Spodbudne in pozitivne novice Mlado Klasje, katerega avtorji so mladi novinarji iz občine Ivančna Gorica, vam prinaša le novice, ki jih v teh časih manjka. Tako, kot so se avtorji člankov ozrli okoli sebe in brez senzacionalizma iskali zgodbe, ki bi vas bralce pritegnile, tako se okoli sebe ozrite tudi vi. Ni vse tako črno, kot mnogi trdijo. V vsaki stvari je nekaj lepega, vse pa je za nekaj dobro in prav pozitivne energije ne manjka novinarjem iz šol ivanške občine. Prinašajo vam novice iz vaših krajev, vam predstavljajo delo in življenje nekaterih vaših sokrajanov. Pri svojem delu jim vzorov zagotovo ni manjkalo, če izpostavim Josipa Jurčiča, ki je v svet ponesel slavo naših krajev. Kot pisatelj in novinar je odlično opazoval svojo okolico, življenje in delo ljudi, ki so ga obkrožali. Prav to so počeli tudi mladi avtorji člankov. Ko boste prebirali naslednje članke v letošnjem Mladem Klasju, se spomnite svojih začetkov v kateri koli dejavnosti. Pod članki preberite tudi imena avtorjev, ki so morda danes vaši sosedje ali prijatelji. Čez nekaj let pa se bodo zagotovo nekatera imena pojavila v osrednjih časnikih ali pa vam bodo na vaši najljubši radijski postaji zaželeli dobro jutro in dober večer s televizijskega ekrana. Obilo užitkov ob prebiranju člankov, morda pa boste ponovno izvedeli kaj novega o svojem kraju. Gorazd Hočevar
V Ivančno Gorico smo s Tadejem Trnovškom dobili zlato hruško
Jurčič vzor tudi našim »mladim novinarjem« Območno srečanje mladih novinarjev in literatov je letos ponovno obeleževalo rojstni dan Josipa Jurčiča. Potekalo je na začetku marca v soorganizaciji JSKD OI Ivančna Gorica in knjižnico v Ivančni Gorici. V uvodnem nagovoru je mlade iz naših šol pozdravil Tomaž Smole, podžupan Občine Ivančna Gorica, ki se je osredotočil na vprašanje aktivnega državljanstva, predstavil možnosti sodelovanja in potenciala mladih v družbenem življenju na nivoju lokalne skupnosti in širše ter jih spodbudil k vključevanju v različne dejavnosti, s pomočjo katerih lahko razvijajo svoje raznolike potenciale na socialnem in kulturnem področju. Strokovni del srečanja, ki je bil osredotočen na predstavitev novinarskega poklica, je vodil novinar in domačin Gorazd Hočevar. V njem so mladi
Kako ste prišli na idejo za delo Zaklad pisarja Bernarda? Kar nekaj let sem se pripravljal na knjigo, ki pa je bila na začetku mišljena kot krajša dopolnitev naših pedagoških delavnic na temo kaligrafije. Po tem, ko so bile delavnice zelo dobro sprejete, smo začeli razmišljati o malo bolj resno zastavljeni pedagoški slikanici. Zanjo je bilo potrebno veliko raziskav. Večkrat sem zato odšel v NUK, kjer so občutki res nekaj posebnega, saj nimaš prav vsak dan možnost listati po več kot 800 let starih knjigah iz Stične.
pomena za lokalno skupnost in predvsem temelj identitete, ki oblikuje posameznika, delujočega na področju ivanške občine. Zaključek srečanja je zaokrožil urednik občinskega glasila Klasje Matej Šteh, ki je predstavil vizijo novinarskega delovanja na lokalni ravni ter mlade usmeril s konkretnimi navodili za pripravo pričujočih člankov, objavljenih v tokratni prilogi Mlado Klasje. Na ta način smo se v izpeljavi novinarsko-literarnega srečanja poklonili rojaku Josipu Jurčiču, ki je v svojem pionirskem delu profesionalno razvijal oba medija pisnega izražanja ter se aktivno vključeval v družbene polemike svojega časa in hkrati razvijal neprecenljive ideje v svojih leposlovnih delih ter literarnem izražanju. Simona Zorko
Od ideje do izvedbe Muzikal Maček Muri – osebno Ste vedeli, da so nekateri učenci OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični kar precej aktivni? Ne? Mogoče pa ste slišali za muzikal Maček Muri – osebno? To je bil velik projekt, ki so se ga lotili učenci izbirnega predmeta glasbeni projekt pod mentorstvom učiteljice Simone Zvonar. Po treh mesecih prizadevnega, a tudi sproščujočega dela več kot 40 učencev pa je nastal pravi spektakel plesa, petja, igranja in zabave.
Učenci izbirnega predmeta so najprej prebirali »originalnega« Mačka Murija Kajetana Koviča ter tuhtali, kako bi zgodbo o tem priljubljenem junaku postavili v današnji čas, da bi bila bližja najstnikom. Svoje ideje so zbrali ter prosili gospo Dragico Šteh, da jih je ubesedila. Muca Maca je tako postala novinarka, ki si ves čas prizadeva, da bi s slavnim Mačkom Murijem opravila intervju. On, mačji car in frajer, pa se ji ves čas izmika. Enkrat je lačen, drugič žejen, potem spet utrujen. Na
nogometno tekmo ju zvleče Gangster Čombe, slinast mačkon, ki Maco osvaja in ji celo ukrade telefon. Seveda pristane v ječi ... Na koncu se vse srečno izteče, skupaj zaplešejo na veselici; Maca pa uspe intervjuvati mačjega carja ... Besedilo je učence takoj navdušilo in začela se je pripravljalna mrzlica. Na avdiciji so skrbno izbrali igralce, ki sta jih pripravljali učiteljici Jelka Rojec in Simona Zvonar. Igrane prizore kot v čisto pravem muzikalu povezujejo izvrstni songi Jerka Novaka, ki jih je izvedel mladinski pevski zbor, spremljal pa orkester, sestavljen iz kitar, violine, flavte ter klavirja. S kitaristkami je akorde in ritem vztrajno vadila učiteljica Martina Jurkovič, s pevkami pa Simona Zvonar. Dogajanje so dopolnjevale in dale nepogrešljiv pečat energične in nadvse domiselne točke, ki so jih odplesale spretne plesalke ob mentorstvu učiteljic Vesne Pačnik in Nine Pavlin, ki sta z izvirno masko poskrbeli tudi za prepričljivejši videz nastopajočih. Da so izgledali kot pravi mački, si je vsak izmed njih iz mehke pene izdelal par mačjih ušes in rep ter jih pobarval. Prav tako so nastale na pogled odlične jedi, ki so jih uporabili v muzikalu. Sceno v ozadju, ki je prikazovala Mačje mesto, so učenci narisali na velike rjuhe. Nad celotno likovno
podobo muzikala je skrbno bedela učiteljica Jelka Rojec, gospod Stojan Dremelj pa je poskrbel za ozvočenje in svetlobne efekte. Ves čas je predstavo spremljala tudi izvirna podoba Mačka Murija, kot si jo je zamislila učenka Rebeka Pajek, iz nje pa je oblikovala tudi vabilo. Muzikal Maček Muri – osebno so učenci premierno uprizorili 21. decembra 2012 po proslavi pred prihajajočimi prazniki, polno dvorano pa navdušili tudi na ponovitvi 29. januarja 2013. Tokrat so predstavi dodali plesno delavnico, v kateri so najmlajše obiskovalce naučili mačjega plesa, delavnico pa sta pripravili učiteljici Vesna Pačnik in Nina Pavlin. Če si muzikala Maček Muri – osebno niste uspeli ogledati, vam je lahko žal! Učenci so s svojimi mentoricami svoje delo opravili zares odlično! Ernestina Lavrih, Urška Fajdiga, Tajda Femec in Rok Strmole, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični
vo izdelavo je bilo namreč potrebno toliko znanja, umetnosti, občutka za estetiko, da nikakor ne moremo govoriti o temačnosti. Za delo, ki je vaš prvenec, ste dobili nagrado. Kaj nam lahko o njej poveste? Nagrade se imenuje Zlata hruška in je pravzaprav najvišja nagrada na področju mladinske književnosti v Sloveniji. Knjiga je bila med kritiki dobro sprejeta, saj mladinskih knjig s to tematiko pri nas zelo primanjkuje. Vseeno sem bil nad nagrado prijetno presenečen, saj je resnično nisem pričakoval.
Tudi drugače so odzivi dobri, tako da morda še kdaj kaj napišem. Knjiga je slikanica, kdo je narisal ilustracije? Ilustracije je narisal Damjan Stepančič, ki je zelo priznan ilustrator. Z najinim sodelovanjem sem zelo zadovoljen, saj se je za vsako ilustracijo zelo potrudil. Sem namreč zgodovinar in zato je bilo zame zelo pomembno, da je tudi slikovni dodatek knjigi zgodovinsko pravilen. Omenili ste, da ste zgodovinar, kako dolgo že delate v muzeju in kakšno delo pravzaprav opravljate?
V muzeju delam že šest let, in sicer kot kustos. Torej sem nekakšen skrbnik muzejskih zbirk. Zadolžen sem za raziskovanja, popisovanje predmetov, pripravljanje razstav itd. Glede na to, da imamo v muzeju zelo majhen kolektiv, mi dela nikoli ne zmanjka. To delo me veseli in ga bom z veseljem še opravljal. Mogoče tudi napišem še kaj. Hvala za čas, ki ste ga namenili nama in bralcem Mladega Klasja.
Zanimanje za delo Tadeja Trnovška naju je premamilo, da sva se nekega dne že na vse zgodaj napotili v stiški muzej - Muzej krščanstva na Slovenskem. Tam naju je pričakal Tadej Trnovšek, muzejski kustos in avtor nagrajenega dela Zaklad pisarja Bernarda. Povprašali sva ga o knjigi in njegovem delu. O čem piše knjiga? O pisarjih, ki so konec 12. stoletja živeli in prepisovali v stiškem samostanu. Osebe v knjigi so večinoma resnične. Za Bernarda tudi vemo, da je bil vodja te pisarske delavnice. Od večine pisarjev sicer sploh ne vemo imen (domnevamo, da je bilo takrat v Stični okrog 12 pisarjev in 10 knjižnih slikarjev). Za Bernarda smo izvedeli posredno (na spodnji rob ene od knjig je napisal sporočilo bralcu, v katerem se tudi poimenuje Bernard, najmanjši med Kristusovimi menihi ...). Glede na primerjavo s to pisavo, so strokovnjaki ugotovili, pri katerih kodeksih je sodeloval. Bil je tudi lektor, kar je navadno počel najbolj izkušen pisar in vodja pisarske delavnice. V primeru napak so z nožičem iz pergamenta postrgali napačno črko ali besedo in jo popravili. Bernard in ostali pisarji so tukaj delovali le okoli šest let. V knjigi tudi zvemo, kako je opat Bernarda pripeljal v Stično in kakšne nevšečnosti je imel na poti iz Francije v stiški samostan (srečal je pošast). Glavno sporočilo knjige je, da si srednji vek napačno predstavljamo kot nekaj temačnega. To sem skušal potrditi tudi z zgodbo o nastanku stiških rokopisov. Za njiho-
lahko spoznali konkretno izkušnjo poklicnega dela novinarja, spoznavali etične dileme novinarskega poročanja, pregledali aktualne družbeno-politične tematike, spoznavali zakonitosti posameznih novinarskih medijev in pisanja, pregledali različne oblike od reportažnega dela do priprave intervjujev itd. V zaključnem delu, ki je bil literarno obarvan, je področje domoznanstva predstavila vodja ivanške knjižnice, Ksenija Medved. Mladi so se tako seznanili z vso literarno produkcijo, ki je bila založena na področju Ivančne Gorice v preteklih letih. Spoznali so pomen in vizijo knjižničnega domoznanskega oddelka, ki sproti ohranja in zbira vso pestro in raznoliko dejavnost ljudi, povezanih z ivanškim prostorom. Domoznanska zbirka je živa dejavnost izrednega
Barbara Tekavec in Špela Zupančič, Srednja šola Josipa Jurčiča