Podjetniški Kapital 2/2010 novi slovenska brezplačna by Newsroom Slovenia

posebna izdaja revije kapital

PODJETNIŠKI KAPITAL

Oktober 2010 št. 2

Rešitve za podjetja, ki so v krizi Državne subvencije Garancije SID banke, Slovenskega podjetniškega sklada in JAPTI-ja EKO krediti Računalništvo v oblaku Evropske in svetovne napovedi rasti gospodarstva

iz vsebine

KAPITAL

revija za naložbo denarja Založba Kapital, d.o.o. SI-2000 Maribor, Titova cesta 8 Telefon 02 234 94 00 Faks 02 234 94 13 www.revijakapital.com kapital@zalozbakapital.si

Glavni in odGovorni UredniK Srečko Pirtovšek

Komentar mitja Sadar: Nehvaležnost ekonomskih napovedi.

Intervju e. C. malnar: »Uspešne podjetnike žene strast!

izvrŠna UredniCa Janja Kacjan

SodelavCi UredniŠtva mag. Barbara Špacapan Olenšek Nenad Vućič Barbara Herjavec Nataša Deutsch Svarun Bajec

art direCtor

Kako uspešno poslovati v kriznih časih?

Petra Sraka

Julij 2010 18. 10. 2010

Založba Kapital d.o.o.

Suzana Pirtovšek

TIsK

Ponatis člankov dovoljen le s soglasjem uredništva. PoŠTnina PlaČana Pri PoŠTi 1102 lJUBlJana.

IT prihodnost. Računalništvo v oblaku.

Tiskarna Florjančič, d.o.o. Miklavž na Dravskem polju

Issn 1318-1378

Zgodba o uspehu. Dobri službi zamenjala za kmetovanje.

direKtor KomerCiale Roman Kaučič

Pokojnine. Kako poskrbeti za varno prihodnost?

PodjetniŠKi KaPital izdaja direKtoriCa

Državne subvencije. Državna pomoč? Zakaj pa ne?

izid Prve ŠtevilKe datUm natiSa

Nasvet. Kako povečati prodajo in dobiček v času recesije?

Robert Rošker

LeKTorIrAnje

Rešitve.

Prihranki. Kolikšni so stroški, če prevozite letno 50.000 km?

Ugodnosti, novosti. Pregled bančnih, zavarovalniških, IT, avtomobilskih novosti.

oKtober 2010 PodjetniŠKi KaPital

Nova KBM d.d., Ulica Vita Kraigherja 4, 2505 Maribor, oktober 2010

KREDITI

UGODNI KREDITI ZA OKOLJU PRIJAZNE ŽELJE! Nakup energetsko varčnega domovanja, ekološke opreme ali hibridnega vozila ni samo okolju prijazna, ampak tudi koristna izbira: z ugodnimi krediti za ekološke naložbe nagrajujemo vašo plemenitost do narave!

080 17 50

www.nkbm.si

komentar MITJA SADAR

finančni analitik, Kapitalov dopisnik iz Bruslja

NehvaležNost

ekoNomskih Napovedi ekonomske napovedi, takšne in drugačne, so bolj umetnost, kot pa sama znanost. V svetu je namreč preveč spremenljivk, preveč

neznank, ki vplivajo druga na drugo, da bi ljudje znali sestaviti model, ki bi pravilno in natančno napovedal gospodarsko aktivnost v prihodnosti. Prav iz tega razloga so napovedi tako zelo nezanesljive. In to ne le vedno samo za prihodnost. Pogosto se namreč zgodi, da ob koncu četrtletja uradi za makroekonomske analize objavijo podatke o gospodarski rasti, ki jo potem še nekajkrat popravijo, tako da končno sliko dobimo šele več mesecev po koncu četrtletja. Torej, če nam naši modeli ne omogočajo natančne napovedi gospodarske rasti niti za bližnjo preteklost, kako lahko od njih pričakujemo pravilnost in točnost napovedi v prihodnost? A kljub vsem različni ekonomski instituti izdajajo analize in napovedi gospodarske rasti za nekaj kvartalov vnaprej, kjer gospodarsko rast napovejo z natančnosti enega decimalnega mesta, ter tako v nas zbujajo občutek, da točno vedo, kaj delajo. Potem, ko dobimo boljše podatke, pa se seveda vse te napovedi popravijo in prilagodijo temu, kakšna je realnost. Te dejavnike lahko na konkretnem primeru vidimo na valutnih trgih, kjer so bile le dve leti nazaj zelo popularne napovedi, da bo britanski funt kmalu dosegel pariteto ne le z evrom, temveč tudi z ameriškim dolarjem. Nekaj mesecev nazaj so vsi pričakovali, da bo zaradi grške krize evro v nekaj mesecih padel pod dolar, evro pa bo vreden le 0,77 GBP. Danes je situacija popolnoma drugačna. Evro se je ustalil v rangu 1,25–1,35 USD ter 0,82–0,85 GBP. Analitiki padca evra proti dolarju ne pričakujejo več, dolgoročno pa še vedno upajo na nivo 0,77 za GBP. Prepričan sem, da bodo napovedi v nekaj mesecih popravljene ter da bomo ob koncu leta presenečeni nad stanjem in razmerjem med valutami. Kadar govorimo o evru, govorimo tudi o finančni stabilnosti držav članic, kjer počasi postaja jasno, da so, tako kot mnoge zvezne države v ZDA, tudi mnoge španske regije v resnih makroeko-

nomskih težavah ter da bodo v nekaj mesecih potrebovale prikrito državno pomoč v obliki povečanih transferjev. To je Damoklejev meč, ki trenutno visi tako nad evrom kot tudi nad ameriškim dolarjem. A vendar, ameriški dolar ima veliko prednost v tem, da je razumljen kot varno zatočišče pred viharjem, zato naraste vedno, kadar naraste negotovost glede prihodnosti. V isti sapi pa to pomeni tudi, da, ko se negotovost razprši, lahko pričakujemo močne odlive špekulativnega denarja iz dolarja ter posledično močan padec valute v naslednjih nekaj letih. Na tečaje, valutne in ostale, pa ne vplivajo le družbeni dejavniki, kot so ponudba in povpraševanje ter stabilnost, temveč pogosto tudi naravni dejavniki. Ne glede na to, da se povpraševanje po pšenici ni bistveno spremenilo ter da so svetovne zaloge dovolj velike, da to povpraševanje pokrijejo, se je zaradi močnih požarov v Rusiji ter prepovedi izvoza žit iz le-te cena pšenice v Evropi v nekaj mesecih skoraj podvojila. Pričakujemo pa lahko, da, ko se bo situacija stabilizirala, ko bomo videli točno, kakšen je pridelek v Rusiji ter koliko pšenice bodo lahko izvozili po odpravi prepovedi izvoza, da bomo lahko ocenili, če je bila reakcija trga pretiravanje ali pa le odziv na dejansko pomanjkanje sveže pridelane pšenice ter zmanjševanje svetovnih rezerv le-te. V naslednjih mesecih bomo slišali veliko kritik na račun zlih špekulantov, ki so bogateli in dvigovali cene pšenice, revni ljudje po svetu pa so zaradi tega umirali od lakote. A dejstvo ostaja, da je le cena tisti signal, ki pove podjetnikom, katero dobrino kdaj proizvesti. Le cena je tisti mehanizem, ki pokaže relativno redkost. Ravno zaradi te rasti cen bodo mnogi kmetje večji del zemlje namenili za pšenico ter tako odpravili primanjkljaj, ki je trenutno nastal. Če bi bila cena pšenice blokirana, potem kmetje tega signala ne bi dobili in na svetu bi začelo primanjkovati pšenice. Enako velja tudi za vse ostale dobrine. n

podjetniški

rešITve

JANJA KACJAN, BARBARA ŠPACAPAN OLENŠEK

KAKO USPešNO POSLOvATI V KRIZNIH ČASIH? Simptomi krize. Prav vsako podjetje, ki deluje na trgu, se kdaj sooči z določenimi težavami in danes je zaradi gospodarsko-finančne krize prav to lahko povod za nastanek krize v njem. Zato je zelo pomembno, da vodstvo čim prej odkrije nevarnosti, ki pretijo podjetju, in se, seveda, tudi odzove na njih. Žal pa je v praksi značilno, da vodstvo otrpne in ne reagira na znake, ki kažejo na morebitno krizo. Ko kriza v podjetju namreč nastopi, so potrebni bistveno drugačni pristopi v vodenju podjetja in krizni menedžment je tukaj na potezi, ki se mora pravilno in hitro odzvati ter podjetje čim prej rešiti iz težav. Pomoč ‘od zunaj’. Vsako vodstvo podjetja, ki zazna prve opozorilne znake krize, ki napovedujejo, da se podjetje samo ne bi moglo rešiti iz nje, mora čim prej poiskati pomoč od zunaj. To je odločilen trenutek, saj velja, da tisto vodstvo, ki ne bo poiskalo pomoči in se bo skrilo pred javnostjo, vodi podjetje samo še k propadu.

Nasvet: če je v podjetju nastala kriza

zaradi notranjih razlogov, torej zaradi vodstva, potem je pravilna odločitev zamenjava le-tega, ko pa gre za zunanje vzroke za krizo, pa lahko vodstvo nadaljuje svoje vodenje podjetja, vendar z novimi smernicami in novimi načini vodenja. rešitev: če se še ni zgodil razpad poslovnega sistema in/ali celotne notranje strukture podjetja, če še obstaja 6

možnost prodaje izdelkov ali storitev na trgu, in če zunanjega okolja podjetja, ki drsi v krizo, banke, upniki, dobavitelji, kupci … niso dokončno odpisali, potem ima podjetje v nastajajoči krizi določene možnosti za preživetje.

Znižajte stroške in reorganizacija. Če v podjetju začne naraščati izguba, vodilni običajno naredijo preplah. Najprej je treba odgovoriti na vprašanje, kje in kdaj je izguba nastala. In če vodstvo ne ve, zakaj je prišlo do izgube v podjetju in zakaj, potem to kaže na pomanjkljivo znanje iz poslovodstva.

Nasvet: Izguba v podjetju je pokaza-

telj, da je s slednjim nekaj narobe. V podjetju so lahko neustrezno informirani, udeleženci pa med seboj slabo komunicirajo. rešitev: Pomembno je, da se v podjetju znižajo stroški in da pride do reorganizacije.

Izboljšanje prodaje. Upad prodaje je lahko en izmed vzrokov, zaradi katerega je podjetje v krizi, saj je možno, da znotraj podjetja področje marketinga ne oblikuje ustrezne politike cen, izdelave izdelkov

ali opravljanja svojih storitev, ki tako ne ustrezajo tržnemu povpraševanju in podobno. Prav tako lahko med zunanje dejavnike za upad prodaje pripišemo še ostale, kot so gospodarski ali družbeno-politični.

Nasvet: Preživetje zagotovo zahte-

va agresivno trženje, motiviranje zaposlenih in primerno izbrano strategijo cen. rešitev: Zmeren dvig cen je med najučinkovitejšimi ukrepi za reševanje podjetja, pod pogojem, da odjemalci to sprejmejo.

Ne povečujte zadolženosti. Povečanje t.i. finančnega vzvoda ter s tem nesorazmerja med krediti in kapitalom je splošen znak krize v podjetju. Iskanje kratkoročnih premostitvenih kreditov za obratna sredstva je ne samo pogost znak, marveč tudi jasen znak podjetja, ki se nahaja v krizi.

Nasvet: Kriza običajno prizadene

prezadolžena podjetja. Zdravljenje zahteva povečanje lastnih virov in omejevanje zadolžitve. rešitev: Izboljšanje denarnega toka, zmanjševanje stroškov in hitrejše obračanje sredstev.

Krčenje sredstev. Pri padcu li-

Učinkovito upravljanje s terjatvami lahko bistveno pripomore k zmanjšanju zamud s plačili in težav z dolžniki.

kvidnosti se pokažeta prezadolženost podjetja ter neustrezno razmerje med lastnimi in tujimi viri. Ponavadi, ko je podjetje v določeni krizi, banke ne želijo več tvegati in ne pristanejo na odobritev novih dolgoročnih kreditov, saj ne vedo, ali bo podjetje res izšlo iz krize.

KAPITAL OKTOber 2010

kapital

18 nasvetov in rešitev za podjetja, ki so zašla v krizo

ALENKA AVBERŠEK

izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politiko

“Položaj dobaviteljev se slabša, ker se slabša položaj kupcev. Plačilni roki se pri večini podjetij podaljšujejo preko razumnih meja – pogodbeno preko 90 dni in nato z zamudo od 30–45 in več dni. In ta prekoračitev, mimo dogovorov, je 'plačilna nedisciplina', ki jo je vse težje obvladovati. Prezadolženost podjetij in slabe bilance v bankah pomenijo še slabšo dostopnost kreditov, s katerimi so se že veliko let nazaj pokrivali nenormalno dolgi plačilni roki.”

Nasvet: Večina podjetij, ki zaide v krizo, ima težave z likvidnostjo in solventnostjo, hkrati pa imajo v obratnih in osnovnih sredstvih obilo denarja, ki bi ga pa nujno potrebovali za preživetje. rešitev: Prva naloga kriznega menedžmenta je zniževanje obratnih sredstev, kot so zaloge in terjatve in povečevanje ugodnih virov zanje ter zmanjševanje osnovnih sredstev, kot je npr. odprodaja opreme.

rešitev: Krizni menedžment naj pri

Naj vas ne bo strah. Strah pona-

Nasvet: Zaposleni so, seveda, v takšni situaciji zbegani in iščejo kakršnekoli informacije o tem, kaj se dogaja s podjetjem. rešitev: Če se kdo trudi čim bolj pomagati vodstvu, ga sprejmite. Glavna vloga pri tem pripada kriznemu menedžerju, ki mora zaposlene pri tem voditi tako, da med njimi ne nastajajo še hujši spori in nasprotovanja.

vadi nastane v trenutku, ko se vodstvo zave, da so si zatiskali oči, da je podjetje v veliki krizi. Takrat nastane preplah, vodstvo pa enostavno ne ve, ne kam, ne, kako bi poiskalo pomoč. Večkrat pa se celo zgodi, da sposobni kadri odidejo iz podjetja, vodilni pa ostanejo sami v nastali situaciji in pri reševanju krize.

Nasvet: Krizni menedžment v takšni

situaciji s tovrstnimi udeleženci izredno težko komunicira, le-ti so ponavadi še ‘bojno nastrojeni’ proti podjetju.

Kriza v podjetju se ponavadi pojavi zaradi dolgoročnih napačnih odločitev vodstva in tudi neželenih vplivov iz okolja, ki tako rušijo cilje podjetja.

tem uporabi vse znanje in spretnosti v komuniciranju in pogajanjih, saj bo le tako dosegel konsenz med udeleženci.

Pojasnite situacijo zaposlenim. Žal je za majhna podjetja značilno to, da direktorja ali podjetnika, ki je zašlo v krizo, v kratkem času zapustijo tisti, ki so predstavljali srce podjetja. Odhodi dobrih strokovnjakov, poslovodij so pogosto začetek konca delovanja podjetja.

Rast podjetja s pripojitvami in ali nakupi. Ko je podjetje globoko v krizi, se to pokaže tudi pri tržnem deležu, ki ga dosega na trgu. Tako podjetje začne opazno izgubljati boj s tržnimi konkurenti in še zapravljati pridobljeni tržni položaj. Žal je pomislek konkurentov v tem, da je na trgu pač en konkurent manj. Ampak ni tako, saj to pomeni, da se kriza lahko kaj hitro prenese na konkurenta sorodne panoge.

Nasvet: Podjetje se lahko odloči, da

svojo rast podkrepi s pripojitvijo k drugemu podjetju. Takšen način urejanja krize sodi med najbolj sporne strategije, ki pa lahko pri7

podjetniški

rešITve

dr. MAKS TAJNIKAR

Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

“V naših primerih se lastniki branijo pred stečaji do konca in pogosto na račun zaposlenih prav zaradi dejstva, da s tem ne propadejo menedžerski programi, ali – ob primerih državne lastnine – ker se državni uradniki bojijo očitkov, da niso bili skrbni gospodarji. Vegrad je lep primer, ki kaže, zakaj ni nihče za stečaj, čeprav je v stečaju likvidnih sredstev za poplačilo upnikov lahko bistveno več kot v primeru prisilne poravnave. Menedžerji so lastniki, drugi lastniki so državni, delavci se bojijo izgubiti službe, dobavitelji in podizvajalci kupce oziroma prihodnje delo, kupci se bojijo, da izgubijo sredstva, banke nimajo kaj početi s stanovanji. Zato so za prisilne poravnave, čeprav bi, razen lastnikov, vsi skupaj prišli bolje skozi te zgodbe, če bi izpeljali stečaje.« nese zelo hitre in dobre rezultate. rešitev: Včasih to v podjetje res privede svežo kri, izboljša konkurenčnost, še posebej, če gre za pripojitev sorodnih podjetjih, podjetje pa naj takšno sodelovanje raje jemlje za rezervo.

Pomembno strateško načrtovanje. Vsako vodstvo naj bi pri poslovnih odločitvah vsakodnevno v mislih imelo tudi strateške načrte za prihodnost. Najslabše, kar lahko stori vodstvo, je, da v primeru, ko se zave, da je podjetje zašlo v krizo, šele tedaj začne razmišljati o ciljih in načrtih. Takrat je žal že prepozno.

Nasvet: Ustrezen strokovnjak naj

ugotovi, v kakšni krizi je podjetje. Pogosto že zadošča pregled in primerjava poslovnih rezultatov zadnjih dveh ali treh let poslovanja, pogovor z direktorjem ter z enim od vodilnih v podjetju ter izkušenim zaposlenim. rešitev: Le strokovno usposobljen in izkušen strokovnjak lahko v nekaj dneh oceni raven kriznega položaja v podjetju, ki je lahko podlaga za začetek izvajanja poslovnega preobrata.

Optimizacija obratnega kapitala je bistvenega pomena pri dolgoročni plačilni sposobnosti in posledično pri plačilni disciplini podjetja.

Nasvet: Velikost obratnega kapitala,

ki podjetju omogoča plačilno sposobnost, se med podjetji razlikuje in je odvisna od velikosti podjetja ter predvsem njegove dejavnosti. rešitev: Potreben oziroma ustrezen obratni kapital je sestavljen iz optimalnega obratnega kapitala (ki je odvisen od povprečnega plačilnega roka

Presoja prisotnosti znakov globoke krize v podjetju je podlaga za odločitev o uvedbi poslovnega preobrata ali o postopnem prenehanju delovanja podjetja.

kupcev in dobaviteljev) in ustrezne rezerve za nepredvidljive notranje in zunanje dogodke.

Znaki plačilne nediscipline poslovnega partnerja. Znaki, ki utegnejo kazati na pojav kratkoročne plačilne nesposobnosti, so predvsem primanjkljaj razpoložljivih denarnih sredstev v primerjavi z zapadlimi obveznostmi, presežek odtokov sredstev nad pritoki v določenem obdobju, povečanje stopnje zadolženosti na kratkoročnem področju itd.

Nasvet: Informacije, ki vplivajo na zmanjšanje dolgoročne plačilne sposobnosti, so med drugimi zmanjševanje trajnega kapitala podjetja, poslovanje z izgubo, zmanjševanje dobičkonosnosti poslovanja osnovne dejavnosti, povečevanje stopnje zadolženosti, zmanjševanje obratnega kapitala podjetja, zmanjševanje denarnega toka itd.

Preverite boniteto poslovnega partnerja. Boniteta podjetja nam pove, kakšna je finančna tveganost le-tega, sodobna boniteta pa upošteva še druge značilnosti podjetja in njegove povezave z okoljem. Gre torej za oceno kakovosti poslovanja. Pri tem je mišljena tudi kapitalska ustreznost, saj ima kapitalska struktura podjetja velik vpliv na kratkoročno plačilno sposobnost podjetja.

KAPITAL OKTOber 2010

kapital

Zavarovalna pogodba ščiti prodajalca pred riziki neplačila ŠTEFAN PAVLINJEK

predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije

“Res, da tisti, ki delamo s podjetji, katerih dolgovi se dajo zavarovati, opazimo nekaj več zaupanja v poslovanju, vendar menim, da SID banka izda zavarovanja le za dobra podjetja, pri katerih skoraj ni treba imeti strahu pred neplačili. Tisti, ki poslujemo s tujino, opažamo, da se nivo naročil letos dviga, vendar imamo na drugi strani probleme s cenami, ki se jih ne da dvigovati. Rastejo cene materialov – tudi do 20 %, trošarine na goriva in na splošno večje obremenitve s strani države na gospodarstvo. Država, seveda, želi napolniti proračun na račun gospodarstva, kar pa je skregano z logiko, kajti le dobro, vitalno in konkurenčno gospodarstvo lahko na dolgi rok polni državno blagajno.”

rešitev: Do znakov plačilne nediscipline poslovnega partnerja je možno priti skozi finančne podatke podjetij, ki so javno dostopni.

Ne prebirajte finančnih poročil sami. Če nimate dovolj širokega znanja za lastno poslovanje, kot tudi za preverjanje finančnega stanja svojih poslovnih partnerjev, si najemite zunanjo strokovno pomoč.

Nasvet: Prva ugotovitev je, da je poslovno-finančno znanje veliko podjetnikov zelo slabo. Druga temeljna napaka pa je, da podjetniki nimajo temeljnih znanj iz računovodstva in financ ter ne znajo brati svojih bilanc. rešitev: Je torej v finančnem usposabljanju, saj znanje iz osemdesetih let ne zadostuje znanjem, ki so potrebna danes. Plačilna disciplina ni vzrok, ampak le posledica slabega vodenja, pogodb in finančnega načrtovanja.

Zavarujte svoje terjatve. Raziskave kažejo, da je najpogosteje uporabljan instrument zavarovanja predplačilo, vendar je zahtevan odstotek predplačila nizek. Pogosto se uporablja tudi postopek (formalnega in neformalnega) preverjanja bonitete, kar pa je povezano s stroški. Ostali instrumenti so uporabljeni redkeje. Zanimivo pa je, da te instrumente pogosteje uporabljajo le velika in srednja podjetja, majhna veliko redkeje oziroma sploh ne.

Nasvet: Na trgu obstaja tudi možnost

zavarovanja terjatev pri kreditni zavarovalnici, ki nudi zavarovalno

Vodenje podjetja v kriznih razmerah je precej drugačno od vodenja podjetja v normalnih razmerah.

“Položaj obrtnikov se letos v glavnem slabša, kajti plaz stečajev, manjša kupna moč zaradi brezposelnosti, vse večje draginje in tudi dejstvo, da država na področju plačilne nediscipline ne naredi potez, ki smo jih kot OZS predlagali v svojih zahtevah. Najhujše je v gradbeni panogi, kjer je ob pomanjkanju dela še veliko zapadlih terjatev, od katerih marsikatera zaradi stečajev ne bodo izterljiva. Prihaja do pravih katastrov, tudi družinskih, zapiranja podjetij, medtem ko država nemo gleda, kako podjetja, ki so zrela za stečaj, še naprej goljufajo obrtnike.” — šTeFAN PAvLINJeK, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije

kritje pred rizikom neplačila njihovih kupcev podjetjem, ki na tujih trgih ali doma prodajajo blago in storitve na odloženo plačilo oziroma na kredit. Zavarovalna pogodba ščiti prodajalca pred riziki neplačila, ki nastane zaradi komercialnih rizikov oziroma če je v zavarovalni pogodbi tako določeno, tudi zaradi nekomercialnih rizikov. rešitev: Glavna funkcija zavarovanja je, da ščiti prodajalce pred neplačilom brez drugih instrumentov za zavarovanje plačil, ki jih mora sicer priskrbeti dolžnik. Možna je tudi prodaja terjatev faktorinški družbi, ki podjetju – prodajalcu takoj izplača določen delež te terjatve. Čeprav so s faktoringom povezani določeni stroški, ta omogoča realizacijo denarnega toka iz neplačane terjatve.

Učinkovito upravljanje s terjatvami. V podjetju je zelo pomembno učinkovito upravljanje s terjatvami, ki obsega optimalen, pregleden in kakovosten nadzor nad terjatvami, pravočasno in učinkovito odzivanje na dolg in, seveda, že prej omenjeno ustrezno zavarovanje pred terjatvami, preverjanje bonitete ter tudi ustrezen informacijski sistem. Raziskave namreč kažejo, da precejšen delež neplačanih računov izvira iz naslova malomarnosti oziroma brezbrižnosti. Učinkovito upravljanje s terjatvami lahko bistveno pripomore k zmanjšanju zamud s plačili in težav z dolžniki.

Nasvet: S terjatvami tako lahko 9

podjetniški

rešITve Plačilna nedisciplina je pripeljala do razvoja marsikaterega instrumenta zavarovanja terjatev, kot so predplačilo, bančna garancija, poroštvo, akreditiv, menica, pridržek lastninske pravice, razvezni pogoji, hipoteka oziroma zastava, zavarovanje terjatev, preverjanje bonitete (pri agencijah ali drugje) itd. bistveno bolje upravljamo, in sicer s prodajo na predplačilo, če so težave kupca že znane, izdajo računa takoj po prodaji, preverjanjem, ali je kupec račun dobil, nudenjem popustov pri plačilu pred zapadlostjo računa, zahtevanjem poplačila dogovorjenih zapadlih obveznosti pred novo prodajo blaga ali storitve, pošiljanjem opominov in (telefonskim ali osebnim) dogovarjanjem za način poplačila, zaračunavanjem zamudnih obresti itd. Potrjena je namreč povezava, da podjetja, ki zamujajo s plačili, dobro poznajo pričakovanja svojih dobaviteljev in tistim s strogim upravljanjem terjatev hitreje poravnajo svoje obveznosti. rešitev: Spremljanje terjatev zahteva tudi popolno bazo o vseh izdanih fakturah, datumih nastanka terjatev in datumih zapadlosti ter podatke o kupcu. Najbolj pomembno pa je, da se z izterjavo prične čim prej, saj je učinkovitost izterjave obratnosorazmerna s starostjo terjatve.

Prisilna poravnava. Prisilna poravnava je z zakonom urejen postopek sanacije dolžnika v finančnih težavah (gre v bistvu za reorganizacijo), ki se lahko predlaga pred ali med stečajnim postopkom.

Prenehanje sodelovanja z neplačniki Nasvet: Dober nasvet malim podjetjem je tudi, da nikoli ni dobro poslovati samo z enim večjim naročnikom. Sčasoma namreč malo podjetje od velikega naročnika postane povsem odvisno. rešitev: Če narava posla to dopušča, je

Kdaj stečaj? Stečajni postopek ali stečaj se opravi nad dolžnikom, ki

z naročniki, ki ne plačujejo, sodelovanje bolje pretrgati in čas vložiti v iskanje drugih priložnosti. Brezplačno delo pač nima prihodnosti.

Nasvet: Razloga za predlog prisilne

poravnave, kar se tiče slovenske ureditve, sta plačilna nesposobnost torej insolventnost in prezadolženost. Plačilno nesposobno podjetje oziroma dolžnik tako ne more plačevati tekočih zapadlih obveznosti. In lahko se zgodi, da je njegovo premoženje večje od njegovih dolgov, ki pa ga ni mogoče hitro unovčiti, zato ni sposoben poplačati upnikov takrat, ko obveznosti zapadejo. rešitev: V praksi je najpogostejši predlagani ukrep znižanje in odlog plačila obstoječih obveznosti. Dolžnik ima tako možnost, da predlaga znižanje obveznosti na 20 odstotkov in poplačilo v enem letu ali pa manjše znižanje in poplačilo v nekoliko daljšem času, tudi do pet let.

Prisilno poravnavo ponavadi predlaga dolžnik sam, saj meni, da bo z zmanjšanjem svojih obveznosti v prihodnje posloval pozitivno.

je že nekaj časa plačilno nesposoben ali prezadolžen. Dolžnik lahko predlaga upnikom tudi sklenitev prisilne poravnave, ki mora biti uvedena pred začetkom stečajnega postopka.

Nasvet: Stečaj lahko predlagajo

upniki, dolžnik ali osebno odgovorni družbenik. Stečajni postopek opravlja stvarno pristojno sodišče, na katerega območju ima dolžnik svoj sedež. Na dan začetka stečaja oblikujejo stečajno maso, ki zavzema vse premoženje, ki ga dolžnik ima. V stečajnem postopku se sredstva, ki gredo v stečajno maso, unovčijo s prodajo premoženja dolžnika in morebitno izterjavo terjatev. rešitev: Iz stečajne mase se najprej popolnoma poplačajo upniki, delničarji se poplačajo šele, če je na voljo dovolj sredstev, poplačajo pa se v sorazmerju z nominalno vrednostjo njihovih delnic oziroma deležev.

Prostovoljna poravnava Nasvet: Medtem, ko je prisilna poravnava zakonsko urejen sodni postopek, se pri prostovoljni poravnavi upniki sami dogovorijo z dolžnikom in poizkušajo doseči kompromis. rešitev: Kadar je dolžnikov več, se morajo s sprejetimi sklepi strinjati prav vsi, a so pri tem prosti, kako se bodo dogovorili in uredili medsebojne terjatve in obveznosti, saj v tem primeru v nasprotju s prisilno poravnavo ni določeno, koliko se dolg sme znižati ali koliko let se bo odplačeval. n

KAPITAL OKTOber 2010

NASVET

podjetniški kapital ALEŠ LISAC

KAKO POVEČATI PRODAJO IN DOBIČEK V ČASU RECESIJE? Samo 3 načini. V času recesije – kakor tudi v času debelih krav – obstajajo samo trije načini za povečanje prodaje. Več lahko zaslužite, tako da: ■■ prodate nekaj še nekomu drugemu. Z drugimi besedami – poiskati morate nove kupce. ■■ prodajate lahko na druge načine. Recimo, da ste doslej prodajali samo v klasični trgovini, potem pa odprete še spletno trgovino. ■■ prodajajte lahko (še) kaj drugega. Če ste doslej prodajali nogavice, taistim kupcem ponudite še spodnje perilo. Zapomnite si, da je skupni imenovalec vseh vaših dosedanjih uspehov in neuspehov samo eden. Skupni imenovalec vsega, kar se vam je do sedaj v poslu zgodilo, ste vi. In vi ste tisti, ki najbolj odločilno vplivate na to, ali boste uspešni ali ne.

Za vas imam še tri dodatne nasvete za povečanje dobička. Če želite biti v poslu uspešnejši, poiščite načine, da boste: ■■ namesto svojega denarja v poslu uporabljali tuj denar; ■■ namesto svojih sredstev v poslu uporabljali tuja sredstva; ■■ namesto samo svojim strankam prodajali še strankam drugih podjetij.

Naj razložim s primerom. Če moje podjetje organizira seminar odprtega tipa, za oglaševanje seminarja, organizacijo in izvedbo potrebujem (svoj) denar. Za vsa sredstva (dvorana, oprema itn.) moram plačati iz lastnega žepa in vsi, ki pridejo na seminar, so moje stranke. 12

Lahko pa je seveda tudi drugače. Recimo, da me za predavanje svojim strankam najame velika revizorska hiša. V tem primeru delam za tuj denar (predavanje mi plačajo), uporabljam tuja sredstva (za dvorano, opremo in hrano plača revizorska hiša) in na predavanju me posluša 230 slušateljev, ki niso moje stranke (so stranke revizorske hiše), lahko pa seveda postanejo moje stranke, če bodo s predavanjem zadovoljne. To je lep način za dodatni zaslužek, ki je obenem še zaslužek brez vsakega tveganja. Ko začnemo razmišljati, kaj in kako v podjetju spremeniti, da nam bo šlo bolje, je dobro, če najprej vidimo celo sliko. In zgoraj opisani primeri za povečanje prodaje in zaslužka so dobra začetna točka. Seveda pa jih je potem treba spraviti v prakso in poiskati konkretne ukrepe. Sedaj, ko poznamo dvakrat po tri vire višje prodaje in zaslužka, si postavimo še eno zelo pomembno vprašanje:

»Kaj najbolj vpliva na to, ali boste prodali ali ne?« Kateri so tisti dejavniki, ki najbolj vplivajo na prodajo? Od česa je torej najbolj odvisno, ali boste pri prodaji uspeli ali ne? ■■ Komu prodajate? Komu prodajate, na prodajo vpliva bolj kot kar koli drugega. Ne zapravljajte energije s prodajo ljudem, ki niso dobri kupci, dobre stranke. Komu pošljete ponudbo, je pomembneje kot kar koli drugega. ■■ Sporočilo mora biti relevantno za tiste, ki jim sporočate. Če ni relevantno, je dolgočasno in ga ne bodo poslušali. Recimo, da oglašujete dalj-

nogled za nočno gledanje in objavite oglas v lovski reviji. Če želite, da bo oglas relevanten, morate v oglasu govoriti o tem, kako lahko ta daljnogled pomaga lovcem. ■■ Mnenje vaših strank o vas! Kar si vaše stranke mislijo o vas, še preden jih kontaktirate, odločilno vpliva na možnost vašega uspeha. Vaša naloga je, da se, še preden pride do prodajnega razgovora, v strankinih očeh primerno pozicionirate. Stranka mora v vas videti zanesljiv vir informacij, zanesljivega dobavitelja. ■■ Na prodajo zelo vplivajo prepričanja, ki jih ima stranka o vas in o vaših izdelkih. Premislite, kaj stranka v tem trenutku misli o vas in vaših izdelkih ali storitvah. Si misli, da ste predragi, niste dovolj zanesljivi, nimate dovolj izkušenj, ne boste sposobni izpolniti obljubljenega, morda si misli, da niste nič posebnega? Najprej morate vedeti, kaj si stranka misli o vas, saj to predstavlja izhodišče za vaše prepričevanje. ■■ Struktura ponudbe. Mora biti razumljiva in enostavna. Mnogokrat stranke ne razumejo ponudbe podjetja. Primer nerazumljivih ponudb so ponudbe mobilnih operaterjev, zavarovalnic in podobnih podjetij. Če stranki ni natančno jasno, kaj mora narediti, se za nakup ne bo odločila. Že najmanjša nejasnost je dovolj, da stranka zamahne z roko in nakup odloži. Je vašim strankam res kristalno jasno, kaj ponujate, za koliko denarja, komu je izdelek namenjen, kaj se bo zgodilo takoj po nakupu? ■■ Tveganje. Vsak nakup je v strankinih očeh tveganje. Če ste pripravljeni prevzeti tveganje, boste prodali več. ■

KAPITAL OKTOber 2010

zavarovalništvo I aktualno

Zgledu iz tujine sledijo tudi podjetja pri nas

Promocijsko sporočilo

Glede na gospodarsko krizo in razmah plačilne nediscipline je povpraševanje po zavarovanju terjatev najbrž veliko? V Zavarovalnici Triglav, ki je med redkimi ponudnicami zavarovanj terjatev v Sloveniji, ugotavljamo, da je povpraševanje po tem zavarovalnem produktu v času gospodarske krize naraslo. Podjetja in podjetniki se namreč vedno bolj zavedajo, da je odgovoren odnos do lastnine zelo pomemben pri uspešnem poslovanju njihovega podjetja. Podjetja, ki želijo dobro poslovati, v razvoj vlagajo veliko znanja in denarja, hkrati pa se običajno ne zavedajo, da ob tem obstaja veliko poslovno tveganje neplačil pri njihovih kupcih. Prav temu je zavarovanje terjatev namenjeno.

Martina Pečnik direktorica zavarovanj terjatev v Zavarovalnici Triglav, d.d.

valni primer nastopi, ko od zapadlosti računa preteče določeno število dni. Običajno je ta rok 180 dni. Koliko zavarovanj je bilo v zadnjem letu, glede na vsa tovrstna sklenjena, unovčenih in kaj se zgodi z dolžnikom? Opažamo, da je glede na gospodarske razmere škodnih primerov več, kar je bilo pričakovano. Zavarovancu povrnemo odprte terjatve v okviru zavarovalnega limita, pri čemer se običajno upošteva 15-odstotna franšiza.

Za kak produkt pravzaprav gre, kakšne terjatve zavarujete? Gre za zavarovanje blagovnih terjatev, torej prodaje blaga oziroma opravljanje storitev na odprt račun. Zavarovalnica običajno zavaruje kratkoročne terjatve na odprt račun, s pla- Na Zahodu je tovrstno zavarovanje čilnim rokom do 180 dni. Škodni pri- eden od pogostih instrumentov za mer nastopi ob trajni plačilni nespo- upravljanje s tveganji, kako temu sobnosti dolžnika (prisilna poravnava, sledijo podjetja pri nas? uveden stečajni postopek ...) oziroma V tujini je ta produkt zelo poznan in tako imenovano ožje kritje. Lahko se podjetja običajno zavarujejo vse svoje zavarujejo terjatve s čakalnim rokom premoženje, tudi terjatve. Temu zgle(širše kritje), kar pomeni, da zavaro- du iz tujine sledijo tudi podjetja pri

nas. Morda naj povem, da se s sklenitvijo zavarovanja terjatev poveča tudi konkurenčnost podjetja in zaupanje vanj. Poleg tega to zavarovanje omogoča še možnost zastave terjatev iz zavarovalne pogodbe pri kateri od finančnih ustanov. Kakšne so in kako se določajo cene za tovrstna zavarovanja? Premijske stopnje so odvisne od več dejavnikov, tako od obsega poslovanja zavarovanca, disperzije rizika, panoge, področje prodaje – izvoza, ocene rizika posameznih kupcev do obsega zavarovalnega kritja (ožje ali širše kritje). Vsekakor je dobro, da se tisti, ki jih zanima tovrstno zavarovanje, pred sklenitvijo posvetujejo z našimi strokovnjaki. Na voljo smo na številkah 01/ 47 47 126 ali na 01/ 47 47 394 ter na spletni strani naše zavarovalnice www. triglav.si. •

podjetniški kapital

Državne subvencije

BARBARA HERJAVEC

Državna pomoč? Zakaj pa ne! Javne razpise izvaja MG samo ali preko izvajalskih institucij Ukrepi ministrstva. Mala in srednje velika podjetja v vsaki fazi življenjskega cikla zahtevajo specifične ukrepe in skozi celotno obdobje delovanja tudi posebno pozornost. Na Ministrstvu za gospodarstvo tako sami ali preko svojih izvajalskih institucij Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije ter Slovenskega podjetniškega sklada dodeljujejo podjetnikom državne pomoči oziroma pomoči po pravilu “de minimis”. To so neposredna finančna sredstva državnega proračuna in pomenijo nujno pomoč države pri realizaciji zastavljenih dolgoročnih ciljih go-

Razdeljenih že 4,1 mio evrov. Preko Slovenskega podjetniškega sklada so v letu 2010 MSP-jem na razpolago ugodna finančna sredstva v okviru naslednjih produktov: garancije za zavarovanje bančnih kreditov, subvencije za zagon podjetij – P 2-2010, linija za lastniško financiranje za MSP – LF 2010 in pogarancije za regionalne garancijske sheme P 3 – 2010. Iz Slovenskega podjetniškega sklada so sporočili, da v letošnjem letu ne ponujajo več nepovratnih sredstev, je pa v okviru

subvencijske linije Sklad v letu 2010 ponudil subvencije za zagon novoustanovljenim (največ 18 mesecev) razvojno naravnanim podjetjem s sedežem v tehnoloških parkih in inkubatorjih v višini 4,1 mio EUR. Upravičeni stroški, kot so stroški izdelave poslovnega načrta za novi poslovni program, stroški promocije, stroški najema poslovnih prostorov, materialne investicije v povezavi z novim poslovnim programom, nematerialne investicije v povezavi z novim po-

Veliko je povpraševanja tudi po nepovratnih sredstvih, saj je v letu 2010 na razpis Sklada Subvencije za zagon podjetij v subjektih inovativnega okolja prispelo 299 vlog. spodarskega razvoja. Z Ministrstva za gospodarstvo so sporočili, da je bilo v letu 2010 največ povpraševanja s strani podjetnikov za produkt Garancije sklada za zavarovanje bančnih kreditov. Prispelo je 712 vlog, od katerih je bilo 361 vlog odobrenih. Veliko je povpraševanja tudi po nepovratnih sredstvih, saj je v letu 2010 na razpis Sklada Subvencije za zagon podjetij v subjektih inovativnega okolja prispelo 299 vlog, od katerih je bilo 154 vlog odobrenih.

kapiTaL oktober 2010

ukrepi za podporo rasti in razvoja podjetij

Obrestna mera po razpisu Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (P1 2010) je EURIBOR 6-mesečni + 0,5 %, kar pomeni, da je višina subvencije obrestne mere razlika med tržno obrestno mero in obrestno mero po razpisu. slovnim programom itd., lahko v treh letih znašajo največ 70.000 EUR. Z razpisanimi nepovratnimi sredstvi v višini 4,1 mio EUR je bilo v letu 2010 je bilo podprtih 154 start-up-ov.

Pomoč pri pridobivanju kreditov. Slovenski podjetniški sklad je za leto 2010 razpisal 72 mio EUR garancijskega potenciala in 8,51 mio EUR sredstev za subvencijo obrestne mere. V letu 2010 je bilo odobrenih že 361 garancij za bančne kredite v višini 66,66 mio EUR s pripadajočo subvencijo obrestne mere v višini 8,49 mio EUR. Zaradi izrednega povpraše-

Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (P1 2010) je EURIBOR 6-mesečni + 0,5 %, kar pomeni, da je višina subvencije obrestne mere razlika med tržno obrestno mero in obrestno mero po razpisu.

Najpogostejše napake podjetnikov. Na Javni agenciji RS za podjetništvo in tuje investicije svetujejo, da naj bodo podjetja v primeru pridobivanja sredstev iz naslova evropskih strukturnih sredstev pri prijavi na javni razpis zelo pozorna na zahteve s področja obveščanja in informiranja javnosti, kar pomeni, da mora

Pogosto se dogaja, da se podjetja še vedno razvrščajo na podlagi Zakona o gospodarskih družbah, ki pa že dve leti ni več v veljavi. vanja po garancijah Sklada za bančne kredite si Sklad prizadeva za objavo dodatnega javnega razpisa predvidoma v septembru 2010. Vsako podjetje, ki pridobi garancijo Sklada, je hkrati upravičeno do subvencije obrestne mere. Garancija Sklada in subvencija obrestne mere (produkt P1) sta med seboj povezani in se medsebojno ne izključujeta. Razpis je namenjen MSP-jem, ki nimajo zadostnih jamstev za zavarovanje bančnega kredita, ali podjetjem, ki želijo del svojih jamstev sprostiti za nov investicijski ciklus. Obrestna mera po razpisu

podjetje v prijavi obvezno uporabljati na vseh lastnih dokumentih, vključno z izjavami, logotip, slogan in sklicevanje na bodisi Evropski socialni sklad bodisi na sklad za regionalni razvoj, v obliki in na način, kot je to določeno v Navodilih za informiranje in obveščanje javnosti o kohezijskem in strukturnih skladih v programskem obdobju 2007–2013. Enake zahteve veljajo za prvo stran vloge na javni razpis. Nadalje še pojasnjujejo, da pri vseh tistih javnih razpisih, ki so osredotočeni na ciljno skupino mikro, malih in srednje velikih podjetij, naj bodo podjetja pozorna na razpisni pogoj, ki določa, da se na javni razpis

lahko prijavi tisto mikro, malo in srednje veliko podjetje, katerega velikost je določena v skladu z definicijo mikro, malih in srednje velikih podjetij, kot to določa Uredba evropske komisije iz leta 2008. Pogosto se dogaja, da se podjetja še vedno razvrščajo na podlagi Zakona o gospodarskih družbah, ki pa že dve leti ni več v veljavi.

Najpomembnejši razvojni projekt. Največji poudarek pri prijavi na javni razpis pa je seveda na tem, da ima podjetje razvojni projekt, s katerim kandidira na sredstva za sofinanciranje, opozarjajo na Javni agenciji RS za podjetništvo in tuje investicije. S tem, ko ima podjetje že zastavljen razvojni projekt, ima v svojih načrtih tudi finančno konstrukcijo projekta in tako lahko izpolni pogoj zaprte finančne konstrukcije, kar pomeni, da mora prijavitelj v vlogi na javni razpis zagotavljati del lastnih sredstva za sprotno plačilo obveznosti, ki so predmet razvojnega projekta. Na ta način se bodo podjetja izognila nepravilnosti, ki se zelo pogosto pojavlja v vlogah, in sicer “odprti finančni konstrukciji”, zaradi katere se vloga absolutno zavrne. V celotnem procesu načrtovanja prijave na javni razpis pa je zelo pomembno, da podjetje ob objavi javnega razpisa preveri, ali izpolnjuje vse, v razpisu določene vstopne pogoje, ki so ključnega pomena za nadaljnjo obravnavo vloge podjetja. Načeloma mora podjetje izpolnjevati prav vse vstopne pogoje, da se lahko vloga uvrsti v nadaljnjo proceduro ocenjevanja. n

Slovenski podjetniški sklad podpira investicije in razvojne naložbe perspektivnih MSP v Sloveniji Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju Sklad), kot nacionalna finančna institucija Republike Slovenije ponuja finančne spodbude za podjetniški sektor – mikro, mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju MSP). Sklad ponuja državne pomoči v okviru treh finančnih linij, in sicer:

KATERE SO DRŽAVNE POMOČI ZA MSP-JE?

• Nepovratna sredstva (subvencije):

• Ugodne garancije za zavarovanje bančnih kreditov

- za sofinanciranje zagona novih inovativno naravnanih podjetij v tehnoloških parkih, podjetniških in univerzitetnih inkubatorjih. • Lastniško financiranje: - Z linijo za lastniško financiranje Sklad omogoča dodaten tvegan kapital, ki je nujno potreben za rast, razvoj ter lažji in boljši prodor na tuje trge hitro rastočih, visoko tehnoloških podjetij, ki se v Sloveniji še vedno srečujejo s pomanjkanjem ustreznih finančnih virov za svojo rast.

za razvojne investicije in tekoče poslovanje MSP (60 % do 80 % zavarovanja kredita; kredit zavarovan z garancijo Sklada, obrestna mera za kredit pri banki je EURIBOR 6 mesečni + 0,5 %). Sklad objavil nov razpis za Garancije Sklada

Slovenski podjetniški sklad je dne 24.9.2010 v UL RS št. 75/2010 objavil Javni razpis za Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere.

KAJ MORA PODJETJE VEDETI O KORIŠČENJU DRŽAVNIH POMOČI SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA SKLADA? Vsaka finančna spodbuda predstavlja državno pomoč, za katero veljajo skupna evropska pravila. Glavno pravilo v državah EU je, da so do državne pomoči v gospodarstvu za širše namene upravičena le mala in srednje velika podjetja, skladno s skupno EU definicijo MSP iz leta 2003. Lahko se prijavljajo tudi povezana podjetja, vendar le do trenutka dokler skupina vseh partnerskih podjetij ne dosega kriterijev velikega podjetja. Državne pomoči se dodeljujejo preko javnih razpisov. Javni razpisi so objavljeni v Uradnem listu RS, v javnih občilih in na spletni strani Sklada www.podjetniskisklad.si/razpisi. V vsakem razpisu je potrebno preveriti pogoje razpisa: • Kaj je državna pomoč (garancija za zavarovanje bančnega kredita, subvencija obrestne mere, subvencija upravičenih stroškov,…)? • Katera podjetja so upravičena do prijave (upravičenci)? • Katere investicije so upravičene do državne pomoči (upravičeni stroški)? • Katera podjetja so zaradi pravil državni pomoči izlo-

čena in se ne morejo prijaviti? (podjetja v težavah, podjetja, ki nimajo poravnanih obveznosti do RS in Sklada, podjetja v stečaju, prisilni poravnavi, podjetja, ki opravljajo specifične dejavnosti,…). • Kdaj lahko nastanejo upravičeni stroški (obdobje upravičenosti investicije)? • … Če podjetje izpolnjuje vse razpisane pogoje, razpisna komisija začne z ocenjevanjem PRIJAVLJENIH PROJEKTOV. Kriteriji se nanašajo na merljive kazalnike kot so število zaposlenih, dinamika rasti čistih prihodkov, povečanje dodane vrednosti na zaposlenega, neposredna prodaja izven RS, analiza finančnega položaja (finančno ravnotežje, finančna moč, finančno posredniški položaj, dolgoročna in kratkoročna plačilna sposobnost,…), ocenjuje se tudi tržna naravnanost (ocena že podpisanih pogodb, predpogodb ali pisem o nameri o bodoči prodaji), ekonomska upravičenost projekta glede na situacijo na trgu in glede na realnost izvedbe (primerjava napovedanih rezultatov glede na stanje v panogi, glede na preteklo poslovanje,…). Pozitivno ocenjenim projektom Sklad odobri državno pomoč.

Podprta podjetja dosegajo dobre rezultate V obdobju 2003 – 2009 je Sklad podprl 2.493 projektov z različnimi ugodnimi finančnimi sredstvi v skupni višini 343 mio EUR. Največ projektov je bilo podprtih s subvencijami. 961 podjetij je prejelo subvencijo za nakup nove tehnološke opreme, 392 pa subvencijo za zagon podjetja, od tega kar 230 podjetij mlajših od 12 mesecev. Za zagon podjetij pa je Sklad odobril že 9,7 mio EUR, ki jih je zagotavljalo Ministrstvo za gospodarstvo. V zadnjih dveh letih se je drastično povečalo tudi število izdanih garancij za zavarovanje bančnih kreditov, ki jih najema podjetniški sektor. Iz 33 izdanih garancij v letu 2007 se je število v letu 2008 povečalo na 110 in kar na 451 v letu 2009. Do konca leta 2010 pa jih bo glede na razpoložljiva sredstva lahko odobril cca. 480. To potrjuje dejstvo, da so garancije in hkrati subvencije obrestne mere za izdan kredit, ki je delno zavarovan z garancijo Sklada, pravi ukrep države za blažitev finančne krize. Glavni namen odobravanja državnih pomoči v obliki ugodnih finančnih sredstev pa je zagotavljanje širših gospodarskih učinkov. Z vsakoletnim merjenjem učinkov Sklad ugotavlja, da podprta podjetja povečajo dodano vrednost na zaposlenega za cca. 23 % v treh letih po investiciji in se s tem približajo tekmecem iz razvitih EU trgov. Podprta podjetja v povprečju v treh letih od zaključka investicije povečajo število zaposlenih za 3,4 nova delovna mesta, oziroma so v obdobju od 2003 naprej ustvarila že 2.871 novih delovnih mest.

Slovenski podjetniški sklad je od leta 2003 podprl že 2.493 podjetij (od tega kar 1.939 podjetij z različnimi investicijami v izboljšanje tehnologije in povečanje lastne inovativnosti) Od podprtih podjetij je velik delež »start upov«, saj je razdelitev sledeča: • 261 nastajajočih podjetij – 10,5 %, • 363 novih podjetij – 14,6 % in • 1.869 ustaljenih podjetij – 74,9 %. Sklad je podprl več - povečala dodano vrednost za 14%, - skupaj ustvarila 2.871 novih delovnih mest, - oz. 1,23 novega delovnega mesta na podjetje, -

s tem so povečala zaposlenost za 5 %.

Z odobritvijo pomoči pa se poslovno sodelovanje s prejemniki ne zaključi, temveč se šele začne. Podpiše se pogodba, ki natančno opredeljuje način koriščenja pomoči, kontrolo projekta (namenska uporaba zgolj z dokazili o nastalih izdatkih) in ostale pogodbene obveznosti. Prav tako pogodba opredeljuje merjenje učinkov (povečanje dodane vrednosti na zaposlenega, število novo ustvarjenih delovnih mest) in kontrolo obljubljenih rezultatov ob prijavi projektov, ki se izvedejo po treh letih od koriščenja državne pomoči. V primeru večjih odstopanj od obljubljenih rezultatov se kot sankcijo uvede tudi vračilo državne pomoči. Do sankcije pa ne pride le pri nedoseganju rezultatov, temveč tudi v ostalih primerih kršitve pogodbenih obveznosti.

BREZPLAČNE PODPORNE STORITVE ZA PODJETJA • Možnost podjetnikov, da se naročijo na e-novice, kjer jih • • •

• • •

sto Gazel, od tega 18 finalistov in 4 Zlate Gazele.

Sklad obvešča o novostih in novo objavljenih razpisih Svetovanje preko telefona ali elektronske pošte Rubrike nujno in koristno na spletni strani Sklada Pripomočki na spletni strani Sklada (amortizacijski načrt, poslovni načrt za samostojne podjetnike in poslovni načrt za gospodarske družbe) Delavnice za bančnike Delavnice za podjetnike Izvajanje javnih razpisov za dodeljevanje državnih pomoči za razvojne investicije v podjetniškem sek-

torju po načelih enostavnosti (enostavno poslovanje - informiranje, e-vloga, pripomočki za pripravo vlog), preglednosti (pregledno poslovanje - specializirano programsko orodje za obdelavo vlog, za obvladovanje tveganj, računovodstvo,…) in transparentnosti (transparentno poslovanje - javna objava vseh pomembnih informacij – razpis, razpisna dokumentacija, kriteriji, prejemniki, ohranjanje namenskega premoženja, obvladovanje tveganj...).

MEDNARODNO SODELOVANJE Sklad je od leta 2007 polnopravni član združenja AECM, v katerega je vključenih skupno 34 članic iz 17 držav EU in Turčije. AECM je združenje evropskih garancijskih institucij, ki prispevajo k hitrejšemu in lažjemu postopku pridobivanja bančnih kreditov za investicije in obratna sredstva. Članice združenja imajo skupno poslanstvo, in sicer zagotavljanje garancij za bančne kredite, ki jih mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju MSP) najemajo za gospodarsko zanimive projekte, vendar ne morejo zagotoviti dovolj visokega zavarovanja za najem kreditov.

Rezultati pomoči članic AECM-a Še posebej se je pozitiven učinek garancij pokazal v zadnjih dveh letih finančne krize, saj so podatki članic AECM sledeči: • v letu 2009 855.000 izdanih garancij v vrednosti več kot 34 milijard EUR,

• članice AECM imajo v svojih portfeljih že več kot 2 milijona podjetij, ki so jim izdale garancije

• v skupni višini 70,4 milijarde EUR, • to predstavlja približno 8 % MSP v Evropski uniji. Članice organizacije AECM so se hitro in odločno odzvale na izzive in spremembe povpraševanja zaradi nastale finančne in gospodarske krize. Povprečno stanje garancij v portfelju od 2002 do 2008 je bilo 8,13 %, od leta 2008 do 2009 pa se je obseg povečal za 25,7 %. Sklad je v letu 2010 aktivno sodeloval pri soorganizaciji mednarodnega srečanja Združenja evropskih garancijskih shem (v nadaljevanju AECM), ki se je odvijalo v začetku oktobra na Bledu. V okviru srečanja se je odvijala konferenca z naslovom »Ukrepi za premagovanje krize«, na njej pa so, poleg organizatorjev in soorganizatorjev, sodelovali tudi predstavniki Ministrstva za gospodarstvo Republike Slovenije, Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Evropske investicijske banke, Evropskega investicijskega sklada, Evropske centralne banke, Evropske komisije ter ostali predstavniki večjih slovenskih in evropskih bank, ki aktivno sodelujejo pri financiranju podjetniškega sektorja v skupnem evropskem prostoru. Mednarodnega letnega srečanja se je udeležilo okoli 400 udeležencev, od tega kar okoli 300 iz držav članic združenja AECM, ter okoli 100 udeležencev iz domačega bančnega sektorja in podpornega okolja za podjetništvo. Na konferenci so sodelovali tudi predstavniki iz Črne gore, ki se želijo pridružiti združenju in iščejo pomoč tudi pri Slovenskem podjetniškem skladu.

DOBRE PRAKSE PEKARNA BOČ d.o.o. (Garancija Sklada za bančni kredit s subvencijo obrestne mere) • Podjetje Pekarna Boč prihaja iz vasice Zbelovo. Z obratovanjem so pričeli leta 1992 kot družinsko podjetje s ponudbo različnih vrst kruha in pekovskega peciva. Leta 1998 so svojo dejavnost razširili na peko keksov, krofov ter proizvodnjo testenin. Leta 2004 se je podjetje statusno preoblikovalo iz s.p. v d.o.o., v letu 2007 pa so spremenili tudi lastniško strukturo družbe. Investicija v letu 2009 in 2010 Podjetje je v letu 2009 in 2010 pridobilo Garancijo Podjetniškega sklada za

bančni kredit s subvencijo obrestne mere za financiranje pakirne linije za avtomatsko pakiranje kruha in financiranje obratnih sredstev, ter gradnjo prizidka k obstoječi proizvodni zgradbi in pridobitev certifikata IFS. Garancije so pozavarovane s strani Evropskega investicijskega sklada, saj uživajo ugodnosti jamstva, ki je bilo izdano v okviru Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost Evropske skupnosti. FARMICOM, farmacevtska družba d.o.o. (Garancija Sklada za bančni kredit s subvencijo obrestne mere) Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2005 in se ukvarja z razvojem novih programov in izdelkov v farmacevtiki. V letu 2008 je 12 zaposlenih ustvarilo za 1,6 mio EUR prihodkov (od tega 60,6 % na trgih izven RS) in čisti dobiček v znesku 13 tisoč EUR. • Investicija v letu 2009 Podjetje je v letu 2009 pridobilo Garancijo Sklada za bančni kredit s subvencijo obrestne mere za gradnjo in opremo poslovnih prostorov ter financiranje obratnih sredstev (promocijske aktivnosti). Garancije so pozavarovane s strani Evropskega investicijskega sklada, saj uživajo ugodnosti jamstva, ki je bilo izdano v okviru Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost Evropske skupnosti.

E-NOVICE Da bodo podjetniki pravočasno obveščeni o razpisih Sklada, se lahko prijavijo na e-novice na spletni strani.

KJE PRIDOBITI PODROBNEJŠE INFORMACIJE O RAZPISIH? Podrobnejše informacije o razpisih lahko podjetniki pridobijo na telefonski številki: 02/234-12-60 oziroma preko elektronske pošte info@podjetniskisklad.si Več informacij o razpisih pa lahko najdejo na spletni strani www.podjetniskisklad.si

VARNA PRIHODNOST

podjetniški kapital

mag. MOJCA GORNJAK

pooblaščenka uprave, Moja naložba pokojninska družba – Skupina Nove KBM

VARNA FINANČNA PRIHODNOST Poskrbite za svojo pokojnino že danes Dodatno pokojninsko zavarovanje v številkah. Dodatno pokojninsko zavarovanje je v Sloveniji prisotno že 10 let. Leta 2000 so se prva podjetja in zaposleni vključili v tako imenovani II. pokojninski steber. Do danes za višjo pokojnino varčuje več kot 600.000 oseb, kar predstavlja več kot polovico vseh zaposlenih v državi. Na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je predstavljenih enajst izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji, ki jih lahko razdelimo na ■■ vzajemne pokojninske sklade, ki jih upravljajo banke, ■■ zavarovalnice in ■■ pokojninske družbe.

DODATNO POKOJNINSKO VARČEVANJE? DA! Razlogi za varčevanje. Podatki kažejo, da se razmerje med neto plačo in pokojnino niža. Pred uvedbo pokojninske reforme leta 2000 je razmerje znašalo 85 odstotkov. Pri obstoječi neto plači 957 evrov bi po stari zakonodaji znašala povprečna pokojnina 813 evrov. Po obstoječi zakonodaji znaša razmerje 72,5 odstotka, kar pomeni pri obstoječi neto povprečni plači 957 evrov približno 694 evrov. Razlika med dejanskim razmerjem in izračunanim razmerjem po veljavni pokojninski zakonodaji je v dejstvu, da se pokojnine ne usklajujejo s plačami v celotnem odstotku, temveč zaostajajo z rastjo. Srednja in mlajša generacija

Slovencev in Slovenk lahko pričakuje, da bo pridobila starostno pokojnino v višini 35 do 40 odstotkov povprečne neto plače celotno delovno dobo (40 ali več let). Za zagotovitev približno enakega življenjskega standarda v tretjem obdobju, torej po upokojitvi, bo več sredstev treba nameniti za lastno varčevanje za dodatno pokojnino. Dejstvo je, da se starostna pokojnina niža, zato bo z varčevanjem na dolgi rok mogoče nadomestiti izpad starostne pokojnine, ki jo izplačuje ZPIZ.

Davčna olajšava. Vplačilo premije za dodatno pokojninsko zavarovanje pomeni nižjo dohodninsko obveznost. Vplačila mesečnih, polletne ali letne premije v individualno pokojninsko zavarovanje predstavlja davčno olajšavo. Najvišja zakonsko določena davčna olajšava znaša 5,844 % bruto letne plače, vendar v letu 2010 ne več kot 2.646,21 evrov. Za leto 2010 si zaposleni zagotovi vračilo dohodnine ali znižanje doplačila dohodnine, ki je odvisno od vplačane premije in dohodninskega razreda. V tabeli Vračilo premije predstavljamo bruto plačo, izračunano maksimalno premijo, ki znaša 5,844 % bruto plače ter skupno letno vplačano premijo, ki znižuje osnovo za dohodnino. V zadnjem stolpcu prikazujemo vračilo preveč plačane dohodnine oziroma znižanje doplačila. Ali je varčevanje v II. stebru varno? Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je začel

veljati leta 2000, je poskrbel, da je varčevanje za dodatno pokojnino varno. Zakon namreč predvideva in predpisuje mesečno zajamčeno donosnost, ki jo morajo izvajalci vsak mesec pripisati na osebne varčevalne račune. Izvajalci so v vseh letih, razen leta 2008, ustvarjali višji donos od zajamčenega, ki so ga tudi v obliki različnih rezervacij pripisovali na osebne račune. Tudi leta 2008, ko so borzni indeksi upadli med 50 in 70 odstotki, so izvajalci dodatnega pokojninskega zavarovanja dosegli le padec do 3 odstotke letno. Zaradi zajamčenega donosa upravljavci sredstev dajejo težo varnosti naložb pred donosnostjo, zato so sredstva zavarovancev varno naložena predvsem v naložbah z nizkim tveganjem (negativni donosi so v letu 2008 znašali pri izvajalcih dodatnega pokojninskega zavarovanja do -3 odstotke). Primerjava doseženih povprečnih donosov pri izvajalcih ter primerjava z bankami in vzajemnimi skladi pokaže, da so se pri izvajalcih dodatnega pokojninskega zavarovanja sredstva plemenitila bolje. V povprečju so pripisani donosi tudi za 100 odstotkov višji od inflacije v enakem obdobju.

Drugo leto bo poštar prinesel dve pokojnini. Po veljavni zakonodaji bodo zaposleni, ki so se vključili v dodatno pokojninsko zavarovanje leta 2001, leta 2011 lahko začeli koristiti pravice, ki jih omenjeno zavarovanje nudi. Gre za mesečno pokojninsko rento, ki jo bodo

KAPITAL OKTOber 2010

Novost v letu 2011: dve pokojnini na mesec

Bruto plača (eUr)

Vračilo premije. Izračun je informativen, predpostavljeno je, da je plača edini obdavčljivi vir, od katerega se obračunavajo socialni prispevki ter da so bili davki pravilno odvedeni in plačani.

izplačevale pokojninske družbe ali zavarovalnice. Z drugimi besedami, poštar bo upokojencu prinesel mesečno dve obvestili o nakazilu pokojnin. Rentno zavarovanje pomeni doživljenjsko prejemanje denarnih zneskov, to je renta.

Primer izračuna pokojninske rente: Moški, rojen leta 1948, je 10 let vključen v dodatno pokojninsko zavarovanje in plačuje mesečno 75 evrov premije. V 10 letih je zbral 10.000 evrov. Čez nekaj mesecev se bo upokojil, do takrat bo zbral 11.295,16 evrov (v izračunih je predvidena 3-odstotna letna donosnost sredstev po obračunu stroškov, dodatna pokojnina je prikazana v bruto znesku). Doživljenjsko bo prejemal mesečno pokojninsko rento v višini 54,32 evrov, če pa se odloči za doživljenjsko mesečno rento z zajamčeno dobo 15 let, bo znašala pokojninska renta 51,57 evra. Doživljenjska mesečna pokojninska renta z garancijo ali zajamčeno

600 800 1.000 1.200 1.800 2.500 3.800

Dohodninski razred (%) 2

Maksimalna mesečna premija 3 = 1 x 5,844 %

Letna premija - posebna davčna olajšava 4 = 3 x 12

Vračilo premije zaradi znižanja dohodninske osnove 5=4x2

421

-67

561

-90

701

-112

842

-227

105

1.262

-341

146

1.753

-719

221

2.646

-1.085

dobo pomeni, da je pokojninska renta doživljenjska, zajamčena doba predstavlja dodatno varnost, saj se sredstva v zajamčeni dobi dedujejo in so dediči upravičeni do preostanka sredstev na rentnem računu. Ženska, rojena leta 1958, je v dodatno pokojninsko zavarovanje vključena od leta 2000 in mesečno plačuje 75 evrov premije. Do sedaj je zbrala približno 10.000 evrov. Do upokojitve ima še 10 let in varčuje dalje 75 evrov mesečne premije. V 20 letih bo zbrala predvidoma skoraj 24.000 evrov. Pričakuje lahko 102,14 evrov mesečne pokojninske rente v primeru doživljenjskega zavarovanja ali 100,75 evrov mesečne pokojninske rente v primeru doživljenjskega zavarovanja s 15 letno garantirano dobo.

DODATNA POKOJNINSKA RENTA ALI ENKRATEN DVIG SREDSTEV?

Odgovor na to vprašanje je odvisno od posameznika. Če pa pogledamo

Praktičen izračun. Za lažjo predstavo v nadaljevanju prikazujemo še dva variantna informativna izračuna pokojninske rente. Spol

Moški

Ženski

Datum rojstva Starost ob upokojitvi Starost danes (let) Stanje zbranih sredstev Mesečna bruto premija Končno stanje sredstev Doživljenjska mesečna renta Doživljenjska mesečna renta s 15 let garancije

20. 9. 1948 63 62 10.000,00 75 11.295,16 54,32 51,57

20. 9. 1958 65 55 10.000,00 75 23.820,37 102,14 100,75 Vir: lasten informativni izračun

z davčnega vidika, ugotovimo, da je za posameznika racionalnejše uveljaviti pravico do dodatne pokojninske rente.

Davčni vidik redne in dodatne pokojnine. V Sloveniji je znašala povprečna neto starostna pokojnina za mesec julij 574,33 evra. Če upokojenec celo leto prejema 600 evrov pokojnine (zaokroženo zaradi lažjega preračuna), znaša letna pokojnina 7.200 evrov. Dohodnina od omenjene osnove je 0 evrov. Po veljavni zakonodaji bi upokojenec, ki bo pridobil pravico do mesečne dodatne pokojninske rente v višini 50 evrov, od pokojninske družbe ali zavarovalnice prejel na račun 37,50 evra, družba pa bo 12,50 evra odvedla državi v obliki akontacije dohodnine. Konec leta bi upokojenec plačal državi akontacijo dohodnine v višini 150 evrov od dodatne pokojninske rente, njegova obračunana dohodnina pa bi znašala le 33,07 evra (upoštevana je 13,50-odstotna osebna olajšava za pokojnine). Država bi vrnila 116,93 evra, torej bo znašal davek na dodatno pokojninsko rento le 5,5 odstotka po obstoječi dohodninski zakonodaji.

Davčni vidik dviga sredstev v enkratnem znesku. Vsi zavarovanci imajo po sedanjem veljavnem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju možnost, da po 10 letih sredstva, ki jih je zanje plačeval delodajalec (svoja vplačana sredstva so zavarovanci tudi do sedaj

varna prihodnost I podjetniški kapital Pri povprečni slovenski plači bi lahko posameznik na mesec za dodatno pokojnino varčeval največ 88 evrov (od države bi za spodbudo dobil vrnjeno davčno olajšavo v višini skoraj 24 evrov, torej bi dejansko plačal 64 evrov). Po 40 letih varčevanja bi se mu na osebnem računu zbralo okrog 80.000 evrov (upoštevan 3-odstotni neto donos). Ob sedaj znanih pogojih bi mesečna pokojninska renta znašala več kot 350 evrov. lahko dvignili kadarkoli), tudi dvignejo. Pravico do dviga sredstev v enkratnem znesku imajo vsi, ki izpolnijo pogoj, da je od začetka zavarovanja minilo 10 let. V primeru enkratnega dviga sredstev je potrebno upoštevati dohodninsko zakonodajo ter odvesti 25-odstotno akontacijo dohodnine za druge dohodke (enako kot v primeru mesečne pokojninske rente). Ker se dohodki na letni ravni seštevajo, je enkraten dvig obdavčen skoraj 41 odstotno.

Primer dohodninskega izračuna. (Izračun je približen in informativne narave, upoštevana je le plača in dvig sredstev v enkratnem znesku). Če zavarovanec prejema povprečno slovensko plačo, ki znaša 1.491,57 evrov (od tega so prispevki 329,64 evrov ter akontacija dohodnine 174,95 evra), bo njegovo

letno doplačilo dohodnine 26 evrov. Če se zavarovanec odloči za enkraten dvig zbranih sredstev pri izvajalcu (znesek naj bo 9.000 evrov), se njegovi letni dohodki povečajo za 9.000 evrov, kar pomeni, da preide iz 27-odstotne dohodninske stopnje na 41-odstotno dohodninsko stopnjo. Izvajalec mu bo odtegnil 25-odstotno akontacijo dohodnine v višini 2.250 evrov, konec leta pa bo zavarovanec državi plačal še nekaj več kot 916 evrov doplačila dohodnine (obdavčitev je okrog 35-odstotna, ker je potrebno državi plačati dohodnino v višini 41 odstotkov na celoten letni dohodek, to je na plačo v višini 17.898,84 evrov in 9.000 evrov sredstev v obliki enkratnega dviga sredstev). Če povzamemo, je s finančnega vidika bolj racionalna dodatna pokojninska renta kot enkraten dvig

sredstev, sploh če vemo, da bo sprememba zakonodaje to pravico obdržala (predlog ZPIZ-2 predvideva ohranitev pravico do enkratnega dviga sredstev).

Zakaj skleniti dodatno pokojninsko zavarovanje? Z namenskim varčevanjem za dodatno pokojnino si lahko zagotovite finančno varnejše in udobnejše življenje v času upokojitve. Če varčujete, boste lažje nadomestili izpad dohodka po upokojitvi. Sedanji zaposleni, ki se upokojujejo, povedo, da je padec v evrih občuten. Danes so dobili 900 evrov plače, jutri bodo dobili 600 evrov pokojnine. Z dodatnim varčevanjem bo pokojnina višja v obliki dodatne pokojninske rente. V sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja zaupa že več kot 500.000 zaposlenih v več kot 6.000 podjetjih. ■

Primerjava za posamezne starostne skupine starost v letih starost ob upokojitvi varčevanje v letih

30 65 35

40 65 25

max. premija

zbrana sredstva (eUr)

doživljenjska mesečna renta (eUr)

zbrana sredstva

(88 EUR)

3 % donos po odbitju stroškov 4 % donos po odbitju stroškov 5 % donos po odbitju stroškov

63.006 77.051 94.851

320 391 482

1/2 max. premije

zbrana sredstva

(44 EUR)

(eUr)

doživljenjska mesečna renta (eUr)

37.959 43.530 50.081 zbrana sredstva

3 % donos po odbitju stroškov 4 % donos po odbitju stroškov 5 % donos po odbitju stroškov

31.503 38.525 47.425

160 196 241

50 65 15 doživljenjska mesečna renta (eUr)

doživljenjska mesečna renta (eUr)

zbrana sredstva 19.322 20.885 22.596 zbrana sredstva

(eUr)

193 221 254 doživljenjska mesečna renta (eUr)

(eUr)

98 106 115 doživljenjska mesečna renta (eUr)

18.980 21.765 25.040

96 110 127

9.661 10.443 11.298

49 53 57

(eUr)

Vir: lasten informativni izračun

KAPITAL OKTOber 2010

Velika naročniška

akcija!

SPOŠTOVANI!

ALI VESTE , da ste lahko z naložbo v srebro v zadnjih devetih letih zaslužili 260 % in ALI VESTE, da vam revija KAPITAL ob polletni naročnini PODARJA SREBRNIK V VREDNOSTI 29 EUR.

13 številk mag. Gvido Jemenšek: “Prednost imata kakovost in partnerski odnos.”

30.8.10 5 orodij za preventivo Ko se podjetje in kurativo bori z dolgovi PLAČILNA NEDISCIPLINA

MAG. RADOVAN JEREB:

INSOLVENTNOST

“Dosegamo ambiciozno postavljene cilje.”

13.9.10 Bolonjski sistem na naš način IZOBRAŽEVANJE

Podjetja v boju za preživetje POLLETNI REZULTATI

Nič dobrega se ne obeta HIPERINFLACIJA

Državna pomoč? Zakaj pa ne!

DRŽAVNE SUBVENCIJE

DR. ROMAN GLASER:

“Pri kvaliteti se mi nikoli ne igramo.”

16.8.10 Energetska rešitev prihodnosti

Spopad z novimi razmerami

>> str. 20BIOPLINSKE ELEKTRARNE

AGROŽIVILSTVO

STROŠKI POSLOVANJA

FINANČNA (NE)VZDRŽNOST 27.9.10 SLOVENSKEGA KMETIJSTVA 11.10.10 POSKRBITE ZA VARNO FINANČNO PRIHODNOST!

IVICA KRANJČEVIĆ, Telekom Slovenije: “Našo panogo vidimo kot del izhoda iz krize.”

CENA 5,90 EUR

LETNIK XX, št. 504

CENA 5,90 EUR

IFA 2010

LETNIK 14

INFLACIJA ALI DEFLACIJA

BLAGOVNE ZNAMKE

Kaj je standard in kaj nadstandard? KONGRESNI TURIZEM

LETNIK XX, št. 505

CENA 5,90 EUR

ŽIDAN, minister za kmetijstvo: “Stanje v kmetijstvu se izboljšuje!” Se obeta dvigMAG. DEJAN Namenjena obrestnih mer? predvsem podjetjem

Na trgu že sedem ponudnikov

Kapital 501 1608 10.indd 1

ELEKTRIČNA ENERGIJA

BANČNI DEPOZITI

8/13/10 2:31:23 PM

HITRA POŠTA

8/27/10 2:41:40 PM

UPRAVLJANJE PREMOŽENJA Individualno ali

OBVESTILA S POSKUSNO VREDNOSTJO

VAŠE NEPREMIČNINE

EVROPSKI ŠEJK SILVIO BERLUSCONI: “Dočakal bom 120 let!”

v vzajemnih skladih?

9/10/10 1:59:30 PM

ZDRAVJE Za zdravje svojih oči lahko poskrbimo z zdravim načinom življenja. Kapital 504 2709 10.indd 1

24.9.10 12:01

DMS – Kako se izogniti dokumentnemu kaosu in privarčevati? >> str. 38 Kapital 505 1110 10.indd 1

8.10.10 12:28

Srebrnik

JULIJ 2010

hotel Maia Luxury

Kot naročnik revije KAPITAL boste prejeli še:

SVETIŠČE LEPOTE IN MIRU

arhitektura

Vrtne terase

UŽITEK V UDOBJU

kulinarika Steirereck

VRHUNSKOST SREDI DUNAJA

ZlatiK 61 10-07 Naslovka.indd 1

NOVA ZAKONODAJA

Kako se zaščiti pred Dobra mora imeti negotovo prihodnostjo? lastno identiteto

ZLATI KAPITAL 5 x letno

7/6/10 1:39:05 PM

= 69,06 EUR Akcija traja do 31.12.2010.

(DDV je vključen v ceno)

NAROČILNICA



[TEVILKA 61

44 Še>>večstr.pravic kreditojemalcem

Breda oBrez Preskar, Celjski sejem d.d.: “Priložnosti za nove posle!” Kapital 502 3008 10 naslovka.indd 1

20. septembru

KMETIJSKA ZAVAROVANJA

CENA 5,90 EUR

LETNIK XX, št. 503

DOKUMENTNI SISTEMI

Izkoristite priložnost in postanite lastnik SREBRNIKA Z MOTIVOM SVETOVNEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA!

CENA 5,90 EUR

Podjetniki, izberite pravo banko!

V znamenju 3D TV

Izognite se kaosu in privarčujte

Kapital 503 1309 10 I.indd 1

NALOŽBA V ZLATO

LETNIK XX, št. 501

Le spremljevalna zavarovalna vrsta?

>> str. 26

NEPREMIČNINSKI DAVEK boste ugovarjali? V BOJU PROTI NEPLAČNIKOm! Po

Kmalu pok zlatega balona?

LETNIK XX, št. 502

KAPITALOVA PRILOGA KONGRES PLEMENITIH KOVIN IN SUROVIN

Ob nadaljevanju trendov rasti iz preteklih let, bo vrednost srebrnika čez 9 let 74 eurov, torej VEČ, KOT VAS BO STALA POLLETNA NAROČNINA NA KAPITAL.

>> str. 34

Do pisnega preklica naročam revijo Kapital. Naročnino bom plačal polletno (13 številk po 5,90 EUR z 10-odstotnim popustom in srebrnikom, kar znaša 69,06 EUR).

Ime in priimek: _____________________________________________________ Podjetje: ___________________________________ Davčni zavezanec: DA NE ID za DDV.: ________________________ Naslov (s poštno št.): _______________________________________________ Telefon:____________________________________ Matična št.: ____________________________________________________ Kraj in datum naročila: _________________________ E-mail: _________________________________________________________ Podpis in žig: __________________________________________________ Revija Kapital, Založba Kapital d.o.o., Titova cesta 8, 2000 Maribor. Davčna št.: Si95977244 Telefon: 02/23 494 00, fax 02/23 494 13, e-mail: irena.rosker@zalozbakapital.si. V primeru, da revije Kapital ne bom več želel prejemati, bom o tem pisno obvestil uredništvo 15 dni pred pričetkom novega obračunskega obdobja. Odjava med obračunskim obdobjem ni mogoča.

podjetniški kapital

VArNA PrIHODNOST

Na kakšeN NačiN je še mogoče varčevati? Depozit. Varna, enostavna in pregledna oblika naložbe denarja je primerna za vse, ki želijo gospodarno upravljati s svojimi denarnimi sredstvi. Za tiste, ki že imate sredstva, ki jih za nekaj časa želite varno naložiti, je primerno varčevanje z enkratnim vplačilom sredstev – vezani depoziti. Če pa še nimate privarčevanega denarja, je primerno obročno varčevanje. Večina bank za nekomitente, ki želijo vezati sredstva, zahteva poseben referenčni račun, ki je brezplačen, na nekaterih bankah pa je treba odpreti osnovni bančni račun. Izbirate lahko med varčevanjem, pri katerem se sredstva obrestujejo po fiksni, spremenljivi ali kombinirani obrestni meri. Pri fiksni obrestni meri si lahko vnaprej natančno izračunamo donos, spremenljiva obrestna mera pa je vezana na referenčno obrestno mero – EURIBOR ali LIBOR, h kateri banka določi pribitek. Za izračun obresti se lahko uporablja navaden obrestni način obračunavanja (linearno obrestovanje) ali obrestnoobrestni račun (konformno obrestovanje). Pri prvi obliki se obresti ves čas zaračunavajo od začetne glavnice, ne glede na to, koliko kapitalizacijskih obdobij je minilo. Konformni način pa pomeni, da se obresti ne računajo več le od prvotne glavnice, ampak tudi od h glavnici prištetih natečenih obresti. Če skupni znesek obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, dosežen v davčnem letu, presega trenutni znesek 1000 evrov, je treba oddati napovedi za odmero dohodnine, obresti so obdavčene z 20-odstotno stopnjo. 24

■■ Primer izračuna: Imate razpoložljivih 5.000 evrov, ki jih vežete za 1 leto in en dan, obrestna mera znaša 3,50 %, po preteku vezave se bo vaša naložba povečala za 175,48 evrov. (Vir: www.probanka.si)

Zlato in plemenite kovine. Vlaganje v plemenite kovine je konservativna naložba, namenjena vlagateljem, ki niso nagnjeni k tveganjem. Čeprav so napovedi za rast zlata izredno pozitivne, pa ni priporočeno, da ga kupujete z namenom aktivnega ustvarjanja premoženja oziroma špekulacije. Odstotek denarnih sredstev, vložen v plemenite kovine, naj bo odvisen od varčevalčeve starosti in ta naj bi se z leti povečeval. Ni priporočeno, da vlagate vsega premoženja v plemenite kovine, saj imajo tudi plemenite kovine svoje življenjske cikle. Priporočeno je, da imate v plemenitih kovinah vloženih od 10 do 30 % svojih sredstev. Pri plemenitih kovinah ni davka na kapitalski dobiček. Za vse plemenite kovine, razen za zlato, se plačuje 20 % DDV. V Zlatarni Celje so pred kratkim predstavili novo storitev nakupa naložbenega zlata tudi preko manjših mesečnih vplačil, ki so jo poimenovali Zlati Korak. Ker se trenutno cena za najmanjšo ploščico teže 10 g giba med 300 in 350 EUR, je veliko ljudem naložbeno zlato nedostopno, zato so kupcem omogočili možnost mesečnega vplačevanja manjših zneskov in prevzem ploščic na letni ravni. Mag. Nastja Jezernik Albreht, M.Sc. iz Zlatarne Celje, o omenjenem produktu pove: “Predvideni znesek, ki ga

■

naročnik po določenem času dobi, je težko napovedati. Lahko povemo, da je v enem letu (če primerjamo cene za naložbeno zlato v začetku septembra 2009 in nato v začetku septembra 2010) cena za gram naložbenega zlata zrasla za več kot 40 %, vendar pa to ni garancija za napoved rasti v prihodnje. Znesek, ki ga naročnik vloži, je odvisen od razpoložljivih sredstev posameznika, minimalni mesečni znesek pa je 40,00 EUR. Kako dolgo nekdo plačuje, je prav tako odvisno od vsakega posameznika posebej, saj bodo nekateri plačevali zase, drugi pa za svoje bližnje … Edina omejitev je, da je najdaljše obdobje mirovanja 6 mesecev, kar pomeni, da, če naročnik 6 mesecev ne vplača nobenega vplačila, ga pozovemo in povprašamo, ali želi ploščice prevzeti oziroma prodati ali želi plačevati naprej.”

Rentno varčevanje. Gre za obliko dolgoročnega varčevanja, s katerim načrtno zbirate sredstva za prihodnost, bodisi, da si z njimi zagotovimo dodatek k pokojnini bodisi otrokom omogočimo šolanje, zbrana sredstva pa lahko porabimo tudi za večje nakupe. Od življenjskega zavarovanja se v glavnem razlikuje v tem, da ne ponuja nezgodnega zavarovanja. Tako upravičenec ob nezgodi ali smrti varčevalca dobi le privarčevana sredstva in ne zavarovalne vsote. V okviru rentnega varčevanja lahko sredstva zbiramo v mesečnih pologih, lahko pa se odločimo za enkratnega, ki mora biti seveda ustrezno visok. Pogodbeno razmerje z banko KAPITAL OKTOber 2010

Prednost življenjskih zavarovanj je, da so neobdavčena

Na voljo imamo množico varčevalnih produktov z različnimi lastnostmi. Za katerega se bomo odločili, je odvisno od naših zmožnosti in pričakovanj. praviloma traja od pet do 20 let, po njem pa lahko upravičenec privarčevana sredstva dvigne v enem znesku ali pa se mu izplačujejo kot renta. Sredstva, privarčevana na podlagi sklenjene pogodbe o varčevanju, spadajo v sistem zajamčenih vlog, ki je urejen z Zakonom o bančništvu. Vaša vloga na posamezni banki in hranilnici je do 31. 12. 2010 v celoti zajamčena, po tem datumu pa bodo banke in hranilnice jamčile za vsoto do zneska 50.000 evrov. ■■ Primer izračuna: Če vsak mesec

za rentno varčevanje namenimo 50 evrov, bomo po 10 letih dobili 7.004,84 evrov. Obrestna mera je 3,04 % in predpostavljamo, da se v celotnem obdobju varčevanja ne spreminja. (Vir: www.nlb.si)

Naložbeno zavarovanje. Življenjsko naložbeno zavarovanje združuje klasično zavarovanje in varčevanje v domačih ali tujih naložbenih skladih, ki jih glede na pričakovani donos in stopnjo tveganja izberete sami. Višina zavarovančevega dobička je odvisna od donosa izbranih naložbenih skladov. Čeprav je lahko naložbeno zavarovanje precej donosnejše kot nekatere druge oblike življenjskega zavarovanja, pa ne zagotavlja, da bodo povrnjena vsa vložena sredstva, saj je to odvisno od donosa, ki ga ustvari posamezni sklad na trgu kapitala. Primerno je za tiste, ki želijo ustrezno oplemenititi svoj vložek na kapitalskem trgu, obenem pa so pripravljeni prevzeti tveganje, nikakor ni primerno za

nekoliko konservativnejše varčevalce. Poznamo tudi življenjsko zavarovanje z jamstvom glavnice oziroma življenjsko zavarovanje z zagotovljenim donosom. Gre za posebno obliko življenjskega zavarovanja, pri katerem zavarovalnica jamči za izplačilo vplačane premije po določenem obdobju. Ta oblika življenjskega zavarovanja se ponavadi sklene za obdobje 10 ali 20 let. Premijo je treba vplačati v enkratnem znesku ali mesečno, vezana pa je na različne oblike investicijskih skladov. Poleg zajamčenega izplačila premije je vlagatelj zavarovan tudi za primer smrti, zavarovalnica pa mu na koncu zavarovalnega obdobja izplača tudi doseženi donos na vplačano premijo. Tudi pri zagotovljenem donosu morate biti zelo previdni in natančno prebrati pogodbene pogoje. Pojme, kot so garancija/ jamstvo/zagotovilo, zavarovalnice pogosto uporabljajo v povsem komercialnem smislu. Preverite tudi, kdo zagotavlja glavnico in/ali donos: zavarovalnica ali upravljavec.

Vzajemni skladi. Vzajemni sklad je združeno premoženje večjega števila vlagateljev, ki ga upravljajo naložbeni strokovnjaki družbe za upravljanje. Pri vlaganju v vzajemne sklade velja osnovno pravilo, da gre za dolgoročno naložbo, ki naj ne bi bila krajša od treh let. Posamezen vzajemni sklad investira v različne tipe naložb, zato je tveganje razpršeno. Vsak tip sklada ima svoj pričakovani donos. Čim večji je pričakovani donos, tem večje je tveganje. Obstajajo tudi

skladi, pri katerih je omogočeno jamstvo za vloženi kapital in celo donos. Ti so primerni za zelo previdne vlagatelje, čeprav je treba zaradi stroškov jamstva računati, da bo donos manjši. Pri drugih skladih jamstva ni. Praviloma velja, da so obvezniški skladi, ki vlagajo v državne obveznice in v podjetja, manj tvegani od delniških in so zato primernejši za previdne vlagatelje. Delniški skladi pa so primernejši za tiste, ki so pripravljeni tvegati za večji donos. V vzajemni sklad vstopimo tako, da kupimo točke; vstopimo pa lahko tudi z manjšimi zneski. Vsak vzajemni sklad lahko vsebuje in kombinira različne vrednostne papirje, na primer, delnice in/ali obveznice, obstajajo pa tudi denarni in indeksni skladi. Pravila sklada določajo regijo, iz katere prihajajo ti instrumenti (EU, Slovenija, hitro rastoča gospodarstva), sklad pa lahko združuje tudi nekatere tipe podjetij, na primer farmacevtska industrija, surovine ali tehnologija. Pri vlaganju v vzajemne sklade je treba vlagatelje opozoriti, da pretekli donosi niso nikakršno zagotovilo, da bo tako tudi v prihodnje. Lahko se celo zgodi, da bodo najbolj donosni vzajemni skladi iz preteklosti v prihodnje najmanj donosni in obratno. Kar se obdavčevanja tiče – dohodek iz vzajemnega sklada se obdavčuje skladno z vsebino izplačanega dohodka in izhaja iz vzajemnega sklada: lahko kot obresti, lahko kot dividende, lahko pa kot kapitalski dobiček. Izplačevalec je zavezan pripraviti obdavčitev glede na vrsto dohodka. ■

Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije

JAPTI podpira podjetja pri rasti in razvoju

Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) je izvajalska agencija Ministrstva za gospodarstvo, ki deluje na področju razvoja podjetništva in konkurenčnosti v Sloveniji ter izvaja programe s področja spodbujanja tujih neposrednih investicij in internacionalizacije. Deluje tako za podjetja na začetku njihove poti kot tudi za podjetja, ki želijo razširiti svoje poslovanje v tujino. Svoje storitve JAPTI ponuja v okviru dveh sektorjev, sektorja za podjetništvo in sektorja za tuje neposredne investicije, internacionalizacijo in predstavništva slovenskega gospodarstva v tujini. V nadaljevanju si poglejmo, katere podporne storitve vam lahko ponudimo, če ste samostojni podjetnik ali imate manjše in srednje podjetje (MSP).

RAZPISI ZA FINANČNO PODPORO IN NEPOVRATNA SREDSTVA V okviru izvajanja finančne podpore podjetjem v rasti in razvoju JAPTI razvija in izvaja nove pakete finančnih spodbud preko sistema vavčer. V praksi gre za tri razpise za nepovratna sredstva, ki bodo aktualni že pred koncem letošnjega leta v skupni višini 2 milijona evrov: • »Inovacijski vavčer«, kjer bomo ponudili sredstva za stroške razvojnih projektov za prijavo patenta, modela ali blagovne znamke. V letošnjem letu zaznane pomanjkljivosti bomo odpravili s prenovljenim razpisom, ki bo razširil upravičene stroške in malenkostno zaostril pogoje za kandidiranje, saj želimo zagotoviti večjo zavezanost prijaviteljev k dejanskemu patentiranju oz. zaščiti modelov in znamk. • »Mentorski vavčer« bo ponujal sredstva za zunanjega svetovalca (mentorja oz. coacha) ali skupine svetovalcev, ki bodo podjetje oz. razvojno skupino v podjetju spremljali daljše časovno obdobje (vsaj 6 mesecev) z namenom doseganja konkretnega cilja (pridobivanje tveganega kapitala, vstop na tuje trge, ipd.). Višina subvencije bo do 50 % upravičenih stroškov. • »Vavčer za tematska usposabljanja«, ki bo omogočal sredstva za dvig usposobljenosti

vodstvenih kadrov ali zaposlenih v podjetjih. Tematike in izvajalci usposabljanj, pri katerih bodo podjetja lahko koristila vavčer, bodo predhodno objavljena na naših spletnih straneh, višina subvencije pa bo lahko tudi do 80 %. Pozitiven odziv pa beležimo tudi s strani podjetij, ki smo jih v letih 2008 in 2009 podprli v okviru dveh razpisov iz sredstev Evropskega socialnega sklada. Tudi iz tega naslova smo uspeli zagotoviti 8 milijonov evrov, tako da bo že v prihodnjem letu aktualen razpis, ki bo podprl projekte formiranja interdisciplinarnih razvojnih skupin in prehodov raziskovalcev v podjetja. Vsi naši razpisi so objavljeni v uradnem listu, prav tako pa so dostopni tudi na naših spletnih straneh www.japti.si.

BREZPLAČNE PODPORNE STORITVE ZA PODJETJA Vse tekoče informacije o razpisih in zakonodajnih novostih so vam na voljo v brezplačnem tedenskem informativnem biltenu Moj spletni priročnik. Celovite osnovne podporne storitve za MSP (sem spadajo svetovanja za zagon, poslovanje in nadaljnji razvoj podjetja ter ostale storitve) JAPTI zagotavlja preko lokalnih vstopnih točk VEM, ki jih je v Sloveniji trenutno 33, specializirane podporne storitve (komercializacija idej, raziskave in razvoj novih produktov, mreženje in iskanje poslovnih partnerjev) za spodbujanje rasti in ustvarjanje visoke dodane vrednosti podjetjem pa v okviru aktivnosti tehnoloških parkov in univerzitetnih podjetniških inkubatorjev. Več informacij in nasvetov najdete na www.podjetniski-portal.si in www.imamidejo.si.

BREZPLAČNI PODJETNIŠKI DOGODKI V okviru promocije za razvoj podjetništva in podjetniške kulture JAPTI spodbuja podjetnike in podjetja k temu, da rastejo in se razvijajo. Tako organiziramo ali soorganiziramo BREZPLAČNE podjetniške dogodke, kot so: • konferenca PODIM, zaključna aktivnost nacionalnega tekmovanja Start-up,

TRENUTNO AKTUALNO! Trenutno aktualno je vseslovensko tekmovanje za najboljši poslovni načrt Start:up. Za talentirane posameznike, ki želijo ali so že zagnali svoje inovativno podjetje ter tako uresničujejo svoje sanje, smo v program projekta Start:up Slovenija umestili osrednji slovenski podjetniški forum 100 % Start:up, ki bo potekal 26. oktobra 2010 v prostorih Tehnološkega parka Ljubljana. Na forumu bodo predavali izkušeni strokovnjaki, ki so se tudi sami soočili z izzivi podjetništva. Deležni boste zgolj praktičnih in uporabnih nasvetov, šokantnih in navdušujočih zgodb, veliko mreženja in povezovanja, primerov dobrih praks, vse z namenom, da odidete še z več podjetniškega entuziazma in inspiracije. Projekt Start:up Slovenija je namenjen celovitemu spodbujanju razvoja inovativne podjetniške aktivnosti in podjetniške kulture v Republiki Sloveniji. Temelji na procesu prepoznavanja inovativnih podjetniških idej, nudenju strokovne pomoči podjetnikom na Start:up delavnicah in Start:up šolah ter zagotavljanju pisnega strokovnega mnenja na posredovane poslovne načrte. K uspehu podjetniških idej lahko prispeva tudi izmenjava izkušenj in dobrih praks ter mreženje v okviru podjetniškega foruma 100 % Start:up in mednarodne podjetniške konference PODIM. Tekmovanje zaokrožajo izbor, promocija in nagrajevanje najboljših podjetniških idej in start-up podjetij. Najboljše podjetniške ideje bodo predstavljene na Slovenskem forumu inovacij, "Slovenski start-up leta 2011" pa bo že tradicionalno razglašen na mednarodni podjetniški konferenci PODIM.

• Evropski teden podjetništva je vseevropski dogodek za mala in srednje velika podjetja. • Regionalni poslovni stand-up je dogodek, katerega rdeča nit je predstavitev uspešnih podjetnikov, • Tekmovanje Naj podjetniški načrt, • Slovenski forum inovacij, ki je postal osrednja slovenska prireditev inovativnosti, katerega namen je predstaviti najboljše in najbolj perspektivne inovativne proizvode, storitve, poslovne modele.

SPLETNI PORTAL ZA IZVOZNIKE IN TISTE, KI BI TO ŽELELI POSTATI

Na osrednjem spletnem portalu za slovenske izvoznike Izvozno okno www.izvoznookno.si, nudimo zunanjetrgovinske informacije za številne izvozne trge ter informacije o storitvah, ki jih JAPTI nudi slovenskim podjetjem pri vzpostavljanju ali širitvi svojega poslovanja na tujih trgih. Namen storitev je zmanjšati podjetjem stroške vstopa na tuje trge. Evropska komisija je v izsledkih raziskave Internacionalizacija evropskih malih in srednje velikih podjetij spletni portal Izvozno okno prepoznala kot učinkovit instrument in primer dobre prakse podpore internacionalizaciji poslovanja slovenskih podjetij.

INFORMACIJE O TUJIH TRGIH Ali veste, • da rusko podjetje išče dobavitelja nizko energetskih LED svetilk za javno in industrijsko razsvetljavo, • da bolgarsko podjetje išče dobavitelja različnih sistemov industrijskega pohištva, • da češko podjetje išče dobavitelje kovinskih konstrukcij za sedeže za avtobuse in tovornjake? Tovrstne informacije najdete na Izvoznem oknu, kjer vas seznanjamo s konkretnimi poslovnimi priložnostmi, poslovnim okoljem in zakonodajo, postopki ustanavljanja podjetij, možnostmi prodaje, carinami in drugimi dajatvami, izvoznimi dokumen-

ti, možnostmi financiranja izvoza in zavarovanja, distribucijskimi potmi, tržnim komuniciranjem, poslovnimi običaji in koristnimi naslovi na 51 tujih trgih.

in odličen vir informacij za slovenska podjetja, ki želijo uspeti na trgih, kjer poslovni klubi delujejo.

IZOBRAŽEVANJE ZA MEDNARODNO POSLOVANJE

JAPTI samostojno in v sodelovanju s partnerji organizira skupinske predstavitve slovenskega gospodarstva na specializiranih sejmih v tujini. Z zakupom neopremljenega razstavnega prostora tako znižujemo visoke stroške nastopa slovenskih podjetij na sejmih. V letu 2010 bo JAPTI delno ali v celoti financiral zakup skupnega neopremljenega razstavnega prostora na 25 mednarodnih sejmih v tujini.

Če razmišljate o tem: • ali je slovenski trg za vas postal premajhen in bi se lotili izvoza, • kako raziskati tuje trge in kdo so vaši kupci v tujini, • kako se lotiti vseh aktivnosti vstopa na tuj trg, da vam bo uspelo, vas vabimo, da se udeležite programa Izobraževanje za mednarodno poslovanje (ITM – International Trade Management), kjer skupaj z vami prevetrimo vašo poslovno in izvozno strategijo in pripravimo izvozni načrt. Mednarodna narava izobraževanja pa vam omogoča tudi navezavo stikov z domačimi in tujimi podjetji ter svetovno uveljavljenimi profesorji s področja mednarodnega poslovanja.

POSLOVNI KLUBI IN PREDSTAVNIŠTVA SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA V TUJINI

POSLOVNE DELEGACIJE IN SPECIALIZIRANI SEJMI

S poslovnimi delegacijami slovenskih podjetij v tujini in obiski tujih podjetij v Sloveniji prevzamemo nase organizacijo poti v tujino in vam zagotovimo ustrezne poslovne kontakte v tujini. Na ta način znižujemo stroške, ki jih morajo podjetja vložiti v pridobivanje informacij o tujih trgih na samem začetku vstopa na trg (raziskava trga, zbiranje informacij, poslovne poti ipd.).

BREZPLAČNO OBVEŠČANJE O POSLOVNIH PRILOŽNOSTIH IN DOGODKIH NA TUJIH TRGIH

Z mrežo JAPTI predstavništev, poslovnih klubov in ekonomskih svetovalcev v tujini svetujemo podjetjem, ki se pri vstopu ali poslovanju na tujih trgih soočate s konkretnimi težavami. • Kdo mi lahko pomaga vzpostaviti stik s potencialnimi kupci v tujini, • kakšne so omejitve in carine pri uvozu izdelkov na tuj trg, • kako ustanoviti podjetje v tujini, so le nekatera izmed vprašanj, na katera vam svetujemo.

Ne zamudite poslovnih priložnosti, sejmov, poslovnih delegacij in drugih novic s tujih trgov. Prijavite se na ažurno brezplačno elektronsko prejemanje informacij na www.izvoznookno.si, rubrika E-info.

JAPTI ima štiri predstavništva slovenskega gospodarstva v tujini (PSG), in sicer: v Milanu (Italija), Düsseldorfu (Nemčija), Kazanu (Rusija) in Sao Paulu (Brazilija). V okviru javnega razpisa sofinanciramo in koordiniramo aktivnosti poslovnih klubov na področju internacionalizacije slovenskega gospodarstva v tujini in privabljanja tujih neposrednih investicij. JAPTI letos sodeluje s 14-imi poslovnimi klubi. Poslovni klubi predstavljajo promotorje slovenskega gospodarstva

KAKO PRITEGNITI INVESTITORJA Podjetjem omogočamo nastopanje in promocijo na nekaterih investicijsko-nepremičninskih sejmih (MIPIM, Real Vienna, EIRE, CIFIT, ExpoReal). Na podlagi povpraševanj tujih investitorjev omogočamo podjetju neposreden stik s tujim podjetjem, ki lahko postane njegov potencialni partner. Obiščite tudi stran www.InvestSlovenia.com, kjer se dobi veliko uporabnih informacij.

JAPTI vabi na 5. Slovenski Forum inovacij, 2. in 3. decembra 2010! Slovenski forum inovacij je osrednja nacionalna prireditev o inovativnosti, katere namen je predstaviti najboljše in najbolj perspektivne inovativne proizvode, storitve in z letošnjim letom tudi inovativne poslovne modele. Na letošnjem dogodku bo predstavljenih vsaj 45 najbolje ocenjenih inovacij, izbranih v okviru vseslovenskega izbora, ki poteka v obdobju junij – september 2010. V izboru lahko sodelujejo inovatorji posamezniki, skupina inovatorjev, raziskovalne institucije, podjetja in mladi (dijaki, študenti, mladi raziskovalci). Avtorjem izbranih inovacij bo na posebej opremljenem razstavnem prostoru omogočena brezplačna predstavitev njihovega eksponata ter širša predstavitev v Nacionalnem katalogu slovenskih inovacij 2010, na spletu in v živo na odprtem odru. Poleg razstave najboljših inovacij so pomemben del Slovenskega foruma inovacij tudi: • bogat izobraževalni program, ki je za vse udeležence brezplačen in poteka oba dneva v štirih tematskih sklopih ter se izvaja v obliki delavnic, okroglih miz, predavanj in drugih inovativnih predstavitev, v skupnem obsegu vsaj 48 aktivnih ur, • poslovno in tehnološko stičišče, v katerem sodelujejo strokovnjaki z različnih poslovnih in tehnoloških področij in so na razpolago obiskovalcem dogodka za brezplačna svetovanja, • mednarodna tehnološka borza, ki letošnjemu dogodku dodaja tudi mednarodno komponento in v okviru katere bomo v soorganizaciji z Evropsko podjetniško mrežo (EEN) slovenskim podjetjem omogočili stike s pomembnejšimi tujimi tehnološkimi podjetji, z namenom prenosa tehnologij in sklepanja poslovnega sodelovanja, • promocijski program, ki obsega ločeno fizično predstavitev posameznih ključnih nacionalnih podpornih institucij in njihovih predstavnikov ob t.i. Poti podjetniške zamisli - saj so le-te tudi njen pomemben del: • JAPTI – Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije, • SPS – Slovenski podjetniški sklad, • URSIL - Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino, • MG – Ministrstvo za gospodarstvo, • MVZT - Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, • TIA – Tehnološka agencija Slovenije, • ARRS - Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, • EKOSKLAD - Slovenski okoljski javni sklad. S Slovenskim forumom inovacij smo oblikovali nov instrument spodbujanja inovativnosti na nacionalni ravni, ki uspešno povezuje podporno okolje, finančni sektor, konkretne inovacijske projekte in zainteresirano študentsko populacijo v dveh dneh na enem mestu. V letošnjem letu mu dodajamo tudi mednarodno komponento.

JAPTI, promocijsko sporočilo Ob podpori Ministrstva za gospodarstvo

INTerVJU SREČKO PIRTOVŠEK

podjetniški

“USPeŠNe PODJeTNIKe ŽENE STRAST!” Pogovarjali smo se z urednico poslovne oddaje na TV Slovenija, “Prava ideja” Edito Cetinski Malnar o slovenskih pravih idejah in uspešnih projektih slovenskih podjetnikov, ki so velikokrat bolj prepoznavni v tujini kot pa v Sloveniji. Kapital: “Prava ideja” je ena redkih oddaj na slovenskih televizijah, ki se ukvarja s predstavitvijo zanimivih podjetnikov in njihovih idej. Kako pa so oddajo sprejeli gledalci? e. Cetinski Malnar: “Oddaja Prava ideja je naletela na izjemen odziv gledalcev, saj si jo v enem večeru (oddaja je namreč na sporedu ob torkih ob 21. uri na 2. programu in ob polnoči na 1. programu) ogleda tudi 100.000 ljudi, da tistih, ki jo gledajo na MMC-ju, niti ne štejem. Predvsem me je presenetil njihov odziv, saj dobivamo ogromno pošte, telefonskih klicev, odzivov na Facebooku, kjer med drugim sporočajo, da smo ena redkih oddaj, ki jo sploh gledajo. Pohvalijo predvsem zanimive sogovornike, ki so kratki, jedrnati, informativni, predvsem jim je všeč, da širimo pozitiven duh podjetništva v Sloveniji, s svojim pristopom pa, po njihovem mnenju, spodbujamo tudi h kritičnemu razmišljanju do vprašanj v podjetništvu. Najbolj mi je všeč, ko mi pišejo mladi, študenti, in pravijo, da z oddajo čutijo pozitivno energijo in zanos, optimizem in željo po ustvarjanju. Srčno upam, da jim bo uspelo!” Kapital: V zadnjih dveh letih in pol, kolikor je oddaja na sporedu, ste predstavili veliko zanimivih podjetij in tudi njihovih idej. Katere podjetniške ideje so se Vam zdele najbolj

zanimive oziroma so na Vas naredile največji vtis? e. Cetinski Malnar: “Največji vtis name naredi človek, ki dobi dobro idejo in jo s strastjo uresničuje na trgu. To je prava ideja. Ko jo uspešno razvija naprej in izboljšuje, ob tem pa je vztrajen in drzen. In, če je ob tem še družbeno odgovoren, je zame tudi karizmatičen. Pravih idej je v Sloveniji veliko, še sama sem včasih presenečena, koliko uspešnih ljudi je med nami, pa jih sploh ne poznamo. Vsak od njih je lahko marsikomu od nas vzpodbuda za lasten razvoj in uresničitev sanj. Največji vtis name naredijo tisti, ki niso majhni v glavah, čeprav živijo v majhni Sloveniji. Tisti, ki vstopajo na trg na svetovni ravni in se kosajo z najboljšimi na svetu. Na primer mlado računalniško podjetje Zemanta, direktor ima 27 let, v tujino pa je odšel, ker za svojo idejo v Sloveniji ni našel vlagatelja. Zdaj je dve leti v ZDA, podjetje pa je iz tujih skladov tveganega kapitala pridobilo že 3,5 milijona dolarjev, v naslednjih letih pričakujejo ogromne dobičke, podpisali so sanjsko pogodbo z Googlom, Bill Gates pa jih je označil za glavnega igralca na trgu semantičnih tehnologij. Po svetu imamo najlepše in najdražje orgle Antona Škrabla, prava dragocenost so tudi Kuzmini gramofoni, Dimitrij Medvedjev posluša plošče na gramofonu gorenjskega podjetnika, Laura de Nadai s kristali okrašuje klavirje za luksuzne potniške ladje, s katerimi potujejo ljudje z vsega sveta, Kristančičevo vino pijejo v najbolj luksuznih restavracijah na svetu, v Riko hišah Janeza Škrabca živijo znani ljudje, kot je recimo Philipe Starck, Uroš Merc z visokotehnološkim znanjem pometa s konkurenco na podro-

čju izdelave sončnih elektrarn, Lucia Lučka Klanšek, ki je v Sloveniji zaradi inšpekcijskih pregledov morala zapreti proizvodnjo pijač, je v ZDA postala prava senzacija, New York Times je njene sadne pireje izbral kot poslovno idejo meseca maja 2006 … Slovenci se torej moramo odpreti in videti svetovni trg kot trg priložnosti. Najbolje je seveda delati v Sloveniji za svetovni trg, žal, pa razmere v naši državi še zdaleč niso dovolj naklonjene podjetništvu in razvoju podjetniškega duha med mladimi.” Kapital: Katere so, po Vaših izkušnjah, največje težave slovenskih podjetnikov? e. Cetinski Malnar: “Po vsej Evropski uniji in ZDA prav mala in srednje velika podjetja vlečejo voz naprej in ustvarjajo največ novih delovnih mest. Naša vlada pa, kot da tega ne razume. Nimamo koncepta nastopa na tujih trgih, še vedno je veliko regulacij preko agencij, kot je JAPTI, ali združenja, kot je GZS. Premalo je podpore zasebnim pobudam, donatorstvu podjetij univerzam, tako kot je to, recimo, v Silicijevi dolini v Kaliforniji, kjer uspešna podjetja prispevajo visoke donacije profesorjem in študentom k njihovemu raziskovalnemu delu, ker so za to davčno spodbujena, pa še do novega znanja pridejo na ta način. Ni dovolj, da je danes lahko ustanoviti podjetje, podjetje potrebuje predvsem spodbudno okolje in družbeno naklonjenost podjetništvu.” Kapital: Podjetništvo je trenutno na račun raznih Vegradov, Preventov na dokaj slabem glasu. Kaj žene tiste, ki so ali še ustvarjajo uspešne poslovne zgodbe. Je to denar, kariera, prepoznavnost itd?

KAPITAL OKTOber 2010

kapital

Velika težava je tudi ločevanje lastništva od menedžmenta

Podjetniki želijo le, da jih politika pusti pri miru. Vse ostalo lahko postorijo sami. A novi in novi davki, neustrezna zakonodaja, ob tem pa veliko zadolževanje države, drag državni aparat, finančna nedisciplina, državna poroštva za sumljive posle, visoka dokapitalizacija državnih bank – vse to zatira podjetništvo namesto da bi v teh kriznih časih bilo ravno obratno.”

— edita Cetinski Malnar

urednica poslovne oddaje na TV Slovenija e. Cetinski Malnar: “Uspešne podjetnike žene strast. Ne denar, ne prepoznavnost ali slava, ampak strast po uresničevanju, ustvarjanju, žene jih radovednost, ali je njihova ideja sposobna preživeti na trgu. Bo postala prava ideja in ne bo ostala le dobra? Vse ostalo je le potrditev, da so na pravi poti. Vendar je danes zaradi takšnih kriminalnih afer, kot je npr. Vegrad, res težko ostati zagnan. Včasih me je prav sram, da živim v državi, ki ne stori praktično nič, da bi zaprla tiste, ki ljudem ne plačujejo opravljenega dela. Vegradovi delavci dobesedno stradajo, ker po mesecih trdega dela nimajo niti za kruh. Posledice pa nosimo mi vsi, kajti ne ve se, kdo pije in kdo plača. Tukaj je potreben red in, ko bi bil, bi tudi podjetništvo imelo drugačen predznak. Velika težava je tudi ločevanje lastništva od menedžmenta. Vsa ta podjetja so posredno ali celo neposredno v državni lasti, lastnik naj torej pove, kaj hoče s takimi podjetji doseči, kaj je njegova ideja, menedžment pa naj odgovarja lastniku!” Kapital: V svojih oddajah ste predstavili kar nekaj uspešnih slovenskih podjetnikov, ki pa delajo v tujini. Kaj jim Slovenija ne nudi, kar jim lahko ponudijo v tujini? So tudi primeri, ko je nekdo, ki je v Sloveniji propadel, v tujini zelo uspešen. e. Cetinski Malnar: “Velik problem je poslovno okolje ... navidezna podjetniška svoboda, neprijazen sistem, ki gleda na to, kdaj se boš zmotil in potem udari ter kaznuje ne glede na posledice. In rad udari ravno takrat, ko si na vrhuncu, ko te, recimo, družba spozna za naj-

INTerVJU

podjetniški kapital Razmišljam tudi o izboru najboljše Prave ideje in o izdaji knjige z najbolj zanimivimi zgodbami. Podjetni moramo imeti sanje …

boljšega, najhitreje rastočega, najbolj inovativnega, pa dobiš za vrat osem inšpektorjev kot se je zgodilo, na primer, Lucii Lučki Klanšek in njenemu podjetju Nektar. Po tem, ko so jo razglasili za eno najhitreje rastočih, so inšpektorji iskali iglo v senu in jo našli. V proizvodnji namreč ni imela tople vode in ko je Lučka inšpektorju rekla, da jo bodo uničili, kaj pa naj zdaj, ji je ta odgovoril: “Pa skočite v Ljubljanico!”. Na srečo je skočila čez lužo v ZDA, kjer ji je uspel veliki met. Zdaj na to gleda kot na nekaj, kar se je moralo zgoditi, da je šla naprej, ostala je pogumna in pozitivna, nikomur ne zameri, vendar vsak nima te sreče. Ogromno uspešnih Slovencev imamo v tujini, lahko bi izkoristili njihovo znanje in izkušnje, vendar se nič ne zgodi. Dr. Zvonko Fazarinc iz San Francisca je pri svojih 82. letih še vedno pripravljen pomagati Sloveniji, da bi postavili takšno meko inovativnosti, kot jo imajo v Kaliforniji, novo Silicijevo dolino. Fazarinc je namreč pred 50 leti pomagal na noge postavljati Silicijevo dolino, 32 let je bil eden od direktorjev HP-ja in predavatelj na Stanfordu. Pred 10 leti je naredil koncept, kako bi jo uresničili, leta 2001 sta ta koncept kot resolucijo sprejeli ljubljanska in mariborska univerza, a danes nihče ne ve niti tega, v katerih predalih je obležala. To pove vse.” Kapital: Kaj bi, po Vaših izkušnjah iz pogovorov, slovenska država morala ali lahko naredila za razvoj podjetništva in predvsem novih podjetij? e. Cetinski Malnar: “Kot mi povejo podjetniki, bi bilo treba med drugim zmanjšati davek na dobiček. S tem bi pomagali podjetjem, da bi postala bolj uspešna in prodorna na tujih trgih. Prav tako bi se pod-

jetja raje odločala za delno delitev dobička zaposlenim. Davčna obremenitev je res ogromna. Sama bi predlagala brezplačno svetovanje podjetjem v prvih letih delovanja, kot je to primer v Kanadi, kjer podjetje prvo leto niti ne plačuje vseh davkov. Veliko je tudi na nas, novinarjih, ki sooblikujemo javno mnenje. Širiti je treba pozitiven duh in povedati tudi, kdo dela dobro, in ne le, kdo ne. Povedati je treba tudi, kako je prišlo do neke inovacije in to inovacijo umestiti v nek širši družbeni kontekst, da ljudje vedo, kaj konkretno pomeni za njihovo življenje, tako vse skupaj dobi svoj smisel. Prav zato je oddaja “Prava ideja” tudi dobila glavno nagrado InJo (Innovation Journalism) za najboljši inovativen prispevek v slovenskih medijih v letu 2009, na kar sem še posebej ponosna.” Kapital: Lahko naštejete tri ‘prave ideje’, ki so se Vam zdele v predstavitvah podjetij najbolj zanimive? e. Cetinski Malnar: “Resnično mi je zanimiv vsak podjetnik posebej, ampak če jih nekaj naštejem, bi rekla najprej Nataša Pristov, ki je bila s svojim šiviljskim podjetjem na robu propada, potem pa je zbrala pogum, ciljala na najvišje in zmagala – dobila je namreč olimpijsko delo, zašila je 33.000 štartnih številk za OI v Vancouvru in z uspešnim poslom dobila nove naročnike. Izpostavila bi pogum Lučke Lucije Klanšek, ki je po grenki izkušnji v Sloveniji uspela s pravo idejo v ZDA, pa mladega, komaj 29-letnega profesorja in znanstvenika na Stanfordu v Kaliforniji dr. Jureta Leskovca, ki raziskuje velika socialna omrežja in je zelo zanimiv za ameriške oblasti, ker bi z njegovo pomočjo lahko preko teh omrežij prišli do teroristov.

Vsekakor pa sem ponosna tudi na pogovor s Timom Draperjem, enim največjih vlagateljev v Ameriki, ki celo tamkajšnjim novinarjem ne daje intervjujev prav pogosto. Imamo pa še celo vrsto izjemnih podjetniških zgodb, recimo Joca Pečečnika, Iva Boscarola, Japca Jakopina, Oskarja Kogoja, Aleša Kristančiča …” Kapital: Kakšni so načrti oddaje za naprej, se ne bojite, da bo zmanjkalo dobrih podjetij s pravimi idejami? e. Cetinski Malnar: “Zagotovo pravih idej nikoli ne bo zmanjkalo, ker bi potem zmanjkalo sanj, ustvarjalnosti, zanosa, strasti. Veseli me, da je oddaja “Prava ideja” tako dobro sprejeta tudi med gledalci, ki s podjetništvom nimajo zveze, vendar jih pritegne energija, ki jo oddajajo uspešni ljudje, njihova karizma. Oddaja je v zadnjih mesecih dosegla nek preboj. Kot sem že omenila, sem spomladi prejela InJo nagrado, ki mi jo je podelil Vibacom v sodelovanju z univerzo Stanford. Za nagrado je ekipa obiskala Silicijevo dolino in Stanford, kjer smo na lastne oči videli, kakšen je pravi podjetniški duh. Vsi se namreč pogovarjajo o poslovnih idejah, inovacijah, se veselijo novosti in drug drugemu privoščijo uspeh, študenti na univerzi pa drug drugega sprašujejo, kakšna podjetja bodo ustanavljali, s čim se bodo ukvarjali, o tem se med študijem na EF v Ljubljani nismo kaj dosti pogovarjali. Podoben podjetniški duh, kot je v Kaliforniji, je čutiti tudi v New Yorku; kogarkoli vprašaš, kaj počne, ti v minuti predstavi svojo pravo idejo. V ZDA smo posneli šest oddaj in gledalci so jih sprejeli z navdušenjem. Upam, da bom uspela prepričati odgovorne, da bomo ustvarjalci oddaje Prava ideja lahko še širili obzorja.” n

KAPITAL OKTOber 2010

Smiljanova Smiljano ova o va Finančna HišaTM

NJE EGA

INVESTICIJE In ve st ic ije /r as tp re m ož en ja

V KO T VISO

SRE

T DNJ E

N IZKO TV

VARČEVANJE V ARČEVANJE

JE VEGAN

VARČEVANJE VARČE V ARČEV VANJE ANJE

EGANJE

ZAŠČITA ZAŠČI ZAŠČIT TA

Finančni temelj Finančna zaščita Zaščita dohodka in premoženja r remoženja

G R A DI M

O T E M E L JE VA Š E

F IN A

NČ

HI NE

ŠE

UBIJALCI PODJETNIKOV Kako se izogniti 6 napakam, ki lahk lahko uničijo vaš posel in vašo prihodnost 1. Katerih 6 najpogostejših napak lahko uniči vas posel in sanje vaše družine in kako se jim izogniti? 3. Kako zavarovati vaš enoletni dobiček? 4. Kako zavarovati letno plačo vaših ključnih sodelavcev? 5. Kako priti do neobdavčenega denarja v gotovini v primeru, da hudo zbolite in daljše časovno obdobje ne morete aktivno delati? 6. Koliko je dejansko vreden vaš posel in kako povečati njegovo vrednost? 7. Za katere stvari morate poskrbeti dokler je še čas? 8. Kaj je to načrt nasledstva in v katerih 3 primerih ga morate načrtovati?

NE ODLAŠAJTE, DA NE BO PREPOZNO. Zaslužite si miren spanec, medtem ko mi Zavarujemo vaše zdravje, posel in vašo družino.

Naročite se na brezplačno svetovanje.

www.AgencijaMori.com Agencija Mori d.o.o., Partizanska cesta 6, 2000 Maribor. Tel.: 02/ 23 48 400, fax: 02/ 23 48 405, e-mail: tisk@agencijamori.si

usPešna PoDjetja

podjetniški kapital

EDITA CETINSKI MALNAR urednica oddaje Prava ideja na TVS

Dobri službi zamenjala za ekološko kmetovanje S pridelavo hrane se v razvitem svetu ukvarjata le 2 % ljudi, še pred 70 leti se jih je 50 %. Medtem si ljudje zaradi hitrega načina življenja in bolezni, povezanimi z njim, vse pogosteje zastavljamo vprašanja, kako zdravo živeti, kakšno hrano jemo, kaj smo za to pripravljeni storiti.

Kmetija s tradicijo zdaj ekološko usmerjena. Šlibarjevi so kmetija, ki je usmerjena v ekološki način kmetovanja. Tradicija kmetovanja na kmetiji sicer sega več rodov nazaj, z ekološkim kmetovanjem pa so začeli v letu 2001. Gregor Šlibar je lastnik kmetije, od očeta jo je prevzel leta 2006, in glede na to, da je zdaj kmetovalec in ne več profesor, je tudi nosilec dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Registracija dopolnilnih dejavnosti je namreč obvezna za vse dejavnosti kmetije, ki so nadaljevanje pridelave, to je predelava sadja, zelenjave, peka kruha itd. Glavni dejavnosti sta poljedelstvo in sadjarstvo, s soprogo, ki je prav tako pustila službo, pa pridelujeta tudi zelenjavo in šparglje. Redijo govedo in kokoši, ki jih pasejo na prostem.

Vse delo opravita sama. Gregor in žena Monika sta zdaj že štiri leta polno zaposlena na kmetiji, tudi zavarovana sta iz kmetijske dejavnosti. Občasno pomaga oče, dobijo pa tudi pomoč kakšnega dijaka iz Srednje biotehniške šole Naklo. Za prodajo na tržnici občasno pomaga tudi nečak. Imata tri majhne hčerke, ki so med tednom po štiri ure v

vrtcu, četrtega otroka pa pričakujeta junija. Večji del kmečkih opravil opravi Gregor s pomočjo strojev, sadje in zelenjavo pa predeluje predvsem soproga, prav tako peko kruha in ostalih pekovskih izdelkov. Mlin je njegovo področje, pakiranje mlevskih izdelkov skupno. Pri vseh ročnih delih, tudi na njivah in v sadovnjaku, delata oba, tudi pisarniška dela opravljata skupaj. S trženjem se večinoma ukvarja Grega, s prodajo na domu oba. Vse odločitve sprejemata skupaj.

Pomagata si s kolobarjenjem in stroji. Pred sedmimi leti je kmetija pridobila ekološki certifikat in kot pravi gospodar, ni pri hiši zdaj nič več dela kot prej. Resda je precej ročnega dela, ampak večinoma delo opravljajo posebni stroji. Strogo se držijo osnovne prepovedi v ekološki pridelavi, to je uporaba sintetičnih, umetnih gnojil in sredstev proti boleznim, škodljivcem in plevelom. Obstaja pa katalog dovoljenih sredstev, ki se lahko uporabljajo kot izboljševalci tal ali za različne bolezni na rastlinah. Dovoljenih sredstev se Šlibarjevi poslužujejo v minimalnih količinah, saj rajši s samim načinom kmetovanja poskušajo zagotoviti rodovitnost tal in preprečevati bolezni in škodljivce. Škodljivcev se tako znebijo predvsem z rednim kolobarjenjem, tudi gnojijo s hlevskim gnojem. Povsem prepovedana je uporaba gensko spremenjenih organizmov. Brez umetnih gnojil in škropiv sicer pridelajo mnogo manj. Če so

prej na hektar pridelali 7 ton pšenice, je zdaj pridelajo le 3 tone. Izpad pokrijejo s predelavo izdelkov.

Kupcev vse več. Imajo okrog 100 stalnih kupcev na ekoloških tržnicah, vse več ljudi pa prihaja tudi k njim domov, zato razmišljajo o skorajšnjem odprtju lastne trgovinice na kmetiji. Kupci cenijo predvsem njihove šparglje, ki so od aprila do junija na voljo vsak dan. Značilnost kmetije so travniški sadovnjaki, s starimi sortami sadja, kot so beličnik, majda, lepocvetka, špingel, cimbare, mrgolinke, tepke, bobovec, voščenka in še mnoge druge. Spomladi so aktualne češnje, kasneje hruške, slive, grozdje in jabolka. Sveže obrano, v soku, v marmeladi ali posušeno. Govedo in kokoši nesnice predstavljajo živalski svet na kmetiji – njihovo govedo večji del leta preživi na paši na planini Dolga Njiva. Na kmetiji so ponosni tudi na slovensko avtohtono pasmo krškopoljski prašič – dva primerka si obiskovalci lahko ogledajo tudi v zunanji ogradi na kmetiji. Pri ekološko pridelani zelenjavi se trudijo za čim večjo pestrost ponudbe. V zimskem času strankam tako ponudijo kislo zelje, ki nastane z naravnim postopkom kisanja, prav tako krompir in rdečo peso. Pridelava žit je ena od značilnosti kmetije – v njivski kolobar, ki je osnova dobri ekološki pridelavi, vključujejo več vrst žit: ajdo, pšenico, piro, ječmen, proso, poleg žit tudi koruzo. Z žitnim mlinom na mlinski kamen zmeljejo žita v moko

KAPITAL Oktober 2010

kupci cenijo način življenja šlibarjevih in njihovo sožitje z naravo

Dostava na dom ali prodaja na kmetiji? Pri Šlibarjevih je trenutno dilema: ali se bolj usmeriti v vse bolj priljubljeno spletno prodajo in dostavo na dom, ki prinaša precej visoke prevozne stroške, ali pa se zaradi vse večjega zanimanja kupcev za ogled njihove kmetije bolj usmeriti v domačo prodajo. Vse kaže, da se bodo določili za slednje. Poleg tega želijo ponuditi tudi neko obliko pokušine doma pridelane in predelane hrane. in zdrob. Njihovo uporabo so želeli približati obiskovalcem kmetije, zato so pripravili knjižico receptov, v njej so zapisali kar nekaj uporabnih receptov, tako za pripravo jedi z mlevskimi izdelki, kot za špargljeve jedi.

Konkurenca je zdrava … Gregor priznava, da se na trgu med kmeti konkurenca zagotovo pozna – pojavljajo se na istih ekoloških tržnicah. Konkurenco v poslu jemlje kot pozitivno, saj spodbuja nove ideje, novo iskanje različnosti od drugih. V nekaterih primerih so cene ekoloških živil tudi nekajkrat višje – primer je česen, krompir, so pa tudi primeri,

ko so cene ekoloških živil lahko enake kot za konvencionalne – na primer za šparglje. Vendar Gregor poudarja, da gre le za navidezno podobne proizvode. Potrošnik, ki je poskusil ekološko živilo in temu podobno nizkocenovno živilo iz trgovskega centra, je večinoma občutil bistveno razliko v okusu, vonju, užitku ob tej hrani, tako njihova živila niso nič dražja.

… a tudi nelojalna. Na ekoloških tržnicah vsak kmet kupcu rad zagotovi, da so njegovi pridelki in izdelki iz ekološke pridelave. A temu še zdaleč ni tako. Nelojalna konkurenca je med eko in bio kmeti s tistimi,

ki prodajajo pridelke in izdelke z oznakami Naravno, Zdravo, Natur … Gregor pravi, da je nelojalnosti na trgu veliko, saj bi danes vsi radi prodajali svojo hrano kot ekološko, čeprav so tu velike omejitve in določene stroge smernice. Za pridobitev ekološkega certifikata obstaja sistem kontrole, ki je stroga, ekološki certifikat pridobiš šele tri leta po tem, ko že prideluješ ekološko. V Sloveniji je v tako kontrolo in način kmetovanja vključenih le 2.100 kmetij ali 3 % vseh. Ekološki kontrolorji oziroma inšpektorji jih obiskujejo vsaj dvakrat letno, večinoma nenapovedano.

Recesije ne čutijo, a subvencije bi prišle prav. Zdi se, da se lju-

vse se je začelo leta 2001

Gregor Šlibar je obiskoval srednjo kmetijsko šolo v Kranju. Po končanem univerzitetnem študiju agronomije je leta 1997 dobil prvo zaposlitev na Ministrstvu za kmetijstvo. Leta 2003 je zamenjal službo in se zaposlil kot vodja ekološkega šolskega posestva na Biotehniški srednji šoli v Strahinju pri Naklem. Gregor je bil nekako že vnaprej določen za naslednika kmetije. Ko sta se z ženo odločala o tem, ali pustiti službi in živeti le od kmetije, je bilo bistveno, da sta kmetijo prevzela. To je bilo v letu 2006. Ekološki certifikat so na kmetiji dobili že leta 2003, samo trženje še ni bilo tako močno, tudi ponudbe je bilo manj. Od takrat naprej sta začela z bolj intenzivnim trženjem, z bolj raznoliko ponudbo – nabavila sta mlin, začela s peko krušnih izdelkov, pridelavo špargljev, malin, izdelovanjem marmelad. Za ekološko kmetovanje sta se odločila ne le zaradi številnih tržnih priložnosti, ampak tudi zaradi osebnostne rasti. Pred štirimi leti sta pustila dobri službi in v očeh znancev sta takrat veljala za precej nepremišljena, zaradi poguma pa tudi občudovana. Danes sta ena izmed najbolj uspešnih ekoloških kmetovalcev pri nas.

dje vse bolj zavedamo pomena zdrave hrane, in zanimivo, prav recesija je pokazala, da se ljudje kljub krizi bolj posvečajo sebi in zdravi prehrani. Število kupcev jim prav v zadnjih dveh letih občutno narašča. Ekološko kmetovanje in pridelava hrane sta pri nas še vedno bolj v znamenju lepo napisanih razvojnih dokumentov kot pa konkretnih spodbudnih ukrepov. Subvencije za ekološke kmete sicer so, tako kot tudi za neekološke. A razlika v višini je majhna, kar je po Gregorjevem mnenju slaba nagrada za ekološke kmete. Prednost tega sistema pa vidi v tem, da se kmetije ne odločajo za preusmeritev v ekološko kmetovanje iz finančnega razloga, ampak predvsem zaradi zdravega načina življenja, osebnostne rasti in sožitja z naravo. n

IT PrIHODNOST

podjetniški kapital

RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU Bo računalništvo v oblaku odpravilo tradicionalne IT oddelke? Rešitev gospodarske rasti. Informacijske tehnologije so nepogrešljive pravzaprav v vsakem podjetju. Vstop na nove trge, predstavitev novih izdelkov in uvedba novih storitev skoraj vedno prinesejo tudi povečane potrebe po tovrstnih tehnologijah. Zmožnost hitrega tehnološkega odzivanja je ključna konkurenč-

postane nadvse priljubljen, pravzaprav že kar moderen, različnih definicij ne manjka, najbolj enostavno pa je mogoče reči, da pri računalništvu v oblaku programe in podatke prestavimo v podatkovne strežnike zunanjih ponudnikov, nato pa jih prek interneta uporabljamo po naših potrebah kot visoko prilagodljive informacijske

Uporabniki se lahko izognejo kapitalskim izdatkom (CapEx) za strojno in programsko opremo in storitve ter plačujejo ponudniku po dejanski porabi (OpEx).

mnenju so današnji IT oddelki v podjetjih evolucijsko slepo črevo, ki jih bo oblak izrinil s položaja glavnega načina zagotavljanja informacijskih tehnologij v poslovnih okoljih. Gre za podobno zamenjavo paradigme kot opuščanje lastnih električnih generatorjev s priklopom na javno električno omrežje. To seveda ne pomeni, da bodo ti IT oddelki postali nepotrebni. Če se bodo ustrezno preoblikovali, lahko z razvojem lastnih rešitev postanejo ena od najpomembnejših gonilnih sil ustvarjanja konkurenčne prednosti posameznega podjetja na trgu.

Prvi ponudniki. Čeprav je morda na prednost, IT oddelki, ki ne zmorejo podpreti poslovnih sprememb ali to počno prepočasi, pa so med pomembnimi zaviralci rasti poslovanja. Na področju informacijskih tehnologij smo zakorakali v obdobje obsežnih sprememb, ki že vplivajo, še bolj pa bodo v prihodnje, tako na naša vsakdanja življenja kot na načine poslovanja. Govorimo seveda o računalništvu v oblaku, ki se glede na spremembe, ki jih prinaša, pa ocenah poznavalcev lahko kosa z uvajanjem telekomunikacijskih infrastruktur v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja ter pohodom interneta v 90. letih. Redke niso niti napovedi, da bo prav računalništvo v oblaku z dvigom storilnosti med ključnimi spodbujevalci gospodarske rasti in odpiranja novih delovnih mest.

Kaj je računalništvo v oblaku? Kot pri vsakem pojmu, ki zelo hitro

storitve. Ni več kupovanja, nameščanja in upravljanja programske in strojne opreme, saj za to skrbi ponudnik. Nicholas Carr, eden od vidnejših piscev s področja tehnologij, zato napoveduje, da bo računalništvo v oblaku odpravilo tradicionalne IT oddelke podobno, kot je uvedba elektrike in hladilnikov, ki je v preteklosti odpravila trgovce z ledom. Po njegovem

za koga presenetljivo, so bili med prvimi in najbolj množičnimi uporabniki računalništva v oblaku domači uporabniki, kjer so se že dodobra uveljavile spletne e-poštne storitve, kot sta Hotmail in Gmail, storitve za spletno hranjenje in izmenjavo fotografij (Flickr) in seveda izredno priljubljena družabna omrežja (Facebook, MySpace). Podjetja pri prehodu v oblak sledijo domačim uporabnikom, vendar ga zaradi številnih prednosti novega načina zagotavljanja informacijskih storitev hitro jemljejo za svojega.

Zagovorniki računalništva v oblaku izpostavljajo predvsem pet ključnih prednosti: Stroški. Ker ponudnik storitev računalništva v oblaku te zagotavlja za večje število uporabnikov in podjetij, lahko zaradi ekonomij obsega in KAPITAL OKTOber 2010

Nič več kupovanja, nameščanja in upravljanja programske in strojne opreme

Zaradi omenjenih prednosti raziskovalna družba IDC napoveduje izredno hitro rast sredstev za storitve računalništva v oblaku v prihodnjih letih. Ocenjuje, da naj bi se z lanskih 16,5 milijarde USD do leta 2014 povzpela kar na 55 milijard, kar predstavlja 27-odstotno povprečno letno rast. K tej rasti naj bi občutno pripomogle tudi neugodne gospodarske razmere, zaradi katerih so za podjetja obeti, da prek teh storitev znižajo stroške, še bolj privlačni. boljše izrabe drage infrastrukture to počne veliko bolj učinkovito kot posamezno podjetje. Uporabniki se lahko izognejo kapitalskim izdatkom (CapEx) za strojno in programsko opremo in storitve ter plačujejo ponudniku po dejanski porabi (OpEx). Ta se običajno zaračunava po porabljenih virih (podobno kot pri elektriki) ali pa gre za naročnino (po času, kot npr. pri časopisih).

Hitrost. Bolj osnovne storitve računalništva v oblaku so takoj pripravljene za uporabo, pri zahtevnejših pa se podjetja lahko povsem izognejo ali močno omejijo dolgotrajne postopke kupovanja in uvajanja nove strojne opreme. Uporabniki lahko prav tako takoj prekinejo pogodbo o

zagotavljanju storitev in se s tem izognejo tveganjem, povezanim s povrnitvijo vlaganja. Druga tveganja pokrivajo dogovori o ravni storitev (SLA), ki lahko vključujejo tudi kazni v primeru neizpolnjevanja obveznosti ponudnika.

Najsodobnejše rešitve. Večina ponudnikov sproti posodablja in nadgrajuje svoje storitve, kar pomeni, da so uporabnikom vseskozi na voljo najnovejše rešitve in funkcije. Ni več zapletenega in zamudnega posodabljanja programske opreme pri uporabniku vsakokrat, ko se pojavijo nove različice.

Prilagodljivost. Računalništvo v oblaku omogoča hitro in veliko bolj

PReKO Teh sTORITeV dO zNIžANjA sTROŠKOV

Zaradi omenjenih prednosti raziskovalna družba IDC napoveduje izredno hitro rast sredstev za storitve računalništva v oblaku v prihodnjih letih. Ocenjuje, da naj bi se z lanskih 16,5 milijarde

USD do leta 2014 povzpela kar na 55 milijard, kar predstavlja 27-odstotno povprečno letno rast. K tej rasti naj bi občutno pripomogle tudi neugodne gospodarske razmere, zaradi katerih so za podjetja obeti, da prek teh storitev znižajo stroške, še bolj privlačni. S stališča gospodarske politike pa so zagotovo zanimive tudi ocene učinka računalništva v oblaku na gospodarsko rast in delovna mesta. Federico Entro z univerze v Milanu tako ugotavlja, da bo široko uveljavljanje nove paradigme imelo merljiv pozitiven učinek na gospodarsko rast (nekaj decimalnih točk letno) in ustvarjanje novih delovnih mest (približno milijon novih delovnih mest v Evropi). Te napovedi slonijo na ugotovitvah, da lahko računalništvo v oblaku občutno zniža ovire za vstop na trg (prek nižjih kapitalskih izdatkov) in stroške poslovanja ter s tem omogoči nastanek precejšnjega števila novih podjetij. Pozitivni gospodarski učinki naj bi bili največji v tistih državah, kjer prevladujejo mala in srednja podjetja, saj je v teh prednosti mogoče najhitreje izkoristiti.

preprosto prilagajanje informacijskih storitev trenutnim potrebam, recimo, glede na sezonska nihanja.

Mobilnost. Storitve računalništva v oblaku so zasnovane za uporabo na daljavo, zato so še posebej primerne za mobilne zaposlene in delavce, ki delajo od doma. Od malih k največjim … Dejansko so mala podjetja že med glavnimi uporabniki novih storitev, saj le-ta običajno na voljo nimajo lastnih strokovnjakov, ki bi skrbeli za informacijsko infrastrukturo, prav tako so tam potencialni prihranki najema storitev najvišji. Računalništvo v oblaku je tako že ‘privzeta’ oblika uporabe informacijskih tehnologij v mladih “start-up” podjetjih, saj jim omogoča, da začnejo hitro poslovati, ne da bi izgubljali dragoceni čas s postavljanjem lastne informacijske infrastrukture. Vendar mala in srednja podjetja niso več edina, prednosti novih storitev že uporabljajo tudi v največjih svetovnih korporacijah, kjer so spoznali, da jim med drugim omogočajo tudi, da bolje, predvsem pa stroškovno bolj učinkovito informacijsko podprejo zaposlene, ki delajo na različnih koncih sveta, tudi takrat, ko so zunaj pisarne, na poti. Do premika je po eni strani prišlo tako zaradi tehnološkega razvoja, ki je omogočil, da so storitve računalništva v oblaku bistveno zmogljivejše in zanesljivejše, po drugi strani pa so velik pospešek uvedbi dale tudi ta hip manj ugodne gospodarske

it prihodnost I podjetniški kapital

Kljub temu se zanimanje tudi v Evropi hitro povečuje, saj naj bi po novi raziskavi, ko so jo naročili pri podjetju Brocade, več kot 60 odstotkov evropskih večjih podjetij že načrtovalo prehod na računalništvo v oblaku v prihodnjih dveh letih. razmere, ko morajo organizacije zniževati stroške na vsakem koraku.

… in vladnim ustanovam. Med najbolj previdnimi (mogoče je reči tudi počasnimi) so tako za zdaj vladne ustanove, kjer so uvedbe omejene predvsem na lokalne skupnosti in posamezne ustanove, resnično obsežni projekti pa so še redki, mnogokrat tudi zaradi večjih pomislekov o varno-

v oblaku. Sedaj morajo temu slediti tudi vladne ustanove,” pravi Gopal Khanna, direktor informatike države Minnesota. Državna uprava bo storitve, ki jih bo Microsoft zaradi varnostnih zahtev zagotavljal iz podatkovnega centra, ki bo ločen od centrov za druge stranke, ponudila tudi drugim mestom, okrožjem in vladnim agencijam. Pričakujejo, da bodo že letos, torej zgolj v nekaj mesecih, z novimi sto-

Storitve računalništva v oblaku so zasnovane za uporabo na daljavo, zato so še posebej primerne za mobilne zaposlene. sti in zaupnosti občutljivih podatkov o državljanih. Da se na tem področju tudi nekaj premika, kaže še povsem svež primer Minnesote, ki je pred kratkim kot prva ameriška zvezna država napovedala, da bo za komunikacije in sodelovanje uslužbencev, vključno za e-pošto, takojšnje sporočanje, spletno sodelovanje in spletne konference, uporabljala Microsoftovo ponudbo spletnih storitev Business Productivity Online Suite. Te storitve bo uporabljalo približno 33 tisoč državnih uslužbencev, država pa pričakuje, da se bo z njimi lažje spopadla s proračunsko krizo, s katero se sicer soočajo skoraj vse ameriške zvezne države. “V obdobju, ko se države spopadajo z rastočimi primanjkljaji, se od njih stalno zahteva, da naredijo več z manj. Zasebni sektor za dvig učinkovitosti poslovanja že nekaj časa uporablja tehnološke inovacije, kot je računalništvo

ritvami privarčevali najmanj 800 tisoč USD. Pri Microsoftu so na dogovor, ki ga označujejo kot “zgodovinskega”, seveda zelo ponosni. “Gre za dogovor, ki potrjuje, da računalništvo v oblaku ni

neka oddaljena prihodnost tudi v tako zahtevnih vladnih ustanovah, ki morajo zagotavljati najvišjo raven zanesljivosti, varnosti in zasebnosti občutljivih podatkov. Za podjetje, kot je Microsoft, ki je svojo prihodnost pravzaprav postavilo na računalništvo v oblaku, so taki dogovori, ki so deležni velikega zanimanja tudi pri drugih vladah, seveda, zelo pomembni,” pravi Rok Palčič iz slovenske podružnice Microsofta.

Kdaj v Evropi? Kot je na področju informacijskih tehnologij že običajno, evropska podjetja in vladne ustanove pri uvajanju računalništva v oblaku nekoliko zaostajajo za ameriškimi vrstniki, kar nekateri pripisujejo tudi oviram, ki jih postavlja precej strožja evropska zakonodaja pri varovanju osebnih podatkov. Na Severno Ameriko naj bi tako odpadla več ko polovica vseh sredstev za te storitve, preostanek pa si delita Azija in Evropa. Kljub temu se zanimanje tudi v Evropi hitro povečuje, saj naj bi po novi raziskavi, ki so jo naročili pri podjetju Brocade, več kot 60 odstotkov evropskih večjih podjetij že načrtovalo prehod na računalništvo v oblaku v prihodnjih dveh letih. Med razlogi za to evropska podjetja navajajo predvsem nižje stroške (30 odstotkov), učinkovitejše poslovanje (21 odstotkov) in večjo odzivnost (16 odstotkov). Računalništvo v oblaku torej nezadržno prihaja tudi v evropska podjetja. Kaj pa vladne ustanove? Katera država na tej strani Atlantika se bo lahko pohvalila s pionirsko vlogo Minnesote? Morda Slovenija? n

KAPITAL OKTOber 2010

Plemenitenje sredstev na dolgi in kratki rok Finančna in gospodarska kriza je dodobra načela zaupanje vlagateljev za naložbe v delnice in vzajemne sklade, saj se jih večina raje odloča za varnejše oblike varčevanja, kot so bančni depoziti. Strinjamo se, da so bančni depoziti vsekakor najbolj primeren način varčevanja, če vemo, da bomo denar potrebovali v kratkem času. Na dolgi rok pa strokovnjaki še vedno svetujejo preudarno vlaganje v druge oblike plemenitenja denarja, kjer je pomembna pravilna razpršitev sredstev glede na tveganje, ki smo ga pri tem pripravljeni prevzeti. Če želite sredstva vezati za 6, 12 ali 24

enostaven vstop na kapitalske trge, obsto-

mesecev izkoristite ponudbo za vaš depo-

ječim pa pomagajo optimizirati njihov tre-

zit z atraktivno obrestno mero v kombi-

nutni portfelj na podlagi strankinih nalož-

naciji z brezplačnim zavarovanjem, ki ga je

benih ciljev ter naklonjenosti naložbenemu

v ponudbo dodala UniCredit Bank. Ponu-

tveganju, ki so ga pripravljene prevzeti.

jajo namreč odlično, kar do 4,0 % fiksno

Usposobljeni svetovalci UniCredit Bank

letno obrestno mero, obenem pa vas za

vam bodo s pomočjo posebej oblikova-

dobo vezave depozita brezplačno zava-

nega finančnega orodja z veseljem poma-

rujejo za primer nezgodne smrti pri zava-

gali poiskati vam najustreznejšo naložbe-

rovalnici Generali d.d. Ponudba je na-

no košarico za dosego vašega finančnega

menjena tistim, ki želijo oplemenititi svoja

cilja. Z majhnimi mesečnimi vplačili boste

sredstva, hkrati pa tudi poskrbeti za var-

tako poskrbeli za ustrezno razpršitev svoje

nost svojih najbližjih. S sklenitvijo depozita

naložbe. Če se odločite za prehod med

namreč poskrbite za dvojno varnost dru-

skladi pa lahko to storite brezplačno. Obe-

žine – finančno in socialno z brezplačnim

nem se lahko odločite tudi ali boste zneske

zavarovanjem za primer nezgodne smrti v

vplačevali obročno, z enkratnim vplačilom

času trajanja vezave depozita. V primeru

ali pa za kombinacijo obojega.

nepredvidenih finančnih potreb v času vezave, pa vam pri UniCredit Bank omo-

Efren Maldonado, vodja Segmenta

Za več informacij se dogovorite za sreča-

gočijo dostop do nadomestnih sredstev

osebnega bančništva, UniCredit Bank:

nje s svetovalci v eni izmed poslovnih enot

pod ugodnimi pogoji. Ponudba obrestnih

»Bančni depoziti so vsekakor najbolj pri-

UniCredit Bank. Obenem vam bodo poma-

mer za depozite velja do 31. decembra

meren način varčevanja, če vemo, da bo-

gali tudi oblikovati ustrezen naložbeni

2010 oziroma do porabe sredstev.

mo denar potrebovali v kratkem času. Na

portfelj glede na vaše zmožnosti in vaš

dolgi rok pa strokovnjaki še vedno sve-

odnos do tveganja.

Dolgoročnejše naložbene strategije v

tujejo preudarno vlaganje v druge oblike

sklade Pioneer Asset Management S.A.,

plemenitenja denarja, kjer je pomembna

Luxembourg pa so namenjene tistim, ki

pravilna razpršitev sredstev glede na tve-

želijo z manjšimi zneski (najnižji znesek

ganje, ki smo ga pri tem pripravljeni pre-

vplačila znaša 50 EUR) varčevati na sred-

vzeti. Na dolgi rok lahko s pomočjo in-

nji in dolgi rok. Vsaka naložbena strategija

vesticijskih skladov že z manjšimi zneski

vsebuje različno število investicijskih skla-

privarčujete dovolj sredstev za izpolnitev

Elektronski naslov:

dov. Med seboj se razlikujejo glede na

vaših želja, hkrati pa boste poskrbeli za

depoziti@unicreditgroup.si

stopnjo tveganja, predvideni čas naložbe,

ustrezno razpršitev vaše naložbe. Če se

naložbeni cilj ter način vplačila. Novim

odločite za prehod med skladi in si izbe-

vlagateljem s svojo ponudbo investicijskih

rete druge sklade v katere želite vlagati,

skladov v UniCredit Bank omogočajo

pa lahko to storite brezplačno.«

Dodatne informacije:

www.unicreditbank.si Brezplačna telefonska številka:

080 88 00

Oglasno sporočilo

podjetniški kapital

rACIOnALnOST

JANJA KACJAN

KAKO PrIhrAnITI nA POTI Izračuni nakupa in porabe, kdaj se splača hibrid, dizel, plin... Večini od nas predstavljajo velikost prtljažnika, moč motorja, barva in oblika, glavne prednosti ob nakupu avtomobila. Za tiste, ki želijo ohraniti čisto vest glede okoljske primernosti vozila, pa morajo upoštevati še ekološko plat vožnje z njim. Financiranje. Če razmišljate o nakupu avtomobila, ki čim manj obremenjuje okolje, preverite razpisne pogoje Eko sklada. Kredit Eko sklada bo odobren, če le gre za nakup osebnega avtomobila, motornega kolesa ali kolesa z motorjem na električni ali hibridni pogon, pri katerem je izpust CO2 pri kombiniranem načinu vožnje po podatkih proizvajalca največ 110 g/km. Ne spreglejte tudi ponudbe kreditov za nakup vozil, ki manj obremenjujejo okolje, ki jih ponujajo nekatere banke. Praviloma so obrestne mere »ekoloških« kreditov nekoliko nižje, seveda pa mora avtomobil izpolnjevati nekatere pogoje. Krediti Eko s klada za občane. Namen nakupa okolju prijaznih vozil, med katera so vključena motorna vozila, motorna kolesa in kolesa z motorjem, in sicer na električni ali hibridni pogon, vključujejo vsakoletni javni pozivi za kreditiranje okoljskih naložb občanov že od leta 2003 dalje. »V zadnjih letih je doseganje okoljskih učinkov teh ukrepov zagotovljeno tudi z določitvijo zgornje meje emisij CO2, ki ne smejo presegati 120 oziroma 110 g/km. Kredit Eko sklada omogoča tudi nakup

Krediti Eko s klada za pravne os ebe in podjetnike. Po besedah

rabljenega okolju prijaznega vozila, vendar samo preko podjetja, ki je registrirano za prodajo vozil,« nam je pojasnila mag. Nataša Černila Zajc, sekretarka Eko sklada in dodaja, da višina sredstev po tem pozivu znaša 12 milijonov evrov, kredit pa se lahko odobri do višine priznanih stroškov naložbe in največ 20.000 evrov za ta namen. Odplačilna doba kreditov znaša največ 10 let. Letna obrestna mera je fiksna nominalna, in sicer v višini 3,20 % za kredite z odplačilno dobo do 5 let ter 3,90 % za kredite z odplačilno dobo od vključno 5 let in največ do 10 let. Javni poziv bo odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 28. januarja 2011.

mag. Nataše Černila Zajc, poziv za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb in samostojnih podjetnikov (44PO10) pa poleg namena nakupa novih vozil na električni ali hibridni pogon vključuje tudi namen nakupa novih vozil za cestni promet s pogonom na plin. Kredit Eko sklada za naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov lahko doseže višino do 90 % priznanih stroškov naložbe. Vendar pa je tak način spodbud zaradi omejitev državnih pomoči po pravilu »de minimis« mogoč samo za podjetja, ki vozil ne uporabljajo za prevoz tovora za najem ali plačilo. Celotna višina razpisanih sredstev

Izračun Avtomobil eko-kredita NKBM. Izračun za komitenta

banke: za nov hibridni/električni avtomobil, katerega cena je 25.000 EUR, rok odplačila: 5 let. ZneSeK KreDITA

25.000,00 EUR

ŠTeVILO ObrOKOV

ObreSTnA MerA

6-mesečni EURIBOR + 2,40 %

STrOŠKI ODObrITVe

70,00 EUR

ObLIKA ZAVArOVAnJA

zavarovalnica

STrOŠKI ZAVArOVAnJA

841,18 EUR

eFeKTIVnA ObreSTnA MerA

5,24%

MESEČNA OBVEZNOST

455,93 EUR

SKUPNI ZNESEK ODPLAČILA

28.266,98 EUR

Vir: NKBM Opombe:Pri izračunu je bila uporabljena spremenljiva obrestna mera 3,601%, izračunana na osnovi referenčne obrestne mere 6 mesečni Euribor v višini 1,201% in pribitka v višini 2,40%. Stroški odobritve veljajo za komitente banke. Izračunana EOM velja na dan izračuna, 12.10.2010. Spremeni se, če se spremeni obrestna mera, stroški odobritve in odplačevanja kredita ter datum odobritve kredita. EOM je izračunana ob predpostavki, da je kredit izkoriščen in gre v odplačilo takoj (ni obračuna interkalarnih obresti). Banka kredite obrestuje po sestavljeni fiksni letni obrestni meri. V izračunu je kot osnova uporabljen EURIBOR, veljaven na današnji dan, 12.10.2010. Pribitek, določen na letni ravni, je v izračunu fiksen. Želeli bi vas opozoriti, da je izračun informativne narave in za banko ni zavezujoč. Znesek kredita, doba odplačevanja in stroški odobritve ter odplačevanja so odvisni od poslovanja kreditojemalca. Podrobnejše informacije in natančen izračun lahko dobite v vseh poslovalnicah banke NKBM.

KAPITAL OKTOber 2010

Zakaj se ne bi vozili ceneje in hkrati še varovali okolja?

Interes fizičnih oseb za pridobitev kredita za nakup okolju prijaznega vozila je velik, medtem ko zainteresirane pravne osebe oziroma podjetnike omejujejo pravila dodeljevanja državnih pomoči. po tem pozivu (44PO10) je 20 milijonov evrov. Za ta namen je določena letna obrestna mera kreditov v višini trimesečni EURIBOR + 1,5 odstotka z odplačilno dobo največ 5 let z možnostjo do enoletnega moratorija na odplačilo glavnice. Pri tem kredit za posamezno naložbo ne sme presegati dveh milijonov evrov, najnižji znesek pa je 40.000 evrov. Javni poziv je odprt do 20. decembra 2010.

Ponudba bank. Vlasta Jurečič, Abanka, je na vprašanje o eko-financiranju podala odgovor, da obstajata dva različna SID-ova vira, in sicer:

Ročnost: od 4 leta do 20 let; praviloma 12-mesečni moratorij na glavnico ■■ Lastna sredstva: skupni znesek posojil za financiranje projekta iz vira EIB ne sme preseči 50% upravičenih stroškov projekta ■■ Stroški obdelave: skladno s tarifo Abanke ■■ Zavarovanje: skladno s poslovno

politiko Abanke ■■ Obrestna mera: 6-mesečni Euribor + 3,65%

kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov 44PO10. Oba javna poziva vključujeta namen nakupa okolju prijaznih vozil.

Ročnost: od 2 leti do 10 let; obvezen 6-mesečni moratorij na glavnico

Zakaj s e ne bi vozili ceneje?

■■ Lastna sredstva: vsaj 20 % lastnih sredstev ■■ Stroški obdelave: skladno s tarifo Abanke ■■ Zavarovanje: skladno s poslovno politiko Abanke ■■ Obrestna mera: 6-mesečni Euribor + 3,5% Konkretni pogoji so odvisni od bonitete kreditojemalca, planov poslovanja in predlaganega zavarovanja posojila.

Tokratne družbene vrednote in dejstvo, da imajo le redki službo pred domačim pragom, vse več ljudi sili v dnevne migracije, tako da povprečna družina na leto prevozi povprečno 30.000 kilometrov. Glede na sedanjo ceno najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina in predpostavki, da avtomobil v povprečju porabi 6,5 litra bencina na 100 km, lahko tako hitro izračunamo, da letni znesek za gorivo preseže 2.000 evrov.

Eko s klad j.s . omogoča financiranje nakupa okolju prijaznih vozil s pridobitvijo kredita z ugodno obrestno mero. Trenutno sta še odprta dva javna poziva, in sicer javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 43OB10 in javni poziv za

Koliko vas s tane pot… Tokrat

Izračuni za letno prevoženih 50.000 km POrAbA (L) LeTnI STrOŠeK (EUR) hIbrID Toyota Prius, 1,8 VVT-i, kombinirana poraba goriva: 3,9-4,0 l/100 k, emisije CO2: 98-92 g/km

2000

2486

DIZeL Mitsubishi ASX 1.8 DI-d, clear-tec, 4 wd, kombinirana poraba goriva: 5,7 l/100 km, emisije 150 g/km CO2

2850

3349

benCIn Audi A6 3.0 TFSI quattro: kombinirana poraba goriva: 9,5 l/100 km, emisija CO2, kombinirana: 225 g/km

4750

5904

5500

3845

AVTOPLIn npr. avtomobil na bencin porabi 10 l/100 km +10 %* *Poraba avtoplina je večja in se giblje nekje med 10 in 15 % glede na bencin.

vam predstavljamo konkretne izračune za podjetnike, ki letno prevozijo vsaj 50.000 km. Poljubno smo izbrali znamko avtomobila in upoštevali specifikacijo proizvajalcev o porabi goriva ter naredili lasten izračun. Cene goriv so glede na datum nastanka članka (op.p. 12.10.2010) bile za 98 oktanski: 1.243 EUR/l, Diesel: 1.175 EUR/l, Avtoplin: 0.699 EUR/l (Vir: Petrol, zadnja sprememba 8.10.). Podatki o porabi goriva in izpustu CO2 vašega vozila se lahko razlikujejo od navedenih meritev. Pri porabi goriva in izpustu CO2 igrajo pomembno vlogo slog vožnje in drugi dejavniki (razmere na cesti, promet, stanje vozila, vgrajena oprema, tovor, število potnikov in drugi). ■

naKup aVtomobila

podjetniški kapital mag. BARBARA ŠPACAPAN OLENŠEK

Kredit cenejši od lizinga Vsaka oblika financiranja ima svoje prednosti in slabosti Spomnimo se še enkrat glavnih razlik med obema vrstama financiranja: pri lizingu so pogoji za pridobitev ponavadi enostavnejši in manj zahtevni, poleg tega se lahko pogodba podpiše kar pri prodajalcu oziroma dobavitelju predmeta lizinga. Mesečni obroki se prav tako lahko prilagajajo glede na želje oziroma finančne zmožnosti jemalca lizinga. Jemalec lizinga lahko izbira višino prvega obroka (oziroma pologa), dolžino trajanja lizinga in pri nekaterih oblikah lizinga tudi višino zadnjega obroka. Jemalec lizinga predmet lizinga uporablja (je ekonomski lastnik), pravni lastnik pa je dajalec lizinga. S tem jemalcu lizinga ni potrebno dodatno zavarovati terjatev, kot je to ponavadi v primeru najema kredita pri banki. V primeru popolne dokumentacije in ustrezne bonitete jemalca je lizing odobren v enem dnevu, medtem ko odobritev kredita načeloma traja dlje. Sicer pa se v praksi večina odloča za kombinacijo lizinga in gotovine, tako zaradi omejitve kreditne sposobnosti ali pa menjave avtomobila “staro za novo”, nekateri pa imajo del denarja privarčevanega že vnaprej. Pomembna razlika pri kreditu od lizinga je, da pri najemu kredita ob podpisu pogodbe kreditojemalec postane lastnik vozila, tako z ekonomskega (uporaba) kot pravnega vidika (lastništvo). V primerjavi s finančnim lizingom ponavadi veljajo nekoliko strožji kriteriji odobravanja, zaradi zavarovanja terjatev pa je potrebno računati tudi z dodatnimi stroški. Pri kreditu se tako avto lahko kupi v celoti brez pologa, kasko

zavarovanje pa tudi ni obvezno, kot to velja pri lizingu. Kredit lahko vsebuje tudi zavarovanje kreditojemalca za primer izgube zaposlitve ter za primer smrti zaradi nezgode in trajne invalidnosti. Pri kreditu je možno izbirati med fiksno in variabilno obrestno mero (pri le-tej se višina obroka torej spreminja), podobno pa je možno tudi pri lizingu. Obe obliki tudi ponujata možnost predčasnega poplačila vseh obveznosti. Podobno kot kreditodajalci tudi lizingodajalci ponujajo različne dobe financiranja, imajo pa tudi različne zahteve po minimalnem začetnem pologu (vendar ta znaša vsaj 10 %).

Različne oblike lizinga za financiranje avtomobila. Če se odločimo za lizing, potem pri nakupu avtomobila v osnovi ločimo dve vrsti lizinga, to je operativni in finančni. Največja razlika med obema je v lastništvu po končanem lizingu. Pri finančnem lizingu lastništvo po koncu odplačevanja preide k lizingojemalcu, torej kupec avtomobila postane lastnik vozila takoj, ko odplača vse s pogodbo dogovorjene obroke. Pred tem pa je uradni lastnik avtomobila lizingodajalec, torej banka ali lizinška hiša. Vse redne stroške z uporabo avtomobila prevzema lizingojemalec oziroma kupec, ki mora kriti stroške registracije, servisov, popravil, cestnine, torej vse, kar je potrebno za normalno delovanje avtomobila (čeprav nekateri lizingodajalci mesec dni pred iztekom pošljejo strankam obvestilo o izteku registracije in zavarovanja).

Ko se kupec odloči za lizing, ne sme pozabiti na obvezen dodaten strošek kasko zavarovanja vozila, saj lizinška hiša na ta način primerno zaščiti svojo terjatev do kupca avtomobila oziroma lizingojemalca. Zaradi tega ima veliko ponudnikov lizinga sklenjene pogodbe z ponudniki zavarovanj, da lahko lizingojemalcu ponudijo ugodnejša zavarovanja avtomobila. Pri operativnem lizingu pa gre pravzaprav za najem avtomobila z dolgoročnim značajem. Torej gre za pogodbeni odnos, kjer dajalec lizinga zadrži tako pravno kot tudi ekonomsko lastništvo nad predmetom lizinga. Operativni lizing v praksi pogosteje uporabljajo podjetja, saj se z njim lažje regulira pri bilancah stanja podjetja. Plačilo za obrok operativnega lizinga oziroma mesečno ‘najemnino’ avtomobila se v finančnih bilancah podjetja beleži kot mesečni strošek, zaradi česar se zniža davčna osnova za plačilo davka na dohodek pravnih oseb. To pomeni, da v primeru, ko je jemalec katerekoli oblike finančnega lizinga pravna oseba, vodi predmet lizinga kot svoje osnovno sredstvo in zanj obračunava amortizacijo. V bilanci stanja izkazuje tudi dolgoročno obveznost za zneske lizing obrokov. Vendar se tovrstnega načina lizinga zaradi omenjenih razlogov v večini primerov poslužujejo le podjetja. Prav tako pa lahko podjetje pri tem lizingu po nekaj letih ali celo po nekaj mesecih vrne avtomobil in takoj vzame novega, torej se lahko ves čas vozi z novim avtomobilom. Pri lizingu je poleg kasko zavarovanja obvezen pogoj ob sklenitvi pogodbe

Kapital oKtober 2010

Trg ponuja veliko načinov financiranja

tudi zavarovanje proti kraji. Pri operativnem lizingu (za razliko od finančnega) je ponekod za ustrezno višji obrok mesečnega plačila lizingudajalcu možno prepustiti določene stroške, na primer, zamenjavo gum, servis in podobno.

Finančni lizing z višjim zadnjim obrokom. Zadnje čase trg ponuja novo obliko, ki se imenuje finančni lizing z višjim zadnjim obrokom oziroma finančni lizing s preostankom vrednosti, ki omogoča odlog plačila določenega odstotka kupnine (dogovorjenega ob sklenitvi) na konec dobe financiranja. Tako so obroki skozi celotno obdobje financiranja nižji. Višji, kot je ostanek vrednosti, in daljši, kot je čas lizinga, nižji so mesečni obroki, vendar ostanek vrednosti nikoli ne presega predvidene tržne vrednosti

Primerjava najema kredita in lizinga glede na enako višino glavnice pri eni izmed slovenskih bank Kredit znesek (eur)

leasing

16.000 16.000

polog (eur)

4.000

št. mesecev

eom (%)

7,51

8,98

om (%)

4,98

8,10

Stroški odobritve (eur) 1.164,52

300

interkalarne obresti (eur) Višina mesečnega obroka/najemnine (eur)

45,75

226,02 250,18

* Upoštevano, da ima kupec 4000 EUR lastnih sredstev za nakup avtomobila

Foto: wikimedia

Obstajajo tudi ponudbe kot so npr. “pol zdaj, pol čez eno leto”, vendar tudi te niso brez stroškov oziroma obresti in mora biti kupec nanje pozoren. Zato je najbolje (podobno kot pri kreditu), da si kupec ob nakupu avtomobila pridobi konkretne ponudbe od različnih ponudnikov in nato na podlagi temeljitih izračunov sprejme končno odločitev o načinu financiranja svojega jeklenega konjička. predmeta lizinga ob izteku pogodbe. Prednosti so, poleg nižjih kriterijev za pridobitev v primerjavi z običajnim kreditom, tudi možnosti prilagajanja višine mesečnih obrokov glede na plačilne zmožnosti. Ob izteku pogodbenega razmerja pa imajo stranke naslednje možnosti: odkupijo predmet lizinga za pogodbeno določen ostanek vrednosti, podaljšajo pogodbo na osnovi pogodbeno določenega ostanka vrednosti ali pa vrnejo predmet lizinga lizingodajalcu na podlagi posebnega dogovora. Nekateri lizingodajalci ponujajo tudi hitri finančni lizing, ki je podoben navadnemu finančnemu lizingu, le da za pridobitev (ob nekoliko višjem pologu) potrebujete le tri dokumente, davčno številko, kopijo osebnega dokumenta in seveda vlogo. Zanimiva je oblika poslovnega najema “All in-

Primerjava glede na enako višino glavnice ob upoštevanju enakih stroškov Kredit znesek (eur) polog (eur)

leasing

16.864 16.000 *

4.000

št. mesecev

eom (%)

7,50

8,98

om (%)

4,98

Stroški odobritve (eur)

300**

300

interkalarne obresti (eur)

48,22

Višina mesečnega obroka/najemnine (eur)

238,23 250,18

** Upoštevani so enaki stroški kot pri finančnem najemu, preostanek stroškov pa se prišteje k glavnici kredita (1.164,52 - 300 = 864,52).

clusive” – operativni lizing “All inclusive”, ki poleg plačevanja vozila po sistemu ‘plačam le toliko, kolikor potrebujem oziroma uporabljam’, vključuje tudi zamenjavo pnevmatik, redna in izredna vzdrževalna dela, zavarovanje in podaljševanje registracij, nadomestno vozilo – torej vse, kar vključuje redna uporaba vozila. S to obliko financiranja vse skrbi in stroške v zvezi z rednim vzdrževanjem vozila postanejo predmet pogodbe in se vršijo na račun lizingodajalca.

Zaseg vozila pri lizingu. Podobno kot pri kreditu se tudi pri lizingu lahko zgodi, da lizingojemalec ni več sposoben odplačevati mesečnih obveznosti. V takšnem primeru lahko lizing hiša vozilo tudi zaseže. Po zatrjevanju lizinških hiš je zaseg vozila skrajen ukrep in se zanj praviloma odločajo le, ko so prepričani, da so izčrpali vsa druga sredstva. Zanj se tako odločajo le v skrajnem primeru, ko lizingojemalec konstantno zamuja s plačilom obroka, lizinške hiše (v kolikor nimajo svojih služb) pa v ta namen najemajo tudi zasebne detektive, ki vozilo vedno zasežejo z njihovim pooblastilom, o tem pa obvestijo tudi policijo. Pred zasegom vozila lizingodajalci poskušajo z lizingojemalcem najti skupno rešitev: tako je možen kratkoročen moratorij na odplačilo, podaljšanje odplačila in s tem posledično znižanje mesečnih obveznosti, dodatna financiranja in podobno. V posameznih primerih lahko v pogodbeno razmerje vstopi tudi nov lizingojemalec. V preteklih dveh letih

nakup avtomobila i podjetniški kapital Zanimiva je oblika poslovnega najema “All inclusive” – operativni lizing “All inclusive”, ki poleg plačevanja vozila po sistemu ‘plačam le toliko, kolikor potrebujem oziroma uporabljam’, vključuje tudi zamenjavo pnevmatik, redna in izredna vzdrževalna dela, zavarovanje in podaljševanje registracij, nadomestno vozilo – torej vse, kar vključuje redna uporaba vozila. so se zaradi krize težave pri odplačevanju lizing vozil poglabljale (bolj pri pravnih osebah kot fizičnih), kar je bilo razvidno tudi iz tega, da se je število zaseženih avtomobilov povečalo. Pri podatkih o številu zasegov so lizinške hiše bolj skope z informacijami, uradne evidence pa tudi ni. Večina večjih lizinških hiš priznava, da se je glede na prejšnja leta število zaseženih vozil povečalo, kljub temu pa dodajajo, da je ta številka glede na obseg posla še vedno zanemarljiva, saj naj bi v skupnem merilu zaseg v povprečju predstavljal okoli en odstotek celotne lizing prodaje. Pri zasegih vozil se včasih tudi zaplete, ko se, na primer, poskuša predmet skriti, vendar takšnih primerov ni veliko. V skrajnem primeru se poda kazenska ovadba zaradi goljufije ali kaznivega dejanja tatvine predmeta lizinga.

Stroški zamujanja plačila oziroma zasega. V primeru zamujanja s plačilom obrokov tako pri lizingu, kot tudi pri kreditu, se stranki ponavadi zaračuna pogodbene zamudne obresti, pa tudi stroški opominov, ki pa so različni glede na cenike lizing hiš. Druge stroške, ki nastajajo, na primer, pri prevzemu vozila v primeru neplačil, ponavadi lizing hiše zaračunavajo v odvisnosti od postopkov, ki se s tem v zvezi izvajajo in dejansko pri tem nastajajo, za kar pa lahko namesto njih zunanji sodelavci izstavijo račune (prefakturiranje). Če obveznosti po poslanih opominih še vedno niso poravnane, so na vrsti

stroški sodne izterjave in morebiten zaseg vozila. Stroški se tukaj gibljejo različno, in sicer nekaj odstotkov od izterjanega dolga. Sicer pa obstajajo še druge postavke, ki lahko dolžnika dodatno obremenijo: interna izterjava, ki jo lizinška hiša zaračuna, dodatek za potne stroške, prevzem predmeta financiranja v posest lizinške hiše, ležarnina oziroma parkirnina odvzetih predmetov itd. Če pa želimo, da nam zaseženi predmet vrnejo, lahko pričakujemo še strošek izdaje pisnega zahtevka za vrnitev zaseženega predmeta.

Prodajne cene zaseženih avtomobilov. Načeloma odvzeta ali predčasno vrnjena vozila na trgu ne dosegajo drastično nižjih cen v primerjavi s cenami rabljenih vozil, torej jih na različnih dražbah ni mogoče kupiti z velikim popustom. Vrednost vozila določi sodni cenilec, predmeti pa se prodajo na dražbah ali preko spletnih strani lizinških hiš, pa tudi preko poslovnih partnerjev. Naredili smo primerjavo enega tipa avtomobila, ki ga prodaja ena izmed lizing hiš na spletnem portalu www.avto.net. Čeprav so ponavadi dejanske cene precej drugačne od oglaševanih, pa primerjava cen za ta avto kaže, da ga lizing hiša prodaja po približno 15 % nižji

Lizing ima torej pred kreditom veliko prednost, ki je skrita v zavarovanju terjatev.

(oglaševani) ceni, kot to delajo ostali ponudniki teh avtomobilov, ki imajo podobne karakteristike (letnik 1. registracije, prevoženi kilometri, opremljenost avtomobila). Z ustreznim iskanjem je torej možno najti ugodnejšo ceno iskanega avtomobila, končna cena pa je seveda odvisna tudi od pogajalskih sposobnosti kupca.

Za na konec. Primerjava različnih oblik financiranja še vedno kaže, da je klasično kreditiranje načeloma ceneje od različnih oblik lizinga, čeprav so končni pogoji financiranja tudi odvisni od kupčevih pogajalskih sposobnosti. Tudi informacije na spletnih straneh kažejo, da so ponudbe lizing hiš zelo različne, tako glede obrestnih mer, kot tudi dobe financiranja, zahtevanega začetnega pologa, stroškov itd. Ne glede na to pa je potrebno poudariti prednost lizinga, ki ne zahteva dodatnih zavarovanj, saj le-to predstavlja kupljeno vozilo, poleg tega so postopki odobritve lizinga običajno hitrejši. V praksi tudi krožijo različne teorije o tem, ali je avto ugodneje kupiti na gotovino ali s financiranjem (pri tem mislim lizing), saj so nekateri mnenja, da lahko s financiranjem dosežeš večji popust pri nakupu avtomobila, vendar pa so drugi mnenja, da ga z najemom financiranja preplačaš. Zato je najbolje (podobno kot pri kreditu), da si kupec ob nakupu avtomobila pridobi konkretne ponudbe od različnih ponudnikov in nato na podlagi temeljitih izračunov sprejme končno odločitev o načinu financiranja svojega jeklenega konjička. n

Kapital oKtober 2010

ugOdnOsTI, nOvOsTI

podjetniški kapital GORENJSKA BANKA

subvenCIOnIrAnA O.M.

SID BANKA

nOvIH 350 MILIJOnOv evrOv

SID banka bo gospodarstvu namenila novih 350 milijonov evrov. Gre za dolgoročne namenske vire, s katerimi bo omogočeno financiranje projektov, ki spodbujajo trajnostno gospodarsko rast in razvoj, varovanje okolja, podjetništvo in ustvarjanje novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. Ti viri bodo namenjeni predvsem financiranju majhnih in srednje velikih podjetij ter razvoja konkurenčnega podjetništva, projektov s področja raziskav, razvoja in inovacij, okoljevarstvenih projektov ter drugih, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju slovenskega gospodarstva. Končni koristniki. Koristniki teh sredstev SID banke bodo lahko pravne osebe zasebnega ali javnega prava s sedežem v Republiki Sloveniji, podjetniki in drugi zasebniki, ki niso podjetniki in kot poklic opravljajo določeno dejavnost s sedežem v Republiki Sloveniji (npr. zdravnik, odvetnik ipd.), ter tudi podjetja s sedežem zunaj Republike Slovenije, ki nastopajo kot kupec slovenskega blaga oz. storitev ali so v večinski lasti slovenskega podjetja. Ne bodo pa mogle teh sredstev pridobiti gospodarske družbe v težavah (kot jih določa Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah), družbe, zoper katere je uveden postopek stečaja, prisilne poravnave ali likvidacije, in družbe, ki imajo po podatkih DURS neporavnane obveznosti iz naslova obveznih dajatev.

NameNi iN ročNosti Za razvoj družbe znanja, kamor sodijo vlaganja v razvoj, raziskave in inovacije, izobraževanje ter zaposlovanje, bodo podjetja lahko pridobila kredite z ročnostjo do 8 let. Za razvoj okolju prijazne družbe, kamor se uvrščajo okoljevarstveni projekti ter projekti s področja obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti, bodo na voljo krediti z ročnostjo do 15 let. Med razvoj konkurenčnega podjetništva sodi podpora podjetniških projektov v vseh fazah razvoja (poudarek na majhnih in srednje velikih podjetjih) ter spodbujanje internacionalizacije. Za ta namen bodo podjetja lahko dobila kredite z ročnostjo do 5 let. Za namen regionalnega in družbenega razvoja, kamor spadajo različni infrastrukturni projekti in stanovanjska oskrba, pa bodo na voljo krediti z ročnostjo do 15 let.

Gorenjska banka je partner posameznim občinam in/ali Obrtnopodjetniškim zbornicam, ki prek javnih razpisov lokalnim mikro-, malim in srednje velikim podjetjem ter samostojnim podjetnikom oziroma zasebnikom omogočajo pridobitev kredita s subvencionirano obrestno mero. Krediti se dodeljujejo prek Gorenjske banke naslednjim: Tržič, Komenda, Domžale, Jesenice, Gorje, Bohinj, Koper, Kamnik, Žirovnica in Bled, kjer pa je žal razpoložljiva vsota že izkoriščena.

KredITI IZ sredsTev eIb

Gorenjska banka je ob sodelovanju s SID banko od Evropske investicijske banke (EIB) pridobila ugodne dolgoročne vire, ki so namenjeni financiranju tistih projektov malih in srednje velikih podjetij, ki izpolnjujejo merila, ki so sprejemljiva po kriterijih SID in/ali EIB. Projekti, ki so upravičeni do financiranja iz sredstev EIB so vrednost projekta: do 25 mio €; lokacija projekta: ozemlje RS, izvedba projekta: zaključek v roku do 3 let od podpisa pogodbe oziroma ne več kot 6 mesecev pred dnem predstavitve projekta EIB. S sredstvi kredita se lahko financira samo 80 % upravičenih stroškov projekta. Izjema velja v primeru, da se isti projekt financira z nepovratnimi sredstvi EU ali iz drugega vira EIB – v teh primerih se lahko financira 100 % stroškov projekta.

KAPITAL OKTOber 2010

Pregled ugodnosti in novosti na področju osebnih financ

NOVA KBM

PLeMenITenJe PrIHrAnKOv

UNICREDIT

FInAnCIrAnJe dObAvITeLJev

Veliko podjetij se sprašuje, kako bi svojim dobaviteljem omogočila ugodnejši vir financiranja, kot bi ga ti dobili v svoji banki, hkrati pa tudi, kako bi podaljšala plačilne roke do svojih dobaviteljev, ne da bi to vplivalo na njihovo likvidnost. V UniCredit Bank so razvili produkt, ki so ga poimenovali Financiranje dobaviteljev. Gre za vzpostavitev letne linije za odkupe terjatev do vašega podjetja od dobaviteljev. Višina diskontne stopnje se oblikuje na podlagi bonitete vašega podjetja, s tem pa dobavitelj dobi ugodnejše pogoje financiranja kot v primeru revolving kredita, ki bi ga dobil pri svoji banki. Produkt ponuja tudi možnost dogovora med vašim podjetjem in njegovim dobaviteljem o podaljšanju plačilnih rokov brez vpliva na dobaviteljevo likvidnost, saj z odkupom terjatev ta prejme sredstva takoj po izdaji fakture, potrjene s strani podjetja. Tako se izboljšajo nekateri finančni kazalci. Ko UniCredit Bank odkupi terjatve od dobaviteljev, je banka novi lastnik terjatev, vaše podjetje pa nakazuje vse terjatve na račun banke, s čimer zniža stroške plačilnega prometa. Produkt tako podjetjem kot dobaviteljem prinaša vrsto ugodnosti, predvsem pa z omogočanjem prodaje terjatev dobaviteljev pripomore k pozitivnemu vplivu na poslovno razmerje med vašim podjetjem in dobavitelji.

Vsi, ki se bodo v oktobru odločili za depozit s fiksno obrestno mero lahko z gotovostjo načrtujejo plemenitenje prihrankov. Ob minimalnem pologu 1.000 evrov za zasebnike in 10.000 evrov za pravne osebe bodo njihov depozit ob vezavi nad 3 leta* obrestovali s 4,20 %, nad 2 leti* s 3,70 %, nad 1 leto* s 3,50 % in nad 6 mesecev do 1 leta z 2,80 %. Nova KBM ima sicer v svoji ponudbi različne pakete, ki so prilagojeni glede na različne ciljne skupine. Posebni paketi in številne ugodnosti v njih so tako namenjeni zdravnikom, odvetnikom in notarjem, poleg teh pa tudi kmetovalcem. * Za vse dolgoročne depozite, zapadle in obnovljene v oktobru, velja za fizične osebe in zasebnike še poseben dodatek v višini 0,15 % k veljavni višini obrestne mere.

NOVA KBM

OKTOber Je dOber

V Novi KBM so tudi letos pripravili akcijo Oktober je dober, v okviru katere nudijo novim in zvestim poslovnim partnerjem številne ugodnosti. Paket dobrodošlice za pravne osebe je namenjen zasebnikom in podjetjem, ki začenjajo svoje poslovanje ali pa želijo delno ali v celoti prenesti poslovanje iz druge banke k njihovi. Ta vključuje brezplačno vodenje računa, udobje sodobnih bančnih poti, lažjo pot do kredita ter brezplačno svetovanje v Podjetniškem centru Nove KBM. Naštete in tudi druge ugodnosti v Paketu dobrodošlice veljajo sicer skozi celo leto in ne le v oktobru. Če pa se do 31. oktobra odločijo za katero od teh kartic Activa MasterCard ali Visa, prejmejo enoletno članarino brezplačno, hkrati pa jim podarijo še generator gesel za varno spletno nakupovanje. Če še ne uporabljajo spletne banke, je sedaj pravi čas za to, saj bodo ob tem prejeli brezplačno pristopnino k Bank@Netu ter izdajo identifikacijske kartice po polovični ceni.

UNICREDIT

e-račUN

UniCredit Bank je ena redkih na slovenskem trgu, ki vam že danes ponuja storitev E-račun. Izdajatelji lahko račun pošljete kar prek elektronske banke in s tem prihranite stroške za pošiljanje papirnih faktur, prejemniki pa lahko plačate račun z enostavnim klikom v elektronski banki brez prepisovanja podrobnosti plačila.

ugOdnOsTI, nOvOsTI

podjetniški kapital AKTUALNI RAZPISI

MATerIALs WOrLd neTWOrK

IQ MOBILE

nOvA sTOrITev IPTv sIOL bOX

Telekom Slovenije je začel s trženjem nove storitve IPTV SiOL BOX. Za svoje mobilne promocijske aktivnosti je Telekom Slovenije izbral hčerinski podjetji Planet 9 in Mobitel, ki sta ustvarili mobilno mikro stran, in IQ mobile, vodilno mobilno marketinško agencijo v regiji Alpe-Jadran, ki je odgovorna za storitev mobilno označevanje. Mobilna mikro stran nudi informacije o novi storitvi preko 300.000 uporabnikom mobilnih portalov v Sloveniji. Na voljo je na http://m. siol.net/box, in nudi informacije o novi storitvi IPTV v tekstovni in video obliki ter vključuje tudi obrazec za naročanje storitve. Promocija mobilnega portala z informacijami, kako dostopati do njega ne le preko SMS-a, temveč tudi z 2D črtno kodo (imenovano tudi mobilno označevanje), je potekala na največjih mobilnih portalih v Sloveniji (Planet in Vodafone LIVE) in v prodajnem katalogu Telekoma Slovenije o IPTV – SiOLTVoj. “Rezultati prvih treh tednov promocije, z več kot 600 skeniranimi mobilnimi oznakami, so jasno pokazali pomen mobilne komunikacije v medijskem spletu, obenem pa tudi, da gre za naraščajoči trend,” pravi Simon Furlan, direktor sektorja za marketing v Telekomu Slovenije.

JAPTI

Pomoč PoDJetJem V PoPLaVaH

Predmet javnega poziva je pomoč v obliki nepovratnih sredstev podjetjem, ki so utrpeli škodo kot posledico poplav september 2010. Pomoč bo dodeljena po pravilu »de minimis.« Namen javnega poziva je omogočanje sanacije posledic naravnih nesreč in ponovne vzpostavitve normalnega delovanja. Na poziv se lahko prijavijo podjetja (to so gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki – v nadaljevanju upravičenci) s sedežem v Republiki Sloveniji in delovanjem v občinah, kjer je nastala gospodarska škoda kot posledica poplav september 2010 (škoda je nastala v občinah, za katere je Uprava RS za zaščito in reševanje izdala sklep, da se v njih prične ocenjevati škodo zaradi posledic poplav v času med 16.9. in 20. 9. 2010). Okvirna višina nepovratnih sredstev v letu 2010 po tem pozivu znaša 5.618.050,00 EUR. Razpisnik je Slovenski podjetniški sklad, rok za prijavo je 3. 11. 2010.

Javni razpis za sodelovanje slovenskih raziskovalcev v shemi Materials World Network (MWN) v letu 2010 je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 76, 01.10.2010. Predmet razpisa: sofinanciranje sodelovanja raziskovalcev v skupnih ameriško-slovenskih projektih Materials World Network, ki ga je avgusta 2010 objavila Nacionalna znanstvena fundacija (NSF) Zruženih držav Amerike.Teme razpisa obsegajo vse teme, ki jih obravnava in upošteva NSF Division of Materials Research (DMR), tj.: fizika trdne snovi, kemija trdne snovi in materialov, polimeri, biomateriali, kovinski materiali in nanostrukture, keramika, elektronski in fotonski materiali,teorija trdne snovi in materialov.Skupni ameriško-slovenski projekti trajajo največ tri leta. Razpisnik je Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, rok za oddajo vlog je do 11.11.2010.

sOFInAnCIrAnJe ZnAnsTvenIH sesTAnKOv Javni razpis za sofinanciranje znanstvenih sestankov v letu 2011, je bil objavljen v Uradni list RS, št. 76, dne 01.10.2010. Razpisnik je Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Predmet razpisa je sofinanciranje znanstvenih sestankov, organiziranih v Republiki Sloveniji, ki so namenjeni: izmenjavi in preverjanju spoznanj in znanj, ki so plod lastnega raziskovalnega dela znanstvenikov, prenosu temeljnih znanstvenih spoznanj v aplikacijo in tehnološki razvoj. Rok za oddajo vlog je do vključno 15.11.2010.

KAPITAL OKTOber 2010

Pregled ugodnosti in novosti na področju osebnih financ

NOKIA

dOsTOPen PAMeTnI TeLeFOn

ZA POsLOvAnJe KJerKOLI

HP-jeva nova ponudba s spletom povezanih tiskalnikov za mala in srednje velika podjetja zagotavlja preprost dostop do HP-jevih tiskalniških aplikacij, izmenjavo informacij ter možnost ePrint, ki je na voljo kjerkoli to zahtevajo poslovne potrebe. Večnamenski tiskalnik HP LaserJet Pro M1536dnf MFP nudi možnost dvostranskega tiskanja, z možnostmi tiskanja, skeniranja, kopiranja in pošiljanja po faksu pa povečuje učinkovitost uporabnikov. Obenem omogoča zaklepanje faksa ter tako zagotavlja varnost poslovnih sredstev. Uporablja tehnologijo Instant-on, ki zagotavlja okolju prijazno delovanje in za do 50 odstotkov zniža porabo energije. Podpora za storitev HP ePrint bo na voljo konec leta 2010.

Pametni telefon Nokia C5-03 po ceni, dostopni stotinam milijonov ljudi po vsem svetu, prinaša dostop do storitev Ovi ter prednosti tako Wi-Fi povezljivosti kot mobilne povezljivosti visoke hitrosti. Ovi je na voljo v več kot 190 državah, nanj pa se vsak dan registrira več kot 200.000 novih uporabnikov. Združuje zemljevide, glasbo, sporočanje in v izbranih državah tudi storitev Ovi Life Tools. Prve Nokie C5-03 bodo na voljo v zadnjem četrtletju letošnjega leta. Priporočena maloprodajna cena pred davki in subvencijami operaterjev znaša 170 evrov.

MAZDA BT 50 GOODYEAR, DUNLOP, FULDA, SAVA

ZimsKi NaBor aVtoPLaŠčeV

Sava Tires z dolgoletno tradicijo že vrsto let združuje strokovno znanje in izkušnje na področju gumarske industrije. Podjetje proizvaja uporabniku in okolju prijazne avtoplašče, ki poskrbijo za varnost tudi v težkih zimskih razmerah. Sava Tires znotraj svojih blagovnih znamk Fulda in Sava predstavlja kar štiri nove zimske pnevmatike, blagovni znamki Goodyear in Dunlop pa z obstoječimi zimskimi avtoplašči omogočata varno in zanesljivo vožnjo v vseh zimskih pogojih. Fulda, ena vodilnih nemških znamk, predstavlja novo zimsko pnevmatiko za avtomobile srednjega in višjega razreda. Pnevmatika zagotavlja optimalno ravnotežje, industrijski standard pa jamči za vrhunski oprijem na snegu in ledu.

sveTOvnA PreMIerA

V Sydneyu se je pričel odvijati letošnji 'Australian International Motor Show', kjer pa se je odvila tudi svetovna premiera Mazde BT-50. Na uradni strani Mazde (op.p. www.mazda. com) je zapisano, da je povsem nova Mazda BT-50 predstavljena kot vozilo za »aktivni način življenja« in gre za povsem konvencionalno podobo kompaktnega pickupa s sodobnim in modernim stilom. Novi model je bil razvit od tal navzgor, kot čisto nov tip vozila. Z Mazdo BT-50 boste zagotovo pritegnili in bili opaženi.

zadnja

MITJA SADAR

Deflacija in varčevanje Edina stvar, ki je nevarnejša od visoke inflacije, je deflacija. To so besede, ki

jih dandanes pogosto slišimo s strani mnogih ekonomskih komentatorjev, ki opisujejo ‘problem’, v katerem so se znašle mnoge centralne banke. Če prehitro ustavijo tiskalne stroje ter nehajo ustvarjati denar iz nič prehitro, potem se lahko zgodi, da se gospodarska rast ustavi ter se sproži deflacija. Če pa tiskanje denarja ustavijo prepozno, obstaja nevarnost, da se pojavi inflacija, ki bo popolnoma razvrednotila denar. Kdor pozna in razume fenomen deflacije ter teorijo o nevtralnosti denarja, se upravičeno sprašuje, čemu je tako? Kaj imajo ekonomisti tako proti deflaciji, zakaj jo krivijo za vse zlo na svetu? Odgovor na to vprašanje lahko najdemo, če si predstavljamo gospodarsko aktivnost kot travnik, kjer je trava v povprečju visoka 50 cm in ga moramo pognojiti. Kadar je trava (inflacija) zelo visoka, potem gnojimo vse poprek, da zagotovimo, da tista trava, ki jo želimo (produktivne aktivnosti), dobi potrebna hranila, da uspe. Ker pa teh aktivnosti ne vidimo natančno, pogosto del hranil dobi tudi plevel (neproduktivne dejavnosti), ki uspeva še naprej ter se pase na hranilih, ki smo jih namenili za travo. Kadar pa je višina trave pod 50 cm, je slika popolnoma drugačna, kajti sedaj natančno vidimo, kje je tista trava, ki jo želimo pognojiti, ter tudi plevel, ki ne le, da ga ne želimo pognojiti, temveč popolnoma popleti in odstraniti. V teoriji bi torej imelo smisel spodbujati deflacijo, kajti le-ta nam omogoča, tako na polju kot na travniku, da odstranimo plevel ter omogočimo poljščinam ter travi, da lažje zadiha in uspešneje raste. Problem je v tem, da večina teh ekonomistov in komentatorjev dela v raznoraznih think-tankih in nevladnih organizacijah, ki so pogosto namenjene ne da izboljšajo splošni dobrobit družbe, temveč zagovarjanju in pro-

mociji interesov ene skupine ljudi na račun vseh ostalih. To jih jasno postavi v neproduktivni sektor. Deflaciji nasprotujejo iz eksistencialnega razloga, kajti takrat ljudje nehajo vlagati denar v neproduktivni sektor, s tem pa sami izgubijo dobro plačane službe. Kako lahko prepoznamo neproduktivni sektor? Pod drobnogled vzamemo določeno gospodarsko aktivnost ter se vprašamo, če je proizvod, ki ga le-ta ustvari, vreden tega, da ga kupimo. Ali doda vrednost v naši družbi ter prispeva k splošni blaginji družbe? Kaj bi se zgodilo, če bi ta sektor kar naenkrat nehal obstajati? Ali bi lahko družba normalno preživela brez njega (neproduktivni sektor) ali pa bi družba občutila izgubo kvalitete življenja zaradi te spremembe (produktivni sektor)? Brez peka, ki jasno pripada produktivnemu sektorju, bi bilo naše vsakdanje življenje popolnoma drugačno, primanjkovalo bi sendvičev in kruha, kar bi družba jasno občutila kot pomanjkanje. Če pa bi, na primer, izginila organizacija za promocijo gejev in lezbijk v Sloveniji, pa večina ljudi tega sploh ne bi opazila. To takšne organizacije uvršča v neproduktivni sektor. To ne pomeni, da so popolnoma brez koristi, temveč da koristijo podskupini družbe, ki takšno organizacijo podpira. V deflaciji mnogi ponovno pregledajo izdatke in zmanjšajo diskrecijsko porabo. S tem se zmanjša masa ljudi, ki prispevajo v proračun organizacij, s tem pa otežijo življenje njihovim funkcionarjem. Medtem ko nam logika nakazuje, da inflacija prenaša moč od varčevalcev k potrošnikom ter da deflacija moč prenaša v nasprotno smer, mnogi slavni ekonomisti ter komentatorji smatrajo inflacijo kot boljšo alternativo. Ta ‘boljša’ alternativa pa zakriva dejansko stanje ter omogoča ‘ribarjenje v kalnem’ mnogim organizacijam, ki so namenjene izboljšavi stanja ene podskupine ljudi na račun vseh ostalih. n

KAPITAL Oktober 2010

Naro~nik: ZALO@BA KAPITAL d.o.o., Titova cesta 8, SI - 2000 Maribor

Zlate kariere Destinacije Vozila Moda in kozmetika Tehnologija Umetnost Kulinarika Adrenalin Ambient

samo za izbrane