Mi3

POLETJE 2015

Mi3 INTERNI ČASOPIS DOMA UPOKOJENCEV PODBRDO, TOLMIN IN PETROVO BRDO

Energetska učinkovitost

Pomoč sodobne tehnologije

Intervju

Ines Krajnik

Pod drobnogledom

Določitev prednostnih projektov

Kolofon Mi3 št. 1 - poletje - 2015 info@dompodbrdo.si www.dompodbrdo.si

GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK Igor Drakulič • IZVRŠNI UREDNIK Franc Fritz Murgelj • UREDNIŠKI ODBOR Ines Krajnik, Srečko Trojer, Danila Kemperle, Meta Tuta, Alenka Gantar, Ivica Podgornik, Sara Lunder • UREDNIŠTVO Ecetera d.o.o.

Motnica 7a, 1236 Trzin Slovenija T: +386 1 600 1010 www.ecetera.si • OBLIKOVANJE IN PRELOM Miha Žerovnik • LEKTORIRANJE Sara Lunder • OGLASNO TRŽENJE Simona Zore T: +386 1 600 10 10, G: 051 611 110 E: simona.zore@ecetera.si • IZDAJATELJ Dom upokojencev Podbrdo Podbrdo 33, 5243 Podbrdo Slovenija info@dompodbrdo.si T: +386 5 380 1842 F: +386 5 380 1851 www.dompodbrdo.si

Uvodnik V rokah držite premierno številko časopisa Mi3. Ponosni smo, da se Dom upokojencev Podbrdo po novem predstavlja tudi na ta način. Glede na to, da ima Dom upokojencev Podbrdo tri različne lokacije (poleg Podbrda še Tolmin in Petrovo Brdo), smo začutili potrebo in željo, da svoje zaposlene redno obveščamo o tem, kaj se dogaja v našem zavodu, kakšna je naša vizija in kakšni so naši cilji. Vsak zaposlen je bolj povezan s tistim domom, v katerem dela, in ni dovolj seznanjen z dogajanjem v ostalih dveh enotah. Svoje delovanje bi radi približali vsem zaposlenim, pa tudi širši javnosti.

Zavedamo se, da smo tri hiše, a v bistvu predstavljamo celoto in delamo za isti cilj. Poslanstvo vseh nas je, da skrbimo za svoje uporabnike in njihove svojce, zato je zelo pomembno, da ima vsak posameznik informacije iz prve roke. Zaradi tega smo se odločili, da začnemo izdajati časopis Mi3, ki naj bi izhajal vsaj trikrat letno. V Mi3 bomo predstavljali naše službe in posameznike, naše delovanje na splošno pa tudi trenutne dejavnosti. Svoje mesto bodo našle zanimivosti, ki se tičejo naših zaposlenih in stanovalcev. Hkrati bomo predstavljali tudi lokalne skupnosti, v katerih živimo in delamo, pa tudi občine, od koder prihajajo naši stanovalci.

Mi3 smo res trije, a kljub temu predstavljamo eno celoto. Želimo si, da bi tudi Mi3 pripomogel k naši večji povezanosti, sodelovanju in prepoznavnosti.

Naslovnica: iStockphoto Mi3 je interni časopis doma upokojencev Podbrdo, doma upokojencev Tolmin in doma upokojencev Petrovo brdo Brezplačna interna revija Mi3 izhaja enkrat na tri mesece v slovenskem jeziku.

ISSN 2386-0421

2

Poletje 2015

Ines Krajnik, direktorica

4

6

8

12

16

18

Kazalo

AKTUALNO 4 Intervju: Ines Krajnik 6 V domu delajo ljudje z dušo 8 Investiramo lastna sredstva 10 Kakovostne storitve za stanovalce DOBRE PRAKSE 12 Pralnici kot ogledalo vestnega gospodarjenja POD DROBNOGLEDOM 14 Določitev prednostnih projektov ENERGETSKA UČINKOVITOST 16 Ohranjamo število zaposlenih 18 Pomoč sodobne tehnologije GOSTUJOČI KOMENTAR 20 Računi odslej le v e-obliki ZGODBA ZAPOSLENEGA 23 Antonija Bizjak ZADNJA STRAN 24 Lokalna foto zgodba: Baška grapa

Mi3

3

Aktualno

Izboljšati obveščenost med zaposlenimi Ines Krajnik

V vodstvu Doma upokojencev Podbrdo se zavedajo, kako pomembno je, da so zaposleni ustrezno obveščeni o tem, kaj se dogaja v zavodu, kako posluje ter kakšne načrte in cilje ima. »To je bil eden od glavnih razlogov, da smo se odločili za časopis Mi3,« pojasnjuje direktorica DU Podbrdo Ines Krajnik.

TEKST: IGOR DRAKULIČ FOTO: SONJA KAVČIČ

4

Poletje 2015

Aktualno

Kaj želite doseči s časopisom Mi3? Želimo, da bi zaposleni čutili še večjo pripadnost našemu zavodu. Zavedati se moramo, da je v kolektivu pomemben prav vsak posameznik, od strežnice naprej. Včasih imam občutek, da je kar precej takih, ki so neopazni in se verjetno tako tudi počutijo. Če jim damo možnost, da izgubijo strah pred pojavljanjem v javnosti, bomo verjetno našli kar nekaj skritih talentov. Kakršno koli sodelovanje s časopisom bo dodana vrednost in korak naprej k rasti vsakega posameznika in k temu, da začuti, da je pomemben član našega kolektiva. Od zaposlenih bi radi dobili nove zamisli in želje, ki jih danes še ne poznamo. Potem bomo skušali skupaj doseči te cilje in izpolniti želje.

Ali bo časopis pripomogel k večji povezanosti zaposlenih?

Ne pričakujem, da bo naš novi časopis Mi3 vsak zaposleni prebral od prve do zadnje črke, večina pa bo vseeno imela možnost, da pridobi informacije iz prve roke.

pričakujem, da ga bo vsak prebral od prve do zadnje črke, večina pa bo vseeno imela možnost, da pridobi informacije iz prve roke.

Želimo si, da bi bilo tako, saj smo si v zadnjih letih nekako vse bolj narazen. Težki časi so, zato je še toliko bolj pomembno, da bi se čim več družili in se spoznavali. Fluktuacija med zaposlenimi je kar visoka, zato se ljudje med hišami bolj slabo poznajo.

Zasnova časopisa Mi3 smo zastavili tako, da v njem ne bo novičk in prispevkov od uporabnikov. Poudarek bo na našem delu in naložbah. Marsikdo ne ve, zakaj se lotevamo novih naložb.

Mogoče mislijo, da veliko denarja vržemo proč kar tako, ker smo si sami zamislili določene projekte. Ne vedo pa, da veliko vlaganj zahteva zakonodaja – v zadnjem času predvsem na področju boljše kakovosti bivanja. In mi moramo zakonodajo seveda upoštevati in načrtovati potrebne naložbe. Pomembno je, da zaposleni to vedo.

Kakšni so bili odzivi, ko ste zaposlene seznanili z načrti za izdajo časopisa in boljšo obveščenost?

Odzivi so bili zelo pozitivni. Vsem se zdi to dobra ideja in so pripravljeni sodelovati. Sestavili smo uredniški odbor, v katerem smo vodja zdravstvene nege in oskrbe, vodja enote Tolmin, strokovni vodja, vodja finančno-računovodske službe in jaz. V odboru so tudi socialne delavke, ki imajo največ stikov z uporabniki in njihovimi svojci in so redno seznanjene s tem, kaj je še pred nami in kaj je že za nami. Člani odbora imamo največ vpogleda v delovanje zavoda in lahko o tem tudi obveščamo vse druge.

Najbolje tudi poznamo zaposlene, tako da vemo, kdo bi bil tisti, ki bo takoj pripravljen sodelovati, kdo pa bo potreboval še nekaj motivacije in spodbude. Naše službe so zanimive in pomembne, vendar marsikdo nima natančnega vpogleda v to, kaj in kako se dela. Tudi to bomo s časopisom spremenili na bolje.

Kako so informacije doslej prehajale od vodstva navzdol?

Dogovorjeni smo, da glavne informacije podajamo vodjem služb, ti pa so zadolženi, da jih posredujejo svojim podrejenim. Včasih pride do dezinformacij, nekateri imajo mogoče težave s predajanjem informacij naprej, lahko pride tudi do tega, da ne razumejo natančno, kar smo jim povedali, ali da razumejo malo drugače, kot je bilo sporočilo predano. Nenehno se soočamo s pomanjkanjem časa, težava pa je tudi v tem, da delamo v treh izmenah, tako da nikoli nismo vsi na istem kraju ob istem času. Tudi zato prihaja do tega, da prenos informacij včasih ni natančen. Prepričana sem, da bo bolje, ko bodo imeli vsi na voljo časopis Mi3. Ne

Zakaj ste se odločili za tiskano verzijo v času, ko je na voljo toliko druge sodobne tehnologije z računalniki in internetom?

Računalnike imamo samo člani uprave in vodje služb, drugi zaposleni nimajo dostopa do računalnika. Naša spletna stran je sicer v redu, ampak ni dovolj, saj je zaposleni ne obiskujejo pogosto. Še vedno je papir tisti, ki je najprivlačnejši za povprečnega bralca. Ocenjujemo, da bo dovolj, če bomo časopis izdajali tri- do štirikrat letno. Če bo prišlo do kakšnega izrednega dogodka, pa bomo izdali še posebno številko.

Prvi sestanek uredniškega odbora je že za vami.

Pripravili smo vsebinsko zasnovo za prvo številko. Zdaj bo marsikdo pri prebiranju drugih revij pozoren, če bo dobil kakšno dobro idejo za Mi3. Organizirali smo tudi fotografsko delavnico, ki je bila zelo zanimiva, a je bilo to dodatno delo, tako, kot bo tudi pripravljanje gradiv za Mi3. Ampak, ko bo to postala rutina, ne bo šlo za dodaten napor ali stisko posameznika, da mora nekaj narediti. Prepričana sem, da bodo naši »novinarji« z veseljem sodelovali pri ustvarjanju prihodnjih Mi3.

Mi3 ni namenjen samo zaposlenim, ampak tudi drugim zainteresiranim javnostim. Želeli bi se odpreti tudi navzven, da nas ne bodo poznali samo naši uporabniki in njihovi svojci. Zadnji nas sicer že zdaj velikokrat pohvalijo in prikazujejo v dobri luči, a bi se želeli predstaviti še drugim javnostim – da bodo vedeli, kaj delamo in za koga skrbimo. Seznanili bi jih radi, kako skrbimo za uporabnike, za katere prenavljamo bivalne prostore, pa tudi, kako poslujemo in kako se financiramo. Številni mislijo, da nas financira država, a to ne drži. Želimo narediti tudi nekaj promocije za svojo Baško grapo in tolminsko okolico. Povedati želimo, da je Dom upokojencev po številu zaposlenih med najpomembnejšimi gospodarskimi subjekti v Baški grapi. Tudi tega se ljudje ne zavedajo dovolj. DU Podbrdo ni vrtec, ki zaposluje dve vzgojiteljici, temveč je zavod s 165 zaposlenimi. Prav je, da predstavimo tudi svoja društva – od turističnih do planinskega, ki dobro delujejo, pa marsikdo ne ve, da obstajajo. Svoje bralce bomo seznanjali tudi s tem, kakšne možnosti imajo v naši okolici – kam lahko gredo, kaj si lahko ogledajo, kje imajo možnost nastanitve in kje lahko kaj dobrega pojedo.

Mi3

5

Aktualno

V domu delajo ljudje z dušo Povprečna plača višja kot v lokalnem okolju Dom upokojencev Podbrdo je zavod, sestavljen iz treh enot. Dve enoti (Podbrdo in Tolmin) sta splošni in sta namenjeni institucionalnemu varstvu starejših od 65 let, posebna enota na Petrovem Brdu pa skrbi za varstvo starejših s posebnimi potrebami. Za 365 stanovalcev, ki prihajajo iz različnih krajev in občin, skrbi 160 zaposlenih.

TEKST: IGOR DRAKULIČ FOTO: TJAŠA KOMAC, BARBARA BIZJAN

6

Poletje 2015

Aktualno

Kadrovske menjave v domu so kar pogoste, tako da imajo s tem občasno tudi težave. V vodstvu doma ocenjujejo, da je ena od težav v tem, ker so malce oddaljeni od središč. To velja predvsem za Podbrdo in Petrovo Brdo, v Tolminu pa imajo s tem manj težav. Strežniškega osebja, pomočnikov kuharjev in kuharjev je običajno dovolj, največkrat pa manjka strokovnega kadra. »Vsak tudi ni za v dom, mora biti človek z dušo. Imeti mora komunikacijske in organizacijske sposobnosti, znati delati v timu, predvsem pa mora imeti pravi odnos do stanovalcev,« poudarja direktorica Ines Krajnik. Večina stanovalcev v DU Podbrdo je starih in bolnih, zato je treba imeti z njimi poseben odnos, ki se ga je včasih treba naučiti. Če nimaš tovrstne izobrazbe, je včasih kar težko, dodaja Krajnikova.

Ko so v Podbrdu pred leti zaprli Tovarno volnenih izdelkov Bača, se je veliko ljudi znašlo na cesti. Precej jih je našlo zaposlitev v DU Podbrdo, nekateri pa so kmalu ugotovili, da ne sodijo sem in odšli. Nekateri so ostali in so še danes nezadovoljni, je pa tudi kar nekaj takih, ki so v domu upokojencev od začetka do konca delovne dobe. Marsikdo si želi napredovati in pridobiti nova znanja, zato odide v eno od bolnišnic, kjer pa nekateri ugotovijo, da so šli na slabše. Turnusno delo v bolnišnicah je slabše, delo pa bolj zahtevno.

Zaposleni v Podbrdu in Petrovem Brdu večinoma prihajajo iz Baške grape in Tolmina, precej pa je tudi vozačev iz Gorenjske.

V Tolminu so med zaposlenimi predvsem domačini, pa tudi iz Kobarida in Breginjskega kota vse do Ročinja proti Gorici. »Smo z vseh vetrov in tudi zato se ne poznamo dovolj dobro med seboj,« dodaja direktorica Ines Krajnik.

V DU Podbrdo najdemo med zaposlenimi največ zdravstvenih tehnikov, bolničarjev, negovalcev, kuharjev in kuharskih pomočnikov ter strežniškega osebja. Zaposlenih je tudi šest diplomiranih medicinskih sester, česar tudi ni bilo lahko zagotoviti. Še vedno manjkajo fizioterapevti, saj imajo v Podbrdu in Tolminu samo po enega. Dom upokojencev za fizioterapevte, ko iščejo novo zaposlitev, ni na vrhu prioritetne liste. Ni lahko dobiti niti prave strežnice. V domu ne gre za čiščenje kot v hotelu, šoli ali pisarniških prostorih. Tu so nenehno v stiku s stanovalci in njihovimi svojci, zato so največkrat na udaru prav one. Nekatere to zdržijo, druge ne.

Tako kot je v navadi pri vseh zaposlenih, so večna tema plače.

Zaposleni v DU Podbrdo so javni uslužbenci in so zato pri plačah omejeni. Z leti so zaposleni razumeli, da sodijo v določen plačni razred, na kar nimata direktorica in vodja finančno-računovodske službe nobenega vpliva. »Pred leti je bilo ogromno pripomb in pritiskov, saj je marsikdo mislil, da bomo denar lahko delili kar po svoje, saj sodimo pod državo, država pa nam bo že dala denar. Dejstvo pa je, da moramo za plače, stroške in naložbe sami zaslužiti. Zdaj že razumejo, da bomo lahko obdržali ves kader, ustvarili dovolj prihodka in redno izplačevali plače le v primeru, ko bomo imeli čim bolj polno zasedene zmogljivosti. Včasih se je marsikateri zaposleni razveselil, ko mu ni bilo več treba skrbeti za kakšnega težko zdravstveno bolnega uporabnika ali ko se je zmanjševalo število uporabnikov in se je sprostila kakšna postelja, danes pa vedo, da bi lahko na dolgi rok prišlo tudi do zmanjševanja števila zaposlenih, če bomo imeli prazne postelje,« razlaga Ines Krajnik. »V svojem okolju smo zanimivi tudi z vidika plač, zato, ker je naša povprečna plača višja od povprečne v okolju, kjer smo,« dodaja Srečko Trojer, vodja finančno-računovodske službe. Zelo problematično je, da so ljudje s poklicno stopnjo izobrazbe uvrščeni v plačilni razred z minimalno plačo, ampak tak je sistem.

Zaposleni zdaj v glavnem že razumejo, da bodo v DU Podbrdo lahko obdržali ves kader, ustvarili dovolj prihodka in redno izplačevali plače le v primeru, ko bodo imeli polno zasedene zmogljivosti.

Dejstvo pa je, da morajo za plače, stroške in naložbe zaslužiti sami, od države ne dobijo nič.

V DU Podbrdo se ne ukvarjajo s plačno politiko in dajejo svojim zaposlenim toliko, kolikor lahko. »Če gledamo interno na mikro ravni, je plača takrat, ko pride zaposleni v hišo, dokaj nizka in skromna za večino. Če gledamo širše v lokalno okolje, smo dober zaposlovalec. Ne vem, ali je v tolminski občini še katero podjetje, ki bi imelo tako visoko povprečno plačo kot je pri nas,« poudarja Srečko Trojer.

Dejstvo je, da so plače in delovna mesta preslabo ovrednotena.

Malce višjo plačo dobijo predvsem zaradi dodatkov, kar pomeni, da delajo »petek in svetek«, kar pa tudi ni v redu.

Mi3

7

Aktualno

Investiramo lastna sredstva Več kot pet milijonov evrov za standardne bivalne pogoje V strategijo nadaljnjega razvoja zavoda smo kot prednostno izhodišče zapisali vlaganja v zagotavljanje energetske učinkovitosti zgradb, ker smo v tem prepoznali možnost vzpostavitve dolgoročne konkurenčne prednosti pred drugimi izvajalci institucionalnega varstva starejših.

TEKST: SREČKO TROJER FOTO: SONJA KAVČIČ

8

Poletje 2015

Aktualno

Z energetsko sanacijo enote zavoda v Tolminu v letu 2012 smo ugotovili, da lahko na ta način kljub visoki naložbi prihranimo precejšnja finančna sredstva. Zaradi tega smo se odločili, da je smiselno takšno naložbo nadaljevati še v Podbrdu, ki je med vsemi objekti drugi objekt, ki še ni bil energetsko saniran. Tako smo se najprej lotili sanacije obstoječega stanja v mansardi, kjer so bila varovana stanovanja, grajena za povsem drugačen tip storitev, kakršno opravljamo. V mansardo je zamakalo, saj je puščala streha, bivalni pogoji pa so bili slabši tudi zaradi neustrezne toplotne izolacije. Lastnik mansarde je bil Stanovanjski sklad, od katerega smo odkupili stanovanja, vzporedno pa smo naročili izdelavo projektne dokumentacije za pripravo standardnih bivalnih pogojev. Prenovo bomo končali do konca letošnjega leta in pridobili 29 novih ležišč v dvoposteljnih sobah s souporabo kopalnice. Pridobili bomo nov večnamenski prostor za preživljanje prostega časa, ki bo hkrati tudi jedilnica. S tega vidika bomo uresničili prvi cilj, ki nas čaka v prihodnje. To pa je vzpostavitev standardnih bivalnih pogojev v celotnem objektu do leta 2021.Naložba je pomembna tudi zato, ker je v Podbrdu nastajal resen problem, kako zagotoviti standardne bivalne pogoje do leta 2021, ne da bi pri tem precej zmanjšali število uporabnikov. Če ne bi uredili prostorov v mansardi, bi se število uporabnikov po vzpostavitvi standardnih bivalnih pogojev v vseh oddelkih znižalo na 90, to je na spodnjo mejo rentabilnosti, ki še omogoča delovanje takšnega zavoda. To bi po eni strani povzročilo zmanjšanje števila zaposlenih, po drugi pa precej povečalo tveganje za stabilnost poslovanja. Z naložbo se bomo lahko premaknili na zdravo raven rentabilnosti, ki omogoča stabilno dolgoročno poslovanje.

Pri pripravi projektne dokumentacije za mansardo smo zasledovali še en cilj, in sicer energetsko učinkovitost ter zmanjševanje stroškov za rabo energije. V Tolminu smo namreč po prenovi toplotnega ovoja in vzpostavitvi monitoringa rabe energije ugotovili, da je to ključni ukrep, s katerim najlažje, najpreprosteje in najhitreje pridemo do pomembnega znižanja fiksnih stroškov za energijo, ki pomembno vplivajo na uspešnost poslovanja. Tako bomo pri sanaciji mansarde izvedli še dodatne ukrepe, s katerimi bomo dolgoročno in s čim nižjimi stroški vzdrževali solidne bivalne pogoje. To bomo naredili z vgradnjo sistemov ploskovnega gretja oziroma hlajenja in vgradnjo toplotne črpalke, s katero bomo pokrili potrebe po hlajenju in ogrevanju prostorov ter tople sanitarne vode. S takim konceptom bomo nadaljevali tudi v nadaljevanju prenove v spodnjih etažah. Če imamo v mansardi talno gretje in nizkotemperaturni režim, moramo ta del objekta solidno zapreti z zunanjim toplotnim ovojem, sicer ga pozimi ne bomo mogli ogreti. Ker so nam finančne možnosti to dopuščale, smo projekt nadaljevali na ravni celotnega objekta, dela pa se bodo začela v maju, najpozneje v juniju 2015. S tem se bo spremenil tudi celoten videz objekta, ki bo s privlačnimi in sodobnimi oblikami še lepše sprejel obiskovalce kot doslej.

Prenovo financiramo z lastnimi sredstvi, za to pa bomo do leta 2021 namenili od pet do šest milijonov evrov. Če bi se odločili samo za ukinjanje 4- in 5-posteljnih sob ter zmanjševanje števila postelj in zaposlenih, bi bili ti naložbeni stroški pomembno nižji, a mi si tega ne želimo. Želimo ohraniti ali celo povečali število uporabnikov, hkrati pa vložili maksimalne napore, da bi v te objekte pripeljali sodobno tehnologijo, ki bo varčna tudi z vidika ravnanja z energijo. To je koncept, ki smo si ga zadali, saj želimo, da bo prenova narejena za prihodnjih 30 let - pa čeprav bi zaradi tega dosegli vse pogoje iz pravilnika leto ali dve pozneje.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je sprejelo pravilnik o standardih in normativih, ki zavodom nalaga, da do leta 2021 uveljavijo enoten standard bivanja. V domovih za upokojence bomo morali s 4- in 5-posteljnih sob preiti na dvoposteljne sobe z lastno kopalnico in sanitarijami. Izjema so negovalni oddelki z nepokretnimi stanovalci – tam bodo sobe lahko 3-posteljne, s souporabo kopalnice in sanitarij.

Leto 2021 je sicer slišati precej oddaljeno, a ko pripravljaš finančno konstrukcijo in ocenjuješ manevrski prostor, postane vse skupaj precej zahtevno. V strategiji smo zapisali, da cene oskrbe ne bomo zviševali in s tem povečevali naložbeni potencial. Naložbe bomo financirali s prihranki, ki jih ustvarjamo na področju rabe energije in z uvajanjem dobrih praks pri obvladovanju stroškov.

Pričakujemo, da bomo z izvedeno naložbo v mansardi zadovoljni, saj bomo po eni strani povečali število uporabnikov in odprli nove zaposlitvene možnosti. Po drugi strani bodo zaposleni in njihovi vodje z obema velikima naložbama pridobili dodatne vzvode za bistveno boljši in učinkovitejši nadzor nad rabo energije. Vgradili bomo sodobne komponente, kot so senzorski sistem nadzora nad odpiranjem oken, aktivno prezračevanje prostorov in sodobna svetila LED z zelo nizko porabo električne energije ter samodejnim prižiganjem in ugašanjem s pomočjo prepoznavanja gibanja. Poleg tega pri različnih alternativah vedno poiščemo takšne, ki povečujejo rabo obnovljivih virov energije – vodna črpalka je ena tistih, ki sodi na to področje.

Mi3

9

Aktualno

Kakovostne storitve za stanovalce Povezujemo se lokalno V Domu upokojencev Podbrdo se trudimo zagotavljati stanovalcem kakovostne storitve ter ustvariti mirno, varno in prijetno življenje v domu.

Vsi zaposleni želimo stanovalcem pričarati vzdušje doma, jih obravnavati individualno, upoštevati njihove posebnosti in jim zapolniti prosti čas.

TEKST: META TUTA FOTO: SONJA KAVČIČ, TJAŠA KOMAC, BARBARA BIZJAN

10 P o l e t j e 2 0 1 5

Aktualno

Vsi zaposleni želimo stanovalcem pričarati vzdušje doma, jih obravnavati individualno, upoštevati njihove posebnosti in jim zapolniti prosti čas.

V Domu upokojencev Podbrdo se trudimo zagotavljati stanovalcem kakovostne storitve ter ustvariti mirno, varno in prijetno življenje v domu. Vsi zaposleni želimo stanovalcem pričarati vzdušje doma, jih obravnavati individualno, upoštevati njihove posebnosti in jim zapolniti prosti čas.

V ta namen v domu organiziramo številne dejavnosti, redno sodelujemo z zunanjimi sodelavci in se povezujemo z lokalnim okoljem. Dejavnosti za uporabnike, ki potekajo v domu, so pestre in raznolike. Tako delujejo v domu tri skupine za samopomoč, v katerih so kot sovoditeljice aktivne tri zunanje prostovoljke.

Pevski zbor, ki ga vodi zborovodkinja Karmen, se sestaja enkrat tedensko, pred načrtovanimi nastopi pa so vaje pogostejše. Zbor se udeležuje revije pevskih zborov domov, občasno nastopa na domskih prireditvah ali v lokalnem okolju.

V domu poskrbimo tudi za versko življenje, saj se ob petkih sestaja z zunanjo prostovoljko molitvena skupina, dvakrat mesečno je v domu sveta maša, pred večjimi prazniki imajo stanovalci tudi možnost spovedi. Za božič in veliko noč potekajo v domu slovesne maše s cerkvenimi pevci.

Sicer pa delo v zavodu v glavnem poteka po skupinah. Ustvarjalne skupine z zaposlitvenimi dejavnostmi potekajo pod vodstvom delavne terapevtke, uporabniki pa izdelujejo slike, kvačkajo, pletejo, pripravljajo okraske, pirhe, butare in podobno. Množično obiskana je gospodinjska skupina, ki pomaga kuhinji z lupljenjem česna, čebule, jabolk … Bralne urice so namenjene predvsem tistim stanovalcem, ki sami ne morejo več brati, na oddelku pa deluje tudi več skupin za urjenje spomina, kjer rešujejo križanje in uganke. V enoti Podbrdo je na voljo tudi domska knjižnica, kjer poteka dnevna izposoja knjig.

Osebam z demenco so namenjene kratke 10-minutne dejavnosti pod vodstvom delavne terapevtke. Gre za žoganje, telovadbo, domine, itd. Športne dejavnosti potekajo tedensko, uporabniki

pa mečejo pikado, igrajo bovling ali se sprehajajo v naravi. Vsak dan poteka skupinska telovadba, ki se jo stanovalci množično udeležujejo, enkrat letno pa organiziramo tudi športne igre vseh treh domov. Enkrat mesečno organiziramo tombolo za stanovalce, ki se je stanovalci zelo radi in množično udeležijo.

Prav tako enkrat na mesec organiziramo rojstnodnevna praznovanja, kamor povabimo svojce tistih, ki v tistem mesecu praznujejo; pogostimo jih in se družimo skupaj z njimi. Svojci se teh praznovanj radi udeležujejo. Spomladi skupaj s stanovalci poskrbimo za ureditev okolice in sajenje rož.

Radi odhajamo tudi na daljše in krajše izlete. Spomladi imamo daljši izlet za vse stanovalce, jeseni pa izlet za člane skupin za samopomoč. Septembra gremo vsako leto na romanje na Brezje ali na Sveto goro. Ob lepem vremenu imamo tudi tri krajše izlete v okolico doma, ali pa obiskujemo domačije svojih stanovalcev.

Za novo leto in martinovanje pripravimo posebna praznovanja; vedno obdarimo stanovalke za dan žena, lani pa smo obeležili tudi dve stoletnici. Enkrat letno nas obišče kak popotnik in pripravi potopisno predavanje z zanimivimi fotografijami.

Ob zaključku leta nas redno obiskujejo predstavniki Karitasa, RK, društva upokojencev in drugi. Pogosti so nastopi pevskih zborov iz bližnje in daljne okolice, folklornih skupin, otrok iz OŠ in vrtca Podbrdo. Pestro pa je tudi ob tednu otroka in tednu starejših.

Ob tednu otroka se šola in vrtec predstavita s svojimi izdelki v avli enote Podbrdo, mi pa oktobra ob tednu starejših pripravimo razstavo v Galeriji SDK v Tolminu. Pripravljamo tudi dve prodajni razstavi – ena je pred novim letom v Tolminu, druga pa je Miklavžev sejem v avli doma, ki ga množično obiščejo predvsem krajani in svojci. Takrat prodamo številne izdelke, ki jih naredijo naši uporabniki. Bistvo prodajnih razstav pa je, da se predstavimo svojemu okolju in da pokažemo, kaj kljub svojim letom znamo in zmoremo.

M i 3 11

Dobre prakse

Pralnici kot ogledalo vestnega gospodarjenja Novosti že sprejete Odkar smo se v Domu upokojencev Podbrdo načrtno lotili spremljanja rabe energije, smo dosegli že lepe uspehe. Ob vestnem upoštevanju napotkov so nas zaposleni pripeljali do velikih prihrankov in do racionalnejše rabe energije. K temu so pripomogle tudi naložbe, katerih namen je manjša poraba energentov.

TEKST: TANJA MAVRI FOTO: TJAŠA KOMAC

12 P o l e t j e 2 0 1 5

Dobre prakse

»Hitro smo se navadile!« Od vseh oddelkov se tokrat osredotočamo na pralnici. V Domu upokojencev Podbrdo imamo dve pralnici za tri enote. V Tolminu perejo svoje perilo, v Podbrdu pa perejo perilo za lastne potrebe in potrebe enote Petrovo Brdo.

Poleg izvajanja ukrepov v pralnici ima pomembno vlogo še oddelek, saj je količina perila povezana s potekom dela na oddelku. Z ukinitvijo dvojnega postiljanja smo precej zmanjšali količino perila.

Pri postiljanju postelj ne uporabljamo več zgornje rjuhe; v uporabi sta le spodnja rjuha in preobleka za odejo. Vodimo evidenco sprotnega prepostiljanja, zaradi česar ob generalni menjavi posteljnine na 14 dni izpustimo postelje, ki smo jim posteljnino zamenjali pred kratkim. Uvedli smo tudi uporabo posteljnine iz tekstila z manjšim deležem bombaža, ki se hitreje posuši.

Poleg ukrepov za manjšo količino perila smo vpeljali še ukrepe za zmanjšano rabo energije in vode, ki se izvajajo v pralnici.

Stremimo k enakomerni porazdelitvi opranega perila po posameznih delovnih dneh, s čimer dosežemo manjšo konično obremenjenost omrežja in posledično nižji strošek električne energije. Taisti ukrep nas pripelje tudi do zmanjšane porabe vode in energentov, saj so pralni stroji polno obremenjeni. Z energetskega vidika je bolje, da perilo, ki ga je premalo za zapolnitev stroja, počaka v pralnici in ga operemo naslednji dan.

Zaposlene v pralnici skrbno izbirajo programe pranja. Kar je dopustno, operejo pri nižjih temperaturah in z minimalnimi cikli splakovanja. S tem bistveno pripomoremo k nižji porabi električne energije in vode. Uvedba posteljnine iz novih materialov omogoča hitrejše sušenje in s tem zopet manjšo porabo energije. Poleg naštetih organizacijskih ukrepov izvajamo še naložbene ukrepe, kot je nakup varčnejših pralnih strojev in sušilnih strojev na utekočinjen naftni plin.

V pralnicah vpeljujemo informacijski sistem podjetja ENEKOM za spremljanje gibanja konične moči električne energije. Z njegovo pomočjo bodo zaposlene lahko kombinirale delovanje velikih porabnikov glede na ostale porabnike v hiši. Z letom 2015 smo uvedli tehtanje opranega in posušenega perila, s čimer pridobimo natančne informacije o količini perila. Doslej smo imeli na voljo le oceno, do katere smo prišli s štetjem pognanih pralnih strojev dnevno.

Posebna zgodba v pralnicah so tudi detergenti. Proizvajalci se namreč vse bolj nagibajo k izdelovanju detergentov za nizkotemperaturno pranje, kar na drugi strani prinaša vedno manjše tveganje za okolje in ekosistem.

Perice v Podbrdu in Tolminu so bile pred leti navajene na ustaljeno rutino. Bilo je preprosto - vse, kar je prišlo v pralnico, so oprale. Na oddelkih niso tako natančno sortirali perila, pralni in sušilni stroji niso bili vedno polni, zapisovale so samo število dnevnih pranj in sušenj, konična moč električne energije na ravni pralnice pa ni bil znan podatek. Z uvajanjem učinkovite rabe energije pa je v pralnicah prišlo do precejšnjih organizacijskih sprememb in novosti pri postopkih dela. Na začetku so imele s privajanjem na novosti nekaj težav, vendar so hitro sprejele vse spremembe, saj so se tudi same prepričale o smotrnosti teh odločitev vodstva. Res je, da so zdaj bolj obremenjene kot prej, a se hkrati zavedajo, da je učinkovita raba energije pomembna in potrebna. Pericam je tudi všeč, da jih ima vodstvo za sogovornike pri uvajanju novosti in kupovanju novih strojev, saj so na področju perila strokovnjakinje z dolgoletno prakso.

Upravljanje energije v pralnicah bo v prihodnje bistveno boljše s pomočjo informacijskega sistema podjetja ENEKOM. Delovni proces bomo lažje organizirali, tako da ne bomo presegali količine opranega perila ali obremenjenosti konične moči električne energije.

2012

2013

2014

Tolmin

107.184

92.595

80.653

Podbrdo in Petrovo Brdo

188.597

155.134

152.034

SKUPAJ (količina perila v kg)

295.781

247.729

232.687

V tabeli je prikazana količina opranega perila v obeh pralnicah DU Podbrdo. Razvidno je, kako se je količina opranega perila zmanjšala v zadnjih treh letih. Celotnih podatkov o porabi električne energije in vode v pralnicah za isto obdobje ni na voljo, sta pa znana dva podatka. Prvi je znižanje porabe električne energije v pralnici Tolmin v enem letu za 6.654 kWh, to je iz 82.669 kWh v letu 2013 na 76.015 kWh v letu 2014. Drugi dosežek je znižanje porabe vode v pralnici Podbrdo v obdobju enega leta za 497m3, to je iz 3.750 m3 v letu 2013 na 3.253 m3 v letu 2014.

M i 3 13

Pod drobnogledom

Določitev prednostnih projektov Smernice našega delovanja so predvsem nova vlaganja Smernice delovanja našega zavoda smo začrtali v minulih dveh letih, v letu 2014 pa smo sprejeli tri pomembne zaključke, ki bodo vodilo našega delovanja v prihodnje.

To je določitev prednostnih projektov v prihodnjih petih letih, nadaljevanje vlaganj v učinkovito rabo energije in izvedba idejne zasnove vzpostavitve standardnih pogojev bivanja v enoti Petrovo Brdo.

TEKST: SREČKO TROJER FOTO: TJAŠA KOMAC

14 P o l e t j e 2 0 1 5

Pod drobnogledom

Prvi del dejavnosti v okviru navedenih usmeritev se nanaša na izvedbo naložbe v Podbrdu. Druga usmeritev se nanaša na odločitev o vlaganju v zagotavljanje prihrankov energije tudi v prihodnje, saj želimo biti pri upravljanju z energijo učinkovitejši.

Tretja usmeritev, ki smo jo začeli izvajati že v preteklosti, sklenili pa smo jo v letu 2014, je priprava idejne zasnove vzpostavitve standardnih pogojev bivanja v enoti Petrovo Brdo, ki je namenjena varovanju oseb s posebnimi potrebami. Zgradba je stara in v njej ne zagotavljamo bivalnih pogojev, skladnih s pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih za izvajalce institucionalnega varstva. Na podlagi navedene študije smo ugotovili, da bi bilo treba v tej enoti za vzpostavitev standardnih bivalnih pogojev izvesti zelo veliko sprememb, kar bi zahtevalo visok naložbeni potencial, zato smo sklenili, da v obdobju prihodnjih dveh do treh let ni smiselno začenjati z naložbami, ki bi omogočale vzpostavitev standardnih bivalnih pogojev.

V preteklosti smo imeli veliko težav z zagotavljanjem tekoče izterjave zapadlih neplačanih obveznosti. Leta 2011 je bil spremenjen zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je večji del bremena doplačil prenesel iz občin na svojce, s tem pa so se tudi začele težave s plačili. Te smo v preteklem letu večinoma uspešno sanirali. Večino težjih in težko izterljivih primerov smo uspešno zaključili; z doseženim smo zadovoljni. Smo eden redkih domov, ki nima večjih težav z izterjavo zapadlih plačil. Trenutno nimamo večjih dolžnikov, tisti, ki so še ostali, pa plačujejo dolgove z zaostankom, a kljub temu redno.

V letu 2014 smo redno plačevali vse obveznosti do zaposlenih in dobaviteljev, tako da smo leto zaključili samo s tekočimi obveznostmi. Na drugi strani smo ustvarili pomemben presežek prihodkov nad odhodki in tudi presežek denarja na transakcijskem računu, ki ga uporabljamo za financiranje tekoče naložbe.

Kaj se je dogajalo na stroškovnem delu bilance? Edina kategorija v procesu poslovanja, na katero imamo neposreden vpliv, so stroški materiala in deloma storitev. Z dejavnostmi, s katerimi smo začeli že leta 2012, smo na tem področju v letu 2014 dosegli največji napredek. Tako smo pri stroških materiala, predvsem pri živilih, čistilih in pralnih sredstvih, dosegli pomembna znižanja glede na minula leta – prek javnih razpisov in pogajanj z dobavitelji. Drugače je s stroški materiala za izvajanje storitev zdravstvene nege. Glede na potrebe svojih stanovalcev ne pričakujemo, da bi se ti stroški v prihodnje pomembno zniževali, kljub temu pa načrtujemo, da bomo uspeli indekse rasti obvladovati znotraj 103-104 odstotkov, kar je precej nižja rast kot v minulih letih.

V DU Podbrdo nam poleg redno zaposlenih občasno pomagajo tudi študenti, pri čemer se vodje služb dosledno držijo dogovora glede študentskega dela. V februarju 2015 se je študentsko delo zelo podražilo, tako da še ne vemo, kaj bo s študentskim delom v prihodnje.

Na prihodkovni strani smo imeli na letni ravni za dva odstotka nižje prihodke kot leta 2013. V prvi polovici leta 2014 smo imeli namreč kar precejšen upad povpraševanja. Proste postelje smo imeli predvsem v Tolminu. V drugi polovici leta so se razmere stabilizirale. Prihodke smo okrepili na trgu, predvsem zaradi ugodne cene prehrane, ki je zanimiva za zunanje abonente.

Prodajali smo energijo, odpirajo pa se tudi nove priložnosti za prodajo storitev in materiala na trgu. Ocenjujemo, da smo leto končali uspešno, kljub temu, da je bilo na začetku videti malo drugače. Ohranili smo tudi število zaposlenih in končali program pripravništva, a hkrati vstopili v novega, tako da tudi na tem področju ni pomembnejših sprememb.

V letu 2014 smo ustvarili pomemben presežek prihodkov nad odhodki in tudi presežek denarja na transakcijskem računu, ki ga porabljamo za financiranje tekoče naložbe.

Pri finančnem načrtu za leto 2015 nas prednostno čaka zaključek naložbe v Podbrdu. Med drugimi nalogami izstopata še dve, ki pa ne bosta imeli neposrednega »vidnega« učinka. Prva je povezana z izdelavo projektne dokumentacije za vzpostavitev standardnih bivalnih pogojev in delne prenove dveh nadstropij v enoti Tolmin, kjer imamo starejšo, dotrajano opremo, bivalni prostori pa niso optimalni. Tudi druga študija je vezana na Tolmin, kjer se nagibamo k zamenjavi vira za ogrevanje objekta.

Razmišljamo o alternativnih virih. Tolminski objekt ogrevamo z ekstra lahkim kurilnim oljem, kar postaja vedno dražje, saj v Tolminu na letni ravni porabimo več sredstev za ogrevanje kot v Podbrdu in Petrovem Brdu skupaj. Ker gre za precej kompleksen položaj, predvsem z vidika prostorske ureditve, smo naročili študijo izvedljivosti zamenjave energenta. Izvajalec bo preveril, kateri energenti bi bili v prihodnje najbolj optimalni in ali so z vidika prostorske in druge ureditve sploh možni. Če se bo izkazalo, da je možno, bo to eden od naših prednostnih projektov v bližnji prihodnosti.

M i 3 15

Energetska učinkovitost

Ohranjamo število zaposlenih Manj stroškov za energijo – več investicijskega potenciala O upravljanju z energijo in zmanjševanju stroškov smo lahko začeli razmišljati šele z uvedbo sistema centralnega nadzora, ki ga je razvilo škofjeloško podjetje ENEKOM. Od leta 2010 smo z učinkovito rabo energije ustvarili velike prihranke.

TEKST: SREČKO TROJER FOTO: TJAŠA KOMAC

16 P o l e t j e 2 0 1 5

Energetska učinkovitost

O porabi energije smo začeli razmišljati pred dobrimi desetimi leti, ko so bili stroški energije visoki, a njihovo znižanje še ni bilo tako pomembno kot danes. Prvi ukrep v tistih časih je bila uvedba energetskega knjigovodstva, ki nam je pomagala pri oblikovanju energetskih bilanc vseh treh objektov, nismo pa poznali niti energetskih tokov niti porabnikov. V letih 2003-2010 smo lahko edino z ukrepi v pralnicah nekoliko vplivali na konično moč objektov in s tem na stroške električne energije. Šele ko smo leta 2010 začeli uvajati centralni nadzorni sistem škofjeloškega podjetja ENEKOM in leto pozneje dobili prve merilne podatke na šestmesečni ravni, smo videli, da to pomeni vstop v prihodnost. Poleg nadzora smo namreč pridobili tudi možnost upravljanja z energijo. Ko imaš podatke na voljo v realnem času, lahko spremljaš energetske tokove ter odkrivaš morebitna odstopanja glede na pričakovanja, v nadaljevanju pa poskušaš ta odstopanja pojasniti. Takrat smo se odločili, da je smiselno s sistemom nadzora rabe energije nadaljevati, zato smo vzpostavili številna merilna mesta, na podlagi katerih smo izboljšali vedenje o energetskih bilancah in tokovih v zgradbah ter uvedli nekatere ukrepe, ki so tudi že dali pomembne rezultate.

Ko smo primerjali finančne podatke med letoma 2003 in 2014, smo ugotovili, da so se prihodki v navedenem obdobju povečali za 55 odstotkov, stroški energije in stroški dela pa za dobrih 60 odstotkov. Če ne bi bilo sprememb, bi morali povečati ceno storitev ali pa del zaposlenih odpustiti, saj ne bi bili sposobni financirati svojega delovanja. To se ni zgodilo zaradi izvedenih ukrepov učinkovitejše rabe energije, s katerimi smo in bomo tudi v prihodnje ustvarjali pomembne prihranke, kar nam bo omogočalo ohranjati število zaposlenih in povečevati naložbeni potencial.

Zmanjšanje stroškov energije nam je v preteklosti že pomagalo, da smo se izvili iz težavnega položaja. Zakon o uravnoteženju javnih financ iz leta 2010 nam je omejil stroške dela, precej pa smo morali znižati tudi ceno oskrbe. Takrat smo ostali brez pomembnega dela prihodkov in če ne bi imeli možnosti omejiti stroškov energije, bi se znašli v zelo nerodnem položaju, saj bi prihodki zelo težko zadoščali za pokrivanje vseh stroškov. Učinkovita raba energije se je torej izkazala kot izjemno pomembna primerjalna prednost, ki smo jo razvili. S tem smo pridobili pomemben vzvod, s katerim lahko krmarimo poslovanje. Bistveno lažje lahko delamo in načrtujemo, ko vemo, da je del stroškov, ki je nepotreben, obvladljiv in ga lahko zmanjšamo.

Uvedba sistema centralnega nadzora v letu 2010 in vključitev v sistem Ciljnega spremljanja rabe energije (CSRE), ki ga je razvil ENEKOM, sta nam omogočila izvajanje naložbenih in organizacijskih ukrepov. Največje prihranke smo ustvarili na področju rabe toplote za ogrevanje, kjer prednjači predvsem Tolmin. Tam smo investirali v toplotni ovoj, vgradnja centralnega nadzornega sistema pa omogoča centralno temperiranje prostorov, kar pomeni, da lahko za vsako sobo nastavimo poljubno temperaturo. V tolminski objekt smo vgradili sisteme aktivnega prezračevanja, ki pomembno vlivajo na to, da se zrak menja nadzorovano, v poletnem času pa vpihani zrak hladimo in s tem pripomoremo k izboljšanim bivalnim pogojem.

Pohvaliti je treba tudi vse zaposlene v enoti Petrovo Brdo, ki so ogromno dosegli zgolj z organizacijskimi ukrepi – s smiselnim in pametnim nadzorom ter spodbudami. Tudi pri tretjem objektu v Podbrdu niso slabi rezultati, pri čemer je treba upoštevati slabosti, ki smo jih imeli v mansardi. V Podbrdu smo pred tremi leti prenovili radiatorski razvod, da smo lahko ustrezno ogrevali objekt. S tem smo pomembno zmanjšali rabo energije, s prenovo mansarde pa bomo poskrbeli še za to, da nam toplota ne bo uhajala skozi streho.

Učinkovita raba energije se je torej izkazala kot izjemno pomembna primerjalna prednost, ki smo jo razvili.

S tem smo pridobili pomemben vzvod, s katerim lahko krmarimo poslovanje.

Drug velik porabnik, s katerim se v preteklosti nismo veliko ukvarjali, je bila voda. Šele po vgradnji merilnikov smo lahko ugotovili, da je poraba vode pomemben dejavnik za zmanjšanje stroškov energije. Včasih smo imeli samo eno merilno mesto v vsakem objektu in nismo nikoli vedeli, kje kdo koliko porabi. S prehodom na centralni nadzorni sistem in integracijo v CSRE pa smo dobili več merilnih mest, kakovosten nadzor nad rabo po teh merilnih mestih in primerjalne podatke med vsemi tremi kuhinjami, pralnicami in oddelki. S pomočjo navedenih podatkov smo lahko spremljali dobre in slabe prakse ter se pogovarjali o spremembah. Tam, kjer se je pokazalo, da so bile problematične, ker se je po nepotrebnem porabilo bistveno več vode kot drugje za enake procese, smo se dogovarjali o spremembah in poenotenju procesov dela, s čimer smo dosegli izredno velik napredek in prihranke. Tako smo na letni ravni v letu 2014 v primerjavi s preteklim letom porabili za 25 odstotkov manj vode.

Pozitivne primere dobre praske, ki jih je prinesel centralni nadzorni sistem, smo zabeležili tudi v Tolminu, kjer smo imeli težave z mešalnimi ventili, za katere prej sploh nismo vedeli. Ko smo na podlagi merilnih podatkov napako prepoznali ter jo odpravili, smo zmanjšali porabo vode, po drugi strani pa porabili manj energije za pripravo tople sanitarne vode.

Zmanjšanje stroškov smo dosegli tudi pri električni energiji, vendar so ti rezultati nekoliko manjši, če jih primerjamo z vodo in ogrevanjem. V preteklih letih smo sicer postopoma menjavali stare pralne in sušilne stroje, vendar je velik porabnik električne energije tudi razsvetljava, kjer nas celovita prenova še čaka. Prvi rezultat prenove bo viden v Podbrdu, ko bomo celotno nadstropje opremili z razsvetljavo LED. Pri ostalih porabnikih, predvsem v pralnicah, so bili prihranki usmerjeni predvsem v omejevanje konične moči, ki ima v celotni ceni električne energije skoraj 30-odstotni delež. Tudi na tem področju smo dosegli pomembne rezultate, več jih pričakujemo v naslednjih letih, ko bomo prenavljali oddelke in menjali razsvetljavo.

M i 3 17

Energetska učinkovitost

Pomoč sodobne tehnologije Zaposleni so aktivno vključeni v varčevanje energije Pri načrtovanju ukrepov, s katerimi smo želeli vplivati na zmanjšanje rabe energije in znižanje stroškov, smo se na začetku soočili s težavo, kako te ukrepe predstaviti zaposlenim tako, da jih bodo razumeli.

Prihranke je namreč mogoče doseči le tako, da neposredni izvajalec razume povezavo med svojim ravnanjem in posledico tega ravnanja.

TEKST: SREČKO TROJER FOTO: TJAŠA KOMAC

18 P o l e t j e 2 0 1 5

Energetska učinkovitost

Pri načrtovanju ukrepov, s katerimi smo želeli vplivati na zmanjšanje rabe energije in znižanje stroškov, smo se na začetku soočili s težavo, kako te ukrepe predstaviti zaposlenim tako, da jih bodo razumeli. Prihranke je namreč mogoče doseči le tako, da neposredni izvajalec razume povezavo med svojim ravnanjem in posledico tega ravnanja.

Vzemimo na primer pomivanje posode v kuhinji. Ko smo vzpostavili sistem nadzora in meritev, smo hitro ugotovili, da prihaja znotraj posameznih izmen na istih delovnih mestih do precejšnjih razlik pri porabi vode. Ena izmena je recimo porabila dvakrat več vode kot druga, objektivnih razlogov za nastala odstopanja pa ni bilo mogoče najti. Na podlagi navedenih podatkov smo zaposlene začeli spodbujati k oblikovanju kritičnega odnosa do rabe energije ter iskanju rešitev. Zaposleni so izziv sprejeli, takšne in dobre prakse pa so začele kar same krožiti med zaposlenimi in tako so se aktivno vključili v sistem ravnanja z energijo, s katerim smo poskušali doseči manjšo rabo, nižje stroške in prihranke, ki ostanejo v zavodu.

Brez sodelovanja zaposlenih ne bi mogli nikoli doseči takšnih prihrankov. Zaposleni morajo biti ustrezno seznanjeni s temi prihranki, zato je treba imeti vzpostavljen kakovosten informacijski sistem, ki na eni strani njihovim neposredno nadrejenim omogoča pridobivanje kakovostnih informacij, na drugi strani pa morajo biti tudi zaposleni seznanjeni, kaj pomeni njihovo ravnanje in kakšno posledico ima to ravnanje. S tem namenom skupaj s škofjeloškim podjetjem ENEKOM, ki se ukvarja z energetsko učinkovitostjo, uvajamo sistem obveščanja prek nadzornih informacijskih ekranov, kjer bodo te informacije na voljo v vsakem trenutku. Zaposleni bodo lahko spremljali, kako je s posameznimi porabniki energije, objavljali pa bomo tudi primerjave med vsemi tremi objekti. Prepričan sem, da bo takšna zdrava tekmovalnost pripeljala do novih dobrih idej, kako učinkoviteje uporabljati energijo. Najbolj pomembno je vzpostaviti zavedanje, da imamo koristi od teh prihrankov le vsi skupaj. Nihče nima nič od njih kot posameznik, ampak imamo vsi kot celota kot zavod.

Pred leti smo se odločili za nižjo ceno oskrbe in večjo dostopnost za uporabnike, ki bi sicer težko plačevali dražje storitve. Če hočemo vzdrževati koncept nizke cene, moramo imeti nizke stroške, saj so prihodki omejeni. Zniževanje stroškov dela je nesmiselno, ker potem pade kakovost storitev. Ko znižujemo tiste stroške, ki ne bolijo nikogar, kar so stroški energije, lahko vzdržujemo število zaposlenih, visoko kakovost storitev in nizko ceno. Na ta način ustvarjamo primerjalno prednost, po drugi strani pa tudi – kar mogoče premalo poudarjamo – usmerjenost k trajnostnemu razvoju. Gospodarstvo se tega že zaveda, enako pa se bo moralo zgoditi tudi v storitvenem sektorju. Tisti, ki je usmerjen v trajnostni razvoj, ki pozna problematiko energije in energetske učinkovitosti ter izrablja naravne vire, in ne onesnažuje prekomerno, bo lahko na dolgi rok razvil prepoznavnost in ohranjal primerjalno prednost.

Trudimo se, da bi bili tudi naši uporabniki čim bolj ozaveščeni o porabi energije. Del uporabnikov razume, da se strošek energije ne bo prenesel v ceno storitve, če bodo tudi oni varčni. To povezavo razume vsakdo – več kot porabiš, dražje je. Pri uporabnikih opažamo največ težav pri rabi vode v umivalnikih in WC kotličkih, kjer se ne da veliko spremeniti. Velikokrat se namreč zgodi, da ostajajo pipe na umivalnikih odprte in voda teče po nepotrebnem. V zvezi s tem lahko nekaj naredimo z ozaveščanjem in opominjanjem, se pa to ne dogaja namenoma – je bolj posledica bolezni in starosti.

Seveda se bolj kot z uporabniki ukvarjamo z zaposlenimi. Po

Brez sodelovanja zaposlenih ne bi mogli nikoli doseči takšnih prihrankov.

Zaposleni morajo biti ustrezno seznanjeni s temi prihranki, zato je treba imeti vzpostavljen kakovosten informacijski sistem, ki na eni strani njihovim neposredno nadrejenim omogoča pridobivanje kakovostnih informacij, na drugi strani pa morajo biti tudi zaposleni seznanjeni, kaj pomeni njihovo ravnanje in kakšno posledico ima to ravnanje. skušamo jim predstaviti, zakaj je treba določen ukrep izvajati dosledno; zakaj je neko prakso, ki se je v enem objektu pokazala kot dobra, smiselno prenesti tudi v drug objekt; zakaj je na oddelku zelo pomembno, da imamo red pri preoblačenju; zakaj ne moremo kar vsega skupaj dati v pranje. Zaposleni morajo razumeti, da se v pralnici ne da več veliko narediti. Zgodba se začne na oddelku, v pralnici pa se konča. Enako velja v kuhinjah: tamkajšnji zaposleni se morajo zavedati, da je lahko način priprave hrane in pranja posode energetsko zelo potraten, lahko pa bistveno manj in je hrana pripravljena enako kakovostno. Šele potem, ko vse to vemo in pridobljeno znanje vtkemo v svoje delo, lahko v največji meri pripomoremo k temu, da se raba energije dolgoročno zmanjšuje in ne povečuje.

M i 3 19

Gostujoči komentar

Računi odslej le v

e-obliki

Kmalu tudi prihranek pri času S 1. januarjem 2015 se je spremenil način poslovanja za proračunske porabnike. Zdaj je edino pravilen račun prejet v e-obliki.

TEKST: TJAŠA KRIŽNAR - VODJA FINANČNO-RAČUNOVODKE SLUŽBE V DOMU UPOKOJENCEV KRANJ FOTO: SONJA KAVČIČ

20 P o l e t j e 2 0 1 5

Gostujoči komentar

Za Dom upokojencev Kranj je pomenila uvedba e-računov kar precejšnjo spremembo, predvsem s stališča prejetih e-računov.

Takoj, ko smo bili seznanjeni z obvezo, da bomo morali s 1. 1.

2015 preiti na elektronsko prejemanje računov, smo se odločili, da v celoti uvedemo tudi elektronsko potrjevanje. Že spomladi 2014 smo se vključili v testno beta okolje, v katerem smo tako s programerji kot nekaterimi dobavitelji preizkušali pošiljanje in prejemanje računov prek enotne vstopne in izstopne točke za izmenjavo v elektronski obliki pri Upravi za javne prihodke UJP. Testni dostop smo pridobili tudi v okolju »Portal UJP e-račun« za izdajanje e-računov malih dobaviteljev, ki izdajo proračunskim uporabnikom do 60 računov na leto.

V pogodbe z dobavitelji smo že spomladi 2014 začeli vključevati določbo, da se od 1. januarja 2015 šteje kot pravilno prejet le račun v elektronski obliki. Takrat smo jih tudi obvestili, da se morajo pravočasno pripraviti na spremembe in jih opozorili, da se pošiljanje računov po elektronski pošti v formatu pdf ne šteje za elektronski račun.

Ob uvedbi sistema elektronskega potrjevanja prejetih e-računov smo se odločili, da račune potrjujejo le vodje, zanje pa smo morali pridobiti digitalna potrdila. Pred tem je račune potrjevalo več zaposlenih, praviloma tisti, ki so preverili, da je bilo blago dobavljeno oziroma storitev opravljena. To še vedno velja za spremljajoče dokumente, delovne naloge in dobavnice na papirju.

Oblikovali smo skupine podpisnikov za različne skupine blaga, storitev oziroma enote, za katero je bila storitev opravljena. V domu namreč nimamo dislociranih enot, imamo pa različna področja poslovanja – dom, pomoč na domu in zunanja dejavnost.

Podpisnike smo seznanili s spremembami, pripravili smo tudi čim bolj prijazna kratka navodila za potrjevanje, saj so bila navodila programske hiše preobsežna. Hkrati smo zamenjali tudi finančno-računovodski program, tako da smo zaposlene v finančno računovodski službi delovale na dveh frontah - s privajanjem na nov program in pomočjo sodelavcem pri potrjevanju. Vse novosti, spremembe in delovanje programa za vse podpisne skupine smo najprej preverili v finančno-računovodski službi, tako da so sodelavci iz drugih enot že dobili preverjen in delujoč program.

Vsem podpisnikom smo uredili identične nastavitve videza programa, ki so se ujemale s pripravljenimi navodili. Iz izkušenj smo se zavedale, da neusklajena navodila s programom lahko povzročijo precej zmede in slabe volje pri uporabnikih. Še posebej, ker gre za uporabnike, ki niso toliko vešči uporabe finančno-računovodskih programov. Ko smo se s sodelavci skupaj lotili potrjevanja prvih nekaj e-računov, so imeli slike posameznih korakov potrjevanja v navodilih enak videz kot na ekranu.

Sodelavci so zelo dobro sprejeli spremembe. Slabe volje ni bilo, čeprav imajo po mojem mnenju zdaj več dela, kot so ga imeli prej z navadnim podpisom na papirju. Pri prejetih e-računih je namreč veliko klikanja; včasih morajo klikniti tudi do 10-krat, da si ogledajo račun, spremljajoče dokumente ter račun potrdijo oziroma zavrnejo. Manj dela je v tajništvu, saj je poslovna sekretarka prej ročno vnašala račune v knjigo prejetih računov. Nekoliko manj dela je tudi z razporejanjem e-računov, zato pa več dela v likvidaturi s skeniranjem delovnih nalogov in dobavnic ter pripenjanjem le-teh k računom. Glede na porabljen čas trenutno še ne opažamo bistvene racionalnosti poslovanja, seveda se je bistveno zmanjšalo število fasciklov in uporaba arhivskega prostora.

Prednost e-računov je tudi v tem, da se lahko izogneš napakam pri prehitrem plačilu. Odločili smo se, da e-računa ne plačamo prej, dokler ga ne potrdi celotna skupina treh podpisnikov, vseh skupaj pa imamo deset podpisnikov z različnimi pravicami potr

Dobavitelj programske opreme že pripravlja drugo različico potrjevanja e-računov, kar bo optimiziralo ta del poslovanja. Očitno smo jim uporabniki dali veliko predlogov za izboljšanje. jevanja. Sodelavce moram pri tem pohvaliti, saj dnevno potrjujejo račune in proces gladko teče.

Veliko usklajevanja je bilo z dobavitelji. V pravilniku ni bilo predpisane obvezne vizualizacije e-računov, tako da smo nekatere dobavitelje prosili, da nam račune pošiljajo še v formatu pdf. Z dobavitelji se dogovarjamo, da bi nam pošiljali čim več dobavnic in delovnih nalogov v e-obliki, smo pa tu še vedno zelo na začetku. Tudi pri dobavah na dnevni ravni, kamor recimo spadajo živila, še vedno operiramo z dobavnicami v papirni obliki, ki jih ne skeniramo, temveč so po pregledu usklajenosti s prejetim e-računom še vedno shranjene v fasciklu v omari. Z nekaterimi dobavitelji oziroma njihovimi bankami se še vedno srečujemo s težavami pri pošiljanju v enotno vstopno točko UJP. Prav tako obstajajo razlike pri nekaterih bankah, ki ne omogočajo, da bi dobavitelji poslali popravljen račun z isto številko.

Obvezno je tudi pošiljanje izdanih e-računov vsem proračunskim uporabnikom, kot so občine, centri za socialno delo in zavod za zaposlovanje. Proces tu poteka dokaj gladko, pri čemer upamo, da bodo vsi proračunski uporabniki, ki zahtevajo uporabo lastnih elektronskih aplikacij, nadgradili le-te, da bodo zadostile tudi zahtevi po pošiljanju e-računov. Tukaj predvsem mislim na Zavod za zaposlovanja, ki trenutno zahteva nepotrebno dvojno delo, in sicer mesečne obračune javnih del v lastni e-aplikaciji in dodatno še izdajo e-računov in pošiljanje prek enotne točke UJP. Na srečo se obračun zdravstvene nege, ki ga pošljemo v e-aplikacijo ZZZS, šteje tudi za ustrezno poslane e-račune. Razmišljamo pa že o tem, da bi tudi našim uporabnikom oziroma njihovim svojcem začeli pošiljati e-račune.

Zagotovo je prihodnost v elektronskem poslovanju in zaradi tega je prav, da smo se lotili teh sprememb. Vse več bo tudi prihranka pri času, že zdaj pa smo dosegli bistveno večjo preglednost. Račun lahko zdaj pogledaš v trenutku in ni več treba iskanje po arhivih.

M i 3 21

Zgodba zaposlenega

To je in bo moj Antonija Bizjak 22 P o l e t j e 2 0 1 5

dom

Zgodba zaposlenega

Antonija Bizjak je perica v tolminski enoti Doma upokojencev Podbrdo.

Nič je ne more presenetiti, navdušena je nad novostmi. Njen zadnji izziv je energetsko učinkovita pralnica.

TEKST: IGOR DRAKULIČ FOTO: TJAŠA KOMAC

V tolminski pralnici je toplo, svetlo in prijetno. Perice se spretno sukajo med ogromnimi pralnimi in sušilnimi stroji, ki dajejo vtis, kot da se ne bodo nikoli ustavili. Bobni se vrtijo, znotraj njih pa različne barve perila ustvarjajo takšne in drugačne oblike. Barve so rdeča, rumena, modra in največ bele. Če v boben gledaš predolgo, se ti kar malce zvrti. Ali pa z mislimi odideš v kak drug svet, se zasanjaš … dokler te v realni svet ne vrne klic: »Oprano je!« Antonija Bizjak (»Kar Tončka mi recite!«) je doma iz Tolmina, v DU Podbrdo pa dela že 19 let. Najprej je bila strežnica, potem se je odprlo mesto v pralnici. »Zaradi otrok sem se odločila za drugo delovno mesto. Kot strežnica sem delala v dveh izmenah, v pralnici pa sta dve zaposleni. Ena dela od 6. do 13. ure in ob sobotah, druga pa od 7. do 15. ure in je prosta konec tedna.« Ali se je preselila v pralnico tudi zato, ker je bilo delo strežnice prenaporno? Ne, odgovarja, rada delam z ljudmi in sem v stiku z njimi. Zaradi varstva otrok mi ni ustrezal delovni čas, zatrjuje.

Tončka je zgovorna in simpatična. Najprej protestira, da zraven svoje zgodbe noče imeti objavljene fotografije, potem pa se zaplete v razgovor in pozabi na fotografinjo Tjašo, ki je v Tolminu na praksi. Po petih minutah vrtenja po pralnici in pritiskanja na sprožilec pa Tončka smeje zažuga Tjaši, da je pa zdaj že dovolj. »Takšna, kakršna sem, sem, zdaj si me pa že ujela v ta objektiv,« pove s tolminskim naglasom.

Tončka se pohvali, da je v pralnici odlično vzdušje. Z vsemi sodelavkami se dobro razumejo, kolektiv drži skupaj in si pomaga.

Tudi izven pralnice ima dobre odnose. »Kadarkoli pokličem vodjo enote v Tolminu, direktorico ali pa kakšnega drugega nadrejenega, vedno naletim na odprta ušesa. Mogoče me imajo včasih že malce dovolj, saj vedno povem, kaj mislim.« Ali je svoje mnenje povedala tudi, ko so v pralnico uvajali energetsko učinkovitost? »Direktorica in vodja finančno-računovodske službe sta prišla k nam v pralnico in smo se skupaj pogovorili o tem, katere stroje bi bilo treba zamenjati in zakaj. Tako smo najprej pridobili nov sušilni stroj na plin, potem pa smo zamenjali še dva velika 40-kilogramska stroja, ki sta bila stara 25 let. Nova stroja sta hitrejša in imata manjšo kapaciteto. Hitro smo se navadile tudi na tehtanje perila, čeprav smo morale spremeniti način dela. Jaz uživam, ko se kaj novega zgodi v mojem delovnem ali domačem okolju,« doda smeje.

Ko je mož, ki ima zasebno podjetje, potreboval pomoč pri knjigovodstvu, se je z veliko vnemo lotila te naloge. Ko so ji otroci povedali, da to ne bo šlo ročno, ampak s pomočjo računalnika, ni minilo veliko časa, da je spoznala tudi skrivnosti računalniških škatel.

Tončkina odprtost za različne novosti se povezuje tudi z odprtostjo v osebnih odnosih. V službi uživa. »Ne spomnim se, da

Lepo je prihajati v tako službo, kjer imaš med zaposlenimi prijatelje, v vodstvu pa take ljudi, ki se vedno odzovejo na tvoj klic, predlog, prošnjo ali pobudo. bi mi bilo kdaj težko.« Nikoli ni nobenih težav tudi, ko potrebuje zamenjavo ali dopust. Vsi ji gredo na roko, ona pa tudi, če kdo potrebuje njeno pomoč. Malce pogreša nekdanjo povezanost z zaposlenimi v Podbrdu in Petrovem Brdu. »Včasih, ko smo imeli več skupnih izletov, smo se bolje poznali, zdaj pa smo bolj razdeljeni po hišah. S pericami v Podbrdu se večkrat slišimo in izmenjujemo izkušnje – sploh v zadnjem času, ko je toliko novosti na področju učinkovite rabe energije.« Kako pa za varčno rabo energije skrbi doma? »Če se le da, ponoči peremo perilo in pomivamo posodo, kuhati pa moramo tudi čez dan. Včasih mora mož za mano ugašati luči, sicer sem pa kar varčna,« pravi.

V tolminskem domu upokojencev pozna kar nekaj stanovalcev, pred leti pa je bila med njimi tudi njena mama. Takrat je že delala v domu in ni bila »samo« hčerka, saj je gledala na dom s svojimi očmi in maminimi izkušnjami. Svojci so običajno bolj kritični. Enkrat ni bila v redu oskrba, drugič hrana, tretjič kaj drugega. »Ko si zaposlen, gledaš na dom in ostale zaposlene z drugačnimi očmi.

Bolj razumem tudi svojce. Šele ko začutiš drobovje zavoda, se zaveš, kaj vse je treba narediti za stanovalce, da se počutijo prijetno. Treba je vložiti ogromno dela v to, da se naši stanovalci počutijo sprejeti in ne osamljeni.« Kdor dela, seveda tudi greši.

Ali bi se Tončka odločila za tolminski dom upokojencev, ko in če bo prišel čas odločitve? Niti minute ne bi razmišljala. Takoj bi spakirala in prišla sem. Z malce kislim nasmehom pa je še dodala: »Upam, da si bom dom upokojencev lahko finančno privoščila.« Tončka je naklonjena vsem novostim in enako je tudi z napovedanimi novotarijami na področju informiranja. Pozdravlja rojstvo internega časopisa Mi3 in namestitev pametnih televizorjev, ki bodo prikazovali vsakdanje življenje v vseh treh enotah Doma upokojencev Podbrdo, hkrati pa bodo poskrbeli tudi za druge koristne informacije – od vremena, jedilnika ter lokalnih portalov in zanimivosti. »Še posebej se veselim časopisa, saj bodo na ta način prišle še bolj podrobne informacije do vseh zaposlenih.

Včasih se kaj dogaja v naših treh hišah, pa o tem ne vemo dovolj.

Prepričana sem, da bo odslej drugače. Komaj čakam, da bo izšla prva številka. Pa ne samo zaradi tega, ker bom v njej tudi jaz,« doda smeje.

M i 3 23

Fotozgodba: Baška

grapa

©: JURE ČUFER

Narava in ljudje. To je Baška grapa. Čudoviti pogledi in zanimive grape.

Na fotografiji pa panoramski pogled s Slatnika. Več na www.baskagrapa.si.

DOBRODOŠLI WELCOME WILLKOMMEN BENVENUTO BIENVENUE

www.baskagrapa.si

gozdnate strmine slikovite gorske vasice pot po Rapalski meji bogata zgodovina avto-vlakprvi slovenski film Na svoji zemlji gm4o

Bohinjska proga hribi in grape flora in favna

narava in ljudje