Klasje julij 2019

Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XXV julij 2019 št. 4

Turizem smo ljudje Poletje je prineslo čas počitnic in dopustov, ko se vsaj za kratek čas odpravimo na oddih ali enodnevni izlet. Kolikor je ljudi, toliko je tudi načinov za sprostitev, vsak si namreč izbere svoje veselje. Ob tem se nam pojavlja tudi razmišljanje o turizmu v najširšem pomenu besede in turizmu pri nas, v naši domači občini. Zanjo se radi pohvalimo, da je za obiskovalce zelo privlačna, saj so na dokaj majhnem prostoru znane znamenitosti, vsak najprej pomisli na trojček Stična, Muljava, Krka.

Seveda je turistična ponudba v naši občini še kaj drugega. V poletnih mesecih nešteto Evropejcev svojo pot na letovanje na hrvaško obalo načrtuje skozi našo občino, ko v Ivančni Gorici z avtoceste zapeljejo proti Suhi krajini. Seveda ne vedo natančno, katero občino so obiskali, lahko pa na tej poti dobijo vtise o prijetni in čisti Sloveniji in ni jih malo, ki se na tej nekaj kilometrski poti vstavijo za oddih ali okrepčilo pri naših gostincih, ki se nahajajo ob njihovi poti. Če dobro pomislimo, je torej turizem še veliko več kot le velike turistične znamenitosti. Le pomislite na zelo gledano TV nadaljevanko Reka ljubezni, ki se je končala te dni. Niso bili samo ljubezenski zapleti tisti, ki so gledalce prikovali pred televizijske sprejemnike. Čudovito naravno okolje in ljudje so tisti, ki bodo vabili še dolgo, ko televizijske serije ne bo več. Znani rek »turizem smo ljudje« res drži.

Matej Šteh, urednik

str. 3

Praznik občine Ivančna Gorica letos posvečen zborovskemu petju v Šentvidu pri Stični

str. 5 Na Polževem smo obeležili dan državnosti

str. 6

str. 5 Prijetno druženje ob ogledu zadnjega dela serije Reka ljubezni

Pa se sliš' – naj se sliš'!

ČISTILNE NAPRAVE / UPORABA DEŽEVNICE PONIKOVALNICE / LOVILCI OLJ IN MAŠČOB

JAVNI RAZPIS ŠPORT 2019 str. 24

2

Občina

julij 2019

številka 4

Iz županovega nagovora ob prazniku občine Ivančna Gorica Ob praznovanju letošnjega praznika občine Ivančna Gorica je župan Dušan Strnad občanke in občane ter goste slovesno nagovoril na svečanosti, ki je potekala v OŠ Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični. Nagovor je začel z naslednjimi mislimi, posvečenimi prazniku in rojaku Josipu Jurčiču: »Danes torej praznujemo. Spominjamo se dne, ko je naš rojak Josip Jurčič leta 1871 postal urednik časopisa Slovenski narod. S svojim literarnim in političnim delom je ta Slovenec z veliko začetnico dal neizbrisen prispevek k prizadevanjem naših prednikov, da ohranijo svoj jezik, svojo kulturo in svoj narod.

Radi se ga spominjamo, skrbimo za njegovo domačijo na Muljavi in prebiramo ter uprizarjamo njegova dela. Tudi zaradi bogate zapuščine Josipa Jurčiča je kultura v naši občini doma, naši ljudje radi pojejo, plešejo, pišejo, rišejo, igrajo ali pa kako drugače ustvarjajo. In to tradicijo prenašajo na mlajšo generacijo, zato se za tovrstno prihodnost pri nas ni bati. Da je temu res tako, se lahko prepričamo tudi na današnji prireditvi.« Letošnje praznovanje je Občina Ivančna Gorica posvetila jubilejnemu 50. Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, zato se je jubileja dotaknil tudi župan: »S kulturo, bolj natančno s petjem slovenskih pesmi in bogato tradicijo je seveda povezan tudi izbor Šentvida za izvedbo današnje prireditve ob praznovanju občinskega praznika. Če smo lani občinski praznik povezali z visoko obletnico razglasitve mestnih pravic in prvim svetovnim dnem čebel v Višnji Gori, letos seveda nismo mogli mimo 50. Tabora pevskih zborov. Čez štirinajst dni bo Šentvid že petdesetič gostil pevke in pevce slovenskih pesmi iz celotne Slovenije in tudi slovenske zbore iz nekaterih evropskih držav. Tako kot vsako izmed devetinštiridesetih let doslej. Tisoči in tisoči ljudi so prihajali v Šentvid in peli. Peli slovenske pesmi, se družili in izmenjevali izkušnje. Šentvid pri Stični in s tem tudi matično občino so umestili na slovenski in evropski zemljevid ter domov odnesli glas o dobrih in prijetnih ljudeh, ki so povrh vsega tudi izjemni gostitelji in organizatorji.

Seveda vsega tega ne bi bilo mogoče izvesti brez pomoči ljudi, ki so vsa ta leta poskrbeli za strokovno plat Tabora. Nekateri ste danes z nami. Čeprav niste domačini, smo vas sprejeli za svoje. Verjamem, da tako čutite tudi vi in da bomo še dolgo sodelovali. Dobrodošli in hvala za vse. Uspehi, ki jih naši mladi pevci v zadnjem času dosegajo na domačih in tudi tujih pevskih srečanjih, gotovo temeljijo tudi na dolgoletni tradiciji Tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični.« Kot je v navadi, je občinski praznik priložnost za pregled opravljenega dela v minulem letu. Župan se je najprej dotaknil minulega volilnega leta: »V času od zadnjega prazno-

K o l o fo n

vanja do danes se je v občini veliko dogajalo, kar pa za nas pravzaprav ni nič novega. Doživeli smo kar troje volitev. O tistih na državni in evropski ravni danes ne bom posebej govoril, so pa bile gotovo tudi za našo lokalno skupnost zelo pomembne. Z lokalnimi volitvami, na katerih smo jeseni volili župana, občinski svet in svete krajevnih skupnosti, pa imajo še eno skupno značilnost. Volilna udeležba je bila skromna, prej bi lahko rekli, da je bila slaba. Če sem čisto iskren, me to kar malo preseneča, saj so drugače naši občani zelo aktivni pri delu v skupno dobro preko številnih društev, župnij in drugih organizacij civilne družbe.

Kljub povedanemu pa se moram seveda zahvaliti za podporo, ki ste mi jo izkazali in pohvaliti izvoljene občinske in krajevne svetnike za odlično delo, ki so ga pokazali v teh nekaj mesecih mandata. Občinski svet tudi v novem mandatu nadaljuje s sprejemanjem odločitev v korist občine in občanov in te, kljub pripadnosti različnim političnim opcijam, sprejema v večini primerov soglasno ali pa vsaj z velikansko večino glasov. Brez glasu proti smo sprejeli dvoletni občinski proračun, kar je občinski upravi omogočilo nemoteno nadaljevanje projektov, začetih v preteklem mandatu.

Nekatere pa smo zastavili čisto na novo. Zavedamo se, da nas čaka kar nekaj novih izzivov in zahtevnih odločitev, vendar sem prepričan, da jih bomo zmogli. Ena od teh je gotovo nov vrtec v Šentvidu, pa Kulturno upravni center z novo knjižnico, kulturno dvorano in upravnimi prostori v Ivančni Gorici ter Hiša kranjske čebele v Višnji Gori. Pa gradnja obvoznic mimo Ivančne Gorice in Šentvida ter kanalizacijskega sistema Krka, Zagradec in Ambrus, zunaj je razpis za prepotrebno cesto Sobrače – Ježce … In tako naprej do preko sedemdeset večjih ali manjših projektov v praktično vseh delih naše občine.« Spregovoril je nekaterih načrtih in dosežkih na različnih področjih življenja v naši občini: »Naša velika želja je pridobitev dodatnega oddelka glasbene šole v Zagradcu, zagotovitev dovolj mest za naše malčke v vrtcu in seveda izgradnja sodobnega medgeneracijskega središča z domom za starejše. Na žalost moram spet ugotoviti, da država nima ravno posluha za težave občin, ki se srečujejo z izrazitim trendom povečevanja števila prebivalcev, med katere seveda sodi tudi naša občina. Veseli smo seveda novih občanov, tako mladih kot starejših, vendar brez dodatne finančne pomoči države ne bo šlo oziroma bodo trpeli drugi programi in projekti. Ostaja pa nam seveda upanje, da bo oblast enkrat končno prisluhnila našim zahtevam in spremenila način financiranja občin. Morda pa bo sprostila evropska sredstva tudi za tovrstne namene in ne bo še naprej trmasto vztrajala pri tako imenovanih mehkih programih.

V Občini Ivančna Gorica se zave-

damo, da denar v proračun ne pride sam od sebe, temveč ga preko davkov in prispevkov vplačujejo podjetniki, obrtniki, kmetje, delavci, skratka vsi tisti, ki živijo od dela svojih rok. Zato jim skušamo pri tem v skladu s svojimi pristojnostmi in možnostmi čim bolj učinkovito pomagati. Veseli me, da je blizu občinskega središča končno nastala nova velika industrijska cona, ki bo nudila dom preko dvajsetim podjetjem. Še ena, nekoliko manjša, nastaja v Višnji Gori. Elektro Ljubljana intenzivno gradi daljnovod, ki bo v občino v kratkem pripeljal dovolj prepotrebne električne energije. Gradimo ceste, kanalizacijo in vodovode. Ob letošnjem občinskem prazniku smo ali pa še bomo v uporabo predali vodovod po Leskovški planoti v vrednosti 2,5 milijona in slab milijon vredno popolnoma prenovljeno Ljubljansko cesto v Ivančni Gorici.

Skratka, sami sebi smo poklonili kar lepi darili ob prazniku.

V današnjem času, ko se je svet preselil na internet, je možnost priklopa in hitrost povezave skoraj tako pomembna kot vodovod, elektrika ali pa kanalizacija. Brez tega skorajda ne znamo oziroma ne moremo več delati ali živeti. Zato je še kako pomembna novica, da smo se s kar tremi ponudniki tovrstnih storitev uspeli dogovoriti o pospešeni gradnji kabelske kanalizacije, ki naj bi v naslednjih dveh letih omogočili hitro povezavo praktično po celotni občini. V naselju Ivančna Gorica že poteka intenzivna gradnja in so priključki že možni. S pomočjo evropskih sredstev pa bomo v kratkem omogočili brezplačno spletno povezavo na dvanajstih najbolj obiskanih točkah po občini.

Največja vrednota za vsakega od nas je gotovo zdravje. Vesel sem, da smo skupaj z zdravstvenim domom Ivančna Gorica uspeli pridobiti program Center zdravja, v katerem izvajamo preventivne zdravstvene programe, in da smo uspeli opremiti dodatne prostore za izvajanje zdravstvenih programov nad novo lekarno. Gre za res veliko pridobitev, za katero se moramo zahvaliti tako zdravstvenim delavcem kot sodelavcem v občinski upravi.

V sklop prireditev v čast praznika gotovo sodi tudi slavnostni podpis Pogodbe o opravljanju javne gasilske službe, ki smo jo podpisali včeraj predsedniki vseh gasilskih društev v občini, predsednik gasilske zveze in župan ter tako skupaj dali še bolj trdno zavezo, da se bomo vsak po svojih močeh trudili zagotoviti varnost življenj in premoženja naših občanov ter v vsakem trenutku nuditi pomoč tistim, ki bi jo morebiti potrebovali. Podatek, da nas je skoraj 20 % občank in občanov članov prostovoljnih gasilskih društev, je sam po sebi dovolj impresiven in priča o tem, da je skrb za sočloveka visoko na naši lestvici vrednot.

Zavedam se, da bi mnoge izmed teh ciljev težko dosegli brez sodelovanja in povezovanja. Tako znotraj občine kot izven nje. Zato moram omeniti

imenitno sodelovanje z občinama Grosuplje in Trebnje v okviru Medobčinskega razvojnega centra in z občinami Trebnje, Žužemberk in Dolenjske Toplice v okviru LAS STIK. Izjemno dobro sodelujemo tudi z Direkcijo RS za investicije, s pomočjo katere smo in še bomo strli marsikateri prometni in cestni oreh.

Pohvaliti moram še sodelovanje s številnimi društvi v občini. Brez njih bi bilo življenje pusto in dolgočasno, manj varno, mnogi izmed mladih in malo manj mladih ljudi pa bi bili prepuščeni nevarnostim iz ulice.

Dobro sodelujemo tudi s stiškim samostanom in župnijami.« Župan se je še posebej poklonil tudi letošnjim nagrajencem in prejemnikom občinskih priznanj in nagrad. Takole jih je nagovoril: »Nocoj bomo podelili nagrade in priznanja tistim najbolj zaslužnim posameznikom, ki so s svojim dolgoletnim in nesebičnim delom na različnih področjih pripomogli k temu, da je občina Ivančna Gorica danes ena izmed najbolj uspešnih občin v Slo-

veniji. Ni jim bilo treba, pa so vseeno prostovoljno žrtvovali številne ure in pomagali, urejali, učili, vodili, svetovali in povezovali. Prosim vas, da vzamete prejeto nagrado kot skromno zahvalo lokalne skupnosti za vse kar ste dobrega storili doslej in seveda za vse tisto, kar še boste.

Hvala vsem predlagateljem, predvsem pa čestitke in zahvala prejemnikom.« Po besedah zahvale vsem sodelujočim v programu in soorganizatorjem svečanosti je nagovor sklenil z mislijo na žal že pokojnega predsednika svetovne čebelarske organizacije Philipa McCabea, Irca po rodu: »Lani je ob praznovanju svetovnega dne čebel v Višnji Gori zaključil svoj govor z besedami »NAJ ŽIVI SLOVENIJA«, ker je bil navdušen nad našo državo in prijaznostjo ter gostoljubnostjo naših ljudi. Jaz pa danes dodajam: »Naj živi Tabor pevskih zborov, naj živi Šentvid pri Stični, naj živi občina Ivančna Gorica.«

Vabilo k sodelovanju Svet župana za starosti prijazno občino Ivančna Gorica in Občina Ivančna Gorica, vabita vse zainteresirane, kot so društva, javni zavodi in ostale organizacije ali posameznike, da s svojo točko in predstavitvijo svoje dejavnosti sodelujejo na prireditvi

Vsi smo ena generacija,

ki bo v petek, 6. septembra 2019, ob 17.30, na ploščadi pred občinsko stavbo na Sokolski 8 v Ivančni Gorici.

Prosimo, da predloge posredujete na elektronski naslov: rozalija.smrekar@ivancna-gorica.si, najkasneje do konca meseca julija 2019. Tema prireditve je medgeneracijsko sodelovanje in povezovanje generacij. Izmed vseh prispelih predlogov bo Svet župana za starosti prijazno občino Ivančna Gorica oblikoval prireditveni program, kjer bodo zastopane vse generacije.

Vsem sodelujočim se že vnaprej zahvaljujemo.

Svet župana za starosti prijazno občino

Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 16. junija.

Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica; Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica; Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniški odbor: Matej Šteh - glavni in odgovorni urednik, Leopold Sever - Kratkočasnik, Siva in Severna stran, Simon Bregar, Irena Goršič, Franc Fritz Murgelj, Magdalena Butkovič, Jožefa Železnikar; Lektoriranje: Mateja D. Murgelj; Oblikovna zasnova: Robert Kuhar; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Delo Časopisno založniško podjetje d.o.o., Časopis KLASJE izhaja v 6.250 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.

julij 2019

Občina

številka 4

Praznik občine Ivančna Gorica letos posvečen zborovskemu petju v Šentvidu pri Stični

3

Letošnja osrednja svečanost ob prazniku občine Ivančna Gorica s podelitvijo priznanj in nagrad je potekala na zadnji petek v maju v športni dvorani OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Se sprašujete, zakaj ravno v Šentvidu? Odgovor je več kot preprost, saj je v Šentvidu doma slovenska pesem. Ta nas je spremljala ves večer in vodila po spominih petdesetletne zgodovine Tabora slovenskih pevskih zborov.

Ob prazniku občine Ivančna Gorica je prisotne nagrajence, goste ter občanke in občane nagovoril župan Dušan Strnad. Z uvodnimi mislimi se je poklonil Taboru slovenskih pevskih zborov in tradiciji prepevanja v Šentvidu pri Stični. Tabor je v svoji 50-letni zgodovini ponesel ime Šentvida in občine Ivančne Gorica širom po Sloveniji in preko njenih meja. »Danes praznujemo. Spominjamo se dne, ko je naš rojak Josipa Jurčič leta 1871 postal urednik časopisa Slovenski narod. Tudi zaradi bogate zapuščine Josipa Jurčiča je kultura v naši občini doma. Naši ljudje radi pojejo, plešejo, pišejo,

rišejo, igrajo ali pa kako drugače ustvarjajo in to tradicijo prenašajo na mlajšo generacijo.« V nadaljevanju je predstavil smele načrte občine v prihodnje. Povedal je, da je novo izvoljeni Občinski svet s sprejemom dvoletnega proračuna potrdil številne nove investicije, kot so gradnja novega vrtca v Šentvidu, Kulturno upravnega centra z novo knjižnico, kulturno dvorano in upravnimi prostori v Ivančni Gorici ter Hišo kranjske čebele v Višnji Gori. Pa gradnja obvoznic mimo Ivančne Gorice in Šentvida. Izpostavil je še veliko željo, da bi pridobili dodaten oddelek glasbene šole v Zagradcu, dodatne oddelke za naše najmlajše v vrtcih in zgradili sodobno medgeneracijsko središče z domom za starejše. Z novo industrijsko cono in zaključkom gradnje daljnovoda pa bodo zagotovljeni še boljši pogoji za številna podjetja v ivanški občini.

Povedal je še, da Občina veliko sredstev nameni tudi izgradnji cest,

kanalizacij, vodovodov in pospešeni gradnji kabelske kanalizacije, ki bo omogočala hitri internet. Le malo nazaj je bil v uporabo predan 15 kilometrov dolg vodovodni sistem po Leskovški planoti, v naslednjem tednu pa bo potekalo odprtje popolnoma prenovljene Ljubljanske ceste v Ivančni Gorici. Vse to pa ne bi šlo brez dobrega sodelovanja s številnimi društvi, javnimi zavodi, zvezami, podjetji, posamezniki, Samostanom Stična in župnijami ter skupnega povezovanja s sosednjimi občinami. V nagovoru se je zahvalil še vsem nastopajočim in soorganizatorjem, tako šentviški šoli kot

zvezi kulturnih društev. Svoj nagovor je sklenil s čestitko ob prazniku in naslednjimi besedami: »Naj živi Tabor pevskih zborov, naj živi Šentvid pri Stični, naj živi občina Ivančna Gorica.« Osrednja prireditev ob prazniku občine Ivančna Gorica je vsako leto zaznamovana in oplemenitena s podelitvijo občinskih priznanj in nagrad. Letošnjim nagrajencem sta priznanja izročila župan Dušan Strnad in podžupan Tomaž Smole.

Naziv Častni občan je prejel Igor Švara, za pomembne dosežke in trajne zasluge pri ohranjanju slovenske ljudske glasbe in zborovske pesmi ter prepoznavnosti Tabora slovenskih pevskih zborov in občine Ivančna Gorica doma in po svetu. Švara že 25 let dirigira združenim pevskim zborom na vsakoletnem Taboru slovenskih pevskih zborov in s svojo karizmo izvablja pesem iz tisočih slovenskih ljubiteljskih pevcev.

Nagrado Zlati grb občine je prejel

Ignacij Kastelic, za dolgoletno požrtvovalno delo ter izjemne prispevke na področju družbenega življenja in gospodarskega razvoja temeniške doline in občine Ivančna Gorica.

Anica Bregar in Jože Glavič sta prejemnika letošnje nagrade Josipa Jurčiča. Bregarjevi je podeljeno za dolgoletno uspešno delo na področju gasilstva ter zaščite in reševanja v ivanški občini, Glaviču pa za izjemno delo na področju kmetijstva, gasilstva in prostovoljstva ter kulturnega in družbenopolitičnega udejstvovanja v občini Ivančna Gorica. Kip Josipa Jurčiča je v imenu Jožeta Glaviča prevzel njegov sin.

Na svečanosti sta bili podeljeni tudi plaketi Antona Tomšiča. Kot prvo jo je prejelo Turistično društvo Višnja Gora, za 90-letno uspešno delova-

nje, ki je pomembno prispevalo h gospodarskemu, turističnemu in družbenemu razvoju Višnje Gore in občine Ivančna Gorica. Prejemnica plakete Antona Tomšiča pa je tudi Simona Zvonar, za izjemno delo in

trajne dosežke na področju glasbene umetnosti, zborovske pesmi in izobraževanja v občini Ivančna Gorica.

Svečanost je spremljal tudi bogat kulturni program s prepletom zborovskega petja, plesa in igre.

Sploh prvič v zgodovini občine je na odru šentviške dvorane zapel združeni občinski pevski zbor, ki je bil na pobudo Zveze kulturnih društev občine Ivančna Gorica sestavljen iz 18-ih zborov in pevskih skupin, pod vodstvom zborovodje Roberta Kohka. Na avtorski muzikal Dragice Šteh z naslovom Tu smo doma so zapeli, zaplesali in zaigrali tudi učenci OŠ Stična. Združenemu pevskemu zboru OŠ Stična, PŠ Zagradec in PŠ Višnja Gora pa so se pridružili še učenci otroškega in mladinskega pevskega zbora šentviške šole. Manjkala ni niti Godba Stična, ki je ob vhodu pozdravljala

številne obiskovalce. Prireditev je povezoval radijski napovedovalec in pevec Marjan Bunič.

Praznični večer se je zaključil, kot se za šentviški tabor spodobi. S povorko vseh sodelujočih pevskih zborov in pesmijo Pa se sliš', v izvedbi združenih zborov. Dirigentsko palico je ob zaključku prevzel novi častni občan dirigent Igor Švara. Še pred tem pa je predsednik Tabora Matej Šteh vse zbrane povabil na jubilejni 50.

Tabor slovenskih pevskih zborov.

Gašper Stopar

4

Občina

TURISTIČNO DRUŠTVO VIŠNJA GORA, Plaketa Antona Tomšiča

Višnja Gora je postala turistično zanimiva po izgradnji dolenjske železnice.

Tako je bilo leta 1929 ustanovljena Tujsko-prometno in olepševalno društvo Višnja Gora, njegovo poslanstvo pa danes nadaljuje Turistično društvo Višnja Gora, ki je bilo registrirano leta 1929, z namenom in ciljem pospeševati turizem v vseh njegovih pojavnih oblikah v kraju in lokalni skupnosti.

Društvo danes predvsem skrbi za prepoznavnost kraja in občine, sodeluje pri varovanju okolja ter naravne in kulturne dediščine ter kulturnozgodovinskih spomenikov in celostne krajine, izdajanje vzgojne, strokovne, turistične in ostale literature in edicij turistično-propagandnega značaja ter skrb za strokovno raven dela društva in spodbujanje članov k izobraževanju. Društvo predstavlja Višnjo Goro na sejmih in prireditvah, pripravilo je več turističnih tržnic in razstav po različnih krajih Slovenije. Vsako leto na predvečer Pohoda po Jurčičevi poti pripravi kulturno prireditev in sodeluje pri sami izvedbi pohoda. Odmevni sta tudi tradicionalni prireditvi Moja dežela in Anin sejem. Društvo danes šteje skoraj 160 članov, od tega tudi 19 mladih.

SIMONA ZVONAR, Plaketa Antona Tomšiča

julij 2019 Simona Zvonar na Osnovni šoli Ferda Vesela Šentvid pri Stični poučuje glasbeno umetnost in slovenski jezik. Z njenim prihodom na šolo se je začelo intenzivno in strokovno delo na področju zborovskega petja. Vrh kakovosti dela z učenci pa se je izkazal v šolskem letu 2017/2018, ko je mladinski pevski zbor OŠ Ferda Vesela na državni reviji mladinskih pevskih zborov MPZ v Zagorju posegel po najvišjem državnem priznanju, to je zlato priznanje z odliko. To priznanje je MPZ odprlo pot v mednarodni prostor. Letos aprila so sodelovali na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov Slovakia cantat v Bratislavi in osvojili zlato priznanje.

Pod njenim vodstvom se šolski pevski zbor redno vključuje v programe osrednje slovenske zborovske prireditve Tabora slovenskih pevskih zborov.

Simona dolga leta deluje tudi, kot organistka in pevovodja v Župniji Šentvid pri Stični. Vodila je otroški pevski zbor, sedaj pa dekliški pevski zbor, ki nastopa v župnijski cerkvi Šentvid pri Stični in drugje. Zelo rada se posveča mladim, s katerimi zelo kakovostno ustvarja. Pri njenem delu je potrebno veliko odrekanja in dobre volje. Njena skromnost, zavzetost, delavnost in strokovnost so vrednote, ki so bile prepoznane na lokalni in državni ravni.

številka 4

skem društvu Dob, kjer je bil dva mandata tudi predsednik. Prav pod njegovim vodstvom je društvo dobilo nov zagon. Tudi za legendarne nogometne tekme SUHI-DEBELI ter POROČENE-NEPOROČENE, ki že 25 let potekajo v Dobu, je glavni ''motor'' prav Jože.

Predan član je tudi v Župnijskem pastoralnem svetu v Šentviški župniji in odličen igralec v njihovi gledališki skupini. Bil je tudi član prvega občinskega sveta v novoustanovljeni občini Ivančna Gorica, deloval je tudi v večjih občinskih odborih in komisijah. Spreten je tudi kot rokodelec, odlično se znajde v gozdu, na traktorju, zna popraviti stroje in vedno rad vsakomur priskoči na pomoč. Zadnje pol leta se bojuje z boleznijo, vendar lahko smo prepričani, da jo bo z voljo, optimizmom in humorjem premagal in se še naprej razdaja za druge in s tem bogatil tudi sebe.

je. V pomoč je bila blagajniku gasilske zveze ter po potrebi tudi predsedniku.

Ob začetkih pobratenja med Občinama Ivančna Gorica in Hirschaid je aktivno sodelovala pri tem dogodku in vplivala na krepitev prijateljskih vezi med občinama predvsem med stanovskimi kolegi.

Anica je dejavna domala v vseh društvih v kraju – TD, KD Kresnička, KD Josipa Jurčiča, je aktivna članica Vinogradniškega društva Čatež-Trebnje.

Poznamo jo kot izvrstno gojiteljico okrasnih rož, prideluje odličen cviček, je prejemnica mnogih priznanj za najboljši in največji pridelek na območju naše občine. Je odločna, marljiva, zna prisluhniti sočloveku v stiski, izkazati materialno in moralno podporo, zato je njeno delo opaženo, spoštovano in

IGOR ŠVARA, častni občan

ANICA BREGAR, Nagrada Josipa Jurčiča

JOŽE GLAVIČ, Nagrada Josipa Jurčiča

nagrajeno.

IGNACIJ KASTELIC, Zlati grb občine

Jože Glavič se je rodil na veliki kmečki domačiji pri ''Španovih'' na Škofljah in je po končani osnovni šoli doma na kmetiji svojih staršev. Leta 1992 je postal ustanovni član Kmetijske zadruge Stična in tudi član upravnega odbora zadruge. Član organov upravljanja je bil v naslednjih mandatih še večkrat.

S srcem je bil vedno kmet, njihova glavna dejavnost je bila proizvodnja krompirja in pridelava mleka. Še danes njegova kmetija spada med večje pridelovalke kakovostnega mleka, ki ga odkupi KZ Stična. Zadnjih 5 let so dobrote iz njihove kmetije redno prisotne na občinski tržnici v Ivančni Gorici. Že od mladosti je dejaven tudi v Gasil-

Je tudi Ustanovitveni član vinogradniškega društva Debeli hrib, član je tudi PGD Temenica, KORK Temenica, od leta 2002 do 2018 pa je bil član Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica, kjer je bil imenovan za številne odbore in komisije.

Ob njegovem izjemno bogatem in pestrem ter aktivno usmerjenem delovanju v domačem kraju pa je nujno opozoriti na njegovo človeško plat delovanja. Vedno konstruktiven, nikoli žaljiv, povezovalen, dobrohoten.

Anica Bregar je dejavna v gasilstvu od svojih mladih let. Leta 1994, ko se je včlanila v gasilsko društvo Muljava, je prevzela tudi funkcijo tajnice, ki jo opravlja še danes, vodi tudi komisijo za ženske članice. Leta 1997 je odigrala odločilno vlogo pri nakupu rabljenega gasilskega vozila v Avstriji ter uredilo vso potrebno dokumentacijo pri uvozu in kasneje tudi uradnem prevzemu vozila. Leta 2013, ko je društvo po dolgih letih neuspehov kupilo zemljišče za gradnjo doma, je prevzela funkcijo predsednice gradbenega odbora. Zaradi njene gospodarnosti je imelo društvo precej privarčevanih sredstev za nakup zemljišča in začetek gradnje.

Poleg dejavnosti v gasilskem društvu je bila dejavna tudi na nivoju Gasilske zveze Ivančna Gorica, saj je bila dva mandata članica disciplinske komisi-

Ignac Kastelic je že več kot 20 let predsednik Krajevne skupnosti Temenica.

V času njegovega predsedovanja so začeli s pripravo dokumentacije za legalizacijo stavbe Dom krajanov Temenica. Ignacij je sodeloval pri izgradnji infrastrukture v Temenici in tudi pri vzpostavitvi telefonskega omrežja, vodovodov in asfaltiranja vest v KS Temenica. Za športno in izobraževalno društvo je dolgoletno sodelovanje z njim vedno prineslo dobre rezultate.

Ob kulturnem domu je ob sodelovanju KS nastal velik športni objekt, ki nudi prostor za številne športne dejavnosti. Ignacij se ves čas zavzema tudi za kulturo. Veliko je storil za ustanovitev Kulturnega društva Temenica in je zaslužen zato, da so ga 1995 uradno registrirali.

Prisoten je tudi na vseh prireditvah v kraju in s svojo modro in pronicljivo besedo obogati vsako prireditev.

Igor Švara je študiral na Akademiji za glasbo in leta 1971 diplomiral iz smeri dirigiranje. Izpopolnjeval se je v Leipzigu pri Kurtu Masurju in se leta 1972 zaposlil v ljubljanski operi, najprej kot korepetitor, nato kot dirigent asistent in leta 1983 kot stalni dirigent. Leta 1993 je postal direktor opere in njen umetniški vodja. Po vrnitvi iz Leipziga je bil korepetitor pri APZ Tone Tomšič, vrsto let je bil umetniški vodja Ljubljanskega okteta in aktiven sodelavec pri Zvezi slovenskih kulturnih organizacij.

K Taboru slovenskih pevskih zborov je bil povabljen leta 1988, ko je dirigiral združenim moškim zborom, od leta 1994 pa je dirigent vseh združenih zborov na šentviškem Taboru.

Igor Švara je s svojo pristnostjo, vztrajnostjo in pripadnostjo slovenski pesmi in zborovskemu petju že zdavnaj osvojil srca vseh, ki na tretjo junijsko nedeljo pridejo v Šentvid in postanejo del največjega slovenskega zbora. S posebno karizmo in izvirnim humorjem vsako leto – že več kot trideset let stopa na dirigentski oder Tabora slovenskih pevskih zborov in v vseh vremenskih pogojih izvabi pesem iz pisane množice amaterskih pevcev.

Tudi zaradi njega Tabor ostaja živ in živahen.

Slovesno odprtje obnovljene Ljubljanske ceste v Ivančni Gorici V sklopu praznovanja praznika občine Ivančna Gorica je 5. junija potekalo slovesno odprtje popolnoma prenovljenega dela Ljubljanske ceste v Ivančni Gorici. Kompletno prenovo glavne prometne vpadnice s šentviškega konca v Ivančno Gorico so z obiskom pozdravili tudi številni krajani.

V imenu Krajevne skupnosti Ivančna Gorica je zbrane pozdravil in nagovoril predsednik Anton Kralj.

Izrazil je zadovoljstvo in ponos nad uspešno zaključenim projektom, ki je Ivančni Gorici dal še lepši videz in predvsem varnejšo pot. Obnova ceste, ki je potekala od lanske jeseni, je bila po besedah direktorja Komunalnih gradenj Grosuplje Viktorja Dolinška izjemno zahtevna.

Poleg popolne rekonstrukcije ceste je bilo potrebno skrbeti za čim manj moten promet v tem delu Ivančne Gorice. Prav zato se je zbranim krajanom še enkrat zahvalil za potrpljenje v času gradnje, uporabnikom ceste pa zaželel srečno in varno pot.

V novo cestno telo je vgrajena vsa komunalna infrastruktura (vodovod in kanalizacija), elektrokabelska in telekomunikacijska. Razširjeno in obnovljeno je bilo celotno cestišče, na vsaki strani ceste je kolesarski pas, urejen je tudi pločnik za pe-

šce. Po besedah župana Dušana Strnada je bilo poleg uspešne gradnje cestne infrastrukture, veliko postorjenega tudi glede varnosti udeležencev v prometu. »Novost je, da je Ivančna Gorica dobila prvi semafor. Tako imenovani pametni semafor skrbi za umirjanje prometa in varnosti pešcev pri prehodu Ljubljanske ceste. Na prehodu, ki pelje proti šolskemu centru, se dnevno zvrsti veliko število vrtčevskih, šolskih in srednješolskih otrok kot tudi drugih krajanov. Naloga pešca je le pritisk na tipko na drogu semaforja in po ustrezni signalizaciji varno prečkanje ceste,« je še povedal Strnad. V nadaljevanju je nekaj besed namenil še državnemu odseku Ljubljanske ceste, ki nas pelje od glavnega križišča mimo nogometnega stadiona do novega krožišča pri Malem Hudem. Tu je na vrsti država, da izpolni svoj del dogovora.

Z izvedbo semaforizacije glavnega križišča in obnove regionalnega od-

seka ceste bo še dodatno poskrbljeno za varnost udeležencev. Po izgradnji nadvoza čez železniško progo in povezovalno cesto zahodne obvoznice mimo podjetja Akrapovič proti šolskemu centru, pa se bo bistveno razbremenil še prometni center Ivančne Gorice. Tako bo celotno zaledje Krajevne skupnosti Stična in šolskega okoliša, hitrejše dostopalo do avtocestnega priključka.

Z velikim veseljem to veliko pridobitev za kraj in krajane pozdravljata tudi včeraj prisotna direktorja največjih podjetij ob Ljubljanski cesti Livar in IMP Armature. Prvi mož Livarja Rok Rozman je za spletno stran izrazil zadovoljstvo nad odličnim sodelovanjem v času prenove. »Naj povem, da je dostop do našega podjetja ves čas potekal nemoteno, saj smo se znali prilagoditi drug drugemu. Tako kot sodelujemo s krajem že 65 let, verjamem, da bomo tako sodelovali tudi v prihodnje. Še enkrat hvala za pridobitev

in vse dobro ob prazniku občine,« je še povedal Rozman. »Cesta je tudi medgeneracijsko stičišče, saj se na njej srečujemo uporabniki različnih generacij, ki moramo biti drug do drugega strpni oziroma moramo sodelovati,« je bila ena izmed misli moderatorja prireditve. Prav zato so se v kulturnem programu predstavile generacije naših mlajših krajanov.

Nastopili so člani Otroškega pevskega zbora OŠ Stična, pod vodstvom

zborovodkinje Bojane Mulh, otroci Vrtca Ivančna Gorica, pod mentorstvom Anite Perpar in Katje Bregar ter dijakinji Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica z recitacijo.

Blagoslov zaključenih del in novih pridobitev je opravil ivanški župnik Jurij Zadnik. »Operacijo Rekonstrukcija Ljubljanske ceste v Ivančni Gorici sta delno sofinancirali Evropska unija In Republika Slovenija.« Gašper Stopar

julij 2019

Občina

številka 4

5

Slavnostni podpis pogodbe o opravljanju javne gasilske službe

V četrtek, 30. maja, je v prostorih občinske sejne sobe potekal slovesen dogodek, kjer sta župan Dušan Strnad in predsednik Gasilske zveze Ivančna Gorica Jure Strmole, skupaj s predsedniki prostovoljnih gasilskih društev, podpisala Pogodbo o opravljanju javne gasilske službe v občini Ivančna Gorica.

Javna gasilska služba, ki jo izvajajo prostovoljna gasilska društva, obsega izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob požarih, naravnih in drugih nesrečah, preventivne naloge, delo z mladimi oziroma vzgojo gasilske mladine, pomoč občanom in druge naloge v zvezi z organizacijo in razvojem gasilstva v občini.

Slavnostni podpis pogodbe je sovpadal s praznovanjem občinskega praznika, ki je posvečen pisatelju Josipu Jurčiču. »Tako kot smo lahko ponosni nanj, smo ponosni tudi na našo zgodovino gasilstva,« je zbranemu gasilskemu zboru povedal župan Dušan Strnad. »Ni slučaj, da imamo Ivančani gasilstvo v genih, saj nas je kar 20 odstotkov občank in občanov včlanjenih v gasilske vrste. To je pomembno bogastvo, ki se ga zavedamo. Zavedamo se tudi nalog, ki so nam zaupane oziroma

so nas na vodstvene funkcije postavili drugi, da naloge tudi izvršimo.

Vsekakor je ena izmed nalog tudi stalno zagotavljanje gasilske službe na območjih, ki jih pokrivamo.« Svoj nagovor je zaključil z besedami, kot se za gasilce spodobi: »Vem, da znate, zmorete in hočete. Tudi po vaši zaslugi je življenje v naši občini bolj varno. Verjamem, pa, da je današnjega trenutka vesel tudi poveljnik občinske Civilne zaščite.« Po besedah predsednika GZ Ivančna Gorica Jureta Strmoleta je podpis pogodbe temelj gasilstva, pri katerem si gasilci zagotavljajo pravice in pogoje za delovanje, pa tudi dolžnosti. »Pogodba o javni gasilski službi v naši občini sicer že obstaja, vendar je danes pravi trenutek, da pogodbo po 25 letih podpišemo in osvežimo z novo zakonodajo ter novimi predpisi.« Kot je še povedal,

bodo iz podpisane pogodbe zagotovljena finančna sredstva namenjena zlasti za izvajanje intervencij, usposabljanj, zdravstvenih pregledov in zavarovanj. Sredstva bodo zagotovljena za več kot 260 operativcev iz občine, ki so v vsakem trenutku pripravljeni sočloveku pomagati v nesreči in s tem zagotavljati varnost. V nagovoru se je zahvalil tudi vsem prisotnim ter zagotovil, da bodo pametno upravičili vsa denarna sredstva, ki jih namenja občina v gasilske vrste. Vsekakor pa bodo sredstva poplačana že v občutku varnosti in v primeru nesreče. Že omenjeno pogodbo je podpisalo tudi vseh 17 gasilskih enot iz občine Ivančna Gorica: PGD Ambrus, PGD Dob pri Šentvidu, PGD Hrastov Dol, PGD Ivančna Gorica, PGD Korinj, PGD Kriška vas, PGD Krka, PGD Metnaj, PGD Muljava, PGD Radohova

vas, PGD Sobrače, PGD Stična, PGD Šentvid pri Stični, PGD Temenica, PGD Višnja Gora, PGD Vrh pri Višnji Gori in PGD Zagradec na Dolenjskem.

Slavnostnega podpisa se je udeležilo še ožje vodstvo Gasilske zveze Ivančna Gorica s poveljnikom GZ Slavkom Zaleteljem in s častnim predsednikom Lojzetom Ljubičem ter častnim poveljnikom Lovrom Markovičem. Dogodku je prisostvoval tudi poveljnik Civilne zaščite ob-

čina Ivančna Gorica Jože Kozinc.

Dogodek je spremljal kulturni program v izvedbi učencev Glasbene šole Grosuplje, podružnica Ivančna Gorica. Nastopila sta solista Marija Omejec in Sašo Jelenčič z mentorico Polono Kopač Trontelj, ki so peli ob spremljavi korepetitorke Evelin Legovič ter instrumentalna zasedba Gross upi, ki deluje pod mentorstvom Polone Udovič.

Gašper Stopar

Na Polževem smo obeležili dan državnosti

Prijetno druženje ob ogledu zadnjega dela serije Reka ljubezni

Osrednjo prireditev ob praznovanju dneva državnosti smo letos praznovali pred prazničnim dnem. Številni občani, gostje in župan Dušan Strnad, so se v nedeljo, 23. junija, domovini že tradicionalno poklonili z mašo za domovino in slovesnostjo s kulturnim programom na vrhu Polževega.

V petek, 28. junija, se je na televizijskih ekranih še zadnjič zavrtela priljubljena televizijska nadaljevanka Reka ljubezni. Izjemno prisrčen ambient pod milim nebom so pripravili pri Bregarjevih, na »Slakovi domačiji« v Znojilah pri Krki, kjer so se zbrali glavni ustvarjalci serije, celotna produkcijska ekipa, vaščani in ostali gostje.

Praznovanje se je začelo z mašo za domovino v cerkvici Sv. Duha, ki jo je daroval novi stiški opat Maksimilijan File v sodelovanju z župnijo Krka. Opat Maksimilijan je v nagovoru povzel misli o slovenskem narodu kot vernem narodu in da nam Slovencem ne sme biti vseeno za svojo domovino. Tako kot morajo biti kristjani v Cerkvi složni in sobratje, tako naj to velja tudi me državljani Slovenije.

Drugi del praznovanje je potekal pred cerkvijo, kjer je zbrane nagovoril letošnji slavnostni govornik predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Alojz Kovšca. Predsednik Državnega sveta je v nagovoru še posebej poudaril in spomnil prisotne o prelomnih trenutkih slovenske osamosvojitve. »Današnji dan bi moral biti dan veselja in ponosa. Dan, ko so 25. junija 1991 slovenske zastave visoko zaplapolale in se je za Slovence začelo novo, prvič v zgodovini povsem samostojno obdobje. V času, ko smo se Slovenci odločali za samostojno državo, smo imeli jasen cilj, povezalo nas je domoljubje, znali smo sodelovati in se odločno boriti za svoje vrednote – to je svoboda, domovina in družina …« je povedal Kovšca, ter zbrane večkrat pozval k ohranitvi enotnosti iz leta 1991 tudi v prihodnosti: »Slovenijo lahko uniči in podre samo neenotnost ljudstva, nezaupanje

v svoje sile in to, da verjamemo tistim, ki jim samostojna Slovenija nikoli ni bila ne želja ne potreba. Ohranimo torej spomin na osamosvojitev, na ljudi, ki so takrat dali svoja življenja, in na vse tiste, ki so pomagali pri tem zgodovinskem dogodku. Gradimo torej Slovenijo še naprej in ne pustimo nobenemu, da nam zaseje v dvom v pravičnost tega, za kar smo se borili in izborili.« Predpraznični dan so obogatili člani Literarne sekcije KD Krka, Mešani pevski zbor Krka, harmonikar Jaka Podržaj ter solist Sašo Jelenčič z Nejcem Bavdkom na kitari. Prireditev je povezovala članica Kulturnega društva Krka Anica Kozinc.

Tradicionalno se je slovesnost zaključila z druženjem ob golažu pri hotelu Polževo.

Gašper Stopar

Še pred začetkom predvajanja sklepnega 300. dela serije je na dvorišču osrednje lokacije snemanja, na t. i.

Slakovi domačiji, zbrane nagovoril programski direktor Pro Plusa Branko Čakarmiš. Povedal je, da se serija Reka ljubezni zaključuje, njena zgodba pa bo tekla še naprej v spominih gledalcev in krajanov krške doline.

Ob tej priložnosti se je krajanom in krajevni skupnosti zahvalil za vso podporo in gostoljubnost. Prav tako se je s spominsko plaketo zahvalil Občini Ivančna Gorica, ki je po besedah Čakarmiša ena izmed redkih občin, kjer roka in beseda veljata. Posebno zahvalo je prejel še »dobri duh serije« predsednik Turističnega društva Krka Slavko Pajntar – Pinki.

Navdušenje nad serijo Reke ljubezni je izrazil tudi podžupan Tomaž Smole, saj je Krka po seriji še bolj prepoznana in z njo tudi občina Ivančna Gorica. V spomin in zahvalo za izredne dosežke pri promociji krške doline in ivanške občine je programskemu direktorju izročil županov spominski kovanec Prijetno domače. »V vseh teh letih je Reka ljubezni na Krko prinesla tudi reko ljudi«, je povedal predsednik krškega turističnega društva »Pinki«, ki se je igralcem zahvalil s priložnostnim darilom, poimenoval ga je »krški Oskar«. Dobrodošlico so zbranim zaželeli še predsednik Krajevne skupnosti Krke Jože Mišmaš, predsednik Kulturnega društva Krka Jože Kozinc ter lastnik in gostitelj petkove zaključne prireditve na Slakovi domačiji Jože Bregar.

Povedal je, da so se na domačiji kmalu po začetku serije začeli zbirati tudi ekološki kmetje iz krške doline in ustanovili Združenje ekoloških kmetij Eko ljubezen.

Vse je usmerjeno v ohranjanje narave in pristnost na vseh področjih. Za obiskovalce krške doline pripravijo Slakov šmorn, na voljo pa je tudi priložnostna razstava na temo »Od zrnja do kruha«. »To je vsekakor ena pozitivnih posledic oziroma zgodb Reke ljubezni na Krki,« je še dodal Bregar.

Da se je serija snemala ravno v osrčju reke Krke, je velika zasluga režiserja Nejca Levstika. Povedal je, da se je vse začelo že leta 2016 z ogledom lokacij. Ob pogledu na prekrasno pokrajino so z ekipo hitro našli zanimiv vikend na samem, ki je v seriji postal Penzion Božič, hiša akademskega slikarja in častnega občana Franceta Slane je postala utrdba Bojana Medveda. Hitro so našli tudi hiško Mojce Vesel, osrednje in najpomembnejše hiše pa kar ni bilo na spregled. »Šele en mesec pred snemanjem sem odkril Slakovo domačijo, ko sem zavil v zanimivo vas Znojile. Ob pogledu na domačijo sem takoj začutil, da je to to in da tu živi tudi mizar. In res

je bilo tako«, je zaključil Levstik. Po nagovoru je sledilo predvajanje zadnjega dela serije. Prav v zadnjem delu serije pa je nastopil tudi župan občine Ivančna Gorica, Dušan Strnad, v vlogi župana-matičarja. Ljubezenska zgodba, ki se je v vseh štirih sezonah ves čas zapletala in zapletala, pa se je končala, kot je v navadi, s srečnim koncem.

Obiskovalci so zaključek serije pospremili z ogromnim aplavzom. Druženje z igralci in produkcijsko ekipo pa se je ob domači glasbi, kozarčku rujnega, slakovem šmornu in domačih dobrot nadaljevalo še dolgo v noč.

Gašper Stopar

Podžupan Tomaž Smole je programskemu direktorju Pro Plusa Branku Čakarmišu izročil spominski kovanec Prijetno domače.

Ekipa POP TV se je zahvalila predsedniku TD Krka Slavku Pajntarju Pinkiju za vsestransko pomoč v času snemanja na Krki

6

Občina

julij 2019

številka 4

Pa se sliš' – naj se sliš'!

Jubilejni 50. Tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični Naslov jubilejnega 50. Tabora slovenskih pevskih zborov ponazarja ljubezen do vsega, kar predstavlja slovenska pesem, zvestobo šentviškim pevskim srečanjem in obljubo, da bo Tabor živel še naprej. Priprave na praznovanje jubileja prireditve, ki od leta 1970 poveže številna domača društva in posameznike, so se začele kmalu po končanem 49. Taboru. Želja, da se ponovno obudi Kulturni teden v Šentvidu, je doživela svojo uresničitev v številnih spremljevalnih dogodkih v prazničnem juniju. Vrhunec dogajanja je predstavljal Tabor slovenskih pevskih zborov, v soboto in nedeljo, 15. in 16. junija. Tudi letos se je ta največja zborovska prireditev v Sloveniji začela s sobotnim koncertom slovenskih zborov iz drugih držav.

Tako kot vsa leta je zborom prijeten sprejem pripravila OŠ Ferda Vesela, ki se skupaj z Upravnim odborom Tabora, Občino Ivančna Gorica, Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti in številnimi društvi podpisuje pod organizacijo te največje zborovske prireditve pri nas.

Sončno nedeljsko jutro je pozdravilo 120 zborov ter številne obiskovalce, ki so lahko praznično dopoldne preživeli v družbi sejma VidArt na šentviškem trgu. Na stojnicah je bila predstavljena pestra ponudba ročnih del, umetnostne obrti in drugih lokalnih izdelkov, ob vsem tem pa se je odvijal zabaven spremljevalni program za obiskovalce vseh generacij.

Poseben čar jubilejni taborski nedelji je prispevala slavnostna povorka udeleženih zborov. Pisan in dobrovoljen sprevod pevcev, godbenikov in drugih udeležencev prireditve se je odvil od osrednjega trga do šole.

Kot že vrsto let so tudi letos v povorki sodelovali domači konjarji Konjerejskega društva Radohova vas, v počastitev jubilejnega tabora so v povorki sodelovali praporji vseh 17ih gasilskih društev in zveze iz naše občine, pa dva čebelarska praporja in prapor ZŠAM. Trebanjske mažoretke in mažoretke Sinja kluba so korakale ob taktih godb iz Stične, Vodic in Dobrepolja, manjkali pa niso tudi harmonikarji. Letos je bil Šentvid še posebej lepo ozaljšan, poleg na novo asfaltiranega dela ceste, so obiskovalce na vsakem koraku pozdravljali domiselni cvetlični aranžmaji, za katere so poskrbela domača društva in krajani. Pevci in obiskovalci so lahko občudovali novo urejeno parkovno ureditev na zelenici ob skulpturi Ribnčana Urbana, šola pa je pripravila tudi jubilejno razstavo.

Približno 120 mešanim, moškim, ženskim in otroškim zborom je dirigiral novi častni občan občine Ivančna Gorica, dirigent Igor Švara Gasilski praporji v počastitev jubileja in trebanjske mažoretke ljudske glasbe.

Nato sta glavno besedo dobila pesem in nepogrešljivi dirigent Igor Švara, ki že od leta 1994 vodi največji slovenski zbor na šentviškem odru. Jubilejni koncert se je začel s pesmijo Slovenska dežela, ki je med največkrat izvajanimi pesmimi na Taboru. Pesem so zapeli združeni zbori, skupaj z otroškimi in mladinskimi pevskimi zbori OŠ Stična in

Šentviški trg v znamenju petja, rož in sejma VidArt Ko so se zbori razvrstili na šentvi- dnik države. Mi bomo ljubili pesem ški oder, so fanfare policijskega or- in ji dajali življenje. Mi bomo ohrakestra naznanile začetek koncerta nili Tabor slovenskih pevskih zbozdruženih pevskih zborov in televi- rov, zato, da bi ta pesem, ta ponos zijskega prenosa, občinstvo pa je še in zanos dajala življenje vsem Sloposebej prisrčno pozdravilo častne- vencem znotraj in zunaj meja naše ga pokrovitelja 50. Tabora sloven- domovine. Vi boste ohranili Tabor, skih pevskih zborov, predsednika dragi prijatelji iz sosednjih držav, Republike Slovenije Boruta Pahorja. ki s tolikšnim žarom prihajate med Zbrane pevce in obiskovalce je naj- nas in nam dajete zgled pripadnosti prej nagovoril predsednik Tabora in zvestobe. Vi boste ohranili Tabor Matej Šteh, ki se je ob obletnici Ta- – dragi učenci, delavci OŠ Ferda Vebora vprašal: »Tabor, kdo bo tebe sela, spoštovani Šentvidčani. Zato, ljubil? Kdo te bo ljubil, slovenska ker pesem živi, ko se sliši in vsakič, beseda, slovenska pesem – mehka ko se zasliši, še bolj živi.« kakor dolenjski griči, ki nam vsako Ob tej priložnosti sta jubilejni plakeleto narišejo mogočni oder naro- ti za 50. udeležbo na taboru prejela dne pripadnosti in zvestobe? Jaz in ŽPZ Vidovo in MPZ Vidovo. ti dragi pevec, draga pevka, dragi Nato je spregovoril slavnostni gozborovodja, dragi dirigent Igor, dra- vornik, predsednik Republike Slogi režiser Stane, spoštovani predse- venije Borut Pahor, ki je pevcem

ske, moške in mešane pevske zbore, program pa so povezovali Anica Volkar in dramska igralca Klemen Janežič in Nina Valič. Program je sooblikovala tudi Folklorna skupina Vidovo, za zaključek pa je pevce z voščilom nagovoril še župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, ki je vse zbrane povabil na snidenje prihodnje leto, na 51. Taboru slovenskih pevskih zborov.

Petdesetkrat na Taboru - moški in ženski pevski zbor Vidovo. Na sredini domačin Stane Peček, ki je edini pevec, ki je nastopil na vseh Taborih

Gallusov kipec JSKD za dolgoletnega taborskega scenarista Staneta Pečka

Taborska povorka zborov z več kot dvestočlanskim spremstvom se je začela pod vodstvom domačih konjerejcev

Spomin na šentviški Tabor s predsednikom države

čestital za zvestobo slovenski besedi in pesmi, predsedniku Tabora slovenskih pevskih zborov Mateju Štehu pa izročil plaketo zahvale za krepitev 50-letne tradicije najbolj množičnega zborovskega srečanja pri nas, posvečenega slovenski ljudski pesmi.

Več tisoč pevcev je nagovoril še direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti mag. Marko Repnik, ki je dolgoletnemu scenaristu Tabora Stanetu Pečku izročil Gallusov kipec Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, za trajne dosežke pri razvoju in ohranjanju Tabora slovenskih pevskih zborov in slovenske

Predsednik Republike Borut Pahor je Taboru podelil zahvalno plaketo OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični.

Združeni otroški in mladinski pevski zbori obeh šol so nato ob spremljavi policijskega orkestra zapeli še pesem Tu smo doma. Ob prisrčnem aplavzu so otroci pevcem in častnim gostom podelili simbolične šopke kot voščilo za 50. rojstni dan Tabora slovenskih pevskih zborov.

Sledile so pesmi za združene žen-

Pod črto 50. Tabora slovenskih pevskih zborov lahko napišemo enako kot so zapisali organizatorji po vsaki okrogli obletnici – dosegli smo lepo številko, nadaljevali bomo z enako vnemo in zanosom, v spoštovanju tradicije in iskanju novih idej za širjenje zborovskega petja in šentviškega druženja.

Dragica Šteh

julij 2019

7

Občina

številka 4

Spomini na šentviški Tabor Koncert slovenskih pevskih zborov iz Praznični jubilejni 50. Tabor slovenskih pevskih zborov je za 2019 zaprl svoja vrata. Organizatorji in nastopajoči so nam pripravili bogat program in sprehod po naši bogati narodni zakladnici pesmi. Že vse od prvega Tabora pa do danes s prireditvijo živijo in dihajo tudi domačini, zato smo nekatere povprašali, kakšni so njihovi spomini.

Kakšni so vaši spomini na prvi Tabor slovenskih pevskih zborov?

Marinka Dežman: Sama sem bila še otrok, vendar se še danes vidim, kako sem bila oblečena v gorenjsko narodno nošo. Zdelo se mi je zelo imenitno.

Marija Vencelj: Prvi Tabor ni imel tako velikega števila nastopajočih kot v kasnejših letih. Zato smo v kuhinji osnovne šole same kuhale večerjo za udeležence.

Danes si ne morem in ne znam predstavljati, kako in koliko bi bilo potrebno skuhati, da bi nahranili tako množico ljudi.

Nace Kastelic: Naš družinski prijatelj Tone Kozlevčar mi je sprehodil po Šentvidu in mi razlagal kakšne inovativne ideje ima za naprej. Spomnim se, da je želel postaviti hotel v Radohovi vasi in hipodrom za dirke s konji. No, konjske dirke so se že včasih odvijale v naših krajih.

Angelca Hribar: Ponosno lahko povem, da sem sodelovala kot pevka v zboru. V Šentvidu sta takrat delovala MPZ Rašica in ŽPZ Zmaj. Takrat sem pomagala v Pečkovi garaži kuhati kranjske klobase za policiste in godbo. Moji spomini so lepi, saj smo cel teden peli, plesali, čistili po prizorišču in zelo malo spali.

Dragica Lampret: Moj mož je bil zadolžen za izdelavo scene in okrasitev, sama sem vzela dopust, da sem lahko pomagala, saj je bilo veliko usklajevanja, aranžiranja izdelave transparentov in tabel. Včasih je bila potrebna improvizacija in tudi kakšna bolj na glas izrečena beseda.

Slavko Marinčič: Nikoli si nisem predstavljal, da bo Tabor deloval toliko časa in ohranjal našo pesem. Na prva leta pa so mi ostali spomini naši zamejci iz Senika na Madžarskem, ki so še dolga leta ostali zvesti nastopajoči.

Joži Anžlovar: Na starem električnem rešoju /koharju/ sem v velikem loncu kuhala turško kavo. Nikakor je nisem mogla nakuhati dovolj, saj je bilo zanjo res veliko povpraševanje.

Joži Majcen: Prvi Tabor mi ni ostal v spominu, neizmerno pa se rada spomnim na tretjega. Iz Kanade je prišel ansambel Richie Vadnal. S svojimi nastopi nam je polepšal dogodke na prireditvi, v zamejstvu pa je širil slovensko pesem in besedo.

Jože Tomažič Moja žal že pokojna žena Tili je za takratno dvajsetletnico Slovenskega okteta in za nekatere ostale izvezla prtičke z narodnim motivom, vse skupaj je lepo zavila, na vrhu je zavitek krasil rdeč nagelj, povezan s trobojnico.

Marjetka Sever: Ponosna sem, ker je moj stric dr. Valens Vodušek vodil Slovenski oktet, ki je pel na prvem Taboru. Če primerjam prvi in petdeseti tabor sem vesela, da so obiskovalci mnogo bolj osveščeni, saj za današnjimi ljudmi ne ostajajo smeti po tleh, ampak jih odlagajo v koše.

Silva Lavrič: Vsak Tabor je vedno drugačen in lep, tudi spomini na njih so lepi. Naj se nadaljuje, saj tako ohranjamo našo narodno zavest in ljudsko pesem. Tako lepo je povedal na jubilejnem taboru g. Švara, naj ga citiram: »Šentvid pri Stični je branik slovenske narodne pesmi.« France Šteh: Na začetku si ni mogel nihče predstavljati, da se bodo besede in želje pobudnika Kozlevčarja uresničile, in da se bo Tabor tako razvil in zanimanje zanj z leti ne bo zamrlo.

Zbrala Irena Goršič

tujine na 50. Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični Praznični vikend jubilejnega, 50.

Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, se je začel s tradicionalnim koncertom zborov iz drugih držav. Sobota, 15. junija, je bila posvečena njim, ki svojo ljubezen do domače besede in pesmi, negujejo zunaj meja naše domovine. Na tokratno jubilejno srečanje so prispeli zbori iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije, Madžarske in Srbije. Kar nekaj jih je med njimi, ki jim šentviško pevsko srečanje predstavlja enega pomembnejših dogodkov v letu in se največjemu zborovskemu odru pri nas pridružijo skoraj vsako leto.

Večer zamejskih pevskih zborov in zborov iz drugih držav ima na Taboru slovenskih pevskih zborov res dolgo tradicijo. Že na drugem Taboru leta 1971 so zapeli trije zbori iz zamejstva in vse odtlej se v sobotnem večeru še posebej mogočno in ganljivo izpojejo čustva, vezana na slovensko domovino in narod.

Tudi letošnji večer je bil tak. Poln pevskih presežkov, paša za oči in ušesa in ne nazadnje tudi obet, da Tabor ohranja svoje bistvo, in da še kako močno živi tudi med tistimi, ki živijo daleč od matične domovine. Temu je bil namenjen tudi pozdravni nagovor predsednika Tabora slovenskih pevskih zborov Mateja Šteha, ki je poudaril pomembno povezovalno vlogo med matično domovino in rojaki, ki ohranjajo slovensko kulturo tudi po zaslugi šentviškega Tabora, ob sklepu, pa je podelil posebna priznanja dolgoletnim sodelavcem Tabora. Priznanja so prejeli Jernej Lampret, Stane Peček, Igor Švara, Franjo in Anica Čuček, Ilija Bregar, Anton Linec, Jože Košak, Stanka Sadar in Anica Volkar. Zahvale za dolgoletno sodelovanje so prejela tudi domača osnovna šola in krajevna skupnost, Kulturno društvo Vidovo, PGD Šentvid pri Stični, Konjerejsko društvo Radohova vas, ZŠAM Ivančna Gorica, KD Šentviški slavčki in ZKD občine Ivančna Gorica. Pomotoma sta izpadli zahvali Turističnemu društvu Šentvid pri Stični in Društvu upokojencev Šentvid pri Stični, ki

Taborski »veterani«, rojaki iz Gornjega Senika na Madžarskem

Prvič v Šentvidu - Starši Ensamble, Ronki, Italija ravno tako sodelujeta pri vsakoletni organizaciji tabora.

Zbrane goste in obiskovalce koncerta, ki se vsako leto odvija v avli OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, je nagovoril tudi župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, ki je Taboru ob tej priložnosti za visok jubilej čestital in podelil tudi posebni spominski kovanec Prijetno domače.

Kot že vrsto let je tudi tokratni večer zborov iz drugih držav, z lepo slovensko besedo in izbranimi mislimi povezovala Anica Volkar. Mehko so zvenele pesmi, s svojevrstnimi narečnimi poudarki in melodijo, ki nas je popeljala globoko v srce panonske dežele, pa spet v navihano naročje italijanskih ravnic, čez Istro, do Jadranske obale in v notranjost Balkanskega polotoka. Najprej so zapeli domačini, MPZ in ŽPZ Vidovo, ki so nastopali že na prvem Taboru,

nato MePZ Društvo Slovencev Planika, Zrenjanin; MePZ Avgust Pavel z Gornjega Senika; MePZ Davorin Jenko iz Banja Luke; ŽePZ Slovenčice iz Tuzle; MePZ Slovenski dom iz Zagreba; MePZ Slovenski dom – KPD Bazovica Reka, MePZ Starši Ensemble, Ronke; MePZ Camerata Slovenica, Sarajevo; Vokalna skupina Lipa iz Velikovca; MePZ Encijan, Pulj; Pojoča družba Beograd; MePZ Triglav, Split, MePZ Peca iz Globasnice, ženska vokalna skupina Danica Vrh – Sovodnje ob Soči in Šentviški slavčki.

Večer, ki se je že močno prevesil v noč, je s svojo glasbo na šolskem igrišču pospremila še godba Stična, nebo pa je razsvetlil veličasten ognjemet.

Dragica Šteh

Veter odkrival strehe in podiral drevesa Neurje, ki je 2. julija pustošilo po Sloveniji, je povzročilo kar nekaj škode tudi v naši občini. Po prvih podatkih je bilo najhujše v centru Ivančne Gorice, kjer je razkrivalo ostrešje stavb in podiralo drevesa.

Največ škode je zagotovo povzročilo na stavbi gostinskega lokala The Prince Pub in fitnes studia Energy v Ivančni Gorici, kjer je razkrilo pločevinasto streho. Prav tako je veter odpihnil svetlobne kupole v dolžini

20 metrov nad skladiščnimi prostori podjetja IMP Armature v Ivančni Gorici. Pri obeh nastalih situacijah so posredovali gasilci Prostovoljnih gasilskih društev Ivančna Gorica in Stična. Posledice škode sta si ogledala tudi župan Dušan Strnad in predsednik Gasilske zveze Ivančna Gorica Jure Strmole.

Poleg razkritja ostrešja je podiralo številna drevesa po občini. Več podrtih dreves je bilo na cesti Leskovec - Sela pri Višnji Gori, kjer so posredovali gasilci PGD Vrh pri Višnji Gori, krški gasilci pa so odstranili podrto drevo na cesti Krka – Hočev-

je.

Na Cesti občine Hirschaid, ki pelje proti Vzgojno-izobraževalnemu centru Ivančna Gorica pa je dobesedno odlomilo dve lipi. Drevored lip, ki krasijo pogled proti šolskemu centru, je bil zasajen v trajen spomin ob 10-letnici pobratenja med občinama Ivančna Gorica in Hirschaid.

Gašper Stopar

8

Občina

julij 2019

številka 4

Kratke občinske Občina podpisala služnost za kabelsko kanalizacijo tudi s Telekomom Slovenije

Konec maja je Občina Ivančna Gorica s podjetjem Telekom Slovenije d. d. sklenila pogodbo o služnosti za kabelsko kanalizacijo v naselju Ivančna Gorica. Na osnovi te pogodbe bo omenjena družba posodobila in nadgradila omrežje, s katerim bo zagotavljala uporabnikom dostop do hitrega interneta.

Kot je že znano, je že pred tem podobno pogodbo podpisala tudi z družbo T-2.

Dela so v polnem teku in potekajo po večini na že obstoječih trasah omrežja. Z investicijo bo poskrbljeno tudi za konkurenčnost ponudbe telekomunikacijskih storitev, saj Telekom gradi odprto omrežje. Seveda vsaka gradnja vpliva tudi na okolico in promet, zato sta strpnost in razumevanje občanov zaželena, izvajalci del pa se bodo potrudili za zadostno obveščanje prebivalcev. Dela naj bi bila zaključena do konca poletja.

predvidena kanalizacija naveže. Z obnovitvenimi deli in z zgostitvijo priključnega kanalizacijskega omrežja občina Ivančna Gorica uresničuje zavezo po opremljenosti aglomeracije nad 2000 PE z javno kanalizacijo.

Naložba se financira iz proračuna Občine Ivančna Gorica in bo predvidoma zaključena do konca meseca avgusta. Izvajalec del je Javno komunalno podjetje Grosuplje s podizvajalcem Komunalne gradnje Grosuplje. V času gradnje velja na območju gradbišča spremenjen prometni režim, zato vse udeležence v prometu pozivamo, da upoštevajo prometno signalizacijo.

Ljubljana – Grosuplje – Trebnje – Novo mesto – Metlika – Karlovec – Zagreb. V sklopu pogodbe bo Razvojni center Novo mesto koordiniral izvajanje Dogovora, skrbel za umestitev projekta v ustrezne programe financiranja iz sredstev EU in vodil aktivnosti za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje.

Župan sprejel učence iz pobratene občine Hirschaid

Župani za sodobnejše potovanje z vlakom iz Metlike v Ljubljano

Gradnja kanalizacije in obnova vodovoda na Studencu

Na območju vzhodnega dela Studenca v Ivančni Gorici poteka izgradnja kanalizacijskega omrežja v dolžini pribl. 500 metrov.

Sočasno gradnje ob trasi poteka še obnova dotrajanega vodovodnega sistema in gradnja za optično omrežje. Hkrati se izvajajo tudi hišni priključki.

Na območju Studenca obstaja primarno kanalizacijsko omrežje Vir pri Stični – Ivančna Gorica in črpališče, na katero se

V torek, 18. 6. 2019, so župani občin Škofljica, Grosuplje, Ivančna Gorica, Trebnje, Mirna Peč, Novo mesto, Semič, Metlika, Črnomelj in predstavnik Mestne občine Ljubljana podpisali pogodbo o medsebojnem sodelovanju v projektu »Revitalizacija dolenjske železnice«, za obdobje od 1. 7. 2019 do 30. 6. 2021. Podpisniki se zavzemajo za doseganje ciljev: posodobitev železniške proge, večja potovalna hitrost, okrepitev nosilnosti proge, ureditev postajališč in odprava nivojskih prehodov.

Podpis pogodbe pomeni pomemben mejnik v prizadevanjih za pospešitev postopkov za revitalizacijo dolenjske železnice, ki so se začeli že v maju 2018 s podpisom Dogovora o sodelovanju pri revitalizaciji čezmejne železniške infrastrukture

Osnovna šola Stična in Srednja šola Josipa Jurčiča sta v začetku junija gostili obisk učencev iz partnerske občine Hirschaid iz Nemčije. V mednarodni izmenjavi učencev je sodelovalo 21 učencev iz Realschule Hirschaid, ki so v spremstvu svojih učiteljev, domovali pri sovrstnikih iz Ivančne Gorice. Že tradicionalno so se učenci udeležili sprejema pri županu Dušanu Strnadu. Župan je zbranim v sejni sobi občine predstavil zgodovino pobratenja med obema občinama, ki bo letos obeležilo 20. letni jubilej prijateljstva. Kot je še povedal župan, je izmenjava za učence obeh šol koristna ter velika priložnost za vse. Navsezadnje je znanje jezikov in poznavanje navad tujih narodov v današnjem času ključnega pomena.

Ob zaključku so se učenci županu zahvalili za finančno pomoč občine pri organizaciji mednarodne izmenjave. V spomin na letošnjo generacijo so mu poklonili izdelka, ki so ju izdelali na eni od delavnic. V znak spoštovanja, prijateljstva, podpore in dvajsetletne tradicije med obema občinama so mu izročili slikarsko umetnino, na kateri sta združena grba in zastavi obeh občin ter kipec iz gline, ki ponazarja simbol prijateljstva.

Gašper Stopar in Matej Šteh

Naša občina na mednarodnem srečanju »KNOTS« predstavljala Slovenijo V okviru evropskega projekta KNOTS! – Knowledge, NOT Skepticism! (KNOTS! – Znanje, NE skepticizem!) sta se dve naši predstavnici udeležili četrtega mednarodnega srečanja, kjer je bila tema medijska pismenost. V nekaterih državah do 80 % prebivalstva priznava, da ne zna ločiti resnice od laži v medijih, zlasti med tistimi, ki se razširjajo na spletu. V španskem mestu Herrera del Duque sta nas predstavljali Ksenija Medved in Monika Šušteršič, prva se s to temo ukvarja kot bibliotekarka in vodja knjižnice, druga kot absolventka. Prvi dan je mednarodno delegacijo slavnostno sprejel župan, izmenjali so protokolarna darila, tako da je zdaj v Herreru tudi Jurčičeva knjiga.

Naslednji dan so se že začele delavnice in predstavitve pod skupnim naslovom »Znanje, ne skepticizem«. Naši občanki sta pripravili dve predstavitvi, projekcije in razlage o stanju pri nas. Sodelovali sta tudi v skupinah, kjer so reševali test prepoznavanja lažnih novic, v skupini pod našim vodstvom so test rešili 100 % pravilno. KNOTS je projekt mest iz trinajstih evropskih držav, med katerimi iz Slovenije sodeluje občina Ivančna Gorica. Mednarodne delavnice so že potekale v različnih evropskih mestih; v Italiji, na Portugalskem, v Sloveniji in sedaj v Španiji. Naslednja bo na Cipru.

Nova znanja in modele za prepoznavanje dezinformacij bo občina oz. knjižnica implementirala predvsem v delo z osnovnošolci in srednješolci oz. z učitelji. Gre za »mehka« znanja, a »trde« posledice, zato je vložek evropskih sredstev v njihovo preprečevanje še kako pomemben.

(Vir: Občinska stran)

VTISI IN POROČILO Z MEDNARODNEGA SREČANJA KNOTS

V Knjižnici Ivančna Gorica se veliko ukvarjamo z modeli knjižne in knjižnične vzgoje, ki spodbujajo k vrednotenju virov. Kaj to pomeni? To pomeni, da učimo mlajše in starejše, da znajo oceniti, ali je prebrano laž ali resnica, polovična laž, manipulacija, plagiat, reklama, skrita reklama, politično zavajanje, obrekovanje, rumena novica, akademski članek ipd. Na srečanju v Španiji smo predstavljali svoje modele, kar nekaj novih pa tudi spoznali. Naša naloga zdaj je, da vse to vpeljemo v svoje delo, da o problematiki ozaveščamo itd. Izvajali bomo skratka medijsko vzgojo in sporočali, na kakšne načine vse lahko ugotavljamo verodostojnost dokumentov. Nekaj osnovnih smernic je že tukaj: Preveri vir: Razišči spletni portal, preveri njegovo poslanstvo in poišči

kontaktne podatke.

Preberi celo novico: Naslovi so lahko zavajajoči. O čem novica sploh govori?

Preveri avtorja: Preveri, kdo je avtor novice. Mu lahko zaupaš? Je resnična oseba?

Preveri datum: Ponatisnjene novice niso nujno aktualne.

Ozavesti predsodke: razmisli, ali tvoja prepričanja vplivajo na presojo.

Preberi celo novico: Naslovi so lahko zavajajoči. O čem novica sploh govori?

Dodatni viri: Klikni na povezave v novici in preveri, ali potrjujejo informacije v novici.

Je to šala?: Če je novica preveč nenavadna, gre morda za šalo. Prouči portal in preveri avtorja.

Vprašaj strokovnjake: Vprašaj knjižničarja ali novico preveri na portalih za preverjanje informacij.

Obstajajo še druge »finte«, modeli vzgoje ipd, naj omenim nekatere. Če je novica na spletni strani zgoraj, v bannerju, je to zagotovo reklamno sporočilo. Mnoga reklamna sporočila so videti kot pravi članki, a so namenjeni zgolj prodaji produkta. Veliko jih ima celo oznako, da so sponzorirani, a vseeno nasedamo.

Preverite več virov in jih primerjajte med sabo. Besedilo in fotografija sta mnogokrat montirana, zato, da

bolj prepričata. Berite o problematiki in se z njo seznanjajte. Lani je pri nas izšel zbornik z naslovom »Kako spodbujati kritično mišljenje v digitalni dobi«. Razmišljajte sami in kritično. Opazujte širše. To, kar je splošno mnenje, ni vedno pravo mnenje.

Pri našem delu s študenti , dijaki in osnovnošolci si pomagamo tudi tako, da poplavo informacij primerjamo z oceanom. V njem je veliko bitij, rib, hobotnic, školjk ipd. Nekatera bitja so globoko, nekatera pri gladini. Mlade spodbujamo, da si vire predstavljajo kot morska bitja in tako določajo njihovo globino

ter lastnosti: nekatera imajo lovke, drugi vsebujejo biser, tretja so velika kot morski psi, četrta redka kot zlate ribice… Nekatera so morske kumare ali še večje kreature. Zabavne metode vedno prinašajo rezultate, zato prav to metoda, imenovano »Ribja lestvica akademičnosti » uporabljajo na vseh angleških univerzah, počasi pa tudi pri nas.

Razmišljajte, ko berete, poslušate in gledate. Laž je še vedno laž, tudi ko je predstavljena kot resnica, resnica je še vedno resnica, čeprav je predstavljena kot laž. In resnica vedno zmaga.

Ksenija Medved

julij 2019

Občina

številka 4

Pri naših jubilantih

Še enkrat pred dopusti

Župan Dušan Strnad tudi letos nadaljuje z obiski najstarejših občanov občine Ivančna Gorica ob njihovih 90-letnicah življenja.

Šesta redna seja Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica je potekala 20. junija, ko so se občinski svetniki in svetnice sešli še zadnjič pred poletnimi dopusti. Seja se je tudi tokrat začela s kulturnim dogodkom, sejne prostore je namreč krasila nova likovna razstava, ki so jo tokrat pripravili člani KD Temenica. Njihovo ustvarjanje na temo lesa je predstavila članica in občinska svetnica Elizabeta Adamlje. Župan Dušan Strnad je tokrat poročal o celi vrsti minulih dogodkov, med katerimi je še posebej izpostavil praznik občine in nekatere zadnje pridobitve in dosežke, o katerih tudi poročamo v tem Klasju na drugih mestih.

Na dnevnem redu je bilo kar nekaj poročil, med njimi se je Občinski svet najprej seznanil s poročili ravnateljev o delu OŠ Stična in OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični v letu 2018. Kot je povedal ravnatelj Marjan Potokar, se OŠ Stična sooča z naraščanjem učnih oddelkov, saj se bo 81 oddelkom septembra pridružilo še pet oddelkov. Skupaj na matični šoli in podružničnih šolah pouk obiskuje okoli 1300 učencev. Tako so namere o osamosvojitvi podružničnih šol v Zagradcu in Višnji Gori vse

Ob koncu leta 2018 (15. december) je v krogu svojih najbližjih praznoval Karol Lokar z Vrha pri Sobračah.

Prva letošnjo jubilantko je župan obiskal v Krški vasi. 6. januarja je devetdeset let praznovala Frančiška Trunkelj.

9

bolj realne. V Šentvidu se tudi soočajo s trendom naraščanja otrok, šolo pa obiskuje nekaj več kot 400 učencev. Posebnost je izvajanje pouka v podružnični šoli v Centru za zdravljenje bolezni otrok, kjer se čez leto število otrok stalno menja, po besedah ravnatelja Janeza Peterlina pa se ni bati za obstoj šole v Temenici, kjer je v zadnjem šolskem letu pouk obiskovalo 14 učencev. Iz obeh poročil pa so se člani Občinskega sveta seznanili tudi z učnim in poslovnim uspehom obeh šol.

Predsednik Odbora Občinskega sveta za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti Franc Koželj je nato podal poročilo o delu Centra za socialno delo Grosuplje v letu 2018 in o delu Glasbene šole Grosuplje v letu 2018. Centri zdaj delujejo v skladu s preureditvijo centrov, razveseljujoča pa je bila novica, da je glasbeni šoli uspelo pridobiti dodatna mesta za šolanje na območju Suhe krajine, kjer bo septembra zaživela nova dislocirana enota za ta del naše občine.

27. januarja je na Velikih Vrheh praznoval Ivan Koželj.

27. marca je v krogu svojih najbližjih praznoval Jakob Hrovat iz Ambrusa.

Jože Zajc iz Ivančne Gorice je 28. februarja dopolnil devetdeset let.

Albina Strmole je 90 let dopolnila 6. aprila na Malem Hudem.

9. marca je okrogli jubilej praznovala Frančiška Zaletelj iz Kuželjevca.

Katarina Zaman s Studenca pri Ivančni Gorici je 16.

Angela Bregar iz Ga- aprila praznovala okrogli jubilej. brovčca se je 10. marca razveselila obiska župana, ko ji je voščil za 90 let.

Jožefa Škrajnar iz Ambrusa je visok jubilej dopolnila 16. marca.

V Sobračah je 21. marca devetdeseti rojstni dan praznovala Alojzija Kadivnik.

90 let sta dopolnili tudi Ivana Muhič (30. april) iz Primče vasi in Marija Kozlevčar (7. julij) z Velike Dobrave, ki zadnja leta živi v Višnji Gori.

Na dnevnem redu pa sta bili še dve poročili, poročilo o delu Medobčinskega razvojnega centra občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Trebnje, ki ga je podala direktorica Jasmina Selan, in poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Dol pri Ljubljani, Ivančna Gorica, Litija in Šmartno pri Litiji skupaj z Oceno izvajanja občinskega programa varnosti Občine Ivančna Gorica za leto 2018. Poročala je inšpektorica Helena Kozlevčar. Medobčinski razvojni center je po besedah Selanove lani oddal na različne razpise 28 vlog, iz česar je bilo za vse tri občine članice odobrenih 9,1 mio.

EUR sredstev. Iz poročila inšpektorice Kozlevčarjeve se je Občinski svet seznanil s stanjem na področju inšpekcijskega nadzora in redarstva zlasti na območju mirujočega prometa in t. i. modrih con. Te včasih lastnikom motornih vozil še vedno povzročajo nevšečnosti. Lani je bilo zabeleženih 884 kršitev. Občinski svet se je seznanil tudi z oceno izvajanja občinskega programa varnosti, ki temelji na skupnem sodelovanju policije in inšpektorata, pri pregledu cest zlasti spomladi, pregledu šolskih poti jeseni in podobno.

Delovanje skupnih občinskih uprav je bila tema dnevnega reda seje tudi v nadaljevanju. Občinski svet je imel namreč na dnevnem redu predlog Odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave »Skupna občinska uprava občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Škofljica, Ig in Dobrepolje« ter Predlog Sklepa o ugotovitvi izstopa iz skupne uprave občin Dol pri Ljubljani, Ivančna Gorica, Litija in Šmartno pri Litiji. Na področju delovanja skupnih občinskih uprav je namreč prišlo do večjih sprememb v zakonodaji, po katerih obe skupni občinski upravi, v katerih deluje naša občina, ne bo prinašalo želenih učinkov, zlasti kar se tiče prihrankov pri financiranju skupnih uprav. Po novem bodo do sofinanciranja upravičene skupne uprave vsaj štirih občin, višina sofinanciranja pa je odvisna tudi od števila nalog, ki jih skupna uprava izvaja. V tem je tudi glavni razlogi za prenehanje delovanja sedanjega Medobčinskega razvojnega centra občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Trebnje oz. izstop iz Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Dol pri Ljubljani, Ivančna Gorica, Litija in Šmartno pri Litiji. Načrtovane spremembe je podrobno predstavil župan. Nova skupna občinska uprava bi pokrivala naslednja delovna področja: inšpekcijsko nadzorstvo, redarstvo, notranja revizija, varstvo okolja, urejanje prostora in civilna zaščita. Nadaljnja razprava bo sledila jeseni, če bodo postopki v vseh občinah stekli, bodo novi skupni organi začeli delovati s 1. 1. 2020.

Ob koncu je Občinski svet na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja dal soglasje k imenovanju direktorice Mestne knjižnice Grosuplje dosedanji direktorici Roži Kek, za predstavnico lokalne skupnosti v Svetu lokalnih skupnosti CSD Osrednja Slovenija – vzhod pa je bila imenovana Magdalena Butkovič.

Matej Šteh

10 Stranke

julij 2019

številka 4

Po obdobju praznovanj in obletnic gledamo naprej!

Svetniška skupina SDS v Občinskem svetu Občine Ivančna Gorica sestavi Janez Mežan, Elizabeta Adamlje, Magdalena Butkovič, Silvo praznik, Martina Hrovat, Alojz Šinkovec, Anja Lekan, Robert Kohek, Franc Koželj, Irma Lekan, Irena Brodnjak in Tomaž Smole je sodelovala na 6. seji Občinskega sveta, ki je bila namenjena poročilom imenovanjem ter ustanovitvi nove medobčinske uprave. Tokrat so nam razstavo pripravili ustvarjalci KD Temenica.

Obdobje pred in po seji pa so zaznamovala praznovanja. Najprej smo proslavili občinski praznik, ki je bil v Šentvidu pri Stični in je bil obarvan s prihajajočim 50. Taborom pevskih zborov. Tako smo poslušali združeni pevski zbor, sestavljen iz zborov celotne občine Ivančna Gorica, ki jih je vodil dirigent Robert Kohek, član naše svetniške skupine. Ponosni smo bili in veseli, ker je priznanje za življenjsko delo prejel naš član in prijatelj Nace Kastelic, dolgoletni občinski svetnik. Zlati grb si je brez dvoma zaslužil, kar se je odrazilo tudi v aplavzu, ki ga je prejel. Iskrene čestitke tudi vsem drugim prejemnikom občinskih priznanj, na čelu z dirigentom Igorjem Švaro, ki je postal častni občan.

Kmalu za tem se je zgodil jubilejni že 50. Tabor pevskih zborov, prav tako v Šentvidu pri Stični, na katerem smo gostili tudi predsednika države in še nekatere ugledne goste, med njimi tudi domačina, predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela. Organizatorji in domačini so se zelo potrudili in Tabor je ob svojem Abrahamu dobil nov zagon. Zadnje v nizu pa je bilo praznovanje Dneva državnosti na Polževem, z darovanjem svete maše, kjer je bil slavnostni govornik predsednik Državnega sveta.

Na sami seji pa smo, potem ko nas je župan seznanil z aktualnim dogajanjem v občini, prisluhnili poročilom obeh osnovnih šol, Centra za socialno delo, Glasbene šole, Medobčinskega razvojnega centra, Medobčinskega inšpektorata in redarske službe. Ključna točka je bila ustanovitev nove Medobčinske uprave skupaj z občinami Grosuplje, Ig, Dobrepolje in Škofljica. Ta bo sofinancirana s strani države in bodo na tak način storitve, ki jih potrebujemo cenejše – zato smo predlog Odloka o ustanovitvi podprli. V ta namen smo sprejeli še dokumente o ukinitvi Medobčinskega razvojnega centra in izstopu iz Medobčinskega inšpektorata in redarske službe konec leta.

V zaključku pa smo na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja podprli še soglasje k imenovanju direktorice Mestne knjižnice Grosuplje in imenovanje predstavnika lokalne skupnosti v Svet lokalnih skupnosti CSD Osrednja Slovenija - vzhod.

Jeseni nas čaka kar nekaj nalog, do takrat pa računamo, da se malo spočijemo, zato tudi: »Vsem občankam in občanom želimo prijetne poletne dni!« Tomaž Smole, predsednik OO SDS

Zahvala vsem, ki ste se udeležili evropskih volitev in vaše glasove zaupanja namenili našim kandidatkam in kandidatom. Čestitke Tanji Fajon in Milanu Brglezu za izvolitev.

S svojimi izkušnjami in znanjem bosta zastopala naše barve z ostalimi izvoljenimi člani v evropskem parlamentu.

Obenem pa vam želimo prijetne in brezskrbne počitnice.

Iskrena hvala vsem skupaj in vsakemu posebej!

SD Ivančna Gorica

julij 2019

Gospodarstvo

številka 4

Podjetniški kotiček z Območno obrtno – podjetniško zbornico Grosuplje

11

Štartaj kot čebelar

PRIHAJAJOČI DOGODKI NA OOZ GROSUPLJE, več informacij in prijavnice na www. ooz-grosuplje.si, kjer preverite pogoje subvencionirane udeležbe: • UČENJE TUJIH JEZIKOV, POSLOVNE ANGLEŠČINE IN POSLOVNE NEMŠČINE. Začnemo 26. 8. (ob ponedeljkih) oz. 29. 8. 2019 (ob četrtkih), 12 terminov po dve šolski uri, v večernih urah v Domu obrtnikov v Grosuplju. Podjetniki in obrtniki, preverite možnost subvencionirane udeležbe zase in za vaše zaposlene. Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavo.

• Prijavite se na brezplačno individualno »DAVČNO IN RAČUNOVODSKO SVETOVANJE« s Tadejo Bučar, davčno svetovalko na OZS, v petek, 30. 8. 2019, v Domu obrtnikov v Grosuplju. Svetovanje bo izvedeno v okviru SPOT Osrednja slovenska regija. Prijave so možne do zapolnitve prostih mest.

• USPOSABLJANJE IZ VARSTVA PRI DELU, v sredo, 4. 9. 2019, ob 15.00, Dom obrtnikov v Grosuplju.

Seminar »OBVEZNOSTI IZ NOVIH GRADBENIH PREDPISOV, VEZANO NA IZVEDBO DEL NA GRADBENIH OBJEKTIH, S POUDARKOM NA VPISU V IMENIK VODIJ DEL«. Območna obrtno - podjetniška zbornica Grosuplje je v sredo, 5.

6. 2019, v Jakličevem domu na Vidmu v Dobrepolju organizirala prej omenjeni strokovni seminar. Na seminarju, ki je bil zelo dobro obiskan, je predaval Janko Rozman, sekretar Sekcije gradbenih dejavnosti na OZS. Udeleženci seminarja, ki so prihajali predvsem iz vrst iz- Seminar Vpis vodje del, 5. 6. 2019 vajalcev gradbenih dejavnosti, so se seznanili z novimi zakonskimi obveznostmi, ki so jih prinesle spremembe Gradbenega zakona in Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti. Podrobno je bil prestavljen institut imenik vodje del, v katerega bo morala biti po 31.

5. 2020 vpisana velika večina podjetnikov in obrtnikov, ki se ukvarjajo z gradbenimi dejavnostmi, med drugim tudi elektroinštalaterji, strojni inštalaterji, krovci, fasaderji ipd. Udeležencem so bili podrobno predstavljeni pogoji za vpis v imenik vodij del ter podani koristni napotki, katera dodatna izobraževanja in usposabljanja morajo pred uveljavitvijo zakona še opraviti.

Dodatna pojasnila na OOZ Grosuplje, ooz.grosuplje@ozs.si, 01-786 51 30, www.ooz-grosuplje.si, kjer smo vam na voljo tudi za kakršna koli vprašanja poslovne narave.

PRIVOŠČITE SI ENO NAJBOLJŠIH IN NAJINOVATIVNEJŠIH ČISTILNIH NAPRAV PO SUPER UGODNI CENI

Spoštovane bralke in bralci, pred vami je nova rubrika, v okviru katere vam bomo v prihodnjih desetih mesecih skušali čim bolj približati življenje čebel in delo čebelarjev. Naša srčna želja je, da se v tem času kdo med vami odloči, da postane čebelar.

Zakaj si to želimo? Občina Ivančna Gorica, Čebelarska zveza Slovenije in Petra Peunik Okorn s. p. smo namreč s projektom Štartaj kot čebelar pridobili finančna sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

V sklopu projekta bomo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah na območju občin Ivančna Gorica, Trebnje, Dolenjske Toplice in Žužemberk izpeljali 25 brezplačnih pedagoških delavnic z naslovom Čebelar na obisku. Na delavnicah bodo mladi spoznavali življenje čebel in delo čebelarja ter kako poskrbeti za ohranitev medonosnih čebel.

Poleg animatorja bo na delavnicah prisoten tudi lokalni čebelar. Delavnice se lepo polnijo, vrtci in šole pa se nanje lahko prijavijo še do 30. avgusta 2019.

Za čebelarska društva z vseh štirih občin bomo organizirali Srečanje čebelarjev, na katerem bomo čebelarje seznanili s projektom. S srečanjem in strokovno podlago Čebelarske zveze Slovenije jih bomo informirali, kako naj približajo svoje delo mladim ter jih predvsem spodbudili, da se aktivno odzovejo na zanimanja zainteresirane mladine.

Za vas, bralke in bralci, pa bomo v prihodnjih desetih številkah vašega lokalnega časopisa pripravili sklop zanimivih prispevkov Štartaj kot čebelar.

Spoznavali boste čebelarjeva opravila, življenje čebel, čebelje produkte, medovite rastline, pomembne čebelarje in podobno. Med drugim smo pripravili tudi nabor koristnih informacij o tem, kako postati čebelar, kam se obrniti po pomoč, kako pridobiti znanje o čebelah in kako ga nadgrajevati.

Vsi prispevki bodo ob koncu projekta združeni v lični knjižici z naslovom Štartaj kot čebelar.

Veselimo se »druženja« z vami in upamo, da vam bodo naši prispevki prinesli nova znanja in v vas vzbudili navdušenje nad našo Kranjsko čebelo. Če pa se bo kdo med vami navdušil nad čebelarstvom, pa nam to le sporočite.

Veseli bomo vsakega vašega odziva.

Do prihodnjič vas lepo pozdravljamo in ... ... naj medi.

Inovativna čistilna naprava

Graf one2clean od 3 do 70 PE • Akcijska cena od 2.090 EUR z DDV • Podaljšana garancija za rezervoar 25 let • Brezplačna dostava in zagon

CENTER ZA KREPITEV ZDRAVJA Ivančna Gorica VABI NA DELAVNICE

Čistilna naprava one2clean nima nepotrebnih dodatkov, zato je zelo zanesljiva.

• Rezervoar povozen do 12,5 ton • Porabi manj energije • V odpadni vodi ni gibljivih mehanskih in električnih komponent • Izjemno majhen ostanek blata

Naslov delavnice

• Dolgi intervali praznjenja • Minimalni stroški vzdrževanja • Minimalna poraba energije - le 75 kWh na osebo na leto • Dolga življenjska doba

Tehnike sproščanja Gibam se

Armex Armature d.o.o., Ljubljanska cesta 66, 1295 Ivančna Gorica info@armex-armature.si, tel.: 01 786 92 71, 051 652 192

Zbiranje in raba deževnice prispeva k večjemu zadovoljstvu ljudi in narave.

Lovljenje deževnice je odličen način, kako premostiti daljša sušna obdobja, pa tudi kako dosegati znatno nižje račune za vodo. Večina ljudi meni, da je deževnica primerna le za zalivanje poljščin in vrtnih rastlin, vendar jo lahko izkoristimo tudi v gospodinjstvu. Kaj potrebujemo?

Za namakanje vrtov zadostuje že preprosta in cenovno ugodna rešitev. Rezervoar za deževnico je lahko zunanji ali podzemni, pri čemer se zaradi želje po hladnejši vodi, v kateri se hitro ne razvijajo bakterije, priporoča vkopavanje rezervoarja – zemlja ga namreč ščiti pred svetlobo in povišano toploto. Temperatura vode iz rezervoarja celo leto dosega nekje med 8 do 12 °C. Zaradi teme in nizke temperature se ne morejo tvoriti alge in mikroor-

ganizmi.

Deževnico lahko uporabite za zalivanje česarkoli. Ker velja za t. i. mehko vodo, saj ne vsebuje apnenca, ima v primerjavi s trdo vodovodno vodo vrsto prednosti. Lahko jo uporabimo za pranje perila, kjer nato prihranimo denar še na račun tega, da ne potrebujemo več mehčalca in sredstva za odstranjevanje vodnega kamna. Z deževnico dosežete boljše rezultate pranja in varujete okolje. Bakterije namreč zaidejo v pralni stroj predvsem preko umazanega perila in ne deževnice. Nekateri proizvajalci pralnih strojev za najboljše rezultate pranja celo priporočajo uporabo deževnice.

Prihranki? Tudi do 50 % pitne vode!

S sistemom za rabo deževnice lahko nadomestimo uporabo vodovodne vode za splakovanje straniščnih školjk, za pranje perila ali vozil, za zalivanje

vrta itd. Pametni ljudje uporabljajo brezplačno deževnico in tako prihranijo do 50 % pitne vode.

Sodobni sistemi za zajem in rabo deževnice se vgradijo zelo preprosto, zato jih lahko ljudje z nekaj smisla za tehniko vgradijo kar sami. Naložba v sistem za izrabo deževnice se običajno povrne v od petih do desetih letih, a ker je njegova življenjska doba precej daljša (več desetletij), v naslednjih letih ustvarja še dodatne prihranke.

Dober nasvet in različne komplete za uporabo deževnice dobite v naši občini pri podjetju Armex Armature.

Povprašajte jih po kompletih za samovgradnjo brez gradbene mehanizacije, ki se začnejo že pri 699 EUR. Promocijska vsebina

Trajanje 1 x 90 min

Zbiramo prijave do septembra 2019

Ali sem fit – Testiranje telesne zmogljivosti

13-15 srečanj

Ponedeljek, 15. 7. 2019 ob 16.00 Torek, 16. 7. 2019 od 8.00 do 10.00 Sreda, 17. 7. 2019 od 8.00 do 10.00 Ponedeljek 22. 7. 2019 ob 16.00 Sreda, 24. 7. 2019 od 8.00 do 10.00 Ponedeljek, 29. 7. 2019 ob 16.00 Torek, 30. 7. 2019 od 8.00 do 10.00 Ponedeljek, 5. 8. 2019 ob 16.00 Torek, 6. 8. 2019 od 8.00 do 10.00 Sreda, 7. 8. 2019 od 8.00 do 10.00

1 x 90 min

Zdravo živim

Četrtek, 25. 7. 2019 ob 8.00 Četrtek, 29. 8. 2019 ob 18.00

1 x 90 min

Zvišan krvni tlak

Četrtek, 11. 7. 2019 ob 18.00 Sreda, 28. 8. 2019 ob 18.00

1 x 90 min

Zvišane maščobe v krvi

Sreda, 24. 7. 2019 ob 18.00 Torek, 27. 8. 2019 ob 8.00

1 x 90 min

Zvišan krvni sladkor

Torek, 23. 7. 2019 ob 18.00 Petek, 30. 8. 2019 ob 8.00

1 x 90 min

Sreda, 21. 8. 2019 ob 8.00 Četrtek, 22. 8. 2019 ob 18.00

1 x 90 min

Zbiramo prijave do ponedeljka, 19. 8. 2019

5 mesecev

Torek, 3. 9. 2019 ob 9.00

6 srečanj

Zbiramo prijave

6 srečanj

www.cistilnenaprave-dezevnica.si

Razvajanje vrta in gospodinjstva z deževnico

Datum Sreda, 10. 7. 2019 ob 9.00 Sreda, 17. 7. 2019 ob 9.00

Sladkorna bolezen tip 2 Zdravo hujšanje Zdravo jem Da, opuščam kajenje Vadba za nosečnice

Vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 (razen 12. 8. 2019 in 19. 8. 2019 odpade zaradi letnega dopusta)

1 x 60 min

Za sodelovanje na delavnicah se morate OBVEZNO PRIJAVITI, na tel. 01 781 90 00 ali na elektronski naslov ckz@zd-ivg.si.

Delavnice so brezplačne.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

12 Kmetijstvo

številka 4

julij 2019

Mednarodno srečanje mladih V Višnji Gori in Zagradcu čebelarjev letos na Slovaškem, prvo izobraževanje o prihodnje leto v občini Ivančna Gorica vzreji matic Mednarodno srečanje mladih čebelarjev (International meeting of young beekeepers – IMYB) je tekmovalni dogodek, ki ga od leta 2010 dalje organizira Mednarodni center za mlade čebelarje (International centre for young beekeepers - ICYB). Vsako leto poteka v drugi državi.

Na desetem IMYB, ki je od 3. - 7. julija 2019 potekal na Slovaškem v kraju Banska Bistrica, so tekmovali tudi Alen Primožič Zver, Ela Vičič in Anamarija Morato iz Slovenije, ki sicer obiskujejo čebelarski krožek na Osnovni šoli Dekani pod mentorstvom Andreje Smrdelj. Ker pa bo Slovenija gostiteljica IMYB 2020, sta se srečanja udeležila tudi predstavnika organizatorjev, Čebelarske zveze Slovenije in Občine Ivančna Gorica.

Na Slovaškem je tekmovalo 79 mladih čebelarjev iz 29 različnih držav oz. dežel: Anglija, Avstralija, Avstrija, Belorusija, Češka, Danska, Egipt, Estonija, Finska, Francija, Gruzija, Irska, Italija, Izrael, Kanada, Libanon, Litva, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Romunija, Rusija, Severna Irska – Ulster, Slovaška, Slovenija, Škotska, Ukrajina in Wales.

Vsi tekmovalci so tekmovali v mešanih mednarodnih ekipah, pokazati pa so morali znanje in spretnosti čebelarjenja v praktičnih in teoretičnih nalogah, kot so razvrščanje čebelarske opreme glede na opravila v čebelarstvu, sestavljanje nakladnega panja, označevanje trotov, sestavljanje in zbijanje satnikov, prepoznavanje medov in medovitih rastlin, odvzem medenih satov in ometanje čebel, odkrivanje in točenje medenih satov, prepoznavanje jajčec, ličink, pokrite zalege, cvetnega prahu in medu v satju, presajanje ličink, poznavanje zvokov oglašanja (brez-)matične čebelje družine ter pisni test znanja. Zbrane točke pri tekmovalnih nalogah dajo rezultate za vsakega posameznega

tekmovalca, za mešano mednarodno ekipo ter za posamezno državo.

V okviru dogodka so potekali tudi ogledi čebelarstev ter naravnih in kulturnih znamenitosti, predstavitve vseh držav, strokovna konferenca mentorjev čebelarskih krožkov, strokovna predavanja domačih strokovnjakov, delavnice ter druženje. Še posebej je pomembna izmenjava izkušenj in dobrih praks z namenom dvigovanja kakovosti poučevanja mladih na področju čebelarstva.

Tekmovalci, ki so na mednarodnem tekmovanju mladih čebelarjev zastopali Slovenijo, so v kategoriji mešanih mednarodnih skupin zasedli prvo, drugo in šestnajsto mesto. Za dosežen rezultat se je bilo treba v hudi konkurenci pošteno potruditi, zato gredo iskrene čestitke tekmovalcem Alenu, Anamariji in Eli ter njihovi mentorici Andreji Smrdelj.

Omeniti pa velja, da so ves čas tekmovanja odlično zastopali Slovenijo in bili pravi mali ambasadorji.

Ekipo sta spremljala še Maja Lampret iz Občine Ivančna Gorica in Marko Borko iz Čebelarske zveze Slovenije. Slovenija, ki je že od vsega začetka sodelovala na vseh tekmovanjih, je namreč lani uspešno pridobila kandidaturo za organizacijo tekmovanja leta 2020 v Sloveniji. Tako bo 11. mednarodno tekmovanje mladih čebelarjev v letu 2020 potekalo v Sloveniji, v občini Ivančna Gorica, ki bo občina gostiteljica in soorganizatorka. Priprave na organizacijo tega mednarodnega dogodka potekajo že od pridobitve kandidature septembra 2018.

Na Slovaškem pa so slovenski udeleženci od slovaških organizatorjev prevzeli tudi prehodni pokal IMYB.

Zagotovo ste v začetku junija slišali za konjeniško popotovanje od Kobilarne Lipica do Španske jahalne šole na Dunaju. Na slovenskih cestah je bilo moč opaziti kočijo z vpreženimi petimi lipicanci. Za ta podvig se je odločila družina Matern iz Nemčije, ki je 11. junija prepotovala pot tudi skozi občino Ivančna Gorica.

društva Radohova vas popestri tudi marsikatero prireditev v naši občini.

Družina Matern se je v jutranjih urah podala proti Trbovljam. V naslednjih dneh pa so se ustavili še

Teoretični del izobraževanja je vodil Peter Kozmus, v. d. predsednika mednarodnega združenja čebelarskih organizacij Apimondia. V dopoldanskem času je v Mestni hiši Višnje Gore opravil predstavitev s področij veljavne zakonodaje vzreje matic, selekcije in odbire čebeljih družin, predstavitev različnih tehnologij vzreje matic, prahe matic ter pakiranje in trženje matic.

Praktični del se je nadaljeval v popoldanskem času pri članu Čebelarskega društva Krka-Zagradec in vzrejevalcu Henriku Zaletelju v Zagradcu. Udeležencem je predstavil svojo prakso vzreje matic.

Maja Lampret

Z lipicansko peterovprego od Lipice do Dunaja tudi skozi našo občino Na naših cestah ste jih lahko opazili v popoldanskem času, ko so se preko Hočevja iz sosednje občine Dobrepolje pripeljali na Krko. Od tu so nadaljevali po stranskih poteh mimo Ivančne Gorice, Šentvida pri Stični, do Radanje vasi, kjer so prenočili na Rogačevi kmetiji.

Dobrodošlico tudi v imenu ivanške občine so družini zaželeli člani Konjerejskega društva Radohova vas z konjerejcem Rajkom Sinjurjem na čelu. Ta jih je s svojo vprego in v spremstvu nekaterih članov društva spremljal vse od Ivančne Gorice do doma v Radanji vasi. Razlog, da je nemška delegacija prenočila ravno pri družini Sinjur, je več kot preprost, saj je Rajko ponosen rejec in član Združenja rejcev lipicanca Slovenije. Velikokrat s svojo vprego in drugimi sočlani Konjerejskega

V soboto, 29. junija 2019, je v rojstnem kraju Kranjske čebele v Višnji Gori, v organizaciji Slovenske čebelarske akademije ter podpori Čebelarske zveze Slovenije in Občine Ivančna Gorica, potekalo prvo izobraževanje na temo osnov vzreje matic. Prvemu tovrstnemu izobraževanju, ki deluje pod okriljem Kmetijskega inštituta Slovenije, je prisluhnil tudi podžupan občine Tomaž Smole.

v Celju, na Pragerskem, v Trnovski vasi in Rogaševcih. V 14-ih dneh so z vprego prepotovali 585 kilometrov dolgo pot.

Gašper Stopar

Po besedah Kozmusa je dogodek pomembna prelomnica v delovanju Slovenske čebelarske akademije in bodo prvemu izobraževanju sledila še mnoga druga, ki bodo namenjena predvsem tujim udeležencem.

Gašper Stopar

Letošnji zgodnji krompir »kifeljčar« je bil pri Blatnikovih v Šentvidu vreden občudovanja. Obilno je obrodil, poleg tega pa je narava postregla z zanimivimi oblikami, ki sta se jim čudila ata Ivan in vnuk Samo. Do zadnjih jesenskih opravil na kmetiji pa ju čaka še veliko dela.

(Matej Šteh)

julij 2019

številka 4

Krajevne skupnosti

13

Ob krajevnem prazniku predstavili zbornik pevskega tabora in prenovili cesto v Šentvidu pri Stični V Šentvidu pri Stični so letos ob jubilejnem 50. Taboru slovenskih pevskih zborov po več letih ponovno obudili krajevni praznik (15. junij) in kulturni teden. Prireditve v počastitev jubileja so se začele že s praznovanjem občinskega praznika 31. maja in se nadaljevale s kulturnim tednom med 7. in 16. junijem, osrednje praznovanje krajevnega praznika pa je potekalo 13. junija.

Na svečanosti v kulturnem domu je bil ob tej priložnosti predstavljen zbornik, ki je izšel ob 50-letnici Tabora slovenskih pevskih zborov, pripravili so prodajo likovnih del za šolski sklad, tega dne pa so v uporabo slovesno predali prenovljeno cesto v centru kraja.

Predsednik KS Šentvid pri Stični Silvo Praznik je povedal, da je cilj praznovanja krajevnega praznika medgeneracijsko združevanje krajank in krajanov. »Vesel sem, da smo praznik znova obudili, saj je to priložnost, da se skupaj zberemo in družimo. Čeprav so naše želje velikokrat večje od realnih zmožnosti, se vsakodnevno trudimo za dobrobit našega kraja. Zaradi letošnjega pomembnega jubileja Tabora smo ponovno organizirali kulturni teden, ki se je začel prejšnji teden s koncertom folklorne skupine veterani Vidovo in se bo zaključil s Taborom slovenskih pevskih zborov v

nedeljo. Še posebno smo veseli, da nam je Občina Ivančna Gorica, ob veliki podpori gospoda župana Dušana Strnada, omogočila ureditev cestne infrastrukture skozi center Šentvida.« Zbrane je nagovoril tudi župan Dušan Strnad, ki je med drugim povedal: »Pomembni ste vi krajani, ki se trudite v dobrobit kraja in občine.

Skupaj dosegamo uspehe, s katerimi se lahko pohvali le malokatera občina. Gotovo pa pomembno mesto v naših srcih zaseda tudi Tabor pevskih zborov v Šentvidu. Ponosen in hvaležen sem vsem, ki ste se trudili, da je zgodovina Tabora odslej tudi zapisana.« Povedal je še, da

obnovljena cesta ni najpomembnejša. Pomembno je, da so se krajani združili in s skupnimi močmi okrasili kraj ob krajevnem prazniku.

Praznovanje povezuje kraj, mu daje upanje in življenje. »Če se boste dobro počutili v kraju, se bodo tudi vaši zanamci,« je zaključil Strnad.

Bogata zgodovina Tabora v Šentvidu je od zdaj naprej zbrana in popisana tudi v zborniku. Avtorica jubilejnega zbornika »Pojo naj ljudje«, ki ga je izdala Mestna knjižnica Grosuplje, je domačinka Dragica Šteh. Kot je povedala, se o dobrih knjigah govori, najboljše pa se prebere. Zato upa, da bo zbornik našel mesto med bralci in vsemi, ki so na kakršenkoli način povezani s šentviškim taborom. Če povzamemo njen zapis iz knjige, je pregled petdesetletne zgodovine Tabora dolga in zapletena zgodba o pevskih in drugih kulturnih srečanjih v Šentvidu pri Stični. Povezana je s številnimi posamezniki in društvi ter zaznamovana tudi z družbenimi in političnimi spremembami. V biltenu so zbrani podatki, spomini, ljudje in pesmi, ki so najpomembnejši del Tabora. Bralec lahko skozi branje začuti, kaj je Tabor pomenil nekoč, kako se je razvija in kako ga vidimo

danes. Svoje poglede so v zbornik strnili tudi nekateri najpomembnejši soustvarjalci Tabora, kot so dolgoletni predsednik te zborovske prireditve Jernej Lampret, pogled iz dirigentskega odra je orisal Igor Švara, pa tudi scenarist Stane Peček in Ilija Bregar. O zborniku, ki je že 9. izdaja v Domoznanski zbirki občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, so spregovorili še direktorica Mestne knjižnice Grosuplje, Roža Kek, ki je tudi izdajateljica knjige, bibliograf Drago Samec ter glavni urednik Domoznanske zbirke, dr.

Mihael Glavan.

Prireditev ob krajevnem prazniku je imela tudi dobrodelno noto. Prostovoljne prispevke za slike umetnikov KD likovnikov Ferda Vesela Šentvid pri Stični ter otroških umetnin so namenili šolskemu skladu OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični.

Slovesnost so popestrili združeni pevski zbori Ženskega in Moškega pevskega zbora Vidovo, Vokalna

skupina Šentviški slavčki in Moški pevski zbor Prijatelji. S plesom in deklamacijo so se predstavili tudi otroci Vrtca Čebelica, pod mentorstvom vzgojiteljice Katje Jakše.

Obnovljen center Šentvida

Ob praznovanju krajevnega praznika in jubilejnega Tabora slovenskih pevskih zborov so krajani Šentvida posebno pozornost namenili izgledu svojega kraja. Ob idejni zasnovi Jelke Rojec in Aline Cunk Perklič je krajevna skupnost povabila k sodelovanju domača društva in številne krajane, ki so skozi celoten Šentvid, ob cesti od gasilskega doma do šole uredili številne cvetlične aranžmaje v kombinaciji z lesom. Piko na i je dala na novo asfaltirana cesta, za kar je bila zaslužna Občina Ivančna Gorica skupaj z izvajalci del. Prav to cesto je po prireditvi ob krajevnem prazniku blagoslovil šentviški župnik Izidor Grošelj, predstavniki izvajalskih podjetij z županom na čelu pa so jo s prerezom traku uradno predali v uporabo. Kljub izredno kratkemu roku je bila po zaslugi podjetij Komunalne gradnje Grosuplje in Mapri Proasfalt d. o. o. obnova cesta uspešno izvedena.

Gašper Stopar

Ob krajevnem prazniku še olepšali vaško jedro v Ambrusu V Ambrusu so že 28. leto zaporedoma na predvečer dneva državnosti zbrali krajani Krajevne skupnosti Ambrus. Prireditev z naslovom »Doživimo vaško jedro« je potekala v okviru praznovanja krajevnega in državnega praznika.

Tradicionalni dogodek, ki ga je pripravila Krajevna skupnost Ambrus v sodelovanju s turističnim, gasilskim in kulturnim društvom, se je začela v ambruškem vaškem jedru.

Pred letom dni so prav na krajevni praznik slovesno odprli Ambruški park kulture. Poleg knjigobežnice, razstave skulptur in mozaikov, polhovih škatel, umeščenih na kostanj

v centru vasi in odtisov mnogih dlani, so park popestrili še z dodatnimi umetninami. Drevesa v parku so okrasili s keramičnimi čebelami, ob turistično-informativni točki pa so postavili stalni aranžmaji z rožicami in čebelami. Slednji umetnini sovpadata v trinajsto letno avtorsko razstavo keramike, ki je v javni prostor umeščena trajno. Izdelki so na-

žavnega in krajevnega praznika: »To je porok, da vaš kraj živi in delate v skupno dobro. Čestitam vsem, ki se trudite, da so kraji iz leta v leto lepši. Zagotovo bo še lepše, ko bomo skupaj uredili cesto in pločnik skozi center Ambrusa ter v bližnji prihodnosti v vaše kraje »pripeljali« še kanalizacijo.« Nagovor je zaključil z voščilom ob državnem prazniku.

Poseben čar praznovanju so dale članice Glasbene skupine Amabile

stali v sklopu otroškega ex-temopre keramike, pod vodstvom članice Likovne skupine KD Ambrus, Marjete Baša. Praznik so popestrili še z razstavo otroških likovnih del z naslovom »Gibanje« pred župniščem.

Delavnico je vodila ljubiteljska slikarka in članica likovne skupine Pavla Jakopič - Pavl'ca.

Praznovanje se je nadaljevalo na športnem igrišču ob Podružnični šoli Ambrus. Zbrane krajane sta nagovorila predsednik krajevne skupnosti Stane Tekavčič in župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad. Župan je v nagovoru izrekel zahvalo in čestitke krajanom, ki že 28 let ohranjajo tradicijo praznovanja dr-

in plesalci Plesne šole Guapa. Večer se je zaključil s tradicionalnim golažem ter druženjem krajank in krajanov Ambrusa.

Gašper Stopar

14 Krajevne skupnosti

julij 2019

številka 4

90 let Prostovoljnega gasilskega društva Metnaj V soboto, 15. junija, je Prostovoljno gasilsko društvo Metnaj proslavilo devetdeseto obletnico delovanja društva. Slavje so združili z uradnim prevzemom novega prizidka h gasilskemu domu in izdajo prvega zbornika društva v zgodovini obstoja.

Gasilsko društvo Metnaj je bilo ustanovljeno leta 1929 na pobudo vaščanov z območja Metnaja.

Pobuda je prišla predvsem zaradi pogostih vremenskih ujm in požarov – tako v naravi kot na objektih, zaradi strele ali takratnih neustreznih kurišč. Ljudem v Metnaju so bili na voljo najbližji gasilci v Stični ali v še bolj oddaljenem Šentvidu.

Prav zaradi teh dejavnikov so se vaški možje odločili, da ustanovijo lastno gasilsko društvo. Zdajšnji predsednik društva Miroslav Tul je na praznovanju 90-letnice povedal, da je bil kmalu po ustanovitvi sezidan gasilski dom, ki je začel povezovati ljudi v tem kraju. Kupljena je bila osnovna oprema, prva motorna črpalka, motorno vozilo in druga oprema. Danes društvo šteje približno 80 članov, od tega je 15 operativcev in tudi kar nekaj mladine. Med večje naložbe društva je izpostavil predvsem nabavo novega vozila Mazda v letu 2012, z vso opremo za gašenje gozdnih požarov in hitro posredovanje ter izgradnjo prizidka h gasilnemu domu, ki so jo dokončali letos spomladi. Prav tako so pred kratkim v celoti zamenjali ostrešje na starem delu gasilskega doma. Načrtov za naprej imajo še

gasilske vaje potekajo stran od prometa in na bolj varnem mestu. Novi prizidek gasilskega doma je z novim športnim igriščem postal pravo središče krajevnega dogajanja, s čimer so kraji še bolj vabljivi za turistične obiske in priseljevanje. Ob 90-letnici delovanja je gasilcem izrekel zahvalo za vse opravljeno delo ter jim ob jubileju izročil županov spominski kovanec Prijetno domače.

Devetdesetletnico so metnajski gasilci izkoristili tudi za izročitev spominskih zahval ter bronastih in srebrnih društvenih odlikovanj.

Gasilska zveza Ivančna Gorica je kar nekaj, od zamenjave dotrajane opreme, šolanja kadra, do nakupa večjega gasilskega vozila s cisterno.

Ponos na bogato tradicijo gasilstva v Metnaju je izrazil predsednik Gasilske zveze Ivančna Gorica Jure Strmole. Kot je povedal, devetdesetletno obdobje na področju gasilstva ni malo. »Je obdobje, skozi katero se je društvo iz Metnaja razvijalo in bogatilo svojo zgodovino. Marsikaj zanimivega lahko danes pokažejo in povedo, pa vendar menim, da je nekaj očem nevidno in našim ušesom neslišno. To je njihovo srce, v

društvu izročila kip sv. Florjana, ki simbolizira varnost krajanov KS Metnaj. Prav tako je društvo ob jubileju v imenu Gasilske zveze Slovenije prejelo plamenico I. stopnje.

Blagoslov novega prizidka je ob zaključku slovesnosti opravil stiški pater Jona Vene. Slavje pa so popestrile članice Ženske vokalne skupine Brinke iz Grosuplja, pod vodstvom zborovodkinje Tine Vahčič.

Veselo razpoloženje, kjer ni manjkala niti jubilejna torta, se je nadaljevalo še pozno v noč z gasilsko veselico ob zvokih ansambla Naveza.

Gašper Stopar

katerem bije močna pripadnost, tako gasilska kot vaška. Tako srce bije v vseh prebivalcih Metnaja in okoliških krajev«.

Metnajsko gasilsko društvo je društvo III. Kategorije. Za ta razgibani del občine pa je nujno, da je dobro organizirano in ustrezno opremljeno. Društvo lahko od lani deluje nemoteno. Za to je z izgradnjo novega športnega igrišča poskrbela Občina Ivančna Gorica. Po besedah župana Dušana Strnada se je ob otvoritvi pokazalo, da je bila investicija nujna, saj lahko številne prireditve in

PGD Sobrače obeležilo 40. letnico delovanja in 10. letnico pobratenja s PGD Lucova V nedeljo, 23. junija, so v Sobračah obeležili praznovanje ob 40-letnici Prostovoljnega gasilskega društva in 10-letnici pobratenja s PGD Lucova iz občine Gornji Petrovci.

Na slavnostni seji, ki je bila že v petek, 21. 6. 2019, so podelili zahvale vsem zaslužnim krajanom in priznanja gasilcem za njihovo delo v društvu. Podeljeni so bili vsem, ki so tako ali drugače pustili pečat v PGD Sobrače. In teh ni malo. Vsak izmed njih je pokazal prizadevnost ter ključno prispeval pri izvedbi gasilskih akcij, veselicah ali kako drugače. Pri tem velja poudariti, da so mnogi člani krajevne skupnosti, zato lahko rečemo, da PGD ter krajevna skupnost delujeta povezano, skoraj kot eno in za dobro tako društva kot tudi kraja.

Praznovanje se je nadaljevalo v nedeljo, 23. 6. , ko je potekalo že 16. tradicionalno tekmovanje harmonikarjev – dogodek, ki ga z veseljem vsakoletno prirejajo za vse ljubitelje diatonične harmonike. Pod budnim očesom strokovne komisije, ki ji je predsedoval g. Robert Markovič, se je predstavilo 15 tekmovalcev v raz-

ličnih starostnih kategorijah. Verjetno so prav zvoki harmonik razkadili še zadnje oblake in po koncu tekmovanja je posijalo sonce.

Osrednja prireditev ob 40. letnici društva in 10. obletnici pobratenja se je začela s slavnostno povorko gasilskih enot. V veliko čast in po-

nos Sobračanom je bilo, da so lahko na slovesnosti pozdravili predstavnika Gasilske zveze Slovenije Janeza Breganta, dolgoletnega predsednika GZ Ivančna Gorica in zdaj častnega predsednika Lojzeta Ljubiča ter podžupana občine Ivančna Gorica Tomaža Smoleta, ki je predsednici PGD Sobrače Heleni Adamlje ob jubileju izročil županovo priznanje v obliki spominskega kovanca Prijetno domače. Preko Mure so se pripeljali tudi pobrateni gasilci iz PGD Lucova, pridružil pa se jim je tudi njihov župan Franc Šlihthuber.

Na nedeljski slovesnosti so podelili priznanja, zahvale in plakete ustanovnim članom, veteranom in nekaterim posebej zaslužnim. Naj izpostavimo predvsem odlikovanje za posebne zasluge, ki sta ga prejela Jože Adamlje in Slavko Fajdiga. Oba sta gasilca z dušo in srcem, ki svoje poslanstvo prenašata na mlajše generacije.

Ob potrditvi 10. obletnice pobratenja PGD Sobrače z gasilskim društvom Lucova naj omenimo, da je zgodba pobratenja zares čudovita, morda ravno zato, ker je na prvi hip nenavadna, saj sta kraja oddaljena dobrih 200 kilometrov. Že ob prvem srečanju (ob nakupu vozila) je vzklilo prijateljstvo, zato je temu sledilo pobratenje z listinami. Krajani in gasilci Sobrač so ponosni, da zadeva ni ostala samo na papirju, saj se vsakoletno srečujejo na občnih zborih, prevzemih opreme ter

krajevnih praznikih.

Petkovo in nedeljsko slovesnost sta povezovala Tanja in Uroš Adamlje, s kulturnimi točkami so jih popestrili otroci in mladinci iz Sobrač, člani moškega pevskega zbora Prijatelji in gostje iz Glasbene šole Grosuplje - podružnica Ivančna Gorica.

Društvo je ob svoji 40-letnici izdalo že tretji bilten. Prispevke so sooblikovali domačini s pomočjo Katje Richter, Sare Adamlje in Kristine Pučnik.

Tanja Fajdiga

Novo vodstvo RKS – Območno združenje Grosuplje

Na izrednem Zboru članov RKS – Območno združenje Grosuplje, ki je potekal 29. 5. 2019, je bilo izvoljeno novo vodstvo. Novi predsednik RKS – OZ Grosuplje je postal Matjaž Marinček, nova podpredsednica pa dr. Zora Korošec Koruza. Čestitke in veliko uspeha pri delu!

Anica Smrekar, sekretarka RKS – OZ Grosuplje

julij 2019

Krajevne skupnosti

številka 4

Posvet članic regije Ljubljana II na Muljavi v organizaciji GZ Ivančna Gorica 7. 6. 2019 se je na Muljavi odvijal posvet članic regije Ljubljana II. Posveta se je udeležilo preko 150 članic iz GZ Kočevje, Ribnica, Loški Potok, Grosuplje in domače GZ Ivančna Gorica. Dobrodošlico sta udeleženkam posveta, zaželela predsednica komisije za ženske v regiji Ljubljana II Marija Novak ter predsednik PGD Muljava Milan Bregar.

Srečanje se je odvijalo na ploščadi pred novim gasilskim domom na Muljavi. Po uvodnih pozdravih so se udeleženke odpravile na bližnjo Jurčičevo domačijo. Tam je danes urejen etnografski muzej na prostem, z ohranjenimi prvotnimi objekti tipične osrednjeslovenske kmečke arhitekture, z začetka 19. stoletja. Domačijo danes dopolnjujejo skedenj, kašča, čebelnjak, sušilnica za lan ter na robu domačije znamenita Krjavljeva koča. Na domačiji je urejen muzej, ki poleg izvirne arhitekture, prikazuje življenje in ustvarjanje slovenskega pisatelja in časnikarja Josipa Jurčiča.

Ogledu Jurčičeve domačije, je sledil sprehod nazaj do gasilskega doma, kjer je udeleženke čakal inštruktor varne vožnje na AMZS Andrej Rus. Pripeljal je simulator prevračanja vozila, ki služi za prikaz reševanja voznika in sopotnika iz prevrnjenega vozila. Občutek, ko si z var-

nostnim pasom pripet v vozilu, pri čemer je vozilo obrnjeno na streho in visiš z glavo navzdol, smo lahko preizkusile vse udeleženke. Najprej je bilo treba premagati strah pred simulatorjem, se usesti vanj in počakati, da se 'avtomobil 'prevrne'.

Iz prevrnjenega avtomobila smo se, pod skrbnim očesom inštruktorja, pravilno reševale iz avtomobila na način, da je tveganje za poškodbe pri tem najmanjše. Simulacija (samo) reševanja iz avtomobila je potekala ves večer - preizkusila ga je lahko večina udeleženk.

Da pa ženske nismo od muh, nam je na naslednji točki prikazala ekipa certificiranih prvih posredovalk - bolničark iz GZ Ivančna Gorica.

Prikazale so nam tri različne načine reševanja, treh različno poškodovanih oseb iz vozila. Članice tudi sicer pogosto opravljajo podobno delo na pravih intervencijah. Tam so, dobesedno v njihovih rokah, življenja najtežjih ponesrečencev.

Sledil je glasen prihod gasilcev iz osrednje gasilske enote PGD Stična, z vozili in opremo za tehnično reševanje. Prikazali so reševanje ukleščenega ponesrečenca iz avtomobila. V ta namen so vozilo razrezali, kar je zelo spominjalo na dogajanje v realni prometni nesreči. Ker vse udeleženke nimamo velikokrat možnosti uporabe tehničnega orodja

za razrez vozil, smo velikodušno sprejele ponudbo gasilcev za preizkus le tega. Najpogumnejše gasilke so se preizkusile v rezanju, razpiranju in trganju posameznih delov avtomobila. Zares neprecenljiva izkušnja je bila v lastnih rokah občutiti surovo moč specialnih gasilskih reševalnih orodij.

Da so gasilke lažje razumele dogajanje na tehničnih točkah, način dela ter poudarke na posebnih spretnostih in nevarnostih, je dogajanje sproti strokovno komentiral poveljnik GZ Ivančna Gorica Slavko Zaletelj.

Po končanih predstavitvah je sledila kratka prireditev, ki sta jo začela Mia Zajc, z deklamacijo pesmi, in harmonikar Jure Humljan. Ob zaključku dogajanja sta nas pozdravili predsednica in podpredsednica sveta članic GZS, tovarišici Elizabeta Čampa in Pavla Ponikvar. V svojih besedah sta poudarili pomembnost žensk v gasilstvu na slovenskem ter še posebej poudarili pomen izobraževanja članic. Sledila sta pozdravna nagovora predsednika GZ Ivančna Gorica Jureta Strmoleta ter častnega predsednika GZ in nagrajenca Matevža Haceta Lojzeta Ljubiča. V nekaj besedah sta predstavila GZ Ivančna Gorica, kot tudi celotno občino Ivančna Gorica. Na koncu sta oba pohvalila in se zahvalila za

požrtvovalno delo članic v gasilstvu.

Uradni del prireditve so zaključili Zagraški tamburaši, ki so kulturni del večera nadaljevali z zabavnim delom. Z razigranim petjem in igranjem so nas zabavali cel večer, ki se je za najbolj vztrajne udeleženke nagnil v jutro. Poleg čudovitih vtisov in občutkov so udeleženke posveta domov odnesle tudi trajne spominčke, ki so jih izdelale članice PGD Krka, in sicer so vsem gasilkam podarile lične, ročno kvačkane mini klobučke.

Kot povezovalka in soorganizatorka programa sem čutila, da so bile članice zadovoljne ter željne podobnih srečanj tudi v prihodnje. Zanimivost in pestrost programa, na tovrstna

15

srečanja, vsako leto pritegne številnejšo množico gasilk vseh generacij.

Zahvala gre v prvi vrsti gasilkam za množično udeležbo na posvetu.

Nadalje najlepša hvala vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji dogodka. Posebna zahvala velja domačinom iz PGD Muljava, ki so nas sprejeli v svoj gasilski dom še pred njegovo uradno otvoritvijo, ki sledi v septembru 2019.

Hvala in z gasilskim pozdravom NA POMOČ!

Darja Košak, predsednica komisije za članice GZ Ivančna Gorica

Na Gradišču so kiparili umetniki na motornih žagah iz celotne Slovenije

Na Kitnem Vrhu že devetnajstič želi s srpi

Na Gradišču nad Šentvidom so se že sedmo leto zapored zbrali umetniki na motornih žagah. Od petka, 7. pa do nedelje, 9. junija, je na izletniški točki pri Lavričevi koči potekal 7. Festival kiparjev z motorno žago. Vrhunec tridnevnega dogajanja je bilo sobotno državno prvenstvo v hitrostnem kiparjenju. Najbolj pogumni so se pomerili tudi v tekmovanju meta »motorke«.

Turistično društvo Zagradec in vaščani Kitnega Vrha so v nedeljo, 7. julija, pripravili že devetnajsto tekmovanje v žetvi pšenice s srpom. Člani in članice so se s podmladkom in ostalimi ljubitelji starih običajev zbrali na Blatnikovi njivi pod vasjo, kjer so želi pšenico na roke kot nekoč.

Na hitrostnem kiparjenju z motorno žago, v katerem kipar v 60 minutah iz hloda lesa izdela pravo umetniško mojstrovino, je letos tekmovalo devet tekmovalcev.

Tekmovanje je s spodbudnimi besedami odprl podžupan občine Ivančna Gorica Tomaž Smole. Številno občinstvo je po enournem kiparjenju lahko občudovalo umetnine izpod rok naslednjih kiparjev: Klemen Omejc iz Hotemaž je izdelal kip človeka, ujetega v škatlo, kip dekleta, ki je šlo po vodo, je mojstrovina Aleksandra Kuzme iz Bele krajine, Rudi Bombek iz Maribora je izrezljal novoletno jelko, Logatčan Grega Tršar je avtor kipa ortopedskega stola s pajkom, kip Slončka Benjamina je izdelal domačin Dejan Kastelic, Tadej Brgles z Ljubnega ob Savinji je izdelal veverico iz risane serije Ledena doba, Borut Cencelj iz Šentvida je lastnik spomladanskega jurčka, Jernej Verbuč iz Mozirja je izrezljal konja ter predsednik kluba Vlado Cencelj je ponosni lastnik Kristusa na križu.

Strokovna komisija v sestavi akademskega kiparja Ljubomirja Zidarja, kiparja Janeza Šepca in Nejca Slapnika je po posvetovanju odločila, da je novi stari državni prvak Tadej Brgles (kip veverice), za njim pa sta se zvrstila Klemen Omejc (kip človeka, ujetega v škatlo) in Jernej Verbuč (kip konja).

Po besedah organizatorja in predse-

dnika društva Vlada Cenclja so priprave na tridnevni dogodek potekale brez večjih zapletov. Zaradi razmočenega terena so bili primorani prestaviti prizorišče dogajanja na bolj idilični prostor za cerkvijo sv. Miklavža. Izkazalo se je, da je lokacija še bolj praktična in primerna za samo izpeljavo dogodka. Organizatorji še sporočajo, da se že veselijo naslednjega 8. festivala in že kujejo nove ideje in podvige.

V času festivala je bilo poskrbljeno tudi za zanimiv spremljevalni program. Že tradicionalno je bila na ogled razstava starih motornih žag iz zbirke Jožeta Skoka.

Gašper Stopar

»Pšenico sejemo, ker želimo ohraniti tradicijo, saj počasi izginja z naših polj, kot tudi stare običaje, povezane z žitom in kmečkimi opravili«, je povedal predsednik društva Slavko Blatnik. Poleg hitrosti in kakovosti opravljenega dela je komisija pod vodstvom Milene Vrhovec ocenjevala tudi trdnost snopov, čistost rezi in druge kriterije. Med žanjicami je prvo mesto osvojila Majda Murn iz Korit, drugo mesto je pripadlo domačinki Anici Blatnik in tretje Anici Vidic iz Dolenjskih Toplic. Enako delo so izvrstno opravili tudi žanjci. To je s prvim mestom dokazal najstarejši žanjec Štefan Ozimek iz Repelj pred Jožetom Mavrom iz Rebri in Boštjanom Štrusom iz Roženberka. Organizatorji so najboljšim trem v vsaki kategoriji podelili zahvale in praktične nagrade, ki jo je prejel tudi najmlajši žanjec Gašper Marinček iz Gabrovke pri Zagradcu. Nagrade je podeljevala tudi direktorica občinske uprave občine Ivančna Gorica, dr. Andrejka Miše Glavič.

Lovorika naj žanjca je letos pripadla Jožetu Mavru, naj žanjice pa Angeli Trlep iz Orlake. Nagradi sta prejeli še najstarejša žanjica Anica Blatnik in najmlajša Angela Bedene iz Šmihela.

Slavko Mirtič Foto: Slavko Mirtič in Tomi Križaj

16 Krajevne skupnosti

julij 2019

številka 4

Kolesarjenje po Rimski cesti od Ivančne Gorice do Dvora V soboto, 8. junija 2019, v organizaciji Turističnih društev Ivančna Gorica in Suha krajina ter s pomočjo občinske turistične zveze Ivančna Gorica in Zavoda Prijetno domače, se je s kolesi vseh starosti in generacij podalo na 24. popotovanje po rimski poti od Ivančne Gorice do Dvora. Pot je kolesarje iz Ivančne Gorice vodila daleč od sodobnih prometnic, mimo prijaznih ljudi dveh prijateljskih občin.

Na parkirišču pred NLB Ivančna Gorica so jim dobrodošlico zaželeli župan ivanške občine Dušan Strnad, ki je še posebej poudaril, kako pomembno je dobro sodelovanje in povezovanje s sosednjimi občinami, v. d. direktorja Zavoda Prijetno domače Matej Šteh, predsednik TD Suha krajina Vlado Kostevc in Aco Kalar, predstavnik domačega dru-

štva iz Ivančne Gorice. Članice TD Ivančna Gorica so vse kolesarje pogostile in jim podarile spominsko majico.

Kolesarji so si po nekdanji trasi rimske ceste ogledali številne naravne in kulturne znamenitosti. Večkrat so bili postreženi z okusnim pecivom, sadjem in dobro kapljico.

Ustavili so se pri Kmetiji Erjavec v Gorenji vasi, si ogledali etnološko zbirko Nose na Bojanjem Vrhu, stoletno lipo v Valični vasi, cerkev sv.

Marjete, Naralov križ v Trebči vas in plavž na Dvoru.

Kolesarje je na cilju v starem železarskem kraju na Dvoru pozdravil župan občine Žužemberk Jože Papež. Iz rok župana je poseben zlat tolkač za petnajstkratno prevoženo pot prejel Miha Kostevc. Praktične nagrade in darilo donatorjev

sta prejela še najstarejša kolesarja Dušan Mikec in Jasna Japelj. Med najmlajše udeležence pa sta se letos zapisala Aleks Galmič in Manca Škarja. Za atrakcijo so tokrat poskrbeli kolesarji Miran Jenko, Janko Starič in Janko Kastelic, ki so celotno pot prekolesarili z znamenitimi »Pony« kolesi.

TD Ivančna Gorica pa je na startu vsem kolesarjem podarilo spominsko majico.

Organizatorji še sporočajo, da je bilo letošnje popotovanje ob lepem vremenu prijetno, družba prava in naravnih lepot obilo. Da je bila pot varna, pa so poskrbeli tudi gasilci PGD Dvor in PGD Žužemberk, Združenje šoferjev in avtomehanikov iz Ivančne Gorice in reševalna ekipa, ki pa ni imela dela.

Tatjana Skubic

Uspešen 21. kolesarski maraton treh občin Po cestah sosednjih občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje se je v nedeljo, 2. junija 2019, zaključil že 21. kolesarski maraton treh občin. Tradicionalna kolesarska prireditev je potekala v organizaciji Kolesarskega društva Grosuplje, na pot pa se je podalo več kot 800 kolesark in kolesarjev.

Sokolska ulica je bila v znamenju motoristične preventivne akcije Združenje šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica (ZŠAM) je skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Ivančna Gorica, Policijo, Reševalno postajo Ljubljana, Moto klubom Fire Group Ivančna Gorica, AMD Šentvid pri Stični in Oldtimer klubom Škofljica v soboto, 18. maja 2019, na Sokolski ulici v Ivančni Gorici pripravil preventivno akcijo »Motorist za vedno«. Dogodek je bil še posebej posvečen začetku motoristične sezone in ozaveščanju o varni vožnji z motorji.

Potek preventivne akcije je vodil policijski inšpektor Refik Hodžić iz Policijske uprave Ljubljana. Kot prvi je spretnostno vožnjo med stožci obiskovalcem in motoristom prikazal policist na motorju. Zatem pa so karakteristike motocikla pri zavijanju in zaviranju preizkusili tudi prisotni motoristi.

Povabilu se je odzvalo tudi Prostovoljno gasilsko društvo Stična, ki so izvedli prikazno vajo reševanja motorista, ki je bil ujet pod kombiniranim vozilom. S tehničnim posegom so dvignili vozilo in v sodelovanju z reševalcem Reševalne postaje Ljubljana poškodovanega motorista izvlekli izpod vozila, ga oskrbeli in pripravili za prevoz v nadaljnje zdravljenje.

Veliko zanimanja med obiskovalci je bil tudi preizkus na simulatorju vožnje z motorjem, kjer so se še posebej preizkusili najmlajši. Na ogled so bila tudi policijska vozila in predstavitev ostale opreme, ki jo policijsko osebje uporabi ob prisilnem ustavljanju prevoznih sredstev.

Udeležencem so bili na stojnici ZŠAM Ivančna Gorica na voljo številni promocijski materiali s področja prometne varnosti in predstavitve sodelujočih soorganizatorjev.

Kot kaže, se bo preventivni dogodek »prijel« med obiskovalci in motoristi in bo postal tradicionalni.

Gašper Stopar

Šoferji in avtomehaniki praznujemo

Pred uradnim startom so zbrane kolesarje pozdravili župani občin Grosuplje dr. Peter Verlič, Ivančne Gorice Dušan Strnad, Dobrepolja Igor Ahačevčič in župan Škofljice Ivan Jordan. Kot je povedal župan Strnad glavnina daljših poti kolesarskega maratona poteka prav po cestah občine Ivančna Gorica. Novost letošnjega maratona je na novo asfaltiran večkilometrski odsek ceste med Krko in Lučami, ki povezuje občini Ivančna Gorica in Grosuplje.

Vsem udeležencem so župani zaželeli veliko kolesarskih užitkov in varno vožnjo.

Start in cilj vseh prog je bil v centru Grosuplja. Kolesarji so se lahko podali na 91, 78, 56 in 45 kilometrov

dolge proge, ki so v celoti asfaltirane. Za ljubitelje gorskih koles je bila organizirana MTB proga v dolžini 30 km, dobro obiskan pa je bil tudi družinski maraton, ki je namenjen družinam in manj pripravljenim kolesarjem.

Naj še dodamo, da so za varnost in spremstvo že tradicionalno skrbeli člani Moto kluba Fire Group iz Ivančne Gorice. Sodelovala je tudi Gasilska zveza Ivančna Gorica s predstavniki društev PGD Ambrus, Krka, Zagradec, Muljava, Ivančna Gorica, Dob pri Šentvidu, Radohova vas, Temenica; Šentvid pri Stični, Stična in Višnja Gora.

Gašper Stopar

Uniformirani člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica smo se udeležili regijskega srečanja in proslave v počastitev 13. julija, dneva šoferjev in avtomehanikov.

13. julij, dan šoferjev in avtomehanikov Slovenije, je bil izbran po koncu 2. svetovne vojne, v spomin na 13. julij 1943, ko so motorizirane enote, in sicer več kamionov in tankov štaba 4. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Ljuba Šercerja vstopile v središče Žužemberka.

V bitki, ki je trajala od zgodnjih jutranjih ur do poznega večera, je bil Žužemberk osvobojen. Padlim v tej bitki je posvečen spomenik nad Žužemberkom.

Srečanje združenj iz regije Ljubljana – okolica, je bilo 6. julija v Kočevju, pričelo se je s povorko uniformiranih članic in članov iz ZŠAM Kočevje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Zbrane uniformirane članice in člane je v uvodu pozdravil predsednik ZŠAM Kočevje Marjan Hočevar.

O pomembnosti praznika, o vlogi uniformiranih članov in članic ter o vlogi ZŠAM v družbi sta spregovorila podpredsednik Zveze ZŠAM Slovenije Branko Praznik in predsednik regije Ljubljana – okolica Alojz Markovič, saj je delovanje članov združenj regije Ljubljana -okolica najbolj prepoznavno pri varovanju in ozaveščanju ranljivih skupin v prometu, najbolj otrok v prvih šolskih dneh.

Srečanje je minilo v prijetnem in tovariškem vzdušju, ob obujanju spominov starejših članov na prevožene milijone kilometrov.

Vsem voznikom in udeležencem v cestnem prometu ob 13. juliju želimo srečno vožnjo!

Alojz Markovič

Združenje šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica želi ob prazniku 13. juliju, dnevu šoferjev in avtomehanikov Slovenije, vsem članicam in članom, ter vsem voznicam, voznikom in udeležencem v cestnem prometu v Občini Ivančna Gorica srečno, predvsem pa varno vožnjo.

UO ZŠAM Ivančna Gorica

julij 2019

številka 4

Krajevne skupnosti

17

Diakonsko posvečenje Mateja Rusa iz Pozdravljen, novi stiški župnik župnije Šentvid pri Stični Junija so v nekaterih slovenskih cerkvah potekala diakonska posvečenja, tako kandidatov za duhovništvo kot pripravnikov za stalne diakone. Letošnje diakonsko posvečenje za Ljubljansko nadškofijo je potekalo v torek, 25. junija, v župnijski cerkvi v Šentvidu pri Stični.

Sveto mašo z diakonskim posvečenjem je v šentviški župnijski cerkvi sv. Vida daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.

Poleg številnih duhovnikov sta somaševala tudi pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar in novi stiški opat Maksimilijan File. Diakonsko posvečenje je prejelo šest kandidatov za duhovništvo, med njimi domačin Matej Rus iz župnije Šentvid pri Stični, Anže Cunk iz župnije Kranj-Kokrica, Martin Leban iz župnije Jesenice, Tilen Oberwlder Zupanc iz župnije Jarše, Janez Potisek iz župnije Dol pri Ljubljani ter lazarist Rok Vinko Žlender iz župnije Maribor – sv. Marija. Za stalna diakona sta bila posvečena še Boštjan Koprivec iz vrhniške župnije ter Ivan Bizjak iz župnije Šmartno pod Šmarno goro. Šentviška župnija se je pod vodstvom župnika Izidorja Grošlja te-

meljito pripravila na slovesnost in poskrbela, da so se tudi gostje iz drugih župnij v Šentvidu dobro počutili. Urejeno krajevno središče je vernike iz drugih župnij pozdravljalo s transparenti in zastavami.

Priprave so potekal tudi s ponosom na diakona Mateja, ki bo prihodnje leto prejel duhovniško posvečenje.

Z družino se je priselil v šentviško župnijo pred desetimi leti, svojo mladost pa je preživljal v sosednji župniji Višnja Gora, kjer je prejel tudi zakramente in duhovno odraščal.

Svečanost je povzdignilo petje združenega pevskega zbora župnij Šentvid pri Stični in Stična pod vodstvom Roberta Markoviča in sodelovanjem priložnostnega orkestra.

Po posvečenju se je slovesnost nadaljevala z župnijskim dnevom in druženjem pod prireditvenim šotorom ob pogostitvi in zvokih ansambla Krjavelj.

Matej Šteh Foto: Tatjana Splichal in Vatican news

V Ivančni Gorici ustanovljen Mladinski odbor občinske turistične zveze Na zadnji majski torek so se na Lavričevi koči na Gradišču nad Šentvidom sestali mladi iz občine Ivančna Gorica in ustanovili Mladinski odbor Občinske turistične zveze Ivančna Gorica. Če velja rek, da so današnji mladi, voditelji prihodnosti, potem je pred njimi dolga pot. Ekipa nadobudnih in perspektivnih mladih članov naših turističnih društev se izziva ni ustrašila in so kaj hitro poprijeli za delo. Na ustanovno sejo so povabili tudi predsednika TZS, Pavleta Hevko, podžupana občine Ivančna Gorica Tomaža Smoleta, predsednika OTZ Ivančna Gorica, Stanislava Kralja ter častnega predsednika OTZ Ivančna Gorica, Pavla Groznika.

Prav slednji je bil ob koncu svojega predsedovanja zvezi pobudnik za ustanovitev mladinskega odbora. Vsi omenjeni gostje so bili v uvodnih besedah navdušeni nad pobudo mladih s predsednico Mla-

dinskega odbora Turistične zveze Slovenije Ines Klopčič na čelu.

Prva točka dnevnega reda ustanove seje je bila izvolitev vodstva odbora. Za predsednico je bila soglasno podprta pobudnica odbora Ines Klopčič iz TD Ambrus, izvoljena pa sta bila še podpredsednik in tajnik.

Na seji so se že porodile številne zamisli o prihodnosti mladih na področju turizma v občini. Člani Mladinskega odbora OTZ Ivančna Gorica k sodelovanju vabijo vse mlade in mlade po srcu, da se jim pridružijo.

Mali oglas Prodam lepo ohranjeno notranjo opremo za trgovinski lokal, delo mizarja, velikost 30 m2 (prodajni pult, omare, regali). Omare se lahko postavljajo deljivo po želji in prostoru. Cena po dogovoru. Lokacija Ivančna Gorica.

Informacije: 051 613 861

V nedeljo, 9. junija, je v župniji Stična potekala slovesna umestitev novega župnika p. Branka Petauerja. Ob tej priložnosti smo ga župljani pozdravili z naslednjimi besedami: »V življenju se kar naprej srečujemo s spremembami. Tako zelo, da vsi poznamo slogan, da so spremembe naša stalnica. In te spremembe se dogajajo povsod, letos tudi v naši samostanski skupnosti in posledično v župniji.

P. Maksimilijan File, dosedanji župnik, je postal opat, p. Branko Petauer pa naš novi župnik. Hvaležni smo arhidiakonu g. mag. Antonu Berčanu za današnjo slovesno umestitev.

Našega novega župnika vsi poznamo. Pa vendar ne škodi, če obnovimo kakšen podatek iz njegovega življenja, ki se ga da najti na internetu ali v knjigah. In tam piše, da p. Branko prihaja s štajerskega konca, točneje iz Šmarij pri Jelšah. Tam je preživel otroška leta, srednje in visoko izobraževanje pa je zaključil v Ljubljani, kjer je diplomiral na Teološki fakulteti. Za duhovniški poklic se je odločil že v 8. razredu osnovne šole, ko je v sebi začutil božji klic.

Leta 1986 je vstopil v noviciat pri naši cistercijanski skupnosti v Stični in leta 1989 naredil večne zaobljube. V duhovnika je bil posvečen leto pozneje. V župniji je sprva p. Maksimilijanu pomagal kot duhovni pomočnik, zadnjih nekaj let pa kot kaplan.

Nekoč je p. Branko zapisal: »Kot duhovnik čutim potrebo, da po svojih močeh koristim ljudem in jim skušam približati Jezusa«.

In kaj župljani želimo našemu novemu župniku?

Najprej obilo Božjega blagoslova in varstva pri poslanstvu, ki je zelo lepo, a tudi zahtevno in velikokrat težko. Tu ob oltarni mizi je lep razgled po cerkvi.

Poglejte naokrog, tu smo pred vami, vaši župljani … Od najmlajših, ki so še varno skriti v maminem telesu, malih otrok, ki z veseljem že obiskujejo predšolski verouk, večji otroci, mladina, zakonci in posamezniki. Vaši župljani so tudi vsi bolni in ostareli, ki ne morejo več sami priti v cerkev. In tisti, ki jih je pot zanesla stran od cerkvenega praga. Skratka, vidite, ni nas malo.

Veseli bomo, če boste z nami in ob nas, v vsakem življenjskem obdobju in v vsaki situaciji. Da boste jokali z nami, ko bomo žalostni ali prestrašeni in se smejali z nami, ko bomo veseli. Lepo povabljeni tudi v naše domove, da jih blagoslovite in nas spoznate ob našem domačem ognjišču. Molite za nas in nas blagoslavljajte. Tako boste lahko uresničevali svojo željo, da bi Jezusa približali ljudem.

Dragi p. Branko, ob taki priložnosti, kot je danes, se spodobi, da župljani izročimo novemu župniku šopek rož. Danes je ta šopek počasi nastajal pred vami. Posamezne cvetove so prinesle različne starostne generacije in hkrati predstavniki posameznih skupin, ki delujejo pod okriljem župnije. Tako naj ta barvni šopek simbolizira našo župnijo, ki jo sestavljamo župljani skupaj z vami in kaplanom. Bolj, ko se bomo vsi trudili, lepši bo naš župnijski šopek.

Naj vam in vsem nam pri tem pomaga Mati Marija. Naj izprosi pri Bogu zdravja in potrebnih milosti za vaše vsakodnevno življenje in delo, mi pa vam danes ob umestitvi za župnika želimo vse dobro in vam obljubimo molitev ter pomoč.« V imenu župljanov zapisala Karmen Posavec Foto: Tomas Štefe

Obvestilo o dislocirani enoti Glasbene šole Grosuplje v Zagradcu

Glasbena šola Grosuplje bo z novim šolskim letom 2019/2020 v Zagradcu odprla dislocirano enoto. Pouk bo potekal v Podružnični šoli Zagradec.

Razpisanih je 16 prostih mest: • 8 učencev - smer klavir, • 8 učencev - smer trobila (trobenta, rog, pozavna, bariton in tuba).

Sprejemni preizkus bo potekal v ponedeljek, 26. 8. 2019, od 16.00 do 19.00, v prostorih Srednje šole Josip Jurčič v Ivančni Gorici.

Na preizkusu bo otrok zapel najljubšo pesmico in se odločil za glasbilo, ki bi ga najraje igral.

Dislocirana enota je namenjena predvsem otrokom iz krajevnih skupnosti Ambrus, Krka in Zagradec.

Lepo vabljeni!

Glasbena šola Grosuplje

18 Krajevne skupnosti

julij 2019

številka 4

Za domovino ni nobena žrtev odveč

Stiški čebelarji v Piranu

S to mislijo so se podali na pot udeleženci letošnjega spominskega pohoda Viljema Podržaja, ki ga vsako leto v počastitev dneva državnosti organizira Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje. Da pohod ne bo prav lahek, so napovedovale že vremenske napovedi, ki so grozile z močnim dežjem. Čeprav se vremenarji včasih tudi zmotijo, oziroma narava ubere svojo nepredvidljivo pot, žal tokrat ni bilo tako. Člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje, ki združuje člane iz občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica, njihovi družinski člani in prijatelji so se zbrali v soboto, 22. junija 2019, pred spominskim obeležjem ob Gasilskem centru Grosuplje. Pridružili so se jim tudi predstavniki Območnega združenja Vrhnika-Borovnica in Ribnica. Točno ob 9. uri so krenili na pot proti Magdalenski gori.

OZVVS Grosuplje kot organizator vsako leto izbere drugo traso ter s tem udeležencem pohoda pokaže najlepše in najzanimivejše kotičke naše občine. Na vmesnem cilju to je Magdalenski gori, je udeležencem pohoda kratek postanek po strmi poti proti vrhu kar prijal. Okrepčali so se s sladkimi dobrotami, ki jih je prispevala Pekarna Grosuplje in se na kratko seznanili z nadvse zanimivo zgodovino Magdalenske gore te ene največjih grosupeljskih kulturno zgodovinskih znamenitosti.

Toda vreme, ki jim je bilo vse do tedaj naklonjeno, se je nenadoma

11. maja je v Piranu na Tartinijevem trgu potekal projekt »Vse za zdravje«.

K sodelovanju je bilo povabljeno tudi Turistično društvo Višnja Gora. Da bi se Turistično društvo čim bolje predstavilo, je gospod Jože Gros k sodelovanju povabil tudi Čebelarsko društvo Stična. V zgodnjih jutranjih urah smo se z avtobusom odpeljali proti slovenski obali.

Na Magdalenski gori spremenilo. Močan dež in veter sta jih spremljala vso pot do končnega cilja pri Gasilskem centru v Grosupljem, kamor so se dodobra premočeni, toda kljub temu dobre volje, vrnili kmalu po 12. uri. Večina izmed njih so že »stari pohodniški mački« zato so imeli s seboj seveda suha oblačila, v katere so se nemudoma preoblekli. Organizatorji slovesnosti, ki je sledila, pa so iz previdnosti že prej prireditveni prostor ob pomoči grosupeljskih gasilcev preselili v prostore Gasilskega centra.

Slovesnost je začel zbor Samorastniki, ki je zapel državno himno.

Nato pa so sledile točke mladih glasbenic iz OŠ L. Adamiča: Maje in Ive Režek ter Ivane in Pavline Šifrar, ki so jim udeleženci slovesnosti navdušeno zaploskali.

Prisotne je nagovoril sekretar Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje Franci Zorko. V svojem nagovoru je poudaril pomen dneva državnosti ter ohranjanja spomina na dni, ko je Slovenija stopila na svojo samostojno pot. Ob tem je pozval vse, naj ne pozabijo izobesiti zastav domovini Sloveniji v čast in ob tem je dejal: «To smo dolžni, ne samo domovini, ampak tudi vsem preteklim rodovom, ki te sreče in možnosti niso imeli«. Svečanost je zaključil zbor Samorastniki pod vodstvom Draga Zakrajška z dvema domoljubnima pesmima iz njihovega bogatega repertoarja. Udeleženci pohoda in slovesnosti pa so se zadržali v prijateljskem druženju še v pozno popoldne.

Franci Zorko

Krški jamarji očistili Brezno pri Korinju Jamarji Jamarskega kluba Krka so tudi letos pripravili tradicionalno čistilno akcijo, ko smeti olajšajo eno izmed številnih jam ali brezen v naši občini. Letos so očistili Brezno pri Korinju, ki so ga izbrali, ker je ob gozdni poti ne daleč stran od zelo onesnažene Široke jame in bali so se, da je zgodba podobna. Široka ali Korinjska jama je namreč, kot so aprila ob pregledu razkrili krški jamarji, onesnažena z živalskimi kostmi in kadavri ter še številnimi drugimi odpadki.

Podobnih primerov je po Sloveniji še zelo veliko. V preteklosti je bila problematika slabo raziskana oziroma evidentirana, poleg tega so bili ljudje na žalost navajeni, da so odpadke preprosto odpeljali v kakšno bližnje brezno ali jamo v gozdu, šele zadnja desetletja je z urejenim sistemom odlaganja odpadkov tega manj, menijo v Jamarski zvezi Slovenije. Od vseh 13150 jam, kolikor jih je evidentiranih v Sloveniji, jih

Pred vhodom v brezno

je onesnaženih najmanj 2500, navajajo.

Tako je delo prostovoljnih jamarjev še toliko pomembnejše. V Brezno pri Korinju so se krški jamarji odpravili konec maja, na sončno soboto, ko se je nekoč praznoval dan mladosti. »K sreči v jami ni veliko odpadkov,« je iz brezna sporočil predsednik kluba Leopold Bregar, ki se je kot prvi odpravil v izvidnico. Vsekakor pa velja, da je vsak odpadek, odvržen v naravi, odpadek preveč!

Kraška brezna in jame niso »kante za smeti«!

Akciji so se izkušenim jamarjem pridružili tudi novinci, ki se letos tudi pripravljajo na izpit za jamarja - pripravnika. Na Krki od marca poteka izobraževanje novih članov, ki se z jamarstvom šele spoznavajo, in pa članov, ki imajo že dovolj izkušenj, da se lahko preizkusijo na izpitu za naziv jamar. Za »mladince« med jamarji je bila čistilna akcija tako tudi del usposabljanja. Zanje je bil

Na Tartinijevem trgu je bilo zelo živahno dogajanje. Ves dopoldan je potekal program v povezavi z gibalnimi igrami in telovadbo, ki so ga pripravili učenci OŠ Piran.

Stojnice na trgu so bile postavljene v obliki kroga in obiskovalcem so ponujale veliko zanimivega v zvezi z zdravjem. Na eni izmed teh stojnic smo se predstavili tudi mi. Že na upravnem odboru društva smo se odločili, da se bomo obiskovalcem predstavili s svojo zelo pomembno medovito in zdravilno rastlino, ajdo. Tako smo obiskovalcem podarili semena ajde in promocijske zloženke o društvu. Ljudje so bili nadvse presenečeni, da so semena dobili popolnoma brezplačno. Ponudbo smo obogatili še z degustacijo vseh vrst medu na ajdovem kruhu in s prodajno stojnico. Obiskovalci stojnice so se najbolj navduševali nad gozdnim in smrekovim medom in marsikdo se je odločil za nakup le-tega.

S svojo udeležbo v Piranu nismo predstavljali le društva, ampak tudi občino Ivančna Gorica, našo kranjsko čebelo in zgodovino čebelarstva v naši dolini. Z zloženko o Emilu Rothschützu smo turiste vabili tudi v Višnjo Goro, kjer stoji spomenik kranjske čebele in kjer nastaja Hiša kranjske čebele.

Upamo, da smo uspešno predstavili naše prelepe dolenjske griče, domovanje kranjske čebele in da bo tudi na Primorskem zacvetel kakšen cvet ajde več.

Petra Peunik Okorn

Člani PD Polž na Kamnitem lovcu V nedeljo, 9. 6. 2019, smo se člani Planinskega društva Polž odpravili na Kamniti lovec (2071 m). Kamniti lovec je priljubljena izletniška točka nad Trbižem (Italija).

Izvlek kosovnih odpadkov to tudi prvi čisto pravi spust v temo, saj so do zdaj vaje večinoma potekale na steni nad jamo Poltarico na Krki. Nekaj vznemirjenja je vsekakor bilo, a pod budnim očesom izkušenih jamarjev, ki so pomagali z navodili, če bi se kje zataknilo, se je spust kaj hitro prelevil v izjemno izkušnjo.

V nekaj deset metrov globokemu breznu so jamarke in jamarje poleg razbitega televizorja, žaluzij, plastike, pločevink od piva, pričakale tudi lepe stvari: nekaj večjih kapnikov, majhna zavesa, cevčice. Stvari, ki ne sodijo v naravo, so uspešno potegnili na površje in jih nato tudi odpeljali na odlagališče odpadkov.

Uspešno čistilno akcijo so člani Jamarskega kluba Krka sklenili z druženjem, na katerem so se že kovale ideje za nove podvige.

Saša Senica, Jamarski klub Krka Foto: Leopold Bregar

Svoj pohod smo začeli s Svetih Višarij, na katere smo se povzpeli z gondolo. Pot nas je vodila proti vrhu skozi še zasnežene predele poti, kjer so se nekateri člani seznanili z osnovami hoje po snegu z derezami in cepinom. Po dveh urah in pol hoje čez več 2000 m vrhov, smo dosegli vrh, s katerega se nam je odprl prekrasen pogled na Viš, Montaž, Mangart, Jalovec in ostale vrhove. Po uživanju v razgledu in malici smo začeli s sestopom, ki bil zaradi snega in nevarnosti krušenja kamenja kar zahteven. Po uri in pol smo vsi varno prišli na Svete Višarje in se nato odpravili proti domu. Skozi celotno pot nas je spremljalo odlično vreme in rahel veter, ki nas je hladil.

Boštjan Medvešek, PD Polž

Zahvala Članom PGD Radohova vas se najlepše zahvaljujem za takojšnjo intervencijo in požrtvovalno pomoč pri črpanju vode iz kleti in odstranjevanju blata, ko nam je junijska ujma in močno deževje sosedovo njivo preselilo na naše dvorišče in v kletne prostore.

Brez vaše pomoči bi bilo nemogoče rešiti nastalo situacijo.

Alojz Zadel, Grm 3, Šentvid pri Stični

julij 2019

Krajevne skupnosti

številka 4

19

Višnja Gora konec julija gosti že 22. Anin sejem Turistično društvo Višnja Gora je skupaj z drugimi višnjanskimi društvi od petka, 26. julija, do nedelje, 28. julija, pripravilo vrsto rokodelskih, kulturnih, zabavnih in kulinaričnih prireditev. V starem mestnem jedru Višnje Gore, kjer v sožitju bivata polž in kranjska čebela, bodo potekale pod okriljem tradicionalnega, že 22. Aninega sejma. Obiskovalci sejma se bodo lahko tudi preizkusili na polžjih dirkah, otroci pa bodo lahko izvedli dosojeno kazen za »grešnega kozla«.

Sveta Ana je cerkev na najvišji točki starega dela Višnje Gore. Ob njenem godu v Višnji Gori vsako leto pripravijo tradicionalno dogajanje, Anin sejem. Letošnji sejem se bo začel s petkovim odprtjem slikarske razstave učencev OŠ Stična, Višnja Gora in Zagradec z naslovom Višnja Gora v očeh mladih in podelitvijo nagrad najboljšim mladim slikarjem.

V soboto bo po tradicionalni maši v cerkvi svete Ane od 20.00 dalje zabava z glasbo in plesom, s skupino DeŽur na Mestnem trgu Višnje Gore.

V nedeljo bo po prvi maši mestni klicar naznanil začetek Aninega sejma. Na prireditvenem prostoru se bodo predstavili jezdeci na konjih, vozovih s konjsko vprego in starodobna vozila. Na stojnicah bodo obiskovalci dobili predstavitveno gradivo o celoviti turistični ponudbi Višnje Gore in njene okolice in se seznanili še z drugimi znamenitostmi občine Ivančna Gorica.

Višnjo Goro bodo obiskale tudi Žužemberške pevke, pravi Martin Krpan ter gospe iz gradu Lisičje, člani TD Škofljica pa bodo prikazali tradicionalno kmečko opravilo predelave lanu. Tudi letošnji sejem bo popestril pravi lajnar, otroci bodo spoznavali kosmate in pernate male živali, odrasli obiskovalci bodo skupaj z otroki lahko svojo kreativnost preizkusili na različnih ustvarjalnih delavnicah in si ogledali stenske in stropne poslikave v eni od srednjeveških hiš v centru Višnje Gore.

Vsem obiskovalcem priporočamo, da se udeležijo brezplačnega vodenega ogleda po znamenitih in tudi skrivnostnih kotičkih Višnje Gore. Seveda ne bo manjkal bogat srečelov, kjer je vsaka srečka dobitna. Za gostinsko ponudbo bodo poskrbeli domači gasilci PGD Višnja Gora.

Dogodek podpirajo Turistična zveza Slovenije, Zavod Prijetno domače in Občina Ivančna Gorica in Krajevna skupnost Višnja Gora.

Franc Fritz Murgelj

PETEK, 26. JULIJ 2019 20.00

Odprtje razstave učencev OŠ Stična, Višnja Gora in Zagradec pod naslovom »Višnja Gora v očeh mladih«, in podelitev nagrad najboljšim mladim slikarjem.

SOBOTA, 27. JULIJ 2019 19.00 Cerkev sv. Ane – maša 20.00 Mestni trg – zabava z glasbo in plesom s skupino DeŽur NEDELJA, 29. JULIJ 2018 NEDELJA, 28. JULIJ 2019

100 95 75

25 5

Glavni semanji dan 8:00 Cerkev sv. Ane – prva maša 9:00 Mestni klicar oznani začetek sejma 10:00 Cerkev sv. Ane – druga maša 11:00 Nastop mestnega klicarja

0

8.00 - 13.00 Mestna hiša: Ogled razstave Višnja Gora v očeh mladih 8.00 - 13.00 Ogled cerkve sv. Ane 10:00 - 12:00 Voden ogled učnega čebelnjaka 10:00 in 13:00 Voden ogled po znamenitostih Višnje Gore 9:00 - 13:00 Spremljevalni program - jezdeci na konjih, starodobna vozila, obisk

Martina Krpana, Žužemberške pevke, obisk gospe iz gradu Lisičje,

ivanški kulčarji, polžje dirke, degustacija višnjanskih dobrot, kaznovanje

grešnega kozla, vodeni ogledi Višnje Gore, ustvarjalne delavnice za otroke

Rokodelcev Slovenije, ogled stenske in stropne poslikave, razstava malih

živali, srečelov – vsaka srečka je dobitna, stojnice z domačo in umetnostno

obrtjo, rokodelskimi izdelki – odlična ponudba bučnega olja, medu, sira,

jagod, ... aninsejem.newsroom.si

100 95 75

25 5 0

Ivankine Spominčice

Zaščita pred soncem

V aktivni dobi življenja nam največkrat zmanjkuje časa, na jesen življenja je ravno tako, samo pridružita se še pozabljivost in demenca. Vedno, kadar kaj pozabimo, še ne moremo reči, da smo dementni. Demenca je motnja, ki nam otežuje vsakdanje življenje, saj se ljudi z demenco največkrat izključi iz družbe.

Za lažje prepoznavnosti demence so strokovnjaki s tega področja zapisali: PRVI ZNAKI DEMENCE 1. POSTOPNA IZGUBA SPOMINA 2. TEŽAVE PRI GOVORU 3. OSEBNOSTNE IN VEDENJSKE SPREMEMBE 4. UPAD INTELEKTUALNIH FUNKCIJ, NEZMOŽNOST PRESOJE IN ORGANIZACIJE 5. TEŽAVE PRI VSAKODNEVNIH OPRAVILIH 6. ISKANJE, IZGUBLJANJE IN PRESTAVLJANJE STVARI 7. TEŽAVE PRI KRAJEVNI IN ČASOVNI ORIENTACIJI 8. NESKONČNO PONAVLJANJE ENIH IN ISTIH VPRAŠANJ 9. SPREMEMBA ČUSTVOVANJE IN VEDENJA 10. ZAPIRANJE VASE IN IZOGIBANJE DRUŽBI

Poleti več časa prebijemo na prostem, še zlasti ob sončnih dneh. Žal pa ima sonce poleg koristi za zdravje in počutje, tudi škodljive učinke.

Sonce na zemljo pošilja različne žarke in velik delež sončne svetlobe predstavlja ultravijolično sevanje.

Sestavljeno je iz dolgovalovnih UVA žarkov, kratkovalovnih UVB žarkov in UVC žarkov. Ozonska plast, ki obdaja naš planet, nas ščiti pred UVC žarki in deloma pred UVB žarki.

Drugi del UVB žarkov in celotni UVA žarki pa zemljo dosežejo in prodrejo v našo kožo. Med sončnimi žarki, ki nas dosežejo, 95 % sončnega sevanja predstavljajo UVA žarki, le 5 % pa UVB žarki.

Sončnemu UV sevanju nismo izpostavljeni le na obali ali bazenu, ampak tudi pri vsakodnevnih opravilih, pri rekreaciji in športu na prostem, na poti v službo, pri druženju na prostem s prijatelji ali na pikniku.

Prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom lahko povzroči akutne in kronične škodljive učinke na kožo, oči in imunski sistem. Intenzivnost UV sevanja je odvisna od letnega časa in dela dneva, naše lokacije, količine ozona v ozračju in prekritosti neba z oblaki. Poleti sonce sije močneje, še posebej opoldne.

Učinek sevanja lahko še dodatno okrepi bližina vode, ki odbija sevanje. Tudi v gorah je sonce močnejše kot v dolini.

UVA žarki so tisti, ki prodrejo globoko v kožo in stimulirajo kožne pigmentne celice, da tvorijo rjav pigment melanin. Kratkotrajno porjavelost človek doseže, ko se melanin iz globljih plasti kože prenese proti

Za dementno osebo je pomembno, da jo spodbujamo k aktivnosti, ohranjanju samostojnosti in gibljivosti, da ima pogoste stike z drugimi.

Za pomoč svojcem z demenco bo od meseca oktobra 2019, vsak drugi torek v mesecu, ob 18.00 uri, v Užitkarnici Jama, Stična /v lično opremljeni zadnji sobi/organizirana Skupina za samopomoč svojcem oseb z demenco.

Vabimo vas, da se nam pridružite.

V mesecu septembru bomo v občini Ivančna Gorica odprli v Zdravstvenem domu in na Občini »Demenci prijazno točko«.

V jeseni pa bo organiziran tečaj za družabnike. Z družabništvom želimo razbremeniti svojce, obolelim za demenco enkrat ali dvakrat na teden z dejavnostmi, ki jih še zmorejo, na domu spremeniti dan.

Irena Brodnjak

površini. Melanin naravno nastaja v telesu in absorbira UV žarke ter deluje proti prostim radikalom. Tvorba melanina je naravni zaščitni odgovor kože na sončno svetlobo. Posameznikova naravna barva kože in sposobnost zaščite s porjavelostjo vplivata na dovzetnost za poškodbe kože.

Prevelika količina ultravijoličnih žarkov izsuši kožo in poškoduje kolagenska vlakna, kar povzroči prezgodnje staranje kože. Druge možne posledice prevelike količine sevanja so lahko alergija na sonce, motnje pigmentacije in kožni rak.

Zato je nujno, da v vseh letnih časih poskrbimo za ustrezno zaščito pred UVA in UVB žarki. Zlasti v vročih poletnih dneh samo krema za sončenje ni dovolj.

Izogibajmo se žgočemu soncu. Ultravijolični žarki so najmočnejši med 11. in 17. uro. Izpostavljenost soncu v tem času naj ne bo predolga, saj tudi izdelek za zaščito pred soncem z zelo visokim zaščitnim faktorjem ne nudi dovolj zaščite. Kožo prekrijemo z oblačili ali se umaknemo v senco dreves, vendar tudi v senci ne pozabimo uporabiti kreme za sončenje.

Zaščitimo kožo z izdelki za zaščito pred soncem. Koža se lahko tudi sama zaščiti pred soncem, vendar je čas zaščite odvisen od tipa kože.

Pomembno je, da izberemo kremo za sončenje, ki je primerna za naš tip kože.

Zaščitni faktor označuje učinkovitost izdelka za zaščito pred soncem. Če čas zaščite kože pomnožimo z zaščitnim faktorjem, ugotovimo,

koliko časa lahko preživimo na soncu, ne da bi dobili sončne opekline.

Pogoj za to je seveda, da zaščitni izdelek med zadrževanjem na soncu na kožo redno nanašamo.

Zaščitno kremo za sončenje nanesemo, preden se izpostavimo soncu, ko je koža še suha in hladna.

Priporočamo 30 minut prej, preden se odpravimo na sonce in ne pozabimo na redno obnavljanje nanosa kreme.

Zaščitimo svoje oči. Zaščitimo oči s sončnimi očali ustrezne kakovosti in oblike, ki onemogočajo dostop sončnega sevanja v oči tudi s strani.

Zaščitimo se z oblačili in pokrivali.

Zaščitimo kožo z lahkimi, zračnimi oblačili in pokrivali.

Odpovejmo se uporabi solarija.

Dnevno spremljajmo napovedi UV indeksa in ustrezno prilagodimo zaščito.

Redno spremljajmo opozorila glede vsebnosti ozona v zraku in ravnajmo skladno s pripadajočimi priporočili.

Poskrbimo za zadostno nadomeščanje tekočin. Priporočamo uživanje pitne vode ali nesladkanih čajev.

Ne sončimo se namerno. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) zaključuje, da ni dvoma, da nam malo izpostavljanja soncu koristi. Za vzdrževanje ustreznega nivoja vitamina D v telesu, v poletnem času zadostuje že 5 do 15 minut izpostavljanja soncu, na sicer že izpostavljenih delih telesa (obraz, dlani, roke), dva do trikrat tedensko.

Andreja Lampreht, dipl. fiziot.

20 Šolstvo

julij 2019

številka 4

Od PŠ Zagradec se je poslovila vodja šole Slavka Nahtigal V petek, 21. 6. 2019, je v šolski športni dvorani na PŠ Zagradec potekala krajevna prireditev »Nasvidenje, šola« ob dnevu državnosti in zaključku šolskega leta. Še posebej slavnostno je bila prireditev obarvana zaradi slovesa vodje PŠ Zagradec Slavke Nahtigal od šole, sodelavcev, učencev, njihovih staršev in krajanov, saj se je upokojila. Tudi na zadnji šolski dan, v ponedeljek, 24.

6. 2019, jo je na vratih šole čakalo presenečenje, ki si ga bo za vedno vtisnila v srce. Prejela je lento, krono in velik aplavz učencev in sodelavcev.

Slavka Nahtigal si je želela postati učiteljica že v otroških letih, saj je imela dober zgled v učiteljih takrat čisto nove zagraške šole (1968). Odločila se je za vzgojiteljsko srednjo šolo, ker je bilo takrat to moderno in ji je predstavljala lažje dosegljivo pot do kruha. Bila je štipendistka občine Grosuplje za predviden zagraški vrtec. Leta 1979 je končala Srednjo vzgojiteljsko šolo v Ljubljani. V šolskem letu 1979/80 je opravljala pripravništvo v vrtcu na Prulah v Ljubljani. 1980/81–2002/03 je bila zaposlena v Žužemberku, najprej kot vzgojiteljica v vrtcu, potujočem vrtcu in mali šoli, potem kot vodja vzgojno-varstvene enote OŠ Žužemberk. Ob delu je zaključila študijska programa višje vzgojiteljske in visoke šole za razredni pouk ter postala učiteljica razrednega pouka in glasbene vzgoje na OŠ Žužemberk. 2002/03 je začela poučevati na OŠ Stična, PŠ Zagradec, kjer je za Cirilom Mišmašem postala njen vodja.

S svojo srčnostjo in pedagoško za-

Ljudje smo vedno bolj ozaveščeni o tem, kako pomembne so za nas čebele. Lahko bi rekli, da imajo za nas življenjski pomen. V naši prečudoviti deželi so za to zaslužni slovenski čebelarji s svojimi društvi in njihova krovna organizacija, Čebelarska zveza Slovenije. Na podružnični šoli Višnja Gora smo v letošnjem šolskem letu organizirali čebelarski krožek, ki ga vodita mentorja Franc Bobnar in Kristijan Rešetič ter učiteljica Ana Šimac. Ta krožek me je zelo pritegnil, zato sem ga večkrat obiskala in spoznala zanimivosti ter novosti o čebelah. V času svojih obiskov mladih krožkarjev sem dobila kar nekaj zanimivih odgovorov, ki vam jih predstavljam v nadaljevanju članka.

Lenta, krona in aplavz za Slavko Nahtigal, vodjo PŠ Zagradec gnanostjo je zaznamovala številne generacije v Zagradcu in oklici. Poleg pouka je vodila številne interesne dejavnosti – športni, plesni, likovni, dramski, šahovski krožek, otroški pevski zbor in instrumentalno skupino. Organizirala je številne šolske, krajevne, občinske in območne prireditve, samostojni koncert s pevskim zborom in nastop na reviji pevskih zborov. Največji zalogaj pa sta za vodjo PŠ Zagradec predstavljali začasna selitev PŠ Zagradec v Srednjo šolo Josipa Jurčiča Ivančna Gorica leta 2013 zaradi gradnje nove šole in otvoritev nove šole junija 2015.

Od Slavke Nahtigal se poslavljamo s pesmijo naše vsestransko nadarjene učiteljice Dragice Šteh:

SPOMINI …

Misel najde srce, srce najde čas, pesem se z vetrom igra, v njej zasije obraz.

Misel najde ime, ime najde svet, pesem je moč in zaklad – v razkošju besed.

Ko pride čas za slovo, čez iskre v očeh v zgodbah spomin oživi in solze in smeh.

Vsak ima svoj korak, vsak pride in gre, beseda naj veže spomin in hvala za vse.

Tehnični delavci, učitelji in učiteljice PŠ Zagradec

Projekt Pasavček na OŠ Stična Učenci prvih in drugih razredov ter učenci PPNIS matične šole OŠ Stična so tudi v letošnjem šolskem letu sodelovali v projektu Pasavček, ki ga koordinira Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, Sektor za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Osnovni namen tega projekta z geslom »Red je vedno pas pripet!« je spodbujanje pravilne in redne uporabe otroških varnostnih sedežev in varnostnih pasov med vožnjo otrok in odraslih.

Na šoli so se izvajale različne dejavnosti na temo prometne varnosti, prav tako smo se povezali z zunanjimi institucijami. Že prvi šolski dan je starše prvošolčkov glede varnosti v prometu nagovoril policist. Skupaj s policisti smo se učili pravilnega in varnega prečkanja cestišča, učenci so spremljali pripetost z varnostnim pasom v avtomobilu na poti v šolo in domov ter opažanja beležili v preglednici. Pasavček je učence spremljal tudi pri vseh učnih predmetih, spoznavali in izdelovali smo prometne znake, reševali uganke, pisali pesmi, se naučili ples o prometu, pri likovni umetnosti pa izdelovali pasavce in različne didaktične igre.

OŠ Stična se je v okviru projekta z različnimi razrednimi aktivnostmi pridružila tudi preventivni nacionalni akciji Varnostni pas, ki je

20. maj 2019 – 2.

Svetovni dan čebel

Ali želite obdržati ta krožek?

Da, seveda, saj se naučiš veliko novega.

Kaj pa vas je najbolj pritegnilo pri tem?

Najbolj nas veseli to, da lahko izvemo podrobnejše informacije o čebelah, njihovem načinu življenja, poteku izdelave medu in še veliko drugih stvari.

Kakšen je bil za vas prvi vtis o tem krožku?

Nikoli si nismo mislili, da bo obiskovanje čebelarskega krožka tako zanimivo, zato je še posebej pritegnilo našo pozornost.

Kaj pa počnete pri teh urah?

Prvih nekaj ur smo se učili samo o čebelah in pomenu čebel za človeštvo. Nato smo začeli odhajati v čebelnjak, ki je postavljen v starem mestnem jedru Višnje Gore in v čebelnjak gospoda Bobnarja. Zdaj pa komaj čakamo, da bomo začeli skrbeti za svoj panj čebel, ki nam ga je podaril gospod Bobnar in nam izdelal lastni čebelnjak. Bili smo tudi v Celju na čebelarskem sejmu. Svoje znanje smo pokazali z delavnico na Čebelarski ulici v Ivančni Gorici. V avli šole smo pripravili razstavo z nagradnim kvizom o čebelah in čebelarjenju. V petek, 10. maja, smo sodelovali na dnevu odprtih vrat pri učnem čebelnjaku v Višnji Gori. Obiskovalci so se lahko udeležili vodenega ogleda učnega čebelnjaka, oblekli zaščitno čebelarsko obleko, se poučili o nastanku medu in lastnostih različnih vrst medu ter med tudi degustirali. Lahko so se udeležili delavnice o medovitih rastlinah, kjer so spoznali nekaj primerov medovitih rastlin, njihov pomen in uporabo. Ogledali so si panjske končnice ter spoznali, kako se izdelujejo. Poleg tega so si podrobno ogledali AŽ panj, spoznali njegove dele in način delovanja. Seznanili so se z organizacijo čebelje družine. Pod lupo in mikroskopom so si ogledali čebelo in njeno zajedavko varojo. Na koncu pa so si ogledali različne vrste voska ter se poučili o izdelavi sveč. Z vsemi dogodki smo počastili 20. maj, svetovni dan čebel.

Delavnice je obiskalo 170 osnovnošolcev PŠ Višnja Gora in nekaj ostalih krajanov. Vsi, s katerimi smo se pogovarjali, so bili nad dogodkom navdušeni in si želijo kaj podobnega tudi v naslednjem letu.

Kot vidite, smo se do zdaj res veliko naučili. Pri tem nam poleg mentorjev z nasveti, materialom in finančno ogromno pomaga Čebelarsko društvo Stična. Poleg tega nam je kar nekaj opreme in literature posodila oz. podarila Čebelarska zveza Slovenije.

Ali priporočate ta krožek še ostalim učenkam in učencem?

Seveda, kako da ne!

Tako torej uživajo naši mladi čebelarji. Še posebej so ponosni, ker so bili pohvaljeni s strani Čebelarskega društva Stična. Prejšnji teden pa so vsi opravili interni izpit z odliko in pohvalo.

Naj zaključim z naslednjo mislijo: S skrbjo za čebele skrbimo zase. Pazimo, da ne bo prišlo po nepotrebnem do pomora čebel in uporabljajmo samo z zakonom dovoljena zaščitna sredstva za rastline in živali. Škropimo zvečer, ko so čebele v panju. Po potrebi o nameravanem opravilu obvestimo bližnjega čebelarja, da bo v tem času poskrbel za čebele ter vsak posadimo vsaj eno medovito rastlino. Učenci PŠ Višnja Gora smo to že naredili. Vsak je vzgojil eno sončnico, ki jo je odnesel domov.

Tako bo čebelarski pozdrav »Naj medi!« v našem okraju res držal.

Zapisala učenka Sara Jontes pod mentorstvom Ane Šimac in Kristijana Rešetiča, OŠ Stična, PŠ Višnja Gora

opominjala, da nam en KLIK!, ki ga zaslišimo, ko se pripnemo z varnostnim pasom, lahko reši življenje v primeru prometne nesreče.

V torek, 23. 4. 2019, smo na matični šoli ob zaključku projekta izvedli srečanje s starši, predstavniki Agencije za varnost v prometu, predstavnikom ZŠAM Ivančna Gorica, Alojzom Markovičem in njihovimi člani ter policistom Igorjem Mahničem, ki so nas preko nagovora, demonstracij in prikazov opozorili na morebitne nevarnosti v prometu in varne udeležbe v njem. Učenci so se predstavili s plesno in dramsko točko na temo prometne varnosti,

nato pa jih je kot presenečenje obiskala maskota projekta – Pasavček.

Učenci so se s svojimi starši nato lahko zadržali na posameznih postajah ter preverili, ali se pravilno pripenjajo z varnostnim pasom, kolikšna je njihova naletna teža pri posameznih hitrostih v prometni nesreči ipd.

Hvala vsem, ki ste sodelovali z nami in bili del prireditve. Prijetno druženje je hitro minilo, vsi pa vemo, kaj je red: »Red je vedno pas pripet!« Jasmina Selko in Katja Tomažin

julij 2019

številka 4

Nagradni izlet na Dunaj Celo leto smo učenci garali in se trudili opraviti bralno značko. Tisti, ki nam je uspelo, smo za nagrado dobili priložnost obiskati Dunaj.

Tako smo se 27. maja odpravili v Avstrijo. Seveda je bil vsem nam največji problem zgodaj vstati, saj smo se zaradi dolge vožnje na pot odpravili že ob petih zjutraj. Potrebni so bili postanki, ker mehur ni zdržal. Na avtobusu je bilo vzdušje zabavno, saj so bili učitelji prav tako kot mi zelo sproščeni. Kljub dovoljeni uporabi telefonov smo se odločili, da bomo tokrat na njih pozabili.

Najprej smo obiskali palačo Schönbrunn, ki je ime dobila po lepem vodnjaku, ter si ogledali njene čudovite vrtove, ki so skrbno urejeni. Nato smo se odpravili na vrh hriba, kjer stoji Gloriette, pod hribom pa je Pozejdonov vodnjak. Tam smo uživali v lepem pogledu na mesto. Zaradi pomanjkanja časa smo si velik del mesta ogledali iz avtobusa. Zapelja-

Šolstvo

21

Plesna pravljica na Jurčiču se nadaljuje …

Plesalci Srednje šole Josipa Jurčiča ponovno državni prvaki na Šolskem plesnem festivalu 2019 Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica slovi po odličnih plesalcih, ki že 14 let zapored zmagujejo na Šolskem plesnem festivalu, državnem tekmovanju, ki ga organizira Plesna zveza Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport in Zavodom Planica.

li smo se čez Donauinsel, in se na drugi strani povzpeli na 252 metrov visok razgledni stolp (Donauturn). Z njega smo imeli pogled na celotno mesto. Med potjo v središče mesta smo videli veliko zanimive arhitekture. Ko smo prispeli na Štefanov trg, se je začel naš najljubši del dneva – prosti čas. V dobri uri smo si po svoje ogledali ta del mesta, šli

jest in podobno. Izlet smo zaključili z ogledom Hundertwasserjeve znamenite hiše. Njegovo ustvarjanje je nenavadno, a vendar lepo. Po tem smo se počasi odpravili domov.

Vsi smo uživali in se imeli zelo lepo.

Lan Grbac, Ela Cilenšek, Milica Sekulić iz 9. a in 9. b

Z mednarodno izmenjavo si učenci OŠ Stična širimo obzorja Prejšnje leto smo se slovenski učenci odpravili v Nemčijo, da bi razširili poznanstva, izpilili znanje tujih jezikov ter stkali nova prijateljstva. In to se je tudi zgodilo. Navezali smo stike in le stežka čakali, da nam prijatelji iz Nemčije vrnejo obisk. A kot pravijo, kdor čaka, dočaka. In dočakali smo tudi mi. Končno je prišel 1. dan izmenjave.

Vsi smo nestrpno oprezali za avtobusom. Nemci so prišli popoldne.

Ko smo si pomahali, smo se odpravili v jedilnico. Sledil je kratek uvod, malo po nemško, malo po slovensko. Razdelili smo se v pare. K nekaterim so prišli isti učenci, drugi pa so videli nove obraze. Ko je bil uvodni del zaključen, smo se odpravili domov, nemški učenci so se nastanili in spoznavanje se je začelo.

Naslednji dan, v torek smo se zbrali v Srednji šoli Josipa Jurčiča. Čakale so nas zabavne likovne delavnice.

Razdelili smo se v dve mešani skupini. Prva skupina se je pod vodstvom učiteljice likovne umetnosti Anje Šmajdek preizkusila v ustvarjanju z glino. Delali so skulpture človeka v različnih pozicijah. Druga skupina pa je pod vodstvom učiteljice likovne umetnosti Anke Švigelj Koželj slikala. Naša naloga je bila združiti zastavi in grba Občine Hirschaid ter Ivančna Gorica.

Po končanih izdelkih je seveda sledilo kosilo. Brez tega enostavno ne gre. Nato smo se odpravili k županu naše občine – Dušanu Strnadu, ki nas je toplo sprejel. V zameno smo mu podarili kipec, ki ga je izdelal učenec Maks, ter sliko, ki smo jo izdelali pri delavnicah.

Po obisku župana smo se odpeljali v Ljubljano. Kakšen obisk Slovenije pa bi bil, če ne bi obiskali našega čudovitega glavnega mesta. Ogledali smo si Kongresni trg, Cankarjev dom, Šuštarski most, univerzo in še nekatere druge znamenitosti.

Predstavitve smo pripravili slovenski učenci sami, potekale so v nemščini. Tako so vse dobro razumeli tudi Nemci, mi pa smo vadili rabo nemščine.

Na pozno kosilo smo šli v samo-

postrežno restavracijo pri Maxiju.

Nato smo imeli nekaj prostega časa.

Tako smo si še malo prosto ogledovali Ljubljano, odšli na sladoled ter

v kakšno trgovino.

Napočil je čas za odhod. Zbrali smo se na Prešernovem trgu, se sprehodili do avtobusa in se odpeljali domov. Na avtobusu smo morali upoštevati novo pravilo – brez žvečilnih gumijev. V Nemčiji so namreč strogo prepovedani.

Nemški prijatelji so imeli le eno željo – ogledati si slovensko obalo. In željo smo jim tudi izpolnili, zato je bila sreda namenjena obisku obale. Z avtobusom smo se odpeljali na Primorsko, v Sečoveljske soline.

Na avtobusu so učenci predstavljali Slovenijo in njene zanimivosti. Ko smo prispeli, smo se presedli na vlakec, ki nas je popeljal po solinah. Ogledali smo si tudi muzej in spoznali način pridelovanja soli na Slovenskem.

Sledil je izlet do Pirana, do Tartinijevega trga, kjer smo imeli kosilo in ponovno na voljo nekaj prostega časa. Ogledali smo si tudi znano cerkev ter naredili nekaj skupinskih fotografij.

Da smo se še malo razgibali, smo se peš odpravili do Portoroža. Po majhnem naporu smo si prislužili namakanje nog v morju. Prijetno smo se osvežili ter se nato prosto sprehodili naokoli, odšli na sladoled ter posneli kakšno fotografijo. Tudi

ta dan se je zaključil z nasmehi na naših obrazih.

Tretji dan se je šele zaključil in že se je začel naslednji. Ta dan so se nem-

ški učenci odpravili z nami k pouku, da bi spoznali našo šolo ter šolski sistem. Tudi od učiteljev so prejeli prijetne pozdrave. Po treh urah pouka smo odšli na Otočec. Sprehajali smo se ob čudoviti reki Krki in naravi. Tokrat kakšnih posebnih nalog nismo dobili, naročena nam je bila le ena: prešteti vsa drevesa.

Po 13. uri je sledilo druženje z družinami. Nekateri so odšli v kino ali na bazen, na gokart ...

Vse je minilo zelo hitro. Na žalost vsakemu slavju sledi tudi konec. In prišel je zadnji dan izmenjave. Dan, za katerega si nihče ni želel, da bi se zgodil. Močno smo se navezali drug na drugega. Pred odhodom smo se objeli, se poslavljali in si mahali.

Priteklo je tudi nekaj solz. Če tudi je bilo to slovo, smo si obljubili, da bomo ostali v stikih.

Sledili so še zadnji objemi, še zadnjič smo si pomahali v slovo, avtobus je odpeljal in nemški učenci so se odpravili domov.

Vsem so ostali čudoviti spomini, navezali smo stike, vadili rabo tujih jezikov in se zabavali. Bila je zares enkratna izkušnja.  Ula Regali, učenka 8. b razreda

Letošnje tekmovanje je potekalo 9. maja v dvorani plesne šole Bolero v Ljubljani. V standardnih plesih: angleškemu valčku, tangu in quickstepu sta maturanta Nejc Bavdek in Neža Novak ponovila lanskoletni odlični uspeh.

Priplesala sta si prvo mesto v standardnih plesih in dobila zlato priznanje.

Njun uspeh sta z 2. mestom dopolnila Ibro Hođić in Neja Planko. V latinskoameriških plesih: sambi, cha-cha-ju in R&R pa je Nejcu in Neži zmaga le za las ušla, Ibro in Neja pa sta bila tretja.

Prepričani smo, da smo s profesorico Marijo Majzelj-Oven na pravi poti do novih zmag tudi naslednja leta. Saj veste, kako pravijo plesalci: »Zakaj bi hodili, če lahko plešemo?« Gibanje v različnih ritmih nam daje moč in energijo tudi takrat, ko gre vse narobe. Srečni smo, da lahko plešemo in se imamo fajn. Zato sem tudi jaz del te prečudovite plesne pravljice na Jurčiču.

Daša Rogelj, 1d SŠJJ

Otroci iz Vrtca Miška s prav posebnim zaključkom Otroci iz stiškega vrtca so letošnje vrtčevsko leto zaključili s kolesarskim izletom ob stiškem potoku.

Tega dne smo se namreč starši skupaj z otroki zbrali pred vrtcem in se odpravili na izlet s kolesi, poganjalci, vozički, spet drugi v tekaških opravah in še bi lahko naštevali. Že samo pohod ob hladnem potoku je bil prijeten, ko pa so otroci in vzgojiteljice pripravili še zaključni nastop s pesmicami in plesom, ni nihče ostal ravnodušen.

Na koncu smo se zahvalili vzgojiteljicam za ves trud in srčnost, še posebne besede zahvale pa so bile namenjene vzgojiteljici Diani, ki se letos od vrtca poslavlja.

Lepo nam je bilo.

Mamica Maja

22 Kultura

številka 4

julij 2019

51. letni koncert Moškega pevskega zbora KD Vidovo V petek 24. 5. se je Domu kulture Šentvid odvil letni koncert, ki ga vsako leto, že 51 let, pripravljamo pevci Moškega pevskega zbora Kulturnega društva Vidovo. Tokrat pa smo pripravili nekoliko drugačen koncert. Namreč, 27. 4. smo ob gostovanju pri slovenskih Kraševcih na italijanski in slovenski strani meje pripravili skupen koncert z moškim delom zbora Lubnik iz Škofje Loke in Oktetom KD Stična. Petje v tako velikem zboru nas je navdušilo, tako, da smo se dogovorili, da del tega koncerta ponovimo tudi pri nas, v našem Šentvidu. Začeli smo samostojno, nato pa so se nam pridružili še naši prijatelji.

Medse smo prijazno sprejeli tudi naše ženske gostje iz Ženskega pevskega zbora Laz iz Jablanice, ki so se nam predstavile s svojim programom. Kot vedno pa so nas počastile s svojo pesmijo in prisotnostjo tudi

Dogodki okoli nas Glasbeni dogodek v Cerkvi sv. Duha Vrhe Kaj pa bi vi želeli? Kaj bi radi slišali, da bi se sprehodili do zapuščene dvorane, zaprte cerkvice, rožnega nadstreška v bližini ali pa belega sodobnega šotora? Mogoče sosedo, ki prepeva uspavanko, melodijo, ki jo poznate?

Sosedovega nadobudneža, ki vedno lepše igra violino (od začetka je bilo precej hudo), motorista, ki sname čelado in objame kitaro, se vam nasmeje v brk in zaigra? Med nami živijo ljudje z lepimi hobiji, s čudovitimi glasovi, pripovedovalci in glasbeniki, ki bi jih radi slišali, podprli predvsem pa opozorili nanje in nam dali priložnost, da jih slišimo, vidimo in uživamo z njimi. Ne preko televizije,v živo, blizu sebe, da jim lahko sežemo v roke, jih pohvalimo in se spominjamo, kako je bilo prijetno! Prav to poskušamo narediti v okviru Turističnega društva Polževo, iščemo poti in ljudi, ki bi nam polepšali dan in napolnili baterije. V soboto 22. 6. smo v cerkvici sv. Duha gostili srčne glasbenike, ki imajo glasbo radi in se veselijo poslušalcev, ki uživajo z njimi.

naše zveste društvene kolegice iz Ženskega pevskega zbora KD Vidovo.

Lep večer smo zaključili ob prije-

tnem druženju, z gosti in obiskovalci, kot je v naši navadi.

Boris Sadar v imenu MPZ KD Vidovo

Sprejem med bralce z županom; imamo 209 novih bralcev, berimo vsi Ob koncu šolskega leta je potekal slavnosten sprejem med bralce, letos v knjižnici OŠ Zagradec. Zdaj že tretje leto ob tem župan podeli zelene majice drugošolcem, ki so se vse leto učili brati oz. jih učijo brati učiteljice in starši. Na majici piše »Že berem sam.«, za deklice pa od letos dalje »Že berem sama.«. S slavnostjo obeležimo zaključek obdobja, v katerem se vsa skupnost trudi, da otroci čim bolje osvojijo tehniko branja. Letos je v tem sodelovalo 12 razredov, imamo pa kar 209 novih bralcev.

V osnovi ideje in zgodbice, po kateri delajo učiteljice, sta drugošolca Tinca in Bine, ki se, prav tako kot njuni sotrpini, učita brati. Najprej sta bralna palčka (palčki so simbol bralnih projektov po vrtcih), brati jima morajo drugi, potem pa se jima dogaja podobno kot jabolku; med zorenjem rasteta, postajata zelena, kasneje rdeča, zlata. Imata možnost postati tudi modra, kar je posebna

skrivnost. Ne zgodi se modrost niti vsem, ki berejo.

Zgodbico med otroke pripeljemo z učnim listom, pod mentorstvom vodje aktiva drugošolcev Maje Miklavčič pa so po njej celo posneli filmček. Ogledali smo si ga lahko tudi na zaključku v Zagradcu, na YouTube kanalu ga najdete pod »Binetova in Tinčina pot do branja«.

Zelo je motivacijski, ogled priporočamo. Cilj je, da se otroci procesa usvajanja branja zavedajo: trud, veliko vaje, celo kakšna solzica ima smisel. Učiteljice so razvile toliko raznolikih dejavnosti na podlagi ideje, da jih je na koncu leta za obširno poročilo.

Vsak razred med letom obišče tudi knjižnico, Petra Volkar koordinira in izvaja knjižno in knjižnično vzgojo za drugošolce v občini in njihove starše, na koncu jih obišče še z zeleno bralko Tinco (Anita Globokar), tako podeljujeta majice po vsej občini.

Z zeleno bralko Tinco so obiskale

tudi otroke na slavnostni prireditvi v Zagradcu. S sabo so pripeljale ilustratorja Jureta Kralja, ki je otrokom razložil, kako nastane knjiga. On je sicer tudi narisal Tinco in Bineta.

Nastanek knjige sta ob kamišibaju razložila s pomočjo Maruše Pušnik.

Otrokom pa so spodbudo dali tudi »z vrha«. Promotor branja župan občine Dušan Strnad jim je podelil majice iz občinskih sredstev, čestital in jim položil na srce, naj veliko berejo, krepijo svoje možgančke s knjigo, naj dajo telefone iz rok, gredo v naravo, ravnatelj OŠ Stična Marjan Potokar pa je razmišljal podobno, saj nas knjige popeljejo v svet, širijo obzorja in jim tudi čestital. Ilustrator je vstop v svet s knjigo kar narisal. Čestitke so deževale, novim bralčkom, ki tole mogoče berejo že sami, čestitamo tudi mi, vsa skupnost! Naj bo knjiga prijetna zabava vsem tudi med počitnicami.

Ksenija Medved

Nalepili smo plakate, povabili člane društva ... No pa bi jih lahko prišlo več, namen prireditev je, da se vidimo, slišimo, veselimo in delamo načrte za naprej! Stopimo skupaj, povejte nam, kdo vas navdušuje in mi bomo poskusili najti pot in prostor, da se nam predstavijo. Vsi skupaj bomo malo prestavili meje, ste za to?

Zelo se veselimo vaših predlogov, molk bo poraz ...

Pa lepo se imejte!

Marjana Kampjut

Ob zaključku študijskega leta Univerze za tretje življenjsko obdobje V torek, 28. maja, se je v občinski sejni sobi na dogodku ob zaključku študijskega leta 2018/2019 zbralo več kot 60 članov Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Ivančna Gorica. Prvi je zbrane nagovoril podžupanTomaž Smole, ki je poudaril tako pomembnost zaposlovanja sivih celic z miselnimi dejavnostmi v jeseni življenja, kakor tudi vso podporo občinske uprave pri delovanju društva. Predstavil je tudi aktivnosti, ki jih občina v prihodnosti pripravlja za seniorje.

V kulturnem sporedu so navzoče navdušili Manca Hočevar, Nika Škoda in Žiga Štrus, dijaki solo petja ivanške podružnice Glasbene šole Grosuplje, pod mentorstvom prof. Polone Kopač Trontelj in ob klavirski spremljavi prof. Evelin Legović. Delo domoznanskega krožka je v obširni predstavitvi strnila prof. Tatjana Kordiš, ki že več let uspešno orje ledino raziskovanja in predstavljanja zgodovinskih in etnografskih posebnosti občine. Matjaž Marinček, ki je dogodek tudi povezoval, je orisal delo fotografsko-računalniškega krožka in predstavil tudi razstavljene fotografije kot rezultat dela krožkarjev.

Jožica Lampret, predsednica Društva UTŽO, je s številkami in besedami zaokrožila preteklo študijsko leto, ga ocenila kot uspešno in zaželela, da se člani spet snidejo jeseni.

Gašper Stopar

julij 2019

številka 4

Knjižnica Ivančna Gorica RAZPISUJEMO TERMINE ZA POČITNIŠKE DEJAVNOSTI IN DOGODKE V KNJIŽNICI ZA SEZONO JESEN 2019 DO POMLADI 2020: STORITVE V KNJIŽNICI SO BREZPLAČNE

Objavljamo dogodke za različne ciljne skupine, na katere se lahko prijavljate do zasedbe mest (iz prostorskih razlogov).

Prijave zbiramo na 7878 121 (za bralne klube ali razstave na 031 707 978) ali osebno za izposojevalnim pultom v knjižnici, kjer tudi podpišete izjavo, da vas na dogodke lahko spomnimo. Vzelo vam bo minutko časa in – se vidimo!

Ciljna skupina: osnovnošolci POČITNICE V KNJIŽNICI: Bilo je nekoč Termini (od ponedeljka 26. 8. do petka, 30. 8, vsak dan od 9. do 11. ure) Otroci bodo s knjižničarkami skozi pravljico in knjigo, igro ter z zanimivimi gosti spoznavali skoraj pozabljeno kulturno dediščino naših krajev; tematike po vrsti so: družabno življenje, gozdarjenje, življenje z naravo, obrt, šola.

Ciljna skupina: starši predšolskih otrok in otrok prve triade Z ZNANJEM DO BOLJŠEGA ZDRAVJA: VZGOJNI IZZIVI ZA ZDRAVO OTROŠTVO V ČASU ZASLONOV Izvaja: Larisa Oblak, univ. dipl. psihologinja Termini: cikel štirih srečanj, sledite datume ob prvih sredah (2. 10. ob 18. uri, 4. 12. ob 17. uri, 8. 1. ob 18. uri in 5. 2. ob 18. uri) Kako potekajo: V soorganizaciji s Centrom za krepitev zdravja ZD Ivančna Gorica vam bo strokovnjakinja in izvrstna predavateljica Larisa Oblak pomagala pri razumevanju razvojnih izzivov modernega časa. Predavanja bodo namenjeni pastem zaslonov, medijski vzgoji, pomenu branja, nevarnosti za razvoj odvisnosti, zdravemu odraščanju, razporejanju prostega časa, aktivnosti, spodbudam za učenje, razumevanju med sorojenci, delitvi vlog pri vzgoji med starši idr.

Ciljna skupina: Mladi, starejši in seniorski pari oz. posamezniki, ki želijo izboljšati svoje odnose PREDAVANJA NA TEMO »MIDVA« Izvaja: Špela Heric Marinček Termini: cikel štirih predavanj ob petkih v novembru ob 17. uri (8. 11., 15. 11., 22. 11., 29. 11.)

Kako potekajo: V soorganizaciji z DU Ivančna Gorica bo spretna predavateljica psihoterapije nadaljevala lani izredno dobro sprejeta predavanja na temo »Midva«. Prvo predavanje v sklopu bo na temo razmejevanja življenja mlade družine od staršev, druga bo o tem, kako imeti v paru čas samo zase in v kakšni meri, tretja bo o postavljanju družinskih prioritet (družine z in brez otrok), v četrtem srečanju pa se bomo lotili kriznih obdobij in kako iz njih.

Ciljna skupina: medgeneracijski bralni klub, poudarek na seniorjih BRALNI KLUB »KRANJSKA ČBELICA« Izvaja: Ksenija Medved Termini: vsak prvi torek v mesecu, ob 17. uri (3. 9., 1. 10., 5.

11., 3. 12., 7. 1., 4. 2., 3. 3., 7. 4.)

Kako potekajo: Izvedeli boste, kaj morate prebrati, nato pa se o prebranem pogovarjamo. Pogovor začnemo s predstavitvijo avtorja in tematike, nato pa vsak predstavi svoje mnenje, seveda v sproščenem vzdušju.

Ciljna skupina: starejši dijaki, študenti, srednja generacija BRALNI KLUB ZA ŠTUDENTE IN SREDNJO GENERACIJO Izvaja: Ksenija Medved Termini: vsak tretji torek v mesecu, ob 18. uri (15. 10., 19. 11., 17. 12., 21. 1., 18. 2., 17. 3., 21. 4.)

Kako potekajo: Izvedeli boste, kaj morate prebrati, nato pa se o prebranem pogovarjamo. Pogovor začnemo s predstavitvijo avtorja in tematike, nato pa vsak predstavi svoje mnenje, seveda v sproščenem vzdušju. Prijave sprejemamo do zasedbe mest.

Ciljna skupina: odrasli LITERARNI VEČERI Organiziramo 3 do 4 literarne večere letno, predstavitve avtorjev, knjig. Terminov ne določamo vnaprej, saj dihamo s produkcijo, dogajanji na knjižnem trgu, poiščemo zanimive domače avtorje itd. Če želite, da vas o tem obveščamo, podpišite izjavo v knjižnici ali nas spremljajte v medijih.

Ciljna skupina: mladi, odrasli, ljubitelji kulturnih, glasbenih dogodkov RECITACIJSKO-GLASBENI VEČERI Izvajamo jih v soorganizaciji z JSKD OI in ZKD Ivančna Gorica, tudi tukaj terminov ne določamo vnaprej. Če želite, da vas o tem obveščamo, podpišite izjavo v knjižnici ali nas spremljajte v medijih.

Ciljna skupina: otroci od 3. leta dalje z družino DRUŽINSKA PRAVLJICA OB KAMIŠIBAJU Izvaja: Maruša Pušnik Termini: vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 17. uri (7. 10., 4.

11., 6. 1., 3. 2., 2. 3., 6. 4.)

Kako potekajo: Družinska pravljica ob kamišibaju je namenjena otrokom, ki svet pravljic doživljajo iz starševskega naročja.

Bibliotekarka izvaja knjižno vzgojo (preko ugank, izštevank, pesmic) in knjižnično vzgojo (preko vaje bontona), ki se nadaljuje s pravljico ob kamišibaju (namizno gledališče).

Ciljna skupina: otroci od 5. do 10. leta starosti SLOVENSKO-ANGLEŠKA URA PRAVLJIC Izvaja: knjižničarka Anja Thaler Zupan Termini: vsak četrti torek v mesecu (22. 10., 26. 11., 28. 1., 25. 2., 24. 3.)

Kako potekajo: Slovensko-angleške ure pravljic so namenjene prvemu stiku z literarnim besedilom oz. doživljanju le-tega v angleškem jeziku, a niso tečaj angleščine. Na vsaki uri se pravljica predstavi v slovenskem, nato še v angleškem jeziku.

Otroci nato preko igre spoznavajo angleške besede iz pravljice na določeno temo. Ob koncu ure prejmejo delovni list, na katerem so besede, ki so se jih naučili, ki ga odnesejo domov.

Kultura

23

Termini: vsak tretji četrtek v mesecu, ob 17. uri (17. 10., 21.

11., 16. 1., 20. 2., 19. 3.)

Kako potekajo: Otroci se na začetku predstavijo drug drugemu, pozabavajo se z besednimi igrami, si postavljajo uganke, berejo izštevanke, pesmice. Umirijo se ob skladbi ali dveh iz Glasbene šole Grosuplje: Podružnične šole Ivančna Gorica, potem pa pripovedovalka prične s pripovedovanjem pravljice. Ob tem si pomaga s čarobnim kovčkom, v katerem se vedno kaj skriva; npr. lutka, rutka, risbica, kak še bolj čaroben predmet.

Ciljna skupina: otroci s težavami pri branju (disleksija, motnje pozornosti itd.)

BEREMO S TAČKAMI Izvaja: terapevtski par Vesna Hude in kužka Erc ali Cooper Termini: vsak drugi in četrti ponedeljek v mesecu, ob 17. uri (9. in 23. 9., 14. 10. in 28. 10., 11. 11. in 25. 11., 13. 1. in 27.

1., 10. 2. in 24. 2., 9. 3., 23. 3., 11. 5., 25. 5.)

Kako potekajo: Otroka morate na termin s kužkom prijaviti na tel. št. 01 7878 121 (Maruša). Terapevtski par na razpisan termin sprejme dva otroka, vsak bere pol ure. Zakaj kužku? Ker ta pozorno posluša, ne sodi, ne kritizira. Prijave sprejemamo do zasedbe mest.

Ciljna skupina: mladi, odrasli, družine BEREMO DOMAČE Gre za bralno značko, pri kateri beremo in spoznavamo domoznansko gradivo, dejavnost poteka od junija 2019 do konca marca 2020. Prebrati je potrebno štiri knjige. Več informacij o poteku dobite na tel. št. 7878 121 (Roman Rozina) ali preberete v zloženki, ki jo dobite za izposojevalnim pultom v knjižnici.

Za informacije o ostalih dejavnostih, v katere bi želeli biti vključeni, se prav tako obrnite na št. 7878 121: ŽELITE Z NAMI SODELOVATI? STIKI Z JAVNOSTJO: Ksenija Medved (031 707 978) ZELENI BRALEC: Petra Volkar ORGANIZIRANI OBISKI V KNJIŽNICI: Maruša Pušnik Prijetno poletje vam želimo, veliko dobrih dopustniških zgodb tako ali drugače! 

Ciljna skupina: otroci od 4. do 10. leta starosti URA PRAVLJIC OB ČAROBNEM KOVČKU Izvaja: pripovedovalka Petra Špehar

3. ŠENTFOLK 2019 V soboto, 21. septembra 2019, od 9.00 dalje, vas vabimo na ''Folklorno tržnico'', v okviru katere bomo udeležencem, predvsem pa otrokom predstavili folklorno dejavnost ter pomembnost kulturnega izročila v našem kraju. Po Sokolski ulici v Ivančni Gorici bo potekala povorka tujih ter domačih skupin. Skupine bodo nato odšle na dogovorjene nastope, kjer bodo zanimiva popestritev različnih dogodkov (trg Višnja Gora, tržnica Trebnje, grad Žužemberk). Glavni in osrednji dogodek bo potekal ob 19.00 v Domu kulture VIDOVO, v Šentvidu pri Stični.

Gostujoče skupine festivala bodo:

Folklorna skupina Opincuta prihaja iz mesta Kišinjev v Moldaviji. Ime izhaja iz imena tradicionalne obutve, ki so jo nosili kmetje na delovni dan in so ena izmed prvih skupin, ki so začele izvajati ljudske plese, ki so jih ljudje že skoraj pozabili. Njihovi glasbeniki in pevci so najpogosteje učitelji ali študenti Akademije za glasbo.

Folklorna skupina Izvor prihaja iz mesta Valjevo v Srbiji. Njihovo društvo šteje okoli 200 članov različnih starosti. Plešejo tradicionalne plese, ki so obogateni s slikovitimi kostumi.

Folklorna skupina Molodist prihaja iz mesta Červonograd (Lviv regija) v Ukrajini. V svoji regiji je bila nagrajena s častnim imenom Narodni folklorni plesni ansambel, saj s svojim bogatim delovanjem in plesi sodelujejo na različnih festivalih in koncertih po Ukrajini ter drugje po Svetu.

Označite si datum na koledarju in se nam pridružite na naših dogodkih v okviru festivala ŠENTFOLK, ki bo potekal od 19. do 22. septembra 2019 v občinah Ivančna Gorica, Trebnje, Žužemberk in Grosuplje.

Direktor festivala: Tim Kastrevc

24 Šport

julij 2019

Obvestilo Podaljšanje roka za prijavo na Javni razpis za sofinanciranje Letnega programa športa v Občini Ivančna Gorica za leto 2019 Na podlagi Sklepa št. 430-0017/2019-24 se podaljša rok za prijavo na Javni razpis za sofinanciranje Letnega programa športa v Občini Ivančna Gorica za leto 2019, do vključno 22. 7. 2019.

Nov datum odpiranja vlog je predvidoma 23. 7. 2019.

Občina Ivančna Gorica

Na podlagi 17. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17 in 21/18 - ZNOrg), Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2019 (Uradni list RS, št. 16/19), 12. člena Odloka o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 35/19, v nadaljevanju: odlok) in Letnega programa športa v Občini Ivančna Gorica za leto 2019 (sprejetega na 5. redni seji Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica, dne 23. 5. 2019) Občina Ivančna Gorica objavlja

JAVNI RAZPIS za sofinanciranje Letnega programa športa v Občini Ivančna Gorica za leto 2019 1. Izvajalec javnega razpisa: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica.

2. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje naslednjih področij športa iz sredstev proračuna Občine Ivančna Gorica za področje športa: a) ŠPORTNI PROGRAMI - prostočasna športna vzgoja otrok in mladine - športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami - športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport - kakovostni šport - vrhunski šport - šport invalidov - športna rekreacija - šport starejših b) ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI - posodabljanje in investicijsko vzdrževanje obstoječih športnih objektov in površin za šport v naravi - redna vzdrževalna dela in obratovanje športnih objektov c) RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU - usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu d) ORGANIZIRANOST V ŠPORTU - delovanje športnih društev in zvez e) ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA - množične športno-rekreativne prireditve - občinske športno-promocijske prireditve za podelitev priznanj v športu 3. Na javnem razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov in ostalih področij športa: - športna društva in zveze športnih društev, - zavodi za šport po Zakonu o športu, - pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, registrirani za opravljanje dejavnosti v športu, - ustanove, ki so ustanovljene za splošno koristen namen na področju športa, v skladu z zakonom, ki ureja ustanove, - zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javnoveljavne programe, - lokalne skupnosti, - zasebni športni delavci. Športna društva in zveze športnih društev imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju LPŠ pred ostalimi izvajalci športnih programov, ki kandidirajo na javnem razpisu.

Zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javnoveljavne programe, imajo, ne glede na prejšnji odstavek, pri izvajanju programov prostočasne športne vzgoje otrok in mladine pod enakimi pogoji prednost pred ostalimi izvajalci športnih programov.

4. Na javnem razpisu lahko kandidirajo izvajalci športnih programov in ostalih področij športa iz prejšnje točke, ki

5.

- - - - - - -

številka 4

izpolnjujejo naslednje pogoje: - so registrirani v Republiki Sloveniji in imajo sedež v Občini Ivančna Gorica, - pri zvezah športnih društev so ustanovitelji in njihovi člani samo društva s sedežem v Občini Ivančna Gorica, - športno dejavnost izvajajo pretežno na območju Občine Ivančna Gorica in pretežno za prebivalce Občine Ivančna Gorica, - športno dejavnost, namenjeno občanom in občankam Občine Ivančna Gorica, izvajajo neprekinjeno najmanj eno leto pred letom, za katerega kandidirajo na javnem razpisu, - se pravočasno prijavijo na javni razpis ter izpolnjujejo vse razpisne pogoje, - imajo za izvedbo na javni razpis prijavljenih športnih programov in ostalih področij športa zagotovljene materialne, prostorske in organizacijske pogoje ter ustrezno izobražen ali usposobljen kader za opravljanje strokovnega dela v športu, - imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni viri prihodkov in pričakovani stroški izvedbe programov, - imajo urejeno evidenco članstva (športna društva in zveze športnih društev) ter evidenco o udeležencih programov, - nimajo neporavnanih zapadlih obveznosti do Občine Ivančna Gorica, - izpolnjujejo druge pogoje, določene z odlokom, letnim programom športa in razpisno dokumentacijo.

Izvajalci športnih programov in ostalih področij športa, ki v preteklem letu niso bili vključeni v LPŠ, morajo vlogi priložiti poročilo o izvajanju svojih programov v preteklem letu.

Zveze športnih društev lahko kandidirajo na javnem razpisu le s programi, ki jih izvajajo same in z istimi programi na javnem razpisu ne kandidirajo športna društva, ki so člani zveze športnih društev.

Okvirne višine sredstev, ki so na razpolago za sofinanciranje športnih programov in ostalih področij športa iz sredstev proračuna Občine Ivančna Gorica, so: 18031 - Sofinanciranje strokovne službe in organov ZŠO 11.000,00 EUR, 18034 - Priznanja za športnike in športne delavce 2.100,00 EUR, 18035 - Športne prireditve 4.300,00 EUR, 18036 - Strokovno izobraževanje v športu 1.500,00 EUR, 18037 - Programi za otroke in mladino 29.000,00 EUR, 18038 - Kakovostni šport, vrhunski šport, rekreacija 191.900,00 EUR, 18044 - Sofinanciranje gradnje in vzdrževanja športnih objektov 8.000,00 EUR.

Opomba: Višina sredstev se lahko do zaključka razpisa spremeni v primeru, da bo višina proračunskih prihodkov bistveno drugačna od planiranih in bo potreben rebalans proračuna. Višina sredstev se bo v tem primeru uskladila z rebalansom proračuna.

6. Športni programi bodo razdeljeni v dve skupini, znotraj katerih bo vrednost točke enaka. Prvo skupino “Netekmovalni šport” tvorijo: prostočasna športna vzgoja otrok in mladine, športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami, šport invalidov, športna rekreacija in šport starejših, drugo skupino “Tekmovalni šport” pa tvorijo: športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, kakovostni šport in vrhunski šport.

7. Vsa dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2019, razen izjem opredeljenih z odlokom.

8. Razpisna dokumentacija je na voljo do zaključka razpisa v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica, vsak dan v poslovnem času občine, ter na spletni strani Občine Ivančna Gorica http://www. ivancna-gorica.si/. Podrobnejše informacije o javnem razpisu lahko zainteresirani dobijo pri Rozaliji Smrekar, tel.

01/78-12-100.

9. Vloga, ki prispe na javni razpis mora vsebovati: - podatke o vlagatelju (naziv, sedež, matično in davčno številko, kontaktne podatke, številko transakcijskega računa), - navedbo športnih programov in ostalih področij športa, s katerimi vlagatelj kandidira, - izpolnjene razpisne obrazce za športne programe in področja športa, s katerimi vlagatelj kandidira, - dokazila oziroma priloge, ki so zahtevana v razpisnih obrazcih, - potrdilo o zagotovljenem strokovnem kadru (pogodbo s strokovnim delavcem), - potrdilo o zagotovljenem prostoru oziroma športni površini za izvajanje programa (pogodba z lastnikom oziroma upravljavcem, če se program izvaja v najetih prostorih oziroma površinah), - seznam članov društva s plačano članarino iz evidence izvajalca,

- izpolnjen, podpisan in parafiran vzorec pogodbe.

Za tiste, ki se prijavljajo prvič pa še: - fotokopijo odločbe o registraciji (za društva jo izda Upravna enota), - fotokopijo statuta ali drugega ustanovitvenega akta, iz katerega je razvidna dejavnost na področju športa.

10. Športni programi in ostala področja športa, s katerimi izvajalci kandidirajo na javnem razpisu, se bodo vrednotili na podlagi meril in kriterijev za vrednotenje posameznih področij športa, ki so sestavni del odloka.

11. Rok za prijavo na razpis je do vključno 27.06.2019, na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica. Prijava mora biti posredovana v zaprti ovojnici, z oznakama »NE ODPIRAJ – VLOGA« ter »JAVNI RAZPIS ZA LETNI PROGRAM ŠPORTA 2019«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov prijavitelja.

Vloge se lahko oddajo osebno v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica ali priporočeno po pošti. Posamezna prijava na javni razpis mora biti pripravljena izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije izvajalca javnega razpisa (Občina Ivančna Gorica).

12. Odpiranje prejetih vlog bo komisija za izvedbo javnega razpisa opravila predvidoma 28.06.2019 v prostorih Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica.

Odpiranje prejetih vlog ni javno.

Na odpiranju komisija za izvedbo javnega razpisa ugotavlja pravočasnost vlog in njihovo popolnost glede na to, če so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti (formalna popolnost).

13. Za vloge, ki ne bodo popolne, bo komisija v roku 8 dni njihovega odpiranja vlagatelje pisno pozvala k dopolnitvi.

Nepopolne vloge mora vlagatelj dopolniti v roku 8 dni od prejema pisnega obvestila za dopolnitev. Če vlagatelj vloge v zahtevanem roku ne dopolni, se ta s sklepom zavrže.

Vlogo, ki bo vsebovala neresnične podatke, se delno ali v celoti zavrne.

14. Vlagatelj bo obveščen o obsegu sofinanciranja (višini in namenu odobrenih finančnih sredstev) izbranih programov z odločbo direktorice občinske uprave. Na podlagi odločbe o izbiri bo Občina Ivančna Gorica z izvajalci izbranih programov sklenila pogodbe o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa.

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je možno v roku 8 dni po prejemu odločbe vložiti pritožbo pri izvajalcu javnega razpisa. O pritožbi odloči župan Občine Ivančna Gorica v roku 30 dni od njenega prejema. Zoper odločbo župana ni pritožbe, je pa možno pri pristojnem sodišču sprožiti upravni spor.

15. Nadzor nad izvajanjem programov in porabo proračunskih sredstev izvaja občinska uprava.

Za nadzor nad izvajanjem športnih programov lahko župan pooblasti ustrezno usposobljeno strokovno organizacijo oziroma osebo.

Izvajalci morajo najkasneje do zadnjega dne v februarju 2020 podati vsebinsko poročilo o izvedbi programov in finančno poročilo z dokazili o namenski porabi proračunskih sredstev, pridobljenih na javnem razpisu.

Za dokazovanje namenske porabe odobrenih sredstev mora izvajalec poročilu o izvedbi programov predložiti kopije računov za stroške, nastale z izvedbo programa.

16. Izvajalec posameznih področij športa, ki so mu bila odobrena sredstva iz naslova javnega razpisa, ne sme kandidirati z istimi aktivnostmi za druga sredstva proračuna občine.

17. Če izvajalec kakšnega programa ne realizira v celoti, se mu za nerealizirani del znižajo sredstva oziroma mora sredstva za nerealizirani del programa vrniti skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti. Če se ugotovi, da je izvajalec dodeljena proračunska sredstva porabil nenamensko, se sofinanciranje takoj ustavi, odstopi od pogodbe ter vrne sredstva skupaj z zamudnimi obrestmi.

Izvajalec, ki je pogodbena sredstva porabil nenamensko ali kako drugače grobo kršil pogodbena določila, ne more kandidirati na naslednjem javnem razpisu.

18. Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v 30 dneh od datuma odpiranja prijav. Občina Ivančna Gorica bo z izbranimi izvajalci sklenila pogodbo o sofinanciranju izvajanja letnega progama športa v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu. Številka: 430-0017/2019-2 Datum: 5. 6. 2019 OBČINA IVANČNA GORICA župan Dušan Strnad

julij 2019

številka 4

Šport

Ivančani v pravem navijaškem vzdušju 43. veslaški spust po Krki pospremili najboljše kolesarje Letošnja kolesarska dirka po Sloveniji se je s peto etapo 23. junija od Trebnjega do Novega mesta tudi uradno zaključila. Tekmovalna karavana je zavila tudi na ceste v naši občini, svoj delež pa so prispevali tudi številni občani Ivančne Gorice. V pravem navijaškem vzdušju so pospremili najboljše kolesarje v centru Ivančne Gorice in okoliških krajih na trasi od Radohove vasi do Šentvida in Stične.

Zagotovo je bilo najbolj bučno v centru Ivančne Gorice, kjer je bil tudi prvi od štirih letečih ciljev sklepnega dejanja največje kolesarske prireditve pri nas. Kljub dežju se je ob glavni cesti zbralo številčno občinstvo, ki je z glasnim navijanjem in navijaškimi rekviziti pospremilo množico kolesarjev. Navijaškemu vzdušju se je pridružil tudi župan Dušan Strnad.

Kolesarje je ob vstopu v krožišče pozdravila tudi maskota najboljšega slovenskega kolesarja Primoža Rogliča v občinskem dresu Prijetno domače.

Gašper Stopar

Zadnjo nedeljo v mesecu maju je na Krki potekala ena največjih kajakaških prireditev v Sloveniji. Pod organizacijo rekreativnega spusta po Krki se je pri že 43. izvedbi podpisal Kajak kanu klub Krka. Krška dolina je gostila kajakaše iz vseh koncev Slovenije in tudi iz sosednje Hrvaške.

Na 12 kilometrov dolg spust se je v svežo reko Krko podalo več kot 200 ljubiteljev rečnih brzic. Uradno je bilo prijavljenih 217. Na startu jih je s spodbudnimi besedami nagovoril predsednik kajakaškega kluba Janez Piškur ter jim zaželel varno in mirno vožnjo. Po skupinski fotografiji pod krškim mostom so se podali proti Zagradcu in tik pred njim jih je pričakalo prvo okrepčilo. Eden dolgoletnih, lahko rečem že kar legendarnih organizatorjev spusta Miran Slana je bil navdušen nad tem, kako je gospa, ki je skrbela za okrepčilo udeležencev, skrbno ločevala vse smeti, ki so ostale za njimi.

Pravi, da je to vredno pohvale.

Spust se je nato nadaljeval do cilja, kak kilometer za mostom, ki vodi v Šmihel pri Žužemberku. Večina udeležencev je za spust od starta do cilja porabila približno 4 ure.

Kot vedno je bilo dobro poskrbljeno za varnost udeležencev. Na jezovih so za varen prehod poskrbeli večinoma domači, krški veslači in potapljači, ob progi je bilo na voljo reševalno vozilo. Ena od pomembnih skrbi organizatorjev je tudi ta, da čim več udeležencev pripravijo do tega, da svoje avtomobile pustijo na cilju in ji nato prepeljejo na start. Udeleženci so s takšnim načinom organizacije prevozov seveda zadovoljni in ga pohvalijo.

Vreme je bilo dokaj spremenljivo, a vendarle dokaj dobro za samo prireditev, vodostaj je bil skoraj idealen. Zadnja leta organizatorji prakticirajo zanimiv način starta. Pred glavnim startom, ki je malo po 11.00 se na pot podajo mladi veslači, ki imajo opravljen osnovni tečaj veslanja. Letos sta jih spremljala dva učitelja veslanja Bogdan Vrhovec in Jaka Javornik. Tudi na tak način se na Krki vzgaja mladi rod veslačev, ki nam je konec koncev dal tudi olimpijca iz Barcelone leta 1992 Boruta Javornika.

Po končanem spustu je sledil vrnitev na start, kjer jih je pod društvenim toplarjem na »Čukovini« čakal kajakaški piknik in podelitev priznanj. Kot zanimivost naj omenim, da je letos spust spremljala tudi televizijska hiša Vaš kanal. Prireditev že vrsto let poteka v sklopu projekta Kajakaške zveze Slovenije »Voda za vedno«.

Nepogrešljivi sponzorji prireditve so bili: Asist, Keko, Občina Ivančna Gorica, Hipox, Zavarovalnica Triglav, Krka, Mizarstvo Trunkelj, Komunalne gradnje Grosuplje, Enigma, GSI, BTC City, Eltim, Carpe Diem, Sir pak, Ključavničarstvo Zupančič Anton, Klimahit, Mesarija Maver, Hort, Frizerski salon Hočevar, Sitotisk praznik, Domen trade, Ribogojstvo Bregar Krka, Trgovina Krka, Vinska klet Vrtovec, Geomeja.

Simon Bregar

Vida Rudolf zmagala na odprtem prvenstvu Slovenije v boksu Športna dvorana v Podčetrtku je pred tedni gostila mednarodni boksarski turnir, najmočnejši turnir v Sloveniji, ki šteje tudi za jakostno lestvico boksarske zveze Aiba. V različnih starostnih kategorijah je v finalu nastopilo kar 16 slovenskih boksarjev in boksark. Zmage oz. zlate medalje so se za Slovenijo med člani veselili Tadej Černoga, Katja Gajić in naša občanka Vida Rudolf. Vida je zmagala v kategoriji do 57 kg.

Trenira pri našem nekdanjem šampionu Dejanu Zavcu. V polfinalu je premagala Hrvatico Saro Luzar Smajić, v finalu pa prepričljivo še Nemko Eliso Rohde. Zlato medaljo ji je podelila olimpijska prvakinja v judu Urška Žolnir.

Pred tem je Vida osvojila še srebro na pomembnem in močnem ženskem mednarodnem turnirju Golden girl na Šved-

Vida skupaj z olimpijsko prvakinjo Urško Žolnir. skem. Za oba odmevna uspeha ji seveda iskreno čestitamo!

Trenutno se pripravlja na Evropsko prvenstvo, ki bo konec avgusta v Španiji. Zaželimo ji veliko uspeha!

Premor med rundama skupaj s trenerjem Dejanom Zavcem.

25

Simon Bregar

26 Šport

julij 2019

številka 4

Aviratek z »žgečkljivo Dolenjko« in »ritodrsom« proglašen za najbolj noro dolenjsko pustolovščino za odrasle in otroke 28. september je dan, ki si ga bodo številni zapomnili. Za vedno. Po mokri in hladni, penasti in zabavni, predvsem pa po pristni dogodivščini in uspešno opravljeni avanturi v naravi v okolici Šentvida pri Stični. In po dobrodelnosti, saj je Aviratek tradicionalna rekreativno-dobrodelna prireditev, saj vsak udeleženec prispeva del startnine v dobrodelne namene.

Za vse tiste, ki niste Dolenjci in se sprašujete o pomenu imena dogodka - avira v kleni dolenjščini pomeni ovira, oblak je ablak, rjava je arjava, tek čez ovire pa aviratek.

Organizator Avirateka Prostovoljno gasilsko društvo Šentvid pri Stični skupaj z občino Ivančna Gorica prek Zavoda Prijetno domače organizira že sedmi tradicionalni Aviratek. Udeleženci organiziranega teka z ovirami bodo morali na razdalji osmih kilometrov premagati 20 pristnih in hudomušno poimenovanih ovir, postavljenih na poljskih in gozdnih poteh v okolici Šentvida pri Stični. Dogodek je namenjen odraslim in polnoletnim osebam, za najmlajše pa bo organiziran mini aviratek. Dogodek Aviratek združuje druženje, pristno pustolovščino in dobrodelnost.

Povabite svoje prijatelje, sodelavce na teambuilding ali poslovne par-

tnerje na najbolj zabavni septembrski izziv za telo in duha. Skupaj se lahko preizkusite v skupinskem premagovanju ovir in lastnih meja.

Mini Aviratek

Zavedamo se, da otroci obožujejo tek in različne ovire. Zato so organizatorji pripravili tudi mini različico. Tako kot bodo najmlajši navijali za vas, boste tudi vi lahko navijali zanje. Začetek mini Avirateka bo predvidoma ob 14.30 oz. takoj po končani prireditvi za odrasle. V ciljnem prostoru na travniku bo urejen poligon mini Aviratek za otroke in mladino. Za najmlajše bo organiziran mini Aviratek s tremi prilagojenimi poligoni v dolžini 300 metrov, 600 metrov in 3 kilometre s petimi do dvanajstimi ovirami.

Aviratek ni tekmovanje

Organizatorji spodbujajo ekipno sodelovanje in druženje. Časa ne

merijo. Lahko si ga vzamete »na počas« in »na peš«. Aviratek je primeren rekreacijski dogodek tudi za fizično slabo pripravljene udeležence. Prav tako se ne beležijo uspešno premagane ovire. Mirno lahko kakšno tudi izpustite. Ni treba biti vrhunski športnik, če želite sodelovati na dogodku. Pravzaprav je zasnovan tako, da ga lahko premagate tudi z berglami.

Kaj dobite za plačano startnino?

Pristno dolenjsko pustolovščino pri (nezahtevnem) premagovanju »avir«, topel občutek pri srcu zaradi prispevka v dobrodelne namene, krepko malico in pijačo, majico Aviratek s patentirano »packo«, priznanje za hvaljenje pred vnuki in veliko zanimive pustolovske vsebine za deljenje s svojimi prijatelji, sodelavci ...

Organizatorji so poskrbeli, da bo zabavno tudi po Avirateku. Po zaključku teka in dobrodelne dražbe so namreč pripravili še Oktoberfejst, na katerem se boste ob dobri pijači in jedači zabavali ob ritmih ansam-

bla Nalet.

Prijave na tek s premagovanjem zanimivih ovir lahko udeleženci opravijo na spletni strani www. aviratek.si.

Franc Fritz Murgelj

Košarkarji Ivančne Gorice uspešno zaključili svojo enajsto sezono V petek, 14. junija 2019, smo v Košarkarskem klubu Ivančna Gorica, na športnem igrišču pri gasilskem domu v Dobu pri Šentvidu, pripravili zaključni piknik sezone 2018/2019, kjer ni manjkalo dobre košarke in zabavnih iger, predvsem pa druženja in zabave. Na pikniku smo podelili tudi zaslužena priznanja najuspešnejšim igralcem našega kluba ter plakete Košarkarske zveze Slovenije za najmlajše nastopajoče na državnem prvenstvu.

Piknik z močnim športnim pridihom je odlično uspel, saj se ga je udeležilo rekordno število otrok, staršev ter podpornikov kluba.

Letošnja sezona je bila za Košarkarski klub Ivančna Gorica zagotovo med najbolj uspešnimi v zadnjih letih, saj smo dosegali izredne rezultate tako na tekmovalnem kot tudi organizacijskem področju, predvsem pa na področju mlajših selekcij. Na te igralce in igralke smo v klubu še posebej ponosni, saj vsako leto znova dokazujejo, da jih košarka veseli in iz leta v leto postajajo boljši košarkarji.

V vročem in sončnem popoldnevu so na igrišče prvi stopili najmlajši košarkarji, ki obiskujejo šolo košarke na osnovnih šolah Šentvid pri Stični, Zagradec in Višnja Gora ter sodelujejo v klubskih selekcijah U-9 in U-11 in predstavljajo daleč najštevilčnejšo skupino otrok v našem klubu. Pomerili so se v raznih košarkarskih igrah na spretnostnem poligonu, svojo predstavo pa so zaključili s pravo košarkarsko tekmo.

Fantje in dekle, ki so celo leto pridno trenirali, so dokazali, da košarko radi igrajo in da so v minulem letu pridobili veliko novega znanja.

Za njimi je sledila tekma, v kateri so si nasproti stali fantje, ki so v državnem tekmovanju nastopali v selekciji U-13 in njihovi starši. Atraktivna tekma je postregla z borbeno igro,

saj so si prav vsi nastopajoči želeli zmage, na koncu pa so tehtnico na stran staršev prevesile njihove dolgoletne izkušnje. To je bila tekma, ki jo bo vredno še kdaj ponoviti. Težko je bilo ugotoviti, kdo ima večjo motivacijo za dokazovanje in je bilo na koncu vsem žal, ko se je igralni čas že iztekel.

Sledila je podelitev priznanj in nagrad. Vsak član ekipe cicibanov je prejel diplomo KZS za sodelovanje v tekmovanju U-9 - igriva košarka, člani ekipe najmlajših pionirjev pa so prejeli diplome za sodelovanje v tekmovanju U-11 – mala košarka.

Ob tem času se je nam pridružil tudi župan občine Ivančna Gorica, gospod Dušan Strnad, ki je tudi eden izmed ustanoviteljev kluba. V kratkem nagovoru je pozdravil vse udeležence in povedal, da je ponosen na delo z mladimi v klubu, ki raste iz leto v leto in da so poleg tekmovalnih uspehov prav tako pomembne vezi in prijateljstva, ki nastajajo ob takih dogodkih in s tem povezujejo in bogatijo našo skupnost. Župan je nato podelil še priznanja vsem, ki so se v posameznih vadbenih skupinah udeležili največ treningov in najboljšim strelcem posameznih ekip v minuli sezoni.

Vsi nastopajoči člani kluba so prejeli tudi klubske majice ter manjše sladko presenečenje, za katerega se iskreno zahvaljujemo družini Ferenčak. Predstavniki staršev otrok so se še posebej zahvalili našemu trenerju Roku Rupniku, ki mu je v letošnji sezoni uspelo za košarko navdušiti veliko število novih fantov in je zelo uspešno treniral in na tekmovanjih vodil tri najmlajše klubske ekipe. Za najuspešnejše igralce kluba pa je nagrado v obliki športnih torb prispevalo podjetje Acron, ki ima v Ivančni Gorici poslovalnico Bags&Office.

Po končani podelitvi in fotografira-

nju, ko je tudi vročina že popustila, so na igrišče stopili še igralci kadetov, mladincev in članske ekipe našega kluba, ki so se v mešanih ekipah, skupaj s trenerji in nekaterimi starši, pomerili med seboj. Tu smo videli veliko lepih in hitrih akcij, atraktivnih potez, tudi zabijanja v koš in čeprav je bila tekma revijalnega značaja, je navdušila številno občinstvo. Že pod reflektorji pa je bila odigrana še veteranska tekma, kjer sta med drugimi nastopila tudi župan in podžupan ter skupina domačih fantov iz Doba. Tudi ti fantje so pokazali veliko želje, srčnosti in za njihova leta presenetljivo hitro in dobro košarkarsko igro.

V Košarkarskem klubu Ivančna Gorica smo veseli in ponosni, da se je v zadnjem letu število naših članov povečalo, da mladi fantje uživajo na treningih in tekmovanjih. Velika zahvala gre zato tudi staršem, ki otroke vozijo na treninge, tekme in jih spodbujajo, da vztrajajo pri tem lepem športu. Dokaz za to je tudi res velika udeležba na zaključni prireditvi, na katero je prišlo približno

250 udeležencev. Za uspešno izvedbo prireditve se zahvaljujemo tudi članom kluba ter gospodu županu za obisk in podelitev nagrad.

Posebna zahvala pa gre članom Prostovoljnega gasilskega društva Dob pri Šentvidu, ki so nam v velikem številu pomagali pri organizaciji prireditve, pri pripravi hrane in pijače, nam dali na voljo gasilske mize, klopi in še marsikaj drugega.

Brez njihove nesebične pomoči prireditev prav gotovo ne bi tako dobro uspela.

Košarkarji konec junija odhajajo na zaslužene počitnice, na igriščih in dvoranah pa se ponovno zberejo 19. avgusta, ko se začnejo priprave na novo sezono.

Jože Ulčar, KK Ivančna Gorica

številka 4

julij 2019

Šentvid gostil bodoče zvezde svetovnega motokrosa

Šport

27

AMD Šentvid pri Stični je zadnji junijski vikend v Dolini pod Kalom na legendarni progi Cukrca gostilo najboljše voznike letošnjega evropskega prvenstva držav jugozahodne evropske cone v kategoriji EMX 65 in EMX 85. Mladi motokrosisti so se pomerili na zadnji, četrti, dirki conskega dela prvenstva, ki je odločala o tem, kateri vozniki se bodo uvrstili na finale evropskega prvenstva 2019. Na dirki so se jim pridružili še člani v kategoriji EMX Open.

Slovenija sodeluje v skupini jugozahodne evropske cone, kamor spadajo tudi motokrosistične velesile kot so Italija, Francija in Španija, zato upravičeno trdimo, da so mladi vozniki iz teh držav eni najboljših evropskih voznikov v tej starostni skupini, ki bodo nekoč stopili na sam vrh svetovnega motokrosa. Poleg njih so se dirke v Šentvidu udeležili še predstavniki Švice, Avstrije in celo Čila, medtem ko so člansko kategorijo Open zastopali še Čehi, Hrvat in Ukrajinec. Člani domačega avtomoto društva so se potrudili in uspešno izpeljali organizacijo dirke na tako zahtevnem nivoju, ki terja veliko priprav in več finančnih sredstev kot dirke na državnem nivoju. Na roko jim je šlo tudi vreme, saj tokrat ni bilo bojazni, da bi morebiten dež otežil izvedbo dirke ali odvrnil od obiska obiskovalce. So pa visoke temperature zahtevale obilo truda, da so organizatorji dovolj namočili progo za dva tekmovalna dneva.

Dirka je imela tudi velik tekmovalni naboj, saj so bila pričakovanja do domačih predstavnikov na dirki velika. V kategoriji EMX 85 je bila navijaška pozornost uprta v Jaka Peklaja, ki se je potegoval za preboj med prvo deseterico na prvenstvu, da bi si s tem prislužil pot na finale. Jaka se je na drugi dirki

odličnima vožnjama je dokazal, da je letos storil velik napredek, ki se vidi tudi na dirkah svetovnega prvenstva MX2. Tako si je na domači progi privozil tudi prvo člansko zmago v mednarodnih tekmovanjih. Jan Hribar je bil 10., Rok Virant pa 11. Še en domačin iz MK Fire group Matevž Robek je bil na solidnem 7. mestu.

Dolino pod Kalom bodo po poletnem premoru zopet napolnili motokros navdušenci 22. septembra, ko pride v Šentvid karavana državnega prvenstva, morda tudi s Timom Gajserjem, ki se letos uspešno poteguje za nov naslov svetovnega prvaka. Že pred tem bo za zaključek počitnic v soboto, 24. avgusta,na progi Cukrca potekala AMZS motokros šola. Vabljeni k prijavi (telefon: 041 620 179; e-naslov: servis.rus@siol.net). v Franciji žal poškodoval in nekaj tednov kasneje na Portugalskem še ni bil popolnoma pripravljen, tako mu je pred domačo dirko manjkalo točk v skupni razvrstitvi.

V Šentvidu si je privozil 8. mesto, kar je bilo na koncu za las premalo za preboj v prvo deseterico. A pred nekaj dnevi je prispela vesela novica, da je promotor prvenstva ugodil prošnji in bo Peklaj vseeno nastopil na finalu na Češkem, v

sklopu dirke MXGP 27. in 28. julija.

Tam bo tudi zmagovalec Šentvida Francoz Quentin Marc Prugniers.

V nižji kategoriji EMX 65 si je prve evropske točke privozil še en domačin Žan Oven, zmagovalec pa je bil Italijan Filippo Mantovani, medtem ko so v kategoriji EMX Open domače barve zastopali trije vozniki. Jan Pancar je prepričljivo dobil dvoboj s Klemnom Gerčarjem in Čehom Michekom. Z dvema

OBČINSKA FUTSAL LIGA

Prvih šest ekip bo igralo v 1. ligi, drugih pa v 2. ligi Spomladanski del letošnje občinske lige v futsalu se je zaključil, do konca prvega dela, kjer vsaka ekipa igra z vsako po 1x pa se bo zaključil zadnjo soboto v avgustu. Čeprav je do konca 1. dela še en krog pa je že jasno kdo bo v drugem delu v 1. in kdo v 2. ligi. V drugem delu najboljših 6 ekip igra še enkrat med seboj v svoji ligi, ekipe od 7.12. mesta pa med seboj za prvaka 2. lige.

Liga je zanimiva, igranje ob sobotah popoldne in zvečer po različnih krajih po občini pritegne kar lepo število gledalcev. Ti so lahko priča zanimivim igram na visokem nivoju, saj izrazito slabe ekipe v ligi ni. Kar še posebej veseli je dejstvo, da smo priča športnim tekmam brez omembe vrednih incidentov. Mladi fantje v ligi se lahko kosajo s prekaljenimi asi, ki so dve leti nastopali tudi v najmočnejši slovenski ligi. Slovenija pa v Evropi v futsalu visoko kotira.

Trenutna lestvica: O. t.

Zmage

Remiji

Porazi

Goli + Goli - Razlika Točke

1.

FC IVG VIP Studio

10

8

2

0

55

13

+42

26

2.

FSK Mafijozi

10

7

2

1

36

19

+17

23

3.

Bar pri Livarni

10

6

3

1

33

14

+19

21

4.

ŠDM Krka

10

6

1

3

26

18

+8

19

5.

ŠD Ambrus

10

5

3

2

30

16

+14

18

6.

MSU Team

10

6

0

4

38

30

+8

18

7.

Avtostoritve Sadar

10

3

2

5

24

46

-22

11

8.

HD City

10

2

3

5

23

27

-4

9

9.

Samastur

10

2

3

5

22

31

-9

9

10.

Hort Zagradec

10

2

2

6

19

40

-21

8

11.

Dnevni bar Glorija

10

1

1

8

15

38

-23

3

12.

Raja Višnja Gora

10

0

2

8

15

44

-29

2

Med strelci je trenutno najučinkovitejši zadnja leta naš najboljši strelec in kapetan ekipe Futsal klub Ivančna Gorica Kristijan Čož, ki je dosegel 23 golov, na drugem mestu je Martin Grošelj (MSU team) s 15 goli, tretje mesto pa si delita Denis Gale (Bar pri Livarni) in Žan Štepec (FSK Mafijozi) s po 13 goli.

Več informacij o ligi vam je na voljo na spletni strani ZŠO Ivančna Gorica: www.zso.prijetnodomace.si. pod zavihkom Športni rezultati- liga malega nogometa.

Simon Bregar

Matej Šteh

28 Šport

julij 2019

številka 4

Ciciplaninci s PD Polž na Planini Jezero in pri slapu Savica V soboto, 15. 6. 2019, smo se ciciplaninci skupaj s starši, vodnikom Janezom Ivanom Čebularjem iz PD Polž Višnja Gora ter vzgojiteljico Tanjo Falkner iz vrtca v Velikem Gabru ponovno srečali in se napotili na prijeten pohod. Zbrali smo se ob 7. uri zjutraj v Višnji Gori, si pripeli prepoznavne pohodniške znake na svoje nahrbtnike ter se odpeljali proti Gorenjski.

Mimo Blejskega in Bohinjskega jezera smo vstopili v samo osrčje Triglavskega narodnega parka. Pohodno pot smo začeli na Planini Blato in se povzpeli proti Planini Jezero. Naše prve korake je spremljalo rahlo deževje, toda nismo se dali motiti. Opremljeni z vremenu primerno opremo planincev smo strmo gozdno pot vzeli zares in dež je naši vztrajnosti nemudoma popustil. Kmalu se je pred nami odprla Planina Jezero, čudovito obsijana s soncem, ki nas je spremljalo še ves čas nato. Kar nekaj časa smo si vzeli za opazovanje jezera in narave okrog njega ter se medtem okrepčali z malico iz nahrbtnika. Polni nove energije smo se skupaj odločili, da si gremo po vrnitvi na Planino Blato ogledat še slap Savico. In tako smo storili. Slap nas je popolnoma navdušil s svojo vodno silo med mogočnimi kamnitimi stenami. Zadovoljni in prijetno utrujeni smo se odpravili na svoje domove.

Dogovorjeni pa smo tudi že za naše naslednje srečanje ob začetku novega šolskega leta.

Helena Prosen Zupančič

Gorniški klub Limberk na izletu s šentviškim vrtcem Čebelica na Sveti Peter (888 m) Po neutrudnem pomladanskem deževju so se začeli vrstiti toplejši sončni dnevi, kar je spodbudilo k sodelovanju vrtec Čebelica iz Šentvida pri Stični v okviru projekta »Spletamo vezi s šentviškimi ljudmi« z Gorniškim klubom Limberk. Vrtčev izlet ob zaključku šolskega leta je bil letos obarvan pohodniško.

Lepo sončno jutro se je prebudilo 2. junija in nas vabilo v naravo. Naš cilj je bil Sveti Peter (888 m) nad vasjo Dvor pri Žužemberku. Nadobudne pohodnike in njihove starše smo pričakali pri Železolivarskemu muzeju na Dvoru in skupaj nadaljevali vožnjo do našega izhodišča. Tam smo člani GK Limberk pohodnike seznanili z osnovnimi napotki za varno hojo v hribe in opisali potrebno planinsko opremo.

Strumno smo zakorakali proti svojemu tokratnemu cilju. Gozd, obsijan z jutranjimi sončnimi žarki, je nudil čudovito pomladno obarvano kuli-

so. Vrh je bil kmalu brez težav osvojen. Vsak mali pohodnik je prejel medaljo za opravljen vzpon. Prav tako so si medalje

zaslužile njihove prijazne vzgojiteljice. Gostoljubni člani PD Novo mesto, ki upravljajo kočo na Svetem Petru, so nas odžejali s čajem. Sledila je malica iz nahrbtnika, kot se spodobi za prave pohodnike in seveda prijetno druženje, ob katerem se je hitro povrnila razposajenost.

Najpogumnejši so se povzpeli na razgledni stolp in občudovali bližnje in daljne kraje.

Ker prehitro je minil čas in treba se je bilo vrniti nazaj do izhodišča. Še prej pa obvezna skupinska slika vsem za spomin. Mladi pohodniki so vse navdušili z ljubko otroško razigranostjo in energijo.

julij 2019

Vidim tvoj obraz, slišim tvoj glas.

Zakaj te več ni?

Le spomin še živi …

In upanje, da se nekoč zopet snidemo.

Zahvale

številka 4

Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v srcih ostal za vedno boš ostal.

V SPOMIN

V SPOMIN

Dne 16. 6. 2019 je minilo 23 let, kar nas je nepričakovano zapustil mož, oče, brat, stari oče, mesar, odkupovalec živine za klavnico Stična, varnostnik, kmetovalec, gasilec in človek velikega srca

BOJAN RUS (1969-2018)

VINKO HOČEVAR

Minilo je leto dni, odkar nas je zapustil in odšel v nebeško domovino naš dragi Bojan.

po domače Ratenčan iz Ratence (10. 4. 1936–16. 6. 1996)

Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in ste z njim v molitvah. Zahvaljujemo se vsem, ki obiskujete svete maše in na njegovem preranem grobu prižigate sveče, polagate cvetje in postojite ob njem.

Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče v spomin.

Vsi njegovi

Bolečina, ki nam v srcu tli, te v življenje več ne obudi.

Enkrat morda zabriše čas bolečine, a spomin ostane in nikdar ne izgine.

V SPOMIN LUDVIK PODRŽAJ z Malega Hudega (22. 7. 1937–22. 7. 2014)

Pet let bo minilo, odkar si za vedno zatisnil oči, vendar si v naših srcih še vedno živ in v naših mislih še vedno z nami.

Pogrešamo te.

Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke in obiskujete svete maše.

Vsi njegovi

Kogar imaš rad nikoli ne umre, samo daleč, daleč je …

STANISLAV KLEMENČIČ iz Ivančne Gorice (29. 4. 1926–9. 5. 2019)

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena sožalja, tople besede, objeme, darovano cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo Jožetu Kastelicu za obisk v bolnici in lepe besede ob slovesu. Hvala govornikoma Matjažu Marinčku in Alešu Tomažinu za ganljive besede ob zadnjem slovesu. Lepa hvala PGD Radohova vas za spremstvo in pokop k zadnjemu počitku ter Mihu Grandovcu za tople besede ob odprtem grobu.

Zahvala pevskemu zboru Prijatelji in kvartetu godbe Stična za sočutne pesmi ob slovesu. Hvala praporščakom, pogrebni službi Perpar za organizacijo pogreba. Hvala vsem vam, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku in se od njega poslovili.

Ati, hvala ti za vso ljubezen, skrb in vse trenutke, ki smo jih preživeli skupaj.

Vsi tvoji najdražji

Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin ostane in živi.

V SPOMIN Mineva deseto leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedi

SLAVKO MAVER

žena Marija, sin Vinko, Milena, Cvetka, Danica, vnuki Vinko, Andrej, Primož, Gregor, Marko, Astrid in Erik

V SPOMIN DARKOTU LAVRIČU Vse cveti, ptiček žvrgoli tebe pa že pol leta ni.

mesarski mojster iz Stične

Hvala vsem, ki ga ohranjate v spominu, obiskujete njegov grob in prihajate k svetim mašam.

Vsi njegovi

Leto dni že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš.

Ni ure, dneva in noči, da te z nami ni.

Zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš, kjer tihi dom le rože ti krasijo in sveče v spomin gorijo.

V SPOMIN FRANC KUHELJ

Vrt prazen je, ti po njem ne sprehajaš se, v hiši in okrog nje tišina, praznina in bolečina ostala je.

23. 7. 1939–22. 7. 2018

V mesecu juliju mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat in stric.

Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, postojite pri njegovem grobu in mu prižgete sveče.

Tvojega obraza, nasmeha, pozdrava več ni, a v naših srcih ostajaš ti.

Pogrešamo te močno, samo svečko prižgemo ti lahko.

Hvala vsem, ki ga obiskujete na njegovem grobu.

Vsi tvoji

Vsi njegovi

Ko Gospod vidi, da je pot predolga, grič prestrm in dihanje pretežko, položi svoje roke okrog tebe in reče: Pridi domov.

ZAHVALA

ZAHVALA V 94. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi ati, dedi, pradedi, tast, brat, stric, prijatelj in sosed

29

ob neizmerno boleči izgubi našega dragega moža, očija, dedija in tasta

FRANETA PEČJAKA

ZAHVALA

iz Šentvida pri Stični.

V 58. letu življenja nas je po težki bolezni zapustil

PETER DREMELJ

po domače Petrov Peter iz Metnaja (23. 6. 1961–18. 5. 2019) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, za darove za cerkev, svete maše, cvetje in sveče.

Hvala p. Branku za lepo opravljen obred, sosedi Anici za poslovilne besede, PGD Metnaj, pevovodji Robiju, cerkvenim pevcem in pevcem Prijatelji za občuteno zapete pesmi.

Hvala Onkološkemu inštitutu Ljubljana, ZD Ivančna Gorica. Hvala pogrebnemu zavodu Perpar.

Hvala vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot in se udeležujete svetih maš zanj.

Vsi domači

Ko se moraš posloviti, te objame neznosna bolečina. A ko pustiš, da te preplavijo vsi lepi, skupaj preživeti trenutki, se zaveš, da si vendar za vedno povezan - le drugače.

Naše hvaležne misli naj v teh dneh dosežejo vse, ki ste z nami bedeli ob njegovi postelji, nam v težkih trenutkih stali ob strani ter njega in nas tako ali drugače podpirali v boju z njegovo boleznijo. V teh težkih trenutkih smo poznali, koliko dobrih ljudi obkroža in podpira našo družino. Posebno zahvalo namenjamo dr. Bojanu Frantarju in Aniti Kovačič.

Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi ter se v tako velikem številu poslovili od njega.

In s teboj bomo zopet družina, ko bomo sklenili ta krog ljubezni in se skozi kroge vrnili k tebi - počasi in tiho in zagotovo eden za drugim.

Njegovi, ki ga neizmerno pogrešamo Dragi moj Frane, hvala za 32 prečudovitih let, polnih ljubezni, dobrote, pozornosti. Hvala za krasne otroke.

Z ljubeznijo in žalostjo v srcu, tvoja Olga

30 Zahvale

številka 4

julij 2019

Ni res, da je odšel nikoli ne bo!

Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini.

Odgovor na vprašanja večna ni, spomin je tisto, kar živi.

ZAHVALA V 79. letu nas je zapustil naš dragi oče, dedi, tast, brat in stric

JOŽEF NOVAK

z Mestnega trga Višnja Gora (1940–2019) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev. Hvala vsem sodelujočim duhovnikom in župniku Slavku Judežu za lepo opravljen obred, cerkvenem pevskem zboru iz Višnje Gore in g. Pavlu Grozniku za lepe poslovilne besede ter hvala pogrebni službi Perpar.

Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi

Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal.

ZAHVALA V 91. letu nas je zapustil naš dragi ata

JAKOB HROVAT iz Ambrusa 9

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, stiske rok in tople besede. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše in dar za cerkev.

Hvala gospodu župniku Urošu Švarcu za lepo opravljen obred, Moškemu pevskemu zboru Ambrus, ki ste ga s svojim petjem pospremili na njegovi zadnji poti ter pogrebnemu zavodu Novak za organizacijo pogreba. Zahvaljujemo se Zdravstvenemu domu Ivančna Gorica, dr.

Janezu Zupančiču, predvsem pa velika hvala patronažni sestri Mateji Pevec.

Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Žalujoči vsi njegovi

Ni smrt, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.

So vezi močnejše. Brez pomena so razdalje, kraj in čas.

Vekov večna dragih je bližina.

Smrt je le združitev na večer.

Zemlja skupno je pribežališče in poslednji cilj vseh nas je mir.

(Mila Kačič)

ZAHVALA Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi, tast, brat in stric

FRANC PERKO

po domače Reštov Frenk iz Ambrusa (24. 11. 1952–27. 5. 2019) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za obnovo orgel.

Posebna zahvala pogrebnim storitvam Novak za organizacijo pogreba, gospodu župniku Urošu Švarcu za lepo opravljen obred, trobentaču za zaigrano Tišino, moškemu pevskemu zboru Ambrus za občutno zapete pesmi ter gospe Amaliji Štrubelj za poslovilni govor v imenu Društva upokojencev Ivančna Gorica. Še posebej hvala vsem, ki ste zanj molili in ga pospremili k večnemu počitku. Žalujoči vsi njegovi

Srce je omagalo tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.

Kje roka je tvoja, ki skrbela je za nas.

ZAHVALA V 74. letu nas je tiho zapustila mamica in babica

JUSTINA ZUPANČIČ iz Starega trga pri Višnji Gori 25. 4. 1945–20. 6. 2019

Ob slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem za izrečena sožalja, sveče in podporo. Hvala župniku Judežu, B. Modicu, pevskemu zboru in Vidi Zupančič za lep govor, hvala pogrebnemu zavodu Perpar za lep obred. Žalujoči: sin Srečko, hčeri Brigita in Lidija ter vnuki in vnukinja Mark, Dejan, Matjaž in Klara

Prazen dom in dvorišče naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, bolečina in samota pa ostaja.

Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v mislih naših še živiš.

ZAHVALA Prvo nedeljo v maju je v 62. letu življenja zaspal k večnemu počitku

ALOJZ LAKNER Metnaj 28 (3. 6. 1957–5. 5. 2019)

Ob boleči izgubi brata, strica, nečaka, svaka se zahvaljujemo sorodnikom, sošolcem, vaščanom, prijateljem, znancem, PGD Metnaj in Šentvid. Hvala Anici in Mirotu za lepe besede slovesa. Hvala Frenku Kostenu, pogrebnemu zavodu Perpar in zahvala vsem, ki ste se v velikem številu poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Vsi njegovi

Ni se ti uspelo posloviti.

Morala čez noč od nas oditi.

Toda ni besed več tvojih in ne več stiskov tvojih rok.

Ostal je le spomin.

ZAHVALA V 81. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, tašča, babica in prababica

ANA KOŠAK, roj. Bedene iz Velikih Rebrc 4 pri Zagradcu (27. 4. 1938–24. 4. 2019)

Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo zdravstvenim osebam ambulante dr. Gomzi in patronažni sesti ter osebam nega na domu.

Za podarjeno cvetje, sveče, stisk roke, tople besede, izrečeno sožalje, darove za cerkev in za svete maše.

Posebna zahvala vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem. Gospodu župniku Sašu Kovaču za lep pogrebni obred in mešanemu pevskemu zboru Zagradec za lepo odpete pesmi ob zadnjem slovesu. Zahvaljujemo se tudi Pogrebnemu zavodu Novak za vso organizacijo in lepo speljan obred ter poslovilne besede ob odprtem grobu.

Hvala vsem, ki ste zanjo molili in jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni

ZAHVALA Nenadno in tragično nas je zapustil mož, oče, dedek in brat

IVAN BIŠČAK

19. 12. 1957– 5. 6. 2019 z Gornjega Brezovega 8a Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, pomoč, podarjeno cvetje, sveče in darove za maše ter dobre namene.

Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen obred in pevskemu zboru za ganljivo odpete pesmi. Še enkrat posebna zahvala vaščanom in sokrajanom iz sosednjih vasi za vso pomoč in poslovilne besede, ter vsem, ki ga boste ohranili v lepih spominih.

Njegovi najbližji

Tvoje srce je omagalo, zapustil si nas.

Utihnil je tvoj glas in ostal je prazen dom.

A v naših srcih še vedno živiš.

Spomin nate bo večno ostal.

ZAHVALA V 58. letu starosti se je od nas poslovil naš dragi mož, oči, dedek, brat, stric, tast in svak

ANTON ROGELJ

iz Sušice 8 Ob nenadni in nepričakovani izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od njega. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem, vsem sodelavcem in znancem. Hvala za podporo, za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala prijateljem lovcem, muljavskim gasilcem, KS Muljava, sodelavcem Elektra Ljubljana, pogrebni službi Perpar, gospodu županu, pevcem ter vsem govornikom. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Ohranite ga v lepem spominu.

Njegovi najdražji

Končan je boj, minilo je trpljenje, bolezen je bila močnejša kot življenje.

In čeprav zdaj v hladnem grobu spiš, v naših srcih še živiš.

ZAHVALA Po težki bolezni je v 66. letu starosti, utrujen, za vedno zaspal naš dragi mož, oče, dedi, brat in stric

VLADIMIR HRIBAR

18. 3. 1954–11. 6. 2019 z Brega pri Temenici 15, Šentvid pri Stični po domače Malnarjev Lado z Brega Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Fenix transporti Sevnica, Pošte PLC Ljubljana, Dolenjke Trebnje, Društvu Revmatikov Trebnje za besede sočutja in tolažbe, za darovane sveče in cvetje, darove za svete maše in cerkev. Hvala onkološkemu oddelku H2 in ZD Ivančna Gorica, hvala tudi Majdi in Marti za vso pomoč in podporo v času njegove bolezni.

Velika zahvala župniku Janezu Jeromnu za lepo opravljen pogrebni obred, pevskemu zboru Prijatelji, pogrebni službi Perpar, cvetličarni Cvetmarket, zahvala Društvu upokojencev Veliki Gaber, ga. Jožici Štrempfelj za ganljive besede ob slovesu. Hvala vsem, ki ste zanj molili in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi

julij 2019

31

številka 4

NAGRADNA KRIŽANKA

Kdor ga zmore, ta je Krpanovega rodu Kviz, ki skuša biti hudomušen

1. Kaj je »vereja« na kateri sedi pesniška sova? a) knežje žezlo s sovo b) pokončni kol v lesenem plotu c ) desna ročica lesenega pluga 2. Koliko kosmatih je v znanem ljudskem vzkliku? a) sedemsto b) petsto c) tristo 3. Koliko pogačic ima 7 Krčanov in 2 Muljavki? ……..

4. Katera inačica je najbolj dolenjska? a) kalú b) koló c) kuló 5. Kateri tič bi lahko največ pripomogel k ohranitvi Slovencev? a

b

c

d

Hudomušnici Ženin z muko prenese zajetnejšo nevesto čez prag spalnice in jo položi na posteljo. »Dragi,« šepne ona, »zanesljivo vem, kaj bo tvoja prva želja.« »Ne, ni tisto kar misliš.« odvrne zasopli ženin, »moja prva želja je, da bi shujšala!«

»Stara« novica Po 22 letih se vrača iz Ruskega ujetništva Simon Kurent od Svete Katarine nad Trbovljami. Ujet je bil že na začetku vojne leta 1914 in se mu je po dolgem prizadevanju šele sedaj posrečilo priti iz ujetništva.

Trenutno je na poti skozi Poljsko deželo kjer je oddal sporočilno pismo. Žena in oba sedaj že odrasla sinova ga željno pričakujejo.

DOMOLJUB,30 sept. 1936

Rešitve: 1. b, 2. c, 3. osemnajst, 4. a, 5. b

Pravilni gesli tokratne nagradne križanke pošljite na elektronski naslov urednistvo@klasje.net ali z dopisnico po navadni pošti, do 5. avgusta 2019. Izžrebali bomo tri praktične nagrade.

Zaporniški novinec sedi pred televizorjem, se čudi programu in končno vpraša: »Kaj kriminalk ne gledate?« »Ne,« enoglasno odgovorijo zaporniki: »v njih naši na koncu nikoli ne zmagajo.«

32

mesec 2013

julij 2019 - številka 4 številka 5

Ambrus

Kako so ata Cvetko pred bučami obvarovali Gnidovčeva Cvetka je bila ljubka drobna deklica. Po končani osnovni šoli je šla za učiteljico, čeprav so jo vsi strici in tete svarili. »Cvetka, si prenežna za ta poklic; te bo mularija dobesedno nesla iz razreda.« »Naj gre, če jo to tako veseli,« se je na njeno stran postavil dobrosrčni Gnidovčev oče, »bo že kako, saj je še dosti časa do konca šolanja.« Pa je hitro minilo tistih pet let učiteljišča in treba je bilo

v službo. Doma so se zgrozili, ko je novinka dobila dekret za službovanje v šoli, ki je bila daleč naokoli znana po še posebej nagajivih paglavcih. Ata so dolgo tuhtali, potem pa odločili. Na ramena so si oprtali veliko vrečo jabolk in dejali hčerki: »Cvetka, z mano pojdi, bom že jaz uredil, kakor je treba.« In sta šla mimo upravitelja in starejših kolegic naravnost v razred. Tam so oče mladež ganljivo nagovorili in jo prosili,

naj bo prizanesljiva do njegove krhke hčerke in na koncu razdelil mednje okusna jabolka.

Tisto leto se na šoli niso mogli načuditi, kako je mlada kolegica že prvo leto obvladala sicer jako težak razred. Kako je bilo v prihodnja leta, pa viri ne poročajo. Vidite, tako se je to delalo včasih. Dandanes to kajpak ne bi vžgalo, tudi če bi vsakemu mulcu oče prinesel nov pametni telefon.

Leopold Sever

Metnaj

Muljava

Sobrače

Šentvid

Temenica

Z A G R A D EC

Obledele sledi iz 1. svetovne vojne Skoraj pol desetletja v našem časniku že pišemo o veliki človeški tragediji, z imenom 1. svetovna vojna. Bile so to same žalostne novice o trpljenju in smrti. Tokrat pa bomo zapisali nekaj o vojaški sreči, ki bi ji lahko rekli tudi čudež. Glejte! Iz družine Španovih iz Škrjanč pri Ivančni Gorici, pišejo se Kavšek, so imeli na fronti štiri sinove. Ne vemo, kje vse so ležali po strelskih jarkih, vemo le to, da so se vsi štirje srečno vrnili domov. S precejšno verjetnostjo smemo trditi, da je bil to najbrž edini primer na Slovenskem.

Izjemne sreče so se zavedali tudi domači, ki so v zahvalo bogu ob poti blizu hiše sezidali kapelico. Zidana je v starem kmečkem slogu: na slemenu ima križ, na pročelju pa v svetem trikotniku božje oko, ki je blagohotno in zaščitniško gledalo na Španove fante. Kapelica je posvečena Križanemu.

Leopold Sever

Španova kapelica na Škrjančah, zidana po zaobljubi za srečno vrnitev iz prve svetovne vojne.

Ob smrti očeta Franca so se sinovi, hčere, žena, in zeti postavili ob krsti.

Srečno vrnjene vojake bom prepoznali po razvrstitvi. Od leve proti desni si sledijo: 2. Johan Kavšek, 3. France Kavšek, 4. Karel Kavšek in 5. Jože Kavšek.

Prvi v vrsti je Ciril Kavšek, ki ga vojska zaradi mladosti še ni zajela.

235. rekord:

Očarljiva dipladenija Nekateri ljudje imajo močneje razvite čutnice za zaznavanje barv. Ti so pogosto veliki občudovalci rož, kot na primer Anica Berčan s Hudega. Zategadelj na njenem domu že mnoga leta opažamo nenavadno veliko cvetlic vseh barv in velikosti. Letos ji je še posebej uspela rdečecvetna dipladenija. Botaniki jo bolj poznajo pod imenom mandevilla in je nekoliko v sorodu z jasminovkami.

Po tem, da roža nima domačega imena sklepamo, da je prišla na Slovensko sorazmerno pozno.

Anica jo goji slabega pol desetletja. Kot vse stvari, ima tudi ta rožica slabo lastnost- njeni zvezdasti cvetovi ostanejo mladostni le par dni, nato pa uvenijo. Zato jo je težko pokazati v mnogocvetnosti. Anici je to uspelo; na njeni grmovki sva s skupnimi močmi naštela več kot tristo cvetov.

Njen uspeh bomo kajpak brez glasne debate okronali z novim Klasjevim rekordom.

Vsekakor velja, da na Húdem ni samo hudó, ampak tudi lepo. Čestitke v jatah letijo z vseh strani.

Leopold Sever