je danes cena zlata višja, kot je bila ob dosegi rekorda v letu 1980, vzdrži le na nominalni ravni, na realni pa ne. Zakaj? Namreč, kot prvo je treba vedeti, da ameriški dolar (v katerem se vrednost zlata izraža) danes nima več enake vrednosti oziroma kupne moči, kot jo je imel leta 1980 in da je danes potrebno za enako dobrino (kruh, avtomobil, zlato, nafta) odšteti večjo količino dolarjev zaradi upada vrednosti denarja. Če bi tako vendarle želeli realno primerjavo, ali je cena zlata danes že previsoko, moramo najprej ceno 850 dolarjev iz leta 1980 prilagoditi na današnjo vrednost dolarja oziroma takratni ceni dodati vmesno inflacijo (padec kupne moči denarja). Če upoštevamo realno inflacijo Urada za statistiko ZDA, bi morala unča danes dosegati ceno 2.300 dolarjev za unčo, da bi bila realno primerljiva s tisto najvišjo iz leta 1980. Zaradi manjše verodostojnosti uradnih podatkov (uradna statistika v ZDA namreč ne zajema rasti cen hrane in energentov, ki pa najbolj odločilno vplivata na višino inflacije), moramo za realnejšo primerjavo vzeti tako imenovano “inflacijo v senci”, s katero se ukvarja neodvisni inštitut Shadow Stats (www.shadowstats. com), ki upošteva dvig cen življenj-

skih potrebščin, ki vplivajo na vsakodnevno življenje. Če ceno iz leta 1980 prilagodimo z njihovimi podatki o rasti cen, pa izračun pokaže, da bi morala biti danes unča zlata danes vredna kar 7.494 dolarjev, da bi bila realno primerljiva s takratnimi 850 dolarji. Iz teh primerjav izhaja, da je trenutna cena zlata pri 1.250 dolarjih še vedno podcenjena in bi o balonu lahko govorili šele takrat, ko se bo cena približala tem vrednostim.

Zlato je valuta. Zlato in srebro sta v zgodovini dolgo bila znana kot menjalno sredstvo, torej kot denar, kot valuta. Glede na to, da vse centralne banke po svetu hranijo delež zlatih rezerv za protiutež papirnatemu denarju, lahko rečemo, da zlato še vedno (ali pa vedno bolj) opravlja funkcijo valute. In če je zlato valuta, ne moremo dobiti realnejše slike o njegovi trenutni vrednosti, kot pa da ga primerjamo s kakšno drugo valuto, npr. z ameriškim dolarjem. Iz tabele 1 je razvidno, da sta od zadnjega vrha cene zlata v letu 1980 pa vse do danes denarna agregata M1 in M2 (ki zajemata ponudbo denarja na trgu) porasla za 3 do 4-krat. V enakem obdobju sta javni dolg in proračunski primanjkljaj v ZDA porasla med 10 do 20-krat, medKAPITAL 11.10.10

ovin surovin

22. in 23. oktober 2010 I >fjgf[Xijbf iXqjkXm` ÿ\

Primerjava cene zlata z vrednostjo ameriškega dolarja glede na obstoječe podatke:

tem ko je zlato poraslo za vsega 0,4krat oziroma v odstotkih le 47 % od vrha cene pri 850 dolarjih. Če bi tako želeli primerjati zlato z rastjo M1, M2, javnega dolga in proračunskega primanjkljaja, bi morala biti cena zlata danes npr. 1.800, 2.400, 7.800 ali celo 13.200 dolarjev za unčo zlata. V tem pregledu lahko ugotovimo, da je v balonu predvsem trenutna vrednost ameriškega dolarja in nikakor ne zlata. Ob morebitnem nadaljnjem upadanju vrednosti dolarja je za pričakovati, da se bo vrednost zlata v tej valuti gotovo še povečevala.

Je cena res že previsoka? Nedavno povišanje cene zlata je lahko zelo varljivo in namiguje na balon, če spregledamo dva pomembna dejavnika. Prvič, zlato je pričelo s svojo rastjo v letu 2001 (cena je v zadnjih 9 letih porasla iz 250 na 1.200 dolarjev za unčo), ko je pričelo okrevati od dolgega medvedjega trga, ko je cena zlata padala kar dve desetletji. Leta 2001 je bilo tako zlato na precej nizkih ravneh v primerjavi z inflacijo zadnjih dveh desetletij in tudi v primerjavi z delniškimi trgi. Ne glede na to, da je zlato v zadnjih 9 letih poraslo za okrog 400 %, moramo upoštevati, da se je rast začela iz depresivno znižane vrednosti zlata. Pod drugo točko pa nam vse o trenutni nevarnosti balona pove primerjava z zadnjima dvema balonoma – z balonom tehnoloških delnic, ki se je razblinil leta 2000 in balonom cen nepremičnin v ZDA, ki je popustil v letu 2007. Če primerja-

Leto 1980

Danes

Jgi\d\dYX

Rast denarnega agregata M1 di[

409

1.718

320 %

Rast denarnega agregata M2 di[

1.574

8.611

447 %

Javni dolg v ZDA di[

909

13.000

1.330 %

GifiXÿlejb` gi`dXeabcaXa di[

1.700

2.197 %

:\eX qcXkX m LJ;

850

1.250

47 %

mo trenutno rast cene zlata z rastjo indeksa Nasdaq in rastjo cen nepremičnin, lahko ugotovimo, da se trenutno z rastjo cene zlata nahajamo še precej nižje od rekordnih vrednosti prejšnjih dveh balonov. Rečeno drugače, trenutna cena zlata se nahaja na tisti točki, kjer sta oba prejšnja balona šele nastala – pred zadnjim, največjim povišanjem cene. Če je balon tehnoloških delnic počil leta 2000, nam primerjava z zlatom kaže, kot da smo v začetku leta 1998, torej dobri dve leti pred pokom balona. Če pa primerjamo rast cene zlata z balonom nepremičnin v Ameriki, pa nam trenutna primerjava pokaže, da smo v letu 2003, torej dobra tri leta pred pokom balona in zniževanjem cen. Če torej zlato primerjamo z zadnjima dvema znanima balonoma, lahko ugotovimo, da zlato še ni v balonu, je pa vsekakor na poti vanj. A nihče na svetu z gotovostjo ne ve, koliko bo zlato še pridobilo na ceni, preden bo balonček popustil. Bo pa zlato na ceni vsekakor še pridobivalo minimalno naslednja tri leta oziroma vsaj do razpleta trenutne finančne krize.

Ponovitev rasti, ki se je zgodila leti 1970 in 1980? Zlato je v zgo-

veliko finančnih strokovnjakov (dr. James Turk, dr. Marc Faber, Jim Rogers, George Soros) je mnenja, da bo tokratna rast cene zlata trajala še vsaj par let. Predvsem zaradi tega, ker se prvič v zgodovini finančnega sistema soočamo s tem, da centralne banke skladno poplavljajo trg z likvidnostjo, kar bo gotovo privedlo do upadanja vrednosti valut v prihodnje. Ljudje v takšnih razmerah iščejo varnost v zlatu, saj je zlato edina valuta, ki je ne moremo poljubno tiskati kot papirnatega denarja. Poleg tega pa se razvrednotenja valut več kot očitno zavedajo tudi vodilni bankirji, saj so, po podatkih Dylana Grica, analitika družbe SG Securities iz Londona, prvič po letu 1988 letos (torej v letu 2010) centralne banke vnovič neto kupci in ne prodajalci zlata. Tako bi lahko trenutna kondicija finančnega sistema na svetu vnovič pripravila scenarij za divjo rast cen zlata v prihodnjih letih. Če se to ne bo zgodilo, ker je vse odvisno od več faktorjev, sem vsekakor enoten glede tega, da bo zlato vsaj zaščitilo vaše premoženje in ohranilo kupno moč denarja, ki ga imate. V takšni negotovosti, kot vlada trenutno, je vsako drugo razmišljanje lahko zelo, zelo nevarno. Q

dovini imelo večkrat dober bikovski trend. Največji se je zgodil v desetletju med 1970 in 1980, ko je zlato poraslo za faktor 24-krat, saj je iz začetnih 35 dolarjev za unčo, cena leta 1980 na vrhuncu znašala kar 850 dolarjev za unčo zlata. Trenutno smo od leta 2000 pri porastu cene za faktor 4 in

Gi\[XmXea\1 m g\k\b# ))% fbkfYiX )'('# fY (*% li`# [mfiXeX Li bX

www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si

ELEMENTUM

kongres plemenitih ko

MJ8BF M8Iþ<M8EA< Q8 ;F;8KEF GFBFAE@EF E@ KL;@ LJKI<QEF M8Iþ<M8EA< MIHA BERKOPEC

direktor podjetja Concorde PS

Ali naj varčujem za dodatno pokojnino? Ker v Sloveniji za zdaj nimamo sistemskega osveščanja prebivalstva o potrebi po dodatnem varčevanju za pokojnino, je to prepuščeno posameznim iniciativam. Država s sedanjim informiranjem prebivalstva poudarja predvsem dvoje: nujnost reforme in pozitivne izvlečke predlaganih sprememb. Seveda z namenom opravičevanja reforme pred javnostjo. Dodatno smo o pokojninski problematiki lahko naključno informirani npr. s strani ponudnika varčevanja za dodatno pokojnino, seveda, spet po njegovi meri. Celostno objektivno informiranje prebivalstva mora v vsakem prevzeti država že v fazi šolanja otrok, da bi to nadgrajevala potem v zaposlitveni fazi z obveščanjem vseh vplačnikov v ZPIZ-ovo blagajno o višini vplačanih sredstev na pokojninskem računu ter predvsem o višini predvidene pokojnine VSAKO LETO, kot je bilo zapisano v prvotnem predlogu pokojninske reforme septembra lani. Dokler bo informiranje prebivalstva prepuščeno posameznim iniciativam, bo to informiranje vsaj neenakomerno in bo imelo za posledico tudi veliko

različnih tolmačenj in posledično negotovosti pri odločitvi – ali sploh, kje in koliko varčevati.

Koliko bo znašala moja pokojnina? Točnega odgovora na zgornje vprašanje vam danes ne more ponuditi nihče. Glede na gornjo projekcijo, glede na višino prispevkov delojemalcev in delodajalcev, iz katerih se večinoma financira ZPIZ-ova blagajna in skupaj znašajo nekaj več kot 23 % bruto plače, ker se prispevna stopnja najverjetneje ne bo dvigala, ker državni proračun ne bo večno pokrival razlike med prihodki in odhodki ZPIZ-a in ker bo pričakovana življenjska doba takrat daljša, kot je danes, pa lahko z veliko verjetnostjo trdimo, da bo višina zajamčene pokojnine, ki se bo izplačevala iz obveznega zavarovanja, občutno nižja kot je danes. Lani je znašala povprečna starostna pokojnina približno dve tretjini povprečne plače! Z veliko gotovostjo pa danes lahko trdimo, da bo zajamčena pokojnina brez dodatnega varčevanja v povprečju občutno nižja kot do takrat prejete plače.

Kako do ustrezne dodatne pokojnine? V sedanjem času je za večino priorite-

ta vsakodnevna eksistenca. Vedno bolj pa bo tudi vprašanje zagtotovitve dodatne pokojnine predstavljalo osnovno socialno varnost že danes. Pred vsako odločitvijo za dolgoročno varčevanje za pokojnino svetujemo, da obvezno pridobimo več mnenj različnih ponudnikov – pokojninskih družb, zavarovalnic, DZU-jev, bank, finančnih ter premoženjskih svetovalcev. Vprašanja, ki jih pred sklenitvijo dolgoročnega varčevanja zastavite svetovalcu: Q kolikšni so stroški investicije, Q katere ponudnike produktov zastopa, trži, Q kolikšni so njegovi stroški oziroma od česa je svetovalec plačan, Q ali lahko med varčevalno dobo razpolagam s sredstvi na varčevalnem računu, Q kako fleksibilen je produkt med varčevalno dobo – katere možnosti ponuja (sprememba naložbene politike, višanje, nižanje zneska za varčevanje, sprememba varčevalne dobe ...), Q kako je urejen nadzor nad posameznim produktom, Q kakšne so morebitne davčne ugodnosti posameznega produkta, Q katere licence ima svetovalec, Q koliko ima prakse, Q kakšne so reference svetovalca in produkta in Q kje lahko svetovalca najdete danes ali čez npr. 10 let? Kljub še tako mamljivi ponudbi posameznega ponudnika, odločitev o produktu, ki bo zadovoljil potrebo po financiranju izpada preskrbljenosti ob upokojitvi, sprejemamo vedno sami. Q

KAPITAL 11.10.10

ovin surovin

22. in 23. oktober 2010 I >fjgf[Xijbf iXqjkXm` ÿ\

Podjetje AXINO AG s sedežem v Stuttgartu je vodilna nemška agencija za komunikacijo in promocijo podjetij iz Kanade in Avstralije, ki se ukvarjajo s surovinami. Kot ponudnik storitev komunikacije podjetje nudi celotno paleto storitev od prevajanja sporočil za javnost, predstavitvenih turnej, plačanih predstavitvenih člankov in analiz do lastnih konferenc za stike z vlagatelji ter organizacijo sejmov. Podjetja najprej podrobno analizirajo, za svojo stranko pa jih vzamejo le, če bi v to podjetje bili pri-

pravljeni investirati tudi sami. Trenutno sodelujejo s 27 podjetji. V preteklosti so že doživeli veliko uspehov. Vse investicije do sedaj so prinesle dobiček, zato so zelo ponosni, da v 10 letih delovanja niso doživeli slabe naložbe. Sodelujejo z različnimi podjetji, od eksplorativnih podjetij z 10 milijoni CAD tržnega kapitala pa vse do podjetij, kot je Agnico Eagle z 11 milijardami CAD borznega kapitala. AXINO AG se že četrto leto zapored udeležuje kongresa plemenitih kovin, ki ga organizira podjetje Elementum v Ljubljani. Tam bo

Podjetje AXINO AG vam z veseljem ponovno predstavlja nova in že poznana zanimiva podjetja na letošnjem kongresu plemenitih kovin in surovin Ljubljani. Novi podjetji sta Evolving Gold in Endeavour Silver. Evolving Gold je podjetje, ki se ukvarja z raziskovanjem nahajališč zlata, v katerem ima kanadski Goldcorp, eden največjih proizvajalcev zlata na svetu, 15 % delež. Podjetje ima odlične rezultate. Endeavour Silver že dve leti proizvaja srebro in kot stranski proizvod zlato v dveh rudnikih v Mehiki, kjer stroški proizvodnje znašajo le 5,50 dolarja na unčo. Od že poznanih podjetij bodo prisotna podjetja Monument Mining in Yukon Nevada Gold, ki jih bo zastopal predsednik & CEO obeh podjetij Robert Baldock. Obe podjetji sta letos vstopili v komercialno proizvodnjo. Monument je v prvem letu v Maleziji proizvedlo 40.000 unč zlata po povprečnih troških 300 dolarjev na unčo! Delnice žal še ne odsevajo dobrega prihodnjega stanja. Yukon Nevada je proizvodnjo 150.000 unč zlata na leto preseglo julija letos in že pričakuje povečanje na 230.000 unč. Cilj je, da bi v 18 mesecih presegli 300.000 unč. Delniški kurz bi se prav tako povzpel v višave. S podjetjem African Metals se predstavlja raziskovalec bakra, ki ima prednike v Kongu. 15-odstotna vsebnost bakra je senzacionalna in podjetje se trudi, da bi leta 2011 javilo prvo oceno nahajališč. Ponovno bo prisotno tudi podjetje Aurora Gold, skupaj s predsednikom in CEO Larsom Pearlom. Kot je na lanskem kongresu plemenitih kovin in surovin že napovedal, je podjetje vstopilo v projekt Front Range Projekt v Koloradu, ki je uspel, zato bo podjetje že leta 2011 začelo s proizvodnjo zlata. Za to je potrebno le še financiranje manjšega obsega, saj podjetje dobro razpolaga s finančnimi sredstvi. Tim AXINO AG in zastopniki podjetij se veselijo vašega obiska na stojnici podjetja AXINO AG na 4. slovenskem kongresu plemenitih kovin in surovin v Ljubljani, ki bo potekal od 22. do 23. oktobra!

www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si

podjetje AXINO AG prisotno z lastnim sejemskim prostorom, kjer bo predstavljalo zanimiva podjetja, kot so Endeavour Silver, Monument Mining, Yukon Nevada, Aurora Gold, African Metals, Samba Minerals in Evolving Gold. AXINO AG bo predstavilo podjetja in imelo predstavitev o poteku dela od raziskovalnega podjetja do proizvajalca. Pomembno je, da lahko informacije pridobite direktno in se pogovorite s predstavniki podjetij. To storitev podjetje AXINO AG v Ljubljani vedno znova rado nudi. Seveda bo prisotna tudi ekipa sodelavcev, ki bodo odgovarjali na vsa vprašanja. Če se spomnimo preteklosti, ugotovimo, da se je že leta 2008 govorilo o vstopu v vlaganje v zlato. Takrat je zlato kotiralo pri 700 dolarjih. Prav tako so leta 2007 in 2008 priporočili nakup Monument Mining, ki je trenutno v polnem zagonu proizvodnje. Toda to bi se lahko kmalu spremenilo, ker je podjetje profitnega značaja. Delnice pa se za tiste, ki so vstopili leta 2007, gibljejo med plus, minus in nič. Od leta 2008 bi lahko narasle za 100 %. S podjetjem Moto Goldmines so dosegli še en veliki uspeh, saj je podjetje kupilo podjetje Randgold za 5,50 CAD na delnico. Absolutni uspeh pa predstavlja delnica podjetja Yukon-Nevada Gold, ki so jo predstavili leta 2009. Vrednost delnice je narasla za 180 %, zato je podjetje vstopilo v komercialno proizvodnjo. Vsa podjetja imajo, po mnenju AXINO AG, širok potencial in njihovi sodelavci se veselijo vašega obiska na sejmu žlahtnih kovin Elementum.

nnn%Xo`ef%Zfd

Gi\[XmXea\1 m g\k\b# ))% fbkfYiX )'('# fY ('% li` [mfiXeX Gfmf[e` df EXjcfm1 8O@EF 8> Æ f[c`ÿeX `em\jk`Z`aX

GI<>C<; Lþ@EB8 @E LJG< EF @Q9@I8EA< JLIFM@E Q8 I8QC@þE8 GF;A<KA8

ELEMENTUM

kongres plemenitih ko

GIF;LB:@A8 QC8K8 @E GFI898 QC8K81 B8IA< J< F;G@I8AF ;8CA<

Gospodarstvo se stabilizira po iritacijah skozi finančno krizo. Globalna rast se dviga, v državah BRIC-a, ki tvorijo 42 % prebivalstva, se dogaja konjunktura v vzponu. Na splošno se to na potrebe surovin odraža zelo pozitivno. Za industrijske kovine, kot so baker, se bo poraba zagotovo kontinuirano dvignila (govori se o 3–5 % dodatni porabi mesečno). To bo vodilo do višjih cen, ker se produkcija osnovne kovine ne bo dvignila v tolikšni meri. Pri zlatu se medtem pojavljajo posebej velike ‘škarje’ med ponudbo in povpraševanjem. Že nekaj let se ga več porabi kot proizvede. Rudniki se zapirajo, ker substance pojenjajo ali pa obratujejo na velikih globinah: v Južni Afriki se na 4.000 metrih globine pod ekstremno visokimi temperaturami kopljejo kamnine s 7 g/tono zlata. Novi rudniki komajda kaj obratujejo. Kitajska je kot kupec zelo aktivna na področju rudnikov z enormnim finančnim vložkom. Kot primer je zanimiv vidik, in sicer, da kitajska centralna banka spodbuja ostale banke v državi k temu, da kredite dajejo podjetjem, ki se ukvarjajo z zlatom in ki so v tujini aktivne. Kitajska si torej po vsem svetu zagotavlja nahajališča su-

rovin in medtem je tudi drugim narodom jasno, da se bo še ostanek dobička delil. Povpraševanje po zlatu se je skozi finančno krizo jasno dvignilo. Medtem, ko se je povpraševanje po nakitu skozi krizo rahlo zmanjšalo, se je povpraševanje kot naložbeni objekt zelo povečalo. Po svetu izginja pri investitorjih zaupanje v papirnati denar. Finančni trgi so ekstremno nervozni, saj nanje prežijo negativni scenariji. Zelo zanimiv je pogled na število potencialnih kupcev rumene žlahtne kovine: v zlati dobi v 80. letih je bil udeleženec na trgu zlata le zahodni svet, torej nekje 1 milijarda ljudi. Med tem je bilo pridobivanje zlata v veliko delih na svetu dovoljeno ali olajšano. Na Kitajskem je bilo s strani Mao Tse Thunga 55 let prepovedano sploh posedovati zlato. Kitajska vlada je medtem to obrnila za 180° in svetovala svojim meščanom pridobivanje zlata in srebra. Vsak investitor bi naj nekaj odstotkov svojega premoženja imel v plemenitih kovinah, in sicer najboljše, da v fizični obliki: kot zlatnike doma, še boljše na kakšnem zagotovljenem prostoru in brez davka na dodano vrednost, ali v obliki fonda žlahtnih

kovin. Prosim mislite na to: certifikati zlata niso zlato! Veliko ljudem je to postalo jasno šele po Lehmann-Pleite. Fizično zlato in srebro predstavljata efektivno možnost za zagotavljanje premoženja. Prava dinamika v depozitu nastaja skozi akcije rudnikov, ki – pri ustrezno visokem tveganju – za pospešeno postavitev premoženja skrbijo v depozitih investitorjev. Lastniki rudnikov in raziskovalnih podjetij profitirajo preko sorazmerja od pomanjkanja žlahtnih kovin in od stopnjevanja cen. Tukaj stojijo dobre možnosti za investitorje, ki radi tvegajo. Q

Gi\[XmXea\1 m g\k\b# ))% fbkfYiX )'('# fY ((% li`# [mfiXeX Gfmf[e` df EXjcfm1 Qfg\k j\ Yfdf jgf^c\[fmXc` q i\bfi[e`d` Z\eXd` zlata Predavatelj: Günther Luitz KAPITAL 11.10.10

ovin surovin

22. in 23. oktober 2010 I >fjgf[Xijbf iXqjkXm` ÿ\

8C;I@;>< D@E<I8CJ @E: Æ M<C@B M@I GC<D<E@K@? @E ;IL>@? BFM@E M KLIþ@A@

nnn%Xc[i`[^\$d`e\iXcj%Zfd Aldridge je dobro pozicioniran v Turčiji. Njegova zgodba spada med največje in najbolj uspešne projekte s področja rudarstva v Turčiji. V zadnjih štirih letih, od prve predstavitve v Sloveniji, je Aldridge povečal količino surovin (Au, Ag, Cu, Pb, Zn, Ag) za skoraj štirikrat na projektu Yenipazar. Poleg tega je Aldridge nedavno določil neodvisno 43-101 odločbo “Preliminary Economic Assessment (PEA)”. To bo vključevalo vir nadgradnje, v kateri je trenutno 3,14 Mt sklenjenih virov (izključeno iz vira, ki je naveden spodaj), o katerih se v veliki meri poroča kot “označeni”.

Dosežki trga: J`dYfc1 Kanada: TSX-V: AGM, Frankfurt: AIM JkXea\ [\ce`Z1 28.410.000 ;\ce`Z\ m Z\cfk` fjcXYca\e\1 38.740.000 (3.730.000 možnosti @ av. 1,88 CAD, 6,60 milijona nalogov @ av. 1,72 CAD) 52 tednov visoko/nizko: 0.52/1.55 CAD E\[XmeX Z\eX1 0,94 CAD Vrh trga: 26.7 milijonov CAD Glavni razvojni projekt druž-

be, Yenipazar, se nahaja v bližini geografskega središča Turčije, z navedenim virom 2.870.000 unč zlata v protivrednosti (3.700 mio USD) v optimizirani odprti jami (25 Mt@1.09 g/t Au, 32,8 g/t Ag, 0,32 % Cu, Pb 1,12 %, 1,47 % Zn). To ustreza zlatu v protivrednosti v razredu 3,56 g/t (na cene kovin v septembru 2010 ). Sredstva so bila določena neodvisno v skladu z ostrim kanadskim standardom 43-101. Po veliko odkritjih v Turčiji, se Aldridge sedaj uvršča takoj za dobro uveljavljenimi podjetji Eldorado Gold, Anatolia Minerals in European Nickel. Kljub velikim virom ima Aldridge veliko manjšo tržno kapitalizacijo in se kaže precej podcenjeno. Raziskovanje in razvoj rudnih bogastev v Turčiji ima številne prednosti v primerjavi z drugimi državami, kjer politični in drugi dejavniki ogrožajo rudarske projekte. Turčija je/ima: Q politično stabilna, profesionalno poslovanje, nebirokratska; Q odlično infrastrukturo – ceste, elektrika, voda v oddaljenih območjih; Q nov, moderen in zahodno usmerjen rudarski zakonik, nazadnje posodobljen 2010; Q rudarske stimulacije z davčnimi počitnicami, DDV povračila za pro-

www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si

jekte plemenitih kovin že v fazi raziskovanja (uporablja se za Yenipazar), znižane cene električne energije v oddaljenih območjih itd.; Q boljši davčni režim kot večina drugih držav; Q 0,5–1 % učinkovitih licenc, 28 % učinkovitih davkov na pravne osebe; Q odličen potencial za nadaljnja odkritja. Velik projekt zlato–baker pa se je začel na Papui v Novi Gvineji, kjer je Aldridge prvič odkril pomemben potencial mineralizacije v deležu ene izmed najbolj perspektivnih območij v PNG, med velikimi nahajališči Porgere (28 Moz Au) in Ok Tedi (5,5 Mt Cu, 16 Moz Au). Aldridge je zaključil kampanjo “označevanja na karti kamenskega vzorčenja” v zadnjem četrtletju leta 2009 in identificiral sistem baker–zlato v 10 km spremembah odtisov. Več terenskega dela je trenutno v teku. Q

Gi\[XmXea\1 [i% FZqcfe DXik`e 8c[i`[^\ d`e\iXcj # m g\k\b# ))% fbkfY\i# fY (*%*' li`# [mfiXeX Gfmf[e` df 61

ELEMENTUM

J :<IK@=@B8K@ ;F JLIFM@E

Gi\[XmXea\1 ^% k\]Xe E\lYXl\i# m g\k\b# ))% fbkfYiX# fY (,1*' li`# [mfiXeX Gfmf[e` df EXjcfm1 @em\jk`iXea\ m jlifm`e\ j Z\ik`]`bXk` Pričakovanja glede rasti delniških trgov so se delno izboljšala, vendar investitorji, zaradi določenih negotovosti na svetovnih trgih, pri naložbah v zadnjem času dajejo vedno več poudarka pomenu varnosti pred donosnostjo. Garantirani certifikati, kot eni redkih produktov, nudijo vlagateljem garancijo vloženih sredstev, pri čemer na drugi strani odpirajo možnosti sodelovanja v gibanju kapitalskih trgov, vezanih na različne regije in panoge. Garantirani certifikati vlagateljem torej ponujajo možnost pridobivanja vrednost pri rasti delniških trgov, obenem pa zavarovanje pred negativnim gibanjem tečajev. Ob zapadlosti investitor ne glede na dogajanja na trgu dobi nominalno vrednost glavnice, kar je glavna prednost tega finančnega produkta. Garantirani certifikati tako predstavljajo varen del portfelja za vlagatelje. Raiffeisen banka, d.d., je del mednarodne skupine Raiffeisen International, v katerem ima močnega partnerja pri trgovanju na težko dostopnih trgih surovin – Raiffeisen Centrobank AG (RCB). Trgovanje s surovinami: DRAGOCENE KOVINE, FOSILNA GORIVA in KMETIJSKE SUROVINE so združene v različnih certifikatih, ki jih ponujamo strankam.

kongres plemenitih ko

V težkih tržnih razmerah so naložbe v surovine zelo zanimiva naložbena alternativa. Vlagatelji, ki želijo v svojo košarico naložb vključiti surovine, pri čemer niso pripravljeni sprejemati izgube vloženih sredstev, jim je na voljo nazadnje izdan COMMODTIY BOND 2. Garantiran certifikat COMMODTIY BOND 2 daje vlagateljem možnost doseganja nadpovprečnega 50 % donosa ob dnevu zapadlosti (julij 2015), če vse izmed šestih surovin (zlato, srebro, aluminij, nafta, baker in cink) ves času opazovanja ne izgubijo več kot 34,99 odstotka svoje vrednosti (več na www.raiffeisen.si).

PODARJAMO VAM 50 EUR ZLATA

V času divjanja finančne nevihte vlagatelji vse bolj pogosto iščejo varen pristan. Plemenite kovine veljajo za enega od njih in borznoposredniška družba brokerjet Sparkasse vam ponuja možnost trgovanja z le-temi. Na eni postaji ponujamo napreden, hiter in kakovosten dostop do vseh pomembnih kapitalskih trgov po svetu. Naše stranke lahko trgujejo preko borz ali OTC (over-the-counter) ponudnikov. Trgovanje je možno z delnicami, ETF-i (exchange traded funds), certifikati in warranti, kot tudi z vzajemnimi skladi slovenskih in tujih izdajateljev. V primeru, da odprete trgovalni račun brokerjet zdaj, lahko izbirate

med 50 EUR začetnega kapitala ali 50-odstotnim znižanjem trgovalnih provizij na izbranih trgih. Več informacij lahko dobite na naši spletni strani www.brokerjet.si ali na telefonski številki 01/583 22 59.

Izkoristite rastoče potrebe po surovinah in energentih na svetovnem trgu!

@EM<JK@I8AK< M JBC8; B; JLIFM@E< @E <E<I>@A8

Vedno večje globalne zahteve po omejenih zalogah surovin in energije so razlog, zaradi katerih je panožno usmerjen delniški podsklad KD Surovine in energija dolgoročno perspektiven. Naložbe so razpršene v industrijske panoge pridobivanja in predelave surovin ter energije. Namenjen je vlagateljem, ki: Q želijo imeti svoja sredstva naložena v lastniške vrednostne papirje (delnice), ki se nanašajo na izdajatelje iz industrijskih panog pridobivanja in predelave surovin ter energije; Q jim premoženjsko stanje dopušča, da prevzamejo večje tveganje ob pričakovanih večjih donosih; Q so pripravljeni varčevati daljše obdobje (od pet do deset let). KD Surovine in energija je eden od 17 podskladov KD Krovnega sklada, ki ga upravlja KD Skladi, vodilna družba za upravljanje v Sloveniji. Za več informacij o možnostih inve-

KAPITAL 11.10.10

ovin surovin

stiranja in oblikovanju portfelja nas obiščite na naši stojnici na Slovenskem kongresu plemenitih kovin in surovin, pokličite brezplačno telefonsko številko 080 80 24 ali nam pišite na nasvet@kd-skladi.si. KD Skladi, d.o.o., Celovška 206, Ljubljana, upravlja KD Krovni sklad s 17 podskladi. Vlagatelj ima pravico zahtevati brezplačen izvod izvlečka prospekta podsklada, prospekta z vključenimi pravili upravljanja ter zadnjega objavljenega letnega in polletnega poročila krovnega sklada, ki so med delovnim časom na voljo na sedežu družbe, vpisnih mestih in www.kd-skladi.si.

MAC CAPITAL AG

Družba za vlaganje in razvoj projektov MAC Capital AG je investicijsko in razvojno podjetje s sedežem v Švici. Največ vlagajo v področje zelenih tehnologij in obnovljive energije, ob tem tudi v vire surovin in druge obetavne priložnosti. MAC Capital AG ustvarja zaslužke na področjih lastništva delnic preko razdeljevanja dobičkov podružnic in iztok na področju razvoja projektov preko honorarjev, zalog in drugih dobičkov.

POSLANSTVO “Nič ne bo narejeno, dokler nečesa ne naredite.” (Erich Kästner) “Na podlagi naših deležev v podjetjih nudimo pozitivni prispevek k podnebju ter varstvu okolja in tako ohranitvi Kreacije. Prepričani smo, da je vlaganje v vzdržljive tehnologije dobro ne le za okolje, ampak tudi donosno za delničarje. Naše stranke, partnerje ter investitorje vidimo in obravnavamo z ‘zelenim’ spoštovanjem.”

22. in 23. oktober 2010 I >fjgf[Xijbf iXqjkXm` ÿ\

Sodelovanje in projekti: 9@FE;1 Balastna voda – postopki na ladjah Intaqua: Obrati za obdelavo industrijske vode in čistilni obrati Intreso: Obnovljiva energija: npr. sončna energija, fermentacijski plini in fotovoltaika (Telefunken Solar)

JBLG@E8 D8C>8A

Skupina Malgaj je danes eden največjih prodajalcev vozil v Sloveniji. Z več kot stoletno tradicijo si je s pomočjo zaupanja strank ustvarila dobro osnovo, da so njihove storitve s 150 zaposlenimi na voljo na sedmih lokacijah po celi Sloveniji; BMW v Ljubljani in Kranju, MINI v Ljubljani, Renault, Volkswagen, Seat, Škoda ter Audi servis v Trbovljah, Ljubljani in Postojni ter Renault v Ljubljani. Na enem mestu je združena zaokrožena ponudba od prodaje, vzdrževanja, servisiranja, zavarovanja in tudi financiranja vozil preko hišnega podjetja Malgaj Leasing. Na avtomobilskem trgu so postali sinonim kakovosti, ki izhaja iz ene tehnično in strokovno najbolje podkovanih ekip, neprestanega vlaganja v izpolnitev tehnične opremljenosti ter dobrega posluha za kupca. Ves trud v preteklih desetletjih je bil usmerjen v profesionalno in kvalitetno storitev in tako bo tudi naprej.

čevanja z gorivom. Odlične statistike ne dosega le zaradi cele vrste serijskih inovativnih tehnologij razvojne strategije BMW EfficientDynamics, saj je na voljo z dodatnimi aerodinamičnimi deli, kot so aluminijasta platišča 5-spoke, turbine in nižja nastavitev podvozja. Posledično se je njegova povprečna poraba goriva spustila na impresivnih 4.1 litra na 100 kilometrov, z emisijami CO2 samo 109 gramov na kilometer. Še več, maksimalno je izboljšan tudi njegov potencial voznih lastnosti: s pnevmatikami z majhnim kotalnim uporom in posegi pri nastavitvah elektronike motorja, prestavnim razmerjem prenosnika moči in indikatorjem za optimalno pretikanje prestav razvije motor maksimalen potencial iz svojih 120 kW (163 KM).

BMW 320d EfficientDynamics Edition Vozilo občutno poveča potencial var-

www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si

ELEMENTUM

kongres plemenitih ko

PROGRAM PREDAVANJ

;MFI8E8 GFMF;E@ DF

zlata in srebra dogaja v prihodnje ter kolikšen delež premoženja je dobro investirati v plemenite kovine.

(*%*'Æ(+%(,1 dr. Oczlon Martin, direk-

G<K<B# ))% FBKF9<I )'('

gfjbiYca\ef Yf qX j`dlckXef gi\mXaXea\

V sklopu predavanja bomo predstavili tudi novo jkfi`k\m# b` af gfelaX gf[a\ka\ <c\d\ekld# `e j`Z\i _iXea\ea\ ji\YiX `e qcXkX m m`Z`%

tor podjetja Aldridge Minerals Naslov: Ustvarjanje vrednosti v surovinskem sektorju Opis: Predstavitev napredka na območju Yenipazar (Turčija)

('%''Æ((%*'1 Bojan Pravica, neodvisni

((%+,Æ(*%(,1 Luitz Günther, direktor

(+%*'Æ(,%(,1 Hartmut Thome, direk-

(velika dvorana v spodnjem nadstropju)

mednarodni premoženjski svetovalec, Peter Slapšak, direktor podjetja Elementum

Naslov: Zakaj in v katero smer se bo gibala cena zlata in srebra? Opis: Že celo desetletje cena zlata in srebra raste. Kakšni so vzroki za njeno preteklo rast in sedanjo vrednost? Na predavanju bo obiskovalcem odgovorjeno, kaj in zakaj se lahko s ceno 64

podjetja HDV iz Nemčije Naslov: Zopet se bomo spogledovali z rekordnimi cenami zlata Q Müller Waldemar, predstavitev podjetja Copperbelt Q Colin Godwin; predstavitev Rome Reso Q John Charles Menzies; predstavitev podjetja Uranio AG

tor podjetja Mac Capital Naslov: Naložbene priložnosti v obnovljive vire energije Q Gert Wolf in Hartmut Thome; predstavitev podjetij Intreso in Intaqua Q Freund Uwe; predstavitev podjetja Telefunken

(,%*'Æ(-%(,1 Štefan Neubauer; Senior

Sales CEE za strukturirane proKAPITAL 11.10.10

ovin surovin

dukte in derivative v Raiffeisen Centrobank od leta 2006 Naslov: Investiranje v surovine s certifikati

(-%*'Æ(.%*'1 okrogla miza; dr. Marc Faber, James Turk, Matjaž Gantar – KD Group, dr. France Arhar – UniCredit Povezovalka: Ga. Vida Petrovčič Naslov: Naša finančna prihodnost Opis: Z različnimi domačimi in tujimi strokovnjaki bomo predstavili različne poglede na današnjo globalno finančno situacijo in kaj lahko pričakujemo v prihodnje. Dotaknili se bomo predvsem makroekonomskih tem, kot so inflacija, deflacija, stagflacija, javnofinančni dolgovi, gospodarsko okrevanje ipd.

DVORANA URŠKA

(v zgornjem nadstropju) G\k\b# ))% fbkfY\i )'(' ()%''Æ()%+,1 Miha Berkopec, direktor podjetja Concorde PS Naslov: Pasti pokojninske reforme in pomen premoženjskega svetovanja

(*%''Æ(*%+,1 Matjaž Štamulak, neod-

visni premoženjski svetovalec Naslov: Ali je cena zlata že v balonu ali ima še potencial za rast? Opis: S predavanjem bi želel predvsem opozoriti na napačne signale nekaterih medijev ter preko argumentov in zgodovinskih primerjav predstaviti pričakovanja in potencial rasti cen zlata in srebra v prihodnjih 5 letih.

22. in 23. oktober 2010 I >fjgf[Xijbf iXqjkXm` ÿ\

;MFI8E8 GFMF;E@ DF

(velika dvorana v spodnjem nadstropju)

JF9FK8# )*% FBKF9<I )'(' gfjbiYca\ef Yf qX j`dlckXef gi\mXaXea\

('%''Æ((%*'1 Wolfgang Seybold, direk-

tor podjetja Axino Naslov: AXINO AG – odlična investicija!

Gi\^c\[ lÿèbX è ljg\ ef `qYìXea\ jlifmè qX iXqc`ÿeX gf[a\kaX Q Lars Pearl; predstavitev Aurora

Gold Q Robert Barker in Jochen Staiger; predstavitev Evolving Silver Q Jochen Staiger; predstavitev Endavour Silver Q Robert Baldock; predstavitev Monument Mining Limited Q Nigel Fergusson; predstavitev Yukon- Nevada Gold

()%''Æ()%+,1 Marc Faber, mednaro-

dno eden najbolj znanih finančnih specialistov, pravilno napovedal vse večje borzne zlome Naslov: Za reševanje krize je potrebno spremeniti razmišljanje! Opis: Iz krize nas ne morejo rešiti ljudje, ki so nas s svojim razmišljanjem ter delovanjem popeljali vanjo.

(*%*'Æ(+%(,1 Dirk Müller (Mr. Dax), borzni posrednik, najbolj znan v Nemčiji, izredno dober poznavalec finančnih trgov, pravilno napovedal zlom borze leta 2007

www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si

Naslov: Inflacija, deflacija ... zmeda:

Jasen odgovor o aktualnem stanju.

(,%''Æ(,%+,1 James Turk, specialist za naložbe v plemenite kovine Naslov: Zlato in srebro. Ključ do razpršitve premoženja z dobičkom. Opis: Zlato in srebro sta denar, ne nezanesljivo udobje. Zato, ker sta jasna dobička, sta edini denar, ki ni osnovan na obljubi nekoga. Zato igrata pomembno vlogo v portfelju vsakogar, ker nas lahko zavarujeta z varnostjo in izplačljivostjo, kar v današnji denarni in finančni negotovosti pomeni en zelo pomemben atribut.

(-%''Æ(-%+,1 Thorsten Schulte, speci-

alist za naložbe v plemenite kovine, predvsem srebro Naslov: Srebro – boljše zlato: Zakaj se bo pojavila velika kriza in kaj lahko od nje pridobim?

(.%''Æ(.%+,1 dr. prof. Hans J. Bocker Naslov: “Quo Vadis” finančni sistemi in zlato Opis: Sledeča depresija in svetovna kriza imata 5 stopenj: najprej bančna kriza, nato finančna kriza, sledi ji ekonomska kriza, nato socialna kriza in nazadnje še hiperinflacija oziroma odprti državni bankrot ali vojna. Sedaj smo med finančno in ekonomsko krizo. Problemi so sistematični in počasi se gibljejo k njihovemu vrhuncu. “Prosim, pomislite neodvisno in si sami oblikujte mnenje med postopkom. Ignorirajte večino medijev!” (Hans J. Bocker)

ELEMENTUM

kongres plemenitih ko

I8QJK8MCA8C:@ Elementum, Šenčur, Slovenija podjetje za nakup in prodajo plemenitih kovin, organizator slovenskega kongresa plemenitih kovin in surovin www.elementum.si V podjetju Elementum so specialisti za naložbe v plemenite kovine in surovine. Preko pogodbenih partnerjev delujejo po celi Sloveniji, sodelujejo pa tudi s priznanimi tujimi dobavitelji plemenitih kovin. Urejajo največji slovenski spletni portal o plemenitih kovinah in surovinah www.elementum.si, kjer objavljajo aktualne novosti s tega področja. Svetujejo, kako lahko vlagatelji izgradijo, optimirajo, oplemenitijo, predvsem pa zaščitijo svoje premoženje z različnimi vrstami naložb in na različne načine.

www.zlato-srebro.si www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si www.surovine.si www.srebrnik.si

AXINO AG, Stuttgart, Nemčija agencija, specializirana za tržno komuniciranje s podjetji iz sektorja surovin nnn%Xo`ef%Zfd Q African Metals Q Aurora Gold Q Evolving Silver Q Monument Mining Limited Q Endeavour Silver Q Yukon Nevada Gold

AXINO AG je podjetje, ki nudi svetovanje in storitve na področju investicij. Omogočajo dostop do borze vrednostnih papirjev in kapitala, nudijo storitve za podjetja, ki trgujejo na borzi vrednostnih papirjev, in za zasebne delničarje ter njihov dobiček. Uspeh njihovih strank temelji na njihovi sposobnosti. African metals Corp.

nnn%X]i`ZXed\kXcj%Zfd

African Metals Corporation je kanadsko podjetje, navedeno na TSX in trguje na TSXV š"AFR"] in FSE WKN 912759]. Ukvarja se predvsem z odkrivanjem in razvojem pomembnih nahajališč bakra in kobalta v zelo bogato mineraliziranem bakrenem pasu Katagna v svetovno znanem afriškem bakrenem pasu v Demokratični Republiki Kongo. Aurora Gold

nnn%XlifiX$^fc[%Zfd

ci zlata. Ta provinca je nameščena v brazilski State of Para. Aurora se zaveda njene visoke družbene in etične odgovornosti in postavlja njeno visoko vrednost na obvarovanje okolja. Upravna komisija Aurore ima veliko izkušenj na področju identifikacije, vrednotenja, potrjevanja in razvoja rudnin v Avstraliji, Afriki in Južni Ameriki.

Brokerjet www.brokerjet.si

Podjetje brokerjet Sparkasse je prva prava on-line borznoposredniška družba v Sloveniji. Strankam ponuja napreden, hiter in kakovosten dostop do kapitalskih trgov po vsem svetu. Njihove stranke lahko trgujejo preko borz ali OTC (over-the-counter) ponudnikov. Stranke največ trgujejo z delnicami, ETF-i (exchange traded fund), certifikati in warranti, možno pa je tudi trgovanje z vzajemnimi skladi slovenskih in tujih izdajateljev.

Concorde PS premoženjsko svetovanje nnn%ZfeZfi[\$gj%j` Aurora je ameriško podjetje s podružnicami v Sao Paolu v Braziliji in Zugu v Švici. Osredotočenje podjetja Aurora Gold je na razvoju in razvoju petih lastnin, ki so bile v preteklosti bolj malo raziskane in ki pokrivajo 44,469 hektarjev področja v Tapajos – provin-

Concorde PS je prvo registrirano podjetje za premoženjsko svetovanje v

KAPITAL 11.10.10

ovin surovin

Sloveniji. Deluje od leta 1991 in aktivno sooblikuje področje znanja slovenskih premoženjskih svetovalcev ter s tem pomembno vpliva na kakovost svetovalnih storitev. V Concorde PS se zavedajo, da je vloga premoženjskega svetovalca predvsem v izbiri ustrezne kombinacije zavarovalnih in varčevalnih produktov različnih ponudnikov, ki jih izberejo na osnovi potreb in zmožnosti vsakega posameznika v danem trenutku ter z upoštevanjem njegovih prihodnjih potreb ter potencialnih zmožnosti. Njihova odlika je dolgoročna profesionalna naravnanost k strankam, končni cilj pa obvarovanje premoženja pred tveganji, izgradnja in zaščita ter optimizacija premoženja vsake stranke.

Copperbelt AG nnn%Zfgg\iY\ckX^%Z_ Copperbelt AG je švicarsko podjetje, ki se ukvarja izkopavanjem rudnin in se osredotoča na raziskovanje in razvoj svojih izkopov v pokrajini Dostyk v Kazahstanu. Vsa področja so bila za projekte izbrana na podlagi bližine do že obstoječe, dobro razvite infrastrukture, znane pojave rudnin in zgodovinskih zapisov o proizvodnji zlata in surovih rudnin.

Endeavour Silver Corp. nnn%\[ij`cm\i%Zfd

Endeavour Silver Corp. (NYSEAmex:EXK) (DBFrankfurt:EJD)

22. in 23. oktober 2010 I >fjgf[Xijbf iXqjkXm` ÿ\

(TSX: EDR) (TSX: EDR.WT) je manjše podjetje, ki se ukvarja s kopanjem srebra in se osredotoča predvsem na rast proizvodnje srebra, zalog in nahajališč v Mehiki. Od ustanovitve leta 2004 se je podjetje Endeavour pet zaporednih let ukvarjalo z izdatnim pridobivanjem srebra in rastjo zalog. Trenutno je podjetje Endeavour s svojima dvema rudnikoma srebra v fazi širitve, ki bi naj skupaj s strateškim programom prilaščanja pomagala podjetju doseči cilj postati glavni proizvajalec srebra.

Evolving Silver nnn%\mfcm`e^^fc[%Zfd Evolving Gold Corp. (TSX-V:EVG) se ukvarja predvsem z iskanjem nahajališča zlata, kjer se nahaja več milijonov ton zlata na dokazano bogatih območjih zlata v zahodni Ameriki. Njihov tim geologov ima več kot 200 let kolektivnih izkušenj.

Genesis Technology Fund nnn%^\e\j`jk\Z_efcf^p]le[%Zfd nnn%^\e\j`jk\Z_efcf^p]le[%mZ Vlagajo v podjetja, ki uporabljajo preverjene tehnologije za proizvodnjo čistih materialov, ki se uporabljajo v industriji solarnih celic in polprevodnikov. Pomagali bodo izpopolniti učinkovitost naprav, tako da bodo zmanjšali količino surovin in energijo, ki je potrebna za proizvodnjo teh naprav.

www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si

HDV, Heidelberger Vermögensverwaltung GmbH, Leimen, Nemčija družba za upravljanje, specializirana za naložbe v surovine www.hdv-leimen.de

Q Copperbelt Q Rome Resources Q Uranio AG

Podjetje HDV je bilo ustanovljeno leta 1980 in je od leta 1994 specializirano za področje surovin in energije. V tem obdobju si je pridobilo veliko izkušenj in kontaktov med podjetji in državnimi ustanovami, povezanimi s tem področjem. Izkušnje in dobri kontakti prinašajo podjetju HDV izrazito konkurenčno prednost na trgu. Posebne metode analize in raziskav, združene s specifičnim znanjem z ustreznimi kontakti, pa so temelj za ustrezno izbiro delnic posebne vrste.

Intaqua International GmbH nnn%`ekXhlX%Zfd

Intaqua International GmbH prodaja decentralizirane rešitve z vodnimi tretmaji za čiščenje, trošenjem vodnih tretmajev, vodne oskrbe in dezinfekcije. Centralizirane rastline bodo

ELEMENTUM

kongres plemenitih ko

I8QJK8MCA8C:@ optimizirane. Posebne rešitve so dosegljive za vse poslovne linije. Ponujajo tudi rešitev za vlake, ladje so odprte. Luping sistemi za vso uporabo in vse geografske regije se razvijajo in so pripravljeni za izvedbo. Nizkoenergijska tehnologija (vaška uporaba) in Biond tehnologija (balastni vodni tretmaji) so dobro poznani. Tržišča, ki jih pokriva Intaqua, znašajo nekje 45 bilijonov dolarjev.

Intreso nnn%`eki\jf%^dY_%Zfd

Intreso pomeni integrirane obnovljive rešitve za energijske sisteme. Vsebujejo možnost za energijske pogodbe. Osnovne tehnologije so fotovoltaične rešitve, sončno termične rešitve in decentralizacijske energijske rastline. Osnova za vse dejavnosti pa so potrebe okolja v kombinaciji z ekonomskimi željami. Investicijski volumen, baziran v fiksnih pogodbah, znaša nekje 300 milijard EUR.

KD Skladi www.kd-skladi.si

KD Skladi je vodilna družba za upravljanje v Sloveniji, ki vlagateljem pomaga pri plemenitenju sredstev in

uresničevanju njihovih varčevalnih ciljev. V svoji ponudbi ima pestro izbiro skladov s celovito paleto dolgoročno perspektivnih naložbenih politik, ki investirajo na različnih svetovnih kapitalskih trgih in panogah. 17 podskladov je združenih pod okriljem KD Krovnega sklada, kar vlagatelju daje možnost, da dolgoročno gradi svoj portfelj ali ga prilagaja vsakokratnim življenjskim razmeram in potrebam ter omogoča fleksibilno, hitro in enostavno razpršitev premoženja. S pomočjo znanja, dolgoletnih izkušenj in tradicije ohranja pridobljeno zaupanje, za uspešno upravljanje pa so prejeli številna domača in tuja priznanja. KD Skladi so del finančne skupine KD Group.

Mac Capital nnn%dXZ$ZXg`kXc%Zfd Q Intreso Q Intaqua Q Telefunken

MAC Capital AG je investicijsko in razvojno podjetje s sedežem v Švici. Največ vlagajo v področje zelenih tehnologij in obnovljive energije, ob tem pa še v vire surovin in ruge obetavne priložnosti. MAC Capital AG ustvarja zaslužke na področjih lastništva delnic preko distribucije dobičkov in iztokov podružnic na področju razvoja projektov preko honorarjev, zalog in drugih dobičkov.

Monument Mining Limited nnn%dfeld\ekd`e`e^%Zfd

Monument Mining Limited (“Monument”) je dobro financirano kanadsko rudarskoo in raziskovalno podjetje z dvema 100 % bodočima lastninama v zlatu v Maleziji. Monumentov Selising Gold Projekt, ki se nahaja v bližini produkcijske faze in od katerega se pričakuje pozitiven denarni pritok, je naložba, usmerjena k cilju zagona in začetku produkcije v 2. kvartalu 2009. Projiciran denarni presežek je postal ‘rampa’ za letno produkcijo od prvotnih ciljnih 40.000 unč skozi podvojene mline za dosego povišane letne produkcije zlata na med 75.000 in 100.000 unčami. Združba razpolaga tudi z agresivnimi raziskovanji v področju žlahtnih kovin in strateško nastopa v njihovih deželnih pozicijah v Maleziji, kjer jasno raste njihova delničarska vrednost.

Raiffeisen banka d.d. predstavlja Raiffeisen Centrobank www.raiffeisen.si nnn%iZY%Xk

Raiffeisen banka, d.d., je del mednarodne skupine Raiffeisen AG, v katerem imajo močnega partnerja pri trgovanju tudi na težko dosto-

KAPITAL 11.10.10

ovin surovin

pnih trgih surovin. Predstavila se bo Raiffeisen Centrobank AG (RCB), ki je investicijska hiša mednarodne skupine Raiffeisen. Raiffeisen Centrobank AG je izdala že preko 2.000 strukturiranih finančnih produktov, kar jih v Avstriji postavlja na prvo mesto med izdajatelji certifikatov. Certifikati izdajatelja RCM kotirajo na različnih mednarodnih borzah, pri čemer je ta investicijska hiša eden večjih “market makerjev” na Dunajski borzi. V Raiffeisen Centrobank AG so trgovanje s surovinami DRAGOCENE KOVINE (srebro, zlato, košarica dragocenih kovin), FOSILNIMI GORIVI (nafta, WTI, naravni plin) in KMETIJSKIMI SUROVINAMI (koruza, soja, pšenica, kakav, kava, sladkor, košarica surovin) združili v različnih strukturiranih produktih, ki jih ponujajo strankam ob različnih nivojih tveganja za optimizacijo portfeljev strank.

Rome Resources nnn%ifd\i\jfliZ\j%Zfd Podjetje Rome Resources Ltd. [Rome] je registrirano v Britanski Kolumbiji. Podjetje ima tudi dve lastni podružnici, podjetji Roma Recursos de Mexico S.A. de C.V., registrirano v Mehiki, in Rome Nevada Inc., registrirano v Nevadi, ZDA. Večina posesti podjetja Rome v Mehiki in Argentini (kliknite “Projekti”) je popolnoma namenjena mineralom. Rome ima v lasti oziroma ima predkupno pravico za več manjših posesti v Mehiki. Rome je registrirano v Argentini, in sicer za posle zvezi z

22. in 23. oktober 2010 I >fjgf[Xijbf iXqjkXm` ÿ\

nahajališči zlata, zlata–bakra in porfirja na posestvu Varvarco (17,390 ha) v provinci Neuquen.

Telefunken www.telefunken-solar.de

TELEFUNKEN Solar je simbioza sodelovanje starega in novega, torej tradicije in prihodnosti. Ena izmed najbolj tradicionalnih znamk zadnjega časa je prispevanje pomoči relativno mlademu sončnemu trgu, s tem, da sledijo kriznemu šoku, ki je sedaj za nami, da nadaljujejo nove poti proti rasti, ki so ta sektor naredile za enega najuspešnejših v nedavni preteklosti.

Uranio AG nnn%liXe`f%Z_ Uranio AG je podjetje, ki se ukvarja z raziskovanjem in ima sedež v Baslu v Švici. Njihov namen je razviti dragocena nahajališča urana v Južni Ameriki, Afriki in Aziji. Svojim delničarjem ponujajo veliko priložnost sodelovati pri svetovnem razvoju trga urana.

severnoameriško podjetje zlata, ki raziskuje in razvija depozite zlata. Podjetje poseduje mnogovrsten portfelj lastnin zlata, srebra, cinka in bakra na ozemlju Yukona, Britanske Kolumbije v Kanadi in v Arizoni ter Nevadi v Združenih državah Amerike. Podjetje se osredotoča na pridobivanje in razvoj poznega razvoja ter obratovanja lastnin z zlatom. Nadaljnja rast se bo zgodila zaradi povišanja ali začetka proizvodnje od podjetja že obstoječih lastnin in zaradi nadaljnjih pridobivanj.

Založba Kapital založniška hiša nnn%i\m`aXbXg`kXc%Zfd Založba Kapital že 20 let oblikuje revije, knjige in prospekte tako za lastno produkcijo, kot za zunanje stranke. Hkrati smo organizatorji številnih finančnih dogodkov in prireditev v Sloveniji, med drugim tudi največje tovrstne prireditve, Kapitalovi finančni dnevi.

Yukon Nevada Gold nnn%plbfe$e\mX[X^fc[%Zfd

Yukon – Nevada Gold Corp. (TSX:YNG & Frankfurt:NG6) je

www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si

www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si 22. in 23. oktober 2010 | Gospodarsko razstaviĹĄÄ?e